Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/81 ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH RAZISKOVALNEGA PROJEKTA A. PODATKI O RAZISKOVALNEM PROJEKTU 1. Osnovni podatki o raziskovalnem projektu Šifra projekta J2-9217 Naslov projekta Ekotehnološki 1D nanomateriali: sinteza in karakterizacija 1D titanatnih nanomaterialov z dodatki ionov kovin prehoda Vodja projekta 18274 Polona Umek Tip projekta J Temeljni projekt Obseg raziskovalnih ur 2.838 Cenovni razred D Trajanje projekta 07.2007 - 06.2010 Nosilna raziskovalna organizacija 106 Institut "Jožef Stefan" Raziskovalne organizacije -soizvajalke 104 Kemijski inštitut Družbenoekonomski cilj 13. Splošni napredek znanja - RiR financiran iz drugih virov (ne iz splošnih univerzitetnih fondov - SUF) 1.1. Družbeno-ekonomski cilj1 Šifra 13.02 Naziv Tehnološke vede - RiR financiran iz drugih virov (ne iz SUF) 2. Sofinancerji2 1. Naziv Naslov 2. Naziv Naslov 3. Naziv Naslov B. REZULTATI IN DOSEŽKI RAZISKOVALNEGA PROJEKTA 3. Poročilo o realizaciji programa raziskovalnega projekta3 Delo pri projektu je potekalo v več smereh in sicer: sinteza izhodnih materialov sinteza in mikroskopska karakterizacija 1D titanatnih nanostruktur dopiranih z ioni kovin prehoda: SEM, TEM kemijska in fizikalna karakterizacija sintetiziranih materialov (TGA, HAADF-STEM, EELS, EPR, SQUID, NEXAFS, XPS, meritve katodoluminiscence) raziskave dopiranih titanatnih materialov za hranjenje energije v obliki interkaliranega litija adsorpcija in študija adsorpcije NO2(g) na 1D titanatne nanostrukture dopirane z ioni kovin prehoda Ključne ugotovitve ter znanstvena spoznanja in rezultati v okviru posameznih sklopov: a) Sinteza in mikroskopska karakterizacija 1D titanatnih nanostruktur dopiranimi z ioni kovin prehoda: v okviru tega sklopa smo potrdili raziskovalno hipotezo, da prisotnost nekaterih ionov prehodnih kovin v rekacijski zmesi pri in situ dopiranju vpliva na končno morfologijo natrij-titanatnih nanostruktur. Poleg tega smo ugotovili, da se v 3+ 2+ primeru sinteze natrij-titanatnih nanopasov dopiranih s Cr in Co rekacijska temperatura potrebna za sintezo nanonopasov zviša iz 175 na 195 °C. V nadaljevanju smo ugotovili da v primeru in situ dopiranja, ko so bili v reakcijski zmesi prisotni ioni dopantov Cr3+, Mn2+ in Co2+ prisotnost teh v reakcijski zmesi ni vplivala na spremembo morfologije, medtem ko pri sintezi natrij-titanatnih nanocevk iz TiO2 dopiranega z ioni -J- O-l- Ag oziroma Cu2 prišlo do spremembe morfologije. V obeh produktih je prevladovala morfologija deloma zvitih titanatnih plasti, (3 do 5 plasti). V primeru reakcije z ioni Ag+, so se le-ti reducriali do Ag nanodelcev premera 2-5 nm, ki so se adsorbirali na površino titanatnih plasti. 0-1- V primeru ex situ dopiranja smo se osredotočili na dopiranje z Cu2 saj CuO katalizira 0-1- . . -I- razpad NO2(g). V tem primeru se je Cu2 zaradi alkalne površine (prisotnost Na ) na površini natrij-titanatnih nanocevk in nanopasov izoboril v obliki Cu(OH^, ki se je pri segrevanju na 100 °C pretvoril v CuO. Z z-kontrast STEM-HAADF tehniko smo 9 , i dokazali, da se je del ionov Cu2 izmenjal z Na med plastmi, medtem ko se je velika 2+ večina Cu v obliki CuO nanodelcev izločila na površini nanocek in nanopasov (vsebnost Cu2 v teh vzorcih je dosegla 25 ut. %). 0-1- V primeru in situ dopiranja s Co2 smo pričakovali podoben rezultat kot v primeru 2+ 2+ dopiranja z Cu (to je homogeno razporeditev Co v titanatni matriki in med plastmi. V 0-1- tem primeru smo ugotovili, (1) da je Co2 homogeno razporejen v titanatnih nanopasovih (~ 1 ut. %) in (2) da se na površini titanatnih nanopasov nahajajo delci (velikosti -5x15 0-1- nm) v katerih je količina Co2 večja (~ 5 ut. %). To spoznanje je bilo pomembno z vidika nadaljnjih študij adsorpcijskih lastnosti. Raziskave s HAADF-tehniko v kombinaciji z elektronsko spektroskopijo smo opravili v sodelovanju s partnerjem iz tujine (dr. Alexandre Gloter, Universite Paris Sud, Orsay, Francija) s katerim smo imeli od 2006-2008 bilateralni projekt. b) Karakterizacija lokalnega okolja ionov dopantov V tem delu smo s karakterizacij skimi tehnikami, kot so EPR, XPS, EELS, meritve katodoluminiscence, določili oksidacijsko stanje ionov dopantov in tudi določili njihovo lokalno okolje. V primeru in situ dopiranja s Cr3+, Cu2+ in Co2 so rezultati potrdili našo hipotezo in sicer da ioni dopantov, če so prisotni v rekacijski zmesi deloma zamenjajo Ti4+ v TiO6 oktaedrih in da se deloma nahajajo med titanatnimi plastmi. Poleg tega je vzorec natrij-titanatnih nanopasov dopiran s Co2+ po metodi in situ spremenil magnetne lastnosti v primerjavi z nedopiranimi natrij-titanatnimi nanopasovi. Ugotovitve so, da že majhen ut. % ionov dopanta bistveno spremeni magnetne lastnosti natrij-titanatnih nanostruktur. Tako smo v primeru natrij-titanatnih nanopasov dopiranih s Co2+ izmerili feromagneten prehod pri 12 K. Lokalno okolico Co2+ smo v tem primeru določili z NEXAFS meritvami. V primeru in situ dopiranja z Ag+ ioni smo s HAADF-STEM tehniko na površini titanatne matrike opazili nanometrske delce premera med 2 in 5 nm. Z XPS mertivami smo dokazali do so to nanodelci elementarnega srebra. Pod hidrotermalnimi pogoji so se ioni Ag+ reducirali do Ag°. Pri pretvorbi natrij-titanatnih nanostruktur z Ag nanodelci v anatazni TiO2 se je premer Ag delcev zmanjšal. V tem primeru je bil premer ~2.5 nm. Karakterizacijo z meritvami katodoluminiscence in XPS smo opravili v sodelovanju s prof. Javier-jem Piquearas-om, Universidad Complutense de Madrid, Španija in prof. Carlo Bittencourt, Univerisy of Antwerp in Universite de Mons-Hinault, Belgija. c) Transport in vgradnja litija v natrij-titanatne nanostrukture: Študija vpliva RuO2 in SiO2 na interkalacijo litija in sposobnosti hranjenja energije v TiO2 nanocevkah v anatazni obliki. Oba aditiva sta bistveno izboljšala delovanje litij ionske baterije. Dodatek RuO2 je povečal prevodnost, medetm ko je dodatek SiO2 pri temperaturni obdelavi vzorca preprečil rast TiO2 nanokristalov. Tako smo protonirano obliko natrij-titanatnih nanocevk s sintranjem pri 480 °C pretvorili v anatasno obliko TiO2 pri čemer se je zaradi dodatka SiO2 ohranila