rostnina ptacana ▼ gotovlA Leto XVII., št. tok LJubljana, sobota 14. marca 1936 Cena 2 Din JpravniStvo: i^juDijatut, euiafijeva ulica 6. — Telefon št- 3122, 3123. Inaeratni oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ul. 3. — Tei 3392, 3492. podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon št. 190. Računi pri pošt. ček. zavodih: Ljubljana št 11.842, Praga čislo 78.180, 3124, 3125, 31266. Wlen št. 105.241. Občinske davščine v Ljubljani Debata in polemika o novem ljubljanskem proračunu sta med prebivalstvom Ljubljane vzbudili izredno zanimanje, predvsem zaradi občutnih novih, davčnih bremen, ki jih naiiaga ta proračun. Menda sploh ne pomnimo, aa bi Kedaj kak občinski proračun v Ljubljani vzbudil tako pozornost, kakor pravkar od novega mestnega sveta sprejeti proračun. Pa tudi ne pomnimo, da bi kedaj kaka občinska uprava stopila pred javnost s proračunom, ki nalaga za celo tretjino višja občinska fiskalna bremena in to sredi najtežjih gospodarskih razmer, ki bi že same po sebi zahtevale skrajno slednjo in črtanje vseh, v sili odložijivih izdatkov, da bi se proračun brez novih bremen uravnovesil Stalno krčenje dohodkov prebivalstva Ljubljane, med katerim zavzemajo uradniški in v veliki meri od uradništva živeči stanovi tako važno mesto, je imelo zadnja leta za posledico, da je prebivalstvo vedno težje občutilo vedno večje občinsko davčno breme. Pomislimo le, da pomeni pri zmanjšanju dohodkov prebivalstva za eno tretjino že nespremenjeno davčno breme v resnici povečanje obremenitve v primeri z dohodki za 5%. Toda v Ljubljani se je v zadnjih letih občinsko fiskalno breme celo še povečalo. Ce upoštevamo poleg mestnih davščin še čisti presežek mestnega vodo-voia, ki predstavlja izrazito fiskalno breme — po novem proračunu bo voda v Ljubljani obdavčena s preko 6 milijonov — tedaj dobimo poučno sliko o gibanju občinskih davščin v Ljubljani v zadnjih letih. Leta 1932. so te mestne davščine znašale nekaj manj nego 34 milijonov, naslednje leto 34.5 milijona, leta 1934. so padle na 33.5 milijona, po proračunu za leto 1935/1936 so se zopet dvignile na 37.5 milijona, po novem proračunu za bodoče proračunsko leto pa naj bi znašalo fiskalno breme samo v stari Ljubljani 47.5 milijona dinarjev. Ze v tekočem proračunu je bilo fiskalno breme povišano za 4 milijone, sedaj pa še za nadaljnjih deset milijonov. Večina na ljubljanskem magistratu označuje letošnji proračun za sanacijski proračun. Toda že tekoči proračun je imel tak značaj. Lani je bilo treba po\ 'v-ti davčna bremena pred vsem za-radi nesreče z ljubljanskim tramvajem, ki že tekoči proračun obremenjuje z znatno vsoto 4 milijonov dinarjev. Zato je tudi proračun že lani tako narasel. V novem proračunu pa so gotovo najob-čutmejše breme neplačani računi, M jih je morala mestna občina prevzeti od okoliških občin s priključitvijo. Ob očitku, ki je bil ponovno iznešen na račun prejšnje občinske uprave, češ da je pustila letečih dolgov za 4,300.000 Din, moramo zaradi primerjave še navesti, da so priključene okoliške občine, ki po prebivalstvu predstavljajo komaj dobro petino prejšnje ljubljanske občine, prinesle v združitev za 4.4 milijona dinarjev letečih dolgov, od katerih je v novi proračun vnesena vsota 2,880.000 Din. Nimamo namena zagovarjati bivše občinske uprarve in jo postavljati kot vzor. Glede njene gospodarske in finančne politike smo v našem listu ponovno izrazili svojo kritiko, toda ne v tej smeri, kakor je bila iznešena v mestnem sivetu, češ da je brez potrebe zniževala davščine, temveč pred vsem zaradi tega, ker ni dovolj štedila. Zato smo v polni meri ujiravičeni povedati svoje pomisleke tudi k politiki nove uprave in nam nihče ne more očitati pristranosti. Bodoči gospodarski razvoj našega mesti je spričo številk novega proračuna v veliki nevarnosti. Ne toliko zaradi absolutne višine fiskalnih bremen, kakor zaradi prevelike razlike v primeri z oto-emenitvijo v dragih krajih, bo Ljubljana v svojem razvoju močno zaostala, če ne bomo znatno znižali samoupravnih davščin, ki že sedaj tako zelo ovirajo vse panoge gospodarstva. Trgovina, obrt in industrija v Ljubljani vedno bolj izgubljajo konkurenčno sposobnost napram podjetjem v drugih občinah, kjer so bremena bistveno nižja. Bati se je, da se bodo pričela podjetja res seliti iz Ljubljane, kakor se je že doslej mnogokrat grozilo. Gospodarske in socialne posledice za občino in njeno prebivalstvo si lahko predoči vsak. Vodilno načelo komunalne gospodarske politike bi moralo biti pred vsem skrb za gospodarski napredek mesta, ki naj omogoči življenjsko eksistenco najširšim slojem mestnega prebivalstva. Vsi ljubljanski občani se bodo radi odpovedali marsikateri zahtevi n. pr. glede olepšanja mesta, če bodo vedeli, da bo taka politika omogočila večji gospod&r-sld razvoj in da bo zato omejitev le za-čfisna. Če hočemo v Ljubljano privabiti obrt, industrijo in trgovino, je prvi pogoj, da občutno znižamo davščine, kajti ne moremo pričakovati, da se bodo podjetja naseljevala v našem mestu, dokler bodo tu občinske davščine bistveno višje nego drugod. Da omogočimo gospodarski dvig Ljubljane, bi bilo treba do skrajnosti omejiti vse občinske izdatke, in odložiti na boljše čase vsa ona dela, ki za gospodarski razvoj niso neobhodno Izhaja vsak dan, razen ponedeljka. NaroCnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon št. 65. Rokopisi se ne vračajo. VSE JE ODVISNO OD ANGLIJE Ker je Hitler odklonil tudi „sim bolično izpraznitev" Porenja, je postal položaj seda) še bolj kompliciran London, 13. marca. d. Zunanja minister Lden je poslali včeraj nemškemu kancelarju Hitlerju direkten poziv, naj čim prej s primernim korakom omogoči sporazum. Kancelar Hitler je nato odgovoilil angleška vladi: 1. da Nemčija svojih vojaških sil v Porenju trenutno ne bo ojačila, 2. da za sedaj ne namerava poslati svojih čet bližje k francoski ali belgijski meji. ObljubU je tudi, da bodo veljale te omejitve za ves čas nameravanih pogajanj, toda samo s pogojem, če bosta tudi Francija in Belgija, zavzeli slično stališče. Eden je s svoje stranii predlagaj, na; Nemčija za dokaz dobre volje odpokliče iz Porenja vse čete razen tako-zvanega »simboličnega števila«, ki bi se ne smelo zvišati. Poleg tega naj bi se nemška vlada zavezala, da ne bi zgradila nobenih utrdb v Porenju, vsaj ne do priče tka pogajanj o novih pogodbah. Eden je s tem predlogom pristavil, da bi njihova izpolnitev gotovo olajšala položaj. Hitlerjev odgovor na Edenov poziv je bil sporočen kratko pred pričetkom včerajšnje seje lokarnskih držav. Obenem je Flandin sporočal francoskim novinarjem, da je Francija pripravljena pričeta pogajanja samo tedaj, če bodo umaknjene iz Porenja vse nemške čete. Nova nemška ponudba je bila soglasno odklonjena. Kakor poroča Reuterjev urad, se v krogih sveta Društva narodov čudijo, ker je Nemčija odklonala spravljive Edenove predloge, in poudarjajo, da niso zahtevali! od nje nobene načelne žrtve in sploh ničesar, kar bi škodilo ugfledu Nemčije ali nemških interesov. Eden je samo zahtevali, da napravi Nemčija simbolno gesto, ki bi omogočli la razgovore. Zato ne prikrivajo mnenja, da je Nemčija zamudila odlično priložnost za spravo, Velika Britanija pa je izšla še z večjim ugledom. »News Chronicle« pravi, da je Hitlerjeva odklonitev simbolične izpraznitve Porenja znatno poslabšala položaj. Angleški vladni krogi so mnenja, da bi Društvo narodov razpadlo, če bi Anglija ne obljubila Franciji podpore pri morebitnih strogih ukrepih proti Nemčiji. »Daily Telegraph« piše, da Angliji ne bo preostalo niič drugega kakor pridružiti se lokarnskim velesilam, če ne bo imela uspeha v svojih naporih. Ugotovitev prekršitve pogodbenih obveznosti Po včerajšnjo seji zastopnikov podpisnic lokarnske pogodbe je bil izdan naslednji oficielni komunike: Delegati signatarnih in garancijskih držav lokarnskega pakta so sporazumno ugotovili, da predstavlja ponovna zasedba demilitariziranega Porenja po Nemčiji izrecno prekršitev 51. 42 in 43 versejske pogodbe ter lokarnskega pakta. O tej zadevi se bo moral izreči svet Društva narodov, ki sta ga pozvali Francija in Belgija. Da H se omogočila točna proučitev položaja, so prvi delegati štirih držav po splošni konferenci sestavili manjši odbor, ki bo imel jutri ob pol 12. dopoldne vnovič sejo. Zadnjo besedo ima Društvo narodov Francoski delegati so izjavJSaili, da so v glavnem zadovoljni s potekom včerajšnje konference podpisnic lokarnske pogodbe, ki je bila posvečena predvsem načelnemu vprašanju, ali je prekršena lokarnska pogodba ali ne. Oni še vedno vztrajajo na stališču, da se ne morejo začeti pogajanja z Nemčijo, dokler se ne vzpostavi prejšnje zakonito stanje. Sedaj je treba samo še določiti ukrepe, ki se bodo izvajali proti Nemčiji, ako ne bo prejela sklepov londonske konference. Zadnja beseda gre še vedno sViitu Društva narodov. Tako ostane vprašanje zasedbe Porenja točno v okviru Društva narodov. kakor je Francija vedno želela. Italija si pridržuje svobodne postopanje Italijanski poslanik Grandi se je kot zastopnik Italije pridružil izjavi francoskih, britanskih, in belgijskih delegatov, da predstavlja nemška vojaška okupacija demilitariziranega Porenja prekršitev 51. 42 in 43 versajske mirovne pogodbe, kakor tudi določb lokarnskega pakta. Odzivajoč se Flandinovemu vprašanju glede italijanskega stališča je poudaril: Evropa je sedaj v budi krizi, ki od zaključka svetovne vojne še nikoli ni bila tako nevarna, ker grozi, da zavzame najširši obseg. Krizo so izzvale gospodarske sankcije proti Italiji, ki so omajale odno-šaje med velikimi silami in porušile evropsko solidarnost, ki bi se morala ohraniti z vzajemnim aktivnim sodelovanjem velesil, kakor ga je zamislil Mussolini v znanem paktu štirih sil. Stališče Italije napram lo-karnski pogodbi ostane zaradi tega enako rezervirano, kakor napram drugim mednarodnim sporazumom, ki so sedaj v veljavi, in tudi napram onim, ki bi mogli biti sklenjeni med državami, katere izvajajo sankcije proti Italiji, in sicer vse dotlej dokler se bodo sankcije izvajale. Italija si hoče ohraniti popolno svobodo glede vseh mednarodnih akcij za ureditev mednarodnih vprašanj, ki se tičejo sankcijskih držav. Ukrepi, ki jih je odredilo Društvo narodov proti Italiji, »o spravili italijansko državo v položaj, da mora tudi napram vprašanjem, ki se tičejo izvajanja lokarnske pogodbe, zavzeti absolutno rezervirano stališče. Flandin nepopustljiv Francija Se vedno odločno vztraja pri izvedbi pogodbenih obveznosti London, 13. marca. o. Nekoliko pred 12. se je pričela v zunanjem ministrstvu ožja konferenca glavnih delegatov lokarnskih signatarnih držav. Na konferenci so se zbrali Eden, Flandin, Van Zeelflnd in Gnandi. Pred glavnim vhodom v zunanje ministrstvo se je že pred 11. uto zbrala množica, ki je z zanimanjem opazovala prihod posameznih delegatov. Pozornost fe vzbudila okoliščina, da se je pripeljal v Foreign Office tudi angleški finančni minister Neuvi.le Chamberlain. Flandin je novinarjem izjavil, da ne bo popustil v borbi proti nemški tezi, ker Francija ne more dopustiti, da bi nasilje postalo izraz pravice. > Današnja konferenca fe bila velikega pomena. Kakor se zatrjuje, so razpravljali o posledicah, ki bi mogle nastati zaradi včerajšnje obsodbe Nemčije, ker je prekršila lokarnski pakt. Po mnenjju političnih krogov je dobil Grandi iz Rima podrobna navodila, da precizira italijansko stališče glede lokarnskega spora. Pravijo, da je dobil nalog, zahtevati umaiknitev angleškega brodovja iz Sredozemskega morja. Izvedelo se je tudi, da je Eden sprejel iz Berlina negativen odgovor na svoje najnovejše posredovalne predloge. Francija zato še nadalje vztraja pri svoji zahtevi po proglasitvi gospodarskih, finančnih ter celo vojaških sankcij proti Nemčiji. Zlasti vztraja na stališču, da Se morajo garanti lokarnske pogodbe vojaško nemudoma pri- ■___ -ilj-----l n__m—— i a— potrebna. Prav zaradi tega se tudi ne moremo strinjati z novo politiko na mestnem magistratu, ker nam namesto davčnih odajšaiv prinaša nova huda davčna bremena, ki daleč presegajo znosi ji-vost, in nam vrh tega še ne daje nikakih upov za poznejše znižanje davkov. praviti na podporo Franciji in Belgiji. Seja tako zvanega lokarnskega odbora je trajala do 13.36 m se je nadalljevala popoldne ob 17. Bistvenih podrobnosti o današnjih razgovorih še ni bilo mogoče dognati. Vseikakor ni nobenega znamenja, da bi se bile situacija kakorkoli izboljšala. Agencija Reater označuje v svojem poročilu položaj kot zelo resen, ker francoski zunanji minister tudi danes ni hotel v ničemer popustiti. Sklepe današnje konference drže v strogi tajnosti. Izvedelo se je le toliko, da so razpravljali o ukrepih, ki jih nameravajo predložiti svetu DN, ko bo na jutriinii seji ugotovljena flagrantna kršitev veiSaj-ske in lokarnske pogodbe z nemške strani. Belgijska delegacija, ki so jo bili včeraj povabili, da precizira svoje stališče, je danes predložila načrt resolucije, katere vsebino je francoski zunanji minister Flandin poznal še pred sejo. Ta dokument bo osnove za nedaljno debato. Ko j« Flandin odhajal iz zunanjega urade, je bfl videti ze k) zadovoljen. Tudi italijanski poslanik v Londonu Grandi. ki je prišel za njim, je bil dobre vodje. Naziranja se počasi približujejo O popoldanskem zasedanju lokarnskega odbore je bil izdan uradni komunike, ki ugotavlja med drugrim, da so delegati proučevali situacifjo in da so se nabiranja deloma približala. Prihodnja seja ožjega odbora lokarnskih držav bo jutri popoldne ob 17. Glede na splošno situacijo se pričaku'e, da bo jutrišnje zasedanje sveta DN po kratki formalni seji zopet odgodeno, ker zastopniki lokarnskih držav jutri najbrže še ne bodo končali svojih posvetovanj. Skrajna koncesija Francije Pariz, 13. marca g. Agencija Radio po. roča, da M bila skrajna koncesija, na ka. tero bi pristal zunanji minister Flandin ta, da bi se pogajanja z Nemčijo vršila sporedno z istočasno izpraznitvijo Porenja. Angleži so baje izvajali, da so solidarni s to francosko zahtevo. Zunanji minister Eden je skušal v teku noči telefonsko posredovati v Ber'iixu in vplivati na nemško vlado, da bi tako omilil splošno na_ petost Danes sestanek sveta Društva narodov London, 13. marca, b Plenum sveta Društva narodov se bo sestal jutri ob 11. dopoldne v saintjamski palači. Generalni tajnik DN' Avenol. razmi vodilni uradniki ter ostalo potrebno osebje so že prispeli v London. Priglasilo se je k tem važnim posvetovanjem nad 250 novinarjev iz vseh delov svete. Zasedenje bo do sprejetja definrtivnih sklepov tajno, nato pa bo svet DN formalno odobril sprejete sklepe na javni seji. Anglija bo vnovič posredovala v Berlinu London, 13. marca. o. Pred današnjo konferenco zastopnikov držav-podnisndc lokarnske pogodbe je imel predsednik vlade Baldwin konferenco na Dovvningstree-tu z več svojimi tovariši. Navzocni so bili sir Eden, lord Halifax in NeviJle Cham-berlain. V političnih krogih mislijo, da so na dopoldanski seja vlade, ki se je vršila v zunanjem uradu, sklenili ponovno tx»zva-ti nemško vlado, naj ne odklanja odpoklica svojih čet iz Porenja, čeprav samo delnega. Britanska vladtt namerava ponovno intervenirati, da izve, kaj msli koncelar Hitler pod besedo »simboličen«, ki jo je rabil pri definiciji vojae3ke okupacije Porenja. V9e kaže, de hoče angleška vlada pridobiti čim več časa in odlaga ze>to vedno znova svojo odločitev. Pavi Boncour v Londonu Pariz, 13. marca, Francoski dmžavni minister Paml-Bcsnoour je popoldne * letalom odpotovali v London, kjer se bo kot delegat Francije udeleži1! jutrišnje seje »veta DN. Pred odhodom iz Pariza je imel dailjšr razgovor z m im istrskim predsednikom Sarreutom. Razgovori državnikov London, 13. marca. b. Rumumslkr zunanji mimister Titulescu je imel dopoldne razgovor z ruskim komisarjem Litvi.no-vom, nato pa se je sestal *~udi z zunanja*-ma ministroma Ede' Abesinska vlada kategorično zavrača vesti, po katerih naj bi s« bili začeli nepo. srednl razgovori med Abesinijo in Italijo. Sestanek odbora trinajstih Rim, 13. marca o. »Tribuna* poroča, da se bo odbor trinajstih sestal ob pričetku prihodnjega tedna, da prouči italijanski in afoesrnski odtgovor na ženevski poziv k mirovnim pogajanjem. Sestanek ne bo v Ženevi, nego najbrže v Londonu, kjer so zbrani vsi člani sveta Društva narodov, ki so tudi čiamii tega odbora. Kancelar Schuschnigg v Budimpešti Budimpešta 23. marca, b. Avstrijski zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger Weldenegg sta danes opoldne prispela ne državni obisk v Budimpešto. Ne kolodvoru, ki je bU okrašen z državnimi zastavami obeh držav, so avstrijska državnika sprejeti in pozdravili vsi člani madžarske vlade s predsednikom Gomboscm na čelu, dalje italijanski poslanik, zastopniki mesta in razni drogli odtičniki. Zaradi najnovejših mednarodnih dogodkov je obisk kaucelarja Schuschnigga v Budimpešti izgubil na svojem pomenu. Obisk naj v prvi vrsti manifestira