Št 42. V (lorici, diiß 25. uiaja 1900. Letnik II. l/.liiija vsnk torek in i>«*t«*k v tcdnu ob 11. uri prcdjjcjldnc /.•' jncsto tor ob A. uri popoldne z:i dcžolu. Staue po poÄti projciiiaii ali v Gorici na dom pošiljan cHoletno 8 K., pullctno 4 K. in ct'trt'i'tiio 2 K. Prodaju sc v Gorici v tohakaniali Schwarz v Solskih ulicali in J c 1- lersitz v Nunskih nlicali po H vin. GORICA (Zjutr&uje izdanje.) Uredništvo in upravništvo se naiiajata v «Narodni tiskarni», ulica Wlturini h. St. 9. Dopiso jc nasloviti na urodiiištvo, oglase in iiaročnino pa na upravništvo «Gorice». Oglasi so računijo po pctit- vrstali in sicor ako sc tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat po 12 vin. Ako so večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajalelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušič). Ahilejeva peta „Soče". Xe venio z lepa časopisa, čegar len- denca bi bila tako nerodna, kakor je on;) »Sočo ; no spiso nili (mio stvari, da hi joj tic mogel blizo—pa tudi najpri- prostejsi ruznm, inarveč v torn ko lt>- m'lsti, kolneč in pridnšujoč se, čez dni in slrn, pnsča v begn prod laslno slabo vesljo ves göl oni del svojo pete, ki jc najholj ranljiv. Kateri p:i jc ta goli del >S(Ky:inc< Ahilojeve pole? To ho- čemo takoj pojasniti in sicer na podlagi »Sočinega« uvodnika v stovilki od zad- njega lorka. V tern uvudnikn, iiaslovljenem v pristni Tmna-Gabrščekovini z »seme- nisče — ognjiščo vsega zla (no zlega!) v deželi« se dcla »Soča« lako, kakor da so njene »vodč« najčiste.jši vrelec, vse drugo pa, kar no loče v njeni strugi, da je najnognnsnejša gnojnica. Da bi hnela »Soča« za laka na- tolcevanja še kakih Ichlnih razlogov. bi no rekli ničesar, a bovine, vsi nj(Mii razlogi« so le pnhleči osebni srd na dr. Gregorčira in dr. I'avlico, in la osebni srd puhti iz vsake vrsliee »So- činih« napadov. Danes liočemo izkazali »Soči« ono pozornosl, katere sicer nc zasluži, ali da jej s loin dokažemo, kako v eno- mer gazi ])o inlaknzi časnikarske nedo- stojnosti in kako je v nasproljn z zdravo logiko v vseh rečeh. Koj V početku svojega clanka pravi lorkova »Soča«, da prihaja po »Gorici ¦¦ in > Priinorskeni Listn« kakor »glasilih dr. ('«rogorcioa in dr. Pavlice« ves raz- por in oslndni boj lor da sta se dr. (ir. in dr. I', z vseini silanii vrgla v grdi boj pruti narodno napredni slranki ler da niora ona (»Soča«) zavračali vedno novo spletkarije, da no pahnela la dva lisla (»Clorica« in »Prim. L. <) ljudstva v nes rečo. »Soca.« pozablja loraj, da razpor in oslndni boj priliaja le od onega, ki hočo biti zmagovaloc s pomočjo laži in n esra in n os I i in ki se v closcgo svojega cilja poslnznje izrazov, kakor- snili nn-goli v vsaki slevilki »Soče«. Izrazov, kakor »banda«, »linnparije <, »svinjarije« ild. itd., izrazov, ki delajo cast, le se kakemu pouliškcinn capinn ali kaniJidatii za 0110 znaiio žollo po- slopje ondi ob Soči. poslnžnjo so edino le Clovek, koinnr je »osludnosl in boj« zabava. Ako bi hoteli soditi Ijudi po kvaliiikaciji, katero si dajejo saini s ta- kiini nmazaninii izrazi, moraino izjavili, da je bas pred n j i m i Ireba svarili Ijndslvo. da no zahredo v nesrečo. Kajli poprej je zinožen zavesli v nesrcro koga človek. ki jc zinožen -nasproli bližnjomii lacih snrovosli, kor islo baš govorijo o vsoj njogovi vrodnosli, nego pa oni. ki lacih snrovosli ni zinožen in so jiin zc radi zahlevano dostojnosli v('1 i z o'g i i> a I i. Zalorej je Indi čislo odvrr. da > Soča < nadalje »loži«, koliko časa po- Irali :• za neplodno boje . ko bi hi 11ko delala za iirosničonjo občokorislnili na- rrlov v sinisln in o d o rn e ga na- predka v poljodelslvn. v Irgovini ali obrlniji.; -- kajli mi odrokanio >So- činim - vodjatn vsako zinoznosl dolali za javni blagor. kor vso njeiio »dolovanje« preveva dnh, iz kalorega. odseva le kapilalislič.na privalna korisl in n e i- o d o I j 11 b n i niatorijali- zem. Tisli naglašani niodonii načiii« so lo boscdo, izrečono z namenoni. sčnvali nerazsodno obrinslvo proli njo- go\'iin n e s e 11 i č n i in dobrolnikoin. >-i\oplodni boji•¦< so splob > Sočin < j)laisir in le zabavc jej nikdo no krali, ker jo to privalna slvar laslnika "-Soco-x. Kar se lice goriških donarnili za- vodov. o loin sine bili »Soča« prepri- čana, da tnožjo, ki naslopajo proli so- (ianjenni vodsl vn omenjenih zavodov. dobrt) vodo, kaj delajo, in da to, kar dela- jo. ni čin pi'ivalnoga koristolo vsl va, kar hi se pač, sinelo reči o koinu dni- gom. niarvec da je le čin nosobičnogM rodoljnbja in vroče željo, da nase Ijiid- slvo no zabrodo v innazano zanjke brezverske neinorale one slranke. h kaleroj pi'ipada lepo slevilo nasili na- r o d n i h n a s |) r o I n i ko v. in kalerej slranki so dali naslov »naprodnc •¦<. Nase Ijndslvo prej ko pre»j izlrgali iz lakih polipuvih rok. jo svola dolžnosl pravih rodoljnhov \' dnliovski ali ne- dnhovski Miknji. Kar so mom loroj izvršili na loll zavodih, so bode l.ncJi izvrsilo; naj se sa- ina v svojo inlaknzo j)ogreznena »Soča« za lo zadevo Irga ali no. JVIozje, ki dolnj(\jo na lej nalogi, se golovo niinajo ohložovali kalerili koli krivic nasproli na.rodni hlaginji in je loroj voč ko za- golovljono, da Indi s loin svojim kora- koin no niarajo drugoga, nego naroda pravo in no navidozno korisl. Popolno- ma nepolroljno je bilo, da »Soča« pripo- veduje no venio koinn. da »njeni na- sprotniki« iniajo v obeli zavodih »le malo denarja ; saj jo vsakoinnr znano, da ostane v teli zavodih zares malo slovonskega denarja, kadar ga jinia odj)ovc(lo člani vsi iz nase organizacijo, in da so nlegno zavodoina polom zgo- dili islo, kar jo Irdil dr. Timiii