nanocevasta morfolgija. d) Študija adsorpcijeNO2 na dopirane titanatne nanostrukture: na vse z ioni kovin dopirane titanatne nanostrukture smo adsorbirali NO2. Potrdili smo raziskovalno hipotezo, da je ne glede na ion dopanta količina adsorbiranega NO2 odvisna od morfologije in posledično od specifične površine (nanocevke imajo prilbižno za faktor 10 večjo specifično površino kot nanopasovi). Najboljše rezultate pri katalitski razgradnji je dal vzorec natrij-titanatnih nanopasov dopiranih ex-situ z Cu2+. Količina adsorbiranega NO2 na maso vzorca je bila sicer primerljiva z drugimi vzorci z morfologijo nanopasov vendar smo na podlagi EESEM meritev ugotovili, da je delež pretvorbe NO2 v NO tu največja. Že omenjenim področjem raziskav smo dodali še dve: e) Raziskava antibakterijskih (AB) lastnosti titanatnih nanocevk: najprej smo raziskali vpliv ionov Na+ na generiranje krakoživih *OH radikalov pod vplivom svetlobe. Ugotovili smo, da se z manjšanjem koncetracije ionov Na+ v titanatnih nanocevkah veča koncetracija *OH radikalov v vodni raztopini, kar posledično pomeni boljše AB lastnosti. Z vsebnostjo ionov Na+ se manjša tudi termična stabilnost titanatnih nanocevk. Pri vzorcih protoniranih titanatnih nanocevk (vsebonsot Na+ pod 0.5 ut. %) smo ugotovili da pri segrevanju na 400 C se protoniran titanat pretvori v anatazno obliko TiO2 pri čemer se morfologija nanocevk ne ohrani. Dodatek majhnih količin ionov prehodnih kovin (pod 1 ut. %) povzroči da se pri segrevanju na 400 C morfologija ohrani. Tako je vzorec ex situ dopiranih protoniranih titanatnih nanocevk, ki smo jih s segrevanje pretvorili v anatazne nanocevke z dodatkom Cu2 dal v primerjavi z komercialno dostopnim TiO2 nanodelcev v anatazni fazi, dal 2x-boljši odziv pri AB lastnostih pri bakteriji Listeria innocua, ki raste pri nizkih temperaturah (hladilnice). V okviru tega sklopa je bil cilj določiti tudi postopek in pufer v katerem bi bila disperzija nanocevk v vodni raztopini stabilna in bi tako omogočala nemoteno nanašanja na površine v enakomirni količini. Nanocevke tvorijo skupke in najlažje razbijemo konglomerate na posamezne nanocevke pri čemer je nastala disperzija stabilna pri pH vrednostih med 9 in 10. Raziskave na tem področju sedaj potekajo v okviru Centra odličnosti Namaste f) Priprava nanokompozitov na osnovi natrij-titanatnih nanocevk in nanopasov in karakterizacija mehanskih lastnosti: Na osnovi predhodnih rezultatov, ko smo z AFM metodo izmerili Youngove module natrij-titanatnih nanocevk in nanopasov, ki so primerljivi z Youngovimi moduli ogljikovih nanocevk. Tako smo z različnimi polianilini pripravli nanokompozite z laboratorijskim ekstrudorjem. Ugotovili smo, da se natrij-titanatni nanopasovi homogeno porazdelijo v polimerni matriki, medtem ko so natrij-titanatne nanocevke aglomerirane. V primeru nanokompozitov smo izmerili do 5 % izboljšanje mehanskih lastnosti, kar lahko pripišemo homogeni porazdelitvi nanopasov v polimerni matriki. Medtem, ko je bilo iz SEM posntekov razvidno, da je interakcija med nanopasovi in polimerno matriko slaba. Za izboljšanje interakcije bi bilo potrebno natrij-titanatne nanopasove funkcionalizirati. 4. Ocena stopnje realizacije zastavljenih raziskovalnih ciljev4 Projekt je potekal glede na prijavo v okviru naslednjih delovnih sklopov: Sinteza izhodnih materialov (TiO2 dopiran z ioni kovin prehoda) Sinteza titanatnih 1D nanostruktur dopiranimi z ioni kovin prehoda Določitev lokalnega okolja ionov kovin prehoda v dopiranih 1D titanatnih nanostrukturah (EPR, HAADF-STEM (+EELS), XPS, EXAFS, CL) Fizikalna karakterizacija materialov (NMR, SQUID, EPR) Adsorpcija NO2 na titanatne nanostrukture dopirane z ioni kovin prehoda Transport in vgradnja litija v modificirane titanatne nanocevke in nanopasove Projektna skupina ocenjuje da je bil projekt v celoti realiziran z izjemo NMR meritev in optimizacije sinteze kalij-titanatnih nanožičk, saj je bil projekt odboren s 945 urami, medtem ko je bil prijavljen s 1450 urami na leto. Podrobnejša obrazložitev ocene: V primeru prvega sklopa smo dosegli zastavljene cilje (sinteza in karakterizacija nanostrukturnega TiO2 dopiranega z ioni kovin prehoda (Cu2+, Cr3+, Ag+ in Mn2+). Glede na majše število odobrenih ur nismo optimizirali sinteze kalij-titanatnih nanžičk. Sinteza titanatnih nanostruktur dopiranimi z ioni kovi prehoda je potekala in situ (ioni so bili prisotni v reakcijski zmesi) in ex situ (z ionsko izmenjavo). Tudi v tej stopnji smo iz vseh ciljnih ionov kovin prehoda z in situ sintezo sintetizirali natrij-titanatne nanostrukutre dopirane z ioni kovin prehoda, prav tako tudi z ex situ dopiranjem. Raziskali smo vpliv reakcijske temperature in prisotnost ionov dopantov na morfologijo nastalih delcev. Z EPR in HAADF-STEM (+EELS) tehnikama so bili karakterizirani vsi sintetizirani titanantni nanomateriali dopirani z ioni kovin prehoda. To je bil ključni del projekta. V največji meri smo z dvema karakterizacijskima tehnikama določali lokalno okolje ionov dopantov in sicer nas je zanimalo ali so se le ti vgradili na mesta Ti4+, ali pa so akumulirali med titanatne plasti. V okviru četrtega sklopa »Fizikalna karakterizacija« smo zaradi maj šega števila odobrenih ur pri projektu NMR karakterizacijo nadomestili z XPS karakterizacijo (natrij-titanatne nanostrukture dopirane z Ag nanodelci) in meritvami katodoluminiscence (in ter o i o i ex situ dopiranje s Cr3 ). S Co2 dopirani titanatne nanopasovi so bile karakterizirani s SQUID magnetometrom in TXM. V sklopu adsorpcije NO2 na dopirane titanatne materiale smo le to izvedli na vse sintetizirane materiale in jih nato karakterzirali z EPR meritvami (NO2 je paramagneten plin). V okviru tega sklopa smo vsem sinteziranim materialom izmerili specifično površino in tako poiskušali najti korelacijo med različnimi dopanti, specifično površino, morfologijo in adsorpcijo NO2. Pri zadnjem sklopu to je pri transportu in vgradnji lititja v modificirane titanatne nanostrukture smo to raziskovali na vzorcih, ki smo jih sintetizirali v velikih količinah. Zanimal nas je vpliv morfologije in prisotnost različnih nanodelcev na karakteristike litij ionskih baterij. 