ISSN 7704-01985 RADIOPTUJ 89,8-98,e-l04;3MHz Natisnjenih: 12.000 izvodov Ptuj, četrtek, 7. marca 2002 / letnik LV / št. 10 / odgovorni urednik: Jože Šmigoc / cena: 200 SIT 99," sit Polnjeni čokoladni srčki 120g DANONE HIT TEDNA OD ČETRTKA DO ČETRTKA V vseh prodajalnah PETUA TA TEDEN / TA TEDEN Ali je zamajan ugled? ^r ySolini Sentfl^^janski imamo vsake toliko časa pogoje I / za razgibano razpravljanje, sodbe, pošiljanje Onih V (ki ga biksajo) na vislice, skratka, vedno se nekaj dogaja. Onim se običajno nic ne zgodi, v parlamentu modrujejo preiskovalne komisije, novinarji imajo veliko materiala za pisanje, ljudstvo pa čaka, da bodo tudi Oni dobili po glavi in bodo kaznovani za svoje lumparije. Nazadnje so poskrbeli za razgibano življenje Šentflorjan-cev v ugledni človekoljubni organizaciji, v Rdečem križu. Organizacija je resnično ugledna in spoštovanja vredna. Ustanovljena je bila daljnega 1863. leta v Ženevi, ko je njen ustanovitelj Henri Dunant zbral Ženevčane in jih organiziral za prostovoljno pomoč. Povod je bila bitka pri Solferinu (za združitev Italije) in ženevska konvencija je priznala nepristranost zdravstva in ranjencev ne glede na narodnost. V Rdeči križ so včlanjene domala vse države sveta; v muslimanskih državah je ime za Rdeči križ Rdeči polmesec. Rdeči križ po svetu in tudi pri nas (v Sloveniji je bil ustanovljen leta 1879) je v začetku delovanja nudil pomoč le ranjenim vojakom v vojni, polagoma pa je začel nuditi pomoč tudi drugim neposrednim žrtvam vojne in elementarnih nesreč ter prevzemati še druge naloge z zdravstvenega in socialnega področja. Pri nas si težko predstavljamo organizacijo krvodajalstva brez Rdečega križa. Zato je postavljeno vprašanje v naslovu "Ali je omajan ugled?" pravzaprav nepotrebno. V organizaciji je preveč entuziastov, ki s svojim prizadevnim delom omogočajo lajšanje tegob drugim ob nesrečah in ljudskih neumnostih, kot so vojne, preveč je takih, ki darujejo svojo kri, da rešujejo druge. In še nekaj je res: "Oni" so pravzaprav vsepovsod! Očitno tudi dobrodelnost ni imuna na njih. In kdo so ti "Oni"? "Oni" dobivajo provizijo pri državnih in drugih nakupih, "Oni" so poceni in prefrigano pokupili družbena stanovanja in prišli do certifikatov podjetij, "Oni" tudi odločajo in vedno so na pravem mestu, in ker so Oni Oni, je težko --^t— verieti, da se iim bo kai zsodilo. t //i'-'^ / 1 js-/^ ííí^ S/MT-rOM r^niwiDiiTEDS -y-j^™™ Koaerman a.o.o. "KRT za idejo boljši StinermeRtn. OrmniSka c. ^fl Marjan Šeruga s.p. ________________,____ ugodne gene računainikov! Rogozniška c. 16, FTUJ, tel: 7806-340 I:it(0 'c s O) o tr ■d "d CO OB NAKUPU: * opeke Poretherm/s strešnikov Bramac * fasade lim Laško ali Jub Ljubljana * hldroizolacijsklh trakov * betonskih Izdelkov * keramičnih ploščic nudimo ugodne; * kreditne pogoje * gotovinslce popuste Vabimo vas v naše trgovina z gradbenimi materiaii; MALOPRODAJNO OBMOČJE I: -Gradbeni center Ptuj, Ormoška cesta 6, telefon: 02 749 64 14 -Gradbeni center Ormož, Opekarniška ulica 30, telefon; 02 741 66 24 -Železnina, Slovenska 55, Središče ob Dravi, telefon: 02 741 56 84 MALOPRODAJNO OBMOČJE II: -Gradbeni center Poljčane, Tovarniška 28, telefon: 02 802 70 17 -Gradbeni center Slovenska Bistrica, Partizanska 24, telefon: 02 805 69 48 -Veriga, Rogaška cesta 20, Šmarje pri Jelšah, telefon: 03 812 18 20 MALOPRODAJNO OBMOČJE III: -Gradbeni center Gornja Radgona, Ljutomerska 6, telefon: 02 564 96 54 -Oprema, Trg ljudske pravice 15, Lendava, telefon: 02 578 97 64 -Dom, Čreniovci 43, Črenšovci, telefon: 02 573 77 96 -Izbor Štefana Kovača 22, Tumišče, 02 573 57 44 MALOPRODAJNO OBMOČJE IV: -Gradbeni center Lenart, Gradiška ulica 2, telefon: 02 720 09 40 ^ ^ercator/u^'é^û^ù'sûseai KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / iz dela knjižnice ivana potrča Moja najljubša knjiga 2001 Mladinski oddelek Knjižnice Ivana Potrča Ptuj se je tudi letos pridružil akciji Moja najljub{a knjiga, v kateri slovenski osnovno{olci izbirajo najljub{o izvirno slovensko knjigo in najljub{o v sloven{čino prevedeno mladinsko knjigo. Nagrade - priznanja ne podeljuje strokovna žirija odraslih, temveč mladi bralci sami. Akcijo vodi Pionirska knjižnica, enota Knjižnice Otona Župančiča Ljubljana, v sodelovanju s slovenskimi splošnimi in šolskimi knjižnicami. Zbiranje glasov je potekalo od decembra 2001 do konca januarja 2002. Splošne knjižnice smo rezultate območnih izborov v začetku februarja poslale centralni komisiji Pionirske knjižnice Ljubljana, kjer bodo izbranke razglasili konec marca, slovesna podelitev priznanj oz. nagrad Moja najljubša knjiga pa bo 2. aprila, na mednarodni dan knjig za otroke. Na Ptujskem se je mladinskemu oddelku Knjižnice Ivana Potrča pri zbiranju glasov pridružilo še devet šolskih knjižnic iz osnovnih šol Breg, Destr-nik, Kidričevo, Markovci, Olga Meglic Ptuj, Tomaž pri Ormožu, Velika Nedelja, Vitomarci in Žetale. Kriteriji za sodelovanje so bili letos nekoliko drugačni od lanskih: - svoje glasove so lahko oddali vsi otroci, ki so knjigo sami prebrali in so o njej znali kaj povedati, - zraven leposlovnih knjig so lahko glasovali tudi za nelepos-lovne, saj lahko tudi te vrste knjiga pomeni posebno doživljajsko bogastvo, - svoj glas je bilo mogoče oddati tudi za zbirko in ne samo za posamičen naslov iz zbirke, - ni bilo omejitev pri letnicah izdaje knjig (prejšnja leta so lah- ko dobile glas le knjige, izdane zadnjih pet let), - upoštevali so se vsi glasovi vseh v akciji izbranih knjig in ne le izbor prvih z najvišjim številom glasov, kot je bila praksa prejšnja leta. Otroci s Ptujskega so oddali skupno 2293 glasov za kar 309 različnih naslovov knjig. Objavljamo seznam prvih dvajsetih: 1. Joann Rowling: Harry Potter - Kamen skrivnosti (186 glasov); 2. Joann Rowling: Harry Potter - Jetnik iz Azkabana (160 glasov); 3. Joann Rowling: Harry Potter - Dvorana skrivnosti (144 glasov); 4. Joann Rowling: Harry Potter - zbirka (125 glasov); 5.Enid Blyton: Znova na Kirrinovem otoku (112 glasov); 6. Joann Rowling: Harry Potter - Ognjeni kelih (98 glasov); 7. Vitan Mal: Sreča na vrvici (75 glasov); 8. Enid Blyton: Ciganč-ica Jo (62 glasov); 9. Primož Suhodolčan: Kolesar naj bo (60 glasov); 10. Josip Vandot: Ke-kec nad samotnim breznom (55 glasov); 11. Maria Teresa Co-dina: Pujsek, račka, goska in volk (52 glasov); 12. Primož Suhodolčan: Ranta vrača udarec (44 glasov); 13. Enid Blyton: Skrivni rov (43 glasov); 14. Sam McBratney: Ali veš, koliko te imam rad? (37 glasov); 15. Ivan Sivec: Zadnji mega žur (35 glasov); 16. Nejka Omahen: Življenje kot v filmu (34 glasov) in Christophe Loupy: Daj mi poljubček (34 glasov); 17. Brata Grimm: Janko in Metka (32 glasov); 18. Silvestra Rogelj-Petrič: Savitri (28 glasov) in Knister: Mala čarovnica Lili - zbirka (28 glasov); 19. R. L. Stine: Nasmehni se in umri (26 glasov); 20. Desa Muck: Anica in grozovitež ( 25 glasov), Sven Nordqwist: Lov za klobukom (25 glasov) in H. C. Andersen: Vžigalnik (25 glasov). Slovenske knjige, ki so na Ptujskem zasedle prva tri mesta, so torej: 1. mesto: Vitan Mal: Sreča na vrvici, 2. mesto: Primož Suhodolčan: Kolesar naj bo in 3. mesto: Josip Vandot: Kekec nad samotnim breznom. V slovenščino prevedene knjige, ki so na Ptujskem zasedle prva tri mesta, pa so: 1. mesto: Joann Rowling: Harry Potter -Kamen modrosti, 2. mesto: Jo-ann Rowling: Harry Potter -Jetnik iz Azkabana, 3. mesto: Joann Rowling: Harry Potter -Dvorana skrivnosti. Absolutni zmagovalec leto-{njega izbora osnovnošolcev s Ptujskega so tako zgodbe o Har-ryju Potterju, ki so dobile kar 713 od skupno 2293 glasov, kar pomeni 31% vseh oddanih glasov! Zanimivo je, da zbirka Pet prijateljev pisateljice Enid Blyton vedno znova navdušuje tolikšno število mladih bralcev (knjige iz te zbirke so dobile 237 glasov oz. 10% vseh oddanih), kar velja tudi za Vandotove zgodbe o Kekcu in Grimmove pravljice, ki so bile priljubljeno branje že mnogim prejšnjim generacijam. Kot zanimivost omenjam še naslove knjig, ki so dobile glasove najmlajših bralcev (to so knjige, ki jih knjižničarji označujemo s stopnjo C in so namenjene predbralnemu in začetnemu bralnemu obdobju): Pujsek, račka, goska in volk (M. T. Codi- na), A veš, koliko te imam rad? (S. McBratney), Janko in Metka (brata Grimm), Daj mi poljubček (C. Loupy), Mala čarovnica Lili (Knister), Anica in grozo-vitež (D. Muck), Lov za klobukom (S. Nordqwist), Vžigalnik (H. C. Andersen), Anica in materinski dan (D. Muck), Koz-lovska sodba v Višnji Gori (J. Jurčič), Miškolin (J. Ribičič) in Ostržek (C. Collodi). Že lani smo zapisali, da so rezultati izbora zanimivi za vse, ki se ukvarjamo z vzgojo mladih bralcev; zanimivi so tudi založnikom, saj podajajo priljubljene literarne zvrsti za otroke. Hkrati lestvica priljubljenega branja izpostavlja tiste avtorje, ki najuspešneje nagovarjajo mlade bralce. V zvezi s tem objavljamo še seznam slovenskih in tujih avtorjev, ki so jim osnovnošolci s Ptujskega tokrat namenili največ glasov: slovenski avtorji: 1. Primož Suhodolčan (106 glasov za 4 naslove knjig: Kolesar naj bo!, Ranta vrača udarec, Živalske novice, Košarkar naj bo!), 2. Vitan Mal (75 glasov za Srečo na vrvici), 3. Desa Muck (66 glasov za 6 naslovov knjig: Anica in grozovitež, Anica in materinski dan, Lažniva Suzi, Hči lune, Blazno resno zadeti in Blazno resno o šoli), 4. Josip Vandot (59 glasov za 4 naslove: Kekec nad samotnim breznom, Kekec in Pehta, Kekec na hudi poti in Kekčeve zgodbe) in 5. Nejka Omahen (44 glasov za 3 naslove knjig: Življenje kot v filmu, Silvija, Dež); tuji avtorji: 1. Jo-ann R. Rowling (713 glasov za 4 naslove zgodb o Harryju Pot-terju), 2. Enid Blyton (237 glasov za 4 naslove knjig iz zbirke Pet prijateljev), 3. Maria Teresa PTUJ / aktivnost likovne sekcije društva upokojencev Tudi likovni kritiki slikajo V petek je likovna sekcija Dru{tva upokojencev Ptuj pripravila kar dve likovni razstavi. Najprej so se v Mestni hiši na Ptuju predstavili člani ptujske sekcije. Svoja likovna dela razstavljajo: Mirko Vaupotič, Jože Huzjan, Marija Gregorc, Anton Soemen, Anica Zupanič, Rozina Sebetič, Branko Gor-jup, Elfrida Brenčič, Mihaela Omladič, Oto Mesarič in Emil Stoeger. Na odprtju razstave je uvodoma govoril predsednik likovne sekcije Branko Gorjup, avtorje pa je predstavila Rozina Sebe-tič. Razstavo je odprl ptujski podžupan Ervin Hojker, v kulturnem programu so nastopile pevke DU Ptuj, Mirko Jaušo-vec pa je recitiral svojo pesem; tokrat se je predstavil v vlogi slikarja in pesnika. Popoldan je bilo v galeriji restavracije Lužnik odprtje likovne razstave likovnikov iz Murske Sobote, ki delujejo v okviru društva upokojencev. S svojimi slikami se predstavljajo Ernest Bransberger, Vlado Sa-gadin in Lojze Veberič. Vsi slikarji so se tudi poklicno Lojze Veberič, Ernest Bransberger in Jože Vild. Foto: Fl ukvarjali z barvami oziroma oblikovanjem: Ernest Bransberger je slikopleskar, Lojze Veberič je grafični oblikovalec, Vlado Sa-gadin pa umetnostni zgodovinar, torej likovni kritik, kar je pravzaprav redkost, da se katerikoli kritik loti ustvarjanja na področju, ki ga teoretično do potankosti pozna, in se da "v zobe" svojim kolegom, ki z besedami vedo povedati o njegovem slikanju več kot on sam s slikami. Tudi popoldan so v kulturnem programu nastopile pevke in Mirko Jaušovec, tudi ptujski podžupan Ervin Hojker je govoril, zbrane pa je nagovoril tudi Jože Vild, predsednik Društva upokojencev Murska Sobota, ki je obenem predsednik komisije za kulturo pri zvezi Društev upokojencev Slovenije. Skratka vse je bilo tako, kot na odprtju razstave mora biti, prvič pa sem bil na razstavi, ko si nisem mogel pošteno ogledati slik, saj je galerist očitno pozabil, da v glavnem živi od druge dejavnosti, in je dal prostor tudi praznovanju večje življenjske obletnice ter je goste posadil tja, kjer je bilo razstav- Mirko Jau{ovec ljenih največ slik. Pa nič hudega, saj bodo slike razstavljene do 22. marca; enako tudi tiste v Mestni hiši na Ptuju. Franc Lačen # Codina (52 glasov za knjigico Pujsek, račka, goska in volk), 4. Brata Grimm (46 glasov za 7 naslovov knjig: Janko in Metka, Grimmove pravljice, Sneguljč-ica, Trnuljčica, Volk in sedem kozličkov, Rdeča kapica, Pepel-ka), 5. Sam McBratney (37 glasov za slikanico A veš, koliko te imam rad?). Tako kot lani tudi tokrat ugotavljamo, da je izbor posredno kazalo založenosti šolskih knjižnic z novejšo mladinsko literaturo (mnoge imajo denarne težave in zato ne premorejo knjižnih novosti) in bralnih navad otrok. Res je tudi, da mnogi otroci iz bližnje in daljne okolice Ptuja nimajo možnosti obiskovanja knjižnice (prevoz) in so tako prikrajšani za marsikatero prijetno doživetje, konec koncev pa jim je kratena tudi možnost izvenšolskega izobra- ževanja. Tudi ali pa predvsem zavoljo njih upam, da bodo župani sosednjih občin našli dovolj denarja in posluha za sofinanciranje bibliobusa, ki bi rešil prenekate-ro tovrstno težavo tamkajšnjih uka in branja željnih ljudi. Ob zaključku akcije smo se v Knjižnici Ivana Potrča odločili podeliti dve knjižni nagradi: eno prejme ena od sodelujočih šol oz. šolskih knjižnic, eno pa eden izmed mladih bralcev, ki so oddali svoj glas za "mojo najljubšo knjigo". Žreb je določil, da nagradi prejmeta devetletna Petra Letonja in OS Destrnik. Knjižne nagrade lahko dvignete v Mladinskem oddelku naše knjižnice vsak dan med 8. in 19.uro! Čestitamo! Melita Zmazek, višja knjižničarka TEDNIKOVA KNJIGARNICA Mame, sestre, babice, tete, sestri~ne, h~erke, Vf ta{€e, svakinje, maíehe Jutri je osmi marec. Če je komu ljubo ali ne: jutri je mednarodni dan žensk — praznik v spomin na velike ženske demonstracije v ZDA na ta dan leta 1909; takrat so demon-strantke zahtevale splošno volilno pravico. Naslednje leto je Klara Zetkin na 2. mednarodni konferenci socialistk v Kopenhavnu vzpodbudila praznovanje mednarodnega dne solidarnosti žensk v boju za enakopravnost na političnem in ekonomskem področju ženskega udejstvovanja. Praznik naj bi utrdil in razvil solidarnost med spoloma, združil sile za enakopravno volilno pravico, poudaril zaščito žensk in otrok. Prvič so ga praznovali leta 1911 v Nemčiji, Švici, na Danskem, v Avstro-Ogrski in tako tudi na Slovenskem, kjer so bila prva praznovanja 19. 3. 1911 v Zagorju ob Savi, Trstu in na Jesenicah (povzeto po Enciklopediji Slovenije). Morda menite: Kaj bi s takimi prazniki, ki so jim bili temelji položeni pred skorajda stoletjem? Slišati je, da je dan žena nekak "rdeči praznik", zdaj pa je vse drugače. Oja, ko bi le bilo! Tako pa: še vedno so premnogi poklici, kjer je ženska za enako delo plačana manj od sodelavca (Družinska enciklopedija navaja, da v Veliki Britaniji na državnem nivoju ženske zaslužijo le tri četrtine toliko kot moški. Razen v skandinavskih in še nekaterih drugih državah so ženske v državnih službah, na višjih položajih v upravi in sindikatih v izraziti manjšini. Poglejte samo domači parlament, vodstva strank, občinske uprave, vodstveni kader podjetij, celo tistih, kjer večinoma zaposlujejo ženske ...! Si mislim: zato pa je tak ta naš svet.)- Ženske še vedno živijo v družbi, v kateri pretežno vladajo moški, je zapisano v omenjeni enciklopediji. (Si mislim: naj vladajo, me imamo pomembnejša opravila.) Kaj bi tarnali - tarnale, tako je pač. Raje vrzimo pogled na svetlejšo stran življenja. Med knjige, recimo, kjer se ženski liki, tako kot moški, kažejo v silni paleti pestrosti, vzajemnosti, soodvisnosti, dramatičnosti ... Po ženskih sorodstvenih vezeh je najti v slovenski knjižni bazi številne zadetke, torej naslove knjig, ki skrivajo besede iz naslova današnje Tednikove knjigarnice. MAMA se pojavi 217-krat in navajam zanimivejše naslove: Mama ne sme zvedeti, Mama pravi, da v očkovi glavi, Mama na begu, Mama, si videla mrtvega psa, Mama je znesla jajce, Moja mala mama, Je že v redu mama, Mama gre trikrat okoli sveta ...). Beseda MATI se pojavi kar 474-krat, BABICA je tudi priljubljena (119 —krat: Babica v cirkusu, Babica v su-pergah, Babica zna najbolje, Lizina najljubša babica, Babica plava maraton ...), TETA je manj pogosta (46-krat: Teta s cekarjem, Teta Magda, Teta Josipina je nenadoma umrla ...), dokaj pogosta je v naslovu SESTRA - tudi kot medicinski poklic (164—krat: Sestra sestri vrag, Sestra Monika, Moja sestra - superkoza ...), HČI, HČERKA (21-krat: Vse najboljše, ljuba hčerka, Tri hčere moje matere ...), SESTRIČNA je omenjena trikrat, TAŠČA pa petkrat (radijska komedija Uboga tašča, veseloigra Idealna tašča ...). Seveda bi bolj zavzeto in načrtno iskanje prineslo več knjižnih naslovov, tudi tistih skrivnih. Skratka: praznujte, najbolje z dobro knjigo v roki in s prijazno besedo! Liljana Klemenčič POVABILO NA PRAVLJICO Z JOGO Danes, 7. marca, vabimo ob 17. uri v pravljično sobico mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča na PRAVLJIČNO URO s pomladansko delavnico na temo dneva žensk. Vabimo otroke od četrtega leta dalje, zaželeni so copatki. Vstopnine ni. KULTURA, IZOBRAŽEVANJE PTUJ / razstava 7. likovne delavnice general maister 2001 Ustvarjajo umetniki starešine in vojaki V prostorih ptujske vojašnice je bila v petek, 22. februarja, slovesnost ob odprtju razstave likovnih del 25 udeležencev 7. likovne delavnice General Maister, ki so jo tokrat postavili v okolju, kjer so septembra lani dela nastajala. V imenu 25 likovnikov, starešin in vojakov iz raznih krajev Slovenije, ki so od 24. do 28. septembra lani ustvarjali v Ptuju in bližnji okolici, je spomine na sedem let druženja in ustvarjanja v različnih okoljih obujala udeleženka delavnice Martina Golija. Povedala je, da so prva tri leta ustvarjali in se družili prav pri njih na Goljevini pri Zavrhu. Pozneje so slikali in se družili tudi na Sladkem Vrhu, v Ptuju, pri Sveti Trojici, v Mariboru in lani na Ptujski Gori ter v okolici Ptuja. Posebej veseli so spremembe lokacij delavnice, saj na njej sodelujejo domala umetniki iz vse Slovenije. Značilno zanje je, da skupaj ustvarjajo stari in mladi, amaterji in akademski slikarji, civili ter vojaki, vse jih povezuje le skupna želja po likovnem izražanju in prijetnem druženju. In prav to jim iz leta v leto bolje uspeva. V medsebojni komunikaciji se oplojujejo v izraznosti umetniškega snovanja. Ob vsem tem opravljajo še eno zelo pomembno poslanstvo, saj ohranjajo slovensko kulturno dediščino. Vsi po vrsti so namreč tudi zapisovalci in posredovalci likovnega spomina na pretekle estetske vrednote iz bo- Razstavo je odprl poveljnik ptujske vojašnice podpolkovnik Franc Koracin. Foto: M. Ozmec O sedmih letih druženja na likovnih delavnicah General Maister je govorila Martina Golia (druga z leve); povsem na levi študent glasbene akademije in Zoisov štipendist harmonikar Dejan Vidovic gate zakladnice naše arhitekturne dediščine. Kajti o nekaterih že porušenih biserih stavbarstva govorijo le še njihove slike. Na lanski delavnici so ustvarjali z območja Maribora Bojan Golija, Loresana Grabušnik, Martina Golija, Franc Koračin, Jasna Železina - Antolinc, Drago Bukovec, Joža Cretnik, Martina Puhar, Domen Kotnik, Jože Dolenc, Karin Ditz, Nada Zida-rič in častnik Matija Vrbnjak; iz Makol Bernarda Paj, iz Zabre- žnice pri Žirovnici Janez Am-brožič, z območja Ptuja Jože Ekart, Veronika Rakuš in Ane-mari Toš, iz Slovenskih Konjic Heda Vidmar-Šalamon in Ar-pad Šalamon, iz Celja Miran Škrubelj, iz Dragomerja Emilija Erberžnik ter iz Loma nad Tržičem Jože Meglič. Sedmo likovno razstavo udeležencev delavnice General Maister 2001 je odprl poveljnik ptujske vojašnice podpolkovnik Franc Koracin, ki je bil tudi sam med udeleženci delavnice, čudovit umetniški utrinek je z igranjem na kromatični harmoniki prispeval študent glasbene akademije in Zoisov štipendist Dejan Vidovic iz Ptuja, na kitari pa se mu je pridružil še vojak Žiga Vrtovec. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki Uprave za obrambo in mestne občine Ptuj z županom Miroslavom Lucijem. M. Ozmec VIDEM / dve gledali[ki predstavi pred polno dvorano Prežihovi Samorastniki za sedanji ias Gledališka skupina Kulturnega društva Franceta Prešerna Videm se je konec tedna premierno predstavila s pre-žihovimi Samorastniki. Na obeh predstavah je občinstvo napolnilo videmsko občinsko dvorano do zadnjega kotička. Režiserka Marija Černila je povedala, da so se za Sa-morastnike odločili zato, ker se jim je zdelo prav, da po nekaj komedijah naštudirajo in predstavijo dramo. Avtor gledališke priredbe Vorančevih Samorastnikov ni znan, je pa prvotno predlogo režiserka nekoliko prilagodila sedanjemu času in videmskemu odru ter mu dala nekoliko več "ljudskosti". Ker gre za zahteven gledališki projekt, so bili v gledališki skupini sprva negotovi, kako ga bo mogoče izpeljati na premajhnem odru videmske občinske dvorane. Majhnemu prostoru so prilagodili tudi opremo, kar bo povzročalo nekoliko težav pri načrtovanih gostovanjih, ko oprema na velikem odru ne bo prišla dovolj do izraza. Kljub temu načetujejo nekaj nastopov na okoliških odrih; zagotovo bodo gostovali v Podlehniku in Cirkulanah in morda še kje. Pred tem pa jih čaka še en nastop pred domačim občinstvom v nedeljo, 10. marca, in nato 24. marca, ko si bo ga bo ogledala komisija, ki ocenjuje predstave v okviru srečanj amaterskih gledaliških skupin. Na to predstavo bodo povabili tudi videmske gledališčnike, ki so Samorastni-ke predstavili že pred 20 leti, podelili ba bodo tudi Linhartove značke za dolgoletno delo na gledališkem področju. Režiserka Marija Černila meni, da nosi zgodba o samo-rastnikih aktualno sporočilo sedanjega časa: "Kdor ima veliko zemlje, ima veliko kruha, kdor ima veliko zemlje, ima moč!" Utrinek iz Samorastnikov - krst devetega otroka. Foto: Ervin Sedlašek Zahvala Bolnišnice Ptuj Za izgradnjo in opremo dializnega centra v Splošni bolnišnici dr. Jožeta Potrca Ptuj so darovali: Tosama, d.d., Domžale 1.100.000,00 SIT S podarjenimi prispevki se izboljšuje nivo oskrbe bolnika v naši bolnišnici, pomaga sočloveku in je naložba za prihodnost. Delavci Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj se za prispevana finančna sredstva skupaj z bolniki iskreno zahvaljujemo in prosimo, da še naprej nakazujete prispevke za izgradnjo na številko ŽR bolnišnice 52400-763-50711. Danes se mnogi posamezniki in instutucije borijo za tisoče hektarjev zemlje, torej tudi za moč. Drugo pomembno sporočilo, nekoliko v navzkrižju z današnjo realnostjo, pa je: "Kdor ima veliko pridnih rok, ima veliko kruha." Sicer pa je samo-rastnikov pri nas in po svetu tudi danes veliko, morda več kot kdajkoli prej. Gledališka skupina, ki v tem primeru šteje nad 30 članov, je začela bralne vaje decembra lani. Premiero so načrtovali že nekoliko prej, v začetku febru- arja, pa so jo zaradi pustnega veselja prestavili na pravšnji čas zgodnjega marca. Zgodbe o samorastnikih se zagotovo vsi spomnimo iz časov osnovne šole. Ce pa nam je čas že nekoliko zabrisal spomin, kratka vsebina z gledališkega lista: "Karničniki so bili mogočen rod, znani po svoji ošabnosti, trdovratnosti in samoljubnosti. Karničnik je imel dva sina. Najstarejši je bil Ožbej, ki naj bi podedoval Karnice, zato ga je oče naučil brati in pisati. Ko je bilo Ožbeju dvajset let, je pri- šla v hišo za deklo Hudabivška Meta ... Meta in Ožbej sta imela nezakonske otroke - samo-rastnike, ki jih je znala mati kljub vsem tegobam potolažiti: "Vi niste kakor drugi otroci -vi ste samorastniki. Vaša zibelka so bili razgoni, brazde, zare, kjer vas je žgalo sonce in močil dež. Svetila vam je strela, budil vas je grom ... " Ne zamudite predstave vi-demskih gledališčnikov ob prvi naslednji priložnosti! J. Bračič MARKETING Kako oglaševati trgovino (6. del) Oglašujem, torej sem. Alije moja reklama uspešna ? Bi morda lahko bila uspešnejša ? Pravijo, da je polovica denarja, naloženega v oglaševanje, zgrešena. Ne jaz, pa verjetno nihče drug na tem svetu si ne zna odgovoriti, katera polovica je to. Kljub vsemu se bom potrudil in poskusil ugotoviti, kakšno oglaševanje je zame najprimernejše, bolje rečeno najučinkovitejše. Preden bom pričel oglaševati, si bom izdelal naslednje: - Kdo je moja ciljna skupina, koga želim privabiti v trgovino? - Kje živi moja ciljna skupina? - Spisek medijev in oglasnih možnosti, ki jih imam na razpolago. Za vsak medij pa potrebujem nujno naslednje podatke: - cenik - naklado in branost izbranih časopisov (manjši ponavadi ponujajo samo naklado, nič pa ne znajo povedati o branosti) - prodajo in branost časopisa na področju moje ciljne skupine - strukturo bralcev časopisa (mlajši — starejši, izobraženi — neizobraženi, ženske — moški...) - doseg in poslušanost radijskih postaj (doseg je področje, kjer je radio slišen, poslušanost pa pove več o številu ljudi, ki radio dejansko poslušajo) - strukturo poslušalcev radijskega programa - podobno velja tudi za televizijo in interne kabelske kanale ter vse vrste plakatov Iz zgornjih podatkov si že lahko izdelam grobo analizo medijev. Prvi kriterij je seveda geografska pokritost ciljnega področja. Izločim medije, ki moje ciljno področje slabo pokrivajo, ne glede na ugodno ceno. Iz izbranih razberem strukture bralcev, poslušalcev ali gledalcev. Večjo prioriteto dam medijem, ki boljše pokrivajo mojo ciljno skupino. Nenazadnje pa se poskusim opredeliti, kateri medij je ugodnejši. Ni nujno, da je najugodnejši tudi najcenejši. Časopise testiram na primer takole: od vsakega zahtevam ceno za oglas 12 cm x 20 cm. To ceno delim s številom bralcev, pomnožim s 1000 in dobim ceno oglasa na tisoč bralcev. Ko to naredim za vse časopise, ugotovim, kateri je dejansko najugodnejši. To je tisti, ki mi ponuja najnižjo ceno na tisoč bralcev na želenem področju pokrivanja. Pri radijskih postajah bom pa na primer zahteval ceno 30-sekundn-ega radijskega oglasa, jo delil s številom poslušalcev, pomnožil s 1000 in dobil bom ceno 30-sekundnega oglasa na tisoč poslušalcev. Podobno velja za vse medije. Res pa je, da pri manjših in slabše organiziranih medijih ne znajo podati podatka o poslušanosti in brano-sti. Na meni je, da se odločim, ali so primerni ali ne. Vsekakor se izplača pred začetkom oglaševanja potruditi in svoj denar pametno naložiti. Kajti oglaševanje ni strošek, je investicija! Upešno prodajo! Elektronska pošta: zlato.ogledalo@radio-tednik.si Božidar Dokl KMETIJSTVO, PODJETNIŠTVO KIDRIČEVO / 10. občni zbor mlekarske zadruge ptuj Manifestacija uspešnega zadružništva Prejšnjo sredo so člani Mlekarske zadruge Ptuj in njihovi gostje napolnili dvorano v Kidri~evem. Na 10. ob~ni zbor je vodstvo zadruge povabilo prav vse njene člane, pridružili pa so se jim tudi številni gostje, predstavniki sosednjih zadrug, Kmetijske šole Ptuj, Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj in njegove kmetijske svetovalne službe, prišla sta tudi predsednik Zadružne zveze Slovenije in Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk ter direktor Pomurskih mlekarn Ivo Rotdajč. Občni zbor so namreč združili s slovesnostjo ob desetletnici zadruge. V kulturnem programu so sodelovali člani okteta iz Dornave ter ljudske muzikant-ke Vesele Polanke in pevke Žanjice iz Cirkovc. Predsednik upravnega odbora Mlekarske zadruge Ptuj Jože Lah je na uvodni slovesnosti govoril o ustanovitvi in razvoju zadruge v prvem desetletju. Proizvajalci mleka so že daljši čas čutili potrebo po ustanovitvi specializirane mlekarske zadruge, saj so se s strokovnimi ekskurzijami v evropske države večkrat prepričali, kako so mlekarji tam organizirani. Tudi kmetijska svetovalna služba je odigrala pomembno vlogo pri osveščanju kmetovalcev, ki so se odločali za sodobne načine reje in dosegali vse boljše proizvodne rezultate ter so bili med najuspešnejšimi v državi. Ustanovitev specializirane zadruge je v začetku devetdesetih let omogočil zakon o zadrugah, poleg tega pa je vzpodbuda prišla tudi s strani Mlekarne Ptuj. Takratno zadružništvo ni bilo naklonjeno ustanavljanju specializiranih zadrug, zato so se odnosi z novou- stanovljeno Mlekarsko zadrugo zapletali tako okrog lastništva hladilnih bazenov in druge tehnike na terenu, pa tudi pri izplačilih za mleko prek Hranil-no-kreditne službe. Nastopile so težave pri lastninjenju Mlekarne Ptuj, a je ta na koncu vendarle pristala v večinski lasti specializirane Mlekarske zadruge. "Leta 1994 se je v odnose med Zadrugo in Mlekarno vmešala še politika," se spominja Jože Lah, "kar je skrhalo prej dobre odnose med Mlekarno in poiz-vajalci mleka." PTUJ - CENTER ŠTAJERSKEGA KMETIJSTVA Sledila so nesoglasja glede pripojitve Mlekarne Ptuj k Ljubljanskim mlekarnam, znan in odmeven kmečki štrajk z zaporo Mlekarne in prodajo mleka drugim odjemalcem. Mlekarska za- Priznanja in nagrade za največjo količino oddanega mleka v zvonci): Jože Napast, Marija Arnuš in Marija Pintarič. Z njimi sta Jože Lah (levo) in direktor Drago Zupanič. Foto: Laura druga se je morala iz Mlekarne preseliti v druge, najete prostore in začeti gospodariti po svoje. Leta 2001 je Zadruga kupila bivše prostore Tehnoservisa ob Ormoški cesti in si tako ustvarila večje možnosti razvoja. Skozi deset let je Zadruga tesno povezovala svoje člane, skrbela za oskrbo njihovih kmetij in jim pomagala v primerih suše in drugih težavah ter tako postala pravi zastopnik njihovih intere- sov. Jože Lah, ki je tudi član nadzornega sveta Pomurskih mlekarn, nadvse ugodno ocenjuje združitev ptujske in pomurske mlekarne, saj je slednja potrebovala surovino, medtem pa je bilo precej ptujskega mleka prodanega na Hrvaško pod negotovimi plačilnimi pogoji. Danes poteka plačilo mleka redno, mlekarna ima trg, tudi izvozno licenco, sodelovanje med Mlekarno in Zadrugo je vzorno in PTUJ / sava guma pridobila okoljski certifikat Podjetje s celovito skrbjo za okolje v Savi Gumi, d.o.o., Ptuj na Rogozniški cesti 32 je bila 28. feruarja slovesnost ob predaji certifikata, ki potrjuje, da tudi Sava Guma sistematično ravna z okoljem, skladno s standardi ISO 14001. Župan mestne občine Ptuj ga je izročil direktorju Iztoku Podobniku. Kot potrjuje certifikat, so vsi Savini gumarski programi urejeni skladno z zahtevanim okoljskim standardom. Sava Guma se vseskozi uspešno vključuje v vse oblike varovanja okolja v okviru Ptuja in širše. Med največje uspehe sodi gradnja nove kotlovnice, ki je omogočila nadomestitev mazuta z zemeljskim plinom za pridobivanje pare. Uspešno so zaključili tudi projekt za pripravo vode z reverzno osmozo. Neprestano skrbijo za zmanjšanje onesnaženosti zraka, vode in zemlje. Skrbno ravnajo z odpadki, ločujejo jih glede na nadaljnjo predelavo. Na podlagi opravljene analize vplivov na okolje bodo v bodoče njihove prednostne naloge izobljšanje mi-kroklimatskih pogojev dela v celotni družbi. "S pridobitvijo certifikata nis- mo končali prizadevanj za varstvo okolja, zavedamo se namreč, da je proces izboljševanja okolja nikoli dokončano delo. Svoje aktivnosti bomo vedno znova preverjali in izboljševali. To ne bo težko, saj zaposleni radi sodelujejo pri vzpostavljanju in delovanju sistema, kar so opazili tudi presojevalci. Opravljeno delo je temelj na nenehno izboljševanje na področju varstva okolja," je prejšnji četrtek v svojem govoru med drugim poudaril Dušan Kveder, direktor družbe Savatech, ki je na podelitvi certifikata zastopal predsednika uprave Save Janeza Iz proizvodnje. Foto: MG Župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je certifikat kakovosti ISO 14001 izročil direktorju Save Gume, d.o.o., Ptuj Iztoku Podobniku Bohoriča. Miroslav Luci pa je poudaril, da pridobitev mednarodnega potrdila za sistemati~no ravnanje z okoljem potrjuje trdnost in konkurenčno sposobnost podjetja Sava Guma, pravilno notranje poslovanje z zmanj{-evanjem nepotrebnih stro{kov ter prilagodljivost celega podjetja in zaposlenih zahtevam trga in kupcev ob hkratni sistema-ti~ni skrbi za okolje. "Prepri~an sem, da bodo v podjetju Sava Guma sposobni za vse nadaljnje preizku{nje v gospodarstvu, saj zaposlene odlikujejo dobre delovne navade, izku{nje, znanja in uveljavljenost ter priznanost," je {e povedal ptujski župan Luci. Pred kratkim so v Savi Gumi pričeli proizvodnjo silikonskih kavčukov za izdelavo zavornih sistemov. Naložba je veljala pol milijona evrov. Osnovni kapital Save Gume zna{a 383 milijonov tolarjev, okrog 220 zapo- slenih je lani ustvarilo za 12 milijonov evrov prihodka. V le-to{njem letu načrtujejo povečanje prodaje za deset odstotkov, eden od dolgoročnih ciljev pa je postati razvojni dobavitelj v avtomobilski industriji. Načrtujejo tudi pridobitev certifikata TS 16949 in standarda DIN 4060 ter KTW. V Savi Gumi Ptuj izdelujejo gumeno-tehnične izdelke za potrebe avtomobilske industrije, gradbeni{tva in bele tehnike. Proizvodnja poteka na skupno sedem tisoč m2 proizvodnih prostorov, vseh povr{in pa ima Sava Guma na Ptuju okrog 30 tisoč m2. Stiskani izdelki imajo sedež na Rogozni{ki cesti 32, proizvodnja zračnic pa v Puhovi. Gumarska dejavnost ima na Ptuju že skoraj 40-letno tradicijo, pričela se je leta 1964. MG letu 2001 so prejeli (od leve z predsednik Mlekarske zadruge takega si želijo tudi v prihodnje. Predsednik Zadružne zveze Slovenije in predsednik Kme-tijsko-gozdarske zbornice Slovenije Peter Vrisk je, vesel spoznanja, da Mlekarska zadruga dobro dela in da so njeni člani z njo zadovoljni, poudaril, da se zadružništvo na Slovenskem v zadnjih letih krepi. "Deset let je glede na 130-letno zadružno tradicijo in 30-letnico ponovne ustanovitve Zadružne zveze Slovenije malo, vendar je Mlekarska zadruga Ptuj v tem letu dala nadvse pomemben prispevek k slovenskemu zadružništvu." Mlekarstvo in živinoreja sta za Slovenijo zelo pomembni dejavnosti, saj brez živinoreje pokrajina zarašča in izgublja svojo prijazno podobo. Izrazil je zadovoljstvo, da je v Ptuju skon-centrirano močno zadružništvo in da je Ptuj postal pravi center štajerskega kmetijskega prostora. Opozoril je, da ima danes zadružništvo prav tako pomembno vlogo kot pred 130 leti, saj živimo v negotovih časih, ko morajo zadružniki stopiti skupaj in od države zahtevati enakopravno mesto v prilagajanju zahtevam Evropske unije. POSLOVANJE ZADRUGE V ŠTEVILKAH Direktor Drago Zupani~ je med drugim predstavil poslovanje zadruge v letu 2001. Kljub manjšemu številu proizvajalcev se je prireja mleka povečala na skoraj 29 milijonov litrov oziroma za 9 odstotkov. Prihodki so se v primerjavi z letom 2000 povečali za 19 odstotkov in dosegli 2,3 milijarde tolarjev. Po kvaliteti mleka je MZ Ptuj v samem slovenskem vrhu, kar je razul-tat večletnega izobraževalnega dela. V ekstra in prvem kakovostnem razredu je kar 99 odstotkov oddanega mleka. Kljub lanskoletni suši je bila tudi vsebnost maščobe in beljakovin na zadovoljivi ravni. Zadruga je tudi v letu 2001 že ob prvi suši ukrepala z nabavo živinske krme, ki jo je po nabavnih cenah dobavljala neposredno svojim članom, ter jih pri plačilu brezobrestno kreditirala. Sicer pa je to stalna naloga Zadruge in bo to prakso nadaljevala še v večjem obsegu. Tudi na letošnjem občnem zboru Mlekarske zadruge so podelili nagrade in priznanja najbolj{im ~lanom v letu 2001. Za najve~jo koli~ino oddanega mleka so nagrade prejeli: kmetija Pintari~ iz Zamu{anov, ki je oddala 400.536 litrov mleka, kmetija Arnu{ iz Doli~a za 386.131 litrov oddanega mleka in kmetija Napast iz Cirkovc za 371.425 litrov oddanega mleka. Nagrade so podelili tudi trem naj~-istej{im zbiralnicam v lanskem letu. To so zbiralnica Bratone~ice, kjer je zbiralka Silva Bec, zbiralnica Stoper-ce, kjer zbira mleko Jerica Galun, in zbiralnica Doli~, kjer je zbiralec mleka Viktor Muršec. Nagrade so prejele tudi tri zbiral-ke za dolgoletno zvestobo mlekarstvu: Marija Medved iz Gajevcev zbira mleko že 47 let, Venčeslava Kaiser iz Cirkovc 41 let in Nežka Dolenc iz Sp. Jablan, ki je zbiralka že 33 let. V letu 2002 načrtujejo v Mlekarski zadrugi Ptuj 6- do 9-ods-totno rast prireje mleka, prihodek pa nameravajo povečati za 15 odstotkov. Drago Zupanič je opozoril tudi na problem živilskih pregledov pridelovalcev mleka, ki naj bi jih imeli vsi člani kmetij, ki oddajajo mleko. Evropa tega ne pozna, saj je mleko surovina in na kmetiji {e ni živilo. Kljub obljubam kmetijskega ministra so stvari na tem področju neurejene že od leta 1999, zato sta bila občni zbor in prisotnost predsednika KGZ Slovenije priložnost za opozorilo, ki je, kot je bilo sli{ati naslednje dni, že naletelo na ustrezen odmev v državnem vrhu. Opozoril je tudi na prepočasno ukrepanje države v primeru kmetije Školiber, kjer so v začetku leta odkrili bolezen BSE. Kljub temu da so konec januarja iz hleva kmetije odpeljali pet krav, rojenih istega leta kot obolela žival, o tem država {e vedno ni izdala odločbe oziroma potrdila niti ne izpolni obljube ministra za kmetijstvo o pomoči prizadeti kmetiji. Ce se stvari ne bodo kmalu uredile, bo Mlekarska zadruga prisiljena za za{čito svojih članov na neučinkovitost državne birokracije opozoriti prek medijev. V pogovoru za Tednik smo predsednika in direktorja zadruge vpra{ali, kako si zami{ljata in predstavljata Mlekarsko zadrugo ob drugem desetletnem jubileju, upo{tevajoč smele razvojne načrte in ovire, ki jih s kvotami postavlja Evropska unija. Predsednik Jože Lah je odgovoril: "Mi verjetno takrat kot proizvajalci ne bomo sodelovali z zadrugo, bomo pa mlade vzpodbujali k temu, da nadaljujejo na{o zadružno pot. Verjetno bo ob dvajsetletnici v mlekarstvu aktivnih {e kakih 350 do 400 kmetij, ki bodo oddajale od 200 do 500 tisoč litrov letno, zadruga pa bo odkupila okoli 50 milijonov litrov mleka. Menim, da se bo moralo mlekarstvo Slovenije {e povezovati. Na Danskem je iz 140 mlekarskih zadrug nastalo 14 združenih, podoben proces poteka v vsej Evropi in čaka tudi nas." Direktor Drago Zupanič pa meni, da je toliko časa vnaprej težko napovedovati. Vendar "iz leta v leto se dogajajo v kmetijstvu in tudi v mlekarstvu velike spremembe. Cas je resen in zahteven in v zadrugi se posku{a-mo temu prilagajati. Vodstvo zadruge in tudi sam osebno bomo naredili vse, da bodo na{i člani spremembe preživeli čim lažje in da bo prihodnost Mlekarske zadruge zagotovljena tudi v času, ko bomo del velikega evropskega kmetijstva." J. Bračič PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / gimnazijci v tekmovanju za cankarjevo priznanje Deset dijakov na državno tekmovanje VSAKA MAVRICA JE DRUGAČNA in NESKONČNOST VSAKE SMERI JE ZMERAJ BLIZU Podnaslov tega sestavka predstavlja razpisani temi letošnjega tekmovanja za Cankarjevo priznanje v srednjih šolah, na katerem sodelujejo tudi ptujski gimnazijci. Šolskega tekmovanja se je udeležilo 78 dijakov, in sicer 50 na 3. in 28 na 4. stopnji. Dijaki 1. in 2. letnikov so s pomočjo svojih mentoric slavistk poglobljeno spoznavali potopisno besedilo Toma Križnarja Nuba, čisti ljudje, dijaki 3. in 4. letnikov pa so doživljali in razčlenjevali zgodbe Evalda Flisarja v delu Popotnik v kraljestvu senc. Veseli množičnost tekmovalcev in spoznanje, da znajo dijaki poglobljeno brati, doživljati, izražati svoja občutja, predstave, vrednotiti in poustvarjati. To kažejo tudi njihovi rezultati. Tekmovalci, ki so na šolskem tekmovanju dosegli 75 točk, so osvojili bronasto Cankarjevo priznanje in takšnih je bilo na 3. stopnji 21, na 4. stopnji pa 26. Prvih pet mest so na 3. stopnji zasedli Urška Kolar, Polona Lamut, Karmen Bukvić, Urška Butolen in Barbara Petek, na 4. stopnji pa Uro{ Trstenjak, Ana Dobaja, Aljo{a Harlamov, Eva Milo{ië in Adela Vaupotič in vsi ti se bodo udeležili vseslovenskega tekmovanja, kjer se bodo potegovali za srebrno in zlato priznanje, nam je povedala profesorica Du{anka Pe{ec. Priprave gimnazijcev za tekmovanje so popestrili s predavanjem Toma Križnarja, ki so ga povabili na šolo. Dijake je navdušil, zato objavljamo nekaj njihovih razmišljanj. "V ponedeljek, 28. januarja, je med ptujske gimnazijce s svoje poti zavil svetovni popotnik Tomo Križnar. Pozdravili smo ga s toplim aplavzom, kar ga je prevzelo. Takoj smo opazili, da je nekaj posebnega. Presenetil nas je s svojo osebnostjo, ki je izžarevala otroško igrivost. S predavanjem in diapozitivi nam je približal svet Nub. Nekateri smo Nube spoznali že v knjigi z istim naslovom, ki je predpisa- no delo za letošnje Cankarjevo tekmovanje na tretji stopnji." Neva [olman "V eni sami uri nam je zelo slikovito predstavil položaj Nub, njihovo osamelost, njihov boj za preživetje ter njihovo prijaznost in dobroto. Predstavil nam je resnično življenje Nub v osrčju Afrike v obleganih Nubskih gorah. Z diapozitivi nam je Nube še dodatno približal in tudi podrobneje predstavil. Spoznali smo, kakšni so v resnici, in ne, kar o njih pravijo Arabci. Spoznali smo njegov pogled na svet. Svet vidi takšen, kakršen v resnici je, in ne skozi rožnata očala. Povedal je, kar v resnici misli, ni se pretvarjal, tako kot se ne pretvarjajo Nube." Anja Galun "Tomo Križnar je ena najbolj karizmatičnih oseb , ki sem jih kdaj imela priložnost videti. Z veliko energije, z otroško preprostostjo ter s tako čistostjo, odprtostjo in odkritostjo sprejema svet, kot si mi ne znamo niti predstavljati. Popolni ljudje, in vendar tako preprosti. Na stališča, ki jih Tomo Križnar zagovarja, in na temo, ki jo predstavlja, ne moremo gledati objektivno. Gledati moramo s srcem kot on sam." Karmen Bukvi~ "Neverjetno! Kako doživeto je pripovedoval, beseda mu je kar tekla in tekla, popeljal te je v resničnost. Lahko si si le predstavljal, kako bi bilo, če bi nekoč poskusil. Poskusil to, kar je uspelo njemu. A vendar se sprašujem. Bi mi to uspelo? Bi zbrala dovolj poguma za nekaj neprecenljivega, za nekaj, kar bi človeštvo lahko prepričalo, da nekje na drugem koncu sveta le obstaja upanje, ki se imenuje Nuba? Nuba — kako lepa beseda. Kako prvinsko, prijazno, čisto ljudstvo je to. Tega se mnogi žal ne zavedajo. Ne rečem, tudi jaz zanje pred predavanjem še nikoli nisem slišala. Kako žalostno. Pol sveta ne ve, da nekje obstaja ljudstvo, s katerim se nihče ne more kosati." Aleksandra Hrženjak Za pokušino objavljamo še nalogo tekmovalke Ur{ke Kolar (3. stopnja). Gospod Tomo Križnar! Sem Jelka Višnu in sodelujem na tekmovanju za Cankarjevo priznanje. Ponavadi se z izbiro snovi za tekmovanje ne strinjam, letos pa sem bila naravnost navdušena. V svoji okolici opažam, da se ljudje vedno bolj umikajo sami vase, ne izražajo svojih čustev in se zato skrivajo za družbenimi normami in pravili. Vaša knjiga mi je vzbudila upanje o drugačnem svetu. V meni je prebudila mnogo občutkov in do neke mere tudi spremenila moj pogled na svet. Najbolj so me ganili vaši opisi človeškosti in prvobitnosti Nub. Kakšno srečo in veselje lahko občuti človek ob tem, ko preprosto je. Brez prepovedi in pravil, v popolni harmoniji z vsem, kar obstaja. Preprosto je! Hkrati sem se zgrozila nad hladnokrvnostjo in preračunljivostjo ljudi, ki hočejo te zadnje Adame in Eve iztrebiti. Vendar na žalost nimam toliko zaupanja v Zahod kot Vi. Ne verjamem, da boste z osvešč-anjem kapitalističnih velikanov Amerike in zahodne Evrope veliko dosegli. Tudi njim pomenijo nafta in uran več kot življenja za njih primitivnih črncev. In dokler imajo v teh gorah svoje interese, ne bodo prostovoljno pomagali Nubam. Zahodu torej ne gredo v nos sami Nube, le njihova zemlja in naravno bogastvo jim premoč- no dišijo. Ena od rešitev je torej, da bi se Nube preprosto preselili. Vendar kam? Na sever med Arabce ne morejo, ne da bi izgubili svojo identiteto. In če se preselijo na revnejšo zemljo, kako bi se preživljali? Ta rešitev ne bi bila rešitev, ampak vdaja. Za Arabce pa so glavni problem prav Nube. Po njihovem so prav Nube razlog za sudanski zaostanek v razvoju. Življenje Nub se jim zdi primitivno in s tem nevredno. Poleg tega imajo močno oporo v svoji veri, ki se ji včasih vdajajo preveč brezpogojno. Zaradi tako močnih motivov zagotovo ne bodo odnehali. Kaj torej preostane Nu-bam? Da ostanejo v gorah in ohranjajo svojo čistost. Tudi z Vašo pomočjo. Zahod in arabski svet sama drvita propadu nasproti. Zahod s svojim materializmom in pozabljanjem moči narave, ki se bo prej ali slej maščevala, arabski svet pa s svojo jezo in neustavljivo željo po svetovni prevladi. Apokalipsa torej prihaja! In ali ne bi bilo ironično, če bi preživeli prav Nube? Kako lep začetek bi bil to! Seveda ne moremo vedeti, kaj se bo zgodilo. Žalostno je le, da je najboljši scenarij za Nube propad razvitega sveta. Vem, da ne delite mojega mnenja. Razumem, da potrebujete upanje. Cenim in spoštujem vašo zmožnost preprosto biti. Prav neverjetno je, da se tudi v naši kulturi najde človek, ki si upa samo biti. In čutiti. Čutiti z vsemi ljudmi v stiski, ne glede na njihovo drugačnost. Prav Vi mi dajete upanje za zahodni svet. Če bi bili vsi tako polni sočutja kot Vi, bi zlahka rešili večino svetovnih problemov. Predlagam Vam, da kandidirate za predsednika. Če se ne odločite za to možnost, pa vsaj pridite obiskat našo šolo. Zelo bi bila vesela pogovora z Vami! Z občudovanjem, Jelka Višnu PTUJ / ustanovili društvo izbrisanih "Borili se bomo za status žrtve II ••• V prostorih primestne četrti Rogoznica je bila 26. februarja ustanovna skupščina Združenja za človekove pravice -Društva izbrisanih. Gre za državljane (po navedbah predsednika novoustanovljenega društva Aleksandra Todorovi-ca naj bi jih bilo v Sloveniji več kot 83 tisoč), ki so jih 26. februarja leta 1992 izbrisali iz registra stalnega prebivalstva, v društvu pa navajajo, da zakonske podlage tega ukrepa še danes ne poznajo. Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije v najnovejši razlagi ponovno poudarja, kot že večkrat doslej, da ni šlo za izbris tujcev iz registra stalnega prebivalstva, temveč za vzpostavitev evidence tujcev, to je državljanov drugih republik, naslednic nekdanje SFRJ, ki so si bili dolžni urediti svoj status v skladu z določbami zakona o tujcih, pa tega niso storili. Kljub temu v novoustanovljenem Društvu izbrisanih vztrajajo, da je šlo v njihovem primeru za etnično dekontaminacijo nove države, ki je delno tudi uspela. Zato bodo prosili državni zbor, da čimprej prične javno razpravo o dogodkih 26. februarja 1992, prav tako se bodo borili za status žrtve, če pa državni zbor v razumnem roku ne bo pričel razprave o tem, se bodo prisiljeni bojevati z vsemi pravnimi in drugimi, v civiliziranem svetu utečenimi sredstvi. 25. junija bodo v zvezi s tem organizirali tudi informativno sejo za veleposlanike v Republiki Sloveniji. Na podlagi zakona o urejanju statusa državljanov drugih republik, naslednic nekdanje SFRJ, v Sloveniji je vloge za izdajo dovoljenj za stalno prebivališče na območju upravne enote Ptuj vložilo 57 tujcev, do danes so jih rešili 41. Kot je na ustanovni skupščini Združenja za človekove pravice - Društva izbrisanih povedal predsednik Aleksander Todorovi}, pričakujejo, da se jim bodo priključili vsi, ki imajo podobne težave oziroma so brez urejenih osebnih dokumentov. "Državne organe pozivamo na razmislek najprej o zakonitosti, nato pa tudi o etičnosti ločevanja ljudi na 'pravorodne' in 'drugačerodne'. Spoštovanje konvencij o človekovih pravicah je namreč imperativ," med drugim poudarja Aleksander Todorovic. S problematiko članov Društva izbrisanih - ustanovnega zbora se je udeležilo nekaj čez deset članov - so se seznanili tudi v Amnesty International Slovenia; predstavljal jih je Miha Bogataj, ki je povedal, da do sedaj problemi "izbrisanih" niso bili njihova tema, da pa jih bodo pričeli raziskovati. Evropski center za etnične, regionalne in socialne študije ECERS je zastopala Jasna Murgel in po- udarila, da je pri reševanju zadev, s katerimi se srečujejo člani Društva izbrisanih, potrebno najprej izkoristiti "vsa notranja pravna sredstva". Za reševanje takšnih primerov sicer obstajajo druga mednarodna pravna sredstva, ki pa se jih je mogoče poslužiti potem, ko so izčrpana notranja pravna sredstva. Kot je povedal predsednik Društva izbrisanih so pričakovali tudi helsinškega monitorja za Slovenijo, varuha človekovih pravic in tudi predstavnike GEA 2000, vendar niso prišli. Kako so ravnali z drugorod-nimi v Bosni, so se zanimali tudi pri predstavnici ambasade Bosne in Hercegovine Bruneli Pavlovič, ki je povedala, da je reševanje te problematike odvisno od primera do primera. Zakonita prizadevanja članov društva podpira tudi Matevž Krivic, bivši sodnik ustavnega sodišča. Društvo izbrisanih ima sedež v Kvedrovi 5 na Ptuju. Podpredsednik društva je Marko Perak, sekretarka pa Olga Novak. MG ... PA BREZ ZAMERE Rdeii K-arton Zakaj ste nad tem, kar se dogaja, preseneteni? če se morda še spomnite (ali pa tudi ne, saj ni tako absolutno nujno), smo pred nekaj časa na tem prostoru, ki nam je namenjen, že nekaj malega go-vorili o biznisu. Pa ne kakem posebnem (čeprav je tudi o takih že bil govor), ampak o biznisu nasploh. Ja, o globalnem, vsesplošnem biznisu. Postavili smo domnevo oziroma, lahko bi celo rekli, trditev, da je ena večjih in poglavitnih značilnost moderne družbe ta, da se je biznis, trgovanje, tržno gospodarstvo zavleklo in se naselilo prav v vse pore družbenega življenja. In to v tolikšni meri, da tega pravzaprav sploh ne opazite več, če se res ne potrudite. če niste na to pozorni. To je približno tako, kot če bi se na primer enkrat spravili na sprehod po našem malem mestu z namero, da si ga enkrat v življenju res temeljito ogledate in da kakšno stvar tudi ugledate. Hah, boste rekli, pa saj (skoraj) vsak dan tacam po mestu, preklinjajoč prometni režim ga z avtom prekrižarim poprek in počez, oto-vorjen/a z vrečkami kot kakšna mula ga potem še enkrat vsega preskeniram, pa tudi drugače se ga vsak dan na-gledam dovolj, ko se zjutraj vlečem na šiht in potem popoldne dirjam s tlake. Ja, seveda, ampak, kot verjetno veste, gledati še zdaleč ne pomeni tudi videti. Poskusite se vsaj enkrat sprehoditi po našem mestecu brez pleh-natega prijatelja, brez dodatnega balasta v obliki nakupovalni vrečk ter malce počasneje kot pa takrat, ko zamujate na šiht. In vse to naredite s široko odprtimi očmi. Boste videli, presenečeni boste, kako dosti različnih stvari in no-vih pogledo-v se vam bo odprlo. Stvari, mimo katerih greste vsak dan, pa jih ne vidite. No, natanko isto lahko rečemo tudi za biznis. Svoje prste ima tako rekoč res že povsod, a se tega ne zavedamo najbolje. Pa bi se morali. Kajti omenjeno dejstvo ne pomeni vedno dobrih novic. Kajti kjer je biznis, interes kapitala, se razni fer-pleji ter moralna načela lahko kaj hitro znajdejo na seznamu ogroženih vrst. Kar pa, verjetno se strinjate, ni ravno dobro. Prav nasprotno, celo zelo slabo je, ne? če pa se tega dejstva ne zavedamo, pa še toliko hujše. Vsake toliko pa se vendar zgodi kakšna stvar, ki nas dobesedno zadene v glavo, škandal, ki nam da misliti. In take primere si je vredno dobro zapomniti, saj nazorno kažejo, da ne živimo v tako perfektnem svetu, kot bi včasih radi mislili. Se še spomnite reklame za enega naših največjih nacionalnih dnevnikov, kjer se je vse skupaj sukalo okoli neke kvazi milice (seveda samo v reklami), ki na tekmovanju odgovarja na vprašanje žirije, ki izbira najlepšo med najlepšimi. Sicer se vsi zavedamo gromozanskega pomena in vpliva na končno odločitev, ki ga imajo na takšnih tekmovanjih vprašanja žirije in bistroumni odgovori s strani kandidatk, a pustimo to ob strani. No, v glavnem, v reklami misico vprašajo nekaj podobnega kot, kaj si misli o huma- RADIOPTUJ 9.8.98.2.|04,3Mh-tednlk.sl, spletne strani: http://www.rBdie>tednll(.sl 0£/ 749-64-15. WliCtrjcuiaCT^-pUNpJO OZ f W-U-\i Bojcuia {TEVhS^ PO NAŠIH KRAJIH PTUJ / kdaj obnova tic-a Denarja pa ni... Po skoraj desetletnem delu v Mestnem stolpu (Slovenski trg 14) se je konec lanskega leta turističnoinformativni center Ptuj preselil v prostore uprave Lokalne turistične organizacije Ptuj na Slovenski trg 3. Kot poudarja v.d. direktorja LTO Ptuj Tadej Bojnec, so se za selitev odločili iz varčevalnih ukrepov in zaradi nemogočih delovnih razmer, zlasti še pozimi, ko prostora ni mogoče ogreti na temperaturo okrog 20 stopinj Celzija. Delavke so v njem v tem času dobesedno zmrzovale pri 12 stopinjah Celzija. Nič boljše ni poleti, ko je v stolpu 20 stopinj, zunaj pa 35. Ali se bodo turistične informa-torke še vrnile, v stolp v tem trenutku ni mogoče povedati. Če se bodo, bo to s prvim aprilom, vendar ne za dolgo. V Lokalni turistični organizaciji Ptuj pravijo, da z novo lokacijo, ki je 100 metrov oddaljena od prejšnje, ni težav, turisti oziroma obiskovalci Ptuj jih najdejo, čeprav prostori na Slo- venskem trgu v nobenem primeru niso tako opazni, kot je Mestni stolp. Vendar je oznaka "i" za informacije slabo vidna ob vseh drugih napisih, ki jih najdemo na vratih uprave LTO, znak "i" pa še vedno tudi krasi stolp tako, da ni vse tako, kot bi moralo biti. Če je TIC v Mestnem stolpu dajal videz urejenosti in preglednosti (turisti so v njem lahko tudi sedli in v miru pregledali turistične prospekte), pa tega ni mogoče reči za TIC na Slovenskem trgu. Ta je prava sramota za Ptuj in njegove načrte na področju turizma. Mesto, ki se ponaša z velikim številom turističnih naslovov in ne vem kakšnimi ambicioznimi načrtu na področju turizma, si takšnega turističnoinformativnega centra Turistično-informativni center Ptuj po novem dela v povsem neprimernih prostorih, na Slovenskem trgu 3. Foto: Črtomir Goznik ne bi smelo privoščiti, ne glede na lepe načrte za njegovo ureditev, ki jih je pridobil novi v.d. direktorja. Glede na to, da LTO mesečno dobesedno prosjači za denar za pokrivanje materialnih stroškov, ni pričakovati, da bo sponzorsko pokril več sto tisočakov (morda tudi milijonov) velik predračun za njegovo ureditev v celostni podobi in z računalnikom z internetno povezavo, ki jo bodo lahko koristili tudi obiskovalci Ptuja. Tudi s to komunikacijo ptujski TIC zaostaja za drugimi, prav tako še nima svoje internetne strani. Skupaj sedaj delajo v TIC-u in upravi LTO štirje delavci, v pomoč sta jim tudi dve delavki preko javnih del. Tadej Bojnec pa poudarja, da če bodo želeli kvalitetno delati, bodo potrebovali nove kadre. Zdaj se večina prireditev, razen morda kuren-tovanja, dela za lokalno prebivalstvo, potrebno pa bo doseči njihovo vključitev v širše okolje. LTO in TIC potrebujeta novo celostno podobo, potrebno bo ponatisniti prospekt Ptuja, izdati nove turistične mape, pred poletjem bo potrebno izdati tudi odlok o vodniški službi, o vodenju turistov po mestu in še kaj. Vse to stane - denarja pa ni. Ptuj še vedno tudi nima statusa turističnega območja, zato še ne more sprejeti odloka o članarini za LTO. Že obnova TIC- a bo pokazala, koliko je to okolje mislilo resno, ko se je odločilo za ustanovitev LTO oziroma za ponovno povezavo javnega in zasebnega interesa na področju turizma. MG PTUJ / vzpostavljeni sindikalni stiki z varaždinom Ptujski sindikalisti v Varaždinu Na povabilo poverjeništva Zveze samostojnih sindikatov Hrvatske varaždinske županije je ptujska sindikalna delegacija pod vodstvom sekretarja Območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Ptuj Borisa Franjkoviča 13. februarja obiskala Varaždin. V pogovorih so izmenjali izkušnje o sedanji vlogi, položaju, organiziranosti in delovanju sindikatov v obeh sosednjih državah in pokrajinah. V drugem delu pogovorov pa so se dogovarjali, kako ponovno vzpostaviti stike sodelovanja med Ptujem in Varaždinom, ki so bili prekinjeni leta 1991. Udeleženci pogovorov pred varaždinskim gradom: Simon Pešec, Ivica Domislovi}, Vladimir Kapun, Feliks Bagar, Anica Sukačic, Boris Franjkovič in gostitelj Siniša Miličic. Foto: »Ivica« Varaždin Sklenili so, da bodo skupaj pripravili praznovanje 40. obletnice organiziranih oblik kulturnega in sindikalnega sodelovanja nekdanjih občin Čakovec, Ptuj in Varaždin, ki so se pričeli 23. aprila 1962 v takratni ptujski občini ob prvomajskih prireditvah. Takratne oblike sodelovanja so vzpodbudile sodelovanje na mnogih področjih, sodelovanju pa se je v kasnejših letih pridružilo še 10 hrvaških in slovenskih občin. V Varaždinu je bila ptujska sindikalna delegacija nadvse lepo sprejeta, rezultat pogovorov pa je ponovna vzpostavitev sindikalnega sodelovanja med Ptujem in Varaždinom. Ptuj in Varaždin sta pomembni kulturni in zgodovinski središči ob reki Dravi, zato bo ponovna sodelovanje v prihodnje zelo pomembno. O tem bodo govorili tudi na svečanem zboru sindikalnih aktivistov 23. aprila v ptujskem delavskem domu Franca Kramber-gerja ter na prvomajskem praznovanju 30. aprila, ko bodo v kulturnem programu sodelovale kulturne skupine Čakovca, Ptuja in Varaždina. Feliks Bagar DOLANE / leto dni borlskega konjeniškega kluba Konji se vraiajo na grad šele leto je od ustanovitve Konjeniškega kluba Borl, a je ta že nanizal nekaj uspehov, na katere so ljubitelji in lastniki konj spomnili na nedavnem občnem zboru, predvsem pa predstavili načrte in cilje za letošnje leto. V ponos borlske-ga konjeniškega kluba ni le maneža za konje, temveč tudi dve dobro obiskani konjenici: junijska slovenjegoriška in septembrska haloška, tej pa naj bi tudi letos dodali še konjenico ob martinovem. Borlski konjeniki ob lanskem blagoslovu konjev Na dogodke iz lanskega leta je spomnil predsednik Konjeniškega kluba Franc Milošič: "Prvo leto je bilo za nas uspešno. Takoj po registraciji kluba smo se začeli ubadati z iskanjem primerne lokacije za konjske izpuste in ga našli na grajskem hribu na Borlu. Potem smo v grajskih prostorih dobili še klubski prostor, pri tem nam je veliko pomagala občina Gorišnica, tako da smo sedaj čisto zares vezani na Borl. Začetki nikakor niso bili lahki, vendar smo konjerejci iz občin Gorišnica, Zavrč in Dor-nava uspeli združiti moči, saj smo navsezadnje v tem 'poslu' že kar lep čas. Na Borlu so idealni pogoji za konjeništvo: bližnja reka Dra- va ponuja nova doživetja, prav tako Haloze, ki nudijo zares dobre pogoje za jahanje, še posebej med vinorodnimi griči. Konjenice so del našega programa. Začnemo v juniju, ko organiziramo slovenjegoriško konjenico, naš glavni sponzor je občina Dornava, ki v tistih dneh slavi občinski praznik, potem pripravimo še borlsko-haloško in zadnji dve leti tudi Martinovo konjenico." Konjeniškemu klubu je zdaj zvestih 22 članov. Konja si res ne more privoščiti vsak, a lastnikov ali pa samo ljubiteljev konj je tudi na našem koncmu iz leta v leto več. Denarja za redno dejavnost konjeniški klub dobi bolj malo, in čerpav občine za to imajo posluh, se morajo največkrat v klubu znajti po svoje. V lanskem letu so denimo bili uspešni s kandidaturo pri ministrstvu za informiranju s projektom Konjereja v Halozah in E'vropska unija ter pridobili nekaj dragocenih sredstev za delovanje. Konje-ništvo pa je tudi ena perspektivnejših smernic v razvoju in bogatenju turizma v Halozah, meni Milošič, ki vidi idealne, prav posebne naravne danosti, kajti s konjerejo lahko Haloze zaživijo in privabijo mnogo gostov od blizu in daleč. Med prednosten naloge so si letos zadali postaviti lesen staje, zatočišča za konje, za katere imajo del materiala že pripravljenega. Izdelali bodo ponudbo za organizacijo voženj s konjsko vprego ob raznih prireditvah, še posebej ob poročnih slavjih, udeleževali se bodo konjenic po Sloveniji, že v začetku junija pa jih čaka priprava tradicionalne slovenjegoriške konjenice, ki bo na pot krenila z Borla. Ena od zanimivosti bo sejem konjev in konjske opreme, nikakor ne bo izpadla tradicionalna borlsko-haloška konjenica, tudi ob martinovem se bodo konjeniki spet podali med vinograde. Poleg blagoslova konjev pa si člani konjeniškega kluba želijo dobre predstavitve v sklopu srednjeveške tržnice, ki naj bi letos zaživela ob občinskem prazniku na Borlu. Konjeniki so namreč prepričani, da bi v s konji lahko popestrili prireditev in razmišljajo o pripravi lokostrelskega turnirja. T. Mohorko PTUJ / franc visenjak na poslovilnem obisku v mestni hiši Z dobrimi željami na novo delovno dolžnost župan mestne občine Ptuj Miroslav Luci je 27. februarja v Mestni hiši na Ptuju pripravil poslovilni sprejem za mag. Franca Visenjaka, dosedanjega direktorja ptujske podružnice NLB, pred njegovim odhodom v Sarajevo. Zahvalil se mu je za dobro sodelovanje z mestno občino in mu zaželel vsaj takšen uspeh na novem delovnem mestu, kot ga je imel na Ptuju. Ptujski kelih in ptujsko vino za mag. Franca Visenjaka ob odhodu na novo delovno dolžnost v Sarajevo. Foto: Langerholc Mag. Visenjaka je pozornost presenetila, saj je ni vajen, vajen pa je delati. Ob tej priložnosti je tudi povedal, da je bila ustanovitev nove banke za gospodarstvo Ptuja in okolice pred devetimi leti dobra odločitev že zaradi konkurence med bankami. Zahvalil se je tudi za dobre želje, ptujski kelih in ptujsko vino pa bo postavil na vidno mesto, je dejal. Sprejema so se udeležili tudi nekateri direktorji ptujskih podjetij: mag. Alojz Erlač, generalni direktor KK Ptuj, Jože Cvetko, direktor KP Ptuj, Drago Vobner, direktor Projekte inženiringa, in direktorica občinske uprave Evelin Makoter Jabločnik ter Martin Berden, ki je bil neke vrste Visenjakov mentor v njegovi prvi službi v Talumu. MG Petrolovo ekstra lahko kurilno olje lahko kupite po ekstra nizki ceni: I ■ • naročila na Petrolovem brezplačnem telefonu 080 22 66; / uqociiio • v prazničnih dneh od 5. do 18. marca vas obdarimo z drobnim darilcem. kurilno olje! Možnost plačila do 6 obrokov in še ugodnejša cena za imetnike kartice MACNA. _ —_ PETROL d.d„ Ljubliana, Dunaiska cesta 50, 1527 Ljubljana PO NAŠIH KRAJIH (^niêintam DRUŠTVO UPOKOJENCEV VABI / POMLAD V OPATIJI Upokojenci sosednjih društev so dali pobudo za pomladansko letovanje. Mladi po srcu - a ne stari želimo spoznati še del našega nekdanjega skupnega ozemlja. Odpeljali se bomo na kvarnersko rivero, ob vznožju Učke, v mestece s stoletno turistično tradicijo - Opatijo. Hotel Palace Bellevue, ki sodi med starejše in zagotovo najlepše hotele v središču mesta, nudi gostu tradicionalno eleganco in stil, sodobno opremljene sobe, bazen z ogrevano morsko vodo in eno najlepših fontan v Opatiji. Letovanje planiramo od 12. do 19. aprila, cena za ta čas in to mesto je zelo ugodna (41.000,00 SIT). Vanjo je vključeno 7 polnih pen-zionov, turistična taksa s prijavo, osnovno zdravstveno zavarovanje, neomejeno kopanje v bazenu, prevoz in stroški organizacije. Za polpenzion se cena zniža. Prijave za letovanje do 20. marca sprejema ga. Korpar (telefon 772 45 91 zvečer). V času letovanja izleti, ogled galerije in botaničnega vrta, sprehodi ob obali v Lovran ... PTUJ / OBZORJE SE JE PRESELILO Obiskovalce kluba Obzorje in središča za samostojno učenje s Potrčeve 34 obveščamo, da se s četrtkom, 7. marca, vse dejavnosti selijo v Aškerčevo 1, na sedež podjetja Animacija. Vse aktivnosti bodo tam nemoteno potekale naprej. Telefon 749 34 60. RAZPIS "EDINSTVENO IZ SLOVENIJE" Pospeševalni center za malo gospodarstvo PCMG kot nacionalni koordinator, Znanstvenoraziskovalno središče Bistra Ptuj kot regionalni in lokalni pospeševalni center obveščata in vabita pravne in fizične osebe s Spodnjega Podravja in Prle-kije, ki spadajo v eno izmed naslednjih ciljnih skupin: - so izdelovalci domače in umetnostne obrti, - so ljudje s primerno poslovno idejo in fizičnimi spretnostmi, - obrtniki oz. podjetniki, ki izdelujejo domače izdelke, ki spadajo med značilne slovenske dejavnosti oziroma so značilni za našo deželo, da so tudi v letu 2002 dobrodošli pri sodelovanju v projektu Edinstveno iz Slovenije. Slednji se je začel v praksi odvijati v letu 2001, enako kot lani pa omogoča tudi v letu 2002 vključitev v skupinsko predstavitev slovenskih izdelkov na nekaterih sejmih domače in umetnostne obrti doma in v tujini. V ta namen je PCMG izdal posebne zloženke, ki jih je možno dobiti poleg izvirnega naslova WTC na Dunajski 156 v Ljubljani (8. nadstropje, g. Renato Vin-di{, tel. 01 589 1828, e-mail: renato.vindis@pcmg.si) tudi na naslovu ZRS Bistra Ptuj, Slovenski trg 6, Ptuj (ga. Simona Ka{man, tel. 02 748 02 57, e-mail: simona® bistra.si). Na omenjenih naslovih in tudi spletnih straneh www.pcmg.si pa je možno pridobiti {e dodatne informacije in pojasnila o vključitvi v projekt. Vsi zainteresirani posamezniki in podjetja ste vljudno vabljeni k sodelovanju. PTUJ / kakšen status bo imela ktv ptuj Bo dobitek prevladal nad interesi obtanov? Na torkovi razširjeni seji upravnega odbora KTV Ptuj so na dolgo in {iroko