27. junij 2005 Rožnik
Glasilo Mestne občine Ptuj, leto XI, Številka 6, ISSN 1318-8550 cena 100 SIT, poštnina plaćana pri posti 2250 PTUJ
V 'v ri:' . ' ■
-■	■■ši -


Štiri dni po Sloveniji Kam med počitnicami? Nagradna križanka Dela v CERO Gajke se nadaljujejo Dvodnevno potepanje po Banski Štiavnici Izredna seja - za čimprejšnjo gradnjo hotela pri Termah Semaforizacija Mariborske, umirjanje prometa na Maistrovi
Dela v Centru za ravnanje z odpadki v Gajkah se nadaljujejo
Na kompostarni vsa dela zaključena
V marčevski številki Ptujčana je bila podrobneje predstavljena izgradnja in delovanje kompostarne. Sedaj lahko z veseljem povemo, da so vsa dela na kompostarni zaključena. 22. junija je bil izvršen tehnični pregled, 7. julija pa bo svečana otvoritev. A s tem izgradnja celotnega centra še zdaleč ni končana. Naslednja dela vključujejo zapiranje zapolnjenih odlagalnih polj, gradnjo dveh novih sektorjev na približno dveh hektarjih površin in izgradnjo sortirnice s strojno opremo.
V ospredju ponikalnik čistih vod, za njim biofilter in hala za naknadno zorenje komposta.
Naslednji korak pri izgradnji centra, ki se že izvaja, je zapiranje zapolnjenih odlagalnih polj. Čeprav se sliši dokaj enostavno, je potrebno vedeti, da se polja ne »zapirajo« kar tako. Potrebno je izgraditi plinsko drenažo s plinsko postajo, kar je najbolj bistveno pri postopku zapiranja, saj bodo tako omejeni vplivi odlagališča na okolje.
PLINSKA DRENAŽA, PLINSKA POSTAJA ...
Plinska drenaža bo horizontalna, kajti za vertikalno bi potrebovali najmanj deset metrov višine odpadkov, mi pa ne dosegamo niti sedem metrov. Tako bodo nad odpadki vodoravno postavljene perforirane cevi, povezane med seboj v skupni vod, ki bo speljan do plinske postaje. Ta sistem bo posrkal vse pline iz odlagalnega polja. V plinski postaji bo metan, ki je gorljivi plin, zgorel v CO2 in vodo. Zaenkrat je še relativno malo plinov in pri taki količini se sežiga kar na bakli. Ko pa bo odlagalnih polj več in bo nastala zadostna količina plinov, ki bo omogočala ekonomsko upravičeno energetsko izrabo, se bo iz njih proizvajala elektrika in para.
Glede na način izvedbe celotnega sistema se pravzaprav ne bi smelo zgoditi, da bi plin ušel v okolje, kajti celotno odlagalno polje se zapre v neke vrste »vrečo«. To pomeni, da se čez plinsko drenažo položi nepropustna PEHD folija in se pritrdi na enako folijo, ki je bila že vgrajena na dno odlagališča. Na tak način dobimo tako imenova-
no zaprto »vrečo«, iz katere plini ne morejo uhajati v okolico.
Sledita dva nova sektorja odlagalnih polj na približno 2 hektarjih in izgradnja sortirnice. Sortirnica bo prav posebna pridobitev centra. Gre za dva ločena sistema: prvi bo imel vso strojno opremo za sortiranje ločenih frakcij v čiste frakcije, ki bodo
primerne za nadaljnjo predelavo. Drugi sistem pa bo namenjen izločanju težke frakcije (biološko razgradljivi odpadki) in kovin iz mešanih odpadkov. Obstoječa strojna oprema v balimici bo nadgrajena z drobilcem, magnetnim izločevalcem in bobnastim sitom za izločanje bioloških odpadkov.
S tem se pridobi ogromno. Najprej se bo zmanjšala količina odpadkov za odlaganje na odlagalnih poljih. Z izločanjem biološko razgradljivih odpadkov iz mešanih bomo zadostili tudi zakonodaji. Predvidoma naj bi se od skupne mase vseh odpadkov, ki pridejo na center, odlagalo le še 30 do 35 % odpadkov. Izločeni biološko razgradljivi odpadki se bodo obdelali v kompostarni in se nato uporabili kot prekrivna plast na odlagalnih poljih. Plinsko drenažo oziroma to zaprto »vrečo« bomo namreč na koncu še prekrili z metrom in pol debelo rekultivacijsko plastjo zemlje, kjer bo zasajeno grmovje in drevesa. Končna podoba zapol-
njenih odlagalnih polj naj bi bila podoba gozdička.
FINANČNI DEL TEGA VELIKEGA PROJEKTA
Kompostama stane približno 642 milijonov, preostala dela pa 996 milijonov tolarjev. Skupna vrednost te investicije je 1 milijarda in 638 milijonov tolarjev. Od skupne vsote prihaja 558 milijonov iz nepovratnih sredstev ministrstva za okolje in prostor, 42 milijonov iz regionalnih razvojnih spodbud, 234 milijonov pa iz okoljske dajatve za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov. Ostalo morajo zagotoviti občine iz cene ravnanja z odpadki. Država torej prispeva približno polovico denarja za celotno investicijo.
Glede na sofinancersko pogodbo z državo morajo biti zaključena vsa dela in izdano dovoljenje za uporabo do novembra 2006.
Alenka Korpar Foto: Aleš Šprah
Novozgrajeni objekti.
Lahkost bivanja
Dva dokumenta, eden pokriva kulturo na nacionalnem nivoju, drugi pa na ptujskem, sta povsem nepovezana. Nacionalni kulturni program pokriva in zastopa predvsem visoko letečo kulturo in umetnost s sedežem v Ljubljani. Ptujski lokalni kulturni program na svoji strani pa seveda vse, kar je povezano s kultumo-umetniškim ustvarjanjem na našem koncu. Program na nacionalnem nivoju je bil sicer sprejet kakšno leto prej, vendar bi bilo, kot je očitno, bolj pravilno obratno. Torej tako, da bi najprej v lokalnih okoljih pripravili analize stanja žive kulture in kulturne dediščine ter programe, iz njih pa bi potem država lahko lepo zložila nacionalni in ne ljubljanski program. Vse, kar je dobro in potrebno izdatne pomoči države, pa res ni samo v Ljubljani.
V ptujskem mestnem svetu smo prejšnji mesec sprejeli Lokalni kulturni program. Brez pripomb in soglasno. Gradivo je približno eno leto pripravljalo, obdelovalo, širilo in sestavljalo več kot štirideset profesionalcev in aktivistov, ki so na ptujskem tesno in vsakodnevno povezani pri kulturnem ustvarjanju in zaradi bogate kulturne dediščine v tem okolju. Tako malo konfliktnih situacij in tako močno željo cele skupine, da bi na koncu zmagali vsi oziroma tisto, za kar se kulturniki na Ptuju bijemo, je prav redko zaslediti v naših krajih. Vsi skupaj in posamezne podskupine za določena področja so ves čas delovali precej enotno in v pozitivnem duhu. Malo je bilo razburkano samo proti koncu, ko so v zadnjem trenutku padli na mizo še nekateri dodatni in nedodelani predlogi. Debate so bile izjemno konstruktivne, še posebej izven formalnega dela sestankovanja. Vse to je vplivalo, da smo v enem letu dobili dober dokument.
Kvaliteten pa je naš Lokalni kulturni program še posebej zato, ker ni natančno tisto, kar naj bi bil. V programu naj bi bile določene prioritete pri financiranju s strani lokalne skupnosti. Vendar vsebinskih in programskih prioritet ni. In prav je tako. Imamo program in dokument, ki daje samo okvir in hkrati zavezuje lokalno skupnost, da mora biti pozornejša in radodamejša do kulture. Na ta način puščamo odprte možnosti, da se stvari razvijajo same od sebe glede na kvaliteto.
Vrednost duhovnega in kulture kot dodane vrednosti kvaliteti življenja je v tem okolju vse večja. Temelji, ne le za stavbe in mesto, so bili postavljeni že pred več kot dva tisoč leti. Tu je Ptuj, ki ima močan kreativni naboj in od nekdaj privlači ljudi, tudi od drugod.
Robert Križanič
MODROST MESECA
So ljudje, ki iz sonca naredijo rumen madež, obstajajo pa tudi ljudje, ki s svojo ljubeznijo in sposobnostmi iz rumenega madeža naredijo sonce.
SPREHOD PO VSEBINI
Redno mesečno srečanje županov Spodnjega Podravja	4
Javne službe in informacije javnega značaja	5
Društvo inšpektorjev in nadzornikov Slovenije	5
Program Exchange s Srbijo in Črno goro podpira EU	6
Iz 7. Izredne in 31. redne seje mestnega sveta	6-7
Novi Odlok o javnem redu	7
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov	8-9
Poslanski kotiček	9
Semaforizacija Mariborske	11
Investicije v šolstvu	11
Znanost osmlšlja In pomlaja - telo ter duha	12
V gosteh je bila Violeta Tomič	12
Na Ljudski univerzi Ruj deluje svetovalno središče	13
Četvorke za Guinnessa	13
Zobozdravstvena vzgoja v šolskih klopeh	14
CŠOD in mladinski turizem	15
11. Pomladna vetrnica DPM Ruj	15
4. Rujski triatlon	16
Konferenca mladih političnih voditeljev	16
Iz Mestnega gledališča Ptuj	17
Razstava Dalmatinove Biblije	18
3. ptujske grajske igre	18
Akademski kipar Viktor Gojkovič	19
Matične knjige Splošne bolnišnice Ruj	20
David Bedrač in Pesmi iz šipe	21
Knjiga za moške	21
Srečanje FECC-a	22
Potepanje po slovaški Banski Štiavnici	23
Požar pri Kosarjevih na Krčevini pri Vurbergu	24
Mister milimeter Nastja Čeh	26
Dirka po Sloveniji	27
Za ptujske judoiste uspešna sezona	28
Atletska pomlad	29
Mednarodni pokal v karateju	29
Gledališče, prireditve	30
Naslovnica: Večerna luč Foto: Boris Voglar
Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg 1, Ptuj.
TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20. 748-29-99, telefaks: 748-29-98. elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Liljana Vogrinec, telefon: 031 481-673, 040 218-895, elektronska pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Vejica, Rado Škrjanec, s. p., tel.: 041 684-910, elektronska pošta: vejica03@siol.net. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Graffe, Rače, Požeg 4. tel.: 02/608-92-25, E-pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS, Metka Jurešič - SDS, Darja Galun - SLS, Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS. Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, reklamna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov.
Redno mesečno srečanje županov Spodnjega Podravja
V juniju v Strelskem centru Gaj pri Pragerskem
Zupani Spodnjega Podravja so se 6. junija na 19. redni seji ukvarjali z vsebinsko zahtevnim dnevnim redom. Osrednji točki sta bili neposredne regionalne spodbude in priprava regionalnega razvojnega programa funkcionalno zaključene regije Spodnjega Podravja za obdobje 2007-2013.
Ptuj R. Snežiču izdala gradbeno dovoljenje za izgradnjo proizvodnega objekta, v katerem bi se med ostalim opravljala tudi livarska dejavnost. Na pobudo civilne iniciative (združenja krajanov),
Župani so se junija za spremembo zbrali v novozgrajenem poslopju Strelskega centra Gaj pri Pragerskem.
Primarni cilj neposrednih regionalnih spodbud je zmanjšanje regionalnih razvojnih razlik. Namenjene so vzpostavljanju decentralizirane funkcije države, razvoju regijskih razvojnih instrumentov, financiranju priprav projektov in posrednih ukrepov v regijah, ki najbolj zaostajajo v razvoju ali se soočajo z velikimi strukturnimi problemi. Za tovrstne spodbude, katerih prejemniki so lokalne skupnosti ali razvojne agencije, je predvideno, da se dodeljujejo brez javnih razpisov ob upoštevanju predpisanega postopka. V letu 2006 je za spodbude v državi predvidenih 16.520.773.000 tolarjev. Župani so sprejeli okvirni terminski plan aktivnosti za oblikovanje programa prioritetnih projektov regije, s katerimi bodo kandidirali za sofinanciranje iz naslova neposrednih regionalnih spodbud.
V nadaljevanju so obravnavali delovno gradivo za pripravo regionalnega razvojnega programa za obdobje 2007-2013.
V razpravi o razvojnem programu regije so izpostavili pomen dokumenta za zmanjšanje razvojnega zaostanka tega prostora. ZRS Bistro Ptuj so župani pooblastili za izdelavo regionalnega razvojnega programa. Za usklajevanje aktivnosti povezanih z oblikovanjem in izvajanjem regionalnega razvojnega programa bodo ustanovili razvojni svet.
ŽUPANI SEZNANJENI Z GOSPODARSKIM SPOROM MELTAL, RADO SNEŽIČ, D. N. O. - MESTNA OBČINA PTUJ
Odvetnik Slavko Klemenčič je županom predstavil kronologijo gospodarskega spora, ki ga je pričelo podjetje MELTAL, Rado Snežič, d. n. o., zoper Mestno občino Ptuj.
Leta 1989 je imela bivša Občina Ptuj pristojnost, da je v upravnem postopku izdajala lokacijska in gradbena dovoljenja, kar je danes v pristojnost Upravne enote Ptuj oziroma države. V okviru te pristojnosti je Občina
ki je nasprotovala temu, da bi se na tej lokaciji izvajala livarska dejavnost, je prišlo po tem, ko je bil objekt na osnovi veljavnega gradbenega dovoljenja že zgrajen in pripravljen za proizvodnjo, do obnove upravnega postopka, v katerem je upravni organ pri pristojnem ministrstvu razveljavil občinsko odločbo in R. Snežič v tem objektu ni mogel opravljati livarske dejavnosti. R. Snežič je takrat sprožil spor zaradi izgube dohodka zoper Občino Ptuj in ga tudi dobil. Tožena stranka je bila v imenu pravnih naslednic Občine Ptuj Mestna občina Ptuj. Znesek, ki bi ga Mestna občina Ptuj morala po pravnomočni obsodbi plačati tožeči stranki, bi po izračunih, vključno s pripadajočimi obrestmi, znašal
925.000.000 tolaijev.
Vrhovno sodišče je ugotovilo, da je MO Ptuj legitimna pasivna stranka v tem postopku in je dolžna v okviru obsodilne pravnomočne sodbe znesek plačati. Dejstvo je, da je bila ta zadeva obravnavana že na vseh pristoj-
nih sodiščih. Vrhovno sodišče je obsodilno sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo v ponovno obravnavo Okrožnemu sodišču na Ptuju. Velika verjetnost je, da bo v ponovnem postopku R. Snežič to tožbo dobil. Ostaja le vprašanje, kakšen bo znesek, ki ga bo potrebno plačati. Po kriterijih iz delitvene bilance bodo v končni fazi zavezanke za plačilo zneska, ki ga bo določilo sodišče, vse občine, pravne naslednice Občine Ptuj, in sicer po deležih iz delitvene bilance. Višina zneska bo odvisna od časa, v katerem je podjetju zaradi neobratova-nja livarne nastajala gospodarska škoda. Sporno pa je obdobje, za katerega tožeča stran toži za izgubo dohodka, to je 15 mesecev.
VEDNO ZANIMIVA TOČKA: INFORMACIJE POSLANCA DRŽAVNEGA ZBORA BRANKA MARINIČA
Tokrat je poslanec posredoval informacije o njegovih aktivnostih v Državnem zboru in na posameznih ministrstvih v zadnjem mesecu. Zaradi rebalansa državnega proračuna za leto 2005 sta iz proračuna Ministrstva za promet in zveze (MPZ) izpadli obnovi ceste Grajena-Ptuj in Maistrove ulice na Ptuju. Pristojne je opozoril, da je potrebno takoj pričeti z aktivnostmi, da se oba odseka umestita v plan za leto 2006. Poslanec je dal pobudo Na MPZ, da se v program za obdobje 2006-2007 umestijo obnove sledečih cestnih odsekov, ki so v zelo slabem stanju: Lju-tomer-Savci-Ptuj, Jurovci-Gruš-kovje, Žihlava-Rogoznica-Ptuj, Vurberk-Ptuj, Majšperk-Jurovci in Tržec-Zg. Leskovec. Poslanec je poudaril, da vztrajanje Občine Hajdina pri varianti izgradnje avtoceste s podvozom skozi območje Hajdine pomeni spremembo projekta ter posledično zamik vseh aktivnosti, povezanih z realizacijo investicije, za dve, tri ali morda celo več let.
Branko Novak Foto: Marjan Varvoda
I
T	i vi	•	• r	•••	v •
Javne službe in informacij e javnega značaja
Informacija javnega značaja je vsaka informacija, ki se že nahaja v različnih oblikah in s katero razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb. To so informacije, ki se že nahajajo v različnih oblikah, kot denimo dokument, zadeva, dosje, register, evidence pri navedenih organih in jih je ta izdelal sam ali v sodelovanju z drugim organom ali ga je pridobil od drugih oseb. Organi niso dolžni izdelovati informacij ali analiz. Za podatke iz dokumenta, ki je v postopku izdelave in je še
predmet posvetovanja, lahko informacije zavrne.
V skladu z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 24/2003, so do informacij javnega značaja upravičeni vsi, tako fizične kakor tudi pravne osebe.
Vsak prosilec ima na svojo zahtevo pravico pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski izpis.
Navedeni zakon tako omogoča zagotavljati javnost in odprtost delovanja organov, zato si morajo organi prizadevati, da dosežejo čim večjo obveščenost javnosti o svojem delovanju.
Informacijo lahko zahteva vsak, ne glede na izkazan javni interes. Prosilcu ni potrebno pravno utemeljevati zahteve ali izrecno označevati, da gre za zahtevo za dostop do informacije javnega značaja.
Če organ neke informacije v
organ zahtevek za dostop do
svojih dokumentih nima, lahko vlogo s sklepom zavrne.
Izjeme, ki niso informacije javnega značaja, so vsi podatki, ki se ocenjujejo kot osebni podatki, katerih razkritje bi pomenilo kršitev osebnih podatkov v i skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, podatke, ki so opredeljeni kot poslovne skrivnosti v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske službe, in dokumenti, ki so označeni kot uradne tajnosti.
V primeru, da je vprašanje postavljeno ustno (telefonsko ...), takšna informacija nima pravnega varstva. Zato je potrebno vlagatelja opozoriti, da svoj zahtevek poda tudi pisno. V primeru, da se vloga zavrže, je potrebno to storiti z odločbo z ustrezno obrazložitvijo.
Organ je na vlogo dolžan odgovoriti v roku 20 delovnih dni. Informacija je lahko podana v obliki kopije ali v elektronski
obliki. V skladu z Uredbo o višini stroškov posredovanja informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 40/2004) se prosilcem zaračuna posredovanje informacije.
Da bi bili vsi zainteresirani v čim večji meri seznanjeni z delom organov, se mnogo informacij posreduje na spletnih straneh. Zato ima v mestni občini Ptuj večina javnih zavodov, pa tudi občinska uprava mestne občine Ptuj, urejeno spletno stran. Na spletni strani MO Ptuj je na voljo vsa sprejeta zakonodaja mestne občine Ptuj, objavljeni so sklici sej mestnega sveta, odborov in gradivo, ki se
obravnava na posameznih sejah. Javnost pa obveščamo tudi preko tedenskih najav dogodkov in poročil o njih - »clipping«.
S sklepom župana so v občinski upravi MO Ptuj imenovani
pooblaščenci, ki lahko informacije javnega značaja posredujejo zainteresiranim strankam. Ti so direktor občinske uprave in vodje posameznih oddelkov. Lokalna skupnost je dolžna v skladu z zakonom voditi tudi seznam prejetih vprašanj in danih informacij.
Zdenka Ristič
V Portorožu je pred nekaj tedni potekal seminar pod širšim naslovom Javni zavodi in drugi izvajalci negospodarskih javnih služb. Z območja Mestne občine Ptuj se je seminarja udeležilo kar nekaj predstavnikov javnih zavodov. Med zanimivejšimi temami so bile Razmerja med ustanovitelji in organi javnega zavoda, Odgovornost in pristojnost zakonitih zastopnikov zavoda in članov sveta zavoda, Podeljevanje koncesij na področju negospodarskih javnih služb, Problematika plač pri izvajalcih javnih služb v praksi Računovodskega sodišča - analiza primerov, Tržne dejavnosti in financiranje javnih zavodov. Izvajanje Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je predstavila pooblaščenka za dostop do informacij javnega značaja Nataša Pirc Musar. Iz njenega predavanja in zakonodaje predstavljam osnovne namene Zakona o dostopu do informacij javnega značaja; kaj sploh so informacije javnega značaja in kakšne so možnosti pridobitve le-teh.
Društvo mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in
nadzornikov Slovenije
Pred kratkim se je v Kopru na drugi redni seji sestala skupščina Društva mestnih, občinskih in medobčinskih inšpektorjev in nadzornikov Slovenije. Vsebina dnevnega reda, poleg živahne razprave, je bila namenjena: poročilu o delu društva v obdobju med prvo in drugo sejo skupščine, ki je zajemalo razpravo o seminarju in izpitu za prekrškovne organe v lanskem letu; sodelovanju pri pripravi gradiva za strokovni del inšpekcijskega izpita za občinske inšpektorje; pripravi kataloga »spornih« zadev iz pristojnosti občinskih in državnih inšpekcij (negativni in pozitivni kompetentni spori) v sodelovanju z Ministrstvom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj.
Planirane pa so tudi aktivnosti društva v letošnjem letu 2005. Potrebno bo razmejiti oz. določiti pristojnosti na različnih področjih, in sicer v sodelovanju z ministrstvom za lokalno samoupravo in regionalni razvoj,
skupnostjo občin Slovenije in različnimi državnimi inšpektorati. Z ministrstvom za javno upravo in skupnostjo občin Slovenije bo potrebno doseči izenačitev plačnih razredov in količnikov za občinske inšpektorje ter prizna-
vanje plačnega dodatka za vodenje prekrškovnih postopkov na prvi stopnji. Izveden bo seminar za strokovni del inšpekcijskega izpita za občinske inšpektorje.
Društvo je prostovoljno, samostojno, nepridobitno, strokovno združenje, v katero se prostovoljno združujejo fizične osebe, ki opravljajo dela na področju inšpekcijskega nadzora občinskih predpisov v občinah, mestnih občinah in v skupnih organih medobčinskih služb inšpekcijskega nadzora v Republiki Sloveniji kot inšpektorji ali nadzorniki zaradi uresničevanja skupnih interesov. Dejavnost društva kot
pravne osebe zasebnega prava temelji na načelih izpopolnjevanja znanja in njegove uporabe v praksi.