5. Utemeljitev morebitnih sprememb programa raziskovalnega projekta oziroma sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine5 Projekt je bil odobren s 945 urami, medtem ko je bil prijavljen s 1450 urami na leto. Iz tega razloga smo iz programa raziskav črtali NMR meritve zaradi njihove dolgotrajnosti in majhne vsebnosti ionov prehodnih kovin v dopiranih titanatnih nanostrukturah in optimizacijo sinteze kalij-titanatnih nanožičk. NMR meritve v trdem stanju smo nadomestili z drugimi fizikalnimi karakterizacij skimi tehnikami (XPS, katodoluminiscenca, EXAFS, EELS, EPR), ki so nam prav tako dale informacijo o oksidacijskem stanju dopantov v sintetiziranih nanomaterialih in njihovi lokalni okolici. Med samo izvedbo projekta smo vpeljali dva nova sklop in sicer: • karakterizacija antibakterijskih lastnosti (AB): v tem sklopu smo se osredotočili na TiO2 nanocevke v anatazni obliki, ki smo jih pripravili iz natrij-titanatnih nanocevk. Z metodo spinskega lovljenja smo testirali fotokatalitične lastnosti novo sintetiziranih materialov z različno vsebnostjo ionov Na+. Ugotovili smo, da nižja vsebnosti ionov Na+ bolj vpliva na učinkovitost generiranja hidroksilnih radikalov. Poleg tega smo ugotovili, da prisotnost Cu2 bistveno izboljša AB lastnosti v primerjavi s komercialnim TiO2 nanodelci. Na podlagi teh rezultatov smo bili v letu 2009 povabljeni v Center odličnosti NAMASTE, kjer so raziskave AB lastnosti in vpliva nanodelcev na celice samostojni projekt. • priprava kompozitov na osnovi različnih polimerov in titanatnih nanostruktur: v tem sklopu smo z laboratorijskim ekstrudorjem pripravili nanokompozite z različno vsebnostjo titanatnih nanostruktur katerim smo nato karakterizirali mehanske lastnosti. Ta del raziskav je potekal v Centru za Eksperimentalno mehaniko Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani. Na podlagi rezultatov dobljenih v okviru tega projekta in aplikativnega projekta »Novi nanomateriali kot podpora za ekotehnološko optimiranje«smo bili povabljeni k sodelovanju v COST projekt »Designing novel materials for nanodevices: From Theory to Practise (NanoTP)« (MP 0901), ki se je pričel jeseni 2009. 6. Najpomembnejši znanstveni rezultati projektne skupine6 Znanstveni rezultat 1. Naslov SLO Nanodelci TiO2 (anatazna faza) ožičeni z RuO2: omejitev rasti z uporabo silike ANG RuO2-wired high-rate nanoparticulate TiO2 (anatase) : suppression of particle growth using silica Opis SLO Raziskovali smo vpliv dveh tipov aditivov in sicer RuO2 in SiO2 na izboljšanje kapacitete litij-ionskih baterij (do 120 C, 20 A/g) na osnovi TiO2 v anatazni obliki. RuO2 smo protonirani obliki titanatnih nanocevk (TiNC) dodali zaradi njegove elektroprevodnosti, medtem ko SiO2 zaradi njegove vloge zaviralca rasti nanodelcev pri segrevanju. Oba tipa aditivov, če smo ju uporabili ločeno, sta izboljšala kapaciteto litij-ionskih baterij na osnovi antaznega TiO2 za 25-55 mA h/g pri 60 C. Če smo aditiva uporabili istočasno smo dosegli izboljšanje za več kot 70 mA h/g pri 60 C. Članek ima 11 citatov. ANG To enhance the high-rate capability of nanoparticulate anatase TiO2 formed by thermal treatment of protonated TiO2 nanotubes, we used two types of additives: RuO2 as an electronic conductive material and silica as a suppressant of particle growth during heat treatment. Both additives, when used separately, improve the high-rate performance of anatase by 25-55 mA h/g at 60 °C. The combined use of both additives in an amount of 2.5 wt. % leads to an improvement of more than 70 mA h/g at 60 °C. The underlying mechanisms for these significant effects are briefly discussed. Paper has 11 citations.. ERJAVEC, Boštjan, DOMINKO, Robert, UMEK, Polona, ŠTURM, Sašo, PEJOVNIK, Stane, GABERŠČEK, Miran, JAMNIK, Janko. Objavljeno v Electrochem. commun., 2008, vol. 10, no. 6, str. 926-929, doi: doi:10.1016/j.elecom.2008.04.006 IF (2008): 4.194 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 3903258 2. Naslov SLO Koordiancija ionov Cu2+ v titanatnih nanocevkah in nanopasovih dopiranih z ioni Cu2+ Coordination of intercalated Cu2+ sites in copper doped sodium titanate ANG nanotubes and nanoribbons. Opis SLO Okolico ionov Cu2+ v natrij-titanatnih nanocevkah (NaTiNC) in nanopasovih (NaTiNP) dopiranih z Cu2+ smo določili s korelacijo EPR in HADDF-STEM (+EELS) tehnik. NaTiNC in NaTiNP smo dopirali med samo sintezo (in situ) in z ionsko izmenjavo (ex situ). Pri in situ dopiranih vzorcih so ioni Cu2+ homogeno razporejeni, pri ex situ dopiranjuse je del Na+ med plastmi izmenjal z Cu2+, poleg tega pa so na površini NaTiNC in NaTiNP zrastli nanodelci CuO velikosti med 5-40 nm. EPR meritve za oba tipa vzorcev kažejo da so ioni Cu2+, ki nahajajo med plastmi, koordinirani z Na+. ANG Local environment of Cu2+ in Cu2+ doped sodium titanate nanotubes (NaTiNTs) and nanoribbons (NaTiNRs) were detirmened via magnetic and electron microscopy studies. NaTiNTs and NaTiNRs were doped with Cu2+ during hydrothermal synthesis from Cu2+doped anatase TiO2 (in situ method) and by ion exchange (ex situ method). In the samples prepared via the ex situ doping method, 5-40 nm CuO nanoparticles were grown on the inner/outer surface of NaTiNTs/NaTiNRs. Evidence that Cu2+ species form complexes between titaante layers are coridanted with Na+ comes from the EPR data. UMEK, Polona, PREGELJ, Matej, GLOTER, Alexandre, CEVC, Pavel, JAGLICIC, Zvonko, CEH, Miran, PIRNAT, Urša, ARČON, Denis. Objavljeno v The journal of physical chemistry. C, Nanomaterials and interfaces, 2008, vol. 112, iss. 39, str. 15311-15319, ilustr., doi: 10.1021/jp805005k. IF (2008): 3.396 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 21989927 3. Naslov SLO Načrtovanje morfologije nanostukturnega TiO2 za uporabo v visoko zmogljivih Li-ionskih baterijah ANG Tailoring nanostructured TiO2 for high power Li-ion batteries Opis SLO V tem članku smo pokazali da lahko zmogljivost baterije na osnovi TiO2 v anatazni obliki izboljšamo z majhnimi dodatki (nekaj ut. %) pazljivo izbranih oksidov, kot sta RuO2 in TiO2. Dodani SiO2 med termično obdelavo protoniranih titanatnih nanocevk omogoči ohranitev morfologije medtem, ko RuO2 poveča elektronsko prevodnost novega nanomateriala. Če smo oba oksida dodali istočasno se je zmogljivost elektrode na osnovi TiO2 bistveno izboljšala v primerjavi s tisto iz komercialnega TiO2. ANG It is shown that the rate performance of anatase TiO2 can be significantly improved by addition of a small amount (fewpercent) of carefully selected oxides such as silica or RuO2. Specifically, silica serves primarily as a suppressant of particle growth during heating of anatase precursor—in our case titania nanotubes.The addition of RuO2 is supposed to enhance the electronic conductivity. The beneficial impact of the combined use of silica and RuO2 in the preparation of anatase-based electrodes is also demonstrated on a commercially available sample of anatase. ERJAVEC, Boštjan, DOMINKO, Robert, UMEK, Polona, ŠTURM, Sašo, PINTAR, Albin, GABERŠCEK, Miran. Objavljeno v J. Power Sources. 