Leto XVIII. ti .. ¥ Celju, dne 21. julija 1908. Štev. 81. l a Uredništvo Jena Schilleijevi cesti §t 3.—Dopise blagovolite fran-kirati, rokopisi se ne vTa$ajo. Prvo zasedanje,ljudskega' parlamenta. Državna zbornica ima za seboj zelo dolgo zasedanje. Njeno delo je bilo za vlado tolike vrednosti, da so poslanci dobivali že dvakrat malodane 100 dni dijete, ne da bi imeli seje in da je žrtvoval finančni minister za te počitnice vsakokrat čez en milijon kron. Pri „delovanju", kolikor ga je razvila ta zbornica tekom prvega zasedanja, se zdi človekn, da je ta zbornica kruljava. Vse stranke so živele in „delale" kakor da bi bile na pol mrtve. Ne jedna ne druga si ni nikoli npala prosto in korajžno zavzeti svojega načelnega stališča — izvzemši morda klerikalce — in onemu, ki je zunaj zbornice mirno in trezno presojal cel tek parlamentarnih sej in pogajanj, se je celo nehotoma zdelo, da je bila vlada neomejena vladarica parlamenta. Vodila je zbornico, ta „izraz ljudske volje" kakor se vodi nedoraslega otroka ali kruljavega človeka. Da, zdelo se je celo, da imamo v Avstriji samo vladne stranke ne pa političnih; zdelo se je, da je vlada vzela v najem vse znamenitejše časnike — tako verno in vdano so ji služili. Stranke so se izkazale — nepristranskemu opazovalcu vsaj kot mrve, breznačelne. Prava orgija neznačajnosti in brez načelnosti je bil sprejem avstroogrske nagodbe. Ne moremo si kaj, da bi se pri tem posebej ne ozrli na naše domače klerikalce, kateri so na ljubo svojim nemškim bratom vrgli v vodo vse svoje tozadevne zahteve in naklepe. Sreča je za nje, da je pri nas narod tako malo politično šolan! In kaj še le z jezikovno poravnavo med narodi! Kakor jegulje so bili gladki naši ministri, gg. Beck, Bienerth in Klein, kadarkoli se je šlo za to, da bi vlada postavila v tem oziru kako jasno, trdno načelo. Iz vsega se pa vidi, da študira dunajska gospoda pač na to, kako bi zadovoljila češki in nemški narod na Češkem, joti Slovenci smo ji pa quantitč nčgligeable. Takoimeno-vane svobodomiselne stranke si niso upale pokazati odprtega vizirja, ko se je šlo za vprašanje, ali se naj znanost podredi dogmi ali ne, kakor to žele klerikalci in je to nezmotljivo potrdil sam sv. oče v Rimu. Tega principijelnega stališča so se ,.svobodomiselni" gospodje izogibali in Masaryk je bil glas vpijočega v puščavi! In kako žalostno blamažo je prineslo Avstriji delegacijsko vprašanje! Človeku pride nehote na misel sicer malo parlamentarični (pa ne po avstrijskih pojmih) primer o človeku, katerega nekdo opljuva in ta dobrodušno misli, da menda le dežuje. Ko se je šlo v delegacijah za vprašanje zvišanje plač n.štvu in častnikom ter so se Madžari tako zelo branili — ali ni bilo primerno sklicati skupne dele-gacijske seje? Toda avstrijski dele-gatje se niso na to ..spomnili". Raz-kričalo se je tedaj, da so skupni ministri vendar dosegli delegacijsko zasedanje v maju in zvišanje že v letu 1908 — a to je bilo tudi le kričanje, le maskirano umikanje pred Madžari. Komu na ljubo? In ,,ljudske" potrebe v „ljudski" zbornici! Kot nekak uspeh se je kazalo znižanje davka na sladkor; sladkorni baroni in veleposestniki niso v gosposki zbornici temu davku prikimali in ljudstvo, ki je volilo „ljudski" parlament, lahko še nadalje polni žepe sladkornih bogatašev z davkom, ki je jeden najkrivičnejših. Poslanska zbornica je mirno na ta davek ,,pozabila" in le velikemu odporu in nevolji, ki so ga videli poslanci v ljudstvu se je zahvaliti, da še nismo dobili zvišanje davka na žganje. Da tu takoj pribi-jemo: za ljudstvo ni storil ta prvi „ljudski" parlament ničesar; stavile so se sicer resolucije, vršili so se govori — pa vse le bob v steno. Spominjajmo se na tem mestu tudi glasovitega glasovanja o podraženju živil, katero se je pri nas toliko zlorabljalo — na hvalo, kar ponavljamo, politični slepoti naroda, kateri vriska, ako se mu vrže z vladne mize nekaj drobtin in je z veselja nad temi drobtinami vsak hip pripravljen kamenjati onega, ki mu hoče ustvariti kaj boljšega, ki ga hoče rešiti beračenja, četudi stvar nima trenutnega vabljivega leska. Že enkrat sem povdaril, kako slabo je bilo prvo zasedanje ljudskega parlamenta posebej za nas Slovence. Dajmo še premisliti, kaj nam je pri-nesla proračunska debata in ponižno odobrenje proračuna kakor so si ga brez rdečice in sramu dovolili naši klerikalci? Imenovana debata nam j» prinesla na šolskem polju nekaj — Koroščevih rezolucij, katerih ne bo upošteval nikoli noben krščen človek, posebno v Avstriji ne, kjer snedo ministri celo svoje častne besede ad maiorem gloriam matris Germaniae, šole pa nobene. Pač pa se nam vsiljuje danzadnevom več tujih parasitov, nemških uradnikov in ako se napiše na Slovenskem v slovenskih zadevah kak slovenski uradni dopis, kriči celo nemštvo, pač v resničnem spoznanju svoje moči in vlade nad nami. To je žalostna bilanca prvega zasedanja parlamenta za nas, toliko žalostnejša, ker so celo po razmerah prisiljeni naši najboljši ljudje molčati in ne govoriti tam, kjer bi radi govorili in udarili! Slovenci smo narod večnih upov in večnega zanašanja na prihodnjost: upajmo torej, da bo prihodnje