razpravljali o bodo~i statusni ureditvi ptujskega kabelskega distribucijskega sistema. Možne oblike organiziranosti je predstavil mariborski profesor gospodarskega prava Šime Ivajnko. V vro~i, na trenutke tudi polemi~ni razpravi, ~eprav je šlo zgolj za spoznavanje možnih oblik organiziranosti, se je vse skupaj vrtelo okrog tega, ali naj bo to komercialni (dobi~konosni) sistem ali sistem, ki bo zadovoljeval interese ljudi po kvalitetni kabelski povezavi, nizki ceni priklju~ka in hkratnem razvoju sistema. Kaže pa, da so se nekateri že ogreli zato, da bi bi bila KTV Ptuj organizirana kot delniška družba. Tisti pa, ki so že do sedaj delali v interesu ljudi, pritrjujejo predlogu prof. Ivanjka, da je v tem primeru najprimernejša oblika sistem dvojne družbe: v eni so tisti, ki jo vodijo, skrbijo za razvoj in nemoteno funkcioniranje sistema, v drugi pa lastniki sistema (komanditisti), torej občani, ki jim bo za dosedanje vlaganje v sistem priznan poslovni delež. V nobenem primeru pa naj ne bi pristali na komercializacijo sistema, kot so to storili že ponekod, ker se bodo v tem primeru izgubile vse možnosti nadzora družbenega okolja. V financiranje tega sistema občani niso šli zato, da bi zaslužili. Prof. Ivajnko sicer poudarja, da so dobre in zakonite vse možne oblike statusne organiziranosti, odvisno pa je, kaj na Ptuju želijo doseči. V ptujskem primeru gre za dve stvari: za samo organiziranost in za lastninjenje, priznanje lastniškega deleža za vlaganja v preteklem obdobju. Vsebina naj bi bila tista, ki bo odločila o obliki organiziranosti, še poudarja Ivajnko. Lastninjenje in statusno ureditev sistema je glede na odlok potrebno izvesti do konca leta. Za nekatere je že nekaj časa vprašljiva lastnina KTV Ptuj; v nobenem primeru to ni občinsko premoženje, razen ko je šlo za vlaganje iz samoprispevka in v okviru nekdanje samoupravne stanovanjske skupnosti. KTV je last občanov. Omenjene deleže bo potrebno v postopku lastninjenja še ugoto- viti. Ne glede na to, da se KTV sedaj obravnava kot občinsko premoženje, vključeno je v premoženjsko bilanco občine, ga bo ta morala vrniti občanom. REVIZIJA ZAVRNJENA V teh dneh je državna revizijska komisija odločila o zahtevku za revizijo postopka javnega naročila, ki ga je vložilo podjetje Bajt iz Maribora zoper odločitev o izbiri ptujskega kabelskega operaterja. Zahtevek je zavrnila, ker v tem primeru ne gre za družbeni kapital, za porabo javnih sredstev. Ena od predpostavk za obstoj javnega naročila je namreč poraba javnih sredstev. V konkretnem primeru ne gre za porabo javnih sredstev, torej občinskega ali drugega lokalnega proračuna, zato o javnem naročilu ni mogoče govoriti. V postopku javnega razpisa sta mestni četrti Ljudski vrt in Center, skladno z 9. in 10. členom odloka mestne občine Ptuj o pristojnostih in nalogah pri upravljanju kabelskega distribucijskega sistema KTV Ptuj, sicer smiselno uporabili zakon o javnih naročilih, a to temu postopku še ne daje statusa postopka oddaje javnega naročila, če ni izpolnje-ga predpostavka porabe javnih sredstev. "Smiselna uporaba določenega zakona (v tem primeru zakona o javnih naročilih), določena z občinskim predpisom, namreč ne more zavezovati državne revizijske komisije, da odloča zunaj pristojnosti, ki jih uokvirjata zakon o reviziji postopkov javnih naročil in zakona o javnih naročilih," so še zapisali v državni revizijski komisiji. MG SLOVENSKA BISTRICA / peti v gledališki dnevi Predstavljajo se mladi in odrasli gledališiniki Javni sklad za kulturne dejavnosti — območna izpostava Slovenska Bistrica in Zveza kulturnih dru{tev Slovenska Bistrica sta organizatorja leto{njih petih gledali{kih dne-vov otro{kih, mladinskih in odraslih gledali{kih ter lutkovnih skupin, ki bodo potekali od 8. do 17. marca po raznih krajih ob~ine. Domačemu občinstvu se bo predstavilo šest odraslih in sedem otroških ter mladinskih gledaliških skupin in štiri lutkovne skupine. Konec tega tedna, osmega, deveta in desetega marca, se bodo v Slomškovem kulturnem domu v Slovenski Bistrici, v Studenicah v tamkajšnjem kulturnem domu in v kulturnem domu v Leskovcu zvrstile predstave treh odraslih gledaliških skupin. Sedem otroških in mladinskih gledaliških skupin se bo predstavilo v sredo, 13. marca, v domu DPD Svobode Slovenska Bistrica. Lutkovne predstave bodo na sporedu v četrtek, 14. marca, prav tako v domu DPD Svoboda Slovenska Bistrica. Konec prihodnjega tedna pa bodo v domu DPD Svoboda Slovenska Bistrica, v šoli na Zgornji Ložnici in avli OŠ Poljčane predstave še treh odraslih gledaliških skupin. Predstave bosta strokovna spremljala in ocenjevala režiser Miha Alujevič in lutkovni režiser Tine Varl. VT LJUBLJANA / izdelki zita v vsakem gospodinjstvu Stotine ton prepeienca za Ameriiane Nedavo tega je v studiu Radia Ptuj gostoval predsednik uprave delniške družbe Žito Ljubljana Rudi Kajtner in predstavil poslovno politiko in na~rte družbe. Skupina Žito je najve~ji slovenski živilskopredelovalni koncern, njegove dejavnosti so mlinarstvo, pekarstvo, testeninarstvo, zamrznjena hrana in konditorstvo. V povezanih in odvisnih družbah znotraj skupine Žito je zaposlenih 2920 delavcev, podjetja v sestavi koncerna pa so tako v Sloveniji kot v tujini, predvsem na Hrvatskem, v Srbiji in Rusiji. Prav na trgih bivše Jugoslavije ima Žito pomembne poslovne na~rte. Proizvodni program Žita je pomemben tako rekoč za sleherno gospodinjstvo v Sloveniji in težko bi našli gospodinjo, ki redno ali občasno ne poseže po katerem iz široke palete njihovih izdelkov, naj gre za moko in druge Postanite novi naročnik Tednika v>^e štajerske kronike in izkoristite priložnost: NAROČILNICA: Naročam časopis Tednik, pri čemer ga bom prvi mese prejemai(a}_brezpiačno. Ceioietna naročnina znaïa 3 22.310 tolarjev. Naročnino C. ď a CQ U Ili i/) NOV NAROČNIK: Ime In priimek: Naslov: Pošta: _ DŠ:_ Datum naročila in podpis: _,Tel.: i Naročilnico pošljite na naslov: Radio-Tednik d.o.o., Raičeva 6,2250 PTUJ. Novi naročnik s podpisom na naročilnici potrjuje, da na TEDNIK doslej ni bil naročen oziroma je prekinil naročniško razmerje pred več kot 90 dnevi. proizvode mlinarstva, sveži kruh iz njihovih pekarn, široko paleto testenin ali zamrznjene hrane ter ne nazadnje za sladke izdelke njihove Gorenjke ali tovarne bonbonov Šumi. Odvisna podjetja v skupini Žito so družbe z omejeno odgovornostjo Žito mlini, Žito Šumi, LD Žito Zagreb, ABC Agrohit, Prerada Split, Žito Novi Sad in delniške družbe Dolenjske pekarne, ki imajo v svoji sestavi tudi Brodovčanko, d.o.o., Žaka-nje na Hrvatskem, Pekarna Vrhnika in Kruh pecivo Maribor. Z Žitom povezana podjetja pa so Žito Gorenjka, d.d., s hčerinsko firmo Gorenjka TIM, d.o.o., Pula, Slovita, o.o.o., Moskva, Mlino-pek, d.d., Murska Sobota in In-tes, d.d., Maribor. V povezanih podjetjih ima Žito od 20- do 43,5-odstotni lastniški delež. Ce je značilnost slovenske živilske industrije razdrobljenost in tehnološka zastarelost, podjetja v skupini Žito pozitivno odstopajo od tega dejstva. Znotraj skupine so že razmeroma zgodaj začeli proces koncentracije in racionalizacije proizvodnje. Edini v Sloveniji razpolagajo z ISO standardom 9001 za vse svoje dejavnosti, v konditorstvu pa se lahko pohvalijo z mednarodnim standardom HACCP Mlinarska dejavnost Žita sodi med tehnološko najrazvitejše v Evropi, prav tako se lahko pohvalijo z dobro izkoriščenostjo svojih proizvodnih zmogljivosti. Temeljni cilj poslovne politike Žita je ostati največja živilskop-redelovalna skupina v Sloveniji, ki bo zadovoljevala interese lastnikov, potrošnikov in zaposlenih. Prodaja njihovih izdelkov je v glavnem opredeljena na domači slovenski trg, kjer dosegajo z mlinarstvom 35-odstotni tržni delež, pri pekarstvu 38-odstotni delež, pri konditorstvu 30- in pri testeninarstvu 12-odstotni tržni delež. V izvozu so zastopani predvsem konditorski pro- Predsednik uprave koncerna Žito Ljubljana Rudi Kajtner izvodi, v manjši meri pa tudi proizvodi iz žitnega predelovalnega programa, predvsem testenine in prepečenec. Z izvozom dosegajo 16 odstotkov prihodkov, v njihovi razvojni strategiji pa je poudarek na povečanju izvoza. K temu bo pripomogel tudi nakup dveh hrvaških družb Prerade Pekarstva, d.o.o., in Prerade Cetine, d.o.o. Po podatkih iz leta 2000 je Žito med največjimi slovenskimi živilskimi izvozniki, saj je na drugem mestu, takoj za Perutnino Ptuj in pred Pivovarno Union, Drogo in Mip-om iz Nove Gorice. Zanimiva je zgodba zlatega prepečenca, s katerim je Žito celo desetletje "obdelovalo" ameriški trg in se tam uveljavilo, tako da ga sedaj v kartonskih škatlah potuje čez veliko lužo vsako leto okoli 330 ton. Fenomen je ruski trg, ki se je za prepečenec odprl tako rekoč čez noč in postaja vse pomembnejši odjemalec tudi drugih proizvodov Žita. Skupni izvoz prepečenca že dosega neverjetnih 750 ton letno. In kaj lahko Žito pričakuje od vstopa Slovenije v Evropsko unijo? Predsednik uprave Rudi Kajtner pravi, da pekarstvo ne bo doživelo večjega pretresa, saj gre za dejavnost lokalne narave. Slabše se bo godilo mlinarski dejavnosti, kjer se bo pojavila izredno močna konkurenca na področju ponudbe mok. Iz tega razloga bo prišlo v Sloveniji zagotovo do zapiranja mlinov, ki so tehnološko zastareli ali neprimerno locirani, to pa naj ne bi veljalo za mline v okviru Žita. Brez velikih vlaganj je neperspektivna tudi dejavnost testeninarstva, ki pa ima srednjeročno perspektivo na Hrvatskem. V Žitu so se odločili, da na področju testeninarstva poiščejo partnerstvo pri Italijanih, ki so svetovno znani testeninar-ji, na področju konditorstva pa bo razmere v proizvodnji in prodaji izdelkov izboljšal že opravljeni vložek tujega partnerja. Večjo mednarodno konkurenčnost bo skupina Žito dosegla z osredotočanjem na izbrane vodilne programe, zmanjšanjem števila blagovnih znamk in optimalno izkoriščenostjo kapacitet in povezovanjem opredeljenih strateških področij. Ta proces znotraj koncerna Žito že poteka in predsednik uprave Rudi Kajtner je ob pričakovanju odprtega evropskega trga optimističen. Nimamo razloga, da se s tem njegovim mišljenjem ne bi strinjali. J. Bračič PO NAŠIH OBČINAH ORMOŽ / odprli dom za starejse občane Za prijetne dni na starost V Ormožu so minuli petek slovesno odprli vrata novega doma za starejše občane; ta deluje v okviru centra za starejše občane, ki je pričel delovati v letu 1999 in ga vodi mag. Bojan Burger. Za gradnjo doma je občina najela kredit pri Svetu Evrope. Gradnja je stala milijardo 100 milijonov tolarjev, od tega je 550 milijonov kredita, preostali znesek sta dodala oba partnerja: 74 % (317 milijonov tolarjev) občina Ormož in ostanek investicijska družba Sava IP iz Ljubljane, ki je pri gradnji sodelovala od vsega začetka. Kot je na tiskovni konferenci poudaril župan Vili Trofenik, vrednost investicije ne odstopa od načrtovane. Pomembna so tudi nova delovna mesta. Doslej so zaposlili 5 uslužbencev, kasneje pa se bo število delavcev povečalo na 60, kar ni zanemarljivo. Gradnja doma je bila uspešno zaključena v decembru 2001. Dom stoji v prijetnem okolju na obrežju reke Drave. V njegovi bližini so številne institucije, ki bodo ostarelim, ko bodo bivali v domu, pripomogle k boljšemu počutju. V domu bodo lahko obiskovali knjižnico s čitalnico, kapelico, imajo prostor za fizioterapijo, pomoč bodo lahko poiskali v ambulanti, nudili pa jim bodo tudi delovno terapijo, pedikuro in frizerske storitve. Dom bo predvsem namenjen bivanju in skrbi starejših ljudi. V negovalni del lahko sprejme 150 stanovalcev, ki jih bodo začeli sprejemati prihodnji teden. Na voljo je 26 enoposteljnih, 43 dvoposteljnih in 6 štiriposteljnih sob ter 7 apartmajev. Sobe se, glede na Z otvoritve doma za starejše. Foto Štefan Hozyan opremljenost, delijo v standardne in nadstandardne, vsaka ima telefon in TV sprejemnik s kabelskim satelitskim sistemom. Sobe z nadstandardno ponudbo imajo še klimatske naprave, dodatne fotelje in sobne svetilke. Večinoma imajo vse sobe balkon in možnost izhoda na teraso, od koder se vidi reka Drava. V petek so dom svečano odprli. Že dopoldan je župan Vili Trofenik v gradu sprejel goste, sledila je tiskovna konferenca, na kateri so predstavili ponudbo doma, svečana otvoritev pa je bila opoldan. Z glasbo so jo pospremili pevci ormoškega okteta in trobilnega kvarteta glasbene šole Ormož. Dom je zbranim predstavil župan Vili Trofenik, govoril pa je tudi minister za delo družino in socialne zadeve dr. Vlado Dimovski ter predstavil strategijo varstva starejših občanov. Zbrane je pozdravil tudi minister za zdravje prof. dr. Dušan Keber, govoril pa je tudi direktor družbe Sava IP Ivan Kau~i~. Zahvalo je izrekla tudi predsednica Zveze društev upokojencev občine Ormož Ana Luka~ek. Po prerezu traku so si obiskovalci ogledali notranjost doma in si nazdravili z odlično kapljico. Odslej bodo tudi Ormožani preživljali jesen življenja v lepo urejenem domu, ki poleg varnega zavetja nudi obilico drugih možnosti za prijetno preživljanje dni na stara leta. mh HAJDINA / svetniki o letosnjih investicijah Kakšno bo občinsko središte? Ena največjih letošnjih investicij v občini Hajdina bo ureditev javne razsvetljave ob cesti Maribor - Ptuj v naseljih Slovenja vas in Hajdoše. Načrtujejo pa še druge investicije v infrastrukturo, ki predstavljajo višji standard na tem področju. V pripravi je razpis za izvedbo del javne razsvetljave do višine 30 milijonov tolarjev. Okrog 25 milijonov tolarjev pa bo stala preplastitev lokalne ceste Zgornja Hajdina v dolžini 1300 metrov, modernizacija ceste v Skorbi v dolžini 900 metrov, ki je povezovalna cesta med Skor-bo in Hajdošami, ter asfaltiranje ceste Gerečja vas - Slovenja vas v dolžini 1200 metrov, vključno z razsvetljavo. Letos načrtujejo tudi ureditev avtobusnih postajališč: v Gerečji vasi, na Zgornji Hajdini in v Dražencih. Potem ko so ekološke otoke postavili v skoraj vseh naseljih, jih letos načrtujejo še nekaj. Ocenjujejo, da bodo potrebe pokrili z desetimi ekološkimi otoki. Že postavljene otoke čistijo vsakih 14 dni. Po neurejenosti za zdaj izstopa otok v Dra-žencih, je povedal župan Rados- RADIOPTUJ lav Simoni~. Obsežnejšo akcijo čiščenja okolja, ki bo zajela vsa naselja, pa načrtujejo za april. V teku pa so tudi zaključna dela pri sanaciji dveh odpadnih jam, ene v Skorbi, druge na Zgornji Hajdini. Stavba za potrebe občinskih garaž, arhiva in civilne zaščite, ki stoji v neposredni bližini občinske stavbe, je že pod streho, v letošnjem letu jo bodo usposobili. V pripravi je tudi že razpis za izdelavo projektne dokumentacije za ureditev novega centra občine Hajdina. To bodo občanom podrobneje predstavili ob petem občinskem prazniku novembra letos. Gradnjo središča naj bi pričeli prihodnje leto. Že letos aprila pa bo župan podpisal pismo o nameri s Pošto Slovenije o gradnji nove dostavne pošte na Hajdini, ki jo bodo ure- mnm oz / m-U-\b. m\om, ("T^PH^9 DV mini DV S-VHS, S-VMS C, VUS, Hi-8, video 8, D-8, Video 2000 in Beta. tel. 02/ 72 90 300, fax 72 90 301, gsm 041/ 641 436, E-mail: telefilm.mb@siol.net ■ Video snemanje in fotografiranje po naročilu porok, krstov, itd. ■ Snemanje in režija video in avdio epp spotov, video spotov. ■ Presnemavanje in montaže vseh vrst video in avdio zapisov. ■ Presnemavanje super 8, 8 mm, 16 mm filmskih trakov na video. ZANIMIVOSTI, REPORTAŽE HALOZE / 12. občni zbor vinogradnikov, vinarjev in sadjarjev Negotova prihodnost haloškega vinarstva V nedeljo so se člani Vinogradniško-sadjarskega društva Haloze zbrali na 12. občnem zboru. Kot je za take priložnosti običajno, so ocenili delo društva v obdobju od lanskega občnega zbora in se dogovorili, kakšne bodo njihove prednostne naloge v letu 2002. Osnovna dejavnost društva je izobraževanje članov in organizacija raznih prireditev, katerih skupno poslanstvo je promocija in dvig kakovosti haloškega vina. Kot je povedal predsednik društva Zvonko Arnecic, pa je letošnje srečanje članov društva zaznamovalo nelagodje in negotovost pred prihodnostjo slovenskega vinogradništva in vinarstva. @e pred tem so v dru{tvu organizirali nekaj predavanj o tem, kaj čaka haloško vinogradništvo v Evropski uniji. Strokovnjaki, ki delajo na tem področju, so jih seznanili, kaj prinašajo panogi novi predpisi, povzeti po evropskih. @al so bile napovedi bližnje prihodnosti spremljane z zelo malo optimizma, saj daje razdrobljenost našega vinogradništva kaj malo možnosti enakovrednega kosanja z velikimi evropskimi proizvajalci vina. Slovenska, z njo pi predstavili, samo toliko jih bo mogoče pozneje, ko bomo člani skupnosti, tržno uveljavljati in obnavljati. V Sloveniji je na osnovi letalskih posnetkov okoli 25 tisoč hektarjev vinogradov, v katastru pa jih je vpisanih približno 10 tisoč hektarjev manj. Veliko odstopanje med katastrskim in dejanskim stanjem je tudi v Halozah. Po razpoložljivih podatkih je vpisanih okoli 800 hektarjev haloških vinogradov, pred desetletji pa je bilo na tem območju okoli 1.500 hektarjev rodnih vinogradniškh površin. Vprašanje sedanjosti je torej, ali ljudje svojih vinogradniških površin niso vnesli v register ali pa so se površine toliko zmanjšale. Nekaj rezerve predstavlja dejstvo, Predsednik Vinogradniško-sadjarskega društva Haloze Zvonko Arnečič. tudi haloška pridelava grozdja in vina je draga in slabo organizirana. Največji izziv v društvu vidijo tako v poskusu učinkovitega povezovanja vinogradnikov in vinarjev ter v iskanju možnosti preživetja vinograd-niško-vinarske dejavnosti, ki jo bodo krojili podzakonski akti, pripravljeni na osnovi zakona o vinu. Ti bodo strogo opredelili posamezna vinarska področja, od proizvodnje do trženja, kontrole kakovosti in podobnega. Posebno poglavje skrb vzbujajočih razmer je stanje katastra slovenskih vinogradov, ki je še vedno neurejen, bo pa odločilnega pomena pri vzpostavljanju odnosov na evropskem trgu vina. Koliko vinogradov bomo Evro- Ob letošnji rezi vinske trte so lastniki ugotovili, da je v vinogradih, kjer je bila obloženost z grozdjem pravilna, les primerno dozorel, v preobloženih vinogradih pa se poznajo posledice zimske zmrzali. Zaradi tega, preobilice vina in doseganja ugodnejših cen za vrhunska vina je potrebno že v tem času poskrbeti za manjši in kakovostnejši pridelek grozdja. S tem ukrepom bodo manjši tudi stroški zaščite in gnojenja, trg pa nas bo nagradil z višjo ceno, pravi predsednik društva Zvonko Arnečič. da vinogradov do površine petih arov ni bilo potrebno prijaviti registru pridelovalcev vina, bi pa bilo to modro storiti zaradi boljših pogajalskih izhodišč o bodočih kvotah znotraj EU. Precej nezadovoljstva med člani društva je bilo tudi ob razpravi o lanskoletnih odkupnih cenah grozdja. Vinogradniki z njimi nikakor ne morejo biti zadovoljni, saj se cena najpogosteje giblje v razponu med 50 in 60 tolarji za kilogram grozdja. Proizvodna cena laškega rizlinga je ob normalnem pridelku okoli 132 tolarjev za kilogram, na mnogih težkih pridelovalnih območjih Haloz pa še višja. Tako člani društva kot predstavniki KZ Ptuj so se spraševali, kam vodi vinogradništvo sedanja cenovna politika ptujske vinske kleti, ki ima prav tako svoje cenovne in ekonomske zakonitosti. Mnenje občnega zbora je bilo, da je zadnji čas za vzpostavitev realnejših cenovnih razmerij, sicer bo pridelava grozdja resno ogrožena. Društvo bo v imenu svojih članov dalo pobude za pogovore in dogovore, sicer pa člani že danes, ko je vinska trta v glavnem porezana, s strahom čakajo, kakšno usodo bo cenovna politika namenila njihovemu celoletnemu trdemu delu in prizadevanju za čim kakovostnejši pridelek. Morebitno krčenje vinogradniških površin bi slovensko vinogradništvo in vinarstvo pahnilo še v globljo krizo od sedanje. J. Bračič Tradicionalno ocenjevanje vina v organizaciji Vinogradniško-sadjarskega društva Haloze in Kme-tijsko-gozdarskega zavoda Ptuj - Kmetijske svetovalne službe bo letos v sredo, 20. marca. Lanskega ocenjevanja se je udeležilo 100 vinogradnikov s 181 vinskimi vzorci, na podobno, če ne večjo udeležbo pa organizatorji upajo tudi letos. Že po dosedanjih ocenah je vinski letnik 2001 znova med boljšimi. Pogoji pridelovanja grozdja so bili v lanskem letu relativno ugodni, vsekakor pa boljši kot v letu 2000. K nekoliko počasnejšemu dozorevanju vina je prispevala ostra zima, v kleteh zori tudi precej vin posebnih kakovosti. Tako bodo rezultati bližnjih vinskih ocenjevanj nadvse zanimivi. DRSTELJA / o rezi v vinogradu Kakovosti se priine z rezjo Društvo vinogradnikov osrednje Slovenske gorice, ki mu uspešno predseduje Andrej Rebernišek, je za svoje člane pripravilo predavanje in praktični prikaz rezi v vinogradu. Predavatelj, sodelavec Kmetijskega zavoda Maribor Roman Štabuc, je članom, ki se z vinogradništvom ukvarjajo po dvajset, trideset in več let, nanizal vrsto praktičnih nasvetov, ki so v začetku med "starimi mački" bili deležni pomenljivih nasmehov, pozneje pa iz minute v minuto več odobravanja. "Nimam vas kaj naučiti, saj ste sami dobri praktiki reza v vinogradih," je za~el Roman [tebuc. "Dva {parona, dva reznika je klasika na{e rezi, zakaj bi to spre- minjali," je nadaljeval in razvijal svoje misli naprej tako, da je pri-{el do bistvenih pomanjkljivosti, ki si jih z rezom "privo{čimo". Trta nima dovolj sonca, saj se z Roman Štabuc s svojimi »vsevednimi« učenci. Foto: Fl novo medtrsno razdaljo zmanj-{uje trsni življenjski prostor, ki ustvarja go{čavo, slabo kvaliteto, več bolezni in več dela (pletje). Po eni uri ali dveh se "stari vinogradni{ki mački" niso več pomenljivo nasmihali, ampak v mislih sprejeli odločitev, da bodo v bodoče v svojih vinogradih ustvarjali svojim trtam sončne pogoje, zračnost, nižali trse, pravočasno pokosili travo, da bodo vinogradi čisti vsaj v času cvetenja in zorenja in si sku{ali v jeseni pridobiti idealno stanje vinograda, ki je v rjavem lesu in zelenem listu, ki omogoča zdrav in kvaliteten pridelek, saj iz slabega grozdja ni dobrega pridelka. Torej — en {paron in en reznik, pa manj dela in manj stro{kov. Pa {e izračun: če je na trsu pu-{čenih trinajst očesc, bodo zagotovo vsa odganjala, vsaka bo dala po dva grozda, tak grozd bo tehtal približno petnajst dekagram, sladkorna stopnja bo zelo dobra ... Več verjetno res ni potrebno. [tabuc je predavanje zaključil z besedami: "Vinogradnik določa čas trgatve, ne gniloba!" Eden od "mačkov" (s premalo kilometri) Franc Lačen DOLENA, FRANKOVCI, STRAZGONJCA / slovesnosti zlate poroke Pozlatili skupno živlienje V minulem obdobju je bilo znova slovesno na zlatih porokah - tokrat v Doleni (občina Videm), Frankovcih (občina Ormož) in Stražgonjci (občina Kidričevo). Številnim čestitkam in dobrim željam zlatoporočencem ob visokem jubileju se pridružuje tudi uredništvo Tednika. ZLATOROROČENCA JUSTINA IN VIKTOR JUS 23. februarja 1952 sta se na Ptujski Gori poročila Justina in Viktor Jus iz Dolene 4. Natanko po petdestih letih ju je videmski župan Franc Kirbis v soboto, 23. februarja, razglasil za zlatoporo-čenca. Slovesnost je bila v poročni dvorani občine Videm, zatem pa sta skupno življenje še enkrat potrdila v farni farni cerkvi sv. Vida. Zlata nevesta Justina (roj. Vidovič), je bila rojena 4. oktobra 1926 v Kočicah, ženin Viktor pa 9. marca 1928 v Doleni. Viktor je bil do upokojitve zaposlen v takratnem TGA Kidričevo, medtem ko je žena Justina skrbela za dom in gospodinjstvo ter se posvečala otrokom. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa se veselita tudi štirih vnukov in enega pravnuka. Zlatoporočenca Jus s pričama, vnukom Igorjem Majcnom (desno) in nečakom Miranom Mariničem. Foto: JB ZLATOPOROČENCA ANICA IN LUDVIK GOLOB 27. januarja sta si v cerkvi sv. Janeza na Humu potrdila 50-letno zvestobo Anica in Ludvik Golob iz Frankovcev pri Ormožu. Zlata nevesta Anica je bila rojena 28. novembra 1929 v družini Ozmečevih v Frankovcih. Že v rani mladosti je pomagala doma na kmetiji in to nadaljevala, ko se je poročila na kmetijo. Ob obilici dela je z veseljem šivala za otroke, kaj dobrega skuhala in spekla. Zlati ženin Ludvik se je rodil 21. avgusta 1919 v Frankovcih. Doma pri očetu se je izučil za sedlarja, se zaposlil v Mariboru in 1941. leta moral na delo v tujino, kjer je ostal do 1943. leta. Po vrnitvi je delal v mariborskem TAM-u do konca vojne. Ker pa je kmetijo potrebovala trdno in mlado roko, se je vrnil domov in se zaposlil pri očetu. Kljub delu na polju in delavnici je vedno našel čas za svoje ljubljene čebele. Zlatoporočenca Golob iz Frankovcev. Foto: Žalar Zapustil jih ni še do danes, saj so mu v največje veselje. V zakonu se jima je rodilo pet otrok, ob danes živečih treh pa jima čas krajšajo štirje vnuki. Anica in Ludvik še vedno rada obdelujeta svoj vrt in uživata na prelepi kmetiji, kjer jima čas najlepše teče. ZLATOPOROČENCA HELENA IN FRANC PRISTOVNIK V soboto, 16. februarja, je bila v Sikolah pri Kidričevem slovesnost zlate poroke, ki sta jo slavila Helena in Franc Pristovnik iz Stražgo-njce 17. Zlata nevesta Helena, z dekliškim priimkom Žumer, se je rodila leta 1925, zlati ženin Franc pa leta 1923, oba v Stražgonjci. Poročila sta se 17. februarja leta 1925 v Cirkovcah. Vse življenje sta pridno kmetovala. V zakonu sta se jima rodila dva otroka, danes pa sta ponosna tudi na tri vnuke. JB, EŽ, OM Zlatoporočenca Pristovnik iz Šikol. Foto: Langerholc REPORTAŽE Simona prej ... . in pozneje iscete svoj stil / ISCETE SVOJ STIL Eleganca s pridihom mladosti Simona Cucek je 20-letna študentka EPF v Maribora, ki želi čimprej dokončati študij, zato nima veliko prostega časa. Rada se druži s prijateljicami in gleda televizijo. Za akcijo Iščete svoj stil jo je prijavila prijateljica Janja Volgemut, ki ima na sodelovanje v njej lepe spomine. Simona pravi, da nima sreča, zato je bilo toliko bolj presenečena, ko smo jo povabili k sodelovanju. Po končanem študiju si želi dobro službo, rada bi tudi malo potovala po svetu. Pri oblačilih ceni eleganco, od barv staji zaradi kombinacije pri srcu črna in modra barva. Simona je prvič obiskala kozmetični studio. Kozmetičarka Neda Tokalic iz kozmetičnega studia Neda je po pregledu kože ugotovila normalen tip kože. Predstavila ji je postopek nege in ji dala nekaj koristnih nasvetov za nego kože doma. Nanesla ji je vlažilno masko, ki kožo navlaži, regenerira in osveži. Priporočila ji je občasni obisk kozmetičnega salona. Simonini lasje so bili dolgi in enakomerno postriženi, krasili so jih svetli prameni. Glede nove pričeske ni imela posebnih zahtev. Frizerka Marija Vido-vic iz frizerskega salona Stanka ji je lase pobarvala temno, s prameni v svetlordeči barvi pa jih je dodatno razgibala. Lase ji je gradnirano skrajšala in jih zmehčala z drsnim striženjem, da so dobili bolj dinamičen videz. ORMOZ / prlek na aconcagui Vredno je bilo prezeblih prstov Prleki so že dolgo znani po svoji ljubezni do do visokih gora, ki jim ponujajo obilo lepega, veliko osebnega zadovoljstva in spokojnega miru. Med tistimi, ki radi plezajo ali pohajajo po vrhovih gora, so tudi ~lani Planinskega društva Maksa Meška iz Ormoža, ki vse leto pridno vabijo v planine velike in male ter jih seznanjajo z lepoto neokrnjene narave. Med najvztrajnejšimi in nau-spešnejšimi planinci tega društva je tudi Kazimir Perko iz Lahoncev pri Svetem Tomažu. Fant med svoje največje uspehe, če ne največjega, šteje nedavno osvojitev najvišjega vrha Andov Aconcague, ki meri 6959 metrov. 20. januarja se je na zahtevno pot odpravila skupina štajerskih alpinistov Boris Strmšek, Dušan Rauter, Mirko Rencelj, Stanko Fekonja, Ivan Župec in Kazimir Perko. Po prihodu v Santiago v Čilu so pot nadaljevali do Mendoze v Argentini, nato pa vstopili v nacionalni park Aconcagua. Iz Punte del Inca so nato krenili proti bazi. 24. januarja so prišli v bazo Plaza del Mulas na 4265 m. Naslednji dan so se fantje podali proti vrhu, najprej do Nino de Condores. Konec januarja so že poskušali priti do vrha, pa jih je zaustavilo vreme. Nekaj dni kasneje so znova poskusili. Naj- prej sta do vrha prispela Kazimir Perko in Boris Strmšek ter pot nadaljevala na Berlino, nato pa skupaj z odpravo Jugoslovanov plezala proti vrhu. 3. februarja sta stopila na vrh; Boris Strmšek je s sabo ponesel tudi smuči in poskrbel za še en podvig: kot prvi Slovenec se je s smučmi spustil z vrha Aconca-gue. Po redkih pasovih snega je prismučal do višine 4800 metrov. Nekoliko kasneje sta vrh dosegla Mirko Renčelj in Dušan Rauter ter po nekaj dneh tudi Stanko Fekonja in Ivan Župec. Za Kazimirja je bila omenjena pot poleg vseh težav, ki se ob tako zahtevnih podvigih pojavljajo, nekaj posebnega. "Nič ni lepšega kot stopiti na vrh in se zares počutiti, kot da si na vrhu sveta," pravi. "Solze se rodijo v očeh, v srcu pa neverjetno zadovoljstvo, ki kljub mrazu v vseh okončinah in vseh delih telesa prinaša sonce. Še toliko bolj, ker Boris Strmšek - prvi Slovenec na smučeh na vrhu Aconcague Kazimir Perko na vrhu Acon-cague je uspešen pohod okronal tudi uspešen spust s smučmi. Zagotovo je volje ostalo še veliko, vendar si je treba najprej oddahniti od tega napornega vzpona. Veliko volje in dela je bilo potrebno, da je bil uspešen. Veliko tudi pomoči vseh sponzorjev, ki so prispevali sredstva. Ampak največ ljubezni do gora in do blaženega miru, ki se polasti v srcu prav na vrhu." Kazimir si bo lep dogodek zagotovo zapisal globoko v srce, prav gotovo pa bo vtise z veseljem delil tudi z mladimi planinci, ki bi radi kdaj posegli tako visoko kot on. Uspeha so se z njim veselili tudi člani Kolpin-gove družine, katere član je, in njegovi prijatelji, prisrčen sprejem pa so mu pripravili tudi krajani krajevne skupnosti Sveti Tomaž. Verjetno bo še nekaj časa trajalo, da se čustva in strasti umirijo, veselje in radost pa ne bosta nikoli minila. Kako bi tudi mogla, ob takem podvigu! Ni toliko pomembno v očeh drugih kot samega sebe, da si tam in čutiš nekaj posebnega, nekaj, česar ne moreš opisati. Po besedah Kazimirja je vredno prezeblih prstov in vseh naporov. V srcu namreč vselej ostane toplina posebne vrste. Mateja Hržič Posušila jih je navzven z veliko krtačo, na koncu pa oblikovala z Wet gelom. Simona ima zelo čist obraz, zato je Nina Škerlak pri njej uporabila zelo malo tekočega pudra. Z močnimi senčili ji je poudarila veki in na trepalnice nanesla črno maskaro. Ustnice ji je očrtala in nanje nanesla glos. Poslovni svet oziroma poklic, ki ga bo Simona po končanem študiju opravljala, kljub mladosti zahteva eleganco. Zato so se v modnem studiu Barbare Plavec odločili za kombinacijo zgornjega še vedno živahnega dela z elegantnimi hlačami v bež barvi in torbico v enaki barvi. Rutica okrog vratu in eleganten pas sta izbrana oblačila le še dopolnila. Simona se bo v poslovnem svetu kmalu srečala s kostimi, ki jih lahko popestri in jim da nekoliko mladostnejši videz z različnimi barvnimi pasovi, torbicami in čevlji. Za letošnjo pomlad ji svetujejo, da izbira med oblačili ognjenih barv. Glede na postavo si zaenkrat lahko privošči skoraj vse. V športnem studiu Olimpic so za Simono izbrali program Olimpic s poudarkom na vzdrževanju telesne kondicije in ob- Simona v oblačilih za letošnjo pomlad iz prodajalne NAF NAF v Murkovi ulici. Foto: Črtomir Goznik likovanju želene postave. Kot je povedal prof. Vlado Čuš, strokovni vodja studia, ga bo brezplačno obiskovala mesec dni. MG Popust frizerstva Stanka v marcu JUZNA AMERIKA / v osrcju pragozda (v.) Domovanje legend čepel sem na deski med stranicama plovila. Rosilo je. Veter, ki ga je ustvarjal drve~i ~oln, nas je bi~al z vodnimi kapljami. Na ovinkih in brzicah je v notranjost nekajkrat planila reka. Bil sem moker in pošteno me je zeblo. Stiskal sem se v klop~i~ in se skušal zaš~ititi s pelerino. Preklinjal sem izbiro prvega sedeža v plovilu. Na kljunu je vihrala zastava iz polivinila in mi vedno znova zakrivala pogled. Vanj je bil zavit indijanec ustrojenih potez, ki je sedel na bencinskem sodu. Možakar s polnimi lici, ki so skrivala žogico koke, je bil naš navigator. Z rdečimi očmi je nemo pregledoval gladino reke in z rokami opozarjal krmarja na ovire. Tu pa tam je poprijel za drog in s krepkim odrivanjem od dna pomagal obračati dolgo plovilo v zahtevnih slalomih skozi brzice. V čoln smo se vkrcali zgodaj zjutraj po izdatnem zajtrku. Prostor med zadnjo klopjo in krmo smo zapolnili z opremo. Odpravljali smo se v divjino in prtljage je bilo temu primerno veliko. Sestavljali so jo sod bencina, kuhalnik, šotori, posode, nahrbtniki, škatla s teleskopom, posode za vodo, šopi banan, vreča moke, jajca, stročnice in druga tropska hrana. Nastali hribček smo skrbno prekrili s polivinilom. V trenutku, ko je naš krmar Hugo prebudil 55 konj v izvenkrmnem motorju, se je mrtva lesena klada spremenila v letečo ptico. Počasna vožnja tovornjaka prejšnjega dne je postala zgodovina. Ravne dele reke smo kraljevsko preleteli, trenutek za tem pa smo se previdno plazili, zavijali in nagibali skozi pasti brzic. Ovir je bilo polno. Skale, potuhnjene veje, včasih ogromna mrtva drevesa, nasedla na plitvinah, so čakali na nepazljivost kapitanov. Vsa- kič, ko je dno čolna zamolklo udarilo v skale, me je stisnilo v grlu. Reka bi bila v Evropi ponos kanuistov in kajakašev. Prve ure vožnje je bila pokrajina razgibana. Na svoji levi smo za sabo pustili verigi gričev, ki izginejo. Vabi jih demon El Dorado z lažno obljubo bogastva. Tu je eden izmed domov legende o skrivnostnem mestu Patiti. Gričevnata pokrajina Intacibla zgodbi popolnoma ustreza. Sin Inke Huayna Capac je odkril v džungli majhno verigo gora. Podjarmil si je njene prebivalce in ozemlje naselil s svojimi ljudmi. Na pobočjih je uredil poljedelske terase. Pri izdelavi le-teh je odkril rudnik zlata in postavil je mesto. Dokumenti iz »Kajman, kajman,« so zdrsnile polglasne besede mimo umazanih zob navigatorja. sta vzporedni z Andi. Na desnem bregu reke pa so za nami ostajala redka naselja, razpeta med reko in kolovozom, ki je še vedno spremljal vodni trak. Za praznim levim bregom se je širilo ogromno območje s pomenljivim imenom "Intacibla"-Nedotakljivo. Ta največji del parka Manu je poln skrivnosti. Namenjen je domorodcem. Raziskovalcem, ljudem iz vasi, turistom, vsakumur, ki mu zeleni baldahin ni dom, je vstop strogo prepovedan. Le redki iskalci zakladov si drznejo potopiti se v zeleno temo. Nekateri za vedno poznega 16. in 17. stoletja nadaljujejo fantastično pripoved. Sli, ki jih je ustanovitelj Patitija poslal v Cuzco, so naleteli na pravkar prispele Špance. S številnimi inkovskimi velikaši in stotinami lam, otovorjenimi z zlatom, so se umaknili v skrivnostno pribežališče in za vedno izginili. Vse bi lahko bila preprosta legenda. Toda Melchor Carlos, pravnuk zadnjega inkov-skega vladarja, je ob svojem povratku v Španijo izjavil, da so mu zaželeli srečno pot tudi nekateri prebivalci Patitija, ki so s tem namenom prišli v Cuzco. Ponedeljek, 11. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Utrip. 8.55 Zrcalo tedna. 9.15 Iz popotne torbe. 9.30 Marko, mavri~na ribica. 9.50 Pravlji~ne živali, serija 10.15 Skrivnosti templjev v Angkorju, dokum. oddaja. 11.10 Na vrtu. 11.35 Zapuščina davnine, dokum. serija. 12.00 Huma-nistika. 12.30 Parada plesa. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.05 Ljudje in zemlja. 15.55 Dober dan, Koroška. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Recept za zdravo življenje. 17.50 Radovedni Taček: Koza. 18.05 Telebajski, 69. oddaja. 18.30 Žrebanje 3x3 plus 6. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Julija, 6. epizoda. 20.50 Svetovni izzivi. 21.20 (Ne)znani oder 22.00 Odmevi. 22.50 Dosežki. 23.10 Branja. 23.15 Recept za zdravo življenje, pon. 0.10 (Ne)znani oder, pon. 0.35 Svetovni izzivi, pon. 1.05 Kraljica Kat, Karmela in sveta Judita, nadaljevanka. 1.55 Strela z jasnega, pon. 9. dela. 2.45 Parada plesa, pon. 3.05 Homo turisticus, pon. 3.25 Studio City, pon. 4.35 Končnica, pon. 5.35 Šport. SLOVENIJA 2 15.25 Sfinga, serija. 16.15 Rad imam Lucy, 177. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 9. del. 17.45 [olar~ek, Hlm. 18.00 Horace in Tina, nadaljevanka. 18.25 Štafeta mladosti. 19.15 Videospotnice. 20.00 Studio City. 21.00 Končnica. 22.00 Hladna vojna, dokum. serija. 22.50 Brane Rončel izza odra. 0.15 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 53. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 103. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 45. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 35. dela. 13.10 Športna scena, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Diagnoza: Umor, zadnji del. 16.25 Esmeralda, 36. del. 17.20 Tri sestre, 46. del. 18.15 Vsiljivka, 104. del. 19.15 24 ur 20.00 TV Dober dan, 3. del. 20.55 Sedma nebesa, 5. del. 21.50 Providence, 10. del. 22.40 JAG, 54. del. 23.30 M.A.S.H., 127. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock, pon. 6. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde, v živo. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 250. del. 15.10 Mladi in nemirni, 116. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 7. del. 17.40 Podivjani Stark, 11. del. 18.10 Roseanne, 16. del. 18.40 Korak za korakom, 12. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jer-ryja Springerja. 20.00 Superfilm: Bolje ne bo nikoli, am. film. 22.30 Dharma in Greg, 2. del. 23.00 Cybill, 23. del. 23.30 Noro zaljubljena, 15. del. 0.00 Show, pon. 0.45 Rdeče petke, serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 It. nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Automobille, pon. 15.30 Avtodrom, pon. 15.45 Reporter X, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Popotovanja z Janinom: Indija. 21.00 To je Bush, 4. del. 21.30 Magazin. 22.00 Hokej. 22.30 Motor show report. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 otroški program. 12.00 Novice. 12.25 Jezikomer. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Film. 15.00 Novice. 15.05 Spoznavanje, dokumentarna serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 SOS, dokumentarna oddaja. 19.00 Kviz. 19.12 Jezikomer 19.13 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokum. oddaja. 20.55 Latinica. 22.30 Odmevi. 22.50 Šport danas. 23.05 Fenomen, film. 1.05 Zopet znova, serija. 1.50 Becker 2., serija. 2.10 Normal, Ohio - serija. 2.35 Od prijema do sojenja, serija. 2.55 The Ugly War, dokumentarni film. 3.45 Film. 5.15 Remek. 5.30 Auto-magazin. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 8.55 Prizma, multinacionalni magazin. 9.50 Svet zabave. 10.20 Mir in dobro. 10.50 Klemperer, serija. 11.40 Oddaja o kulturi. 12.10 Cafe Cinema. 13.35 Hruške in jabolka, kuharski dvoboj. 14.05 Glamour Cafe. 15.05 Najava programa. 15.10 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Ansur, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 17.55 Najava programa. 18.30 Kviz. 19.00 Najava programa. 19.05 Normal, Ohio - serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Zopet znova, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Becker 2., serija. 21.40 The Ugly War, dokum. film. 22.30 Najava programa. 22.35 Seinfeld, serija. 23.00 Zmešnjave, serija. 23.50 Življenje na severu, serija. HTV 3 18.50 Auto-magazin. 19.30 Glasbeni program. 20.10 Petica. 21.20 Najboljša dirka na svetu, am. film. 0.40 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program. 7.45 Fant zre v svet, serija. 8.10 Divji bratje s šarmom, serija. 8.30 Korak za korakom, serija. 8.55 Sabrina, serija. 9.15 Melrose Place, serija. 10.00 Ameriški predsednik, komedija. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 McHaleova mornarica, komedija. 22.00 V vlogi boga, triler. 23.30 Alarm za kobro 11, serija. 0.20 Anthony Dellaventura, serija. 1.00 Pira-nje, grozljivka. 2.30 V vlogi boga, triler. 4.00 V hladu dneva, drama. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Nedeljski otrok, komedija. 11.50 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Orientacija. 12.35 Podobe Avstrije. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Julija, serija. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki 2. 22.30 Kraj srečanja kultura. 0.00 Čas v sliki 3. 0.30 Clockers, drama. 2.35 li s strani. 2.40 Kraj srečanja kultura. 4.10 Dobrodošli v Avstriji. Torek, 12. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Mostovi. 9.10 Bisergora, lutkovna nanizanka. 9.25 Radovedni Taček: Koza. 9.35 Čarobni šolski avtobus, risana nanizanka. 10.00 Zgodba o pingu. 10.40 Recept za zdravo življenje: Motnje srčnega ritma. 11.30 Obzorja duha. 12.00 Julija, 6. epizoda. 13.00 Poročila. 13.15 Dobro jutro. 15.00 Intervju. 15.55 Prisluhnimo tišini. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Evro, dokum. serija. 17.15 Podjem: Protibirokratski program. 17.45Šiv v času, francoska dokum. nadaljevanka. 18.05 Zlatko Zakladko: Pohajkovanje pod Gorjanci. 18.20 Skrivnosti: Smrt. 18.25 Knjiga mene briga. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Mednarodna obzorja. 20.55 Aktualno. 22.00 Odmevi. 22.50 Marseillska trilogija, drama. 0.25 Evro, pon. 8. dela. 0.40 Podjem, pon. 8. dela. 1.15 Mednarodna obzorja, pon. 2.05 Aktualno, pon. 2.55 Strela z jasnega, pon. 10. dela. 3.40 Marseillska trilogija, pon. 1. dela. 5.30 Šport. SLOVENIJA 2 14.20 Studio City. 15.15 Končnica. 16.15 Rad imam Lucy, 178. epizoda. 16.45 Strela z jasnega, 10. del. 17.40 Zaspi, ljuba moja, ameriški čb-film. 19.15 Videospotnice. 20.00 Nogometna oddaja. 20.35 Liga prvakov v nogometu. 22.35 Ženska izprijenost, film. 0.25 Predor, slovenski kratki film. 0.35 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 54. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 104. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 46. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 36. dela. 13.10 TV Dober dan, pon. 3. dela. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, mladinska nanizanka. 15.30 Mesto angelov, am. nadaljevanka. 16.25 Esmeralda, 37. del. 17.20 Tri sestre, 47. del. 18.15 Vsiljivka, 105. del. 19.15 24 ur. 20.00 Preverjeno. 20.45 Resni~ne zgodbe: Ponovno med ljudmi, ameri{ki film. 22.25 JAG, 55. del. 23.10 M.A.S.H., 128. del. 23.40 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock, pon. 7. dela. 12.00 Dvakrat v življenju, pon. 2. dela. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 251. del. 15.10 Mladi in nemirni, 117. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 8. del. 17.40 Podivjani Stark, 12. del. 18.10 Roseanne, 17. del. 18.40 Korak za korakom, 13. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Kung fu: Sre~na zvezda, hongko-n{ki film. 22.00 Dharma in Greg, 3. del. 22.30 Cybill, 24. del. 23.00 Noro zaljubljena, 16. del. 23.30 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.20 Rdeče petke, erotična serija. TV3 7.00 Pokemoni, serija. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Italijanska nogometna liga, posn. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Ježek Show, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skr nje, kontaktna oddaja. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 67. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Udarna mo~, ameri{ki akcijski film, 1998. 22.00 Naj N - nogometni studio. 23.00 Kuharski dvoboj. 23.45 Videalisti, slovenska glasbena lestvica. 0.15 Videostrani. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.35 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Morski volk, am. TV film. 15.00 Novice. 15.05 Spoznavanje, serija. 16.15 Težimo k boljšemu. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Govorimo o zdravju. 19.00 Kviz. 19.15 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Skupaj do zvezd. 20.55 Forum. 21.55 Glasba. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Skriti srednji vek, serija. 23.45 Mestni kavboj, film. 1.55 Glavno mesto, serija. 2.40 Prijatelji, serija. 3.10 Veronikine skrivnosti, serija. 3.35 Pravica za vse, serija. 4.20 Od prijema do sojenja, serija. 4.40 Morski volk, am. film. 6.10 Glasbeni program. HTV 2 9.35 SOS, dokum. oddaja. 10.05 Auto-magazin. 10.45 Zopet znova, serija. 11.30 Hit HTV-ja. 12.15 The Ugly War, dokumentarni film. 13.05 Hruške in jabolka. 13.35 Latinica. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Legenda o Skritem mestu. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 18.30 Kviz. 19.05 Veronikine skrivnosti, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Glavno mesto, serija. 20.55 Polni krog. 21.15 Prijatelji 8., serija. 21.50 Pravica za vse, serija. 22.35 Najava programa. 22.40 Seinfeld, serija. 23.05 Zmešnjave, serija. 23.55 Življenje na severu, serija. HTV 3 17.25 Petica. 18.35 Nogomet: Magazin Lige prvakov. 19.30 Glasbeni irogram. 20.10 Košarka: NBA Action. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.35 Monoplus. 23.15 Nogometna Liga prvakov. 23.45 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.30 Otroški program. 7.50 Korak za korakom, serija. 8.35 Čarovnice, serija. 9.15 Melrose Place, serija. 10.00 Past, triler. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Otroški program. 14.30 Rožnati panter. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Melrose Place, serija. 16.30 Sedma nebesa, serija. 17.15 Sabrina, serija. 17.40 Čarovnice, serija. 18.30 Caroline v mestu, serija. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Medicopter 117, serija. 21.05 Policaj iz Tulza. 22.40 Seks v mestu, serija. 23.05 Nogomet, poročilo. 0.10 Ko trobente utihnejo, drama. 1.35 Intimna priznanja, serija. 2.00 Clockers-Preprodajalci, drama. 4.05 Faust, serija. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Komedija. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 12.35 Pregled tedna. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Dobrodošli v Avstriji. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Univerzum. 21.05 Magazin. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Na prizorišču. 23.05 Magazin. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Tema, magazin. 2.05 Talkshow. Sreda, 13. marec SLOVENIJA 1 6.30 Poročila. 6.35 Dobro jutro. 7.30 Poročila. 7.35 Dobro jutro. 8.30 Poročila. 8.40 Dober dan, Koroška. 9.10 Trojčice, nanizanka. 9.35 Risanka. 9.45 Grdi raček Tine, nanizanka. 10.10 Zlatko Zakladko. 10.25 Knjiga mene briga. 10.40 Skrivnosti: Smrt. 10.45 Evro, dokum. serija. 11.00 Podjem. 11.35 Cik cak. 11.55 Mednarodna obzorja. 13.00 Poročila. 13.10 Dobro jutro. 14.55 Aktualno. 15.55 Mostovi. 16.30 Poročila. 16.40 Vaš tolar 17.00 Boj za obstanek, pz. serija. 17.50 Kviz. 18.40 Risanka. 19.00 Novice. 19.05 Vaš kraj. 19.20 Vreme. 19.30 Dnevnik. 20.00 Dave, am. film. 22.00 Odmevi. 22.55 Simfoniki RTV Slovenija predstavljajo. 23.45 Boj za obstanek, pon. 0.40 Strela z jasnega, pon. 1.30 Previdno zakleni, film. 2.45 Koncert. 4.20 Šport. SLOENIJA 2 14.40 Euromusica, 2. del. 15.10 Homo turisticus. 15.30 Rad imam Lucy, nanizanka. 16.00 Strela z jasnega, 11. del. 16.55 Falun: SP v smučarskih skokih, prenos. 19.10 Videospotnice. 20.00 Liga prvakov v nogometu. 0.00 Prvi val, nanizanka. 0.45 Carmen, am. nemi ~b-film. 1.45 Videospotnice, pon. POP TV 9.10 JAG, pon. 55. dela. 10.00 Vsiljivka, pon. 105. dela. 10.55 Tri sestre, pon. 47. dela. 11.50 Esmeralda, pon. 37. dela. 13.15 Preverjeno, pon. 14.05 Dragon Ball, serija. 14.30 Power Rangers, nanizanka. 15.30 Mesto angelov. 16.25 Esmeralda, 38. del. 17.20 Tri sestre, 48. del. 18.15 Vsiljivka, 106. del. 19.15 24 ur 20.00 Umor na sen~ni gori, am. film. 21.40 Tretja izmena, 8. del. 22.30 JAG, 56. del. 23.30 M.A.S.H., 129. del. 0.00 24 ur, pon. KANAL A 10.40 Matlock, pon. 8. dela. 12.00 Dannyjeve zvezde. 13.00 Ricki Lake, pon. 14.20 Obala ljubezni, 252. del. 15.10 Mladi in nemirni, 118. del. 16.00 Ricki Lake. 16.50 Matlock, 9. del. 17.40 Podivjani Stark, 13. del. 18.10 Roseanne, 18. del. 18.40 Korak za korakom, 14. del. 19.10 Meteor, vreme. 19.15 Šov Jerryja Springerja. 20.00 Magazin. 20.45 Rock'n'roll, nadaljevanka. 21.40 Dharma in Greg, 4. del. 22.10 Cybill, nanizanka. 22.40 Noro zaljubljena, 17. del. 23.10 Šov Jerryja Springerja, pon. 0.00 Rdeče petke, serija. TV 3 7.00 Pokemoni. 7.30 Wai Lana joga. 8.00 Iz domače skrinje, pon. 9.30 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 11.00 Udarna moč, pon. 13.30 Kuharski dvoboj, pon. 14.15 Pokemoni, serija. 14.45 Videalisti. 15.15 Naj N, pon. 16.15 Pa po lojtrci gor, pa po lojtrci dol. 16.45 Iz domače skrinje. 18.15 Kuharski dvoboj. 19.00 Pokemoni, 68. del. 19.30 Wai Lana joga. 20.00 Dilema. 22.00 Sijaj. 22.30 Reporter X. 23.00 Kuharski dvoboj, pon. 23.45 Videalisti. HTV 1 7.00 Dobro jutro, Hrvaška. 9.40 Od prijema do sojenja, serija. 10.00 Novice. 10.05 Izobraževalni program. 11.00 Otroški program. 12.00 Novice. 12.15 TV koledar 12.40 Brazilski akvarel, serija. 13.30 Munja, am. film. 15.00 Novice. 15.05 Spoznavanje, dokum. serija. 16.00 Izobraževalni program. 16.45 Hrvaška danes. 17.05 Vsakodnevnica. 18.30 Dokumentarec. 19.00 Kviz. 19.15 LOTO 7/39. 19.20 Risanka. 19.30 Dnevnik. 20.05 Dokumentarno-zabavna oddaja. 20.40 Pol ure kulture. 21.10 Trenutek spoznanstva. 21.45 TV interview. 22.40 Odmevi. 23.00 Šport danes. 23.15 Euromagazin. 23.50 Film. 1.35 Serija. 2.20 Simpsonovi, serija. 2.45 Od prijema do sojenja, serija. 3.05 Prekinitek programa. 5.30 Nikita 3., serija. 6.15 Glasbeni program. HTV 2 9.20 Prostor, ~as, arhitektura. 10.00 Najboljša dirka na svetu, am. film. 13.20 Forum. 14.20 Moderato cantabile, oddaja. 15.05 Otroški program. 16.05 Novice. 16.10 Abel potuje z dvigalom, serija. 16.40 Hugo. 17.05 Brazilski akvarel, serija. 17.55 Najava programa. 18.00 Panorama. 18.30 Kviz. 19.05 Simpsonovi, serija. 19.30 Remek. 19.45 Od prijema do sojenja, serija. 20.10 Gilmoreice, serija. 21.00 Polni krog. 21.20 Dosjei X, serija. 22.05 Dokumentarni film. 23.05 Seinfeld, serija. 23.30 Zmešnjave, serija. 0.20 Življenje na severu, serija. HTV 3 19.30 Glasbeni program. 20.15 Nogometna Liga prvakov - oddaja. 20.35 Nogometna Liga prvakov, prenos. 22.35 Transfer. 23.20 Nogometna Liga prvakov. 23.50 Glasbeni program. AVSTRIJA 1 6.20 Otroški program. 8.05 Korak za korakom, serija. 8.25 Sabrina, serija. 8.50 Čarovnice, serija. 9.30 Melrose Place, serija. 10.15 Columbo. 11.45 Confetti tivi. 13.25 Maček Billy. 14.30 Risana serija. 14.55 Simpsonovi, serija. 15.20 Korak za korakom, serija. 15.45 Serija. 16.25 Sabrina, serija. 16.50 Smučarski skoki, prenos. 19.00 Dharma in Greg, serija. 19.30 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Šport. 20.15 Nogomet, Liga prvakov. 23.35 Ime mi je Virgil Tibbs, kriminalka. 1.20 Premetena profesionalca, komedija. 3.05 Piranje, grozljivka. AVSTRIJA 2 9.00 Čas v sliki. 9.05 TV kuhinja. 9.30 Bogati in lepi, serija. 9.50 Zlata dekleta, serija. 10.15 Dvojčici iz Zillertala, film. 11.45 Vreme. 12.00 Čas v sliki. 12.05 Magazin. 13.00 Čas v sliki. 13.15 TV kuhinja. 13.40 Tri dame z žara, serija. 14.05 Svila in žamet, serija. 14.50 Podeželski zdravnik, serija. 15.35 Bogati in lepi, serija. 16.00 Talkshow. 17.00 Čas v sliki. 17.05 Magazin. 18.45 Loto: 6 iz 45. 19.00 Zvezna dežela danes. 19.00 Čas v sliki. 19.53 Vreme. 20.00 Pogledi s strani. 20.15 Modrobele zgodbe, serija. 21.00 Reportaža. 21.45 Pogledi s strani. 22.00 Čas v sliki. 22.30 Magazin. 23.15 Dokumentarec. 0.00 Čas v sliki. 0.30 Veronikine skušnjave, serija. 0.50 Zlata dekleta, serija. 1.15 Na prizorišču. 1.45 Talkshow. 2.45 Pogledi s strani. 2.50 Magazin. KVIZ PIRAMIDA RADIOPTUJ 89.8'>98,2°i04,3mhz Vsak ponedeljek med 21. in 22. uro pripravlja in vodi: vladimir KAJZOVAR ^ Mercator ■m^: 02 / 77122 61 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 wučňmHsfď Vsak četrtek ob 20.00 uri micoům n 01. Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo 02. Štirje Kovači - Ni vse bogastvo 03. Slovenski zvoki - Nič ne tricaj 04. Savinjskih 7 - Nel(oga rad imaš 05. Ans. Krjavelj - Krjaveij je živei 06. Mladi upi - Andraževa harmonilta 07. Šaleški fantje - Zadnjič pod oicnom 08. Ans. Vigred - Domača uganica 09. Ans. Špik - Za tvoj praznik 10. Bratje iz Oplotnice - Stari panj 11. Slovenski kvintet - Po tebi hrepenim 12. Ans. Pogum - Kresničke 13. Ans. Nanos - Kjer veselje je doma Zmagovalec meseca februarja: Igor in Zlati zvoki: Polka tanc. Še eno možnost v marcu imajo: Vesele Štajerke - Na Štajersko gremo. 1. Evita - Pojdi z mano 2. Werner in Natalija - Angel moj 3. Brina - Drobtinica 4. Zlatko Dobrič - Lumparlja mix 5. Mili - Dar neba 6. Aleksander Jež - Vse Slovenke bi rade b'le manekenke 7. Beno in Konči - PIjmo ga Zmagovalec meseca februarja: Marinero - Pa sem postal falot. Še eno možnost v marcu ima: Evita-Pojdi z mano. Poskočnih 13 Glasujem za:_ Veličastnih 7 Gla§oviilce poSljite na dopisnicah na na§lov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj O" Nagrado založbe Mandarina prstne: Borut Poš, Zgornji Duplek 34 c, 2241 Spodnji Duplek ČETRTEK, 7. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 Horoskop. 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.20 NOVA. 11.35 HIT STYLING. 12.00 Poročila radia BBC, Z ormo{kega konca (Majda Fridl). 13.10 ŠPORT. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 RAJŽAMO IZ KRAJA V KRAJ: Sela. 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). PETEK, 8. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice ({e ob 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, 12.15 Kulturni križemkražem. 12.30 Potrebe po delavcih. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glu{ič). 18.15 Napotki za du{evno zdravje (mag. Bojan Šinko). 18.30 EVROPA V ENEM TEDNU (BBC). 20.00 Glasbena oddaja Peta noč. 22.00 KLUBSKA SCENA (DJ Jure in Rado). 23.00 DJ TIME. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Slovenske gorice). SOBOTA, 9. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.40). 5.45 Na dana{nji dan. 6.00 Obvestila ({e 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi ({e 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 12.00 Poročila radia BBC. Pogovor ob kavi (Tja{a Mrgole - Jukič). 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 18.00 RADIJSKI KVIZ (Janko Bezjak). 20.00 ŠPORT 21.00 POPULARNIH 10 (David Breznik). 22.05 ŽIVIMO LEPO (Sa{a Einsiedler). 23.00 Mitja in Petja show (Petja Janžekovič in Mitja Učakar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koro{ki radio). NEDELJA, 10. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE ({e 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.40). 7.15 HOROSKOP 8.15 MISLI IZ BIBLIJE. 8.40 Po romarskih poteh (Ciril Arih). 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasvet (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Poročila radia BBC, Opoldan na Radiu Ptuj, Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV 19.00 LESTVICA SLOVENSKIH RADIJSKIH POSTAJ. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 11. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC, SREDI DNEVA (šport - Danilo Klajnšek). 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.15 Novosti knjižnih založb. 16.30 Mala ptujska in ormoška kronika (Martin Ozmec). 17.30 POROČILA. 18.00 KULTURA. 20.00 AVTO TIMES in COUNTRY (izbor Rajka Žule). 21.00 KVIZ PIRAMIDA (Vladimir Kajzovar). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). TOREK, 12. marca: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVET 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 V ŽIVO. 20.00 A-B-C-D (Davorin Jukič). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Triglav). SREDA, 13. marca: 5.00 Uvod. 5.30 Novice (še 6.30, 7.30, 8.30., 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.40 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.45). 7.15 HOROSKOP 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.10 AVTO TIMES. 11.40 SKRITI MIKROFON. 11.50 NOVA. 12.00 Poročila radia BBC. Po Slovenskeh goricah (Zmago Šalamun). 13.10 Šport. 17.30 POROČILA. 18.00 VROČA LINIJA RADIA PTUJ (Darja Lukman - Žunec). 20.00 ŠKRJANČKOV ROPOT (Rado Škrjanec). 22.05 Glasba za lahko noč. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (radio Trbovlje). TURISTIČNI TEDNIK mesta, ki očarajo Sal^t Lake City - olimpijsko in mormonsko mesto Salt Lake City je sedaj bržkone najbolj znano ameriško mesto, saj se je nedavno pojavljalo v vseh mogo~ih medijih in v vsakdanjih pogovorih med ljudmi - zaradi olimpijskih iger seveda. Dokler se nas torej še drži olimpijska evforija, si ga vsekakor velja pogledati z znanih in manj znanih perspektiv. EnkA za nova doživetja NOVI KATALOG PTUJ,Trstenjakova7 02/749-34-56 MARCA 7% POPUST MOŽNOST PLAČILA DO 8 OBROKOV BREZPLAČNE POČITNICE IN POPUSTI ZA OTROKE Potovanja: BALI -17.3, 7.4, 14.4., 21.4.2002,14 x NZ, 270.000 sit, TUNIS, htl 4*, 7 X POL, 49.500 sit, TURČIJA, htl S*, 7 x POL 56.000 sit,... Salt Lake City je za ameriške razmere majhno mesto s komaj 170.000 prebivalci v nekaj več kot dvomilijon-ski ameriški zvezni državi Utah. Svojo zgodovino je začelo pisati 24. julija 1847, ko se je na majhnem gričku nad Velikim slanim jezerom zasoplo ustavil Brigham Young, vodja ekspedicije mormonskih pionirjev, ki jih je v več kot enoletni eksodus iz zvezne države Illinois na vzhodu pognalo nasilje njihovih nemormonskih sodržavljanov. Ameri{ki Mojzes, kot ga dandanes mnogi imenujejo, je odločno zabil palico v tla in z vzklikom "This is the place!" oznanil pomembno prelomnico v zgodovini osvajanja ameriškega divjega zahoda. Na tem mestu stoji danes impozanten spomenik. Mormonski pionirji, ki so se jim množično pridruževali spreobrnjeni evropski priseljenci, so z veliko truda in skrbi odljudno pokrajino spremenili v nekakšen paradiž, ki mu je vladala odločna teokracija pod taktirko Brig-hama Younga. Glavna znamenitost Salt Lake Ci tyj a je veličasten mormonski tempelj, ki so ga mormonski pionirji gradili iz trdega granita kar 40 let z enako pridnostjo in misijonarsko vnemo, s kakršno njihovi potomci danes vabijo trume obiskovalcev k spoznavanju mormonske zgodovine. Omenjeni tempelj obiskovalci žal lahko občudujejo le od zunaj, kajti vstop v notranjost je dovoljen le tistim redkim izbrancem (seveda mormonom), ki so spoznani za vredne stopiti v "Božjo hišo". Zato pa razočarane hitro potolažijo z vodenjem po Temple Squaru, ki zajema spominski muzej Josepha Smitha, ustanovitelja mormonske cerkve oz. Cerkve Jezusa Kristusa Svetih iz Poslednjih Dni, kot se uradno in raje nazivajo, novi Tabernacle Choir Building z enim najboljših pevskih zborov na svetu, seveda pa ne pozabijo omeniti tudi največjega centra za raziskovanje rodovnikov na svetu (Genealogy Re- Nagradno turistično vprašanje V teh dneh je na obisku na Ptuju Alan Smith, generalni sekretar mednarodnega tekmovanja Narodi v razcvetu. Med tridnevnim delovnim in prijateljskim obiskom se bo poskušal ~im bolj seznaniti z mestom, njegovo okolico in projekti na podro~ju varovanja okolja, ohranjanja kulturne in naravne dediš~ine. Njegovi gostitelji bodo ob mestni občini tudi člani delegacije, ki se je udeležila lanskega finalnega tekmovanja Narodi v razcvetu v Shenzhenu na Kitajskem. Pogovarjali se bodo tudi o tem, da naj bi Ptuj postal neke vrste delavnica za bodoče udeležence tega tekmovanja iz Slovenije in širšega evropskega okolja. Danes se bo Alan Smith srečal tudi z županom Slovenskih Konjic in direktorjem ptujske Bistre dr. Štefanom Čelanom, jutri pa bo obiskal še Izolo in Ljubljano. Podjetje ptujskih turističnih vodnikov so Ptujske vedute, se glasi pravilen odgovor na zadnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Jožica Vrabic, Kupčinji Vrh 1, Stoperce. Čestitamo! Danes se bomo sprehodili po ptujskih ulicah in trgih. Vseh je več kot 200 - pravzaprav natanko 201. Zadnje poimenovanje je bilo izvedeno pred dvema letoma, ko se je del Trstenjakove preimenoval v Vinarski trg. Komisija za imenovanje in preimenovanje ulic in naselij v mestni občini Ptuj, ki jo vodi Jože Maučec, čaka na nove pobude in predloge. Prebivalci novega naselja okrog nove cerkve na Rogoznici pred-lagajajo, da bi se njihova ulica imenova- Po Murkovi do Mestne hiše. Foto: Črtomir Goznik NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Najštejte vsaj štiri ptujske ulice, ki se imenujejo po znanih slovenskih jezikoslovcih, slavistih, literatih in pesnikih? Ime in priimek: Naslov: Davčna številka: la Ulica Božidarja Jakca. Več ptujskih ulic nosi imena jezikoslovcev, slavistov, literatov, pesnikov, ki so se bodisi rodili na tem območju bodisi v tem okolju delovali. Prav tako bi se to okolje lahko poklonilo še nekaterim drugim znanim ljudem s Ptujskega in širše. Med temi so na primer Hinko Druzovič, glasbeni pedagog in strokovnjak, prvi kustos glasbene zbirke na Ptuju, Stanko Cajn-kar, pisatelj, dramatik in teološki pisec, ter akademik dr. Anton Slodnjak. Danes vprašujemo po vsaj štirih slovenskih jezikoslovcih, slavistih, li-teratih in pesnikih, po katerih so poimenovane ptujske ulice in trgi. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj in Mercatorje-va nakupovalna torba. Odgovore pričakujemo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 15. marca. search Center), kjer vas pozdravijo nešteti računalniki z zavidljivo dodelanimi rodovniki predvsem evropskih kraljevskih hiš, da navadnih smrtnikov, če so seveda člani njihove cerkve, niti ne omenjamo. Vsepovsod vas sprejmejo pretežno mladi ljudje z brezhibnim nasmeškom in še bolj brezhibno obleko; na marsikateri visi črna priponka, ki označuje mormonske misijonarje, kakršne vidimo pri nas tudi na ljubljanskih, mariborskih in celjskih ulicah. Mestni veljaki so pretežno mormoni, zato se ne gre čuditi, če je bilo v času olimpijskih iger čutiti nekak pridih puritanske moralnosti, kjer ni spolnih odnosov pred poroko, po poroki pa naj bo ženska ob tolikih otrocih, kolikor jih da ljubi Bog (in mož) predvsem mati, pridna gospodinja in zvesta žena. Težava je le v tem, da so bili prvi vodje cerkve veliko manj moralni. Zelo svojevrstno in še bolj svojevoljno razumevanje svetopisemske Stare zaveze, ki je bilo podkrepljeno s "še eno zavezo Jezusa Kristusa" oziroma Mormonovo knjigo (od tod vzdevek "mormon"), je pripeljalo do prakticiranja mnogoženstva, zaradi česar so bili mormoni v glavnem pregnani iz Illinoisa. Že omenjeni Brigham Young se je po biblijskih očakih zgledoval tudi po tem, da je v pravem abrahamovskem stilu ob svoji smrti zapustil kar 17 žena in 56 otrok ter 400.000 funtov šterlingov dediščine, njegov predhodnik Joseph Smith pa si je pravi harem omislil s 33 ženami, med katerimi so bile nekatere še 15-in 16-letne deklice. Mnogoženstvu je konec naredila šele ameriška vlada, ki si je območje Utaha priključila kot 45. zvezno državo. To je druga plat medalje, a ne olimpijskih iger, temveč mesta, ki ga oblikuje religija, navidez mehka, toda prisotna v vseh kotičkih življenja posameznika in družbe. O samih igrah pa ... To so bile ameriške igre, čeprav gre vse spoštovanje športnikom, našim in tujim, da bo živela olimpijska misel antične Grčije tudi v bodoče. a •i: a NASVETI, ZANIMIVOSTI strokovnjaki energetske svetovalne pisarne svetujejo Izbira ogrevalnega sistema pri novogradnjah in adaptacijah hiš 6. nadaljevanje Za označevanje energijske učinkovitosti naprave je nemški standard DIN 4702 uvedel nor-mni izkoristek. Pri izračunu letnega izkoristka kotla (VDI 2067) je upo{-tevan dejansko izkoristek kotla pri nazivni (100 %) obremenitvi in ne njegova sprememba pri delni obremenitvi. Zaradi tega se DIN 4702 del 8 pri kotlih navaja še tako imenovani normni izkoristek hk), ki se izračuna iz razmerja med letno porabljeno toploto (QH) in letno pridobljeno toploto kotla (QH) pri delni obremenitvi. Diagram na sliki {t. 10 prikazuje normni izkoristek sodobnega kondenzacijskega kotla in normni izkoristek nizkotemepe-raturnega kotla za različne ogrevalne sisteme. Visoki normni izkoristki plinskih kondenzacijskih kotlov so posledica vzdrževanja visoke vsebnost CO2 v dimnih plinih in vzdrževanja visoke temperature povratka. Cim višja je torej vsebnost CO2, tem višje je rosi-šče vodne pare v dimnih plinih. Nadalje velja, čim nižja je temperatura povratka, tem večja je stopnja kondenzacije, s tem pa je tudi nižja temperatura dimnih plinov. 