2009, issue 1, vol. 189, str. 869-874, doi: 10.1016/j.jpowsour.2008.07.030 IF (2008): 3.792 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 4071706 4. Naslov SLO Karkaterizacija elektronske strukture nanocevk na osnovi TiO2 z EELS spektroskopijo ANG Electronic structures of titania-based nanotubes investigated by EELS spectroscopy. Opis SLO EELS študija na O K in Ti L2,3 vrhovih na vzorcih anataza, rutila in NaTiNC je pokazala da je v NaTiNC Ti v Ti4+. Za Ti atome v stanju 4+ je značilna oktahedralna simetrija, kljub temu pa elektronska struktura NaTiNC ne ustreza elektronski strukturi anataza ali rutila. V primeru NaTiNC je cepitev kristalnega polja primerljiva z anatazno obliko TiO2 vendar je zasednost 3d orbital bližja rutilni obliki. Karakteristični Ti L2,3 vrhovi kažejo, da je oktaedrična povezanost v NaTiNC drugačna kot v primeru TiO2. ANG An EELS study of the O-K and Ti L2,3 edges for anatase-, rutile-, and titanate nanotubes (NaTiNTs) showed that however the electronic structure does not correspond to that of either of the titania precursors. Crystal-field splitting is comparable with anatase but the 3d occupation number is closer to that of rutile. In addition, Ti L2,3 spectroscopic NaTiNTs are composed of Ti4+ ions in an octahedral symmetry with the oxygen ligands, signatures indicate that the octahedron connectivity of the tubes is different to that of the reference titania. GLOTER, Alexandre, EWELS, Christopher Paul, UMEK, Polona, ARCON, Denis, COLLIEX, Christian. Objavljeno v Phys. Rev., B, Condens. matter mater. phys., 2009, vol. 80, no. 3, str. 035413-1-035413-6. IF (2008): 3.475 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22770471 5. Naslov SLO Sinteza in katodoluminiscenca nedopiranih in z ioni Cr3+ dopiranimi natrij-titanatnimi nanocevkami in nanopasovi ANG Synthesis and cathodoluminescence of undoped and Cr3+-doped sodium titanate nanotubes and nanoribbons Opis SLO Namen raziskav je bila določitev položaja Cr3+ v natrij-titanatnih nanopasovih in nanocevkah, ki smo jih sintetizirali iz TiO2 dopiranega s Cr3+ v raztopini NaOH. Sintetizirane nanomateriale smo karakterizirali s HAADF-STEM in meritvami katodoluminiscence (CL). S CL meritvami na dopiranih in nedopiranih titanatnih nanostrukturah smo dokazali da ioni Cr3+ deloma zasedejo mesta Ti4+, medtem, ko se večji del ionov Cr3+ nahaja med titanatnimi plastmi. Substitucijo Ti4+ s Cr3+ v titanatni matriki se je pokazala kot karakteristična intraionska emisijska črta pri 1.791 eV. ANG The purpose of the conducted research was to determine the position of Cr3+ ions in sodium-titanate nanoribbons and nanotubes, which were synthesized from TiO2 doped Cr3+ in NaOH solution under hydrothermal conditions. Synthesized nanomaterials were characterized by HAADF-STEM and cathodoliminiscence (CL) measurements. With CL measurements we proved that Cr3+ partially substituted Ti4+ in TiO6 octahedra. Substitution of Cr3+ was revealed by the characteristic intraionic emission line at 1.791 eV. DIAZ-GUERRA, Carlos, UMEK, Polona, GLOTER, Alexandre, PIQUERAS, Javier Objavljeno v The journal of physical chemistry. C, Nanomaterials and interfaces, 2010, vol. 114, no. 18, str. 8192-8198. IF (2008): 4.224 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 23591975 7. Najpomembnejši družbeno-ekonomsko relevantni rezultati projektne skupine6 Družbeno-ekonomsko relevantni rezultat 1. Naslov SLO SLONANO 2010 ANG SLONANO 2010 Opis SLO 9. konferenca kemikov, fizikov in ostalih raziskovalcev na področju nanotehnologij »SLONANO 2010« se je osredotočila na nanosenzorje, na nanomateriale za napredne senzorje, površinske raziskave na nanometrski skali ter na nove pristope k sintezi nanodelcev. Namen konference je bil prikazati dosežke slovenskih raziskovalcev iz raziskovalnih inštitucij in industrije na razvijajočih se področjih uporabe nanotehnologij s poudarkom na že omenjenih temah. ANG National Institute of Chemistry was a host institution for traditional meeting SLONANO 2010: it was organised for researchers that are working on the field of chemistry, physics and other fields in research and industry. This year conference was specialy devoted to the filed of »Nanosensors and nanomaterials for Advanced Sensors", "Surface Nanoscience" and "New approaches to«. Organizers of the conference invited several top level world researchers from the devoted fields and this was a motivation for mainly younger collegaues to present their works from different fields of nanotechnology. Šifra B.01 Organizator znanstvenega srečanja Objavljeno v MIHAILOVIČ, Dragan (ur.), HOČEVAR, Samo B. (ur.), ARCON, Denis (ur.), KUNEJ, Špela (ur.), UMEK, Polona (ur.), KNAVS, Martina (ur.). Book of abstracts : SLONANO 2010, 20-22 October 2010, Ljubljana, Slovenia. Ljubljana: National Institute of Chemistry, 2010. 