eksklug Mi mterm m št. 15 15. oktober 1990 cena 14 din 1 Hamfri 3 Intervju: prestolo- naslednik Karadordevič 12 Marojevič: Slovenci so znami 18 Slovenska diplomacija 24 Fotolabor 26 Zavaro- valnice 31 DickTracy 36 Ilegalni končerti 42 Spomini atentatorja 46 Križanka 48 MladiJanez Janša DIGI DAGI, PO RITKI NAGI (Veliki come back Igorja B.) Ali ste, ljube bralke in dragi bralci, kdaj gledali zabaven akcijski, seveda ameriški film o navadnem afriškem puču? Tu je navadno videti nekako takole, da skupina prismuknjenih zamorcev zdrvi v razmajanem džipu pred predsedniško palačo, tam zadavi najprej stražarja, nato pokolje še pol ostalega osebja in se na koncu velikega dejanja znajde pred vrati predsednikove pisarne, ki noter nič hudega sluteč čoha svojo tajnico po kolenih. Po tem sta varianti dve: ali se uporniki pred vrati postreljajo med sabo, ker se ne morejo odločiti, kdo bo prevzel oblast, ali pa zadružno planejo k predsedniku, mu najprej razbijejo gobec, posilijo tajnico, nato pa ga za kazen umorijo na kak zelo surov način. In se med seboj za oblast pokoljejo takoj za tem. Medtem dmga skupina zdrvi v sedež radiotelevizije, kjer najprej s kolom po glavi treščijo voditelja dnevnika in stopijo pred kamere, kjer objavijo spremembo oblasti zaradi skorumpirane stare oblasti in nasploh, ker je demokratizacija zdaj v navadi. Nato zaradi umetniškega vtisa iz daljave zagrmijo debele berte, ki spustijo par debelih granat na prestolnico, da bi narod kmalu razumel, da prihaja demokracija in da ognjemet da tisti magični vtis svečanosti, ki ga takšna manifestacija vsekakor zasluži. In zato ni čudno, da ste, ljube bralke in dragi bralci, kar malo razočarani nad nespektakularnostjo vojaškega puča sredi bele Ljubljane ali na pragu Evrope, kot se Slovenci radi pohvalimo. Prvič so to storili tako zgodaj zjutraj, da se noben pošten človek ne bi vstal, niti če bi zagrmele vse debele berte sveta, drugič niso ubili nobenega predsednika, čeprav bi lahko brez škode poiskali kakšno primerno žrtev, tretjič niso prileteli v studio Televizije Slovenija in tam udarili Tomaža Terčka po buči in nenazadnje niso priredili nobenega poštenega ognjemeta, ki ga, tudi če bi hoteli, ne bi mogli, ker so vsi topovi tukajšnje armade že zdavnaj zarjaveli. Tistih »pet procentov za armijo« gre namreč za oficirske plače in ne za topove. In kar je glavno: v vsakem puču naj bi bilo vsaj nekaj novega. V našem pa se je zgodilo ravno obratno: repriza. Od hekod se je vzel Igor Bavčar, ki je kot nekoč na Roški s pomiijujočim medvedjim glasom ljudi pozval, naj se mirni razidejo, ker je vse O.K. Po tem pa naj še nekdo reče, da je bil to kakšen puč?! VLjubljani, 11. oktobra 1990 Vaš Hamfri Bogart, direkt s fronte P.s. Nič še ni zamujenega. Na Štajerskem pravijo, da če na gasilski veselici nobenega ne zakoljejo, jo je treba ponoviti. Najbolje je, da kar takoj koga zakoljemo, ali pa obesimo, kakor Vam drago. Na primer nekega generala s slovenskim imenom in srbskimi možgani. Jovič in ustava pa sta tako in tako na dopustu (kadar jima je to všeč, seveda). TRIBUNA je glasilo ŠOU v Ljubljani. • Tisk: tiskarna Ljudske pravice, Ljubljana. • Naslov uredništva: Kersnikova 4,61000 Ljubljana, tel. (061) 319-496, telefax (061) 319-448. • V uredništvu dežuramo vsak dan med 10. in 12. uro. • V.d. glavnega urednika: Bojan Korenini. • V.d. odgovornega urednika: Tomi Drozg. • Lektorica: Nives Klinc. • Cena 14 din. • Oproščeno prometnega davka po sklepu št. 421-170/22.2.1973. • Naslednja številka izide 29. oktobra 1990. IZDATALSKIGENERALI Predlagam, da slovenska oblast odvzame generalom Hočevarju, Kolšku in Tomincu slovensko državljanstvo in narodnost. S svojimi izdajalskimi početji si tega, da nosijo slovenski nageljn, vsekakor ne zaslužijo. Dol z izdajalci slovenskega naroda! Tone Novak Grosuplje SKUPINA AMNESTY IN-TERNATIONAL LJUBLJ ANA Skupina Amnesty International Ljubljana deluje od 25. aprila letos, ko je bila ustanovljena ob priložnosti predstavitve drugcga zbornika Amnes-ty International, Zarota upanja, v Cankarjevem domu. Začasni sedež skupine je na Kersnikovi 4 v Ljubljani, soba Kluba mednarodnega prijateljstva št. 207, tel. (061) 329 655. Uradne urc so vsak dan od 8. doll. Od 52 članov skupine jih aktivno delujc 28, ki se sestajajo dvakrat mescčno. Skupina trcnutno deluje kot ccntralna skupina v Jugoslaviji in s svojimi materiali oskrbuje kranjsko in mariborsko skupino. V okviru ljubljanske skupine nastajajo vsi prevodi, s septembrom pa je prcvzela tudi izdajanje mesečnega časopisa Am-ncsty Intcrnarional. Po Tednu Amnesty Intcrnational 1990 pripravlja Ijubljanska skupina vscs-lovcnski scminar članov AI s tujimi predavatelji, projckt izobraževalncga programa na tcmo človekovih pravic (skupaj z Gibanjcm za kulturo miru in nenasiljc), udclcžbno na mcdnarodncm seminarju AI o izvozu orožja in prcnosu vojašketchnologijeizdržavevdržavoin prodajno akcijo svojih artiklov v sredini decembra. Za prihodnje leto načrtujemo večje prireditve ob 30. obletnici AI v maju in ustanovitev centralne slovenske or-ganizacije AI. Obcnem pripravljamo tudi oblikovanjc lastne celostne podobe in razstavo priznanih slovenskih slikar-jev. V Ljubljani, oktobra 1990 POPRAVEK V prejšnji številki TRIBUNE je v tekstu Dossier Premk zmešal štrene računal- niški škrat, ki je Vlajka Krivokapiča preimenoval v Vojka. Popačil pa je tudi del teksta, ki bi se moral glasiti takole: Tomo Kobasič bi me moral po službeni dolžnosti poučiti, da se mi čas prejeman-ja nadomestila šteje v pokojninsko dobo. Za napako se računalnik opravičuje. Uredništvo SPOROČILO Z A TAVNOST Zaradi ogorčenih protestov članov Socialdemokratske mladine in širše slovenske javnosti, ki jih je povzročil zapis avtorja Mihe Kovača v rubriki "Zlopamtilo" v 35. številki Mladine, Predsedstvo Socialdemokratske mladineizjavlja: 1. Niti Ijubljanski niti mariborski mladi socialdemokrati nismo javnosti predstavili osnutek zakona, po katerem bi bilo mogoče vse nezaželene Slovence izgnati iz Slovenije. 2. Trditev v omenjenem zapisu, "da mladi socialdemokrati poskušamo etnično očistiti Slovenijo", predstavlja umazano laž. 3. Noben organ Socialdemokratske mladine ni nikoli očital Romanu Lel-jaku, da "zato, ker je nekoč delal za vojaško obveščevalno službo in ker je rojen na Hrvaškem, ne bi smel opravljati vodstvenih funkcij v stranki". 4. Mladi socialdemokrati smo s svojim dclovanjem na področju šolstva, s svojim zavzamanjem za izboljšanje statusa depriviligiranih družbenih slojcv ter s sodelovanjem z evropskimi mladinskimi socilademokratskimi or-ganizacijami dokazali svojo social-demokratsko identiteto. Oznaka "trop mladih nacionalnih socialistov" nam je povzročila ncprecenljivo moralno in politično škodo, zato bo Socialdemok-ratska mladina proti avtorju navedenih ncrcsnic in žaljivk Mihi Kovaču pri pris-tojnem sodišču vložila odškodninsko tožbo. Socialdemokratska mladina Andrej Žorž SPEČI PROREKTOR Z A ŠTUDENTSKE ZADEVE Ker ste študentski časopis in ker mi je povsem slučajno prišlo v roke poročilo prof.dr. Dragana Marušiča, prorektorja za študentske zadeve na ljubljanski Univerzi, vas prosim, da ga objavite. Iz poročila je moč razbra ti, koliko je prorek-tor storil dobrega za študente. Nič! POROCILO O PRVIH DESETIH MESECIH S prvimi desetimi meseci svojega prorektorjevanja sem le deloma zadovoljen. Izkazalo se je namreč, da je večina mojih idej in predlogov imela naravnost nikakršen končni učinck. Kaže, da nisem znal zmehčati nekatere, kot v predpotopnem času, okostenele strukture ljubljanske Univerze. Kljub temu si štejem v delen uspeh premik pri ljubljanskih oblasteh, ki spoz-navajo nunost povezovanja med mcs-tom in univerzo. Še zlasti je to vidno v pripravljenosti zagotovitve davčnih olajšav za lastnike stanovanj, ki oddajajo sobe študentom. Prav študentska problematika utegne, s spremembami v Studentskem centru, ubrati nekoliko ugodnejšo pot. Zaenkrat se zdi, da bo začasni upravni organ, katerega član sem, zmogel dovolj volje in moči za ureditev razmer v centru. Z nekaterimi projekti, ki jih pripravljamo, mora center postati del univerzitetne infrastrukture, mesto, kjer se bo čutil utrip, ki je povsod po svetu tako značilen za študentsko življenje. Ta projekt, skupaj z morebitno realizacijo mojega predloga o t.i. "rekotrjevih predavanjih" kot možnostjo povrnitve zbledelega imidža ljubljanske Univerze, pa je zame, vsaj trenutno, edini motiv za vztrajanje. Kot ste lahko prebrali, se z urejanjem razmer v Študentskem centru hvalijo vsi, tudi vrabčki na strehi. Zakaj se ne bi potem tudi prorektor za študentske zadeve?! Nataša Munih študentka EF ŠTUDENTSKICENTER V zadnji številki vašega časopisa ste predstavili načrte začasnega organa upravljanja v Študentskem ccntru. Moti me le to, da niste predstavili tudi druge strani oziroma študetnov samih, njihove načrte in pripombe. Prav gotovo bi slišali marsikaj zanimivega. Denimo o tem, kako določeni ljudje v pisarnah Študentskega centra prejemajo podkup-nine, kako lahko v Študentu živijo tisti, ki imajo pred njim parkiran bajesloven avtomobil... Tudi o tej, morda ne tako evforični strani bi lahko pisali. Študentski pozdrav! Melita Presek stanovalka intervju KRALJ NA ZRNU GRAHA INTERVJU Z H.R.H. CROWN PRINCE ALEXANDER OF TUGOSLAVIA ALEXANDROM KARADORDEVIČEM Biti kralj v zgodovini ni bila nikoli prav lahka naloga. Še posebej ne, če si počel kaj takega na Balkanu. Prav takšen je primer jugoslovanskega kralja Petra I. ob začetku druge svetovne vojne, kije premlad za kralja tnislil na vse drugo kot na prihodnost svoje svete rodbine. Po besedah njegovega sina, prestolonas-lednika Alexandra Karadordeviča,je ob začetku druge svetovne vojne mislil na vse drugo, samo na prihod-nost ne. In tako je usoda današnjega prestolonasled-nika bila vse prej kot kraljevska. Nič kraljevskega ni v dejstvu, da mora sam služiti svoj vsakdanji kruh. In to mu gre, kot kaže, prav dobro od rok. Pisarna na Bond Streetu v Londonu, American Express Gold kreditna kartica in ura iz pol kilograma zlata so dokaz vse prej kot obubožanega eksotičnega prestolonaslednika z Balkana. Ali gre za človeka, ki mu je biti prestolonaslednik samo zabaven hobi, ali za človeka, v katerega žilah teče modra kri s sindromom dolžnosti do vladanja nekemu Ijudstvu, je vprašanje, ki si ga vedno znova pos-tavljamo. In, alipojav nekega Tomislava Karadordeviča, sicer strica pravega prestolonaslednika, pomeni vihar na srbskem dvoru brez dvorca, ali pa samo ponesrečen poskus zabavanja Ijudstva s strani srbske politike, kiji očitno zmanjkuje duhovitih idej. Odgovarjal je gladko, premišljeno in v izbrani angleščini... TRIBUNA: Na televiziji smo že večkrat videli vašega sorodnika Tomislava Karadordeviča, ki je Srbska demok-ratska stranka predlagala za predsed-nika. Tomislav je v Sloveniji znan predvsem po svoji izjavi o močni Srbiji, pametni Hrvaški in pridni Sloveniji. Bi lahko to razložili? KARADORDEVIČ: Princ Tomislav Karadordevič je brat mojega očeta in je po smrti princa Andreja zadnji iz te generacije. Srbska demokratska stranka ga je predlagala za predsedniškega kan-didata na volitvah v Srbiji, katerih točen datum nam še ni znan vendar je princ Tomislav predlog odklonil. Po mojem mnenju bi moral biti vsak narod močan, pameten in delaven. V tem kontekstu rad bi to dopolnil z demokratskim načelom človekovih pravic, verske svobode in ostalimi stvar-mi, ki bi morale združevati narodnosti v Jugoslaviji. TRIBUNA: V sedanjem političnem trenutkom se v Jugoslaviji soočamo s problemom, ko narod operira z elemen-tom moči, kar ne vodi k demokratični rešitvi. KARADORDEVIČ: V Jugoslaviji konflikti obstajajo, toda pot, po kateri se problemi rešujejo, postaja vse bolj demokratična. DemokratiČni procesi so se pričeli šele pred nekaj meseci in začeli smo precej dobro, najprej v Sloveniji, nato na Hrvaškem, v ostalih delih Jugos-lavije pa je vse še precej v povojih. Najprej moramo izvesti demokratične volitve po vsej Jugoslaviji. Zagotoviti moramo, da bodo to poštene volitve in da bo imela izvoljena vlada res pravico in možnost vladanja. Na Kosovem pa imamo precej resen problem. Kosovo je zgodovinsko povezano s Srbijo in je eden izmed najrevnejših predelov Ev-rope; ekonomsko je katastrofa, politično je zmeda ... Torej, najprej demokratične volitve po vsej Jugoslaviji, potem pogajanja in ustanovitev komisij za preučevanje kršenja človekovih pravic, ugotavljanje premoženja in gospodarskega razvoja. Ko bodo komisije predložile svoja poročila, se bomo lahko odločili o prihodnosti. Zelo pomembno je, da se o tem pogajamo, da omogočimo pogajanja, kajti politika trde roke, kakršno izvaja sedanji politični režim, ne bo rešila ničesar. Naši politiki bo dala samo slab imidž. TRIBUNA: Kaj pa mislite konkretno o reševanju kosovskega problema in vprašanju geografske integracije Srbije... KARADORDEVIČ: Ne strinjam se s kakršnokoli integradjo. Imamo ogrodje, ki ga moramo uporabiti kot odskočno desko za volitve, tako kot je bilo v Sloveniji in na Hrvaškem. Ko bomo imeli demokratično izvoljeno vlado v celi Jugoslaviji, se lahko usedemo in pogovarjamo, tako kot to počno ostale evropske države. Upoštevati moramo tudi, da sedaj v Evropi prevladuje ten-denca tako političnega kot tudi gospodarskega združevanja. Leta 1992 se bodo meje med državami v Evropi odprle. Tako, kot že sedaj obstajajo med državami Beneluxa... Če bomo v Jugos-laviji ustvarili umetne meje, bomo imeli precej težav. Odvisni smo drug od drugega. Vključiti se moramo v Evropo in se povezati z mediteranskimi državami. To je očitno. S pogajanji lahko rešimo naše probleme in tako pokažemo, da lahko kot Jugoslovani premostimo naše različnosti s pogajanji, spoštovanjem človekovih pravic, spoštovanjem različnih religij, različnih nacionalnih pripadnosti in z ohranitvijo jezikov. Zelo pomembno je, da to oh-ranimo. Imamo ogromno dediščino. Naš cilj ni uničenje drug drugega; naš dlj je, da se zberemo skupaj in se pogovorimo. TRIBUNA: Kakšno pa je vaše mnenje o Kosovu? Je Kosovo del Srbije ali je to samostojna enota? KARADORDEVIČ: O tem se lahko odločimo le demokratično. Trenutno je situacija na Kosovem vzplamtela zaradi čustev, ki pa ne morejo diktirati politike ne v prihodnosti in ne v sedanjosti. Očitno je, da je srbski vodja zlorabil položaj Kosova, da bi obdržal svojo moč, in zlorabil čustva ljudi, da bi to pozicijo ohranil. Opozarjam, da moramobiti zelo previdni in ne smemo odločati samo s srcem temveč tudi z glavo; izvesti moramo prave demokratične volitve in vsem moramo omogočiti enak dostop do medijev. Politikom iz opozicije moramo omogočiti, da sporočijo svoje mnenje os-talemu ljudstvu. Potem se moramo dogovarjati in dogovoriti, kakšna bo prihodnost Kosova. Ne smemo pozabiti Albanije. Albanci živijo v kameni dobi. Dežela je zelo zaos-tala in to vpliva na celoten južni predel naše drža ve. Eksodus Albancev, ki živijo v zelo težkih razmerah in zaradi tega zapuščajo to tiransko državo, precej vpliva na še tako revno ekonomijo v južnem delu Jugoslavije. Ti ljudje iščejo zaposlitve> da lahko preživljajo svoje Foto: Tomi Drozg družine, bežijo tudi zaradi verskega prepričanja, ker v Albaniji nimajo pravice do muslimanske religije. Zaradi tega je dolžnost evropske skupnosti in držav, kot so ZDA in Rusija, da pritisnejo na Albanijo za izvedbo demokratičnih reform. Verjamem, da bi to precej zmanjšalo probleme v južnem delu Jugoslavije, kajti če bi se albanska ekonomija postavila na trdne noge, bi to potegnilo nazaj velik del Albancev, ki živijo na območju Kosova. Četudi bi emigradja zajela le majhen procent Al-bancev, bi to znatno pomagalo krajevni kosovski ekonomiji. Ta ekonomija ni le del Jugoslavije, je tudi del Evrope, ker so nacionalne ekonomije vzajemno povezane. Ni vam treba drugega, kot da vzamete v roke časopise kot na primer Wall Streat Journal ali Financial Times in v trenutku vam bo jasno, kako so narodi med seboj ekonomsko povezani. Nasa dolžnost je, da imamo centralno