avstrij-sko-madžarsko sodelovanje. Na sestanku avstrijskih in madžarskih državnikov bo šlo razen tega za to. da se medsebojno informirajo o raznih perečih političnih vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Obenem bodo posvetili svojo pozornost tudi češko-slovaško-avstrijskim pogajanjem in bližnji trojni konferenci v Rimu. Razpravljali bodo tudi o madžarsko-avstrijskih trgovinskih odnošajih, ki so se v zadnjem časa poslabšali. Imenovanje angleškega obrambnega ministra London, 13. marca AA. Za ministra državne obramhe je imenovan str Thomas Inskeep. Dolžnost novega ministrstva bo skrb za sodelovanje med vsemi tremi obrambnimi ministrstvi, namreč med ministrstvi za vojsko, mornarico in letalstvo. Prezident dr. Beneš pri Masaryku Praga, 13. marca. h. Predsednik repo-biike dr. Beneš je brl dopoldme s soprogo na kosilu pri prezidentu osvoboditelju 1 T. G. Aiaaarjak« na gradu Laoy. t Seja senata Sporočilo predsedstva — Interpelacije — Predlog zakona o razdolžitvi kmetov — Prošnje in pritožbe Beograd, 13 marca. p. Danes se je po daljšem času zopet »estal senat, predvsem za to, da prične in čim prej dokonča pro. računsko razpravo. Seja se je pričela pod predsedstvom predsednika dr. Ljubomira Tomašiča ob I7.2O. Navzoči so bili skoro vsi senatorji, seji pa je prisostvovala tudi celokupna vlada z ministrskim predsednikom dr. Milanom Stojadinovičem na čelu. Po odobritvi zapisnika je predsednik najprvo preči tal ukaza o ostavki in o imenovanje nove vlade dr. Milana Stojadinoviča Senatorji so stoje poslušali čita. nje ukaza ter so ob koncu priredili ovacL je Nj. VeL kralju Petru H Predsednik senata je nato poročal, da je o priliki rojstnega dne poslal Nj. Vel. kraljici Mariji naslednjo brzojavko: »Na današnji rojstni dan Vašega VelL čanstva hitim, da vam v imenu senata kraljevine Jugoslavije kakor tudi v svo. jem imenu izrazim v najglobljem spošto. vaju ta udanosti najisfcrenejše želje za dolgo ln srečno življenje Vašega Veličan_ stva«. Nj. Vel. kraljica Marija se je senatu zahvalila z naslednjim pismom: »Zahvaljujem se za lepe in iskrene želje — Marija«. Senatorji so priredili Nj. VeL kraljici dolgotrajne in tople ovacije. Predsednik senata je nadalje sporočil, da je v imenu senate čestital prezidentu dr. Benešu k njegovi izvolitvi za predsednika bratske češkoslovaške republike. Prečital je besedilo svoje čestitke kakor tudi odgovor prezidenta dr. Beneša Senatorji so z navdušenim pritrjevanjem dali duška bratskemu čustvovanju in svojemu zadovoljstvu, da je prezident dr. Masaryk dobil tako dostojnega nasledni. ka. Predsednik g. dr Tomaš;č je v svojem poročilu dalje omenil, da je takoj po atentatu v narodni skupščini poslal predsedniku vlade dr. Stojadinoviču pismo naslednje vsebine: >Obsojajoč najodločneje zločinski čin, ki se je danes odigral v narodni skupščini tn ki bi mogel v sedanjem trenutku glede na naše notranje in zunanjepolitične pri. like povzročiti veliko škodo za interese naroda in države, vam v imenu senata kraljevine Jugoslavije čestitam, da ste ostali nepoškodovani ter da ste s tem, da ste takoj nato nadaljevali svoj ekspoze, v veliki meri preprečili negativne posledice tega peklenskega načrta«. Plenum senata je sprejel to poročilo z odobravanjem na znanje. Predsednik je dalje sporočil, da je za. radi smrti angleškega kralja Jurija V po. slaj lordu kancelarju zbornice lordov v Londonu sožatao brzojavko in prejel tudi odgovor. Nato je senat počastil spomin svojega umrlega člana senatorja Petra Tesliča Predsednik je imel komemorativni govor, v katerem je pokojnega senatorja označil kot enega največjih dobrotnikov sedanjosti Govoril je o njegovih nacionalnih zaslugah, o njegovem velikem gospodar, skem delovanju in o njegovem političnem delu. Bil je tovariš, ki je zapustil v senatu nepozaben spomin Senatorji so poslušali komemorativni govor stoje in so ob zaključku vzkliknili- Slava Petru Tesliču! Dalje je bilo sporočeno, da je Narodna skupščine poslala senatu v razpravo celo vrsto konvencij ter predlog proračuna dr. žavnih izdatkov in dohodkov, skupno s finančnim zakonom za poslovno dobo 1936/37 Za konvencije bo izvoljen pose. ben odbor. Proračun pa bo predložen v proučitev finančnemu odboru senata Senator Kosta Timotijevič in tovariši so predložili zakonsk- načrt o razdolžitvi kmetov Določeno je bilo, da se za prouči, tev načrta izvoli poseben odbor. Senator Dimitrije Ilidžanovič je vložil interpelacijo na ministrskega predsednika glede inšpekcijskih potovanj ministrov; senator dr Ivan Majstrovič na ministra pravde glede povečanja števila kasacijskih sodni, kov pri Stolu sedmorice oddelek B. v Za. grebu; isti senator na ministra za socialno politiko in narodno zdravje glede dograditve nove državne bolnice v Splitu; senator Kosta Timotijevič in tovariši na ministrskega predsednika o prepovedi objave komunikeja o ožii konferenci JNS Za to zadnjo interpelacijo so zahtevali nuj_ nost, na katero je predsednik vlade dr. Stojadinovič pristal Prečitano je bilo pismo senatorja Su_ perine, ki je poda ostavko na svoj položaj v verifikacijskem odboru. Konično so bila prečitana poročila o konstituiranju stalnih senatskih odborov ter cela vrsta prošenj in pritožb Med temi so bile tudi prošnje in pritožbe Društva državnih upokojencev, Podpornega društva vlagateljev, Učiteljskega udruženja. Udruženja poštnih uradnikov, in nameščencev, Zveze organizacij občinskil- uslužbencev in upokojencev v Ljubljani. tržiške občine, ki zahteva uvrstitev Tržiča v prvi draginjski razred itd. Senat je nato prešel na dnevni red. to je na določitev dnevnega reda za prihodnjo sejo, ki bo jutri dopoldne ob 9 Na dnevni red so bile postavljene volitve odbora za proučitev mednarodnih konvencij in odbora za proučitev zakonskega načrta senatorjev Koste Timotijeviča in tovarišev o razdolžitvi kmetov. Seja je bila zaključena ob 19. Nevtralna vlada v Grčiji Demerdzis je sestavil koalicijsko vlado nevtralnega značaja — Parlament pojde na daljše počitnice gospodarstvu Dekazas, glavni guvernerji Trakije, Makedonije im Krete ostanejo isti kot sedaj. Možno je. da bo zamenjan samo guverner Krete Atene, 13. marca. p. Po več kot enomesečnih težavnih pogajanjih je bila danes naposled rešena vladna kriza, ki je nastala po parlamentarnih volitvah. Sestavljena je bila nova vlada pod predsedstvom dosedanjega ministrskega predsednika De-merdzisa, ki pa ima značaj nevtralnega kabineta. V novi vladi so zastopane vse parlamentarne skupine razen Tsaldarisove ljudske stranke in komunistov :n bo imela zaradi tega v parlamentu absolutno večino. V opoziciji bo samo 69 poslancev Tsaldarisove ljudske stranke in 15 komunistov. Nova vlada je sestavljena takole: Ministrski predsednik in zunanji minister Demerdzis; notranji" minister Logotetis; pravosodni minister Agumis; vojni minister general MetaxaS; mornariški minister admiral Papavigopolos; letalski minister general Zojopulos; finančni minister Manza-vinos; poljedelski minister Genakis; prometni minister Ekonom; zdravstveni minister Kucis; državni podtajniki: v finančnem ministrstvu Valaoritis. pri predsedni-&tvu vlade Georgokopulos, pri narodnem Nova vlada se bo jutri predstavila parlamentu. Zahtevala bo za dobo prihodnjih treh mesecev izredna pooblastila za konsolidacijo gospodarskih in političnih prilik. Med tem časom parlament ne bo zasedal, pač pa bo vlada v stalnih stikih s parlamentarnimi odbori in bo vse ukrepe izdajala po predhodni odobritvi teh odborov. V programu je tudi sestava novega volilnega zakona, ki bo slonel na proporčnem s:stemu. V političnih krogih je bila nova viada v splošnem sprejeta z odobravanjem. Izrazito strankarsko-koalicijska vlada bi imela velike težave v parlamentu in se ne bi mogla posvetiti v toliki meri nujnemu delu za konsolidacijo prilik. Nova vlada pa lahko računa na vsestransko podporo in se zato nadejajo, da bo uspešno izvršila svoio nalogo. Uboj na sejmu zaradi kmečke akcije Zagreb, 13. marca. o. Kakor poročajo iz Ivanrčgrada, je prišlo danes na tamkajšnjem sejmu do hudega incidenta zaradi akcije Gospodarske sloge. Zagrebški prekupčevalec Franjo Prček se je z nekim kmetom pogodil za tele. ne da bi ga tehtala. Naknadno so zaupniki Gospodarske sloge intervenirali in zahteval" ud prekup-ca. da doplača diferenco v ceni. Prišlo je do pretepa in Prček je težko poškodoval posestnika St j epoma Vraneša načelnika krajevnega poverjeništva Gospodarske sloge. Vraneš je poškodbam kmalu nato podlegel Več tisoč kmetov je tedaj hotelo nava iti na ubijalca, ki je pobegnil v neko hišo in se skril na podstrešju. Se le po intervencij- orožništva so kmetje toHko popustili. da so lahko Prčka aretirali i.n odvedli v Čazmo. * Zagreb, 13. marca, o. Kaikor poročajo iz Samobora. je Gospodarska sloga ki je doslej vodila akcijo za povišanje cen živini, razširila to svojo akcijo tudi na drugo področje. Njeni zaupniki so določili minimalne dnine za poljske delavce m viničar-je. Za delo pri kmetu se je določila dnina po 10 Din :n hrana na dan. Za delo na posestvih meščanov ter večjih posestvih pa dnina za moške po 30. za ženske pa po 15 Din brez hrane, odnosno za moške po 15 m ženske po 10 Din s hrano Zaupniki Gospodarske sloge hodijo sedaj po po'jih m vinogradih ter kontrolirajo, alr se izvajajo ti njihovi pogoji Poljski delavci, ki niso dosegli omenjenih minimalnih dnin, na njihov poziv takoj po- puščajo delo. Akcija Gospodarske aloge 1 gre za tem, da bi se preprečili primeri, ko so posamezni gospodarji plačevali poljskim delavcem po 8 Dki na dan in to brez hrane Posestniki so na stavljene pogoje pristali. V kratkem se bo akcija razširila na vso Hrvatsko. Hude poplave v Ameriki Newyork, 13. marca. o. Zaradi nag ega vremenskega preobrate na vzthodu. kjer je nastopilo izredno toplo, južno vreme, se je začel sneg naglo tajati. To je imelo za posledico naraščanje rek. tako da so nastale katastrofalne poplave Po zadnjih vesteh je 12 mest m mnogo manjših naselbin pod vodo. Rake so odp'avtle mnogo mostov in obrambnih nasjpov. Tudi železniške proge so deloma pod vodo, tako da je železniški piomet deloma ustavljen. Konferenca o plačilnem prometu z Nemčijo Zagreb, 13. marca, o Dne 17. t. m. se sestane v Zagrebu mešana nemško-jugo-slovenska komisija v smislu določil trgovinske pogodbe Zadnjič 6e je sestala meseca februarja preteklega leta v Monako-vern Na zagrebškem sestanku se bodo obravnavala razna vprašanja s področja trgovinskega prometa med obema državama, zlesti pa vprašanje, kaJoo urediti plačilni promet Beležke »Domoljub" napada svoje prijatelje V svoji zadnji številki prinaš9 »Domoljub« člančač. v katerem beremo tudi to-le: •Žalostno gospodarsko stanje naše ob-črne je izven njenih mej malo komu znano. Da imamo tudi mitnico, je znano samo uvoznikom m nam, ki plačujemo. S 1. aprilom se poviša užitnina na mast od 25 par na Din pri kg. Zopet je prizadet mala-človek. revež m delavec, ki sam ne zmore, da b" redil prešiče. Trpela bo pa zaradi tega tudi trgovina, ki je že itak od vseh strani prizadeta in se jo menda kar sistematično uničuje . . . Treba je delati po pregovoru: »Vsak dinar petkrat obrni, potem šele izdaji« Bremena in dajatve, ki so na vseh konoih prevelike, naj se znižajo, ne pa da se povišujejo.« Vse to je napisano kakor nalašč na naslov »Domoljubo viih« prijateljev, novih gospodarjev ljub janske mestne občine. In tudi v polni men drži. Po sebi pa je razumljivo, da »Domoljubova« pridiga ne velja za Ljubljano, marveč je bila namenjena neki drugi občim, ki ni v rokah njegovih prijateljev. Demokratska stranka še ne bo prijavljena Pred dnevi je »Pravda« poročala, da nameravajo voditelji bivše demokratske stranke v smislu zakonikih predpisov formalno prijaviti svojo stranko. Bivši minister Milan GroL eden izmed prvakov bivše demokratske stranke sedaj odločno de-mantira to vest in pravi, da so se med strankinim vodstvom in posameznimi organizacijami sicer res vršili razgovori, če bi ne bilo umestno stranko prijaviti, toda ti razgovori so ostali brez pozitivnega rezultata. Ako in kadar pa pride do prijave. se bo to zgodilo v sporazumu z ostalimi skupinami združene opozicije. Velik shod JRZ v Bosni Po vesteh beograjisk^h listov bo v nedeljo 22. t m. velik politični zbor JRZ v Zenici Na shodu bodo govorili vsi trije ministri iz Bosne gg. dr. Spaho, Kaludjesr-oič m dr. Behmen, svojo udeležbo pa je po zatrdilu pripravljalnega odbora obljubil tudi predsednik vlade g. dr. Stojadinovič. Prezident Wilson dobi spomenik v Dalmaciji Kakor poročajo splitski listi, je bil v Korčuli osnovan odbor, ki si je nadel nalogo, da postavi spomenik pokojnemu ameriškemu prezidentu Wilsonu. Pobudo za to je dal Anton Vilovič, bogat korčulanski rojak, ki živi v New Yorku. Vilovič sam je daroval za spomenik 25.000 Din, lepe vsote pa so prispevali tudi drugi korčulanski rojaki, ki žive v Ameriki. Ker razpolaga odbor že z znatnimi sredstvi, bo spomenik najbrž postavljen že letos. Bo to prvi spomenik prezidenta Wilsona v Jugoslaviji. Odvetniški zaslužki pri našičkem procesu Beograjski tednik »Slobodna reč« priobčuje članek, v katerem razpravlja o znani našički aferi. List navaja vsote, ki so jrih posamezni advokati kot zagovorniki zaslužili v tem procesu. Levji del pri tem je zaslužil zagrebški advokat dr. Dušan Popovič, ki je dobil samo za honorar 1,200.000 Din, poleg tega pa je prejemal še po 2000 Din za vsak dan, ki ga je prebil v Osijeku na razprava. Drugi advokati -zagovorniki eo prejeli na zagovomiškem honorarju: dr. Tolnauer 600.000 Din. dr. Cimperman 350.000 Din, dr. Horn 150.000 Din, dr. Hugo Werk 250.000 Din, dr. Fi-scher 200.000. beograjska odvetnika Voja Vujanac 290.000 in Toma MHosavljevič 125.000 Din. Ker so tudi ostali zagovorniki, ki jih je bilo okrog 50, zaslužili lepe denarce, je treba računati, da so v našičkem procesu samo zagovorniki stali 5 do 6 milijonov dinarjev. Za te vsekakor zanimive podatke moramo seveda prepustiti vso odgovorne«t imenovanemu beograjskemu listu Odpuščeni nameščenci narodne skupščine »Obzor« poroča iz Beograda, da je po odredbi predsednika Narodne skupščine Stevana Ciriča odpuščenih iz službe v Narodni skupščini 13 služiteljev m dnevnic*r jev, 7 uradnikov pa je bilo upokojenih »Obzor« pravi, da so vse te namestili 00-slanoi Jevtičevega kluba, ki so bil ž njimi tudi v tesni zvezi. Večino ;zmed njih je nastavil posl. Vasilje Trbič. ki je sedaj aretiran v zvezi s streli v narodni skupščini. Posl. Trbič je bil namreč predsednik skupščinskega administrativnega odbora, v katerega kompetenco spada tudi nastavljanje nameščencev za narodno skupščino. Proračun primorske banovine V ponedeljek je bnio zaključeno proračunsko zasedanje banovmskega sveta v Splitu. Odobren je bM proračun v skupnem znesku 36.6 milijonov dinarjev. Med dohodki je vstavljena dotacija države v skupnem znesku 19 milijonov, v posebni resohicrji pa je banovinski svet pozval vlado, da to dotacijo še poviša. Svetovno prvenstvo v table-tenisa Praga, 13. marca g. Dogodek današnje, ga dneva na tekmah za svetovno prvenstvo v table.tenlsu je bil velite poraz, ki so ga svetovni prvaki Madžari doživeli v srečanju z Rumuni Slednji so odpravili svojega nasprotnika kar s 5 : 0. Nadaljnf* srečanja so se končala takole: Ceškoslova. gka : Jugoslavija 5 : 1, Litva : Holandska 5 : 0, Poljska : Latvijo 5 : 0, Avstrija : Amerika 5 : 1 in Anglija : Belgija 5 : 1. Včerajšnja pozna popoldanska srečanja so prinesla naslednje izide: Jugoslavija : Belgija 5 : 0, Amerika : Anglija 5 : 2, Rumuni ja : Hoiandaka 5 : 0, Francija : Letvi ja 5 j 1 in Madžarska : Litva 6 ti David, takse ln trošarine v novem finančnem zakonu Še nekatere podrobnosti iz amandmanov — Povišan)« prometnega davka — Nove banovinske trošarine Včeraj smo objavili v kratkem izvlečku glavne določbe, ki so bile naknadno potom vladnih amandmanov vnešene v predlog finančnega zakona in od narodne skupščine skupno s tem zakonom sprejete. Ker dobijo vse te odločbe zakonsko moč in ker nekatere precej občutno posegajo v vsakdanje življenje, bomo objavili posamezne določbe še podrobneje. Danes prinašamo amandmane. ki se nanašajo na davke, takse in trošarino. Davek na poslovni promet Najvažnejša odredba novega finančnega zakona je vsebovana v § 25 pod točko ž, ki določa, da se čl. 6. zakona o davku na poslovni promet z dne 31. januarja 1922, odnosno zakona o izpremembah in dopolnitvah z dne 14. avgusta 1932 menja in se splošni davek na poslovni promet poveča od dosedanjih 2°/» na 2.5% in luksuzni davek od 10 na 12% prodajne vsote. V zvezi s tem se tudi tarifa skupnega davka povečuje v ustrezajočem razmerju za eno četrtino. Finančni minister Je že v svojem ekspozeju navedel, da pričakuje iz tega naslova za 170 milijonov dinarjev več dohodkov kakor v tekočem letu. Nezdružljivo povezanost obeh vrst davka potrjuje tudi avtentična razlaga, ki jo je dodal minister financ v naslednji točki, 8 katero določa, da skupni davek na poslovni promet ni kak nov samostojen davek nego