Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
s
Vse spise, v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
\
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja . . 10-— K pol leta .... 5'— „ četrt leta ... . 2-50 „ posamezne številke po 20 h.
Za oznanila je plačati od enostolpne petit-vrste, če se tiska enkrat . . 14 h „ „ „ dvakrat. . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h. Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telefon št. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativne stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53.160. Reklamacije so proste poštnine.
„Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem"
ima v nedeljo, 27. oktobra, ob pol 11. pred-poldne v celjski okoliški šoli odborovo sejo, h kateri vabi ne le odbornikov, ampak tudi druge tovariše kot goste, da se pogovorimo o jako važnih stanovskih zadevah. Posebno važna bo točka, kako naj reagiramo na napade Verbanda.
Na snidenje tedaj!
Vodstvo.
Občni zbor „Gorotana",
društva slovenskih akademikov in učiteljev, je bil v nedeljo, dne 6. oktobra, v Celovcu. Učiteljstvo se je odzvalo vabilu v obilnem številu, dočim je bila udeležba akademikov pičla.
Po predsednikovem pozdravu navzočih poroča tajnik o delovanju društva v preteklem letu, ki je bilo zadovoljivo. Denarno stanje je bilo tudi ugodno. Blagajnik se zahvaljuje vsem onim, ki so blagovolili poslati društvu knjig za knjižnice; ti so: »Prosveta« v Ljubljani, klub naprednih akademikov v Celju, g. Benedikt Poniž v Gorici i. dr.
Predsednik poudarja v svojem poročilu, da je glavni namen društva zbirati in organizirati v svojem okrilju slovensko dijaštvo in učiteljstvo in posebno zadnjemu nadomeščati stanovsko organizacijo, gojiti družabne stike, skrbeti za narodno pobudo in izobrazbo svojih članov, utrditi jih v narodnem prepričanju in ohraniti narodu.
Društvo »Gorotan« je pa tudi narod-no-obrambna organizacija. Težišče društvenega delovanja bo v prihodnje še bolj kot doslej v odsekih. Da društvo ne dobi one podpore, ki jo zasluži, je po njegovem mnenju vzrok, ker iz različnih razlogov ne kaže obveščati javnosti o vsakem njegovem koraku, nadieja pa se, da se bo društvu konečno posrečilo združiti v svojem okrilju vse slovenske koroške akademike in učitelje. Pomislekov proti vstopu ni najmanjših. Društvo se v svojem de-
lovanju skrbno izogiba vsemu, kar bi utegnilo nasprotovati načelom in prepričanju kateregakoli člana, pač pa hoče omogočiti skupno narodno delo tam, kjer je možno in potrebno.
Zanimivo je bilo poročilo načelnika šolskega odseka. Šolski odsek je z vnemo proučeval vprašanje reforme ljudske šole sploh in šolstva koroških Slovencev posebe, ter pripravljal korake za skupno rešitev tega vprašanja z drugimi poklicanimi činitelji. Prirejal je redne mesečne sestanke svojih članov, ustanovil pedagoško znanstveno knjižnico ter omogočil svojim članom udeležbo počitniškega tečaja »Slovenske Šolske Matice« v Ljubljani. V prihodnjem letu namerava prirediti tudi več roditeljskih sestankov.
Obrambni odsek si je stavil nalogo, ustanavljati mladinske knjižnice, zbirati in razpošiljati časopise ter izdajati na podlagi sprejetega književnega prpgrama knjižice narodno-vzgojne vsebine. Nadaljeval bo tudi izdajo razglednic in iskal društvu novih virov dohodkov. Nadalje hoče prirejati poučna predavanja in posvetiti vso skrb učiteljskemu naraščaju.
Za predsednika — vrstita se v tej funkciji akademik in učitelj — je bil izvoljen kand. med. Anton Janežič.
Da ima »Gorotan« vkljub svojemu omejenemu delokrogu vendar lepe in važne naloge, je razvidno iz predavanja o narodni vzgoji. Predavtelj-učitelj vidi smoter narodne vzgoje v tem, da vzgoji v posamezniku globok čut odgovornosti in zavest dolžnosti napram narodu, da zbudi v njem iskreno požrtvovalno ljubezen, iz katere se neprestano poraja veselje do socialnega dela. Globlja narodna vzgoja zahteva nadalje, da bo vse, kar je narodna književnost, narodna umetnost lepega in trajnega ustvarila, dostopno v primerni izberi mladini in ljudstvu. Omenja nedo-statnost sredstev, ki so potrebna za tako globljo narodno vzgojo. Pogrešamo v mladinski literaturi marsikaterega naših najboljših pisateljev, pogrešamo zanimivih životopisov, zgodvinskih in drugih spisov narodno-vzpodbudne vsebine in posebno tudi dobro ilustriranih knjig »sli-
kanic«, ki bi nadomeščale naši mladini nemški »Bilderbuch«; nimamo pa tudi dobrih stenskih slik, predstavljajočih narodne motive, narodne velmože itd. Priporoča učiteljstvu razširjati med mladino posebno »Zvonček«. Iz »Gorotana« naj izide inicijativa za ustanovitev »Mladinske Matice«. »Gorotan« pa naj izkuša tudi v lastnem okviru izvrševati svoj književni program in izdajati spise narodno-vzgojne vsebine.
Zdrav narodni optimizem preveva vse »Gorotance«, mlade in stare, in to je — združeno z nesebičnim stremljenjem in jasnimi smotri — najboljše jamstvo, da bodo tudi s skromnimi svojimi silami dosegli lepe uspehe. Naj zmaga sreča junaška!1
Obrtno šolstvo.
Za slovensko obrtno šolo v Trstu.
Spomenica strokovnih organizacij, združenih v NDO., ki je bila sprejeta na nedeljskem shodu, se glasi:
Primorska je po svoji pretežni večini agrarna dežela, sestoječa iz večinoma kmetiškega prebivalstva. Toda v poslednjem času se neverjetno hitro industrializira ter postajajo posebno obmorska mesta, kakor Trst, Tržič, Pulj, Milje, dalje Gorica, Ajdovščina naravnost velevažni industrialr.i centri ne le za Primorje samo, ampak nekatera celo za vso avstrijsko industrijo.
Delavstvo teh industrijskih obratov pa se rekrutira, kar je čisto naravno, iz zaledja teh mest, iz kmetov Primorja in deloma tudi sosednje Kranjske (Notranjske) kakor tudi Koroške. Torej iz najbližjih krajev.
Ti delavci so večinoma kmetiški sinovi in deloma tudi sinovi delavcev, ki pa imajo komaj ljudskošolsko izobrazbo in so brez vsakega strokovnega znanja, potrebnega za vsakega kvalificiranega delavca.
Dasi torej večinoma deželani, ki imajo predvsem pravico do dela, zaslužka in tudi boljših mest, so ti delavci primorani
umakniti se tujcem, ki prihajajo iz daljnih dežel zasedat lepša mesta, dočim morajo ti delavci-domačini opravljati najzadnja dela in to edino zaradi tega, ker jim manjka potrebne strokovne izobrazbe.
Temu zlu pa mpre odpomoči edino strokovno šolstvo, ki bo dajalo domačemu delavstvu prilike, da se strokovno izobrazi in po svojih zmožnostih pride do boljšega kruha in boljšega socialnega položaja.
Zato se pa podpisane strokovne skupine. združene v NDO, obračajo tem potom na c. kr. namestništvo v Trstu, da uvažuje sedanji bedni položaj slovenskega delavstva na Primorju in torej v izboljšanje teh nezdravih soc. razmer da prilike delavstvu, da se potrebno izobrazi.
Tržaško šolstvo.
Iz poročila tajnika pol. društva »Edinost« na občnem zboru dne 13. t. m.
Ncbeno poročilo, v katerem se govori o tržaških Slovencih, ne more preiti \>reko vprašanja o našem šolstvu.