vodeno politiko za celo Jugoslavijo, ki je del ev-ropsk»2 skupnosti, skupaj z regionalnimi ekonomskimi politikami, ki naj skrbijo za razvoj posameznih regij. S komunis-tičnim eksperimentom smo izgubili petinštirideset let, zato moramo ujeti os-talo Evropo. Precej moramo nadoknaditi. Če pogledamo samo naše ceste. Primerjamo jih lahko s cestami v Franciji ob koncu druge svetovne vojne in ugotovimo, da je to polomija. TRIBUNA: Omenili ste pogajanja; kdo bo tisti, ki se bo pogajal na strani Kosova in kdo bo zastopal drugo stran? tnfervju KARADORDEVIČ: Formirajo se nove politične grupacije, pojavljali se bodo vedno novi in novi politični vodje, če bomo pustili, da se demokratični procesi odvijajo naprej. Podobno kot se je zgodilo v Sloveniji in na Hrvaškem, ko so politični vodje v procesu demok-ratizacije izplavali na površje. Vsem novopečenim politikom pa moramo ponuditi dovolj možnosti, da se pojavijo v medijih. TRIBUNA: Torej mislite, da bi morali imeti ločene volitve na Kosovem in v Srbiji? KARADORDEVIČ: To je v tem trenut-ku težko reči. Kako bi lahko to izvedli, ko vemo, da v tem trenutku na Kosovem ne vlada demokracija temveč orožje. Situacija je precej težka. Mogoče bi lahko rešitev našli tako, da bi najprej izvedli volitve v vseh ostalih republikah, govorim o Srbiji, Bosni, Makedoniji in Crni gori in bi potem lahko odločili o Kosovem in tako tudi tam izvedli volitve ter zagotovili ustrezen ekonomski pro-gram. To bi morda lahko bila rešitev, vendar se moramo o tem še pogovoriti. Vse, kar lahko rečem, je, da moramo oh-raniti mirno kri, drugače bomo izgubili precej prijateljev. TRIBUNA: V Jugoslaviji se precej govori o odcepitvi Slovenije. Kaj bi vi ukrenili v zvezi s tem, če bi bili v Jugos-laviji na oblasti? KARADORDEVIČ: Najprej moram poudariti, da spoštujem vse narodnosti v Jugoslaviji; narodnosti, religije, običaje, jezike. Mislim, da so izjave o odcepitvi posledica neusklajenosti v Jugoslaviji, da je prihodnost narodov v harmoniji in v spoštovanju drug drugega. Ce pogledamo, kaj se trenutno dogaja v evropski skupnosti, vidimo, da se meje med državami odpra vljajo. Če se bosta Slovenija in Hrvaška odločili za odcepitev, preden bodo demokratične volitve izvedene v ostalih republikah, in mislim, da to ni rešitev, bosta sprožili še več nacionalizma v delih Jugoslavije, kjer demokratičnih volitev še ni bilo. Za slovensko in hrvaško ekonomijo je težko gledati na prihodnost s te pozicije zaradi popolnega neravnovesja med republikami. Tudi zvezna vlada ni bila izvoljena demokratično. Vsi ti ljudje &o bili izbrani, da so bili izvoljeni. Izogibati se moramo vsem hitrim in iz rokava privlečenim referendumom. Referendum v Srbiji se je zaključil v petih ali šestih dneh. To je smešno. V demokratičnih državah referendum spremljajo ustrezne kam-panje in javne diskusije, šele potem ga izvajajo. Rekel bi, da referendumi od-padejo, dokler nimamo prave demok-racije. TRIBUNA: Kaj bi torej ukrenili vi kot jugoslovanski kralj, če bi se Slovenija res odcepila? KARADORDEVIČ: Vsak narod lahko počne, kar si želi. Tak je tudi princip narodov v evropski skupnosti, vendar bi se morali ogniti umetnemu postavljanju meja. Skupaj smo živeli od leta 1918, skupaj smo preživljali dobre in hude čase in izgubili smo 45 let z eksperimen-ti, ki niso uspeli. Poznamo dežele kot na primer Belgija in Luxemburg, ki sta precej različni; poznamo primer Velike Britanije, ki združuje Anglijo, Škotsko... in med njimi so velike razlike, vendar vedo, da bi v primeru odcepitve doživeli veliko gospodarsko škodo, ki bi bila prava nočna mora. Seveda pa ima vsak narod pravico, da počne, kar hoče, če se za to odloči demokratično. Šele nekaj mesecev je minilo, odkar smo imeli prve demokratične volitve; slišati moramo argumente za in proti in volitve moramo seveda izvesti tudi v drugih delih Jugoslavije. TRIBUNA: In kako vi v tej luči vidite vlogo monarhije? KARADORDEVIČ: Če pogledamo ev-ropsko skupnost, izmed dvanajst članic jih ima šest monarhistično ureditev, Norveška in Švedska pa bosta, kot vse kaže, kmalu postali članici EGS. Mislim, da bi bila monarhija ustrezna rešitev tudi za naše probleme v Jugoslaviji. Znano je, da globoko spoštujem vse naše narod-nosti in da sem se pripravljen pogovar-jati z vsemi v upanju, da bi tako vsa nasprotja rešil demokratično in naravno. Tu je torej prostor za mene in mojo družino, da opravimo svojo nalogo in to nalogo z veseljem pričakujem. TRIBUNA: Kakšne spremembe bi uvedli, če bi postali jugoslovanski monarh? KARADORDEVIČ: Imel sem srečp, da sem se rodil v Angliji, se šolal v Švid, Angliji in ZDA in delal v Evropi, Južni Ameriki in Združenih državah. Znan sem po tem, da imam popolnoma neobremenjen pogled na vse nacije in religije in če sem ugotovil, da je religija ogrožena, sem jo zagovarjal. Zaradi tega bi bil jaz in moji otroci, ki so bili vzgojeni v istem duhu, izvrstna rešitev za jugos-lovanske probleme. Lahko svetujem politikom, lahko povežem politične skupine, ki sem jih že imel čast spoznati. To sem že storil. Svetoval sem, naj določenih stvari ne počno, naj stvari znova premislijo ... To seveda ne bi smelo zaustaviti procesa demok-ratizacije; ljudje sami morajo odločati, česa si želijo, kaj je pomembno. TRIBUNA: Omenili ste, da ste svetovali jugoslovanskim politikom. Lahko konkretno navedete nekaj oseb? KARADORDE VIČ: Pogovarjal sem se z mncgimi političnimi strankami, a smo šele na začetku. Z njimi se želim tesnejč povezati. Pogovarjal sem se za dobrobit naše dežele, rad bi ljudi povezal med sabo. Teh principov se bom držal: iz-menjevanje mnenj, pogajanja, demok-ratični procesi. TRIBUN A: Glede vaše vrnitve v Jugos-lavijo - je to vaša volja, vaša želja ali je to dolžnost, ki vam jo nalaga pres-tolonasledstvo? KARADORDEVIČ: To je velika naloga. Španski kralj Carlos je bil v podobni situaciji nedolgo tega. Vidimo lahko, koliko je pripomogel k razcvetu Španije, ki je sedaj tehnološko ra/vita država, članica evropske skupnosti in kar je naj-pomembnejše, demokratična država. Zahvaljujoč njemu sem se naučil precej o politiki. Bil sem njegov gost, srečal sem tudi člana opozicije in naučil sem se, kako stvari tečejo. Moja želja je, da bi se vrnil in služil svoji deželi po svojih naj-boljših močeh. Imel sem neobičajno priložnost, da sem delal v različnih državah in na različnih kontinentih, pridobil sem še veliko prijateljev in zavedam se, da bi lahko bil tako kot ostali člani moje družine jugoslovanski ambasador in bi tako pridobil te ljudi, da bi investirali v Jugoslavijo; potrebujemo investicije, potrebujemo tehnologijo, potrebujemo "knovvhovv", moramo sodelovati z ostalo Evropo, tega pa ne moremo početi sami. Potrebujemo nekoga, ki pozna mentaliteto biznisa, tržne ekonomije. Monarh ima veliko dela in veliko dolžnosti, ko dela za svojo deželo. Veselim se tega, veselim se, da bi Bosna in Srbija in nerazvita področja dobila investicije. TRIBUNA: V kakšnih odnosih pa ste z ostalimi kraljevimi družinami? S katerimi kraljevskimi družinami vzdržujete stike? KARADORDEVIČ: Povezan sem z večino kraljevskih družin, s katerimi se občasno srečujemo: z angleško kraljevo družino, dansko kraljevo družino, s špansko, kot sem že omenil, z belgijsko in nizozemsko kraljevo družino, s švedsko kraljevo družino, ki jo bom intervju kmalu obiskal, in vse te družine si želijo demokratizacije v Jugoslaviji. TRIBUNA: Zadnje čase se precej govori o revitalizaciji habsburške monarhije. Kaj mislite o tem? KARADORDEVIČ: Od nekdaj so obstajali interesi po obnovitvi monarhije v Avstriji in če pogledate zgodovino. je bilo habsburško ime vedno tesno povezano z avstrijsko zgodovino. Po mojem mnenju se doktor Otto Habsburg, ki je bil član evropskega par-lamenta, ne poteguje za mesto monarha Avstrije in kolikor mi je znano, je odklonil mesto predsednika Madžarske. TRIBUNA: Ce pogledamo zgodovino, pogodbe, kot je na primer pogodba Tito-Subašič, so originali spravljeni pri vas? KARADORDEVIČ: Imamo le kopije vsebin teh pogodb in dogovorov, originalnih dokumentov pa ne. Rad bi jih poiskal. Arhivi mojega očeta so skriv-nostno izginili po njegovi smrti leta 1970 in obstaja sum, da so bi!i prenešeni v Jugoslavijo, a tega ne morem dokazati. Bilo bi dobro izvedeti, kje sc. nahajajo, saj so te listine del naše zgoctovine in bi se iz njih lahko marsičesa naučili. Morali bi jih postaviti v knjižnico, da bi jih lahko preštudirali in bi se lahko študenti iz njih česa naučili. Če mi kdo lahko sporoči, kje so, jih bom poiskal in jih poslal v Jugos-lavijo. TRIBUNA: V šoli so nas učili tudi o zakladu kralja Petra. Bajni zaklad, ki bi lahko rešil vse ekonomske probleme Jugoslavije, je menda spjravljen na taj-nem bančnem računu v Švici. KARADORDEVIČ: Če bi ta zaklad obstajal, bi bil najbolj srečen jaz. Moj oče je zapustil Jugoslavijo v naglici leta 1941 in takrat je bil zelo mlad. Kot mladega fanta ga finance niso preveč zanimale. Bilo je nekaj denarja, ki so ga potrebovali za stroške vlade. Ta se je najprej preselila na bližnji vzhod in od tam v London, kjer so potrošili večino tega denarja, tako da ga je po vojni komaj kaj ostalo. Bilo je že precej pustolovcev, ki so ta zaklad iskali in zanimivo, zmeraj, ko je prišlo do škan-dala, v katerem so bili vpleteni jugos-lovanski predstavniki, se je vedno znova pojavila štorija o skrivnem bančnem računu kralja Alexandra. Res je, da švicarski zakoni omogočajo takšno bančno poslovanje in da bi tak račun obstajal, vendar ga po mojem mnenju ni. Bil pa bi zelo srečen, če bi me kdo lahko prepričal v nasprotno. Potem mi namreč ne bi bilo več potrebno delati. TRIBUNA: V Jugoslaviji vemo le to, da ste poslovnež. Ali lahko poveste, s čim se ukvarjate, in navsezadnje tudi, kako bogati ste? KARADORDEVIČ: Kot normalen pos-lovnež imam svojo lastno hišo, vzdržujem svojo družino, potujem, delam na različnih področjih, svetujem raznim podjetjem, bankam, sestavljam pogodbe in podobno, ukvarjam se tudi z nafto in naftnimi rafinerijami, toda nimam bogastva. Naša družina živi udobno, moji otrod obiskujejo privatne šole, ki niso poceni, ker verjamem, da jim bodo nudile primerno izobrazbo. A ven-dar moramo priznati, da nismo milijonarji. Živimo udobno in ponosen sem na to. TRIBUNA: Ste kot poslovnež že uspeli skleniti posel z Jugoslavijo? KARADORDEVIČ: Z Jugoslavijo? Ne, a moja želja je, da bi to storil. Trenutno nimam stikov z jugoslovansko in-dustrijo, čeprav si tega želim. TRIBUNA: Vam je vaš naslov kralja že kdaj pomagal pri sklepanju poslov? KARADORDEVIČ: Včasih da, včasih ne. Zgodi se, da ljudje spoštujeio nas-love, a vendar je individuum tisti, ki šteje. Četudi titula odpre vrata, moram kot oseba vseeno nekaj predsta vljati in se ne le smejati ljudem, ki so me zaradi mojega naslova sprejeli. Zanimivo je bilo, ko sem pričel delati v Združenih državah. Poznali so me le kot gospoda Karadordeviča. Sam sem si služil za svoje življenje, po nekaj tisoč dolarjev na leto. Življenje sem spoznal tudi s težke plati in srečen sem, da je bilo tako. Ko pa so ljudje naenkrat spoznali, kdo sem, so bili precej prestrašeni. Vsi so si želeli pogovarjati se z mano in z menoj sklepati posle. To je bilo zanimivo življenje. Nekega dne bom kaj napisal o tem. TRIBUNA: Slišali smo tudi zgodbo o vašem rojstvu. Rojeni ste bili na jugos-lovanskem ozemlju. KARADORDEVIČ: To je precej zapletena zgodba. Rojen sem bil tukaj, v Londonu, na jugoslovanskem teritoriju, v hotelu, kjer so živeli moji starši, ker v ambasadi ni bilo prostora. Jugos-lovanski zakon je določal, da mora biti prestolonaslednik rojen na jugos-lovanskem ozemlju, zato je angleška vlada v času mojega rojstva tisti kraj proglasila za jugoslovansko ozemlje in tako sem bil, gledano iz praktične plati, rojen v Jugoslaviji. TRIBUNA: Ste torej jugoslovanski ali britanski državljan? KARADORDEVIČ: Ob koncu vojne sem bil jugoslovanski državljan, ker je imel moj oče pravico izdajati potne lis-tine. Po koncu druge svetovne vojne se je situacija v Jugoslaviji precej spremenila. Kot vemo, je Titova vlada nelegalno prevzela oblast v državi in nam že leta 1947 odvzela vse naše pravice. A vseeno je imel moj oče nekaj ambasad - ena je bila v Madridu - ki so imele pravico izdajati potne listine. To je trajalo kar nekaj časa, vse dokler ni am-basador v pozni starosti umrl in ni bilo nikogar drugega, ki bi ga nadomestil, tako da je moj oče potem lahko izdajal potne listine. Potovanje s temi potnimi listi pa je bilo precej težko, saj sem moral zmeraj zaprositi za vizo. Še vedno jih imam spravljene. V njih lahko vidite na stotine žigov. Tudi po smrti mojega očeta 1970. leta sem moral imeti potni list. Moj prijatelj odvetnik je odkril, da imam pravico dobiti angleški potni list. Ta vsebuje tudi mojo polno titulo: H.R.H. Crown Prince Alexander of Yugoslavia Alexander Karadordevič. Tako sedaj ne potrebujem nobene vize, kar je pravzaprav dobro. A vendar to smatram le za začasno rešitev. TRIBUNA: Ce bi vas kdo vprašal po narodnosti, kaj bi mu odgovorili? KARADORDEVIČ: Sem jugoslovanske narodnosti. TRIBUNA: Vas smem vprašati, koliko vas mesečno stane to, da ste princ? KARADORDEVIČ: Nič. To je nas-ledstvo, dolžnost. So dobri in slabi prin-ci, prav tako kot so dobri in slabi ljudje. Vsi smo le ljudje in imamo svoje napake. Moje načelo je biti princ, ki dela in zasluži za svoje življenje, in preživljati svojo družino. Bojan Korenini Tomaž Drozg komentar Ce so do petka, ko je peščica vojaških policistov izvedla akcijo »slovenski štab TO«, še obstajala ugibanja o tem, kdo so tako imenovani scenaristi »oživljanja Jugoslavije«, potem so danes ta odvečna. Beograjski »vojaški vrh«, čigar jedro tvori naveza Kadijevič-Mirkovič-Mamula-Daljevič, seje podpisal tudi pod skladbo Operetni puč. Prepričljivost, s katero sta ministra Janša in Bavčar nastopila na tiskovni konferenci dva dni pred vojaško akcijo, ko sta samozavestno dokazovala, da je »slovenska vojska« kvalitativno in kvantitativno usposobljena, je pri beograjskih dopisnicah porajala nasmešek. Stevilke pa sta ministra gentelmansko zamolčala. Prav tako molči, toda bolj trmasto, general Kadijevič, ki se neposrednemu soočenju z ministrom Janšo vztrajno izogiba. Verjetno se zaveda, da bi s ARMADA, AD ARMA! pristajanjem na neposredne pogovore s slovenskimi ministri storil to, v kar ga Markovič še ni prepričal: dokončno bi legitimiziral slovenska prizadevanja za osamosvojitev na vojaškem področju. Legitimiziral pa jih je de facto že z nerodnim pučem, kar je nenazadnje pokazal tudi Janšin zadovoljni nasmeh. Slovenija ima trenutno boljšo -pogajalsko pozicijo, ki sijoje pridobila z doslednim pozivanjem Kadijeviča na pogovore. Ta pa se drži kot užaljeni generalček, ki s svojim bivsim (morda tudi sedanjim) sovragom ne želi sesti za isto mizo. Pogovori so nesmiselni vse dokler »vojaški vrh« instrumen-talizira »slovenske« generale v politične namene. Ko bo armada dojela, da se je federalizimno »bratstvo i jedinstvo« dokončno sesulo, bo zanjo prepozno. Branko Čakarmiš zgodovina slovenske TO TO na udaru Politično ozadje odvzemanja slovenskega orožja nekočindanes Spletkarilo seje huje kot v srednjem veku. Nasploh so bila tla neobičajno ugodna za spletke. Tema seje zgrnila na nas in vseje kazalo, da stno seponovno vrnili v cas srednjega veka. Poleg enega sonca, Tita, ki je sicer svetilo mocno, vendar v prazno, so se oblikovali različni centri moci, posplošeno pa lahko njihove akterje delimo na liberalce in dogmatike. Med prve so uvrščali Rankoviča, vojaški vrh z generalom Gošnjakom na čelu in obveščevalne službe -vojaško je vodil general Miškovič. Liberalni politiki, pravzaprav to niso bili v celotnem pomenu besede, so le nasprotovali restavraciji stalinizma, medtem ko jih je večina pristajala na obstoječe stanje - status quo. Po Brionskem plenumu pa je kmalu pos-talo jasno, da je bila zmaga liberalcev le začasna, oziroma da so politiko v roke prevzeli ideologi počasnih korakov (Kardelj). Generala Gošnjak in Miškovič sta ostala, navidezno