štev. Novo mesto, 3. septembru 1909. XXV. letnik. Izhajajo vsak petek: ako je ta dan praznik, pa (3an iioprej. — Cena jim je 8 poštnino vred za celo leto naprej 3 K Naročnina za Nemčijo, Bosno in dmge evropske države znaša 3-50 K. za Ameriko pa 4-50 K, Dopise aprcjema uredništvo, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec nasi, v Novcíd mestu. Gospodarstvo. Kmetijska šola na Grmu. Deželni odbor razpisuje ravnokar prosta in plaćujoča "leata za uřeiíce knoetijske šole na Grmu, ki je za nje prositi (io i/>, septembra t. 1. Dotičui razglas je zadej Wed dniffinii naznanili. Ml KI lie moremo kaj, da ne bi na to opozorili nasiii giispodarjtiv in jili vneniali za boljšo izobrazbo njiliovili, gospiMlatHtvo namenjenih sinov. Kdor ima sina, ki S» je namt-nil za kmetijo in ga lioèe za svoj stan bolje pripravifi, naj napravi prošnjo fl potrebnimi spričevali in '"ij jo posije do 15. neptembra vodstvu sole na Grmu. Vsak ča-i se bliko prepričamo, da je treba kmetu tlundaiie« \eř p(HÍNka in veè izobrazbe kakor jo je bilo treba nekdaj, Č^si. ko je bilo zadosti, da je znal kmet '^ííiati z rokami, ti časi so minuli. Dandanes je treba Kmetu več znanja in strokovne vednosti. Treba mu je ljudske sole in tudi stanovske izobrazbe, tako ka-k'^r drugim stanovom. Oe so obrtniki danes na boljšem, pripisati je to pitd vsem njili boljši strokovni izobrazbi. Kako zelo je potreba pouka našim gospodarjem, vidimo povsod, pa naj se gre za naprava in obdelovanje ""vili vinogradi v, za ravnanje z vinom, za pridelovanje '"■nie, za napravo travnikov, za umetno gnojenje ali kar že bodi. I'nVKod jt- trtba dandanes več znanja kakor "(ikdaj. Ua\ni> naprava novih vim gradov bi morala prepričati naše go-p, darje, da je treba dandanes res več P"i|ka kakor nekdai, in da je treba s tem poukom pri-^ttř pri mladini, k) je imjbolj dovzetna za take nauke, ■'^ko Bnio v zadtjth ' Ifi h tako lepo napredovali v vino-Kratil,iàtvii, zah\aiiti se n.oramo obilnemu in vsestranskemu P"duku, ki smo ga il. b li. Treba je pa kmetovalcu se-tiidi pouka \ liiugli Htvareh kakor v spiaju, v kup-Jijsktm dopisom anjii II) knjiřfovodst^u, v računstvu itd., «er se vsega t«ga ftit-rnabi niture v ljudskih šolah po deželi, ^ato pa opi.zarjaiiio naise gospodarje na kmetijsko lia (Irmu, ki prične novo sulako leto z mescem no-^enibrom Kdor želi »»mojega sina bolje pripraviti in izo-^»•aziti za kmetski poklic, naj se oglasi s prošnjo pri vodKtvu sole, ki daje glede sprtjema in šolanja vsa potrebna pojasnila. dobro r.„i„;t..ii Nova vinska posoda. 'e kupimo novo vinsko posodo, jo moramo prej . > „oviniti", predno jo rabimo za vino. Hrastov les namreč razne snovi v sebi, ki dajejo vinu neprijeten trd okurt. Vse te snovi je treba odstraniti, da postane posoda dobra za vino. Nove sode l«liko pripravimo na več načinov. Naj-način je parjenje sodov. Pri tem načinu se na- pelje v sod sopar, ki prešine les in ki izluži iz bra-stovine vse slabe in zagatne snovi. Voda, ki priteče skraja iz takega soda, je črna ko tinta. Parjenje sodov se mora parkrat ponoviti, tako da priteče nazadnje čista voda. Pri parjenju se doge tako segrejejo, da so gorke ko krop. Med enim in drugim parjenjem je pa počakati, da se scd nekoliko shladi. Da je treba za parjenje sodov posebnih priprav, namreč parnega kotlička fparilnikaj, se razume samo ob sebi, in ker je ta priprava draga, jo najdemo le v večjih kleteh in zadružnih kleteli. H parjenjem se da tudi slaba posoda najbolj popraviti, zato se danes čim dalje bolj rabi. Navadno si pomagamo pri novib sodili z vrelo vodo. Z vrelo vodo se da lirastov les tudi dobro iz-liižiti. a treba je ntkaj vec dela. 'i'udi z vrelo vodo je treba sod toliko časa obdelavati, da priteče čista voda. Da je vse delo bolj vspesno, se priporoča dodati vreli vodi nekoliko sode, Soda namreč bolj deluje na hrastov les kakor sama voda in zato ga tudi liitreje izluži. Na 100 litrov vrele vode se daje navadno 2 kg sode, ki se v vreli vodi hitro raztopi. Če potrebuješ manj vode, vzames primerno manj sode, za 40 litrov n. pr. le 80 dekagr. Vzeti je pa tudi primerno množino vrele vode. Za vsak hektoliter sodové vsebine se računa približno 20 litrov vrele vode in 40 dkg sode. Sod je treba dobro kotati in na vse strani obračati, da se povsod enakomerno in dobro izluži. Voda je skraja črna, ko pa priteč« po nekaterih nalivih čista voda, je sod zadosti izlužen. Sod je treba potemtakem večkrat obdelati z vrelo vodo, ki naj se zmeraj izlije, doklej je še gorka. Ko je sod zadosti izliižen, ga je se s čisto vrelo vodo dobro izprati in nazadnje še z mrzlo. Pred porabo naj se tak sod se zakuha s petijotom ali vinskimi tropinami, tudi z vinskimi drožmi, da dobi vinski duh. Z drugimi tvarinami kakor 8 trtnim perjem ali orehovim listjem itd. ga pa ni zakuhavati, ker dobi lahko neprijeten duh, ki se podeli tudi vinu.. Ako si sod tako pripravil za vino, ga kaže prvo leto porabiti zmeraj le za most ali za novo vino. Slednjič se da nova vinska posoda pripraviti tudi s pomočjo mrzle vode. Tako obdelovanje nove posode je pa bolj dolgotrajno in zlasti za večjo posodo manj hvaležno, ker se rabi veliko vode. V tem slučaju je sod napolniti vsake 8 do 14 dni z novo mrzlo vodo in je to delo ponoviti dotlej, dokler ne priteče iz soda čista voda. Tudi v tem slučaju je seveda nazadnje sod zakuhati, da dobi dober dub, najprej s sodo, potem pa se z vinskimi tropinami ali drožmi. —r— Naroči naj se usah na ,Đoi. Novice'! Politični pregled. Dožfliio/borskit vfiîit(>v v oldno v gostilno. Njegovi prejšiiji prijatelji so niso dosti zmenili zaïy, ker so mislili, da nima Marko nič denarja. Ko so pa videli, kako samozavestno je pozval vina, kako možko jo zapovedal godcu naj zaigra, so spoznali, da je Marko zopet jiri denarju. Pomigniii so eden drugemu in sedli k Marku. V začetku so ta sicer ni dosti zmenil zanjo, ko pa so so mu začeli prilizovati in laskati, je iiostal ^ iQimi zopet prijazen in pili so na njegov račun; plesali so in pili in peli pozno v noč. „Krčmar, račun!" 