amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI. i Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage! GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU.—S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA V CHICAGI. — ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian organizations.) NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ. PRILJUBLJEN SLOVENSKI LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH. ŠTEV. (No.) 235. CHICAGO, ILL, ČETRTEK, 4. DECEMBRA — THURSDAY, DECEMBER 4, 1930. LETNIK XXXIX. REDNO ZASEDANJE KONGRESA OTVORJENO S ČITA-NJEM HOOVERJEVE POSLANICE. — PREDSEDNIK UPA, DA BO SEDANJA KRIZA V DOGLEDNEM ČASU PREMAGANA. — DELO VLADE PROTI BREZPOSELNOSTI. Washington, D. C. — V ka- Pitolu, okrog katerega so pa-truljirale s puškami oborožene Policijske straže, se je v torek Pričelo zasedanje kongresa, katero se je otvorilo s črtanjem Hooverjeve poslanice. Pri tem sta bili zbrani obe zbornici, kateri ste se po črtanju ločili in pričeli ločeno vsaka svoje delo. Da je bil kapitol tako zastražen, so dale povod komunistične demonstracije, katere so se izvršile pretekli Ponedeljek na tem prostoru in 0 katerih so domnevali, da se bodo v torek zopet ponovile. Hoover je v svoji poslanici v uvodu omenil, da je dežela v svojem prizadevanju za mir in varnost napravila lep ko-i"ak naprej in da se opaža napredek tudi na znanstvenem Polju. ^Glede sedanje depresije je Rjavil, da so dohodki in obrat 80 do 85 odstotkov normalnega stanja in da so najvažnejše Panoge industrije dobro prestale najhujši napad. Mnoge vrste industrij so zopet pričele Prejemati večja naročila. Svet v splošnem upa, da bo sedanja kriza v doglednem času Premagana. Omenil je tudi, da so se depresije, podobne sedali, pojavile že večkrat prej, a vedno samo mimogrede, in da bo tako tudi sedanjo dežela zmagala, in sicer lažje kakor prejšnje, ker ima več pripomočkov na razpolago. Povzročili in poglobili so krizo ^ugodni svetovni dogodki, kakor je bil položaj v Aziji, Evolucije v južni Ameriki, poetična nesigurnost v Evropi in s°vjetska prodajna metoda, s katero se je preplavljal svetni trg. Da se odpomore brezposelnim, je vlada izdelala daleko-8ežne načrte za javna dela, in 2bornice naloga je, da nujno sklene kaj v odpomoč prizadetim tekom prihodnjih šest mesecev. — Poleg sprejetja dru-8ib zakonov je Hoover svetovi, naj se temeljite izpre-^&mbe izvedejo tudi v imigra-cijskem zakonu. "LETOVIŠČE" ZA IZBRANE Pogrešana avijatkinja REŠENA Nassau, Bahamsko otočje.— rjavna avstralska avijatkinja, Keith-Miller, je bila podana od preteklega petka, 0 se je iz Havane, Kuba, od Pravila na polet v Miami, Fla., !n ni bilo celi čas do ponedelj-.a nič čuti o njej. Splošno se ,e že mislilo, da je v velikih vi« jj*jih, ki so V teh dneh divja nad morjem, vzela konec s letalom vred. Pretekli ledeljek pa je prispela ^kaj z ma]im ribiškim čol-1)f(m in povedala, da je morala Praviti prisilni pristanek na malih Andros otokov in v 0iJtala pri tem popolnoma .^POfikn^______V.O io anglija zmagala pri glasovanju Pripravljalna razorožitvena konferenca določila, da spadajo tudi aeroplani med vojni materijal. — Prihodnja razorožitvena konferenca ne bo drugo leto. -(5 — Genova, Švica. — Pretekli ponedeljek je prišla pred tukajšnjo pripravljalno razoro-žitveno konferenco razprava glede oboroževanja v zraku. Anglija je zahtevala, da se tudi vojni zrakoplovi vključijo v vojni materijal in da so tudi oni podvrženi eventuelnim določbam glede razorožitve. Temu predlogu se je protivil francoski delegat. Odločilo je nato glasovanje, pri katerem je zmagal angleški predlog za en glas. Po dolgi debati o tej zadevi je stavil nemški delegat predlog, naj se letalske čete sploh prepovejo, uporabljati v bojne svrhe. Rusija je predlog takoj podpirala. Vendar pa se večina delegatov drugih držav ni ogrela za predlog. Da ste se ravno Nemčija in Rusija zdaj tako zavzemali, se mora pripisovati na račun egoističnih motivov. Nemčiji je namreč po versajski mirovni pogodbi sploh prepovedano, da bi imela kako zračno brodovje, Rusija pa ima malo primernih tovarn za izdelovanje zrakoplovov in še tiste so pomanjkljive, in bi zato rada videla, da bi aeroplani v vojni ne prišli v poštev. I Poleg drugega je Nemčija stavila tudi zahtevo, naj se splošna in glavna razorožitvena konferenca skliče v mesecu novembru prihodnjega leta, a ta predlog ni prišel do glasovanja ter se prihodnja konferenca bržkone ne bo vršila pred letom 1932. -o- PRIPOROČA VIŠJO POŠTNINO ZA PISMA Washington, D. C. — Glavni poštni mojster, W. F. Brown je objavil, da znaša primanjkljaj v poštni upravi 59 milijonov dolarjev. Da se ta pokrije, je priporočal, naj se poštnina navadnih pisem zviša od 2c na dva centa in pol. Da bi se zvišala pristojbina na druga opravila, spadajoča pod poštno upravo, kakor so denarne nakaznice, brzojavke itd., Brown ne priporoča, ker je že zdaj v teh zadevah konkurenca od privatnih družb, in bi se z zvišanjem še povečala. Edino, kfir stoji izven konkurence, je poštnina na pisma, na katero ima vlada svoj monopol. Iz Jugoslavije« KRVAVA ŽALOIGRA V DOLENJSKIH VINOGRADIH. — — SMRTNA NESREČA V JESENIŠKI TOVARNI. — SMRTNA KOSA IN DRUGE VESTI IZ DOMOVINE. Na prvi pogled bi domnevati, da nam gornja slika predstavlja kako staro plemenitaško domovanje, v resnici pa ni nič drugega, kakor ženska kaznilnica, ki je bila nedavno po po- ^ ^ ........... sebnem načrtu, edinem svoje vrste, zgrajena v Dwight, 111. Celotna zgradba je stala milijon cyička geveda| katerega dolarjev. ( novi zakoni vnemčiji Predsednik Hindenburg je odredil drastično znižanje državnih izdatkov. Berlin, Nemčija. — Poslužujoč se svoje pravice, ki mu jo daje ustava v slučaju nujnosti, je predsednik Hindenburg podpisal odredbo, s katero se uveljavlja 25 novih finančnih zakonov za deželo, ki jih je predlagal kancler Brue-ning. Ti zakoni določajo drastično znižanje javnih izdatkov in znižanje plač državnim nameščencem, kakor tudi ukinitev vladne podpore brezposelnim. Dasi so vse stranke zagnale velik krik proti tem zakonom, vendar upa vlada, da jih bo državni zbor sprejel, križemjveta — Lima, Peru. — Neka tukajšnja zrakoplovna družba je objavila, da bo v kratkem otvorila zračno poštno službo med južno Ameriko in Evropo. Aeroplani bodo pristajali med potjo v Afriki. — Rim, Italija. — Italijanska vlada je predlagala Franciji, da bi se sklenila pogodba, povkateri bi se podaljšale "pomorske počitnice" za dobo nadaljnjih treh mesecev. Baje je Francija ponudbo sprejela. — London, Anglija.—Spodnja angleška zbornica je pooblastila delavskega ministra, da napravi posojilo nadaljnjih 50 milijonov dolarjev, ki se naj porabi za brezposelno zavarovalnino. — Thorshavn, Faroe otoki. — Dva tukajšnja domačina sta bila obsojena na denarno kajti drugače bi se morale bržkone proglasiti nove volit-'globo, ker sta v preteklem ju- ve, katerih pa si razen fašistov in komunistov nobena stranka ne želi. POPLAVA V PREDMESTIH PARIZA Pariz, Francija. — Na tisoče delavcev je zaposlenih pri reševalnem delu, da pomagajo prebivalstvu v nekaterih delih | predmestja Pariza, katere je dqBRA nenadna povodeni zajela v njih stanovanjih. Čez bregove prestopla reka Marne je po- liju strgala z zborovalnega poslopja dansko zastavo in jo nadomestila z lokalno. — Madrid, Španija. — Iz vasi Villar del Arzobispo prihaja poročilo, da je neki sla-boumnež napadel in s trikratnim strelom do smrti ubil tamkajšnjega župnika. -o-- nov angl. dominljon Pokrajina Burma dobila pravico dominijona. —O— London, Anglija. — Britanski imperij bo povečal število svojih dominijonov, kar se je enoglasno , sklenilo na tukajšnji indijski konferenci. Ta novi dominijon bo tvorila pokrajina Burma, ki je doslej spadala pod britansko Indijo. Izvolil se je odbor, ki ima nalogo najti način, kako naj se ta ločitev izvede, in izdelati novo ustavo za deželo, ki bi bila sprejeta nato istočasno z indijsko ustavo. -o- SREČNO PRESTALI MRZLO KOPEL Chicago, 111. — Neprostovoljno kopel v ledenomrzli vodi Michigan jezera je dobilo Strel v prsi Krško, 11. nov. — Precej povoljni letošnji pridelek vina že kaže zelo slabe posledice. V nedeljo večer se je v vinogradih v Brezovski gori odigrala krvava žaloigra. Fantje in možje so se omenjeno nedeljo zbrali skupaj z Bre-zovske gore in okolice, da se bodo kot bratje in sosedje enkrat skupaj pogostili. V ta namen so kupili pujska in ga popoldne omenjeno nedeljo pekli. Ko je bila pečenka gotova, so se seveda prav pošteno najedli in po kranjski navadi tudi pili dolenjskega so se pošteno nalezli. Na take je naletel 191etni čevljarski pomočnik Rudolf Goričan iz Leskov-ca. Po svojih opravkih se je podal na BrezovSko goro in pot ga je vodila mimo zgornje veseie družbe. Ko se jim .je približal, je Janez Dimic iz Nemške gore takoj vzdignil repetirko in hotel udariti Go-ričana po glavi. Goričan se je nameravanemu udarcu umaknil in šel bi-ezskrbno naprej. Tedaj pa je že počil strel iz Dimičeve repetirke in zadel Goričana pod levo lopatico, da je krogla izstopila pod srcem. Ranjenega so spravili v krško bolnico. Imajo pa le malo upanja, da bo ostal pri življenju. o- koze nevarne vom. mladim gozdo- 20 Reka Seine stoji nad normalo. -o- FAŠISTI NADALJE LOVIJO NASPROTNIKE Rim, Italija.