Tudi pri predsedstvu skupnosti občin Slovenije deluje delovna skupina občinskih inšpektorjev, ki je bila ustanovljena z namenom obravnavanja aktualnih tem s področja občinskih inšpekcij in izmenjavi mnenj, stališč in praks pri izvajanju nalog občinskih inšpektorjev.
Sedež društva, katerega članici sva tudi komunalni inšpektorici skupne občinske uprave iz Ptuja, je v Mariboru.
Majda Murko
IZ MESTNE HIŠE/ MESTNI SVET
Program Exchange s Srbijo in Črno goro podpira EU
Evropska agencija za obnovo v sodelovanju s Stalna konferenco mest ter občin Srbije in Črne gore začenjata program Exchange, ki ga financira Evropska unija. Glavni cilj programa je srbskim občinam približati najboljšo prakso s področja lokalne samouprave v državah EU. Srbske občine bodo prejele finančna sredstva za spoznavanje prakse v državah članicah EU, zato organizatorji iščejo občine iz držav EU, ki so pripravljene sodelovati.
V okviru programa bodo pripravili različne konference in delavnice, ekskurzije srbskih predstavnikov v občinah EU in predstavnikov občin EU v Srbiji. Namen programa je zaposlene v srbskih občinskih upravah seznaniti s prakso v EU na naslednjih področjih: lokalna samouprava in finančno poslovanje, mednarodno sodelovanje, komunalne službe in stanovanjska vprašanja, zaščita okolja, urbanizem, racionalna poraba energije, socialna politika, gospodarski razvoj, komuniciranje in informacije, osnovno šolstvo in varstvo zdravja, občinske službe, občinske stavbe, pravice manjšin, arbitražni mehanizmi (lokalni ombudsman ipd.), poslovna etika in transparentnost.
ga društva France Prešeren v Nišu Martin Ferlež, katerega oče je Slovenec iz Ponikve, obis-
v	v
kali Ptuj. Zupan Ptuja dr. Stefan Čelan jih je najprej seznanil z delovanjem občin in njihovimi pristojnostmi ter financiranjem. Sprehodili pa so se tudi po vseh oddelkih občinske uprave.
MESTO NIŠ JE RAZDELJENO NA VEČ MESTNIH OBČIN
Zanimivo je bilo slišati, kako njihove občine in mesta delujejo. Niš je veliko in lepo mesto z bogato kulturo, saj je že od nekdaj na križišču med Solunom, Bukarešto in Atenami. Niš, nekako tako kot Ptuj, je prav tako cesarsko mesto, saj je bil v njem rojen Konstantin Veliki. Mesto
□d leve: Olivera Premovič, Martin Ferlež, župan Niša Dragoslav Ćirković in župan Ptuja.
Mestna občina Mediana Niš
nas je prosila, da bi ji naše mesto bilo partner v tem projektu. Zanimajo pa jih predvsem področja lokalnega ekonomskega razvoja, socialne politike ter organizacija lokalne uprave in finančno poslovanje v funkciji razvoja lokalne skupnosti. Program bo s strani EU potrjen (ali pa ne) nekje septembra oziroma oktobra, toda predstavniki občine so se odločili, da vzpostavijo neposredni stik še pred tem.
Zato so 8. junija župan mesta Dragoslav Čirkovič. direktorica uprave Olivera Premovič in sekretar slovenskega kulturne-
šteje okrog 300.000 prebivalcev in je razdeljeno na več mestnih občin, od katerih je Mediana Niš največja. Šteje približno 140.000 ljudi. Mesto Niš ima župana, skupščino in svetnike, mestne občine pa predsednike, mestni svet in svetnike. Z novo organiziranostjo so pričeli lani oktobra, ko so bile tudi lokalne volitve, na katerih je bil v Mestni občini Mediana Niš izvoljen D. Čirkovič, ki je bil pred tem direktor komunalnega podjetja. Projektno in razvojno naravnan je prepričan, da je privatizacija, ki se je sicer že začela, nujno potrebna. Čeprav je večina velikih poslov-
nih sistemov, ki so še obstajali, že v lasti Grkov in Bolgarov, si sedaj prizadevajo pridobiti tudi zahodni kapital. Tako ima občina Mediana Niš oddelek za razvoj, ki mora v okolju zaznati gospodarske probleme in jih poskušati rešiti skupaj z določenimi podjetji, institucijami in mednarodnimi organizacijami.
Razen občinske uprave so gostje iz Srbije obiskali še CERO Gajke ter se srečali z direktorjema Vilkom Pešcem iz Eko lesa in Andrijom Koterjem iz Čistega mesta ter s predstavnico Komunalnega podjetja Ptuj Refko Omerovič.
OBISK ŽUPANA IZ OHRIDA NA PTUJU
13.	junija je ptujskega župana obiskal Aleksander Petreski, župan Ohrida, ki je bil pred tem prav tako direktor komunalnega podjetja. Spremljal ga je
direktor Eko lesa v Makedoniji Dejan Zotovič. Ohrid se razvija načrt-no in zelo hitro, kar Makedonija v celoti podpira, saj sedanja vlada želi, da postane protokolarno in turistično mesto države. Uradno se bo turistična sezona pričela 12. julija, in sicer s koncertom klasične glasbe. V prenovljenem amfiteatru bo nastopil svetovno znan operni pevec J. Carreras. Ohrid je pod zaščito in na seznamu Unescove dediščine. Morda bi na ta način tudi Ptuj pridobil nekaj več kvalitetnih kulturnih prireditev in z njimi bi se kulturni utrip mesta dvignil nad poletne “gasilske” ter “radijske” veselice, ki kraljujejo po gostinskih terasah, športnih igriščih in če drugače ne gre, pač v avtomobilih.
Tanja Ostrman Renault Foto: Aleš Šprah
V JUNIJU 7. IZREDNA IN 31. REDNA SEJA
Zaradi čimprejšnje graditve hotela pri Termah sklic izredne seje
Svetniki so 9. junija na izredni seji brez zapletov potrdili Odlok o občinskem lokacijskem načrtu, in sicer za tisti del poselitvenega območja, kjer bosta ob ptujskih Termah zgrajena hotel in lokalna obvozna cesta. Z odlokom se je pravzaprav sprejel lokacijski načrt za to poselitveno območje, kot predpisuje 23. člen Zakona o urejanju prostora.
Predlog lokacijskega načrta je bil najprej, v času od 3. maja do 3. junija, javno razgrnjen. 18. maja je bila izvedena tudi javna obravnava. Podane so bile štiri pripombe, na katere sta Urbis, d. o. o., in Skupna občinska uprava podala strokovna stališča. Do njih pa se je moral opredeliti tudi mestni svet. Upoštevana je bila pripomba Marije Lubši-na Tušek, višje konzervator-ke mariborske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki pripominja, da se morajo pred kakršnimkoli gradbenim posegom upoštevati kultumo-varstveni pogoji, ki jih je mariborska območna služba ZVKD predpisala že v decembru lani, in da si je za izvedbeni projekt potrebno pridobiti še kulturno-
varstveno soglasje. Konservatorka svetovalka Mariens Habijanič je v knjigi pripomb zapisala, naj se na severozahodu objekta, ta stran je namreč izpostavljena pogledom z gradu, nasadi visoko drevje, ki bi omililo pogled na novo, visoko in za okolico Ptuja oblikovno tujo arhitekturo, kar bo upoštevano.
Pripomba Metke in Bruna Korošca iz Vičave 79, ki pravi, da je razgrnjen lokacijski načrt izdelan le za del poselitvenega območja Pil - R4 Toplice, kar je v nasprotju z Odlokom o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana MO Ptuj (mestni svet ga je sprejel lani julija), ni bila upoštevana.
Skica novega hotela v Termah Ptuj.
Odlok, ki ga citirata, predpisuje, daje izdelava lokacijskega načrta za celotno poselitveno območje Pl 1 - R4 Toplice predvidena sočasno. Menita, da je izigran Zakon o urejanju prostora kot tudi Uredba o vrstah posegov v okolje, za katere je obvezna presoja vplivov na okolje. V strokovnem stališču na to pripombo piše, da pri pripravi tega lokacijskega načrta (za območje Pl 1 - R4 Toplice) ni potrebno izvesti postopka celovite presoje vplivov na okolje z ozirom na odločbo Ministrstva za okolje in prostor, izdano januarja letos. Lokacijski načrt se sprejema za znanega investitorja in večja odstopanja niso možna, zato zajema le zaokroženo območje investicije.
Pri vsakem novem lokacijskem načrtu za poselitveno območje Toplice pa bo potrebno poročilo o vplivih na okolje. Obrazložena je tudi »faznost izgradnje«, na to se namreč sklicujeta Koroščeva, ki dopušča, da se posamezne zaključene realizacije obravnavajo in izvajajo povsem ločeno.
Hotel, ki ga bo gradila poslovna skupina Sava, Terme 3000, je svetnikom iz funkcionalnega in arhitekturnega vidika predstavil direktor Term Ptuj Andrej Klasinc, ki ga je razveselilo, da se je svet tako hitro odzval. Hotel bo samostojna enota, situirana na okrog 14 000 kvadratnih metrih površine jugozahodno od Term. Srce hotela bo v pritličju. Podlaga bo malce dvignjena,
kot pri obstoječih bazenih, in se bo dvigovala v tretje nadstropje. Iz balkonov sob bo razgled na grad. Imel bo kletne prostore s 50 parkirnimi mesti, savno, terapevtski prostor ... Predvidena sta dva atrija, prireditveni (kongresni) prostor s 500 sedeži in wellnes oz. zdravstveni center na 700 kvadratih. Pozneje bo na 700 kvadratnih metrih površine dograjen nočni lokal, ki pa ne bo klasični nočni klub.
SKLEPI O IMENOVANJU A. LUGARIČA ZA ČASTNEGA OBČANA IN O PODELITVI ZLATIH PLAKET PERUTNINI IN VRTCU PTUJ Na dnevnem redu 31. seje, 23. junija, se je znašlo veliko število točk, ki se je ustavilo pri številki 17. Predlagani so bili naslednji akti:
•	trije sklepi o podelitvi priznanj MO Ptuj; naziv častnega občana Albinu Lugariču, zlati plaketi Perutnini Ptuj in Vrtcu Ptuj;
•	potrditev mandata Mitji Petriču, naslednjemu z Liste kandidatov LDS za volitve članov mestnega sveta MO Ptuj v volilni enoti 2;
•	odlok o načinu opravljanja obveznih lokalnih gospodar-
skih javnih služb zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
•	odlok o predmetu in pogojih za dodelitev koncesije za opravljanje obvezne lokalne gospodarske javne službe, zbiranja in prevoza komunalnih odpadkov in odlaganja ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov;
•	investicijski program »Izgradnja komunalne infrastrukture v industrijski coni Ptuj«;
•	sklep o dopolnitvi in spremembah sklepa o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v MO Ptuj v uporabo;
•	sklep o potrditvi cen pogrebne in pokopališke dejavnosti ter cen storitev na tržnici Komunalnemu podjetju Ptuj;
•poročilo o poslovanju Kabelsko komunikacijskega sistema KKS Ptuj, d. d., s predlogom sklepa o razporeditvi čistega dobička za leto 2004;
•	sklep o imenovanju predstavnika MO Ptuj v svet Gimnazije Ptuj;
•	sklep o imenovanju dveh predstavnikov MO Ptuj v svet JZ Lekarne Ptuj.
Milena Türk
Sprejet je bil novi Odlok o javnem redu v MO Ptuj
V skladu z 21. členom Zakona o lokalni samoupravi občina med ostalim skrbi za red, opravlja dejavnosti varstva okolja ter določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, ter opravlja nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov.
Novi Odlok o javnem redu v MO Ptuj je bil sprejet zaradi bistvenih sprememb, ki jih je prinesel novi Zakon o prekrških. Zakon ohranja možnost, po kateri lahko samoupravna lokalna skupnost z odlokom predpiše prekršek. Z odlokom pa se smejo predpisati prekrški le za kršitve predpisov, ki jih izdajajo lokalne skupnosti v okviru svojih pristojnosti in pod pogojem, da jih zakon ali uredba še ne sankcionira. Poleg tega je mogoče za prekrške, predpisane z odlokom, predpisati le eno vrsto sankcije, t.j. globo v določenem znesku, in sicer:
• za posameznika in odgovorno
osebo do 100.000 tolarjev,
• za pravno osebo in samostojnega podjetnika - posameznika do 350.000 tolarjev.
Odlok ohranja dosedanjo razdelitev ukrepov v štiri sklope, in sicer na predpisane ukrepe za varstvo javnega reda, varstvo občanov in premoženja, varstvo zdravja in čistoče ter varstvo okolja in zunanje podobe kraja.
Mnogo pozornosti so svetniki namenili tistim področjem, ki so bila urejena že v dosedanjem odloku, a bo potrebno več narediti pri izvedbenem delu. Težave so zaradi vandalizma, povzročajo pa jih tudi nevzgojeni lastniki hišnih ljubljenčkov. Ti veliki
ljubitelji domačih živali so slabi ljubitelji čistega okolja in iztrebki domačih živali se ne najdejo le v parkih, ampak celo v peskovnikih, kjer se igrajo otroci.
Kar nekaj je bilo pomislekov glede možnosti reje domačih živali, ki s smradom, hrupom ali kako drugače motijo okolico. Vendar pa so ugotovili, da omenjenega vprašanja ni potrebno reševati z odlokom, ker je že urejeno v zakonu o reji živali, kar pa je pod nadzorom kmetijskih inšpektorjev.
K ukrepanju kar kličejo lastniki, ki so opustili vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti... Vse prepogosto se izobešajo razne oglasne table na javnih površinah, seveda v nasprotju s predpisi, puščajo se stari avtomobili...
Po kvalitetno pripravljenem odloku mora občina zagotoviti
še kvaliteten nadzor. Občanom pa priporočamo, naj uredijo vse potrebno, da drugim omogočimo to, kar si želimo tudi sami. Ne čakati na kazen, ker nas bo ta doletela, tudi če je ne napiše inšpektor.
Občane vabimo, da si odlok, ki je objavljen v Uradnem vestniku MO Ptuj, št. 7, 13. junija 2005, in na spletni strani MO Ptuj, tudi pozorno preberejo, saj ureja marsikaj, kar jih v prostoru moti. Hkrati se dotika naših slabih navad, ki pa motijo druge. Popravimo to, kar doslej nismo upoštevali in dosezimo skupaj, da bo odlok služil za urejeno bivanje in ne kaznovanje.
Mag. Janez Merc
Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov
Oddajanje šolskih telovadnic - Pločnik na regionalni cesti skozi Grajeno - Petrolovo skladišče pri sejmišču postalo odlagališče odpadkov - Cestne ovire na Poljsko cesto - Potek gradnje krožišča pri Deta centru
Pobuda in vprašanje Milana Petka:
1.	Zupan naj poskrbi, da se na podlagi Sklepa o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj v uporabo s 17. 7. 1998 v vseh ptujskih šolah poenotijo cene za uporabo telovadnic, ne pa da se gibljejo od 480 tolarjev na uro do 3.406 tolarjev za 90 minut.
Odgovor: Pri analizi cen najema šolskih telovadnic smo ugotovili bistvena odstopanja dejanskih cen najema telovadnic od predpisanih cen, sprejetih v sklepu mestnega sveta Mestne občine Ptuj z dne 17. 7. 1998. Na osnovi ugotovljenega smo ravnatelje vseh osnovnih šol pozvali k uskladitvi cen najema šolskih telovadnic s predpisanimi v Sklepu o upravljanju in načinu oddajanja šolskih telovadnic osnovnih šol v Mestni občini Ptuj v uporabo. (Op. ur.: Sprememba sklepa je bila zaradi novozgrajenih telovadnic osnovnih šol Olge Meglič in Grajena na dnevnem redu 31. seje mestnega sveta 23. junija.)
Asja Stropnik
2.	Kako je z izgradnjo pločnika na regionalni cesti skozi Grajeno, glede na to, da je bilo že večkrat zagotovljeno, da bo pločnik narejen?
Odgovor: V letu 2002 je bil med Mestno občino Ptuj in Direkcijo RS za ceste sklenjen Sporazum o sofinanciranju ureditve vozišča s hodnikom za pešce in avtobusnimi postajališči ob regionalni cesti R3-710/1292 skozi naselje Grajena. V sporazumu so zajete ocenjene vrednosti izvedbe ter delež sofinanciranja med Mestno občino Ptuj in Direkcijo RS za ceste. Na osnovi ocenjene vrednosti za izvedbo projekta je bil s strani direkcije pripravljen javni razpis. Iz pridobljenih ponudb je bilo razvidno, da najugodnejša ponudba za izvedbo predmetnega projekta presega ocenjeno vrednost iz sporazuma. Ker pred podpisom pogodbe ni bilo možno zagoto-
viti dodatnih finančnih sredstev, del hodnika za pešce ni bil zajet v Pogodbi za ureditev vozišča s hodnikom za pešce in avtobusnim postajališčem ob regionalni cesti R3-710/1292 skozi naselje Grajena v dolžini 240 metrov, sklenjeni med sofinancerjema in izvajalcem. Z ozirom na še vedno veljaven sporazum ta obveznost Direkcije ostaja in je po pridobljenih informacijah realizacija odvisna od zagotovitev sredstev v rebalansu državnega proračuna v letu 2005.
3.	Prouči naj se možnost namestitve cestnih ovir na Poljski cesti
Odgovor: Poljska cesta je kategorizirana kot lokalna zbirna cesta št. L2 329-121 dolžine 746 metrov. Ob cesti levo in desno so stanovanjske hiše, omejitev hitrosti je 40 km/h. Po podatkih policije v zadnjem času ni bilo evidentiranih prometnih nesreč, zato predlagamo, da se ovire postavijo tam, kjer so potrebne (šole, vrtci, bolnice, igrišča) z zagotovitvijo sredstev po planu. Pobuda bo posredovana na Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu.
♦ ♦♦
Vprašanja in pobuda Marjana Kolariča:
1.	Kdaj bodo opravljene odme-ritve cest, ki so asfaltirane v PC Rogoznica?
Odgovor: Odmere cest se izvajajo v okviru razpoložljivih sredstev v proračunu za tekoče leto. Za celotno območje mestne občine Ptuj je že vrsto let le 5 milijonov tolarjev. Odmera za JP 828590 Podvinci-Zabjak je naročena in bo po postopku, ki je potreben, izvedena v drugi polovici leta 2005.
2.	Kdaj bo asfaltirana lokalna cesta Podvinci-Dornava?
Odgovor: Za asfaltiranje LC 328-051 Podvinci-Dornava v dolžini 1050 metrov v proračunu MO Ptuj za tekoče leto ni predvidenih sredstev. Posodobitev predmetne ceste bo uvrščena v plan izvedbe pri pripravi pro-
računa za naslednje leto.
Milan Pavlica
4.	Občani Podvincev, lastniki zemljišč (vrtov, dvorišč, sadovnjakov), preko katerih bo tekla trasa za primarni vod kanalizacije, naj bodo oproščeni plačila prispevka za priklop na kanalizacijo.
Odgovor: Občani Podvincev zaradi podpisov služnostnih pogodb za dopustitev gradnje kanalizacije po zasebnih parcelah niso upravičeni do oprostitve plačila prispevka za priključitev na kanalizacijsko omrežje, saj so povračila namenjena sofinanciranju gradnje primarnih in sekundarnih naprav za odvajanje odpadnih voda.
Merila in kriteriji o povračilu za nove priključitve in za povečanje kapacitete obstoječih priključkov na vodovodno in kanalizacijsko omrežje (Uradni vestnik občin Ormož in Ptuj, št. 25/85) omogočajo oprostitev plačila povračila priključitve na vodovodno oziroma kanalizacijsko omrežje samo v primeru, če bi uporabnik (individualni investitor) financiral ali sofinanciral sorazmerni delež pri izgradnji primarnega in sekundarnega omrežja vodovoda ali kanalizacije.
Samo Segulin
♦ ♦♦
Pobuda Avgusta Laha: Od
poslopja uprave Pokrajinskega muzeja Ptuj v Prešernovi ulici naj se uredi pločnik in hodnik za pešce, da se zoži makadamski prostor med električnima drogovoma in koritoma za rože ter se s tem prepreči parkiranje vozil.
Odgovor: V proračunu MO Ptuj za leto 2005 ni zagotovljenih sredstev za ureditev hodnika za pešce na predlagani trasi. Predlog A. Laha bo upoštevan pri pripravah proračunov za naslednja leta.
Zdenka Matjašič
♦ ♦♦
Vprašanje Mirka Kekca
Kje so vzroki, da gradnja krožišča pri Deta centru na Dornav-ski cesti poteka tako počasi oz. so se dela ustavila?
Odgovor: Naročnik in glavni investitor del za ureditev ceste R3-713/4910 (krožišče pri trgovini Deta center na Domavski cesti) je Direkcija Republike Slovenije za ceste. MO Ptuj je le sofinancer v višini okrog 20 % investicijske vrednosti. Naročnik je bil, v sodelovanju s predstavniki oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje na MO Ptuj, zadolžen za pripravo projektne dokumentacije ter pridobitev ustreznih upravnih dovoljenj. Pri pridobivanju projektnih pogojev ter soglasij niso bile dovolj natančno dogovorjene potrebne aktivnosti za zaščito oziroma morebitno prestavitev plinovoda, s katerim upravlja koncesionar Adriaplin. Po začetku gradbenih del je bilo s strani Adriaplina ugotovljeno, da v projektni dokumentaciji predvidena zaščita plinovoda zaradi bližine ostalih infrastrukturnih objektov ne bo zadostovala, zato bo potrebna prestavitev plinovoda. Za prestavitev plinovoda je naročnik takoj po spoznanju dejstev na terenu pristopil k pripravi projekta prestavitve. Zaključitev projekta prestavitve ter sama prestavitev plinovoda je bila predvidena do konca maja 2005, tako da izvajalec, Cestno podjetje Maribor, z junijem 2005 nadaljuje gradnjo krožišča pri Deta centru. Glede na terminski plan izvedbe del se bodo sama gradbena dela izvajala tri mesece po prestavitvi plinovoda, kar pomeni, da bi bilo krožišče pri Deta centru možno predati v uporabo predvidoma konec avgusta 2005.