01)laatno in ponosno je položil pijani Marko pred Ivamhiča svoj „cekin". Kambič ga je vzel, a takoj vrnil. „Marko, ako se misliš iz mene norčevati, ne bo ti dobrega!'' „Da bi vas vrag, kdo se misli iz vas norčevati? Tu imato cekin, dajte mi ven, kolikor mi gre, drugo imejte pa vi !" jc odgovoril Marko. „Kaj si ob pamet, ali kaj ti je? To vendar ni cekin, to jc navaden vinar!" „Ka-a-a-a-aj?" jo zazijal Marko in topo pogledal krčmarja. Njegovi „prijatelji", ki so pili na njegove stroške so se hitrO izgubili od mizo, pač pa so prihrumeli od drugih miz pivci gledat Markov „cekin". Norčevali so se iz ubozoga Marka in zbijal' iz njega vsakovrstno Šale. Njemu pa je med tem izhlajiolo i® glave vse vino, vsa pijanost ga jo naenkrat minila. Bled kot zid, pa zopet rdeč kot rak jo stal pred svojimi zasinehovalci; najraje bi se bil v zemljo vdrl, tako ga je bilo sram. „Pa kjo si vendar dobil „cekin"?" ga je vprašal Kambič- „Našel sem ga!" J „Ni re«I Da si k« našel, bi ga uatanoi^je po^'leda] in spoznal, da jo vinar in nc cekin!" „Ne, nc, nisem j^a nasel, gosjiodar mi ga je (ial!" jo lagal Marko. „Ne laži, tvoj gospodar ni tak bebcc kot si ti! Če bi ti (ial on, bi ti dal resničen cekin, ne pa vinsrl Povej po pravici, lije 8i Ka dobil?- mI, i, i, no, no, no, se reče, hm, ne vcml" je jecljal Marko, „Vkradel ga jel" se oglasi eden pivcev. Marko je prcbledel in omahnil na stol „Je že rea. je že res, vkradcl ga je!" so zahrunieli pivci, koiiiijy" „i, komu drugeimi, če ne gospodarju?" da, gospodarju je kradel! Jaz sem se čudil, kje jf'ralie zadnje case toliko denarja! No, zdaj rni je jasno! Kradel je pri go8i)odiirju 1 No, Marko, lepe sivari ae ćujejo od tebe! iJa te ni sram! Tak nilad fant, pa že kradel Daleč boš še pnšei ! Plačaj, kar si zapil !" je govoril krčmar Kambič in stresel Marka za ramo. „Ni-i-imam!" je zajec^jal Marko ves zelen od sramote. „Pa pojdi zojiet krast!" se jo oglasi) eden pivcev. „Ne, ukradenega denarja ne maram! Toliko bo že prislužil so pri Wkoi'u, da bo plačal! Odslej pa, Marko zapomni si, odslej ti zaprta vrata moje hiše! Ha, ta bi biia lejm, da bi še tntovi hodili k meni! Saj bi na vse zadiýe še meno samega okral! Pojdi!" Kambič je prijel Marka in ga nc s posebno (jubeznivestjo postavil pred vrata, iiled od sramote jo jo Marko hitro odkuril domov, se zaril v seno in skušal zaspati, A iii mogel. Tat, tat, tat, mu je odmevalo po tiSesih. Saj sem samo en vinar vzel, mislil je Marko, ^^a, samo en vinar, in se tega na skrivnem, kaj-ne Marko, a si vsegu kriv, obdolžen si, da si tat, da si bogve kako vc-'ikc vsote zo vkradel! Samo en vinar na skrivnem, in že ve cela vas, da si lat! Da, Marko, nič ni tako skritega, da no bi bilo očito! -Do ranega jutra jc mučila Marka grenka zavest, da jo tat. (Konac prid«.) —**—— Dopisi. Iz Novtii;ii mosta. Grozodejstva ob času revolucije v Harceloni na Španskem, Preč. o, general Kasijan Yasser se je mudil, ko je na Španskem izbruhnila revolucija, na vizitaciji v Kundiji pri Novem mestu. Ko je slišal o grozodejstvih v «loatii Barceloni, ga je silno skrbelo, kaj 'je z njegovimi so-"•■ati. Zavod usmiljenih bratov leži namreč le 5 minut hoda zu-"iij Barcelono, Dan na dan jc blagi goapod poln skrbi pričakoval poročila in njegove zadnje besedo pri odhodu iz Novega "itiHta 80 izražale skrb za svoje sobrate. V Gradcu je dobil vendar le dolgo zaželeno poročilo, katero nam jo na razpolago. •jJam se v prestavi dobesedno: Ij'pitje po krvi, imetju in premoženju je napolnjevalo ulice "arcclone. Propalo ženske, razdivjani možje, nedorasla mladina pomešana med seboj. Samo en klic jo družil nešteto množico: San .luan de Dios!" (K Janezu od Boga, k usmiljenim "'■atom.) Množica jo začela rušiti vrtni zid jiri samostanu, v katerem prebiva 200 zapuščenih, slepih, hromih in neozdravljivih otrok. Dvanajst bratov, šest zdravnikov in ravriotoliko' roko-"«iJcov in izkušeni učitelji se žrtvujejo težavni nalogi. . .,A San Juan de Dios!" se je slišalo po ulicah. Slo .se je to, da se uniči katoli.Ško zaveti.sče. Bratje so se hitro i»o-«lovili in se razdelili po hiši. Nekaj jih je teklo k oknom, da ^'(jijo, kako velika jo nevarnost. Na uiici pa je kričala m kvv/.-galii ninožica, kakor bi se šlo za napad na kako barikado. „A Juan de Diosl" i'rijor brat Lorenc Gonzales, mož srednjih je objel brate in rckol, da so zgodi vedno volja božja. Poje skti.ial braniti otroke, mod tem so se pa bratje [»reoblekli. l'a jo tudi skrajni čas. kajti množica je že udrla na vrt. V 'stciji trenutku se je preriio naprej mnogo žen, ki so se posta-pred vhodom. ,.Kaj hočete!" so upile, mahalo z robci in î'vigale roke. Množica je ob.ntala. Te ženske so vendar žensko ljudstva. „Kaj nas ovirate pri našem namenu? Ve se "|oratc vemJar z nami združiti — pojdite iz pota!" Zeneso kričale: II Tukaj notri so naši otroci, ki jih ne moremo oskrbovati in bratje Jih oskrbujejo in varujejo. Pojdite nazaj!" ]îilo je zastoiy. Množica jo šla na])rcj in odrinila ženske, ki so so postavile ob vhodu. Množica jo drvila naprej k vratom, katere je prijor med ttim odprl in govoril; „Vstopite moji Ninovi v hišo siromukov, kajti vaša hiša je!" Te svečano-resne bosede in ta vdanost jo vzela množici pogum — toda le za trenutek; nek mladeniški glas se je zaslišal na hodniku: „Naprej!" ]n množica je vdrla na vrt, se razkrojiila po parku, napadla gospodarska poslopja in kot obsedena kriiiala: „Dajte nam pijače!" V biši ko vse preiskali. Y spalnicah so bili zbrani otroci: hromi, slepi, slaboumni, od O, do 16, leta, ki poleg telesne oskrbe-dobivajo tudi dušno vzgojo in izobrazbo, da si bodo mogli v poznejših letih zaslužiti svoj kruh. Vsi prestrašeni so gledali otroci množico, in zopet je bil prijor pri svojih varovancih: „Kakor vidite, so samo liohii zapuščeni otroci tukaj, ki jih mi sprejemamo, ■hranimo, zdravimo in vzgajamo."