108 str., ilustr. Tipologija 2.30 Zbornik strokovnih ali nerecenziranih znanstvenih prispevkov na konferenci COBISS.SI-ID 24089383 2. Naslov SLO Natrij-titanatne nanocevke in nanopasovi dopirani z ioni Cu2+: mikroskopska študija in karakterizacija magnetnih lastonosti ANG Sodium titanante nanotubes and nanoribbons doped with Cu2+ ions: microscopy and magnetici properties characterization Opis SLO Natrij-titanatne nanocevke (NaTiNC) in nanopasove (NaTiNP) dopirane z ioni Cu2+ smo sintetizirali po dveh različnih metodah. Pri in situ metodi smo NaTiNC sintetizirali iz TiO2 s 3 % vsebnostjo ionov Cu2+, medtem ko smo pri ex situ metodi že sintetizirane NaTiNC in NaTiNP dispergirali v vodni raztopini soli Cu2+. S korelacijo HAADF, EELS in EPR tehnik smo ugotovili, da v vzorcih dopiranih po ex situ metodi zrastejo na površini NaTiNC in NaTiNP nanodelci CuO velikosti med 5-40 nm. EPR meritve za vse vzorce kažejo, da so ioni Cu2+, interkalirani med titanatne plasti, koordinirani z ioni Na+. ANG Sodium titanate nanotubes (NaTiNTs) and nanoribbons (NaTiNRs) were doped with Cu2+ ions by two different approaches. In situ doped NaTiNTs were synthesized from TiO2 that contained 3 wt. % of Cu2+. For ex situ doping were already synthesized NaTiNTs and NaTiNRs disperezed into the solution of Cu2+ salt. Correlation of HAADF, EELS and EPR techniques for ex situ doped samples revealed that on the titanate surface grow 5-40 nm sized CuO nanoparticles. EPR results for both type of samples showed that Cu2+ ions that are intercalated between titanate layers coordinated with Na+ ions. Šifra B.03 Referat na mednarodni znanstveni konferenci Objavljeno v zborniku referatov Slovenski kemijski dnevi 2008, Maribor, 25. in 26. september 2008, str. 8 (GLAVIČ, Peter (ur.), BRODNJAK-VONČINA, Darinka (ur.)). Tipologija 1.08 Objavljeni znanstveni prispevek na konferenci COBISS.SI-ID 22024999 3. Naslov SLO Vpliv hidrotermalnih pogojev na morfologijo in dimenzije natrij titanatnih in MnO2 nanostruktur ANG The influence of hydrothermal-reaction parameters on the morphology and dimensions of MnO2 and sodium titanate nanostructures Opis SLO Predavanje za dodiplomske študente kemije na Universite Mons-Hainaut; predstavljena je bila hidrotermalna tehnika za sintezo nanostruktur, njene prednosti in slabosti vse skupaj je bilo ponazorjeno s primerom sinteze titanatnih in MnO2 nanostruktur pod hidrotermalnimi pogoji.. ANG The lecture was prepared for undergraduate students of chemistry at Universite Mons-Hainaut. where I presented hydrothermal technique as one of the technique used for the synthesis of nanomaterials. The influence of different reaction parameters like temperature, reaction time, and concentration on the morphology and dimensions of MnO2 and sodium titanate nanostructures was discussed. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v invited talk. Mons: Universite Mons-Hainaut, 13 Mar. 2009. [COBISS.SI-ID 22495527] http://www.graduatecollegescience.eu/detail.php? $lang=fr&id=actu 28&PHPSESSID=4e6f104e8835fa028263f6116e8a8fbf Tipologija 2.05 Drugo učno gradivo COBISS.SI-ID 22495527 4. Naslov SLO Časovno odvisno obnašanje polimernih nanokompozitov z 1D titanatnimi nanostrukturami ANG Time-dependent behavior of polymer nanocomposites with 1D titanate nanostructures Opis SLO Nanokompoziti med različnimi polianalini (PA) in z različno vsebnostjo natrij-titanatnih nanocevk in nanopasov (1-5 ut. %) so bili pripravljeni z laboratorijskim ekstrudorjem. Pripravljene kompozite smo karakterizirali z EPR meritvami. ANG Nanocomposites from different polyanalines and with different wt. % of sodium titanate nanotubes and nanoribbons (1-5 wt. %) were prepared extrusion process. Prepared nanocomposites were characterized with EPR. Šifra B.04 Vabljeno predavanje Objavljeno v EMRI, Igor, FLORJANČIČ, Urška, ZUPANČIČ, Barbara, HUSKIC, Miroslav, UMEK, Polona, ARČON, Denis. A presentation given at the »3. meždunarodnaja naučno-tehničeskaja konferencija "Aerokosmičeskie tehnologii", 19-20 maja 2009, Moskva-Reutov. Moskva, Reutov, 2009. Tipologija 1.07 Objavljeni strokovni prispevek na konferenci (vabljeno predavanje) COBISS.SI-ID 11207195 5. Naslov SLO Zoisovo priznanje za leto 2008 s področja fizike ANG Žiga Zois award for 2008 in the field of physics Opis SLO Fulereni so se v preteklih 25 letih pojavili kot tehnološko zanimiv material zaradi njihovih posebnih elektronskih, magnetnih in triboloških lastnostih. Na Institutu "Jožef Stefan" se z raziskavami fulerenov ukvarjamo od leta 1993 in smo pri tem dosegli vrsto vrhunskih raziskovalnih dosežkov med drugim tri objave v reviji Sicence. Za vse te dosežke je izredni prof. dr. Denis Arčon s področja raziskav fulerenov z elektronsko spinsko (EPR) in jedrsko magnetno resonanco (NMR), v letu 2008, prejel Zoisovo prizananje. ANG Fullerenes in the past 25 years attracted a lot of attention due to their technologically interesting electronic, magnetic, and tribological properties. At the Jožef Stefan Institute, the research of fullerenes has been active since 1993 and within this time framework we have achieved many important scientific findings that are reported in more than 100 scientific journals, among which are several articles published in Science. For these achievements in the research of C60 with electron spin resonance was an assistant professor dr. Arčon in 2008 awarded with National award "Zoisovo priznanje" Šifra E.01 Domače nagrade Objavljeno v TAKABAYASHI, Yasuhiro, JEGLIČ, Peter, ARČON, Denis. The disorder-free non-BCS superconductor Cs[sub]3C[sub](60) emerges from an antiferromagnetic insulator parent state. Science (Wash. D.C.), 2009, vol. 323, no. 5921, str. 1585-1590. JCR IF (2007): 26.372 Tipologija 1.01 Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID 22509351 8. Drugi pomembni rezultati projetne skupine8 V okviru dobljenih rezultatov projekta smo objavili 6 znanstvenih člankov v revijah z IF večjim od 3. Poleg tega imamo v pripravi še vsaj 4 članke (dopiranje z Ag nanodelci, Co2+, Mn2+ in rezultati študija adsorbcije NO2(g) na dopirane titanatne nanostrukture). Iz vidika novih sodelovanj in vključitve v mednarodne projekte, ki so pomembni za naše nadaljnje raziskave, smo na podlagi tega projekta navezali naslednje stike oziroma sodelovanja: • sodelovanje v COST projektu »Designing novel materials for nanodevices: From Theory to Practice (NanoTP)« (MP 0901), ki se je pričel jeseni 2009. Pri projektu sodelujemo s sintezo in karakterizacijo dopiranih titanatnih nanostruktur z možnimi aplikacijami v senzorjih. • prav tako smo v okviru COST projekta pričeli sodelovati z skupino iz Padove na problematiki funkcionalizacije TiO2 nanocevk in nanopasov s polioksometali pri raziskavah oksidacije vode (pridobivanje energije na alternativne načine). V okviru tega sodelovanja smo se z več skupinami iz Evrope prijavili za »Marie Curie Training Network«. • za XPS in EXAFS meritve smo navezli stike s skupino iz Beligije (Univesite di Mons-Hinault) • za mertive katodoluminiscene smo navezali stike iz skupino iz Španije (Universidad Complutense de Madrid). 