Janko Širec
♦ ♦♦
Pobudi in vprašanje Janeza Rožmarina:
1.	Pristojne občinske inšpekcijske službe naj se obvesti, da je bivše Petrolovo skladišče pri
8	-///yra/t
MESTNI SVET/ POSLANSKI KOTIČEK
sejmišču postalo odlagališče odpadkov in naj se ukrepa, da se že navoženo odstrani. Odgovor: Komunalna inšpektorica Skupne občinske uprave je 28. aprila opravila ogled prostorov bivšega Petrolovega skladišča pri sejmišču na Ptuju in ugotovila, da je objekt zapuščen in okrog njega ni bilo videti nikjer nobenih komunalnih odpadkov ali navoženih stvari, razen dveh prevrnjenih sodov s peskom. Objekt je zagrajen in je z vzhodne in zahodne strani zaprt z vrati. Na zahodni strani so vrata priprta in povezana z žico, kjer je omogočen dostop do objekta. Okolica objekta je zarasla s travo in grmovjem.
Po uradnih podatkih Oddelka za gospodarsko infrastrukturo in okolje MO Ptuj gre za objekt, ki ga je od Petrola odkupila družba Hypo Paam, d. o. o., Ob Dravi 3 a, Ptuj. Zemljišče s pare. št. 1536, k. o. Ptuj, je torej odkupljeno za izgradnjo poslovno-trgovskega objekta in je v privatni lasti. V tem času se izvajajo pripravljalna dela za izgradnjo poslovno-trgovskega centra in je za pričakovati, da se bodo od časa do časa pojavljali tudi kakšni »divji« odpadki. Komunalna inšpektorica je v neposredni bližini navedenega objekta opravila tudi nad-
zor ekološkega otoka na bivšem sejmišču in ugotovila divje odlagališče mešanih komunalnih odpadkov, o čemer je izdala izvajalcu javne službe ravnanja s komunalnimi odpadki inšpekcijsko odločbo za odstranitev nepravilno odloženih odpadkov.
Majda Murko
2.	Zakaj na dnevni red seje sveta ni uvrščena vloga, ki jo je podal Anton Ljubeč iz Sodnic
9,	Ptuj, za ponovno obravnavo prostorske rešitve in spremembe namembnosti obstoječega objekta - bivše delavnice v legalizacijo garaže ob stanovanjski hiši, ki je že zgrajena z vsemi dovoljenji na parceli v k.
o.	Krčevina pri Vurbergu.
Odgovor: Anton Ljubeč je 19.
10.	1999 podal pobudo za spremembo prostorskih planskih aktov Mestne občine Ptuj na delih parcel št. 1779/4, 1964/2, 254/12, k. o. Krčevina pri Vurbergu, za potrebe gradnje počitniške hišice. V februarju in marcu leta 2000 je pobudo dopolnil in odstopil od parcel št. 1964/2, 254/12, na parceli št. 1779/4 pa predlagal gradnjo počitniške hiše, garaže in strugarske delavnice. V postopku spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih planskih aktov MO Ptuj, zaključenem v letu 2004, je bila pobuda, ki jo je podal A. Ljubeč,
v delu, predlaganem za strugar-sko delavnico, rešena negativno (zaradi negativnega mnenja na področju poselitve - negativno mnenje Ministrstva za okolje, prostor in energijo, Urada RS za prostorsko planiranje), preostali del predlaganega območja (predlagan za počitniško hišo in garažo) pa je bil pozitivno rešen in uvrščen v območje razpršene poselitve. 29. 12. 2004 je Anton Ljubeč podal novo pobudo za spremembo prostorskih aktov, s katero je predlagal legalizacijo garaže in shrambe na parceli št. 1779/4, k. o. Krčevina pri Vurbergu. Pobudi je priložil kopijo geodetskega načrta, ki prikazuje dejansko stanje na terenu, med drugim prikazuje tudi položaj garaže na terenu. Prikazana lokacija garaže se nahaja na tistem delu parcele št. 1779/4, k. o. Krčevina pri Vurbergu, ki je bil v postopku spreminjanja in dopolnjevanja prostorskih planskih aktov MO Ptuj predlagan za gradnjo strugarske delavnice. Ker pa je bilo zaradi negativnega mnenja Urada RS za prostorsko planiranje območje, ki je bilo predlagano za gradnjo strugarske delavnice, izločeno iz sprememb in dopolnitev prostorskih planskih aktov MO Ptuj, je izven območja poselitve tudi zgrajena garaža, ki jo pobudnik želi lega-
lizirati. Pobuda Antona Ljubeča, podana 29. 12. 2004, bo obravnavana pri pripravi in sprejemu novih prostorskih aktov MO Ptuj (to je pri pripravi in sprejemu strategije prostorskega razvoja občine — SPRO in prostorskega reda občine - PRO), ko bodo obravnavane tudi pobude vseh drugih občanov. Nova prostorska akta (SPRO in PRO) morata biti sprejeta do 20. julija 2007. Pri pripravi novih prostorskih aktov MO Ptuj bo obravnavana tudi naknadno podana vloga A. Ljubeča z dne 14. 3. 2005, ki jo je MO Ptuj prejela 24. 3. 2005 (naslovljena na Mestni svet MO Ptuj, župana MO Ptuj in predstojnika Skupne občinske uprave).
Danica Hren
♦ ♦♦
Pobuda Roberta Križaniča:
Upravitelj ptujskega mladinskega prenočišča naj sam ali skupaj z občino v medijih, ki pokrivajo naše območje javnosti obširneje predstavi program dela in svoje dejavnosti. Odgovor:
Program dela Mladinskega prenočišča Ptuj bomo javnosti predstavili do konca maja letos.
(Op. ur.: Odgovor je bil podan na majski seji.)
Maja Erjavec
Informacije občanov so za poslanca zelo koristne
Preskok iz gospodarstva v politiko je bil zame drzna odločitev, ki sem jo sprejel zavestno in jo opravljam resno in odgovorno. K temu me zavezuje tudi rezultat na volitvah; preko 34-odstotna podpora volivcev.
Dela v parlamentu je izjemno veliko, predvsem v parlamentarnih odborih in komisijah. Svoje delo sem občanom približal v poslanski pisarni v Mestni občini Ptuj in na Občini Videm. Od junija pa sem na voljo tudi v prostorih Občine Kidričevo. Kaj se dogaja v Državnem zboru Republike Slovenije, poročam vsak petek med 7.30 in 8. uro v Štajerski budilki na Radiu Ptuj. Za ljudi pa je pomembno tudi neposredno srečanje s poslancem na terenu.
V poslanski pisarni se srečujem z ljudmi, ki so razočarani zaradi postopkov pri sodnih sporih, sporih za zemljišča, stanovanjski
problematiki, problematiki vojnih odškodnin ... Pritožujejo se nad delom tožilstva in sodišča. Mnogokrat tožijo zaradi odločitev invalidskih komisij. K meni prihajajo tudi mladi izobraženi ljudje, ki na širšem ptujskem območju ne dobijo zaposlitve. Slišim veliko tragičnih zgodb, ko očetje ne plačujejo preživnin in mati ne ve, kako bo preživela in šolala otroke. Nekaterim ljudem je mogoče pomagati. So pa takšni problemi, kjer bi bila za rešitev potrebna sprememba zakonov. V pogovorih z občani izbijejo na dan nekateri ponavljajoči se problemi, ki me opozaijajo na sla-
bosti posameznih sprejetih zakonov in že nakazujejo, kje so potrebne zakonske spremembe. Te informacije so za poslanca zelo koristne.
Seveda pa imam na širšem ptujskem območju stike tudi z župani in vrata v Ljubljani pomagam odpirati vsem, ki to željo izrazijo.
Program dela Državnega zbora za leto 2005 predvideva “parlamentarne počitnice". Te se začnejo predvidoma v drugi polovici julija in se končajo konec avgusta, po njih se vam bom ponovno oglasil.
Branko Marinič, poslanec v DZ RS
STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO/OBVESTILA
Maš DEMOKRATI
Lolipop 2005
V majski izdaji Ptujčana smo omenili tridnevni festival Lolipop. Lolipop je festival Mladega foruma SD, kjer se vsako leto zberejo mladi socialni demokrati iz vse Slovenije ter tujine. Letos prireja Mladi forum že 3. festival, ki bo med 5. in 8. avgustom v Kamniški Bistrici. Vljudno vabljeni! Prijavnice in podrobnejše informacije najdete na www.mladiforum.org.
Zadnji junijski dan, četrtek, 30. junija, vas organizatorji iz društva ptujskih Postpesimistov vljudno vabijo na drugi glasbeni dogodek, ki bo izveden v okviru projekta Glasbena doživetja v Hotelu Mitra. Tokratni četrtkov večer bo popestril pesnik in pisatelj Feri Lainšček.
Mirjana Nenad
Mednarodne aktivnosti SDM-a
30 članic in članov SDM-a je na povabilo evropske poslanke Romane Jordan Cizelj med 24. in 28. majem obiskalo evropski parlament v Bruslju ter si ogledalo Luksemburg. Iz ptujskega odbora SDM sta se delovnega obiska udeležila Andrej Korpar ter Boštjan Kolarič. Obisk je potekal v okviru projekta »Mladi in EU«.
Od 10. do 12. junija je v Beogradu potekala AAYPL balkanska konferenca, ki sta jo organizirala norveški in srbski podmladek atlantskega sveta. Konference so se iz Slovenije udeležili štirje člani SDM-a, med njimi tudi predsednik MO SDM Ptuj Andrej Korpar.
Mestni odbor SDS in SDM Ptuj
. LD
MLADA LIBERALNA DEMOKRACIJA MESTNI ODBOR PTUJ
Aktivosti Mlade liberalne demokra cije (mLD)
Pred nedavnim je bil v Celju Svet MLD, kjer je bil Vasja Strelec, podpredsednik MLD Ptuj, izvoljen za člana republiškega vodstva oz. za člana izvršilnega odbora Mlade liberalne demokracije. Treba je poudariti, da ima Ptuj močno pozicijo znotraj stranke in sedaj tudi zastopnike v vodstvu MLD-ja kot LDS-ja. Medtem ko smo Ptujčani dobili svojega zastopnika v vodstvu MLD šele sedaj, je Lidija Majnik, predsednica MO LDS Ptuj, članica IO LDS že kar nekaj časa.
MLD je predlagal, da bi mladi dobili svoj dan, ki bi imel zakonsko podlago. Predlagali smo 12. avgust. Kako bodo stvari potekale, bomo še videli, saj želimo čim večji konsenz zainteresirane javnosti.
Aktivni smo tudi na lokalnem področju. Naj navedemo, da bo v kratkem formalno ustanovljen MLD Markovci, neformalno pa deluje že kar nekaj časa.
Mestni odbor MLD
strankamladihslovenije
s s
www.sins.si
Tudi nova vlada zapostavlja mladino
Ponovno smo priča prizadevanjem po ukinitvi študentskega dela z obljubami več štipendij!?
Brez vsakih oprijemljivih podatkov in analiz se nova vlada loteva sprememb kompleksnega sistema študentskega dela. Kje so projekcije posledic sprememb za študente?
Država je slab gospodar. Zapravila je že Mundov sklad, od kod zagotovilo, da ne bo še zdajšnjega?
V SMS podpiramo prizadevanja Vlade RS, da uredi štipendijsko politiko, ki je v naši državi sploh nimamo. Ampak to ne pomeni zgolj enostranskega posega v študentsko delo.
Naj spomnimo še na govor Janeza Drobniča, takrat še poslanca DZ, kije v fazi sprejemanja Zakona o dodatni koncesijski dajatvi nasprotoval temu, da »morajo ubogi študenti sami graditi študentske domove in posodabljati univerze, saj je to naloga države«! Sedaj isti človek jemlje študentom in baše v državne žepe. Ali je tako drastično spremenil svoje mišljenje ali pa je to le posledica dejstva, da je sedaj on »na položaju«?
Mestni odbor SMS Ptuj ptuj@sms.si
Hura, prosti čas - poletne počitnice 2005
V času poletnih počitnic - v juliju in avgustu 2005 - Športni zavod Ptuj skupaj z Zavodom za šport Slovenije organizira in izvaja program HURA, PROSTI ČAS - Osvetlimo in osvežimo športna igrišča “POLETNE POČITNICE”.
Program Hura, prosti čas je namenjen otrokom in mladostnikom, ki želijo svoj prosti čas med počitnicami preživeti v družbi vrstnikov na športnih igriščih in ostalih površinah. Prednost programa je predvsem v tem, da si mladi sami izberejo vsebine, čas udeležbe, način vključevanja v programe in izberejo ustrezno lokacijo, ki jim najbolj ustreza. Tako želimo učinkovito izrabiti športne površine, ki v času počitnic samevajo.
Če ne veste kam, se podajte na nogometno igrišče in atletsko stezo na Mestni stadion ter obiščite športne površine v Ljudskem vrtu (nogometno igrišče DTV Partizan, košarkaško igrišče pri OŠ Ljudski vrt in stezo za rolanje ter igrišče za košarko pri ribniku Ljudski vrt). Vsi programi za udeležence so brezplačni, pokliči in pridi!
Za vse ostale informacije smo Vam na voljo vsak delavnik od 8. do 12. ure na telefonski številki 02/ 787 76 30, e-pošta: sportnLzavod.ptuj@amis.net, www.sportnizavod-ptuj.sL
Športni zavod Ptuj
Semaforizacija Mariborske, umirjanje prometa na Maistrovi,
sanacija brežine Grajene
Konec maja so se zaključila gradbena dela pri postavljanju semaforja na Mariborski cesti (G1-2/0247). Semafor je namenjen v prvi vrsti vzpostavitvi varne šolske poti in je v tem smislu vgrajena ustrezna instalacija.
Semafor|i na Mariborski cesti, namenjeni v prvi vrsti vzpostavitvi varne šolske poti.
Frekvenca pešcev, ki bi prečkali cesto na tem območju, ni takšna, da bi zahtevala stalne intervale za prehod pešcev, zato bo semafor za potrebe pešcev deloval le ob vključitvi pešca. Sicer bo na semaforju utripala rumena luč, zato da semaforizacija prehoda za pešce ne bi dodatno ovirala prometa na Mariborski cesti. S strani upravljavca ceste -Direkcije Republike Slovenije je bil 20. junija
opravljen tudi tehnični pregled.
V začetku aprila je Mestna občina Ptuj, na pobudo Mestne četrti Center ter tozadevno sprejetega sklepa mestnega sveta, v zvezi s projektom umirjanja prometa na Maistrovi ulici na Direkcijo Republike Slovenije posredovala zahtevek za pridobitev smernic za pripravo projekta umirjanja prometa na tej ulici. Na nedavnem delovnem obisku smo direktorja Direkcije RS za ceste, Vilija Žavrlana posebej informirali o (ne)vamosti prometa na Maistrovi ulici in ga popeljali na samo lokacijo ulice. Iz dopisa, ki smo ga prejeli s strani direkcije, kakor tudi s stališča Vilija Zavr-lana, je bilo zaznati, da upravljavec ceste ni naklonjen postavitvi predlaganih fizičnih ovir (asfaltnih grbin), kajti po izkušnjah predstavnikov direkcije ta rešitev ni najprimernejša, saj ima več slabosti kot prednosti, kar se tiče najbolj drznih voznikov. Po ogledu predmetnega odseka ceste s strani pristojnih strokovnjakov iz Direkcije Republike Sloveni-
je za ceste je bilo ugotovljeno, da ob Maistrovi cesti ni šole niti vrtca, kar pomeni, da ni pogojev za izvedbo ukrepov za umirjanje prometa. Pri pripravi projekta za umirjanje prometa na Maistrovi bo potrebno upoštevati celotno strukturo prometa, vključujoč tiste prometne udeležence, ki prometnih predpisov ne upoštevajo.
Sanacija brežine potoka Grajena pri trgovskem centru Spar naj bi bila opravljena še letos. Sanacije vodotokov so v pristojnosti Ministrstva za okolje in prostor, ki bo tudi zagotovilo sredstva za sanacijo. Z Vodnogospodarskim podjetjem Ptuj, ki ima koncesijo z omenjenim ministrstvom za vzdrževanje in sanacijo vodotokov, bo predvidoma še ta mesec podpisana pogodba in s tem vzpostavljeni vsi pogoji za začetek gradbenih del.
Janko Sirec Foto: Aleš Šprah
Investicije v osnovni šoli Ljudski vrt in Olge Meglič
V letošnjem letu bomo v Mestni občini Ptuj zaključili investiciji v osnovni šoli Olge Meglič - 2. faza in Ljudski vrt - 1. faza. Pri osnovni šoli Olge Meglič, kjer bo novozgrajena telovadnica, multimedijska učilnica in knjižnica, dela potekajo v skladu s terminskim planom in začenjamo že z montažo notranje opreme. Novozgrajeni prostori se bodo začeli uporabljati v novem šolskem letu.
Pri OS Ljudski vrt poteka gradnja prizidka, namenjenega pouku prve
triade devetletke.
Pri osnovni šoli Ljudski vrt poteka izgradnja prizidka, ki je namenjen pouku prvih treh razredov devetletke. Na gradbišču so opravili arheološka izkopavanja. Pred začetkom izkopa so predvideli 20-30 grobov, kar po osnovni pogodbi znaša 4.300.000
tolarjev. Najdišče se je izkazalo za zelo bogato in izkopanih je bilo 196 grobov, kar je zahtevalo podpis aneksa k osnovni pogodbi v vrednosti 2.200.000 tolarjev.
S tem arheološka izkopavanja še niso zaključena, kajti izkopati je potrebno še 950 kvadratnih
metrov zemljišča, na katerem je predviden dostop do novozgrajenega prizidka, ki bo prijazen tudi invalidnim otrokom. Predvidena vrednost teh izkopavanja je 6.600.000 tolarjev. Nadaljevanje gradnje bo potekalo hkrati z arheološkimi izkopavanji po
veljavnem terminskem planu. Učenci in njihovi učitelji bodo nov prizidek začeli uporabljati konec oktobra letošnjega leta.
Besedilo in fotografije: Asja Stropnik
Novozgrajena telovadnica OŠ Olga Meglič.
0hpra/t 11
Znanost osmišlja in pomlaja - telo ter duha
13.	regijsko tekmovanje mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije
V organizaciji ZRS Bistra Ptuj že vrsto let potekajo regijska tekmovanja mladih raziskovalcev Spodnjega Podravja in Prlekije. V teh letih je bilo izdelanih, predstavljenih in ovrednotenih 606 raziskovalnih nalog iz osnovnih in 280 iz srednjih šol. V njih je bilo vključenih kar 2.181 mladih raziskovalcev osnovnošolcev in 667 mladih raziskovalcev srednješolcev. Pri nastajanju raziskovalnih nalog je sodelovalo 616 mentorjev iz osnovnih in 310 iz srednjih šol. Raziskovalno delo je usmerjalo in ocenjevalo več kot 60 recenzentov. Povzetki oz. recenzije raziskovalnih nalog so objavljeni v posebnih publikacijah, od leta 2000 dalje pa v odlično oblikovanem in komunikativnem Bistroumu - Zborniku recenzij raziskovalnih nalog.
leta v leto presenetljivo narašča, kar je zasluga tako mentorjev kot recenzentov, ki usmerjajo potek razvoja regijskih tekmovanj mladih raziskovalcev. Vedno znova nas preseneča dejstvo, da splošna kakovost raziskovalnih nalog osnovnošolcev praviloma presega kakovost raziskovalnih nalog srednješolcev, kar je seveda svojevrsten paradoks, potreben temeljite analize. Hkrati pa je to priložnost, da izrečemo velik kompliment vsem protagonistom mladinskega Kakovost raziskovalnega dela raziskovalnega dela v osnovnih v osnovnih in srednjih šolah iz šolah.
5.	maja 2005 so v prostorih ptujske gimnazije potekali zagovori srednješolskih raziskovalnih nalog. Dan kasneje pa so svoje raziskovalne rezultate predstavljali tudi osnovnošolci, in sicer na osnovni šoli v Ivanjkovcih. V letošnji projekt regijskega tekmovanja mladih raziskovalcev v Spodnjem Podravju in Prlekiji je bilo vključenih 128 mladih raziskovalcev, od tega 53 iz srednjih in 75 iz osnovnih šol. Pod mentorskim vodstvom 67 mentoijev je bilo izdelanih 25 srednješolskih in 41 osnovnošolskih raziskovalnih nalog, kar so pohvale vredne številke, ki bi se jih morali še kako zavedati vsi tisti, ki so odgovorni za razvoj lokalnih skupnosti in podjetij v Spodnjem Podravju in Prlekiji. Prav mladi raziskovalci so tisti, na katere bi morali staviti pri načrtovanju naše skupne prihodnosti.
Naše mlade raziskovalke in raziskovalci se tradicionalno dobro izkažejo tudi na državnih tekmovanjih, kjer praviloma dosegajo zelo visoke rezultate. Na državno tekmovanje se je uvrstilo sedem srednješolskih raziskovalnih nalog, od tega je bila ena naloga ocenjena z zlatim priznanjem. Prislužil si ga je Matej
Pal iz Gimnazije Ptuj, ki je pod mentorstvom Alenke Valentin pripravil raziskovalno nalogo Biotska raznolikost vegetacije v melioracijskih jarkih.
Na državno tekmovanje se je uvrstilo tudi 18 osnovnošolskih raziskovalnih nalog z naše regije in kar pet jih je prejelo zlato priznanje, od tega dva iz ptujskih osnovnih šol. Najvišje državno priznanje sta si prislužili Nina Zupanič in Lea Sušnik iz OS Ljudski vrt, ki sta pod mentorstvom Darje Erbus izdelali raziskovalno nalogo Doživljanje šole v očeh učencev. Med zlate mlade raziskovalke se je zapisala tudi Sara Težak iz OŠ Breg, ki je pod mentorstvom Andreje Roškar in Dominika Bombeka izdelala aktualno raziskovalno nalogo z naslovom D roge, nasilje in družina.
Želimo si, da bi iskrivi in radovedni duh nagovarjal mlade raziskovalke in raziskovalce ter njihove mentorje še mnoga leta, saj nas znanost osmišlja in osvežuje, raziskovalno delo pa pomlaja in krepi telo in duha!
Doc. dr. Aleš Gačnik, vodja projekta pri ZRS Bistra Ptuj
IZ OŠ LJUDSKI VRT PTUJ
V gosteh je bila Violeta Tomič
Organizatorka Župančičeve frulice Jasna Šeruga Muren in mentor Župančičeve frulice na OŠ Ljudski vrt David Bedrač.
Igralko in televizijsko voditeljico Violeto Tomič pozna vsakdo, če ne drugače iz kviza Najšibkejši člen. Manj ljudem pa je znano, da je Violeta zaprisežena občudovalka poezije in slovenskih pesnikov in da kot taka sodeluje tudi pri vse odmevnejšem projektu Župančičeva fallica, ki poteka na državni ravni že drugo leto.
