11-0 DELOVNEGA kolektiva sozd iskra
v
Številka 29 — Leto XXI — 14. avgust 1982
i
NCa prvega polletja
%ešnost poslovanja '•visna samo od izvoza
sadi! po.ll?tni,ni gospodarskimi rezultati v SOZD Iskra bi bili lahko skoraj voljni, morda nismo zadovoljni le z izvozom,« je menil namestnik pred-ohr 11111 SOZD Iskra Ljuban Artič v nevezanem razgovoru, ko smo ravnavali problematiko naše polletne bilance. In nadaljeval: »Izvoz je er za 21 % večji kot lani v istem obdobju, pri tem pa smo dosegli le 43 % Drih"?11.688 izvoza*To dejstvo pa nam nalaga velike obveznosti in naloge za tat l ° po,ovico ,eta> •“ Pa i*h bolino le težko plansko uresničili, zlasti še ’ker bo™0 posledice zakona o razpolaganju z devizami čutili pravzaprav i x.e [)/e|v drugem polletju letošnjega leta.« kemr^an?° z^asne podatke o ki se še ne umirja in prav zavoljo tega Hi" °dku Iskre v ^asu 0(1 1- pa rezu,lat' le n>so tako ugodni, h reai°?_3,0 J“nii.a.letos*.vidimo- da	Omenil je tudi hitrejše naraščanje
dela tistega dohodka, ki gre samoupravnim interesnim skupnostim, in za skupno in splošno porabo, hkrati pa opozoril tudi na visoko porast obresti,
!li@:
^	• v*	icios, viaimo, ua
lv 594ti'ra*' 26 milijard 390 milijo-^al a'80^ ^'narjev celotnega pri-Maie ’ .’4 % glede na letni program tyicel lavi z lani pa pomeni to 23,2 % :8ibal°tn' Pr'hodek. Tudi dohodek se ^ Ptcdvidenih okvirih in je zna-Hrr ard ^24 milijonov 810 tisoč ^»arjev ali 49,7 % letnega pro-ie$a tuJC bil za 22,7% višji od lan-tli dn?a°dka. In še tretji pokazatelj, Iju	je znašal v prvem pol-
i^n milijarde 986 milijonov 602 lOfr. v,h dinarjev ali 47,7 % letnega
^ega8 in je biI za 13’3% višj' 6x1
Slede izplačanih osebnih do-Ha Jse je celotna SOZD Iskra obna-
kar je predvsem posledica spremembe obrestne mere. O bruto osebnih dohodkih pa je Polič menil, da pavšalno v celotni SOZD Iskra ne prekoračujemo dogovora, ker dogovor upošteva še druge določene činitelje, kot je n.pr. izvoz. Večina naših TOZD in DO je v prvem polletju, po njegovem mišljenju, izplačevala osebne dohodke v mejah dogovorjenega, vendar pa imamo seveda posamezne TOZD, in DO, ki so prekoračile dogovorjena
,___ razmerja.
ria8osrv,^vc,uula:>v'z'L,1SKraoDna" dede izgub pa je Polič menil, da so hSeVi0 m v okviru res°lucije-	letos v prvem polletju celo nižje kot lani
IfiiČan".° za brutto osebne dohodke in znašajo 35 milijonov dinarjev.
Ob koncu razgovora je Ljuban Artič poudaril, da je iz izvoznih rezultatov v prvi polovici letošnjega leta razvidno, da se naše posamezne delovne organizacije in TOZD še ne zavedajo v polni meri, da je njihova edina rešitev in
.	1,, V VSIVVUU I^OVIUVIJC.
Tiac lo za brutto osebne dohodke ^Diii-” V Prvem polletju 3 milijarde 4g»ll?nov 627 tisoč novih dinarjev ’ * glede na letni program, in-ij«,3513 brutto osebnih dohodkov S£a %-
lij. akumulacije pa je treba zapi-
u Jp	— 1 _zt‘ Z_i_ ^	*	•••
Silvo Hrast odkriva spominsko ploščo na Pajkežu.
OB DNEVU VSTAJE
Pomnik
preteklosti
Bil je 22. julij, dan vstaje slovenskega ljudstva. Praznik, ki nas spominja na dan, ko je počila prva partizanska puška v Sloveniji. Ob letošnjem prazniku je bilo po naši ožji domovini mnogo lepih spominskih prireditev. Ena izmed najlepših pa je bila vsekakor v Beli Krajini, v zibelki partizanov, na 520 metrov visokem Pajkežu, kamor se v ta idilični kraj zavije s Partizanske magistrale.
Izredno uspelo spominsko prireditev so pripravili člani tamkajšnje lovske družine Toplice, poleg domačinov in
If*	v	j r— J----------- —r*	tl jv. HJUJVM _____________________
naS?*a * HuHj^do 264 mili- možnost normalne proizvodnje v drugi ^ Drrw,tlS°^ tbnar,*ev ab ^’3 ^ *et' polovici letošnjega leta in tudi v pri-vendar pa je znašala hndniih letih l#»in i? fcv ^ glede na lansko akumula-l|acjj e!n obdobju. Zmanjšanje aku-Ni? e. lreba pripisati tudi zvišani ^^ji po novem zakonu, iti VD(?menjene podajke komentiral !jy^O SOZD Iskra Zoran Polič je 3 80 rezultati polletnega poslo-^ Pri6 at'Vno dobri. Vendar pa je pri lllatihPOmn'1’ da ie P13 navedenih re-Ireba upoštevati tudi inflacijo,
hodnjih letih le in izključno v realizaciji planiranega izvoza. Če torej pogledamo na letošnje polletne začasne podatke naše celotne bilance, so bili le-ti doslej vedno zagotovilo za ugodne rezultate tudi v drugem polletju in tako za uspešno celotno tekoče leto, letos pa to kljub ugodnim podatkom ne velja spričo stabilizacijskih ukrepov, katerih moč bo čutiti v večji meri šele v drugem polletju.«	d 2
Zbranim fe Klavs-Klis.
spregovoril Vladimir
(Nadaljevanje na 3. strani)
^oz pod načrtovanim, a boljši, kot lani
Co!nmerce ie v letošnjem prvem polletju uresničila za dobrih 10 mi-I ra dinarjev prodaje in storitev. S tem je načrtovane naloge dosegla 42-od-no, kumulativni plan presegla za odstotek, realizacijo v enakem obdobju m pa presegla za skoraj tretjino. Načrt so presegU v temeljnih organizacijah •Sopanje tujih firm, Marketing in Servis, v Prodaji in Zunanjem trgu pa ne.
^jnujši problemi, Id so v tem obdobju pestili Iskro Commerce, so med dru-izredno visoke terjatve in precejšnje zaloge nekurantnega blaga, po “gi strani pa pomanjkanje nekaterih izdelkov.
'»z IN
UVOZ
tudi za lansko leto več.
- za 21 odstotkov
<dročJU zunanje—trgovinske	Temeljna organizacija Zunanji trg je
etce “l(ra *n z njo Iskra Com- kumulativni plan presegla za 6 odstot-
izvozne obveznosti, seveda pod pogojem, da bodo imele Iskrine tovarne zadostne količine reprodukcijskega materiala. Ob tem lahko rečemo, da so uvozne omejitve in 31-odstotno razpolaganje z ustvarjenimi devizami ena glavnih ovir za normalno preskrbljenost Iskrine proizvodnje. Vsekakor pa se moramo tudi zavedati, da je v Iskri še mnogo izvoznih rezerv, saj se nekateri še vedno ne zavedajo izvozne nuje.
Iskra Commerce je v prvem polletju uvozila le za dobrih 50 milijonov dolarjev reprodukcijskih materialov in opreme. Letni uvozni načrt je s tem uresničila le nekaj nad tretjino, hkrati pa je ta številka precej pod lanskoletnim uvozom v prvih šestih mesecih.
MALOPRODAJA IN NABAVA
rCenkt	1,1 z njo isKra vom- Kumulativni pian presegla za o odstot
^ ^Unn 3 Uresn*<ri*a polletnega načr- kov in je prevzete izvozne naloge izpol-11 ^4 mir 51110 *zvoz*b za nekaj manj njevala po začrtani dinamiki — le ta pa ^ši'•Jonov dolarjev. S tem smo predvideva večje naraščanje mesečne 'l(H^QVes/1'Gli letni načrt v višini 43 vrednosti izvoza v drugi polovici, zlasti -kar pa tudi pomeni, da smo še proti koncu leta.
^ ob^L^ odstotkov več, kot v ena- Ne bo odveč, če zapišemo mnenje % n/b,u k™* oziroma, če upošte-	odgovornih v Iskri Commerce, da
ri tečaj ameriškega dolarja bomo Iskraši letos izpolnili sprejete
'***"	________ V temeljni organizaciji Prodaja oce
njujejo svoj nastop na jugoslovansken tržišču za uspešnega, čeprav so letn načrt uresničili 45-odstotno. Kumula tivni plan so presegli za odstotek, lan skeletno prodajo pa so presegli kar z: petino. Prodali so za 1,7 milijardi Iskrinih izdelkov.
Poudarjajo, da bi bila ta številka š< dosti višja, če bi imeli več barvnih tele vizorjev, radijskih aparatov, sesalcev štedilnikov, električnih ročnih orodi itd. Poleg pomanjkanja nekaterih izdelkov sta prodajo zavrla tudi poo štrena kreditna politika in vse višji cene, s tem pa manjša kupna moč.
V temeljno organizacijo Prodaja sod tudi dejavnost domače nabave, tore tisti delavci, ki skrbijo za preskrbijenosi Iskrinih proizvodnih organizacij z domačimi surovinami in reprodukcijskim:
^	o6z?*“ y Liubliani guverner grških železnic, ki si je v	smo objavili že v zadnji^prlddopustti
% Ce.Jz%kovniakov 12 Iskre Avtomatike ogledal telekomunikacije v ljub-	ški« številki, kljub temu pa re bo odveč
^ntralm postavljalnici. Posnetek je s tega obiska.	(Nadaljevanje na 2. strani
Industrija elementov za elektroniko praznuje 35-letnico svojega obstoja, zato ji danes posvečamo 4. in 5. stran. Na sliki: motiv iz proizvodnje v TOZD Industrijska elektronika v Kostanjevici.
Protiinflacijski program
Znano je, daje pred dnevi Komisija zveznih družbenih svetov za vprašanja gospodarske inflacije izdelala protiinflacijski program in ga dala v javno razpravo. Iz njega povzemamo nekatere misIL
Protiinflacijski
,— program je prvi izmed dokumentov, ki konkretizirajo že objavljena »Izhodišča dogoročnega programa gospodarske stabilizacije. Protiinflacijski program v petih delih opredeljuje družbenogospodarske temelje za tak program, opredeljuje cilje in metode protiinflacijske politike, konkretizira ukrepe te politike, upošteva in navaja pa še socialne plati protiinflacijskega programa.
Izhodišče za oblikovanje tega programa je ugotovitev, da je stabilnost gospodarskih gibanj odvisna predvsem od dejanskega vplivanja delavcev v združenem delu na tokove materialnih in družbenogospodarskih odnosov v združenem delu, družbeni reprodukciji in družbi.
Skupni imenovalec vseh bistvenih vzrokov inflacije pri nas je dejstvo, da imajo delavci glede gospodarjenja s celoto in presežki dela, v temeljnih organizacijah združenega dela podrejen položaj. Zaradi tega ni bilo pravilno družbeno načrtovanje, v čemer posebej načrti družbenopolitičnih skupnosti niso temeljili na načrtih temeljnih organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti. To je bilo vzrok'" za sprejemanje nerealnih načrtov in programov razvoja, ki so bili bolj načrti želja kot pa realnih ocen razvojnih možnosti na podlagi znanstvenih spoznanj.
Načrtovanje mimo razvojnih možnosti pa je po logiki ekonomskih zakonitosti nujno pripeljalo do nesmotrne uporabe razpoložljivih sredstev in pretirane uveljavitve deficitarnega financiranja posameznih delov finalne, še zlasti pa investicijske in splošne porabe iz denarne emisije ter do pretiranega zadolževanja v tujini, kar je, prav tako, negativno vplivalo na stabilnost gospodarskih tokov in na kakovost družbenih odnosov.
To je pripeljalo organizacije združenega dela v gospodarstvu v položaj večjih dolžnikov v bankah, naše gospodarstvo kot celoto pa v položaj večjega dolžnika v tujini. Za ozdravitev takšne neugodne gospodarske situacije se protiinflacijski program, v skladu z ustavo, v celoti opira na temeljne subjekte gospodarjenja, to pa so delavci v temeljnih organizacijah združenega dela.
Na podlagi opredeljenih kriterijev bi lahko v naših konkretnih razmerah sprejeli protiinflacijski program, po katerem bi inflacijo znižali od 40 % konec leta 1981 na približno 10% leta 1985. Od leta 1983 do 1985 bi inflacijo zniževali postopno. V tem času bi administrativne metode za zmanjšanje inflacijske stopnje manj uporabljali, kot v
drugi polovici leta 1981 in kot leta 1982 ter težišče boja protiinflaciji postopno prenašali na ekonomske metode, ki temelje na delovanju ekonomskih zakonitosti, pri čemer je posebej pomembno, tudi krepitev samoupravnih odnosov in povečanje učinkovitosti gospodarjenja.
Tako je za prehodno obdobje predlagano naslednje: kot poglavitno se šteje krepitev učinkovitosti gospodarjenja, ob tem pa zmanjšanje deleža investicij v družbenem proizvodu z zavrt-jem rasti porabe do realnih okvirov. Zmanjšati bo potrebno stroške reprodukcije ter ob tem uporabljati tudi družbeno kontrolo cen. Kot ukrepe protiinflacijske politike omenjeni program poudarja posebej naslednje: nujno bo treba zmanjšati sredstva za splošne in skupne potrebe na gospodarsko upravičeno raven. Izvesti bo potrebno konkretne poteze na področju investicijske politike, ki bi bile naslednje: zmanjšati stopnje rokovno določene transformacije kratkoročnih sredstev bank v investicijske plasmaje, sredstva poslovnih skladov gospodarstva v večji meri izkoriščati za financiranje zalog, pri bančnem kreditiranju uporabiti sistem, po katerem je investitor obvezno udeležen z lastnimi in združenimi sredstvi drugih organizacij združenega dela.
Ob tem bi bilo treba določiti materialno odgovornost uporabnikov teh sredstev, pri sprejemanju investicijskih programov pa bolj kot doslej upoštevati ekonomska merila za presojo ekonomske učinkovitosti. O večji investiciji ne bi smeli odločati, ne da bi se poprej o njej na referendumu odločil delovni kolektiv investitorja, ki nosi tudi sankcije v primeru spodrsljaja. Pri investicijski politiki je treba izhajati iz več strateških opredelitev kot so: upoštevanje ekonomskih meril, odpravljanje inflacijskega financiranja investicij ter doseganje in spodbujanje kar največjega možnega samofinanciranja investicij, oz. samoupravnega združevanja sredstev, ki jih združujejo organizacije združenega dela. Stopnja investicij v osnovna sredstva glede na družbeni proizvod, bi se morala zmanjšati od okoli 35 % na okoli 25 %. Pri uresničevanju tega protiinflacijskega programa bo morala imeti pomembno vlogo tudi politika cen, posebej do leta 1985, treba bo izvajati politiko realnega tečaja dinarja ter voditi ustrezno politiko obrestnih mer.
Na koncu omenjeni protiinflacijski program opozarja na potrebo po upoštevanju nekaterih vidikov socialnih posledic takšnega programa. Opozorjeno (Nadaljevanje na 2. strani)
Dopusti so po večini za nami. Vendar človeku še vedno uide spomin na našo obalo. Morje, otoki, brezskrbnost, sonce in lepota! Naš posnetek je iz jahtnega pristanišča v Poreču, ki je tik Iskrinega počitniškega doma. Dom je bil letos poln, kot že dolga leta ne. Tudi lepo smo se imeli, a o tem več drugič.