sta celo pripomogla k padcu Rankoviča, a sta kasneje skupaj s Kardeljem in ostalimi igtala pomembno vlogo pri dušitvi prebujanja jugoslovanskih narodov. Do leta 1974 so bili s političnega prizorišča odstranjeni: na Hrvaškem MikaTripalo in Savka Dapčevič, v Srbiji Marko Nikezič in Latinka Perovič, v BiH Avdo Huma, v Makedoniji Krste Crvenkovski, v Vojvodini Mirko Tepavac in v Sloveniji takratni predsed-nik republiške vlade Stane Kavčič, pred-sednik sindikata Tone Kropušek in predsednik Gospodarske zbornice Slovenije Leopold Krese. Če si ogledamo takratne razmere v Sloveniji, kljub povsem drugačnim mnenjem zveznih obveščevalnih služb, pravega nacionalizmani bilo. Tako v af eri Orožje kot v Cestni aferi vpletene slovenske politike v njihovem delu ni vodil nacionalizem, temveč, kot se je kasneje izkazalo, trenutni navdihi povsem prak-Hčne narave, ki pa, to moram poudariti, žal niso imeli globljega pomena. Preteči je moralo skorajda dvajset let, da smo se rešili uničevalske generacije, na čelu s Francetom Popitom-Joklom, in ponovno zadihali kot narod. Ker pa nam armada z zaplembo orožja Teritorialne obrambe še naprej onesnažuje zrak, nas asociativni paralelizem pripelje do zelo malo znane in danes nekoliko mistificirane oziroma neupravičeno glorificirane afere Orožje. Da bi pojasnili drugoten pomen slovenstva v njej, se moramo vrniti v nemirno leto 1968. _______Omejena suverenost______ Brežnjeva doktrina omejene suverenosti je pripeljala do združenega vpada sil Varšavskega pakta v Dubčkovo Češkoslovaško. To dejanje je povsem spremenilo našo obrambno taktiko, saj so bile dotlej enote jugoslovanske armade po večini razmeščene za obrambo severo-zahodnih in južne meje; nevarnost z vzhoda je bila minimalizirana. Ko so v jugoslovanskem partijskem vrhu spoz-nali, kakšna vse je lahko bratska pomoč, smo se morali zavarovati tudi pred presenečenji iz socialističnih držav, za novo formacijsko razporeditev pa je po takratnem mnenju primanjkovalo vojaštva. Tito je z generali oblikoval kon-cept obrambe, ki so mu popularno rekli jež. Vsaka Krajevna skupnost, tovarna naj bi se v primeru okupacije obnašala kot jež, za to pa je bilo potrebno tudi orožje. Najprej je bil oblikovan RŠSLO (Republiški štab za splošni ljudski odpor), v katerem so bili najsposobnejši slovenski partizanski oficirji. Par-tizanske enote, ki so bile prej pod poveljstvom generalštaba armade, so- se osamosvojile, oziroma so kot enote Teritorialne obrambe prišle pod poveljstvo RŠSLO. To je dobilo na razpolago tudi določene količine orožja, ki pa je bilo za diverzantski koncept SLO-ja skorajda povsem neuporabno. Iz vojaških skladišč so namreč pripeljali med vojno zaplen-jeno orožje, ki je bilo več ali manj trofejno. Mitraljezi so bili še celo iz časa Avstroogrske, tipa Schwarzlose, ki si jih vrtel kakor starinsko filmsko kamero, med streljanjem pa moral še hladiti z vodo. Po besedah takratnega komisarja v RŠSLO Alberta Jakopiča-Kajtimira oslalega lahkega pehotnega orožja niso dobili, ostali pa so tudi brez osnovnih pripomočkov za orientacijo. Kljub neneh-nim prošnjam Generalštabu in celo po osebnih pogovorih s Titom, se klavrno stanje ni spremenilo. Vzroka sta bila verjetno dva: jugoslovanska vojaška industrija s svojimi zmogljivostmi ni mogla zadostiti niti potrebam redne vo jske, že takrat pa se je predvsem v vojaških vrhovih pojavilo nezaupanje do novo nastalih republiških formacij, ki so marsikoga spominjale na republiške armade. Tudi takratna Jugoslavija je namreč na svoji notranje-politični sceni vodila politiko omejene suverenosti, ko sicer narodi niso bili več plemena, a so bili bratski, kar je v praksi pomenilo podobno. Paris connection Orožja je primanjkovalo predvsem hidi zato, ker so ga po ukazu RŠSLO veliko razdelili po terenu, in sicer civilis-tom. Danes, ko vsakodnevno prebiramo o tihotapljenju orožja preko Sentilja in drugih mejnih prehodov, zveni to 1. Bojan Polak-Stjenka, ki je postal v letu 1988 predsednik slovenske borčevske organizacije, je bil rojen 1.1919 v Ormožu. Med NOB je bil komandant Notranjskega in Krimskega odreda, grupe odredov, Sercerjeve brigade, načelnik operativnega od-delka pri GŠ NOV in POS, komandant divizije VDV in 2. divizije Knoja. Do leta 1955 je služboval v armadi, danes pa ima čin generala. Nato je bil do leta 1964 član republiške vlade. Med leti 1964-68 je bil veleposlanik v nekdanji NDR, nato pa do leta 1973 poveljnik RŠSLO (takraten naziv za TO Slovenije). Še leta 1988 je bil član CK ZKS in član zvezne konference SZDL, pet let prej pa tudi predsednik zveznega odbora ZZB NOV Jugoslavije. neobičajno oziroma povsemblazno. Toda strah pred zunanjo agresijo je premagal vse pomisleke in tako je ideja o oboroženem ljudstvu zaživela v praksi. V mestih so orožje dobili delovni kolek-tivi, na vasi so ga delili po hišah. To so bile puške s po 50 do 60 naboji vred, selekcija zgodovina slovenske TO pa je bila, tudi s političnega stališča, neizogibna. Tako se je v lehi 1969 dokončno izoblikovala ideja, da bo potrebno določeno orožje uvoziti, o nameri pa so bili obveščeni vsi pristojni organi. Tudi takratni zvezni sekretar za Ijudsko obrambo general Nikola Ljubičid je dal privoljenje in poslal svojega predstavnika v Ljubljano, da se kot član komisije RSSLO, ki )o je vodil general Tone Marinček, udeleži že poprej dogovor-jenega srečanja s skriv-nostnim gospodom Bajerjem v Parizu. Bajer je bil zasebni trgovec z orožjem, JLA pa ga je pri njem že prej naročala. Menda je bil židovskega porekla in nckdaj tudi državljan Jugos- lavije.RSSLO-ju naj bi ga priporočili prav v sek-retariatu za ljudsko obram-bo, komisijo pa je v Parizu najprej sprejeljugoslovanski vojaški ataše. Kasnejše obtožbe slovenske »separatistične« politike, ki so prihajale prav iz vrst vojske, so bile torej povsem neutemeljene oziroma ten-denciozne, saj so bili vsi vojaški organi o tem obveščeni, pa tudi pri nakupu so aktivno sodelovali. Prva pošiljka orožja naj bi prišla v Slovenijo šele eno leto po pogovorih v Parizu; ti naj bi bili 8. sep-tembra 1969. Kupili na| bi okrog tristo ameriških brzostrelk ingram M-ll, ki so bile takrat najmanjše in najsodobnejše orožje na svetu, primerno za diver-zantske akcije. Nakup, ki je potekal v etapah, naj bi ob-segal tudi sredstva za zvezo in opremo za orientacijo, medtem ko do nakupa minometov oziroma os-talega protioklepnega orožja sploh ni prišlo. Armada, ki je hotela tako orožje obdržati predvsem zase, je postala nekako ljubosumna, saj je neka druga for-macija posedovala sodobnejšo oborožitev. Pod označbo nacionalizma, ki ga seveda ni bilo, je RŠSLO moral leta 1972 prekiniti uvoz, ki je šel, kakor še danes zgodovina slovenske TO poteka vsa nabava, preko Vojaškega ser-visa generalštaba v Beogradu. _____Obvezno žrtveno jagnje_____ Razmere v svetu in v državi so se v tem času zelo spremenile. Pritisk z vzhoda je popustil, čeprav je Brežnjev Tita še naprej vztrajno vabil, da se vrnemo v socialistični lager. Paranojo pred tujo in-tervencijo je zamenjala paranoja pred republiškimi nacionalizmi, čeprav tak-ratni slovenski vrh še ni bil sposoben razmišljati o večji slovenski samostoj-nosti. Omejeval se je le na pozive zvez-nim organom po večji gospodarski enakopravnosti. Lov na čarovnice v celotni državi je moral obroditi sadove tudi v Sloveniji, saj bi bilo kar nemogoče, da je edino ona imuna na nacionalizem. Zrtveno jagnje je pcstal tako Stane Kavčič, ki so ga odstranili s političnega prizorišča oktobra 1972. Celotno kampanjo proti njemu je s privolitvijo Kardelja vodil Jokl, železna garda pa si je tako želela zavarovati hrbet. Afera Orožje, ki javnosti ni bila znana, je kar za celo leto f________ utonila v pozabo, na površje pa je spet prišla le zato, ket Kavčiču v celem lctu 1973 kljub ncnchnim preverjan-jemvschdostopnihosebnih podatkov, bančnih računov in zasledovanja niso uspeli na j ti ničesa r, ka r bi ga v očeh javnosti (postal je pril-jubljenejši od samega Kar-delja) diskreditiralo. Miselnost, da lahko to opravi javni sodni proces,namrečševednoniizginila.Edina možnost za preganjanje se je pojavila, ko so pregledali rsčune Ljubljanske banke; eden izmed njih je bil namcnjcn nakupu orožja v tujini. Podjetja, ki so poslovala s tujino,sonamrečsprivolitvijorepubliške vlade, na čelu katere je bil Kavčič, del svojih deviznihprovizij nakazovala na ta račun. Iz naf talina so spet potegnili afero Orožjeternasedežucentralnegakomiteja zasliševali direktorja Ljubljanskebanke, Nika Kavčiča in nekatere direktorje podjetij. Zaslišana sta bila tudinajvišja predstavnika RŠSLO: Bojan Polak-Stjenka, komandant, in Albert Jakopič-Ka/Hmir, komisar, ter nato v novembru leta 1973 tudi razrešena svojih dolžnosti. Od Kavčičeve odstranitve je poteklo kar celo leto, slednja pa sta bila le naključni žrtvi kopanja po njegovih »naglavnih« grehih. Ustanovljena je bila tudi tričlanska komisija, ki jo je vodil nek-danji major OZNE Stane Markič, sodelovala pa sta še Igor Uršič in tedanji notranji minister Marjan Orožen. Ker je Albert Jakopič proti njenemu delu pisno protestiral, si je s tem dokončno zaprl pot do napredovanja v ostalih političnih or-ganih, razen v nepomembnih, kot sta bila SZDL in ZZB. Tudi Polaku se ni godilo nič bolje, le da je še kasneje ostal član CK ZKS. ALbert Jakopič, ki zaradi bolezni in ver-jetno nekaterih osebnih razlogov z nami ni želel govoriti o tej aferi - v zaroti proti Kavčiču ne on ne Polak nista hotela sodelovati - je moral tako dvakrat predčasno zapustiti svoje delovno mesto. Zanimivo bi ga bilo vprašati, kaj si misli o Joklu, ki je obakrat sodeloval pri njegovem strmoglavljenju: najprej ga je po dveh letih (1966-1968) sam zamenjal na položaju predsednika CK ZKS, nato pa mu podstavil nogo še v aferi Orožje. Ti notranje-slovenski obračuni niso prišli prav samo slovenskim dogmatikom tcmveč tudi KOS-u (Kontra-obveščevalna služba pri armadi). Generalpolkovnik Ivan Miškovič, ki je vodil med drugim tudi eno od preiskovalnih komisij proti 2. Albert Jakopič-Kajtimir se je rodil 1.1.914. Je nosilec par-tizanske spomenice in je med vojno opravljal mnoge odgovorne funkcije ter bil tudi komandant Gregorčičeve brigade. Po os-j voboditvi je bil direktor glavne uprave za trgovino in preskrbo LKS, predscdnik sveta za blagovni promet, predsednik odbora SZDL Slovenije, organizacijski sekretar in nato sekretar CK ZKS tcr član CK ZKJ, v letih 1966-68 pa predsednik CK ZKS. Do leta 1973 je bil komisar v RŠSLO. Kasneje je opravljal politično delo le še v predsedstvu RK SZDL in ZZB Rankoviču in bil nagrajen s položajem posebnega Titovega svetovalca za vprašaiija varstva ustavne ureditve, je kot poveljnik KOS-a vodil tudi obveščevalni nadzor nad Hrvaško in Slovenijo. Tako je poskušal čimbolje izkoristiti afero Orožje proti še vedno preliberalnemu slovenskemu vodstvu, posledica tega pa je bila obveščevalna akcija Vrh in v sklopu tega tudi domnevno nastanek Zelene knjige. Slovenska SDV (Služba državne varnosti) o tej novi spletki do konca leta 1973 ni vedeia ničesar; enako naj bi bila nepoučean o aferi Orožje. Slovenski poltiki pa so se proti, žal, neres-ničnim obtožbam (slovensko politično vodstvo takrat ni težilo k separatizmu oziroma k oblikovanju republiške ar-made, koncepcijski spori med RŠSLO in GS JLA pa so bili zanemarljivi, prav-zaprav jih sploh ni bilo) branili tako, da so slovenski SDV naročili, naj še dalje koplje po aferi Orožje in kasneje proglasi za krivega že vnaprej znanega dežurnega krivca - Staneta Kavčiča. Miškovič, ki naj bi Zeleno knjigo naročil že v začetku leta 197?, je moral še pred njenim izidom (v januarju 1974) neslavno oditi. Poleti 1973 je sam dal odpoved, pri njegovi odstranit-vi pa naj bi marljivo sodelovala slovenska politika s podaljšano roko v Kardelju. Od obtožb iz Zelene knjige (prevedena v nemščino je dajala videz vpletenosti tujih obveščevalnih služb) je verjetno držala le tista, da imajo nekateri slovenski poltiki svoje bančne račune v tujini. ________Epilog izdajstva________ Nekateri govore, da je bilo žrtvovanje Kavčiča, Polaka, Jakopiča in drugih nujno dejanje, ki je rešilo ostali del slovenskega vodstva. V resnici pa je šlo za tipičen frakcionaški boj, v katerega je bila po naključju privlečena afera Orožje, ker pač drugih »grehov« niso našli. Notranje-slovenski razkol je iz-koristila armada. Afera Orožjejepostala tudi njeno orodje in Joklov fanatizem je skorajda pripeljal do povratnega učinka - ni veliko manjkalo pa bi »odletel« tudi Kardelj. Če bi se na kakršen koli način dokazalo, da je bil izključni namen oboroževanja enot SLO (kasnejših TO) oblikovanje republiške armade, karje še dvajset let kasneje po be-sedah Veljka Kadijeviča nedopustno, bi se dalo tudi brez problema dokazati, da so za vse dejavnosti vedeli, niso pa jih preprečili, tudi Popit (takrat šef slovenske partije, »;i je bila absolutni gospodar Slovenije), Dolanc,KraigherinnenazadnjetudiKar-delj. V slovenski javnosti se danes zaplemba orožja slovenske TO velikokrat enači z af ero Orožje. Skup-nega imata le to, da je bila obakrat vpletena armada, ki torej v prilagajan-ju družbenim spremembam zaostaja najmanj za dvajset let. Obakrat so na sceno stopili tudi kolaboracionisti: leta 1972 takratno slovensko partijsko vodstvo, letos general podpolkovnik Hočevar in del njegovega štaba. Raz-lika pa je v tem, da se šele sedaj slovensko politično vodstvo zaveda odgovornosti do svojeganaroda. V tem konteksfru je prišlo do spoznanja, da je za pot v trajno suverenost, glede na jugoslovanske razmere, potrebna republiška armada, čeprav bi tudi sam najraje videl SLovenijo kot demilitarizirano cono. Gregor Preac Obenem se lahko tudi zahvalimo za izgubo slovenske Koroške, slike avstrijskih brambovcev, ki so na moč podobni Hitlerjevim akterjem kristalnih noči, pa nas neprijetno zbodejo, da je bilo izgubljcnih 70 let narodove zgodovine. Kljub tcmu neumni -slepi nekega dne le spregledajo z ostalimi čuti - še naprej iščejo nove in nove kombinacije, da nas namestijo v novo naročje, sevcda brez nastavljcnih prsi s hranljivo tekočino. (Če bi bil Kaf kin Gregor Samsa Slovenec, bi se moral takrat hemafroditsko preleviti v ogromne prsi, da ga kot že ničkoliko naših prednikov izpijejo, izsušijo krvosesi, mlekožeri, ki se slavijo kot os-voboditelji. General Smiijanič zamcnja gcncrala Maistra, slovenske vojakc in oficirje počasi a vztrajno demobilizirajo, prihajajo srbski osvooditclji, in morda nam sploh nikoli ne bo znano, kakšna jc cena osvobajanja, ki si ga tako ali drugače prilastijo drugi - tujci.) Za prezir do olivne barve seveda ni kriva ne njena valovna dolžnina ne olive, ki jih je pametneje poiskati onstran meje, ker jc pri nas neko drugo sonce brezpogoj-no zamenjalo tisto - mediteransko. Ko je eno svetilo z lažnim blišČem, je drugo sijalo zaman, v prazno. Nobeno sonce ne bi moglo vdahniti v olivnost toplote, kajti zadah smrti se vleče za njo. Če bi Lorca svojo usodo poznal pred zazrtjcm v zevajočo puškino cev, ki ni bila prazna, kakor niso bile prazne olivnate vreče za njimi, bi svojo ZELENO, ki jo je ljubil ZELENO, omejil, morda pa dodal le preprosto: Sovražim olivno zeleno. RAZGALJENCI Z EPOLETAMI Ne samo pieteta do barv slači generale Ce ste se že seznanili s Trstenjakovo knjigo Človek in barve, potem veste, da so tople barvev svojem bistvu izzivalne, medtem ko nas s svojo hladno distanco najbolj potnirjata bledo zelena in nežna modra barva. Tudi za olivno zelenoje še pred leti veljalo podobno, danes pa nas vsepreveč spominja na žalitve, ki namjih redno servira armada, zabeljene z balkanskim primitivizmom in militarizmom. Morda pa je prezrl cevi in videl svojo ljubezen. In tu počasi pridemo do spoz-nanja, da ne sovražimo barv, temveč morda le njihove personifikacije. Vse je šlo predaleč, kakor gre sčasoma vsako sovraštvo, do popolne zas-lepljenosti, ko niti modni kroj ni več pomcmben. Pa vendar se pogledi na dek-letu z olivnim krilom ne ustavljajo zaradi olivnosti krila, temveč