Tudi v tem pogledu je krivica, ki se nam je delala, in ki se nam dela, ostala neodpravljena. Pravzaprav moramo reči, da se ta krivica veča, ker postaja potreba po slovenskih šolah v Trstu vedno večja, a odpomoči ni nobene.
Za ljudsko šolo, vzdržano po družbi sv. Cir. in Met. pri Sv. Jakobu v Trstu, je letos vlada zopet podržavila sicer 5 učnih oseb, toda istočasno je seveda takoj nato bogato — »oškodovala« Nemce, katerim je na Sudmarkinih, oziroma drugih privatnih šolah in celo na šolah, osnovanih v inozemstvu po neavstrijskih državljanih, podržavila večje število učiteljstva.
Sicer pa bo treba opozoriti vlado, da se mora tek podržavljenja naše šole iz-premeniti hitrejšega. Že s tem, da je država prevzela doslej 15 učiteljev v svojo režijo, je priznala, da je njena dolžnost skrbeti za slovensko šolstvo v Trstu. Naj torej opusti tisto svoje staro polovičarstvo in naj izpolni svojo dolžnost popolnoma, kakor to zahteva od državljanov.
LISTEK.
Iz umetniškega sveta.
Novi Akordi.
Instrumentalni del zadnjih treh, v kratkih presledkih izišlih zvezkih »Novih Akordov« prinaša J. Ravnika »Večerno pesem«, V. Mirkove »Glasbene utrinke« (I., II., III., IV.) in Fr. Gerbičevi »Predigro in fugo« za klavir. Prva skladbo, poklo-njena pianistinji Talichovi, je gotovo najboljša, Gerbič hoče s svojima »Predigro in fugo« pokazati, da obvlada tudi težje oblike skladanja, dočim so Mirkovi »Glasbeni utrinki« pisani za klavir, a se »utrin-jajo« orkestralno. Prav bi bilo, da tudi slišimo na kakem koncertu domače klavirske skladbe. Dosedaj, žal, še nismo imeli te prilike!
Pevcem-solistom bo morda všeč Ravnikov »Vasovalec«. V Ljubljani je pri svojem prvem izvajanju (Pel ga je tenorist Rijavec na neki produkciji učencev »Glasbene Matice«) zbudil pozornost, sedaj ga imamo na papirju. Nove misli, nove harmonije brez starih »floskul«. Reci-vatvini se dobro podajo, samospev hvaležen. — Mrkova žalostna »Otožno, temno ...« ni slabo, postala bo pa pri predavanju treh kitic (kar mora biti) nekoliko dolgočasna in monotona, vkljub temu, da
ima nenavadno klavirsko spremljavo. Na vtisk proizvajanja sem radoveden! — V Hajdrihov spomin je objavljen dosedaj še nenatisnjen njegov samospev »Sirota«, ki ne dela nečasti že omenjenemu, dasi kaže vse znake Hajdrihove dobe, ki je že daleč za nami. Med zbori priobčuje Adamič iz svoje neizčrpljive fantazije šesteroglasen mešan zbor »Bela breza se zdramila«, ki mu je tekst vzet iz Golarjevega bosanskega perivoja. V jugoslovanskem narodnem tonu zložene skladbe in zaradi uho žalečih disonanc, harmoničnih nerodnih okretov in jako kočljivih prehodov je brez primere težka. Kdor pevovodij se bo upal nanjo, ne sme biti strahopetec, ne sme se strašiti truda in številnih izkušenj! — Nekoliko lažji je drugi objavljeni Adamičev peteroglasni mešani zbor »Ecce dolor«. Nalašč za Hajdrihovo slavnost na Prose-ku zložena in z nagrado odlikovana skladba, odlično zgrajena, polna vrlin in vzno-sa, harmoniških zanimivosti, zbor prežet narodnega navdušenja in mora vsebini primerno prednešen doseči velik efekt. Značilen je začetek s toničnim mol-trizvo-kom brez terce, pretresljivo uglasbeno mesto: »A narod gine pod bremenom tujčeve pete«. Naj ta zbor proizvaja »Glasbena Matica«, da Slovenci slišijo svojo veličastno himno, res himno v pravem pomenu besede! Skladatelju-učitelju čast in odkrito priznanje!
Še eno skladbo istega skladatelja naj omenim: čveterospev »Vrtnica^— srce«. Štiri leta je že star in ljubek. Ce si kdo njegov grozovito neroden konec popravi, mu Adamič gotovo ne bo zameril!
Boljši mešani zbori bodo veseli Pav-čičeve »Ce rdeče rože zapade sneg«. Občutena, hvalevredna skladba izrednih lepot, v harmoniškem oziru nova, pa ušesom prijazna, seveda treba zanjo finega prednašanja. -— Preprost Rožančev moški zbor »Kaj bi te vprašal« ima že večkrat uglasbeno Aškerčevo besedilo. Znana sta preveč Svetkov moški zbor in Prohazkov samospev, da bi Rožančeva pesem mogla zanimati. Sempatam jo bodo morda vzeli v roko podeželni zbori, ker je lahka. — Poleg teh skladb srečam v »Novih Akordih« prvič kvartet za gosli »Scherzetto«, Vedrala, procesor »Glasbene Matice«. Napravil je z njim veselje mladih goslačev, ker sličnih in lahkih stvari ni na razpolago.
Naročniki so dobili torej lepe darove, zbori svoje, solisti in pianisti svoje. Vsem pa je gotovo nad vse dobrodošla prepo-trebna književna priloga, ki ima pač toliko vsestransko zanimivega gradiva, da jo je veselje citati. Druzovič poroča o glasbe-no-pedagoškem gibanju (Vtisk iz Berlina), iz Lajevičevega in dr. Krekovega peresa čitamo kritike raznih koncertov, pravtako piše Lajovic o uprizoritvi Ru-
salke, Carmena in ostalih oper lanske sezone na odru slov. dež. gledališča. Ne manjka novic iz glasbenega sveta, knjižne mize in glasbene mape. Na mestu je dr. Krekov nekrolog umrlemu pesniku Aškercu. Hajdrihova številka prinaša Gerbičev članek o Hajdrihu, Adamič opisuje njegovo muzikalno zapuščino, Ferdo Kenda podaja nekaj črtic iz zgodovine društva Haj-drih na Proseku.
»Novi Akordi« so izboren glasbeni list, zato ga naročajte, širite in podpirajte!
-a.
Obolel je nevarno
v Cikagu v Ameriki znani pianist Anton Foerster, sin odličnega slov. skladatelja A. Foersterja. Napadla ga je živčna bolezen in mora opustiti svoje umetniško delovanje najmanj za eno leto. — Odličnemu slovenskemu umetniku želimo od vsega srca, da se mu kmalu vrne zdravje!
Tomaž Košat,
znani nemški skladatelj, rodom Slovenec iz Vetrinja, bo obhajal dne 15. listopada 451etnico, odkar je pri dvorni operi na Dunaju in stopi v pokoj. Znane so njegove harmonizacije koroških narodnih pesmi, znana je tudi njegova spevoigra »Ob Vrb-skem jezeru«.
Pa naša zavednost in požrtvovalnost je večja, nego krivičnost in zanikrnost naših nasprotnikov: baš včeraj se je namreč vršila slavnostna otvoritev nove veličastne zgradbe Družbe sv. Cirila in Metoda, v kateri se nastani Št. Jakobska ljudsko šola. Šola je po priznanju naših nasprotnikov samih najmodernejša in zahtevam najbolj odgovarjajoča od vseh tržaških mestnih šol. In tako stoji ponosno nov monument slovenske zavednosti in požrtvovalnosti v našem Trstu. Naj sprejme naša učiteljica, CMD, izraze najiskre-nejše hvaležnosti in priznanja tržaških Slovencev na plemeniti skrbi za našo deco!