Protiinflacijski program
(Nadaljevanje s 1. strani) je posebej na področje ukrepov za zagotavljanje zaposlenosti delavcev. Tako naj bi delovni kolektivi s potiko dohodka v dobršni meri vplivali na večjo zaposlenost, predvsem tako, da bi zmanjšali stroške poslovanja, precej povečali dohodek in vzpostavili ugodnejša razmerja pri delitvi dohodka med skladi, namenjenimi za porabo in skladi za akumulacijo.
Pozornost naj bi posvetili tudi izbiri ustreznejše tehnologije, še posebej v primerih alternative med delovno intenzivno in kapitalno intenzivno tehnologijo. Prav tako naj bi predlagali uvedbo skrajšanega delovnega časa za posamezne kategorije delavcev. Dalje naj bi vprašanje zaposlenosti reševali tudi z ustrezno pozornostjo razvoju malega gospodarstva in posebej kmetijstva.
Ne bi smeli prezreti nalog, ki izhajajo iz nujnega prestrukturiranja gospodar-
stva, primernejše organizacije šolskega sistema, zagotavljanja večje delovne in tehnološke discipline vključno s predvidevanjem zadevnih sankcij, glede prenehanja, delovnega razmerja. Ta program upošteva merila svetovnega trga in predvideva, da bi po letu 1985 ponovno povečali gospodarsko rast na približno 5 % letno.
Uresničevanje programa gospodarske stabilizacije je vsekakor povezano z zavzemanjem subjektivnih sil in njihove odločnosti, da začno najširšo akcijo za njegovo uresničitev, saj ,je potrebna enotna podpora tej nalogi. Program je izdelan na predpostavki, da delavec v normalnih gospodarskih razmerah misli tako na sedanjost, kot tudi na prihodnost in da ravna hkrati kot delavec proizvajalec in kot upravljal ec. To je tudi bistven pogoj njegove eksistence in samoupravljanja kot sistema.
Mak
Izvoz pod načrtovanim, a boljši, kot lani
(Nadaljevanje s 1. strani)
da tudi tokrat pokažemo na glavne probleme. To so: splošno pomanjkanje re-promaterialov na jugoslovanskem tržišču, zahteve po plačevanju dinarskih obveznosti za dobavljeno blago in za razširitev proizvodnje ter devizna soudeležba. Dejavnost domače nabave je v prvem polletju kupila za potrebe Iskrine proizvodnje za 1,761 milijarde dinarjev.
SERVISERJI SO DOBRO DELALI
Iskrini serviserji so v obdobju januar—junij iztržili od storitev in prodaje rezervnih delov za dobrih 377 milijonov dinarjev. S tem so za 2 odstotka presegli polletni načrt, lansko realizacijo iz enakega obdobja pa presegli za dobro tretjino. V vodstvu servisne temeljne organizacije poudarjajo, da bi bili lahko ti uspehi še večji, če se serviserji ne bi vseskozi srečevali s pomanjkanjem rezervnih delov.
Problem je tudi v tem, da je servisiranje široko—potrošnih izdelkov v upadanju, zato se serviserji preusmir-jajo na področja, kjer takšnega pomanjkanja še ni, njihova prihodnost pa je nedvomno v profesionalni tehniki.
USPEŠNE MARKETINŠKE DEJAVNOSTI
Dejavnosti v temeljni organizaciji Marketing—Raziskava tržišča, Sejemska dejavnost, Propaganda, Oblikovanje in Tržno področje so v obdobju do prvega julija poslovale izredno uspešno. Polletni plan so presegle za 3 %, kumulativnega za 18, lansko—letno realizacijo pa za 13 %.
V Marketingu poudarjajo, da še vedno občutijo nepravilen odnos do raziskovalnih tržnih poročil, »sejmarji« so zadovoljni s specializiranimi, ne pa s splošnimi sejmi, v Propagandi, se srečujejo z zmanjšanjem naročil za ekonomsko propagando in publikacije, Industrijsko oblikovanje bo postopoma prešlo v proizvodne delovne organizacije. Tržno področje pa se je podobno kot v maloprodaji ubadalo s pomanjkanjem izdelkov za domače tržišče.
ZASTOPANJE TUJIH FIRM
Ta najmanjši kolektiv v Iskri Commerce se je tudi letos otepal s problemom uvoznih restrikcij. Kljub temu so prodajni načrt uresničili s 55 %. V zadnjem času je zlasti problematična prodaja široko—potrošnih izdelkov in računalnikov.	Lado Drobež
V. INTERNO POSVETOVANJE O RAZVOJNO—INOVACIJSKI PROBLEMATIKI
Analiza sistemske organiziranosti sodobnih reprodukcijskih sistemov
(
V 28. številki glasila »ISKRA« z dne 17. julija 1982 smo objavili referat z gornjim naslovom, Id ga je imel Ivo Banič. Danes objavljamo še slike, Id ponazarjajo besedilo in teze, Id sestavljajo ogrodje objavljenega referata.
Uredništvo.
I__________________________________________________________-J
1.	Da bi obstajala, mora OZD imeti interakcije z okoljem. V tej interakciji sistem okolja vpliva na sistem OZD in le-ta na okolje. Okolje je večji sistem in njegov vpliv na OZD je ustrezno večji, ker velja pravilo, da je učinek medsi-stemske interakcije premo	sora-
zmeren z velikostjo sistema.
2.	V organizacijskih sistemih industrije je nekaj značilnih podsistemov, ki tvorijo hrbtenico sistema in skupek podsistemov, ki so podpornega značaja in služijo le za bolj učinkovito delovanje sistema.
V delovno in kapitalno intenzivnih industrijah so ti osnovni podsistemi: RR področje, proizvodno področje in tržno področje, medtem ko imajo znanstveno in informacijsko intenzivne industrije dodan še podsistem kadri in izobraževanje in baze podatkov (info sistem)
3.	Medsebojni odnos osnovnih podsistemov, (njihova statusna pozicija, vpliv in moč, opremljenost s sredstvi in kadri) usodno vpliva na delovanje in učinkovitost industrijskega organizacijskega sistema.
Vsakem tipe industrijske proizvodnje (delovno, kapitalno, znanstveno in informacijsko intenzivnem) je potrebno drugače prirediti operacionalizacijo medsebojnih odnosov podsiste-
Neadek vatna	operacionalizacija
podsistemov lahko postane usodna za cel industrijski organizacijski sistem, če se stanje v okolju naglo poslabšuje (n.pr. pogoji gospodarjenja).
V sorazmerno ugodnih okoliščinah tak neadekvatno operacionaliziran sistem kaže znake neučinkovitosti (en-tropičnosti), počasnosti reakcij, nizkega dohodka na vložena sredstva.
4.	V kolikor industrijski organizacijski sistem prične spreminjati značaj svoje proizvodnje (n.pr. iz delovne v znanstveno intenzivno industrijo) obdrži pa stari model organiziranosti (in miseinost), se v takem industrijskem sistemu pričnejo pojavljati očitni znaki neadekvatnosti sistema, kot so: nemotiviranost, medsebojne napetosti med podsistemi, dolgi prehodni časi med deli podsistema, prekinjene notranje komunikacije med podsistemi in podobno. V kolikor se istočasno poslabšajo parametri okolja, lahko pride do razpada industrijskega organizacijskega sistema oziroma do močne tendence osamosvojitve posamičnih delov tega organizacijskega sistema.
5.	Značilno je dejstvo, da so vloge in pomeni podsistemov: razvoj, proizvodnja, t rž raje in kadri/izobraževanje taki, da pomembnost podsistema proizvodnje pada pri prehodu od delovne, čez kapitalno v znanstveno in informacij-
sko intenzivno industrijo, medtem ko vloga ostalih treh pri tem prehodu raste.
V kolikor pri takem prestrukturiranju prehod iz enega tipa industrije v drugi (n.pr. iz delovno v znanstveno intenzivno) tega ne spremlja de — facto sprememba statusnega položaja podsistemov, ki jim pomembnost pada oz. raste, se organizacijski sistem entropi-zira in njegov relativni output pada vzdolž časovne koordinate. Rezultati so za sistem lahko katastrofalni, če tako stanje traja daljše časovno obdobje.
Glavne značilnosti tega entropičnega industrijskega organizacijskega sistema so:
—	padanje konkurenčne sposobnosti (posebno na mednarodnih trgih)
—	padajoči dohodek
—	nizka produktivnost, slaba kakovost proizvodov, nizka zanesljivost proizvodov
—	izgubljen tehnološki stik s svetom (ali konkurenco)
—	disperzija moči znotraj sistema oz. velika ekstenzivnost v vseh kritičnih podsistemih
—	izredno počasno odvijanje procesa v org. sistemu (npr. inovacijski proces)
—	čedalje širši pojav neodločanja
—	samoobrambno zapiranje v dela podsistemov
—	stopnja sinergije sistema se bliža ničli,
če jih naštejemo samo nekaj.
Ivo Banič, DO I.C.
SL 1 - DELOVNO INTENZIVNA IMODSTBUA
I. VLAGANJA V INOVACIJE - 0.1 - I % PRIHODKA
2	POPREČNO PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA - 3000 - 6000 •
3	ZAHTEVNA ENERGETSKO. PROSTORSKO. INFRJLSTRUKTURNO 4. NIZKA RAZVOJNA STOPNJA
». PREDSTAVNIKI: POUtOELJSTVO. TEKSTILNA ENOSTAVNE SlIlOKOPOTROSNE OOSR NE «. STRUKTURA DELA iZORRAZBE:
ILNA INOUSTRUA.
' TIPIČEN UOOSL HIERARHIZACUE SISTEMA;
OORAVUIVOST
FUNKClie.
TEHNIČNI SERVIS. DISTRIBUCIJSKI KANALI. Življenjska doba
RR - 'izitfclve in 'SZvti,
a.2 - KAPITALNO INTENZIVNA INOUSTRUA

I VLAGANJA V INOVACIJE - I - 3 * P
2.	POPREČNO PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA -JO 000 - 40 00
3.	ZAHTEVNA ZELO ENERGETSKO. INFRASTRUKTURNO ITRANSPORTI. EKOLOtKO
N MODEL HIERARHIZACUE SISTEMA.
i
ZANESLJIVOST,
KAKOVOST.
OOBAVUIVCST
UPORABNIKOM. NOVA PODROČJA
a 3 - ZNANSTVENO IRAZVOJNOI INTENZIVNA INOUSTRUA

evna Sole / kadri, amsient. njlokritična intelektualna koncentracija
ISOKA RAZVOJNA STOPNJA
PREDSTAVNIKI: INOUSTRUA PR
FARMAKA. LETAL. - VESOLJE. GENETSKI INŽENIRING
1: INOUSTRUA PROFESIONALNE ELEKTRONIKE.
1 STRUKTURA DELA/ IZOBRAZBE:

♦ INVENTORJI
tiČOfc - PRETEŽNI DEL
7. TIPIČEN MODEL HIERARHIZACUE SISTEMA:
PRODAJA ŠIROKE POTROŠNJE V PRVEM POLLETJU:
Zalog le za štirinajst dni!
Skladišče gotovih izdelkov Široke potrošnje v Ljubljani bi lahko določneje imenovali za prehodno, saj se izdelki tam skoraj ne
pred letošnjimi dopusti, ko J|i
.........bilo namreč v
jejo več. Podobno kot v zadnjem mesecu
izdelkov ni.bilo več kot za borih 14 prodajnih dni, je bil tošnjih mesecih. Širokopotroini izdelki gredo v prodalo
kot tople
i«**"
in
To na videz zveni ugodno za proizvajalca, pa je žal le zunanji videz. Obdobje konjunkture za izdelke, namenjene za široko rabo, je nastalo predvsem kot posledica nesorazmerno nizkih cen, ki so jih urezale škarje zveznih »administratorjev« in na ta način seveda razdelile več »platna« kot bi bilo stpiselno. Dokaz? V obdobju, ko cene vsevprek naraščajo za desetine in celo stotine odstotkov, je Široka potrošnja uspela za svoje proizvode v drugem četrtletju iztržiti borih 10 — 14%, odvisno pač od izdelka. To pa je povzročilo — in še povzroča — nemalo težav proizvajalcem, ki so prisiljeni ekvilibri-stično stopati po niti, napeti med izvoz-zom in dohodkom z domačega trga.
Prodati tistega, kar je bilo v tovarnah Široke potrošnje v prvih šestih mesecih
■M
M
!°rsi
letošnjega leta proizvedenega, {i težko, zato so tudi odstotki, ki izpolnjevanju določil letnega Pr ^ nega načrta, zadovoljivi. Na Prza>.|t letni prodajni načrt dosegli z 5 P. j sežanskih Sprejemnikih so 41,3 % plana, na Vrhniki 41,6,v .j. lezmkih 48,1 %, v Retečah 50	(j. ®j0:
slabše pa v Idriji, kjer so zaradi sr? *lc; fičnega proizvodnega razporeda c > |*vnl gli le 27,5 % letnega obsega Pt0°^ Vlta] Delovna organizacija kot celota J f segla 43,9 % letne prodaje, karp^ da v kumulativi zaostaja za
Vzroka za zaostajanje ni težkoc
I. VLAGANJA V INOVACIJE > IS % FRIMOOKA
2	PORRECnO PRIHODEK NA ZAPOSLENEGA >100 000 3
3	ZAHTEVNA NA IZOBRAŽEVANJE. AMBlENT. KAKOVOST DELA - ŽIVLJENJA
4 ZELO V BOKA RAZVOJNA STOPNJA S. PREDSTAVNIKI: SOFTTRARE HOUSE. INŽENIRING. CAE/CAO, INFO SISTEMI. MANAGEMENT CONSULTING. MARKETING RESEARCH. UNIVERZA - PODIPLOMSKI ŠTUOU B. STRUKTURA DELA Z IZOBRAZBE
- PRETEŽNI DEL
7 TIPIČEN MOOEL HIERJUtMIZACU* SISTEMA.
ti. Zaradi pomanjkanja vseh vrV promaterialov in polizdelkov je sPa|l! nel proizvodni tempo; že tako šemu fizičnemu obsegu je treba oo
MOŽNE STRUKTURE INOUSTRUS«EG<
še vse večji delež izdelkov, ki so na , ta(1, njeni v izvoz. Končni rezultat tega J je.
aščat' r
povpraševanje pričenja prera
*Vo<
%:
veni
duk
obli
$6oi
Jep
ta*,
Ptip
trie
nudbo. Da trditev ni iz trte izv|ta' t’ nav zorno prikazuje med drugim de) * -
da je jugoslovanska ponudba baj^ TV sprejemnikov letos za P°. ■# manjša kot pred petimi leti. Polo^J veda še ni kritičen, to pa verjetno z padajoče kupne moči prebivalstv •
Zamude pri prodaji bi bilo nadoknaditi, če bo proizvodnja se s, uspešno potekala. V TOZD Proda)
nadejajo dobre prodaje tudi y
juliju, saj je že nekaj let ne velja v1 ^ bi se povpraševanje v poletnih
zmanjšalo. To gre pripisati Pre°h ;<■
alogam širokopotrošn1;
majhnim zalogam siroKupui*—- ^ delkov, ki jih irmgo prometne org
ZaCi|e F|e,*>»*
si.
ttiei
trtni
Pog
tos
din
teh
teti
Hei
ien
deh
\
Po(
$6
1,8
SO
dej
org
SOZD ISKRA
Izobraževalni center
Ljubljana
razpisuje
posebno obliko pospešenega izobraževanja za izpopolnjevanje strokovne izobrazb6 po programu:
4. ZUNANJETRGOVINSKA ŠOLA V ISKRI
v času od 1.2. do 29.4.1983.
Pospešeno strokovno izpopolnjevanje je namenjeno delavcem, ki jih Iskra usi
.meri6
na odgovornejša dela in naloge na področju mednarodnega poslovanja Iskre.