^ Te njegovo besedo so nekoliko jiomirilo razdivjano množico, „Če je le res';"' je zaklical eden, „Ne. ne, ludi (iruge stvari so tukajl Naprej! Vzemimo otroke seltoj. Jlišo moramo razrušiti !" Nekaj minut je trajala neodločnost, živahni razgovori in ugovori. Majhen deček brez nog, ki se more premikati le po bergljah, se približa nepričakovano voditeljem množice in reče ves prestrašen: „Pojdite od tod!" Te besede so prinesle rešitev. Sirovost je bila premagana jio usmiljenja. Tiste roke, ki so oropale in požgale cerkve, samostane in zavode, so bile brez moči nasproti bolnim slabotnim otrokom. Zavetišče, ki obstoji že :iO let, je bilo rešeno. V posameznih oddelkih so jo oiistraniJa množica. Nekaj se jih je vrnilo — kaj hočejo? Prinesli so kokoši, ki so jih ukrali v nekem satuostanu, „Vzemite jih," so rekli prijorju, „in pripravite jih otrokom za opoldne in za večerjo ... Za otroke — dobro razumite." In kakor da ne bi zaupali,_ da jih bodo dobili otroci, so jih poklali sami in dali otrokom. Še druga skupina se je vrnila in prignala osla; „V sosednem samostanu smo ga vzeli, vzemite ga in dajte ga otrokom, da se bodo z njim zabavali." Še nekaj jih je prišlo in prinesli so majhen zvon, katerega so vzeli pri neki kapeli, „To je za otroke, na vrtu naj sc z njim igrajo." Tako se jo spremenila razdivjaiiost množice t pravo hrepenenje delati dobro. Zvečer je bilo, ko sem govoril a prijorjeiu liratom Lorencom Gonzales. Popolnoma tako je! Nisem se bal za svoje življenje ali za življenje mojih sobratov, ampak za ubogo otroke, za zavod, kateri jo bil jiostavljon s tolikim trudom in s tolikimi žrtvami. Ros, pravi čudež je bil, da je iz slabega nastalo dohro. Nova doba je nastojdla za hišo, katero so hoteli takrat uničiti. Iz ono množice sc je osnovalo društvo, ki je zagotovilo zavodu mesečno 5 do GOOO jiesetov (1 pesetas = 80 h) podpore, da bo moglo biti vsprcjetih še več revnih otrok. Prečna. Zgradba nove župne cerkve. Zgradba je napredovala ob vedno lejiem vremenu jako hitro. V par tednib smo dospeli z njo pod okna do manjega (betonskega) venca, ki je običajen sjdoh jiri gotskih stavbah. V umetniškem oziru iriii je namen, da jednostavne stene, vnanjo vseh fa;,'ad, jirimerno razdeljuje, jih zmarqšuje v lepa mnogovrstna polja. ]»a tudi kaj okusno okraša. Narejen je pri naši cerkvi z betonskega kamna. — Praktičen namen ])a ima, da odvaja deževnico in snežnico od cerkvenega zîdovja zunaj in znotraj stavbe, je namreč tudi v cerkvi v isti višini pod okni 8)řOÍjan. — Služi tudi dobro kakor kamenita vez okrog in okrog stavbe, je sicer nttrejen iz posameznih komadov, dolgih 170 m, ki so pa mod seboj z zelezjcm zvezani. Sicer smo pa zvezali cerkvene zidove pod in nafl okni z železnimi vezmi po vseh stenah |>o dolgem in vprek, da tako kolikor mogoče zagotovimo trdnost stavbe. Isto tako smo strnili glavni zvonik večkrat. Od tega venca višje smo zidali s samo opeko, zato se je stavba še hitreje dvigala, posebno ker smo imeli še veduo krasne soliične dneve, pa mnogo siiretnih zidarjev, zidarskega materijala pa na jirebitek. Zadnje dneve meseca avgusta smo dovršili zid cerkven žo do glavnega venca. Tudi ta je betonski, pa bogateji, zato tudi sestavljen iz večjih težjih kosov, Betoiiisti so jih vlili na tleb, a zidarji in dolavci so jih zvlekii z grani-kom kviško na dodelan zid in jih okoli in okoli po njem nastavili. To delo se nam jc zdelo precej nevarno, ker eo po.sa-mczni kosi bili zelo težki, do 400 kg, in ker jib je bilo veliko. Pa pod siiretnim vodstvom podjetnikovim so jih delavci srečno 8i)ravili vrh zidu in jih i>o njenj zvrstili. Dva zidarja izku.šena sta jib vkladala in zvezala v ]irele]i venec, ki je res krona vsega zidu. — Pri tem delu, ki v I'esiiici ni bilo iieviinto, kajti zidarja sta samo nastavljene kose vravnavala in vzidavala, seje ponesrečil en zidar )ia tudi jedna delavka, ni'kaj vsled lastno 'abkomišljenosti in mladeniške nespameti. Tako je [iričal njegov tovariš zidar, ki jo z njim vonec vkladai. NjejfOVO lastno krivdo je konstatirala tudi uradna komisija. Ta venec je res Jepo umetniško sestavljen, daje nekak aijaj celoj stavbi, pa tudi posameznim delom, zato se mora na stavbi vedno prosto videti, no sme ga. zakrivati streha ali njen žleb, ki od nje visi. — Pri naši cerkvi leži i.leb na vencu, je narejen iz trpežnega lesa, pa ves okovan znotraj in zunaj s einkasto ploskovino, ima podobo dolge^^a ćve-terokotnika. Prednost pred neokretnim visečim žlebom ima, da ne kvari umetniško lepote venca, fa(,tad in ceîo zjfradbc, marveč jo še povzdigne — pa tudi praktičen je, ker je precej širok pa zelo močan, saj leži na zidu, krovec lahko hodi po njem okoli streho, vatij postavi lestvo ter jo položi na streho in poljubno vse po krovu pregleda in poškodbe popravi. Seveda dražje je tudi memo visečega, pa popravila na iqem so tudi težavneja. Proti sredi meseca septembra so na stavbi pričeli tesarji svoje delo potem pa krovci. — It, Sent Jonioja. Dne 17. avgusta je našo župnijo zapustil orglavec g. Leopold Zupin iu šol v novo slnžho v Zagorje ob Savi. Bil je tukaj nekaj čez šest let; najprej jo opravljal službo občinskega tajnika. Pozneje je postal organist. Ob prehodni dobi 80 ljudje, ki šc ne umevajo ceci lij anskega petja in orglanja nekoliko godrnjali. Neki že umrii grajščak jc rekel nekdanjemu orglavcu-nadučitelju: Ljudje pravijo, če boste take bilje ob nedeljah orglali in prepevali, bodo iz ccrkve izostajali. Tudi temu gospodu orglavcu so je večkrat predbacivalo, da preveč strogo cecilijansko igra. A premagal je tudi te težavo, ker je zares znal izborno in imenitno igrati. Peli so včasih zelo težke skladbe, ki jih niso znali vsi ceniti, pri katerih se je moral zelo truditi, da je pevce za to izvežbal. Ker so orgijo zelo slabe, in lesene piščali vse piskave, jo prav težko kaj iz njih spraviti, pa on jih jo znal oživiti, da so še precej dobro žvižgale. Bil jo pozneje tmli hranilnični tajnik, da se mu je gmotno zbolj.