samo reformiran način pobiranja splošnega davka na poslovni promet, ki je bil uveljavljen t zakonom iz leta 1922. V nadaljnih odredbah finančni zakon deloma spreminja dosedaj veljavne predpise glede pobiranja davka na poslovni promet pri uvozu, glede določevanja davčne osnove posebno v primerih, kjer je blago oproščeno od plačanja carine. K § 10. zakona o skupnem davku dodaje finančni zakon novo odredbo, ki vsebuje kazenske sankcije, ki jih dosedanji zakon ni vseboval. Po točki j § 25. pa se določa nova kazen za davčne zavezance, ki ne vodijo knjig na poslovni promet, odnosno ki bi ovirali oblastvene organe pri pregledu in vpogledu poslovnih knjig, beležk in dokumentov 1. denarno kaznijo od 1000 do 10.000 Din. Kazen izreka davčna oblast prve stopnje. Od plačevanja skupnega davka so oproščeni vodni mlini z največ dvema vodnima kolesoma, ako se nahajajo na takih potokih, ki preko lefa presušavajo. Takse Z odredbami § 26. finančnega zakona se spreminjajo določbe in tarifa taksnega zakona. Tako se spreminja tarifna postavka št. 8. taksa za objave na oknih, vratih in zidovju. ki je znašala do leta 1934 10 par in je bila takrat povišana na 1 Din. se sedaj zniža na 0.50 Din. Objave, ki se nosijo po meBtu. so morale biti taksirane do leta 1934 s 5 Din. od leta 1934 z 20 Din. po novem finančnem zakonu pa samo z 10 Din. Takse za stalne reklame na tramvajih, ograjah in zidovih, se znižujejo zopet na izmero. ki je veljala do leta 1934. izvzem-ši reklame preko 4 kv. metre velikosti. Za te se taksa znižuje na 250 Din. Taksa na tantieme, ki se uračunavajo y podlago družbenega davka, znaša 10%. za ostale tantijeme pa 1°/«. Odredbe čl. 15. taksnega zakona se izenačujejo za vso državo v tem smislu, da se vloge, pritožbe in prošnje, ki so nezadostno taksirane, imajo sprejeti v postopek, vendar je pristojna oblast dolžna, da pozove podpisnika odnosno stranko. da manjkajočo takso plača, odnosno dopolni v teku 30 dni. Nameščenci, ki bi opustili naknadno izterjanje takse, se kaznujejo s 30 do 500 Din denarne kazni, katero izreka pristojna finančna direkcija. Eksekucijski in opominjevalni stroški, kakor tudi zamudne obresti pri posrednih davkih se sedaj izenačujejo s predpisi ki veljajo za neposredne davke torej znašajo zamudne obresti R9/«. taksa za pismeni opo min do 200 Din 1 Din. preko tega do 10.000 Din pol odstotka, nadalje pa 1 odstotek dolžne vsote. Za rubežen do 500 Din znaša taksa 5 Din. preko tega do 10.000 1 odstotek, za višje vsote pa 2%. Bistvena je reforma predpisov glede računske takse. Računi do 50 Din so takse prosti. Od 50 do 100 Din znaša taksa 1 Din. od 100 do 500 Din 2 Din od 500 do 1000 3 Din preko 1000 pa 5 Din ta vgako polo. če vsota ni naznačena. se plača najvišja taksa dočim se je dosedaj plačala za take račune samo taksa v iznosu 0.50 Din. Taksa na knjižice odjemalcev, ki jemljejo v detajlnih trgovinah proti mesečnemu: obračunu blago, je povišana od 5 na 10 Din. Takse se plačajo samo v slučaju, kadar se računi in note faktično izdajajo. Doslej je bilo po zakonskih predpisih izdajanje računov obvezno, vendar se v mnogih delih države v praksi to ni izvajalo. Kazenska sankcija za neplačanje ali nezadostno plačanje protipred pisno plačane takse, ki je določala kazen v 50 kratnem znesku pripadajoče takse, je ostala tudi pri povišanju računske takse neizpreme-niena. Monopolgki obrazci za račune so odpravljeni, s tem todi iplačevanje povračila za predložitev že uporabljenih računov. Za že nabavljene taksne obrazce se taksa, ki je plačana, ne bo vrnila. Po odredbi točke dj) se zniža kazenska taksa za šuŠmarje in nelegalne lastnike in poslovodje trgovinskih, obrtnih in industrijskih obratov, ki poslujejo brez pooblastila ali ki prekoraCijo obseg delokroga obrtnega zakona od trikratnega na enkratni tenos takse, ki je določena za poobte-i stke* ali dovottter za dotični obrt. Jedro reforme točarinskih taka je v tem, da so poleg obstoječih nespremenjenih taks v štirih stopinjah dodajo še dve odnosno tri nižje stopinje in sicer: V grupi, v katero spadata mesti LJubljana in Maribor, poleg sedanjih Se nova taksa 300 odnosno 200 Din. V mestih od 2000 do 15.000 prebivalcev taksi 200, 150 in 100 Din, v krajih pod 2000 prebivalcev pa nove takse 150. 100 in 50 Din. Uvedena je tudi nova grupa za mesta preko 15.000, ki pa za dravsko banovino praktično ne pride v po štev. Važna je olajšava trgovinam, ki prodajajo alkoholne pijače v originalno zaprtih steklenicah in ki so dosedaj plačale najvišje takse; v bodoče bodo plačale takse po najnižji skupini v posameznih kategorijah, torej v Ljubljani in Mariboru po 200 Din polletno. Nove skupne banovinske trošarine Seznam predmetov, za katere se pobirajo skupne banovinske trošarine v oeli državi. se razširja in dopolnjuje s sledečimi predmeti: 1) rezila xa brivske aparate 1 Din po komadu. 2) kavin nadomestek (Franckova km in slične) 1 Din od kg. 3) oetova kislina in špirita! kis od 100 kg 100 odstotne jačine Din 400.— 4) vinski kis 0.50 Din od litra. 5) kavstična soda 0.80 Din od kg. 6) amoniakova soda 0.40 Din od k^ 7) kristalna soda 0.20 Din od kg. 8) soda bikarbona 6 Din od kg. Podrobne odredbe urejajo tehniko pobiranja novih trošarin, ki se plačajo obenem z državno trošarino in določajo momente, kdaj podlega predmet banovinski trošarini Ob koncu paragrafa se odreja, da imajo finančni organi popisati vse zaloge novih predmetov, ki podlegajo skupni banovinski trošarini, v prodajalnah na debelo in na drobno, da bi se moglo plačilo trošarine pravilno zasigurati. Iz popisa 80 izvzete količine kavinih nadomestkov do 20 kg. oeta do 10 kg 100 4/o-ne jačine, vinske oeta do 50 1. amonijakove sode do 100 kg, pavstične sode do 50 kg, kristalne sode do 200 kg in bikarbonske sode do 5 kg. Dotacije banovinam iz Sonda prometnega davka Finančni zakon določa, da se pri Državni hipotekami banki na novo osnuje poseben banovinski fond prometnega davka. V ta fond ee 6teka ob koncu vsakega meseca 18 "/« vseh zneskov, ki so se pobrali iz naslova skupnega davka na poslovni promet. Finančno ministrstvo bo dohodke tega fonda delilo vsaka dva meseca na naslednji način: a) 80% bo nakazanih kot dotacija, odnosno subvencija petim banovinam: vrba-ski. primorski, drinski. zetski in moravski. v razmerju odobrenih banovinskih proračunov za leto 1935/36. b) ostalih 20% prejmejo preo&tale ba-n< vine: dravska, savska, dunavska. var-darska in mesto Beograd, v sorazmerja prebivalstva po zadnjem ljudskem štetju. Celotne dotacije iz tega banovinskega skiada smejo doseči največ 100 milijonov dinarjev na leto. Ves dohodek preko 100 milijonov dinarjev pripada državni blagajni kot dohodek prometnega davka. Ako vzamemo dohodek iz davka na poslovni promet z vsoto 670 milijonov dinarjev, kolikor ga predvideva novi državni proračun, bi znesla dotacija tega fonda maksimalno 120. milijonov dinarjev, razdelilo pa bi se banovinam 100 milijonov. 20% od tega je torej 20 milijonov dinarjev, od katerega bi predvidoma dravska banov> na lahko reflektirala na približno vsoto treh milijonov. Ta dotacija vsekakor sa proračunske potrebe banovine v sveži z drugimi odredbami v finančnem zakonu ne bo zadostna in tudi ni v skladu z dejanskim donosom, ki pripade vsled povišanja davčne &topnje na obdavčeni promet v dravski banovini. Svrha uporabe donosa povečanega davka na posiovn proine: j obeležena v odredbah § 15 in ima služiti za namene rešenja ministrskega sveta z dne 20. februarja t. 1.. za osnovanje poljedelske šole za južne kulture in sa ogledno sadjarsko postajo, za zavod za preizku-ševanje volne, za plačanje znižane in brezplačne vožnje na državnih železnicah ter za otvoritev novega poslanstva v skandinavskih državah. Tzmed obsežnih dolobč o izpremembah zakona o neposrednih davkih pride za dravsko banovino praktično v po štev samo odredba, da se navadni vodni mlini, ki imajo največ dva vodna kolesa, oprošča-jo plačanja pridobnine. Socialistična propaganda v Nemčiji Praga, /3. marca*. AA. »ČteSce Slovo« vjioča, da so po Nemčiji krožili zadnji številni protihitJerjevaki letaki, ki >4 jo izdala socialistična stranka. List pravi, da »o bili ti letaki trskami na zelo tenkem papirju in vloženi v steklenice. Steklenice so vrgli v Odno in na ta način so priplavale v Nemčijo. Tam so jih polovi.fi pristaši stranic in jih delili med ljudi. Vremenska napoved Zagrebška vremenska napoved za danes: Pretežno obladno, ponekod deževno in ae-koiko bolj oblačno. Dnnajska vremenska zapoved sa sobot*: Pretežno oblačno, ponekod tudi lahka padavine. Hladno. 90 gorah mas. Severni vetrovi. Naši Krapi in ljudje Svečana seja šentpeterske CMD Viktor Rohrman izvoljen za dosmrtnega častnega predsednika Ljubljana, 13. marca. Nocoj je bil uvod v svečano proslavo 504etnice šemtpetereke podružnice GM£X Pri Zupančiču na Jegličevi cesti so se »brali odiborniki in odibornice z zastopnike osrednje CMD k svečani seji, katere dnevni red je biti kratek, a je lepo poudari podistoletno delo Šentpeterčanov za šol-fsko družbo. Posebej je bido po govoru predsedTuice ge. Nilke Potočnikove izkazano priznan-je predsedniku g. Viktorju Rohnmamu, ki je bil izvoljen za dosmrtne-častnega predsednika Gdč. Tomšetova je odlikovamcu izročrla šopek nageljčkov 7. deklamacijo lepe prigodnice, sledile so ostale čestitke in od vodstva CMD je bi-ia slavljenou izročena častna diploma. sednikov. šentpeterska podružnica je bila ustanovljena leta 1886. za območje šentpe-trske fare, ki? je največja v Sloveniji. Njen prva predsednik je bil kaplan Zagorjan, potem hišni posestnik Vailentinčič, dolga leta župnik Martin Malenšek in za njiim župnik Fran Pavlič, naposled do vojne tovarnar Franc Mally. V vojni je seveda delovanje prenehalo, po prevratu pa se je zopet oživilo po svetlih zgledih iz prejšnje dobe boflb za slovensko posest. V teku 50-letnega obstanka je zbrala šentpeterska podružnica CMD najmanj za pol drug milijon dinarjev gotovine, a samo po vojni jjt oddala centoaiK vsega skupaj 400.000 dinarjev. Njej v čast bo vedino zabeleženo, da je v teku 50 let zbrala največ pok rovi -teljniin in obrambnih kamnov (pred vojno po 200 kron, po vojni po 100 Din). Podružnica šteje okrog 900 članov in članic. Moškim stoji zvesto ob strani lepa četa gospa in gospodičen, ki jih vodi gospa Nilka Potočnikova. Celih 20 let je vodila blagajno, predsednica pa je že šest let. Njene prednice so bile gospa dr. Zar- Fočaščenje g. VHktorja Robmmana je zasluženo. Sivolasi narodnjak, ki navzlic osmim križem pogumno in protžmo meri korake po ljubljanskih uJicafh, je v svojem fcogatem življenj« storil že mnogo, mnogo Cpobrega za narodno stvar. Od početka šeaitpetereke podružnice je zanjo vnet delavec, kot predsednik pa jo vodi ves čas po prevratu in se je kar najdostojneje uvrstil v vrsto svojsih prodnikov bivših pred- niSkova, Vera dr. šlajtmerjeva, Marija Trč-kova, Ana Malivjeva, Ana Podkrajiškova, Mlihajla Šegova in gospa Ludvikova. Ne samo Šenitpeterčamom, temveč vsej armadi Ciril-Metodarjev je v ponos in zadoščenje, da je pokroviteljstvo nad proslavo zlatega jubileja najstarejše podružnice OMD prevzela Nj. VeL kraljica Morija. Na svečanosti na Taboru jo bo zastopal sanitetni podpolkovnik g. dr. Ilja Birčanin, šef vojne bolnišnice v Ljubljani. Na pomoč Prevaljam in Mežiški dolini Prebivalstvo se Je obrnilo s Prevalje, 13. marca- Propast Ilirske rudarske združbe, pod katerim naslovom so talko neslavno končale rudarske industrije HenokeLDonnera. markov, bo imela za vse prebivalstvo I^revalj in Mežiške doline žalostne posle, diee. čeprav so rudarji sami prevzeli rud. nik na Lešah, drvita gospodarstvo in obrt v propast Ni mogoče, da bo premogovnik, ki zmore dnevno po 1 vagon premoga, preživljal toliko prebivalstva, kakor ga je v časih, ko je bila kriza še nepoznan pojm. Položaj obrtnikov, malih posestnikov in lesnih industrijcev je postal obupen. Nihče ne zmore več svojih obveznosti, mnogi so le z davčnimi zaostanki tako obremenjeni, da v resnici ne posedujejo ničesar več. V Prevaljah, kjer pravkar ropoče boben nad imovino nekdanje mo_ gočne industrije, za katero bo po 14 dneh ostal le žalosten spomin, grozijo ekseku. cije zajeti še tisto, kar je bilo doslej v domačih rokah. Nihče vam ne more pokazati hiše ali zemljišča, ki v bližnjih me. secih z vso gotovostjo ne bi menjala lastnika. V obupu so se zbrali prevaljski trgovci ln obrtniki in se posvetovali, kako bi si ohranili vsaj skromen obstanek. Mnogi trgovci so udeleženi s terjatvami na rudniških posestvih, nimajo pa izgleda, da bxlo prišli do svojega denarja Na sedanji dražbi bodo skupili prav toliko, da bodo zadovoljni veliki upniki. Kdo se bo pobrigal za tisočake, ko gre vendar za milijone! Sestavili so spomenico in jo razposlali poslancem, ministrom in banovini. V njej prošnjami na vse pristojne poudarjajo veliko mizerijo prebivalstva, od katerega ječi več ko tričetrt pod neznosnimi bremeni dolgov. Ni kupčij, nI zaslužka, odkod naj vzamejo sredstva za plačilo davkov, obresti in kapitala. Zaradi katastrofalno nizkih cen se prodaja, jo zarubJjene nepremičnine in premičnine po slepih cenah. Zaradi sankcij ne morejo prodati lesa, drugega pa nimajo naprodaj. Kdo bo pomagal? Zaradi zaščite denarnih zavodov se uničuje z vsakim dnem več eksistenc. žalosten primer današnjih razrvanih razmer so prav Prevalje, kjer je na dražbi polovica hiš in kmetskih posestev. Ali za nas res ni pomoči!? pravi po. slanica. Pripravljeni smo svoje dolgove v redu odplačevati, naj se nam dajo za to potrebna sredstva in pogoji, a nujno pomoč prosimo: da se vsi davčni zaostanki odpišejo, ker so bili davki mnogo previsoko odmerjeni in kljub silno zmanjšane, mu zaslužku in dohodkom niso bili znižani, čeprav smo živeli od prodaje lesa in od rudnika, kar vse pa že skozi zadnja tri, štiri leta splob ni dajalo nikakega dobička več; da se splošno zniža obrestna mera od leta 1931 nazaj, ko se je pričela naša gospodarska propast; da se odpišejo dolgovi v razmerju s padcem cen, ker nismo v položaju vračati 3 do 4 krat več, kakor smo stvarno prejeli; da se za ostanek dolgov zavzame država ter ga izplača z našim državnim denarjem, kajti tako notranje posojilo države našemu gospo, darstvu bi poživelo in omogočilo vplačilo zunanjih vlog; da se razveljavijo vse dou sedanje tekoče dražbe od leta 1932. naprej ki jih nikdo ni mogel preprečiti, ter se pritegnejo v državno razdolžitev( Ker so dražbe že razpisane, prosimo nujnega posredovanja in pomoči. Naj se eksekucije začasno ustavijo in s tem vsaj nekoliko skrajno obupne razmere olajšajo. Usmilu te se ubogega ljudstva, ki trpi in ki samo ni zagrešilo današnjih obupnih razmer in ki si samo ne zna in ne more pomagati! Mnogim posestnikom bi bilo pomagano, ko bi država že vendar rešila zadevo glede vlog hivše Poštne hranilnice. Denar je že zdavnaj tu, zakaj ga ne izplačajo7 Kdo ima koristi, ko zaradi tega propadajo domovi, življenja in tako početje le še povečava vse mizerijo. Prav tako je z vojno škodo. Avstrijske drhali so za časa koroških bojev kradle, ropale in uničevale po vsej dolini, ki je bila s tem hudo prizadeta Tisti čas, ko so se drugod domačije in posestva že na novo urejala, smo bili mi še za dolgo časa sredi vojnih pustošenj. Avstrijska republika je priznala ocenjeno vojno škodo in tudi izplačala dva in pol milijona šilingov že pred par leti. Upravičenci do tega denarja pa Se do danes niso prejeli prebite pare. Dolžnost vseh naših poslancev bi bila da se breizjemno zavzamejo za izplačilo tega denarja, ki ga naši ljudje prav sedaj krvavo potrebujejo Ali pa naše dobro in zavedno ljudstvo ni vredno pomoči in bodo šle vse prošnje in nasveti v nem ar. Kakšne sile so se zaklele zoper to lepo deželo, zoper zibelko Slovencev? Franc Reitz na mrtvaškem odru Novo mesto, 13. marca. Bolestno je odjeknila v sredo zvečer vest Iz Zagreba, da je na kliniki izdihnil g. Franc Reitz. Pokojnik je bil iz stare, ugledne novomeške -odbine. Pokojnikov oče je bil ugleden urarski mojster in juve lir. Po očetovi smrti je prevzel lepo raz. vito obrt najstarejši sin Alojzij, brat France pa mu je bil pri velikem obratu nenadomestljiva opora že zgodaj je France pokazal redke organizatorične sposobno stL V sokolsklh vrstah je veljal za izvrstnega telovadca, postal je vaditelj in pred. njak. V vojni je moral prvi v strelske jarke. Udeležil se je bojev na galiških poljanah, na tirolski in soški fronti. Ko se je po prevratu srečno vrnil, je vse svoje sposobnosti znova posvetil Sokolu. Ostalo bo nanj nešteto lepih spominov. Seveda se je priljubljeni France udej_ stvoval tudi v ostalih društvih. Bil je član in odbornik Strelske družine. Posebno se je zanimal za gasilstvo, kjer je bil dolgo let predsednik društva, član župne uprave in zadnji čas poveljnik čete. Bil je idealist kakor jih je danes malo, ves zstvzet in skrajno požrtvovalen za blagor bližnjega. Kot ustanovni dan Lovskega društva Je bil obenem dolgoletni blagajnik. Navdušen lovec, dobro došel v vsaki lovski