zasedanje bolje za nas, upajmo, da bo večina naše državnozborske delegacije prihodnjič odločnejša in — značajnejša. Politični pregled. Domače dežele. V soboto se je v Pragi s slavnostno sejo završil pripravljalni sestanek za velik vseslovanski shod. Splošni utis sestanka je zelo povoljen, tako za udeležence same kakor za ves slovanski svet. Glavno težišče svojega dela je položil ta pripravljalni kongres na sporazum med dvema največjima slovanskima narodoma, med Rusi in Poljaki. To je razumljivo. To je bil za celo slovanstvo usoden spor in obenem glavni pospešitelj nemškega napredovanja. Res, da morda še niso pomirjene radikalne ruske (črnosotnijci) in poljske stranke in da se ne bodeta kmalu še vsak Rus in Poljak navdušeno objemala kakor so to delali udeleženci praškega shoda; toda temelj je dan, seme je vrženo na rodovitno zemljo. Treba je čakati, da vzklije in dozori njegov sad. Pa tudi praktični rezultat je velike vrednosti, saj se je prvič skušalo položiti temelj gospodarski organizaciji Slovanov. Sestavil se je odbor za ustanovitev slovanske banke; za Jugoslovane sedi v njem župan Hribar, kateri se je zelo trudil za to idejo. Organiziralo se bode knjigotrštvo; tozadeven načrt je izdelal Gabršček, Storil se je prvL korak za organizacijo obiska slo-vanfkih kmetijskih šol, za zvezo slov. kmetijskih šol, za osnovo kmetijskih muzejev, za časniško organizacijo, za zvezo slovanskega sokol stva. Ustanovil se je tudi poseben odbor, ki bo vodil posle v smislu kongresovih sklepov. Upamo, da postane mnogo teh lepih načrtov kri in meso in da se zgodi po njih v resnici ono, kar je dejal dr. Kramif pri banketu na Žofinskem otoku dne 16. julija: ta shod ni poslednja beseda, ampak da mu sledi krepko in neumorno delo in da bodo lahko rekli odposlanci narodov, ko se prihodnjič snidejo, da so že resno delali za lepšo bodočnost slovansko! Poletno zasedanje državne zbornice se je v petek zaključilo. Sprejet je še melijoracijski zakon, nadalje zakon o povišanju in vrejenju plač državnim uslužbencem ter zakon o podržavljenju Severne državne železnice. Velike važnosti za kmetijstvo je melijoracijski zakon. Zviša se namreč letni državni prispevek za vodne zgradbe na osem milijonov kron. Novi zakon ne dela nobenega razločka med deželnimi zgradbami in zgradbami okrajev in občin. Vendar pa se bo dovolila državna podpora le tedaj, ako poljedelsko ministerstvo dovoli načrt in proračun za vodno zgradbo. Sprejel se je tudi zakon glede trgovskih uslužbencev. * Volitev treh novih podpredsednikov v državni zbornici se je preložila na Za Inserate se plačuje od vsake petit-vrste po 20 vinaijev za vsa-kokrat: za večje inserate in mnogokratno inseriranje znaten popust. jesen. Med majhnimi skupinami v državnem zboru je namreč v zadnjem trenutku nastal razpor; Rusini bi radi imeli jednega podpredsednika iz svojih vrst, tudi Italijani in Rumuni niso bili zadovoljni z Jugoslovanom. Predlagal se je od rnsinske strani turnus, t. j. da bi vsako leto bil izvoljen drug podpredsednik iz malih skupin, in sicer bi naj bil letos Italijan, drugo leto Rusin, potem Hrvat, Slovenec itd. Šusteršič je vstrajal pri Pogačnikovi kandidaturi in tako se je volitev razbila. Nekateri listi pišejo, da je dejstvo, da so se vsi Jugoslovani zjedinili za Pogačnika, znamenje, da se oba jugoslovanska kluba zbližujeta. Zaradi nekih slovenskih dopisov šmarske sodnije, ki leži nota bene v popolnoma slovenskem okraju šmarskem, pripravljajo nemški državni poslanci velikansko akcijo in groze z ognjem in mečem. Deloma je to prav: naj pride enkrat pri nas uradniško vprašanje in vprašanje uradnega jezika energično v tek. Morda se le tuintam kaj zboljša. Drobne politične vesti. Proti poslancu Grafenauerju se oglašajo ostri glasovi v „Korošcu" in „Slov. Narodu". Korošci so zlasti ne-voljni na Grafenauerja zato, ker je umaknil, oziroma ni niti vložil nujnega predloga glede jezikovnih razmer pri koroških sodiščih. Šusteršičevemu klubu se predbaciva, da se ga je sicer z nemške klerikalne strani pozvalo, naj imenuje nekatere uradnike, ki bi bili sposobni za delavsko ministerstvo, a klub po svojem posvetovanju tega ni storil, ker bi moral imenovati uradnike — naprednega mišljenja. Poletno zasedanje državne zbornice se je pričelo dne 2. aprila. Zbornica je imela 54 sej, vloženih je bilo 140 nujnih predlogov, 3700 interpelacij in 910 izvirnih predlogov. Ministri so odgovorili seveda le na majhen del interpelacij, večina se je rešila pismeno. Dopisi. Iz LaSkega trga. Povodom sklepa šolskega leta vršila se je dne 14. julija veselica tukajšnje slovenske ljudske šole. Prijatelji slovenske mladine skušali so z združenimi močmi pripraviti šolski deci dan veselja, dan zabave. In v zadoščenje vseh sotrud-nikov smemo mirnim srcem reči, da se jim je vse kar najbolje posrečil)! Z občudovanja vredno spretnostjo, z neko le pravemu slovenskemu mladinoljubu prirojeno ndanostjo se je skušalo vstre-zati raznim željam šolarjev ter narediti veselico res vsestransko veselo. — Le to je kalilo veselje vsem zavednim Slovencem, da se na slovenski šoli nameščeni učiteljici skoraj izključno in z divnim zadovoljstvom