Festival je zastavljen zelo ambiciozno, saj sodelujejo slovenske osnovne šole, in to na dva načina - prvi je ta, da se izbira najboljšega mladega pesnika, o čemer odloča posebna komisija (letos bo v njej Vinko Mödemedör-fer, čigar dve pesmi sta bili tudi na letošnjem recitatorskem jedil-
niku: Ljubezniva Gaja in Tak pač sem), drugi pa je recitatorski, kjer so učenci recitirali - deklamirali eno od prej navedenih pesmi. Idejna vodja in snovalka festivala je Jasna Šeruga Muren, ki je na OŠ Ljudski vrt povedala, da se število šol iz leta v leto povečuje, hkrati pa je poudarila, da se zelo dviguje tudi kvaliteta nastopajočih. S tem se je strinjala tudi Violeta Tomič, ki je predsednica žirije inje ves dogodek spremljala z velikim navdušenjem. Ravnateljica OŠ Ljudski vrt Tatjana Vaupotič je poudarila, da si želi, da se vsi tekmovalci čim bolje odrežejo, da dokažejo, da so vsi ne najšibkejši, ampak najmočnejši člen v ustvarjalnosti,
hkrati pa je izrazila veselje, da se ta festival sploh odvija, saj so tovrstne prireditve zares dobrodošle.
Po krajšem kulturnem programu, v katerem so nastopili učenci otroškega pevskega zbora OŠ Ljudski vrt in ostali, med katerimi je še posebej blestela Maja Kocmut v vlogi voditeljice Najšibkejšega člena (nastopali so še: David Verdenik, Matic Zorko, Žan Skrila, Roman Krajnc, Iva Bedrač, Nina Turnšek, Katarina Menoni in Gregor Zupanič), so se tako pomerili učenci z več
šol. OŠ Ljudski vrt je zastopal Nace Zavrtanik, pesniški del pa je prispevala prav tako učenka te šole Patricija Vilčnik.
David Bedrač
Na Ljudski univerzi Ptuj deluje svetovalno središče
Sodobno življenje zahteva od nas, da nenehno pridobivamo in izpopolnjujemo znanje, da bi lahko polno in ustvarjalno delovali v osebnem, poklicnem in družbenem življenju. Odrasli potrebujemo za razmišljanje o različnih možnostih izobraževanja in učenja ter nenazadnje sprejemanja odločitev ustrezne in jasne informacije. Velikokrat pri izbiri prave smeri na izobraževalni poti naših življenj zadostuje
že nasvet in pomoč prijaznega
Prav s tem namenom smo na Ljudski univerzi Ptuj odprli Svetovalno središče Ptuj. Z njim želimo odraslim zagotoviti preprost dostop do kakovostnega informiranja o učnih možnostih in svetovanje v ožjem in širšem lokalnem okolju v vseh obdobjih njihovega življenja, ne glede na socialni status. Projekt je financiran iz sredstev Evropskega socialnega sklada v višini 75 % in iz sredstev Ministrstva za šolstvo in šport v višini 25 %. Poudariti velja, da so Strukturni skladi najpomembnejši instrument za zagotavljanje evropske politike na področju gospodarskega vla-
strokovnjaka.
ganja v človeške vire v funkciji skladnega regionalnega razvoja in solidarnosti. V Sloveniji bomo s pomočjo teh sredstev dosegli zastavljeni cilj: lokalno svetovalno središče v vsako šolsko upravo.
Vendar ne gre le za svetovanje in informiranje; za nas, ki se ukvarjamo z izobraževanjem odraslih, je odprtje Svetovalnega središča Ptuj tudi simboličnega pomena. Je velik napredek pri uveljavljanju in priznavanju potreb odraslih ljudi in uresničevanju naših želja po pridobitvi novih znanj. Zdi se nam, da tudi vseživljenjsko učenje pridobiva
V sredo, 15. junija, je bilo odprto svetovalno središče s sedežem na Mestnem trgu 2. Goste je najprej nagovorila direktorica Ljudske univerze Ptuj Klavdija Markež.
svoje mesto v naši družbi.
Temeljito delo Ljudske univerze Ptuj, Andragoškega centra Republike Slovenije ter vseh partnerjev, ki v projektu sodelujejo, je pripeljalo do tega, da smo v drža-
vi bogatejši še za eno svetovalno središče.
Mateja Hlupič, vodja Svetovalnega središča Ptuj Foto: Kosi
Četvorke za Guinnessa
Ptuj je že od začetka med zvestimi pokrovitelji plesa mladih, pa ne zaradi rekorda, ampak zato, ker tako čudovitega pogleda na Mestni trg, ki je zaprt za promet in ki valovi v ritmu, ne doživiš pogosto. Vsekakor lep zaključek nekega življenjskega obdobja in začetek novega, je pred majsko Maturantsko parado 2005 dejal ptujski župan dr. Stefan Čelan.
S plesne zveze Slovenije so sporočili, da je 18.868 maturantov v 27 mestih Slovenije, Avstrije, Madžarske, Hrvaške ter Srbije in Črne gore v 4717 četvorkah točno opoldne 20. maja odplesalo nov svetovni rekord za Guinnessovo knjigo. Ulice in trge v Brežicah, Celju, Črnomlju, Izoli, Kočevju, Kopru, Kranju, Lendavi, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici, Novem mestu, Postojni, na Ptuju, v Rogaški Slatini, Sežani, Škofji Loki, Velenju, Trbovljah, Trebnjem, avstrijskem Gradcu, madžarskem Szombathelyju, hrvaških Metkoviću, Osijeku in Pulju ter srbskem Kraljevu so napolnili v značilnih črnih in oranžnih majicah.
Letos, koje 200 ptujskih maturantov zaplesalo pred Mestno hišo in porušilo svoj lanski lokalni rekord, se je od nji-
hove mladostne razposajenosti zatreslo vse mesto. Navodila plešočim so šla približno takole: »Vsi v črnih majicah se obrnite k soplesalkam. Pogledaš, ali ima make upe popravljen. Enega lupčka ji daš na lička. Tri, štiri, zdaj!« in že so se mladi zanihali v ritmih Straussovega Netopirja, ki jih je osmi-šljeval glas: »Plesalke poklon, plesalci poklon, desni obrat...« Na koncu pa veseli: »Čestitamo!« pospremljen z aplavzom. Nato so se prijeli za ramena in skakali, komaj so odskakljali, že je zadonelo vzneseno oznanilo: »Nov rekord, dragi moji!«
Ivo Kornik Foto: Črtomir Goznik
ra/i 13
Zobozdravstvena vzgoja v šolskih klopeh
■A ■ ajpogostejše bolezni zob in ustne votline so zobna 1^1 gniloba, bolezni obzobnih tkiv in čeljustne nepravil-I «I nosti. Zobni karies je infekcijska bolezen, ki je kljub številnim preventivnim ukrepom še vedno zaskrbljujoč jav-nozdravstveni problem v Sloveniji in svetu. Danes vemo, da je zobna gniloba multikavzalno obolenje in nastane, kadar se prehrana in eksplozivna rast mikroorganizmov dopolnita s časom, v katerem so zobje izpostavljeni tem vplivom. Ob tem pa nista nepomembna še zobna sprejemljivost oziroma dojemljivost organizma za nastanek bolezni. Ker poznamo etiologijo zobne gnilobe, ki ogroža ustno zdravje naših otrok, poznamo tudi pot, kako bolezen preprečiti, in imamo jasne cilje, ki so postavljeni za ohranitev ustnega in s tem tudi splošnega zdravja.
Zato je nujno, da z zobozdravstveno vzgojo in prosveto, ki je dolgotrajen in neprekinjen proces usposabljanja posameznika in skupin, posežemo v oko-
lja, kjer mlada generacija živi in deluje v skupinah. Osnovna šola je tako poleg vrtcev pomemben organiziran vzgojno-izobra-ževalni prostor, v katerega smo
Zdrave zobe ohranimo z zdravo prehrano.
Foto: Elvir Denić
Ne maramo zobojedih črvičkov
Na Osnovni šoli Mladika Ptuj je 2. junija potekala zaključna prireditev celoletnega projekta »Ne maramo zobojedih črvičkov« pod vodstvom učiteljice Dunje Stošič in medicinske sestre Helene Seidl-Stefanovič. Dober odziv staršev, otrok in ostalih prisotnih gostov je znak, da je bil dosežen glavni namen projekta - osveščanje staršev in njihovih otrok o ustrezni ustni higieni.
KAKO JE DO PROJEKTA SPLOH PRIŠLO?
Osnovna šola Mladika že vrsto let sodeluje z zobozdravstvenim domom - OE zobozdravstvo Ptuj. Letos se nam je porodila ideja, da bi skupaj z učenci drugih razredov, ki obiskujejo podaljšano bivanje, izpeljali projekt o zobeh. K projektu pa se je priključilo tudi osem učencev 4. a/9. Izdelali smo načrt s cilji in nalogami, kaj vse bomo med letom počeli. Najpomembnejši cilji so bili trije:
-	skrb za redno in temeljito umivanje zob v času rednega pouka in v podaljšanem bivanju,
-	redno obiskovanje zobozdravnika,
-	pravilna in redna prehrana.
Učenci so na temo Nega zob izdelovali plakate, veliko brali, raziskovali, sc izobraževali, odkrivali in likovno ustvarjali.
Sklepna prireditev je vsebovala lutkovni igrici, »zobato« abecedo ter pesem za zdrave zobe.
Dunja Stošič
Ščetka Metka se toži ščetki Betki, kako jo njena lastnica zanemarja.
Foto: Elvir Denić
zobozdravstveni strokovnjaki ob podpori in soglasju vodstev šol vključili tudi zobozdravstveno vzgojo, ki ima specifično organiziranost in preventivni program. Prav v letošnjem letu praznujemo že 25 let zobozdravstvene vzgoje in prosvete, ki daje zavidljive rezultate, na katere smo lahko upravičeno ponosni vsi, tako zobozdravstveni delavci, učitelji in vzgojitelji. Malo je namreč področij, kjer je povezovanje med strokovnjaki tako pomembno kot prav na področju krepitve in ohranitve zdravja naših otrok.
Zato je vsem, ki delamo z otroki in mladostniki, skupna naloga, da zberemo moči, se povežemo in najdemo pot do otrok, jim ponudimo veščine, ki jim bodo pomagale krepiti in ohraniti najdragocenejši cilj, ki ga imenujemo zdravje oz. ohranitev zdravja. In ustno zdravje je pomemben člen v verigi zdravja, saj so usta vhodna vrata v naše telo. Usta so del obraza, nam vsem na očeh, kadar govorimo, žvečimo, meljemo ... Kadar so usta in zobje zdravi, se tega pomena pogosto ne zavedamo. Sola postaja pomemben prostor, kjer se izvaja zobozdravstvena vzgoja in prosveta. Žal vsako leto znova pogrešamo vključitev zobozdravstvene preventive v obvezen šolski program, ki
bi zagotavljal doslednejše izvajanje.
V veliko zadovoljstvo pa nam je, da so našim programom in željam prisluhnili v vodstvih šol, ki skupaj s številnimi vedno ustvaijalnimi in kreativnimi učitelji pomagajo naši zobozdravstveni preventivi. Učenci tako dobijo možnost in priložnost, da skozi ustvarjalne učne delavnice v manjših skupinah spoznajo pomen natančne ustne higiene, se učijo in osvojijo pravilne tehnike čiščenja zob, se zave-
dajo pomena zdrave prehrane, pitja vode in rednega obiska pri zobozdravniku. Vse to z enim samim ciljem, da bodo znali in hoteli skrbeti za ustno zdravje.
Tanja Tantegel, spec. pedontolog
S pesmijo in plesom nad zobno gnilobo.
Foto: Elvir Denić
V
Cilj CSOD je razvoj mladinskega turizma in večje število
tranzitnih ter drugih gostov
Poslanstvo Centra šolskih in obšolskih dejavnosti je usmerjeno predvsem v razvoj mladinskega turizma, hkrati pa tudi v povečevanje števila tranzitnih ter ostalih individualnih gostov in skupin. Cilj, ki ga želimo doseči v letu 2005, je povečanje števila nočitev za najmanj 10 %.
C Š O D
Center šolskih in obšolskih dejavnosti je kot javni zavod v aprilu 2003 prevzel v upravljanje mladinsko prenočišče na Osojnikovi na Ptuju. V tistem času objekt ni bil v najboljšem stanju, saj smo morali pred začetkom obratovanja postoriti in urediti
marsikaj, da je sploh lahko sprejel prve goste. Z različnimi marketinškimi akcijami in vključitvijo v svetovno mrežo mladinskih prenočišč so začeli prihajati prvi gostje. Programski svet CŠOD pa se je odločil, da se prenočišče vključi tudi v izvajanje šole v naravi - program plavanje v sodelovanju s Termami Ptuj.
V letu 2004 je bilo mladinsko prenočišče dokaj dobro zasedeno in njegovo poslovanje pozitivno, ne samo na račun mladinskega turizma, pač pa na račun vseh skupin in posameznikov, ki so
koristili usluge mladinskega prenočišča. Cena prenočitve z zajtrkom za mladinske popotnike je določena v okviru IYHF in ne sme presegati 18 evrov. Ostale cene pa so skladne s tistimi, ki veljajo za vse objekte v sklopu Centra šolskih in obšolskih dejavnosti.
PROGRAM DELA MLADINSKEGA PRENOČIŠČA KURENT
V Mladinskem prenočišču Ptuj načrtujemo naslednje dejavnosti:
-	šola v naravi - plavanje,
-	mladinski turizem,
-	ponudba ugodnih programskih paketov: dnevnih, vikend paketov in v obdobjih mrtve sezone (november, december, januar)
tedenskih paketov,
-	ponudba specializiranih programov ob tradicionalnih praznikih in prireditvah na Ptuju in v širši okolici,
-	turistično vodenje skupin po Ptuju, Halozah in Slovenskih goricah,
-	sodelovanje z Lokalno turistično organizacijo Ptuj pri napotitvi gostov,
-	ponudba prostorov in opreme za organizacijo predavanj in izobraževanj.
Olga Rahne, Za Center šolskih in
obšolskih dejavnosti Ljubljana
Skoraj 800 gostov na 11. Pomladni vetrnici DPM Ptuj
Prvega juniia se je na prostoru Kinološkega društva Ptuj ob Ptujskem jezeru zgodila 11. Pomladna vetrnica Društva prijateljev mladine Ptuj in Centra interesnih dejavnosti. I\la zabavni in ustvarjalni prireditvi za otroke in starše je bilo skoraj 800 gostov. Samo nastopajočih in sodelavcev vetrnice je bilo okoli 200. Prireditev je bila ena večjih, saj so člani Društva prijateljev mladine proslavili 50 let delovanja.
Tudi tokrat so organizatorji povabili k sodelovanju mladinski oddelek ptujske knjižnice in Pokrajinski muzej Ptuj. Z organizacijo svojih ustvarjalnih delavnic pa so se odzvali tudi v trgovini Direndaj. Otroci in starši so tokrat oblikovali glino, izdelovali ognjene žoge, tradicionalne vetrnice, nakit iz vrvic, barvali, z vodnim curkom so podirali lonč-
ke, dolga vrsta pa je bila pred frizersko delavnico s poslikavo rok. V bukvami knjižnice so listali po knjigah in reševali literarne uganke. V delavnici Pokrajinskega muzeja Ptuj so z žogami iz blaga podirali pločevinke. Najboljši so prejeli knjižne nagrade, za tolažbo pa so bili bonboni s tradicijo, Ki-ki, Bronhi in 505 s črto. V spomin na stare pio-
&TJjppjZJJ .
■ '.V.’.'
•ilRS /•.
. Torta velikanka za 50. rojstni dan Društva prijateljev mladine Ptuj. Ob njej ena prvih sekretark Angelca Žiberna ter sedanji predsednik društva Milovan Milunič.
Priljubljena poslikava telesa - dekleta rože in metuljčke, fantje pa so imeli najraje ata Smrka.
nirske čase so si lahko malčki nadeli rdečo rutico okoli vratu, na glavo posadili pionirsko kapo ter se nato s Titovo sliko v rokah fotografirali. Pa jim pravzaprav tistim najmlajšim ni bilo čisto jasno, za kaj gre. Spominjalo jih je vse skupaj še najbolj na “fašenk”. Pionirska organizacija pa je bila včasih pomemben del delovanja Društev prijateljev mladine.
Za kulturni in zabavni program, tudi tokrat gaje povezovala Urša Vučak - gospa pomlad v družbi animatoijev v kostimih Stanke Vauda, so poskrbeli kar najmlajši iz ptujskega vrtca, osnovnošolci ptujskih šol, ptujske glasbene
in plesne šole Mambo ter plesalci plesne šole Power Dancers. Plesalo, igralo in pelo se je na velikem odru Pomladne vetrnice. Ob abrahamu Društva prijateljev mladine Ptuj pa so v goste povabili starejše, tudi ustanovne člane, ki so se vabilu odzvali v velikem številu. Za častno mizo pod streho so obujali spomine ter se posladkali s torto velikanko. Palačink pa so tokrat v ptujskem Dijaškem domu spekli kar 1200. Za vsakega udeleženca sta bili vsaj dve. Pa vreme? Tudi tokrat je nebo držalo in tradicionalna luknja s soncem je bila z nami.
Besedilo in fotografiji: Majda Fridl
NA 4. PTUJSKEM TRIATLONU KAR 141 TEKMOVALCEV IZ SLOVENIJE IN HRVAŠKE
Mednarodna udeležba
Štirinajstega maja je v organizaciji Kluba ptujskih študentov in Tekaškega kluba Maraton Ptuj potekal četrti Ptujski triatlon. Kot je za to prireditev že tradicija, je bila udeležba tudi letos množična: udeležilo se ga je kar 141 tekmovalcev iz Slovenije in Hrvaške.
Zmagovalec Erih Pečnik.
Ptujski triatlon je znan po tem, da kljub številčni udeležbi odličnih slovenskih in hrvaških triatloncev tudi rekreativce spodbuja, naj se preizkusijo v tej zanimivi športni panogi. Posebej zanje so organizatorji, Klub ptujskih študentov in Tekaški klub Maraton Ptuj, letos organizirali tudi krajši super sprint triatlon s 300 m plavanja, 8 km kolesarjenja in 2 km teka.
Super sprint triatlona se je udeležilo 8 žensk in 17 moških, v klasičnem sprint triatlonu (750 m plavanja, 20 km kolesarjenja in 5 km teka) pa se je letos preizkusilo 16 žensk in 77 moških. Akvatlona za otroke, v katerem so razdalje plavanja in teka prilagojene posameznim starostnim skupinam, so se udeležile 4
deklice in 19 dečkov.
V absolutni kategoriji je letos zmagal Erih Pečnik iz TK Ljubljana, ki je razdaljo zmogel v I uri, I minuti in 54 sekundah. Med ženskami je spet blestela Mateja Šimic iz TK Trisport Kamnik s časom I ura 6 minut 54 sekund. V super sprintu pa sta bila najboljša Luka Kaplan iz TK Inles Riko Ribnica s časom 28 minut in 21 sekund ter Nina Mandl iz Multisport kluba Krško s časom 33 minut in 59 sekund. Klub ptujskih študentov je tudi letos posebej nagradil svojo najbolje udeleženo članico in člana, Lidijo Muršek in Damirja Lovenjaka.
Besedilo in fotografija: Nina Milošič
Konferenca mladih političnih voditeljev
Od 10. do 12. junija je v Beogradu potekala konferenca mladih političnih voditeljev, ki jo je s pomočjo Atlantske zveze mladih političnih voditeljev (AAYPL) iz Norveške organiziral Atlantski svet Srbije in Črne gore. Podprta je bila tudi s strani ministrstva za zunanje zadeve Norveške. Konference se je udeležilo 30 mladih političnih voditeljev iz več kot 10 držav. Iz Slovenije so se je udeležili 4 člani SDM-a.
Niko Oblak, podpredsednik SDM, Jure Kristan, predsednik SDM Kranj, mag. Matjaž Kovač, član IO SDM Maribor, ter Andrej Korpar, predsednik SDM Ptuj.
Na konferenci je bilo govora
Slovenski predstavniki so v Beogradu na konferenci navezali dobre stike.
predvsem o integriranju balkanskih držav v mednarodne povezave in nadaljnjem organiziranju Atlantske zveze mladih političnih voditeljev, da bi le-ta postala učinkovitejša v svojem delovanju.
Slovenski predstavniki so na konferenci navezali dobre stike z nekaterimi udeleženci iz različnih, predvsem vzhodnoevropskih držav, v katerih bo v prihodnosti možno organizirati različna mednarodna sodelovanja.
Andrej Korpar
6A1EMI ENERGIJE
največji žur ob bazenih v Sloveniji
tridnevni žur - brezplačno kampiranje glasba, igre, rekreacija, ljubezen
GLAVNI ODER: Elvis Jackson Soul Fingers Siti hlapci Mi2 JÉ
HOUSE ODER:
OJ SLIDER - underground connections {Slovenijo} MAS & A VADE - ISO tet S kroch ree (Nemčijo) MANUEL & SWIFT - teom addictive (Hrvofta) ROYCE - electronic group (Slovenijo)
SIMY • psrlon empire (Slevwnjo)
SPEAKER • freelance (Slovcni|o)
HIP HOP ODER:
Drobižek l Unknown (Ljubljana)
Sorski Spomeniki (Maribor)
King & AR (Nova Gorico)
DJ Skotgun (Manbor)
Project Raplico (Ptej)
Psibobrato (Velenje)
Eyeeceou (Maribor)
DJ Dodo (Ljubljaeia)
DJGuljo{ljubl|ano)
DJ Dosso (ltoli|o)
MLADINA COSMOPOLITAN c perca • ««c« McnšHcalth
2— iW.i www.klub-kps.si
16 ^P/hpran
MLADI ZA MLADE/ KULTURA

KLUB
PTUJJKIH /TUDENTOV
PROGRAM V KOLNKIŠTI
Vabi Klub ptujskih študentov
Retrospektiva cannskih zmagovalcev
nedelja, 10. julij, 20:00 PLAČILO ZA STRAH
projekcija filma Le salaire de la peur - Francija, 1953
Režija: Henri-Georges Clouzot Igrajo: Yves Montand, Charles Vanel, Peter van Eyck idr. Južnoameriško podjetje najame štiri može za transport nevarne pošiljke nitroglicerina. Med možmi v dveh kamionih nastane napetost, ki jo še stopnjujejo neznosna vročina, privlačnost umazanega denarja in dejstvo, da se lahko na neprijaznih cestah najmanjša nepremišljenost konča s smrtjo ...
nedelja, 17. julij, 20:00 SLADKO ŽIVLJENJE
La dolce vita - Italija, 1960 Režija: Federico Fellini Igrajo: Marcello Mastroianni, Anita Ekberg, Anouk Aimée idr.