9. Pomen raziskovalnih rezultatov projektne skupine9 9.1. Pomen za razvoj znanosti10 SLO_ Po objavi T. Kasuge o sintezi natrij-titanatnih nanocevk v reviji Advanced Materials leta 1999 so pričele potekati intenzivne raziskave titanatnih nanomaterialov. Do sedaj so se titanatni nanomateriali pokazali kot perspektivni za hranjenje energije v obliki Li ionskih baterij, pri fotokemijskem razpadu nekaterih organskih spojin in pri katalitskih pretvorbah nekaterih toplogrednih plinov. V nekatere od teh raziskav se je uspešno vključila tudi projektna skupina. V okviru projekta smo prišli do naslednjih spoznanj (odkritij), ki so pomembni z vidika nadaljnega razvoja znanosti s področja novih titanatnih nanomaterialov: •vrsta iona dopanta vpliva na končno morfologija natrij-titanatnih nanostruktur. Tako v primeru dopiranja z Cu2+ nismo uspeli sintetizirati natrij-titanatnih nanopasov dopiranih z Cu2+, prisotnost Cr3+ pa na primer po drugi strani ni vplivala na morfologijo nastalih struktur pri danih reakcijskih pogojih. Pri dopiranju in situ z Cu2+ in Ag+ pri 135 °C, to je pri temperaturi pri kateri običajno zrastejo nanocevke smo v tem primeru zrastli natrij-titanatne nanostrukture sestalvjene iz 3-5 plasti, ki so deloma zavite •prisotnost ionov dopanta (v primeru Cr3+ in Mn2+) zviša reakcijsko temperatruro pri kateri poteka sinteza natrij-titanatnih nanopasov dopiranih z ioni Cr3+ iz 175 na 195 °C •da pri in situ dopiranju z Co2+ na površini natrij-titanatnih nanopasov zrastejo nanodelci dimenzij 5x20 nm v katerih je vsebnost iona dopanta večja kot v nanopasovih •vsebnosti ionov Na+ vpliva na antibakterijske lasntosti titanatnih nanocevk in sicer se z manjšo vsebnostjo ionov Na+ antibakterijske lastnosti izboljšajo •pri in situ dopiranju se del ionov dopantov (Cu2+, Cr3+, Co2+, Mn2+) vgradi na mesta Ti4+ v titanatni matriki. To smo dokazali z različnimi karakterizacijskimi tehnikami (EPR, HAADF-STEM (+EELS), TXM, EXAFS, meritve katodoluminiscence) •prisotnost nekaterih ionov dopantov (Co2+) spremeni magnetne lastnosti natrij-titanatnih nanostruktur •pri dopiranju z ioni Ag+ pod hidrotermalnimi v alakalnem se ioni Ag+ reducirajo do Ag . Nastali srebrovi nanodelci imajo premer pod 5 nm. •uporaba ESEEM tehnike (electron spin echo envelope modulation): tehniko smo prilagodili za študij koordinacije ionov dopantov v dopiranih titanatnih nanostrukturah (pomembno pri in situ študiji adsorpcije). Za globje razumevanje rezlultatov smo razvili ustrezno programsko opremo. •na NO2 adsropcijo v največji meri vpliva morfologija (večja specifična površino) medtem ko na zmožnost katalize razpada NO2 pa struktura. Najboljše rezultate so v tem pogledu dali ex situ dopirane strukture natrij-titanantih nanopasov na katerih površini so zrastli nanodelci CuO, medtem, ko prisotnost različnih ionov dopantov v strukturah z isto morfologijo ni bistveno vplivala na adsorpcijo NO2. •obloga iz SiO2 prepreči razpad protonirane oblike titanatnih nanocevk pri segrevanju nad 400 C pri čemer se protoniran titanat pretvori v TiO2 v anatazni obliki. Ohranitev morfologije nato bistveno izboljša izkoristek in delovanje Li-ionske baterije. ANG A first publication of T. Kasuge on the synthesis of sodium titanatne nanotubes, published in the Advanced Materials in 1999, has sparkled an intensive research on titanate nanomaterials. Up to now, has been shown that these materials are suitable for use in different apllications in the field of environment protection, for instance for polutants removal from waste waters, controlled adsorption of green-hous gases and to environment friendlier use of energy by explotation of lithium ion batteries and also for photochemical decompostion of organic compounds. The project group in some of these studies successfully takes part. In the framework of the project the main results gained in 2008 that are important for further development of science in the research of new titanate nanomaterials: •influence of dopant ions on the final morphologies of sodium titanate nanostructures (in the case of TiO2 doped with Cu2+ ions, we were unable to synthesize sodium titanate nanotubes) •that the presence of dopant ions (in the case of Cr3+ and Mn2+) increased the reaction temperature for the synthesis of sodium titanatnih nanoribbons doped with Cr3+ or Mn2+ ions from 175 to 195 ° C •that during in situ doping on the surface of NaTiNTs and NaTiNRs grow nanoparticles (5x20 nm) in which is the transition metal content higher than in the doped titanate NaTiNTs and NaTiNRs •we adopted ESEEM technique (electron spin echo envelope modulation) for studying the local environment dopantov ions in doped titanate nanostructures (important for the in situ study of adsorption) 9.2. Pomen za razvoj Slovenije11 SLO_ Projekt je z vidika razvoja Slovenije pomemben iz več vidikov: •sinteze novih materialov z izboljšanimi lastnostmi za adsorpcijo, pri katalizi in hranjenju energije kar predstavlja priložnost za razvoj novih izdelkov z visoko dodano vrednostjo (filtri, adsorpcijska sredstva, baterije, materiali z izboljšanimi AB lastnostmi). •izobraževanja mladih kadrov (mladi raziskovalci in tudi delo preko študentskega servisa študentov višjih letnikov kemije) in pridobivanje novih znanj: -mladi raziskovalci, Matej Pregelj in Tone Potočnik (mentor doc. dr. Denis Arčon) in Boštjan Erjavec (mentor dr. Robert Dominko) so/bodo del svojega doktorskega dela naredili na raziskavah titanatnih nanomaterialov. -za potrebe projekta smo navezali stike z različnimi skupinami, ki za karakterizacijo materialov uporabljajo tehnike, ki jih pri nas ne (katodoluminscenca, TXM, high resolution HAADF-STEM (+EELS) s katerimi so se seznanili tudi mladi raziskovalci in so si tako razširili obzorja. •posrednega prenosa znanja