so vzrok morda njene noge. Ko sem omcnil kroj, sem pomislil le na vojake - prostake, ki so jih več ali manj nasilno odtrgali od doma in vtaknili v cnotne vreče. Zaslepljcnostnas-topi takrat, ko tc reveže, konec koncev sem moral tudi sam ncnamcrno nckoč vzbujati odpor s svojo opravo, ne gledaš več v oči, ko postanojo obrazi nepomembni. Ce se ti gabijo Hočevar, Tominc in Kolšck, čc je morda vrednih prezira še ostalih deset aktivnih generalov, ki so morda nekoč bili Sloven-ci, njihovih grehov ne moremo porazdel-jevati na vojake-prostake, torej ne smemo deliti besa. Glcj kroje in obraze, o kamen-janju pa najbolje govori Sveto pismo. Hladen prezir je učinkovitejši! Nekaj zadnjih stavkov je subjektivnih. Izdajalec si, če izdaš lastne idealc; če služiš ljudstvu, pa takrat, ko izdaš njihove ideale. Je Jugoslovanska Ijudska armada ljudska? Jo vodijo ljudje(?!), kaj vodi njih? "Za idealc ginu budale!" Napačni idcali ubijajo ljudi. Če bi omenjeno triperesno deteljico sumljive barve oblekli v oranžne hlače, živordečo suknjo z modrimi gumbi in jim na glavo poveznili vijolično čepico, ne bi nič pomagalo. Prezir bi ostal, čeprav bi jih uspešno barvno kamuflirali. Sc en dokaz več, da ne sovražimo olivne barve same po sebi oziroma da je sploh ne sovražimo. Sovražili ne bi verjetno niti v olivno zeleno odeto slamo na poljih. Potem bi se šele plice hihitavo spraševale: Kdo se boji genralov? ... Kamuflirati bi morali torej le obraze! Za dobre politike velja, da morejo vedcti, kdaj je pametneje molčati. Za dobre generale pa, da se ob tuji premoči pravočasno urejeno umakncjo. V pokoj! Nekatcri pa kar v beg, čez drn in strn - v Zagrcb. Vsi pa bi se radi proslavili. Napoleonu, ki jc zapustil svoji armadi v Egiptu in na ruskih ravnicah, je uspelo. Ccncrala Hočevarja je zapustila armada, pa tudi razum, morda pa bo le z velikimi črkami zapisan v zgodovino - kot iz-dajalec. Čez sto let bo živel le še v romanu Sam proti narodu. Če te uspejo v osmih letih iz Slovenca prevzgojiti v Jugoslovana, tako da se ob izbirah vedno odločiš za Jugoslovana, potem je zelo vprašljivo, ali si iz dobrega testa. Nas branijo torej slabokrvneži, ki potem pri polnokrvnežih nehote vzbujajo odpor do olivno zelene barve. Krivica barvi, vsaj dokler bomo brez svoje vojske. Kot modni kreator bi oficirje JLA oblekel v prozorne vreče, pa ne zaradi kakšnega drugega nagnjenja, temveč le zaradi pietete do barv. Ali pa bi si kar sposodil Andersenovo pravljico Cesar-jeva oblačila. Ko so pa v tej deželi tako vsi dovzetni za farbanje! Gregor Preac Dragiša Marojevic: »SLOVENCI SO Z NAMI« Foto: Tomi Drozg DragišaMarojevič, vodja Strarike za enakopravnost občanov, je vsaj na videz pravi Čmogorec. Njegoševi brki, pregovorna zgovornost nekdanjega uspešnegapesnika, kije leta 1972 sodeloval celo na Struških večerih poezije, in prepričanost v lastni prav ne glede na morebitne protiargumente so lastnosti, ki jih Marojevičev sogovornik najprej opazi. Toda slovenskemu Črnogorcu manjka tisto, kar je veliki Marko Miljanov im-enoval z neprevedljivo besedo »čojstvo«. Če je junaštvo sposobnost, da se človek brani pred drugimi, je čojstvo pripravljenost braniti druge pred sabo, pravi Miljanov. Marojevič je odločen: »Ce mi bodo preprečili, da se izrečem za Crnogorca, se bom opredelil zaItalijana. Koneckoncevje dala Črna gora Italiji kraljico. Ne pris-tajam pa na vlogo državljana drugega reda v bodoči slovenski državi. Nisem kriv, če sta me Tito in Kardelj preslepila in sem menil, da sem s prihodom v Slovenijo prišel v del Jugoslavije, ter si tukaj ustvaril dom in družino. Ne mislim se odreči boju za neodtujljive pravice, še posebej, ker vem, da nas podpira tudi veliko Slovencev. Še enkrat ponavljam - za položaj, v katerem smo se znašli, ne obtožujemo slovenskega naroda, pačpa slovensko oblast. Lahko celo izdam majhno skrivnost, da v postojnski sekciji naše stranke Slovenci predstavljajo 70 odstotni delež. Ni še čas, da bi ti Ijudje stopili v ospredje, todaprepričan sem, da se bo to prej ali slej zgodilo, če neprej, ob obisku »helsinške delegacije«, ki smojo že povabili v Slovenijo.« Marojevičs prostodušnostjo govori o grozilnih pismih, anonimnih klicih, razbitem oknu njegovega stanovanja na Poklukarjevi 6, hkratipajeiz njegovih besed tnočrazbrati izredno dobro informiranost o naslednjih korakih slovenske oblasti in polidje. Mordagospod Marojevič res ni izdajalec ali celo Bavčarjev plačanec, kot mu nekateri očitajo, toda dejstvoje, daje Zveza za enakopravnost občanov zelo blizu relevantnemu viru informacij. Se bo slovenska oblast ob tem zatnislila ali paje to morda le del dobro zrežirane igre, v kateri so sipeklenščki in angeli sporazumno razdelili vloge? TRIBUNA: Delujete v Sloveniji, toda tudi vi se v zadnjem času niste hoteli izogniti pikaresknemu politikanstvu, kot bi lahko imenovali potovanja v sosednje republike v upanju, da boste tam našli bolj potrpežljive poslušalce. Sami večkrat poudarjate, da ste povsem samostojna politična stranka. Zakaj potem tiskovne konference v Beogradu, politične turneje po drugih republikah...? MAROJEVIČ: Smo slovenska stranka, ki politično dcluje izključno v naši republiki. Potem, ko so nas na spomladanskih volitvah okradli, smo bili potisnjeni v vlogo izven-parlamcntarne opozicije, danes pa smo prisiljeni odhajati v Beograd in tam preko tiskovnih konfcrenc predstavljati naše ideje in pravo podobo stranke, ker nam je to v Sloveniji onetnogočeno. Doma so mediji za nas praktično zaprti, še tisto malo prostora, ki ga dobimo, pa je namenjeno izkrivljanju in diskreditiranju podobe naše stranke. Obiski v drugih republikah pa ne pomenijo, da iščemo politično podporo naši stranki izven slovenskih meja. Poudariti je treba, da smo najprej poskušali navezati stike s slovensko vlado in se pogovoriti predvsem o delovnem osnutku nove ustave, toda iz-kazalo se je, da Zveza za enakopravnost občanov kot stranka na obrobju slovenskega političnega dogajanja razpolaga z materialom, ki ga je uradno prej_._, a ga slovenska vlada nima. Zaresčudno! Tako je bil v začetku onemogočen konstruktivni dialog. Prisiljeni smo bili, da ostalemu delu Jugoslavije predstavimo probleme ob morebitnem sprejetju ustave in zakona o državljanstvu, saj bi bil ob izstopu Slovenije iz federacije nujen dogovor vseh republik o usodi in perspektivi 3000 tisoč ljudi iz teh republik, ki živijo v Sloveniji. Zanitnivo pa je, da so slovenska sredstva javnega obveščanja komentirale le naš obisk v Beogradu, kljub temu, da smo obiskali vse republiške vlade razen hrvaške, ki v pet-najstih dneh ni našla časa za dogovor o datumu srečanja. očitno je torej, da si slovenska množična občila oziroma oblast na vse kriplje trudijo, da bi nas povezali s Srbijo ter nas tako predstavili kotsovražnike Slovencev. Toda slovenski narod bo prej ali slej spoznal, da gre zgolj za poskuse slovenske oblasti, ki si z izmišljanjem sovražnikov in političnim manevriranjem ohranja oblast oziroma preusmerja pozor-nostzekonomskega področja, na katerem ni ponudila ničesaiv v politične vode. TRIBUNA: Zdi se mi, da ste precej podob-ni Jovanu Raškoviču, ki se prav tako poskuša preko političnega angažiranja znebiti travm in obsedenosti s samim sabo. Ali je mogoče potegniti vzporednice med delovanjem Jovana Raškoviča na Hrvaškem in vašimi prizadevanji v Sloveniji? MAROJEVIČ: Nikakor ne, saj je nemogoče primerjati najini osebnosti, na drugi strani pa so tudi problemi, s katerimi se spopadajo Srbi na Hrvaškem povsem drugačni od tis-tih, s katerimi se spopadajo Neslovenci v Sloveniji. Seveda pa imava podobne poglede na posamezne probleme, kot je na primer zavzemanje za uveljavitev suverenosti državljana. TRIBUNA: Ena od vaših nerealnih zahtev je tudi priznanje statusa narodne manjšine. To je isto, kot če bi tak status zahtevali Jugoslovani na začasnem delu v tujini. MAROJEVIČ: V Sloveniji živi približno tristo tisoč pripadnikov narodov in nacionalnih manjšin iz drugih delov Jugos-lavije, kijim jez ustavozagotovljena aktivna in pasivna volilna pravica - slednja natn je bila na zadnjih sicer ukradena - ter pravica, da skupaj s slovenskim narodom kot nosil-cem državne suverenosti gradijo državo Slovenijo. Ker bomo tudi mi šli na referen-dum, na katerem se bo odločalo o prihod-nosti Slovenije in s tem tudi o naši usodi, je nedopustno, da smo Srbi, Muslimani, Makedonci, Črnogorci, Šiptarji in vsi drugi narodi in narodnosti, ki živijo na tem ozemlju, potisnjeni na rob političnega dogajanja in izpostavljeni močnim asimilacijskim težnjam. Kot sotvorci te države moramo pripadniki drugih narodov avtomatično dobiti pravico do slovenskega državljanstva in status narodne manjšine z vsemi piavicami, ki jih imajo na primer koroški Slovenci. TRIBUNA: Toda koroški Slovenci so na ozemlju, na katerem živijo, avtohtono prebivalstvo... MAROJEVIČ: Seveda lahko govorimo o dolocenih razlikah, toda zakaj potem Hrvati in Srbi v Beli krajini, kjer so avtohtono prebivalstvo, ki tam živi že petsto let, nimajo tistih pravic, ki so si jih izborili Slovenci na Koroškem. Po mojem mnenju bi morali tudi Slovenci v Srbiji dobiti status narodne manjšine, podobno kot Srbi v Sloveniji, saj bodo v primeru, da se to ne zgodi povsod v Jugoslaviji, imeli posamezni narodiobčutek, da so prevarani. Poskrbeti je namreč treba za to, da se ob notranjih pretresih v Jugoslaviji zagotovijo vsem tistim, ki so verjeli ali še verjamejo, da živijo v skupni domovini, enake pravice kot tistim, ki mislijo drugače. ::i||§|V|y: TRIBUNA: Delovanje vaše stranke je še vedno delno zavito v tančico skrivnosti, kljub temu, da so bili takšni in drugačni vaši nastopi dokaj odmevni. Kdo so vaši člani, koliko jih je in kako delujete? MAROJEVIČ: Najprej je treba razbiti predstavo o Zvezi za enakopravnost občanov kot južnjaški stranki, kakršno Slovencem vsiljujejo množična občila. V nobenega od svojih aktov nismo zapisali, da se borimo izključno za pravice delavcev iz drugih republik, atnpak si prizadevamo graditi našo politiko na suverenosti in enakopravnosti vseh državljanov, ki bi morali zaživeti v vsaki družbi, razglašeni za demokratično. V delo naŠe stranke se vključujejo pripadniki različnih narodov in med njimi je tudi precej Slovencev. Šeenkrat poudarjam, da se ne želimo konfrontirati s slovenskim narodom, ki za obstoj in perspektivo delavcev iz drugih republik ni storil ničesar slabega, pač pa poskušamo razkrinkati oblast, ki nas \,oče asimilirati. Trenutno imamo približno dvajset tisoč članov, pričakujemo pa, da se bo s povečanjem pritiska na nas razvijala zavest o potrebnosti združitve vseh sil ter da bo članstvo naglo poskočilo. Trenutno smo v Sloveniji priče poskusom, da bi ljudi raz-delili po narodni osnovi, kar dokazuje pod-pora slovenskeoblasti narodim strankamob ustanavljanju njihovih podružnic v Sloveniji. Ruplov pozdravni govor ob us-tanovitvi muslimanske SDA v Ljubljani ali sprejem predstavnikov makedonske VMRO si je moč razlagati kot premišljene poteze, saj bi narodna delitev narodov omogočila lažjo čistko, ko bi slovenska oblast ocenila, da je to potrebno. Upam, da se bodo ljudje, ki se organizirajo po narod-nem načelu, kmalu streznili in spoznali, da jim gospoda ne nudi ničesar. Ponujajo jim sicer državljanstvo, pri čemer pa so pogoji za njegovo pridobitev zaviti v meglo. Vsekakor pa je absurdno, da predsednik slovenske skupščine noče sprejeti predstav-nikov Zveze za enakopravnost občanov, hkrati pa vabi na pogovore predstavnike narodnih strank. Zares žalostno, da slovensko vodstvo od maja sem še ni našlo časa, da bi skupaj sedli za mizo. TRIBUNA: Pred časom se je precej govorilo in pisalo o nesoglasjih znotraj stranke. Ali še obstajajo nesporazumi? MAROJEVIČ: Nesoglasja v stranki so stvar preteklosti. Probleme smo itneli spomladi, ko je šlo za poskus infiltracije ljudi v našo stranko s ciljem njenega razbitja. Poskus zarote smo odkrili in ljudi, ki so bili vpleteni v zakulisne politikantske igrice, izkljuČili, tako da smo danes morda še bolj enotni kot kdajkoli prej. TRIBUNA: Kaj pa izjava Dragiše Nikiča na skupščini kulhirnoumetniškega in prosvetnega društva Sava, češ da ste iz-dajalec in Bavčarjev plačanec? Zrkaj niste takoj reagirali na Nikičeve besede? MAROJEVIČ: Nikič sploh ni član naše stranke. Gre za očitno provokacijo človeka, kinepozna inzato tudi ne razumedelovanje Zveze za enakopravnost občanov, zato je povsem nepotrebno odgovarjati na takšne in podobne izmišljotine. TRIBUNA: Gospod Marojevič, pohiteli ste z obsodbo ravnanja hrvaških oblasti ob kninskih dogodkih ter se tako postavili na srbsko stran. Nasploh se zdi, da se uspešno vključujete v boj proti številnim sovražnikom Srbije in srbstva in tako pos-tajate prosrbska stranka... MAROJEVIČ: Povsem normalno je, da smo podprli referendum v Kninski krajini, pri čemer je obrobnega pomena, da so ga or-ganizirali Srbi. Menitno namreč, da ima suveren narod, ki ga nova »demokratična« hrvaška oblast potiska v kot, pravico, da povzdigne svoj glas. Ne gre za podporo Srbom, ker so pripadniki tega naroda, ampak za pomoč njihovim prizadevanjem za uveljavitev suverenosti državljana. Prepričani smo, da je vsakršno dušenje narodnostnih pravic, med katere spada tudi referendum kot legitimna oblika izražanja interesov in zahtev, nedemokratično. TRIBUNA: Zanimivo pa je, da niste nikoli povzdignili glasu proti nasilju srbske države nad albanskim prebivalstvom na Kosovu... MAROJEVI6 Kar se tiče Kosova, bi prej irrtervju lahko rekli, da gre za nasilje slovenske nad srbsko državo. Podobno kot ne moremo enačiti stanja v Sloveniji in na Hrvaškem, obstajajo velike razlike med dogajanjem na Hrvaškem in na Kosovu. Srbi na Hrvaškem so suveren jugoslovanski narod s pravico do samoodločbe tudi po mednarodncm pravu, medtem ko so Šiptarji narodnostna manjšina, ki s poskusi formiranja nekakšne kvazirepublike s pravico do odcepitve neposredno ogroža suverenost Jugoslavije. Šiptarji imajo več pravic kot katerakoli narodnostna manjšina drugod po svctu, problematični pa so njihovi poskusi radikaliziranja teh pravic in ustvarjanja nove Velike Albanije. Slovenci si poskušajo s podpiranjem alternative na Kosovu pridobiti imidž demokratičnosti, da bi si tako lažje utrli pot v Evropo. Najboljši dokaz, da so njihova prizadevanja za pravice Šiptarjev samo perfidna politična manipulacija, je položaj Šiptarjevv Slovcniji, kjer so politično zavedeni in ekonomsko iz-koriščani. TRIBUNA: Kaj menite o geslu, da je Srbija povsod tam, kjer živijo Srbi? MAROJEVIČ: Ne bi se spuščal v razprave o ekstremnih zahtevah po Veliki Hrvaški do Zemuna, Veliki Srbiji do Zagreba ali pa v razprave o Slovencih kot alpskih Hrvatih... Vse skrajnosti in nerealne ozemeljske pretenzije namreč odklanjamo in obsojamo. TRIBUNA: Ne morem se znebiti občutka, da Srbija vodi svojevrstno vojno proti 09-talemu delu Jugoslavije. Albance označujejo za teroriste, Slovenci so separatisti, Hrvati so genociden narod, Muslimani se gredo džihad in so kot taki Jugosiaviji sovražniki pravoslavja. Ali je današnja Jugoslavija res velika protisrbska zarota ali pa se na ta način samo podpihuje srbski nacionalizem? MAROJEVIC: Ne gre samo za današnjo Jugoslavijo, ampak za politiko, ki ni niti od včeraj, ampak je bolj ali manj stalnica tako imenovane nove Jugoslavije. Nedavno sem poslišal komentar zagrebške televizije, češ da so imeli Srbi priložnost voditi Jugoslavijo od lcta 1945, vendar je niso izkoristili. Ne strinjam se s tem, saj vsi vemo, da so jugos-lovansko povojno politiko v največji meri krcirali Hrvati in Slovenci. Če se je položaj v mjvečji zasukal drugače, kot so pričakovali, pomcni, da so igrali diletantsko šahovsko partijo. In vedeti moramo, da v nobeni resni partiji ni dovoljeno vračanje potez. Srbija ni nikomur napovedala vojne, mislim pa, da ne morejo niti Šiptarji niti kdo drugi ob tako visoki nataliteti in namerno nizki produktiv-nosti pričakovati, da jim bo Srbija ali Jugos-lavija pomagala. Clede slovenskega separatizma pa