Marcello je kolumnist rumenega tiska. Ko sreča prijateljico Maddaleno, z njo preživi noč v prostitutkini spalnici. Ko se zjutraj vrne domov, odkrije, da se je njegova punca Emma zaradi njega zastrupila. Pozneje na letališču čaka slavno zvezdnico Syl-vio in kmalu gre z njo ...
nedelja, 24. julij, 20:00 LEOPARD
projekcija filma Il gattopardo - Italija, 1963 Režija: Luchino Visconti Igrajo: Burt Lancaster, Claudia Cardinale, Alain Delon idr. Sicilija v 19. stoletju. Veleposestnik princ Salina se počuti nelagodno, ker po združitvi Italije upadata njegova vplivnost in moč. Višji sloji se nudijo ignorirati nacionalistična gibanja in tudi princ ni prepričan o svojih občutkih.
nedelja, 31. julij, 20:00 CHERBOURŠKI DEŽNIKI
projekcija filma Les parapluies de Cherbourg -Francija, 1964 Režija: Jacques Demy Igrajo: Catherine Deneuve, Nino Castelnuovo, Anne Vernon idr.
Geneviève živi s svojo ovdovelo materjo, ki je lastnica trgovine z dežniki. Geneviève se želi poročiti z avtomehanikom Guyem, ampak mati meni, da je ona premlada, on pa ne dovolj bogat. Geneviève zanosi, Guy
pa odide v vojsko. Čeprav nima veliko novic o njem, ga še vedno ljubi. Ker pa dojenček potrebuje očeta, se poroči z bogatim trgovcem Rolandom Cassardom ... Nepozabna zgodba o izgubljeni ljubezni z uglasbenimi dialogi.
nedelja, 7. avgust, 20:00 POVEČAVA
projekcija filma
Blowup - Velika Britanija, 1966 Režija: Michelangelo Antonioni Igrajo: Vanessa Redgrave, Sarah Miles, David Hemmings idr.
Antonionijeva mojstrska “povečava” Londona v norih šestdesetih. Mlad in nadarjen modni fotograf se brezciljno poigrava z najlepšimi fotomodeli sveta. Njegovo življenje zaznamujejo dolgčas, brezvoljnost in cinizem. Nekega dne pa v parku fotografira par, ki se objema. Ko fotografijo poveča, na njej opazi nekaj nenavadnega in ugotovi, da je morda odkril skrivnost. Ali se je zgodil zločin? Stvar mu ne da miru in loti se raziskovanja.
nedelja, 14. avgust, 20:00 MASH - projekcija filma Mash - ZDA, 1970 Režija: Robert Altman Igrajo: Donald Sutherland, Elliott Gould, Tom Skerritt idr. Klasika o korejski vojni velja za eno najboljših komedij vseh časov. Gre za serijo epizod iz življenja vojaških kirurgov, ki zato, da se zmorejo soočati z vsakodnevnimi grozotami, razvijejo naravnost lunatičen življenjski slog. Odlični kirurgi, a nemarni vojaki naredijo vse, da bi odvrnili svojo pozornost od vojne: organizirajo nogometno tekmo, pomagajo zobozdravniku narediti “samomor”, ugotavljajo, ali je sestra naravna blondinka ...
Vstopnine ni.
Klub ptujskih študentov
Poljubljanje z mr. Beanom in napoved nove sezone
Nova komedija v Mestnem gledališču Ptuj nas nagovarja nekako predvidljivo in nam bližnje, pa vseeno tako silno vznemirljivo: govori o dveh nerodnih dušah, ki sta se enkrat na hitro srečala v kazinoju, zdaj pa že stopata skozi vrata hotelske sobe, v kateri bosta preživela čudovit in neobvezujoč vikend.
Saj veste, malo glasbe, malo pijače, malo seksa in tako še dvakrat ali trikrat, potem pa bo že čas za domov. Če bo kaj več od tega, še toliko bolje, če ne, nič hudega. Od vsega skupaj je seveda bore malo, pravzaprav kar en sam velik nič. Je kriv Edi, prodajalec predalnikov za kartoteke leta 2003, ki še vedno živi pri mami. Pri dobrih tridesetih letih pa ima za sabo celo šest tednov trajajoče razmerje? Ali je slabo vreme, ponesrečen seks in neprestano pričkanje posledica Kristininega devetletnega, pred kratkim končanega razmerja z napačnim moškim? Resnica je gotovo nekje vmes, dokaz za to pa je konec. Ampak tega vam še ne izdamo, temveč vas vabimo, da ga skupaj z nami doživite na premieri ali pa na ponovitvah romantične komedije Poljubljanje z mr. Beanom angleškega avtoija Roberta Farquhara in v odlični igralski zasedbi Iva Babiča in Primoža Ekarta v atriju Hotela Mitra.
Se enkrat vas vabimo na otroško predstavo Čarobni prah, ki vam jo, vsem zvestim obiskovalcem našega gledališča, podarjamo v ogled konec junija in govori o dveh malih pogumnih miškah, ki prosita kužka Olafa, da ju reši pred strašnim mačkonom Barabonom.
In še napoved nove sezone -štiri premiere, najprej je na vrsti otroška znanstvenofantastična igra Kalisto 7, v kateri boste spoznali trinajstletno Jodi in njenega devetletnega bratca Jema, ki preživljata že svoje peto leto na vzdrževalni enoti vesoljske postaje Kalisto in se silno dol-
gočasita. Zato si izmislita marsikaj, da jima je bolj veselo; pred koncem leta bo ptujskemu občinstvu dobro znani režiser Matjaž Latin režiral igro Bdenje - prisrčno zgodbo o dveh osamljenih dušah, med katerima časovna razdalja v obliki človeških let sprva predstavlja mejo, ki se jo zdi nemogoče prečkati, a se kasneje izkaže kot zelo poživljajoča; nato je na vrsti drama goljufij, kot smo podnaslovih odlično dramsko besedilo svetovno znanega dramatika Davida Mametta Ameriški bizon in za na konec še letošnjo sezono odpadla Micka, seveda županova, ki bo zaključila premierski del sezone 2005/2006. V našem gledališču se bo odvilo še število drugih dogodkov, koncertov, proslav, predstav itd., vsekakor pa spomladi znova Skup - festival komornega gledališča. Že peti po vrsti.
Tudi v letošnji sezoni bosta dva abonmaja; otroški (Račka in Lutka) in abonma Odrasli, ki vsebuje pestro izbiro predstav, največ pa komedij, med njimi tudi uspešnico koprskega gledališča Agencija za ločitve, v kateri igra Nataša Tič Ralijan, in komedijo o hujšanju Prašiča debela gledališča ljubljanskega. Pred tem pa mirne in poživljajoče počitnice, ki vam jih želi ves ptujski igralski ansambel in ostali sodelavci, ki se skozi vse sezone trudijo, da se radi vračate v naš hram kulture!
Rok Vilčnik Foto: Damjan Švare
Dalmatinova Biblija (1584)
Razstava v Knjižnici Ivana Potrča
Vsako leto predstavimo kakšno izmed knjižnih dragocenosti, ki jih hranimo na Oddelku za domoznanstvo, tudi na razstavi. Letos smo na ogled postavili prvi celotni prevod Svetega pisma v slovenski jezik - Biblijo v prevodu Jurija Dalmatina iz leta 1584, ki predstavlja vrh slovenske protestantske književnosti. Dva izvoda hranimo tudi v domoznanski zbirki knjižnice.
prireditve. Prikaz renesančnih plesov in mečevanje sta navdušila številne mlade obiskovalce.
Slovenski prevod Biblije je začel nastajati kmalu po izidu Katekizma, prve slovenske tiskane knjige, ki jo je leta 1550 izdal Primož Trubar, utemeljitelj slovenskega knjižnega jezika in verski reformator. V naslednjih letih je Trubar po delih prevedel več svetopisemskih besedil v slovenščino in jih sproti
objavljal, celotna nova zaveza pa je izšla kot Ta celi novi testament leta 1582. Prevajanju starega testamenta se Trubar zaradi nepoznavanja hebrejščine in grščine ni čutil doraslega, zato je za delo vzpodbudil mladega Jurija Dalmatina (1547-1589). Dalmatin je prve nauke pridobil v domačem Krškem pri Adamu
Bohoriču, nato pa je z njegovo in Trubarjevo pomočjo obiskoval latinske šole v Bebenhausnu in kasneje v Tiibingenu dokončal študij filozofije in protestantke religije. Že v tem času je izpopolnjeval svoje znanje slovenščine tako, daje prebiral Trubarjeve knjige in vadil pisanje v slovenščini. Koje prišel leta 1572 kot pridigar v Ljubljano, je začel pri tiskarju Janžu Mandelcu načrtno objavljati prevode svetopisemskih knjig in s tem utiral pot izdaji celotne Biblije. Prevajanja se je lotil izredno požrtvovalno in ga opravil v pičlih petih letih, do leta 1578. Po vztrajnem prizadevanju mu je kljub nasprotovanju deželnega kneza notranjeavstrijskih dežel, nadvojvoda Karla (ki je leta 1581 prepovedal delovanje tiskarne na Krajnskem in izgnal Mandelca iz dednih avstrijskih dežel), uspelo, da je za natis slovenskega prevoda Biblije pridobil deželne stanove Krajnske, Koroške in Štajerske. Tako je že konec leta v Witten-bergu na Saškem 1583 (z letnico izdaje 1584) izšla Biblija, ki obsega 1520 strani in je bila natisnjena v 1500 izvodih. Njen naslov je bil Biblia, tu ie, vse Svetu pismu. Stanga inu Noviga
testamenta, Slovenski, tolmazhe-na skusi Jurja Dalmatina. Bibel, das ist, die gantze heilige Schrifft / w indisch.
Zaradi svoje kulturnozgodovinske pomembnosti je Dalmatinova Biblija še danes zelo dragocena. V času protireformacije je bilo na Slovenskem sežganih mnogo slovenskih protestantskih knjig, pri tem pa so Dalmatinovo Biblijo večinoma izvzeli, saj so jo s posebnim dovoljenjem smeli uporabljati tudi katoliški duhovniki. Prav tu je eden izmed razlogov, da je z razliko od drugih protestantskih knjig, od katerih jih je ohranjenih le nekaj, danes v svetu ohranjenih okrog 80 primerkov, od tega kar 37 v Sloveniji.
Knjižnica Ivana Potrča hrani v svoji domoznanski zbirki dva izvoda tega dragocenega dela, ki sta v tem trenutku tudi edina znana primerka na Ptuju. Ogledati si ju je moč do konca junija v razstavišču knjižnice. Za branje in listanje pa je obiskovalcem na razpolago tudi faksimile.
Mira Jerenec Foto: Melita Zmazek
Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj je bilo ustanovljeno aprila 2003. Namen društva je ohranjanje in pospeševanje zgodovinskih šeg mesta in gradu na Ptuju.
Člani, danes nas je 50, se trudimo, da skupaj s Ptujčani obujamo duh časa, ki gaje nekoč naše mesto imelo.
V	soboto, 27. avgusta, pripravljamo 3. ptujske grajske igre,
ki se bodo ponovno odvijale na turnirskem prostoru ptujskega gradu.
V	sklopu te prireditve želimo vzbuditi zanimanje meščanov in obiskovalcev Ptuja na čas pred 400 leti; na navade, šege in oblačila tega časa.
Na igrah bodo sodelovali gostje iz Burghausna ter sorodna društva iz Slovenije. Prav posebej
3. ptujske grajske igre
bo poskrbljeno za najmlajše in šolsko mladino.
V društvo pa vabimo vse, ki vas zanima zgodovina in tradicija Ptuja in predvsem tiste, ki imate to mesto radi ter želite, da se kaj spremeni. Veseli bomo sodelovanja z vami. Vsak dan lahko pokličete na številko 051 355 004 (Borisa Zajka) ali 031 300 969 (Vojislava Veličkoviča). Upamo, da se kot člani ali obiskovalci vidimo na tretjih ptujskih grajskih igrah.
Karmen Ivančič, za društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj Foto: Črtomir Goznik
Akademski kipar Viktor Gojkovič
Ob njegovi 60-letnici in skoraj 40-letnici umetniškega ustvarjanja
Akademski kipar Viktor Gojkovič iz Ptuja je eden najboljših sodobnih slovenskih portretistov in najplodovitejši avtor javnih spomenikov na štajerskem območju. Rodil se je 24. junija 1945 v Ptuju. Že v osnovni šoli je pokazal nadarjenost za oblikovanje, zato je bila odločitev za Srednjo šolo za oblikovanje v Ljubljani samoumevna.
Kipar Viktor Gojkovič, častni občan občine Hajdina.
Študij je nadaljeval na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani in se nato podiplomsko specializiral za restavratorstvo in konservatorstvo. V tem času je bil že član Grupe Junij (in njen soustanovitelj od leta 1970), ki je iz prvotnih štirih članov prerasla v mednarodno skupino likovnih umetnikov. »Le kdo bi si takrat predstavljal, da bo ime Junij zaznamovalo naše delovanje za skoraj dve desetletji, in to v kulturnem prostoru vse od Ljubljane do Skopja preko Tokia do New Torka ali od Stockholma do Rio de Janeira,« je zapisal akad. slikar in fotograf Stane Jagodič. Ko je bil Viktor Gojkovič še na akademiji, se Stane Jagodič spominja »krepkega Ptujčana z naravnim talentom«, kako je med kiparjenjem ostro motril portretiranca in glino premišljeno dodajal ali odvzemal z roko, s prsti in modelirko, da bi na koncu zmodelirano glavo še nekajkrat zaobšel, naredil rahle popravke in dodal zadnje poteze.
Po končanem študiju so Viktorja Gojkoviča, že izoblikovanega in priznanega portretista, pritegnili kapiteli. Nanje se je navezal zaradi neposredne bližine antičnega sveta: domaje bil na Hajdini, kjer se nahajajo znani mitreji; oče ga je kot srednješolca v
času počitnic pritegnil v svojo delavnico v ptujskem muzeju; kot restavrator in konservator se je tudi samostojno že zelo zgodaj srečeval s poškodovanimi starimi spomeniki. Sprva je Viktor Gojkovič kapitele oblikoval iz kamna peščenca, pozneje pa jih je kot objekte različnih oblik kombiniral s kovino ali oblikoval samo iz kovine.
Najbolj znan pa je po portretih: veliki plastiki, ki obsega javne spomenike predvsem v severovzhodni Sloveniji, in mali plastiki, katero predstavlja skoraj nepre-števno število portretnih glav pomembnih Ptujčanov in drugih osebnosti, prijateljev, znancev in sorodnikov. Portretna glava je njegova ustvarjalna strast: bila je njegovo prvo kiparsko delo že v otroštvu (nagrajen portret Tita v hajdinski osnovni šoli). Z dvema portretoma je kot študent prodrl med priznane slovenske likovne umetnike (Prešernova nagrada leta 1967). S prvim portretom za javni spomenik (Dušana Kvedra) se je predstavil Ptujčanom. Že v mladosti se je odločil, da svojih figur ne bo preoblikoval ali poenostavljal: z razbrazdanim oblikovanjem površine skuša doseči čim višjo izraznost, upodobiti značaj človeka, njegov duh in idejo. Zato med modeliranjem zunanje poteze portreti-
ranca ne oblikuje v realistično podobnost portretiranca, temveč jih izvirno preoblikuje v značajske poteze posameznika (npr. portretne glave Štefana Galiča, Petra Vernika, Leona Štuklja, Borisa Kidriča, Ksaverja Meška, Franza Ferka). Med portreti, ki izžarevajo življenjskost in dajejo vtis živosti, izstopajo avtoportreti in portretne glave otrok, saj pride njegova sposobnost dobrega opazovalca, potrpežljivost in modeliranje s širokimi in hitrimi potezami kakor tudi preudarna izbira materiala, pri njih najbolj do izraza.
V kiparski opus Viktorja Gojkoviča, ki je zelo raznolik, sodi nedokončan monolitni marmorni steber v Prešernovi ulici v Ptuju, poimenovan Krog življenja. Ko bo Krog življenja dobil svojo končno podobo, kakršno si je Viktor Gojkovič prvotno zamislil, bo to njegova prva skupinska plastika in morda celo ena najlepših skulptur v našem mestu. Med njegovimi plastikami so tudi nekateri kipci kot odlitki ali posnetki (sv. Jurij, narejen po leseni plastiki sv. Jurija iz ptujske župnijske cerkve sv. Jurija, Bikonosec in glava Mitre iz L mitreja), s katerimi nam Viktor Gojkovič svojo navezanost na zgodovinsko dediščino Ptuja in njegove okolice približuje in na ta način celo ohranja oddaljene zgodovinske osebnosti (npr. sv. Viktorina Ptujskega, Orfeja, Mitro).
Sakralna plastika v številnih
štajerskih in drugih slovenskih cerkvah (npr. ptujskogorski Križev pot in tamkajšnji portalni relief z vsemi dodatki, portreta v Padovi, menza in ambon ter podstavek za križ v ptujski cerkvi sv. Jurija) pa potrjuje Gojkovičevo portretno mojstrstvo.
Viktor Gojkovič kot restavrator umetninam vrača ne samo njihove podobe, ampak tudi dušo. Čeprav nerad govori o sebi, je ponosen, da je s svojim pristopom v restavratorskih posegih v ptujski proštijski cerkvi in gotski cerkvi na Ptujski Gori pustil delček svojega jaza. Med njegova druga obsežnejša restavratorska in konservatorska dela sodijo še veliki oltar in prižnica v minoritski cerkvi v Ptuju, nadnaravno velike figure štirih redovnikov minoritskega reda z velikega oltarja, kipi na stopnišču pred župnijsko cerkvijo in Marija zavetnica z rožnovenskega oltarja na Ptujski Gori in obnove drugih slovenskih cerkva.
Ptujčani smo dediči že skoraj dvatisočletne kulturnozgodovinske dediščine. V tem bogastvu je skritih veliko umetnikov, zato je prav, da tiste, ki živijo med nami, spoznamo, cenimo in jim izkažemo tisto spoštovanje, ki si ga že danes zaslužijo. Mednje sodi tudi dobitnik številnih nagrad in priznanj - junijec Viktor Gojkovič.
Lara Petek in Nika Šeruga, OŠ Ljudski vrt Foto: Črtomir Goznik
Ptujska poletna noč
Lokalna turistična organizacija bo v okviru občinskega praznika 5. in 6. avgusta organizirala tradicionalno poletno prireditev, Ptujsko poletno noč, ki se bo letos odvijala 2 dni.
Na mestnih trgih in ulicah se bodo vrstili številni koncerti, med drugimi nas bodo zabavali Petar Grašo, Mambo kingsi, Orleki, Slapovi,
Vagabundi...
Prav tako bomo 23. julija v minoritskem samostanu gostili orkester iz Anglije.
LTO Ptuj
V 50 LETU ZGODOVINSKEGA ARHIVA PTUJ 1955-2005
Matične knjige Splošne bolnišnice Ptuj
Služijo nam lahko za raziskovanje bolezni nekega časa
V
[se tukaj predstavljene knjige nam lahko služijo za raziskovanje bolezni nekega časa. Iz njih lahko dobimo razne statistične podatke ali pa celo spremljamo zdravstveno stanje naših prednikov.
Naslovnica Matične knjige iz leta 1920 (ZAR Bolnica in hiralnica Ptuj, matična knjiga bolnice št. 45)
KRATKA ZGODOVINA BOLNIŠNICE
Zgodovina bolnišnice v Ptuju sega v 14. stoletje, ko so gospodje Ptujski ustanovili meščanski špital v zgradbi današnje glasbene šole v Dravski ulici. Zaradi prostorske stiske je bila leta 1874 zgrajena Splošna deželna bolnica, prostore je imela v glavni stavbi današnjega kirurškega oddelka, za njo pa je skrbelo mesto. Stavba današnjega internega oddelka je bila zgrajena leta 1875 z namenom, da bi bila v njej hiralnica (dom za ostarele). Bolnica je leta 1918 premogla 110 bolniških, 45 kirurških, 45 internih in 20 infekcijskih postelj. Hiralnica in bolnišnica sta imeli od leta 1892 eno upravo. V času nemške okupacije so hiralnico ukinili in prostore namenili bolnišnici. Čeprav so bile že v času 1. svetovne vojne potrebe po razširitvi bolnišnice velike, se je to zgodilo šele po
2.	svetovni vojni, ko so se začele adaptacije in dograditve obeh stavb.
MATIČNE KNJIGE
V Zgodovinskem arhivu Ptuj hranimo gradivo Splošne bolnišnice Ptuj, med katerimi so nekaj posebnega matične knjige bolnišnice in hiralnice. So najstarejše ohranjeno gradivo bolnišnice.
Prva matična knjiga bolnišnice je iz leta 1876, zadnja je iz leta 1941. Knjige so se v originalu imenovale Standes Buch des allgemeinen öffentlichen Krankenhauses in Pettau (nato je siedila letnica). Od leta 1897 se imenujejo Standes Protokoll.
KAJ NAM POVEDO
Matične knjige so zanimivo gradivo, iz katerega lahko ugotovimo ime in priimek bolnika, njegov poklic, starost, kje živi (kraj, okrožje, dežela). Nato je sledil datum prihoda in odhoda iz bolnišnice, diagnoza bolezni (ta podatek kaj kmalu izgine iz knjig in ga vodijo zdravniki posebej v Zdravniški matični knjigi), število oskrbnih dni (odrasle osebe so bile razdeljene na 3 razrede, posebej je bil razred za otroke, vsak razred pa je imel svojo ceno), celotni znesek oskrbnine, kdaj je bila plačana oskrbnina (nekateri še nekaj let niso poravnali dolga). Ob odhodu so zabeležili v posebno rubriko: ozdravljen, odpuščen, ne ozdravljen ali umrl. Leta 1897 te podatke zamenja nova rubrika o premestitvi domov, v hiralnico ali norišnico.