VSEBINA:
Program je sestavljen iz izbranih splošnih in posebnih tem, ki celovito pokrivajorj dročje mednarodnega ekonomskega poslovanja organizacije združenega dela. N°' specifična in interdisciplinarna znanja, ki jih terja zunanjetrgovinsko poslovanje b ^ in mednarodno okolje izhajajo iz teoretičnih osnov in so močno naravnana na tualna vprašanja družbeno-ekonomske in poslov ne prakse s končnim poudarkom Iskrini problematiki mednarodnega poslovanja.
POGOJI ZA VPIS:	.:e
Za vpis v program strokovnega izpopolnjev anja se lahko prijavi vsak, ki izpolni naslednje pogoje:
—	je zaposlen v Iskri vsaj 2 leti,	a
—	ima dokončano višjo ali visoko šolo tehnične, ekonomske, pravne ali izjem0 tudi druge smeri,
—	obv lada aktivno enega od svetovnih jezikov ,
—	je star (praviloma) do 35 let.	b£|1
Ce kandidat nima priznane zunanjetrgovinske registracije, mora opraviti p°'e ^
strokovni izpit za priznanje ZT registracije pri Gospodarski zbornici Slov enije do P četka izvajanja 4. Zunanjetrgov inske šole v Iskri.
yilr
Ji
Sk
J«
t>il<
loe bi,j Prc
S
in
tio
žar
tak
bri
dai
Pts
k]
ia\
en.
andragoškega dela bodo organizirane celodnev no b dni ' iettn£ rjamo, da si prilagodijo obveznosti v zasebnem živ ljenju na na“P^sl.
ORGANIZACIJA:
Skupne oblike
Kandidate opozarjamo, da s, ^,inae:uutjv	> jusciiem ti, ijtuju •»« —- •
prečno obremenitev v času šolanja. Obiskovanje šole bo redna delovna obv ezn Udeleženci bodo 3 mesece pred pričetkom šolanja prejeli posebej pripravljen0 dijsko gradivo, ki ga bodo morali do pričetka izvajanja programa šole preučiti ^ V okviru priprav na šolanje bomo organizirali tudi temeljna predavanja o izb1 2 3 * * *"^^ ekonomskih temah za slušatelje s tehnično predizobrazbo in izbranih elektrotehm temah za slušatelje z netehniško predizobrazbo.	j.
Udeleženci, ki bodo vse obv eznosti iz programa uspešno oprav ili, bodo prejeli sp čevaio o uspešno končanem šolanju in bodo imeli prednost pri razporejanju na htevnejša in odgovornejša dela in naloge v zunanjetrgovinski dejavnosti Iskre.
NOSILCI PROGRAMA:
Ekonomska fakulteta »Borisa Kidriča«, Ljubljana Pravna fakulteta, Ljubljana SOZD Iskra, Izobraževalni center, Ljubljana
VODJA PROGRAMA:
Mitja Tavčar, mag. ekon.
STROKOVNI KOORDINATOR PROGRAMA:
dr. Ferdinand Trošt
ČAS IN KRAJ:
S programom strokov nega izpopolnjevanja bomo pričeli 1.2.1983 ob 8. v H0*6 3ANSTURIST, Škofja Loka. Zaključek programa šolanja predvidet
TRANSTURIST, 29.4.1983 ob 14.
PRIJAVE:	šenj
Izpolnjene prijavnice z dokazili o izobrazbi in opisom dosedanjih delovnih izku naj TOZD, oz. DSSS pošljejo najkasneje do 1.9.1982 na naslov: SOZD ISKRA' braževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3ZX1. v roke Mariji KRISTAN, lal Izobraževalnega centra.	. n(jj.
Posebej prosimo, da upoštevate razpisni rok, ker bomo pričeli s pripravami ka tov za šolanje že v mesecu septembru 1982 (ZT registracija, dopolnilni tečaj'
datov
jezikov, temeljna predavanja pred pričetkom ZT šole).	. t0.
Podrobnejše informacije o vpisnih pogojih, o organizaciji, izvedbi in vsebin' P ^ grama lahko dobite pri Ronaldu MALEJU, vodji Izobraževalnega centra na te ■ 06V222-212.
5	K1'
A
$
6
i bil«' ,or<‘
A,
ji1
pomen znanja za 'Mustrijo jutrišnjega dne
V zadnji sobotni prilogi je Delo objavilo anketo pod geslom »Kako pa kaj naš nemirni, raziskovalni duh«. Z anketo so želeti predstaviti sedanjo podobo naše raziskovalne vneme, želje po tehniških izboljšavah, ki lajšajo delo tn kujejo tudi večji devizni dohodek. Predvsem pa je bilo v ospredju zanima-Dja ankete, koliko je v naši družbi raziskovalnega duha, pravzaprav ali ga »družbena klima« vzpodbuja k dejanjem, in sicer zato, ker smo načeloma že Povedali, da brez inovadj ne gre. V anketi so sodelovali tudi predstavniki Mii Iskre 'n povzemamo njihove odgovore na temo o inovacijah, rsi,,?*! Kobe: »Čeprav pojmi inova- gledano so te inovacije ustvarile de-
! i' Lii. a in inovacij bolehajo na termino-, infn nePfeciznosti, ki je v naših javnih ,'pef s^errnac'jskih sredstvih že običajna, do5č'	c*a 8re za »množično inven-
jdai® vira ..iavnost«. Pojem inovacije, ino-^o^.in inovacijskega procesa v proi-»k0 •'* Pa 50 širši in obsegajo ne samo Venti ne Predl°ge« in individualne in-d^L ,Vne prispevke k povečanju pro-obii‘Vnosti, ampak vse dejavnosti, ki S|>ov e'° nov proizvodni proces, za-Sj an na novem tehnološkem znanju. razj av'> da to zajema tudi organizirano Ptip „0va*no in razvojno dejavnost,
■s-t
Sp>
iti^l
(1VZ£|
ian>!
i6’
i''., a,11
■i5lV
af''”''
trže av° nove proizvodnje in celo novo _ tan nie- Ce vsi ti dejavniki niso v inovi-\ je je vključeni in tudi odgovorni zanj,
■ y0Vacija praviloma neuspešna.
^ v,lem kontekstu je treba gledati tudi sij °8o množične inventivne dejavno-^^emm, da je le—ta izredno po-Oin v.?3 predvsem za: a) ustvarjanje počenega vzdušja, da je znanje ne-iV^,esijiva sestavina sodobne proi-tost e’ ^ c'a 'mata znanje in kreativ-v dt(j.astrezno vrednost, ki jo moramo v 1,1 teb •-1 Priznati in c) da širimo množično niCno—tehnološko kulturo in poka-
ev^
iaia;
5ec“
di
ie$
'gCt
es^
jvs6
iih|J
rga"'
;hina
:fja

He °’ da tehnični problemi niso do-ienih Sam° nekakšnih visokih in odtu-dPl 11 strokovnjakov, ampak slehernega 'avca.
Pod ° . ru velikih prizadevanj Iskre na $tj, °eju celotne inovacijske dejavno-1,8 V ' ^^1 80 vlaganja vanjo dosegla S0®Jrd din), posvečajo organizacije dej Iskra tudi množični inventivni 0J vnosti ustrezno prozornost. Večina vi|n^z?c'j ima sprejete tovrstne pra-dpj 'ke in celo organizirane službe za to rjJavn°st; v internih glasilih se propula-[s7raJo dosežki itd. V 1. 1981 je bilo v Podloženih 552 predlogov, pri k, er 16 za patentno zaščito; od tega je Porabljenih nekaj preko 400 pred-dlj7°v s skupnim ocenjenim prihrankom p. u 100 milijonov din; avtorji pa so (Q.l®li od tega v povprečju okrog 5 %. jelun temu sodimo, da je ta dejavnost jn POskromna in še premalo moralno ^materialno motivirana. Ugotavlja-V da obstaja v praksi še vedno zadr-•ak aru^l>eni odnos do znanja, še zlasti tj/31’ kadar je to znanje »individuali-j no« jn 23(0 nehote podvrženo gle-pt lem na »sosedovo kozo« in bojazni a »rentništvom znanja.«.
vel'kemu angažiranju subjek-stv . sil, zlasti zveze sindikatov, se tev n Počasi le premikajo. Trajna reši-l0v Problema leži seveda v sprostitvi de-VseanJ.a ekonomske logike, ki nas bo tije Posilila na vsestransko gospodarje-ZvcJ Znanjem kot prvorazrednim proi-y ai® dejavnikom.« it I l**10 Koru novski in Drago Trbanc: javskra Avtomatika: »Inovatorska de-en ,0st je v porastu. Domače znanje je 5e Kovredno tujemu. V zadnjem času lO^ažamo tuje tehnologije. V letu ie bilo prijavljenih 134 inovacij, n0| e8a trije izumi, večji del pa so teh-^ril *z'X)ljšave m nekaj koristnih
p1?^0nien teh inovacij za delovno orga-ClJo je dvostranski: ekonomsko
lovni organizaciji v letu 1981 7.991.690 din inovacijskega dohodka. Stabilizacijsko gledano se je večji del inovacij nanašal na zamenjavo uvoženih materialov z domačimi in s tem je delovna organizacija manj odvisna od uvoza.
Nagrajevanje inovatorjev je urejeno s samoupravnimi splošnimi akti. Le v redkih primerih pride do nesporazumov z avtorji inovacij. Od skupno 134 prijavljenih inovacij v letu 1981 je v praksi uporabljenih 54. Lahko bi se jih dalo uporabiti še več, vendar je postopek od prijave do realizacije predolg. V zadnjem času težimo k temu, da bi ta postopek, od prijave do realizacije, čim bolj skrajšali.
Po naših ocenah bi bilo potrebno z določenimi problemi seznaniti čim širši krog delavcev in s tem dati možnost slehernemu delavcu, da se ukvarja z iskanjem novih rešitev. Takšen način pa zagotovo daje možnost za večje število predlogov.
Mladim delavcem je dana vsa možnost, da svojo raziskovalno vnemo uresničijo v okviru organiziranega raziskovalnega dela v delovni organizaciji, čeprav jih pri tem ovira pomanjkanje raziskovalne opreme.«
Lojze Trontelj s fakultete za elektrotehniko: »Na fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani vodim skupino, ki deluje na področju raziskav in razvoja mikroelektronskih tehnologij in aplikacij. Skupina je tesno povezana s SOZD Iskro.
V več kot desetletnem intenzivnem delu je skupina dosegla »kritično
maso« tako v znanju kot v opremljenosti. Za slednje gre predvsem zasluga Iskri. Rezultati vloženega truda so vidni na širši paleti uspešno realiziranih mikroelektronskih aplikacij, po tehnoloških dosežkih pa smo v izbranem izseku na svetovnem povprečju.
Burni trendi razvoja v panogi ustvarjajo primerno klimo tudi v našem okolju, tako da ni skrbi, da bi delo zaostajalo. Nasprotno, z dneva v dan vse večje potrebe po mikroelektronskih vezjih stimulirajo skupino k novim podvigom, k novim inovacijam. Posrečena cepitev tuje tehnologije na domače znanje in naša stalna prisotnost v.centru dogajanja v mikroelektroniki, v »silicijevi dolini« v ZDA, sta še dodatni vzpodbudi k večji ustvarjalnosti.
Posebno skrb posvečamo pretoku našega znanja v Iskrine delovne organizacije Iskraši, okuženi z mikroelektroniko v svojih delovnih organizacijah, so promotorji naših idej v svojih delovnih organizacijah. Seveda pa se tudi pri našem delu srečujemo s težavami, ki izvirajo zaradi neurejenosti inovator-stva pri nas. Vsak inovator se namreč zaveda, da je ne glede na to, ali je dobil za svojo stvaritev materialno ali moralno priznanje ali ne, opravil le del dela, če ta ne zaživi v praksi. Pri uvajanju inovacije v prakso pa se srečme s težavami, ki jim praviloma ni kos. Se tako genialen izum ne more nadomestiti manjkajočih členov v inovacijski verigi.
Pogrešamo aktivne svetovalske organizacije in inovacijsko banko! Stanje, v katerem so proizvodne organizacije, ne omogoča vrednotenja znanja in inovacijskih dosežkov, ker je razvitejši svet upeljal že pred desetletji. Kot potrdilo te teze naj navedem, da naša skupina dosega na jugoslovanskem tržišču v primerjavi z inozemskim tri do štirikrat nižje cene za svoje storitve.
Obetamo si, da bo neurejeno stanje v marsičem izboljšal model prenosa znanja v prakso, ki je v pripravi v raziskovalni skupnosti Slovenije in ki bo napisan na kožo naših razmer. Isto velja tudi za načrtovano inovacijsko banko. Predvsem pa se moramo vsi zavzemati za to, da bo zrtanje dobilo svoj pomen, ki mu v industriji jutrišnjega dne gre.«
ISKRA — AVTOELEKTRIKA
Z zasedanja delavskega sveta DO
Na drugo zasedanje delavskega sveta delovne organizadje iskre— Avtoe-lektrike Nova Gorica so se nekaj dni pred kolektivnim dopustom zbrali delegati iz vseh TOZD in DSSS. Obravnavati in sprejeti so več pomembnih sklepov in stališč, zato se na kratko pomudimo pri najvažnejših.
Potem, ko je glavni direktor Peter Mivšek povedal, da so bili vsi sklepi zadnjega zasedanja realizirani, je poročal pomočnik glavnega direktorja Ludvik Jelinčič o planu uresničevanja srednjeročnih ciljev v letošnjem letu.
Glavna značilnost tega srednjeročnega obdobja je ostra stabilizacijska politika v Jugoslaviji, zaostreni pogoji gospodarjenja, ki vplivajo tudi na poslovanje Avtoelektrike. Najtežje je vsekakor s pomanjkanjem repromate-rialov, ki vplivajo na nemoten potek proizvodnje.
Ker smo v prejšnji številki obširno spregovorili o uresničevanju srednjeročnega plana v Avtoelektriki povejmo le, da so delegati DS sklep soglasno sprejeli.
V nadaljevanju so člani DS sprejeli analizo izpolnjevanja srednjeročnega plana 1981 — 1985, sklepali so "o pri-
Pomnik preteklosti
(Nadaljevanje s 1. strani)
borcev enote 99c, pa smo se slavnosti udeležili tudi nekateri člani Iskrinega pohodnega odreda.
Vse zbrane, bilo nas je kar okrog sto, je najprej pozdravil predstavnik lovske družine, nato pa je spregovoril o pomenu praznika in obudil spomin na težke dni našega narodno osvobodilnega boja. V spomin na tovariša Tita, ki je, kadar je le mogel, veliko preživel v naravi in na lovu, so nato odprli čudovit mlad nasad — 88 dreves, spomin na našega državnika in velikega lovca, nasad pa so posadili člani lovske družine Toplice in delavci TOZD Gozdarstvo Črmošnjice.
To pa še ni bilo vse. Najslavnejši trenutek prireditve je šele prišel. Tu na tem izletniškem hribčku, v razkošnem zavetju mogočnih dreves je v stavbi, ki so jo lovci pozneje preuredili v lovski dom namreč delovala prva in glavna ra-
Prvi, ki so sprejemali in oddajali poročila glavnega štaba NOB in POS. dijska postaja 99c glavnega štaba NOB in POS. V spomin na ta zgodovinski dogodek je šef takratne postaje, dolgoletni Iskraš Silvo Hrast odkril spominsko ploščo, na kateri piše: Na tem mestu je kot baza 99c delovala od oktobra do decembra 1943 prva radio-komunikacijska postaja glavnega štaba NOB in POS. Pohodni odred 99d.
Pred odkritjem spominske plošče je udeležencem slovesnosti v imenu vezistov NOB spregovoril dolgoletni Iskraš Vladimir Klaus, ki je bil med prvimi pri sprejemanju in oddajanju sporočil glavnega štaba NOB in POS. Nazorno nam je prikazal izreden pomen zvez v takratnih težkih časih, plošča pa bo tudi rodove za nami spominjala, da se je prav tu začela slavna pot vezistov NOB.