— Koncem preteklega tedna so fašisti zopet aretirali celo mncžico oseb, ki so osumljene vseh mogočih zločinov, od zarote do premajhnega navdušenja za fašistični režim. Med aretiranci se nahaja tudi Renzo Rendi, dopisovalec lista New York j Evening Post, ki je obdolžen, Ida je skupno z drugimi zarot, do prve človeške naselbine, od niki pošiljal na visoke osebno- pet mladeničev. Na ave so se vsedli v navadni ve-slarski čoln in odpluli po jezeru. Ko so bili kakih 600 čevljev oddaljeni od obrežja, jim veter čoln obrne. Opazovalci z obrežja so takoj obvestili poli-1 cijo, katere pomoč pa ni bila j potrebna, kajti vseh pet je bi-)lo dobrih plavačev, in kljub 1 mrzli vodi, so srečno priplavali na obrežje. -o- TAXI-VOZNIK OROPAL SLOVENKO Chicago, 111. — Previdnosti prej. V enem letu, do konca ni niko]i p,reveč) in ziasti pre- julija, je bilo namreč vsled kr-' vidnosti proti osebam, katerih nju sta stala kakih 7 do 8 m pretekli ponedeljek popoldne ;J , _ , .. x ŽETEV SUHAŠKE-GA ZAKONA Washington, D. C. — Kakor se razvidi iz letnega poročila plavila celo dolino, da je po-1 generalnega pravnika Mit-dobna jezeru, in okrog 5000 o- Lhella 0 izvajanju prohibici-seb je vsled tega brez strehe. I je> se je d0segi0 tekom tega čevljev 'leta veg « pravi mi, da zvečer okrog ženskam je potrebna naturali-j hodim, zjutraj pa spim. Jaz ga nekaj časa poslušam, potem mu pa rečem: g. Bos, moja na- nim slučaj, ki se je pripetil1 liko bolje. Sprememba je vča-pred par dnevi z mojim prija- sih vrlo dobra! Dosedanji po-teljem. Zvečer sva se razgo- ročevalec bo sprejel drugo varjala to in ono. Kar na en- bolj hvaležno delo. Do sedaj krat se med pogovorom ura u- je poročevalec pisal in so kri-stavi. Opozorim ga na ta slu- tizirali drugi. Od sedaj na-čaj, on mi pa pravi. Vidiš, ta-'prej bodo drugi pisali in poroko je s človeškim življenjem. I čevalec bo bral in kritiziral. Sredi življenja se ti naenkrat Bomo videli, je rekel slepi. ustavi in umreš. Seveda si ni nihče izmed naju mislil, da bi tako hitro umrl in tako sva lepo mirno zaspala. Ko pa pride V letu 1931 želim poročevalki Detroitčanki obilo uspeha! Tako se je dosedanji poročevalec na lahek način po- zjutraj bolničarka v najino so- slovil od nelahke poročevalče- JUGOSLOVANI! VSI NA PROTESTNI SHOD Barberton, Ohio. Tukajšnji Jugoslovani prire-de protestni shod proti italijanskim fašistovskim našiljem nad našim narodom v Primor-ju v nedeljo dne 7. decembra ob 7. zvečer v dvorani društva "Domovina". Na ta shod se vabijo vsi Slovenci, Hrvati in Srbi živeči v našem mestu in o-kolici, kateri imajo količkaj narodnega čuta in simpatij do onega dela našega naroda, kateri je po svetovni vojni prišel pod italijanski jarem. Kakor veste, narod tam ne sme niti protestirati in se ne more nikamor pritožiti. Dolžnost nas je, da namesto njih in za nje obvestimo javnost, kolikor se to pač more, o njih trpljenju in vsemu zasramovanju katerega morajo prenašati. Potrebno se mi zdi opozoriti vse tiste naše rojake kateri niso še državljani te dežele, da naj bi se vendar pobrigali dobiti državljanstvo. Ako se ne brigate za to sedaj, bode prišel čas ko boste primorani to storiti. Že sedaj ene tovarno zahtevajo od svojih delavcev da pokažejo svoje naturalizij-ske papirje in po tukajšnjih časopisih se vedno bolj pogo- zacija. Država Ohio ima postavo, da ako umrje mož in o-stane vdova z mladoletnimi o-troci, more ona napraviti prošnjo za takozvani "mother's pension" ali to le ako je državljanka. Naš Amer. Slovenski Državljanski Klub v našem mestu šteje sedaj nad dvesto članov. Lahko nas bi bilo nad tristo, ako bi pristopil vsak naš rojak (nja). Naš klub, od kar je vstanovljen, je že precej dobrega storil in pomagal in dosegli smo tudi to da nas kot Slovence poznajo, med tem ko so nas pred leti prištevali med: Slavish, Crainers, Grainers, Austrians in vse drugo mogoče. Želeti bi bilo da bi mi Slovenci tukaj imeli kaj več profesijonalnih ljudi. Začetek pa je storjen in naš odvetnik Vincent Presto kaže, da bo imel uspeh in pomagal našemu narodu in sodeloval z njim. Pred'več tedni smo čitali da se je eden izmed treh naših County Commissioner nespodobno izrazil o ženskah, ki so bile zaposlene pri čistenju poslopja sodnijc v Akronu. Rekel da je, da se ne more verjeti in dati na besede "skupini hun-kies women". Naš klub je pisal temu za pojasnilo in istega prejel. Iz pisma je razvidno, da se .ve hotel neki lokalni list, ki je tozadevno novico prinesel, nad njim znesti in je bilo vse skupaj le politika. Ta komisar je bil pripravljen priti na sejo našega kluba in tam stvar pojasniti in dokazati kot neresnično. Bil je tudi pripravljen sprejeti v svojem uradu zastopnike kluba, da se bi pomenili o tem. To zadevo poro- bo in mu hoče izmeriti temperaturo (mrzlico), ga prime za roko a jo takoj izpusti in se o-brne k meni in pravi: Peter je umrl. Vpraša me še, če kaj vem od tega. Jaz ji seveda povem da ne. No vidite pa bo kdo rekel, da je težko umreti. Peter je kar zaspal in umrl. Tako se nekateri prav na lahko preselijo s tega sveta na drugi. V tem dolgem času tukaj, bi ve službe. Hvala vsem, ki so sledili mojim poročilom in so jih radi brali ter prav umeli. Dne 18. nov. je obiskala poročevalca mala gospa nesreča. Poročevalec se je namreč; službeno vozil z avtomobilom, kar zadene od strani Ford in nekoliko prestraši poročevalca in nekoliko poškoduje avto. Pa pri tem neljubem sestanku poročevalec ni iz glave stresel novic in novejših dogodkov. ada ni biti pozen in tudi da- si človek mislil, da ni Slovenca p0vem vam, da ima poročeva- nes zjutraj nisem bil pozen. Pa me začne preklinjati in zmerjati z najgršimi priimki. Cel dan me je podil s kraja v kraj in zmerjal kakor psa. Ravno sem imel četrt krave na rami, pa pride od zadaj in me brcne, da je prav malo manjkalo, da nisem padel. Še slabše se je godilo nekemu staremu Poljaku, ki ga je z lesenim drogom tako neusmiljeno pretepal, da sem mislil, da ga bo ubil. Drugi dan se je spravil na nekega druzega, katerega je hotel kar z nožem. Upa se pa tako postopati samo z več v Chicagi, da je brezposelnost že vse uničila. Ker pa vsaki dan dobivam v roke Ameri-kanski Slovenec, pa vidim, da so še, ker drugače bi list ne izhajal. Najlepše se zahvaljujem za list tisti osebi, čigar ža- leč utrjeno glavo in živčno bolezen z vsemi neljubimi pojavi prepušča drage volje drugim. Za zimske dolge večere je najboljši prijatelj ali dobra knjiga ali pa pošten časopis. sluga je, da list dobivam. DVu- Tako so rekli in tudi storili v gače bi nič ne vedel, kaj Se od neki hiši v Detroitu in so naro- časa do časa dogodi v Chicagi. čili za stari kraj za svoje do-— Zadnjič sem tudi bral v A-1 mače kar štiri Ave Maria koleni erikan^kem Slovencu, kako darje. Posnemajte jih drugi se eni ponašajo s svojim Arne- Detroitčani! rikanizmom. Dobro je povedano. Neka Mrs. v Detroitu je kaj j lepo pokazala, da zna ceniti Mogoče se še kedaj ogla- dobro berilo in je naročila kot sim, da mi ne bo preveč tužuo božični dar za sorodno osebo nami belimi. Črncev se pa ne|na tem božjem svetu. Ob enem list Ave Maria ter Amer. Sle upa, ker se jih boji. Jaz sem se za enkrat zopet rešil tega suroveža. Rečem samo to, da je velik revež tak, ki dela za takega psa. — Ravno danes sem govoril z enim delavcem, ki so ga postavili na cesto radi tega, ker ni hotel kupiti mila od kompanije. Nekemu drugemu delavcu so pa radi enakega vzroka znižali plačo 25c na uro, pa je še: itak majhna tudi pozdravljam vse moje venca. Živele posnemalke De-prijatelje in znance. Vaš rojak troitčanke! sedaj še živi. Leo Lorber. RAZNO IZ DETROITA Detroit, Mich. Naj dajo meni mir, pa bom tudi jaz privoščil drugim blaženi pokoj. Tako se izrazim, ko poročam nekoliko o tukajšnji S.Ž.Z. Izmed cenjenih plača, ki jo Wilson Co. plača; hravčev Amer. Slovenca mi svojim delavcem. Mesarji dobijo od 48 !/2 do 55c na uro. Swift pa za ravno isto delo plača od 55 do 70c na uro in zraven tega še jamči za 40 ur:r-m da me je Migg gr^a v|skega naraščaja! na teden. Comp. Swift ima tu-1 ime'nu čianic Sžz. iskala dne j Na poročevalca v Detroitu di najboljše mesne pridelke, j nov ; ^o s0 mar]jive člani- so letos P°zabili v uradu Ave Jaz sem že 4 leta naročnik ce'tukajšnje podružnice SŽZ. Maria- Zato zaprosi Porofctfva-tega lista. Takoj ko sem prišel 1)rjr^dile svojo društveno za- Iec A" S- uPr»vništvO, ako ima v to deželo sem si ga naročil. kavo. Kako da bi se potem ne mogoče v zalogi letošnji kole-Naročen sem x ~ "H J~ bo mogoče kdo očital, da se kot poročevalec /mer. Slovenca naj ne brigam za SŽZ. Jaz na morebitni očitek odgovo-1 rim, da me je Miss Sreča v j iskala dne I Dobra -pevka bo — tako se je glasila sodba čveterih v soboto, 22. nov., na sv. Cecilije dan popoldne, ko so krstili na ime Cecilija hčerko Janeza Debeuc in Josephine r. Flojs. Botra sta bila Mr. Fr, Kos in njegova soproga Mrs. Terezija. Botra sta prihitela v Detroit iz sosedne Kanade. Mala Cecilija naj krepko raste, da kmalu res postane vrla slovenska pevka pri slovenski cerkvi, kjer je bila krščena. Slovenska cerkev potrebuje sloven- nanj tudi za Y)Smel mai0 zanimati za SŽZ. v stari kraj. Pa komaj ga pismo- Detroitu? Samo toliko javno noša prinese v hišo, ga doma- povem članicam SŽZ., da naj či še nimajo časa prebrati, ta- svoji skrbni Miss Sreča v pfi. cam zato, da ne bo od strani koj roma od hiše do hiše, ker hodnje p0ved0) da za men0 ga ljudje radi berejo. Priporo- tistih ki so to čitali, nepotrebnih sumničenj. Anton Okolish. dar Ave Maria, da ga poročevalcu dopošlje, da ga bo čital v dolgih in pustili zimskih večerih. Najnovejša smešnica iz De- ŽIVINSKO RAVNANJE Z DELAVCI Chicago, III. Žalostna, a resnična zgodba. V teh presvetlih Hooverjevih časih se dela z delavcem ka-kor z psom in še slabše. Delat moraš, kakor živina za prav majhno plačo. Nazadnje, če pri delu ni kaj prav, si pa povrh še tepen. Moj "bas" je po domače rečeno pravi pes in če čam rojakom, da si ga naročijo tukaj in tudi svojcem v stari kraj, ker so v tem lis^u res zanimive novice in krasne povesti. Pozdrav vsem naročnikom. J. Z. -o- KAJ PIŠE SLOVENSKI BOL-NIK IZ ZACE SANATORIJ Winfield, 111. Da ne boste mislili, da sem že umrl se tudi jaz nekoliko oglasim. V našem podjetju ni to nič novega- in je smrt na dnevnem redu. Naj vam orne- Miss Sreča prehitro pleše. Ve- troita Je sledeča: Zvedel sem seli me, da je Miss Sreča ob-,0*1 ene&a soseda' da pn "JT zirna do mene in skrbi, da ne doma miSi lovi;io na trnek" , bi poročevalec Amer. Sloven-1 bo le»a' ko bomo vide,i ne*e" ca zmrznil prehitro. Dobrotna fa dne> kako bodo P° Miss Sreča je namreč poročevalcu poklonila primerno dari- lo za zimsko dobo. Zahvalim se Sreči in ji na uho zašepe-tam, da bo detroitski poročevalec kmalu zmrznil, četudi ni še tako občutno mrzlo vreme. Svojo službo namerava poro troit ribe lovili pa v mišnico-Ha, ha. Saj še razumemo. Očividec. PO VELIKEM DNEVU V MILWAUKEE Milwaukee, Wis. Ponovni krasni, posebno se čevalec z novim letom prepu- moralni usPeh> katerega je do-stiti gibčni Detroitčanki. Bo,ž™ela organizacija Slovenski šel ta business njej" morda ve- (Dalje na 4. strani.) memorandum sprejet na protestnem shodu, 28. septembra 1930, v Slovenskem Narodnem Domu, Cleveland, O. V očigled strašnega in nečloveškega ravnanja fašistične vlade kraljevine Italije; v očigled tiranstva in brutalnosti fašističnih oblasti, katero izvajajo nad Jugoslovani, posebno nad Slovenci v zasedenem ozemlju Goriške, Gradi-ščanske, Istre in v Trstu, sedaj imenovani Julijski Benečiji, in še posebno v očigled strašnega, civilizirane vlade nevrednega čina, to je, usmrtitev štirih mladih Slovencev — Franceta Marušič, Zvonimirja Miloš, Ferdinanda Bidovec in Franceta Valejičič, dne 6. septembra 1930 v Bazovici pri Trstu, si usojamo ameriški Ju- goslovani, svobodpi državljani Z.edinjenih držav ameriških, zbrani na ljudskem shodu v Slov. Narodnem domu v Cleve-landu, O., dne 28. septembra 1930, predložiti ameriški jaw nosti, Ligi narodov in civiliziranemu svetu sploh, sledeči MEMORANDUM. V mesecu januarju 1. 