Naša dežela, namreč mesto Trst z okolico, je doslej še edina dežela v naši državi, ki nima svojega šolskega zakona. Ne le zaradi te abnormalnosti kot take, temveč tudi posebno iz vzroka, ker je to dejstvo omogočalo mestnemu magistratu .voditi šolsko politiko, ki je naše upravičene zahteve dosledno prezirala, so naši mestni zastopniki, oziroma deželni poslanci neštevilnokrat zahtevali, da se to stanje odpravi in sklene deželni šolski zakon. In letos je večina res predložila načrt takega zakona, ki seveda vse prej nego varuje naše interese. Odbor političnega društva »Edinost« se je z zastopniki učiteljskega društva za Trst in okolico posvetoval in prišel že do primernih zaključkov, katerih se bodo držali naši poslanci v deželnem zboru pri razpravi in sklepanju o tem predmetu.
Lepo se razvija »Slovenska trgovska šola*, vzdržana po naših narodnih zavodih in je dosegla v minolem letu pravico javnosti.
Ozreti se nam je tudi na tržaške državne srednje šole, na katerih so nastale naravnost nevzdržljive razmere za naše dijake. Dasi je pretežna večina dijakov nenemške narodnosti, vendar se je poskrbelo, da na zavodiu, na katerem je bilo svoj čas precejšnje število slovenskih profesorjev, poučujejo izključno le Nemci iz oddaljenih avstrijskih kronovin.
Večina mestnega sveta se je sicer v proračunu za leto 1912 izneverila svojim tradicijam, ko je dovolila za slov. šolo v Gropadi K 54.000.—. Seveda je to storila šele, ko je za ital. šolstvo dovolila preko 2 milijona! Popolnoma umestna je bila pripomba slov. mestnega svetovalca, naj si večina ne domišlja, da naklanja kakšno milost, ampak da izpolnjuje le svojo dolžnost.	, .
Zahteva po prepotrebni razbremenitvi škedenjske šole, z ustanovitvijo samostojne slov. ljudske šole v Sv. M. M. Sp in po ustanovitvi take šole v Rocolu je ostala glas vpijočega v puščavi.
Treba bo vbodoče posvetiti tudi temu vprašanju vso pažnjo in skrbeti, da se nastale neznosne razmere izboljšajo, kar bo mogoče le z ustanovitvijo samostojnih slovenskih srednjih šol v našem mestu.
V minolem letu je napravilo vprašanje slov. vseučilišča korak naprej. Pripu-ščen ie bil namreč kot privatni docent na zagrebško univerzo gosp. dr. Bogumil Vošnjak, ki se habilitira za bodoče slov. vseučilišče. V slovenski javnosti pa je prodrla ideja, da bodi sedež bodočega slovenskega vseučilišča v Trstu in ne v Ljubljani. Gotovo je to stališče, na katerem so slovenski voditelji tržaški že davno stali, popolnoma pravilno, ker je bodočemu slov. vseučilišču mogoč v Trstu tak razvoj, kakor bi ga drugod ne mogel do-seči.
Naše politično društvo je bilo v poslednjem času tudi pozvano v javnosti, naj z ozirom na to, da bodi Trst sedež slovenski univerzi, prevzame v svojo roko vodstvo akcije za njo. Doslej pa politično društvo »Edinost« tega m prevzelo, pač pa ga čaka za bodočnost ta važna naloga.
Iz Istre.
Pojasnili smo že, kako je hotel vzeti krajni šolski svet v Dolini boljunskemu nadučitelju podstrešje. Ker pa istočasni nadučitelj ni mož, ki bi se ustrašil in klec-nil na kolena pred fermani. ki jih izdajata dolinski župan in njegov tajnik, sta se potrudila še dalje.	.
Nadučitelj je vložil utok proti odloku deželnega šolskega sveta z dne 7 marca t. 1. št. 406. Da bi bil ta utok rešen, nista utegnila čakati. Koncem julija je pristopil župan in deželni poslanec g. Pangerc pred sodnika in napravil nadučitelju sodniisko tožbo. Sodnija je določila, da se bo vršila obravnava te znamenite pravde 3. septembra. Tudi to ni prestrašilo nadučitelja, le priskrbel si je odvetnika. Ustrašil se je pa obravnave tožnik in odstopil od tožbe.
Sodnija je 1. septembra pozvala nadučitelja, naj ji naznani v petih dneh, ali hoče on nadaljevati s tožbo. Nadučitelju ni bilo treba sodnijske tožbe, ker ve, da se rešujejo take zadeve upravnim potom.
Predložil je račun nastalih stroškov, tri sodnija je ugotovila za to znesek 25.05 K, kar je krajni šolski svet v Dolini tudi izplačal.
Ministrstvo je razsodilo na nadučite-Ijev utok s svojim odlokom z dne 17. septembra t. 1., št. 36.546, da pripada nadučitelju podstrešje. »Merodajna za to razsodbo je bila okoliščina«, pravi ministrstvo, »da so v 14. § zakona z dne 5. junija 1908, št. 32, k postranskim prostorom pripadajoči prostori navedeni le kot primer, ker se mora smatrati v vsakem gospodarstvu podstrešje kot neobhodno potrebno«.
To smo objavili, ker bi utegnilo marsikateremu tovarišu koristiti. Razvidno je, s kakimi šikanami se mora boriti istrsko učiteljstvo. a razvidno je tudi, kako znajo gospodariti v dolinski županiji.
Naš denarni zavod
Geslo: Kar plodonosno naložim, t pomoč le sebi podarim.
Hranilnica in posojilnica Učiteljskega konvikta v Ljubljani.
registrov na tadraga i omejenim jamstvom.
Promet do konca septembra K 142.663*88.
Uradne ure: Vsak četrtek od 7,2.—'/,3, popoldne in vsako soboto od 6.—7. zvečer.
Naznanilo. Kdor želi od zadruge kakih informacij, naj za odgovor priloži 20 h t pošt Dih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Zaplenjeno!
Zaplenjeno!
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
Iz vodstva Zaveze.
S prve vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (26. septembra 1912..
1.	Mestnemu magistratu ljubljanskemu se je sporočilo, da je ostal Zavezi» odbor isti, ker letos ni bilo volitev; le namesto umrlega odbornika Ignacija Šijanca je bil izvoljen nadučitelj Fran Brinar iz Go-tovelj na Štajerskem.
2.	Vsem naprednim listom se je odposlala javna zahvala ob priliki naše zadnje XXIV. glavne skupščine.
3.	Dne 18. in 19. avgusta letošnjega leta je zborovala skupščina »Združenja srbskega učiteljstva,« ki jo je Zaveza brzojavno pozdravila.
4.	Gospodu Franu Finžgarju, c. kr. profesorju na učiteljišču v Gorici, se je poslala izjava o častnem članstvu. Zave-zino vodstvo pa mu je obenem čestitalo tudi ob Najvišjem odlikovanju z viteškim križcem Franc Jožefovega reda.
5.	»Ljubljansko učiteljsko društvo« je bilo potoni dopisa vabljeno v pomnoženi pripravljalni odbor za 25 letnico Zaveze, ki se vrši v Ljubljani dne 14. in 15. avgusta 1. 1913.
6.	Deželni poslanec tovariš Štefan Ferluga je zastopal dne 8. septembra Zavezo pri slavnosti 25. letnice pevskega društva »Hajdrih« na Proseku.
7.	Prošnji učiteljiščnikov iz Celovca, Gorice in Maribora, ki so prosili za brezplačno pošiljanje Zavezinih listov, se ugodi kakor prejšnja leta.
8.	»Prvi anončni pisarni v Ljubljani« se oficialno sporoči odpoved inseratnega dela »Učiteljskega Tovariša« z zadnjo številko letošnjega leta. Inseratni del stanovskega glasila prevzame sklepom upravnega odbora z novim letom njega upravnik tovariš Jakob Pretnar.