5. CEVNI RAZVOD IN GRELNA TELESA 5.a Cevni razvod Cevni razvod ogrevalne vode, ki poteka od kotla do ogreval v posameznih prostorih, mora biti čim krajši, da so tako tudi toplotne izgube čim manjše. Cevovodi, ki potekajo po neogrevanih prostorih, morajo biti toplotno izolirani. Ločimo enocevne in dvocevne sisteme. Cevni razvodi so lahko v vidni ali nevidni izvedbi. Pri novogradnjah je možna vgradnja v tlake in stene. Kot material za cevi uporabljamo jeklo, baker, umetne materale in kombinacijo različnih materialov. Pri dvocevnih sistemih sta dovod in odvod grelne vode ločena, ogrevala so v sistemu vezana vzporedno. Temperatura dovoda je za vsa ogrevala v zaključenem sistemu enaka. Izvedba dvocevnega sistema je lahko s spodnjim in zgornjim razvodom. Pri enocevnih sistemih so ogrevala v veji oziroma zanki vezana zaporedno. To pomeni, da v vsako naslednje ogrevalo prihaja delno ohlajena voda. Enako oddajo toplote v dveh prostorih je možno doseči samo s povečanjem površine zaporedno vezanega ogrevala. Slika 10: Prikaz izkoristkov pri različnih ogrevalnih sistemih Prednosti enocevnih sistemov pred dvocevnimi so: - hitrejša izvedba in nižja investicija (cevi so položene v kot med steno in tlakom in pokrite s parketnimi letvami, količina cevi je manjša), - ni vidnih cevnih razvodov, - enostavna regulacija (dobro izračunan ogrevalni sistem omogoči, da opravimo hidravlično regulacijo ne reguliranem ventilu), - manj težav z obtočnimi črpalkami, če vgradimo termostatske ventile, - možnost merjenja in delitve stroškov v več stanovanjskih stavbah in individualnih hišah z več stanovanji, priprava površin za setev sladkorne pese Pomladno delo kliče Zgodaj spomladi, ko so njivske površine primerne za obdelavo, je potrebno brazdo poravnati; tako bo vznik enakomeren, pa tudi vsi ostali ukrepi oskrbe bodo lažji. Pomembno pri spomladanski predsetveni obdelavi je, da ne obdelujemo prevlažnih tal. Kalcifikacijo zemlji{~ izvedemo praviloma v jeseni, spomladi to naredimo ~imprej z (najve~ 1000 kg CaO/ha). PRIPRAVA SETVENEGA SLOJA Cilj dobre priprave tal je ustvariti zgornjo plast grudi~aste strukture s strnjeno podlago. Kvalitetno setvi{~e je sestavljeno iz treh slojev: - krovni sloj debeline 2 do 3 cm; ta je mrvičast in omogoča dostop toplote in zraka, - srednji sloj (posteljica) debeline 0,6 do 0,9 cm, v katerega se odlaga seme, - spodnji sloj pod semenom je zgoščen (toda ne zbit) s primerno kapilarnostjo za prehod vode in zračen, da omogoča enakomeren vznik in hiter razvoj mlade rastline. Predsetvenik je prav gotovo najprimernejše delovno orodje, s katerim lahko natančno reguliramo globino obdelave. GNOJENJE Za uspešno rast sladkorne pese in doseganje kvalitetnih ter velikih pridelkov moramo zemljišča oskrbeti z zadostno količino hranil. Na osnovi analize tal ugotovimo, kakšna je založenost s hranili, to pa upoštevamo pri odmeri posameznih elementov pri gnojenju. Pri gnojenju sladkorne pese namenjamo največjo pozornost kalciju (kalcifikaciji zemljišč) in dušiku. Pomembno je tudi, da so ostala hranila sladkorni pesi na voljo v zadostni meri. Posevki na kislih tleh slabo vznikajo, zaostajajo v rasti, bolj so podvrženi vremenskim stresom (suši, visokim temperaturam), vse to pa posledično vpliva na zmanjšanje količine pridelka in sladkorja. Enake negativne učinke dosežemo s čezmernim gnojenjem z dušikom, saj se nam bistveno poveča količina zelene mase (listja in glav) in negativno vpliva na izkoristek sladkorja iz sladkorne pese v tovarni sladkorja. Ce jeseni niste opravili osnovnega gnojenja, vam priporočamo: - če nimate analize tal in v kolobarju redno uporabljate organska gnojila, potrosite od 500 do 800 kg NPK/ha, odvisno od količine organskega gnojila. Upoštevati je treba, da se dušik iz organskih gnojil v prvem letu ne izkoristi v celoti, fosfor in kalij pa imata približno enako gnojilno delovanje kot fosfor in kalij iz mineralnih gnojil. Pred setvijo potrosite še 100 kg KAN/ha, dognojite z 100 do 200 kg KAN/ha; - če organskih gnojil ne uporabljate, potrosite 1000 kg NPK/ha, pred setvijo še od 100 do 200 kg KAN/ha, dognojite z 200 do 250 kg KAN/ha. Na trgu je veliko različnih NPK kombinacij, na voljo so tudi posamična fosforjeva, kalijeva in dušična gnojila. Pri izbiri le-teh se morate čimbolj približati potrebam sladkorne pese. Osnova pri gnojenju je razlika med založenostjo tal s hranili (analiza) in dejstvom, da 50 t korenov odvzame 280 kg K2O, 90 kg P2O5, 220 kg N in 100 kg CaO na hektar. Pri računanju skupne bilance potrebnega dušika moramo upoštevati rezervo v tleh, organsko gnojenje, pa tudi kalcificiranje s karbonatnim apnom. Učinek kalcificiranja s karbonatnim apnom (10 t/ha) je enak kot uporaba 40 kg čistega dušika na hektar. V naših pridelovalnih razmerah gnojimo sladkorno peso z največ 150 kg čistega dušika na hektar. Ker z dušikom ne smemo gnojiti na zalogo (zaradi izpiranja v globlje plasti), potrebe sladkorne pese po dušiku pa so največje v času intenzivne rasti (junij, julij, avgust), je potrebno dognojevanje opraviti do konca maja. V primeru mulč setve je ob gnojenju in predhodni pripravi tal potrebno pred setvijo zatreti plevele. Za njihovo zatiranje uporabimo totalne herbicide (boom—efekt, roundup, touch—down in druge). SEME, SETEV IN SKLOP Seme mora imeti dobro kal- - možnost kasnejše izvedbe v individualnih hišah, kjer je bila v prvi fazi zgrajena in vseljena samo ena etaža, - možnost različnih obratovalnih režimov, če na vsako zanko vgradimo ustrezno regulacijo. Bojan Grobovšek, univ.dipl.ing.str. Energetska svetovalna pisarna na Ptuju, Mestni trg 1, tel. 748 29 46, je odprta za brezplačno svetovanje ob~anom vsak ponedeljek in sredo od 16. do 18.30 ure. Vsi do sedaj objavljeni ~lanki in tudi druga poglavja s podro~ja varčevanja z energijo so dostopni na spletnih straneh: http://www.gi-zrmk.si/ensvet.htm jivost, primerno energijo klitja in visok odstotek enokličnih semen. Osnova za izbor sort so sortni poskusi, usmeritev pa po tipih (lastnosti) na podlagi kvalitete, pridelka in odpornosti proti boleznim. Tipi: - Z: sorte s poudarkom na kvaliteti, zahtevajo popolno tehnologijo, na bolezni so slabo odporne, primernejše za rano do srednje rano spravilo (ZITA, KRISTALL, EMMA); - NZ: prilagodljive sorte, slabše do srednje odporne na bolezni, zato so primerne za srednje rano spravilo (TIP TOP, ANA); - CT: na bolezni (cerkosporo) odpornejše sorte, primerne za pridelavo na območjih, kjer je močnejši napad bolezni, čas spravila srednje ran do pozen (DESNA); - CT/RT: sorte, odpornejše na cerkosporo in bradatost korena -rizomanijo, čas spravila srednje ran do pozen (DOROTEA, CA-NARIA, VESNA, PUMA, TE-RANO). Na tleh, okuženih z virusom rizomanije, le z RT sortami dosegamo ekonomične pridelke. Ugodna temperatura tal za ka-litev je od 8 do12 °C, najnižja pa 4 °C. Optimalni čas setve je od zadnje dekade marca pa do sredine aprila, seveda odvisno od vremenskih razmer. Pogoj za dobro setev je brezhibna sejal-nica, pa tudi kontrola same setve. Sejemo na medvrstno razdaljo 45 cm, razdalja v vrsti je od 16 do 20 cm (končni sklop), kjer je poraba semena 1,2-1,4 SE/ha. Globina setve je od 2 do 3 cm, hitrost setve pa 4 do 5,5 km/h. Miran Korošec, ing. agr., Center za sladkorno peso računalniški kotiček Zanimivosti iz sveta računalništva Avdio predvajalnik podjetja iRiver je pravi poliglot, ki zna predvajati avdio zgoščenke ter takšne, na katerih je glasba posneta v formatih mp3, WMA ali ASF. Za dober zvok skrbi izenačevalnik in zadosti pomnilnika, ki preprečuje preskakovanje glasbe med joggingom. Za povrhu je vgrajen še FM radijski sprejemnik, komunikacija z uporabnikom pa lahko poteka v enem izmed 35 jezikov; žal med njimi ni slovenščine, so pa zato nekateri afriški in jeziki držav bivše Sovjetske zveze. Za konec še cena: 199 USD. *** Sodnik nekega novozelandskega visokega sodišča je prišel na disciplinsko zaradi precej neobičajne razvade - vsaj za sodnika. Na službenem računalniku je dalj časa obiskoval pornografske spletne strani, izvajal cyber sex, si ogledoval vroče filme, fotografije in objavljal oglase z vročo vsebino. Dogajanje je prišlo v medije in ti so iz tega naredili precejšen škandal. Sodnik kljub vsemu ni bil kaznovan, njegova šefica ga je le opomnila in mu verjetno neuradno priporočila drugačen način zadovoljevanja spolnih potreb. *** Apple je "zaprosil" spletno stran ThemeXp.org za umik dveh "skinov" za Windows XR ki sta po mnenju Applea preveč podobna okolju Mac OS X. Apple je pripravljen braniti svoje intelektualne pravice in želi, da se ohrani tudi vizualna razlika med Windows XR in Mac OS X. Upravniki spletne strani so problematično vsebino takoj umaknili s spletne strani. Zanimivo je, da Apple ne komentira "preobleke" Silver, ki je del operacijskega sistema Windows XR Ro mnenju mnogih je le-ta precej podobna vmesniku Apple Mac OS X. *** Dlančnikov je malo morje. Žal jih je le malo prilagojenih zahtevnemu delovnemu ritmu profesionalnih uporabnikov, ti pa potrebujejo zanesljiv stroj, ki zdrži tudi malce manj nežno ravnanje. Fujitsu je poskrbel za zahtevnejše profile uporabnikov z dlan-čnikom iRAD. Poganja ga Microsoftov Rocket RC, vsebuje pa precej funkcij, ki so pri drugih dlančnikih stvar dodatne opreme. Tako ima iRAD podporo WLAN omrežju, čitalec Smart in magnetnih kartic, možnost dodajanja telefonskih funkcij in ojačano, robustno ohišje. Tako ga lahko brez skrbi spustimo na betonska tla z višine 1,22 metra. *** Končno je tudi v Slovenijo priletela oddaja Rop Stars, ki po svetu dosega velike uspehe in producira glasbene zvezde, kot so npr. No Angels,,^ Bro'sis ter Hear's Say. Kdo bo slovenska Rop Stars zvezda? Če večerno tuširanje preživljate s prepevanjem svojih najljubših pesmi, potem je skrajno čas, da jih slišijo tudi drugi. Rriliko za to imate na eni izmed avdicij, ki bodo potekale po Sloveniji. Oddaja Rop Stars ima tudi spletno stran z vsemi podrobnostmi in podatki, s katerimi morate biti seznanjeni. Na njej bodo objavljene tudi aktualne novice in zanimive podrobnosti. Rredlagamo obisk strani Rop Stars na spletnem naslovu: www.popstars-slo.com *** Rrejšnjo nedeljo so tatovi iz skladišča v britanskem Middlesexu ukradli tovor 26.000 mobilnikov znamke Samsung. V paletah je bil shranjen model A300, ki se uvršča med bolj prodajane modele te znamke. Zanimiva podrobnost se skriva v tem, da aparati niso kodirani in lahko delujejo v vseh evropskih mobilnih omrežjih razen v britanskih. Tako lahko pričakujemo naval poceni Samsungov na sivem tržišču. Spoznate jih lahko po logotipu Orange in One2One na ohišju aparata. Samsung je za morebitne informacije o ukradenih mobilnikih ponudil nagrado v višini 320.000 evrov, vendar zaenkrat še brez odziva. *** Če se uvrščate med strastne uporabnike fiksne telefonije se gotovo zavedate pomembnosti kvalitetnega telefona. Sicer pestro izbiro sedaj dopolnjuje še novi Sagemov DECT prenosni telefon DCR 2530. V tem primeru imamo opravka s precej zmogljivim aparatom, ki poleg vrhunske digitalne kakovosti zvoka in zagotovljene zasebnosti ponuja še prenos podatkov in povezljivost z osebnim in prenosnim računalnikom. V paketu s telefonom se nahaja dodatek, ki se preko USB vodila poveže z računalnikom in služi kot posrednik med prenosno slušalko in računalnikom. Rovedano drugače: svoj prenosni telefon lahko zlahka uporabite kot spodoben analogni modem, ki zagotavlja delovanje po standardu V90 ter prenos podatkov s hitrostmi do 56 Kbit/s. V času odsotnosti pa bo morebitna sporočila posnela digitalna telefonska tajnica, na katero je moč shraniti 15 minut posnetkov. RADIOPTUJ 69,e*9a,2>l04,3MHz Družba za časopisno in radijsko d^-avrnjst RADIO-TEDNIIÇ d.o.o., RADIO-TEDNIK p.p. 95. Raičeva 6,2250 Ptiù tel.: 0Í/74M4-10, OS/749^7, faks: 02/749-34-35, elektronska pc^: nabiralnlkdradlotednlk.sl, spletne strani: http://wvvw.rBdlotednik4i M0rloiji\jouq(9lejc@ra^ Itokuw} ^cui&Tackfe'Ptiii ee™ 1 ra ipr pr k ot (O C '2 NASVETI Kuharski nasveti Orehi Orehi spadajo v skupino lupinastega sadja tako kot man-dlji, pistacije, lešniki, arašidi in še drugo manj znano sadje. Navadni oreh in oreh pikan sta tesna sorodnika in zaradi njune bolj ali manj razbrazdane površine ju težko olupimo. Le svežim oziroma mlečnim orehom olupimo tanko, grenko kožico, preden jih jemo ali uporabimo za toplotno obdelavo. Oreh je bil že v drugem stoletju pred našim štetjem pomemben vir hran. Doma je v južni Evropi, osrednji Aziji in na Kitajskem. Uspešno ga gojijo tudi pri nas. Evropski oreh ima debelejšo zunanjo lupino, ki je močno nabrazdana, vsebuje pa veliko olja, zato je še posebej primeren za uporabo pri pripravi slaščic. Tako imenovani ameriški oreh ima tanjšo lupino, ki je manj nabrazdana in manj debela, v kuhinji pa ga uporablajmo kot navadni oreh. Večji pridelovalci orehov lete po obiranju operejo v žičnati-h bobnih in jih z dehidriranjem temeljito osušijo, da odstranijo odvečno vlago iz luščin ali jedra in tako preprečijo nastajanje plesni ali temnenje. Osušene orehe belijo v raztopini in nevtralizirajo. Na ta način postanejo orehi svetlejši in brez lis. Oluščena orehova jedrca skladiščimo v nadzirani komori pri temperaturi od -4 do 1 °C pri natančno določeni relativni vlagi, žarkost orehovih jedrc pa preprečijo z uporabo antioksi-dantov. Orehi so v kuhinji dragocen in nepogrešljiv dodatek za različne kruhe in kolače, pogosto jih uporabljamo tudi kot nadeve pri pekovskem pecivu in poticah. Danes pa jih vse pogosteje uporabljamo tudi pri pripravi slanih jedi in v kombinaciji z zelenjavo in nekaterimi vrstami mesa. Ker vsebujejo veliko maščob, lahko z njimi nadomestimo olja, ki so potrebna tudi za pripravo posameznih omak, le da postopek priprave nekoliko spremenimo. Orehova jedrca so precej oljnata, zato jih moramo pred mletjem preizkusiti in v receptu PRIPRAVLJA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / KAKO OBVARUJEMO DUŠEVNO ZDRAVJE - 372. NAD. Du{evno zdravje otrok in mjJadosJnikov 84. nadaljevanje Stroke in njihovo delovanje na področju varovanja duševnega zdravja otrok -7. nad. Sodobni modeJi delovanja mentaJnohigienskih sJužb -2. nad. Ko smo si za primer ogledali usmeritev Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše v Ljubljani, smo lahko razumeli, da je značilno za to ustanovo, da združuje ambulantno-klinič-ni pol dela s preventivno-skupnostnim modelom dela. Tesna povezanost obeh dejavnosti bogati tako klinično delo kot preventivno skupnostno delo. Posamezni otrok in mladostnik, obravnavan v kliničnem delu, odpira vpogled v dinamiko družinskih institucionalnih in širših družbenih dogajanj, ki se odražajo v njegovem problemu. Klinični delavec lahko vidi svojega pacienta kot šibek člen, ki prvi popusti zaradi disfunkcije institucionalnega sistema, najpogosteje šolskega sistema. Spoznanja iz kliničnega dela prenašajo strokovnjaki v preventivno in skupnostno dejavnost. Na drugi strani pa delovanje v institucijah in organizacijah za otroke ter prisotnost v drugih širših življenjskih skupnostih za otroke omogoča strokovnjaku dobro poznavanje delovanja le-teh in uporabo spoznanj ob posameznem pacientu. In kaj vključuje koncept skupnostnega dela? Ta koncept vključuje: - izboljšanje psihosocial-nih pogojev življenja za vse otroke, - vplivanje v smeri razvijanja varovalnih dejavnikov in procesov v življenjskih pogojih in sistemih v življenju otroka (družina, vrtec, šola, zdravstveni zavod, prostoč-asne dejavnosti, nevladne in prostovoljske organizacije, lokalna skupnost), - reševanje problemov v okolju, ki problem generira-jo; težišče pomoči je v otrokovem naravnem okolju, - delovanje za izboljšanje psihosocialnih okoliščin in klime institucij za otroke, za humanizacijo, za prilaganje otrokom s posebnimi potrebami, - prenos vrednot in znanj mentalnohigienskega ter psi-hosocialnega značaja osebam, ki v svojih poklicih delajo z otroki, - socialni aktivizem, zago-vorništvo, lobiranje in druge intervencije v korist otroka. Naslednjič pa še nekaj o vsebini skupnostnega dela. temu primerno prilagoditi navedeno količino maščob. Starejše jedrca so včasih grenka, zato jih pred uporabo preberemo in grenka ali žarka izločimo. Orehov ne shranjujemo zraven močno dišečih živil, saj se navzamejo vonja in se hitreje kvarijo. Neolupljene hranimo na suhem zračnem in hladnem prostoru do 3 mesece, oluplje-ne pa v tesno zaprtih posodah v hladilniku ali zamrzovalniku do 6 mesecev. Po svetu so znane {tevilne jedi iz orehov. Tako v Rusiji pripravljajo mrzlo pe~eno ali kuhano postrv v orehovi omaki, v Ameriki poznajo solato iz rde~e pese in orehov, prav tako smetanovo juho izbolj{ajo s sesekljanimi orehi, zna~ilna in okusna je tudi pe~ena koko{, ki jo premažemo z razli~nimi premazi, v katere damo manj{o koli~ino fino mletih orehov, pripravljajo pa tudi mesni sir z orehi, Francija pozna sladke orehove jedi, na primer orehov kola~, sladke testene žepke z orehovim nadevom, pito z mme{anico orehov in rozin, v Italiji orehe kombinirajo s kandiranim sadjem, najpogosteje z limonami, in tako pripravljajo biskvitni kola~ s kandiranimi limonami in orehi, okusne pa so tudi pe~-ene paprike z orehi. Pri nas najpogosteje pripravljamo iz orehov drobno pecivo oziroma razli~ne pi{kote. Nekatere pripravimo tako, da že del osnovnih sestavin nadomestimo s fino sesekljanimi ali mletimi orehi, drugo skupino pa nadevamo ali polnimo z orehovimi nadevi. Uporabljamo jih tudi kot nadeve pri kva{enih vrstah testa, kot so potica, kva{eni roglji~ki, dobrodo{li so tudi pri izdelavi sla{~ic iz krhkega testa. Zraven drobnega peciva jih pogosto uporabljamo pri pripravi pit, po okusu pa se lepo podajo k ~okoladi in kavi, zato jih pogosto kombiniramo s temi sestavinami ali orehove sla{~ice ponudimo zraven kave. Če želimo natan~no zaznati okus orehov, si pripravimo orehove kroglice. Pripravimo jih iz 15 dekagramov fino zmletih orehov, dodamo enako koli~ino sladkorja v prahu, narahlo pre-me{amo in dodamo nekaj kapljic vode ali poljubnega ne preve~ aromati~nega likerja. Te-ko~ino dodajamo v kapljicah le toliko, da dobimo trdo testo. Iz mase oblikujemo kot oreh velike kroglice, jih pomo~imo v ogreto ~okolado, in ko se ta do polovice strdi, jih povaljamo v OREHOVA TORTA Testo: 8 jajc, 21 dag sladkorja, 21 dag orehov, 7 dag drobtin, malo ruma, da drobtine navlažimo, mleti klinčki in mleti cimet. Najprej namočimo drobtine v rumu. Posebej ločimo rumenjake od beljakov, k beljakom dodamo sladkor in stepemo trd sneg. Rumenjake penasto ume{amo, dodamo drobti-ne, orehe in za~imbe ter vse sestavine prime{amo k snegu. Vsipamo v pekač, ki smo ga obložili s peki papirjem, in pečemo pri 190 °C 30 do 35 minut. Krema: 15 dag sladkorja, 1 va-nili, 3 jajca, 20 dag masla, 15 dag čokolade, 2 žlici ruma. Cela jajca damo v primerni lonec, jih razžvrkljamo s sladkorjem in postavimo nad drugi lonec z vročo vodo ter stepamo, da postane krema gosto tekoča. Nato jo damo hladit in med hlajenjem večkrat premešamo. Posebej penasto umešamo maslo, dodamo staljeno čokolado in postopoma dodajamo v ohlajeno kremo. Pečeni biskvit dobro navlažimo z mešanico rima in vode (1,5 dl vode, 1 dl ruma) in premažemo s kremo. S kremo torto tudi okrasimo. Avtorica: Kristina Zupanič negrenkem kakavu. Tako pripravljene ponudimo zraven popoldanske kave. Za popoldansko kavo pa si lahko pripravite tudi kva{ene roglji~ke z orehovim nadevom. Pripravimo jih tako, da pripravimo ne pretežko kva{eno testo: pristavimo 5 dekagramov kvasa v toplo mleko z malo moke in malo sladkorja in pustimo, da vzhaja. Nato posebej presejemo pol kilograma gladke in pol kilograma ostre moke. Moki dodamo pol žličke soli, 3 žlice kristalnega sladkorja, 2 do 3 rumenjake in prisipamo vzhajan kvasevc ter po potrebi priliva-mo toplo mleko. Ko dobimo grobo testo, dodamo 12 deka-gramov staljene margarine ali masla in 1 žlico ruma. Testo temeljito zgnetemo in pustimo vzhajati. Vzhajano razdelimo na enako velike kupčke, jih skro-glamo in ponovno vzhajamo. Vzhajane razvaljamo in nadevamo z orehovim nadevom. Nadev pripravimo iz 30 de-kagramov mletih orehov, ki jim dodamo sladkor po okusu, vani-lijev sladkor, malo masla in jih poparimo z 2 decilitroma vročega mleka. Nato dodamo še trd sneg 2 beljakov, ki smo mu dodali 2 žlici sladkorja. Pečemo pri 200 °C 15 do 20 minut. Preden ponudimo, potresemo s sladkorjem v prahu. Nada Pignar, profesorica kuharstva Krvodajalci I. FEBRUAR - Gregor Malerič, Čardak 22, Črnomelj; Miha Dajčman, Borštnikova 13, Maribor; Gregor Dimnik, Zagradec pri Grosup-lju; Tomaž Horvat, Panonska ul. 46, Odranci; Davorin Vidič, Stanovsko 65, Poljčane; Andrej Arnuš, Košaški Dol 55, Maribor; Boštjan Puhar, Banovska c. 2, Ljutomer; Robert Re-žonja, Dolga ulica. 