NOTRANJA OBLIKA IN VSEBINA
Število bolnikov sprejetih v bol-
nišnico se je skozi leta povečevalo. V 70. letih 19. stoletja je bilo število bolnikov od 525 do 625, v prvih letih 20. stoletja pa že od 800 do 900. V času 1. sv. vojne se je število sprejetih bolnikov zmanjšalo na približno 600, na število 900 pride spet leta 1925. Višek doseže sprejem leta 1939, ko je bilo sprejetih 2470 bolnikov. V prvih desetletjih so skrbno vodili matične knjige in so sproti seštevali oskrbne dneve in stroške po straneh. Na koncu leta so imeli seštevek oskrbnih dni posebej za vse razrede. Večinoma so bili bolniki oskrbovani po 3. razredu. Zgodilo seje tudi, da katero leta ni bilo niti enega oskrbnega dneva za 2. razred (npr. leta 1889), še manj za L razred. Oskrbni dan 3. razreda je bil leta 1918 vreden 3,5 krone (stara avstrijska denarna valuta), en dan 2. razreda pa 8 kron (samo dve osebi sta si tega leta lahko plačali 2. razred, in sicer posestnica in šolar (verjetno premožnih staršev). Za leto 1931' sem pregledala poklice ljudi, ki so si lahko privoščili oskrbo 2. razreda (sami ali njihovi družinski člani): posestnik, trgovec, upravitelj (posestva), poštni uradnik, učitelj, mlinar, odvetnik, trgovski pomočnik, računovodkinja. Leta 1912 prenehajo sešte-
vati oskrbne dneve in stroške. Stroške je lahko plačal Štajerski deželni vojaški fond, drugi fondi ali zveze ali pa bolnik sam (pred letom 1919). Dolgovi, ki so ostali še leta 1919 in 1920, so bili s posebnim odlokom (Ministrstva narodnega zdravja v Ljubljani) odpravljeni.
K matičnim knjigam so zaradi lažjega pregleda vodili še abecedno kazalo (Index). Imena bolnikov so bila vpisana po abecedi s sprejemno številko, ki so jo dobili ob vpisu v Matično knjigo. Vpisi so si sledili po letih v okviru posamezne črke. Zdravniki so vodili svoje Zdravniške matične knjige (Ärztliches Standesbuch), ohranjene so za leta 1893-1931. V njih so vpisovali: ime, poklic, starost (v letih), kraj bivanja, okraj, čas bivanja v bolnišnici, vrsta bolezni in uspeh zdravljenja.
Bolnica je vodila še Knjigo umrlih bolnikov (Totenbeschau Protokoll). Ohranjene so za leta 1914-1940. Rubrike v knjigi: zaporedna številka v tekočem letu, zaporedna številka v tekočem mesecu, ime in priimek, poklic, starost, stan, bivališče, ime zdravnika, bolezen ali vzrok smrti, čas smrti in pogreba ter opomba.
Nataša Majerič Kekec
«mn*	Ime bolnika	Oeranlo la ia4a*a Miaut««	I	San	Botata! krat la «krat	PrMelaai V«i. oMau it «Mat	— '• i 1 ■	“ CuilBU		OMrak
				j	V. .	frt t««a-		P 4« - */+		
					f/	Äff	3			/*r«f
/	.Zu		%			‘j,**»,//# /f»/				
	Jfc'wr	"j/	»r	/	vi#			*///■**' X,		
3	z * c/J/7	/■***'^*j */t* jA	f:y	* ar	JfafH*,/**af/ A**}*/<•	///*#- •//rJf/f+t	i	>4aA- *		/i/
//	/. y-m*rA	aä/Ä;	%	iff	/	/d*ffff»fj		//&		' 'A'*/
								.		
Notranja stran Matične knjige iz leta 1920 (ZAR Bolnica in hiralnica Ptuj, matična knjiga bolnice št. 45)
DAVID BEDRAČ IN PESMI IZ ŠIPE
Seveda, naša skupna valuta je življenje!
Davida Bedrača Ptujčani dobro poznajo, saj gre za mladega pesnika, ki je začel zelo zgodaj in ima za seboj že ničkoliko odmevnih projektov. Po vodenju številnih literarnih delavnic, mentorstvu, literarnih večerih in dveh pesniških zbirkah Neskončnost (1998) in Poezija pomolov (2001) pripravlja zdaj novo, tretjo pesniško zbirko, ki je rezultat triletnega dela.
»Včasih me kdo ustavi ne cesti in me vpraša, ali še pišem, kdaj bo nova knjiga in podobno, jaz pa rečem, ko bo napočil ustrezni trenutek...«
David je namreč vsa ta leta objavljal v literarnih revijah, tako da je bila (nekaj pesmi še čaka za objavo) večina iz tretje pri-
hajajoče zbirke že objavljena. Zdaj pa se je ponudila tudi priložnost za izdajo zbirke z delovnim naslovom Pesmi iz šipe.
»Naslov sem našel naključno. Lirski subjekt vselej gleda skozi šipo, opazuje. Svet ni zmeraj lep in veder, toda šipe lahko ustvarijo iluzijo, grdo prekrijejo in
spremenijo v lepo in obratno. Z naslovom želim povedati tudi, da smo ljudje kot odeti v steklo, da smo nekje zadaj, izven sebe in da je treba poiskati kamen, ki bo te šipe razbil. Zdi se mi, da nas čas, v katerem živimo, po nepotrebnem utruja s stvarmi, ki so v resnici obrobne in nepomembne. In kar nas vse povezuje, je dejstvo, da je naša edina skupna valuta življenje in tu običajni menjalniški tečaji nimajo kaj početi!« Pesniška zbirka Pesmi iz šipe naj bi izšla še letos. Knjiga bo razdeljena v več ciklov, kakor
so te pesmi izhajale v slovenskih literarnih revijah, več pa jih je bilo moč slišati tudi na Radiu Slovenija v oddaji Literarni nokturno. Kot v prejšnji bo tudi v tej mogoče najti vrsto močnih verzov, knjiga pa naj bi bila zanimiva še z likovne plati in grafičnega zornega kota. Pod uredniško vrstico se bo podpisala novinarka Nevenka Dobljekar, knjiga pa bo izšla v zbirki ARTerija, ki jo je ustanovilo umetniško društvo Stara steklarska delavnica.
Meta Brezec
PRIPOROČAMO ZA BRANJE
Robert Bly - Divji moški
Knjiga o moških, prevod Vera Čertalič, 2004, založba Eno, Nova Gorica
Zdravilna knjiga za moške in opomin na pozabljene ravni moškosti za tiste, ki so še dovzetni za življenje in pripravljeni za spremembe, da kaj spremenijo na boljše in kvalitetnejše, kar jim lahko izpolni pričakovanja. Zato jo srčno priporočam v branje tudi ženskam in vsem, ki so prebrali knjigo Clarisse Pinkole Estés Ženske, ki tečejo z volkovi - ženskam, ki so se voljne odreči ustaljenim vzorcem življenja in se odzvati klicu Divjega moškega, ki je v stiku z Bogom in spolnostjo, z duhom in zemljo. Na 300 straneh avtor opisuje, kaj pomeni biti moški, kaj pomeni živeti z njim, ga spoznavati in kaj se lahko ženske od moških iz njihovega življenja naučimo. Govori o razdiralnih učinkih nenavzočnosti očetov in obžaluje izginotje moških iniciacijskih obredov.
Avtor v knjigi govori o Divjem moškem, a želi poudariti bistveno razliko med divjakom in Divjim moškim. Divjaške navade izjemno škodujejo duši, zemlji in človeštvu. Lahko bi rekli, da se ranjen divjak ne meni za rano. Divji moški, ki jo raziskuje (rano), bolj spominja na zenovskega meniha, šamana ali gozdnega prebivalca kot na divjaka. Divji moški je spontan, raziskuje, je predan, se izobražuje, ima bojevniško energijo in se tudi bojuje. S ciklom izkušenj je sprejemljiv in dovzeten za spremembe. Dela, se trudi, gara, je lovec in ima rad naravo. Je supermaratonec, se zaveda notranje in zunanje rasti osebnosti, ki ju razvija. Poznane so mu bolečine, trpljenje in uspehi. Ni dolgočasen. Je pozoren. Ni grob, je globok. Vreden človeškega zaupanja in medsebojne-
ga odnosa. Razume in spoštuje potrebe in zahteve. Je pripravljen prisluhniti in poslušati, spreminjati, sprejemati. Živi in pusti živeti. Vzpodbuja in predstavlja pozitivno stran moške seksualnosti. Vibrira z griči, oblaki in morjem. Se ne hrani z ženskostjo ali s podobami ženskosti. Ni plenilec ženske psihe in duše. V sebi ima Divjega moškega, kar se kaže v ljubezni do vsakdanjih stvari in predstavlja odprta vrata v divjino narave. Je narava sama, ki ozdravi, preobrazi sebe in sočloveka. Enostavno njegova naravna divjina privabi in združi dovzetnost.
Legende v knjigi pravijo, da imamo ženske dve srci. Eno v prsih, drugo v maternici. Moški dobi dve srci, ko se poveže z ženskostjo. Moških, odvisnih od raznih zasvojenosti (nezvestoba in varanje, alkohol, mamila,
cigareti, hrana, delo), pa je povezanosti strah in pred njo bežijo. Ustrašijo se drugega srca, kar je »odsevna veličina« in pred to bežijo celo življenje.
Jo odklanjajo in ne vedo častiti dveh src. Neštetokrat se vračajo k materi. Sebe ne morejo osvoboditi iz družinske kletke in ječe miselnega okvira patologije primarne družine. Mnogo je moških, ki preživljajo svoje življenje z rano in bolečino, moških, ki so bili osramočeni in prizadeti. Moških, ki jim ni bilo dovoljeno jokati in jih očetje niso bili sposobni odvzeti iz materinega naročja, jim pokazati in jih opogumiti, da bi ukradli ključ izpod materine blazine in šli v svet ter se preobrazili v železne Janeze.
Vsebina knjige Divji moški me je obogatila z ustavitvijo časa, ki sem ga izkoristila z vnašanjem veselja vase, v svojo dušo in srce. V meni je prižgala navdušenje za nekaj, kar me pogreva za napredek, in sicer pogledati v pomen preteklosti, smiselnost sedanjosti in vizijo prihodnosti.
ROBERT BLY
Avtor knjige je eden največjih sodobnih ameriških pesnikov in prevajalcev ter dobitnik številnih nagrad za pesniške zbirke. Divji moški je njegovo prvo daljše prozno delo, v katerem združuje svoje poglobljeno vedenje z raziskovanjem mitov, legend, književnosti, psihologije in antropologije. Živi in piše ob jezeru v Minnesoti.
Majda Murko
Srečanje FECC-a na malteškem arhipelagu
25 let od ustanovitve Združenja evropskih karnevalskih mest, ki šteje že več kot 150 članov iz 52 držav
Združenje evropskih karnevalskih mest ali kratko FECC je za jubilejno letno srečanje izbralo drugi največji otok v malteškem arhipelagu - Gozo. Letos je namreč preteklo 25 let od ustanovitve Združenja, ki šteje že več kot 150 članov iz 52 držav. Srečanje je potekalo od nedelje, 29. maja, do nedelje, 5. junija.
Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, levo od njega je župan mesta Nadur dr Chris Said, v sredini predsednik FECC na mednarodni ravni Henk van der Kroon, predsednik FECC Slovenija in Ptuja Branko Brumen in podpredsednik FECC Slovenija.
Delegacijo Ptuja sta vodila župan dr. Štefan Čelan in predsednik slovenskega in ptujskega FECC Branko Brumen, ki sta se srečala najprej s predsednikom Malte Edwardom Fenechom Adamijem na skupnem sprejemu vseh županov in nacionalnih predstavnikov FECC-a. Plenarno zasedanje in letna skupščina sta potrdila, kar je predsednik FECC Henk F. van der Kroon napovedal že na Ptuju - Ptuj bo leta 2007 gostil tako imenovane FECC GALA DIES NATALIS ali nekoliko po domače - Rojstne dneve FECC-a.
Združenje pozna oziroma ločuje devet vrst karnevalov. V prvo skupino sodijo tako imenovani
renski karnevali, ki so značilni za zahodno Nemčijo, vzhodno Nizozemsko in Belgijo. Značilni za te karnevale so princi, "garda" in kraljevske oprave, ki sodelujejo v sprevodu. Nizozemska oziroma njena provinca Brabant sama tvori drugo skupino karnevalov - burgundski karneval, v katerem so vsi ljudje oblečeni v popolnoma enaka oblačila in tako kažejo na enakost vseh. V Luksemburgu, Franciji in belgijski provinci Walion poznajo karnevale, ki se odvijajo točno na polovici postnega časa med pustnim torkom in veliko nočjo. Švicarji in prebivalci Lichtenste-ina so poznani po guggenmusik zasedbah, kjer godbeniki nosijo
Spomenik, ki ga je mesto Nadure postavilo v spomin na jubilej - 25. obletnico FECC.	Fotodokumentacija: FECC Gozo.
Malteški karneval s tipičnim vozom.
lepa oblačila in masko na glavi. Glasba, ki jo izvajajo, pa mora biti v disharmoniji. Tako imenovani nemški karnevali so razen v južni Nemčiji zelo razširjeni še v Avstriji. Tradicionalni kostumi, gosposke obleke in pa seveda veliko domišljije so njihove glavne značilnosti.
In že smo pri nas, šesti skupini balkanskih folklornih karnevalov. Slovenija, Hrvaška, Grčija, Bolgarija, Makedonija, južna Poljska, Madžarska, Slovaška in južna Avstrija se lahko pohva-
lijo z v kože odetimi maskami, ki praviloma vse nosijo zvonce. Ostanejo še samba karnevali s Kanarskih otokov, Portugalske, Madeire, Finske in Švedske, mediteranski karnevali na Malti, v Italiji, Tuniziji, na Cipru, v Grčiji, na Hrvaškem in v Španiji, prav na koncu pa še tako imenovani novi letni karnevali, značilni predvsem za Rusijo, Dansko ter delno za hrvaško obalo.
Ptujska delegacija, v kateri je
bil tudi v. d. direktorja LTO, je posebej predstavila lik kurenta in kurentovanja nasploh, lepote mesta in zgodovino, izmenjala izkušnje glede organizacije karnevalov, naslove za izmenjavo karnevalskih skupin. In predvidoma že prihodnje leto bo ptujsko povorko popestrila godba iz Švice, ki se je predstavila na Malti. Pokazalo pa se je tudi, da je skrajni čas, da se na Ptuju prične razmišljati nekoliko drugače in da je edina možna nadgradnja kurentovanja ločitev
etnografskega in karnevalskega dela. In zakaj ne bi pomislili še na drugačno organiziranost pri pripravi sami? Vsa prisotna mesta so povedala, da imajo za to posebne odbore, v katerih so pretežno predstavniki podjetnikov, ki na koncu koncev na takih prireditvah tudi nekaj iztržijo. V prvi vrsti gostinci.
Tanja Ostrman Renault Fotodokumentacija: FECC Ptuj
Člani ptujske delegacije.
22 č/fcpca/t
MEDNARODNO SODELOVANJE
27. JUNIJ/ROZNIK 2005
Dvodnevno potepanje po slovaški Banski Štiavnici
Prva strokovna ekskurzija občinske uprave MO Ptuj v Bansko Štiavnico
Udeležilo se je je večina uslužbencev, kar 42 od 55 zaposlenih. Zadnje potovanje občinske uprave v eno izmed štirih partnerskih mest je bilo potovanje v Burghausen septembra 2001, ko sta tedanji župan Ptuja M. Luci in župan Burghausna Hans Steindl podpisala listino o sodelovanju med mestoma.
Pred kužnim znamenjem sv. Trojice iz 16. stoletja, ki predstavlja srce mesta.
530 kilometrov ali okrog sedem ur dolgo potovanje smo pričeli v zgodnjih jutranjih urah v petek, 10. junija. Opoldan so nas predstavniki občine sprejeli v slavnostni dvorani občinskega urada. V dvorani z ohranjenimi stenskimi poslikavami in odrom, urejenim v minimalističnem oblikovnem stilu socializma, nas je ob spremljavi vokalnega dueta, ki je presunljivo zapel nekaj našim ušesom znanih in zelo prijetnih melodij, nagovoril podžupan,
43-letni Ivan Gregan. Župan Marian Lichner je bil namreč odsoten zaradi bolezni. Ob sprehodu skozi oddelke občinske uprave so nam strnjeno obrazložili, kako delujejo. Za 11 tisoč prebivalcev dela uprava z okrog 40 uslužbenci. Pod njo pa spadajo tudi nekatere druge ustanove: osnovne šole, gozdarsko podjetje, vodno podjetje. Izdajajo tudi svoj časopis, ki je sicer oblikovno bolj skromen, vendar pa izhaja tedensko. Njegov urednik je vodja oddelka za kulturo.
Skoraj ves čas našega obiska do slovesa nas je spremljal svetovalec župana Miron Breznoščak, nekaterim že stari znanec, saj je bil že nekajkrat gost na ptujskih kurentovanjih in naših občinskih praznovanjih. V počasni slovašč-ini nam je govoril o znamenitostih ter posebnostih svojega malega mesteca sredi gozdov in
jezer z rudarsko tradicijo, zaradi katere je bila B. Štiavnica leta 1993 tudi uvrščena na Unescovo listino kulturne in naravne dediščine. Na seznamu je zgodovinsko središče mesta s 360 umetniškimi ali zgodovinskimi objekti in tehnični spomeniki v okolici. Pravkar poteka prenova streh v starem mestnem jedru; vse stavbe morajo namreč imeti pločevinaste strehe, kar je gotovo veliko finančno breme.
V programu ekskurzije je bil
predviden delovni sestanek naše občinske uprave, kjer smo slišali malo več besed o pomenu timskega dela, inovativnosti in inventivnosti ter razvojnih projektih ptujske občine, malo manj o pomenu uvajanja ISO standarda in o praktični aplikaciji pri delu v občinski upravi. Zelo na kratko smo se seznanili z novo Uredbo o upravnem poslovanju in ob koncu še uživali ob gledanju komentiranih fotografskih posnetkov iz potovanja po Tajski in Filipinih.
Zvečer smo se zbrali ob jezeru Počuvadlo, obkroženim okrog in okrog z gozdovi in sprehajalnimi potmi. To je najatraktivnejši rekreativni predel v bližini mesta. Zaradi dežja, ki nas je v glavnem spremljal ves čas, smo morali pod streho, sicer bi imeli piknik na prostem. Pravi piknik bo moral počakati na nasled-
njo priložnost. Vsekakor bi ga bilo vredno doživeti, posebej ker je ob jezeru prijetno vlažen in čist zrak ter bujno gozdno rastje. V penzionu ob jezeru so nas že pričakali slovaški prijatelji. Nastopila je glasbeno-plesna moška folklorna skupin Sitnan. Kakor v njihovi noši, ki je polna ornamentike in zelo živahnih barv, tako je tudi v kulinariki opazen vpliv Madžarov. Postregli so nam izjemno okusen bograč in žganje - slovensko borovičko ter pivo Steier, svetlo ali temno oz. plavo, kot ga imenujejo Slovaki. Cenjena piva so še Zlaty bažant, Kozel in Topvar. Po šegavem in humornem nasto-
pu folklorne skupine, ki ima po vsej verjetnosti ime po gori Sitno v bližini, so bile na vrsti družabne igre v organizaciji posameznih oddelkov občinske uprave. Te igre so bile najzabavnejši del izleta, za tiste seveda, ki so se jih udeležili. In zelo pripravno ogre-
vanje za nadaljevanje zabave v diskoteki.
Pred odhodom v B. Štiavnico smo slišali zavajajoče informacije, da tam ni nočnih zabavišč in se nimaš ponoči kam dati oz. kje zabavati ter plesati. Skratka, da je to mesto, kar se tiče zabave, bogu za hrbtom. A to vsekakor ne drži. Nekaj nas je namreč obiskalo eno izmed treh diskotek v mestu, kjer vrtijo glasbo kot kjerkoli drugje v svetu in se lahko naplešeš kolikor hočeš. Na plesišču ali na klopeh. Pohvale vredno je tudi to, da v diskoteki sploh ni zakajeno, čeprav kajenje ni prepovedano. Bilo je živo do jutranjih ur.
Naslednji in zadnji dan smo si ogledali stalno muzejsko zbirko orožja v t. i. novem gradu, v najelegantnejši arhitekturi iz leta 1564, ki dominira nad mestom in služi tudi kot opazovalna točka.
(nadaljevanje na str. 31)
Podžupan B. Štiavnice Ivan Gregan in župan Ptuja izmenjujeta darila.
Požar pri Kosarjevih na Krčevini pri Vurbergu
Povabilo vsem, ki so pripravljeni pomagati prizadetim v nesreči
Kar nekaj trenutkov je v življenju vsakega izmed nas, ko utrpimo velike izgube; izgubljamo materialne dobrine, včasih svoje bližnje ali celo lastno življenje. Takšni trenutki nas močno prevzamejo. A tako nenadoma kot nas pretresejo, jih tudi pozabljamo, kar je z vidika počutja posameznika dobro, z vidika njegove varnosti pa zelo tvegano vedenje.
V nedeljo, 22. maja, ob 8.30 zjutraj je požar zajel stanovanjsko hišo Terezije Kosar iz Krčevine pri Vurbergu 4.
Takšen nesrečen dogodek se je zgodil v nedeljo, 22. maja, ob
8.30	zjutraj, ko je požar zajel stanovanjsko hišo Terezije Kosar iz Krčevine pri Vurbergu 4. Terezija Kosar je mati samohranilka in ima tri otroke. Vse, kar so prigospodarili, so imeli v poslopju, ki gaje zajel požar. Tako so v eni uri ostali brez svoje popotnice za nadaljnje življenje.
Požar naj bi nastal zaradi predolgega kuhanja na štedilniku. Matere ni bilo doma. Otrok se je ob tem zaposlil pri računalniku, ko pa je opazil, da je nekaj narobe, je bilo prepozno.
Požar, s katerim se kar pogosto srečujemo, je tokrat povzročil novo škodo. Kljub nesrečnemu dogodku pa smo z radostjo ugotovili, da človeški čut za pomoč
tokrat ni zatajil. Po gasilski akciji je bilo vključeno podjetje Čisto mesto Ptuj, ki- je s kontejneiji in odvozom pomagalo pri sanaciji pogorele hiše. Krajani so se organizirali in ustanovili gradbeni odbor, ki bo ob sodelovanju Mestne občine Ptuj, Primestne četrti Grajena, Območne organizacije RK Ptuj ter vseh ostalih društev v kraju Grajena ter nekaterih sosedov pridobival sredstva kot nadomestilo za izgubljeno. V akcijo se je vključil še Center za socialno delo, ki bo v skladu s svojimi programi zagotovil del potrebnih sredstev. V območju PMČ Grajena bo speljana akcija za zbiranje sredstev preko posebnih nabiralnih pol po vseh gospodinjstvih.
Za vse občane, podjetja in zavo-
de, ki so pripravljeni pomagati, je do 15. julija odprt tudi TR pri RKS Območno združenje Ptuj, NKBM, št. 04202-0000348846, sklic 00-1000, namen nakazila - pomoč požar Grajena. Prepričani smo, da bo s pomočjo vseh, ki se bodo v akcijo vključili, ta tudi uspela.