poslužujete bla- žene nemščine, tndi če jima ni potreba. Gotovo spoštujemo tndi mi vsakega poštenega človeka, četndi ni ravno Slovenec; a da bi se na slovenski šoli nastavljale le take učne moči, kojim je pač dobra slovenska služba — Slovenec in slovenski jezik pa zoperna, s tem se pač nikakor ne moremo prijazniti! Kako naj ljubi slovenski otrok svoj materni jezik, videč, da ga zaničuje njegov učitelj in se poslužuje raje tujega, njemu neznanega jezika? Kako naj ima otrok veselje do učenja, videč, da mu je učitelj le--tujec, kojemu torej poučevanje ni vzvišena naloga, ampak le sredstvo, s katerim pride on sam do kruha . . . Kdaj pač bo smela tndi slovenska šolska mladina pričakovati od vseh svojih učiteljev prave ljubezni, kdaj pač bode zasijala slovenskemu narodu boljša, lepša bodočnost? —: t-- Dne 15. julija imela je tukajšnja ponemčevalnica svoj »šulfest". Da so šolarji — skoraj izključno otroci slovenskih starišev — ta dan malo pohajali in se, če tudi slovensko med seboj govoreč — nemščine, vsaj pravilne, tudi prireditelji ne znajo — našemili s hrastovim perjem in drugimi »potrebnimi znaki", da so se udeležili »veselice" tudi nekateri ljudje, ki bi bilo bolje, da bi doma za mrzlo pečjo ostali ali pa si v tem vročem poletnem času šli v Savinjo hladit svojo glavo, to so pač glavne zanimivosti tega dne, vse drugo cenjenih bralcev ne more zanimati. Iz mariborske okolice. Pavje perje. V neki basni čitamo, kako si je sraka nabrala pavjega perja, se ž njim nakitila ter se obnašala ošabno kakor pav, kar pa jo je stalo nazadnje njeno lastno perje. V novejšem času pa je nekdanjo srako začel posnemati tudi naš domači »Pišek"; tndi ta se je začel lišpati s tujim • perjem, seveda brez nevarnosti, da W prišel ob lastno perje, ker ga še nima-)V/ i alipa presneto malo. t- »Slov. Gosp. V ki natančno poroča, če je kateri njegovih poslancev v državni zbornici kihnil, če mu je nehote ušla kakšna preglasna beseda ali če ga je slučajno zadel pogled kakega ministra, če ne celo pogled ministerskega predsednika, poročal je, da je poslanec Pišek izpo-sloval podporo za kmetijsko zadrugo v Račjem in potem, da je isti poslanec dobil vlak, ki vozi okoli 2. ure pop. iz Maribora v Ptuj. Te pridobitve so popolnoma neresnične in čudno je glasilo stranke, ki priobčuje take »pridobitve" svojih poslancev, še bolj nesramna pa je stranka, ki se poslužuje takih sredstev, da bi povzdignila svoj ugled in ugled svojih poslancev. Zadeva teh dveh velikanskih pridobitev poslanca Pišeka je namreč v resnici taka-le: Da bi se bil poslanec Pišek potegoval za podporo imenovani zadrugi, bilo bi čisto naravno, saj je on član te zadruge, gre se tedaj za njegov lastni žep. Podpore pa ni pridobil on, ampak načelnik Zveze kmet. zadrug na Štajerskem gosp. Barta. Največ skrbi, truda in potov v tej zadevi pa je imel g. M. Grizold v Račjem. Pišek ima samo to zaslugo, da je v ministerstvu posredoval, da se je ta zadeva prej rešila. Če bi bil g. Pišek res izposloval to podporo, zakaj pa se je potem hodil v družbi z g. Grizoldom in Mlakarjem iz Brezni osebno zahvaljevat g. Barti ? Za lastne zasluge se vendar ne zahvaljujemo drugim. Ravno tako je z vlakom, ki je prej okoli 2. ure popoldne vozil iz Maribora v Ptuj samo ob nedeljah in praznikih, od 1. maja 1.1. pa vozi vsak dan, kar je za prebivalce ob dotični progi velike važnosti. Pri tem vlaku ima poslanec Pišek še manj kot nič zaslug, ker se je baje pri neki priliki izrekel, da tega vlaka ni mogoče dobiti, vsaj njemu ne. Vendar so jga pa dobile občine, ki so pri tem intefeso-* . vane, na čelu jim občina v" Framu, ki je na inicijativo tamošnjega mnogo-zaslnžnega nadučitelja g. Pirkmajerja začela vso akcijo. Gospod nadučitelj je dal inicijativo, sestavil prošnjo ter storil vse mogoče korake v dosego tega prepotrebnega vlaka, kar mu je povzročilo mnogo skrbi, truda, potov in stroškov, a dosegel je, česar državni poslanec Pišek ni mogel doseči. 6e se imamo tedaj za vsakdanjo vožnjo tega vlaka komu zahvaliti, imamo se 'zahvaliti edino imenovanemu gospodu nad-učitelju, kateri je s svojim vsestranskim znanjem, neutrudljivim delom in energičnim nastopom dosegel ža Fram in okolico že več, nego poslanec Pišek za ves svoj volilni okraj. Seveda, »Slov. Gosp." lahko natveze svojim bralcem kar jim hoče, saj jim je „S1. Gosp." — evangelij. In če se take zaslage drugih, delavnih in požrtvovalnih mož, ki so pa preskromni, da bi se pred svetom hvalili, v tem non plus ultra lažnjivem listu pripišejo njegovim poslancem, je »Kmečka zveza" zopet za nekaj časa rešeUa. S časom se že zopet; najde kaj noVega, s čem se nakrmi svoje verne, brumne ovčice. Sedaj pa šele nekaj besed g. poslancu Pišeku. Je-li g. poslanec dotična poročila povzročil sam, ali pa so jih povzročili njegovi pristaši brez njegove vednosti? V obeh slučajih igra g. poslanec žalostno vlogo. Ce je povzročil poročila sam, je to nesramnost,! če so jih pa povzročili njegovi kompanjoni, bila bi njegova sveta dolžnost, povedati resnico. Poznali smo poslanca Pišeka kot poštenega, resnicoljubnega, neustrašenega kmeta, Misli li g. poslanec, da se mora kot kmečki, na katoliški podlagi