so stvari ob osnutku nove republiške ustave prav tako jasne, kajne?! TRI6UNA: Toda v tem ni ničesar slabega, protisrbskega ali protijugoslovanskega, saj ima vsak narod pravico sam odločati o svoji usodi... MAROJEVIČ: Naša stranka ne nasprotuje samostojnosti Slovenije zaradi političnih ampak zaradi ekonomskih razlogov, saj ne vidimo ekonomske perspektive v primeru slovenske odcepitve. Po drugi strani pa bi odcepitev ali konfederacija aktualizirala tudi vprašanje notranjih meja v Jugoslaviji, kar bi neizbežno privedlo do državljanske vojne. Federativna ureditev je edina sprejemljiva, vse ostalo vodi k prelivanju krvi. TRIBUNA: Kako bi po vašem mnenju konfederacija vplivala na položaj delavcev iz drugih republik in kaj boste storili, če do tega pride? MAROJEVIČ: Konfederativne zasnove so že v ustavi iz leta 1974 in pokazalo se je, da tak model ni ustrezen. Poleg tega je za nas-tanek prave konfederacije nujno predhodno razbitje Jugoslavije, rešitev ozemeljskih nedorečenosti ter vprašanje usode pripad-nikov narodov, ki biostali v državi drugega naroda. Zveza za enakppravnost občanov bo seveda spoštovala odločitev vecine glede bodoče državne ureditve, ne bomo pa dopustili asimilacijskih pritiskov. TRIBUNA: Kako ste osebno doživeli zasedbo bivšega štaba TO Slovenije s strani JLA, če jo sploh lahko še tako im-enujemo? MAROJEVIČ: Šlo je za pričakovano potezo, saj je bilo sprejetje amandmajev, s katerimi sobilisuspondiranizvezoizakoni, napadna suverenost Jugoslavije. Slovenska oblast prehiteva dogodke in s svojo nestrpnostjo izziva ostale, namesto da bi sporna vprašanja reševali postopoma in bolj taktično. TRIBUNA: Vendar pa je armada lahko kohezivna sila le v reakcionarnih režimih, saj se njena vloga povečuje skladno s povečevanjem državne represije... MAROJEVIČ: Po mojem mnenju je ncumestno napadati generala Hočevarja, saj je kljub vsemu vojak, ki je prisegel, da bo branil suverenost Jugoslavije. To je namreč še vedno ustavna dolžnost armade. TRIBUNA: Vcndar pa je vrhovni poveljnik enot slovenske TO predsedstvo republike. MAROJEVIČ: Dokler velja jugoslovanska ustava, je suspenzija zveznih zakonov protiustavna, kar bo verjetno potrdila tudi ustavna komisija. TRIBUNA: S tem sicer prejudicirate odločitev komisije. Četudi komisija sprejme negativno mnenje, gre za sklep, ki nikogar ne obvezuje... MAROJEVIČ: Gre za ribarjenje v kalnem po načelu - delajmo, ka r hočemo, saj nam nič ne morejo. To pa je seveda izzivanje. TRIBUNA: Naj se za konec še enkrat povrneva k vprašanju, ki vas je v zadn jem času najbolj vznemirilo. Gre seveda za problem pridobitve državljanstva in uved-bo tako imenovanih delovnih dovoljenj oziroma vizumov. Kakšno je vaše stališče glede teh vprašanj? MAROJEVIČ: Kot že rečeno, zahtevamo avtomatično pridobitev državljanstva in status narodne manjšine. Poleg tega tako pomembno vprašanje ne sme biti prepuščenozakonu, ampak mora biti usta v-no rešeno. Ce bodo sprejeti predvideni akti o državljanstvu, botno zahtevali status tako itnenovanih tujih prehodnih delavcev z delovnimi dovoljenji in drugimi ustreznimi dokumenti. V tem primeru bomo zahtevali, da bodo vsi tisti, ki so do 1. januarja 1990 kot tehnološki presežek ostali brez dela in zapustili Slovenijo, obravnavani kot ekonotnska migracija, tako torej, kot je v navadi v svetu. Ne bomo dopustili, da nas kdorkoli nažene in nam uniči to, kar smo desetleija pošteno gradili. ^^ Bizjak V: ^^^^K^LiH^S inko Vasle je prav gotovo prvi med prvimi v vrstah slovenskega novinarskega moštva, saj je na poziciji »prostega strelca« najbolj učinkovit siovenski žurnalist. Preden opišemo njegovo novinarsko pot, ga bomo položili na »psihoterapevtski kavč«. Piscu teh vrstic je namreč slučajno prišel v roke Vas-letov zapis v Pionirskem listu leta 1966, torej ko je bil Vinko še majhen. Zapis govori o obisku Leskoška v Soštanju in priča o Vasletovi zgodnji nadarjenosti za pok-lic, ki ga opravlja danes. Pa si oglejmo ta sestavek: Tovariš učitelj- nam je povedal, da je prišel v Šoštanj tovariš Leskošek-Luka in da ga botno lahko obiskali v vili Širdko. Ves nemiren setn bil od pričakovanja. Tistidan, kijebil določen za obisk, sem se skrbneje umil, lepo oblekel in odšel pred šolo, kjer smo se zbrali. Že med potjo sem srečal sošolko, ki je nesla lepo rozo in šopek. Tovariša Leskoška sem poznal satvo po slikah v časopisih. Presenečen sem bil nad njegovo prijaznostjo. Vprašal me je, kaj bompostal. Tudi slikal se je z nami. Stojim poleg njega. Slika mi bo ostala v prijetnem spominu na prvo srečanje z njim. Vinko Vasle iz Šoštanja e skrbneje analiziramo tekst, potem lahko ugotovimo naslednje: - da je bil Vinko že od malih nog novinarski talent parexcellence, - da se je običajno manj skrbno utnival in oblačil, - da je tov. Leskošku pov- sem pravilno zamolčal svoj bodoči poklic, - da se (je) Vinko zelo rad fotografira (1). Zgornje ugotovitve pa tudi pomenijo, da je Vinko Vasle žurnalist par excellence, najbolj okusno oblečen novinar, da je tov. Leskoškafinozajebalinjezelofotogeničen. Vsekakor sta za Vasletovo življenje prelomni leti 1988/89, ko si je začel ustvar-jati itnidž neodvisnega in svojeglavega novinarja. Leta 1988 je namreč kandidiral za člana predsedstva SRS. V svojem programu je izpostavil termin kvaliteta življenja, ki je dandanes politično najbolj VINKO - PROSTI STRELEC Ce ze moramo kaj žrtvovati, potem ne smemo v nobenem primeru pravice in resnice,je dejal nekdaj nam dragi Josip Broz. In v hitropotezni skici Vinka Vasleta to tudi ne bomo storili. Namreč, žrtvovali bomo vrsto zanimivih podrobnosti na račun pravice in resnice, pa čeprav je pisanje resnice pogosto največja pus-tolovščina. zlorabljen izraz. Nasiednje leto pa je bilo še bolj vznemirljivo: ko ni uspel v republiki, se je odločil za test demokratičnosti s kan-didaturo za člana predsedstva SFRJ. Nekateri so njegov vstop v politično areno označili za cirkus prve kategorije, drugi pa so pomenljivo molčali, le redki pa aplavdirali. Vasle je s tem korakom vsekakor prebil zid politične mistike in snel še poslednjo avreolo z device Samoupravljanja. Njegov medijski nastop je pripravljal volilni štab s sloganom »Volimo Vasleta«! Manca Košir, Slava Partlič, Mojca Drčar- Murko, Srečo Zajc in Slavoj Žižek so bili njegovi svetovalci. Verjet-no se še spominjate, koliko polemik je vzbudil Vasletov uhanček v levem ušesu. Pa še metuljček! Po takratnih anketah sodeč, si je s takšnim nekonvencionalnimimidžem pridobil veliko občudovalk. Dejali smo že, da je bilo nekaj tudi takih, ki so se mu posmehovali. Njegova svetovalka za imidž dr. Manca Koširjeva je dcjala, da je takšno posmehovanje pos-ledica elementarne politične nekulture. Zaradi pritiskov szdljevske strukturc je Vasle najprej odstopil, nato pa po sugestijah volilnega štaba odstop preklical. Kdo je bil izbran med šestimi kandidati, vemo. Verjetno pa Vasletu ni uspelo zato, ker ni zadostil temeljnemu pogoju, ki so ga postavile oblasti: sposobnost zaznavati realnc družbene probleme in oblikovati ar-gumentirane prcdloge za njihovo rešitev. Dejstvo pa je, da so se oblasti uštele. Vasle namreč izredno dobro zaznava "realne družbene probleme", skaterimiseznanja slovensko javnost. Na njegovem sez-namu za odstrel so med drugimIskra,Elan, slovenska smučarija in druge mafije. Mnogi mu očitajo, da podlega senzacionalizmu in Iažiranju, vendar zasluži poklon bralstva. Dasiravno bi se Tone Vogrinc stežka sklonil. Nedvomno je Vasle, ki že lovi štirideseta, z odhodom s Kmečkega glasu med proste strelce in s specializacijo za "prepovedane teme" obrnil nov list v knjigi slovenskega novinarstva. To je poskušal že s pobudo ZOA (znanje-odgovornost-avtonomnost) za novo novinarsko združenje, vendar med kolegi ni bilo posebnega navdušenja. So pa z Vasletovo avtonomnostjo toliko bolj zadovoljni bralci, z njegovo odgovor-nostjo pa so nezadovoljne "nedolžne" žrtve. Novinarsko znanje pa je neizpodbit-no. Tako je pravici in resnici zadoščeno. BrankoČakarmiš ponosna bosna BOSANSKA PREDVOLILNA En jezik, trije narodi? Bogomilov ni več, sedaj so tu mus-limani, pravoslavci in katoličani. Tri rcligije pomenijo tri narode, kajti na srbohrvaškem govornem področju je prav veroizpoved odločilni ločitveni dejavnik v formiranju Hrvatov, Srbov in Muslimanov (Bošnjakov). Odnosi mcd njimi so shizofreni in nihajo v ekstreme. Medsebojncmu iztrebljanju mcd drugo vojno so sledila desetletja sodclovanja in »ljubezni«, danes pa se situacija spet preveša na tcmnejšo stran, pa čeprav govore v bistvu isti jezik in so si po krvi bratranci. Krvi, ki lahko potcčc... Ampak ne zajebavajmo Bosanccv! Komunizem je pač poncumil ljudi, ki tako poznajo le komunistični in nacional-demokratski življcnjski nazor - zlom prvc identifikacije pomeni razcvet druge in padcc v versko-etnične kalupe. Poslcdica tega utegnc biti zrušenje bosenske trdnjave, kajti zunanji dejavniki obstoju BiH niso naklonjeni. Seveda pa se bo Bosna spodkopala sama - libanonizacija je pred vrati. Ali Bosna pade? Dancs je Druga Jugoslavija pred raz-padom. Bosna in Hercegovina bo razpad-la z njo. Nedvomno. Ker je etnični zemljcvid BiH »leopardova koža« in ker Bosna ni le Jugoslavija v malem, temveč tudi obratno: Jugoslavija je velika Bosna. Vsaj od Kolpe do Pčinje. Sedanji politični vrhovi v BiH že zagovarjajo popolno neodvisnost republike v primeru dezintegracije SFRJ, vSDA in HDZ odkrito zagovarjajo konfederacijo v okviru obstoječih mcja, mcd-tcm ko v SDS trdijo, da je federacija boljša in da v primeru kon-federalizacije Jugoslavije sedanje (umctne) medrepubliške meje ne veljajo več. Vprašanje nadaljnje notranje ureditve v državi je ključnega pomena in igračkanje s tem je tudi najnevarnejše. Se pred dobrim letom je vel v srcih večine Bosancev in Hercegovcev čvrst jugos-lovanski konzervativizem, vprašanje pa je, ali je še vedno tako. Tudi volitve, ki bodo čez dober mesec, nam na to ne bodo dale odgovora, zlasti zato, ker bo v voje čase je bila Bosna edina »svobodna« država v vesoljni Evropi, še posebej po eksterminaciji katarov in albižanov je postala romarsko pribežališče najrazličnejših dualističnih heretikov, saj se je bogomilska ločina uspešno upirala najezdamzvzhoda in zahoda, izkoriščajoč»blokovska« nasprotja. Bosenska kraljevinaje nekaj časa celo dominirala na severozahodnem Balkanu, ko Hrvatske dejansko ni bilo več in je od Dušanovega cesarstva ostala le senca, toda od tedaj je minilo že večkotpol tisočletja. Zgodovinaje relativna zadevica - danes je drugače. odločitvah povprečnih volilcev prisotna neka latentna grožnja, ki je na slovenskih in hrvaških voliščih ni bilo. Je pa kasneje na Hrvaškem dvignila Srbe in ustvarila razmere pol-anarhije. To je strah. Strah pred drugačnimi, strah pred tem, kaj nasprotniki lahko storijo, če zmagajo na volitvah. Zato bodo Bosanci v glavnem volili nacionalne stranke, tiste radikalno usmerjene - bolj kot na Hrvaškem, kjer je izide volitev popačil večinski volilni sistem, rahlo neprimeren za sedanjo situacijo v Jugos-laviji. Zato lahko glede na nacionalni zemljevid BiH približno napovemo, kdo bo kje zmagal in kakšne posledice ima to lahko za nadaljnji razvoj dogodkov y Jugoslaviji. Volilna geometrija_______________ Kaj se lahko zgodi? Na volitvah bo zmagala Stranka demokratičke akcije, v tem trenutku najmočnejša stranka v Jugoslaviji z več kot sedemsto tisoč člani. Na proporcionalnih volitvah bi dobila kakih 35% glasov, ob predpostavki, da niso vsi Muslimani zagreti zanjo. Na shodih SDA je največ fanatizma in se na njili zbira največ ljudi. S takšno pokritostjo političnega prostora se lahko pohvali le še Hrvatska demokratska zajednica v BiH, ki bi na istih volitvah utegnila dobiti kakih 15%, morda več - odvisno od tega, ali so uspeli pritegniti v svoje vrste tudi kaj potomcev »cvieta hrvatskog naroda«. Dvajset odstotkov, morda tudi več - od-visno od nadaljnjega poteka narodne homogenizacije, zlasti zaradi dogodkov v Baniji - bi dobila Srpska demokratska stranka, nekaj odstotkov pa bi lahko pričakovali v Srpskem pokrehi obnove. Ironično, dandanes je še najbolj pogumna napoved, da bi Markovičev Savez reformskih snaga na takšnih volitvah iztržil celih 20odstotkov! Pa vendarje to možno, kajti v BiH je še pred devetimi leti živelo osem odstotkov Jugoslovanov.. (kot naroda), ki pretirano velike izbire na volitvah ne bodo imeli, poleg tega pa je vsaj četrtina Srbov in ned-vomno tudi nekaj Mus-limanov še vedno projugoslovansko usmer-jenih. Ni pa seveda nujno, da to drži. Poglejmo si še teritorialni vidik. SRS lahko uspe v večjih mestih, kjer so ljudje za spoznanje politično bolj trezni in kjer noben narod ni v absolutni večini. To so Sarajevo, Mostar in Doboj, mordaTuzla. Tem šhrim mestom se lahko pridružita še Zenica, kjer so v večini Muslimani, in Banja Luka, kjer prevladujejo Srbi. Banal-ni argumenti za takšen razplet: ljudje so v teh krajih manj prestrašeni, na svet gledajo skozi topUstovsko flegmatično GEOMETRIJA prizmo, navijači Veleža so npr. »vsejugoslovanski«... SRS zna bili pomemben še v kakšni občini v bližini naštetih velikih središč, to pa bo najbrž tudi vse. HDZ bo zmagala v zahodni Hercegovini, od Neuma do Livna, v Prozoru, Kreševu in še kakšni občini ob Fojnički reki, tudi v Orašju in Odžaku, morda v Bosanskem Brodu. Drugod je vprašljivo. SDS bo najbrž pokrila vso zahodno Bosno, razen »bosenskega roga« (ozemlje med Veliko Kladušo in Uno), kjer so v veliki večini Mus-limani, ki bodo volili SDA. Najboljša politična propaganda za SDS so sedanji dogodki na Hrvaškem, v Kninski krajini, Baniji in Kordunu, na ozemlju, ki se pretežno srbske zahodne Bosne neposredno dotikajo. Zmago SDS je torej pričakovati v Bosanskem Grahovu, Titovem Drvarju, Glamoču, Kupresu, Sipovem, Mrkonjič-Gradu, Ključu, Bosanskem Petrovcu in po vsej verjetnosti tudi na celotnem ozemlju ob Savi, od Bosanskega Novega do Prnjavora, mogoče v Tesliču in Skender-Vakufu. Srbske stranke, najbrž SPO, bodo zmagale tudi na skrajnem severovzhodu (Bijel- Nacionalni zemljevid Bosne: - absolutna večina Hrvatov - absolutna večina Srbov - absolutna večina Muslimanov - nihče ni v absolutni večini jina), na ozemlju od SekoviČev do Pal in v vzhodni Hercegovini, od Kalinovika do Trebinja. Ostanek BiH je oretežno muslimanski, in SDA lahko skoraj povsod računa na zmago, zanesljivo pa v npr. Gračanici, Srebreniku, Lukavcu, Banovičih, Živinicah, Kalesiji, Kladnju, Olovu, Visokem, Brezi, Jablanici, Trnovu... SDA ponosna bosna bo skoraj gotovo zmagla tudi v vseh občinah ob Drini, od Zvornika do Višegrada. Srbi so šele v Rudu spet v večini. Skratka, Bosna in Her-cegovina je eno samo veliko politično protislovje. V Her-cegovini je situacija še nekoliko znosna, saj je pretežno hrvatsko ozemlje na meji z Dalmacijo in pretežno srbsko na meji s »Črno Srbijo«. Toda v Bosni je tako, kakor bi se Kristus in Alah zajebavala s tem folkom. Najprej so na skraj-nem zahodu Muslimani, potem so v večini vse do reke Bosne Srbi, nato pa so do Drine spet pretežno Mus-limani. V centralni Bosni je spet zmešnjava. In poudariti je treba, da je znotraj vsake občine še nadaljnja zmešnjava. Vasi so tako pomešane med seboj, da je skoraj nemogoče reči; ta občina je pa bošnjaška. Ali srbska. Ali hrvaška. Razen v petih, šestih primerih. Zato je razdelitev Bosne skoraj nemogoča. Nemogoča brez smrtnih žrtev. Ko pa pade prva žrtev, tedaj pade Bosna. Zato Bosna ne sme pasti. Zato ne sme pasti Jugoslavija? M.D. Predsedstvo Študentske organižacije Univerze v Ljubljani raz p i s uj e JAVNINATEČAJ za grafično oblikovanje znaka - simbola Studentske organizacije 1. Pravico udeležbe imajo vsi študentje ali skupine študentov Univerze v Ljubljani. 2. Rok oddaje natečajnih izdelkov je 14 dni od objave razpisa do 15.00 ure. 3. Nagrada: izbrano delo bo nagrajeno zdenarno nagrado v višini3.500 dinarjev. 