Izredno zanimiva je tudi spominska knjiga v koči in zapisi v njej. Med dru-
Pohodniki odreda 99d iz Iskre, PTT in RTV pri odkritju spominske plošče.
gim smo prebrali zapis iz septembra 1978: 99c, prva in glavna radijska postaja glavnega štaba NOB in POS je danes po 35 letih prvič stopila iz ilegale. Pomembno je, da smo še danes tu vsi tisti, ki smo se novembra 1943 zbrali tukaj in začeli z oddajanjem in sprejemanjem vojnih poročil vrhovnemu štabu NOB in POS in obratno ter drugim. Pot od tu nas je vodila na hrib, nedaleč od tu, Blatnik, Butoraj, Otovec itd., pred koncem vojne pa so nas razposlali od Triglava doBajkala... Sledijo podpisi vseh tistih, ki so začeli z oddajanjem in sprejemanjem.
Slavnost se je tako prevesila v drugo polovico. Sledilo je tovariško in nadvse prisrčno srečanje,, kakršnega znajo pripraviti le Belokranjci. Postregli so nam tudi z odličnim lovskim golažem, dva neumorna muzikanta pa sta skrbela za tiste, ki so jih preveč srbele pete.
Res, prijetno in nepozabno je bilo. Se posebej prijetno pa smo bili presenečeni, ko je k nam pohodnikom prisedel Vladimir Klavs in nam več kot uro pripovedoval tako živo in sproščeno, da nas je navdajal občutek, kot da to sami doživljamo.
Naj bo ta zapis hkrati tudi zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli, da smo tako doživeli enega najlepših praznikov — dan vstaje slovenskega ljudstva.	Marko Rakušček
pravi dolgoročnega plana za obdobje 1986— 1995 do 2000 ter o planu mase za osebne dohodke po TOZD in DSSS za letošnje leto in dopolnitev plana za leto 1982.
Delegati so se nato seznanili s predlogom samoupravnega sporazuma o enotnem oblikovanju razvida del in nalog, sklepali pa so še o odplačanem prenosu pravice uporabe na stavbi v Bovcu, sprejeli so ugotovitveni sklep o sprejemu samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za pridobitev deviznih sredstev z Iskro — Industrijo elementov za elektroniko, TOZD — Polprevodniki Trbovlje, sprejeli so ugotovitveni sklep o sprejemu sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o medsebojnih pravicah, obveznostih in odgovornostih DSSS — TOZD, obravnavali in sklepali so o elaboratu službe internega nadzora za drugo tromesečje 1982 ter o poročilu komisije za popis osnovnega in režijskega materiala iz tovarne odlitkov Komen.
Ob koncu zasedanja pa so soglasno imenovali in potrdili še komisijo za spremljanje in uresničevanje zakona o združenem delu v DO ter imenovali komite za SLO in DSZ na ravni delovne organizacije.
Zasedanje je vodil predsednik Robert Trampuž iz Iskre v Bovcu.
M.R.
Temeljni kamen v Žužemberku ne sameva
Dve leti sta minili od našega praznika dneva Iskre — 4. julija 1980 v Žužemberku. Gotovo se še spominjamo, da je bil tega dne položen temeljni kamen za izgradnjo nove tovarne, oz. dograditev obstoječe, ki bo prinesla vsem zaposlenim in še ostalim večjo socialno varnost na tem, manj razvitem področju Suhe krajine.
Kot v praktičnem primeru ni položenega temeljnega kamna prerasla trava, tako tudi ni naših naporov, dejanj, akcij in priprav skozi celotni čas vse do danes.
Vsa ta prizadevanja so obrodila sadove in tako so že v mesecu juniju zabrneli gradbeni stroji SGP Pionir iz Novega mesta. Zdaj delo poteka po programu, saj mora biti že^ pred zimo objekt pod streho, da bomo lahko ostala dela opravljali v zimskem času. Prepričani smo, da bo objekt tudi dograjen v predvidenem roku do 1.7.1983, za katerega je bila sklenjena pogodba s klavzulo • »ključ v roke«. Solidarnost izvajalca SGP Pionir iz Novega mesta pri drugih gradbenih delih po domovini to tudi zagotavlja.
I 1 & dolgo tega, ko se je z neverjetno naglico približal trenutek, ki je pomenilpre-*c°, pomenil je prihod časa za težko prigarani počitek. Ta počitek je prišel za tj^ljeno sodelavko Ivanko Nemec, zaposleno v no vogoriški Iskri A vtoelek trik i, v Pok'^ generatorjev in elektronike na liniji usmernika. Ivanka je odšla v zasluženi tQL0i’ njena delovna doba, ki se je pričela pred devetnajstimi leti, 10. avgusta, se je ^iztekla. Prisrčno slovo, ki so ga Ivanki pripravili. sodelavke in sodelavci, spo-darilo in šopek rdečih vrtnic — vse to je samo potrdilo priljubljenosti dolgo-T^delavke, ki je vsakemu ob vsaki priložnosti namenila toplo, prijazno besedo, j dl sodelavkam in sodelavcem se bo tožilo po njej, zato so si ob slovesu obljubili, ^Se bodo še velikokrat srečali. In prav je tako. le na tak način se ublaži bol slovesa iz
DO ŠIROKA POTROŠNJA
Obrat v Hotedršici dela s polno paro
Obrat idrijskega TOZD Montaža, ki so ga 13. februarja letos odprli v Hotedršici. že daje pričakovane rezultate.Poprečno 40 zaposlenih je že prvi mesec po otvoritvi pričelo dosegati predvidene norme tako, da skrbi za uspeh investicije ni več.
Tudi dvomi, da proizvodnje na dveh krajih ne bo mogoče voditi, so se izkazali za neutemeljene. Dodatnih transportnih stroškov tudi praktično ni, saj leži Hoterdršica na poti Idrija — Ljubljana, koder dnevno vozi Iskrin tovornjak. Dovoze in odvoze, potrebne za nemoteno delo obrata tako opravijo kar sproti!
m .
Nit gradbišču v Žužemberku.
Nedvomno si bo s tem Iskra v Žužemberku in kot celota širila svojo prodajo v svetu z novimi izdelki keramičnih kondenzatorjev, saj že do sedaj izvažamo po fizičnem obsegu kar 70 % vseh svojih proizvodov. Poiskusna proizvodnja večslojnih kondenzatorjev že poteka v obstoječih prostorih in z dosedanjo opremo, kar pa ne ustreza za bistveno povečano proizvodnjo.
Z dokončano investicijsko izgradnjo, ki je zdaj v teku, se bo izvoz še znatno povečal in s tem ustvaril večji priliv deviznih sredstev, izključno $ konvertibilnega področja, katera so nam potrebna za nemoten nadaljnji potek dela. Prepričani smo, da bomo ta cilj tudi dosegli.	J.K.
J
Ob odhodu v pokoj se najiskre-neje zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem in sindikatu TOZD Števci — montaža—pakirnica za lepo darilo, ki mi bo v drag spomin, in čestitke.
Vsem želim zdravje in še vetiko delovnih uspehov. Marija Triler
miiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiii
Letos junija je naša delovna organizacija Iskra IEZE slavila 35-letnico dela.Teh 35 let je minilo od leta 1947, ko je 13 zagnanih entuziastov začelo s proizvodnjo elektronike. Pionirski časi so bili to. Ni bilo elementov, ni bilo podsklopov, ni bilo izkušenj s serijsko proizvodnjo. Manjkalo je strokovnjakov.
Pa so vseeno začeli, takorekoč iz nič. Delali so v barakah, v lekarnah, delavnicah in snovali. Razvijali so slovensko in jugoslovansko elektroniko. Popoldne pa so hodili na »udarniško«. Tako so zgradili svojo prvo tovarno na Pržanu. Naredili so solidno gospodarsko in strokovno podlago, na kateri so rastli obrati, kjer je bil prostor in delavci. Tako so nastali obrati in danes tam stojijo moderne tovarne: v Mokronogu, v Žužemberku, v Šentjerneju, Trbovljah, v Kostanjevici in v Sežani.
Počasi so gradili. Od leta 1947 je iz improviziranih prostorov nastala močna delovna organizacija, ki proizvaja od najenostavnejših diskretnih elementov pa vse do hibridnih vezij, mikrovezij in displayev in polprevodniške tehnike ter sončnih celic in profesionalnih elementov. Iz kolektiva 13 entuziastov je nastal kolektiv 3500 sodelavcev s stotinami kvalificiranih delavcev, tehnikov, inženirjev in strokovnjakov z najvišjimi akademskimi naslovi.
Iz nekdanjega IEV je nastala Iskra IEZE, ki jo poznajo in cenijo vsi jugoslovanski proizvajalci elektronike in kupci komponent na vseh kontinentih sveta.
iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimimmiimiiiimimiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiii
Ustanovitev, razvoj in kronologija tovarne elementov za elektroniko
Inštitut za elektroveze, (pozneje Inštitut za elektrozveze), zato kratica IEV je začel neformalno z delom že junija 1947. Od vsega začetka ga je vodil Rudi Jančar in že leta 1947 je v matični knjigi vpisanih 13 sodelavcev.
samostojen zavod orisal iz registra finančno samostojnih zavodov pod reg. št. 401.
1. Inštitut za elektrozveze v Ljubljani je ustanovljen z uredbo o ustanovitvi in delokrogu Instituta za elektrozveze v Ljubljani, ki je pripojen ministrstvu težke industrije, Službeni list FLRJ št. 2V48.
2.	S sklepom Sveta za zakonodajo in izgradnjo narodne oblasti FLRJ z dne 1. 3. 1949 št. 678/49 prenešen Institut v sestav Zvezne planske industrije — uprave za napredek proizvodnje.
3.	S sklepom vlade Federativne narodne vlade Jugoslavije z dne 16. 6. 1952 LV št. 2115 prenešen Institut na vlado LRS.
8.	Z odločbo občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Bežigrad z dne 19.9.1956 št. 03/3 — 3224/1 — 54 se razširi predmet poslovanja še na: proizvodnjo elektronskih naprav in merilnih instrumentov, radijskih in jakotoč-nih sestavnih delov, proizvodnjo vseh vrst žarnic, izdelavo proizvodov iz keramike in šamota, izdelavo opreme za vakuumsko tehniko kakor tudi proizvodnjo kemičnih izdelkov za potrebe elektrotehnike in radiotehnike.
9.	Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Bežigrad z dne 10.1.. 1958 št. 05/2 - 4115/1 - 2-57 je bil potrjen sklep o pripojitvi Telekomi-nikacij k Institutu za elektrozveze, ki se preimenuje v Industrijo za elektrozve-
ze.
10. Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Šentvid z dne
TOZD Feriti: oddelek končne kontrole.
4.	Z odločbo vlade LRS z dne 6. 1. 1953 št. II. 1217/2—52 se Institut za elektrozveze pretvori s 1.1.195 3 iz proračunske ustanove v gospodarsko ustanovo s samostojnim finansiranjem.
5.	Z odločbo IS ljudske skupščine LRS z dne 9.7.1954 št. 77V5-54 je bil Institut za elektrozveze razglašen za finančno samostojen zavod z veljavnostjo od 1.1.1954 dalje.
Institut je imel sledeče naloge:
1. Raziskuje in rešuje znanstvene probleme na področju elektrozveze, te-lematike, elektronike in tehnike šibkega toka, posebno glede na industrijsko proizvodnjo za potrebe elek-trozvez.
19.4.1958 št. 04/1 - 1033/1 - 58 iz sestave IEV izločena obratna enota Pržan pod firmo Telekomunikacije—Pržan.
11.	Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Bežigrad z dne 25.12.1959 št. 05/2—6164T—59 pri-voljen pristop k poslovnemu združenju »Avtomacija«, Ljubljana.
12.	Z odločbo Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Bežigrad z dne 16.1.1961 št. 04/2—1Q/1—61 predmet poslovanja razširjen na izvoz proizvodov lastne proizvodnje in na uvoz proizvodov, potrebnih za lastno proizvodnjo.
2. Izboljšuje obstoječe ter odkriva in uvaja nove tehnološke postopke na področjih omenjenih pod točko 1.
6. Z odločbo IS ljudske skupščine LRS z dne 3. 1. 1955. št. 125&T2-54 preide finančno samostojen zavod na poslovanje kot podjetje. Firma podjetja je Institut za elektrozveze. Predmet poslovanja je proizvodnja in razvoj telekomunikacijskih naprav in sredstev ter projektiranje javnih in specialnih instalacij s svojega delovnega področja.
13. S sklepom Industrije za elektrozveze z dne 22.1.1961, sklepom Občinskega ljudskega odbora Ljubljana—Bežigrad z dne 15.4.1961 in Iskra-Kranj z dne 24.2.1961 je Industrija za elektrozveze postala obrat Iskre—Kranj s firmo: Iskre—Kranj, Tovarna za elektrozveze, Ljubljana.
7. Z odločbo MLO Ljubljana z dne 19. 7. 1955 C 429/2-55 se je finančno
14. Iz izpiska iz registra gospodarskih organizacij pri Okrožnem sodišču v Ljubljani z dne 24.11.1961 III. R 38Ck61 je razvidno, da je predmet poslovanja Tovarne za elektrozveze: a) nabava, proizvodnja in razvoj ter prodaja telekomunikacijskih naprav iz sredstev, industrijskih visokofrekvenčnih naprav za induktivno in kapacitativ-no segrevanje, proizvodnja in razvoj vi-
Prvih trinajst sodelavcev
Iz že kar častitljive »Matične knjige Instituta za elektroveze« smo prepisali imena prvih 13 sodelavcev, Id so vstopili leta 1947:
1.	Rudi Jančar
2.	Jakob Jančar
3.	Franc Somrak
4.	Kilijan Beuk
5.	Marija Štrumbelj
6.	Malči Keršovan
7.	Anton Petrič
8.	Adolf Urbanc
9.	Anton Lovko
10.	Ludvik Simonič
11.	Ciril Petrovič
12.	Anton Mutavdžič
13.	Milivoj Žmitek
Tuje stekla v letu 1951 proizvodnja magnetov.
J
r
TOZD Polprevodniki, Trbovlje: delavka pri označevanju in trakanju diod.
sokofrekvenčnih in nizkofrekvenčnih naprav in aparatur za brezžične in žične zveze za prenos in sprejem signalov, proizvodnja ostalih elektronskih naprav in merilnih instrumentov, izdelava opreme za vakuumsko tehniko, izdelava proizvodov iz keramike in šamota, proizvodnja kemičnih izdelkov za potrebe elektrotehnike in elektronike, proizvodnja žarnic ter projektiranje in izdelava javnih in specialnih instalacij iz področja telekomunikacij in elektronike;
b)	Proizvodnja pomožnih in kontrolnih naprav ter aparatur.
c)	Servisna služba za montažno vzdrževanje in popravilo naprav in aparatur ter izvrševanje ostalih uslug, zlasti raziskave in izdelave projektov.
15. Na podlagi sklepa skupščine podjetja Iskra—Kranj z dne 28.6.1962 so se iz sestave Iskre—Kranj, Tovarne za elektrozveze v Ljubljani z veljavnostjo od 1.7.1962 osamosvojili sledeči obrati:
Tovarna elektronskih naprav v Ljubljani,
Tovarna elektronskih merilnih instrumentov Horjul in
Iz zgodovine IEV
IEV je kratica za Inštitut za elektrozveze (v začetku elektrozveze), ki j1
,ebil
ustanovljen na pobudo in ob vsestranski pomoči Borisa Kidriča. Takoj P”
vojni se je pokazala velika potreba po domači elektroniki, zlasti za brezžib” zveze in telekomunikacije. Tako je skupina sodelavcev iz radijskega #.
torja, CT (Centralna tehnika) in ČK KPS iz partizanskih delavnic v S1^ žagah oziroma Črmošnjicah 99d nadaljevala svoje delo, zlasti na proje»
usmerjenih zvez.	..