izvoljeni poslanec te svoje prejštaje kmečke poštenosti otresti, se je sramovati? Tdmoj Sicer, da bi gosp. Pišek marsičesa llne j storil, oziroma marsikaj storil, ko bi bil v resnici pravi, neodvisni kmečki poslanec, kar pa ni, ker mora v svojem dejanju, nehanju in — molčanju po otročje ubogati svojega generala, kateri pa ima o poštenosti očividno zmedene pojme. Glejte torej, gospod poslanec, da se vam s tem pavjim perjem, ki ga sedaj nosite, ne izruje še isto malo vašega pristnega perja, ki ga še imate. Iz Št. Ruperta nad Laškim trgom. V zmislu § 19. thik. zakona zahteva podpisani, da sprejmete sledeči popravek z ozirom na Vaše poročilo »Iz Šentruperta nad Laškim trgom" V Štev. 76. Vašega lista z dne 8. jul. 1.1.: Ni res, da sem gdč. I. Drstvenšek, učiteljici v Št. Rupertu, odvzel gratis sedež v cerkvi zato, ker se je predrz-nila dne 14. aprila 1.1. izpovedati pred sodiščem čisto resnico zoper mene, res pa je, da sem to storil zato, ker je takrat izpovedala tudi neresnična dejstva in delala neumestne opazke; nadalje ni res, da sem g. nadučitelju odvzel cerk. sedež ob drž. zborskih volitvah in iz političnih ozirov, temveč res je, da sem mu cerkv. sedež odvzel vsled njegovih opetovanih napadov mene v časnikih in ovadb na višjo duhovsko in svetno oblast; nadalje tudi ni res, da sem njemu lani pred Božičem drugič ponujeni gratis sedež letos zopet odvzel, ampak res je, da tega nisem do danes še storil. Slednjič ni res, da sem nekaj dni pred Božičem milostno dovolil, da sme g. soproga nadučitelja tukaj rabiti cerkv. gratis sedež, temveč res je, da sem stavil za to pogoj, naj opusti od novega leta „neki" časnik, toda odgovor je bil, da ona časnika ne more opustiti, ker je »najzanimivejši". A. Mojžfšek, župnik. Iz Neba. Kakor se j« uže v »Nar. listu" poročalo, ustanovilo se je na Ljnbnem v Savinski dolini tako- zvano »Veteransko društvo" pa žalibog ■, . . • - . i z nemško komando. Ko bo to društvo nastopilo bo menda sledeči vspored; 1. Na predvečer streljanje z deskami in latami (po hrbtu) in bodo goreli kresovi na Ljubnem in v sosednih občinah (v kuhinji) ter bode razsvetljava trga (v Podpečanovem keldru). 2. Na slavnostni dan: sprejem gostov in društev tam v zabreškem grabnu ob farovškem gozdu, na to se pomika cela procesija v trg Ljubno, kjer se bodo gostje sprejeli kakor zaslužijo; zajuterk bo v sredi bistre Savinje pod mostom, nižje doli pod batlnovim jezom pa se bodo prodajale sladčice kakor: senca od bele kobile, kijeva mast, od stare lese škripanje itd. to pa le pod pogojem, če bo Ledeničar in njegovi gostje v to privolili. Nato jo vdere cela druhal preko Gornjegagrada za Dreto, kjer bo pri konjedercu v Šmartnem slavnostni obed ter bo imel načelnik slavnostni govor: »Pruski most do Adrije"; potem se pa bo reklo „Abmarš" —. Med tem bo svirala godba »Škripanje z zobmi". Vrli Ljubenčani, tržani, so prošeni, naj okinčajo svoje hiše z zastavami; dobre so tudi stare štorje od vozov, samo naj bo zapisano na njih »Heil". Tudi naj postavijo maje in tiste okinčajo z frankfurtarcami samo naj maji tako stojijo, da bodo korenine iz zemlje molele, vrh in zastava pa v zemljo. Vsi vrli slovenski rodoljubi pa so prošeni in opozorjeni, naj se tisti slavnostni dan za gotovo te redke slavnosti vdeležiti blagovolijo. A pazi naj vsaki, da prinese seboj vsaj par bukovih polen in če bi tistih ne bilo, so tudi gabrove za rabo. Ravno tako opozorimo Gornje-grajčane in Zadrečane naj se z tistimi posebno za »Abmarš" dobro preskrbijo. Slavnostni dan pa se bo pozneje naznanil. Nekdo. Druge slovenske liste prosimo, da to vabilo ponatisnejo. Štajerske novice. — Imenovan je ravnatelj celjske gimnazije gosp. Klemen Proft vladnim svetnikom. — V Gradcu je umrl dvorni svetnik dr. Fohn, brat znanega celjskega prof. Fona. — Prestavljen je poštni asistent Kari Dobršek iz KOflacha v Maribor. — Kegljanje na dobitke v prid Ciril-Metodovi šolski družbi V »Skalni kleti" pri Celju se je [včeraj zaključilo. Kegljanje je imelo lep uspeh: vrglo se je čez tisoč serij po 20 vinarjev. Prvo darilo je dobil g. Štibernik iz Pečovnika, drugo g. dr. Z., tretje g Šparhakl. G. Orešnik je dobil krasno uro v lepi statui, ker je imel največ serij. Darila je razdelil zvečer na kegljišču gospod dr. Gvido Sernec s krasnim nagovorom. — Slovenski celjski obrtnik za našo šolsko dražbo. Brivec g. Rudolf Anderwald v Celju je obljubil, da bo kolkoval vsako naročilnico (listek za abonma) z 10 narodnimi kolki. Cena naročilnici se bo torej zvišala za 20 v. Vsa čast obrtniku, ki skuša na ta način pridobiti družbi novih virov dohodkov. Iz Ostrožnega. Bralno društvo v Gaberju je priredilo včeraj na Ostrožnem pri g. Fazarincu z gledal, predstavo, ki je pa bila zelo slabo obiskana. Mnogo je bilo vreme krivo, povrh tega pa so klerikalci zvabili večino kmečkega ljudstva na Lopato, kjer so priredili tudi neko gledališko predstavo. Šli so tje tudi celjski »čuki" v kroju; z njimi je šel celjski vikar Gorišek. Neke gospodične so jim zaklicale »živijo", »čuki" pa so odgovarjali »Halt's Mani". To je katoliška izobraženost in — slovenska zavednost »čukov". Vikarju Gorišku služi ta nastop v posebno