4. Natančni pogoji in namen razpisa so na voljo v prostorih Študentske organizacije na Kersnikovi 4, soba 108, vsak dan do konca razpisa od 7.00 do 15.00 ure. Oddano delo pomeni seznanitev s pogoji razpisa in njihov sprejem. diplomacija DELITEV SLOVENSKEGA Izjemni napori in ogromna količina politične energije, ki jo Republiški sek-retariat za mednarodno sodelovanje in njegov sekretar Rupel porabita za pridobivanje simpatij po svetu, še ni pripel-jala do želenega cilja, t.j. priznanja Republike Slovenije kot polnopravnega subjekta v med- Y\TTQY f^TV/f AT^^lTCTTf^ A narodni skupnosti. Kljub vsemu pa se ye *^*A J^\y±VJXX J. wiil-/UIl delitev slovenskega diplomatskega kolača že Tf ^%T A f^ A začela jSKJLšAk^A Foto: Tomi Drozg Slovenski zunanji minister (čcprav mu ta naziv še nc godi) je večkrat izjavil, da Slovenija v prihodnje resno računa s slovenskim kadrom, ki je trcnutno »na delu« v zveznem sekrelariatu in jugos-lovanskih predstavništvih. Naj samo spom-nimo, da je slovenski kadcr v Indiji (Petrič), Libiji (Mlrošič), Afriki (Toš), na Por-tugalskem (Korošec) in drugod. Čcprav je po drugi strani res, da vsi ne bi vzdržali »demokratične« sclekcije. Nedavni spor na relaciji med slovenskim in zveznim sek-retarjem v New Yorku pa kaže, da je vpliv slovenskega kadra v beograjskih pisarnah zanemarljiv. Že to, da Lončar vztrajno zapira vrata za seboj in pred Ruplovim nosom, kaže, kolikšna je pravzaprav moč slovenskih vrst v jugoslovanski diplomaciji. Vendar pa bi bil umik Slovencev iz »zunan-jih vrst« in prekinitev »poslovnih« odnosov z Zveznim sekretariatom neprimeren. Vsaj zato, ker lahkoSlovenija v tem »prehodnem obdobju« koristno in spretno uporablja obstoječo jugoslovansko diplomatsko mrežo (tako spretno kot Hrvati) pri vzpos-tavljanju odnosov z novitni partnerji v med-narodni skupnosti. Že preprost račun pokaže, da je v tem trenutku koristneje prispevati Beogradu, ki resda ne zastopa slovenskih interesov, vsaj tako ne, kot bi si želeli, kot pa čez noč presekati »beograjsko zvezo« in se vezati nakakšno drugo. Zato tudi ne preseneča usluga avstrijskega zunanjega ministra Mocka, ko je sprejel Rupla pod svoje okrilje. Tako tudi poznavalcev razmer v slovenski diplomaciji ni presenetila novica, ki jo minister Rupel ni niti potrdil niti ovrgel, da bo na Dunaju pričel Karel Smolle pripravljati temelje velepos-laništva Republike Slovenije. Po njegovih besedah naj bi vodstvo veleposlaništva prevzel sam, pomagali pa mu bodo še nekateri drugi koroški Slovenci, predvsem na trgovinskem in ad-ministrativnem področju. Smolle, ki je še vcdno poslanec Zelenih v avstrijskem parlamentu, je bianco diplomatski potni list dpbil iz rok premiera Peterleta in min-istra Rupla. Slovenija bo namreč po sprejetju ustavnih določil o suverenosti odprla pet predstavništev; dunajsko pa bo zastopalo interese Slovenije tudi na Madžarskem, v Češkoslovaški federaciji in Švici. Smolle je tudi napovedal, da bo z resnimi pripravanii začel ob koncu oktobra. Te načrte je predstavil na nedavnem zborovanju koroških Slovencev v Tinjah, kmalu pa so se pojavile različne govorice. V svoji zadnji izja vi pa je bil Smolle še bolj samozavesten: "Svojim izjavam v Tin jah nimam kaj dodati. Začel sem z delom. Kokodakanje pa prepuščam drugim... kot je moja navada!" Smolletovo neformalno imenovanje za pripravljalca slovenskega velepos-laništva na Dunaju poraja veliko simpatij in daje nesporno politično težo koroškim Slovencem, vendar zadeva izjemno občutljivo in ne tako nepomembno načelno vprašanje. To je: ali lahko državljan druge države zastopa interese Republike Slovenije? In, če jih že lahko, po katerih kriterijih lahko izberemo tujega državljana? Smolle je namreč avstrijski državljan in nenazadnje poslanec v dunajskem parlamentu. To določa njegov pravni status v Avstriji in tudi zunaj njenih meja. Čeprav je to videti zgolj tehnično vprašanje, je ozadje dosti bolj zapleteno. V primeru njegovega formal-nega imenovanja mi> Dunajska konven-cija o diplomatskih odnosih daje imuniteto in določene privilegije na področju socialneea zavarovanja, dav-kov7 prispevko... Cetudi Smolle pridobi slovensko državljanstvo, se vse dileme ne razrešijo. Ali pa je Smolletov primer del nove slovenske diplomatske strategije "opiranja na lastne kadre", v kateri prev-laduje pragmatizem nad "suverenostno" evforijo. Medtem ko se v Sloveniji pripravlja nov zakon o pridobivanju slovenskega državljanstva, zunanje ministrslvo zaupa tujemu državljanu - resda rojaku in veščemu politiku - organizacijo velepos-laništva. Smolle - kot avstrijski državljan - nima nikakršnih pravic in obveznosti do slovenske države in njenih političnih in-stitucij. Smolle bo tako kvečjemu avstrijski uslužbenec slovenskega veleposlaništva. Resnični uspeh slovenske diplomacije pa bi bil, če bi pri sosedih izposlovala Smolletovo im-enovanje za avstrijskega konzula v Ljubljani. Branko Čakarmiš (Nije sve u bogu, ima nešto i u parama.) Danes vam že vsak kolikor toliko pameten poslovnež ve povedati, da je sklepanje »biznisa« z ljudstvi Bližnjega Vzhoda in okolice precej zamotana in razburljiva zadeva. Prav-zaprav so si Arabci s svpjim prirojenim smislom za poslovna mešetarjenja že zagotovili mesto ob že skoraj legendar-nih židovskih oderuhih, tako da se niti ne bi smeli preveč čuditi, če bi se iz-kazalo, da sta Irak in Kuvait iz spora uspela narediti pametno poslovno potezo. Po kalkulacijah naj bi namreč rastoče cene nafte precej hitro pokrile izgubo, ki so jo povzročili nesramni naftni vrelci. Izgubljena bitka v političnem biznisu v zameno za uspešen naftni biznis - niti ni tako slabo; če pa ti uspe poleg tega iz politične zmešnjave odnesti celo glavo, se to imenuje »success«. Po mnenju ameriških vojaških analitikov se v Huseinovem rokavu skriva še vsaj en politični adut - kaj bi se zgodilo, če bi Husein v zameno za umik iz Kuvaita, ki ga je, mimogrede povedano, že tako ali tako izropal do tal, zahteval majhen del kuvaitskega ozemlja; na primer Warbo in Bubiyan. Bi Kuvait to sprejel? Bi to ustrezalo Bushu, ki je nad vojaškim spopadom v zalivu vse prej kot navdušen? Kot vse kaže, še vedno obstaja možnost, da Irak iz te zmešnjave odnese glavo in denar. Stari dobri dolarji so še vedno popularni. To lahko vidimo tudi v Egiptu, kjer je star ameriški sovražnik Gadafi hitro podprl Busha takoj po tem, ko mu je le-ta velikodušno odpus-til tistih nekaj (7) milijard dolarjev vojaškega posojila. In kaj so ob tem storili Židje, ki bi iraški poslovni uspeh morali razumeti kot zgodovinsko sramoto. Za začetek je izraelski finančni minister Yityhak Modai iz-javil, da bi bilo po tem, ko je Bush »dal odpustek« Gadafiju, prav smešno, če bi moral Izrael vrniti tiste uboge 4.6 zalivska kriza PO SLEDEH KUVAJTSKEGA ŠEJKA AL' SABAHA Naš londonski dopisnik je na londonskem sestanku, ki bo v zgodovino vpisan kot »londonski dil«, uspel skrivaj fotografirati dva zakulisna predstavnika zmagovitih narodov, ki si po uspešnem »dilu« zadovoljno podajata roki. milijarde dolarjev vojaškega posojila. To, da Židov še vedno ni zapustila njihova zgodovinska poslovna prosvetljenost dokazujejo tudi njihove sedanje vojaške ak-tivnosti, ki bodo lahko trajale toliko časa, dokler svetovna javnost ne bo odtrgala očesa iz zaliva, oziroma vsaj toliko časa, dokler tam ne bo prišld do prvega BUUUMA. Kakšni so torej izraelski interesi, ni potrebno poudarjati. V tej luči je zanimivo tudi patetično vprašanje ameriškega Kongresa, zakaj naj ameriške sile pomagajo Kuvaitu ponovno vzpostaviti njihovo fevdalno monarhijo, ki že tako ali tako ni preveč priljubljena v arabskem svetu. Izjava je še toliko bolj zanimiva, če si prikličemo v spomin notorično dejstvo, da ima ameriški židovski kapital precejšen vpliv na ameriški kongres... Je pač tako, da zgodovinsko mesto najboljšega pripada izbranim, tudi v biznisu. Bojan Korenini plttifei POD SKUPŠČINSKIMI KLOPMI Brez spoštovanja ni resnične ljubezni, je nekoč zapisal Kant. Ta izrek sem končno dojela ob spremljanju televizijske oddaje Žarišče, v kateri sta se pogovarjala po nekaterih ocenah najboljša novinarka Ljerka Bizilj in naš (trenutno) najboljši in edini predsednik Milan Kučan. V modrini televizijskega studija je med lepo novinarko in čednim predsednikom izžarevala spoštljivost, ki je - kot smo že zapisali - predpogoj vsakršne ljubezni. To, da moramo našega predsednika Milana spoštovati, so nas, poslanke, podučili že aprila. Nimamo pa vsi poslan-ci, še posebej pa poslanke, te sreče in možnosti, da bi sveto spoštljivost iz-kazovali preko nacionalnega medija. Priznati vam moram, da mi je naš Milan všeč in ne bi me bilo sram, če bi z njim nastopila na televiziji. Čeprav je tudi res, da se Ljerka prav nič ne sramuje. Pa bi se morala. Zaradi svojega monopolističnega obnašanja. Vedno, ko se na malih ekranih pojavi naš Milan, je prisotna tudi cna in nihče drug. Priznam, grize me ljubosumje tako kot mnoge moje kolegice. Vendar se tolažim s tem, da je ljubosumje duša ljubezni. Ljubosumna sem tudi zato, ker se Ljerka srečuje z našim Milanom pred kamerami,jazpa ga vidimv živole takrat, ko pride v skupščino razlagat kakšne resne reči. Če pa pomislim na njune priprave na pogovor, me že trga od ljubosumja. Ko pa spremljam njun pogovor, sem že napol mrtva: ona (nes-ramnica!) ga gleda z velikimi, otožnimi očmi in mu milozvočno zastavlja vprašanja, od katerih še muha ne bi poginila. Naš Milan pa se, poreden kot je, z odprtimi, globokimi modrimi močmi kot murje Adrijansko spogleduje z njo. Opazila sem tudi, da Ljerki včasih poskoči leva obrv, Milan pa ima podobne simptome z ustnicami. To so verjetno njuni skrivnostni znaki za sporazumevanje. Ko Ljerka »trzne« dvak- rat kratko, pomeni: potrpi, kmalu bo konec. Naš Milan pa ji odgovori z enim dolgim: komaj čakam! V teh trenutkih mi v očeh močno pritiska, dokler ne bruh-nem v jok. Tolažim se z albanskim pregovorom, ki pravi: kdor te spravlja v solze, ta te ljubi. Zato Srbi mečejo naje solzilec in jih Albanci neizmerno ljubijo. Sama pa sem dala poslansko pobudo za uvedbo zakona, po katerem bi se z našim Milanom lahko pogovarjali samo moški novinarji. Jeklena Magnolija Foto: Tomi Drozg 12 RADIOAKTIVNIH UR VEČERNI P R 0 GRAM RADIA Š T U D E N T tel: 261-876 263-583 261-985 ponedeljek: KOOL NIGHT - rep, indie lojtra, novosti, house, hip-hop, hop-cup, vups, techno, tuc-tac torek: HARD & NOISY - rokenrol, hard and heavy, MaO garaža, kontakt, cover tedna sreda: SAMO ZA NAJTRŠE FOLKBENGERJE -mainstearn folk, Irska, Jamajka, Jah, HC Buba hard karkol z vseh konceu od 19h do 24h DEAD LINE: 15. oktober WE'RE STILL THE BEST IN TOWN! Zivljenjska in poklicna usoda 45-letnega Viktorja Pretnka je tipična za slovenskega malega človeka, ki ga je režim politične topoglavosti in samovšečnosti mlel v svojih birokratskih in skorumpiranih kolesjih. Premk, sicer mojster v kuhinji (v prostem času pa kipar - samouk), seje proti svoji volji znašel v politicnem kotlu, v kateremje moč argumenta izgubljala, argument močipa dobival. Izkusilje pota marsikaterega delavca, ki je šel skozi SODIŠCA ZDRUŽENEGA DELA - »legalnega« ščita političnih vel-jakov in pri tem okusil grenkobo izigranosti, naslajanja nadmoči nad malim človekom. In izigrali so ga predvsem Ijudje, kiga niso zaščitili pred zlorabljanjem ustavnosti in zakonitcsti, pačpajimje zakonodaja služila za uveljavljanje farsičnih političnih procesov. VPETROLU sem bil zaposlen od 20.07.81 do 14.08.82 kot vodja prehrane v OZD Zemeljski plin. Direktor gostinskih obratov je bil Bogdan Marinko, s katerim sva se poznala že vrsto let. Tu so se začele težave s kavo. Po vztrajnih navodilih Marinka in direktorja TOZD-a, sem moral mešati staro agrokomerčevo kavo z novo, katere rok uporabe jebil zdavnaj prekoračen. Ssodelavko sva dala kavo v analizo. Labora torijski izvid je pokazal, da je zdravju škodljiva, kar sem trdil že prej. Nekoliko kasneje sem dobil vabilo disciplinske zaradi manjka kave, s tem pa naj bi zagrešil hujšo kršitev delovnih dolžnosti. Komisiji sem predočil rezultate analize, tako da so postopek ustavili. S tem pa nisem bil zadovoljen. Ce nisem bil jaz kriv, kdo potem? Smatral sem, da je za to odgovoren B. Marinko. Proti njemu ni bil uveden disciplinski postopek, ker je bil zet enega od vodilnih pri PETROLU. Moje delovno mesto so ukinili in me prerazporedili v centralni obrat Petrola na Titovi. Kasneje sem šel stran. To je bil njihov cilj: nisem jim gledal pod prste. MESO V PIVOVARNIUNION V Pivovarni UNION sem bil zaposlen od sep-tembra 82 do februarja 85. Poslovanje kuhinje se ni bistveno razlikovalo, dogajale so se stvari, ki so bile v nasprotju z zakonodajo. Najprej sem odpravil razliko med zaposlenimi, saj so malice in kosila delili po obrazih. Tudi tu ni bilo normativov in obračunov materiala. Vpeljal sem kontrolo nad porabo in nabavo. Opazil pa sem, da večkrat moj nadrejeni Edo Robenik, ki je tudi sicer dostavljal meso in suhomesnate izdelke v obrat, ni dostavil dejanske količine. Na vse to sem ga opozarjal takoj. Ker nt zaleglo moje opozorilo, sem o tem obvestil direktorja našega TOZD-EVDS ing. Marjana Zalarja. Edo Robenik pa je še vedno dobavljal na nepošten način. Tako se je zgodilo, da je bil ob ponovni dobavi nakazan manjko 293 kg šunke. Takrat se je angažirala tudi UNZ-Ljubljana. Dva njhova inšpektorja sta ugotovila resnični manjko. Prav to pa je spodbudilo ing. Zalarja, da mi je dal nalogo, naj v petnajstih dneh podam pismeno poročilo. Ing. Zalarja je presenetilo poročilo, saj ni računal, da bom pisal tako natančno, s prilogami računov. Te so izazovale mnogo večjo dobavo, kot pa je v resnici prišlo mesa v kuhinjo. To jc pomenilo, da se nekdo oskrbuje z mesom na račun našega obrata. To je tudi pomenilo, da je obstajala, seveda z vednostjo vodstva, ustaljena linija oskrbovanja mesa za nevidne potrošnike na račun PU, vse v imenu »samoupravljanja«. Po enem tednu oddajc mojega poročila, me je ing. Zalar sprejel na vljud-nostni obisk, in končno zahteval, naj umakncm poročilo. Odkrito sem odgovoril, da se to ne bo zgodilo, ker mi je on dal to nalogo. S tcm sta mi bili usodž in nadaljna kariera zapečateni. Začel se je postopek, s katerim so me hoteli spraviti prcd dis-ciplinsko. Samo kako? Ing. Zalar je sam priznal, da ne najdejo nobene napakc pri mojem delu, zato je bilo trcba angažirati OOZK. Ing. Matija Nemanič, ki je bil takrat zaposlen v našem TOZD-u, bil pa je tudi sekretar OO ZK, je poslal dopis na UNZ-Ljubljana v zvezi z zadevo, ki sem jo odkril, kajti OO ZK bi se rada politično izrekla o dogodkih, vendar so rabili še stališče od UNZ. In res je prišlo uradno stališče oz. odgovor pisan na »kožo« vodstva PU. Dopis oddelka za zatiranje kriminalitete št. 22/2 - 23 - S- 24/B -378/83 z dnem 30.07.83 prispe v naš TOZD. V njem obveščajo PU, da se je res to zgodilo, da pa je v PU-TOZD EVDS vladajo tudi neurejeni medsebojni odnosi. Kar pa se tiče dobave z dne 15.07.83, ko je Edo Robenik (ta dan je imel Robenik rojstni dan) dostavil manj »suhih reberc« (dejansko je manjkalo šunke), se je pač »zmotil«. Podpis z pisalnim strojem: načelnik oddelka Silvo Kozlevčar, podpis zanj pa nečitljiv. Na podlagi tega dopisa so zoper tnene uprizorili na OO ZK pravi »lov na čarovnice«. Dobil sem v končni fazi »partijski opomtn«, s katerim pa se nisem strinjal. Vedeti je treba, da je bil Edo Robenik ljubljenec vodstva PU, saj je skrbel za vse »fešte« v PU, ko sejegostilo »narod«, vse na račun delavcev. Tu se je gostilo SODSTVO, ZDRAVSTVO, GOS-TINSTVO, POLICIJO, PRAVOSODJE, PARTNERJE in šebt lahko naštevali. Ponovno sem bil v »ognju«. V Logatcu je bila takrat zelo močna izpostava prodaje PU »pri Puntarju«. Vodstvo z gen. dir. Lavričem in Frumom na čelu so uprizorili polittfea LOV (sin jeznana osebnostna UNZ). Usluge se je plačevalo tudi z boni za Pivo UNION... Dne 13.08.90 sem oddal načelniku Koz-levčarju ta njegov dopis. Zagotovil mi je, da tega dopisa ni v arhivu, kar daje slutiti, da se grejo na UNZ privatne igrice, zaradi katerih sem bil dvakrat klican na UNZ (25.06 in 27.06.83, podpis pooblaščene osebe: Hočevar). Kot sem povedal, se nisem sprijaznil z opominom. Pritožil sem se na OKZKSLjubljana-Šiška, na zagovoru pa mi niso pustili dokazovati z argumenti. Nikoli ne bom pozabil, kako me je ing. Mitja Memorič, sekretar OO ZK v TOZD EVDS PU, predstavil Tovariškemu razsodišču OK ZKS Ljubljana-Siška: »Tovarišija, Premka tako ali tako vsi poznate in se ne mislim ukvarjati še tu z njim. Prepuščam ga vam, saj boste prišli do enakega zaključka kot mi v PU. Oproščam se, da nimam Časa prisostvovati vaši odločitvi, prosim pa, da odločite v skladu z interesi PU in statuta ZK.