šalo. Deloval je pridno, in se tudi kmalo privadil, da je vse račune sam izvršil. Naj mu bo za ves trud tu zabeležena hvala, in na novi službi se naj čuti zadovoljnega! iiadovedni smo bili, kako bo ob „žegnanju" farnega patrona sv. Jerneja. A naš veleč. g. župnik Anton Lesjak, sam iz-vožban glasbenik je oskrbel izborno petje, ki bi čast delalo vsaki stolnici (katedrali). Le orgije so siabe, pa ae bo tudi temu opomoglo, kajti darovanje je bilo tisti dan za ta namen, da so bodo nove orgije omislilo. Naši vrli farani naj v obilni meri k temu pripomorejo, vsaj jih je veliko, in veselilo jih bo, ko bodo slišali lepo vbrane glasove vsako nedelo. — Za službo organista se jih je baje 15 zglasilo. Lilija. Odkar imamo v naSeai trgu izobraževalno društvo, se tudi naši društveniki^ bolj zanimajo za javne prireditve. Z hratskiiii društvom v rfmartnem smo se vdeležovali raznih shodov, osobito še naše mladinske organizacije. Videč lepe uspehe po drugih krajih gojili smo srčno željo, da bi se i v našem kraju kedaj priredil večji sestanek slovenskih míadeničev. In ta želja so nam je ziiaj s[)oltiila. Obe društvi sklicujeta shod na nedelo dne 12. se|)tembra v prijazno Šmartno. Razun na Krki še iii bilo na Dolenjskem tacoga shoda. Uprav v Smartjiem pa je kaj sročno izbran. Želczničae zvezo so jako ugodne. Šmartno leii v prijetni dolini, obdano kro? in krog z mnogimi župnijami, od koder vodijo jtota in ceste v to naravno središče. Dekanijska cerkev je velokrasna in obširna, da lahko sprejme na tisoče obiskovalcev. Že cerkev sama jo vredna, da si jo ptujec ogleda. Iz temeniške doline pa peije tudi [zvrstno preložena cesta čez Bogenšperk, tako da se od Zatičae, Šent Vida, Žt. Lovrenca, Čateža, itd. brez posebnega napora v par urah dosjie na našo stran. Zato vljudno vabimo, da se osobito vrli mladenči od blizo in daleč vdeležé našo prireditve dne 12. septembra. Poučno bo za vse mladeniško zborovanje. Javna telovadba „Orla" bo pokazala ne samo njegov splošen, ampak tudi naš napredek. Splošna veselica bo pa nudila vsem obiskovalcem raznih zanimivosti. Tudi za slučaj slabejega vremena je prostor tako ugodno izbran, da se večina prireditve lahko izvrši pod streho. Torej na plan, — dolenjska stran! (Uostavek uredn.: Iz Novega mesta bi bil primeren izlet z vlakom zjutraj ob B uri 45 minut do Radohove vasi — od tam z vozom — nazaj zvečer ob 9 uri 32 minut z vlakom. Kršk». Nedavno so poročalo „Dol. Novice", da so bili v Novem mestu odlikovani člani ondotno meščanske garde za 40 ozir. 2.5 letno zvesto službovanje, in da se jo za izročitev častnih kolajn vršila slavnost ob navzočnosti raznih zastopnikov. — Tudi naše mesto jejmelo podobno .slavnost v nedeljo dne 22. avgusta. Odlikovanih je* pri uniform, meščanski gardi 6 članov za 40 letno, H pa za 251etno zvesto službovanje. Najjjrej so je garda udeležila službo Božje, potem pa se jo vstopila pred cerkvijo otj šotoru, postavljenem v ta namen in s ceaarjoviin kipom ozaljša-nom. G. stotnik Karol Schennor jo pripel odlikovancem častna znamenja na zvesta prsa ter ta čin pojasnil s primernim nagovorom. Splošno 80 je opažalo, da pri taki svečani priložnosti županstvo ni prišlo pozdravit svojih someščanov 1 Ali so morda novodobnikom tudi meščanske garde — edine nprav v na>ih dolenjskih mosticih — odvečV Resnica je, da so to narodne straže častitljiva ded.ščina onih pradedov, ki so hrabro branili svojo domovino proti sovražnikom krščanske vere in cesarske rodovine. In ta duh »rešinrja še zdaj jedro našega meščanstva, le žal, da se včasih )olj prekaqenim novo.strujarjem v.sedo na limanico — a ne v svcjo korist. Belokranjski glasnik. llelnki-anjske težnje. Med najbolj zanemarjeno pokrajino na Slovenskem se mora uvrstiti Belokrajina. Leta in leta so zanjo ni storilo ničesar. Kaj pa iia je oddaljena od središča in morodajno osebo so ae rajši vozilo po železnici, nego, da bi si rebra rahljala po vratolomnih klancih, ki so vodili in doloma še vodijo T Belokrajino. Vsied posredovanja poslanca in sedanjega deželnega glavarja pl. Šukljeta so se pred loti preložili vsaj Dovarniši klanci čez Gorjance. Prišlo je tudi na vrsto želez-nično vprašanje že prod 40 leti, a zopot zaspalo v veliko škodo Belokrajino in hrvatskih sosedov. A zdaj je to vprašaigc zopet na dnevnem redu. Koncem avgusta je „Slovenec" objavil zelo zanimiv članek o belokranjskih potrebah. Glavno stvari naj objavijo tudi „Dol. Novico", da tudi prijirosti rojaki izveiio, kaj jo Belikrajini potreba in kako naj so skuša ćim prej doseči. Vsi 30 zdaj v tem edini, da je treba odpomoči ])omaiij-kanju vode. Že prod 30 loti so jo o tem govorilo v deželnem zboru, a potem so načrti obtičali v pisarniških shrambah. Upamo, da sedanji deželni odbor toga ne odioži. Tedaj le kmalo skličite deželni zbor, da se sklenejo potrebni zakoni. Druga velika gospodarska hiba lielokrajine je nje popolna odtrganost od sveta vsled pomaiijkanja vsakoršnih prometnih .sredstev; tu ni železnic, niti ni pravih cesta. Dovažanjc in izvažatyo blaga je zvezano s tolikimi težkočami, da vsak promet jiočiva, da ni nikakega obrtni.štva, da ljudstvo niti tistih malih pridelkov, ki jih ima (vino) in svoje itak maloštevilno živino iirodati ne more. Kaj čuda, da je ob takih razmerah ostali slovenski svet prehitel Belokrajino v vsakem ozîru, da je Belokninjec postal apatičen, da je izgubil vero v svojo zemljo ter jo jel trumoma zapuščati in so seliti v tujino, No, hvala Bogu, tudi tu se obeča temeljit preobrat z novo belokranjsko železnico, za katero .si je stekla S, L. S. odličnih zaslug. Več o.tej železnici spregovorimo nižje doli. Zadružništvo, ki se je v novodobnem gospodarstvu izkazalo kot najvažnejši faktor, kot rešitelj kmeta iz krempljev oderuhov in izsesovalcev, in ki je preobrazilo tudi nase slovenske gospodarske razmero in jih bo še bolj, —se v lieiokrajini vsled opisane s dosno gospodarske mizerije še ni irioglo razviti; toda tudi tu prie e skoro odpomoc po novoustanovljeni deželni vinarski zadrugi, ki ustanovi v večih krajib produkcijske vinarske zadruge. Dne 15. julija letos se je vršil v Gradacu narodno-gospo-darski sestanek, ki ga je sklical g. vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Ornomlju. Na sestanek so bili vatiljeni vsi stanovi in jo došlo nad