bratovščini, je bil znan in popularen po vsej Do. lenjski. Francelj je bil skratka markantna simpatična pojava, vedno takten in dosleden v vsem svojem nehanju. Zlasti je bil velik ljubitelj mladine, ki ga bo težko pogrešala. Imel je samo prijatelje in no- benega sovražnika. Ko so ljudje v četrtek zvečer za prihod gasilskega avtomobila ki je pripeljal iz Zagreba mrtvega Franceta, se je pred hišo žalosti zbrala nepregledna množica ljudi, zlasti še sokolske mladine. Gasilci pa so z pri. žganimi bakljami dočakali svojega mrtve, ga poveljnika in prenesli v hišo krsto, oto kateri drže sedaj častno stražo. V znak žalosti vise črne zastave na Sokolske-m ta Gasilskem domu. Sokolsko društvo je imelo v četrtek zvečer žalno sejo. NI dvoma da bo tudi pogreb v soboto ob 16. najdostojnejše počastitev požrtvovalnega, idealnega moža. Časten mu bodi spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! Tudi Gornji grad postavi spomenik kralju Uedinitelju Gomjegrajsilci srez tudi hoče počastiti spomin na biagopokojnega viteškega kralja Aleksandra 1. Uedrnitelja. Ker so časi hudi, se bo to storilo z manjšimi stroški. Postavil se bo s podporami vsega prebivalstva gornijegrajeke£a sreza v parku v Gornjem gradu na že tam obstoječem spomeniškem podstavku bronast dopisni kip blagopokojnega velikega kralja v naravni velikosti s primernim napisom. Dovoljenje za uporabo prostora je mestna občina že dala in bo tudi prevzela spomenik v svoje varstvo po odkritju. Kip bo izvršil akademski kipar profe- ERASMIK TOALETNA MILA IN PREPARATI Vate zobe Z* boste obvarovali z bri^upambijajte ERASMIK ERASMIK rmoNiNMno MILO ZA ZA ZOBE BRItlE sot Sajovic Ivan iz Ljubljane. Za to akcijo je dal pobudo krajevni odbor Narodne odbrane v Gornjem gradu, ki se ie obrnil te dni na vse organizacije v srezu ki posebej še na vse občinske ocfbore Breza, da javijo v svrbo sestave posebnega akcijskega odbora po enega delegata do 25. t m., da to akcijo povsod moralno podprejo in da pošlje jo primerne prispevke za ta kip do 30. aprila. Akcijska odbor bo predstavljal imenovano akcijo nasproti javnosti, kontrolira! nabiranje prispevkov in položil končni obračun. Odkritje kipa bo najbrže v futiju s primerno svečanostjo. Razposlane bodo tudi posebne prošnje na osebe, ki so gor-njegrajskemu srezu naklonjene. Pričakovati je> da bo preračunana vsota v znesku okroglo 7000 Din kmalu zbrana. Prispevki za kip naj se pošiljajo na naslov: dr. Ervan Mejak, odvetnik v Gornjem gradu. Nova zveza Dalmacije z zaledjem Unska proga bo približala znaten del Jugoslavije morju Ljubljana, 13. marca Današnje »Jutro« je že obvestilo čita-telje, da so se pričele priprave za gradnjo železniškega spoja Bihač-Knin. Vest sama na sebi je za pokrajine južmovzhodmo od Zagreba velepomembna. Edina sedanja železniška zveza nagega zaledja s srednjo Dalmacijo je b;la liška proga, ki pa je zaradi visokih snežnih žametov bila skoraj vsako zimo nekaj časa neporabna. Bile so zime, ko je orkanska burja natrpala na progo pri Zrmanji toliko snega, da je bil promet prekinjen za 50 dni! Vrh tega je vsa Dalmacija smatra'a IrSko progo za namembno provokatrjo Madžarov, ki niso dopustili, da bi v Dalmaciji zrasla konkurenčna luka Reki. Kakor že ta/krat so strokovnjaki tudi po vojni svarili pred gradnjo podaljška KŠke proge od Gračca do Knima. Žrtve res niso prinesle zaželjemega uspeha in kdor se je kdaj cija-zrl po neskončno dolgi li-ški progi mimo puščobnih pokrajin, tik za grebeni p'an:n. vzdolž jadranske obale, je bil gotovo sit žalostne naše zveze s srednjim Jadranom. Ogorčena borba za in proti progi se je že nekaj let vodila po dnevnikih. Gotovo pa je, da bo dobro zgrajena uraska proga zelo pospešila zvezo Dalmacije z večjim delom državnega zaledja. Vzpon železniške proge iz Sunje na Sušak znaša n. pr. v skupni višini 866 m, skupni padec 957 m. Se večje je seveda to razmerje na liiski progi, z vzponom skupne višine do Knrna 1118 m in celotnim padcem 889 m. Vmes sta še dva visoka vzpona, na 8703 m pri Rudnem polju ki na 793.8 m pri Malova-nu. Skupna višina vzpona na unski progi pa bo imela od Dubice do Knina le 886 m, celotni padec 449 m. Se večja bo pridobitev na času. Zaradi manjšega vzpona in krajše zveze bodo pridobile vse pokrajine vzhodno od črte Sunja-Zagreb. Beograd n. pr. bc imel 185 km krajšo železniško zvezo z DaVmacijo. Zdaj vozi brzi vlak Beograd-Split 20 do 22 ur, preko umske proge bo potreboval le 13 do 14 ur! Vožnja rz Banjaluke preko Zagreba na Sušak požre zdaj 439 km, iz Banjaluke preko Zagreba, Ogulim na Split 648 km! Po unski progi bo ie z^eza Zagreba s Splitom krajša za 42 km. Precejšen del maše zunanje trgovine vzhodne polovice države je usmerjen po Dunavu k Črnemu morju ali po dolini Vardarja na Solun in Egejsko morje. 850 km je daleč iz Beograda na Solun. Po izgradnji umske proge in ko bo dogo-tovljen še spoj južnega Jadrana z zaledjem, se bo naš izvoz osvobodil vezi na tuje Inke. Dovoz po unski progi bo močno dvigne! pomorski promet Splita in ŠSbeni-ka, katerih luke so po voljne za vtovaTjanje največjih ladij. V pogledu pomorske trgovine srednje Evrope bo v bližnji bodočnosti nastalo živahno tekmovanje sevemoja-dranskih hsk s srednje dalmatinskimi pristanišči. ki so M odprto morje dakko btržje. Unska proga bo dalje vezala bogate gozdne in rudine pokrajine Bosne z Jadranom. Industrijsko lesno podjetje »Sipad«, ki ima svoje obrate komaj 15 km od projektirane proge, bi lahko opustilo sedanjo ozkotirno zvezo na Knin, ker bi se priključek na železnico gotovo izplačal. Velike zaloge premoga v MosJovari nad Ba-njalhiko, v Lavšu, Suihaču in Tršcu. bogati železni rudniki v Ljubi ji in Podizvezdi se bodo lahko rentabilno izkoriščali, ko bo po unski progi mogoč prevoz v še ne enem dnevu k morju. Posebno pomembmr so rudniki od Catzima do Tršca, ki zavzemajo krog 130 km2 površine in vsebujejo nad 30 milijonov ton prvovrstnega premoga. Tudi v turističnem pogledu bo vožnja po dolini Une ki Dubašnice nudila mnogo prrrockrh krasot in zanimivosti. Sedanje proge Bosanski Novi - Brhač - Banja-ihika - Sunja bodo priključene na umsko železnico postale donosnejše in bodo po-živrie promet vabarske banovine. In če na koncu poudarimo še neprecenljiv ' ' pomen nove železniške gradnje, prihajamo z zadoščenjem do zaključka, da se bo izpolnila dolgoletna želja ne le vse Dal-maerje, temveč vseh Jugoslovenov, kn si žele napredka lepe naše zemlje. Da bi le še druga, nič manj potrebna dela prišla kmalu na vrsto. Inkišinov Izredno napeto! FIlm za ljudi t močnimi živci ! slavni ruski umetnik v Ufa filmu »ZADNJI ŠTIRJE IZ ST. CRUZA« SUŽNJI POHLEPA ZA DENARJEM "Matineja ob 14.15 po Din 4.50 Ken Mavnard: »Neukrotljivi konj« Prvič v Ljubljani! Premiera. Predstave ob 16. 19.15 in 21.15 uri KINO SLOGA, tel. 77-30 Letovišča in kopališča so pripravljena V naših letoviščih in zdraviliščih se z naglimr koraki bliža predisezona, a pičla dva meseca pozneje se bo pričela glavna sezona, ki naj bi naši hotelski industriji m našemu turizmu dala novih dohodkov. Kakor vsako leto, so se tudi letos naši tujsko-prometni kraji z vso skrbjo pripravili za sprejem gostov. Objavljamo v naslednjem dopise ie desetih slovenskih letovišč. Bled z lansko sezono ni bil zadovoljen, ker jo je zaključil s precejšnjo izgubo. Največ krivde leži na neurejenih deviznih razmerah im časih naravnost umetno postavljenih obmejnih ovirah. Lani je zaradi tega imel Bed iz Avstrije okrog 2100 gostov manj, nego prejšnje leto. Pravočasno sklenjene turistične konvencije bi večino nedostatkov lahko odstranile. Za kakšne pomembnejše adaptacije ali preureditve, dasi bi bile nuine, ni denarja. Celo igrišče za golf, ki naj bi bilo zaradi izredno velikega zanimanja in na izrecno željo Nj. Kr. Vis. kneza namestnika dograjeno za letošnjo sezono, bo najbrž ostalo le pri načrtih in že izvršenih predpripravah. Od važnejših prireditev v letošnji glavni sezoni omenjamo mednarodni tenis-turnir začetkom avgusta ter že tradicionalno ilu-minacijo z beneško nočjo na Vidovdan. Zabave in razvedrila za tujce pa bo, kakor vedno, seveda tudi letos dovolj, saj je Bled znan po svojem poletnem mon-desnem življenju. Bohinj je lani obiskalo blizu 6.000 gostov in je bil s sezono seveda zadovoljen. Za svojo popularnost se ima poleg lepe narave zahvaliti tudi bivanju Nj. Kr. Vis. kneza namestnika Pavla in kentskega voj-vodskega para. Izboljšanje deviznih ter klirinških razmer in pravočasno sklepanje turističorh konvencij s sosednimi dfrtžavarc« smatra tudi Bohinj kot prvi pogoj za uspešen razvoj našega tujskega prometa. Za letošnjo sezono bo Tujsko prometno društvo pri avtobusnem postajališču zgradilo lično čakalnico, a poleg nje prostore za društveno pisarno, ki bo ob vsakem času tujcem brezplačno dajala vsa potrebna obvestila. Uredilo bo poleg tega tudi nekatere pešpoti in napravilo novo ob drugi strani jezera, da se bodo gosti lahko izogibali cestnega prahu. Veliko pozornosti bo .posvetilo tudi nasadom in postavljanju klopi. Nujno potrebno za uspešen razvoj tujskega prometa v Bohinju smatrajo Bohinjci zlasti ustanovitev nove občine Bohinjsko jezero, ker sedanji občini Srednja vas in Bohinjska Bistrica od tujcev zahtevata le dajatve, dooim za pospeševanje tujskega prometa ne žrtvujeta ničesar. Slednje bo po novi uredbi o povzdigi tujskega prometa seveda nemogoče, ker bodo vse občme morale dohodke od tujcev vračati pospeševanju tujskega prometa, ne pa porabljati za kakršnekoli drugačne namene. Celje je bilo z lansko sezono zadovoljno. Za bodočnost smatra kot najvažnejše ureditev novega kopališča ob Savinji in uvrstitev Celja med turistične kraje. Mestna občima je uredila nekaj poti i.n s:cer cesto na grad, ki jo je usposobila za avtomobilski promet, dalje Cesto na Anski vrh, pota po Rajinerjevem pobočju in cesto na hrib sv. Jožefa. Za časa glavne sezone bo Tujsko prometno društvo prirejalo redne koncerte v mestnem parku, a obenem stopilo v stike s celjskimi pevskimi društvi, da bi tudi ona priredila nekaj koncertov na prostem. Program drugih prireditev še ni določen, verjetno pa je, da se bo v letošnjem letu vršil v Celju velik teniški tur- Dobrna se je lani postavila z naravnost rekordno sezono, za kar se ima zahvaliti svojemu dobremu glasu, a tudi svoji upra-vi. Klirinške in devizne razmere ter pravočasno sklenjene konvencije z inozemstvom smatra prav tako za eno najvažnejših vprašanj našega turizma. Za novo sezono je bil zgrajen in otvorjen nov hotel s 64 sobami, opremljenimi zelo udobno. Povišano je bilo število kopalnih kabin, zgrajen nov zbirnik za doslej neuporabljeno termalno vodo, ki se je stekala v potok, kar daje možnost za novrih 150 kopeli dnevno, a obenem preurejene ter modernizirane vse ostale zdraviliške naprave. Za potrebni nov hotel ni sredstev. Za zaibavo gostov bo tudi letos skrbela godba članov ljubljanske opere, ki bodo trikrat dnevno prirejali koncerte, dvakrat mesečno bodo prirejanj tudi srmfoniični koncerti, a za glavno sezono bo urejen kino, v katerem bodo omogočena tudi gleda'iška gostovanja. Kamnik je v lanski sezoni mnogo izgubil, ker je bil izbrisan fe seznama turistič-nrjh krajev, kar pa bo po novr uredbi gotovo spet lahko dosegel. Število nočnin je lani padlo za blizu 5.000, kar je za Kamnik velik udarec. Kliring, devize in konvencije tudi tod igrajo veliko vlogo. Vprašanje preureditve glavme velike stavbe starega kopališča je še vedno na mrtvi točki. Kopališka družba Kamnik d. d mi dala pojasnila o svojih namenih. V letošnji sezoni bo kamniško Tujsko-prometno društvo za razvedrilo tujcev skrbe'o s prirejanjem prornenadmih koncertov, avtobusnimi izleti, velrko sresko obrtno razstavo, plavalnimi in drugimi tekmami, različnimi športnimi prireditvami in drugim' zabavami. Kranjska gora je po številu gostov lani imela dobro sezono, ki pa v gmotnem ozira ni dala tako dobrih rezultatov, ker je plačilna moč znaitno padla, a poleg tega se je v precejšnji meri pojavilo tekmovanje t med posameznimi hotelirji in letovišči, ki cene znižujejo pod rentabilni minimum. O zimski sezomr je odveč govoriti, saj so vsakemu zname letošnje 9p'ošno neugodne snežne razmere. Za novo sezono je bil adaptiram hotel Erika, a 1. januarja otvorjen nov pension Olga. Nujno potrebno bi bilo zgraditi moderen vodovod im kanalizacijo, za kar pa Kranjska gora žal nNova muzika«) svojo »Klavirsko suitoc, da dovoli izvedbo tega dela na II. jugosloven-skem festivalu tega udruženja. ki bo 22. aprila v Beogradu. Obenem se naproša, da o tem takoj obvesti imenovano udruženje. * Kužne bolezni. Po poročilu osrednjega higienskega zavoda je bilo četrti teden preteklega meseca v vsej državi kužnih bolezni: pegastega legarja 24, trebužnega legarja 111, disenterije 1, škriatinke 136. ošpic 350, difterije 195. nalezljivega pljučnega vnetja 11, »rdečega vetra« 69 tetanusa 4, »ornega priša« 6, in sepse 4 Od teh številk pride na dravsko banovino trebušnega legarja 9, škrlatinke 37, ošpic 14. difterije 31. »rdečega vetra 6 in sepse 3. * Graditev mednarodne ceste v Vojvodini. Zaradi ugodnega vremena lepo napreduje graditev mednarodne avtomobilske ceste na področju novosadskega sektorja. V Petrovaradinu že delajo na cesti, ki bo vodila iz Jelačičeve ulice na Most kraljeviča Tomislava. Zaradi te nove ceste bodo morali porušiti staro trdnjavico Ka-pijo med Petrovaradinom in Majurjem. ki je bila zgrajena v dobi cesarice Marije Terezije. Po sklepu novosadske občinske uprave bo nova cesta vodila skozi najnovejši del Novega Sada in bodo zaradi tega popravili Drevored kraljice Marije. * Za razploditev postrvi v Ohridskem jezeru. Na Ohridskem jezeru je državna hi-dro-biološka pos-taja. ki skrbi da se ohrani v jezeru svetovno znana ohridska postrv, ki nima primere nikjer na svetu. V ta namen jemlje postaja iz jezera postrvtne ikre ter jih umetno oploja. Tako je v zadnjem času oplodila blizu 2 milijona iker iz raznih krajev jezera. Po treh mesecih so postrvice, ki so se izvalile iz iker že ioliko porasle, da so jih mogli spustiti v jezero. Nedavno so spustili v jezero nad 2t0.0?0 postrvic, v kratkem pa jih spustijo še 1.200.000. Spuščajo jih vedno tjakaj, od koder so vzeli ikre- * Predrzen vlom sredi Beograda. Beograjska kriminalna kronika iina zabeleženih precej spretnih vlomilcev, a ti, ki so se ono noč udejstvovali v prostorih tvrdke Gruji-čič in Ristovič sredi mesta nasproti državne razredne loterije, bodo menda po spretnosti in predrznosti prekosili svoje prednike in sodobnike. Opremljeni so bili z najmodernejšim vlomilskim orodjem in imenitno so navrtali veliko železno blagajno. V tvrd-kine prostore so prišli skozi strešno lino. Pot je bila naporna in brezuspešna, zakaj prišli so prepozno V blagajni je bilo se podnevi nad 200.COO Din. zvečer pa so ves ta denar odnesli v banko. Velika blagajna je bfla prazna. Odprli so vse miznice in omare, a tudi tam ni bilo denarja. Druga velika blagajna pa se jim je uprla. Imela je dvojne stene, med stenami pa izolacijo nekega posebnega praška, ki se upre vsakemu orodju in ima povrh še to neprijetno Lastnost, da se vlomilcem zarije v kožo in v oči. Proti takemu prahu pomagajo samo žplezne maske, rokavice in oklepi. Na to zapreko vlomilci niso bili pripravljeni in takoj, ko so videli, v Čem je stvar, so pustili blagajno pri miru. Dobre volje pa niso izgubili. Z neke pisalne mize so odnesli ali za spomin ali pa kot ljubitelji lepote sliko neke mlade tvrdkine uradnice. * Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna J0S. REICH. Iz Ljubljane u— Mrs. Henry Andrews bo predava'a v Ljubljani. Agleško društvo, ki sn marljivo prizadeva, da bi seznanilo našo javnost z britansko kulturo, bo priredilo v torek 17. t. m. ob 18. v univerzitetni zbornici javno predavanje Mrs. Henry An-drews, znane tudi pod psevdonimi Miss Rebecca West, Lynx in Corinne Andrews. Miss West je napisala mnogo romanov, ki so bili deležni velikega zanimanja in priznanja. Vzgojena v Edinburghu, je bila od leta 191 i dalje članica uredništev največjih angleških dnevnikov kakor The Dai-ly News in The Telegraph, za katerega še vedno piše vsak teden literamo-kri trične članke. Kakor je slavna kot pisateljica, tako je znane kot novinarka. Prve njene pesmi so bile objavljene, ko je imela komaj 12 let. Nekaj let je bila igralka v nekem londonskem gledališču. Lansko leto je predavala v Ameriki, kjer je prire dila celo predavalno turnejo, ki jo letos nadaljuje v Evropi. Z Dunaja, kjer b? predavala danes, prihaja v Ljubljano, kjer bo tema njenega predavanja: Najvažnejše osebnosti sodobne angleške literature. Miss Rebecca West bo predavala v angleščini. K njenemu brez dvoma zelo zanimivemu predavanju so vabljeni vsi, ki se za predmet zanimajo. Vstop prost. u— Francoski institut opozarja na zanimivo predavanje švicarskega pisatelja Charles Gos - a: Človek in gore, ki bo v ponedeljek 16. t. m. ob 20. v društvenih prostorih v Narodnem domu. Skioptične slike. Vabljeni. u— Prirodoslovno društvo ima drevi ob 