o po- sojilniei. ako sc njega izrine od vodslva, naniroc. da likvidira. Jako siiinljivo so linarodniv. dokler iniajo od naroda korisli, ])o(skokoni<, lor nuMii, naj hi se »polagoma« odslranili »nezanesljivi denarji«. V leh slavkih lici zojjo! vsa nespretna golosl »Sočine« pete. Ako naj se li zavodi čini prej »resijo« »no- zanesljivih donarjev, ali ni loroj /e po njeneni iiazorn holje. da se odlog- , iM'jo skokoina. nego pa polagoina'r1 lMonla hi jih poloin holela izbacnili »Soca•¦¦;, kadar bi dohila ili oni. ki jo lako hirhasl, kakor so Soča« kaže mod vrslaini! Možjo p r a v e narodno slranke veilo kaj jim je slorili in bodo Indi slorili. kar se jiin zdi niijno polrebno v reši- lev Ijndslva iz ohjoma. pognbne na- predne-: slranko. »Soča« so radi lega popolnoma lahko posvoli >-inodernoimi napredkn v poljedelslvn, Irgovini in obrlniji < in proneha z »iieplodniin bojein .. kalo- rega iniajo po nje laslnoni izrekn ze do grla dovolj nje lastni čilalelji. Ha kulisami. Na Dun Kju, 22. maja 1900. Kedno tlelovanje državnega zbora je torej proprečeno in avstrijski parlament sarn je ruzhit tako temeljito, da bo trajalo naj- l)rže precej časa, predno bo mogoče zlepiti razbito kose v novo porabno celoto. Od razpusta poslanske zbornice se pač ni na- dejati ničesar; kakor kažejo vsa znamenja, pridejo v evenhielni novi parlament še ra- dikalnejse narodne stranke in tedaj...... A do tedaj V Do tc;daj bo vladal neomejeno slavni para^ral" štirinajsti in vladala bo bi- rokracija, o kateri vemo jako dobro, kaj in koliko se imatno nadejati od nje. Ta brozparlamenlarna doba najprej ne bo tako kratka. Nam avstrijskim Slovanorn in po- sebno Äe Slovanom na ju^ii, se godi slabo, da se nam slabše goditi ne more; ali kakor je pri nas vse mogoče, taköje tudi mogoče, da nas pritisne roka birokraeije še nižje, kakor nas je pritiskala doslej. Kaj tacega bi se mogli zdaj še celo nadejati. Nemžka inoč in nemška ošabnost nista bili nikdar tako brezmejni, kakor sta ravno sedaj. V tej ošabnosti in v tern trdnern prepričanju, da srnejo in inorejo zahtevati vse, kar jim jo drago, so jih utrdile še posebno nekatere okolnosti izza berolinskega poseta cesarje- vega. Oni vedö, da se jim ne skrivi las na glavi, ce parJament eksistira ali ne in zatö jim na njem tudi ni veliko ležeče. Vsa moč in vsa oblast je v rokah Nemcev in i njimi aliiranih Madjarov; ta dva zaveznika ni- mata druzega ničesar skupnega kot so- vrastvo do Slovanov in pa strah, da se ti zatirani narodi kedaj ne dvignejo ter za- htevajo svoja prava. Jedino mesto, kjer Slovani nekaj premorejo, je parlament. Tarn so v stanu, da se branijo uspešno svojim oholim nasprotnikoni; tam je jedino mesto, kjer morejo zastopati svoje težnje in ures- niöiti svoje najnujnejSe xahteve. In ravno zdaj, ko stoji nemško-rnadjarska moč in pohlepnost v zenitu, je parlament uničen in nničena jedina tribuna avstrijskih Slo- vanov... 'J'o se vrsi javno, na odprtih deskah politiunega življenja. Ali še jasnejše se vidi, kam jadramo, če se pogleda nekoliko — za kulise. Četudi so na prvi pogled samo ma- lenkosti, ki se dogajajo za politiškim odrom, vendar narn podajajo ravno te malenkosti celotno sliko žalostnega položaja, v katerem st; nahajamo. Že nekaj časa se trudijo ne- kateri češki časopisi, da bi strmoglavili z ministrskega stola češkega ministra dr. Re- zcika. Nastala je proti temu možu gonja, ki L I S T K K. Veliko obzinil — malo požrl. Huski : \.. Tolsloj. (Konec) „Nu", si misli Pabom, dovolj sem do- ^il, treba se obrniti na to stran".—Ali bil se je spotil in prijela ga je bila žeja. Vzame torej posodo, napije se hode, pa ukaže po- staviti znamenje in se obrne na levo. Gre, &re, trava je bila visoka in liudo je pripe- kalo. Pahom postane, pogleda na solnce vidi — poldne je. „Nuu si misli — „treba s» oddahniti-'. Ustavi se. Poje malo Idebca: u" ni se usedel, misleč si: Sedeš, pa potem eži^ in Se lahko zaspiš. Postane malo, se oddahne, pa gre dalje. Iz početka jo Sel allko... dobil je nove nioči od jedi. Ali po- f uJnlo je zelo gorko, pa tudi spanec se ga ^ loteval. Pahom se je utrudil. — „Nu" si misl1 „en čas trpljenja, a poteni pa bo ugodno življenje". Gre dalje deset vrst po tej strani. ^oUil se je obrniti na levo; ali gh-j, tu je ^P kraj, žkoda pustiti to. „Tu bo lep lau" ~~" S1 lmsli- «pet gre naravnost. Pa zopet I da postaviti znainenje. in se obrne na dnigi vogel. Pahom se ozre na holmec, jedva so bili Ijudje videti. Kakih if) vrst bo do njih. „Nu"' -- si misli — ,,predolgo sem hodil nu ono stran, Ireba bo to slran skrajšati. (Jre na treljo stran tor pohili holj. Pogleda na solnce, že se je nagibalo k zajiadu, in po l.retji strani je prežel že le dve vrsti. In do eilja je .še vedno 15 vrst. ,.Neki reoe si — č'(; ludi bo posesLvo krivo, treba naravnost iti. Ni Ireba več; saj je zeinlje itak dovolj-'. In Pahom se vrne naravnost proli liolincn. VII. Pahom gre naravnost proli grien. Po- slajalo um je že težko; nogi ste ga boleli, bil si jih je odrgnil, in že ste jeli klecati. Had bi se bil odpočil; ali ni časa, in; prid<;s do soluenega zahoda. Solnce ne čaka, ka- kor bi ga kdo gonil, tako se vali naprej. „Nu" — si misli Pahom — „ce se ne niotirn, sem si mnogo dobil —r čenin hi ne point el V Oh, se dahu": je in utrudil sem se. Ali treba pohiteti, da iw bo zaslonj ves moj trud in napor. iJahom se sti-ese in se spusti v tek. i Nogi ste bili krvavi, a bežal je vendar. Le- 1H je, lelel; ali vedno je bilo se dalec. \'r/.e strani jopic, čevlje, pa posodo in. kuemo. „Ah" misli si — „preveč sem ho- Uil imeti, vse delo sein pokvaril, ne pridem do solnčnega zapada. In še