1918 je zapisal pokojni predsednik Zedinjenih držav ameriških, Woodrow Wilson, ko se je razmotrivalo italijanske meje v Julijski Benečiji, sledeče: ". . . Ratifikacija italijanske meje se mora vršiti samo na podlagi jasno definiranega narodnega lastništva." Italijanska vlada je v svojem memorandumu odgovorila na besede Woodrowa Wilso-na sledeče: "Italijanska zahteva temelji na takih elementih justice, legitimnosti in moderac>ije, da se popolnoma zlaga s principi, katere je izrazil predsednik Wilson." Ko je ukorakala italijanska armada ob podpisu premirja svetovne vojne v kraje, kje? 'so prebivali izključno Slovenci in Hrvati, je vrhovni poveljnik italijanske kraljeve armade izdal na slovenski in hrvatski narod sledečo okrožnico: "Slovenci! Italija, velika država Svobode, Vam daje ista civilna prava, katere daje svojim drugim državljanom. Ona Vam bo dala šole v Vašem lastnem jeziku, in to več šol kot Vam jih je dala Avstrija. Vaša vera se spoštuje, ker je katoliška vera, ki. je vera Italije. Slovenci, bodite prepričani, da bo Italija, velika in zmagoslavna, skrbela za svoje državljane, ne glede na to, kakšna je njih narodnost!" Dne 1. decembra 1919 je kralj obljubil v svojem pre-stolnem govoru, da bo Italija respektirala avtonomne institucije. 27. septembra 1919 je M. Tittoni, tedanji ministrski predsednik, v pailamentu izrekel največjo in najsvečanej-šo obljubo, da bo italijanska vlada spoštovala pravice manjšinskih narodov, ko je dejal: '^Vsled stipulacije, katere zavaemu mirovna pogodba, so Poljska, Češkoslovaška, Ru- munija in Srbija, prisiljene, da respektirajo jezik, religijo, kulturo, šole in vse liberalne institucije svojih manjšin, in absolutno potrebno je, da se te stipulacije aH določbe natančno in legalno izpolnjujejo. "Italija, ena velesil, ni vezana po nobeni juridični pogodbi te stipulacije ali določbe izpolnjevati, toda, po mojem prepričanju, je ona obvezana po časti svojih liberalnih tradicij, ki so njena slava in privilegij, ravnati enako. "Ljudstvo drugih narodnosti, ki je z nami združeno, naj spozna, da je vsaka ideja zatiranja ali raznarodovanja nam popolnoma tuja; da bodo njih jezik in kulturne institucije respektirane in da bodo njih adimnistrativni uradniki deležni vseh privilegijev naše liberalne in demokratične zakonodaje." V istem smislu so v svojih govorih obljubljali Slovencem in Hrvatom enakopravnost v vseh ozirih, leta 1920 princ Colona; 26. nov. 1920 grof Sforza; 27. nov. 1920 poslanec Luigi Luzzatti; leta 1921 M. Gilotti v parlamentu ter M. Bononi, . poznejši ministrski predsednik. Vse te deklaracije so imele značaj jasnosti, odkritosrčnosti in ve»sti ter delajo čast smislu pravičnosti, katera jih je tedaj inspirirala. Toda — kje je tista moralna obligacija, katero so tako liberalno in velikodušno trosili na podjarmljene Slovence in Hrvate najbolj kvalificirani reprezentantje Italije? Ali so j bile te obljube izpolnjene? Pritožbe, ki so prihajale na Ligo narodov od Jadrana in Tirol, so jasno pokazale, (la kraljeva vlada Italije ni držala svojih svečanih obljub. Te pritožbe pa so se še pomnožile, ko je zavzel fašizem vladne vajeti. Javno mnenje demokratične Amerike in vsega civiliziranega sveta naj sodi na podlagi faktov, iznešenih ^ v tem memorandumu, v kojem hočemo navesti majhen odlomek nasilja, krutosti in zločinov, ki jih je in jih še danes izvaja fašizem nad Slovenci in Hrvati. Vsi ti fakti so popolnoma resnični in se jih lahKo verificira. (Dalje pri h.) "Amer. Slovenca" v vseslovensko hišo, naj bo ge vseh njegovih prijateljev! Četrtek, 4. decembra 1930 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran 3 naš obzornik (Piše P. A. Urankar) 'NJIH KRALJEVO VELIČANSTVO" S SVOJIMI MINISTRI Katoliška akcija v Ameriki nima pravega odmeva. Deloma zato ne, ker smo že imeli laični apostolat — društva. Katoliška akcija ni drugega, kakor da se smatrajo vsi verniki za neposvečene duhovnike in širijo besedo božjo v srcih in deželah z besedo, zgledom in v dejanju. O katoliški akciji po svetu piše prelepo prof. I. Pavlin v koledarju Ave Marije, letnik 1931. * Pilsudski, znani poljski diktator, grozi cerkvi s strahujo-čo roko. Diktator je zagrizen sovj-ažnik katolicizma. Morda bo kmalu tudi katoliška Poljska stopila v tabor kulturnih bojevnikov. Napoveduje se boj proti vplivu cerkve na javno življenje. * Ukrajina se je obrnila na sv. Očeta, naj posreduje v Sporu, ki je pravkar nastal med Poljsko in Ukrajino. Poljska zavdaja življenju Ukrajine s sovraštvom in z drastičnimi odredbami. Poljaki izdajajo komande, Ukrajinci se trmasto upirajo. Od vseh strani se človeštvo ozira v sv. Očeta kot v očeta vseh narodov. * Tudi v sosednji državici Rusije, v Litvi, je na krmilu brez-Verska vlada. Prosvetni minister je izdal naredbe, ki katoličane kar naravnost izzivajo na boj. Rusija pa preži in čaka na ugodni trenutek. Goriškega škofa Sedeja napadajo italijanski listi, ker se je zadnjič nekje potegnil za Slovence in Italijanom jasno izpričal, da je tudi on sin slovenske matere. * L,.. Komunisti v Berlinu zahtevajo od mestne uprave, da se Pokopališča odpro ljudem za sprehajališča in zabavišča. Mestna uprava jih je zavrnila. Tako daleč gredo komunisti, da jim še grobovi in svetinje Pokojnih ne dajo mir. Katoliški misijonarji v Afriki uporabljajo tudi film v misijonske namene. Italijanski misijonar je kazal črncem Kristusovo trpljenje. Ubožci so bili tako hudi na sovražnike— Jude, da so z noži planili na— Platno. Prostozidarji v Nemčiji ima-3o 700 tisoč članov. Na zelo Prefrigan način širijo svoj e-vangelij. Z otroci so začeli. Organizirali so otroško društvo. Društvo šteje že 150 ti-^č. Sovražniki delajo z vso Paro, še mi napnimo sile. * Ku Klux Klani nazadujejo, je joj. Pred petimi leti so imeli 5 milijonov članstva, se-^aj g-a imajo samo še 80 tisoč. Kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade. * Vatikan je izdal uradno statistiko cerkve. Po tej statistiki na ameriškem ozemlju 109 bilijonov 697,000 katoličanov, evropskem ozemlju 200 mi-''Jonov 882,000, v Aziji 16,-530,900, v Afriki 5,330,000, v Avstraliji 1,585,000. — Po Vsem svetu je 341,430,900 ka-toliČanov. • Na Češkem se število župnij, 1 Pimajo lastnega duhovnika, V eni škofiji je nezase-župnij 270; v drugi I44: v tretji 266; v četrti 243. eško framazonstvo dobro ža- * t, ^ škofovskem semenišču v JJ**U Študira letos 112 kan-Jatov duhovniškega stanu, v katerih so bili premnogi že ^.Najrazličnejših svetnih po-lcih. Eden je bil polkovnik, en Praporščak, šest kapeta- nov, 12 nadporočnikov, 26 poročnikov, štirje mornarji, pet inženirjev, šest odvetnikov, dva pisatelja, en finančni inšpektor, dva člana revolucionarnega polka. Tako kliče Bog. • * Težko nam mora biti, da jih toliko odpada od Cerkve, toda Cerkev zato ne nazaduje. To je samo čistilni proces. Kar je slabo, naj odpada. Dva odpadeta pri nas, sto jih drugje prestopi *v Cerkev. Ravnokar poročajo časopisi o veliki sekti Jakobitov v Indiji. Celi tisoči so sedaj prestopili v našo Cerkev s svojimi škofi, redovniki, redovnicami in verniki. * V ogrskem mestu Debreczi-nu imajo posebno versko ločino, ki si stavlja edino nalogo: smej se, smej in smej, pa boš zadobil mir duše in zveličanje. To naj bo religija smeha. Ta vera ima tudi svoje posebne verske obrede; ta verski obred je ples. Pleši, pleši, pleši . . . Sedaj se je začela zanimati Ogrska policija za to plesno vero, ker se še druge reči skrivajo za plesom in smehom. * Vsak ve, kaj je spiritizem. Razni duhovi govore s pričujočimi. V Pragi se je zgodilo. Žena se je udeležila take seje, da bi morda zagledala pokojnega moža, ki je bil pred kratkim umrl. In čudo, res se je prikazal "mož" in zahteval 10 tisoč kron, da jih odrajta hudiču, ki ga muči v peklu. Žena je neumnosti verovala in šla na banko po denar. Banka ji je mesto čeka daia žandarja, ki je "pokojnega" moža zaprl v ječo. "Varuj te Bog" je bil lep pozdrav železniškega zavira-ča in čuvaja. S tem pozdravom je vedno pozdravljal svojo ženo, kadar je šel na delo in žena mu je z istim pozdravom odzdravila. Neko zimsko noč moža ni bilo nazaj. Žena je bila v strahu. V momentu se spomni, da prihaja brzovlak. Brž skoči, da bi dala vlaku pravo tračnico. "Kazen bo zadela moža," pravi pri sebi. V razburjenju je potegnila napačno znamenje za "stoj". V prihodnjem trenutku je že prisopihal vlak in se na znamenje ustavil. In kaj so zagledali? Čuvaj je ležal privezan na tračnice z zamašenimi usti. Privezali so ga na tračnice njegovi sovražniki iz vasi. Žena je rešila moža. To se je zgodilo na progi med Hamburgom in Parizom v bližini postaje Velno. Se tretja zanimiva dogodba. Prigodek z italijanske ladje na poti v New York. Dva protestantska pastorja sta se prič-kala glede sv. pisma. In sicer o mestu, ki pravi: "Ce ti tvoj bližnji da zaušnico, še drugo lice mu nastavi. Eden pastorjev zahteva, da se to mesto razloži dobesedno. In z vso silo zagovarja svoje. Drugi pa, ne bodi len, vstane in mu pri-soli zaušnico. Pastor mu je pomolil še drugo lice, še drugo mu je dal. Takoj nato pa nadaljujeta z besedilom sv. pisma: "Po meri, ki jo drugemu meriš, bo tudi tebi odmerjeno." Mahoma vstane prvi pastor in drugemu vrne gorki zaušnici. Mimoidoči so se u-stavljali in spraševali kapeta-na, kaj neki imata moža. Ka-petan pa je mirno odvrnil: "Sv. Pismo razlagata drug drugemu." Slika je bila vzeta v Afriki, v pokrajini, nazvani Slonokoščeno obrežje, in kaže tamkajšnjega kralja, ki sedi sredi svojih ministrov in svetovalcev. borba proti nezaposlenosti Tako