18. predavanje v dvorani mineraloškega instituta na univerzi. Govoril bo docent g. dr. Reja o zadnji vremenski katastrofi v Žirovnici na Gorenjskem. Vabijo se vsi člani, kakor tudi vsi. ki se zanimajo, k številnejši udeležbi. u— Violinski koncert Karla Rupla bo de-finitivno v petek 20. t. m. v Filharmonični dvorani. Z gdč. Zoro Zarnikovo, odlično našo pianistko bo izvajal spored, ki je prav tako težak kakor izredno zanimiv. Vstopnice v Matični knjigami. a— Vri. ki pejdet« drevi aa taber blagovolite omogočiti točen pričetek svečane prireditve s tem, da sami pridete točno- Proslava se bo pričela ob 20. takoj po prihodu zastopnika najvišje pokroviteljice Nj. VeL kraljice Marije, g. sanit podpolkovnika dr. Ilije Birčanina. u— Trboveljski slavčki. Izreden sloves uživajo naši mali odlični trboveljski pevci in njihov idealni zborovodja g. Avgust Šu-ligoj, po vsej naši ožji in širši domovini, pa tudi izven naših državnih meja. To zaupanje in sloves jih vabi prve dni aprila v zlato Prago, kako pa bodo peli v zlati Pragi in tam predstavljali našo glasbo, todo pokazali v ponedeljek 16. t. m- ob 20. v unionski dvorani na svojem koncertu. Vstopnice vseh vrst in cen se dobe v knjigarni Glasbene Matice. u— Nov odbor JNAD Jadrana. Kerr sta predsednik in član revizije podala ostavko in ker je odstopu sledila solidarna ostavka vsega odbora, sta preostala revizorja sklicala izredni občni zbor. ki se je vršil v četrtek zvečer v Areni. Poročilo o delu odbora in o reviziji je podal revizor g. Sušnik. Orisal je borbe odbora za konsolidacijo notranjih razmer v društvu. Nato je analiziral delo vsakega odbornika. Poročilo je bilo sprejeto soglasno, brez debate, enako raz-rešnica. Sledilo je razpravljanje o samostojnih predlogih. V razpravi so bili predlogi o preklicu sklepa odbora, ki je izključil sedem članov, dalje o reorganizaciji socialno-gospodarske sekcije, o sprejemanju članov itd- Vse razen zadnjega je občni zbor odklonil. Pri volitvah je bila izvoljena brez protikandidature lista, ki jo je vložil g. Mlej-nik Vital. Za listo je glasovalo 51. proti listi 6. vzdržalo pa se je glasovanja 17 članov. Izvoljen je bil naslednji odbor: predsednik Zupan Vitomil. odborniki: Mlejnik Vital, Žun Anton, Abram Miloš, Vedernjak Marija. Vrančič Radojka, Auersperg Emil, Kosi Vladimir Ankerst Hubert, Samec Igor, Brence Otmar in Janša Vido. Revizorji: Hiter Boleslav. Sušnik Kornelij in Klemene Stane. Novi predsednik je poudaril potrebo strnjenega dela vsega članstva. Ob koncu je pozdravil tovariše še g. Verbič Dušan v imenu pododbora Saveza nacionalnih akademikov. K modni reviji obrtniškega društva v Kazini Modm atelje Bazanella Gajeva 6/L Salon »Truda", modistinja Aleksandrova 5 — pritličje. Dve mladi obrtnici tekmujeta z ostalimi. — V vzajemnih naporih bosta pokazali najnovejše izdelke PO LASTNIH IDEJAH — NE POSNETKI IZ INOZEMSTVA ! u— JNAD Jadran. Predajna seja bo danes ob 11. v društveni posvetovalnici. Vsi stari in novi odborniki naj se seje sigurno udeleže! Tajnik. u— Hladneje postaja te dni. Včerajšnja vremenska napoved je napovedala za pokrajine severno od Karavank udor severnega hlada z morebitnim sneženjem. V Beogradu so v petek zabeležili >rekordno toploto 21 stopinj C, v Sarajevu 19, Zagrebu 17, Skoplju 16. v Splitu 15 stop. C. V Ljubljani je bilo najtopleje 10 stop., sredi popoldneva je živo srebro začelo stalno padati. Pričelo je rahlo deževati in je le vprašanje v kouko se bodo mrzli severni vetrovi približali tudi našemu ozemlju, pa bo sneg. ki v planinah ne bo izostal, legel tudi nižje. Gregorjevo je že za nami, ptički so se živahne volje pože-nili. da bi le ne bili z nami vred tja v jx>-mladno zelenje presenečeni z vremenskimi nevšečnostmi. Pragozd kliče Novi film iz džungle, ka bo od danes dalje tekel v Ljubljana, je zanimiva otvoritev popularnega filmskega junaka Har-ryja Piela. V tem filmu »e nam predstavi kot gospodar džungle, še vse boii kakor Tarzan prijatelj tigrov, levov »n divjih slonov. Pustolovščine v pragozdu «o povezane tako spretno, da drfijo gledalca venomer v napetosti, a zaključek je navzlic mnogim hudim peri peti jam pa tudi ljubeznivim dogodkom srečen in vsestransko zadovoljiv. Prava ljubezen in priroda zmagujeta. Vsebino filma vam ne bomo navajali, ker jo je prav za prav nemogoče navesti, tako je film živahen. Vs:kakor pa prepleta dejanje ljubka lfubavna zgodba. HamrV Piel, ki je film sam zasnoval in z velikim izkustvom režiral, te junak, kakor ga naše filmsko občinstvo vselej želi videti: drzen, epreten P« tudi +>vt5-pen. Film teče v Elitnem kinu Matici. ELITNI KINO MATICA Danes senzacija ca staro in mlado 2 Največji HARRV PIELOV film HARRY PIEL V DŽUNGLI Film kakršnega še niste videlL — Sloviti slon »Jumbo« in »Lorac. — Sijajni posnetki, napete scene, prekrasne pokrajine, vratolomne pustolovščine. FIlm, ki bo prava senzacija, kakršne Ljubljana Se ni videla ! Rezervirajte vstopnice! PREDPRODAJA od 11. do pol IS. ter od 15. dalje. PREDSTAVE ob 4„ 7^ in 9% uri — jutri ob 3., 5., 7% in uri. Bolnim ženam se izpraznijo čreva po uporabi naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice — nemoteno in lahko. Ogl. reg. a *. 30474/35 Občni zbor po polnoči. Kakor je med natakarji že star običaj, se je v četrtek ob pol 3. zjutraj vršil v restavraciji pri Šestici občni zbor Združenja gostiteljskih nameščen oev. ki sta se ga razen številnih članov udeležila tudi zastopnik Delavske zbornice Golmajer in zastopnik osrednjega odbora Krilatič iz Zagreba. Tajnik Pa-lir je poročal o prizadevanju natakarjev, da se uvede deseturni delavnik. Prav tako je združenje ukrenilo vse, da se uvede enotna tak&a za strežbo pri pojedinah in drugih prireditvah, za katere se razna društva in zasebniki obračajo na natakar-sko organizacijo. Ta taksa naj bi znašala 50 Din. Prav tako je združenje interveniralo pri velesejmski upravi naj razstavljal-ci ne bi nastavljali nekvalificiranih moči v svojih paviljonih. P posebno vnemo si je organizacija prizadevala, da m odpravijo napitnine v javnih lokalih in da se uvedejo obvezne desetprocentne nagrade, ter da se uredi pokojninsko vprašanje. Ko je tajnik Palir poročal še o podrobnem delu organizacije. blagajnik Globokar pa o društvenih financah, je bila na predlog revizorja Kramerja podeljena vsemu odboru razrešnica. O aktualnih delavskih vprašanjih sta govorila še zastopnik DZ Golmajer in pa zastopnik zagrebških natakarjev Krilatič. ki je čestital slovenskim natakarjem k njihovi enotnosti — saj imajo zagrebški natakarji kar štiri organizacije, kar seveda znatno škoduje stanovskemu ugledu. Po Brodnikovem poročilu o akciji za zgradbo lastnega doma se je razvila precej živahna debata, na kar je bil izvoljen novi odbor s predsednikom Palirjem na čelu. Delegat Osrednjega odbora Krilatič je pred zaključkom občnega zbora izročil trem najbolj marljivim delavcem v našem natakarskem gibanju. Klančarju. Brodniku in Palirju, STebrni častni znak. u— Sezonsko gradbeni delavci todo v nedeljo zborovali v Delavski zbornici. Tajnik DZ Filip Uratnik bo podal statistično poročilo o položaju sezonsko-gradbenega delavstva v Sloveniji. Tomaž Brejc bo govoril o potrebi tarifne pogodbe, delegat Zveze stavbnih delavcev iz Zagreba pa bo poročal o položaju ondotnega delavstva. Stavbin-ski delavci zahtevajo takšno tarifno pogodbo. da se jim zagotovi človeka dostofno življenje in ki bi bila koristna tudi za delodajalce, ako bi preprečila umazano konkurenco na račun delavskih plač. u— Iz policijske torbe. Uradno poročilo policijske uprave, ki izhaja po potrebi o dogodkih kriminalnega značaja v Ljub. ljani, je včeraj zabeležilo naslednje zna. čilne drobtine: Justina G. iz Ljubljane si je dala pri nekem frizerju v Ljubljani trajno k odra ti lase z elektr;čnim apara_ tom. Med delom je v aparatu nastal kra. tek stik. kar je imelo za posledico, da so se stranki lasje prežgali in je tudi dobila na glavi občutne opekline od električnega stroja. Iskati je morala celo zdravniške pomoči in se bo zadeva naposled končala pri sodšču Petra Čudna, zidarskega po. močnika iz Vrhovcev, je v bližini Viča z nožem napadel in težko telesno poškodoval neki neznanec, ki se je Cudnu prav prijateljsko približal, po poškodbi pa zbe. žal. čuden je moral vsled težke telesne poškodbe na hrbtu iskati zdravniške po. moči v bolnici, storilca pa išče policija. Ivan Ribič iz Most se je spri s svojim oče_ tom in ga slednjič lahko telesno poškodoval, zaradi česar se bo moral zagovarjati pred oblastjo. Dne 11. t m je bilo ukrade, no kolo brivskemu vajencu Antonu Krat. kemu iz veže hiše na Tyrševi cesti št 55. Tatovi koles so pridno na delu in ni dne. va, da ne bi prispela na policijo kaka pri. java o tatvini kolesa Dne 12. t m sta za_ dela skupaj dva kolesarja na vogalu Gle. dališke ulice in Aleksandrove ceste. Zalet je bil tako močan, da sta se obe kolesi močno pokvarili, kolesarja pa sta odnesla precejšnje praske. Krivda zadene oba. Iz Cella e— »Dies irae« V torek 17. t m. gostuje ljubljanska drama v Celju z Wildgansovo dramo >Dies irae«. Po objavljenih kritikah je ta odlična predstava v režiji g. Debevca napravila in zapustila v Ljubljani silen vtis in se smatra za eno najmočnejših del letošnjega repertoarja. Predstava je za abonma. Neabonenti dobijo vstopnice v pred prodaji v trafiki g. Frajleta na Dečkovem trgu. Iz Maribora a— Interesente za Planico opozarjamo, da bo Putnik prodajal danes v soboto vozne karte za izredni vlak do 7. zvečer v pisarni. Po 7. uri do odhoda vlaka pa v svoji ekspozituri na glavnem kolodvoru. S tem bo omogočeno, da si tudi oni, ki prispejo v Maribor s koroškim in ptujskim vlakom, nabavijo vozne karte na kolodvoru za Planico. Odhod Putnikovega posebnega vlaka bo ob 23. uri. a— Gjungjenčeva je gostovala. V Četrtek zvečer je nastopila kot Madeleine v P. Abrahamovi opereti »Ples v Sa-voyu« prL madona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenac-GaveHa in je a sijajno igro in zanositim petjem zbudila pri občinstvu, ki je do zadnjega kotička zasedlo gledali, šče, viharno priznanje, ki se ob zaključku kar nI hotelo poleči %— Marica Lubejeva gostuje v torek I7. t. m. v vlogi Daisy v > Plesu v Savoyuc. a— Jadranska straža Maribor. Velika prireditev v Unionu ob pol 9. zvečer Jadranska noč in revija narodnih noš. Dekoracija, zabava in ples. Pridite vsi! Dobiček je namenjen za Mladinski dom v Bakru. 1— Okoli MP. Z včerajšnjim dnem Je bil razrešen službovanja pri Mestnih podjetjih diplomirani ekonomist in komer, cialist g. Stanko Koštomaj. I— Za izobrazbo naših mojstrov. V torek 17. t m. se otvori v Mariboru novi tečaj mojstrskih izpitnih predavanj In bo vpisovanje ob pol 20. v deški meščanski šoli Dne 12. t. m. sc je zaključil tečaj mesarskih strokovnih predavanj, ki se jih je udeležilo 18 mesarskih in prekaje. valskih pomočnikov. Predaval je g. FkUat j a— Občni zbor okrajne organizacije JNS za m. mestni okraj, ki bi se imel vršiti v nedeljo 15. t m. ob 10. v Ivančičevl ka. vami na Meljaki cesti, se je zaradi nujne zadržanosti poročevalcev preložil na pozneje. a— Refcrutni seznam je gotov. Mestni vojaški oddelek v Mariboru razglaša, da je rekrutoi seznam v Mariboru pristojnih voj. obveznikov, rojenih leta 1916, Ka' te_ koče leto izgotovljen in interesentom na vpogled med uradnimi urami od 15. do 25. t. m. v sobi št_ 4. a— Podražitev mesa. Z današnjim dnem stopijo v veljavo zvišane cene mesu in sicer za 2 Din pri kg. Mariborsko združenje mesarjev in prekajevalcev utemeljuje ta svoj sklep s podražitvijo cen govedini, ki je nastopila zaradi znane kmetske akcije samopomoči. Zvočni kino IDEAL Premiera Premiera velefikna „ C H A N D U « (Gospodar sveta) v gL vlogi Edmund Lowe. Dopolnilo: Foxov žurnal ln drugo Predstave danes ob 4., 7. in 9.16 rw. a— Poglavje o železničarskih hišah. V zadevi prodaje železničarskih hiš v Bet-navski in Kejžarjevi ulici so ae mudfti te dni na Dunaju odposlanci mariborske kreditne zadruge železničarskih uslužbencev, ki so se pogajali z lastnikom omenjenih hiš, in sicer Društvom Woh!farts & Siedlungsgenossenschaft. Sklenilo &e je, da mora Kreditna zadruga plačati do 2. maja znesek 140.000 šilingov gotovine, sicer zapade doslej plačanih 50.000 šilingov. a— V tri desetič kaznovana _ v dvajV-Uč kaznovan. Mali kazenski senat tukajšnje, ga okrožnega sodišča je obsodil včeraj dopoldne 41 letno Ivano Enčičevo na 5 mesecev strogega zapora ter na pridržanje nadaljnjih treh let po prestani kazni, ker je 31 januarja ukradla Jz stanovanja Frančiške Lukavečeve v Smetanovi ulici razne predmete. Enčičeva je bila 29 krat kaznovana. Nadalje je senat obsodil 34 letnega brezposelnega kleparskega po. močnika Ivana Kosarja, obtoženega radi tatvine, ki jo je izvršil 0. novembra v stanovanje V. Turka v Frančiškanski ulici in kateri o priliki Je odnesel perilo ln obleke v vrednosti nad 2000 Din na 18 mesecev robi je ter na pridržanje nadaljnjih treh let po prestani kazni. Tudi Košar je bil že 19 krat kaznovan. a— Zastrupijevalci psov to mačk. Policiji je prijavil mesarski mojster Martin Zalokar z Meljske ceste, da mu je neesoani krivec zastrupil 1000 Dtn vrednega ber. nardinca. V zadnjem času je v Mariboru poginilo okoli 10 pinčev in več mačk, M so postale žrtev še neizsledenega zastrupi. Ijevalca. Iz Kranja r— Na ljudski univerzi bo predaval drevi ob 8. g- dr. Demšar o socialnem pomenu spolnih bolezni. Predavanje bodo spremljale skioptične sMke Z Jesenic a— Zvočni kino Radio predvaja danes to jutri v nedeljo ob 3. uri pop. (▼ nedeljo tudi ob 5. pop.) velefilm »JJarkairola*. Med dodatki tudi kulturna film »F. P. 1 ie deluje«. Sledi za Jožefovo »&na4j Mootfikm-ca« (Večni sen). Iz Tržiča S— Kino predvaja danes in jutri ▼ nedeljo veliki ruski film »Pesem na Volgi«. Pride velefilm »Križarji« Iz Ptuja j— Hitro izsleden tat koles. V sredo je bilo ukradeno na sejmišču moško kolo pose-stniei Kozode>rčevi Ceciliji iz Župečje vasi-Tatvina je bila prijavljena ptujski policiji in že naslednjega dne je stražnik Peklar izsledil tatu, ki se je pripeljal na ukradenem kolusu iz Spuhlie v mesta Iz življenja na deželi SEVNICA. Zvočni kino predvaja danes in jutri film »Ljubezen ▼ troje« in običajne dodatne filme. KOROŠKA BELA. Podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva priredi v nedeljo 15. t m. ob 11. v cerkveni hiši skiop-tično predavanje e vzgoji stenskih in prosto stoječih sadnih špalirjev. Predaval bo nai sadjarski veščak g. Frido Lenard iz Št Vida nad Ljubljano. Prijatelji sadjarstva vabljeni! Z. K. D. Danes ob 14.30, jutri ob 11. VLASTA BURIAN kot Carjev adjutant SMEH! SALA! SMEH! Goipodarstvo Ljubljanske občinske davščine Včeraj smo se na tem mestu bavili z najvažnejšimi občinskimi davščinami v Ljubljani, to je z dokladami na neposredne davke, z gostaščino, kanalsko pristojbino in vodarino. Poleg znatnega povišanja občinskih uvoznin, odnosno trošarin, ki naj prinesejo povečanje dohodkov od 19.2 na 23.8 milijona Din, se z novim proračunom predlagajo spremembe tudi v nekaterih drugih davščinah. Davščine na potrošnjo Važne spremembe so v novem proračunu predvidene tudi glede davščine na potrošnjo v gostinskih obratih. Tozadevna na-redba, ki je bila objavljena v »Službenem Listu« št. 36 iz leta 1932., se s predlagano f inančno uredbo spreminja v bistvenih točkah. Odslej naj se občinska davščina na potrošnjo v načelu pobira v vseh gostilniških, kavarniških in drugih gostinskih obratih že pri potrošnji 5 Din ali več (doslej 10 Din), davščina sama pa naj znaša 25 par od računa. Za leto 1936/1937 pa se ta davščina pavšal i ra. Za osnovo odmere Daj služi pri gostilniških, zajtrkovalniških in vinotočnih obratih količina v letu 1935. potočenega vina in piva, pri kavarniških obratih pa višina za 1935 ugotovljene kosmate najemnine. Mesečni pavšal naj znaša pri gostilnah, zaitrkovalnicah in vi-notočih 1 Din za vsak v 1.1935 potočeni hI vina in piva. torej letni p vaš al Din za vsak hektolitfr vina 'n piva. Tu moramo takoj ugotoviti, da je ta sprememba občinske davščine v nasprotju s trošarin-skim zakonom, ker pomeni vsaj pri go- Gospodarske vesti — Italija namerava uvesti monopol na nvoz lesa. Kakor poročajo iz Rima, razmišljajo v tamošnjih vladnih krogih o tem, ali ne bi kazalo uvesti državni monopol za uvoz lesa, tako da bi v bodoče ves uvoz oskrbela država. Ta načrt je v zvezi z ukrepi vlade za zasiguranje lesnega uvoza iz Avstrije. — Kakor smo pred dnevi poročali, je avstrijski izvoz lesa v Italijo zadnje mesece hudo nazadoval in je v februarju padel celo za malenkost pod n.vo lanskega izvoza. Tudi smo že poročali, da je prišlo med Avstrijo in Italijo do sporazuma, po katerem se bodo sedanje plačilne težkoče, ki so povzročile nazadovanje avstrijskega izvoza v Italijo, deloma odstranile na ta način, da bo italijanska vlada pokupila v Italiji avstrijske obveznice mednarodnega posojila iz leta 1931. (italijanska tranča) po 79% nominala in jih potem po 80% nominala prodala posebnemu avstrijskemu konzorciju, ki