Hkrati pa naj ne bo odveč opozorilo vsem, da je bolje, če pre-
moženje obvarujemo prej, ko je kakršnakoli pomoč potrebna. Torej, ko kuhamo, se ne lotevamo drugih del, ker večina požarov nastane prav zaradi več hkratnih opravil in s tem manjše pozornosti.
Mag. Janez Merc Foto: Aleš Šprah
NEKATERE NOVOSTI ZAKONA O PREKRŠKIH IN ZAKONA O VARNOSTI V CESTNEM PROMETU - II. DEL
Kdaj hitrega postopka ni mogoče uvesti - določba 52. člena
zakona o prekrških?
1.	Kadar je z dejanjem nastala telesna poškodba (npr. prometna nesreča II. kategorije, pri kateri je najmanj ena oseba lahko telesno poškodovana),
2.	če je za prekršek poleg globe predpisana stranska sankcija (npr. izrek kazenskih točk), oziroma če prekrškovni organ ali predlagatelj postopka oceni, da so podani pogoji glede na naravo kršitve za izrek stranske sankcije,
3.	proti mladoletnim storilcem prekrška (med 14 in 18 let starosti) in v drugih primerih, ki jih določa ta zakon.
Za vodenje postopka o prekršku zoper mladoletno osebo je pristojen sodnik sodišča oziroma oddelka za prekrške, na območju katerega mladoletna oseba stalno ali začasno prebiva, ne glede na kraj storitve prekrška. Pooblaščena uradna oseba prekrškovnega
organa, ki ugotovi kršitev mladoletne osebe, zoper le-to poda obdolžilni predlog pristojnemu sodišču.
Izdaja plačilnega naloga storilcu takoj na kraju prekrška ohranja ugodnosti iz prejšnjega zakona do plačila polovice izrečene globe. Storilcu prekrška pa tudi ni treba plačati stroškov postopka. Storilec prekrška je dolžan plačati globo v roku osmih dni ali v tem roku vložiti zahtevo za sodno varstvo pri prekrškovnem organu, katerega pooblaščena oseba je izdala plačilni nalog. Plačilni nalog je možno izdati tudi za prekrške, za katere je globa predpisana v razponu, kar po prejšnjem zakonu ni bilo mogoče. V tem primeru se sme izreči le najnižji določeni znesek globe.
Plačilni nalog pooblaščena uradna oseba prekrškovnega orga-
na izda storilcu prekrška, kadar osebno zazna prekršek ali ga ugotovi z uporabo ustreznih tehničnih sredstev ali naprav. Plačilni nalog izda na kraju prekrška.
Kadar storilcu prekrška ni mogoče vročiti plačilnega naloga takoj na kraju prekrška, se mu ga vroči po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku. Storilcu prekrška je dopustno na kraju prekrška pustiti obvestilo o prekršku, ki vsebuje kraj in čas storitve prekrška ter njegovo pravno opredelitev.
Če storilec prekrška ne plača globe v predpisanem roku in v znesku, določenem v plačilnem nalogu, in ne vloži zahteve za sodno varstvo, prekrškovni organ pošlje plačilni nalog v izvršitev organu, ki je pristojen za izterjavo davkov, da globo prisilno izteija. V tem primeru storilec prekrška izgubi boniteto plač-
ila polovičnega zneska izrečene globe.
Prekrškovni organ nedovoljeno ali prepozno vloženo zahtevo za sodno varstvo zavrže s sklepom. Če prekrškovni organ ugotovi, da je bila zahteva za sodno varstvo utemeljena in pravočasno vložena (v zakonitem roku), lahko plačilni nalog, ki velja za pisno odločbo o prekršku, le-tega odpravi in ustavi postopek ali pa jo (ga) nadomesti z novo odločbo. Če plačilnega naloga (odločbe) ne odpravi ali nadomesti z novim, pošlje pravočasno in dovoljeno zahtevo za sodno varstvo s plačilnim nalogom pristojnemu sodišču za prekrške.
Franc Kozel, predsednik sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj
(se nadaljuje)
hrvaSki
NOGOMET
TRENER-
KRASNO-
DAR
OTOK
Čarovni-
ce
KIRKE
VOJVOD.
MADŽAR.
PESNIK-
KAROLY
UMETNA 00 PRAVA PLODNOSTI.
OJALOVTT.
KRAJE VN SKUPNOS
SLOVEN.
IGRALEC-
MARKO
AVSTRU.
POLITIK.
OUNAJS
ŽUPAN-
KARL
GROB.
GROBNI-
^DELIBESA
ŠTEVILA
PREVZET-
NOST,
OŠAB-
NOST
LASTNOST
NERODO-
VITNEGA
SLOVEN.
PESNIK
(GRUDEN)
SLOVEN.
PEVEC
(NASER)
JOSIP
TAVČAR
lHED*0j ...
ŠVEDSKI
KEMIK.
IZUMIT.
DINAMITA
(NOBEL)
NERODEN
ČLOVEK
LETALSKI
VIJAK.
Agardnerj,
NENADAR-
JEN
■ ČLOVEK
VENO
TAUFER
REDEK
NEBESNI
POJAV
NAJVEČJA REKA V AZIJI
MALČEK
ŽIVAHEN
AMERIŠKI
PLES
IGRAL KA-
DEL
VEČJE
CELOTE
UTRJEN
DEL
ZEMLJIŠ
AZIJSKO
GOVEDO.
.ANTILOPA
. eQBAHCK
POZIV
PULJSKA
ZNAMENI-
TOST
ANGLEŠKI
PEVEC-
NAPAKA VODENJA ŽOGE PRI KOŠARKI
TELESA
' VOP
GRŠKA TEOZOFSKA ŠOLA V ELEI
SVINJSKI
JANEŽ.
TRAVNIŠ
PENUŠA
TRIGO-
NOMETR.
FUNKCI-
Geslo nagradne križanke:
Med reševalce, ki nam bodo poslali pravilno geslo križanke, bomo z žrebom razdelili šest nagrad:
1.	nagrada	ABONMA VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
2.	nagrada	PET VSTOPNIC ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
3.	nagrada	TRI VSTOPNICE ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
4.	nagrada	ENA VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
5.	nagrada	ENA VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
6.	nagrada	ENA VSTOPNICA ZA KOPANJE V TERMAH PTUJ
Črke iz označenih polj vpišite v kvadratke in dobili boste misel - geslo nagradne križanke.
Kvadratke z geslom izrežite in jih nalepite na dopisnico ter pošljite najpozneje do ponedeljka, 11. julija 2005, na naslov: Terme Ptuj, d. o. o.. Pot v toplice 9, 2251 Ptuj z obveznim pripisom NAGRADNA KRIŽANKA. Imena izžrebanih nagrajencev bodo objavljena v julijski številki Ptujčana.
Uredništvo PTUJČANA
Nagrade vam poklanja sponzor križanke:
Terme Ptuj
/ / V
Termalni
Terme Ptuj
v
Mister milimeter Nastja Ceh
‘Kralj’' izvajalcev prostih strelov
Free kick Master Slovenija 2005 se je zgodil sedmega in osmega junija v našem najstarejšem mestu, kjer so se na nacionalnem izboru pomerili najboljši izvajalci prostih strelov.
Po koncu državnega nogometnega prvenstva in obračunu slovenske nogometne reprezentance v kvalifikacijah za svetovno nogometno prvenstvo, ko so se izbranci Braneta Oblaka spopadli z Belorusijo, nas je navdušil nov nogometni spektakel, Free kick Master Slovenija 2005 na Mestnem stadionu Ptuj. Najboljši izvajalci prostih strelov so se prvič pomerili na nacionalnem tekmovanju. Zmagovalec se bo udeležil svetovnega prvenstva, ki bo letos 29. in 30. decembra v Amsterdamu na Nizozemskem. Atrakcija je bil tudi nastop kapetana slovenske nogometne reprezentance Nastje Ceha, ki je lani na svetovnem prvenstvu v španski Marbelli osvojil odlično četr-
to mesto, tik pred slovitim Francozom Zinedinom Zidanom.
Ob Nastji so svoje mojstrstvo dokazali še mnogi drugi nogometaši Sead Žilic, Goran Jolič, Simon Sešlar, Amir Karič, Ermin Rakovič, Alen Ščulac, Aleš Ceh ... Na vratih so se izkazali Mladen Dabanovič, Aleksander Šeliga in Robert Sraga. Tudi v žiriji so bila eminentna slovenska nogometna imena, med drugimi nekdanji selektor Bojan Prašnikar, najboljši igralec zadnjega desetletja Zlatko Zahovič ter reprezentanti Tonči Žlogar, Muamer Vugdalič, Aleš Križan in Marko Kmetec. Prvi dan prireditve, 7. junija, so izžrebali skupine, v katerih so se nogometaši v štirih
Gregor Šerbec je plaval najhitreje
Plavalni klub Terme Ptuj je s Športnim zavodom Ptuj in Termami Ptuj organiziral 9. medobčinsko prvenstvo osnovnih šol v plavanju. Nastopilo je 53 učencev iz 10 osnovnih šol.
(OŠ Ljudski vrt), ki je s časom 40,75 v disciplini 50 m prosto med deklicami 3. razreda premočno zmagala. Med dečki je najbolje plaval učenec 9. razreda Gregor Šerbec (OŠ Mladika).
Med ekipami so zmagali plavalci OŠ Mladika pred OŠ Olge Meglič in OŠ Kidričevo. Ekipe so tekmovale v disciplini 150 m mešano, posamezniki pa v disciplinah 50 m prsno in 50 m prosto. Štafetnega tekmovanja 8 x 50 m prosto zaradi premalo prijavljenih ekip ni bilo.
Med deklicami je z odličnim rezultatom izstopala Ela Emeršič
S časom 36,38 je zmagal v disciplini 50 m prsno. Svoj osebni rekord in tudi najboljši rezultat tekmovanja je dosegel v disciplini 50 m prosto s časom 28,68. Zmagovalci posameznih disciplin so prejeli medalje, za najboljše ekipe pa je pokale prispeval Športni zavod Ptuj.
Franjo Rozman Foto: Boris Voglar
8. junija je nogometaše v Mestni hiši sprejel župan
skupinah najprej pomerili med seboj. Zmagovalci skupin so nastopili v velikem finalu. Vsak izmed udeležencev izbora najboljših izvajalcev prostih strelov je imel na razpolago tri strele z razdalje 18, 21 in 25 metrov ter zlati strel z razdalje 30 metrov.
Po končanem žrebu so nogo-
movanja Free kick Master v izvajanju prostih strelov. Pred tisoč gledalci je šele po dodatni strelih ugnal Miho Pitamica. Tretje mesto je zasedel njegov mlajši brat Aleš Ceh, tragični junak finala pa je bil četrtouv-rščeni Amir Karič, ki je trikrat zadel okvir vrat. Najboljši vra-
... podžupan mag. Miran Kerin pa mišice.
metaši sodelovali na lepotnem izboru Miss NK Drave. Lepotica, ki je osvojila laskavi naslov, je postala tudi uradna promotor-ka kluba.
8.	junija je nogometaše in predstavnike medijev najprej sprejel župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan, ki je tudi sicer sam velik pobudnik športa. »Vesel sem, da je ta športni dogodek na Ptuju. Postati dober športnik, posebno dober igralec nogometa, ni lahko in mnogo jih na tej poti omaga. Vrhunskost je povezana z delčkom talenta in ogromnim deležem trdega dela. Vam je to uspelo in zato vse čestitke in spoštovanje,« je na druženju povedal dr. Štefan Čelan.
Nastja Čeh je zmagovalec tek-
tar je bil Aleksander Šeliga. V humanitarni tekmi med tekmovanjem so pokazali vse svoje znanje VIP-ovci in Zvezde športnih novic, šov programu pa so se predstavili vsi šampioni borilnih veščin pod taktirko Tomaža Barade. Tekmo in tekmovanje je sodila sodniška trojka Milan Mitrovič, Silvo Borošak in domačin Robert Krajnc. Pokrovitelja tekmovanja v organizaciji NK Drave sta bila Mestna občina Ptuj in MNZ Ptuj, medijski pokrovitelji pa Žurnal, NET TV, Športne novice, Štajerski tednik, TV Ptuj in Ptujčan.
Ivo Komik Foto: Langerholc in
Aleš Šprah
KOLESARSTVO
Štiri dni po Sloveniji
Mednarodna etapna dirka Po Sloveniji je nekako nasledila tradicionalno Alpe-Adria, ki je bila ob tekmi Po Jugoslaviji največja kolesarska prireditev v nekdanji državi. Po osamosvojitvi Slovenije so okoli Alp in Jadrana izgubili ves zagon. Trije največji kolesarski klubi so imeli vsak svojo enodnevno dirko. Mednarodno etapno tekmovanje je bilo treba obuditi, za to so se najbolj zavzeli Jože Majes in dolenjski kolesarski delavci. Kolesarska zveza Slovenije je njihove ambicije podpirala in ko je mednarodna kolesarska zveza UCI na kongresu v Orlandu na Floridi leta 1932 pod svoje varstvo vzela slovensko zvezo, je našim predstavnikom v koledar mednarodnih kolesarskih prireditev uspelo vriniti kar pet enodnevnih dirk (Novo mesto, Kranj, Ljubljana, Idrija in Ptuj). Ob tem pa, kar je morda najpomembnejše, tudi prvo slovensko etapno dirko Po Sloveniji. Letošnja je bila za tiste, ki so vajeni preteklih dirk po naši državi, zahtevnejša, saj je UCI slovenski tour uvrstila v kategorijo 2.1. Višja kategorija pomeni možnost prihoda najboljših ekip in slovenskih kolesarjev, ki si kruh služijo v tujih profesionalnih moštvih.
Ekipa Perutnine Ptuj.
PRVA ETAPA: PTUJ-ORMOŽ-LJUTOMER-RADENCI-LENART-PTUJ (160 KM)
VETROVNO VREME OVIRALO KOLESARJE
Tudi letos moštvo Perutnine Ptuj ni osvojilo etape na domačem dvorišču. Načrte na 160 kilometrov dolgi prvi preizkušnji kolesarske dirke Po Sloveniji s startom in ciljem na Ptuju jim je prekrižal Italijan Ruggero Marzoli (Aqua & Sapone Adria Mobil). V ciljnem sprintu je ugnal Mehičana Juana Magallanesa in našega reprezentanta Uroša Murna. Najboljši Ptujčan je bil Matej Stare na petem mestu.
Karavano kolesarjev je za uverturo čakal vetroven in deževen dan v sedlu po Slovenskih goricah, kjer se dirka še ne da dobiti, gotovo pa jo je lahko izgubiti. Prvo etapo skozi Ormož, Ljuto-
mer, Radence in Lenart so zaznamovali številni pobegi, a je glavnina ubežnike vselej ujela. Ekipe papirnatih favoritov so preveč pazile druga na drugo in vse je bilo nared za sprinterski obračun. Obetala se je ptujska zmaga, saj je imela Perutnina v ospredju oba svoja mojstra hitrosti Boruta Božiča in Boštjana Mervarja. Iz igre sta izpadla dva kilometra pred ciljem, ko je v ostrem ovinku počilo. Nekomu je na spolzki cesti spodneslo kolo, na njem se je naredil kup koles, za njim pa zastoj, v katerem sta obstala oba ptujska aduta. Tudi dvakratnemu zmagovalcu dirke Po Sloveniji Mitji Mahoriču je kazalo dobro, čeprav so mu za vrat dihali prav vsi. Svojega prvega »petelina« so perutninarji branili pred napadi drugih kolesarskih »jastrebov« in morda je bilo preveč pogledovanja za tekmeci krivo za njegov ciljni zaostanek.
DRUGA ETAPA OD MEDVOD DO BELJAKA (171 KM)
LJUBELJ PRED VRŠIČEM
Druga etapa dirke Po Sloveniji ni dala odgovora na vprašanje, kdo bo končni zmagovalec. Pot od Medvod do Beljaka je kljub vzponoma na Ljubelj in Bad Bleiberg skupaj končal večji del karavane, v ospredju pa ni manjkal nobeden od favoritov. Zato je bil bolj presenetljiv boj za etapno zmago. V velikem slogu si jo je z Marcom Marconatom prikolesarila ekipa Androni Giocatolli, ki je slovenske kolesarje pustila brez možnosti za 1. mesto in z razočaranimi obrazi.
Ljubelj, sicer gorski cilj I. kategorije, je osvojil Matej Stare iz Perutnine Ptuj, ki je bil pozneje član bežeče skupine. Ko so se ti podili po cestah proti Beljaku, so zadaj v glavnini tisti z vodo in milom (Aqua & Sapone) skovali zavezo z moštvom Androni Giocatolli — 3C. Pritisnili so na pedala in ujeli ubežnike ter v divji vožnji pridrveli skozi cilj. Med Slovenci se je na šesto mesto uvrstil perutninar Boštjan Mervar.
TRETJA ETAPA OD TRBIŽA DO VRŠIČA (133 KM)
ODER BREZ SLOVENCEV
Na vrsti je bil kralj slovenskega kolesarstva Vršič, na katerem naj bi svoj tron našel novi junak naše naj večje dirke. Proti vrhu tega 1611 metrov visokega prelaza in zmagovalnega odra so pogledovali Mitja Mahorič (Perutnina Ptuj) in drugi papirnati favoriti.
Začel se je boj za rumeno majico. Razplamtel se je na polovici 13 km dolgega vzpona, ko se je Poljak Niemiec otresel vseh zasledovalcev. Za njim je ostala kar trojica kolesarjev Krke, Švab, Brajkovič, Rečan Kišer-lovski, Bonča ter dvojec Perutnine Ptuj Mahorič in Kvasina.
Trenutek oklevanja in nemoči je bil dovolj, daje šel naskok na zmago za vse po zlu. Tako kljub številnim domačim adutom na cilju na Vršiču med prvimi tremi ni bilo Slovenca. Najboljši je bil Jani Brajkovič na 4. mestu.
ČETRTA ETAPA OD ŠENTJERNEJA PREKO GABRJA DO NOVEGA MESTA
Mitja Mahorič, dvakratni zmagovalec Slovenske pentlje, se je letos znašel v konkurenci kolesarjev, ki so na profesionalni ravni prekaljeni z vzponi in spusti teže Tour, Giro ali Vuelta. Poljak Przemyslaw Niemiec iz italijanskega moštva Miche je osvojil nedeljsko preganjanje po gričih Dolenjske v zavetrju slovenskega najboljšega kolesarja Mahoriča. Imel je dovolj prednosti z Vršiča in hkrati moči za isti tempo kot perutninar. Ta se je bojeval do zadnjega atoma moči, sploh v krogih okoli Gabrja, ki so sledili prvi selekciji kolesaijev po treh krogih okoli Šentjerneja, ko je Mahorič razbil glavnino na tri dele. Zadnji napad odličnega Ptujčana na tlakovanih krogih Novega mesta ni prinesel izničenja prednosti. Zadnjo etapo je v sprintu glavnine sicer dobil Boštjan Mervar iz Perutnine Ptuj. Za novega kolesarskega junaka Slovenije je bil proglašen Przemyslaw Niemiec. Najboljši Slovenec skupno je Jani Brajkovič (Krka) na petem mestu.
Ivo Kornik Foto: Martin Ozmec
Na obrazih ptujskih kolesarjev letos na žalost ni bilo zmagoslavnih nasmehov.
Za ptujske judoiste uspešna sezona
V svetovnem in evropskih pokalih
Slovenski reprezentanti v judu so zaključili letošnjo sezono v svetovnem in evropskih pokalih, ki je bila po številu doseženih odličij ena najboljših doslej.
*IV*'V
Klemen Ferjan (desno) na Japonskem.
Slovenski judo že nekaj časa piše povsem novo zgodovino, ki je svoj vrhunec dosegla s prvim olimpijskim odličjem, ko je Urška Žolnir v Atenah osvojila bron. Za slovensko člansko reprezentanco pa nastopa tudi tekmovalec ptujske Drave Klemen Ferjan v kategoriji do 81 kg, ki je v letošnji sezoni pod vodstvom trenerja Vlada Čuša osvajal najvišja mesta v svetovnem pokalu.
Velike uspehe in s tem osvojitev norme za Mediteranske igre in svetovno prvenstvo je Klemen dosegel s 3. mestom na svetovnem A-pokalu v Pragi ter s 7. mestom na svetovnem super A-pokalu v Hamburgu in s 7. mestom na mednarodnem turnirju Tre Torri v Italiji. Klemen
je tudi aktualni državni prvak v svoji kategoriji, kjer je prepričljivo premagal vse svoje tekmece. V začetku maja je Klemen odpotoval v deželo juda, Japonsko, kjer se je na enomesečnih pripravah poskušal kar najbolje pripraviti za letošnji glavni tekmi. »Na Japonskem so bili judoisti iz celega sveta in nadejam se lahko dobrih uvrstitev tako na Mediteranskih igrah kot na svetovnem prvenstvu. Predvsem sem izboljšal fizično pripravljenost in taktiko med borbami ter se tako kar najbolje pripravil za nadaljevanje sezone,« je po prihodu iz Japonske dejal Klemen. Klemen Feijan bo tako v nadaljevanju sezone vsekakor naj večji up ptujskega športa, na Sredozemskih igrah v začetku julija
v Almerii (Španija) kot tudi na svetovnem prvenstvu sredi septembra v Kairu (Egipt).
Velike uspehe na kadetskih evropskih pokalih pa pod vodstvom trenerja in selektorja kadetske reprezentance Vlada Čuša beležita mlajša judoista ptujske Drave. Lanskoletna kadetska viceprvakinja Evrope v kategoriji do 70 kg. Lea Murko je tudi v letošnji sezoni posegala po najvišjih mestih. Najprej je bila 1. na državnem prvenstvu, kar ji je omogočalo nastope na kvalifikacijskih tekmah na kadetskih evropskih pokalih. Skupaj je osvojila kar štiri medalje, in sicer je bila uspešna s L mestom v Lignanu v Italiji januarja, 2. mestom v Grazu v Avstriji in 3. mestom na Češkem aprila ter 2. mestom v Szyrku na Poljskem v maju. S temi rezultati je dosegla normo za nastop na evropskem prvenstvu v Salzburgu, kjer je 19. junija osvojila naslov evropske kadetske prva-
kinje, ter Olimpijado mladih v Lignanu v juliju.
Na Olimpijado mladih pa se je uvrstil tudi Uroš Tajhman, državni prvak in slovenski kadetski reprezentant do 73 kg. Osvojil je tri medalje na evropskih pokalih, in sicer 2. mesto v Lignanu (Italija), 1. mesto v Voc-klabrucku (Avstriji), 3. mesto v Gradcu (Avstrija) in 5. mesto v Szyrku (Poljska). »To bo moje največje in najbolj pomembno tekmovanje do sedaj. Želim si dobre uvrstitve, kar pomeni nekje do 7. mesta, vendar bo za vsako zmago potrebno dati svoj maksimum. Veliko bo tudi odvisno od žreba, in če na začetku ne dobim ruskih borcev, ki so dokaj neugodni, lahko pridem daleč,« je pred odhodom na Olimpijado mladih dejal Uroš.