9.	Na dopis »Učit. tiskarne« do Zaveze glede kritja njenega dolga pri Zavezinih listih je odgovorilo predsedstvo, da sklepa o njegovi vsebini upravni odbor takoj v svoji prvi redni seji.
10.	Pismeni nasveti »Učit. tiskarne« se uvažujejo in povoljno rešijo. Ti nasveti se tičejo a) komisijonalne razprodaje mladinskih spisov, ki jih je založila Zaveza; b) Zavezinih steklenih omar, v katerih je spravljena Zavezina knjižnica in, ki se nahajata v načelstveni sobi »Učit. tiskarne«; c) učil »Šolskega muzeja«, ki so last Zaveze; d) številk in letnikov »Učit. Tovariša« izza prejšnjih let.
11.	Državnega poslanca dr. VI. Rav-niharja se naprosi, da interpelira v nauč-nem ministrstvu zastran osebne zadeve nekega nadučitelja na Primorskem in da dobi istotam neke važne statistične podatke.
12.	Resolucija glede stalnega name-'.ščenja nadzornikov, ki je bila soglasno sprejeta na zadnji naši skupščini, se odpošlje naučnemu ministrstvu.
Z II. vodstvene seje upravne dobe 1912/13 (3. oktobra 1912).
1.	Zavezinim učiteljskim društvom se odpešlje v izpolnitev »Društveni izkaz naročnikov Zavezinih listov« v dvojniku. Kot pojasnilo k temu »Društvenemu izkazu« se sestavi agitačna okrožnica, ki se da tiskati v 300 izvodih, kar naj zadostuje za nekaj let.
2.	Posameznim učiteljskim društvom, ki še niso včlanjena v deželnih učiteljskih Zvezah, se potom posebnega dopisa nujno naroča, da nemudoma ustanove take Zveze. Dopisu se prilože pravila kranjske in štajerske deželne Zveze. Pa tudi sicer se izvrši po vodstvu vse potrebno še drugod, da pokaže Zaveza ob 251etnici svoji, da je ona res združenje pravih avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev.
3.	Zavezinega predsednika se pooblašča, da naprosi najvišjo deželno šolsko oblast na Kranjskem, da blagovoli ob primernem času odgovoriti na Zavezine dopise, ki so naslovljene na njo. Učiteljska društva, ki se obračajo na Zavezo s prošnjami v strogo šolskih zadevah, od vodstva ne morejo dobiti potrebnega odgovora, ker od gotove strani ne dobi Zaveza nikake rešitve.
4.	Zbrano gradivo za spomenico o preganjanju in zapostavljanju kranjskega naprednega učiteljstva se odstopi »Deželnemu učiteljskemu društvu v Ljubljani«. Ta spomenica naj se nato odpošlje kranjskemu deželnemu šolskemu svetu v resen preudarek. Obenem pa naj se naprosi uredništva učiteljstvu prijaznih listov, da ponatisnejo prepis te spomenice v informacijo napredne slovenske javnosti, kako pristransko postopa krščanska »Slov. Ljudska Stranka« z denarjem pretežno naprednih davkoplačevalcev.
5.	Pod okriljem naše Zaveze naj se osnuje stalni pevski zbor s samostojnim pevskim odborom, ki naj sestavi poslovni pevski red in ustanovi posebni pevski sklad. Po primerni pripravi se da v »Učit. Tovariša« informativni oklic, na Zavezna učiteljska društva pa okrožnico kot vabilo k pristopu.
6.	»Učiteljsko tiskarno« se naprosi, da primerno zniža cene Zavezinih tiskovin in listov.
7.	»Deželnemu učiteljskemu društvu v Ljubljani« se sporoči potom dopisa, da naj postavi na dnevni red letošnjega glavnega zborovanja naslednjo točko: »Okrajne učiteljske konference naj se vrše glasom ministrskega ukaza še nadalje vsako leto«.
Kranjsko.
Kranj. Tukajšnje učiteljsko društvo je imelo svoje jako dobro obiskano jesensko zborovanje v četrtek dne 10. t. m. v Kranju. Kot predavatelj je nastopil profesor tukajšnje gimnazije g. dr. Šimen Dolar ter predaval o moderni fiziki. V svojem predgovoru je poudarjal gosp. predavatelj, da smo v bistvu upravičeni govoriti o moderni fiziki, ker nam je ravno ona s svojimi senzacionelnimi odkritji ustvarila novo ero v našem čustvovanju. Svoja na-daljna razmotrivanja je utemeljeval na sledeči način: Stari sistem fizike bi se dal po fiziku Plankerju iz Berlina primerjati kaki slikarski razstavi, nova fizika pa nam je ustvarila jednostavnejšo sliko. Preje je bila mehanika temelj fizike, zdaj zavzema to mesto elektrika. In še en pokret v jx)jmovanju fizikaličnih pojavov se je zvršil. Z nekako samozavestjo so gledali stari fiziki na svoje atomsko svetovno na-ziranje. Zdaj skuša energetika ustvariti nov enoten pojem o svetovnem naziranju. Prirodni pojavi se razvijajo na podlagi energije. Vsota energije je v svetoljstvu konstantna, a entropija se množi. Neprenehoma se pretvarjajo različne oblike energije, kojih vir je solnce. Kakšen končen rezultat nastane, ko doseže entropija svoj višek, je tudi za modernega fizika še — nerešeno vprašanje.
Končno nam je g. predavatelj pojasnil in demonstriral na različnih modelih ziakoplovstva z monoplani (Bleriotov sistem) in biplani, dalje Katedre in Rentge-nove žarke ter brezžični telegraf.
Glasna pohvala je zadonela po nad poldrugo uro trajajočem predavanju in splošna želja je, da bi objavil g. profesor svoje predavanje v Popotniku, kar je tudi obljubil.
Pri predlogih poudarja tovariš Rus, da delujejo gotovi krogi na to, da bi se odpravile vsakoletne okrajne učiteljske konference ter bi se vršile le vsako tretje leto, kajti so predrage, stanejo okrog 30.000 K, haska pa ne donašajo tistega, kakor je želeti. Čudno se mu zdi, da ravno pri učiteljstvu tako štedijo, drugod pa mečejo milijone vun. Ako se hoče učiteljstvo nadalje izobraževati, mora se vedno na lastne stroške, osobito napredno, in četudi ne stoje konference na višku modernih zahtev, vendar če je nadzornik na svojem mestu, so učitelju v pedagoškem oziru v veliko korist. Kako pride ravno uči+eljstvo do tega, da mu kršijo postavno zajamčene pravice. Predlaga resolucijo, v kateri naše društvo odločno protestira proti takemu postopanju.
Tovariš Luznar opozarja na dejstvo, da se še do zdaj niso nakazale draginjske doklade neoženjenemu učiteljstvu, dasi-ravno je bil ta predlog sprejet v deželnem zboru že začetkom leta. Draginja je postala neznosna, kakor občuti samec ravno tako kot oženjenec, liberalec kot klerikalec. Nadalje smo čitali, dia je nakazal deželni odbor ljubljanskim klerikalnim učiteljem 50 odstotno stanarinsko do-klado. Znano je, in nepristranski nadzorniki odkrito priznajo, da je vobče napredno učiteljstvo bolj na svojem mestu, kakor klerikalno in vendar je bilo le, zadhje nagrajeno. Ako se to zgodi v ta namen, ker se manj briga za šolstvo in bolj za politiko, naj nam povedo, da bomo tudi mi zanaprej zanemarjali šolo in tako bili deležni priznanj v obliki nagrad. Ako pa je to kupovanje političnega prepričanja, je nemoralno in krivično, kajti napred-njaki plačajo več davka, kakor pristaši S. L. S. Potem se Slomškarjem, ki so v meščanskem tečaju, plačajo suplentje iz deželnih stroškov, napredni učitelji morajo pa iz svojega.