« Sledil je ciničen pogled proti meni s prik-ritim smchom izza njihovih očal. Nato je odšcl. Prišlo je celo do mučne scene, ker je vso stvar poslušal tudi član ZK prof. Leopold Rozman iz Logatca, saj ga je vses-kozi zanimala moja usoda. Kadar sem začcl v novi DO, me je vedno povprašal: »Viki, kako pa je kaj na novem delovnem mestu, ali se stvari ponavljajo?« Odgovorim: »Polde - samo kradcjo, drugcga ne počno!« To je bil moj najpogostejši odgovor. Prav iz tega razloga je šel poslušat na OK ZKS Ljubljana-Siška, ko so obravnavali mojo pritožbo. Priča je bil, da mi niso pustili dokazovati z argumenti, s tem pa so ga toliko iritirali, da je zaprosil za besedo ii jo tudi dobil. Povedal jim je, kaj misli o vsem, a so hotcli nasilno prckiniti dialog, vendar se ni dal. Potrebovali so več kot tridcsct minut, da so ga odstranili, meni pa na nas-lcdnji obravnavi Tovariškega razsodišča potrdili kazcn iz PU-Ljubljana. Predsednica scnata ni bila nobcna druga kot Zofija Žagar, moja učitcljica iz OŠ v Preski pri Med-vodah. Že kot »mulc« sem se spomnil, da so govorili, da je »Udbašica«, danes vem, da je prevcrjen »kader«. Po končani obravnavi mi je očitala: »Ja, Viki, saj vem in poznam Vašo familijo, saj ste vsi pošteni, kako to, da se zaplctaš vedno s komunisti...« in, da naj jih že neham prcganjati. »Ali misliš, da ne vemo, kako si župnišču v Logatcu podaril umetniško delo Sv. Nikolaja. Daj no, nchaj že, pa bo vse dobro, boš videl. Pa malo bolj »sodeluj«.« Odvrnil setn ji, da sem to pok-lonil kot tnoj prispevekLogatcu, saj sem tudi OŠ »8. talcev« poklonil skulpturo, ki stoji v šolskem parku posvečena talcem, po katerih se šola imenuje - zato ne vidim razloga, da bi mi to očitala. Vprašal sem še, če mi pove, kdoji je povedal za to. Odvrnila je: »Nekdo, ki je član tovariškega razsodišča iz Logatca pri CK ZKS.« Kasneje sem zvedel, da je predstavnik tov. razs. pri le-tem Bogo Ajdič, ki pa ima v kasnejših pregonih zoper Prem-ka vidno vlogo v zvezi s Postojno. O vsem tem je seznanjena tudi OK ZKS Logatec. Jasno, da sem se pritožil na CK ZKS, vendar opomin je ostal, argumentov nisem smel uporabiti. Vsa stvar se je samo zapletla, moje ime pa se je ponovno pojavilo na CK ZKS. Milan Črepinšek me ne more pozabiti, zato bom poskrbel še kasneje... tudi v SCT. Leta 1983 sem zmagal na strokovnem kuharskem tekmovanju v pripravi kuharskih coctailov v Radencih, sodeloval pri raznih prireditvah, priznavali so mi strokovnost, obenem pa pritiskali name, naj že neham preganjati komuniste. Resnično: naletcl sem kot po pravilu na komuniste lopove. Ni moja krivda, da so s svojim delom »svinjali« v vrstah ZK. Strankarska pripadnost jim je bila deveta skrb. Brigalo jih je pač takrat, ko so morali nekoga onemogočiti. Jaz sem bil že eden tistih, ki so me sistematično preganjali iz službe v službo. Osnove, da bi me vrgli iz ZK, pa venda r niso imeli, čeprav so se trudili okrog tega. O vsem je bila na tekočem tudi logaška politika. Preko Puntarja so imeli super zveze, delali pa so se, kot da se med seboj ne bi poznali. Iz teh vrst so se rojevali novi in novi funkcionarji, vsi pa borci za svoj žep - v prvi vrsti. Premka je treba dotolči. Toda kako? Vedno sem vlekel poteze, ki so jih presenetile in jim podirale »scenarij«. Leta 1984 mi je danes že pokojni Bruno Thaler priredil sredi Rogaške Slatine sprejem, katerega posledice čutitn še danes, vse pa po pripravljenem scenariju. Tisto leto sem se ponovno prijavil na tekmovanje, ver dar je bil »scenarij« že v teku. Dan pred uradnim tekmovanjem me je B. Thaler napadel sredi promenade turističnih in gos-tinskih delavcev s ponižujočimi besedami. Vse setn bil, samo človek ne. O tem obstaja dokumentacija. Vpil je name, da mu PU ponuja vilo, samo da uredi, da me onemogoči na tekmovanju (kar se je nas-lednji dan v resnici zgodilo). Poskrbel naj bi, da zame ne bo nikjer službe, morda v kakšnem »pajzlu«; da škodim Logatcu, ker ima tam dobre prijatelja in še bi lahko našteval. Vse to pa je kazalo, da se je v vso zadevo - gonjo zoper mene vključila Turis- tično poslovna skupnost v Ljubljani. Začeli so me obravnavati na sestankih. To ni nikakršna fiksna ideja. Dokazi namreč obstajajo. Res je, da se mi je B. Thaler čez nekaj dni pismeno opravičil, saj je dojel, da ne bom miroval. Vseskozi sem čutil zalezovanje in kontrolo. Danes sem prepričan, da bi se zaradi mojega vztrajnega kljubovanja znašel resnično na »drugem« svetu, saj so mi montirali nesreče skoraj po tekočem traku. Sam sem si rekel, zamenjaj delovno okolje v drugem kraju, morda zveze in zvezice ne bodo našla pota do tebe, a sem se grdo uštei. Dne 01.08.85 sem nastopil službo v THO Postojnska jama. Tega leta jc hči končala poklicno slaščičarsko šolo v Mariboru in se zaposlila pri štipenditorju. Ponudili so mi mesto šefa kuhinje v Hotel »KRAS« v Pos-tojni. Moj predhodnik v tem hotelu, Vili, je imel težave s takratnim vodjem hotela, Anico Jurič, ki je bila skoraj dvajset let šef kuhinje le-tu. Ta je tudi meni marsikaj »skuhala«. Njena najlubša navada pa jebila ta, da je kot vodja hotela v civil obleki hodila s cigareto po kuhinji, šarila po oddelkih, z rokami »kradla« hrano iz loncev, da o drugem ne govorim. Bila je despotsko nastrojena in ni prenašala najmanjšega ugovora. Človek bi rekel, da je bila »oficirsko« nastrojena. Tudi v tej kuhinji so bile pomanjkljivosti, ki sem jih skušal odpraviti. To je vodstvo tudi želelo. A glej, ukaz jebil eno, stvarnost pa drugo. To jebila nova preizkušnja, kajti samo tako so lahko ugotovili, kdo je za koga in zakaj. Stvari so se začele tudi tu zapletati. Sccnarij je bil ponovljen, samo z drugitni imeni. Kmalu dobim od direktorja Cehovina odločbo (jasno brez samoupravnih organov), da sem premeščen na Kalič. Obrnil sem se na družbenega pravobranilca Mladena Župančiča iz Postojne, ki je tako očitno samovoljo direktorja razveljavil, obenem pa upravo poučil, kako je treba Premka suspen-dirati in uvesti zoper njega postopek. Vključen pa je že bil celotni politični »samoupravni« aparat, da se odpre zoper mene že nekajkrat preverjena fronta. Pred tem pa se je zgodilo nekaj bistvenih reči. Zanitna me zgodovina in imam zbranega veliko arhivskega gradiva. Posedujetn tudi fotografijo, na kateri so fašistični veljaki iz Postojne (tudi Črnosrajčniki), danes pa ugledni meščani Postojne z borčevsko pokojnino. Za fotografijo je izvedel tudi janko Štefin, taksist iz Postojne. Trikrat jo je prišel ogledovat v kuhinjo,šele tretjič je ugotovil, da je na njej tudi on. Prosil me je, D O $ $ I E R P R E M K naj jo prodam, kar sem odklonil. Tudi to, da bi jo dal preslikati, sem odklonil. Ponudil pa sem, da to namesto njega storim jaz, vendar je vztrajal, da jo dobi osebno. Do primopredaje ni prišlo. Začeli so se vmešavati v moje zasebno življenje, splet-karili in kompromitirali so me na celi črti. Dogajalo se je, da so me miličniki petkrat v enem tednu pregledali na poti iz hotela do stare avtobusne postaje. Kot v kaksni kriminalki: oprt na steno stavbe, pregled osebnih stvari itd. Višek vsega pa je bilo, ko sta me prišla v hotelsko sobo iskat dva miličnika in me brez pojasnil odvedla na postajo milice v Postojni. Šele tam sem iz-vedel, da me sumijo (šefinja kuhinje hotela »Jama«, g. Silva, me je po telefonu baje prepoznala), da sem v naselju Hrenovice pri Postojni nastavil eksploziv. Ne pozabimo pa, da je eden od obeh miličnikov doma tu v bližini, pa tudi šefinja Silva naj bi bila tam doma. O tem dogodku sem se pismeno obrnil na RSNZ-UNZ Postojna, postajo milice, KS Hrenovice, skratka domnevnim prizadetim, ali kakorkoli že povezanih z menoj. Pismo je po službeni dolžnosti moral dobiti Žare Tušar, ki je postal župan Pos-tojne. Zadeva se ni rešila, dobil sem odgovor, da so z mano morali opraviti raz-govor, priznavajo pa, da bi lahko to storili na bolj kulturen način. Nič več. Poklican sem bil tudi na sedež SNZ_Pos-tojna, kjer sta me zasliševala dva iz SDV (o tem lahko več povedo Milan Pekarovič, Zdenko Leskovec in Tone Knafelc), k vsej stvari je pristopil OK ZKS Postojna, od tam so hodile »delegacije« v Logatec k Andreju Ajdiču-Logaiju, vse pa po skrbno urejenem urniku in načrtu, da se vsa stvar prekrije; Premka onemogoči. O vsem se je vodila korespondenca v Ljubljani na CK- ZKS, s pomočjo SDV. Danesje A. Logar direktorOŠ v Postojni, pred tem pa je bil predsednik SO Logatec, še prej sekretar OK ZKS Logatec. Zaradi suspenza in zmontirane obtožbe sem prišel na disciplinsko, katere predsed-nik je bil Peter Štefin, nečak Janka Štefina, zmontirali so mi »disciplinsko« ob pomoči logaškopostojnske in Ijubljanske politične oligarhije. Skratka: »KARTEL« političnih samodržcev, vse v imenu »samoupravljan-ja«. Kazen je bila jasna. »Prenehanje delov-nega razmerja.« Ob tem pa mi je Zdcnko Leskovec nenehno govoril v Logatcu in Ljubljani: »Viki, saj sam dobro veš, prehiter si bil - tepe te jezik.« (Vse je posneto na magnetofonske trakove, saj so me marsikaj naučili). Spor pred sodiščem ZD v Postojni jebil rešen predvsem zato, ker sem umaknil politiba zasebne tožbe na predlog Lipužičeve in seveda uprave PJ. Da nes mi je žal, da sem se dal pregovoriti. Sekcija kuharjev in natakar-jev prl SZ Gin T-SRS mi jo je zagodla na TV Ljubljana in moje sodelovanje s TV in Skupšč. restov. SRS je bilo prckinjeno. Ses-tanek se je vršil prav v Jamski restavraciji ob sodelovanju Ijudi, ki so bili vplcteni že v moje predhodne postopke. Tako sva se z Lipužičevo srečala kar dvakrat. V tistem času so bili v Ljubljani kongresi, pritiski name pa so se vršili z nczmanjšano močjo. O tem sem sproti obveščal forume, predvsem pa sem zahteval od OO ZK »Naklo« Logatec, da se stvari začno urejati. Ker mi niso prišli do »živega«, so poskrbeli, da so zaradi odklonilnega odnosa (po ljubljanskih gostinskih obratih so zbirali kader za strežbo na kongresu) mojo hči dali na disciplinsko, ker naj bi huje kršila delovne zadolžitve, ker je odklonila sodelovanje na kongresu. Vresnici pa je hči na dan kongresa ZK SRS dejansko delala v DO. Z mojim energičnim posredovanjem sem ustavil pos-topek, saj je bilo več kot očitno, kdo stoji za tem. Želeli pa so prizadeti mcne. D O $ $ I E R P R E M K JrosAljancic mapotnilist. JCdojezadaj? Interno glasilo televizije Slovenije KRICAC v svoji zadnji številki v ponesrečeni obliki nekega rolanja joka, da se je sedaj lotila še TRIBUNA. Televizijcem obljubljamo, da bomo to nemudoma nehali početi takoj potem, ko bo Matjaž Tanko, urednik Dnevnika, za svoie nastop« povprečno porabil manj kot osem piv. Če je v njih tudi vodka, ne •Viktor Žakelj presenečen obupujenad Demosom, ki ni pokazal navdušenja za plebiscit o odcepitvi Slovenije. Še pred dvemi leti je prav njegova stranka zaradi nečesa podobnega skoraj dala obglaviti polovico predsedstva tedanje Univerzitetne organizacije. Ivo Tominc, srbski general slovenskega roduobjokuje neuspel poskus polkovniškega-puča v Sloveniji. Njegovažena, šef ica vipavske mlekarne, pa se je zaradi moževe bebavosti skoraj sesirila. Gre za istega Tominca, ki jenekoč glumil profesorja. obrambe na FSPNin jeimel polna usta notranjega sovražnika. Spomenka Hribar alias Mai prave je po mnenju mnogih Slovencev glavni k; ecza to, da bomo morali potiskati na tone novih zgo i inskih knjig. Le redki pa vedo, da ona ni bila prva, k; omenjala spravo med Slovenci. To je že v začetku - iemdesetih let počel slovenski duhovnik Nace C1 tnik. DragišaMarojevič jeedini Ljubljančan,kiga ljubljanski smetarji nisobojkotirali. Boljezanjih,ker sicernihčeneve, kako bi po dveh tednih skidali... Ko je avstrijski državljan izsiljeval prednost v križišču na Celovški, se je mladi prenovitelj v modrem yugu Borut Pahor ves zabuhel skoraj razpočil od jeze. Neumnemu jodlarju je pokazal močno iztegnjen sredinec leve roke. Partijski funkcionarji očitno še zmeraj ne poznajo knjige z naslovom Bonton. Na kakšni podlagi je Tomaž Ertl sestavljal seznam vojnih zločincev verjetno ni jasno niti njemu. Še zmeraj ne vemo, kdo jena seznamu. Vemo samo, da na njem ni rdečih, je pa zato polno belih. Vemo pa, da je na seznamu Vinko Stane Dolanc se še zmeraj smeji. Tudi njegovemu smehu so dnevi šteti. Ce ga ne zašije naša zakonodaj a, ga bo pa katera druga. V švicarskiih zakonih je manj lukenj kot v švicarskem siru. Zoga je okrogla in usoda tudi. Tako se prav lahko zgodi, da bo Tribuna zaradi pisanja o pobojih po osvoboditvi obsojena prej k( pa kdor koli od tistih, ki so morili ali to ukazovali. Glavna razprava v zadevi STJENKA - TRIBUNA bo 24. oktobra. Nenavadno hifro v primerjavi s hitrostjo, s katero celjsko sodišče obravnava Tribunino ovadbo za teharske poboje. biznis VOLEN Sl FERSIHERUNG? Avstrijska drzavna zavarovalniška družba bo mastne dobičke poslej delila z nasim Triglavotn -Avstrijci prehajajo iz ilegale v legaio - So si nagrabili dovolj, ali....?! Kot kažxr se bliža rcšitcv polemik, ki se pojavljajo pri nas v zvczi s sklepanjem življenjskega zavarovanja s tujimi zavarovalnicami. Najvcč jc bilo govora o življenjskem zavarovanju, ki ga ponuja avstrijska zavarovalnica VViener Stadtische Vorsorgeplan (VWP). Vendar pa bo ravno ta zavarovalnica v kratkcm uzakonila svoje doscdaj pravno dvomljivo počctje na našcm zavaroval-niškcm tržišču. Tako bo najvcrjctneje do konca lctošnjega leta ali najkasneje da meseca januarja naslcdnjcga leta sklenila pogodbo o sodclovanju z zavarovalnico Triglav. Po us-tanovitvi novega podjetja pri nas bodo tako naši državljani tudi uradno, papolnoma prav-no lcgalno sklepali pogodbe o življenjskcm in dopolnilnem zavarovanju pri avstrijski zavarovalniti WVP. Ko so se prcd skora) tremi leti začeli pojavljati pred našimi vrati akviziterji in ponujati novo možnost zavarovanja za devize, ki je poleg tega po njihovih be-scdah še dobičkonosno, so se začcli naši državljani v precejšni meri odločati za nov način zavarovanja. Dunajska zavarovalnica VViener Stddtische Vorsor-geplan je tako našim državljanom ponudila možnost, da se izognejo galopirajoči inflaciji, ki je pustošila po prihrankih naših Ijudi. Avstrijci so našim Ijudem poleg vse obsežnejšega zavarovanja velikodušno ponujali tudi del ustvarjenega dobička te zavarovalnice. Akvizitcrska mreža se je v manj kot trch letih razširila od Splita preko Maribora na celo Jugoslavijo. Avstrijska zavarovalnica je namreč poskrbela za vabljivo motivacijo svojim akviziterjcm v obliki visokih provizij pri vsaki sklenjcni pogodbi in še posebno provizijo pri pridobivanju novih ak-viziterjev. In kaj pravzaprav nudi VViener Stadtische? Osnounoje življenjsko zavarovanje, ki ga laJtko posameznik sklene za najrnanj dcset let. V tem primeru plača vsoto 30 tisoč avstrijskih šilingov, kar je najmanjša možna premija. Vsako leto je potrebno potemtakem doplačati 3 tisočavstrijskih šilnigov na račun zavarovalnice, s čimer postanete velecen-jena stranka. In kaj se zgodi vprimeru vakga naravnega vnebohoda? Kdo dobi denar in kako sploh pride do njega? V kolikor imate srečo in umrete šele po desetih letih (če ste sklenili zavarovanje za deset let, seveda), se vambo premija povečala za 36 odstotkov, dekžni pa boste tudi odstotkov, ki vam pripadajo glede na to, da ste souddezeni pri delitvi ustvarjenegakapitala. Cepa umrete prej (Bog ne dajl), pa bo uporabnik police imcl na voljo dve možnosti, ali bo počakal do konca izteka zavarovalne dobe in dobil zavarovalno vsoto, plus 36 odstotkov in soudeležbo pri delitvi kapitala s tcm, da mu po vaši smrti ne bo potrebno piačevati zavarovalnih obrokov, ker bo to namesto njega storila zavarovalnica. Druga moznost pa je, da zavarovalnino dvigne takoj, odstotke obresti pa mu bodo obračunali po posebni tablici. Odstoiki, o katerih smo govorili, veljajo seveda v primeru naravne stnrti. V primeru kakšne drugačne smrti, na primer če bi vam prirase k srcu kakšen oster predmet ali če bi se zastrupili z vročim svincenv pa bodo ti odstotki seveda bistveno višji. VViener Stadtische nudi ob osnovnem življenjskem zavarovanju tudi več oblik dopolnilnega zavarovanja oziroma nez-godnega zavarovanja. Tu prav tako obstajata dve možnosti, ki se razlikujcta predvsem po višini osnovne premije. Če boste plačali letno P°leg življenjskegazavarovanja še 600 šilingov, vam bo to zagotovilo, da boste dobili za vsak dan hospitalizacije dvesto avstrijskih šilingov. Drugamožnostpaje, daplačateletno 1200 šilingov in boste tako dobili za vsak dan hospitalizadje 400 šilingov. Za primer in-validnosti pa dobite glede na odstotek invalidnosti posebej določeno premijo, ki se dvakratno poveča, če boste več kot 50 odstotni invalid. Ugodno, vendar nezakonito Kljub vsem ugodnostim, ki jih teoretično nudi tuja zavarovalnica našim državljanom, pa je vse skupaj uradno nezakonito. Zakaj torej gre? Nov zakon o sistemu življenjskega in premoženjskega zavarovanja namreč pravi, da je takšno zavarovanje nelegalno, protizakonito in kot takšno tudi kaznivo. »Po 118. členu, točka 1 -Z denarno kaznijo od 45 tisoč do 45 tisoč dinarjev se kaznuje za gospodarr1: prestopek pravna oseba, če posreduje ali zavarujc premoženje ali osebe in ni pooblaščena pa tem zakonu v smislu 7. člena, prvi odstavek.