čast! — Dijaški zlet „Prosvete" v Prago se priredi ta teden. Odhod iz Ljubljane dne 24. julija ob 7. ari zjutraj. Vrnitev 5. avg. na Bled. Zadnji rok je do 22. t m.; takrat se mera že vposlati 16 K za vožnjo v Prago in nazaj. Vrnitev se vrši čez Dunaj. Poskrbljeno je za ceno hrano in brezplačna stanovanja v Pragi. Za dijakinje se pelje posebna gardna dama z izletnicami. Videti bo marsikaj lepega, zatorej na noge, dijaki in dijakinje! — »Jančarja" Meška izigravajo sedaj pri »Slov. Gospodarju" proti dr, Ploju. Tukaj je treba pripomniti, da v ormoški okolici »jflnčar" ne pomenja nobene psovke, ampak znači v tamošnji govorici le »volarja" to je srednjega kmeta, kakor znači »konjar" večjega in »kravar" malega kmeta, nagornjaka ali želarja. Čudno se nam samo zdi, da so Meško sramuje biti »junčar; igral bi seveda rajše »gospoda poslanca", hodil v Gradec po mastne dijete in svoje tovariše kmete farbal z lepimi besedami, dosegel pa pri j vladi in Nemcih — ničesar. Zakaj bi ne bili odkritosrčni, »jiinčar" Meško? Najbolj oškodujete kmete, ako se jim vsiljujete tam, kjer je treba drugačnega moža kakor ste vi. Pustite zatorej politiko pri miru, tisto bodemo že opravili brez vašega »sodelovanja". — Na »bratstvo" trka »Slov. Gospodar" vselej, kadar se gre proti slovenskemu narodu, proti kaki dobri narodni napravi vprid nenasitnim klerikalcem na Slovenskem. Sedaj se zaganja v g. Kečka, ki ima trgovino v družbini hiši na Mati zato, ker ne prodaja klerikalnih vžigalic, ki so sicer tudi slabe, da se Bogu smili: No, ta bi še bila lepa, da bi šolska dražba pustila prodajati v lastni hiši vžigalice, katere delajo konkurenco njenim lastnim! — Dijaški izgredi r Ljubnem na Zgornjem Štajerskem. Minul teden so se vršili veliki dijaški izgredi v Ljubnem. Popolnoči je namreč nekdo na mestnem trgu ustrelil z revolverjem. Ker so bili takrat na ulicah le štirje poljski visokošolci tamošnje rudarske akademije, jih je policija povabila v stražnico, da se legitimirajo. Takoj so zadoneli po mesta klici »Burschen heraus" in v trenutka se je zbralo pred mestno hišo do 200 radarskih akademikov raznih narodnosti, ki so šiloma vdrli v stražnico. Policijski nadzornik je pa dal zapreti vrata in proglasil 60 visokošolcev za aretirane. Zaprti dijaki so pa jeli vse razbijati, zunaj stoječi tovariši so pa naskočili vrata in okna ter jih razbili. Dasi j« ukazal župan vse, ki so se legitimirali, spustiti, so dijaki razsajali pred ro-tovžem do belega dneva. Razgrajači se bodo zagovarjali za svojo neumnost pred sodnijo. — Jubilejna mlekarna v Št. Juriju ob Jnžnf železnici imenitno posluje. Meseca junija je izplačala 1100 K za mleko, kar je vočigled sedanji suši zelo veliko. Mlekarna dobiva sedaj redno od 40 posestnikov mleko. Obljubljena ji je ža tndi zdatna podpora, da si bo mogla postaviti lastno poslopje. To je gospodarsko delo naprednjakov, ki kaj izda in je več vredno ko puste fraze klerikalcev. Klerikalna mlekarna je pa samo na papirju; še za jedne žgance ji nikdo ne da mleka. Častitamo na uspehu. — Nemška zmaga. Nemškutarji so zmagali minul četrtek v trdo slovenski občini Slovenji Plajberg na Koroškem. — Ustmeni zrelostni izpit se je pričel danes na celjski veliki gimnaziji. Pripuščenih je k zrelostnemu izpitu 56 kandidatov; 4, ki so se udeležili že pismenega izpita, so padli v semestru. Predseduje deželni jšolski nadzornik Lampl. i — Maturo na ljubljanskem moškem učiteljišču so naredili sledeči gg. kandidati iz Štajerskega: Fran Levstik iz Oplotnice, Iv. Mihelič iz Št. Jnrja ob Ščavnici, Kari Sovre iz Celja, Ferdinand Šentjurc iz Hrastnika (z odliko) in Ivan Zemljič iz Rado-merja. — Društvo autonomnih in za-družnih uradnikov. Počasi kapljajo izjave slov. okr. zastopstva za imenovano društvo. Naj bi se izjavljale tudi večje občine, da bi društvo prišlo prejkoprej na noge. — Praško jubilejno razstavo je obiskalo do sobote 18. julija en milijon obiskovalcev. Kakor znano, je odšla v Prago tudi večja skupina Slovencev; v Taboru so bili Slovenci navdušeno pozdravljeni. — Dr. Korošec v Slivnici. Drž. poslanec pater Korošec je na shodu v Slivnici govoril, da je treba tamošnjemu naiprednemu županu, kateri pa je pameten mož in splošno priljubljen, spod-nesti stolec. Jezilo ga je menda, da se mu g. župan ni prišel klanjat. No želja se mu ne bo tako kmalu spolnila: Slivničani že vedo, kdo jim dobro župani in ne potrebujejo nobenih svetov in hujskarij. Korošec se naj raje po-brini za to, da bo vlada enkrat tudi upoštevala njegove glasovite šolske rezolncije! — Umrla je na Vranskem v soboto gospodična Fani Šentakova iz znane odlične narodne rodbine na Vranskem. N. v m. p.! — Pretep. V soboto ponoči je nastal1 pred Narodnim domom v Celjn pretep. Teplo se je več vročekrvnih mladih Nemcev zaradi nekega diekleta. Tepež je trajal cele pol ure predno je prišla policija mirit. Trebalo bi pač, da bi naša policija ponoči ne stražila samo kavarne »Merkur", temveč tudi ostale dele mesta. Na Jožefovem trgu je vobče večkrat nemirno. Saj še ni tako dolgo od tega, kar je prišlo med vojaki, pravijo, da so bili celo častniki, do . pretepa pred Jakovi če vo hišo. Torej več pozornosti