je: — Turist: Kako to, da so krave na tej planini tako mršave? Pastir: Prelep razgled občudujejo, pri tem pa pozabijo na pašo. —fi kaj se sl1si po svetu? .................................................................................................................................................um........................................................................................................ans JUNAŠKI POLICIST Macomb, 111. — Tukajšnja policija je ujela sumljivo o-sebnost, 281etnega E. Verila. Ko je pa bil pripeljan v družbi treh policistov na stražnico, je, predno bi bil moral zapustiti avto, potegnil samokres, ki ga je imel skritega v rokavu in ubil s streli enega policista, dva pa težko ranil. Enako je ranil četrtega policista, ki je prihitel iz stražnice. Ko pa je bil že na tem, da zbeži v policijskem avtu, se dvigne eden ranjenih policistov, E. Bowman in z zadnjimi močmi skoči na stopnjico avtomobila ter ustreli morilca, kmalu nato pa tudi sam umre. -o- POMAGATI SI JE ZNAL Ko je cesar Franc Jožef poleti 1870 potoval na jug, ga je na poti po Kranjskem, to je od Zidanega mosta do Šempetra na Krasu spremljal, kakor je velela služba,, tedanji kranjski deželni predsednik Widmann. Vso to pot je stal cesar, ki je bil zelo dobro razpoložen, ob oknu in vsak hip vprašal predsednika, kako se imenuje ta grad, ona cerkev, tisti-le kraj. Predsednik, ki je bil šele par tednov v deželi in ni poznal krajev, je bil v največji zadregi. Imen dejansko ni vedel, a strogi dvorn'i predpisi so določali, da se na nobeno vladarjevo vprašanje ne sme opravičiti z neznanjem, marveč je treba na vsako točno odgovoriti. Widmann ni bil neumen ter si je pomagal na ta način, da je imenoval kraje, cerkve in gradove kar na dobro srečo: cerkve po svetnikih, n. pr. sv. Jožef, sv. Anna, sv. Jakob itd., gradove "Lilienberg", "Rosen-burg", "Schoenstein" itd., a kraje "Spodnja gora", "Velika vas", "Lepa cerkev" itd. Cesar se je za vse zelo zanimal in sprejel predsednikova pojasnila z zadovoljstvom. jena bitja toliko večjo zalogo lecitina v sebi, kolikor slabot-nejša so, zmanjša se pa ta zaloga, čim hitreje živali rastejo. V rumenjakih svežih ptičjih jajc se nahaja do 8 in pol odstotka lecitina. Za nas je torej lecitin najmanj tako pomemben kakor razni vitamini. Če pa preiščemo 6 dni staro jajce, .vidimo, da ima v sebi le še prav malo lecitina. Ker pa pridejo na trg navadno že po 14 dni stara jajca ,kjer ni nobenega lecitina več, je čisto v redu, da zahtevajo povsod žigosanje jajc, da vidijo, koliko so stara in koliko so vredna. LJUDSTVO SAMO HOČE DIKTATORJA Havana, Kuba. — Poslani-ška zbornica je s svojim glasovanjem odobrila prošnjo preds. Machado, da se mu za dobo 60 dni dovoli vladati deželi kot diktator. Za predlog je glasovalo .80 poslancev, proti 14. Senat je že prej sklenil enako odobritev. ŽIVAL, KI IZUMIRA Med živali, ki izumirajo, spada tudi ris. Ris je bil nekdaj zelo razširjen po celi Evropi, danes pa so to žival po nekaterih deželah že skoro popolnoma zatrli. Ris je nekaka sredina med mačko in leopardom , značilni pa so za risa čopi dlake na ušesih. Ris ni posebno velik, vendar pa poznajo rise, ki so bili do 1 metra in 30 centimetrov dolgi in do 75 centimetrov visoki. Risov kožuh je še dandanes zelo iskan in tudi primerno drag, njegovo meso so v srednjem veku celo na dvorih visoko cenili kot izvrstno divjačino. Rise so tudi krotili in jih dresirali za lov. V Nemčiji risov že skoro nič več ni, samo ob nem-ško-avstrijski meji se še kje kakšen pokaže, potem pa na prusko- poljski meji. Na West-falskem so zadnjega risa pokončali leta 1745, na Wurtem-berškem pa leta 1846. Na rusko-poljski meji pa so jih dobili še od leta 1900. do leta 1911. okoli 60. VREDNOST SVEŽIH JAJC Mnenje, da ima le surovo jajce svojo polno hranilnost in da je le surovo jajce lahko prebavljivo, označuje berlinski biolog profesor Rubner kot napačno. Po njegovem mnenju so trdo kuhana ali pa mehko kuhana jajca lahko prebavljiva. Važna pa je ugotovitev, da na redilni vrednosti izgube le stara jajca, ne pa kuhana, če so le sveža. Poleg beljakovine in maščobe ima jajce namreč v sebi še neko važno hranilno snov, ki ji pravijo "lecitin", ta snov pa je silno važna za obnovo živčevja. Lecitin se nahaja v možganih, v živcih, v krvnih telescih, v mleku, v zraku, v slanikih itd., nikjer pa ne v tolikšni množini kakor v jajčnem rumenjaku. Biološki pomen lecitina se vidi iz tega, da imajo novoro- DOBA PAPIRJA Izdelovanje papirja narašča vedno bolj." Okoli 1. 1800. so izdelali na vsem svetu komaj 10.000 ton papirja, ta množina pa se je do leta 1850 podese-torila. L. 1900. so izdelali papirja že 8 milijonov ton, 1. 1914. pa že 10 milijonov ton. Do leta 1927. je ta množina 'naraistla na 18 in pol milijona ; ton. Za prevoz te ogromne pa-'pirnate mase bi potrebovali 1,850,000 vagonov, če pa bi te vagone postavili drugega za drugim v vrsto, bi bili dolgi 18,-500 kilometrov. Tretjino vsega papirja porabijo za časopise, drugo tretjino pa za zavijanje. Največ papirja porabijo v Zedinjenih državah, kjer znaša poraba na vsakega prebivalca po 69 kil na leto. Na Angleškem pride na leto na vsakega prebivalca po 37 kg, na Nemškem 26 in pol kg, v Švici 25 kg, v Italiji 9 kg, v Rusiji 3 kg, v Indiji pa le 1 kg. POKOPALIŠČA SPREHAJALIŠČA? V berlinskem občinskem svetu sq komunisti vložili predlog, da naj se mestna pokopališča izpremene v sprehajališča. Pristojni cerkveni krogi se takim zahtevam nikakor ne nameravajo ukloniti in nagla-šajo, da so pokopališča itak vedno odprta in jih more vsakdo obiskati. Da bi pa postala pokopališča igrišča za mladino in sprehajališča za razuz-dance, more zahtevati le nekulturen človek ali pa kdo, ki so mu znamenja krščanstva celo na pokopališču na poti. -o- "Amerikanski Slovenec" j« največji slovenski dnevnik in merikL Naročajte ga I JAKOBITI SE VRAČAJO Pred kratkim sta se vrnila v rimsko katoliško cerkev dva najodličnejša pripadnika jako-bitiske cerkve v južni Indiji: škof Ivanios in njegov pomožni škof, ki sta položila svojo veroizpoved v roke škofa Ben-zingerja v Quilonu. Oba iz-preobrnjenca je papež Pij XI. s posebnim odlokom potrdil na njunem mestu in jima podelil enako oblast, kakor sta jo imela v jakobitski cerkvi. Zanimivo je, da je bil msgr. Ivanios velik reformator jakobitske cerkve, ki je pred 400 leti pretrgala zveze z Rimom. Danes šteje ta cerkev še 400.000 pripadnikov na Malabrski obali. Kljub odpadništvu so bili škofje in duhovniki te cerkve pravilno posvečeni, zat<\ izpre-obrnjencev ni treba nanovo posvečati. Le obljubo celibata morajo položiti. Kaj Amerika dela za odpo-moč proti nezaposlenosti, ki za milijone ljudi pomenja bedo, strah pred izgonom iz stanovanja, glad in skrbi ali pa čakanje sredi zime v vrsti za milodar? Ni dvoma, da je splošna kriza zasačila Združene države nepripravljene za ogromne probleme, nastale iz splošne nezaposlenosti. Celo v normalnih časih imamo polno siromaštva in bede in obstoječe dobrodelne ustanova imajo vedno mnogo dela. Sedanja kriza pa ni našla nikakih obstoj.ečih ustanov ali socijalnih mašine-rij, ki bi bili v stanu upravljati situacijo vsled nezaposlenosti v takem obsegu. Bilo je treba šele ustvarjati takih u-stanov. Sedaj opažamo, kako se Amerika, zavedajoč se težkega položaja, loteva borbe proti posledicam nezaposlenosti in skuša premagati obstoječo krizo. Federalna vlada bo imela svojo večjo besedo v tem vprašanju, čim se kongres snide za svoje "kratko" zasedanje 1. decembra. Dodatno k pričakovanim priporočilom s strani predsednika Hooverja, bo kongres imel pred seboj zakonski načrt senatorja Wagner j a, katerega svrha je ustanoviti javne posredovalnice dela in znižati draginjo, iskanje službe; kakor tudi drugi zakonski predlog, ki določa, naj vlada pripravi v naprej načrte in sredstva za slučaj krize. Ne da bi čakal na kongres, je predsednik Hoover imenoval takozvani Narodni odbor za nezaposlenost. Ta odbor sedmorice s Col. Woo-dom na čelu, skuša ujemati delovanja federalne, državnih in mestnih uprav za znižanje nezaposlenosti in za od-pomoč v sili. Državne vlade in občine razvijejo enako aktivnost ali pa so razširile delokrog obstoječih dobrodelnih ustanov. V državi New York je governer Roosevelt imenoval odbor za stabilizacijo industrije že pred letom dni. On je tudi povabil governerje šestorice in-dustrijalnih držav na razpravo o ustanovitvi "javnega re- zervnega sklada mogočnosti zaposlenja čez vse leto in o zavarovanju proti nezaposleno-' sti." V državi Illinois je governor Emmerson pred kratkim imenoval odbor, obstoječ od 45 industrijalcev, bankirjev, delavskih vodij, socijalnih delavcev |in duhovnikov v svrho borbe proti nezaposlenosti. Med projekti, ki jih ta odbor pretre-suje, je načrt, kako bi se več ljudi zaposlovalo potom rotacije službe, skrajšanja delovnih ur in delovnega tedna in ustanovitve urada za zasigu-ranje primernih cen za užit-nine. Nanovo izvoljeni governor Pennsylvanije, Pinchot, je odredil študijo o sezonalni nezaposlenosti, "stabilizaciji dohodkov za časa nezaposlenosti" in o programu javnih del. Skoraj v vsaki drugi državi so bili organizirani enaki odbori. Kar se tiče občin New York in Chicago, ki sta vedno bila pravcat magnet za nezapo-slence, se težko1 borita, kako bi našla delo in odpomogla bedi vsled nezaposlenosti. V teh in drugih mestih vidi se resno prizadevanje, da bi se koordiniralo delovanje raznih odpomožnih ustanov in nabralo vsa mogoča sredstva za tre-notno odpomoč. Stabilizacije nezaposlenosti je bila glavna točka na dnevnem redu pri konferenci, ki jo je imela National Municipal League v Cle-velandu. Župani in drugi občinski zastopniki, ki so bili na tej konferenci, so poudarili, da je občina glavna enota vlade za stabilizacijo zaposlenosti. Bila je ustvarjena stalna organizacija, ki naj se peča s sedanjo krizo in pripravi načrte za odpomoč v bodočnosti. Tujerodci občutijo sedanjo krizo še bolj kot tukaj rojeni Amerikanci vsled tendence, da se delo nudi rajše ameriškim državljanom. Mnogo tujerodnih organizacij se prizadeva odpomagati sili, ali malo izmed njih ima rezervnih sredstev za take svrhe. V prepričanju, da splošne mere proti posledicam nezaposlenosti (Dalje na 4. strani.) 