bo protivrednost plačal na klirinški račun in bodo iz teh sredstev izplačani avstrijski dobavitelji. — Občni zbor mednarodnega lesnega komiteja. Dne 9. t. m. se je pričela na I>unaju VII. plenarna skupščina mednarodnega lesnega komiteja (CIB), ki je trajala do 11. marca. Na skupščini so bili predstavniki Češkoslovaške. Francije, Italije. Jugoslavije. Avstrije. Poljske in Ru-munije. Ta mednarodna lesna organizacija je dosegla leni prvi večji uspeh z ustanovitvijo evropske konvencije za mehki les. Kot prihodnjo nalogo je smatrati Sklenitev posebne sredozemske konvencije, zlasti glede na posebne razmere, ki so nastale na teh tržiščih zaradi sedanje politične situacije. Skupščini je bila predložena tudi popolna statistika svetovne lesne trgovine, kj jo je skrbno sestavil urad mednarodnega lesnega komiteja. Sklenjeno je bilo, da se informacijska službo in statistična služba še razširita Za predsednika je bil izvoljen grof Chrystyn O tsrowski (Poljska), za podpredsednika pti dr. Jan Lobkowicz (Češkoslovaška). ZAPEKE neredno vrenje v debelem črevesu, slaba prebava, glavobol zaradi zagatenja — prenehajo naglo z uporabo naravne FRANZ-J OSEFO VE grenčice ena čaša na prazen želodec. Ogl reg. a te. 16485/36 = Tudi v februarju znatno povečanje uvoza svinj v Češkoslovaško. Iz Prage poročajo, da je češkoslovaška v februarju uvozila 23.015 svinj, (lani 10.546), od tega iz Jugoslavije 5796 (lani 3438), iz Rumu-nije 8233 (lani 1982), iz Madžarske 4352 (2994) in iz Poljske 1634 (114). Medtem ko se je uvoz svinj povečal za skoro 13%, je bil uvoz svinjske masti šestkrat večji nego lani. Znašal je 11.600 stotov nasproti 1893 v lanskem februarju. Od tega uvoza je odpadlo na Madžarsko 4569 stotov (lani 1560), na Jugoslavijo 2951 stotov (102), na Nizozemsko 1985 (125), na USA 1768 stotov (0) in na Rumunijo 330 stotov (0). = Beograjski industrijci ustanavljajo zadrugo za nabavo premoga. Te dni je bila plenarna seja beograjske Industrijske zbornice. kjer so med drugim razpravljala o predlogu večjega števila industrijskih podjetij ze ustanovitev posebne nabavljalne zadruge, preko katere bi si podjetja nabavljala premog, nafto in mazilno olje. Pri taki skupni nabavi pogonskih sredstev računajo z nižjmi cenami. Zbornica bo zaradi ustanovitve te zadruge stopila v stike z beograjskim Združenjem industrijeev. — Občni zbor Združenja pletileev je sklican za nedeljo 29. t. m. ob VflO. uri v sejni dvorani Društva industriicev in veletrgov-cev v Ljubljani (Tyrševa 16. II. nadstr.) Na dnevnem so poleg poročil in proračuna volitve predsednika ter uprave in nadzorstva. =- Naraščanje osobja pri Narodni banki. V zadnjih letih se je osobje pri Narodni b*inki znatno pomnožilo. Lani je znašalo ob koncu leta število osobja 735 (prejšnje leto 703), od tega 336 uradnikov in uradniških pripravnikov. Število osobja je v zadnjih 10 letih od 1926. do 1935. naraščalo takole: 458. 474, 489, 536. 622, 631, 701, 709, 703 735. Res je tu všteto tudi osobje novega zavoda za izdelavo novčanic (lani 109), vendar je tudi po odbitku tega osobja zavoda naraslo število bančnega osobja v teh 10 letih od 458 na 602. Vrhu tega se je povečalo število upokojencev od 25 na 65. Rastoče število osobja je imelo za posledico, da so se upravni stroški pri skoro enakem obsegu bančnih po- stilnah prikrito povečanje trošarine na vino in pivo, ki je po zakonu maksimirana. Kava:ne se uvrste v dve kategoriji, in sicer spadajo v prvo kategorijo vse nočne kavarne in kavarne, ki plačujejo več kakor 60.000 letne kosmate najemnine, v drugo kategorijo pa vse ostale kavarne. Kavarne prve kategorije plačujejo letni pavšal 7200 Din, kavarne druge kategorije pa letni pavšal 3600 Din, ki se plačuje v mesečnih obrokih. Pri veselicah, kjer se točijo alkoholne pijače, se odmerja pavšal od števila prodanih vstopnic in se računa 25 par od vsake vstopnice, kar se plača obenem z državno veselično takso. Prirastkarina Edine olajšave, ki jih prinaša predlog novega proračuna, se nanašajo na prirast-karino in davščino na vozila. Pri vsakokratnem predpisu prirastkarine se delno bonificira plačilo občinske takse na prenos nepremičnin, tako da se predpis prirastkarine zmanjša za višino 1% že plačane občinske takse na prenos nepremičnin, če znaša predpis prirastkarine manj, nego plačana občinska taksa na prenos nepremičnin, odpade plačilo prirastkarine. Davščina na vozila Le malenkostna pa je olajšava glede takse na vozila. Tu se zniža letna taksa na enovprežne konjske kočije v zasebni posesti od 250 na 100 Din, na dvovprežne kočije od 500 na 200 Din. na breke in gige pa od 150 na 50 Din. Vrhutega se oproste občinske davščine na vozila avtotakslji. slov povečali od 32 milijonov Din v letu 1927. na 63 milijonov v letu 1933. nakar so v zvezi z znižanjem prejemkov nazadovala na 52 milijonov v lanskem letu. — Povečana produkcija premogovnikov v Bosni in Hercegovini. Produkcija premogovnikov na področju Bosne in Hercegovine se je lani povečala na 1.254.000 ton nasproti 1.150.000 tonam v letu 1934. Pri tem je produkcija v državnih premogovnikih narasla od 1.018,000 na 1,067.000 ton, produkcija privatnih premogovnikov pa od 141.000 na 167.000 ton. = Dobave. Uprava 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu sprejema do 18. t. m. ponudbe za dobavo 1.000 pol kartona, do 23. t m., glede dobave raznega jekla. Komada mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu sprejema do 23. t. m. ponudbe za dobavo 20.200 komadov inačk vtkanih iz volne in 23.400 komadov vtisnjenih iz platna, do 24. t. ra. glede raznih mornarskih gumbov, do 25. t. m. glede mornarskih kokard za podoficirje. do 26. t m. glede mornarskih nožev in jedilnega pribora ter 6 ton bele in 26 ton pisane bom-baževine za potrebe mornarice, do 27. t. m. glede 2.000 komadov aluminijastih posod s krožniki (porcije) ter 10.650 ton domačega premoga: do 28. t m glede dobave 1.500 parov belih rokavic. Dne 27. t m. bo pri direkciji državnih železnic v Ljubljani licitacija za oddajo kolodvorskega bufeta na postaji Dravograd-Meža v triletni zakup. Dne 27. t. m. bo v skladišču 1. oddelka vojno-tehničnega zavoda v Sarajevu ofer-tna licitacija glede dobave raznih vijakov iz železa in medu Borze 13. marca Na Ijublijamsld borzi se je deviza New-york ponovno nekoliko okrepila. Ostali oficielni tečaji pa se niso bistveno spremenili. V privatnem kliringu so bili avstrijski šilingi zaključeni po 9.40, v španskih pezetah pa je bil promet po 6.25. V zagrebškem privatnem kliringu so se trgovali avstrijski šilingi po 9.3560 angleški funti po 250, grški boni 31.37.50. španske pezete p« po 6.30. Nemški klirinški čeki so bili zaključeni v Ljubljani po 14.04, v Beogradu po 13.9650 in v Zagrebu po 13.99, odnosno za konec marca po 13.95. Na zagrebškem efektnem tržišču noti-ra vojna škoda 355 — 367 (v Beogradu promet po 357.25 — 357.50), zaključek pa je bil le v 6% beshiških obveznicah po 59.75 in v delnicah PAB po 239. Devize Ljubljana. Amsterdam 2966.73 — 2981.32, Berlin 1749.91 — 1763.79. Bruselj 735 26 — 740.32. Curih 1424.22 — 1431.39, London 215.05 — 217.11, NevrTork 4299.32 — 4335.64, Pariz 287.80 — 289.24, Praga 180 61 — 181.72. Curih. Beograd 7, Pariz 20.21, London 15.14, Newyork 304375, Bruselj 51.6750. Milan 24.25, Madrid 41.8750, Amsterdam 208.30, Berlin 125.15. Dunaj 56.75, Stock-holm 78.05, Oslo 76.05, Kobenhavn 67.5250. PTaga 12.69, Varšava 57.7250, Atene 2.90, Bukarešta 2.50. Efekt) Zagreb. Državne vrednote: Vojna Skoda 355 — 357, za marc — april 358 bi, 6%> begluške 60.25 — 61.26, 6% dalm. agrarne 59.75 — 60.75, 7% invest. 78 den., 7% Blair 70.50 den., 7% Drž. hip. banka 80 den., 8% Blair 7930 — 81; delnice: PAB 238.50 — 239. Beograd. Vojna škoda 357.50 — 368 (357.26 — 357-50), za maj 357 den. (366.50), 4% agrarne 46 bi., 6»/o begluške 65.25 — 65.50 (65.25), 7% invest. 80.50 — 81 >50, 7% Blair 71-50 — 72, 7*/» Drž. hip. banka 81.50 — 82, 8% Blair 80.25 — 80.75 (80.25), Narodna banka 6200 — 6300 (6210 — 6220), PAB 340.50 — 241.50. Blagovna tržišča ŽITO 4- Chicago, 13. marca. Začetni tečaji: Pšenica; za maj 100.50, za jute i 90.25, za sept. 89; koruza: za maj 60.625 za fulij 61.125, za sept 61.125. 4- Winnlpeg, 13. marca. Začetni tečaja: Pšenica; za maj 85.25, za julij 86, za okt. 68.125. 4- NovoSadska blagovna borza 13. t. m.) Tendenca mirna Pšenica: baška in srem-ska 165 — 167: okol. Sombor 163 — 165; ladja Tisa ali Begej 167 — 169; slavonska 165 — 167; banatska 163 — 167. Oves: baški im srernski in slavonski 138 — 140 Ječmen- baški in sremski. 64 kg 137.50 — 145. Koruza: baška in sremska 109 — 111, banatska 109 — 111. Moka: baška in ba-nataka »Og« in »Ogg« 252.50 — 267JO; »2« 232.60 — 247.50; »5« 21250 — 227JO; >6« 192.50 207.50; »7« 160 — 170- -S- W — 110. Otrobi: baški 94 — 96; banataki 93 — 95 Fižol u^uern > + Budimpeštanska terminska borza. — 13. t m. Tendenca nespremenjena. Pšenica: za maj 16.47—16.48; koruza: za maj 13.33 —13.35, za julij 13.73—13.75. * i , » i S A + Iiverpool, 12. marca. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za marc 5.98 (prejšnji dan 5.98), za oktober 5.55 (5.58). 2 DNI SE SMEJE vsa Ljubljana, se raduje in zabava pri sijajni veseloigri Na končni postaji pri veseli svatbi ob petju, godbi in izbornih dovtipih Hansa Moserja. Paul Horbiger in Marija Andergast. Predstave ob 16., 19.15 in 21.15 uri. Danes nov Foxov zvočni tednik. Pri današnji matineji ob 14.15 uri poje Jan Kiepura: »Pesem z neba« Matinejske enotne cene Din 4.50 .KINO UNION, tel. 22-21L Debata okrog Delavskega doma član prejšnjega mestnega sveta nam piše: Gosp. Smerzu je na proračunski seji občinskega sveta trdil, da se s postavitvijo Delavskega doma »ni premaknilo v Ljubljani socialno vprašanje niti za las« ln da ~>e je pod bivšo občinsko upravo v Delavskem domu slabo gospodarilo. Ne eno, ne drugo ni res. Delavski dom je zgradila mestna občina z brezobrestnim posojilom Borze dela. Mestna občina bo izplačala le izposojeno glavnico in bo prišla tako na cenen način v last lepe in reprezentativne zgradbe. Želeti bi le bilo, da bi občina na tako ugoden način postavila vse svoje socialne ustanove. V Delavskem domu je za delavce in nameščence na razpolago 163 postelj. Za sobo s kurjavo razsvetljavo, posteljnim perilom, snaženjem, pospravljanjem in s kopeljo se plačuje po 100. 110. in 150 Din na mesec. Za ta denar se v Ljubljani ne dobi mesečna soba, ki bi toliko nudila kakor v Delavskem domu. Da je res tako, dokazujejo številne prijave, katerih je vedno več. ,kakor pa je sob na razpolago. V Delavskem domu se dobi celodnevna trikratna hrana za 8 do 10 Din. Za popolno preskrbo s brano in stanovanjem plača stanovalec Delavskega doma na mesec po 280 do 450 Din po kvaliteti sobe in hrane. Mislimo, da je to socialna dobrota, katere bi bil rad deležen še marsikateri delavec in nameščenec samo, če bi dobil prostor v Delavske m domu. V skupni spalnici prenočuje lahko vsakdo, ki plača 5 Din za noč. Za 5 Din ima pre-nočevalee zakurjeno soto in snažno posteljo in kopelj. Če je prenočevalec zanemarjen, se tudi ostriže in se mu desinficira obleka. Efektivni stroški Delavskega doma za vse te dajatve so nesporno večji od 5 Din. Tisti, ki tudi 5 Din ne more plačati. lahko dobi v socialnem uradu na magistrata brezplaft no izkaznieo. V kuhinji Delavskega doma se dnevno prehranjuje do 400 oseb. Za kosilo s juho (katere si vzame vsakdo, kolikor hoče) s 2 prikuhama in hlebčkom kruha se plača 3 Din. če je pa še meso zraven pa 4 Din. Mislimo, da je to poceni. Marsikateri revež in delavec bi bil brez toplega kosila, če bi Delavski dom ne nudil tako cenene hrane. Dnevno najde svojo delno aH popolno oskrbo v Delavskem domu okrog 600 oseb, in to za mai denar in vendarle dobro. Pa se še upa trditi g. Smerzu. da se z Delavskim domom ni premaknilo »niti za las socialno skrbstvo«. Gospod Smerzu bi pametneje ravnal, če bi občinskemu svetu pokazal pota, kako se prenapolnjeni Delavski dom razširi, da bi bilo v teh težkih Časih 5e več delavcev in nameščencev deležnih te lepe in vzorne socialne ustanove. Delavski dom se navzlic nizkim cenam sam vzdržuje. To je pa mogoče edino le zato. ker je izposlovala bivša občinska uprava za gradbeno glavnico brezobrestno posojilo. Borza dela subvencionira Delavski dom dejansko z bonifikacijo obresti, ki ki znašale za 4 milijone dinarjev letno najm 320.000 Din. Želimo le. da bi tudi sedanja občinska uprava dobila za svoje socialne institucije izven občinskega proračuna tako visoke subvencije, potem ji ne bo treba zviševati davkov in zniževati plač. Gospod Smerzu je tudi trdil, da se v Delavskem domu ni oddajala dobava živil najcenejšim ponudnikom. To ni res. Dobavo govejega mesa je dobil najeeneiši ponudnik Lovša. telečjega mesa Javornik, svinjskega mesa in masti Vrhove. Tudi krompir sta dobavila najcenejša ponudnika. Delavski dom je potreboval 20.0C0 kg krompirja Grč-man je ponudil 10.000 kg po 60 par. Zore pa 10.000 kg po 59 par. Gosp. Smerzu se vprašuje, zakaj Zoirc ni dobil cele dobave Enostavno zato. ker ni imel več krompirja kot en vagon in ga tudi več ponudil ni-Gre pa v predmetni zadevi za diferenco 100 Din ali eno paro pri kg. Res otročje ali zlobno je. iznašati take »argumente«, da se izkaže »nepravilnost v Delavskem domu«. Službeno kolo se po trditvi g. Smer-zuja tudi ni najcenejše kupilo. Vzdržnost in kvaliteta kolesa se ocenjuje po tovarniški znamki. Pa res ni mogel Delavski dom kupiti kolo za 800 Din, ki mu je bilo ponude-no, če ni hotel, da bi ležalo že danes med staro šaro. Kupil je dobro kolo, ki je bilo v sorazmerju s kvaliteto najcenejše. Na demagogijo je mislil g. Smerzu, ko je očital službenemu osebja Delavskega doma nagrade. Vodilni uslužbenci Delavskega doma imajo najmanj 30% manj plače ko ostalo mestno uradništvo. Vršiti pa morajo odgovorno službo tudi po 10 in 12 ur dnevno. Prvo leto so morali izpeljati vso organizacijo kompliciranega obrata. Za njihov izredni trud in veliko delo, ki so ga izvršili tekom enega leta in pol, je kuratorij priznal nagrado 4 uslužbencem skupaj 7000 Din. Gospod Smerzu. ki je tako »socialen«, pač takih stvari ne bi smel očitati- Znano nam je, da je sedanja občinska uprava izpeljala naj točne jšo revizijo o poslovanju Delavskega doma. Našla seveda ni ničesar drugega, kakor to, kar za lase privijemo navaja g. Smerzu. Sicer malo sramežljivo in vendar je tudi revizijska komisija morala priti do zaključka, da je Delavski dom vzorna socialna institucija. Baš debata okrog Delavskega doma je pokazala, kako neresno so se obravnavali gospodarski in socialni problemi na zadnji proračunski seji in kako težko In nerodno je bilo obmetavati bivšo občinsko upravo z očitki — brez argumentov 1 Iz Julijske Krajine Nove aretacije na Cerkljanskem Na meji severno od Grahovega so ka-rabinjerjd aretirali 47 letno jugoslovansko državljanko Marijo Frelihovo iz čezsoče. Aretirana je bila prvotno zaradi tihotapstva, naknadno pa so jo, kakor poroča »Gazzettino«, prijavili sodišču, ker se je baje sumljivo obnašala in se potikala tudi v območju vojaških objektov. Kakor vse kaže, jo nameravajo obtožiti še posebej zaradi vohunstva. Blizu Novakov so miličniki aretirali ju-goslovenska državljana 38 letnega Antona Mezka m 31 letnega Franceta Ob'aka iz Srednje vasi, ki sta ilegalno prekoračila mejo. Končno je bil v Cerknem aret;nan 44-1 etni Franjo Kenda iz Novekov, ki je bil pred meseci v kontumaciji obsojen zaradi ilegalnega bega čez mejo na 3 mesece in 9 dni zapora ter 2270 lir denarne kazni. Izpred goriškega sodišča V torek 3. marca se je vrši! pred goriškem sodiščem proces proti 25-letnemu Antonu Rejcu iz Lomov pri Ornem vrhu. Bil je osumljen, da je bil v zvezi s še vedno nepojasnjeno zadevo svojega strica krojaškega mojstra in posestnika Franceta Pivka in tovarišev. Vendar mu ni bilo mogoče ničesar dokazati. Kljub temu je bil obdolžen, da je iz političnih razlogov zbežal preko meje. Zato je bil sedaj v kontumaciji obsojen na 2 leti zapora in 30.000 lir denarne kazni. V torek se je vršil pred goriškim sodiščem proces zaradi bega čez mejo proti Frankr Bevkovi, proti Josipu Vižintmu pa, ker je na svojem domu skrival orožje m strelivo. Obsodbi še nista znani. V gozda umorjen Pretekli petek zjutraj so našli kmečki delavci nz Gozda pri Colu v neki grapi Križne gore truplo mlajšega moškega. Po natančnejšem ogledu so v njem spoznati 27 letnega Štefana Bož;ča s Cola, ki je že pred dnevi brez sledu izginiL Ljudje so obvestili o tem karabinjerje, ki so po ogledu trupla, katerega je izvršila sodna komisija, odredili pogreb nesrečnega fanta. Se istega dne so »e po Colu in okolici razkrile vse mogoče govorice o Božiče vi usodi, katerega zagonetna smrt slej ko prej Se ni pojasnjena. Za Božičem je bila pred kratkim izdana tiralica, ker je bal osumljen, da je vlomil v šolo na Gozdu Iz sodne dvorane Poneverbe v Bratovskl skladnici v Zagorju Ljubljana, 13. marca. Mafln kazenslci senat pod predsedstvom 8jO-s. Kralja je danes ponovno razpravljaj zamotano zadevo blagajniških primanjkljajev »Bratovske skladnice« iz Zagorje ob Savi, ki sta jih zakrivila upokojena uradnika Peterim Otmar in Saks Avgust. Ž« 9. aprila lani sta bila obtožena poneverbe 27.219 Din, a sta bila z« to vsoto oproščena. obsojena pa sta bila za znesek 990 Din. prv«i na 2 meseca, drugI pa na 3 mesece zapora in na solidarno povračilo sodnih stroškov. Proti tej razsodba sta oba vložila predlog za revizijo in se priz-vala tudi proti izreku o kazni na stol sedmerice v Zagrebu, ki jima je ugodSJ v toliko, da je razveljavil sodbo glede poneverbe 990 Din, v ostalem pa je sodba ostala ne-i z piemen jena. Skupno s tem pririvom se >e ma*i sen"Dragec, aH sem ti strla nalivno pero?