(L
t t A t V V • M •• Zaloga Grubbauerjevih in Siatnar-	P
OlSke potrebščine Marija ličar jevih zvezkov ter vseh priprav za	^
trSovina s papirjem in galanterijo obrtno-nadaljevalne Šole.	?
vseh vrst priporoča cenj. učiteljstvu in si. šolsim vodstvom Ljubljana. Sv. števjtf ^ene nize! Postrežba točna!	U
_____ _ ---—
Učiteljsko društvo protestuje proti takemu krivičnemu postopanju ter pošlje primerno resolucijo na pristojno mesto.
Oba predloga sta bila soglasno sprejeta.
Goriško.
Učiteljsko društvo sežanskega okraja
je zborovalo v Nabrežini dne 17. t. m. Bil je lep dan; kar J: živega, vse je vabilo ven uživat poslednje žarke pešajo-čega solnca pred pretečo zimo. Ob tako lepem vremenu bi bilo pričakovati, da se zberemo maledane vsi člani našega društva, vendar nas je bilo komaj polovica. Posebno mlajših članov smo precej pogrešali; gespodičen tovarišic pa razen nekaj častnih izjem sploh ni videti pri zborovanjih. Po 5—7 jih pride od dvajsetih. Res da nimajo vsi ugodnih zvez in trpe na običajni učiteljski bolezni »suši«, ali kdor ima dobro voljo in se zaveda pomena svoje stanovske organizacije, že pride. Saj je to naš edini parlament. Mnogi znalo izven društva izborno zabavljati, kot bi bil to njih specialni posel v svesti si svojih izrednih nadarjenosti.
Pri zborovanju nam je ponovno refe-rirala tov. gospodična Živčeva. Njo smo sicer že večkrat culi; želeli bi, da se kdaj še katera druga in kateri drugi oglasijo in nam za varijacijo kaj podajo. Seveda,' marsikaterim, kakor smo rekli, se celo zamalo zdi priti k zborovanjem in brilji-rajo s svojo odsotnostjo. — Referat omenjene tovarišice »Strahovanje v šoli« je bil res izboren. Pokazala nam je mnogo iz lastne izkušnje, kar je mnogokrat več vredno od najboljšega posnetka iz kake knjige. Želimo, da nam referentinja metodični, izborno izdelani referat objavi v katerem naših stanovskih listov.
Petem je bila daljša debata o imenovanju učiteljev s Primorskega na C. M. šoli v Trstu. Sklene se naprositi glavno vodstvo, da se v slučaju, če so primorski prosilci, ozira tudi na te. Čudno se nam zdi, da sta izmed 32 učnih oseb' na tistem zavodu samo 2 učitelja iz naše dežele. Sicer uvidevamo dobro, da ima družbino vodstvo težko stališče pri imenovanju učiteljstva pri sedanjem splošnem tekmovanju v vseh stanovih in pri današnji borbi za kruh. Otvori se debata tudi o nameravani ustanovitvi učiteljske hranilnice in posojilnice v Gorici. Večina zborovalcev je bilo mnenja, da bi tak zavod pri današnjih razmerah pri nas ne uspeval. Ne ogrevamo se tedaj za to napravo. Če bi jo pa tovariši goriški ustanovili, ne odklanjamo podpore posameznikov. Na predlog tov. A. Pečka se je nabralo 41 K za bolnega tovariša Cernatiča v Kopru. Ostale nenavzoče tovariše se pismeno povabi, da kaj prispevajo zanj. Končno priporoča tov. J. Štrekelj večjo medsebojno solidarnost, odkritosrčnost in zaupanje, kar se soglasno vzame na znanje.
Književnost in umetnost.
Slovenska Šolska Matica. P. n. gg.
poverjenike prosimo, da se požurijo s pobiranjem letnine (po 4 K). Do danes so se odzvali prevzeti dolžnosti ti-le gg. poverjeniki . K o s c h i e r Pavel za Koroško; Stefančič Franc za Kočevje - Ribnica - Lašče; Rigler Fran, za Litijo; Dimnik Jakob in prof. Wester Josip za Ljubljano; Juvanec Ferdo za Postojno - Senožeče; Zavrl Valentin za Radovljico; K o c m u r Marija za Gornjo RadgonD; prof. Hauptmann Fran za Gradec; Z ac h e r 1 Fran za Ljutomer; Sel Janko za Ptuj (desni dravski breg); K a j n i k Valentin za Ptuj (levi dravski breg); Vrečko Fran za Slovenji gradeč; S u m e r Hinko za Šmarje; Z o 11 e r Ivan za Vransko; Plohi Fran za Gorico (mesto); Ivan Nekerman za Trst z okolico. Knjige bodo izšle že meseca decembra. zato nai se gg. poverjeniki podvizajo. Prosimo!
Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta je izdalo zopet dve novi mladinski knjigi in sicer: A. Rape: Mladini, II. in III. zvezek.
»Popotnik« objavlja v svoji 10. štev. to-le vsebino: 1. Dr. Ivan Lah: J. J. Rousseau kot človek in pedagog. 2. Pav. Flere: Delovna ali dejanjstvena šola. (Dalje.) 3. K. P.: J. J. Rousseau, inicitator seksualne pedagogike. 4. —b—: Letošnji shod nemškega učiteljstva. 5. Dr. Iv. Lah: Uvod v jožefinsko šolstvo. (Dalje.) 6. Razgled.
Časopisni vpogled. Pedagoški paberki. Šolska higijena. Šolske in učiteljske vesti. Srednje in višješolski vestnik. Razne vesti. Mala poročila.
Odobrena učna knjiga. Naučno ministrstvo je odobrilo učno knjigo: Wider Karel. »Moje prvo berilo«. Za obče ljudske šole. Ljubljana 1912. Tisk »Učiteljske tiskarne«. Cena 70 vin. Knjiga je za učno uporabo na ljudskih šolah s slovenskim učnim jezikom.
Slovenski kmečki koledar za leto 1913. Izdal in založil Vekoslav Spindlier, urednik v Celju. Cena 1 K, po pošti 20 v več. Novi letnik tega koledarja prinaša poleg običajne koledarske vsebine celo vrsto zanimivih, poučnih in zabavnih spisov vsake vrste ter je okrašen s prav ličnimi ilustracijami.
»-M ►	Mv
_________ .j .. .	t	.¿imi.
Politiški pregled.
*	Državni proračun. Na seji državnega zbora dne 22. t. m. je predložil finančni minister Zaleski proračun za 1. 1913. Skupni dohodki: 3.137,481.539 K, skupni izdatki: 3.137,202.566 K, torej prebitka: 278.973 K. Finančni minister je poudarjal nujno potrebo, da se odpro novi davčni viri.
*	Nov koroški deželni predsednik. Koroški deželni predsednik Robert pl. Hein je stopil v pokoj. Povodom vpokojitve je dobil veliki križec Franc Josipovega reda. Za njegovega namestnika je imenovan za deželnega predsednika koroškega sekcij-ski šef v ministrstvu za notranje zadeve dr. Alfred pl. Fries-Skene, ki je dobil obenem z imenovanjem za deželnega predsednika tudi dostojanstvo tajnega svetnika. Novi deželni predsednik Koroške dr. A. Fries-Skene je bil rojen leta 1870. Ko je dovršil juridične študije in bil promoviran sub auspiciis Imiperatoris za doktorja prava je vstopil leta 1892 v službo pri koroški deželni vladi. Služil je nato pri na-mestništvu in bil kasneje poklican v ministrstvo za uk in bogočastje. Leta 1900 je vstopil v ministrstvo za notranje zadeve kot ministerijalni tajnik in služil od leta 1909 kot sekcijski načelnik zakonodajne sekcije notranjega ministrstva. Graška »Tagespošta« z imenovanjem dr. A. Fries-Skeneja za koroškega deželnega predsednika ni prav nič zadovoljna. — Je li novi deželni predsednik prijatelj šolstva, nam ni znano.