v industrijo: dodiplomski in podiplomski študentje se bodo po končanem usposabljanju zaposlili v industriji, kjer bodo posredno uporabili znanje pridobljenu v okviru projekta. Diplomantka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Anja Sirk, katere komenorica sem bila pri diplomskem delu, je pred zaključkom študija delala preko študentskega servisa na tematiki sinteze in karakterizacije natrij titanatnih in MnO2 nanomaterialov. Na podlagi pridobljenih znanj je diplomantka nato takoj po zagovoru diplomskega dela dobila službo v podjetju, ki se ukvarja z izdelavo baterij. ANG The project is important for the development of Slovenia in the light of several aspects: • Synthesis of new materials with improved properties for adsorption, catalysis, energy storage represents an opportunity to develop new products with high added value (filters with high selectivity, adsorption agents, materials with improved AB properties and batteries). • Education of young researchers and as well of chemistry students (summer work) who in this way gain the necessary practical skills and new knowledge) -for young researchers Matej Pregelj, Tone Potočnik (mentor. prof. dr. Denis Arcon) and Boštjan Erjavec (mentor dr. Robert Dominko) research work that they do on titanate nanostructures will be included into their doctoral thesis. -for characterization of synthesized materials within the project several new clollaobration were created (cathodoluminiscence measurments, TXM, high resolution HAADF-STEM (+EELS) with which also young researcher came in touch and in this way they spread their horizons. •Indirect transfer of gained knowledge into the industry: undergraduate and graduate students will be recruited after the finishing their studies (graduate and ph. d. studies) by the industry, where will indirectly use the knowledge obtained within the project. Anja Sirk who graduated in 2010, and worked in the synthesis and characterization of titanate and MnO2 nanostructures was on the base of this knowledge employed by the company which produces batteries. 10. Samo za aplikativne projekte! Označite, katerega od navedenih ciljev ste si zastavili pri aplikativnem projektu, katere konkretne rezultate ste dosegli in v kakšni meri so doseženi rezultati uporabljeni Cilj F.01 Pridobitev novih praktičnih znanj, informacij in veščin Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.02 Pridobitev novih znanstvenih spoznanj Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.03 Večja usposobljenost raziskovalno-razvojnega osebja Zastavljen cilj DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.04 Dvig tehnološke ravni Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.05 Sposobnost za začetek novega tehnološkega razvoja Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.06 Razvoj novega izdelka Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.07 Izboljšanje obstoječega izdelka Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.08 Razvoj in izdelava prototipa Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.09 Razvoj novega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.10 Izboljšanje obstoječega tehnološkega procesa oz. tehnologije Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.11 Razvoj nove storitve Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.12 Izboljšanje obstoječe storitve Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.13 Razvoj novih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.14 Izboljšanje obstoječih proizvodnih metod in instrumentov oz. proizvodnih procesov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.15 Razvoj novega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.16 Izboljšanje obstoječega informacijskega sistema/podatkovnih baz Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.17 Prenos obstoječih tehnologij, znanj, metod in postopkov v prakso Zastavljen cilj .) DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.18 Posredovanje novih znanj neposrednim uporabnikom (seminarji, forumi, konference) 1 Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.19 Znanje, ki vodi k ustanovitvi novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.20 Ustanovitev novega podjetja ("spin off") Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.21 Razvoj novih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.22 Izboljšanje obstoječih zdravstvenih/diagnostičnih metod/postopkov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.23 Razvoj novih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.24 Izboljšanje obstoječih sistemskih, normativnih, programskih in metodoloških rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.25 Razvoj novih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.26 Izboljšanje obstoječih organizacijskih in upravljavskih rešitev Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.27 Prispevek k ohranjanju/varovanje naravne in kulturne dediščine Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov .H F.28 Priprava/organizacija razstave Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.29 Prispevek k razvoju nacionalne kulturne identitete Zastavljen cilj DA NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.30 Strokovna ocena stanja Zastavljen cilj .> DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.31 Razvoj standardov Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.32 Mednarodni patent Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.33 Patent v Sloveniji Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.34 Svetovalna dejavnost Zastavljen cilj D DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d F.35 Drugo Zastavljen cilj O DA O NE Rezultat d Uporaba rezultatov d Komentar 11. Samo za aplikativne projekte! Označite potencialne vplive oziroma učinke vaših rezultatov na navedena področja Vpliv Ni vpliva Majhen vpliv Srednji vpliv Velik vpliv G.01 Razvoj visoko-šolskega izobraževanja G.01.01. Razvoj dodiplomskega izobraževanja O o o o G.01.02. Razvoj podiplomskega izobraževanja o o o o G.01.03. Drugo: o o o o G.02 Gospodarski razvoj G.02.01 Razširitev ponudbe novih izdelkov/storitev na trgu o o o o G.02.02. Širitev obstoječih trgov o o o o