« »He, ljubica, počilo mi je samo rebro.« »JUTRO« St 62 Sobota, m. m. ms Pred veliko prireditvijo v Planici Vreme se je obrnilo na bolje - Konkurenca je zelo močna — Navodila udeležencem Planica, 13. marca. Gotovo je, da se naše občinstvo v prvi vrsti zanima sedaj za to, kakšno vreme je v'Planici, saj je od tega v glavnem odvisna nedeljska prireditev. Danes dopoldne je sicer nekoliko nagajalo južno vreme, popoldne pa se je že zvednilo. Temperatura je popoldne padla ter je začeli pihati sever. Barometer se stalno dviga. Vse kaže, da se bo vreme napravilo in da bo Planica v nedeljo zažarela v najlepšem solnčnem dnevu. Včeraj niso skakali Danes se prijavljeni skaflcača niso posvetili treningu, ker se velika skakalnica že pripravlja za nedeljske skoke. Nekateri so sicer odšHi na mak) skakalnico ter poskusili nekaj skokov, vendar pa jim je nekoKko nagajal južni sneg. Planica se je že začela danes polniti. Včeraj in danes so neprestano prihajali novi gostje, tako da je zavladalo življenje, kakor sredi največje zimske sezone. Danes opoldne je prispel v spremstvu generalnega tajnika JZSS g. Josa Gorca in nekaterih oficirjev predsednik dTUŠtva Planice general Radosavljevič. Nastanil se je v Ilirijli-nem domu. Iz Beograda je prsoelo danes tudi več darilL, po večini pokalov. Kdo bo skakal Za nedeljsko prireditev so prijavljen, naslednji skasači: Avstrija: Rieger Rudolf, Bradi Jo-sef, Deliakafrth Walter, Maier Gustav, Ascbenwald firanz, Holl Gregor, dr. Reinl HaraM, Weasenbacher Viktor, Ludescher Bnvin. Švica: Raymond Marcel, Leuba Renne, Lasseuir Jean, Kainersdorfer Fritz, Kuster Wariter. Norveška: Hagen Gunar, Oedegard Henry, UlOand Olaf, Kairlson Bjorn, Ruud Blrger, Ruud Sigrnund in Kaar-by; Češkoslovaška: Vrana Rudolf, Lu-keš Jaroslav. Berauetr Oldricli; Jugoslavija: Novšak Albin, Pribor-šek Fran. Predsedstvo tekem Predsedstvo plamdških tekem tvorijo gg.: div. general Radosavljevič, dr. Ciril Pavfei, dir. Milan Hristič, dr. Ciril Žižek, Rado Hribar, Joso Goreč in Ivo Komar. Vodstvo tekem Glavni vodja je g. Stane Pelan. Tehnični vodja inž. Stanko Bloudek, star-terja sta gg. Ivan Sepin in Mirko Malic. Sodniki so: Bildstein Albert (Avstrija). dr. Brauner (CSR), Kveder Janez (Jugoslavija). Merilci: kaipetan I AschenwakL Karol Tauber, Ivan Tavčar, Hinko Ši*. oeflj, Kari Stridkberger, Milan Oster-man, Fran Sešelj, Fran Zemljič, Tone Banovec, Vlado Vučnik, Milan Fajdi-ga; vodja zaleta: dr. Stane Kmet; vodja doskočišča Stane Miklavčič; vodja izteka inž. Janko Janša, oglaševalci Mirko Pevalek, Oskar Delkin in Ivan Rihar. Darila Prvo in najvišje darilo je prehodni pokal, ki ga je blagovolil pokloniti pokrovitelj planiških tekem. Ni. Vel. kralj Peter II. Razen tega so še naslednja darila: ministra za vojsko m mornarico, ministra za trgovino in industrijo za najdaljši skok, ministra za telesno vzgojo, bana dravske banovine predsednikov Beograda in Ljubljane, uprave Putnika, in beograjskega dnevnika Pravde. Novi tekmovalci Z večernim brzovlakom so (preko Jesenic prispeli v Planico češkoslovaški tekmovalci Vrana, Berauer in Lukeš, pod vodstvom ing. Mahačka, kfi je že lani pripeljal češkoslovaške sfkakalce v Planico. Z istim vlakom so prišla na nedeljsko tekmo tucffi avstrijski skakalci Bradi, Maier, dr. RetindI in V nedeljo vsi v Planico! Kot smo že poročali, je knezoškof g. dr. Gregor Rožman prevzel nalogo, da blagoslovi skakalnico, največjo športno napravo v naši državi in največjo skakalnico na svetu. Gospod knezoškof bo izvršil blago, slov ob 9.45 dopoldne, tako da bo prvi Skok točno ob 1015 Planinska godba na skakalnici. Na skakalnici bo igrala godba planin, akega polka iz škofje Loke, ki bo ta dan prvič nastopila pred širšo jugoslovensko javnostjo. Sanitetna služba. Tvnfka Philips se je izkazala osobito naklonjena prireditvi, saj montira na skakalnici vso ojačevalno napravo, sanitetni postaji pa rontgen aparat. Aparat bo v ambulančni sobi v novem domu. Rentgenolog g. dr. Del Cott bo opravljaj z njim. Vsega bo poslovalo 6 zdravnikov, 6 vojakov sanitete in 3 bolniški strežniki Vodstvo ima dr Arko. Telefon bo ob vsej skakalnici vojaški. Tam bodo 4 telefonski aparati, peti bo »veza skakalnice z domom, šesti zveza skakalnice s kolodvorom. Telefon so danes že montL ra-li. Tekmovalci 00 vsi zbrani v Planici Izdane bodo startne liste, ki se bodo prodajale po 2 Din in imajo pripravljene rubrike za vpis daljave skokov. Pisarna Udruženja Planica posluje v novem domu Ilirije, soba 11. Danes so prispeli predsednik gen. Gjorgje Radosavljevič, ki zastopa obenem ministra trgovine, g. dr. Milan Hristič in dr. Ste-fanovič kot zastopnik ministra za telesno vzgojo. Razglednice Planice in skakalcev so prav izredno posrečene in kažejo mogočni vtis, ki ga napravija skakalnica v okviru naših gorskih velikanov. Z znamko je cena razglednicam Din 3. Rumene železniške legitimacije se bodo potrjevale onim, ki jih imajo v paviljonu. Informacije na prostoru. Kupite pravočasno vozne listke in vstopnice. Pridite da preživite lep dan uspehe našega dela in našega dobrinosa za športni razvoj .pomagajte s svojim navdušenjem k doseženju čim boljših uspehov. Promet na potih naj se odvija gladko, ne ustavljajte se po nepotrebnem ker povzročite zmedo. Discipli niranost in smisel za skupnost je najlepša odlika vsakogar. Radi tega upoštevajte navodila tn opozorila rediteljem. V nedeljo tedaj na veliki dan jugoslovenskega In mednarodnega smučarstva. Pridite vsi, ki cenite in ljubite naš šport. Beograd Zagreb Maribor Celje Ljubljana I Ljubljana H Ljubljana III Ljubljana IV Barva vl-afoa Zelena Rjava Bela Rdeča Rumena Vijoličasta Plava Belo - črna Vozni red vlakov V Planico odhod prihod cena Din 14. III. 18.30 9.00 15. in. 0.18 631 14. III. 23.00 6.01 15. III. 0.15 6.11 » » 4.15 7.06 » « 4.45 731 » « 5.45 831 » » 635 9.45 Iz Planice Odhod 1535 15.35 16.05 16.20 16.40 17.00 17.40 18.45 175.— 75.— 75.— 63.— 43.— 43.— 43.— 43.— barva vlaka bela rdeča zelena rjava rumena vijoličasta plava belo - črna Vsakdo vedno le v isti viaik, s katerim je prišel. Pri povratiku za zaporedne šte- Prihod Maribor Celje Beograd 16. EB Zagreb Ljubljana I Ljubljana II Ljubljana III Ljubi jam IV I viflce vagonov narobe, 1 je na koncu v4a ka, 15 pa spredtej! 21.41 2030 7.00 2230 19.03 19.27 1933 21.44 Današnji boksarski nastop Drevi bodo nastopili v dvorani Delavske zbornice najboljši boksači dravske banovine: Program je: Muha kategorija: Senekovič : Goriek (Kamnik). Perolahka kategorija: Gojznik (Maribor) : Rome (Slovan). Lahka kategorija: Kaiser (Maribor) : Ilovar (Slovan). Wei-ter kategorija: Pittner (Maribor) : MahoviS (Slovan). Srednja kategorija: Štrukel (Maribor) : Baloh (Slovan). Politežka kategorija:^ Jevšenjak (Maribor) : Kosec (Slovan). Težka kategorija: Ipave«> (Maritor) : Fic (Slovan). Da bo omogočen vstop vsakomur, je vstopnina minimalna (Din 8. 6 in 5). Službene objave LNP (Nadaljevanje seje p. o. od 11. marca) Verifikacije igralcev; s pravico nastopa 21. marca t. L: za Mengeš Selan Alojzij, Kosec Metod; za Rapid Zelezinger Josip.— Ciitajo se za Zagorje- Hauptman Josip, Pečar Alojzij, Javoršek Franc. Božič Stanislav. Zmajšek Rudolf, Ravnikar Frane, Pungartnik Rado s tem, da bo sledila verifikacija po nakazilu taks in po spopol-nitvi nekaterih podatkov. Dvigne se suspenz Vahnu Stanku. Mars, ker je poravnal obveznosti napram prejšnjemu klubu. Suspendira se Jenko Gabrijet Savija, do poravnave obveznosti prejšnjemu klubu. Pavlica Alojzij preklicnje prijavo za Pri-morje, ostane član Marsa. Črtajo se iz seznama verificiranih igralcev: Ramuščak Stanko, Cajnko Josip. Ne-meth Mirko. Mesarič Ljudevit Bosak Dragutin, Dimič Petar, Surič Stjepan, Ma-jercsak Vladimir, vsi Gradjanski, Bžumel Ervin, Rapid. po lastni prošnji. Preda se n. o. Mladika zaradi zavajanja v zmoto ob priliki verifikacije Fistra Janeza. Izžrebani pari in termini: 0. o. Celje II. razred: I. termin Zalec-Ju-goslavija; 13. termin Olimp-Zalec; IIL termin Olimp-Jugoslavija. 0. o. Celje rezervna moštva: Atletiki— Jugoslavija. Olimp—Jugoslavija, Celje— Olimp. Celje—Atletiki. Celje—Jugoslavija, Atletiki—Olimp, termini po vrstnem redu od 19. aprila dalje. 0. o. Celje mladina: Celje—Jugoslavija. Celje—Olimp. Atletiki—Olimp. Atletiki—Jugoslavija, Celje—Atletiki, Olimp—Jugoslavija, termini po vrstnem redu od 19. aprila daljo. 0. o. Maribor II. razred: 19. aprila Drava—Mura, Gradjanski—Lendava, 26. aprila Gradjanski—Ptuj, Lendava—Mura, 3. maja Lendava—Drava, Ptuj—Mura, 10. maja Ptuj—Lendava. Mura—Gradjanski, 17. maja Ptuj—Drava, 24. maja Dravar—Gradjan- 0. o. Trbovlje H. razred: 1. Trboveljska skupina 15. marca TVbovlje—Retje, 22. marca Trbovlje—Amater, 29. marca Amater— DASK. 5. aprila Retje—Amater, 19. aprila Trbovlje-DASK. 26. aprila DASK— Retje.— 2. Zagorska skupina 15. marca Sloga—Svoboda. 22. marca Zagorje—Svoboda. 29. marca Zagorje—Sloga.— 3. Hrast-niška skupina 22. marca Rudar—Hrastnik. Upravnemu odboru se preda Hrastnik, ker ni prijavil prijateljske tekme 8. t. m. Opozarjajo se klubi, ki igrajo prvenstvene tekme pomladka. da smejo igrati te tekme samo z verificiranimi igralci. Sestanek roditeljskega zbora za plani-Ske tekme. Drevi ob 18. v restavraciji Emona zadnji sestanek roditeljskega zbora, katerega se morajo udeležiti vsi prijavljeni, ki niso še odpotovali v Planico. Na sestanku se bodo razdelile vozovnice, znaki in pismena navodila. Dame, ki so se prijavile za prodajo fotografij, naj se zglasijo ob 17.80 v posebni sobi kavarne Evropa. Zbor lahkoatletikih sodnikov, Ljubljana. Za cross-country prvenstvo Ljubljane v nedeljo ob 9.30 na igrišču Primorja se delegira tale sodniški zbor: vrhovni sodnik Windiš. voditelj tekmovanja Polajnar, star-ter Cerar. časomerilci in sodniki na progi in na cilju Megušar, Kocmur, Gorjanc, Slamič, Stepišnik, Vidie, Ko«, Cek, Dr. Alujevič, Cimperman, Sancin S., Trtnik, Hvato, Kalan. Kržan. Rajič M., Rajič D. in Štok. Banko. Dr. Šifrer. Imenovani sodniki morajo biti na igrišču Primorja najkasneje ob 9. Državno prvenstvo v alpski kombinaciji (smuk in slalom). Ker je na Jesenicah delavni dan in večina funkcionarjev kot tudi tekmovalcev službeno zadržanih," se preloži > državno prvenstvo od 18. in 19. t m. na 21. i in 22. Prijave se zaradi tega preložijo do | 20 t. m. Ves ostali razpis ostane v veliavi. | ASK Primorje (nogometna sekcija) Da- i nes ob 15. strogo obvezen trening na dva ! gola za prvo moštvo in rezervo. Igralci, ki so zadržani, imajo priti na trening v nedeljo ob 14.80. ASK Primorje, (Lahkoatletska sekcija). Za nastop na cro8s-country prvenstvu Ljubljane v nedeljo ob 9.30 na našem ign-SŠc so doJočoni naslednji atleti; 1. senior- ji na 5 km: Kreva, Srakar F. m L, Krpan, Pere, Goršek, Pogačnik, Hlebce, Bezlaj, Kranjec, Ogrin Franc in Miran, Czurda, Oblak, Miklavčič, Pavičevič, Grad, Ambro-žič, Markelj, Djinovski, Iglič, Ošabnik, Prelog, Svetina; 2. juniorji C na 2500 m: Jordan. Srakar Drago, Kočar, Naberaik, Vahtar, Pirih, Renčelj. Žagar, Kozinc, Ker-žič in Kuret; 3. juniorji B na 1500 m: Pi-rec. Tominc, Potokar, Vsi imenovani imajo prinesti o seboj popolno opremo, biti v slačilnicl najpozneje ob 9. Nogometna sekcija SK Ilirije nam pošilja s prošnjo za objavo: Starešinski odbor vabi vse svoje starešine, ustanovnike in podporne člane na zelo važen sestanek v ponedeljek ob 20. v restavraciji hotela štrukelj. SK. Ilirija (hazenska sekcija) V posebni sobi kavarne Evropa drevi ob 17.30 sestanek članic, ki so se prijavile za prodajo fotografij in startnih list v vlakih in v Planici. Kulturni pregled Trije prevodi iz poljske literature Ce mažujemo relativno majhnost slo. venskega kulturnega kroga ln z njegovim močnim stremljenjem po evropstvu združeno mnogostranslko usmerjenost naše »slovstvene politike«, moramo priznati, da poljsko slovstvo ni pri nas ravno zanemarjeno. Naj samo mimogrede omenimo, da smo dobili v zadnjih letih celoten prevod štiri knjige obsegajočih Revmcmto, vih »Kmetov«, dalje prevod obširnega Prosovega romana »Faraone v treh knjigah, roman Zofje KosSak.Szcucke, zbirko poljskih novel in še vrsto manjših prevodov. Izmed ostale polonike, ki je zastopana tudi v naših revijah in listih, pa je trt-ba omeniti prvo slovensko disertacijo 1r poljske literature dr Tine Debeljak, Rey_ montovi >Kmetjec). SIenkiewiecz je bil že pred svetovno vojno med Slovenci najpopularnejši predstavi te 1J poljskega slovstva. Njegove nove izdaje in novi prevodi pričajo, da ima še vedno številno in hvaležno občinstvo. Kajpak, iz poljske literature pogrešamo še množico temeljnih leL. poslovnih del, ki jih bo treba prej ali slej prevesti (n. pr. Micklewiczevega »JPana Tadeusza«, čigar prvi spev je preložil T. Debeljak in vzbudil up, da dobimo kdaj celotnega), takisto je primeroma slabo zastopana povojna poljska literatura. V zadnjem času so izšli kar trije večji Slovenski prevodi iz poljske književnosti: Žeromskega >Povest greha«, drugi del Sien kiewiczevih >Križarjev« in Sienkiewiczev >Mali vitez«. NajpomembnejŠi je prevod žeromskega, ker je ta veliki sodobnik in tekmec Rey_ monta nezaslužno malo zastopan v naši prevodni književnosti. Štefan žeromatfl (1864—1926) je ▼ svojem delu odlično združil v mnogem si nasprotujoče slovstvene in idejne tokove svojega č-aa: naturalizem in modernizem, realizem in ra. mantiko, individualizem in socializem. Nje. govo delo je prežeto z oaeboo toplim liriz. mam; idejno in po snovnih motivfti j« znatno bolj mmogostransko kakor Rey-montovo. Predvsem je Zeromsfki glasnik nacionalnih čuvstev in nepremagljive vere v povijsko bodočnost (glej na pr. veliko pri povedno pesnitev o poljskem morju »Veter s morja«), potem je iztooren opisovalec poljskega družabnega življenja in fin psiholog ženske duše, dalje izredno mikaven sKkar poljske pokrajine in t zadnjih letih tudi pomemben pripovedni izpovedovaleč socialnih skrbi in upov poljskega naroda. Med njegove najboljše spise sodijo >Brezdomci«, »pepelišče« ln »Zvesta reka«. Obsežni roman »Povest greha« (Ljubljana 1935, prevede) France Vodnik, Izdala založba Prijatelj, 472 strani 8°, oprema Mitje Svlglja) ne sodi v vrsto umetniško najpomembnejših spisov žeromskega, vendar je eden najbolj čitamih. V širokem epičnem Okviru pripoveduje pisatelj pretresljivo zgodbo mladega dekleta, ki kot nezakonska mati umori svoje dete tn se zaradi tega mračnega madeža na mladi duši pogreza vedno globlje, prav na dno zločin-stva in prostitucije. Skozi to bolestno življenje pa se plete čista nit ljubezni do onega, ki mn je prvemu dala samo sebe ln ki je bil oče njenega otroka. Ta ljubezen jo naposled duševno reši is suženjstva zio_ činake tolpe, Id je lepo Evo dokaj časa dr. žata. na strašnih vctjetfh. To »od stfHide razjedeno dekle, poulična mrha, žival na prodaj« se v zadnjem hipu pred smrtjo zave, da je bilo prav kakor Faustovl Marjetici tudi nji odpuščeno. Zavoljo velike ljubezni in težke pokore, ki jo je Izvršila za svoj greh! »Vsa je zagorela v svojem deviškem, najdavnejšem smehljaju sreče in s tem smehljajem božanske radosti na ustih je umrla, iščoč ▼ temninah smrti njegovega pogleda«. Tako izzveneva ta »povest o grehu«. V opisano zgodbo je žeromsSci vpletel tudi marsikaj, kar nima neposredne zve. ze s snovnim motivom. Zato je roman ponekod razvlečen, vendar so tudi mnoge, postranske partije polne življenja tn takisto pričajo o odlikah svojega tvorca, življenje mlade ženske, ld jo usodni greh rodi is naročja ▼ naročje ln naposled pahne med navadne pocestnice In nevarne ropar. Upravni in svet pivovarne d. d* Laško, sporočata žalostno vest, da je umrl v četrtek, dne tt. t m. T Medvodah, gospod IVAN BOHINC st LESNI TRGOVEC, GOSTILNIČAR IN POSESTNIK, IMEJITELJ REDA SV. SAVE V. STOPNJE. Uglednemu In zaslužnemu članu nadzorstva bo ohranila dražba trajen in časten sponrin. Pogreb se bo vršil v soboto, dne 14. t. m. ob pol I&. ud na farno pokopališče v Preski pri Medvodah. V LAŠKEM, dne IS. marca 1936. je, ni prikazano samo v *aej svoji resničnosti, marveč tudi z očitnim sočutjem in ganljivim razumevanjem sa ?sa skrivnostna brezna človeške ki posebej Se ženske duše. Dejanje se razpleta Sirom Poljske preko nje v inozemstvo (Italijo) in nudi na tej široki prostocndnski ploskvi pisatelju dovolj prostora, da se pokaže s vseh strani kot pripovednik v čistem smislu, kot psiholog, kot liričen oblikovalee pokrajin. Tudi ta roman žeromskega pričuje, da je mogoče združevati hladno objektivnost naturalizma z romantično v&UL. čenostjo pesniško snujoče duše. Sienkjewic« je pri nas tako stan ki tako rekoč že domač, da bi bilo odveč, de bi ga posebej prikazovali. Z drugo knjigo »Križarjev« (LJubljana 19S5, Jngoslov. knjigarna, str. 478) je zaključen tudi ta prevod iz vrste poglavitnih zgodovinskih romanov najpopularnejšega poljskega romanopisca. Strahotne borbe med Poljaki in Nemci v dobi, ko je hotelo prusko nem. štvo pripraviti Poljakom usodo polabskfc Slovanov, a Je trčilo Ob heroični upor, ki še danes izžareva v poljska srca svojo legendarno silo — spomnimo se samo poljskih spomenikov bitki pri Grunwakki, — te borbe imajo v Sienkiewiczu Se vedno naprekosljivega epika. Zaman je: poglavitne osebe tega romana prav kakor drugih Sienkiewicze»vih zgodovinskih vele-fresk, so tako žive, da te hočeš-nočefi po. tegnejo za seboj. A današnji čttatelj se ne. lote vprašuje: Ah ni križarstvo, ki ga je VLadSslav Jagielomski premagal pri Grtrn_ waldu, zopet vstalo — četudi s kljnfcastl. mi križi in zvijačnimi pakti? Toda to boleče vprašanje prepustimo bodočnosti. V prevodu dr. Rudolfa Molefta, ld lepo presaja v naš Jezik Sienkiewiczev epdčno široki ln nekoliko patetični slog, tako prikladen njegovim mogočnim evokactjam jnmaške preteklosti, so »Križarji« napet zmagovito in dokončno stopili med naše t najboljšem pomenu ljudske knjige. — Ot> istem času Je založba »Prijatelj« izdala Slenklewiczeveg» »Malega vite®a« r knrJL gi na 614 straneh drobnega tiska, s ilustracijami. Prevajalec ni označen, pojav, ki bi o njem želeli, da ne bi našeS posne. movalcev, ker v resni prevodni književnosti — ln SienJdevvicz son seveoa msem imel kaj oporekati. — Ce ste našli ovoj odprt m prazen v profesorjevi knjižnici, si je treba to tako razložit;, da je bil papirje že vzel iz njega.