po celem mestu, saj vsi meščani enako plačnjejo davek! — Sestanek Šentjurčanov in dmarjanov na Grobelnem. Vsled dežja ta sestanek, katerega sta prirediti moška .in ženska podružnica Ciril-Metodove družbe v Št. Jurju, ni uspel tako lepo kakor bi bil drugače. Vendar pa. je bilo občinstvo popolnoma zado voljno z lepim petjem priznano dobro šolanega šentjurskega pevskega zbora, šmarski tamburaši so se tudi kaj vrlo postavili. Šentjurska in šmarska požarna bramba ste prišli korporativno, razun tega pa še mnogo drugega občinstva. — Poročila, sta se dne 18. julija v Ormoža gospodična Marica Petovar, hčerka vrlega ormoškega odvetnika dr. Petovarja in gosp. Franc Košar, davčni asistent v Rogatcu. Iskrene častitke! — Hmelj pada na trgih v Žatcu in Norimberku v ceni, ker je zadnji čas povsod deževalo in so si hmeljišča odpomogla. — Za sp. realko v Ftirstenfeldu je že dovolilo finančno ministerstvo potrebna sredstva. Štajerski Nemci •bodo imeli sedaj 5 realk, Slovenci nobene. Vspeh Koroščevih šolskih resolucij! — Suša se letos kaže tudi na Zg. Štajerskem. Poroča se od ondot, da je bilo letos dosti manj sena ko druga leta in da tudi nelbo otavej — Slovensko veselico v Wildal-penu (bi. Marijinega Celja) na Zgor, Štajerskem so priredili minul četrtek slovenski delavci iz Kobarida na Goriškem. Slavnost, katere se je udeležilo nad 500 ljudi, se je vršila popolnoma mirno. ... — Savinjsko učiteljsko društvo zboruje v četrtek, dne 23. t. m. ob 2. uri popoldne na Gomilskem. Dnevni red: 1. Naznanila predsedstva. 2. JPo-ročilo blagajničarja. 3. Volitev delegatov za glavno skupščino »Zaveze". 4. Potovanje na severni tečaj, predava, s pomočjo skioptikona tov. g. I. Jakše. 5. Nasveti in predlogi. — Za prepoved izvoza krme, se zavzemajo ogrska kmetijska društva. Vlada pravi, da čaka na eventuelno izpremenitev vremena. Če bo mnogo dežja, potem ni upanja na prepoved. — Čehi kot vzgled. V neki vasi na Češkem je samo nemška šola. Zato so ostali otroci čeških roditeljev doma. Okrajni šolski svet je dotične stariše naznanil. Ti so izjavili, da ne puste potujčiti svojih otrok in da jih poučujejo zato doma. Zdaj je češki deželni šolski svet določil, da se smejo otroci doma učiti, morajo le napraviti na koncu leta izpit v češkem jeziku. — Iz Ljutomera se nam piše: Dne 15. in 16. avgusta se vrši velika sokolska slavnost v Ljutomeru. Poleg narodnih gostilničarjev hočejo baje tudi nekateri nemškutarski ali vsaj ne zanesljivo naši pripraviti svoje gostilne za goste. Obiskovalci slavnosti naj po-sečajo le one gostilne, ki bodo okrašene s trobojnicami, vsem drugim pa najstrožji bojkot! — Slovenska Matica. Poverje-ništvo za okraj Jarenino je prevzel g. učitelj Milan Šprager v Št. itju v Slov. gor. — Učiteljska mesta hI na V brežiškem političnem okraju so razpisana sledeča tičiteljska mesta: na trorazrednici Kozjem 2. pl. r. mesto nadučitelja, štirirazrednici v Dobjem, 2. pl. r., na trirazrednici v Prevorju, 2. pl. razr., na trorazrednici v Št. Vidu pri Planini, 3. pl. r., na dvorazrednici pri Sv. Antonu, 2. pl. r., na štirirazrednici v Kapelah, 3. pl. r., po jedno definitivno ali prov. mesto učitelja; na petrazred-nici v Št Petru pod Sv, gorami, 3. pl. r. dvoje def. ali prov. učiteljskih mest; na štirirazrednici v Sromljah 2. pl. r. in na dvorazrednici v Zdolah, 3. pl. r., def. mesta nčitelja. Prošnje povsod do 31. avg. — Gostija s pretepom. 12. febr. letošnjega leta se je vršila pri Bratuši v Obrežu bi. Središča gostija. Zvečer so prišli vaški fantje ogljarit ali kakor se pravi v tamošnjem narečju »pome-lajit". Med „pomelaji" so bili "tudi 20 letni Kari Škrinjar, 35 letni Andre} Dogša, 22 letni Janez Šalamun, 20 letni Andrej Herg, vsi posestniški sinovi in 32 letni hlapec Ignac Kos. Ko so se najedli in napili, pa so začeli gostom zabavljati in konečno je prišlo do prav veselega pretepa, kateri pa je imel za posledico nekaj krvavih glav. Mariborsko sodišče je zato 16. jul. obsodilo Škrinjarja k 6, Dogša k 7, Šalamuna k 4, Herga k 2 in Kosa k 2 mesečni ječi. No ti bodo imeli čas premišljevati, svoje »pomelajenje". — Splošen kmečki shod prirede nemški kmečki poslanci vseh strank meseca septembra v Gradcu. Razpravljala se bodo važna kmečka vprašanja. Pri nas seveda takega skupnega shoda ne bi bilo možno prirediti. Opozarjamo pa še enkrat podružnice štaj. kmet. družbe, naj po našem nasvetu prirejajo sedaj nepolitične kmečke shode, da se lahko ljudje prosto razgovore glede ^uše in glede sredstev za odpomoč proti pomanjkanju krme. — Iz Maribora. Poročali smo v št 76. in še prej v št. 73 našega lista, da je prišla kamnoseška tvrdka A. Gaiser v Mariboru v konkurz, kar pa ni resnično temveč obstoji tvrdka še prejkoslej nadalje. Obžalujemo, da smo priobčili to vest dopisnika, ki je bil slabo poučen. t — ,Čukov4 je ve« nego ,sokolov4 piše »Slov. Gospodar". K temu pripomnimo samo to: 37 slovenskih sokolskih društev šteje sedaj 3932 članov (večinoma v kroju) z 856 telovadci in 95 telovadkami; povrh tega je še naraščaja 748 mladih telovadcev in 98 telovadk. »Čukov" je sedaj vseh po »Slovenčevem" poročilu nekaj do 600; a med temi 600 »čuki" je gotovo komaj 100 