sto udeležencev, med njimi pot duhovnikov. Sestanku je predsedoval g. prošt Dovgan iz Metliko, ki je v svojem pozdravnem govoru povdarjal važnost sestanka in omenjal, da jo bil prod 42 leti v Gradacu sličen železniški sestanek za takrat projektirano belokranjsko železnico. Toda namesto pričakovanih zastopnikov Ogrske je prišla brzojavka, da Ogrska železnico gradila no bo. Zeli, sedanjemu projektu železnice več sreče. Prične ae razprava o „Splošnem" in se stavijo predlogi za; 1. krčenje stelnikov (— pašnikov), ki so poguba za belokranjsko gospodarstvo, s pogozdovanjem in oranjem; 2. pospeševanje vino-reje s kletarskimi tečaji; 3. povzdigo prašičoreje, ki je za Belokrajino nujno potrebna; 4. perutninarstvo, ki bi iahko nosilo lepo dobčke; 5. čebelarstvo in 6. domačo obrt. Navzoči referent dež. odbora za dež. kulturo, grof Harbo, povdarja skrb dež. odbora za Belokrajino; v bližnji bodočnosti so .sklone deželni zakon za pogozdavai^o belokratij.skega Krasa. Od 30.000 Iv, ki so za letoSiije leto (iovo(jene m izboljíatyo travnikov m mi nastavo dveh strokovnjakov na pre^ileil potrebtiil] melioracij, bo imela korist tudi Btilokrajina. Dež. o(ll)or misJi pa taUi na povzdi^ço i>rašićereje v Helokrajini, ki je tu zlasti velikega pomena, iti bo ustanovil jjoataje za mrjasce in delil podpore za Eakiip dol)rili svinj. V teku razjiiavo so predlaf,'a, naj se vso Belokrajino razdeli v tri j^^lavno ^'ospodarske panogo: [jodoljsko metliško stran za vinarstvo, poljsko Belokrajino za po(j«delstvo in iivinorejo,^ in pogorje za fi^ozdarstvo. Skleno se, da naj županstva izvolijo odljor, ki 1)0 sklical v to svrho posebno anketo. Gospod vodja črnomatjskeiia okrajnega glavarstva opozarja na^ Veliko kalainitcto Hclokrajine: na izseljevanje, Pri le-tošrqejii naboru je manjkalo 76 odstotkov naborno obveznih mladěn ičev iz Helokrajinc, t. j. veikot tri četrtine najbpíjsih delavnih mo(;i in gospodarjev je v Ameriki! Leto za letom se izda za Belokrajino do 500 potnih listov, tako, da je ta nesrečna po-«'■ajina tekom zadi^ih 10 let prišla ob 3OO0 gospoiiarjev [ Tako |ie sme veé dalje iti; sicer ne bo vei"; komu pomagati. Zato ae bo sestavil kataster vseh belokranjskih „Amerikancov". Pred-naj žujian.Rtva volijo poseben odbor, ki bo stopil v zvezo z ^Amerikanci" tor jih o pravem trenutku pridobil nazaj do-zemlji. K točki: kmetijstvo in poljedelstvo, se oglasi več govornikov, ki opozarjajo na različno hibe in nedostatke. Vino, KI je liosedaj glavni pridelek Belokrajino, se mora jiopiti doma, ser ni prometnih sredstev, ki bi dovedla kupcev. Ako kmet proila vino v svoji kleti po 20 vin. liter, predno pride do prve železniške iiostaje, je že tako drago, da ga noče nihče kupiti, fitrejme se jiredlog, da ae za Belokrajino ustanovi ena splo.šna i" krajno vinarske zadruge v Semiču, Metliki, Črnomlju in .-Novem mestu. Grof Barbo opozarja, da jo za sedaj že zagotovljena za-^ít-Uřra za Seniic. V nadaljni razpravi pride zopet na vrsto izao|jevaiije. Treba misliti na to, da Amerikanoc, ki je od.šel v Atneriko .Še nedorasel deček, ne bo ostal doma, tudi če se vrne. 8aj !" vajen kmečkemu delu, ne razume kmečkega gospodarstva in si torej dottitt no zna jiomagati — jia liajd, nazaj v Ame-pko, Zno naj bi se otrokom in mladeničem ne dovolilo izse-pač pa se storilo vse, da so mladini vceiii vose|tje do ^'»etijstva. Deželni odbor naj bi za Belokrajino ustanovil posebno kmetijsko .šolo, a v tečajih, da se mladenič ne odteguje predolgo delu na domačem posestvu. Nujno potrebna bi bila tudi gospodinjska šola za ženstvo. Pozdravlja so misel na ustanovitev da so tako končno ustavi zanašanje kuge iz , . -Vadaljni govornik ojmzarja na veliko škodo, ki jo povzro-^»Jo med ljudstvom preobilni vinotoči in pa pivo, Belokratijec• Milili sebi izpodjedu tla z uživanjem piva, JJolenjaka železnica je pat; pospošilii dovažai^jo piva in tujih vin, a domače vino ima do ^eleznico tako dolgo pot, da mu cena do tjo silno poskoči. Ob posedanjih razmerali so ae zadolžila vsa posestva in jo malo «metov, ki imajo neobremenjeno kmetijo. Belokranjska železnica Jiiii bo z ozirom na vino prinesla velik dobiček, će homo )»a-ravnali, a glavni pogoj našemu vinstvu jo davek na pivo. ^Koueo pril«. ) DomaČe novice. iinje. Kanonikom novomeškega kapiteljna je ime-V f^Vanc Spendal, župnik in kn. šk, duhovni svetnik ?ii ~ novonie.ško gimnazijo so imenovani pravim gim- ' JSkeiii učiteljem; g. dr. Ažman namesto preč. g. prof. dr. Ma-"ikota 7A\ verouk; da^e gg. dr. J. I^okar in dr. V. Sarabon. — ^"dska sola: G. K. Perko je prestavljen iz Stopič v Šmihel jiri Govern mestu, , , **'llikoviinjp. Prebl. g. Nikolaj vitez Gutmansthal v Ra-«eçah pri ;Ci(iuticm mostu je od sv. Očeta odlikovan s komturnim ^"zem sv. Gregorja, Prevzv. g. knozo,škof jo visoki red odliko-^neu sam izročil, — Prebl. g. deželni šolski nadzornik Franc ^•ivoc je odlikovan z redom železne krone 111. vr.Hte, ^ itselniii vcHt. Prcč. o. provincijal Emanuel Lcitner iz Gradca je došel v konvont čč. usmiljenih bratov v Kandijo. /aoiiljuhljeini jH-fKiosiJa iz Novega mesta pojde na Trško sOro ob ugodnem vremenu v soboto po Malem tímarnu (11. sept.) zjutraj. Za. odhod so bo dalo znamenje z velikim zvonom. Na Trški gori bode na Mali Šmaren prva sv. masa s pridigo ob 6.. druga ob y., tretja s pridigo v cerkvi in zunaj ob polu 11. Po]»oldnfl bodo jiote litanije ob 3. Spovedovali bodo v torek popoldne štirje, na )>raznik jia trije sjiovedniki. Sprejem romarjev bo v torek ob 5, Župni urad v Šempetru. Katoli.ške dijake, zbrane v Ljub^ani je pozdravil tudi mil. g. prošt v nasledi^em telegramu: „Prisrčno Vas pozdravljam v imenu kapiteljna in dekanata. Geslo svetega Pacijana: (^hri-stianus niihi nomen ost catholicus vers cognomen, naj bo tudi vedno Vaše ge.slo. Prošt doktor Elbert. Preselil so bode dne 15. sept, tukajšni zdravnik g. dr. Josip Strašek v nekdanjo Guštinovo hišo na Glavnem trgu. Gospod zdravnik, kateri si jo v kratkem času pridobil simpatije ne lo meščanstva ampak tudi pri irostega ljudstva od blizu in daleč, ima tudi izborno urejen zobotehnični atelje, o katerem se sliši sploh laskave pohvale. (Ordinacijske ure zadaj v naznanilu.) Izlet na (torjaiiee. V nedeljo, 5. septembra se vr.