bolj mu Jje zmanjkavalo sape od strahü. l^eti Pahom, srajca in svitice so se kar prilepile k živolu <>d poli'i, usta so se bila posušila. V prsih mu je tolklo koi kova^ki meh in v sreu bilo kol inlat, in noge so omahovale — kakor hi ne bjlo več njegove. /daj ni mi- slil več na zetnljo, nego - da n<1 bi uinrl od trudnosti. Hai se jc umreti, ali obstali pa ni mogel. „Toliko sem prcilt»L«H. misli si; ko hi se zdaj ustavil, rekli hi, da sem nor. Slisal jih je, kako so niu žvižgali in klicali 'liaskirci. in od njihovega krika mu še bolj vsplamti sree. Pahom leti s poslednjiini moemi, solnce j(^ hilo že blizo zapada. Ali tudi do cilja je bilo celö blizo. Pahom vidi, da Ijudje mahajo z rokami na holmu ter ga spodbujajo. Že je videl tudi lisičjo kučmo na zemlji in denar na njej, pa tudi starej- sino, kako je sedel na zemlji te,r se držal za.lrebuh. In spomnil se je s^inj. .¦-.- Zendje je mnogo — si misli, ali pa da Hoy, da born živel na ujej? „Oh, pogulm1 sem se" — misli si. A vedno le beži. Pogleda na solnce — bilo je veliko, prislo je do zemlje in jelo zahajati. Pahom pohiti proti holmeu — solnce je zašlo. Pahom vzdibne. Že je mislil, da je vse izgubljeno ; ali spomni se, da le on zdolaj ga ne vidi, ali na holmeu, da ni še zažlo. In udari jo na holmec. Leti, vidi kučmo — lej jo. — Izpodtakne se, pade in prime kučmo z rokami. „Aj, dečko !u vzklikne starejšina. „Mnogo zemlje si pridobiP1. Pahomov delavec prihiti; hotel ga je vzdigniti — ali lej — iz ust mu teče kri in mrtev je. Uelavec vzkrikne. A starejäina sedi na petah, hohota se in se drži za trebuh. Starejšina vstane, vzdigne lopato s6 zemlje, in pomigne delavcu. „Nu, zakoplji ga!" Vsi Baskirci se vzdignejo in odidejo. Delavec je ostal sam. Izkopal je Pa- homu grob — toliko velik, kolikor je bilo od nog do glave —- tri aršinje (i seženj). In zako])lje ga. Zdaj mu je hilo toliko zemlje dovolj! — Ali se ne ponavlja ta „pravJjica" tudi vživljenju ! .. . semora zdeti pametnemu človeku popol- noma nerazuniljiva in brezsmiselna. To in- trigiranje .se je pričelo na Dunaju in pri- čelo se je iz osebnih, da ne rečemo niz- kofn'ih razlogov. Ali naj bo ta gonja po svoji kvalilikaciji in svojih izvorih kakor- 3na hoče, — če doseže svoj namen. hi bila to prava nesreča za češko in slovan- sko'stvär. V situaeiji, v kakoršni smo ža- libog dandanes avstrijski Slovani in z ozi- rom na vsemogočni vpliv netnške birokra- cije je velikanske važnosti, da sedi v rnini- sterstvu mož, ki ima zmožnosti, pogunni in volje, da se zavzema za češke in tudi za ostale slovanske interese. Tak moz je dr. Rezek. Ni jeden, kar je bilo pred njirn ce- ških rninistrov, ni storil v prilog svojetnu narodu toliko, kolikor se je storilo za kratke ddbe. odkar je Kezek češki deželni mini- ster. .Z ozirom na naše nasprotnike, ki so izsebe, če zapazijo, da se iiam da kaka drobtinica, ni umestno nastevati posameznili njegovih znslug. Ali tisti, ki rovarijo proti dr. Kezeku, poznajo te zasluge jako dobro. Kljub tenui se trudijo. da bi odpravili in- štitucijo, ki je Čehi niso imeli doslej celih deset let, trudijo se iz razlogov, ki nimajo z blagrom češkega naroda in s slovanskimi interesi nicesar opraviti. Lahko je uganili, koinu je taka cudna zakulisna politika v veselje in na korist! — „Tiho delovanje." i. LetoSnje zasedanje goriškega deželnega zbora začelo se je jako slovesno, kajti prve seje udelcžila sta se Nj. eminencija g. kar- dinal Missija in tudi Nj. ekscelencija g. grof Goess, trža.ški nainestnik, kar se do sedaj še ni pripetilo, odkar posluje dež. zbor po- knežene grol'ovine goriško-gradiščanske. — Po burnili prizorib prejšnega deželno- zborskega življenja i51i so letos slovenski poslanci brez ugovora in dogovora, navi- deznq brezpogojno, v zbornico, tibi in niirni, kakor da se ni prej nič izrednega godilo med italijanskimi in slovenskimi poslanci; a Sli so n« le s prepričanjem, temveč s po- polno gotovostjo, da dosežejo vsaj glavni del svojih opravičenih zahtev, katerih niso mogli prej iloseči od italijanske večine. Dejstvo, da se bližamo koncu .šestletne dobe; da je bilo g. glavarju zelo na tern lezeee, da bi prisli do sprave in skupnega delo- varija; da so isto zahtevali ravno tako ila- lijanskl interesi in mogoče še v večji meri nego slovenski; dalje da imanio letos praz- novati 400]etnico, odkar je prišla naša de žela pod slavno Habsburško dinastijo; — vse to je bilo slov. poslancem porok, da dosežejo vse ono, po čemur so že leta in leta brepeneli in česar niso mogli doseči niti po abslinenci, niti po najveejih napo- rib do sedaj. In res, niso se varali v svo- jerii prieakovanju. Le človek, ki nerna srca za naže ljud- stvo in razuma za naše potrebe in je brez- vesten dovolj, da povzdiguje svojo brez- mejno častihlepnost nad blaginjo ljudstva, more nasprotno pisati, govoriti in trdili. Ne oziraje se na to, da je ogromna večina našega ljudstva zabtevala, naj se opusti neplodna abstinenčna politika, in naj slov. poslanci pribore kolikor inogoče v da- nib okolscinah pravic in zboljska sloven- skemu delu naše domovine; da so stali to- rej slov. poslanci v tej zadevi tako rekoč pred kategoričnim imperativom; da so naSi učitelji resolutno in po pravici zabtevali, naj se naredi konec njihovemu neznosiKMiui stanju, — ne oziraje se na vse to, inora priznati pač vsak človek, ki iina količkaj objektivnosti in poštenja v sebi, da so slov. poslanci vestno in izvrstno izkoristili polo- žaj in nasprotnikovo zadrego ter pridobili v prilog slov. ljudstva na Goriškem več, nego bo najveeji optimisti pričakovali. In za vse to se ima slov. ljudstvo zahvaliti razumnosti, previdnosti in „tihemu delovanju" ljubljenca goriških Slovencev, g. dr. Gregorčiča in njegovirn tovariSem. Sevcda, če kdo misli, da z svojo brez- ozirnostjo in širokoustnostjo odslrani ma- horna italijansko večino iz zbornice ter pre- levi dež. glavarja v pristnega Slovenca, ki se bode pohlevno in ponižno uklanjal nje- govim frazam in njegovi domisljavosti, — potem seveda so doseženi uspehi malen- kostni. A kaj tacega si more domišljevali le človek brez realne podlage, človek ki ve- doma slepi nevedno ljudstvo ter se mu po nepo.