5= NA OCEANU P R EKO CHERBOURGA 6 DNI PREKO BREMENA Na dveh najhitrejših parnikih BE2 SEMEN IN SAMO 7 DNI DO JUGOSLAVIJE Ali potujte na znanem eks-presnem parniku COLUMBUS Tudi redna tedenska odplut-ja z dobroznanimi Lloydovi-mi kabinskimi parniki. Za pojasnila vprašajte kateregakoli lokalnega agenta ali— North German Lloyd 130 W. Randolph St.,Chicago ZA VARNOST IN PRIPRAVNOST JE BANKA ZA VAŠO SOSEŠČINO IN V NJEJ Metropolitan State Bank "roll of honor" banka "Kaj 'Roll of Honor' banka pomeni za me kot vložnika pri Metropolitan State Bank?" Kolikokrat se stavi to vprašanje. Pomeni mnogo. V resnici, pri izbiranju banke se mora polagati največjo važnost na varnost in ta zavod daje svojim vlagateljem dvojno protekcijo, in sicer s tem, da iz lastne volje vodi svoj rezervni sklad (previšek in nerazdeljeni dobiček) tako visoko, da je 50% večji, kakor njen kapital. Ta rezervni sklad je nad petkrat večji od legalne zahteve, ki jo določa illinoiški državni bančni department. To je vaše izredno sredstvo varnosti. Ena banka izmed peterih je lahko usposobljena kot "Roll of Honor" institucija. Ta "Roll of Honor" banka se poleg tega, da vam daje več protekcije, kakor je zahteva zakon, tudi trudi v vsakem oziru, da vam da posebne vrste vljudno in prijazno postrežbo. Metropolitan State Bank Pod nadzorstvom države in chicaške Clearing House 2201 WEST 22nd STREET, CORNER LEAVITT ST. Kapital ..............................................$200,000 Previšek in nerazdeljen dobiček......$300,000 m i ■ ■ Stran 3 AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. dece.mbra.1930 IZ SLOV. NASELBIN (Nadaljevanje z 2. strani.) na dan z lepimi nasveti. Pozno je že, pa je vendar še vedno boljše pozno, kakor nikoli. Mladino moramo ljubiti. Tudi Dom, v Milwaukee z svojo pri- iaz sem vedno med mladino, reditvijo v nedeljo 16. novem-1 Mladina Pozna mene in Jaz P<>-bra, nas sili, da izrečemo prav prisrčno zahvalo, predvsem naši zavedni publiki, ki se je v teh resnih časih velike delavske krize in povrhu še disharmonije v naselbini, vendar, vseeno odzvala v tako velikanskem številu. In ki žrtvuje mnogo ' za prospeh in napredek svoje organizacije. To tudi pokazuje, kako zvesto naši Slovenci zasledujejo vse korake te organizacije, ki je cd nekdaj bila in mora vedno biti nositeljica združevalne misije med Slovenci in tudi med celim jugoslovanskim narodom v Milwaukee. Da, ta uspeh je ponovno ulil svežih moči in energije, vsem tistim, ki jim je poverjena naloga vodstva te organizaiije, za go> tovo dobo, da ne padejo ravno sedaj v teh kritičnih časih, pod težo krize in stranskega hujskanja naperjenega proti organizaciji. • Pridejo taki trenutki, ko človek sam sebe prične izpra-ševati, kaj je tega treba? Čemu prenašati nehvaležno težko grenko butaro odgovornosti, a kakor hitro se pokaže, da sad tega dela zori, gre v klasje, je zopet vse dobro in pozabljeno. Zahvale smo dolžni ob tej prireditvi vsem govornikom, ki so nastopili, in povedali marsikaj resničnega koristnega in upoštevanja vrednega Narod je, s prav malo izjemo, z zanimanjem zasledoval govorniški program, ki je bil no vost za naše priredbe, kar je menda tudi vzrok, da je par vročekrvnežov vzelo tako, kot bi bila priredba političnega značaja. Našim mladim slovenskim godbenikom moramo dati na tem mestu vse naše priznanje. Presenetili, oziroma naravnost očarali so celo občinstvo. Nehvaležne bi se izkazali ako ne bi omenili dejstva, da nam list Amer. Slovenec daje vedno na razpolago kolone za dopisovanje in razglašanje naših stvari. Tukaj ni izjeme, za vse je enaka organizacija Slovenskega Doma, za vsakega dostopna, za skupen blagor nas vseh potrebna. Kdor vidi, ali sodi drugače, je v veliki zmoti. Zahvaljujemo se tudi pevcem, nekdanjim "Daničarjem", ki so se za to priliko skupaj zbrali in pomagali ozaljšati program z svojimi nastopi skupno in posamič s kupleti. Deset jih je bilo, in slišali smo, oziroma vemo, da se je po prireditvi to število že podvojilo, in se združili s članstvom dramatičnega odseka "Lilija", ter se vsi skupno preorganizirali v celoto z imenom "Dramski in Pevski Zbor Slovenskega Doma". Živeli in vztrajno na- znani mladino. Koliko je naših slovenskih otrok, ki se sramujejo svojega materinega jezika. Kar nas je slovenske krvi, smo do sedaj še vsi govorili svoje prve besede v slovenščini. Do sedaj še niso bili ča-33, ko bi mati s svojim lastnim otrokom govorila angleško zato, ker še same niso znale. Seveda bo od sedaj naprej drugače. Tiste matere, ki jih je že sedaj sram govoriti svoj lastni jezik s svojimi rojaki, take odpadnice bodo gotovo začele drugače. Jaz pa že naprej zapišem, sram naj jih bo. Vsem lahko povem, da sem prehodil že veliko sveta in se učil več jezikov, pa nisem še zatajil svoj slovenski jezik. Kljub temu so me povsod spoštovali in tudi sedaj, ko so sla bi časi, imam vedno delo in pošteno plačo. Čeprav sem Slovenec, sem kljub temu delovodja pri kompaniji. Zato tudi jaz zapišem, kot g. Aleksander: Nikar se ne sramujte, da ste Slovenci. Tukaj imamo Dramatično društvo. Večinoma so sami mladi člani, a so veseli, da so Slovenci. Sedaj se je že tudi nekaj takih vzdignilo, ki jih je sram govoriti slovensko. Taki SPET ZA EN TEDEN La Salle, 111. jdo imeli stariši nepotrebnih iz-Kaj bi razlagal, kako grdo1 govorov. Zapomnimo si, da vreme imamo te dni, saj goto-J brez temeljitega pouka o Bo-vo drugod ni nič boljše. Za-'gU in božjih rečeh otrok ne bo hvalni dan je bil pa že tako'nikoli dober katoličan, pa tu-mrzel, da je še purana zeblo'di dober človek ne. ba jih bo učiti tam, da ne bo- likansko postavo precej dobro. Empak njegova žena Cvetana, venskega naroda je seveda boljše, da bi se poboljšali. Naš Dramatični klub ima svojo sejo drugi ponedeljek v mesecu. Naša prihodnja seja bo torej v ponedeljek dne 8. dec ob pol S uri v šolski dvorani. na tistih mizah, ki so bile tako srečne, da so doživele njegov obisk. Posebno mnogo pa menda takih miz ni bilo. Marsikatera se je zadovoljija s peteli j nora ali pa celo s staro kokljo. Pa čeprav je bilo jako mraz j in čeprav so slabi časi, smo se p-av lepo zahvalili gospodu Bogu za vse dobrote pri sveti maši, ki jo je pel ob devetih Very Rev. Vencel Sholar, O.S. B. Dosti lepo število vernikov se je zbralo v cerkvi. Sedaj je pa iz suhega mraza nastal moker. Dežuje kar naprej, voda pa zmrzuje po cesti, da vsak pešec omahuje po cestah, kot bi barko vozil. Bo že boljše. Prihodnji teden ne smemo pozabiti, kaj pripravljajo naša dekleta najprej za celo faro, potem pa še same zase. V četrtek zvečer bo v. šolski dvorani Bunco Party za cerkev. Upamo, da bo dvorana premajhna, ali pa vsaj ne prevelika. V petek zvečer se pa začne že zadnjič napovedan Retreat ali duhovne vaje za vsa dekleta. Le veliko naj vas pride. To se pravi, pridite prav vae. Prihodnjo soboto zjutraj ob devetih se bo pa začel v naši gdč. Agnes Turšič, ta je pa dobra igralka. G. John Pezdirc, kot Černe, gledališki igralec je bil popolnoma na mestu, ko ga je pretepal in mikastil L. S. Blaž mazal. Naj omenim še la-žicigand g. Justinčiča, ki je tudi dobro igral. Vsem igralcem v imenu vseh gledalcev in poslušalcev vam in izrekam iskrena hvala, ker ste uric prav POROČILO O KRASNO USPELI IGRI "CIGANI" Cleveland-Collinwood, O. "Adrija". Kaj ne, lepo zgodovinsko pomenljivo ime si nam podali za par je izbralo naše izobraževalno j odkritosrčnega smeha društvo požrtvovalnih igralčevi XT • • v ^ s c Naj omenim se tiste, ki so kupili vstopnice po $5.00: Rev. vovalnim igralcem. Bog živi. Poročevalec. --o- KAKO SMO PRAZNOVALI SREBRNO POROKO ki spadajo k odpadnikom slo- 'šoli pouk v katekizmu za tiste pre i, da bo v naselbini naša Talija še bolj cvetela, in naša pesem še mogočnejše in milejše donela, in naš Narodni hram čimpreje dosežen. Končno, hvala še prav vsem, ki so na kakeršenkoli način pripomogli, da je izpadla priredba Slovenskega Doma, 16. nov. tako lepo. Nobenega nismo imensko imenovali, a v spominu imamo vse in smo prav vsem enako hvaležni. Za Org. Slovenski Dom, Frank Lustik, predsednik, Jos. Matoh, tajnik. -o- KAJ PIŠEJO IZ SHEBOY-GANA Sheboygan, Wis. Zopet se je moja torba napolnila in treba je da jo spraznim in pripravim za božične praznike. — Najprej moram dati veliko pripoznanje gos. Aleksandru, za njegove lepe in poštene dopise. Častitam vam g. Aleksander, da ste prišli saj vi, kot mlad duhovnik Nedavno smo imeli pri nas šolsko predstavo. Kajne stariši, kako vam je tolažilno pri srcu, ko slišite svoje male o-troke prav lepo govoriti slovensko. Čast vam, častite šolske Sestre, ki se mučite in učite našo slovensko mladino! — Vse točke na prireditvi so bile dobro izpeljane. Le kmalu zopet kaj domačega na naš oder. Na zahvalni dan smo imeli Baragovo proslavo, ki nam bo ostala vsem v spominu/ Imeli smo tukaj indijanskega duhovnika, č. g. Filip Gorden, ki nam je povedal kar je vedel o škofu Baragi. Kaj ne, kako je to čudno naključje. Preje je šel Slovenec med Indijance, sedaj je pa prišel Indijanec med Slovence. — Gospod A. Shif-rer nam je tudi veliko povedal o Baragi. ■— Dalje smo imeli prvič v naši sredi častitega g. M. Šavs, ki nam je med drugim tudi povedal, da imamo mi Slovenci tukaj v Ameriki še več imenitnih in slovečih mož. Torej rojaki, ne sramuj-mo se svojega materinega jezika in naše sv. katoliške vere. — Vsak pameten človek spozna tega s katerim govori, že po govorici, kaj da je. Brezverci mislijo, da so tako učeni, da jim več ni treba verovati. Jaz pa prav lahko odkrito zapišem, da tak ki zataji sv. vero ima prav gotovo vzrok za to na svoji vesti, in bi radi tpga najraje videl, da bi res nič ne bilo. — Če bi ne bilo vere, bi ne bilo praznikov. Če bi ne bilo vere, bi ne bilo božiča, ne velike noči itd. Zakaj se pa celi svet ravna po koledarju ki ima štetje od Kristusovega rojstva? Zakaj ne po kakšnem drugem slavnem možu. kakor je bil na primer Salomon, Atila ali hrabri Napoleon in tako dalje, saj je bilo že na tisoče velikih mož. — Torej, dragi rojaki! Približal se nam je sveti adventni čas. Kogar kaj teži, naj se samo lepo k spovedi pripravi, saj smo vsi grešniki. Potem bomo veselo obhajali božične praznike in lahko prepevali božične pesmi. — Letos preteče že 1930 let, od kar se je rodil Kralj nebes in zemlje in vendar se celi svet še sedaj spominja tistega srečnega večera. J. P. otreke, ki ne hodijo v