dobrih telovadcev, drugo je pa materijal, ki se da porabiti samo za parado in za pretepe. Torej, gospodje, le ne preveč samohvale! — Trpinčenje vojakov v nemški armadi. Minole dni je bila kazenska obravnava proti celi vrsti gardnih podčastnikov, ki so na prav bestialen način trpinčili vojake. To je bivšemu artilerijskemu polkovniku Gadke ju dalo povod, da je v »Berliner Tagblattu" priobčil članek o tej stvari. Gadke, ki se je pod svoj članek podpisal, pravi, da se v nobeni armadi na svetu tako živinsko sirovo in sramotno ne trpinči vojaštva kakor ravno v nemški. Take bestialnosti, take krutosti in sramot-nosti so povsod nemogoče. Primerijo se vsakovrstne sirovosti in trpinčenja tudi drugod, a na Nemškem so kar v navadi. Polkovnik Gadke pravi, da se v nemški armadi ne vzgajajo vojaki, marveč »pretepeni psi" in zahteva, naj se za take predpostavljence, ki vojake trpinčijo, uvede kazen s palico. Če mož, ki je v vojaški službi osivel, ime-npje nemške vojake »pretepene pse" in zahteva, da naj se podčastnike s co uči človeškega čuta,; potem si tje^lahko misliti, kake razmere morajo v nemški armadi.^ Da, nemška Jpltura rodi čudne sadove. • — Iz Trbovelj pišejo »Napreju": se vrta tunel za premogokopno industrijsko železnico, pri čemur je v rabi strojni električni sveder. Delavci pri gradnji tunela morajo stati pol metra globoko v vodi, električni tok je .pa premalo izoliran. Dasiravno mora vsak izvedenec vedeti, da je nesreča vsak hip mogoča, vendar ni podjetje poskrbelo za potrebne varnostne naprave. — Ali ni nobene oblasti, ki bi društvo na to opomnila? Zveza narodnih društev na Štajerskem in Koroškem. — »Klub naprednih slovenskih akademikov44 v Celja se je konštituiral sledeče; Predsednik: t. cand. iur. Milko Hrašovec, podpredsednik: t. stud. iur. Anton Kosi, blagajnik: t. cand. iur. Kari Laznik, tajnik: t. cand. iur. Vojteh Hočevar, knjižničar: t. cand. iur. Matej Suhač, namestnik: t. cand. iur. Viljem Šribar, računska preglednika: t abs, iur. Ivan Krašek in t. cand. iur. Leo-Vičar. Droge slovenske dežele. — Odkritje nagrobnika in spominske plošče Simona Gregorčiča. »Osrednji odbor za Gregorčičev spo menik" je sklenil, da se praznuje dne 6. septembra 1908 odkritje spominske plošče na rojstni hiši na Vršnem in nagrobnika tam gori pri Sv. Lovrencu pod sivim Krnom, odkritje skromnega znaka hvaležnosti slovenskega naroda napram geniju velikega pesnika. Spominska plošča in nagrobnik sta delo slovenskega umetnika Bitežnika Gorici, omogočila pa je to delo požrtvovalnost častilcev Gregorčičeve Muze. Slovesnost se bode vršila v skromnem slogu in sicer po sledečem vsporedu: ob 9. uri zjutraj odkritje spominske plošče na Vršnem, ob 11. uri dopoldne pa odkritje nagrobnika na pokopališču. Na obeh krajih bode kratek slavnostni govor (govornika gg. dr. Ozvald in dr. Sorli) in pevci zapojo nekaj Gregorčičevih pesmi. K tej slavnosti so vabljene vse Slovenke in vsi Slovenci. Vršno je približno na sredi med Tolminom in Kobaridom. Udeležniki, ki pridejo po železnici, istopijo na postaji Sv. Lucija-Tolmin, odkoder lahko dospejo do Vršna deloma z vozom ali pa peš. Tudi od Trbiža čez Predil se lahko pripelješ s pošto do Kobarida. Slavnost se konča okoli poldne. Najprimernejša kraja za obed sta prijazna trga Kobarid in Tolmin. — Častniki ob italijanski meji. V Červinjan na Goriško prihajajo sedaj pogostoma častniki raznih strok na poučno potovanje. Te dni se je mudilo tam 20 ogrskih honvedskih častnikov. — V morsko kopališče Gradež so napeljali telefonsko zvezo. — Umrl je v Grabštanju na Koroškem kočar Astaj. Dočakal je lepo starost 90 let. !»'*> — Županom v Prevaljah na Koroškem je bil izvoljen Pristov. G. Pristov je napredni Slovenec. Vsled razpora v slovenskih vrstah je voljenih nekaj nemšutarjev. — Sokolsko društvo se snaje tudi v Železnikih na Kranjskem. To je veselo gibanje. Posnemajmo mi Štajerci! Kaj je na primer s telovadnim odsekom »Murskega Sokola" v Središču? — Bombo so - našli v noči pred slovensko slavnostjo v Gorici na oknu nekega krojača v ulici Formica. Sumijo, da je zločinec položil bombo samo začasno na okno, da bi jo skril, a jo je mislil porabiti drugi dan proti Slovencem: ■ >t * ' ,W;r .-! - . —. Zrelo grozdje sta našla žo posestnika Mrevljin in Cotič v svojem vinogradu pri Dornbergn na Goriškem. — Stavka se je pričela V papirnicah drnžbe Lejrkam-Josefstal v Medvodah in Goričanih na Kranjskem. — Glede slovenske javne ljudske šole v Trstu sta posredovala pri mi-nisterskem predsedniku Becku poslanca dr. Ploj in Ryb£F. Dobila sta povoljna pojasnila. Upati je torej, da se tamošnja Ciril-Metodova ljudska šola kmalu po-državi. — Strela je ubila na Kontovelju pri Trstu zakonski par v njunem stanovanju. Sedela sta v kuhinji pri ognjišču. — Sneg je zapadel minulo sredo Grintovec in Kočno v Kamniških planinah. — »Sokol44 se snuje v Ajdovščini na Goriškem. Ustanovni občni zbor se vršil včeraj. — Dva brata sta utonila v Dravi pri Žvabeku na Koroškem. Svetovne vesti. — Srebrno poroko je obhajal 16. julija t. 1. poljedelski minister dr. Ebenhoch. — 20.000 nčiteljie imamo v Avstriji. V primeri z moškimi učnimi močmi jih je 28%- — Sodnijska razprava proti Eulenburgu se je morala prekiniti, ker je knez nevarno zbolel. Sodijo, da bo prej umrl kakor bo mogoče nadaljevati razpravo. - 700 delavcev je odpuščenih zaradi stavke v tovarni za usnje v Brnu na Moravskem. — Ponesrečen zrakoplov. V Gra-vemundu je ponesrečil zrakoplov »Hamburg", ko so se nameravali izkrcati zrakoplovci. Čoln je zadel na streho neke hiše. Dva zrakoplovca, bar. Pohl in trgovec Sarninghausen sta nevarno ranjena. Poškodovana nista trgovec Schwarz in zrakoplovov vodnik, carinski tajnik Thurein. Na streho je zanesel zrakoplov močan vetrov sunek, kar jo bila še sreča, ker bi bil drugače povozil zrakoplov lubeški vlak. — Grozovit umor se je dogodil v bližini češkega mesta Žateca. 