*	Dr. Kramar in vojna na Balkanu.
Mladočeški poslanec dr. Kramar je napisal v »Narodnih Listih« članek »Na pragu zgodovinskih dogodkov«, v katerem se peča z vojno na Balkanu in označuje stališče Čehov k tem dogodkom. Izvaja: Češka delegacija gre težkim dnevom nasproti in nanjo pade velika odgovornost za bodočnost češkega naroda. Če kdaj, danes niso na mestu radikalne fraze, prazne demonstracije in prazne deklamacije. V slučaju, da nastane iz .vojne na Balkanu evropska vojna", utegne iti za našo bodočnost. Za vsakega dobrega rodoljuba velja sedaj: vse storiti, da se odvrne Avstrija od vsakega nepremišljenega koraka in da ostanemo zvesti zavezniki onim, ki hočejo mir vzdržati. Danes ni časa, da bi govorili o vladnih strankah ali pa o opoziciji. Danes gre za to, da se glas češkega naroda za mir na merodajnih mestih sliši. Izjaviti moramo, da ni vojna zadeva samo nekaterih višjih funkcionarjev, ampak krvava zadeva narodov, in da morajo narodi dobro vedeti, čemu svoje življenje in imetje žrtvujejo. Avstrijski narodi morajo vedeti, da gre v resnici za najvitalnejše koristi monarhije in ne za posledice kake slabe dunajske in budimpeštanske protislovan-ske politike.
*	Mednarodni kongres za žensko vo-livno pravico se leta 1913. vrši v Budimpešti, kjer se vrše velike priprave. Trgovinski minister je dovolil pripravljalnemu odboru 1500 kron podpore ter prosto vožnjo po železnicah za vse udeležence kongresa. Magistrat v Pešti je dovolil 5000 K podpore. Tako generozni so Madjari nasproti zunanjemu svetu, da bi si pridobili njegove simpatije; kako pa postopajo o priliki hrvaških ali drugih slovanskih prireditev na železnicah in drugod — dobro vemo. Na zunaj Evropejci, na znotraj Azi-jati.
*	Čuvaj najbrže kmalu pojde. Večkratne vesti, da bo konec Cuvajizma na Hrvaškem, so se vedno izkazale le kot pobožne želje. Sedaj pa so menda tudi Ogri
siti tega gospoda, ker so baje zadovoljni, da odstopi Čuvaj in da pride na njegovo mesto vojaški diktator.
--• i ¡.i. -.i.
Jubilejska samopomoč.
Jubilejska samopomoč. Predsedstvene in blagajniške posle našega društva je prevzel novoizvoljeni presednik Ivan Schmeidek, učitelj na Krtini, pošta Dob pri Ljubljani.
Kranjske vesti.
—r— Umrl je dne 16. t. m. v Leoni-šcu v Ljubljani vpokojeni profesor Jožef Celestina, star 68 let. Pokojnik je bil dolgo vrsto let izvrsten profesor matematike na ljubljanskem učiteljišču, a je moral iti v pokoj, ker je oslepel. Pozneje mu je tudi obolela noga tako, da so mu jo morali odrezati. Profesor Celestina je za Močnikom preskrbel Slovencem nekaj učnih knjig v matematiki. Ob svoji mučni bolezni se je še pred smrtjo spomnil C. M. D. ter ji volil 50 K. — Bil je res izboren pedagog, odločno naroden, napreden in značajen mož. Bodi mu blag spomin!
—r— V kranjskem šolstvu se gode čudne reči. Zavladale so prave turške razmere. Več povemo prihodnjič!
—r— Uradna okrajna učiteljska konferenca za Radovljiški okraj se vrši letos dne 7. decembra na Jesenicah. Poleg običajnih točk sta na dnevnem redu še sledeči temi: 1. »Zgodovina in zemljepis kot celota v ljudski šoli z ozirom na moderne sedanje zahteve.« 2. »Nemščina kot učni predmet v ljudski šoli.«
—r— Ljudsko šolstvo. Učiteljica Angela Kuhelj v Mokronogu ima zaradi bolezni dopust ter je na njeno mesto imenovan za suplenta Ivan Stegovec, bivši suplent v Čadiežu. Na mesto učitelja Maksa Tschinkel, ki je v svrho študij na dopustu, je imenovan za suplenta v Ko-privniku abs. učiteljski kandidat Adolf Schwehla in na mesto učitelja Henrika pl. Turzanskega, ki je dobil v svrho študij dopust, za suplentinjo v Dolgi vasi absol-virana učiteljska kandidatinja Ema Ho-nigmann. Nadučitelj Ivan Polak v Št. Vidu pri Zatičini je dobil zaradi študij dopust ter ga bo nadomeščala bivša suplentinja prj Sv. Križu Marija Ditinger. Na mesto učiteljice Ivane Jager, ki ima zaradi študij dopust, je imenovana za suplentinjo v Zagorju absolvirana učiteljska kandidatinja Olga Zajec. Absolvirani učiteljski kandidat Ludovik Gornik je imenovan za pro-vizoričnega učitelja na osemrazredni deški ljudski šoli v Spodnji Šiški. Na ljudskih šolah so imenovani: Franc Trošt za učitelja v Hrušici; Ivan Tavčar za nad-učitelja na Brdu; Pavla Dežman za učiteljico v Gorjah; Viljem Mazi za učitelja in Adela Martine za učiteljico v Dobre-polje; Friderik Sadar za učitelja v Koroški Beli; Makso Kalan za nadučitelja in Marija Pleško za učiteljico v Nadanjem selu; Ivan Pirnat za nadučitelja v Mokronogu; Albin Sajovic za učitelja v Mirni; Aleksander Jeločnik za učitelja, Kristina Satler in Marija Babnik-Rajar za učiteljici v Št. Vidu pri^ Ljubljani; Marija Ur-šič za učiteljico v Št. Vidu pri Vipavi.
—r— Umrla je v Ljubljani 27 let stara Roža Petričeva, učiteljica v Dvoru pri Žužemberku.
Štajerske vesti.
—š— Za začasne učitelje, oziroma suplente na ljudskih šolah so imenovani: Čander Davorin in Hofbauer Vekoslav za Dol pri Hrastniku, Krpač Rudolf za Slo-venjigradec (okolica), Pejcha Ignacij za Cirkovce, Sorčan Erno za Rajhenburg, Šorn Stanko za deško okoliško šolo v Slovenski Bistrici, Vizjak Adolf za Ljubečno in Zdolšek Anton za Gornjigrad.
—š— Poročil se je Vekoslav From, učitelj iz Št. Lenarta v Slov. Goricah, z gdčno. Liziko Zemljičevo iz Št. Lenarta. Čestitamo!
—š— Oslovski kašelj je začel razsajati v Dobju pri Planini v kozjanskem okraju. Lotil se ni samo otrok, ampak tudi odraslih. Umrle so za tem kašljem že tri osebe. Uvedene so stroge zdravniške odredbe.
—š— Graški študentje pregnali profesorja na univrzi. Visokošolci, ki študirajo pravno vedo na graški univerzi, imajo prav posebno piko na profesorja dr. Jo-
sipa Schumpetra, ki uči narodno-gospo-darsko vedo. Prišel je šele lansko leto na vseučilišče, a vkljub temu je že zagrenil marsikateremu študentu veselje do pravne vede. Graški visokošolci niso zadovoljni z njim zaradi njegove strogosti in so mu naredili veliko demonstracijo. Ko je začel predavati, so začeli žvižgati, ropotati in tako kričati, da je vseučilišče zapustil. Prihiteli rektor dr. Zoth je na pritožbe visokošolcev odgovoril, da so njihove tožbe upravičene, da je bil Schumpeter imenovan v Gradec proti volji profesorjev pravne fakultete in da bo skušal dijakom ustreči. Dijaki so posebno proti temu, da bi jih Schumpeter še nadalje pri skušnjah izpraševal.