štenem potu usiljuje za voditelja, dasi ima za to le toliko sposobnosti kakor kozel za vrtnarja. S frazami, presmuknenimi na- erti, brezobzirnostjo in brezobraznostjo de- lajo politiko le politični slepiči, ki hočejo natvezati nerazsodnemu občinstvu, da vzdig- nejo s takimi sredstvi svet iz teeajev. Skrajni rudečkarji in židovski pisuni so predbacivali italijanskim poslancem, da so izdali svoj rod, ker so dovolili Slovencem vse, česar so zabtevali; dočim stavijo v nič naši „prijatelji" pridobitve slov. poslancev, predbacivajo vodihilju dr. Gregorčiču, da je deželo in Slovence prodal in izdal Labom, zavijajo, lažejo in sumničijo njega in nje- gove pristaše, da se mora vsakemu poste- iieinu človeku sliulili. Iz prvib in drugib govori pa le grda zavist na uspebu sedanjega zasedanja in se zrcali njibov nolranji gnjev, ker ne morejo ribai'iti več v inotni vodi ter bujskali ljud- stvo v nezadovoljnost do svojib voditeljev. i'rvhn in drugim je smoter isti, namrec go- spodoželjnost in mosniček. Toda danili se je zacelo tii in tain, in ravno to zasedanje bode odprlo v deželi marsikateremu oci, da sprevidi, kam pes taco moli. Slovenskim poslanc() kraj- carjev dnine, a se mu da poleg lega se brana. Kam pa pridemo, ce pojde to tako daljoje; an- glezke armade cedalje zmagovitej(> prodirajo proti Pretoriji in Huri se jim na vsej črti previdno umikajo. Sreča bode, ako se bodo sploh resiti zamogli, kajti Angleži cikajo na to, da jih splob pornore do zadnjega člo- veka ker to je namen dežele zlata lačnih AnghvAev. Huri so že zapustili vso pokra- jino Natal in po velikem delu zapusčajo tudi že državo Oranje. Angleži se pomikajo v polkrogu za Huri ter jib naineravajo za- jeti, se predno prid<\jo do Pretorije. Maršal in generali Huller, Hunter, Methuen, Hra- bant in Hart zasledujejo Hure na raznih postojankah ob natalski meji in na črti proti Jobannesburgu in Pretoriji. Buri se umikajo zelo previdno in velik njihov odde- lek se je že rešil v nepristopno pogorje v bJižini Ficksburga in Bdlehema. Njih namen je uiti zaslodujoči jih glavni armadi Robertsa proti Leydenburgu, kjer jim Angleži ne bodu mogli več do živega in bodo irneli Angleži še težko stališče. Da Buri nekaj nameravajo, je znamenje, ker so pospravili že vse z svojih domov bolj na jugu ter so odpravili svoje družine proti severu. Domače in mzne vesti. Imcnovanja. Na c. kr. namestništvu v Trstu je imeiiovan zdravstvenim pomoč- nikoni dr. Valentin Lukas. Višiin računskim svetnikoni ini potnorskein uradu v Trstu je iinenovan Franc Krall, računskim svelni- koin ondi pa Avg. Ilita.Ha. Vojaska iusj)cU«'ija. Sinoči ob pol osme ure se je pripeljal iz '1'rsla preko Furlanije Nj. c. in kr. Visokost nadvojvoda Kainer, da inspicira tukajšnje domobran- stvo. — Pred holelom Gunkl so ga priča- kovali predstojniki vojaskih in civilnih oblastev ter vsi oastniki tukajšnjega domo- branskega balaljona. Danes zjnlraj so odšli domobranci z godbo pešpolka št. 47. k vajarn na Rojco. Na goriSkem gradu, pred vojašnico na Travniku in na domobranski vojasnici vibrajo cesarske zastave. Nj. c. in kr. Visokost odpotuje še danes. Danes pa pride hajo v (Jorico tudi vojni poveljnik iz Gradoa, feldcajgmajster Succowaty nadzorovat ostalo vojastvo tu- kajšnje posadke. Tr^ovsko-obrtua. zbornicu. v (iorici je imenovala kot svojega člana v svetn dr- žavnili železnie tukajšnjega tovainarja llol- zerja, a njegovim namestuikom fužinarja Mulitsch-a. Zrelostni izpiti na žonskem učitolji- šču so pričeli v pondeljek ; 28. t. in. pa začno na lukajsnji gimnaziji. lVtlctuinc uiileljev. Dm* 23. t. m. je pomnoženi okr. šolski svel preklical svoj sklep utoka na upravno sodiščo. Predsed- ništvo je poobla.ščeno ugotoviti učiteljom petletnine, tistim, ki bodo za to prosili. Pobalinstvo. V sredo predpoludne je pohajalo okolo dve leti staro zainazano otroče po ulici Cipresi, baš takrat, ko so šli po isti ulici topnicarji z vozovi. Otroče pri- šlo bi bilo gotovo pod konje, da ga ue bi se o pravem času zapazil nek l'lirlanski kniel ter ga izvlokel izpod konj. Ker ni vedel kniet, kam z otrokom, oddal ga je v slovenskem otročjem vrtu, nahajajočem se tain v bižini. Gospodična vrtnarica pokliče postrežuioo ler ji izroči otroka. Postrežniea povprašuje otroka v slo- venskem in v laškem jeziku, da bi mogla izvedeti od njega, kdo bi bili njegovi star.