G.02.03. Znižanje stroškov proizvodnje o o o o G.02.04. Zmanjšanje porabe materialov in energije O O O O G.02.05. Razširitev področja dejavnosti o o o o G.02.06. Večja konkurenčna sposobnost o o o o G.02.07. Večji delež izvoza o o o o G.02.08. Povečanje dobička o o o o G.02.09. Nova delovna mesta o o o o G.02.10. Dvig izobrazbene strukture zaposlenih o o o o G.02.11. Nov investicijski zagon o o o o G.02.12. Drugo: o o o o G.03 Tehnološki razvoj G.03.01. Tehnološka razširitev/posodobitev dejavnosti O O O O G.03.02. Tehnološko prestrukturiranje dejavnosti o o o o G.03.03. Uvajanje novih tehnologij o o o o G.03.04. Drugo: o o o o G.04 Družbeni razvoj G.04.01 Dvig kvalitete življenja o o o o G.04.02. Izboljšanje vodenja in upravljanja o o o o G.04.03. Izboljšanje delovanja administracije in javne uprave O O O O G.04.04. Razvoj socialnih dejavnosti o o o o G.04.05. Razvoj civilne družbe o o o o G.04.06. Drugo: o o o o G.05. Ohranjanje in razvoj nacionalne naravne in kulturne dediščine in identitete O O O O G.06. Varovanje okolja in trajnostni razvoj O O O O G.07 Razvoj družbene infrastrukture G.07.01. Informacijsko-komunikacijska infrastruktura o o o o G.07.02. Prometna infrastruktura o o o o G.07.03. Energetska infrastruktura O o o o G.07.04. Drugo: o o o o G.08. Varovanje zdravja in razvoj zdravstvenega varstva O O O O G.09. Drugo: o o o o Komentar 12. Pomen raziskovanja za sofinancerje, navedene v 2. točki12 1. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 2. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Šifra 1. 2. 3. 4. 5. Komentar Ocena 3. Sofinancer Vrednost sofinanciranja za celotno obdobje trajanja projekta je znašala: EUR Odstotek od utemeljenih stroškov projekta: % Najpomembnejši rezultati raziskovanja za sofinancerja Sifra 3. 4. 5. Komentar Ocena C. IZJAVE Podpisani izjavljam/o, da: • so vsi podatki, ki jih navajamo v poročilu, resnični in točni • se strinjamo z obdelavo podatkov v skladu z zakonodajo o varstvu osebnih podatkov za potrebe ocenjevanja, za objavo 6., 7. in 8. točke na spletni strani http://sicris.izum.si/ ter obdelavo teh podatkov za evidence ARRS • so vsi podatki v obrazcu v elektronski obliki identični podatkom v obrazcu v pisni obliki • so z vsebino zaključnega poročila seznanjeni in se strinjajo vsi soizvajalci projekta Podpisi: Polona Umek in podpis vodje raziskovalnega projekta zastopnik oz. pooblaščena oseba RO Kraj in datum: Ljubljana 13.4.2011 Oznaka poročila: ARRS-RPROJ-ZP-2011-1/81 1 Zaradi spremembe klasifikacije družbeno ekonomskih ciljev je potrebno v poročilu opredeliti družbeno ekonomski cilj po novi klasifikaciji. Nazaj 2 Samo za aplikativne projekte. Nazaj 3 Napišite kratko vsebinsko poročilo, kjer boste predstavili raziskovalno hipotezo in opis raziskovanja. Navedite ključne ugotovitve, znanstvena spoznanja ter rezultate in učinke raziskovalnega projekta. Največ 18.000 znakov vključno s presledki (približno tri strani, velikosti pisave 11). Nazaj 4 Realizacija raziskovalne hipoteze. Največ 3.000 znakov vključno s presledki (približno pol strani, velikosti pisave 11). Nazaj 5 V primeru bistvenih odstopanj in sprememb od predvidenega programa raziskovalnega projekta, kot je bil zapisan v predlogu raziskovalnega projekta oziroma v primeru sprememb, povečanja ali zmanjšanja sestave projektne skupine v zadnjem letu izvajanja projekta (obrazložitev). V primeru, da sprememb ni bilo, to navedite. Največ 6.000 znakov vključno s presledki (približno ena stran, velikosti pisave 11). Nazaj 6 Navedite največ pet najpomembnejših znanstvenih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov v slovenskem in angleškem jeziku (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki) v slovenskem in angleškem jeziku, navedite, kje je objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. PRIMER (v slovenskem jeziku): Naslov: Regulacija delovanja beta-2 integrinskih receptorjev s katepsinom X; Opis: Cisteinske proteaze imajo pomembno vlogo pri nastanku in napredovanju raka. Zadnje študije kažejo njihovo povezanost s procesi celičnega signaliziranja in imunskega odziva. V tem znanstvenem članku smo prvi dokazali... (največ 600 znakov vključno s presledki) Objavljeno v: OBERMAJER, N., PREMZL, A., ZAVAŠNIK-BERGANT, T., TURK, B., KOS, J.. Carboxypeptidase cathepsin X mediates 62 - integrin dependent adhesion of differentiated U-937 cells. Exp. Cell Res., 2006, 312, 2515-2527, JCR IF (2005): 4.148 Tipopologija: 1.01 - Izvirni znanstveni članek COBISS.SI-ID: 1920113 Nazaj 7 Navedite največ pet najpomembnejših družbeno-ekonomsko relevantnih rezultatov projektne skupine, ki so nastali v času trajanja projekta v okviru raziskovalnega projekta, ki je predmet poročanja. Za vsak rezultat navedite naslov (največ 150 znakov vključno s presledki), rezultat opišite (največ 600 znakov vključno s presledki), izberite ustrezen rezultat, ki je v Šifrantu raziskovalnih rezultatov in učinkov (Glej: http://www.arrs.gov.si/sl/gradivo/sifranti/sif-razisk-rezult.asp), navedite, kje je rezultat objavljen (največ 500 znakov vključno s presledki), izberite ustrezno šifro tipa objave po Tipologiji dokumentov/del za vodenje bibliografij v sistemu COBISS ter napišite ustrezno COBISS.SI-ID številko bibliografske enote. Navedeni rezultati bodo objavljeni na spletni strani http://sicris.izum.si/. Nazaj 8 Navedite rezultate raziskovalnega projekta v primeru, da katerega od rezultatov ni mogoče navesti v točkah 6 in 7 (npr. ker se ga v sistemu COBISS ne vodi). Največ 2.000 znakov vključno s presledki. Nazaj 9 Pomen raziskovalnih rezultatov za razvoj znanosti in za razvoj Slovenije bo objavljen na spletni strani: http://sicris.izum.si/ za posamezen projekt, ki je predmet poročanja. Nazaj 10 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 11 Največ 4.000 znakov vključno s presledki Nazaj 12 Rubrike izpolnite/prepišite skladno z obrazcem "Izjava sofinancerja" (http://www.arrs.gov.si/sl/progproj/rproj/gradivo/), ki ga mora izpolniti sofinancer. Podpisan obrazec "Izjava sofinancerja" pridobi in hrani nosilna raziskovalna organizacija - izvajalka projekta. Nazaj Obrazec: ARRS-RPROJ-ZP/2011-1 v1.01 96-77-51-C7-7A-D7-E2-1C-82-9F-79-6D-24-5D-BD-89-79-16-62-7D