ši izlet na Gorjance. V slučaju, da bi deževalo, izlet izostane. Sv. maša bo ob 10, uri z govorom. Daroval bo pater Pavel, Po masi razgovor. Da se vrh hriba jireživimo, je skrbleno. Dolenjska moška katoliška mladina naj pribiti vsa gori k sv, Miklavžu na Gorjance. Poglejmo enkrat po Dolenjski z vrha svojih Gorjanc. SiirovoNti. Znano popivanje pri sv. Roku pri à^mibelu je letos hvala Bogu precej ponehalo. Vzel je namreč g. Schneider vos ondotni svet v zakup in tako vse druge iztoče i>re!)rečil. Kar so pa letos na surovosti razni novomeški olikauci zamudili pri sv. Roku, so hoteli dopolniti zvečer v Šmihelu. Proti deveti uri zvečer se pridrvi večja" skupina (več gospodov, nekaj tudi dam) pred samostan šolskih sester v Šmihelu. Tu se ustavijo. S svojimi kričečimi, nekdaj pač izšolanimi glasovi napravijo kro-karsko podoknico častitim sestram s pesmami, ki so morale častite sestro zelo užaliti. Naj pomislijo ti gospodje, koliko da so že jirejeli dobrega od častitih «oster, ko so jim podučevale njihove hčerke. Mnogi iz te družbe jih bodete kmalu zoi)et poslali v šolo; ali bi no biio modro, če bi takim častite sestre ob začetku Jota pokazalo vrata? Ko se je jtomikala skupina ob zvokih pol)alinskoga vriskanju proti mestu, je prišlo iz ust nekega gospoda te družbe celo norčevalna beseda na sv. Jioka — v splošno zabavo drugim ! Že so bili udarjeni novomeški prebivalci s kugo, še prido lahko kazen. Imena nekaterih bi lahko navedli; za enkrat prizanesemo. Čo se i»onovi kaj siičnega, prinesemo tudi imena nedeljskih ponočnjakov in ijonočnjakinj. V cesarice Klizaheti^ holiiico v Novem mestu je bilo meseca avgusta vzprejetib 70 bolnic. Od prej.šnjega meseca jih je ostalo v oskrbi; Skupaj torej lii6. Od teh jih jo zapustilo zavod; 41 ozdrav^jonih, 14 zbotjšanih, 5 neozdravljenih, timrie. Skupuj 63; ostalo jih je za mesec so]»tember 6H v oskrbi. Oskrbovalnih dnij se je nabralo v tem mesecu lf)51, povj»rečno torej 15.48 dneva na eno bolnico. — Za zavod bo darovali: jtroč. g, Fr. Kralj, župnik v IJobrničah I zaboj sadja; prcč. goap. Anton Šmidovnik, župnik v I'rečini večjo mnoiino kromjtirja; mil. gosp. prošt dr. Elbert več vrst sočivja in krornjiirja; g. Janko Karlovšek, ])osestnik v Smarjeti, 1 zaboj sadja. Zavodu naklonjeni ljudje ]irinašajo jajca, čebulo, sadje itd. v titanjših množinah. Vsem dobrotnikom prisrčna zahvala s prošnjo, da tudi v bodočo ohranijo zavodu naklonjenost. Mestna lii-aiiiliiicii v Novem mestu. V mesecu avgustu li)09 je 207 strank vložilo 84,905 K 10 h, 245 strank vzdignilo 65.495 K 35 h, torej več vložilo 19.409 K 75 h. 7 strankam se je izplačalo hipotečuih posojil 23.300 K. 352 menic se jo cskomptovalo za 10C.158 K. Stanje vlog .'Í,527.e22 K 97 h. Denarni promet 402.163 K 17 h. Vseh strank bilo je 114,5. Ili'iiiiiliilca ill )»t)snjilnic)i za Kandijo in okolico (reg. zadruga z neomejeno zavezo) imela je meseca avgusU Iíí()9 prometa K ]76.145'41. Vložilo je 180 strauk K 62.012-84, dvignilo 187 strank K 28.H11U1. Posojil je bilo danih 5ii strankam K 25.352 —, a vrnilo je 112 strank K 17.959-04. Zadružnikov je bilo koncOTii meseca 2065. 1'orotiie olpraviiave so so pn tukajšnjem okrožnem sodišču pričele 1. septembra, trajajo 3 dni, obravnavajo se samo uboji. Obširneje |»oročilo prihodnjič. Jeriiej(*vski spinpnj v torek jo zelo dobro obiskan. Prašiči dragi, goveje živine čez 1200 glav. KupOjju srednja. Splošni avstrijski katoliški siiort, ki bi se imd vršiti na Dunaju, je odpovedan, Iti-atjo Premrli, ki so v Trstu zajirti, so zelo na sumu, da 80 umorili znano trjiaške kočijaže. Sodnija ima baje dokaj obtežilnega gradiva. NaSa „Orii^iiiska Pratikii^ s podobo sv. Družine na naslovni strani je ravnokar izšla za leto 1910 in se že tlobiva skoro i>o V3(.'h trj^ovinah v mestih in na deželi. Ker pa ae sem-trtje Se dobe trgovci, ki mesto „Družinske Pratike" vsiljujejo ku[iovaIccni razne drujre pratike, ki niti z daleka ne dosezajo naše pratike, ojtozarjamo naše bravce, da jiovaodi odločno zavrnejo vsako drugo pratlko in zahtevajo le našo s podobo sv. Družine, Ravnajmo se tudi v tem oziru strogo po peslu „Svoji k svojim'- Kdor si letos omisli našo „Družinsko Pratiko", mu ne bo žal za borih 24 viti. Somišljeniki, širite jo povsod! Gospodarske drobtine. — Sliotl viiioKrailiiikor v Uiiřki in na llaki. V nedelo fi, septembra t, i. se vršita dva shoda vinoj^radnikov in sicer zjutraj ob 7. v Bučki in popoludne ob 3. na Raki. Na obeh shodih bo g'ovoril vodja Rohrnian o pomenu in uredbi vinskih zadruji. Vabimo gospodarje, da ae udeleže polnoštevilno te^^a pouka. — Sprejem učencev v kmetijNko ňolo na (jirmii. Novo šolsko leto se prične na Grmu z mescem novembrom. Kdor želi dati svojega »ina v kmetijsko šolo. mora prositi za sprejem do 15. t. m. Z& oddati je nu soli 5 izpraznjenih deželnih ustanov, do katerih imajo pravico sinovi kranjskih kmetovalcev in vinogradnikov, Več o sprejemu je zadaj v „Razpisu". — Dvoletna vojaška »Iiižha za uretice kiiietijskiii šol. Učenci, ki končajo kmetijsko šolo in dokažejo po zadovo^ivi vo-jaiki službi v prvih dveh letih, da so potrebEi za gospodarstvo doma in da bodo kmctovaii ali na svojem ali pa na domu starišev, se lahko po drugem vojaškem let» oproste nadaijne služhe v tretjem letu. — Vinskim kiiiicem! Po Dolenjskem so dobi se dosti vina in po nizki ceni. ííato vabimo gostilničarje in druge kupce, da se obračajo na Dolenjsko in da se tukaj preskrbe s potrebno pijačo, Dolei^jsko vino ima velike prednosti pred težjimi istri-janskimi in drugimi vini in je danes tako po ceni, da tekmuje tudi v ceni z drugovrstnimi vini. — Domači jiONtiltiičarji naj točijo dcmačc vino. To mora prodreti po ceii Dolenjski. Katero vino pa je bolj zdravo in bo^j slastno kakor pristna dolenjska kapljica. V mnogih slučajih bi laliko tudi gostje (vinopivci) vplivali na krčmarja in gostilničarje, da bi točili domači pridelek. Trebalo bi le nekoliko več zavednosti tudi od strani uživajoccga občinstva in kmalo bi po dolenjskih gostilnah zavladalo dolenjsko vino, ki se s svojo prijetnostjo lahko meri z vsakim drugim vinom. — Letošnja ti-gatev bo letos bolj kasna, kor je grozdje precej zaostalo v svojem razvoju. Grozdje letos v obče slabše in neenakomerno zori. Stdaj nagaja vrh tega hladno deževno vreme, ki tiiočno ovira zoreiçe grozdja. Letos ho treba zelo pa-xiti, da ne bomo prezgodaj trgali. Raje bolj pozno! Grozdje naj dozori do dobrega, kajti le v tem slučaju nam je jiričakovati dobre kaprice. Ako bo treba podobirati, naj se podobira. Po na.