Seveda je bilo delo še vedno zelo pionirsko, saj ni bilo ne kadra, ne reP .. materiala, tovarn, ne elementov. Tako je delo ostajalo na ramah paroz skih elektronikov, ki so že imeli določene izkušnje. Še vedno pa je bilo tre improvizirati, zlasti pri uporabi potrebnih materialov, sklopov in podsk
Leta 1947 je bil z dekretom ustanovljen Inštitut tudi formalno in tako i leta 1948 izšla uredba v Službenem listu FLRJ 25/48, da je ustanovljeni titut za elektrozveze s sedežem v Ljubljani, pripojen pa je bil Ministrs „ težke industrije. Šele leta 1952 ie Inštitut prešel pod iurisdikciio vlade L*: ,
težke industrije. Šele leta 1952 je Inštitut prešel pod jurisdŠkcijo viaut Medtem pa se je krog sodelavcev vse bolj širil in pravtako se je pogloo 1 in širil proizvodni program. Sodelavce so dobili tudi v zadnjih letnikih t ničnih in naravoslovnih fakultet, ti so po večini delali diplomske nalog6 problematike Inštituta za elektrozveze.
Tako so počasi osvojili tehnologijo izdelave kondenzatorjev, upor°v’
elektrolitov, permanentnih magnetov, baterij, keramična telesca za upor6j
visokofrekvenčna feritna jedra, zvočnike, mehanska pretikala in že pr' letom 1948 so se začela raziskovalna dela na polprevodniški tehniki. Za zvojno delo na elementih so se povezali z ljubljansko in zagrebško univeiz S pomočjo Inštituta za elektroniko in vakuumsko tehniko so postavili pog z miniaturne žarnice in fotocelice.
Začela se je serijska proizvodnja radijskih sprejemno oddajnih postaj
11	• •	1	T Tl	-
potrebe armade,mornarice in za vremenoslovce. Hkrati pa je stekla se _ proizvodnja radijskih sprejemnikov, po katerih je bilo največ povprase
nja.
Zaradi vse večjih potreb so zgradili novo tovarno v Pržanu in ker je bil'*, premajhna, da bi preselili vse laboratorije za elemente tja, so počasi za66 ustanavljati obrate:	. j..
Upore v Šentjerneju, Kondenzatorje Semič, Magnete na Celbvški vl4u. Ijani, vse tri leta 1951. Sledile so tovarne Radijskih sprejemnikov v 862®" ’ Keramični kondenzatorji v Žužemberku, še prej Keramika v Vižmarjih Elektroliti v Mokronogu.
Hkrati se je iz LGV v Kranju (tovarne letalskih motorjev) leta 1946 ^ čela razvijata Iskra, ki je dala več poudarka finomehaniki. Iskra in IEV ■ mnogo sodelovala, saj je bilo mnogo skupnih vprašanj in tudi kadrovske v obeh so segale do korenin v 99 d.	^
Zaradi racionalizacije in tudi koncentracije Slovenske elektro in 6'
tronske industrije sta se obe podjetji združili leta 1961 in IEV, ki je pred1 ^ dobil ime in status Industrije za elektrozveze, je postal del Iskre — Kran) imel še lastno firmo Tovarna za elektrozveze, Ljubljana.
Pozneje se je ob ločitvi nekaterih obratov Tovarna za elektrozveze pr menovala v Tovarno elementov za elektroniko in pozneje v Industrijo6 mentov za elektroniko.	«|3
Hkrati z IEV, oz. prožneje IEZE je tudi današnja TOZD Magneti PreSz3 vse te reorganizacije in na koncu ostala v Iskri — Industriji elemento elektroniko (s kratico IEZE), kjer je še danes.	janČ#
prvi direktorji
JVfl
el
35 LET INDUSTRIJE ELEMENTOV ZA ELEKTRONIKO
'''«#■
zgornji sliki je pogled iz ptičje perspektive na del Stegen, kjer domujejo tovarne Industrije elementov za ekktroniko, na spodnji pa je posbpje nove tovarne elektrolitov v Mokronogu.
. *
Industrija elementov za elektroniko danes
Tu se kronologija, ki jo je leta 1964 pripravil dr. Ivan Zobec, konča. Po tem letu se je Iskra IEZE, oz. njeno vodstvo preselilo na novo lokacijo v Stegne 17. Tam so začeli delati tudi novozgrajeni obrati Orodjarna, Feri ti, Magneti, Žarnice (pozneje prešle v DO Avtoe-lektrika) in VF Keramika ter Mikroelektronika, DO v ustanavljanju, kar je še danes.
Zadnjo veliko reorganizacijo je doživela Iskra IEZE 1.1.1982, ko je skladno z Zakonom o združenem delu formirana kot Delovna organizacija v okviru SOZD Iskra.
Danes ima IEZE naslednje enote: Delovno skupnost skupnih služb s 148 zaposlenimi, TOZD Elektroliti Mokronog 190 zaposlenimi, TOZD Feriti
v Ljubljani z obratoma na Ljubnem in v Solčavi s 333 zaposlenimi, TOZD Keramični kondenzatorji Žužemberk s 426 zaposlenimi, TOZD Keramika Vižmarje s 181 zaposlenimi, TOZD Magneti v Stegnah s 85 zaposlenimi, TOZD Orodjarna Stegne s 54 zaposlenimi, TOZD Polprevodniki Trbovlje s 582 zaposlenimi, TOZD Specialni elementi in materiali (SEM) z 204 zaposlenimi, TOZD Upori Šentjernej s 474 zaposlenimi, TOZD Potenciometri in hibridi Šentjernej (s prikazalniki, HI POT) s 541 zaposlenimi, Industrijska elektronika Kostanjevica na Krki s 146 zaposlenimi in Mikroelektronika, DO v ustanavljanju z 81 zaposlenimi.
Tako je vseh sodelavcev v IEZE 3.445.
Novama kondenzatorjev Semič. Tovarna za elektrozveze Ljubljana 56 je preimenovala v Tovarno elementov za elektroniko v Hubljani.
Enota ima naslednje samostojne Pfavice:
. a) da sama ugotavlja svoj dohodek in ^a svoj zaključni račun,
°) da sklepa pogodbe o nabavi tistega j^teriala, ki je specifičen za proizvod-
c) da sklepa pogodbe o uslugah, ki Padajo v njen poslovni predmet.
16. S sklepom Občinskega ljudskega °dbora Ljubljana—Bežigrad z dne , '.2-1963 št. 023—117/62—5 je bil po-rjen sklep skupščine Iskra—Kranj z dne 6, 9 19^2, da se s 1. 7. 1962 usta-®v> nova poslovna enota z nazivom:
, ra—Kranj, Tovarna elementov za ektroniko v Ljubljani.
Predmet poslovanja:
Proizvodnja vseh vrst polizdelkov in enientov za elektroniko, avtomatiko
ter svetlobnih teles na bazi mehaničnih, metalurških, kemičnih, elektro—kemičnih, elektrofizikalnih in drugih postopkov, izdelava orodij in opreme za proizvodnjo elementov.
Ekonomske enote:
Orodjarna
Remontna delavnica, obe v Ljubljani—Linhartova 35.
Magneti — Ljubljana, Celovška 257 Feriti — Ljubljana, Celovška 97 Keramika — Vižmarje Žarnice — Ljubljana, Kotnikova 16 Kondenzatorji — Žužemberk Upori — Šentjernej-17. Iskra—Kranj je s sklepom skupščine z dne 26.12.1962 ustanovila z veljavnostjo od 1.1.1963 Tovarno fe-ritov in magnetov, podjetje v izgradnji, Ljubljana, Celovška cesta.
Predmet poslovanja: proizvodnja vseh vrst feritov in magnetov.
S sklepom Okrožnega gospodarskega sodišča v Ljubljani z dne 2.2.1963 je tovarna registrirana pod Rg Vil 1043/1. Z odločbo občine Ljub-
ljana—Šiška z dne 28.3.1963 št. 4/3 — 313—41X63 je bila iz sestave Tovarne elementov za elektroniko odobrena ustanovitev »Obrata za izdelavo tehnološkega postopka in opreme v sestavu Tovarne feritov in magnetov, podjetja v izgradnji, v Ljubljani.
Z odločbo občine Ljubljana—Šiška z dne 28.11.1963 št. 5/6—311—63 je bil potrjen sklep DS Iskra—Kranj z dne 26.7.1963 o vrnitvi »Obrata za izdelavo tehnološkega postopka in opremo« zopet v Tovarno elementov za elektroniko v Ljubljani.
Iskrin kazalnik „v akciji".
TOZD MONTAŽA, SPODNJA IDRIJA
Prednost izdelkom z več vgrajenega znanja
Tudi v Iskrini tovarni za montažo eiektromotoijev v Spodnji Idriji so prestrukturiranje proizvodnje v skladu z v Iskri začrtano razvojno in programsko usmeritvijo vzeli dobesedno. Odločitve, da imajo prednost v proizvodnji tisti izdelki, Id so plod večjega deleža znanja, že dolgo ni • treba več pojasnjevati. Še posebej sedaj, ko je vsakodnevna bitka za repromaterial, predvsem za tistega z domačega trga, postala sestavina poslovanja.
Sicer pa je prav material, potreben za proizvodnjo, krivec, da rezultati, ki so jih v Idriji prigospodarili v prvem polletju letošnjega leta, niso taki, kot bi lahko bili. Pomanjkanje materiala, predvsem domačega pa tistim, ki si v Idriji prizadevajo zagotoviti kolikor toliko tekočo proizvodnjo, ni vedno tudi razumljivo. Vprašanja so na mestu, če upoštevamo dejstvo, da so poravnali kar 90 % obveznosti po zdniževanju deviznih sredstev, ki pa so se, kot vse kaže, izgubila v anonimni Iskrini »par-ticipacijski pogači.«
Tak način poravnavanja deviznih obveznosti do domačih dobaviteljev seveda ni vzpodbuden za redne plačnike, zato bo treba idrijsko pripombo upoštevati!
Kljub zastojem zaradi pomanjkanja domačih repromaterialov pa rezultati gospodarjenja v prvih šestih letošnjih mesecih v Idriji niso neugodni. V primerjavi z enakim obdobjem lanskega leta smo letos izdelali za 64 % več elektromotorjev, kar pomeni, da je bilo proizvedenih kar 1,4 milijona teh izdelkov. Kljub temu pa je to le 88% plana za prvo letošnje polletje. Podatek je relativno ugoden le na videz, saj gre za temeljno organizacijo, ki ima ogromne investicijske zadolžitve za in pred seboj. Odplačevati zneske, ki so tako visoki, da jui je moč prikrivati le z dohodkom od nemotene proizvodnje pa pomeni dobesedno bitko za vsak izdelani elektromotor! V ta prizadevanja pa bodo sodili tudi dogovori z dobavitelji polizdelkov saj se obstoječe in zahtevane proizvodne zmogljivosti ne ujemajo povsem.
Vrednostno so plan za prvo polletje dosegli nekaj slabše, dosegli so 84 % načrtovane vsote. Indeks, ki ilustrira doseženo v primerjavi z enakim lan-
skim obdobjem pa je zelo visok, kar 181 (po stalnih planskih cenah). Ob tem je še posebej razveseljivo, da je od lanskega do letošnjega leta močno zrasla tudi produktivnost, kar za 34 %. Podatek je za prvo letošnje Četrtletje še ugodnejši, saj so dosegli celo polovico večjo produktivnost kot v enakem obdobju pred letom dni.
Bistveno večji fizični proizvodni obseg pa so uspeli uresničiti tudi s povečevanjem števila zaposlenih. Tu so bile v ospredju predvsem občinske potrebe, ki pa so jih, kot vse kaže, uspešno vključili v svoje načrte. S povečanjem števila zaposlenih kar za 34,7 %, so praktično rešili problem občine Idrija — kam z delovno silo, saj je bila prav Iskrina Montaža tista organizacija združenega dela, ki so jim program in doseženi uspehi omogočali tako pospešeno zaposlovanje. Skupno z zaposlenimi v obratih je v TOZD Montaža letos poprečno zaposlenih 520 delavcev lani pa so jih našteli v poprečju le 386. Vendar pa tudi letošnja številka ni taka, kot so jo predvideli v planu, saj je manjša za 8%. Videti pa je, da so z večjo produktivnostjo tudi nekaj prihranili!
Intenzivnemu zaposlovanju navkljub so uspeli ohraniti in celo nekoliko izboljšati strukturo zaposlenih. Letošnji delež delavcev v režiji predstavlja za 1,5 % boljši rezultat od lanskega.
Do konca letošnjega junija je bil izvoz, ki so ga dosegli v Idriji, za desetino večji kot v enakem obdobju pred letom. Na tuje so tako prodali za 2,8 milijona dolarjev blaga, kar pa je tudi manj kot so načrtovali. Uvoz so uspeli obdržati na laski ravni, kar pomeni, da so na tujem kupili za 1,8 milijona dolarjev repromateriala, uslug in polizdelkov.
Gospodarjenje v TOZD
Sestavni deli
Osnovna organizacija sindikata je organizirala razpravo o gospodarjenju TOZD v vseh delovnih okoljih. Delavci so bili temeljito in na jasen način seznanjeni z gospodarjenjem, uspehi in tudi težavami, s katerimi so se v temeljni organizaciji srečevali v prvi polovici tega leta.
Kljub ugodnim gospodarskim rezultatom v zaostrenih pogojih gospodarjenja pa delavci v neposredni proizvodnji niso zadovoljni z delitvijo dohodka, saj imajo vseprevečkrat nelagoden občutek, da si v delovnih skupnostih, SIS in drugih družbenih organizacijah delijo dohodek po njihovih potrebah, ne pa po njihovem prispevku k izboljšanju gospodarjenja v temeljnih organizacijah in družbi kot celoti.
Zato je bilo nemalo vprašanj: »O čem lahko odloča delavec?« Ali samo o boljšem in vestnejšem delu, zmanjšanju stroškov, povečanju produktivno-
sti, ne pa tudi o rezultatih boljšega dela?« Delavci so vsak trenutek pripravljeni prevzeti svoj del bremena pri zboljšanju gospodarskih razmer, ne pa celotnega.
Kolektiv je kljub neredni oskrbi tako z domačimi, kot z uvoženimi surovinami, s prerazporedom delovnih nalog in delovnika uspel uresničiti svoje planske naloge. Tako so v temeljni organizaciji porabili za realizacijo plana manj surovin in energije kot so planirali, vsi drugi stroški pa se gibljejo v začrtanih okvirih.
Čeprav so dosegli več kot polovico planiranega čistega dohodka pa za osebne dohodke niso porabili vsega, ampak so več vložili v poslovni sklad, zavedajoč se, da v težkih gospodarskih razmerah morajo najprej skrbeti za to, kaj bodo delali, šele nato, kako bodo presežke delili.
V času gospodarske stabilizacije si v Iskri in vsej domovini lahko želimo, da bi bilo čimveč takšnih kolektivov.
Avguštin Ciuha
Močno povečan fizični proizvodni obseg pa se seveda odraža tudi v številkah, ki ilustrirajo obseg poslovanja. Celotni prihodek TOZD se je v primerjavi z lanskim prvim polletjem povečal za nič manj kot 135%, dohodek pa nekaj manj, za 120%. Ob tem je pomembno, da so poslovali uspešno vsem težavam in zastojem navkljub.
Med napovedi za delo v drugem polletju so na prvo mesto uvrstili izvoz. Tu se nameravajo še bolj angažirati tako, da bi bistveno povečali predvsem redno prodajo na tuje; ob tem bodo morali več storiti tudi delavci Iskre Commerce, saj ocenjujejo, da je še dovolj možnosti za prodajo na tuje. To pa je ob opredelitvi za nadaljevanje začrtane proizvodne rasti nujno, čeprav tudi za ceno slabšega dogodka.