ši. Pa zaman, otroče je le molčalo. Ko ni vedela kaj drugega, je otroka osnažila ter mu dala tudi nekoliko inleka in kruha, kar je otroee povžilo s slastjo, kar pomeni, da je bilo tudi lačno. Po tern je pa vzela otroka v naročje in ga odnesla na magistral, češ, naj bi ta ukrenil kt\j z otrokom. No, na magistratu posiljali so ženo od lieroda clo Pilala, doklei- se ji je slednjič reklo, naj ga nese na c. k. policijo. Na potu proti glavarstvu pa, in sicer baš pri „Petelinčku"x zadene žena na štiri lantaline, ki so planili nanjo ter jej hoteli otroka siloma iztrgati iz rok. Suvati so jo zat-eli tor zmerjati na skrajno surovi nacin. Da bi se ubranila tem nasilnežem, vstopi postrežnica v gostilno — pa tarn so ji pokazali vrata in tako se jo znašla zopet med onimi fantalini, ki so jej koneČMio vendarlo iztrgali otroka ter ga odnesli. V tern, ko je postrežnica gledala za razposajenci, da bi videla, kain bodo obrnili, zagleda policijskega nadzornika ter mn na ki'atko razloži, kaj se je zgodilo. Teinu so j|' pa posročilo prijeti jednega izmej fanta- ''nt)v blizu stolne cerkve in ta mu je baje povedal, cegav da je otrok. Policija je začela potem stvar natančneje preiskovati in izve- de|u, da se starsi olrokovi nahajajo v ulioi Macello stev. 1(5. Pišejo nani: Gospod nrednik, mi „Sočine'1 togoU' v zadnji njeni šlevilki kar siič ne razuinemo. Kaj se vendar toliko jezi nad „Prim. Listoni", ako meni slednji, da naJ bi ,,Sočina'' klika več ne gospodarila z ^narjem somisljenikov ,.Prim. Lista"? Saj Vendm- vedno in vedno bobna, da se ne ll{*huja v posojilnici skoro nič „klerikalnegak' ^'lla»'ja. Kakih ()f).000 da ga imajo „kleri- a'ciu naložeuega v po.sojilnici in nič vec. , . in zaradi Oo.CKKJ gld. toliko ropotanja, Kj-ika in strahu, ako bi se la odpovedal ^ki-atu ali „s k o k o in a", kakor pravi „Soča"! ' llJ iina vendar dr. Tuma toliko odprtega ^^djta po svetu, da kar tisočake nielajo llJini ter mU jj|| vsiljujejo od vseh slrani. da -^saJ Pr'^ližno tako je „Sočaa ž(> pred 1 vnim časom pisala. Čemu torej ta nepo- o«öen vik in krik?! Kar pa pi.še „Soča-1 .^Odpovedovanju klerikalnih hranilnih vlog iiaj?1(JeYr» ka(Jtl'> l)i lo njeni matador ji hoteli jjj ll>eč rpolagomauane ,.skokoma;', kakor m\i ° ,Ml Hlov'a'1 sami vlagatelji, ki so so- kaä?n'ikl "Prim- Lista"' naprivlja utis, u?h V*ne bi bil° vse v redu v možga- drejoekpnega" člankarJa. Ubogi revčekAn- »^ko ^orid!" 'i,J,UHlus ve™««tt,na katerega 011CI v«akdo sprstom pokaže, ni zado- stovalo, da je korenito podlegel vpolemikiz g. dr. Krnestom Kramerjem. Šel j(» š(; dalje. Priskoči! je na jiomoc literalu (1. v njega po- lemiki z arliivarjem Kdblaijem. Kot ..narodno- napredni'1 inož je smatral za dolžnost. da reši tega pisatelja iz zadrege. A ludi v tej polemiki seje ...Justus Verus" gorostasno bla- miral. V dopisu v „Slov. Narodir' ']O hotel dokazati, daje tudi arhivar Koblar navaden ,.jjlonkar". Vta namen je napisal v onienjenem listu tole: ,,Koblarje priobčil I. 1S9Ö v „lz- vestjilr' članek o zerneljskih potrcsih na Slovenskem. G. Koblar je si(^er navajal vire, a 1 i gI a v n e g a v i r a n i navel, to j e d r j a. M i 11 e i s a. Vein. g. arlii- var zvijal na vse pretega, ali - fad a lo- quunliir". Ta trdilev je za g. „Justusa Vernsa" nova blamaža. l'ogledali smo v „lzvestja"'.' In v njih sloji pod Koblarjevim člankom o po- tresili na strani 71. jako razlorno zapisan vif: „Ober KrdersdiiUterungeii in Krain. Von clr. Iloinr. i>litt«'is, Drilles Jahresliefl des Vor., des Krain. Landes-Miiseiiiiis sir. 9()—114.*) Koblar je stran pravilno ciliral, niedtem ko je goriški „Justus Verus"' (!)cil.i- ral iiapaeno, ki> jo je v dopisu zapisal (')(> 1 14. (!. „Justus Verus" ima res sniolu. In blamaža je huda ! Vi'4*m«\ Kakor je to bilo lani, začonja ludi letos nadlegovati de/, na^e viuograd- nike pri zveplanju in škropljenju. To je pa jakt) slabo in povzročuje mnogo Iruda in stroskov. Poleg tega je pa tudi vsaka uada na dobi'O vinsko letino zastonj -- ako se pravocasno ne zveplja in skropi. Bog mim bodi torej milostljiv ter nain skoro pošlji lepega vremena! CrestMij dohaja na nas trg ei in dalje vec. Cena jim jo bila danes zjutraj1 od 1 1 do l;i novcev kilo. Cresenj je letos obilo a žal, da so dozorelo tako kasno, in je zaradi tega njih vrednost nianjsa in sicer zato, kerjihimajo žo tudi drugod. lzprcd nase»a sodisca. Uze lanskega leta in sirer due 26. junija so sestopli ne,- kateri fantje v Sovodnjah v Kodormaeovi gostilni ter se procej te/.ko rauili l/.iilorja Mozetiča, a sodniji so je se le po dolgi ]>i'eis- kavi posrečilo priti pravim krivcem na sied. In proti tem se je vr.šila te dni obravnava ter so bili obsojeni in sieer: Modon Ivan na 10 teilnov ; Gril Stefan na (.) tednov in Itukovit: .lo/e na 8 tednov. Holko Antonija iz Ajdovsčine je no- kega due |tustila v kuhinji šestletnega svo- jega otroka. Otrok se jo vspel na ognjišče ter se približal preveč ognjii. (Joreti je za- cola na njem obleka in ko se je niati vr- nila v kuhinjo, našla je otroka slrašno ope- čenega. Vsled teh opeklin je otrok po krat- kih rnučnih boločinah tudi nnirl. Zaradi loga je slala v soboto Antonija Liolko pred so- dišeem, katero jo je obsodilo zaradi nemar- nosti na lü dui zapora, .hMiiej Moenik iz (ierknega se je ustav- Ijal orozniku, ki ga je hotel aretirati zaradi nekega prestopka. V petek ga je tukajšnje dežolno sodisee radi zloeina nasilstva oi>- sodilo na 4 mesečno joč.o. KusKe vojnc ladijc. \ Iržaskem za- livu se mudita dve ruski vojni ladiji, oklop- nica „Car Aleksander II.