« »Ali pa, da je to storil morilec!« je resno opomnil komisar. In guba se mu je zarezala v čelo, ko )e počasi dodal: To bi bil torej nagib umora: — rop zelo znatne vsote denarja — trideset tisoč dolarjev! Dostiikrat so že za manj ubli človeka!« Dr. Moravec je zamišljeno pokamal. »Gotovo je tako, kakor pravite, gospod komisar! Teh trideset tisoč dolarjev je bilo vzrok krvavega dejanja!« Remec ga menda ni poslušal. Gledal je kdo ve kam skozi okno, in precej časa je minulo, preden se je spet oglasil. »Glede na vse to nastaja drugo vprašanje! — Kdo je kaj vedel o tem, da je imel profesor snoči trideset tisoč dolarjev v svojem stanovanju?« »■Deloma je na to vprašanje lahiko odgovoriti« — je smehljaje se odvrnil Moravec. »Naše pisarniško osobje in jaz smo kakopak vedeli. A razume se. da sem za svoje ljudi porok. Izmed teh ni nihče v zvezi z zločinom! — Ne, profesor sam je moral izdati komu tretjemu, da bo snoči ta dena-pri njem — m samo taiko je mogel zbuditi v svojem morilcu misel na dejanje! — Samo----kdo bi utegnil biti ta uieiji?« »Mda — kdo?« je zamišljeno ponovfl Remec. »Ce bi imel odgovor na to vprašanje, bi nam tudi morilčeva oseba ne bila več neznana. Vendar — bojim se, da je ne bo lahko odkriti!« Nekaj časa so vsi briše zamišljeno molčala; nato je koncapuent obotavliaje se izpregovoriL »ln — alla niste našli nobenih drugii sledcrv, ki bi kazali na moriica, gospod komisar?« Remec je počasi otrnkal sanotko v pepelnik. Glas mu je negotovo zazvenel, ko je rekel: »-Da — sledovi bi že bili — lndicijp, ki mi razločno kažejo pot---ali ta pot je vendarle preveč vidna, da bi mogla biti prava! Sploh pa — indicijti! Kdo prešteje slučaje, ko so bik nedolžni ljudje na podlag"; indicijev osumljeni in mnogokrat celo obsojeni! — Sami povejte, gospod doktor — « je nat > živahneje nadaljeval — « ali bi prisodili morilcu toliko neprevidnosti, da bi pustil svoj klobuik z monogramjin na k;aju dejanja?« »Prav za prav ne«, je obotavliaje se odvrnil Moravec. »Kvečjemu v stanju umljivega razburjenja --« »A potem je tukad še dnevnik«, se je oglasil dr. Potnik. Remec je tehtno pokrmal. »Da, dnevnik, rz katerega je morflec iztrgal zadnjo stran---« »Kako, prosim? Dnevnik?« Ta omemba je kon-cipijenta očividno zanimala. »Ali smem vedeti, za kaj gre?« »Zakaj ne? — Ce mi obljubite, da boste molčali --! Utegnilo bi namreč nanesti, da bi morali vzajemno pomagati drug drugemu, gospod doktor, zakaj vi morda poznate tistega, ki ga imam ta mah na sumu--Marka Justina!« Koncipijent je poskočil. Na obrazu se mai je za-zrcalfa brezmejna osuplost. »Kaj pravite! — Marka Justina?--ABL, to je--!« CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro aH dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženttve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka za vsak oglas ta enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—>. Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17.—h Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasnega oddelka »Jutra« Tlltl m ,.-u...l,,.«. odgovor, priložite UM ▼ TWflIflKaH Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ■e zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek »Jutra", Ljubljana« Beseda 1 Din. iavek 3 Din-sa Šifro ali lajanje naslova 5 Din Najmanj« inesefc t7 Dto Perfektno kuharico sprejme hotelsko podjetje. Reflektira se le na sa-m-o-Btojno prvovrstno moč. Oferte na Hotel Štora pošta Kranj. Nastop 1. iv. -srn. 5978-1 Prodajalko dobro moč. samostojno, pošteno. sprejmem takoj v trgovino z moko in deželnimi pridelki. Ponudbe na oprl. o'M. Jntr« pod »Samostojna in zanesljiva prodajalka«. 5438 1 Skladiščnika samostojnega, z večletno prakso, potrebujem. Zelez-ninflrji z malo kavcijo imajo prednost. Dopise na ogl. odd. Jutra pod »Ourricu-hrrn vita« 383«. 0O5M Soboslikarja q>rejme hotel na morju. — Ponudbe pod šifro »Sobo-eiikar« na ogl. odd. Jutra. 0074-1 Trgovsko pomočnico mešane stroke, dobro prodajalko. veščo nemščine, ia domala samostojno vodstvo trgovine in pomoč v gostilni, sprejmemo takoj. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalnost«. 6063-1 Gospodično ki bi poučevala nemški je-lik, sprejme pensiion »Re-ljac, Kaštei Lukšič. Dalmacija. Za čas pouka brezplačno stanovanje in hrana v pensionu ob morju. 6068-1 Prodajalko g kavcijo Din 5000, iščem. Plača Din 500 in vsa oskrba. Nastop takoj. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod »Kavči j»«. 8095-1 Dobro kuharico te. vsa hišna dela, išče draži na t \ otrokom. Predstaviti se Snežniška ulica 10 (pri Obrtni šoji). INSERIRAJ V „JUTRU" Vsaka beseda M par: iavek CHn. t* lajanje •astova < Dim. Hjouiii mHt tj Dta- Hotelsld sluga vešč stroke ,išč>e stalno ali sezonsko mesto. Ponudbe na ogl. odd. Jqitra pod »Vešč 300«. 9100-2 Kdor mi preskrbi službo šoferja, kupim od nj«ga torpedo avto. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 6056-2 (ŽJafenc* (£ej Beseda 1 Din, davek 3 Oio. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjll znesek 17 Dta. Učenke za kuhanje, brezplačno, sprejme hotel Rokam, Selce, na morju. Hrvatsko Pri-morje. 6073-44 Prodam deseaa I Din Jarek ' Dto m ilfro ali dajanj* =ask»v» 5 Din NajmanjSI uuicl 17 Dta Bosanske preproge nekoliko komadov izpod cene naprodaj. Prešernova 4. na izložbi. 55S3-6 Naprodaj: salon, jedilnica, spalnice, preproge itd. v v»K »Na«ta« (Goiob, Tržaška eesta 4a. 81116-« n /j Seseda 1 Din. davek 9 Din, za ilfro alt dajanje naslova ? Dta. NajmanjSI orešek 17 Dta. Gosposko sobo (Herrenshnmer), elegantno, tudi brez foteljev, kupim. Strogo moderni slog neza-željen. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gospo&ks soba«. 6096-12 Kuhinjsko kredenco novo, moderno, trodetao, šperano, solidno izdelano, poceni prodam. Ogleda »e pri — A. Janežič, ples&aT, Tyr§erra (Dunajska) 33, — Ljubljana. 6098-18 G. rh. Rotman: Kapitan Kozostrelec gre v Ameriko 92 Hočeš, nočeš, moral je doL Krčevito se priiemaje za obročke^ s katerimi je jadro pritrjeno k jamboru, je nastopil nevarno pot Na palubi so ga neutego-ma zgrabili in vrgli v ladijski zapor, in lahko si mislite, da tu ni bilo zelo prijetno. V trenutku, ko ni nihče pazil nanj, se je splazila gospodična Kuni-gunda k zamreženi Uniči, da bi povedala bratu, kako je prišla semkaj. i Din- iavek i Dii ta Šifro ali dajanje naslr«. 3 M a. Najmanj® 11 Dta. Avto znamke »OM« štirisedežno limuzino, v zelo dobrem stanju, prodam. — Ogleda se v garaži Stupica Slomškova niica 6. 6090-;« Beseda 1 Din davek S Din it Šifro ali dajanje naslov? ! Dta Najmanjši tneseli 17 Dta Ugodno naprodaj 1 tračna žag« (Bandsage), 1 akobelni stroj (Abrieht-masehine). 1 rezkalna stroj (Kreisfr&ser). — Garaža in mehanična delavnica Ivan Kopač. Ljubljana, Franko panska ulica 91. 5003-29 Seseda ' Din davek 1 Dta ta Šifro ali dajanje naslova i Din NajmaojSi »nesel' 17 Dta Portale dobro ohranjene, aH samo rolo za izložbena okna, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Rolo«. 5697-7 Športni voziček dobro ohranjen, kupim. Ponudbe pod »Športni voziček« na ogl. odd. Jutra. aiilG-7 Seseda I Dta. davek S Dta. a Ilfro aH dajanje saslov; t Dta. Najmanj« toesek H Dta Hranilne knjižice Okrajne hranilnice Slov. Bistrica in Mestne n ranil niče, Celja, kupim takoj. Ponudbe n® podružnico Jutra Maribor pod »Bistrica«. 5547-16 Denarne zadeve Dantne, nracilniške in po sojilnifike terjatve, vseb denarnih zavodov, vrednostne papirje. Vojno Škodo VAM KDPi IN PRODA tzpoataje razne kredita v gotovini na hranilne knjižic« ia hranita« knjižice na vknjižbo. Izvede razne kompenzacij«, piačšJa doigov pri denarnih »»vodih a hranilnimi knjižicami hi i gotovino. Zanesljive nasvete m informacije glede nalot be kapitala v gotovimi to hranilnih knjižicah, dobite edinoJe pri pooblaščeni Trg. agent za bančne in kreditne posle ALOJZIJ PLANTNSBK Ljubljana, Beethovnova 34/TL — Telefon 36-10. — Za odgovor znamke. 5859-1« 10.000 Din iščem proti dobrem« jamstvu in obrestoveoju. ponudbe pod »Sigurno 10.000* na ogi. odd. Jutra. 90C8-1« V najem Beseda 1 Dta. davek 3 Ota xa Šifro ali dajanje naslova 5 Dta. NajmanjSI znesek n Dta Frizerski salon oddam ugodno v najem aH prodam. Ponudbe na ogl. odd. Jntre pod »Center Ljubljane«. a Prodam pekarno v prometnem trgu. Ponudbe na podružnico Jmtra r Celju pod značko »135.000«. 0000-18 S ;e»eaa i Uln iavek i c ■a ilfro ali dajanje naslov? Dta NajmanjSI znesek 17 ta Sodavičarska obrt z vsem potrebnim inventarjem in pod ugodnimi pogoji, v zelo prometnem akraju na Dolenjskem, na-I>rodaj radi smrti lastnika. Musar Alojzija, gostilničar-ka, Hotemež. pošta Radeče pri Zid. mostu. 0055-30 Seseda I Dta. davek S D«. " Ilfro ali dajanje našteva i Dta NajmanjSI tnese1: 17 Dta Lepa hiša i gospodarskim posiopjem in vrtom, naprodaj. Maribor Tezno, Prešernova nI. 5. 9106-30 Stanovanje Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam b 1. aprilom v Gregorčičevi ul. štev. 16. 6064-21 Dvosob. stanovanje parketir&no. oddam a L aprilom. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 0063-21 Stanovanje oddam s L aprilom. Glince cesta 9. St. 14. 6066-31 Seseda 1 Din. tavek 3 Din 19 Ilfro ali dajanje osslcva " Dta. NajmanjSi znesek 17 Dta. 2 opremljeni sobi odd&m-o na Mestnem trgu. Poizve se v trgovini Ska-berne. 5856-33 Sostanovalca sprejmem v lepo in sončno opremljeno sobo °z elektriko za Din 100 mesečno. Celovška cesta 72, priti., levo. 6091-33 Sostanovalca sprejmem takoj v lepo in sončno, opremljeno sobo z elektriko za Din ISO mesečno. — Medvedov« 8/n, leva. 009Ž-23 Dopisi vsaka beseda i Dta; davek 4 Din, a Šifro ? lajanj, rastava S Dta. ■»sSmanlf tnesek t6 ">m Bleivveisova - Knafljeva križišče — dvignite pismo pod šifro »V. P.«. Pozdrav Marjetica. ' 1065-31 beseda 2 Dta; Din. za Hfro ali dajanje naslova S Din, najmanjši znesek K Din. Vaaka davek Mlad gospod v starosti 38 tat, srednje postav«, simpatičnega, obraza, gostilničar v tujini, z 80.000 Din gotovine, želi spoznati boljšo gospodično od 30—35 let. Prednost imajo kufarioe, natakarice im Srvilje z nekoliko gotovine. Dopise i sliko na na-rfov, ki se izve v vseh poslovalnicah Jrrtra. 6067-36 Beseda 1 Din. iavek 3 Dta m Hfro ali dajanje aaetava 5 Dta NajmanjSi znesek n Dta Grafolog, hirozof N. Sad lučki v Škofji Loki sprejema dmevno: 9—lfi, 14—19. Ostane do marca potem Kočevje. — Naslov: Skofja Loka, gostilna »Hafner«. 6030-31 Pot na luno Je nemogoča, toda sprehod po etra danes ni več problem za nikogar. PHILIPS RHDI0 |e rešil to vprašanje tehnično In financijelno. — Ugodni pogoji nabave Philips radia nudijo možnost tudi najslabše situiranim, da se okoristijo z najlepšo zabavo naše dobe. Zahtevajte pojasnila pri Philips trgovcih. ŠPEDICIJA T1IRK Ljubljana prevzema OCARINJENJE vseh uvoznih in izvoznih pošiljk, in to hitro, akrbno ln po najnižji tarifi. Revizija po njej deklariranega blaga in vse informacije brezplačno Telefon interurban 24-59. Vilharjeva c. 33 (nasproti nove carinarnice) PREVA2AN«IE vsakovrstnega blaga bodisi kuriva, strojev, selitve itd. v Ljubljani in izven Ljubljane z vozovi na konjsko vprego kakor tudi s tremi najmodernejšimi avtomobili Telefon interurban 21-57. Masary-kova c. 9 (nasproti tov kolodvora) {fCdor oglašuje — to napreduje! LOVSKO DRUŠTVO ZA SREZ NOVO MESTO javlja tuino vest, da |e njen ustanovni član ln dolgoletni blagajnik, gospod FRANC REITZ v sredo, dne 11. marca 1936. nenadoma preminul na kliniki v Zagrebn. Blagega pokojnika, ki ga bomo položili k večnemu počitku v soboto 14. t. m. ob 16. url, ohranimo v trajnem spominu. NOVO MESTO, 18. marca 1936. Nase gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sobota 14.: Gosposki dom. C. Nedelja 15-: ob 15. Tnje vaški svetniki. Izven. Cene od lo I>in navzdol. Ob 20. Pesem s ceste. Izven. Cene od 20 Din navzdol. Ponedeljek 16-: Zaprto. Torek 17.: Dies irae. Gostovanje v Celju. Izven. Drama pripravlja dve novi premieri in sicer VVerfel: >Juarez in Maksimilijane 'n »Prvo legijo«, delo pisatelja Laverya. OPERA Začetek ob 20. Sobota 14.: Mamzelle NHouche. Izven. Cene od IM Din navzdol. Nedelja 15 : ob 15. Madame Butterfly. Izven. Cene od 24 Din navzdol. Ob 20-Apropoe, kaj dela Andula? Izvt>n. Cene od 30 Din navzdol. Šentjakobsko gledališče Začetek ob 20-15 Nedelja 15.: Kikiriki. Mariborsko gledališče Sobota, 14. marca: ob 20. Kariera kanclista Winziga. Globoko znižane cene od Din 15 navzdol. Zadnjič. Nedelja, 15. marca: ob 15. Princeska in pastirček. Znižane cene. Ob 20. uri Cigan baron. RADIO domačih in Ino-na kratkih, nor-najdete v ilnstri-radio, gledališče, naročnina Din 12. brezobvezno na Ljubljana, Knaf- Točne sporede vseh teniških oddajnih postaj tnalnih in dolgih valovih rani tedenski reviji za film »Naš val«. Mesečna Zahtevajte brezplačno in ogled en izvod. Uprava; Ijeva ulica 5. ★ Iivležek iz programov Nedelja. 15. marca Ljubljana 8: Ženska telovadba — S. 15: Moška telovadba (vodi prof. M. Dobovšek). — 8.30: Cas, poročila, spored. — 8.45: Ven-ček koračnic na ploščah. — 9: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve sv. Cirila in Metoda v Lj. - 9.40: Versko predavanje (dr. M, Opeka). — 10: Ura lahke glasbe: Sodelujeta Gorenjski trio in radio orkester, vmes prenos iz Planice — 12: Cas. spored, obvestila. — 12.15: Plošče po željah. — 12.«: TamburoSki orkester. — 13.13: Prenos :z Planice: Reportaža o poteku prostih skokov na mamutski skakalnici. — 16. Kmetijska ura: Valenje in preskrba piščancev (g. Gosak). — 16.20: Notranjski šramel in plošče. — 17: Nekaj o mleku (ga. Marija Ra-taj). — 17.20: Notranjski šramel in plošče. _ 18: Razvoj slovenske drame XL — 19: Cas, poročila. evenL ponovitev reportaže iz Plznice. — 19.30: Nac ura: Mesečni kulturni pregled (iz Beograda). — 20: VL ura slovenskih skladateljev: Risto Savin — koncert Slovenskega vokalnega kvinteta, vmes predavanje prof. Slavka Ostefl>ca. — 21.15: Radio orkeeter. — 22: Čas, vreme, poročila, spored. — 22.15: Pesmi iz operet na ploščah. Beograd 16: God ta kraljeve garde. — 18.30: Pesmi.— 19.50: Mešan program. — 22.20: Lahka glasba— Zagreb 12: Plošče— 16.30: TamburaSki zbor.— 17.15: Godalni kvartet— 20.15: Violinske skladbe-— 21: Lahka in plesna muzika.— Praga 19: Prenos opere »Evgen Oneginc— 22.35: Salonski orkester.— Varšava 20: Koncert solistov. 21: Zabaven program— 23 05: Ples,— Dunaj 11.45: Orkester.— 13: Lahka glasba.— 15.40: Kitare.— 17.45: Ljudski koncert.— 19-10: Nadaljevanje koncerta.— 20.05: Zvočna igra >Strel na krovuc— 22.20: Klavirske skladte,— 23.15: Dunajska glasba.— 0.15: Ciganska kapela iz Budimpešte. — Berlin 18: Klavirski koncert— 20: Orkestralen in pevski koncert.— 22.30: Iz Munchena.— 24: Ples. — Miinchen 18: Plošče.— 19: >Pomlad prihaja«.— 20: Iz Berlina— 22-30: Plesni orkester.— Stuttgart 19: Plošče.— 19.15: Chopinove klavirske skladbe.— 20.10: Orkester— 22.30: Iz Munchena— 24: Vedra glasba.— reja* Devorto Ravlje«. - Izdaje m konzorcij »Jutra« Adotf EUbnfkar. - Za Narodno tiskarne d. d. kot ttakarnarji Frane Jetertek. - Za aaeratm del Je odgovor« Mo* Novak. - W v Unbttaia