Podobno kot večina naših izvoznikov, tudi Idrijčani le stežka dosegajo zadovoljive cene na tujih tržiščih. Kaj pa to pomeni za TOZD, ki posredno ali neposredno izvozi kar 90 % svojih izdelkov, ni težko ugotoviti«
V Idriji pa se zavzemajo tudi za pospeševanje skupnega izvoza v okviru DO, saj je tako doseženi dohodek skoraj po pravilu boljši kot dohodek od izdelkov nižje predelavne stopnje prodanih na tuje.	s. Fleischman
Puljski servis dobro deluje
»Majhen servis — večji problemi,« pravijo v Iskrinem servisu v
pulj«1

enoti, Id sodi v okvir Iskrinega reškega predstavništva. Kljub številnio* P' blemom, o katerih pa bomo spregovorili pozneje, moramo najprej vseki^
poudariti, da je ta servis deloval v letošnjem prvem polletju mnogo bol)* lani. Zlasti jim je uspelo zmanjšati stroške poslovanja ter skrajšati čas z* r pravilo posameznega izdelka.
Servis je v pritličju novega stanovanjskega bloka, s prostori pa so puljski
ebeVP
Največ imajo v popravilu TV in gospodinjskih aparatov.
Iskraši vsekakor izredno zadovoljni. Za zdaj vzdržujejo v glavnem le izdelke široke potrošnje, ena njihovih prvih želja pa je delna preusmeritev na servisiranje profesionalne tehnike.
Zdaj pa k problemom. Vodja servisa Stanko Kramar je zlasti opozoril na vprašanje pomanjkanja rezervnih delov. Predvsem občutijo to pomanjkanje pri servisiranju gospodinjskih aparatov, nič bolje pa ni tudi pri televizijskih aparatih in še kje. Serviserji v Pulju se zavedajo številnih problemov, s katerimi se srečujejo Iskrine tovarne, nikakor pa jim ne gre v račun odnos nekaterih v teh proizvodnih kolektivih do serviserjev, s tem pa posredno tudi do lastnikov Iskrinih izdelkov.
Stanko Kramar nam je svetoval, da naj v časopisu nikar ne pišemo o takšnih, nenormalnih odnosih, češ, da bo to položaj še poslabšalo. Kljub temu smo se odločili, da je le prav, če pridemo z resnico na dan. Puljski serviserji imajo kar karseda najboljše odnose z vsemi Iskrinimi tovarnami, za katere servisirajo njihove izdelke, tega pa nikakor ne morejo trditi za Tovarno televizorjev na Pržanu. Ne morejo razumeti, da je v tem ljubljanskem kolektivu na tako odgovornem delovnem mestu sodelovanja s serviserji zaposlena delavka, kateri sta poslovna disciplina in lepo vedenje nekaj tujega. Ne dolgo tega je prav ta delavka nadrla in odložila slušalko in prekinila zvezo, ko jo je iz Poreča zaradi reklamacije klicala lastnica Iskrinega (barvnega) televizorja tov. Štifanič. Kot vse kaže je Štifaničeva naredila dve napaki — kupila je slab televizor, po telefonu pa se je po predhodnem posvetovanju z Iskrinim servisom v Pulju pogovarjala z »nepravo« osebo. Še in še je bilo takšnih primerov, pri

V novogoriški Iskri Avtoelektriki vlada med zaposlenimi izredno zanimanje za pisano besedo. Zato zavije bibliobus potujoče knjižnice » France Bevk« iz Nove Gorice kar dvakrat mesečno na dvorišče Avtoelektrike. Prijazne uslužbenke vedo povedati, da so prav zaposleni iz Avtoelektrike daleč na prvem mestu po izposoji in branju knjig izmed vseh ostalih bralcev iz delovnih organizacij novogoriške občine. Prav zato so nekaj dni pred odhodom na kolektivni dopust napravili izjemo in ponovno obiskali z bibliobusom to Iskrino delovno organizacijo ter »založili« Z zanimivim branjeni vse tiste delavke in delavce, ki bodo prosti dopustniški čas preživljali s knjigo v roki.
čemer pa žal zaradi ene same osa;- ^
ečne1”
ugled celotnega kolektiva Pržan, pa tudi celotne Iskre.
Zgodba o neposlovnosti in vet pomanjkanju rezervnih delov se t° kljub dopustniškemu času ni $ pretrgala. Vse to velja seveda tudi servis v Pulju.	J
Nič manj pereč problem pa tudi pomanjkanje prospektnega in strok .
m
nega gradiva o novih izdelkih. V Pu*|j
N
pa ne samo tam, se je že večkrat zgo' lo, da so morali lastniki Iskrinih izd kov učiti naše serviserje, kako in kje 0 luje nek stroj. Najnovejši tak Pr'nierut imeli z novimi TV aparati vrste Az ^ Puljski serviserji so se prvič z njim5 ^ nanili šele takrat, ko ga je stranka P nesla v popravilo. Seminar o P°Pr^Vnv teh televizorjev je bil šele nekaj t6®1^ pozneje. No, z Azurom imajo zdaj.1' ga poznajo, drugačne probleme: ni zervnih delov.	^
Mnogo pohvalnih in kritičnih b** je bilo izrečenih med našim obiskoi”, puljskem servisu. Medtem ko se set se rji v Pulju bojijo, da jih pošten6 , kritične besede ne bodo kot bumer^ udarile nazaj, pa je bil namen našte nja nekaterih problemov v tem člaO^ samo ta, da bi jih končno le omilin’ ne kar odpravili. Pri tem naj Pon°V|jU poudarimo, da imajo serviserji v — prepričani pa smo, da tudi drugoa najboljše odnose s tovarno radij**1 sprejemnikov v Sežani in tovariš* ^ Trampužem, s tovarno v Železnikin'^ tovarišema Pintarjem in Bertonclje^11, prodaji, s tovarišem Onufrijo v Rete6 in drugimi.	^
DO ELEKTROZVEZE
Lepo je
v počitniških prikolicah
V Horjulu so lahko zadovoljm svojo počitniško dejavnostjo. V šest' letih jim je uspelo vsako jem zbrati d volj denarja za nakup prikolice tako, zdaj razpolagajo že s sedmimi. To ' glede na 300 delavcev njihove lokaCli že kar precej, čeprav kot so nam zag lovili, bodo ob prvi priložnosti, takoj, ko bodo imeli spet na razpol3? kaj denarnih sredstev, nabavili še kak no.
Sedem prikolic je letos omog1
očil°
8—9-dnevno letovanje vseh prosil66 ' kar pomeni, da bo v njih letov^ 75-80% Iskrinih delavcev iz Horju1.^
I
lije
Sta
H
sta,
kar
iarl
ce$
var
Sor
(
Pot
dol
kili
kat
obj
'm
Omembe vreden je tudi njihov na6
razdeljevanja izmen. Odločili so sd1,3
mreč, da ima vsak prosilec pravico
letovanja ter so temu ustrezno tudi p11 lagodili število dni posamezni iz01 ni. Pri tem še posebej pazijo, da ustr6 žejo vsakemu posamezniku kolikor3 ali pa da s skupnim dogovar^
da, au pu uu 3 aKupiiim	- V;
njem najdejo najboljšo rešitev, praksa jim je doslej lepo uspela 'n^6
zato z "njo nadaljevali tudi v bodo66'
Konstruiranje včeraj in danes
Konstruiranje izdelkov ima v proizvodnem procesu zelo važno pozicijo. Prek te dejavnosti se uresničujejo kreativne ideje kon-strukterja. Konstrukter ima velik vpliv na gospodarski uspeh proizvoda, ker od njega zavisi kvaliteta in cena izdelka. Raziskave so pokazale, da stroški konstrukcije dosegajo cea 15 % vseh proizvodnih stroškov, odločitve konstrukterja pa vplivajo na 70 % proizvodnih stroškov (konstrukter izbira material in obdelavo).
Kljub velikemu pomenu te dejavnosti za tehnični napredek velikega razvoja tehnike so delovne metode konstruiranja daleč v 20. stoletje ostale empirične in tradicionalne. Nadarjeni inženirji z dolgoletnimi izkušnjami in znanjem matematike ter naravoslovja (predvsem fizike) so po tradicionalnih metodah ustvarjali vrhunske storitve, ki še danes vzbujajo občudovanje.
Dejanski prelom delovne tehnike konstruiranja je nastal šele po dmgi svetovni vojni in sta k njemu prispevala predvsem metodika konstruiranja in računalnik.
Metodika konstmiranja predpostavlja, da za rešitev konstrukcijske naloge obstoja
enoten potek dela, ki je nevtralen do problema in z veliko verjetnostjo vodi do ugodne rešitve za uporabnika in proizvajalca. Taka metodika je uporabna za mnoga delovna področja. Z njo se zasleduje kratek čas konstruiranja za optimalne rešitve, ki funkcionalnim zahtevam v celoti ustrezajo in so po ceni ugodne za proizvajalca.
Uporaba metodike skrajšuje čas vpeljave konstrukterja na novo področje in skrajšuje čas izobraževanja konstrukterja k njegovi samostojnosti. Metodika zasleduje nekatere značilnosti. Celotni potek konstruiranja se deli na male korake z določenimi vmesnimi cilji. Tvorijo se variante, ki se vrednotijo s količinskimi postopki. Pravočasno se izločajo neugodne variante. Optimalne variante se dobijo z izboljšavami dobrih variant. Avtomatizirajo se posamezne faze izdelave dokumentacije z vključitvijo računalnika.
Spoznanje o potrebi uporabe metodike pri konstruiranju je po drugi svetovni vojni nastalo na široki fronti v vzhodnih in zahodnih industrijskih deželah. Nastali so razni modeli, ki se skoraj ne razlikujejo med seboj. En tak model prikazujejo tudi VDI Smernice 2222 (Richtlinie 2222).
Proces konstruiranja je del procesa razvoja proizvodov, ki ima sledeče faze: točno definiranje naloge, izdelava koncepta, izdelava osnutka in izdelava konstrukcijske dokumentacije. Najvažnejša je izdelava koncepta, kjer iz definirane naloge nastaja idejna rešitev. Ta korak obsega kreativno iskanje idejne rešitve, oziroma princip rešitve, ki določa tudi elemente konstrukcije za izpolnitev zahtevne funkcije izdelka. Izbrani koncept je v veliki meri odločilen za inovacijo nove konstrukcije. Ta se grobo ovrednoti s stališča kvalitete, izpolnitve postavljenih zahtev in stroškov v proizvodnji.
Pri nadaljnjem konkretiziranju izdelka se preverja njegovo funkcioniranje in možnosti proizvodnje po raznih metodah. Impulze za uporabo te metode dajejo nekatera združenja (npr. VDI) in visoke šole.
Metodika konstruiranja torej uvaja sistematičnost in racionalnost pri konstrukcijskem ustvarjanju v smislu skrajševanja časov, izboljševanja kvalitete in cenenosti konstrukcijskih rešitev. Za ta namen uvaja kot pripomočke kataloge konstrukcijskih rešitev za izvajanje določenih funkcij pri proizvodih.
VDI Smernice (julij 1977) imajo skupno 87 strani. List 1 (52 strani) ima sledeča poglavja:
— splošne priprave pri planiranju, koncipi-
ranju. izdelavi osnutka in izdelavi tehničnih proizvodov,
—	planiranje novih proizvodov,
—	koncipiranje,
—	osnovne metodike in nekatere metode reševanja,
—	primeri uporabe.
List 2 (35 strani) obravnava predvsem sestavljanje in uporabo katalogov za konstruiranje z več primeri za reševanje raznih funkcij pri izdelkih, ter nekaterimi podatki o fazah izdelave za nekatere kataloge.
Iz literature je zaslediti, da za konstruiranje za razna področja stalno nastajajo novi katalogi.
V reviji Raziskovalec št. 4 1982 v poglavju »Plan Raziskovalne skupnosti Slovenije za leto 1982« je zaslediti, da se v okviru uvajanja novih metod dela na področju konstruiranja predvidevajo tudi raziskave metodike konstruiranja.
Druga novost, ki je konstruiranje po drugi svetovni vojni zelo spremenila, je računalnik. Visokosposoben računski aparat omogoča obsežne izračune in matematična op-timiranja. Na računalnik se poleg čistih izračunov prenesejo še druge naloge. Računalnik se lahko uporabi kot banka podatkov za zbiranje informacij, s priključitvijo ekrana pa tudi za zasnovo sestavnih delov, kjer se tvori slika z vnosom podatkov iz predpri-
pravljenih rešitev ali z direktnim vlagahj6 točk in črt.	.j
Risbe se lahko hranijo v digitalni obl'
Za avtomatsko izdelavo risb se računal
laik"
lahko priključijo risalni aparati, s katerin11 . npr. izdelajo risjie sestavnih delov z vsf $ podatki za izdelavo v proizvodnji. P°c*at'\n. katerimi se izdelajo risbe, se z nadaljnjo ° delavo lahko direktno uporabijo za krm J nje numerično krmiljenih strojev.
Programi za izvedbo omenjenih pro66^ so zelo uporabni. Njihov razvoj zahteva sežno delo. Strošek se izplača samo Pr*,u'’?. rabi programa na široki fronti. Danes ze čunalniške firme nudijo gotove ključne p00 loge, integrirane s programom.
Na popolno avtomatizacijo poteka k strukcije ni misliti. Pri celi vrsti opera61) ^ postopku konstruiranja), kjer se n*% vključiti spontana kreativnost, se računa ne more vključiti, ali pa se vključi zelo n6 činkovito.	s
Konstruiranje z računalnikom 56 “n-, označuje kot CAD (Computer Aided ^ sign) sistem ali računalniško podprto * struiranje. Tako označevanje zadeva v J6 te dejavnosti. Računalnik je danes potre ^ pomožno sredstvo konstrukterja, ki ga zbremenjuje v delovno intenzivnih ne*
procesa konstruiranja in ga sprošča za
ustvarjalno delo. Kreativnost in fantazij* pa z računalnikom ne da nadomestiti. S. •
Ustn0
k
S
Med dopusti niso počivali
Med kolektivnim dopustom v Industriji elementov, smo malo pogledali po tovarnah. Kljub peklenski vročini, saj so bili pravi pasji dnevi, smo povsod aaili ljudi sredi dela. Večina je seveda na dopustih, nekaj pa jih je moralo ostati v tovarni. Prav kolektivni dopust je priložnost, da se opravi tisto, za kar med letom ni časa.
po večini na črn dolomit«, nam je povedal delovodja. Vrtajo na tisoče lukenj v kamen, s pnevmatskimi ročnimi kladivi in s svedri na lafetah. Ker pa je na gradbišču mešanica zemlje, ilovice in kamna, je učinek miniranja včasih presenetljivo majhen. »Pa se ne damo! Delo teče po načrtu in s tempom, ki smo ga predvideli,« so rekli na gradbišču.
Odpravili smo se v Šentjernej. Ob zeleni Krki je bilo tako romantično, da bi najrajši poskakali v hladno vodo, saj je sonce neusmiljeno žgalo.
V Šentjemejski Iskri je bilo živahno kot v panju. V TOZD HIPOT smo našli direktorja Franca Baznika ob telefonu, kljub kolektivnemu dopustu. »Delamo. Marsikaj je treba narediti zlasti za izvoz. Ob pomanjkanju materiala je treba pač dati vse od sebe, če je ravno možno in če imamo repromaterial. Tako dela montaža in nekaj delavcev v
strojnih delavnicah, zlasti tam, kjer so ozka grla.
Tako smo našli Franca Gregoriča, ki smo ga zamenjali za praktikanta, pri struženju osi. »Nisem študent, sem redno zaposlen in že kar star maček pri oseh za potenciometre,« nam je dejal. Poleg pa je bila Majda Lekše, ki je sicer na kmetijski šoli, a si je hotela »ujeti« kak dinar na počitniškem delu.
Tudi v Uporih niso mirovali. Opravili bodo potrebna remontna dela. Precej delavcev je delalo tudi ob proizvodnih strojih. »Ozka grla širimo«, se nam je nasmejal mojster. V delavnici in pred delovnimi prostori vzdrževalcev pa je bilo živahno in hrupno, da je bilo kaj. Dobesedno so kar »iskre letele«.
» Mudi se, zato je treba delati, čeprav so nekateri že na dopustih«, je dejal Andrej Radovan, ki je pravkar brusil pokrov za napravo pri metalfilm-uporih.