•—š— Javna zahvala. Gospodu Rado-slavu Knafliču, nadučitelju na Gorici in tajniku občine Kokarje, ki ga je bil občinski odbor lani imenoval svojim dbčanom, se ob njegovi preselitvi v Dobje izreka na podlagi sejnega sklepa za njegovo tukajšnje desetletno neumorno in plodonosno delovanje v šoli in pri občini tem potom javna zahvala ter mu kličemo srčni zbogom! Ohranite tudi Vi nas v dobrem spominu. Županstvo občine Kokarje, dne 13. oktobra 1912. Župan J. Melavc. — Krajni šolski svet na Gorici, dne 13. oktobra 1912. Načelnik: Franc Cajner.
Tržaške vesti.
—t— Ruski kružok v Trstu otvarja tudi letos tečaje za poučevanje slovanskih jezikov. Predavala se bo slovenščina, ruščina, češčina in srbohrvaščina. Pouk se vrši dvakrat na teden v večernih urah. Šolnina znaša 4 K mesečno. Oni, ki se žele udeležiti tega ali onega tečaja, naj se priglase na vpisovalni poli pri vratarici »Nar. doma« ali pa pri slugi »Slovenske Čitalnice«. Posamezni kurzi se otvorijo takoj, čim se priglasi vsakemu vsaj 10 članov. Čas in kraj poučevanja se naznanja v >Edinosti«. — Odbor prijazno vabi tržaške Slovane, da se uče slovanskih jezikov, katerih znanje je velike važnosti zlasti za naše mesto.
—t— Pouk v novi šoli pri Sv. Jakobu se je začel pretekli pondeljek ob 8. zjutraj.
—t-- Otroški vrtec CM. podružnice pri Sv. Jakobu. Z dovoljenjem c. kr. na-
mestništva se je otvoril otroški vrtec pri Sv. Jakobu na stari policiji. Za voditelja je imenovan tov. Vinko Engelman, za učiteljico-vrtnarico Vera Ponikvarjeva, nečakinja vrtnarice prvega otroškega vrtca CMD pri Sv. Jakobu. Slovenski starši! Vaša iskrena želja se je izpolnila. Sedaj imate poleg slovenske šole še otroški vrtec. Pošiljajte svoje otroke samo v slovenske šole. podpirajte pa tudi Ciril-Metodovo družbo, ki tako materinsko skrbi za vaše otroke!
—t— Slovenščina — obligatna. Na-mestništvo je izdalo novo naredbo, s katero je v tukajšnjih meščanskih in ljudskih šolah za Slovence pouk v slovenščini smatrati za obligaten. *
—t— Meščanski kurz. Na prošnjo tržaškega učiteljskega društva je ministrstvo dovolilo meščanski tečaj (II. skupina), ki ga vodi dr. Mrhar. Tečaj se vrši v prostorih c. kr. pripravljalnice za srednje šole in je od tržaškega učiteljstva naravnost mnogobrojno obiskan.
.-—t— Razpisane štipendije. Razpisana je štipendija Alojzija Antona Rustnija (B) za visokošolske študije v znesku 700 K. Pravico imaio do ustanove ustanovite-Ijevi sorodniki, oziroma podpore potrebni dijaki iz pazinskega okraja. Prošnje tekom štirih tednov do 7. oktobru t. 1. c. kr. namestništvu v Trstu. — Razpisane so štiri štipendije po 200 K iz ustanove škofa Jurija Dobrile. Pravico do niih imajo gimnazijci slovenskih staršev, ki so rojeni v tržaško koprski škofiji. Prošnje do 15. novembra škofiiskemu ordinarijatu v Trstu.
—t— Politično društvo »Edinost« v Trstu je imelo v nedeljo svoj občni zbor. Sprejeta je bila resolucija, ki zahteva od monarhije Slovanom pravično politiko, zahteva, da se na Hrvaškem povrnejo konstitucionalne razmere in pričakuje nadalje od odločujočih faktorjev v tej monarhiji, da v nobenem slučaju ne bodo oteževali borbe krščanskih narodov iz turškega robstva zapričele svobodne jugoslovanske države proti več nego pet-stoletneinu sovražniku, temveč da bodo to borbo podpirali s svojimi simpatijami.
Goriške vesti.
—g— Šolski kurz za podčastnike se
ustanovi na goriški c. kr. realki. Poučevali se bodo vsi predmeti nižje realke. Letos se je oglasilo sedem: podčastnikov. Kot drugi jezik poleg nemščine so si izbrali vsi slovenščino. Taki kurzi trajajo po osem mesecev. Poučujejo pa profesorji tukajšnje realke. Za sedaj je določen dvoletni kurz. Ti kurzi so v zvezi s podčastniškim vprašanjem in naraščajem. Na podlagi teh kurzov bodo obiskovalci imeli pravico do izpita čez štiri nižje realke, kar jim bo po dosluženih vojaških letih za druge službe jako koristilo.
Splošni vestnik.
Nov Abecednik. Minister za uk in bo-gočastje je odobril novo učno knjigo: Karel Wider, Moje prvo berilo. Za obče ljudske šole. Ljubljana 1912. Tiskala in založila Učiteljska tiskarna. Cena 70 vin. vezanemu izvodu. — Klerikalci so javno in zahrbtno z vso silo delali proti aproba-ciji. Poslali so proti ubogemu Abecedniku v boj vse potuhnjene abderitske kri-tikastre in peresarje, opravili niso — nič. Knjiga je sestavljena tako izborno v formalnem in stvarnem oziru, da je malo takih v svetovni ljudskošolski literaturi. Trapasti pikoiovci so se v Ljubljani napihovali in mislili, da bo minister zlezel pod klop. a minister je ostal na klopi, oni so pa zlezli v kotiček osramočenja! Mislili so udariti, pa so bili udarjeni. Prav se jim godi! Sedaj sc sme Abecednik rabiti kot učna knjiga v vseh slovenskih ljudskih šolah, kjer to sklene okr. učit. konferenca. Glasom takih sklepov uvedejo knjigo s prihodnjim šolskim letom okraji: goriški, Ljubljana, postojnski, logaški, litijski in krški. Ostali okraji bodo to sklenili na prihodnjih konferencah, pa naj ljubljanski Čuri-muriji še tako godejo! Tako gre dobra reč naprej, slaba pa nazaj!
Pozor! — Družba sv. Cirila in Metoda sprejema slovenske knjige, ki jih razpošilja potem obmejnim Slovencem. Darov te vrste prihaja družbi v zadnjem času manj, zato se za knjige družba ponovno priporoča. Mogel bi pa družbi znatno koristiti marsikdo, ne da bi s svojim darom sebi prizadel kako škodo. — Po mnogih hišah se nahaja med staro šaro, najrajše pod streho, tudi dragoceno blago; stare slike, morda tudi umetniško dragocene, in jako stare slovenske knjige, ki imajo literarno vrednost. Kolikokrat se je že zgcdilo. da so se s takimi predmeti otroci igrali, jih raztrgali in razbili. Mar-sikai bi se dalo rešiti, in to naj se zgodi družbi v korist. — Poglejte, družbini prijatelji, po i azilih skritih kotih doma in pri svojih znancih, tu utegnete najti starinskega blaga, ki bi prišlo po družbi v varne roke, naši šolski družbi pa bi vrgel primernih prispevkov!
Po sklepu lista.
K imenovanju okrajnih šolskih nadzornikov na Kranjskem.
(Brzojavno poročilo.)