katoliško šol o. Takih otrok je pri nas jako dosti in ne smejo ostati brez tako nujno potrebnega pouka. Naj že bo ta ali oni vzrok, zakaj ne hodijo v katoliško šolo, brez pouka ne morejo biti. Nikakor ne zadostuje zanje samo par tednov pouka, preden prejmejo zakramente: sv. spoved, sv. obhajilo, sv. birmo. Treba je, da vsaj enkrat na teden skozi celo leto prihajajo in dobijo kolikor mogoče natančen pouk v sveti veri. Zato se bo začel pouk že sedaj in sicer tudi za tiste, 'ki so morda že opravili zakramente. Mnogi mislijo, da zadostuje par tednov pouka, potem gre otrok k zakramentom, potem je pa že vse v najlepšem redu. Nekateri stariši pravijo: Naši so ODPRAVILI. Pa je to čisto napačna beseda. Če so OPRAVILI. svete * zakramente, niso ODPRAVILI potrebe, da se še j nadalje uče. ODPRAVIJO se' stvari, ki so nam sitne in jih nimamo radi. To se tako sliši, kot bi kdo dejal: Naš se je teh reči že znebil . . . Žal, mnogi otroci so se jih res že znebili, ker so dobili premalo pouka in ker jim stariši dajo tak zgled, da je strah. . . Stariši, lahko je mogoče, da imate opravičen izgovor, zakaj ne gre vaš otrok v katoliško šolo. Za gotovo,pa vem, da nimate pravičnega izgovora, ako sploh ne daste o-trok k pouku krščanskega na->ka. Sedaj se bo torej začelo v šoli pri svetem Roku in se bo nadaljevalo do konca šolskega leta. Vsi otroci, ki hodijo še v ljudsko šolo, pa ne v katoliško, imajo prihajati k temu pouku. Malo pozneje se bo pa pričel enak pouk nekje v Oglesby, kar se bo pravočasno naznanilo. Tudi tam je jako dosti o-trok za krščanski nauk in tre- in igralk. V našem "Slovenskem Domu" na Holmes ave., imamo večkrat igre, zabave in veselice, katere so vselej precej dobro obiskane. Krona vseh prireditev pa je bila prav gotovo igra "Cigani", katero je uprizorilo dramatično društvo Adrija v nedeljo dne 23. nov. Ker sem prišel par minut prepozno, sem moral ostati kar od zadaj bolj pri vratih. Sedeži so bili zasedeni, kot še nisem opazil. Pa moram tudi omeniti, da je na tej igri bilo tudi precej fantov, ki so tudi stali. Vse te množice gledalcev so z napeto pozornostjo gledale potek igre. — Kako prisrčno smo se nasmejali, ko je Peter Brenk prignal cigane na sod-nijo. Sodni sluga, Martin Ra-kar se je v polni meri zavedal svoje časti in svojega poklica. Nobenega se ni bal. Celo cesarsko kapo je v svoji ogorčenosti metal po tleh ker ni hotel biti 'tepec', kot mu je zabrusil razburjeni auskultant, g. John Kaušek, ki je izvrstno igral. Cigani in ciganke, so prav prebrisano nastopali. Juro Prej-dič, g. Kovačič, je predstavljal pravi tip starokrajskega ciganskega "glavarja" Brajdičev. Ravno tako izvrstno ga je pogodila ciganka, njegova žena. ga. Josephine Leskovec. Tudi njih hčerka, gdč. Mary Ostanek, je ljubko nastopala ter prav po cigansko zapeljivo zapeljevala Dr. Veselkota, katerega je predstavljal g. Frank Drassler. ifaniel Brajdič, g. Joseph Debeljak je popolnoma dobro predstavljal gluhonemega cigana s kitaro. Vendar, ko se je pelo nikakor ni mogel zdržati in je z drugimi vred krasno prepeval. Naj omenim, da je večina igralcev prav izvrstna v petju, ker, so člani' pevskega zbora naše velike župnije. Celo mali ciganček, g. Koželj, se je držal modro, kakor bi bil res pravi ciganček. Bil je samo, malo predobro oblečen. ^ Meni se je zdelo, da jih je sodni sluga vendar malo preveč trdo prijemal in kar po nemško zmerjal. G. Debeljaku, oziroma Danielu, ciganu je na vratih tako resno dal brco z nogo, da se je siromak res u-strašil. Seveda ne smemo mu zameriti, ker je imel le preveč skrbi s temi sitnimi "klateži". Dr. Pacek, zdravnik, g. Teka-vec je napravil tudi veliko smeha. Tudi pisar, g. Pavel Kogovšek, je igral dobro. Sodnik g. Joseph Glinšek in nadzornik g. John Tomažič sta igrala tako lepo, da dela čast našemu slovenskemu odru. Go-stilničarka Puc, ga. Margareta Kogovšek in natakarica Rezi-ka, gdč. Mary Jančar sta jako lepo nastopili. — Cvetan gledališki igralec, g. Alojzij Žužek je nastopal z njegovo ve- Vitus Hribar, Frank Jurečič, Louis Ižanc, Mary Ižanc, John Esseg, Ant. Šega, Frank Ivan-čič, Mary Ivančič, John Zalar, Mary Zalar, J. Novak, Mary Ndvak, Avgust Fr. Svetek, A. Grdina Sr., Mrs. Grdina, Mr. Zalokar in Agnes Korche. — Po $2.00 vstopnice so vzeli: Anton Dolgan, John Videmšek, Lorain, Ohio. Mislim, da bo skoro ravno leto, kar sem se zadnjič oglasila v tem listu. Tudi zdaj nimam veliko za povedati. Od povsod poročajo kako je glede dela in delavstva. Jaz rečem. samo to, da je pri nas slabo. Včasih si pa človek vendar privošči malo veselih ur, da pozabi na križe in težave, ki ga obdajajo. — Par tednov smo imeli pri nas v Lorainu jako lepo vreme. Tudi 22. in 23. nov. je bilo lepo. vas ma k vajinemu jubileju in vama želim, da dočakata še zlate poroke. To vam želimo vsi sorodniki iz Loraina. Želim, da bi se kaj kmalu zopet sešli skupaj. Marija Mihelich. -o- BORBA PROTI NEZAPOSLENOSTI (Nadaljevanje s 3. strani.) bodo bolj uspešne, ako ameriške in tujerodne organizacije sodelujejo, je Foreign Language Information Service razposlal vprašalne pole več kot 300 tujerodnim organizacijam. Zlasti se prosijo podatki o številu nezaposlenih čla- nov in slučajih, o katerih je Omenjena!znano, da je bil kdo odpuščen, dneva smo se peljali v sosedno J ker je inozemec. Ti podatki u-državo Pennsylvania, v Pitts-J tegnejo služiti za boljšo odpfi-burgh, da smo si ogledali ta- moč tujerodnim nezaposlen-mošnje hribe. Šli smo obiskat cem. Obenem bo ameriški svet Katarino in Martina Bajuk, ker sta ravno praznovala 25 J. Gubane, Mr. in Mrs. Frank letnico svojega zakonskega Butala, John Bruss, James j življenja. Ker smo si sorodniki Škufca Jr., Mrs. M. Škufca Sr. J in smo iz fare doma iz Pod- Louis J. Pire, ' James Debevc, Frank Laurič, Mrs. Frank Butala, John Prišel, Mrs. John Prišel, Leopold Kavšek. — Najlepša hvala tudi vsem ostalim, ki so prispevali manjše svote in jih zaradi prevelikega števila ni mogoče tukaj objaviti. Ostanite še v bodoče vsi zvesti društvu Adrija. — Kakor je že bilo pred predstavo ; j poračano, se bo ves čisti dobiček predstave naklonil kot Miklavževo darilo otrokom naše župnije. Iskrena hvala vsem pokroviteljem in vrlim požrt- zemlja, lahko veste, da smo bili-veseli, ko smo se sešli po tolikih letih. Tam smo se prav imenitno imeli. Mladina se je zabavala po svoje, ker so jo bolj pete srbele, mi starejši pa zopet po svoje. Pohvaliti moram njihove otroke, ki so res jako dobri in nobeno nedeljo ne zamudijo sv. maše. Osem jih je in mlajša hčerka Marga-reth, se uči v Pittsburghu za sestro. Draga Martin in Katarina, prav lepo se vama zahvalim za vso postrežbo. Častitam va- doznal, kaj tujerodne organizacije delajo v borbi proti nezaposlenosti. Poostritev kazni. — Dva Kranjca sta se selila v Ameriko. Na morju je eden od njiju umrl in so ga, kot je navada, potopili. Ker ni biio železa na ladji, so privezali na mrliča kose premoga za obtežitev. Ko je drugi Kranjec to videl, je otožno rekel: Ubogi Tone! Da pojdeš v pekel, sem vedel, ampak da boš moral kar premog s sabo prinesti! . . . * =i: * Dobrovoljec. — Kaj moraš čepeti v krčmi od jutra do večera? — Kaj se pravi moraš? Saj sedim prostovoljno. izterjavamo račune tvrdk, posameznikov in kor-poracij ter imamo pri tem pred očmi, da izvršimo opravilo v obojestransko korist. Merchants & Miners Bank CALUMET, MICH. Podružnice: HECLA ST. LAURIUM, SIXTH ST. RED JACKET Premoženje čez $5,000,000. Zavod kvalitete in postrežbe od leta 1912. Zaloga vse vrste pohištva in Radijev za gotovino ali na lahke obroke 2105-11 WEST 22nd STREET Telefon Canal 6138 CHICAGO, ILL. GOVORIMO TUJEZEMSKE JEZIKE. Naša trgovina je najstarejša te vrste v naselbini. S pošteno postrežbo in obratom se je naša trgovina razvila, kakor se je. Zadovoljiti v vsakem oziru naše odje-mlace, je bil vedno naš glavni cilj, kakor bo tudi v bodoče. Kdorkoli je začel kupovati pri nas — kupuje stalno pri nas, to radi postrežbe, dobrega blaga in radi zmernih cen. — Vabimo i Vas! takozvane "BUNGALOW PORCE-LIRANE PEČI", ki imaoj poseben prostor na koncu za kurjavo s premogom, na drugi strani pa s plinom. Prav moderna in praktična peč. O-glejte si io v naši trgovini. Te peči prodajamo sedaj za izredno nizke cene. Poslužite se te prilike. Sedaj poseo-na cena: $54.50 SEDAJ je čas, da mislite na zimo, ki bo kmalu tukaj. Pre-skrbite si peč, da bo grela vaše stanovanje. — Pri nas najdete veliko zalogo vseh vrst peči, razne barve in cen. — Dovolj, da oložite na peč ki jo želite malo "aro" in peč Vam pošljemo, ko je ..bote rabili. Prodajamo jih po kakovosti od VELIKA IZBIRA kuhinjskega pohištva — miz in stolov. Posebno kuhinjskih miznih sestavo, kakor ga vidite na sliki. Trdno delani po najboljši topoklicni zanesljivi firmi, ki svoje izdelke garantira. Te vrste kuhinjske sestave dobite pri nas, pet komadov od $17.95 NAPREJ. Četrtek, 4. decembra 1930 —— AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S pod vaško lipo (Spomini in-dogodki Father Miklavčiča) V CLEVELANDU. ČAKAJ, DA TI ENO POVEM! Piše: Ugani ga. Popoldne sem še šel v Col-wood, da sem spravil vse 'je reči skupaj in zvečer sem za stalno preselil na Nor->od. Ker je pa bilo sloven-3 župnišče za tri duhovne etesno, mi je g. župnik do-lepo stanovanje pri Mihel-;u> ki je poprej imel prodano a sedaj je bil v nekakem koju. Z Mihelčičem in z že-njegovo smo kmalu postali pri prijatelji. Mihelčič je ja-skrbel za me in mi je mno-Povedal o Ameriki, zlasti ob Perih, ko sem prišel od vetje iz župnišča. Hrano sem nri g. Ponikvarju in ma-val sem večina ob 8. Ta čas bil pri sv. Vidu za kaplana Anton Bombač; jaz sem le to in tu nekoliko pomagal. Ko sem jaz bil na potu v A-iriko, je škof v Clevelandu rley umrl in za administra-kia škofije je bil imenovan "cler g. Skullen. Peti dan po mojem dohodu Cleveland sva šla g. Ponik-r in jaz na škofijo. Gospod 5 je predstavil g. Skullenu in e Povedal, da me je ranjki of snrejel v škofijo. G. Skul- II je rekel g. župniku: pri 18 naj bo in vam naj pomaga, * je treba, službe mu jaz ^ne ne morem dati. Dobil III vse oravice, katere mora lfiti vsak duhovnik v dušno-■^tirski službi. Tako sem po- r začasno pomočnik pri sv. ■f- Da mi ni bilo dolgčas, ker 'svega dela še nisem imel 111 čez dan šel na razne kra v mestu. Mesto se mi je zde-tako