Podobno je bilo v Mokronogu. Prej bi rekli, da stabilizacijsko. Tudi tu se pozna pomanjkanje materiala in tako je seveda treba pritisniti, da bodo doseženi letni načrti in kupci zadovoljni.
F. Kotar
Franc Gregorič med dopustom.
ilfpa na počitniškem delu v
kie n,a Postaja ie b'*3 v Žužemberku, r so stroji neumorno ropotali na
d —u nove proizvodne hale. Izgle-$. 0 Je tako nekako, kot da mislijo pre-kaVll‘ ves bnb. Buldožerji rijejo v 'ar?6*1 'n trc*0 'l°v'co 'n pripravljajo cest Za kanalizacijo, vodovod in novo v *°> ki bo vodila do novega dela to-„rne- Za njimi ostajajo prave male ^ zemlje in skalovja.
Pot |?dbišče, kjer bodo čez leto zaro-.1 precizni, avtomatski stroji, že t>il 1|'a *<ončno podobo. »Do nje pa ni k 'ahko priti. Zemlja je muhasta in obp a nenavadno trd. Pričakovali smo Cajen kraški apnenec, a smo naleteli
rei Radovan - vzdrževalec v Uporih.
Ferite so »zavzeli« mladi
V TOZD Feriti stroji tudi med kolektivnim dopustom ne mirujejo. Delala je praktično vsa tovarna, le v nekoliko »zmanjšanem merilu«. Precej delovnih mest so zapolnili mladi praktikanti iz srednjih in tudi višjih šol. Na začetku so jih teoretično seznanili z varstvom pri delu, z družbenopolitičnim delom in samoupravljanjem.
Pod strokovnim vodstvom so si tudi temeljito ogledali tovarno in dobili vpogled v vse bistvene faze proizvodnje feritnih jeder in navitih komponent.
Kar okrog 40 fantov in deklet je bilo na delu,ob našem obisku. Seveda so z njimi tudi sodelavci, ki so redno zaposleni in izkušeni. Delo dijakov in študentov pa ni kar enostavna režija. Ocenjujejo tudi učinkovitost in nagrada je odvisna tudi od pridnosti, natančnosti in seveda kvalitete dela. Tako je »plača« lahko več kot 20% večja ali manjša — glede na uspešnost.
Med hrumenjem strojev smo na vseh koncih videli mlade, ki so z zavzetostjo in kar ganljivim prizadevanjem hiteli z delom. Tu in tam smo še ustavili in povprašali: »Kako gre?«
Zvonka Gerdin, slušateljica Fakul-.ete za fiziko: Sicer sem danes prvi dan na delu, a mi že kar gre od rok. Le zelo vroče je, malo od dela, malo je taka tehnologija pri pečeh, a tudi sonce greje. Skratka, »zagreti smo«. Sicer pa sem dela navajena, saj delam vsako leto • od 15. leta naprej. Tole delo, ki ga imam danes je zelo natančno in zato je
TOZD TV, PRŽAN
Tudi za invalida je svet lahko privlačen
Spoznati človeka, ki zviška glede na vse nadloge svojega življenja, ki zre v svet okrog sebe poln optimizma in prepričanja, da si je našel v življenju prav vse, kar ima rad, je nekaj posebnega. Takih ljudi namreč ne srečaš na vsakem koraku; ko pa ga vendar najdeš, se pričneš kar sramovati lastnega malodušja in nezadovoljstva, Id te tolikokrat obide! Še posebej, če je tak veder, zadovoljen, srečen človek povrhu še invalid; tako kot je EDVARD INTIHAR, zaposlen v Tovarni TV sprejemnikov na Pržanu kot varilec.
Človeku se prav res vrne volja do Življenja po pogovoru z invalidom, civilno žrtvijo vojne, ki si je življenje res uredil, kot sam pravi, po svojem okusu.
Sicer pa je najpomembnejši optimizem?
Intihar: »In rehabilitacija! To je najvažnejše, to je tisto, kar edino lahko invalidu vrne voljo do življenja in ga vključi med soljudi. Brez uspešne in načrtne rehabilitacije, kot je v navadi pri nas pa poti v redno življenje ni!«
Ukvarjate se z marsičem, svoje poklicno znanje združujete z voljo do oblikovanja, ustvarjanja. Poskušate se s kovinskimi, varjenimi maskami?
Intihar: »Že nekaj let je minilo od spoznanja, da bi se lahko preizkusil tudi na likovnem področju, da bi lahko oblikoval predmete iz materiala, ki ga vsak dan obdelujem v službi. Pri snovanju me je pri priči podprl naš amaterski likovnik iz Višnje gore Štefan Horvat, ki ima na tem področju precej več izkušenj od mene. Pa je steklo! Danes si skoraj ne morem predstavljati, kako bi brez tega!«
Pokaže mi kup skic, ki jih je pripravil v zvezku kar s svinčnikom. Groteskne, hudomušne, orientalske maske, ki sem pa tja spominjajo na ptujske kurente pa na obredne maske, ki jih videvamo pri črnskih in indijanskih plemenih, vse do takih, ki so jih v zgodnjih letih novega veka kot »osnovno sredstvo« uporabljali potujoči komedijanti. Tudi nekaj favnovskega, kar spominja na starogrške izvajalce tragedij je vmes; od okornih začetkov človeka, ki si lahko pomaga samo z eno zdravo roko, do spretneje oblikovanih, uspelih izdelkov, na katere je lahko ponosen.
Živahen možakar, tale Edo, si misli človek ko se pogovarja z vami. Lani ste bili celo na Japonskem?
Intihar: »Udeležil sem se delovne olimpiade invalidov z vsega sveta, točneje iz 53 držav z vseh celin. Tam sem bil kar 17 dni, Jugoslovani pa smo se zelo dobro odrezali, saj smo zasedli 4. in 5. mesto. Tekmovanja so bila v različnih delovnihdisciplinah.v tehniškem risanju, varjenju, različnih spretnostnih delih, pomerili pa smo se tudi v rehabilitacijskem plavanju.
še bolj utrudljivo, saj ni lahko ure in ure ostati koncentriran. Menda pa ne bom ves čas delala tega. Upam, da bo pozneje kaj bolj pestrega.
Prejšnja leta sem delala v trgovini kot prodajalka. Seveda je bilo delo z ljudmi bolj pestro. Tu pa mi kot bodočemu fiziku bolj ugaja.
Mišina povračil stroškov za opravljanje določenih del in nalog
Na podlagi Samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za izplačilo povračil stroškov delavcev, ki so jih imeli v zvezi z opravljanjem nalog v SOZD ISKRA ter na ^"ovi Družbenega dogovora o skupnih osnovah za povračilo stroškov, (Ur.list SRS $t. 14/1982), so bili stroški za povračilo po podatkih Zavoda za statistiko in Republiške s‘upnosti za cene za drugo trimesečje leta 1982 naslednji:
■ Poprečno ugotovljeni stroški za dnevnice (stroški za prehrano) — cela dnevnica nad 12 ur	586 din
polovična dnevnica nad 8 do 12 ur	322 din
' znižana dnevnica od 6 do 8 ur	224 din
' Povprečni stroški za prenočišče v hotelu B kategorije	489 din
3- Stroški za ločeno življenje stroški za stanovanje največ	4.400 din
~~ stroški za prehrano največ	5.270 din
kilometrina Pavšalni znesek za prevoženi kilometer z	avtomobilom srednjega razreda
~~ za 15.000 km letno	7,50 din
za 20.000, km letno	6,70 din
~~ za 25.000 km letno	6,20 din
Edvard Intihar.
Spoznal sem vrsto invalidov z vseh dežel sveta in odkril veliko razliko — tolikšne pozornosti in načrtnosti pri izvajanju rehabilitacije kot pri nas zlepa ni! Domov sem prišel z mogočnimi vtisi, ki jih kar ni mogoče opisati z besedami; najbolj me je vzradostilo spoznanje, da tovariša Tita res pozna ves svet.«
Na Pržanu ste zaposleni že 26 let kot varilec. Pri delu si pomagate tudi s protezo, ki ste jo sami izdelali?
Intihar: »Ta je že druga, ki sem jo izdelal in je zelo uporabna tako, da lahko svoje delo opravljam brez težav. Imam tudi elektronsko protezo, ki pa se po uporabnosti s to sploh ne more primerjati.«
Ste z delom zadovoljni?
Intihar: »Bolj ne bi mogel biti. Resnično sem si izbral poklic, ki ga ne bi zamenjal za nič na svetu. Tudi s sodelavci se dobro razumem, le osebni dohodek ni najboljši. Lani mi je sindikat pomagal, da sem lahko odšel na Japonsko. Skratka — kar v redu je!«
Stane Fleischman
NOVO NA KNJIŽNI POLICI
Domobranstvo na Primorskem
Gordana Stevanovič: Končala sem srednjo šolo za knjižničarje, prihodnje šolsko leto pa grem na fakulteto za književnost. Veste, semkaj sem prišla po nekih čudnih ovinkih, no pa sem vesela, da sem našla počitniško delo. Doma sem namreč iz Kragujevca, živim pa v Osijeku. Pri sorodnikih sem na počitnicah v Ljubljani pa sem našla počitniško delo tu v Feritih.
Z delom sem kar zadovoljna, čeprav sem letos prvič na počitniški praksi v neposredni proizvodnji. Mislim, da je prav, da čisto od blizu pogledamo tovarno in na lastni koži okusimo, kako služiš kruh. Sicer delo ni ravno težko, vendar počasi najbrž postane enolično. To menda že sodi k takemu delu; sicer pa nismo na zabavi!
(Nadaljevanje na 8. strani)
Precej manj kot revolucijo imamo pri nas zgodovinsko obdelano kontrarevolucijo, čeprav to poglavje naše zgodovine še bolj jasno in nazorno osvetljuje in dopolnjuje celotno zgodovinsko podobo našega narodnoosvobodilnega boja.
In tako smo dobili • te dni na naš knjižni trg zanimivo in pomembno delo zgodovinarja Borisa Mlakarja »Domobranstvo na Primorskem«, ki je v bistvu znanstvena razprava, v kateri so na podlagi dosegljivih virov izčrpno in celostno obdelani nastanek, razvoj in konec primorske oblike domobranstva, kolaboracionistične in kontrarevolucionarne formacije pod okriljem policije nemškega okupatorja. Delo obravnava zelo malo znano temo, saj se doslej z njo ni nihče ukvarjal ne raziskovalno ne publicistično in ne memoarsko. S tem delom je naš pisec vsekakor zapolnil praznino v preučevanju kolaboracionizma in kontrarevolucije na Slovenskem.
Že letnici v podnaslovu 1943 — 1945 nam jasno povesta, da gre v knjigi za obravnavo dveletnega obdobja aktivnosti domobranstva na Primorskem, ki je tam delovalo pod imenom Slovenskega narodnega varnostnega zbora (SNVZ) od kapitulacije Italije jeseni 1943. leta pa do konca vojne, do maja 1945.
V uvodu avtor najprej pojasni namen svojega pisanja, opozarja na specifičnosti ozemlja, to je Primorske in njenih ljudi, ki spričo več kot dvajsetletnega fašističnega nasilja nikakor ni bilo pripravljeno za ponovno sodelovanje in kolaboracijo s fašisti ter se je skoraj stoodstotno in plebiscitarno odločilo na narodnoosvobodilni boj pod vodstvom OF. Zato je bila Primorska med slovenskimi pokrajinami med vojno edina, kjer je bil kolaboracionizem malo razširjen, izdajstvo v ožjem pomenu besede pa je bilo tu izjemen pojav.
Po uvodu sledi v knjigi osem poglavij, ki sistematično in dokumentarno obravnavajo domobranstvo na Primorskem v letih 1943—1945. Najprej nas avtor seznanja z
narodnoosvobodilnim gibanjem in njegovimi nasprotniki na Primorskem do kapitulacije Italije, sledi poglavje o kapitulaciji Italije ter položaju na Primorskem jeseni 1943. Tretje poglavje je posvečeno domobranstvu v Ljubljani in ustanovitvi SNVZ. Naslednja poglavja se podrobno ukvarjajo z organizacijskim in vojaškim razvojem SNVZ, s propagandno in kulturno dejavnostjo SNVZ ter spopadi z narodnoosvobodilno vojsko. Posebno, predzadnje poglavje je posvečeno odnosom in problemom med primorskimi domobranci in Italijani, v sklepnem poglavju pa najdemo povzetek celotne knjige in ugotovitve, ki jih je avtor dognal med študijem in pisanjem obravnavane snovi, lahko pa bi jih strnili v naslednje:
Položaj na Primorskem ni dopuščal nastanka avtohtone protirevolucionarne oborožene formacije. Sicer ne moremo reči, da na Primorskem domobranstva ni bilo ali da ni imelo med prebivalstvom nobene podpore, toda v primerjavi s položajem v osrednjih slovenskih pokrajinah so izdajstvo, kolaboracionizem in protirevolucija tu cveteli znatno manj. Za primorskimi domobranci je ostalo le na stotine mrtvih rodoljubov in grenak spomin. Visoki zavesti primorskega ljudstva ter pravilnemu političnemu delu vodstva narodnoosvobodilnega gibanja je treba pripisati, da primorsko domobranstvo tudi začasno ni doseglo svojih ciljev.
Knjigo Borisa Mlakarja »Domobranstvo na Primorskem« je izdala založba Borec v opremi Matjaža Vipotnika.
D.Ž.
Invest servisova razglednica
Med dopusti priti na moije ni šala. Ob našem obisku pri Invest-servisovih sodelavcih v kampu Stella maris v Umagu smo se začeli drenjati že v Ljubljani. Pred Koprom pa smo zapeljali v pravcato nevihto in tako se je kolona zgostila. Že na cesti bi skoraj rabili čoln. No, vse je šlo po sreči in ob obali je posijalo sonce.
Izvedeli smo, da mesa ravno ne manjka in tudi drugo je vse mogoče dobiti, razen kave, česar pa smo že kar navajeni. Tudi zabave ne manjka, če jo kdo le hoče poiskati. »Sicer pa je naš namen počitek in kopanje in se tega kar držimo, razen danes, ko se nam je zmešalo vreme,« je dejal Drago.
Drago je še povedal, da je cena prikolic kar dostopna, saj stane prispevek
z morja
za prikolico le 1260 din za 7 dni, kolikor traja ena izmena. Tudi plaža je zelo prikladna v Stella marisu, saj je voda pri kraju plitka in kot nalašč za živahne malčke. »Ja, kar sami se kopava,« je povedala najstarejša hčerka Klavdija. »Jaz sem pa Taki,« je izjavila za tisk najmlajša. Ati pa nam je pojasnil, da je to Dragica.
Medtem se je že vrnila mamica, Marija. »Cene so še kar, ker smo pač v prikolici,« nam je dejala. Ati pa je dodal, da je pivo celo malce cenejše kot v Ljubljani. To velja za Istrsko pivo, Union pa je kak dinar dražji.
Drago je bil prijazen in nas je pospremil do druge prikolice, kjer je letovala Ivanka Maleš iz Kranja s tremi malčki. »Ati pa je ostal doma,« so lakaj povedali otroci. »Zelo sem zadovoljna, le zdravje mi najbolje ne služi. V trgovini se vse dobi, za kavo pa ne vem, sem jo prinesla s seboj. Je pa zelo nabasano, smo pač v sezoni. Zlasti v sanitarijah je gneča, a med prikolicami in šotori tudi, saj vidite, da je komaj kam stopiti,« je rekla Ivanka.
Tanja, ki je končala 6. razred nam je povedala, da je tudi za otroke kar zabavno v kampu. »Sicer pa smo trije domači otroci in se kar sami igramo, ob prikolici, na plaži in na izletih. Veste,
Čisto gladko pa ni šlo. Že ob iskanju prikolic Iskre—Invest servisa se je zataknilo. Približno smo vedeli kje so pa smo jih iskali tam. »Ne tu ni nikogar od Iskre, v bližini že ne«, so nam rekli prijazni sosedje. Pokazali so nam, kje so Iskraši. Tam pa so bili sodelavci iz stegenjske Orodjarne. Ti pa so nas napotili spet na drugi konec kampa — tam pa so bili res Iskraši—vendar iz goriške Avtoelektrike.