ših krajih je pododhiranje potrebno, ker nam jesen rada nagaja. Sicer pa počakajmo in bodimo tudi pri trgatvi skrbni. Grozdje naj se loči po zrelosti in dobroti. Pozne sorte naj sc nazadnje potrgajo. Pri trgatvi sami naj se pa odbîra gnjile jagode od zdravega grozdja. JjC na ta način dobimo stanovitno, zdravo in dobro vino. Največjo snago je imeti tudi pri posodi, v katero sprav^anio grozdje in mošt, kajti le v tem slučaju dobimo okusno ill zdravo pijačo. Letošíijo olave bo nekaj več kot lanske, bati se je pa slabega sprivila, Zgodiija otava je ie trjiela zaradi deževja, ki ga imamo v zadnjem času. Vsled slabega vremena so bo tudi košnja otave zakasnila. — Dolgotrajno deževje, ki je nastopilo zadigi fas, dela precejšno .škodo j/O vinogradih in na polj«. Trta no more zoreti, razun tega so nalivi sem in tja procej zemljo zdrli. Mestoma je padlo tudi nekaj toče, ki ])a ni prizadela posebne ško"iie. Ajda, ki je v polnem cvetju, trpi močno zaradi dežja. Po mnogih njivah je polegla. Pa turvi: „Tukaj jc najboljši fotograf v tcnj mestu," — Ko drugi to čiia, hoče i)rvpg» prekositi in da obesiti taltlo z napisom: „Tukaj je najboljši fotograf na svetu." — To vidi tretji, ifitro gre domov in najiišo na svojo ta!>lo; „Tukaj je najboljši fotograf v tej ulici," O vremenu za mesec september, Prve dni septcmlira deževno, hladno in burno vreme. Od 4. septembra najirej se zjasni nebo, barometer in termometer sc počasi toda vstrajno vzdigujeta in postane zeio lepo, jesensko vreme, ki bode trajalo okolu K-J. septembra. — Od 14. naprej postane oblačno, barometer pada in bode nekoliko deževne p"' davine do okohi la,, na kar jiostane zojiet lepo in toplo do okolu 25,— Potem ho pa dokonča meseca-nesianovitno in spre-men^ivo vreme, vmes tuiii soparno. — 14, seiiiembra je kritičffl dan tretje vrste, a iííJ. jia jirve vr.site, in sicer eden najhujših drugem jjolletju. Pričakuje se tedaj mej in 29. potref; jamske in morske nesreče, velikanske neviliie itd. Seveda kritični dnevi niso merodajni za našo Dolenjsko — se tedaj f" treba zaradi tega prav nič bati. Svet je velik in nesrečnih, r^ cimo „kritičnih" dnevov je vsak čas v obilosti, danes tukajf jutri tam. — Kdor pridno zasleduje našemu prerokovanju o vremenu, se je gotovo prepričal, da smo za mesec avgust malodati® do pičice vreme uganili. H. Sejmi na Dolenjskem v mesecu septembru. V Novem mestu (i. scjmica in vsak pondcljck iirasičji semenj; v Višnji gori 1,; v Zagradcj (fužine) 7.; v Brusnicah II.; v Št. Vidu Pi'i Matičini in mi vinici 13.; v Žužemberku in v Šmartnem pri Litiji v Kandiji in v Škocijanu 16.; v Moitronogu 18.; v ViSnjt gori ao.; v Črnomlju in v Ribnici ai.; v Bučki 27.; v Mirni peci 29. Darovi za novo župno cerkev v Prečni. Hmmar Fr. I K, Algjsij Pavlic 3, tt|)iie'iiittr m P. 0'60 roJbioa Pri-.wel.1 K. Jam Jan. 3. G Fr. 0'4U, Sclmner Ana 1, Erbfioih Jan. 1, B.ihnar Alia O 80, Saje ana 1, MiŠie Al. 1, Aali Jon. 1, JabSe Iv, 1, Koíir A, 1, Žh!»-Slar, a. KoStA. 3. K lujan Ir. 1, Poiflni'c Mart. 1, Muži-.« Jan. S. Može 0'80. gali Atit 1. Saje [Jrs 2, Krefte JUr. 3, La»r:í 1, HuStariií Jao. KriBtmi M, 1, Zaiiaoúié Marr. 1. Rajer Ip. 1, Pavliu Atia l. Z.lravje Uiha iii 1, Neimeuuvaii 1, Žagar Fr Dreaik Fr. H, Korbar Fr. 10. Uiiožino pSemcB, danivane pri biru, navedemo hvaležno prihodajii. Bog povrui obibl Na kranjski kmetijski šoli na Grmu pri Novem mestu z dveletnim slovcnakim poukom jc oddati pet deželnih ustanov prihodnje šolsko leto 1909/1910, ki se začne dne 3. novembra 1.1 IVavice do teh ustanov imajo sinovi kranjskih kmetovalcev in vin0fcradiiikov,kiso vsaj 16 let stari, čvrstega zdravja, ter so z dobrim uspehimi dovršili ljudsko šolo. Prednost ifre tistim mladeničem, ki ostanejo, dovršivši šolo na Grmu, gotovo na svojtim domu in se bodo pečali s kmetijstvom, vinarstvom in sadjarstvom. Učenci 7. ustanovami imajo hrano, stanovanje in pouk v «oskem zavodu brezplačno, obleko, životno |»eriio, obuvalo in solake potrebščino pa si morajo sami »riskrhovati. V šolo se sprejemajo tudi liliičiijoči in ziniuiiji učenci. Plačnjoči učenci plačujejo za hrano po ao h na dan in po K šolnino na loto, ter stanujejo brezjilačno v zavodu. Vse ^•"iřfe^ potrebščine si morajo sami priskrbovati. , . Zuuiiuji učenci (eksternisti) stanujejo zunaj zavoda in plačujejo po 40 K šolnine na ieto. Vsi učenci imajo uniformo, ki si jo morajo sami plačati. Hrano je plačevati vnaprej v mesečnih obrokih, šolnino pa vnaprej v dveh letnih obrokih. ťroši^e, svojeročiio pisane in kolekovane s kolkom za 1 K, J^ poslati do 15, septembra 1.1. vodstvu kranjske kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu. , Vsaki prošnji je priložiti rojstni list, sjn-ičevjiio o do-»riieiii ljudski iili kaki višji šoli, zdraviiiSko potrdilo o ''■'liuiin zdravju in Kpriéevalo žiiiiiiiistva in župnefia nnida ^ '«Item vetiť^iijn prosilčeveiti. i'rošnji za sprejem proti plačilu je pridejati obvezno pismo uoverz) atarišev, oziroma varuha zaradi vztirževatva učcnca. . Vsak prosilec mora delati sprejemno izkušiflo iz slovenskega jezika in priprosteira računstva. Od uspeha te izkušnje je odvisen sprejem v šolo. , Kedaj bo delati sprejemno izkušnjo, naznani vodstvo vsa-«emu prosilcu posebej. , IJčend, ki dovrše šolo z dobrim vspehom, imajo pri vojaščini pogojno pravico do samo dveJetne prezentne službe. Ako namreč