18 letno deklo Marijo Engl je poslal njen gospodar dne 28. junija v neko bližnjo vas, kamor pa ni prišla. Ko so jO pogrešili in šli iskat, so jo našli v gozdu obešeno na nekem drevesu. Truplo je bilo vse razrezano, glava popolnoma razbita, pod visečim truplom pa je bila na tleh velika mlakuža krvi. Kakor se naslučuje, so dekle napadli v gozdu trije potepuhi ter jo najprej posilili. Usta so ji zamašili, da ni mogla klicati na pomoč. Ko so zadostili svoje strasti so dekletu s kamenjem razbili glavo in vse trtmlo razrezali z nožem ter jo obesili na drevo. Trebuh je po-rezan počrez. Osnmnjene zločince so nekaj časa sledili, a potem je sled popolnoma izginil. — Obesili so v Hamburgu nekega Ranta, ki je izvršil roparski umor na vdovi Jurk. Do zadnjega trenutka je zatrjeval svojo nedolžnost in vpil ter se strašno branil stopiti na morišče. Z* veliko silo so ga vendar prignali do cilja. — Močerad v ustih. Na Češkem sta delala zakonca na polju, in sta pustila otroka blizu sebe na tleh. Cez nekaj časa je začel otrok jokati. Mož je rekel ženi, naj pogleda, kaj je otroku. Žena je odgovorila, da ima le še nekaj malega opraviti. Ko je potem stopila k otroku, je zapazila, da mu je zlezel močerad v usta ter otroka zadušil. Žena je zavpila in mož je prihitel. Ko je videl, kaj se je zgodilo, se je tako razsrdil, da je ženo ubil z motiko, ki jo je držal v rokah. — Bele sužnje. Ogrska je dežela, v kateri najbolj cvete trgovina z dekleti. To je v drugih deželah težko kaznjivo, a na Ogrskem to ni tako hudo, pogosto se sploh ne kaznuje, ker se s tem poslom bavijo celo sami ministri! Tako so dokazali bivšemu ministru Polonyju, da je bil mešetar z dekleti. — Iz Budimpešte izgine vsako leto do 12 tisoč deklet, ki jih odpeljejo v razne „zavode". A kjer so madjarske devojke od drugod! Javne hiše v južni Ameriki in po balkanskih državah so polne Magjark. Mešetarji služijo s tem blagom masten denar. Tako je lani dokazalo sodišče na Dunaju neki Riehl, ki se je bavila s tem poslom, da je imela na leto 300 tisoč kron dohodkov. Na Ogrskem najdete takšnih pijavk na vsak korak, ki prodajajo ljudsko meso. To je strašno, a še strašnejše je, ako so takšni trgovci z ženskim mesom zajedno voditelji naroda, kakor je to na Ogrskem, kjer zasedajo takšni ljudje celo ministerske sedeže. Loterijske številke. Trst, dne 18. julija 1908: 34. 22. 7. 82, 36. Line, „ „ „ „ 11, 82, 15, 78, 24. Dečka, kateri je izvršil 4 razredno ljudsko z dobrim spričevalom in je lepega vedenja sprejme za učenca v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun, trgovec, Marija Novaštifta pri Ptuju. 403 3-1 Malo posestvo išče se v celjski okolici ob vodi in pri gozdu, ne-predaleč od železnice, hišica s 4—5 prostori ter drugimi prostori za kmetijo in 2—4 glave živine. Ponudbe: Franjo Počkaj, Trst, Hotel Balkan. 402 6-1 mlad, vešč mešane stroke, posebno dobro izurjen manufakturist, želi mesto takoj ali tudi pozneje pre-meniti; kje, pove upravništvo lista. 405 3 1 (praktikant) kateri ima veselje do trgovske obrti, se sprejme v trgovini manufakturnega in špecerijskega blaga Franca Iglitscha v Ptuju. 395 3 3 Jsegamogočnega Gospoda volja je bila, da je danes ob pol 11. uri zvečer po kratki in mučni bolezni umrla predraga hčerka, ljubljena sestra, teta in svakinja, gospodična Fani 5entah-ova jim Pogreb predrage rajnice bode v pondeljek, dne 20. julija 1908 ob 6. uri popoldne iz hiše žalosti na župnijsko pokopališče na Vranskem. Sv. maša zadušnica se bode služila v župnijski cerkvi na Vranskem dne 2i. julija zjutraj. Predrago rajnico priporočamo vsem znancem v blag spomin in pobožno molitev. Na Vranskem, dne 18. julija 1908. Terezija Šentak, veleposestnica na Vranskem, mati. Minka Kramar, Poldi Svetina, Zinka Schwentner, Ema šentak, Mihaela Vrabl, Fina Schaur, sestre. Anton Svetina c. kr. notar v Pliberku, Kari Schwentner, župan na Vranskem, Ivan Kramar, učitelj na Vranskem, Janko Vrabl, c. kr. davčni oficijal v Celjo, FranC Schaur, graščak na Vranskem, svaki. Minka, Vladktf, Anton, Stanko, Franci, Ida, Pija, Poldi. Zinka, Kari, Mira, Slava, Franci, Lea, nečaki in nečakinje. 406 1 • • 'ii (m Savinski preiskan in preizkušen na ces. kr. poijedelj-skem pre-'zkuševališču na Dunaju. Savinski liker je pripravljen iz planinskih in gorskih zelišč, ter se priporoča kot krepčilni napoj v zdravstvene namene. Lastnik znamke VINCENC KVEDER Ž.".!^ 13 130—74 mi r ! /idsl <- r ,HiO