Vrnili smo se na izhodišče ob prijetni zaliv in začeli znova. Tako smo našli prvo Investovo prikolico in simpatičnega »gospodarja« Draga Lenarčiča, poštnega kurirja v »civilu«. Prijazno nas je sprejel in opravičil odsotno ženo, ki je stala v vrsti za vodo. »Veste vrste so, v trgovini za kruh pa za meso, za vodo in še za kaj,« nam je razložil Drago.
Razglednica s pozdravi Maleševih.	imamo pravcati turistični vlak, ki vozi v
"	1	■	Umag, po okolici in po kampu.« To je
Ferite so »zavzeli« mladi
(Nadaljevanje s 7. strani)
Janja Čope: Sem na gimnaziji, pedagoške smeri. Končala sem 2. letnik. Letos sem že drugo leto med počitnicami v Feritih. Zelo mi je bilo všeč, zato pa sem spet prišla. Lani sem sicer delala v kontroli, kjer je bilo malce bolj zanimivo. Tu je sicer delo bolj dolgočasno, a sem se že kar privadila. Občutek imam, da sem že star »šihtar«.
Tu sem že četrti teden in jutri bom končala. Kar lepo in zanimivo je bilo!
»In zaslužek?«
Še kar. Sicer sem doma in nimam resnega dela. Mislim, da je tri mesece »gledati v zrak« le malo škoda. Z zaslužkom nimam nekih posebnih namenov. Šolsko leto je dolgo in drago tudi tako, da ni bojazni, da bi mi kaj ostalo. Nimam štipendije, potem pa veste, da žepnine res ni preveč.
Iskrin koledar za leto 1983
Novi koledar, Id ga pripravlja Marketing v Iskri Commerce, bo predstavil naravne znamenitosti Slovenije.
Še pred poletnimi počitnicami so v marketinški temeljni organizaciji stekle priprave za tiskanje Iskrinega koledarja za prihodnje leto, te dni pa dobiva koledar tudi že končno podobo. Tudi tokrat ostaja zvest konceptu, ki je bil sprejet pred leti: Iskrini koledarji naj bi bili več kot le dekoracija in skopa informacija o datumih. In uspehi doslej niso izostali: Iskrini koledarji so se v minulih letih uvrščali med najboljše v
'NAGRADE ZA PRAZNIČNO) NAGRADNO KRIŽANKO
S pravo dopustniško zamudo danes objavljamo Imena Izžrebanih reševalcev praznične nagradne križanke iz 25. številke „l$kre".
Prejeli smo 374 rešitev križanke, žreb pa je izmed reševalcev izbral naslednje:
800 din prejme: Marjana Kajfež, 61210 Ljubljana, Ul. pregnancev 14 po 500 din prejmeta: Jože Puklavec, 64000 Kranj, Planina 35 In Frančiška Lapajne, 65280 Idrija, Srebr-nlčeva 16
po 200 din prejmejo: Aleš Doberlet, TOZD AVN, Ljubljana, Stegne 13, Pavel Zupančič, 64000 Kranj, Gradnikova 1, Dolšak Bogomir, 61113 Ljubljana, Posavska 20, Kristina Vodopivec, 65294 Dornberk, Gregorčičeva 24, Andrej Rešetlč, 68000 Novo Mesto, M. Kozine 29.
Izžrebanim čestitamo, nagrade pa jim bomo nakazali po pošti.
Jugoslaviji, lanski koledar pa je zasedel celo prvo mesto na tekmovanju jugoslovanskih koledarjev — osvojil je Zlatega zmaja Grafoimp>ex.
Koledar za prihodnje leto bo predstavljal naravne znamenitosti Slovenije. Snovalci koledarja so se odločili za predstavitev dvanajstih zaščitenih območij v Sloveniji z njihovimi naravnimi posebnostmi.
Že po tradiciji bodo v spodnjem delu koledarja celostranske barvne slike teh pokrajin, na zgornjem delu pa bodo manjše črnobele slike z zanimivim spremljevalnim besedilom. Slikovno gradivo in spremno besedilo so pripravili strokovnjaki Zavoda za varstvo narave in kulturne dediščine — Rado Smerdu, Peter Skoberne in Stane Peterlin.
V	ožji izbor — dvanajstih — zaščitenih območij so prišle predstavitve naslednjih slovenskih naravnih znamenitosti: Petišovci, Komen, Divje jezero pri Idriji, Bohinjsko jezero, Želinske jame, Krakovski gozd, Lovrenška jezera, skale pri Strunjanu, Robanov kot, motiv iz Žasavja in Snežnik.
Vsekakor ne smemo mimo spremljajočega besedila. Opisovalo bo predvsem posebnosti rastlinskega in živalskega sveta, značilnega za tisto območje in zaradi katerega je to tudi zanimivo in zaščiteno.
V	Marketingu obljubljajo, da bo koledar natisnjen v začetku novembra. Tiskala ga bo, podobno kot lani, Tiskarna Ljubljana.
namreč turistični vlakec z motorno vleko, ki kroži po kampu in med mestom in okolico. V turističnem vrvežu in zlasti pri gostem prometu se ga turisti zelo radi )x>služujejo, zlasti tujci. Tako, da na njem tudi ni lahko dobiti prostora. Tako se vozijo na bližnje plaže, v Umag po opravkih in na izlete v okolico. Kar prijetno:
Našim sodelavcem smo zaželeli lepo vreme in prijetne urice v vodi, saj so bili otroci že kar nestrpni in so mamico priganjali. Modro morje je vabilo...
FY
TRIGLAV VABI
Planinska sekcija DO ISKRA Kranj bo priredila v nedeljo in ponedeljek, 15. in 16. avgusta izlet na najvišjo točko naše domovine — Triglav.
Zbrali se bomo v nedeljo ob 4. uri zjutraj pred hotelom Creina in se z avtobusom odpeljali v dolino Vrata do Aljaževega doma. Od tu bomo šli mimo spomenika padlim gornikom pod steno in nato po dobro zavarovani stezici čeznjo, mimo Staničevega doma in Triglavskega doma na Kredarici na vrb. Sestopiti bomo na Planiko, šli pa še do Doliča, kjer bomo prenočili po dobrih 8 urah hoje. Naslednji dan se bomo čez Hribarice povzpeli na Konjavec, se spustili v dolino Triglavskih jezer in naprej v Bohinj. Doma bomo okrog 18. ure. Za varno hojo in še kaj bodo poskrbeli vodniki Kloar, Erzetič, Čelik in Trilar, ki udeležencem priporočajo dobro planinsko opremo. Cena prevoza bo 150,00 din, število udeležencev pa bo zaradi težav i prenočišči omejeno.
Prijave in vplačila sprejema Volga Pajk iz tajništva DO ERO, leU 2822, do srede, 11. avgusta.
ISKRA — glnelto delovnega kolektiva SOZD lak ra —- Industrije za elektroniko, tetekonrmnfcaclje, elektromehanlko, avtomatiko In elemente — Ljubljana — Glavni urodnNc Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Milo* PavHca, odgovorni urednic Dušan Željeznov, tehnični urednic Janko Čolnar, novinar. Mara Ovsenik.
— Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Kibernetika), Boris Čerin (Elektrozveze), Spela Dtttrich (Avtomatika), Lado Drobeč (lakta Commerce), Stane Fleischman (široka potrošnja), Frane Kotar (IEZE), Kazimir Mohar (Telema-tlka), Marico Rakušček (AvtoeMetrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo.
— Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825—Tisk: Časopisno-tiskarsko podjetje PRAVICA—DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za Informacije IS SRSjeglasHo oproščeno plačila temeljnega davka od pro-
J
Mladinske delovne brigade so tudhletos poprijele za delo. Po vsej Jugoslaviji le odmeval njihov »ho—ruk«, ob katerem je moral popustiti še tako velik štor, kot je ^ naši sliki. Detajl je iz MDA Zvornik ‘82, kistase je udeležila naša sodelavca: Jože ^ lipčič, komandant brigade in Stojan Ljuboja, ki sta nam po vrnitvi dejala, da so krepko poprijeli za delo, presegli normo celo za 34%, vendar pa jim je ob novih p0}' nanstvih in prijateljskem vzdušju čas hitro mineval, saj je na takih delovnih akcij0'1 vedno dovolj časa tudi za smeh.
gl,
*
A
n
ČASOPISNE NOVICE
V petih letih je folklorna skupina Iskra naštudirala vrsto izvirnih gorenjskih, goričkih in primorskih plesov. Kljub napornim vajam in številnim nastopom zagnanost in številčnost skupine rasteta. V Iskri so dobri pogoji za delo in kakovostni razvoj.
Folklorna skupina Iskra, ki se je pred petimi leti rodila iz predoseljske z dolgoletno tradicijo, je zrasla v eno najbolj množičnih in kakovostnih na Gorenjskem. Odkar dela v okviru komisije za kulturo pri konferenci osnovnih organizacij zveze sindikatov Iskre je njena rast izjemna. Nastopajo predvsem na Slovenskem, predstavili pa so tudi že na Ohridskem festivalu in v več bosanskih krajih. Povsod kamor jih povabijo radi gredo. Glas, Kranj.
Nekaj vojvodinskih kolektivov združenih v poslovni skupnosti EPA se je odločilo za proizvodnjo mikroračunalnikov, posebej primernih za manjše TOZD, banke, računovodstva itd. To se dogaja potem, ko so pomembni jugoslovanski proizvajalci računalniške tehnike podpisali dogovor o koriščenju ene same licence, a z delitvijo dela in tudi dohodka. Večernje novosti, Beograd in Glas, Banja Luka.
V banatskem Despotovcu nameravajo postaviti novo avtomatsko telefonsko centralo. Dela pri montaži naj bi začeli najkasneje 1. julija naslednjega leta, vendar obstaja možnost že v začetku pomladi, odvisno od Iskre, če bo poslala obljubljeno centralo. Sedaj pošta sprejema prijave novih telefonskih naročnikov. Cena priključka J* 30.000 dinarjev. Dnevnik, Novi Sad.
Delavci Strojne tovarne Trbovlje, TOZD Tovarne cestne mehanizacije so se ž« pred leti usmerili v proizvodnjo strojev za gradbince nizkih gradenj. Sedaj so izdelan univerzalni stroj KN 251, ki je vsestransko uporaben za nakladanje in prekladanj* razsutih in kosovnih materialov, hkrati pa je sposoben tudi za kopanje najrazličnejših rovov. Trbovel jski kovinarji so v tujini kupili le transmisijski sklop stroja, vse drugo so izdelali sami ali kupili pri domačih proizvajalcih. Elektroinstalacije in celotni elektro-komandni sklopi so proizvod Iskre. Dnevnik, Ljubljana.
Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto bo letos financirala 13 raziskovalnih nalog na območju občine v skupni vrednosti 4,428.420 dinarjev. Dolenjski list iz Novega mesta je med številnimi nalogami navedel tudi Iskro iz Šentjerneja za raziskavo barvnega prikazalnika.
Za uresničevanje izvoznih nalog so v Iskri pripravili poseben akcijski program, ki je sprejel delavski svet SOZD Iskra, program pa bodo obravnavali in o njem sklepal* tudi delavski sveti v vseh delovnih organizacijah. Eden izmed najpomembnejših sklepov je, da bo nezmanjšan obseg sredstev za razvojno in raziskovalno dejavnost. Hkrati bodo pri vseh investicijah do konca tekočega srednjeročnega obdobja predvideli obvezen 10 % delež sredstev za nakup sodobne, računalniško zasnovane razvojne in testne opreme. Pri tem si bodo prizadevali, da bi uporabili čim več opreme, ki jo sarn* izdelujejo, delovni organizaciji v Semiču pa bodo zaupali nalogo, da se loti razvijanj3 proizvodnje opreme za vso Iskro. Delo, Ljubljana.
V Varteksu že precej časa razmišljajo o resnih težavah, kijih imajo s svojim zastarelim in dotrajanim računalniškim sistemom Gama 30. Zdaj so se vse delovne organizacije Varteksa dogovorile in združile sredstva na nakup novega in sodobnega računalnika.
Na temelju zbranih ponudb so se odločili za ponudbo delovne organizacij* Iskra—Delta. Manjka le še podpis pogodbe o nakupu in strokovni pri učit vi kadrov za delo z novim računalnikom. Varaždinske vijesti.
Sarajevsko Oslobodjenje se je lotilo teme kako je povezano malo gospodarstvo z industrijo. V članku z naslovom Slovenske izkušnje navaja primer Iskre: »V sodelovanju z obrtniki je posebno aktivna Iskra v Kranju. Sodeluje tudi z ljubljansko obrtniško zadrugo Elektrovod. Najnovejši dosežek je štiripolni rele, ki ga je Iskra še pred kratkim kupovala od multinacionalne družbe ITT. S proizvodnjo tega releja v Elek-trovodu je Iskra prihranila pri uvozu milijon dolarjev. Zadruga se sedaj pripravlja za proizvodnjo šestpolnega releja. Releji — konektorji iz zadruge so iste kakovosti kol uvoženi, samo cenejši so in kupljeni za dinarje. Letos bo Elektrovod izdelal za in Iskrine TOZD izdelkov v vrednosti približno 100 milijonov dinarjev.«
V jeseni bo skupščina SR Srbije razpravljala o novem predlogu glede obveznega prijavljanja novih in uporabljanih televizorjev. Razlog za to je podatek, da je v Srbi)1 približno 150 tisoč neprijavljenih televizorjev. S tem je seveda RTV Beograd prikrajšana za precejšnja sredstva. Dosedanje kazni 50 tisoč din za neprijavljen RA ali TV za TOZD in 5.000 za zasebnike bodo precej povečali. zbral in uredil Marjan Kralj
v____________
ZAHVALE
Ob boleči izgubi
našega dragega moža, očeta in brata
JANEZA TOMAZINA
se iskreno zahvaljujemo njegovim sodelavcem v DSSS za darovano cvetje, denarno pomoč in izrečena sožalja, mešanemu pevskemu zboru za zapete žalostinke, sindikalni konferenci za darovano cvetje in denarno pomoč ter govorniku za poslovilne besede. Vsem še enkrat lepa hvala za spremstvo na njegovi zadnji poti
žena, otroka in sestre.
Ob smrti dragega očeta
FRANCA KRŽIŠNIKA
se najlepšc zahvaljujem sodelavkam in sodelavcem iz TOZD Števci, za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in denarno pomoč. Vsem še enkrat najlepša hvala.
hčerka Marija Končan z družino.
Ob bridki izgubi moje mame JOŽEFE BADOVINAC se iskreno zahvaljujem vsem sodelavce®, sodelavkam TOZD TEA — TTCT sožalja, denarno pomoč in poklonjen0 ^
žtiujoča hči Zde»k»g£
Ob nenadni smrti dragega očeta STANETA LENDERA sc najlepše zahvaljujem sodelavkam i<*^ delavcem TOZD Prodaja (Iskra ce) za izrečena sožalja, podarjeno cvetje spremstvo na njegovi zadnji poti
sin Vojko z
družil
Ob smrti mojega očeta
JOŽETA NOVAKA
se iskreno zahvaljujem sodelavcem ** Avtomatika, TOZD tovarna orodij, za.1® čeno sožalje, IOS pa še posebno za soh nostno pomoč	pranc Nov*11
1
»0\
sec
lat
'ctr
sto
kei
ko!
tla
Man
vso
16
iet
UK
Po\
ski|
siv,
H
»d
blai
oe|(
I
cal, 2 la več 'ab
altli
h
e>
8,5
obr
^Os
bn
tie,
N
in
'n
10.
SCg
le.
)
°d\
N
%
ste|
»ač
bili
24;
dot
40\
Urg
LD