*' z 88 topovi in 628 osob rnoztva in torpedovka „Abrek". Na oklopnici je veliki knez Mihael Nikolaje- vie, ki so vrača z otoka Krfa v domovino. Na ladiji gaje obiskal namestnik grof Goess. ¦Koko odtr^al jeslroj mehaniku Karin Husu v Lloydovem arzenal'u v Trstu. Mo/ je nekaj delal pri stroju novoga ]»arnilol S1ivk(klj-a je ime- novala „Narodopisna společ.nost češkoslo- slovanskä'* v Pragi' za dopisujoeega člana; ob cni'iii so imenovani dopisujočiiui člani Tb. Volkov v Parizu, prof. Vsovolod Miller v Moskvi in Slef. Hainult v Lvovu. FoHMiipo^rhoi' obsojen. V sobolo se je proglasila na Koki razsodba glede znane naredbe v reškem zalivu, ki jo jo provzro- čilo trčnenjo „Ike*' z angloškini [»arobrodom „Thyria1'. Zapovednik ,.lko** Homan Fohmji- |)(»gcher j(> bil obsojen na 4 mosece zapora, v kalere mu je uračiinjen 2 mesoca dolgi preiskovalni zapor. Kazsodba je vzbudila senzaeijo, ker se j sklicuje od Vas pod- pisani iu poslaui spis — odkazali smo mu primeren prostor v kosn. Sicer smo pa mi ninenja, da, ako bi bil clovek kjo ka.j dolžan — svojega dolga s takimi popravki ne poplaoa. Narodno ^ospodnrstvo. Shod v Krskaron SchönbergiM*. Ob 10. uri je shod olvoril polovalni iieilelj za Kranjsko, g. Goinbač, s primernini nagovorom. Za preilsednika shoilu je bil izvoljen g. dr. Komili, ki je, zahva- livsi st- za izvolitov, dal bosedp-g. dr. Vroš- njaku iz Slovensko Histrice na Štajerskem, da poroča o prvern vprasanju, namreč o dose d aj d o s e ž e n i h us p o h i h s st re- 1 ja njem proti loci na Štajerskem. Gospod dr. Vošnjak je pojasnil način, kako so s tem pričeli na Stajerskem. Že 1895 I. so pričeli nekoliko streljati, kor je tistoga leta prišel k njemu neki f'rancoski potnik ter mu povedal. da na Francoskom že več casa jtroti toči stroljajo. Kokel je, da so v Slovenski Bistrici prvo leto streljali brez nastavkov, pozneje so imeli lesene, ktere je pa strel razgual ; polem so poskušali v splošno zasmehovanje z izrabljenimi dimniki od Jokomotiv, kar se tudi ni obneslo, in šele 1897. I. so si omislili od Ivrdko Lorber in drugov v Žalcu kovane, 2 nielra visoke na- slavke, ki so so dobro obnesli. Tose jo so- daj se bolj spopolnilo. Odkar tam streljajo, ni več toča j>a- dala, pač pa je padala povsodi v bližini, kod(»r niso streljali, tor je napravila veliko skodo. Za to podjetje s<^ je pričelo sedaj povsodi vse zanimali, tako da prihaja g. Stigorju na kupo pisem in vprasanj iz raz- nih okrajev Kvrope. Tudi naša vlada se je sedaj za to reč začela bolj zanimati tor je h'los dovolihi stajorski dozeli Ki.OOO K, da se en okraj pravilno obkoli s slrelišči. tako da bodo po \hm /j-aene erfe drugo od dru- goga (jddaljeno. Ako se skaze, da se tam dobro obneso, potom so napravijo še v dru- gib l'olrebnih krajih. Veliko jilt je šo, ki o uspeliu dvomijo, ""'d lemi linlj nclrav za golovo no vo, kako so toča tvori, in drugič mislijo nektori, da so t.oča dola v višini 2 do )\km nad nanii ; drugi iu Ludi jaz sam sein opa- zil, da s(; toču dela v višini kakih 800 do 1400 w, in to ozračje pretresejo stnili tako, da preprečijo tvorjenjo toco. Glavno jo, da i'ua.jo topiči nastavke tor da so pravocasno strc'lja, to jo, kakor hitro se pokazojo surn- l.jivi oblaki, ali kadar prične v daljavi gro- "|('ti, ker so ti oblaki pomikajo z veliko silo naprej. Stndjanje naj so povori le zaneslji- vini ljudem. Na laskom jo loča samo v onem lelu napravila za :{f>.()00.000 lir skodo, in pri nas povzroca ludi velikansko skodo. Zato pri *) To vole/.aiiiinivo poročilo po'ioinüino i/. *Kiii(''l.()v;ilca" kor je Likü za našo vinogiadniki1 zelo važiio zasloilovati opa/ovanja na sticljanju proti toöi in zlasti, kakor so st' ta opazovanja vršila na tuni y-iuiiiioiulcm slioilu v Krškcii). (Oj). ur.) i poročam, naj se tega vprasanj a tesno opri- memo. (Odobravanje.) G. vodja K. Dolenc je rokel, da so v novomeškem okraju istotako prepričani o dobrem uspehu, prosil je pa g. drja. VoŠ- njaka pojasnila, kako je streljanje urejeno na Stajerskem, ker strelci na Kranjskem po nekodi neradi streljajo. G. dr. Vošnjak je rekel, da nekteri vincarji streljajo zastonj, drugim pa se pla- ouje po 30—50 kr. na dan. Sedaj pa to vlada drugače uredi,"tako da bodo nastav- ljeni v tem vo^ci l.judje. (J. dr. R omih je rekel, da v krSki ob- čini, kjer je že 17 postaj, krnetje sami stre- ljajo ; obeina jim priskrbuje srnodnik, in ¦slroški za tega se potem pokrijejo z nakla- daini na davke. G. Zmavc, nadučitolj v Grižah na Slajerskom, je g. drja. Vošnjaka prosil po- jasnila, kako naj si občine oniislijo potrobni denar za te naprave. Ali naj se snujejo za- druge. G. dr. Vosujak je rekel, da se je v bistriski okolici zavezalo 40posestnikov ku- |)ovati smodnik ter druge reči in da vsak plačiije svoj delež; v Krškem se pa to dela z nakladami, in nihee ne čuti posebne obre- menitve s tem, ker pride na vsakoga le ne- kaj krajearjev. G. Kuralt, zastopnik hrvaske vlade, jo rekel, da so tiapravili tarn 80 postaj in porazdolili stroske naprav med posamezne vinograde. Vsak jo plačal 80 kraje., sodaj pa pride na vsakega komaj 20 kraje.; stoji pa 80 dobro urejenih strelišč. Znesek 20 kraje. za osebo pač ni veliko. 0 uspehih streljanja na K r a n j s k o m je poročal g. G o m b a č. Na Kranjskem smo priceli streljati proti toči 1898.1. Sedaj imaino že 180 postaj. Dež. odbor je dovolil prvo leto 900 K podpore; misledu je leto so se postajo pomnožile. Kržka obeina si je to raj omislila 17 postaj na go- ri omenjeni način, kar je bilo jako ümestno, kajti od takrat ni več toea padala, dočim j(4 poprej vsako leto po večkrat. To so pač hvalevredne zasluge sedanjega glavarstva in zupaustva. Ko bi to posnemale tudi druge občine in bi ne čakale le na podpore, ki so razrneroma lo malenkostne — lansko leto 4000 in letos 400 krön, in često šo jirepozno dospejo — bi se marsikatera ob- čina rešila velike nesreče. Kdor žrtvuje par krajearjev, jih žrtvuje v svojo korist, kajti lo so mu- stotero poplača. Z samo državno in deželno podporo se da malo napraviti. Dežela v primeri veliko žrtvuje, več pa bi lahko država, ki laže pride do sredstev. Večkrat se tudi pripeti, da se nektera žu- panstva za občini koristne stvari premalo menijo; posebno moram tu bmeniti glede nepravočasne ' naročbe smodnika. Na raz- glase in objave se premalo pazi, in tako se pripeti, da so bli/.a nevihta, smodnika pa ni. Zato pa naj se za take stvari bolj po- brigajo tudi duhovniki, učitelji in