komplicirano, da sem lrkrat izjavil mojemu gospodu Mihelčiču, da dvomim li mogel spoznati mesto bo treba kam iti, da bom 62 kažipota znal. Na cestno ^znico se nisem upal, ker ni-1111 vedel kam pelje ta ali ona 0 sem vedno in vstrajno štu-ltal mesto in njega sestav, 111 se nazadnje vendarle pribil in spoznal razne kraje za cestne železnice sem kam vozijo. "retji teden ko sem se že privadil Ameriki sem r°sil g. župnika, da bi smel °biskat moje sorodnike v testo, pa. ~— Presto je po železnici odda- Tisk je velesila. Na tisoče in j Eni obožujejo lepoto mestne ljeno eno uro iz Pittsburgha. tisoče listov ter časnikov se civilizacije (omike), vrvenje Kraj se tudi imenuje Bridge- razteka iz tiskarn v vseh jezi- tovarn, izprehajališč, rjovečih ville. Tam, kjer moji sorodni- kih, na vseh delih sveta. Čas- strojev in električno naglico ki stanujejo, je lepa dolinica in .niki tvorijo javno mnenje. Po- življenja. — Drugi odkrivajo pri vsaki hiši imajo nekaj živi- sameznikom in družinam, na- bolestno notranjščino mesto, ne, ker so v rodovitni dolini do- rodom ter državam dajejo jbednost in trpko srečo pred-bri pašniki. ismer. imestij, usodo in življenje pri- Prišel sem v Presto neko j * * * j proste delavske množice. Pre- popoldne. Predno sem obiskal Tisk je pogostokrat zape- hajajo iz sanj v ostro resnič-sorodnike sem šel najprvo k ijivi šepet kače na vabečem župniku g. Modru. On je že drevesu, vedel, da pridem v Ameriko in Francoski zdravnik, sloveči Tissot, poudarja: "Da je je pričakoval, da se bom najprvo ustavil v Presto in zato je tudi nameraval bolj slovesno zdravje žena v sedanjih dneh napraviti v cerkvi velikonoč- tako zelo zrahljano, je prepone praznike. Če bi bil vedel za gosto vzrok čitanje raznovrst-to, sigurno bi bila moja prva nih romanov. Pretiran strah, postaja Presto. A vseeno četu- j neutemeljene slutnje, nervoz-di po Velikcnoči me je gospod na jokavost, omotica, stalno prijazno sprejel. Na to sem nerazpoloženje, blodne misli, obiskal sorodnike (sedem jih celo histerija (vznemirljivost) je), le ti so za drugi dan na muči žrtve kvarnega berila, vsak način hoteli napraviti banket. Jaz sem se udal in dru- gi dan me je moj bratranec Lovre povabil na svoj dom. Nemalo sem se začudil, ko sem prišel v hišo in videl do 25 gostov in pet godcev. Lepo je bilo na banketu. Poleg mene je sedel rojak Smolej, ki je bil iako zabaven in me je izpra-ševal kako se ifii kaj dopade. Izvrstno se mi je dopadlo. Bili so govori, petje in muzika. Žene so se morale dobro sukati, da so zadovoljivo postregle številnim gostom. Proti koncu banketa se je pa nekaj pripetilo. Moj tovariš Smolej je imel lepo zlato uro. Prav mnogokrat je pogledal na njo. Jaz sem pa iz starega kraja imel seboj popolnoma novo srebrno nost. Mladina sanja. Star človek preudari resno. -o- ZAHVALA DAROVALCEM ZA SMUŠKO CERKEV tako nerado v denar. j Poplava golov Semiču smo dogradili.' Iz Maribora poročajo, da so Je prav lepo poslopje. Na spo- zaradi večdnevnega deževja mlad stopi v službo. Ko bo še vsi podeželski potoki tako na-cesta v redu in župnišče po- rastli, da je vsa pokrajina med stavljeno — upam, da se bo to Poljčanami, Slov. Bistrico, letos izvršilo —, bo Semič res Pragerskim, Račjem in Hoča-nekaj lepega. S ponosom ga mi v nižje ležečih krajih pod Semič, 17. nov. 1930. V imeriu Matere božje na Smuku se podpisani zahvaljujem za velikodušne prispevke, ki jih je nabral g. Martin Go-iobič v Čikago, 111. Nabrano svoto mi je nakazal po banki in obenem mi je poslal imena rlarovateljev. Posebej se mi je še zahvaliti g. Jožefu Konda, ki je nabral svoto $6. Darovala sta Jakob Skala $5 in John Zalokar $1 Bog vsem lepo plačaj! Dragi dobrotniki smuške cerkvice ! Izdatki za novo streho na cerkvi so poravnani. Drugo leto pa bomo, če Bog da srečo popravili in lepo pokrili tudi zvonik, za katerega sem z vašo pomočjo nabral že 7.000 Din. Poleg tega bo treba poskrbeti še za en zvon. Stari bronasti je ob požaru padel na zakristijo in se razbil v I kosce. Počasi bo na Smuku ' prav prijazno zopet in to po * * * [ veliki zaslugi vas, dragi do- Ljubi svojega bližnjega ka-! brotniki. kor samega sebe. Dandanaš-! Vse pa prav lepo prosim, naj boste lahko pokazali tujcu: glej, to je moj rojstni kraj! Pohvaliti je namreč treba posameznike, ki s svojo podjetnostjo dvigajo pomen in lepoto kraja. Bodite prav lepo pozdravljeni Vi, dragi Semičarji, v daljni Ameriki. R. Erklavec, župnik. -o- Sirom Jugoslavije brzojavko, kakor tudi naši a-gilni predsednici "Slovenske Ženske Zveze", Mrs. Marie Prisland, za brzojavno častit-ko. Mr. in Mrs. Frank Kle-menčič za krasen šopek cvetlic in lep dar. Družini Martina Gerchmana iz Binghamton-a, N. Y. za udeležbo in dar. Mr. in Mrs. Martin Muhiču za vso skrb in postrežbo. Hvala tudi našim ožjim sorodnikom za velik in krasen šopek, hvala Vam V višino hoče človekov duh, v globino njegovo čuvstvo! * * Varčevanje je samoprema-govanje. Le tisti more varčevati, ki se zna premagati, ki se zna odreči. Tisk je silno važen. Tisk skupnost vodi, podpira"; posameznika uči, vzgaja. * * * Danes se svet melje, kreše v prepričanju. Ena stran to, druga zopet to, vsak po svoje, vsak s svojimi ljudmi, s svojim časopisom. švicarsko uro. Kupil sem jo pri j nji ljudje v večini razumejo teTmi ne zamerijo moje počasno-Luku Vilhar v Ljubljani. Bila;besede tako, da naj bi jih dru-je najboljše vrste. Ko je Smo-|gi ljubili, kakor same sebe in Nezgoda Z lestve je padel 661etni de lavec Franc Kranjec v Rogaški Slatini, ko je hotel na hlev. Zlomil si je desno roko v ramenu. Jubilej škofa Gariča Banjaluški škof Josip Garič je praznoval 28. oktobra 60-letnico rojstva in 401etnico mašništva. -o- Samokres se sprožil V Št. Juriju ob južni železnici je popravljal in čistil svoj samokres 241etni posestnikov sin Ivan Dobnik. Samokres, ki je bil poln, mu je padel na tla, kjer se je sprožil in krogla je priletela Ivanu v glavo. Padla pri nabiranju drv PH nabiranju drv je padla Marjeta Drofenikova iz Dra-melj in si pri padcu hudo poškodovala hrbtenico. vodo. V nekaterih krajih so se tudi usuli plazovi. --o- Novo mesto Na mestnem pokopališču so: nekatere boljše mestne druži- j otročiči, prosiva samo za Vas, ne začele graditi svoje lastne. kakor za vse "Bog Vas varuj", družinske grobnice. | Sedaj pa še hvala vsem ude- _o___jležencem, vsem skupaj in vsa- Orla je ubil s kamnom j kemu posebej, ker gotovo smo Pri Solinu je neki kmet opa-j katerega izpustili, toda ne na-zil orla, mrharja, ki se je spu-jmenoma; želimo imenovati ščal na tamošnje polje. Kmeti Vas vse, toda listina bi bila je pobral kamen, zalučal inj predolga, ker nad 150 ljudi, orla tako spretno zadel v gla-^ kateri ste se zbrali v soboto vo, da je takoj mrtev padel na | zvečer, nama v veselje, in da zemljo. Pobral ga je in nesel v Split. Ptič tehta 15 kg. V SLOVO STARŠEM Brooklyn, N. Y. staro domovino so odpoto-411 moji starši, Johan in Jose-"Da'Vene. Med potjo so bili ^eni dva dni in snidenja t. 0 bili vsi ^elo. veseli, kajti se nismo prej že 16 let, so bivali celi čas v New-Odpotovali so 21. no-^kra ob 7. uri zvečer. Nazaj Javljajo svoje sinove in tj!*e in hčerko, katero so pu-bolno. Pozdravljajo tudi J Serafina, kateremu se pričajo v molitev. Nepopis- vercev SLOVENSKE BOŽIČNE le j z drugimi živahno debati- jim-dali vse, kar imajo, ral o eni reči, sem mu jaz * * * skrivoma odpel njegovo zlato gad brezverstva: suženj-uro in pripel mojo srebrno. t nevednost, nemoralnost, Čez kake pol ure vzame iz že- |revggina, izumiranje ljudi. Va-pa uro in se silno začudi, da ruj- nag Bog novodobnih brez-mu je nekam izginila zlata u-ra, namesto nje ima pa srebrno. Jaz se nisem hotel takoj izdati. Vendar nazadnje sem mu povedal in sem mu hotel dati nazaj zlato uro. Smolej je pa rekel: ne maram je več nazaj, le imejte jo vi, gospod. Tako sva zamenjala. A ta zamenjava je čez 4 leta na to mnogo pomagala frančiškanom v Lemontu- Prinesla je 2800 dolarjev. -o- JUGOSLOVANSKA PATRULJA OBSTRELJEVANA Canape, Italija. — Iz zasede je bila napadena preteklo nedeljo popoldne v obmejnem gorovju jugoslovanska patrulja, obstoječa iz šest mož, in en vojak je bil pri tem ubit. -o- ŠIRITE AMER. SLOVENCA! sti. Pri tako obilnem delu kot je tu, posebno pisanje rado počaka. Gospodu Martinu Golobic pa sporočam, ad sem mu pred kakim mesecem poslal zahvalno pismo, pa ga kot raz-vidim iz njegovega današnjega pisma, ni prejel. Naj blagovoli to sprejeti na znanje. Kaj je pri nas drugače novega? Vinska letina je bila še precej dobra. Samo vino gre Nesreča — Na dan vseh svetnikov se je 241etni Štefan Dominko v Ne-delci igral v sobi z nekim starim samokresom. Ni pa vedel, da je naboj notri. Hipoma se samokres sproiži, a istočasne se zasliši obupen krik in smrtno zadeta se zgrudi mladeni-čeva teta Urša Rozjan na tla. Revica je ravno prišla od popoldanske pobožnosti. so že na razpolago. Zdaj je čas za pisati v stari kraj in kmalu bo tudi za tukaj. Zastopniki in trgovci, ki želijo razglednice naj prijavijo, koliko jih želijo. Prodajajo se: 3 RAZGLEDNICE 10c. Zastopnikom in trgovcem dovolimo, ako jih naroče najmanj ducat poseben popust. Knjigarna 'AMERIKANSKI SLOVEN EC' Ifciiiim; 1349 W. 22nd St., Chicago, III. + * * 4» 4* * PALACZEV POGREBNISKI DOM Naša postrežba je brezplačna, kar se tiče rabljenja naše mrtvašnice. — Smo na razpolago Chicagi, Ciceri, Berwyn in vsem predmestjem. — Prevažamo umrle osebe iz vseh delov mesta v našo mrtvašnico. — Cene nizke, postrežba točna. — Automobili na razpolago za vse slučaje. FRANK E. PALACZ Registrovani embalmer Tel. Canal 1267. Res. Rockwell 4882 1916 W. 22nd St. near Lincoln, CHICAGO, ILL. 'teka 0(1 njih, katera je bila mo- pa je bila moja loči- i za vselej, kajti starčka ^ oba čez 70 let, toda sta ^edno krepka in vesela. , °zdravljam še enkrat dra-f(Se's^rše, pozdravljam pa tudi (.j,, kočnike lista A. S., ka-v Nihaja v našo hišo od pr-in bo še nadalje. '' Mary Schneller. Ujnovejše *«*stv( e romane in povesti, ^—'•vene in učne knjige, Matične igre in pesmarici m?litvenike in Be »ma vedno v zalogi PODRUŽNICA ^er, Slovenca National Ave-» Milwaukee, Wis. h--------(3301) SLOVENCEM v MILWAUKEE IN WEST ALUS naznanjamo, da imamo v zalogi za božične praznike vse vrste jaslice in štalice po različnih cenah. Ravno tako božične razglednice s slovenskim besedilom.