z«ao8to svojim vojaškim iloižnostim prvi dve leti brez graje ter "Okazejo, da bodo po izstopu iz prezentne službe kmetovab na ovojem ali svojih staršev domu, smejo na podstavi odredbe C. kr. ^inega ministerstva z dne 22. julija lota 1895 št, 4643 prositi ť^oti koncu drugega vojaškega leta, da se jim odpusti tretje «'nzbeno leto. Deželni odbor kranjski. xxxlixi bode oddal v najem za daljnih šest let dne 6. septembra ob "»"i- Mlin ima čedno sobico in tudi qivo. (ifl4) Cerkveno predstojništvo v Št. Jerneju. Loterijske številke. TRST, 28. avgusta 50 12 90 79 Preselitev. Uljudno naznanjam, da se moja knjigarna in prodajalna papirja Urb. Horvat v Novem mestu ravnokar preseljuje iz hiše prejši^ega posestnika F. Tandlerja na Glavnem trgu v nekdajno Polákovo hišo, Ljub-tianska cesta St. 43, zraven tiskarne J. Krajec nasi. Ob tej priliki se vsem svojim velecenjenim odjemalcem prisrčno zahvaljujem za njihovo dosedajno nakloigenost ter prosim, naj bi blagovolili isto še v veliko večji meri i nadace ohraniti mojemu podjetju. — Prav toplo prijwočujem zalogo vseh IPV^ Šolskih knjig za gimnazijo in ljudske šole ter vseh .šolskih ])0trebSčin. VeleppoitovaBjem Urb. Horvat. Solshe hnjige in tiskovine po nojnouBj^ili prcdpisili in uzorcili so vedno v zalogi pri J. KRAJEC NASL. v Novem mestu. Oznanilo. (its-ss) Martin Šenica iz Sela št. 5 pri Toplicah proda prostovoljno hlev, klet in nekoliko mSUy vrta, vec parcel njiv ^^^^^^ in nekaj i^ozda. Kupna cena se izve pri njem kdor misli kupiti. Razglas. (196-2-1) Novi učenci, ki želé vstopiti v 1. razred novomeške gimnazije, bodi si kot javni, bodi si kot privatni učenci, se naj s svojimi starši ali njih odgovornimi zastopniki oglasijo pri gimnazijskem ravnateljstvu 15. septemhra od 1((. d« 13. ure do-]M)ldne ter naj s seboj prinesejo krstni Jist in obiskovalno spričevalo (šolsko naznanilo), v katerem mora biti izrečno povedano, Čemu je bilo izdano, in v katerem morajo biti redi iz veroznanstva, učnega jezika in računstva. Vsprejemni izpiti se bodo začeli v četrtek 16. septembra ob 8. uri. V ostalo razrede (II. do Vin.) se bodo učenci sprejemali 17. septembra. RUDOLFOVO, dne 3. septembra 1909. C. kr. gimnazijsko ravnateljstvo. Mlin na prodaj "Vtl z lepimi travniki, njivami, hrastovo lozo, velikim gospodarskim poslopjem, za živino- in prašičerejo priiiravno. V bližini tega mlina se bode gradila železnica. — Cena jjrimerna, poboji ugodni. Kje pove upravništvo Novic." (196-3.1) Zdravnik (11)3-2-1) dr. Josip Strašek se preseli 15. septembra 1909 v nekdanjo Guštinovo hišo na Glavnem trgu v Novem mestu. Ordinuje: od 11. —1. ure in od 3. — 4. Za zobobolne: 9. —11. ure in 2.~5. Letnik 1910 naše „Družinske pratike^' je ravnokar izšel in se dobiva skoro po vseh trffovinah, na (îc-belo pa v JJubljuiit: v ^Katoliški bukvami*', prodajalni ^.Katol. tisk. društva", (iaije v trgovinah Ant. Krisjier, Vaso Petricič in Iv. Korcnčan; v Trstu: prodajalna „Katol. tisk. druStva"; v Olju: Zvezna trgovina. (1923-1) Cena komadu vin.j po pošti 10 vin, več. Zahtevajte jo j)ovaod in ne dajte si vsiljevati drugih pratikl v Šent Rupertu se proda ali da v najem s 1. tiovembi-eiii. — Natančneje pove Kolšck v l.aškcm trsu. (191-3-2) ■ la I Stechenpferd lilijino mlečna milo Najmllejše milo za kožo kakor tudi proti pegam! (64-20 Ui Dobi se povsodl Keil-uva btli prevUli« (glazura) utuivfllne tiiiie ÍK) vin, Keil-oTn |)HBta eh ierlje pu 30 vio, Keilo* lïk ïa ïlateuje okvirjev 40 vin. Novo meslo; J. Picek, vrnamsij: Antuu Znta Idrija: Val. Lajtajne. Kamnik: E'I, Flajek. KoÈewja: Fran?, Ldj'. Kranj: ťraiiu DoUnc. KěíI-oto leiSijilj ïa pode tíO vin, Keil-uv lak za kluhnk« v riix* liijtiili barvah. ima vediii) f zali>KÍ tvrdku Ljubljana: ^eskuTÍc & Ueilen. ' foslojna: Anton Pitritli, Skofja Loka: M. Žikuu. Zagorje: Hiii E Miiie.Ć'i. Radovljica: Otu Flomano. i IDO-fî-Si i Pozor! Slovensko podjetje! Pozor! Slavnemu občinstvu se priporoča dně ll.feljr. 1909 na novo otvorjena velika maniifakturna trgovina FRANC SOÚVAN sin v Stari Soúvanovi hiši na Mestnem trgu št. 22 v Ljubljani. (.00 4.=)-27) I Hiša v najem ali pa tudi na prodaj Svoji k svojim! Ustanovljeno U SVE T !Ei O 1899 brivec in vlasuljar 1899 izileluje THa vlosuljaraka dela. knimje tme^itue in reïnce ŽENSKE LASE po naj-Tišji ceni. V zalui^i ima vse tnalettie at ari, pDHebtiit nvetiviiLi xuaiii original Bayrum tekitûiiia ] roti izpadnnju las m [irhiat, {irhiit ixdiie tPkom ennnieHei-ne vporabe popoinoina pi> njeifuvezn naviidilu. Pravi AmBrikan-Petrol t.niii )iroÍBknšen la raiit ptiiiilaJka íbs poHeituij ]ih utrucili (n-24-21) Neprecenljiv Nuslol, barvilo ia l«Be in brade, prekaša v«e ituseiianje iznajdba, liitdovit Ufipeli aedajnoiiti. neŇkoilijir, zdraniišiio prej.ikan. Zraven te^a uripuruća svoj Brivski Salon, urejen z Qajnovejflinii kom-forti. K bitro, čÍ8iu, I otiro pohlrežbn ž leù Jiiiiotfobrojtiega obigKa. Rudolfovo, Glavni trg. (Nasproti niestae hiae.) KEIL-ov LAK ■ najboljši lak za tla iz mehkega lesa. je pod iigodtiiirii pogoji. Plačilo lahko na obroke. Natančneje pri .Icrncjn Sitar v Sitiilielii ]H'i Novem iiicslii. -»! ~ —— .. « •m * « -»1 * t * HR Popolnoma uarno naložen denar Hranilnica in posojilnici] za Handijo in oiioiico reg. zadruga z neomejeno zavezo (iad-.Sj Y lastnem doiini v Kandiji Sj)rojcma hranilne vloge od vaaeega, če je nj(m tui iili ne, 0; na leto brez odbitku rentnega davka, 2 iO kuterCf^a sama iz svojega jjlac.iije. ter ol>rc- i 1 stuje po Mesnica ee da v najem pod ugodnimi pofçttji na deželi f 1 )<)Ienjtiktni) kjer ni nobene konkiireiit^e. Naslov pove vpr. ,D, Novici m Stavbeno podjetje Znidorčič 2 Stepaiičič Gorica, ulica Mattioli filijalha v Kíindíjí pri Novem mestu se priporoča si, občinstvu in drugim koriKiracijiim za izdelovanje vsakovrstnih sl.avbciiih del. Prevzema nadzorstvo in izilelovanje načrtov ter statičnih računov. Za obila naročila se toj^lo prijtoročata {no.0-7, ZnidarÈlÈ I SiGpaniiiS. l»lajat*lj in Mloiiik Uritan HorvaL Ud^aTarui ureiluik A. Žlogar. Tiok J. Krajic niti.