6, Moravske Toplice; Blaž Vehovar, Ul. Norberta Vebra 8, Limbuš; Robert Merc, Rimska pl. 1, Ptuj; Milan Hebar, Rakovci 3; Izidor Babič, Bukovje 6; Aleš Ju-stinek, Raskovec 9; Silvo Kaplan, Mali Oso-lnik 4; Andrej Majer, Šentilj 70/a; Bojan Petek, Krčevina pri Vurbergu; Primož Hanžič, Hraše 7; Robert Strmšek, Cvetkovci 113; Kristjan Slapnik, Gubčeva ul. 6/a, Slovenske Konjice; Robert Mok, Gabrnik 36; Damjan Mešiček, Kremen 4, Krško; Darko Ferčej, Koritno 67; Jože Kastelec, Osojnik 26, Semič; Matej Kramer, Ruška c. 95, Bistrica ob Dravi; Klemen Rihtarič, Ihova 33/a; Bojan Drakšič, Sernčeva II, Maribor; Marko Lekše, Veliki Vrh 31/b; Igor Adamič, Sušica 25/a, Ivančna Gorica; Andrej Mislovič, Počitniško naselje 6, Lovrenc na Pohorju; Primož Manojlovič, Milč-inskega 13, Celje; Edvin Šabec, Topolc 14/b, Ilirska Bistrica; Stanko Hauptman, Špičnik 29, Zgornja Kungota; Mitja Kastelic, Osojnik 12, Semič; Boštjan Kancler, Sp. Gorica 3; Bekim Bahtiri, Beblerjev trg 6, Ljubljana; Boštjan Osolnik, Poljane 1, Stahovica; Igor Erker, Peč-ke 1/a; Andrej Brojan, Testinova 40, Mengeš; Anže Sotlar, Ul. Franja Malgaja 30, Šentjur; Miha Brumec, Pongrce 33; Matjaž Tofant, Bo-dešče 1; Bojan Biškup, Prelogova 5, Maribor; Bojan Kočar, Dolič 118; Alen Baličevac, Obirska ulica 27, Ljubljana; Ivan Kašovic, Ul. Ruške čete 16, Ruše; Sašo Bromše, Nova vas pri Markovcih; Leopold Leskovar, Zlogona Gora 3, Oplotnica; Matjaž Falež, Prušnikova 48, Maribor; Robi Doberšek, Frankolovska 7, Maribor; Boštjan Kocmut, Cogetinci 63; Aleš Kočnar, Blanca 66; Silvo Horvat, Trnje 95; Štefan Korošec, Grabče 17; Damjan Mlade-novič, Titova 41, Jesenice; Robert Majer, Borštnikova 3, Maribor; Silvo Jost, Lupovec 7/a, Gorica pri Slivnici; Damjan Mori, Danijel 30, Trbonje; Matej Jerot, Malahorna 41/b, Oplot-nica; Andrej Berlec, Mali Jelnik 11, Blagovica; Dušan Potočnik, Ugovec 4, Oplotnica; Marko Kodrič, Gradec 6; Rok Ferletič, Cesta 14. divizije, Maribor; Martin Babič, Vanganel 43, Koper; Simon Prelec, Grlinci 39. PISE: ing. miran glusic / v vrtu Z ima od^Ja, pomJad pri{Ja Pričelo se je vrtnarjevo leto. Marec, prvi pomladanski mesec, za vrtnarja najdejavnejši, imenovan tudi sušec, zaradi imena morda ne bo preskop z dežjem, pa tudi pre-moker naj ne bo, kar oboje vrtnarja ovira pri njegovih spomladanskih opravilih. V marcu končujemo zimsko rez sadnega in okrasnega drevja. Ssetvijo in saditvijo vrtnin ne prehitevajmo, dokler se tla ne ogrejejo, okrasnih rastlin pa, ki smo jih zavarovali pred zimsko pozebo, prav tako ne izpostavljajmo prezgodaj spomladanskim vremenskim skušnjavam. V SADNEM VRTU še pred brstenjem opravimo rez grmastega jago-dicevja: črnega in rdečega ribeza, kosmulje in ameriške borovnice. Br-stenje grmastih sadnih vrst jagodičevja je zgodnejše od drugih sadnih vrst, zato mu prednostno namenimo rez, obdelavo in drugo predpo-mladansko nego. Črni ribez se v rasti nekoliko razlikuje od drugih vrst ribezov. Če izvzamemo lesko, ki je že pred mesecem dni odcvetela in daje ponovno videz, da je še v zimskem mirovanju, je črni ribez prvi izmed grmovnic jagodičevja, ki vzbrsti, že preden se prične vremenska pomlad, in ga označujemo za znanilca sadjarske pomladi. Vzgajamo ga v obliki grma ali zaradi lažje obdelave na 10 cm visokem deblu. Najbolje rodi na tro-letnih vejah, zato ga vzgajamo v obliki grma na 8 do 10 vej, od katerih sta po dve tretjini eno- in dvoletnih. Ker se dobro razveja v rodne poganjke, ga tudi v debelni obliki enako kot v grmasti vzgojimo v obliki kotla, tako da sredina grma ostane dovolj zračna, osvetljena in prostorna. Pri rezi poganjkov ne krajšamo, temveč le izrezujemo in redčimo. Izrežemo najprej ostarele in izrojene veje, nato poškodovane, zaostale v rasti in nedozorele poganjke, naposled izrežemo še pregoste. Podobno režemo tudi rdeči in grme belega ribeza, le da tem vrstam lahko pustimo kakšno vejo rodnega in nadomestnega lesa več, seveda če so grmi v dovoljšnji kondiciji. Kosmulja, ki je lahko vzgojena v grmasti obliki ali v obliki drevesa na visokem deblu, če je cepljena na podlago zlatega ribeza, rodi na starejših, pet in več let starih vejah, ki se dobro obraščajo z rodnimi poganjki. Pri rezi jih redčimo in pomlajujemo. Izrezujemo pregoste poganjke in skrbimo, da sta grm ali krošnja zmeraj dovolj prostorna, saj se tam razvijejo boljši plodovi in lažje jih je obirati. Ameriški borovnici izrezujemo le stare, izrojene in poškodovane veje ter iz koreninskega vratu slabo razvite poganjke. Mladih poganjkov ne krajšamo, da bi se na njih razrastli rodni. Tega namreč pri ameriški borovnici ne dosežemo, ker prikrajšani poganjki zakrnijo in se posušijo. V OKRASNEM VRTU so zvončki, prvi znanilci pomladi, tako glasno prizvončkljali, da so prebudili tudi druge zgodaj spomladi cvetoče čebulnice: narcise, hijacinte, norice, žafrane in tulipane, ki se bodo letos razcveteli nekaj dni prej, kot je to običajno. Cvetoče čebulnice, ki smo jih gojili v cvetličnem oknu ali pa smo jih dobili v dar, so odcvetele. Odstranimo jim cvet, pa tudi kakšen poškodovan list in jih vložimo, kot da jih presajamo, v gredico na vrt, kjer bodo ob dobri negi dorastle in dozorele ter prihodnje leto ponovno vzcvetele. V vrtno zemljo jih vložimo skupaj s koreninsko grudo, tako da rastlina razen spremembe toplote čimmanj začuti premestitev na prosto. V tem času že lahko presajamo nekatere vrste okrasnih trajnic, pridobljene z delitvijo koreninske grude. V ZELENJAVNEM VRTU že v začetku marca, ko srednjednevne temperature dosežejo povprečno 10 stopinj Celzija, sejemo na prosto nekatere vrste vrtnin, ki kalijo pri nekoliko višji talni toploti. Na prisojne sončne lege z rahlimi in dobro odcednimi zemljami sejemo korenček, peteršilj, solato berivko, redkvico, špinačo, grah in bob ter sadimo čebulček, šalotko in česen, posevke pa prekrijemo z vlaknasto folijo. Vlaknasta folija vrteks med drugimi lastnostmi preprečuje ohlajevanej vrtnih tal ponoči, ko v tem času nočne temperature še lahko padejo pod zmrzišče, obenem pa varuje semena pred splavljanjem ob nalivih, dokler ne vzklijejo, zavaruje pa jih tudi pred pticami, da ga ne pozobljejo. Od začetka setve in sajenja vrtnin smo pozorni na kolobarjenje, da si enaki posevki, kot so bili posejani že preteklo leto, ne bi ponovno sledili na isto gredo. Kolobarjenje je potrebno iz več razlogov, med osnovnimi pa je, da zemlje ne izrabljamo enostransko. Vrtnine namreč zaradi različne globine korenin in različnih potreb po talnih rastlinskih hranilih v različnem stanju zapuščajo rodovitnost tal, kjer so raste, z zamenjavo posevkov pa je tudi lažje varstvo pred boleznimi in škodljivci, ki jih v bistvu sejemo v neokužena tla. Pozorni pa smo pri setvi vrtnin poleg kolobarjenja tudi na medsebojni vpliv "dobrih" ali "slabih" sosedov. Solate ne sejemo ob peteršilju, graha pa ne ob čebulnicah. Korenček in čebula sta dobra soseda, ker odvračata škodljivca drug drugega: korenje čebulno muho in čebula korenčkovo muho. Po biokoledarju je priporočljivo sejati in saditi rastline, ki jih pridelujemo zaradi korenine, od 9. do 11. marca, zaradi plodov od 7. do 9. marca, zaradi cveta 12., 13. in 15. marca ter zaradi lista, to je solatnice, 14. in 16. marca. Miran Glušič, ing. agr. AVTOMOBILIZEM PREIZKUSILI SMO / nova toyota corolla 1.6 linea m < ÍE > Moi kvalitete Ko so na uradni predstavitvi nove Topote corolle v Narodni galeriji z avtomobila potegnili prekrivalo, se nam je za trenutek zazdelo, da nismo na pravem mestu. Na povabilu je vendar pisalo "...predstavitev Topote corolle", avtomobila, ki je resda na{el skoraj 30 milijonov kupcev, a se je vedno vozil nekje v ozadju. Vozilo, ki se je, ovito v ostanke umetne megle, ponosno bahalo na privzdignjenem odru, pa je že na prvi pogled izžarevalo mladostno dinamiko, spretno združeno z moderno oblikovalsko filozofijo. Polni ot-ro{ke radovednosti smo že v naslednjem trenutku sedeli v avtomobilu, kateremu mnogi pripisujejo vodilno vlogo Toyotinega osvajalskega pohoda na evropsko trži{če. O kvalitetah, ki so jih corolli položili v zibelko, smo se želeli prepričati, zato smo se odločili, da jo tudi sami preizkusimo. Na pomoč so nam priskočili pri Avtohiši Furman in tako je nova Toyota corolla 1.6 16V linea terra to nedeljo popestrila dogajanje tudi v naši medijski hiši. Oblika po evropskem okusu čistokrvno evropsko poreklo. Temelji, na katerih gradi deveta generacija najbolje prodajanega avtomobila vseh ~asov. @e ob za~etku prodaje je corolla na voljo v {tirih karoserijskih razli~icah: kot tro- in petvratni hatchback, klasi~na limuzina sedan in kompakten enoprosto- Prednji del vozila zaznamujejo veliki žarometi iz gladkega stekla in karakteristi~na linija sredi motornega pokrova. Velika maska s Toyotinim logom je decentno obrobljena s kromom. Diskretno izbo~eni blatniki svojo linijo preko visokih bokov vozila nadaljujejo do zadka, kjer kraljujejo velike lu~i pravokotnih oblik. Pokrov prtljažnega prostora se zajeda globoko v odbija~, kar je zelo dobrodo{lo ob nalaganju težjih stvari v prtljažnik. Odbija~i in Oblika je delo Toyotinega evropskega oblikovalskega centra kljuke v barvi avtomobila se zlivajo v privlačno skladno celoto. Koeficient zra~nega upora zna-{a 0,29, kar dodatno pripomore k tihi in udobni vožnji. Notranjost Notranjost nove corolle je vzoren primer notranjosti sodobnega kompaktnega avtomobila. Vi{ja zasnova karoserije omo-go~a bistveno ve~jo prostornost v primerjavi s predhodnikom. Nova corolla je na voljo v treh karoserijskih različicah Elektronska pošta: avtomobilizem@radio-tednik.$i Spletna stran: www.radio-tednik.$i/ avtomobilizem Tudi na zadnji klopi je prostor za noge izdatno izmerjen, pozitivno pa nas je presenetil prostor za glavo, saj tudi najve~ji nismo imeli težav z udobnim sedenjem. Uporabljeni materiali so na otip mehki in prijetni, izdelava tudi v podrobnostih zlahka presega povpre~je. Ergonomska zasnova omogo~a prijetno in udobno vožnjo. Voznika na za~etku pozdravijo simpati~ni merilniki, ki so osvetljeni s sistemom "Optit-ron", katerega so doslej uporabljali le v modelih Toyotine prestižne znamke Lexus. Preglednost avtomobila je zadaj zaradi {irokih C-stebri~kov nekoliko omejena, vendar se voznik hitro privadi. Oprema je zelo popolna, saj izpolni tako reko~ vsako željo. Ravni osnovne opremljenosti so menjena povpre~nemu vozniku, ki ceni umirjeno in udobno vožnjo. Pravo {portno izbiro predstavlja dirka{ki 1,8-litrski {tirivaljnik, ki razvije najve~jo mo~ 141 kW (192 KM) in co-rollo pretvori v pravi avtomobil GTI razreda. Ob pospe{ku 8,4 sekunde doseže najve~jo hitrost 225 km/h. Dizelska motorja z oznako D4D odlikuje Pregledna armaturna plošča se odlikuje z osvetlitvijo "Optitron" tri, s tem da že vstopna raven terra vsebuje tako reko~ vso potrebno opremo, vklju~no s klimatsko napravo. Varna pred nevarnostmi Brezskrben užitek v vožnji zagotavljajo {tevilni varnostni elementi, ki so že del serijske opreme. Vse corolle so serijsko opremljene s kolutnimi zavorami na vseh kolesih in z najso-dobnej{im zavornim sistemom proti blokiranju koles (ABS), ki je dopolnjen s sistemom elektronskega nadzora porazdelitve zavorne sile EBD ter {tirimi zra~nimi varnostnimi blazinami, dvema prednjima in stranskima. Toga karoserija s programirano zme~kljivimi deli ter vgradnja trdnih materialov poskrbijo za optimalno za{~ito v primeru trka. Prep-ri~ljivo podvozje in vodljivost podkrepita vrhunsko raven aktivne varnosti. Motorji Na za~etku prodajne poti je nova corolla opremljena s petimi motorji, tremi bencinskimi in dvema dizelskima. Bencinske motorje odlikuje sodobna tehnologija VVT-i (~asovno spremenljivo krmiljenje ventilov), ki omogo~a optimalno odzivanje motorja v vseh režimih vožnje, saj se ~as odpiranja ventilov samodejno in brezstopenjsko prilagaja idealni krivulji delovanja motorja. S tem je dosežena ve~ja u~inkovitost motorja, ob pove~ani mo~i in navoru pa je poraba manj{a. Paleta bencinskih motorjev zajema prostornine 1,4, 1,6 in 1,8 litra. Manj{a motorja razvijata mo~ 71 kW (97 KM) in 81 kW (110 KM) in sta na- elektronsko krmiljen visokot-la~ni vbrizg goriva preko skupnega voda (common rail). Štiriventilska tehnika in turbinski polnilnik s premi~nimi vodilnimi lopaticami zagotavlja prepri~ljive zmogljivosti in nizko porabo goriva. Motorja D-4D presene~ata z izjemnim navorom in mo~jo v {irokem obmo~ju delovanja. Šibkej{i motor doseže najve~jo mo~ 66 kW (90 KM) in v pov-pre~ju porabi le 5,7 litra plin- Pri Toyoti Furman lahko avtomobil prilagodite svojim željam skega olja na 100 prevoženih kilometrov. Mo~nej{i motor, ki ob turbinskem polnilniku premore {e vmesni hladilnik polnilnega zraka, doseže 81 kW (110 KM) in v povpre~ju porabi le 5,8 litra plinskega olja. Cene in oprema Nova corolla je na voljo v treh karoserijskih razli~icah in s petimi razli~nimi motorji. Ravni opreme so tri, terra, sol in {portna izvedba TS. Cene se glede na izvedbo gibljejo med 2.869.200 SIT za osnovni model s tremi vrati in 1,4 litrskim bencinskim motorjem in 4.828.275 SIT za izvedbo 1,8 VVT-i TS. Verso bo navdušil predvsem mlade družine NE ZAMUDITE: DAN ODPRTIH VRAT TOYOTE FURMAH! Toyota Furman omogoča tudi predelavo vseh modelov iz Toy^^inega prodajnega programa. Na voljo je mnogo dodatne opreme, ki poudari videz avtomobila in ga približa individualnim željam lastnika. Posebej lahko omenimo zaščitne folije stekel bruxafol, ki smo jih uspeli tudi sami preizkusiti. Na voljo je več barvnih odtenkov, od modrega do črnega, primerne so tudi za ostale znamke vozil. Folije so opremljene tudi s homologacijskim dokumentom, tako da s tehničnim pregledom ni težav. Za podrobnejše informacije vam je na voljo gospod Koren (040 622 292). Za vse, ki želite novo Toyoto corollo tudi sami preizkusiti, bodo v soboto, 9. marca, pripravili dan odprtih vrat. Ob tej priliki bodo izpeljali tudi nagradno igro s privlačnimi nagradami. Naj omenimo le to, da si bo srečni izžrebanec lahko iz neposredne bližine ogledal dirko za Veliko nagrado Avstrije 12. maja v Spielbergu, druga nagrada je temnjenje stekel na osebnem vozilu s folijami bruxafol, tretja nagrada pa praktično darilo iz Toyotinega programa. Izpolnjen ku-ponček do 31. marca pošljite na naslov Avtohiša Furman, Rogaška cesta 13, 2250 Ptuj, in povabili vas bodo na testno vožnjo. Pogoj za sodelovanje v nagradni igri je preizkus nove corolle. Za vse podrobnejše informacije lahko pokličete na številko 02 782 76 11 (AH Furman) ali pišete na elektronsko pošto ahFurman@amis.net. ®TOYOTA _ imJíkhíů t íuů&Lií^', — í.JWju«^ s spjiàufeijb^ ---jJ^t^-fzj'-^ — ofc jfi^ ! i ! NOVA COROLLA MOC KVALITETE Začutite kvaliteto. Natančnost izdelave, kakovostni materiali in pozornost za detajle vam pri novi Corolli nudi neprekostjiv občutek. Logično oblikovana armaturna ploSČa z instrumenti točno tam, kjer jih potrebujete in ergonomičfii sedeži zagotavljajo udobno počutje voznika in potnikov. Bogat paket ierijske opreme vključuje električni progresivni servo volan, ABS z EBD, potovalni računalnik^ optitron sistem kazalnikov, avdio sistem s predvajalnikom CD-jev in !tiriní\i zvočniki, električni pomik prednjih stekel (impulzno) ter električno pomična ogledala. Oprijemljiv občutek kvalitete. www*toyota.si Peter Furman, Rogaška 13, Ptuj, telefon: (02) 78 27 621 rec verso. STRAN ZA MLADE glasbene novice V prejšnjem tednu so že 44. podeljevali najvišje glasbene nagrade grammyje. Tri glavne nagrade so dobili U2 za malo plo-{~o leta z naslovom Walk On, Various Artist (razli~ni izvajalci) za album leta z naslovom O Brother Where Art Thou (soundtrack / filmski album) in ALICIA KEYS za pesem leta z naslovom Fallin. SHAGGY je zaznamoval leto 2001 z naslednjmi hiti: It Wasn't Me, Angel, Luv Me Luv Me, Dance & Shout in Hope. ALI G. pa je priznani moderator in igralec, ki je najve~ pozornosti pritegnil nase, ko je zaigral {oferja v videospotu Music pevke Madonne. ALI G. je za pomo~ prosil Shaggyja in skupaj izvajata komad ME JULIE (***), ki je premalo speven sodoben ragga komad. Ameri{ki pevec USHER ostaja pri vrhu Bilboardove lestvice s skladbo U Got it Bad. Mladi soul in r&b zvezdnik vztraja pri razpoznavni valujo~i r&b godbi U DONT HAVE TO CALL (***) z albuma 8701. *** ROYCE DA 59" je skupina mladih raperjev, ki jih je pod svoje okrilje vzela založba Columbia. Nadarjeni MC-ji nakladajo ter povezujejo kon-traverzne rime v komadu z naslovom ROCK CITY (***), v katerem svoj pe~at dodaja tudi Eminem. Ameri{ka skupina DE-STINYS CHILD je dobila grammyja kot najbolj{a r & b skupina za pesem Survivor. Tri prikupne "~okoladice" izvajajo novo vznemirljivo r&b plesno uspe{nico NASTY GIRL (****), ki ima {okantno in celo malo sporno besedilo. 11. marca bodo punce izdale nov album z naslovom This is the Remix. Februar je najkraj{i mesec v letu, vendar je postregel z nekaterimi odli~nimi novimi albumi: A Fine Romance "Love Songs" - FRANK SINATRA, Come With Us - CHEMICAL BROTHERS, And All that Could Have Benn "Live" - NINE INCH NAILS, Love - The Essential - ALL GREEN, The Essential - BARBRA STREISAND, Ultimate Manilow -BARRY MANILOW, Love Songs - DEAN MARTIN, Your Favorite New Band - HIVES, Always Got Tonight - CHRIS ISAAK, Lovers Live -SADE, This Way - JEWEL, Mr. Lover Lover - Best of Vol. 1 - SHAGGY, Il Quinto Mondo - JOVANOTTI, Auswartsspiel - DIE TOTEN HOSEN, Never Forget - BRO'SIS, Full Moon - BRANDY in Under Rug Swept - ALANIS MORISSETTE. *** Ameriška pevka MICHELLE BRANCH kopira pevke, kot so She-ryl Crow, Alanis Morissette, Jewel... Najstnica rada brenka na svojo kitaro novo svežo dinami~no rock pesem EVERY - WHERE (***), ki jo najdete na njenem dobrem debitantskem albumu The Spirit From. *** Irska družinska skupina THE KELLY FAMILY je najve~ji pe~at v glasbi pustila z balado An Angel. Devet~-lanska skupina je presenetila, saj je s klasi~no skladbo I WANNA BE LOVED (***) nastopila na nem{kem izboru za pesem Evrovizije. *** Islandska pevka BJORK je svojo glasbeno pot za~ela pri skupini Su-garcubes, medtem ko je njena naj-ve~ja solo uspe{nica It's Oh so Quiet. Kontraverzna pevka prepeva novo eroti~no odo COCOON (***) z albuma Vespertine. *** Kanal A se {e naprej trudi narediti tudi v Sloveniji svojo Popstars skupino, ki po svetu rastejo kot gobe po dežju. Na Irskem imajo nove Pop-stars junake z imenom SIX, ki prepevajo atraktivno pop pesem THERE'S A LOT OF LOVING GOING ON (****). Za konec pa sem tokrat prihranil {e tri naj-bolj{e novosti s slovenske glasbene scene: Platina - SIDDHARTA, Prvi~ - FLIRT in Šarmer - MAMBO KINGS. David Breznik Mladi dopisniki MOJA MAMICA Ime ji je bilo Zlatka. Kadar me je pogledala s svojimi modrimi očmi, se je v njih zasvetila svetla iskra in ta mi je povedala, da me ima rada. Bila je nizke postave in nasmejanega obraza. Njeni temni lasje so ji segali do ramen. Dopolnila je 33 let ... Ko sem hodila v vrtec, sem tudi jaz živela poleg nje, ati pa je prihajal poredko, ker dela v tujini. V prvem razredu pa sem že živela pri babici, kajti mamica mi je umrla. Za njo sem zelo jokala. Zelo srečna bi bila, če bi bila ob meni. Svojim sošolkam zavidam, ker imajo svojo mamico ob sebi. Kadar katera pade, ji mamica obriše solze in zavije koleno, če še teče kri. Še kup drobnih stvari je, ki čarobno izginejo, če te mamica le poboža. Včasih je človek bolj bogat, če ima ljubezen, kakor če ima kupe zlata. Doma imam slike svoje mamice, in kadar jo hočem v svoji bližini, položim slike na mizo in se v mislih pogovarjam z njo. Jasna Novoselec, 5. b, OS Markovci NA POŠTI V petek smo bili na pošti v Cirkovcah. Pošta stoji na koncu Cirkovc, blizu pokopališča in zraven trgovine. Gospa Sabina, ki dela na pošti, nam je povedala, da včasih pošte niso vozili z motorji, ampak je po vasi hodil sel in prenašal pošto. Pokazala nam je vrste pisem: navadno, priporočeno, vrednostno in letalsko pismo. Videli smo različne vrste pošiljk. Presenečena sem bila, ko nam je gospa povedala, da po pošti lahko pošiljajo živali, hrano, steklo in porcelan. Na pošti lahko tudi kupimo srečke in mobi kartice. Lenka Klajnsek 15. februarja je rahlo deževalo. Z razredom smo šli na pošto v Cirkovce. Pošta je kar velika. Tam imajo veliko pisem, kartic in čestitk. Na pošti lahko plačujemo položnice in varčujemo denar. Poštna uslužbenka je zelo prijazna. Videli smo tudi poštarja, ki nam domov prinaša pošto. Vozi se z motorjem. Ima veliko torbo. Danes pisma potujejo hitreje kot nekoč. Tadej Belca, 2. r., OS Cirkovce EKSKURZIJA Radi hodimo na učne ekskurzije, zato smo komaj čakali današnji dan. Šli smo na grajski grič. S seboj smo imeli zvezke, radirke in svinčnike pa tudi kakšno sladkarijo. Tam nam je učiteljica povedala značilnosti o naši bližnji okolici. Pridni učenci so jo poslušali, poredni pa so delali po svoje. Ko smo odhajali z grajskega griča, nam je Jan razdelil bonbone. V šoli sem napisal svoje vtise o ekskurziji. Tomaž Meznaric, 4. a, OS Mladika ZIMA Zunaj je sneg in zelo se ga veselimo. Otroci bomo delali sneženega moža. Zvalili bomo snežene kepe. Na glavo mu damo lonec. V roko dobi metlo, velike gumbe in velik korenček. Na našo nesrečo bo veselja hitro konec. Lara Knez, 1. b, OS Gorisnica STARI MLIN Ob reki stari mlin stojim, 150 let že tu živim. Moj gospodar je mlinar mlad, ki ljudem pomaga rad. Nahranil sem že veliko ljudi, zato so zelo hvaležni mi. Moje staro mlinsko kolo se že počasi vrti, a še vedno žito drobi. Kdor denarja za kruh nima, mu pregladna je zima, ga pri mlinarju dobi, pa še plačati mu treba ni. Sam sem staro že poslopje, prijateljev imam veliko. Zdaj pa je že čas, da na koncu napišem piko. Polona Glažar, 3. r., OS Hajdina BILA SEM BOLNA Imela sem angino. Kašljala sem in imela vročino. Morala sem k zdravniku. Dobila sem sirup proti vročini in bolečinam. Morala sem ležati v postelji. Mami mi je kuhala čaj. Nisem mogla v šolo. Ko sem ozdravela, sem lahko šla v šolo. Ines Petrijan, 3. a, OS Hajdina ŠOLANJE MOJIH STARIH STARŠEV Ko sta moja babica in moj dedek hodila v šolo, je bilo vse you Hemind me - NICKL B/Hey Baby - ND DDUBŤ The'World's GreatEst'- H. l^LL rong/ímpressian - NATALIE IMBHUI 9. A Woman's Worth - ALICIA nds Clean Vsakť? 5e?beA:e? m HAT STILO misli naprej Fiat PUNTO PRIHRANEK 200.000> ponudba velja za vozila na zalogi, letnik 2001 Odkup rablienih vozil! SSB^B Avto Prstec d.o.o. Ob Dravi 3a, 2251 Ptuj Tel.:02/782-3001