— Pridite in oglejte si jih. Dalje imamo v zalogi lepe KRIŽE in SVEČNIKE različnih vrst. Posebnost pa je SESTAV, v katerem je vsa priprava za slučaj, kadar se kliče duhovnika h bolniku. Imamo teh sestavov več vrst po različnih cenah. Tak sestav bi morala imeti vsaka katoliška družina. Potreben je zelo pogostokrat, ker ne vemo ne dneva ne ure, kedaj katerega izmed nas zadene usoda take ali take bolezni in treba klicati duhovnika h bolniku. Pridite in oglejte si te sestave. Podružnice Amer. Slovenca 723 W. NATIONAL AVE., MILWAUKEE, WIS. Telefon Hanover 1357. ■ (HsEEiiiEmm^im^^ IIIBIiBUIII m OBLEKE! i z enimi in dvoj-1 nimi hlačami | za može in fante. \ IZREDNA VREDNOST | od $20 do $501 Vabimo vas, da pridete in f si ogledate naše zaloge. S Vogal 22nd St. in 56th Ave. CICERO, ILL. M. H. JELINEK, lastnik. ffiiiail!!!B!!!»Bili!inil!iB!!!!!|!!lia!i4!IBIia!illBIIIIIB!in!!Sa!!llll ZAHVALA Forest City, Pa. V prijetno dolžnost si šteje-va, zahvaliti se številnim znancem in prijateljem ob priliki naše petdeset-letnice ali zlatega jubileja naše poroke. Nikdar nisva pričakovala take krasnega dneva že skoro ob zatonu našega življenja. Težka so bila gotovo naša pota kakor vsakega zemljana-trpi-na. Marsikatero bridko uro sva preživela skozi dobo teh let, toda vsejedno z veseljem gledava nazaj, in s prisrčno zahvalo do ljubega Boga za tako veliko milost; dočakala sva j petdeset let zakonskega živ-! Ijenja in ob strani naših otro-čičev sva ponovno prosila Boga za blagoslov naših dni, dokler so nama še odločeni živeti. Res vidiva naše otročiče že odrastle može in žene, vidiva njih otroke in tudi že od njih otrok otroke, to je četrtega rodu. Gotovo čutiva najprvo za-• hvalo ljubemu Bogu za tako milost, prosiva Njega, da naj blagoslovi naše delo in delo naših otrok, kakor tudi vseh , naših številnih prijateljev in znancev. Zlato poroko sva obhajala dne 15. novembra 1930, ker pred SOletimi, to je na 15. novembra 1880, sva si obljubi-a zakonsko zvestobo v farni :erkvi Beljana na Primorskem. Res, da začetek naš je bil še v domovini, toda od leta ko sem prišel jaz v našo novo domovino in to je leta 1892, moja žena je prišla za menoj leta 1894, sva pa živela vedno tukaj v Forest City, Pa. in kakor se nama vidi, imava poleg naših 8 otrok, vnukov in prav-nukov še veliko prijateljev, kateri so prihiteli na našo slav-nost v soboto zvečer v veliko Muhičevo dvorano. Začetek je bil zjutraj s peto sv. mašo v cerkvi sv. Jožefa, katero so darovali naš ljubljeni gosp. župnik F. M. Jevnik; pri sv. maši smo vsi skupaj pristopili k mizi Gospodovi, cerkev je bila popolnoma polna,, in hvala Bogu za velike milosti sv. maše, katere smo bili gotovo deležni. Zatoraj prisrčna hva-|la gospodu župniku za daritev ' v cerkvi, kakor tudi za lep govor zvečer pri večerji. Zahva liti se morava tudi pevskemu društvu "Zvon" za krasno petje in za dar. Hvala Vam, diagi pevci in pevke, nimava besed da bi se zadostno izrabila za vse Vaše usluge, Bog Vam povrni, in zagotoviva Vam, da Vam ostaneva hvaležna do smrti. Dalje se moramo zahvaliti vsem kuharicam in strežnicam, ■na čelu jim Miss Elnora Bet-zler. Hvala Vam vsem, posebno omenjeni Miss Betzler. Vaša, spretnost v kuhinji je omogočila, da je bilo vse tako o-kusno prirejeno, dalje marljivim kuharicam, Mrs. John O-solin, Mrs. Frank Telban, Mrs Angela Oražem, Mrs. Josephi-| ne Gostiša, Mrs. Rose Peterka, I Mrs. Mary I£amin, Mrs. John g Kamin. Hvala Mrs. Anna Breznik za nama izrazite Vaše čestitke, sedaj pa midva Vam vsem skupaj želiva, da bi tudi Vi vsi z Božjo pomočjo tudi dočakali jednaki dan veselja, kakor sva ga midva, ako pa ne, naj pa Vam ljubi Bog podeli, kar je v Njegovi neskončni previdnosti najboljše in najpotrebnejše za i Vas vsakega posameznega. Hvala Vam, Vi vsi sosedje, I "vsi znanci in prijatelji iz Fo-: rest City, Vandling in Brown-dale, in tudi od drugod; nimava zadosti besed, toda naš čut govori, in čuti do Vas vseh, kličeva samo še enkrat lepa hvala Vam, Bog Vas živi in naj Vam podeli obilo blagoslova in sreče. (Ogl.) Vaša hvaležna Jožef in Jožefa Bucinel. NAZNANILO! Prejeli smo MOHORJEVE KNJIGE ZA LETO 1931. Zbirka vsebuje sledeče knjige: 1. Koledar za leto 1931. 2. Slovenske večernice, 83. zvezek. 3. Zgodovina slovenskega naroda, 9. zvezek. 4. Zajedavci. 5. Mati. 6. Življenje svetnikov, 7. zvezek. Cena za vseh 6 knjig skupaj je s poštnino vred: $1.25 Naročili smo jih le omejeno število, zato kdor jih želi, naj takoj piše po nje na: Knjigarna Amer. Slovenec 1849 West 22nd Street, Chicago, III. PREJELI SI Družinsko pratiko ZA LETO 1931. Letošnjo "Družinsko Pratiko" krasi več zelo lepih pokrajinskih in osebnih slik. — Zlasti zanimivo je vremensko prerokovanje. — Polna humorja je zgodba o županu. — Zanimivi so pregovori. — Najbolj interesant«e so pa uganke. — Takih še nikdar niste slišali, kakor so v letošnji Družinski Pratiki. Samo te so vredne, da takoj pišete po Družinsko Pratiko, ki stane s poštnino vred 20 CENTOV. Naroča se pri: KNJIGARNA AMER. SLOVENEC 1849 West 22nd Street, CHICAGO, ILL. Zastopniki in razpečevalci, naj takoj prijavijo, koliko jih letos že> lijo. Strata '6 / AMERIKANSKI SLOVENEC Četrtek, 4. decembra 1930 ' fl—WIIWIMH ■iiii1414 Domače veselje — Vesela polja, harm, in kitara 75c "''1454 Ob trgatvi, 1. in 2. del s petjem in godbo..................75c VELIKE 12 PALČNE PLOŠČE 5908S—Na Sveto noč, 1. in 2. del, poje Adrija..................$1.25 68923—Ženitovanje, 1. in 2. del, poje Adrija....................$1.25 28924—Romanje k Materi Božji, 1. in 2. del, poje Adrija $1.25 /3000-—Vandrovec—Cigani, smešen prizor petje in harm.$1.25 73001— Zlata poroka, 1. in 2. del, Adrija in Hoyer............$1.25 73002—Botrinja — Kadar imajo vsi Jožefi god................$1.25 flcHKH^O^O-OCOOO-O^OOOG-O CK>OOOOOCo GOCHKiOOOtj OOO O l \ ' PISANO POLJE f 5oooooooooo-oo ^ j Trunk Mooootxwooc. j) Prav, prav, ampak . . . V vsem sovjeti ne bodo na krivem, in v marsičem na pravem, ako je tako, kakor se poroča iz Leningrada. Prepovedali so razne bankete, kjer se pije in proslavlja. Ko so dovršili tovarno za aluminij, so napravili veliko gostijo, ampak kontrolna komisija komunistične stranke je prišla s hudo palico, udarila in zažugala, da se kaj takega ne sme vpri-zarjati, ker je gola potrata državnih denarjev. Prav, prav . . ., ako so tako špartansko skromni zdaj pod komunistično komando, in izdajajo le tam, kjer je izdajanje neobhodno potrebno in koristno. . Ampak. Iz Moskve se glasi: "Z velikanskim pompom in slavospe-vi diktatorju Stalinu je sovjetska Rusija praznovala v petek trinajsto obletnico, odkar je prišel na vlado sovjetski režim." Ali to nič ni st^ilo? In odkod se je vzelo? In ali je to špar-tanska skromnost? In kje je bila — kontrolna komisija? * * Še ime je — na poti. V Braziliji se imenuje ena država Espirito Santo — Sveti Duh. Ime je ime. Marsikako ime je lahko nedolžno smešno, tudi oblika se lahko nedolžno in prešerno smešno zavije. — Ampak Prosveti ni za tako stran. Ker je v Braziliji punt, in se je spuntala baje tudi država Espirito Santo, najde Prosveta umestno (?), da seže po golem — imenu in smeši. Jedes Tierchen hat sein Plasirchen. :!i Lačni ali siti? Stvar se tiče zopet Rusije, ampak ne gre tokrat za kruh in lakoto. Sodba je taka, da človek ne .veš, pri čem si. Povoljžje se imenuje pokrajina ob spodnji Volgi. Prebivalci so mešanica. Nemški ži-velj je bil do prihoda komunistov naravnost v blagostanju. Baje radi tega, ker je užival mnogo privilegijev. Komunizem je vse — zenačil. Sodba se glasi: "Bofjševiki so seveda korenito izenačili položaj sosedov, kar pa je enim gotovo v škodo, drugim pa tudi ne v veliko korist." — Kako je torej zdaj? Ali so lačni ali pa siti? Tam ob Volgi so sezidali novo mesto — Stalingrad. Mnogo se piše o tem mestu, in "Traktorstroju", kakor se u- radno imenuje tovarna za — traktorje, ruske traktorje. Nemški potovalec, dr. Sven Mueller, je obiskal, opazoval in opisal. Baje je pristranski, ker je bil razžaljen nad "raz-gromom cvetočih nemških naselbin v Povoljžju," kakor se glasi, ampak vsaj njegova slika je — vrlo klaverna glede mogočih uspehov vsega podjetja. Kdor se zanima, naj či ta poročilo. Neki R. K. sodi: "Težko je spoznati, koliko je resnice na tem črnogledem poročilu, ki pa je v ostalem P° svojih podrobnostih v soglasju z opazovanji drugih ino-zemcev. To je tem težje, ker sovjetski dnevniki dan za dnevom poročajo o dolgih kolonah traktorjev, ki da zapuščajo stalingrajsko tovarno 111 razposlani po širni Rusiji režejo kadeče se brazde doslej v deviško nedotaknjenih step-Tudi iz tega je razvidno, da človek ne veš, ali so v RusU1 zdaj siti ali lačni. -o-- MODERNA BASEN Francoski listi objavlja.!0 basen, ki je vredna same?3 Lafontaine-a. Glasi se: "Nedavno je priskakljalo 113 tisoče domačih zajcev iz Rus1' je na Poljsko. Bežali so, kal so jim dale noge in silno Prf strašeni in preplašeni so bil1' Zajčki na Poljskem so svoje tovariše prav lepo sprejeli irl jim dali vse, kar so sami i1"®' li. Potem so jih pa vpraševal1' zakaj so pravzaprav pobeg111'1, "Sovjetska vlada je sklenil3' da bo dala vsem kamelam P0' sekati repe," so odgovorili rl1' ski zajoki. "Pa vi vendar niste kaifle' le?" "To ne, ampak "čeka" zah' teva, da moramo mi to dokaz3' ti, da nismo kamele, tega Pa ne moremo. . ." NAROČNIKOM stenskega koledarja Stenski koledai'ji "Amerikanskega Slovenca" za leto 1931 izidejo v par dneh. Naročniki(ce) ga bodo dobili brezplačno, za nenaročnike pa stane s poštnino vred za tu in stari kraj * 15 centov Naročila za v stari kraj sprejemamo že sedaj. Pošljite naročnino in naslov takoj, da ga dobijo v stari kraj do novega leta. Kdor jih naroči skupaj na en naslov PET, dobi popust in jih dobi po 10 CENTOV KOMAD. Naročila pošljite na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. Izšel je AVE MARIA KOLEDAR ZA LETO 1931. Cena. SOc. Koledar je po vsebini vrlo zanimiv, posvečen Baragovi stoletnici, radi česar bi ga morala naročiti vsaka slovenska družina v Ameriki Priporočljivo je, da ga naročite tudi svojim domačim v stari kraj. Koledarja bodo veseli, vam pa za istega hvaležni. Naroča se pri: AVE MARIA Box 443, Lemont, III. , MANJ KAKOR TRI PLOŠČE NE RAZPOŠILJAMO! Naročilom je priložiti potrebni znesek. Pri naročilih manj 1 '