Besedilo in fotografije: Sebi Kolednik
ŠPORTNI ZAVOD
PTUJ
UH PTUJ. ČUČKOMA T. Trt.. tl TtT 7f M L
Fu: 02 TIT 7# 31
ŠPORTNE PRIREDITVE
julij 2005
LJUDSKI VRT IN MESTNI STADION
Osvetlimo in oživimo športna igrišča Julij	POLETNE POČITNICE
»Hura prosti čas«
	RIBNIK V ROGOZNICI
4.-10. 7.	28. tabor mladih ribičev Slovenije
	TENIŠKI KLUB PTUJ
7. -10. 7.	Državno prvenstvo za deklice do 12 let
	TERME PTUJ
7. - 10.7.	9. mednarodni balonarski praznik, Ptuj 2005
IGRIŠČE NK ROGOZNICA V ROGOZNICI
30. - 31. 7. Mednarodni turnir 2005
KARTODROM HAJDOŠE
Nedelja, 31. 7. Mednarodna karting dirka
IGRIŠČE NK PODVINCI V PODVINCIH
Nedelja, 31. 7. Memorial Janeza Petroviča
28 Šfilipca/i.
Atletska pomlad
Otvoritveni miting sezone na prostem sredi maja v Slovenski Bistrici je v koledarju atletskih tekmovanj v Sloveniji prvi resnejši pokazatelj pripravljenosti. Rezultati sedemnajstčlanskega zastopstva Atletskega kluba Keor Ptuj v Slovenski Bistrici so bili vzpodbudni in potrjujejo dobro zastavljeno delo v pripravljalnem obdobju. Edino uvrstitev na zmagovalnem odru si je z drugim mestom v konkurenci pionirk v teku na 80 metrov z ovirami pritekla Živa Sabo s časom 13,75 sekunde. Največ optimizma v klubske vrste so prinesli rezultati teka na 300 metrov. Sandi Kukovec nadaljuje razvoj v odličnega sprinterja, ure so se ustavile v času njegovega novega osebnega rekorda pri 36,65 sekunde. Pravo presenečenje pa je pripravil Rok Panikvar, ki je v svojem prvem nastopu na tej razdalji zabeležil 36,98 sekunde, kar dokazuje njegov talent, saj fant trenira komaj nekaj mesecev.
Konec maja je postregel s številnimi atletskimi tekmovanji doma in v tujini. Zadnjo soboto in nedeljo v maju je v Mariboru potekal miting Evropske atletske zveze v mnogobojih in atletski pokal Slovenije v mnogobojih. V konkurenci pionirjev je Rok Grdina priboril zmago Atletskemu klubu Keor Ptuj v osmeroboju. Zbral je solidnih 4959 točk, 200 za slovenskim državnim rekordom, najbolj pa se je izkazal v skoku v višino, kjer je s 178 centimetri postavil svojo najboljšo osebno znamko. Poleg mnogoboja je v Mariboru potekal tudi mednarodni atletski miting, ki
je Nini Kolarič na prvem nastopu letos, po poškodbi v zimski sezoni, prinesel zmago v skoku v daljino. Nina letos lovi normo za nastop na mladinskem evropskem prvenstvu, ki bo potekalo v Kaunasu, glavnem mestu Litve. Za dosego glavnega cilja sezone in mladinske kariere mora skoči-ti 605 centimetrov, šest centimetrov več od njenega lanskega najboljšega rezultata. Da je na pravi poti, potijuje rezultat iz Maribora, kjer je skočila obetavnih 589 centimetrov. Isto soboto se je klub udeležil tudi mitinga v avstrijskem Hartber-gu, ki šteje zlato ligo avstrij-
Leon Večerjovič - koncentracija pred startom.
ske Štajerske. Med mladinci je zmagal Leon Večerjovič v teku na 800 metrov, ni pa mu uspelo spustiti se pod mejo dveh minut (2:00,80), ki jo je nedvomno že zdaj sposoben premagati.
Vsi omenjeni atleti so uspešno tekmovali tudi na šolskih atletskih tekmovanjih tako za osnovnošolce kot srednješolce. 26. maja je v Ljubljani potekalo finale atletskega pokala za srednje šole, največji uspeh je dosegla štafeta 4 x 100 metrov Gimnazije Ptuj. Fantje v posta-
vi Kukovec, Bezjak, Panikvar (vsi iz AK Keor Ptuj) in Matjaž Vesenjak (hitronogi vratar iz NK Ptuj) so z odličnim časom 44,12 sekunde zasedli drugo mesto. Zadnji majski danje prav tako v Ljubljani potekal še finale atletskega prvenstva za osnovne šole, kjer je tekmovalo okrog tristo učencev, ki so si pravico nastopa izborili na predhodnih medobčinskih in področnih tekmovanjih. Ptujska regija je bila letos številčno nekoliko slabše zastopana, kljub temu pa sta bili doseženi dve uvrstitvi na zmagovalni oder. Z naslovom šolske državne prvakinje na 1000 metrov se lahko ponaša Laura Pajtler, učenka OŠ Središče ob Dravi in članica Atletskega kluba Keor Ptuj. V taktično zrelem teku je najbližjo zasledovalko pustila za sabo za pet sekund, ob tem pa je dosegla zelo soliden osebni rekord 3:04.88. Bronasto medaljo si je v skoku v višino priska-kal Miha Sabo iz OŠ Ljudski vrt s preskočenimi 180 centimetri.
Besedilo in fotografija: Uroš Esih
MEDNARODNI POKAL V KARATEJU
Osvojenih šest medalj
V Ljutomeru je bil 28. maja 9. tradicionalni mednarodni pokal v karateju. Nastopilo je 191 tekmovalcev iz Slovenije, Avstrije in Hrvaške. Tekmovanja se je udeležilo tudi deset tekmovalcev društva Akademija bojevniških veščin Ptuj, ki je med 26 klubi s šestimi osvojenimi medaljami (dve zlati in štiri bronasta odličja) zasedla 11. mesto.
Medalje so osvojili:
• Dejan Korez 1. mesto v borbah (-75 kg) med mladinci in 3. mesto v katah,
• Polona Zorman 1. mesto med članicami v borbah (- 60 kg), Nejc Raj in Denis Dalapa 3. mesto med kadeti v katah posamezno in • Nejc Ciglar med starejšimi dečki v borbah težke kategorije.
Ostali nastopajoči iz ABV so bili še: Nik Veličkovič, Lovro Medved in Matic Čeh v katah med mlajšimi dečki, Jure Levstik in Alen Đalapa v borbah in katah med starejšimi dečki.
Najboljši tekmovalec turnirja je bil Admir Bogaljevič (Shotokan karate klub Grosuplje), ki je zmagal v katah pri mladincih in članih ter v borbah težke in absolutne kategorije (člani). Med dekleti je bila najboljša tekmovalka Tadeja Perovič (prav tako Grosuplje), ki je zmagala v borbah med članicami težke in absolutne kategorije.
Silvester Vogrinec
Ekipa ABV Ptuj: (spodaj z leve) Jure Levstik, Nik Veličkovič, Nejc Ciglar, Lovro Medved, Alen Đalapa, (stojijo z leve) Nejc Raj, Polonca Zorman, trener Silvester Vogrinec, Dejan Korez, Denis Đalapa (na sliki manjka Matic Čeh)
cfp
PROGRAM JVleStno gledališče JullJ2005 Ptuj
ZA ODRASLE
1. 7. ob 21. uri za abonma Odrasli	Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z mr. BEANOM, režiser Tijana Zinajic, v atriju hotela Mitra Ptuj
2., 3., 7., 8., 9. in 10. 7. ob 21. uri	Robert Farquhar: POLJUBLJANJE Z mr. BEANOM, režiser Tijana Zinajič, v atriju hotela Mitra Ptuj
IMA GOSTOVANJU
6. 7. ob 22. uri
Lutz Hübner: MARJETKA, str. 89, režiser Samo M. Strelec, na festivalu Lent v Mariboru
CftD
P I U J
Kam med počitnicami?
Tudi za letošnje poletje smo v CID Ptuj skupaj s številnimi drugimi organizacijami pripravili bogato ponudbo počitniških programov za otroke in mlade. Zloženke s celovito ponudbo športnih, kulturnih, izobraževalnih in drugih prostočasnih programov smo razdelili vsem osnovnim in srednjim šolam na Ptuju za vse učence, prejeli pa so jih tudi otroci v Markovcih in na Destrniku, saj sta jih naročili tudi ti dve občini. Dodatne izvode lahko brez-
plačno dobite v CID Ptuj, v knjižnici, info točki KPŠ, na Centru za socialno delo Ptuj, v Hiši informacij in v nekaterih drugih ustanovah, ki so med ponudniki počitniških programov, vse o ponudbi pa lahko najdete tudi na www.cid.si. Izbira programov je res velika, zato v nadaljevanju navajamo samo tiste, kijih v prvi polovici počitnic pripravlja CID Ptuj.		
Datum	Ime programa	Starost
27. 6.-1. 7. od 10. do 12. ure	Ulične delavnice - Rimska ploščad	osnovnošolci
27. 6.-1. 7. CID od 17.00 do 18.30	Začetni tečaj pogovorne italijanščine	otroci od 12. leta dalje in mladi
30. 6. ob 9. uri	Poletna potepanja - Na obisk k drevesom v mestu	osnovnošolci
4.-8. 7. od 10. do 12. ure	Ulične delavnice - Arbaj-teijeva ulica	osnovnošolci
4.-8. 7. CID od 17.00 do 18.30	Nadaljevalni tečaj pogovorne italijanščine	otroci od 12. leta dalje in mladi
		
l	J
j\
4.-8. 7. OŠ Mladika od 10. do 13. ure	Letalska modelarska delavnica	osnovnošolci od 12. leta dalje in mladi
7. 7. ob 9. uri	Poletna potepanja - Po mestnih ulicah in trgih	osnovnošolci
9. 7. Ljubljana	Izlet v Hišo eksperimentov	osnovnošolci in njihovi starši
11.-15. 7. od 10. do 12. ure	Ulične delavnice - pri OS Ljudski vrt	osnovnošolci
11.-15. 7. Glasbena šola Ptuj	NOVO! Glasbene delavnice z igranjem v skupinah	osnovnošolci in mladi s predznanjem
11.-15. 7. CID	Delavnica mozaikov	osnovnošolci od 12. leta dalje in mladi
11.-15. 7. CID	NOVO! Mala kiparska šola	osnovnošolci
14.7. ob 9. uri	Poletna potepanja - Pinčar-jev mlin in tumiški grad	osnovnošolci
18.-22. 7. od 10. do 12. ure	Ulične delavnice - Mestni park	osnovnošolci
18.-22. 7. CID od 10. do 12. ure	NOVO! Izdelava različnih vrst nakita	osnovnošolci in mladi
18.-22. 7. CID od 17.00 do 18.30	Začetni tečaj pogovorne španščine	osnovnošolci od 12. leta dalje in mladi
18.	-22. 7. CID od 19.	do 20. ure	NOVO! Začetni tečaj flamenka	osnovnošolci od 12. leta dalje in mladi
21. 7. ob 9. uri	Poletna potepanja - Gozdna učna pot pri Knezovem ribniku	osnovnošolci
25.-29. 7. CID	NOVO! HIP HOP delavnica	osnovnošolci od 13. leta dalje
25.-29. 7. od 10. do 12. ure	Ulične delavnice - Novi trg	osnovnošolci
28. 7.	Poletna potepanja - Celjski grad in Hermanov brlog	osnovnošolci
In še nekaj novega - letos CID ponuja nekaj posebnih ugodnosti:
-	vsi, ki se udeležijo enega plačljivega celotedenskega programa, imajo pri udeležbi v naslednjem 30 % popust,
-	vsi, ki v CID delajo kot prostovoljci, imajo možnost brezplačne udeležbe v celotedenskih programih,
-	med udeleženci celotedenskih programom bomo v juliju vsak teden izžrebali 5 dobitnikov brezplačnih dnevnih vstopnic za Terme Ptuj !
Informacije in prijave v CID vsak delavnik med 8. in 13. uro, lahko tudi po telefonu 780 55 40 ali 041 604 778.
Prijazno vabljeni v ustvarjalno preživljanje počitniškega prostega časa!
CID Ptuj
30 £fypca/i
MEDNARODNO SODELOVANJE/ TURIZEM
(nadaljevanje s strani 23)
Postavili so ga na Dekliškem vrhu zaradi morebitne obrambe pred Turki, ki pa do tja niso prišli. Za konec smo si pustili obisk rudnika zlata in srebra, iz katerega so zadnji voziček peljali leta 1994. Največje količine teh dveh rud so nakopali leta 1740, in sicer 600 kilogramov zlata in 23000 kilogramov srebra. 18. stoletje je bilo nasploh zlata doba B. Štiavnice, saj se je tedaj zelo razmahnila in kulturno razvila. Bila je celo tretje največje mesto v Ogrski.
Prve stike z Bansko Štiavnico so predstavniki Ptuja navezali že leta 1999 v Al Ainu v Združenih arabskih emiratih, ko sta obe mesti sodelovali na mednarodnem tekmovanju Narodi v razcvetu. Listino o prijateljstvu sta nato podpisali že leta 2002.
la je mnoge pomembne eksperte in raziskovalce ter služila kot model pri ustanovitvi pariške politehnične šole iz leta 1795. Okrog B. Štiavnice so znamenita jezera, obdana z gričevnatim svetom, ki so danes priljub-
Pred odhodom v rudnik srebra in zlata.
Štiavničani se hitro pohvalijo, da je bila v njihovem mestu že leta 1762 Rudarska in lesna akademija in velja za prvo visoko šolo tehnične smeri na svetu. Delovala je do leta 1919. Gosti-
ljene točke za počitnikovanje. Ne le v toplejših letnih časih, ampak tudi pozimi, ko zamrznejo v drsališča, na katera se okoliška mladež odpravi že zgodaj zjutraj. Nekoč so jezera slu-
Izšel je vodnik po prireditvah - Kam med počitnicami.
Člani folklorne skupine Sitnan.
žila izključno za izpiranje rude v rudniku. Ta unikatni rudar-sko-vodni sistem, ki ga tvori 60 rezervoarjev - jezer, ležečih na različnih višinah, je bil dokončan sredi 19. stoletja.
Doživeli smo dva naporna dneva, a polna zanimivosti, novosti, posebnosti in zabave, ki pa sta bila mnogo prekratka,
ni vrt, toplice Sklene Teplice v bližini, arboretum Kyshibel ... Skratka partnersko mesto Ptuja B. Štiavnica si zasluži, da jo obiščemo še enkrat in tedaj vsaj za dva ali štiri dni; čeprav je tako skrita med gričevjem in gozdovi, dostopna le po ozki ovinkasti cesti, nad katero se drevesa ponekod skoraj stikajo, tako da
Središče mesta s kužnim znamenjem in obnovljenimi fasadami stavb, ki so krite s pločevino.
da bi si lahko ogledali ali vsaj obiskali vse znamenitosti. Ostali so muzej v starem gradu, cerkev sv. Katarine, evangelistična cerkev, kompleks 23 sakralnih stavb imenovan Kalvarija z galerijo sakralne umetnosti, botanič-
se potnik na trenutke celo vpraša, a je sploh na pravi poti in kam le se je namenil.
Milena T\irk Foto: Asja Stropnik in Ivan Vidovič
28. EVROPSKA ŽONGLERSKA KONVENCIJA
PTUJ, od 14. do 20. AVGUSTA 2005
Največ jc srečanje žonglerjev na svetu !!!
Gl ’—’
odprtomesto.com «vw».«jc2005 com povod&tnerajtet
TOP^v^ Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492
Označene dni dežura TOI*?-^'- in sicer:	ob delavnikih od 20. do 7. ure
ob sobotah od 14. do 7. ure ob nedeljah in praznikih 24 ur
JULIJ 2005 - dežurstva lekarne	Wr/-
j ponedeljek	torek sredo	četrtek	petek	sobota nedelja
4Wr/	5W/ 6W/	7 m/	8 \OYc/-	9W/ 10W
Ostale dni dežura Lekarna Ptuj.
www.lekarna-toplek.si
V nedeljo in ob praznikih sta lekarni v času dežurstva zaprti med 12.30 in 14.00.
^ LEKARNE PTUj
LEKARNA PTUj TRSTENjAKOVA 9 51-2250 PTUj T 02 771 60 01
LEKARNA PTUj |E ODPRTA MED DELAVNIKI: 7.Q0 - 20.00, V SOBOTO: 7.00 - 14.00
dežurstvo: juLij: 1.7.2005 - 3.7.2005
1 1.7.2005 - 31.7.2005
DEŽURSTVA OB DELAVNIKIH POTEKAjo OD 20. 00 7. URE ZjUTRAj, OB SOBOTAH 00 14. 00 7. URE, V NEDELjo IN OB PRAZNIKIH PA |E DEŽURSTVO NEPREKINjENO VES DAN OD 7. URE ZjUTRAj 00 7. URE NA5LEDN|E(jA ONE.
Domoznanski oddelek
35 X
PTUJČAN
2005
352(497 12 Ptuj)
II 11 11 11 ...
6000875,6.
1»
Z
r3 4
Zi
;uj
Špindlerjeva ulica 3, Ptuj
3
Čl
Poslovna enota SUPERMARKET
Delovni čas: ponedeljek - sobota 8 - 21
nedelja 8 -18
<5
co
‘>
E
o
-Q
O
o
6
Poslovna enota PAPIRNICA
Delovni čas: ponedeljek - sobota 8 - 20
nedelja 8 -18
Termalni
Sloveniji
GJI iobog°n
TERME PTUJ d.o.o., Pot v toplice 9, 2251 Ptuj Telefon: (02) 749 41 00, Telefaks: (02) 749 45 20 E-mail: info@terme-ptuj.si www.terme-ptuj.si
TISKOVINA
U Q fl D n I
POŠTNINA PlAČANA PRI POŠTI 2250 PTUJ
Vsebina
28.	UGOTOVITVENI SKLEP
o prenehanju mandata svetniku Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Miranu Senčarju
29.	SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare
in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
30.	SPREMEMBA PROGRAMA
opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencinskega servisa ob Zagrebški cesti na Ptuju
Na podlagi drugega odstavka 37.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 -odločba US RS 45/94 - odločba US RS, 57/94, 14/95, 20/95 - odločba US RS, 63/95, 73/95 - odločba US RS 9/96 - odločba US RS, 39/96 - odločba US RS, 44/96, odločba US RS, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US RS, 74/98, 12/99 - sklep US RS, 16/99 - popravek sklepa US RS, 59/99 - odločba US RS, 70/00, 51/02 in 108/03 - odločba US) ter 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99-prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ruj na seji, dne 26. maja 2005, sprejel
UGOTOVITVENI
SKLEP
o prenehanju mandata svetniku Mestnega sveta Mestne občine Ptuj Miranu Senčarju
L
Mestni svet Mestne občine Ptuj ugotavlja, da je Miran SENČAR, ki je na rednih lokalnih volitvah 2002 bil izvoljen za svetnika Mestnega sveta, podal pisno izjavo, da nepreklicno odstopa s funkcije svetnika, zato mu preneha mandat člana Mestnega sveta Mestne občine Ptuj.
2.
Na podlagi veljavnih predpisov preide mandat člana sveta naslednjemu kandidatu na Listi kandidatov LDS -Liberalna demokracija Slovenije v VE-2, katera obsega območje Mestne četrti Ljudski vrt.
Volilna komisija Mestne občine Ptuj uradno ugotovi, na koga preide mandat člana sveta, mu izda potrdilo o izvolitvi ter o tem obvesti Mestni svet Mestne občine Ptuj.
3.
Ta sklep velja takoj in se objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 006-1-3/02-106 Datum: 26. 5. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
Na podlagi 6. člena Uredbe o oblikovanju cen proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 41/05) in 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj
(Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) daje Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 26. maja 2005, naslednje
SOGLASJE
Komunalnemu podjetju Ptuj, d. d., k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja v Mestni občini Ptuj
1.
Mestni svet Mestne občine Ptuj daje Komunalnemu podjetju Ruj, d. d., s sedežem Puhova ul. 10, 2250 Ptuj, soglasje k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare in tople vode za namene daljinskega ogrevanja, in sicer:
9.950,00	SIT/MWh za variabilni del cene.
2.
To soglasje prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 380-01-3/2005 Datum: 26. 5. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj
30.
Na podlagi 141. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/02, 8/03, 58/03-ZZK1), Navodila o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 4/99, 110/02 in 117/04) 11. člena Statuta Mestne občine Ptuj (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 6/99 - prečiščeno besedilo, 2/01 in 1/03) je Mestni svet Mestne občine Ptuj na 30. seji, dne 26. maja 2005, sprejel
SPREMEMBO
PROGRAMA
opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencinskega servisa ob Zagrebški cesti na Ptuju
J. člen
V 4. členu Programa opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencinskega servisa ob Zagrebški cesti na Ptuju (Uradni vestnik Mestne občine Ruj, št. 3/04) se zadnji odstavek spremeni tako, da glasi: "Je podan v projektni dokumentaciji št. PNG 294/04 z dne 30. 7. 2004, II. Faza, ki jo je izdelal PNG, d. o. o., Ljubljana, št. PNG 294/04 maja 2004 - komunalna infrastruktura, ki jo je izdelal TMD Invest, d. o. o., Ptuj, in št. PNG 291/04 marca 2004, ki jo je izdelal PNG, d. o. o., Ljubljana"
2.	člen
5.	člen se spremeni tako, da glasi: "Investitor programa opremljanja stavbnih zemljišč na območju bencin-
skega servisa na Zagrebški cesti bo Mestna občina Ptuj, sofinancer bo PETROL, d. d., s katerim bo sklenjena urbanistična pogodba. Ocenjena vrednost izgradnje dela kanalizacije in cestne ureditve Zagrebške ceste je 150 milijonov SIT (projektantska vrednost), od tega bo sofinanciral PETROL, d. d., Ljubljana v projektantski vrednosti 65.949.338,44 SIT'.
3.	člen
Ta sprememba programa začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Mestne občine Ptuj.
Številka: 351-03-04/04-502 Datum: 26. 5. 2005
Dr. Štefan ČELAN, s.r. župan Mestne občine Ptuj



4. STRAN
30. MAJ 2005
V E S T N I K
LETO XI
ŠTEVILKA 6