bolj inte- ligentni posestniki tiste občine. Priprave, kakoržne smo pričeli rabiti, so najboljše, kor jo nevarnost manjša, učinek pa večji. G. Gregor i č, posestnik v Krškem, je pripomnil, da se je lansko leto pri strelja- nju en rnožnar razpočil ter mu nekega strelca ubil, ker je bil možnar iz litega železa. G/Gombae je odgovoril, da so liti topiči res nevarni, a sedaj tudi Lorber le kovane izdeluje, ki se gotovo ne razlete. G. dr. Vošnjak je omenil. da se ne sine prehitro streljati, marveč le parkrat na minuto. G. Sever, nadporočnik v p. in žu- pan v Kostanjevici, je pritrdil, da streljanje pomaga, vender ne dostaja še skušenj. Če (jJombač pravi, da se obcine preveč na po- delilev do/elne podpore zanaAajo, so v to primorane, ker že občina Kostanjevica sama bi potrebovala za 20 postaj do 4000 kron. Gosp. vodja Dolenc je opozarjal, da pri- mei'iio vsolo, in najsi bodo še tako velike, dobi lahko vsaka obcina od navadnih po- sojilnic proti nizkim obrestim in gotovi amoi'tizaciji. Ko je pricela peronospora ugo- nabljati trte, smo si hoteli oinisliti vse le s podi)oro, počasi pa smo se navadili kupo- vati tudi to priprave. in sedaj ima že sko- raj vsak svojo Škro|iilnico, ki ga stane na lelo mnogo več, kakor bi ga stalo streljanje proti toči. Gosp. Gombač je odgovoril, daje g. Sever ujegove besede napačno tolmaöil. Jaz priznam, je rekel, veliko potrebo pod- por, in sam k temu ljudstvu prigovarjam, ker brez golovih podpor se dandanes mar- sikaj sploh izvršiti ne more, a za podpore naj se prosi le v oziru vrednih slučajih in ne za vsako malenkost ter naj se občine ne zanasajo provoč na podpore; opozoriti sein le -hotel, da tolikih podpor, kolikor jih ravuo naprava strelnih postaj zahteva, de- z'ola ne zmoro, ker je prerevna, in še en- kral ponovim, da občina, ki se bo le na podporo zanašala, bo v napredku mnogo za drugimi zaoslala, osobito kar se tiče na- prave prokoristnih strelnih postaj. Umesten so mi zdi torej predlog g. vodje Dolenca Lor ga toplo priporočam. Gosp. naducitelj Ž m a v c je prosil po- jasnila, kako postopajo na Laškem, kjer so napravili lansko leto do 3000 postaj. Gosp. dr. VoSnjak je rokel, da se posesliiiki med seboj zavežejo poravnati vse stroSke, vlada pa da dajo po ceni smodnik. Gosp. \i o h. S k a I i c k y. t eh n i c" n i v o d i t c 1 j v N o v (Mil M e s t u, j o p o r o- e a I o t v o rjen.j u toče ter je rekel. da jo sicer g. dr. Vošnjak prepričan o dobrem uspehu, da pa se vlada previdno drži v ozadju ter se ne more odločiti za znatno podporo, dokler se o uspehu ne uveri po- polnoma. LJrejeno slreljanje se mora vpe- ijati tudi na Kranjskern. Glede tvorjenja toče učenjaki še niso na jasnem ; eni trde. da se tvori s pomocjo elektrike, dru^i, da se naredi neki vertinec, ki spaja nirzli in gorki zrak itd. (Je strel gotovo zahrani tvorjenje toče, ne more še nihče jamčiti, treba je to- rej uvesti urejeno streljanje ter postaviti na glavna strelisea izvežbane strelee. ki bodo dajali drugim znamenje. Streljati se mora počasi, a sigurno. Možnarji naj se i>e zabijajo. Gosp. dr. Vošnjak je rekel, da jo spisal natiineen strelni red, ter da izide po- sebna knjižica. Gosp. Krarnar, y.upan z Kadovice v Belokrajini, se je pritoževal, da je sinodnik i še predrag. (Daljc prihodnjič). I Rojaki! Spominjnjtc st1 o vsaki priliki „Solskr^a doniau. Podpisana priporočata slavneniii ob- cinstvu v Gorici in na deželi svojo iiovo urejeno prodajalnico jestvin. V zalogi imala tudi raznovrstne pi- jače n. pr.: I'rancoski Cognac, pristni kranj- ski brinjovec, domači tropinovec. lini nun, razlicna vina, goružice (Senf.) Ciril-Meto- dovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to slroko spadajoče blago. — Poslrezba ločna in po zinernili cenali. Z odlicnini spostovanjem Kopa? & Kiitin, tr^ovca v Nfinmiski ulici his. stcv. 1. v laslni liisi kjcr je ,!Yy«. obit, /.atlr." NoYoporoconci pozor! iStejem si v Oast naznanjati slavnemu občinstvu, da soin ra/,šii-il lrgi>- vino pohistva v ulici Veturini, glavni vhod v Gosposki ulici. Anton Brešoak V Gorici, GospOSka Ulica Št. 14, (blizo lek;trne liimiicoli). V zalogi ima vsakovrstno pobistvo za vsaki stan. Pohislvo jo po najmodernejših slogih,posebno spalne.jedilne in poselne sobe so po nemskem slogu odlikovanib lirni^o- jevih dt'lavnic v ulici Fonle nuovo in via Leoni. katere so lepše in ukusneje izdelane in ceneje od dunajskih in budapeslanskih tovarn. Ostalo pohištvo je od prvih rnizar- skih rnojstrov. — Sprejema vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa, najeeneje in v najkrajšein easu. -— Hogala zaloga podob na platno in šipo z različnimi okvirji. Kelgijska brušona ogledala vsake velikosli. Kazlic-no pobištvo, kakor: toalet.ne rnizic.e. različna obesala. prepi'oge za okua itd. Mazlične sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. HIazine iz strune, afriske trave, z i\- mami in platnom na izbero ter razne tapeea- rije. — Diije se ludi na obroke, bodisi le- denskt» ali inesečno. — Pošilja se tudi izven Goricie po železnici in parobrodih. v^ Za iolelme na pljnčali, v yralo in pllaucn in lianisljive ljii! i Kdor so hoče za vsi'lcj zncbiti pljuonili in I goltiinunih so toliko trdovratnih bolo/.nij. poloin na- I (Julio, co jo so laki) /aslarola in na\ idtv.iMj noo/dia v- l.jivu, naj pijo A. Wolff sky-jew čaj zoper kro- nične, pljučne in vratne bolezni. .\a tisočc /alivalnic zajauii'ujc volikd /dravilno nioc oiiionj(Mio,iia čaja. Zavoj za dva • 111i slano 7f) kr. Kujižico zastonj. — Priston siimo pri A. Wolffsky-ju v llorolimi 37. \Vois- j sonbiir^orslrasso 7!J. G. Likar, 1 Gorica. Semeniška uiica h. št. 10. 