Dunaj, 25. oktobra. Od dosedanjih okrajnih šolskih nadzornikov odletita dva: Janežič (Kranj-Radovljica) in Turk (Novo mesto-Crnomelj). Za Janežičevo mesto je sestavljena sledeča tema: Simon-Strukelj-Polak, za Turkovo pa: Strukelj-Simon-Polak. — Kakor stoji s kupčijo danes, bo imenovan Simon za Kranj-Radovljico, Štrukelj pa za Novo mesto-Crnomelj. Po-lak figurira samo zaradi števila, ker je ; prepozno uskočil. — Vaš poročevalec je < zvedel na merodajnem mestu to-le: Kot nadzornika se ne bosta mogla držati niti Simon, niti Štrukelj. Prvi se je izkazal v tej lastnosti za absolutno nesposobnega, drugi pa je čisto navaden klerikalni poli-tiški agitator. Jako slab vtisk napravlja S. L. S., ki hoče spraviti na taka mesta politiško skrajno prononsirane osebnosti. Čudno se zdi na Dunaju, da smatra Slovenska Ljudska Stranka med vsem klerikalnim učiteljstvom na Kranjskem samo to trojico kot sposobno za nadzorniško službo. Tu so sedaj uverjeni, da je baron Schwarz samo orodje v klerikalnih rokah, ki nima nobene moči, da bi šolstvo oču-val pred klerikalnim nasiljem. _
in modno blago za gospode In I gospe priporoča izvozna hiša
Prokop Skorkovsk^ in sin
v Humpolcu na Češkem ' Vzorci na željo franko. Zelo zmerne cene. Na željo dam tu I izgotoviti gosposke obleke.
Uradni razpisi učiteljskih služb.
Kranjsko.
Št 2029.
Na tri razrede razširjeni ljudski šoli v Kranjski gori se bo stalno namestila služba učitelja s postavnimi prejemki.
Pravilno opremljene prošnje je predložiti semkaj predpisanim potom do 15. novembra 1912.
Prosilci, ki v kranjski javni šolski službi še niso stalno nameščeni, morajo z državno-zdravniškim izpričevalom dokazati, da imajo popolno fizično sposobnost za šolsko službo.
C. kr. okrajni šolski svet v Radovljici, dne 13. oktobra 1912.
St. 2384.
V črnomaljskem šolskem okraju se razpisujejo naslednje učiteljske službe v stalno nameščenje:
Služba učitelja-voditelja na enorazrednicah v Adlešičih, Črešnjevcu, Čepljah, Dobličah, Preloki, Radencah, Rožnem dolu, Sinjem vrhu, Talcem vrhu in Zagozdcu in učiteljska služba na štirirazrednici v Metliki.
Zadostno opremljene prošnje naj se službenim potom sem vlagajo do 1. novembra 1912.
C. kr. okrajni šolski svet v Črnomlju, dne 25. septembra 1912.
Učiteljska tiskarna
r. z. z o. z.
vin I-ij-va/bljsuan.a, Frančiškanska ulica štev. 8.
priporoča:
Kuverte za šol. naznanila, negumirane. Uradne kuverte z napisom za šol. vodstva
in krajne šolske svete. Učne načrte za vse kategorije šol. Načela za občni učni načrt ponavljalne šole.
Cesarsko pesem, čveteroglasno. Telovadba, Brunet.
Narodne pesmi, J. Žirovnik, I in II. zvezek.
Slava cesarju Francu Jožefu I. in besedilo
E. Adamič. O prvinah in skupinah, Stupar. Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe?
Dr. E. Bretl. Meterske trake, mape za šolsko matico, pisemski papir s kuvertami, pivnik, ovojni papir, podkladek itd. Izvršilni predpis k dokončnemu šolskemu in učnemu redu, slovenski in nemški. Popravna znamenja na veliki lepenki. Ceniki zastonj in poštnine prosto. :

Jernej Bahovec
naslednik: IVAN GAJŠEK
- trgovina s papirjem -
Sv. Petra cesta št. 2.
priporoča slavnemu učiteljstvu in drugemu občinstvu svojo bogato zalogo
šolskih potrebščin, papirja, zvezkov, šolskih knjig, pisalnega in risalnega orodja, umetnin, trgovskih knjig, razglednic itd.
■«ft.

J • J äx
Ljubljana
Dunajska cesta
M H
Šivalni stroji,
f
kolesa m pisalni stroji»
ft Pletilni stroji, ft
Knjigoveznica
Anton Janežič
HI IFlorijanslra -ulica
se priporoča slay. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseli vknji-goveško stroko spadajočili
•■■■■■itMiaiiiiaainiaaiaB
del. •■•iiiiiiMiaaiiiiiiiiiiiia
lii pn večjih naročilih 10 % popusta. mili
SI j i^oveznica
Iv. Bonač
Ljubljana, Šelenburgoia ul.
priporoča vsakovrstna knjigoveška dela, galanterijo, passepartuje itd. Posebno močna vez za knjižnice in čitalnice.
Cene zmerne, delo solidno.
Soli ciaa-o d.elo!
Tovarna šol. zvezkov
M. Grufaerja sinovi
:: Line ob Donavi ::
priporoča slav. učiteljstvu svoje
izvrstne izdelke, posebno zvezke in risanke (za ljudske šole.
Zvezki se dobivajo v vseh trgovinah papirnate stroke v mestu in na deželi.
===== Postrežba točna. ==
IDoToer papir!
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsove
učiteljeve soproge, v Novem Hradku p. Met.
(dobaviteljica dež. osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K.
v Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko.
	
'V^•i.^iV-XS.tq	... 1
AVGUST A0N0LA
Ljubljana, Dunajska cesta 13
——— poleg „Figovca" ———
priporoča svojo veliko zalogo stekla, porcelana, petrolejnih svetilk, ogledal, okvirov, šip itd. Tintnike za šolske klopi, aparate za fizikalične poizkušnje.
Prevzema vsakovrstna stekarska dela, tudi nova šolska poslopja na deželi itd.
SWWW\
Učiteljska tiskarna
v Ljubljani
r. z. z o. z.
Frančišanska ulica št. 8
priporoča sledeče mladinske spise:
A. Rape: Mladini, I. zvezek.
Spisi Allšjakovega Julčka, L, II., III. zv.
E. Gangl: Zbrani spisi, I., II. zvezek.
J. Slapšak: Turki pred sv. Tilnom.
A Rape: Dane.
J. Ribičič: Kraljestvo čebel.
M. Gregorič: Otroški oder.	IX
Vsaka šola naj bi imela vsaj po toliko izvodov teh najboljših mladinskih spisov, kolikor ima razredov.
Ceniki zastonj in poštnine prosto.
V lastnem interesu zahtevajo gospodinje pri nakupu izrecno: pravi Franck z kavnim mlinčkom. Zelo se svetuje, da se takoj prepričamo, če li ponujeni nam zabojček ali zavojček tudi resnično nosi „kavni mlinček" kot jamstvo pristne kakovosti. — Tovarna v Zagrebu.
Učiteljska tiskarna y Ljubljani, r.z.zo.z.
Frančiškanska ulica. št. 8
priporoča
vse potrebne tiskovine za otortno----------------: nadaljevalne šole — =
Te tiskovine so veljavne za Kranjsko, Štajersko in Primorsko.
III	Ceniki zastonj in poštnine prosto.	III
Gorica IVSIi
in
Gosposka ulica 11.
(V. G. Carducci.)
modna in manufakturna trgovina.
Usoiava se naznanjati uglednemu učiteljstvu posebno g. učiteljicam ročnih del, da sva založila vse potrebščine za vezenje in ročna dela. Z ozirorn na to da sva sklenila dati primeren popust v prid učiteljskim dobrodelnim namenom, se nadejava mnogih cenj. naročil. Obenem se dovoljujeva opozarjati p n 'ugledno učiteljstvo na krasne novosti jesenskega in zimskega modnega blaga za ženske in moške obleke. Vzorci poštnine prosto proti vrnitvi. Priporočava se uglednemu učiteljstvu za blagohotno naklonjenost ter beleživa z odličnim spoštovanjem_ IyaiiClC «& MuriliClC.