1 Trgovinn pisaruiskih in šol. potrebščin. 1 Kaznovi'slno papirnalo blago. i Knjige: molitvene, šolske in vpisne. i Tiskovine iz ,,Narodnc liskarne-' po enaki ceni. Preskrbujt^ lisk vi/ilnic. računov, kuv(M'le z napisi. Sprejema v vezauje knjige. Vse po najnizjih konktirenčnih cenah. Izg'ubljeno. ( G. Anton Bolko je zguhil mcsccii fobruvarja I. I. dvo boložni knjizici, za najdilelja hw.z vrodnosti. in sicer od Sempas;i do Gorice. Kdor jib je na&el, dobi na^rade 10 kruii. Prinese naj jib na njegov doin ali pa v naSc; nredni^tvo. Anton Pečenko VrtiiM ulica 8 — (iOltlCA — Via Qiardino H priporoča pristna bela in drna vina iz vi- pavskih, furlan- skih, bris kih, dalmatinskih in isterskih vino 0 r a d o v. Dostavlja na «loin in ra/.|>'ifiilja \w železnici na vse ki'iije iivsirn - o^orske iiinnarhijc v sodih o I r>(i lii rov liaiuej. Na zaliii-vn jiosilja ludi uzorce. Cene zmerne. Postrežba poštena. [iCHDIEN] Da se zabrani vsaka prevara, imam sedaj to postavno vpi- sano znamko. Kdino pristni E^-LSilM (Tiuctiira halsainira) si' iluliiva na iloliolo in na ilrnhno v postavno dovoljoni in pri kuprijskoni sodišči v[)isiini Ivorioici balzama lekaniika A. Tlill^ltRYr v Pregradi pri Rogatcu. 1'rislou sainn s to pri Iruovinskoin sodišči vpisano zeleno varstvcno /naillko. Ysa oprava mujo^a balzaina jo pod poslavniin varslvoin za u/.orco. Najslarojšo, proskuš«Mio. luijcoiiojšo in iiajroolnojšo ulavno Ijudsko srod- slvo za vse prsno in pliicno bolo/.ni. za kašolj, lirkolj. žolodčui krci, cV jod in; 11iši. proti slal)omu (ikusu. zapornoj sajii, ri^aiiju, zu;a^i. naponjanju, zaprlosti i.t.d. Kjor ni zalo}io. naj so naroči iioposrodno pod uaslovoin: Tvornica bal/ama lekarnika A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu. I'osltiine prosto s zaljojeiu na vso avstro-o^rsko [>oUo stane: 12 malili ali (> velikili stoklonic. ... 5- krone, (i() inalili ali HO velikih stoklonic . . . IH kron. V Iiosiio in lloico^ovino GO vin. veö. I'riiti kvariteljoin in posiioinovalconi k.ikor tudi prodajalconi takili panarojanj poslopain na poJIa^i zakona za varslvo znaink pravnini jxitoin. Kdino prisino mazilo iz vrtnic. (Halzam-mazilo o\ rosa coiitilolia.) Vzbuja se.laj najvcejo pozornost. Ima veliko antiseptično vrednost. Delujo jako uspešno proti unetju. N.vpravi uspeh ali vsaj poboljsa in olajša bol pri še tako zastarelih boleznih, poškodovanjih in ranah. Manjo kot dva lončka so no ra/.pošilja in sicor izkljnc'no lo proti prodplačilu ali pov/.olju. S poslnino, sproinnico, zavojom i. t. d. stanola 2 lončka H krone M) vinarjov. I'varini pri'd kiipovanjem bnv.nspešiiili ponarojanj in j»rosirn dobro pa/.ili, da S na \'s:iki'tn lonokn v/.trana trornja \r a r s I v e n a z n a in k a /. tvnJko „Lekarna k angelju varuhu A. Thierry-ja v Pregradi". Vsak lonOiok mora bit zavili \ na\.n| o |)orabi z to varstveuo /nainko. Proli . kvariloljom in jiosiKMiiovalcoin, kakor tudi prodajalcoin ponarojonoffa in«jjei>;a. eilino pristnojjja ina/.ila i/. vrlnic postopain pravnini potoiu. j Kji-r ni zaloLr<\ naj so naroči neposredno pod naslovom: Lekarna k angelju varuhu in tvornica balzama A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatcu. lia/.posilja so i/.kljiiriio Ic proli prodpla^ilu ali pov/.olju /ncska. SchulzenqelApothtke desATHIERRYin Josip Gorjanc gostilničar v Attemsovi palači na Kornu v Gorici, ima tudi hlcvc za korcje in vozove. Uazun dobr<^ga črnega in belega vina ter piva, priporoca vedno izvrstna jeilila, gorka ali mrzla. Ima cena prenočišča. Anton Kuštrin v Gosposki ulici Mš. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) priporoca castiti duhovščini in slavnemu obeinslvu v inestu in na deželi svojo Irgo- vino jedilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandorningo, Java, C(>jlon, I'ortorico i. dr. Olje : Lucca, St. Angelo, Korfü, istersko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1, 2. )*, i, ;">. Yec vrst riža. Miljsveče prve in druge vi-sle, namreč po '/.> kila in od I funta. Hazpošilja Mago na vse kraje. Cena pri inertia, })Ostrežba dobra. Jk§pi©i§I, patentovan v Avstro-Ogerski in Italiji, I je inebko kalijsko milo razslopljivo v nirzli vodi, je najiispesnejše sred- stvo za zatiranje in uničevanje vseh trtnih 'mrčesov in ušij, vseh ŽUŽelk na sadnih in drugili dr(»- i vesih, zelenjadi in cvellicab. Navodilo za rabo „Aprioola" po- , silja franko Tovaroa lila F. Fenderl k Co TRST. - Via Limitanea St. 1 - TRST. Zastop in zaloga na (ioriskoin: pri g. Frlderlku Primas v Gorici, Travnlk 16 (v dvorlsču) in na Opčinah prl gosp. Frideriku Cumar. $iiwar»yyi wa * ioiv/vni va v Gorici — ulica Vetturini štev. 9 — v Gorici Preskrbljena je z povsem Biovimi črkami, okraski in finim papirjem. Izdeluje vsa dela v najkrajšem žasu po tako ni/kili ccimh, da se ne boji nikakc koiikurence. Tiska brošure, diplome, trgovske račune, pisma \n zavitke s firmo, cenike, vabila na karton in na papir, posetnice razne velikosti in oblike z zavitki, zaročnice in poročnice v elegatnih ter osmrtmce v velikih in manjših oblikah. „Narodna tiskarna" tiska „GORICO" in „NAROD" „Gorica" izhaja dvakrat na teden v dveh izdajah, ter stane na leto 8 kron, pol leta 4 krone. „Narod" izhaja vsako drugo soboto ter velja celoletno 1 krono 60 vinarjev, polletno pa 80 vin. Kdor naroči 10 iztisov pod enim naslovom dobi II. po vrhu. „Narodna tiskarna" v Gorici ima v zalogi vse tiskovine Tiskovine za duhovnije. županstva in dr. urade na močnem papirju (pobotnice za place učiteljev, duliovnikov, cerkvenih služabnikov itd.) Pismena naročila tiskovin se izra z übratno pošto; vsa Anita t najkrajsem časn.