« Zakaj je takšno zavarovanje naših državljanov kaznivo? Zvezni sekretariat za finance, ki je zadolžen za izdajanje dovoljenj za delovanje tovrstnihustanov, namreč dosedaj še ni izdal dovoljenja za delo nobenemu tujetnu zavarovalnemu zavodu, niti državnemu zavarovalnemu zauodu iz Avstrije. Seveda pa so to zgolj suhoparna zakonska določila, katerih glavni namen je najverjetneje preprečiti poslovanje s tujo valuto na ozenilju naše države. Ob tem je potrebno opozoriti tudi na to, da je sklepanje zavarovanja s tujo zavarovalnico enako varčevanju v tujih bankah ali nakupu tujih vrednostnih papirjev. Tudi zavaroval- PA ŠE TO... Ko je postalo sklepanje življenjski zavarovanj že dokaj razširjeno so se zganili uradni organi in dokazovali kako kaznivo je takšno zavarovanje in kako dvomljiva investicija je to. Pa ven-dar nekaj primerov zavarovancev, ki so bili prisiljeni uveljavljati pravice iz sklenjenih polic priča o strogi poslov-nosti avstrijskih zavarovalnic in izključuje kakršnokoli manipuliranje z denarjem »naivnih« Balkancev. Lahko bi rekli, da so »tuji izkoriščevalci« celo bolj korektni in uvidevni kot pa naše institucije. Uveljavljanje pravic je namreč mnogo bolj preprosto kot pri nas, ko se takšno uveljavljanje popol-noma upravičenih pravic spremeni v dodatno muko svojcem umrlih ali poskodovanih in invalidnih. na polica je namreč vrednostni papir. Vse naŠteto je prepovedano in kaznivo, ker predstavlja odliv takšnega ali drugačnega kapitala v tujino. 60 Triglav zaščitil interese ljudi ali le pristavlja lonček? Glede na to, da je dunajska zavaroval-nica pri nas pridobila približno 50 tisoč zavarovancev, od tega tretjino na Hrvaškem in v Sloveniji, so končno spoznale nujnost udeležbe pri tem tudi naše zavarovalnice. Triglav je bil v Sloveniji prvi, ki se je odzval povpraševanju na tržišču in letos poleti ponudil možnost plačevanja polic za življenjsko zavarovanjc v trdi valuti. Sedaj pa se pripravlja tudi na sodelovanje z Wiener Stddtische. Ze od aprila letošnjega leta se namreč predstavniki slovenske zavarovalnice dogovarjajo s predslavniki avstrijske in kot kaže jim bo uspelo uskladiti interese in merila za sodelovanje v prihodnje. Potrebna bo namreč delna reorganizacija našega zavarovalniškega sistema in tudi izboljšanje poslovnosti, saj je kaj malo verjetno, da se bi avstrijski partner sprijaznil z raznoraznimi značil-nostmi naše poslovne srenje, ki največkrat niso ravno reprezentativne. Dejstvo je, da pri vsem tem računa na korist tudi Triglav. Kajti miscl, da gre zgolj za naklonjenost vrlim Slovencem, ki bi se radi zavarovali na »trden način«, je povsem nedolžna. Toda konec koncev je biznis to normalno - poslovni interes namreč, le da ne bo prevladal nad »humanitarnim« in se bo udeležba naših zavarovalnic spremenila predvsem v pristavljanje piskrčka. Graška poslovalnica Vfiener Stadhsche si je že zagotovila tudi potrebna dovoljenja za poslovanje pri nas, saj so že 14. junija letos poslali zveznemu sekretariatu za ekonomske odnose s tujino v Beogradu, prošnjo za us-tanovitcv podjetja za markcting in consulting, ki naj biga registrirali v Mariboru. odgovor so dobili že avgusta in z njim dovoljenje, da ustanvoijo podjetje tuje osebe v zasebni lasti (d.0.0.). Sedež oziroma direkcija za Shvcnijo naj bi bila v Ljubljani. Toliko o tem, kar je bilo, je in kar naj bi bilo. Seveda je popolnoma jasno, da za rešitev zavarovalniškega Babilona v TRIGLAVOV A VARIANTA Glede na-razširjenost sklepanja zavarovalnih polic za življenjsko zavarovanje s tujimi zavarovalnicami so se, sicer malce pozno, odzvale tudi naše zavarovalnice. Letos poleti je zavarovalnica Triglav ponudila svojm morebitnim zavarovancem dve za nas novi obliki zavarovanja, turistično zavarovalno polico in plačilo zavarovalne police življenjskcga zavarovanja v tuji valuti. Tako se lahko posameznik zavaruje in plača zavarovalnino v katerikoli trdni valuti, kritje pa dobi izplačano v nemških markah, avstrijskih šilingih, ameriških dolarjih ali italijanskih lirah. Ob vsem tem pa naj bi zavarovalnica razdelila svojim zavarovancem tudi naj-manj 90 odstotkov vscga dobička, ustvar-jencga s takšnimi zavarovanji. Turistično zavarovanje pa zagotavlja vrnitev nastalih stroškov v primeru nazgod, tatvin in podobncga, kar lahko danes doleti turista. Dodatno zavarovanje je možno tudi za primer prekinitve potovanja ali kasnejše vrnitve s poti, bolezni, poščkodb in podobnega. Glede nato, da je Triglav takšno zavarovanje uvedel v letošnji turistični sezoni, bi lahko rekli, da je bilo zavarovanje namenjeno predvsem turistom ,ki so si izbrali za letovanje okolico kninske krajine. Kajti mnogim se je takorekoč ustaljen dopust brezplačno spremenil v »popotovanje pc puščavi in goščavi«. Sloveniji še ni prišel pravi čas. Mnogo bo potrebno popraviti, še več spremeniti. Spodbudno pa je, da so storjeni vsaj prvi koraki. Marko Krautberger Matjaž Korošak univerza ZADNJIC SO IZPADLA POROČILA PROREKTORJEV, ZATO JIH DANES OB-JAVLJAMO...TOD A NE NA TEJ STRANI...PREBERITE IN VIDELI BOSTE, DA NISTE SAMI KRIVI ZA JE TAKO ŽALOST NA FAKSIH... ŽALOSTNO JE TUDI NA SREDNJIH ŠOLAH, SAJ SE JE SITUACIJA ŽE TAKO ZAOSTRILA, DA SO SICER MIROLJUBNISLOVENSKI DIJAKIZAČELI UPORABLJATI "BALKANSKE" METODE, KOTJENPR.ŠTRAJK Po stavkah na dveh srednjih šolah, stavkah, ki pa žal niso prišle v medije, so dijaki štrajkali tudi na cx Šubički. V mcdijih so vam že predstavili njihove zah-teve, zato bom rajc varčeval s prostorom in samo komentiral. V času sprejemanja Zakona o sprcmembah in dopolnitvah Zakona o usmcrjenem izobraževanju so "ncpoklicani" opozarjali na problem spreminjanja pogojev tako šolanja kot tudi študija v času, ko se proces že odvija. Zaman. Oblikovalci zakona so seveda računali na odpornost dijakov in študen-tov, ki so kot vsi poskusni zajČki vajeni vso^a hudcga. Upamo, da so se tokrat uracunali in bodo poskusni zajčki končno "popizdili" (sorry, v kleni slovenščini ni ustreznejšega izraza). O vsem vas bom še obveščal, zato prositn dijake, da vse, kar se bo dogajalo, opišete in mi pošljete na Tribuno. Lahko pa me pridete tudi sami pogledat ( glagol premikanja + namenilnik, da vas malo izobrazim tudi v tej smeri). You' re wel-come! KO SEM ZADNJIČ HODIL PO BELEM MESTU, ŠE VEDNO PRESTOLNICI NAŠE RAZ-PADAJOČE JUGE (SEDAJ ŠE TISTI, KI SO BILI NEKOČ PROTIODCEPITVI, MENIJO, DA NAS LE TA LAHKO REŠI PRED ŠAJKAČO IN NOŽI), SEM OPAZIL PODOBNE GRAFITE KOT V DEŽELINA SONČNI STRANI ALP. "NEČU PROŠLOST - PUSTITE DA JA UZMEM BUDUČNOST"... Na dan, ko naj bi v Beogradu nažigali ne samo Sacred reich, temveč tudi elitnc enote Vuka Draškoviča, se mi tam ni zgodilo nič hudcga. Dan po tem, ko se je po poročilih naših novinarjev sodeč tam ses-tala 3500 glava množica,: ki je zahtcvala orožje in grozila "srpskim komunjarom" (beri Milo Scvičcvim ritoliznikom), so bili bclomeščani kot ponavadi depresivno ali pa veseljaško razpoloženi. Veseljaško, ko so komentirali dogodke pred skupščino, ko je množica vpila naj se človeka, ki sta v botrinji, Vuče in Ludi Šešelj (kako smo reveža v Sloveniji zagovarjali v času procesa proti beograjski šetiterici...), pomirita (skandirali so "pomirite se kumovi"), in depresivno, koso ugotavljali, da tisti, ki delajo, zaslužijo manj kot tisti, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Če računamo, da vsak Srb, ki je zaposlen (to seveda ne potneni tudi, da dela, sicer pa to velja tudi za ostale zaposlene v Jugovini) ustvarja dohodek zase, za še enega Srba (bojda je že vsak drugi odrasel Srb nczaposlen) in za miličnika na Kosovu. Plače srbskih miličnikov na Kosovu so namrcč dobrih 20 starih milijard, oziroma 20.000,00 rnarkovičevih dinarjev (pozor, v tcm primeru smo oziroma rabili pravilno, saj smo govorili o isti stvari z drugimi be-sedami, ne pa kot pravijo naši vrli televizij-ci :"Srbi, oziroma Albanci...", to še vedno ni en narod), česar še Bavčarjevi policaji nimajo, sploh pa redkokateri zaposleni v neodvisni Sloveniji zasluži toliko dinarčkov. No comment! P.S.: Ali ste opazili, da danes ponavljam slovenski in angleški jezik. No, pripravljam se na zaključni izpit, saj so me šele letos obvestili o tem, da ga bom na koncu 4.1etnika UI moral delati. VSE KAR STE ŽELELI VEDETI O SEKSU, PA SI NISTE UPALI VPRAŠATI..., JE BIL NASLOV NEKEGA WOODYEVEGA FILMA. TA NASLOV PA USTREZA TUDI DOGAJANJEM V B-51 NA Gerbičevi v torek in sredo (16. in 17.). PORNO-FORMA, kot so dogajanje poimenovali njegovi oblikovalci, bo nckakšna predstavitev prve trgovine s pomagali do "ornk" orgazma. Lastnica obljublja tudi nagrade študentom, kibodo sodelovali v nagradnih igricah. Vse se bo dogajalo ob glasbi, ki bo vzburjala vzdušje v B-51, prave melodije bo rolal vaš sexi DJ Bočko. SEX and DROGS and ROCK'N'ROLLvB-51. Vse vaše perverzije pabom v naslednji številki seveda pridno komentiral ZOLTAN POLEG PARLAMENTA SE ŠTUDENTSKA VLAD A Na prvem jesensVem zasedanju študentskega parlamenta je dvajset pos-lancev sprejelo nekaj bistvenih reči. Med drugim so poenotili poimenovanja znotraj študentske organizacije (ŠOU): poleg že konstituiranega študentskega parlamenta bo oblikovana tudi študentska vlada (namesto dosedanjega predsedstva), Statut ŠOU pa so preimenovali v študentsko Ustavo. V razpravi o Pravilniku, ki določa temeljne pogoje za formiranje študentske vlade, je prišlo do dileme, ali so lahko tudi pos-lanci člani vlade. Na koncu so z večino glasov sprejeli kompromisno rešitev, po kateri je lahko v študentski vladi največ 5 članov, ki so hkrati tudi člani par-lamenta. S torkovim zasedanjem par-lamenta pa se je odprl tudi kandidacijski postopek za predsednika in člane vlade. Poslanci so razpravo o problematiki Junior Enterprice-a, vključeva^ja ŠOU v Svetovni slovenski kongres in Zvezo študentov Jugoslavije prestavili na nas-lednje zasedanje, saj niso imeli dovolj natančnih informacij. B.Č. univerza EUROPEAN NURSING STRUDENT GROUP PROFESIONALN A KONFERENC A »ETIKA« NA PORTUG ALSKEM Na prijazno povabilo študentov zdravstvene nege v Evropi, sva se s kolegom Matjažem Prešernom, študentom zdravstvene ncge na VŠZD, konec septembra letos udeležila profesionalne konference o ETIKI na Portugalskem. Kot opazovalca sva sodelovala na letnem sestanku evropskih študentov študentske zdravstvene ncge (Europcan nursing student group - ENSG). ENSG je organizadja, ki sodeluje z nacionalnimi študentskimi or-ganizacijami. Clanice te organizacije so Finska, Norveška, Portugalska, Svica, Švedska in Nemčija. Glavna naloga ENSG je okrcpiti stikc med organizacijami študentov zdravstvene ncge, povabiti države nečlanice, izmcnjava študcntov, sodelovanje z ICN, izobraževanjc v naši stroki... VsakoletoorganiziraENSGletnisestanekinprofesionalnokonfcrcn-co z različnimi temami. Njun namcn je izmenjava idej, izkušenj o zdravstveni negi, o različnihsistcmih izobraževanja, pa tudi izboljašanje in razvijanje študentske organizacijc mcdicinskih scster. EN5G dclujc že več kot 15 let. Njena organizacijska struktura jc prcprosta. Predsednika in podpredsednika se voli vsako leto, koordinatorja pa vsaki dve leti. Imajo tudi svoj študentski časopis EUROBULLETIN, ki izhaja štirikrat letno. S kolegom sva predstavila Univerzo v Ljubljani, Višjo šolo za zdravstvene delavce (VŠZD), način izobraževanja zdravstvene negi> pri nas in Republiko Slovenijo. Člani ENSG so bili navdušeni. Pripravljcni so sprejeti Slovenijo kot člana ENSG, čeprav imajo pomisleke o Jugos-laviji. ENSG je pripravljena pomagati naši organizaciji tudi z nižjo članarino ob vstopu. Tako se bomo študentje zdravstvene ncga premaknili iz zapečka in pokazali, da zares hočemo v Evropo. Kar zadeva nadaljnjega sodelovanja z ESNG močno upam, da na naslcdnjem sestanku nc bonno samo opazovalci, temveč bomo že kot člani razmišljali in odločali o prihodnosti ENSG. Bojim sc le, da se bo zopet zataknilo pri denarju. Študcntska or-ganizacija VŠZD dobi premalo denarja za take namcne. In še ta denar se dcli na pet smeri: fi/iotcrapija, dclovna terapija, sanitarna, ren-togcnologija in zdravstvcna ncga. Zato že sedaj pozivam dclovne or-ganizacije, društva in Študentsko organizacijo Univerzc v Ljubijani, naj nam finančno pomagajo pri vključevanju v Evropo. V nasprotnem primcru bo F.vropa za nas ostala lc šc zvezdni utrinek, ki ga nismo uspcli pravočasno ujcti. Naše potovanjc in udeležbo na lctnem scstanku ENSG na Por-tugalskcm sta nam omogočila Univerzitetni klinični ccntcr inštudentska organizacija Univcrzc v Ljubljani. PctraGlobočnik SEMINAR O ZDRAVJU STUDENTOV IN EUROPEAN MEETING V ZAGREBU BELEŽKA NEKEGA UDELEŽENCA... Od 12. do 15. septembra 1990 je v Poljčah potekal scminar o zdravju študentov. tfdclcžilo se ga je 45 študcntov iz Španije, Italijo, Francijc, Belgijc, Švice, Nizozemske, Nemčijc, Poljskc, Češke in Slovaške (po dva iz vsake dežele), Avstrije, Malte, Bolgarijc, Norveške, Švedske, Finske, Danske, Romunijc in Andorrc. Prvi dan je dr. Mencejeva preda\ala o sistcmu zdravstvcncga in socialncga varstva pri nas in s tcm odprla dobato o toh sistcmih pri nas in v Evropi. Popoldne istega dne (13.9.) jc dr. Bcnčik - Murkova predstavila svojo raziskavo o Zdravju študentov na naši Univcr/.i s poscbnim poudarkom na psihosomatskih motnjah študentov. Po tcm predavanju so študentje govorili o vplivu šolskcga sistcma , ?.c posebej reprosivnega, na zdravje študentov. Naslednji dan, t.j. 14.9.1990 smo dclo nadaljcvali v skupinah. V prvi skupini je mag. Steve Sjoqvist s Švedske skupaj z Crahamom Nichol-sonom iz Velike Britanije predstavil problematiko AII)Sa pri študcntih (predavanje sta potem posebej za zdravnicc iz ljubljanskega zdr. doma za študente predstavila še enkrat, kajti pri nas bodo tako službo odprli najverjetneje že letos), v drugi skupini je Danilo Celan predstavil vpliv zdrave hrane na telesno in duševno zdravještudentov, v tret-ji pa je prim.dr. Amira Sefo predavala o tipičnih boleznih sarajevskih študentov. Popoldne istega dne so študentje povzeli dogajanje na seminarju in zaključili seminar. Naslednji dan,t.j.l5.9. je bil t.i. Board meet-ing ESIBa (European Studcnt In-formation Bureau), na katerem so samo člani ESIBa (vse zahodnoev-ropske države razen Italije, Danske in Nemčije ), seja je bila namreč zaprtega tipa, razpravljali o tem, kako vključiti tudi npr. ZAHVALA VSEM, Kl SO PRIPOMOGLIK USPEŠNIIZVED- BISEMINARJA O ZDRAVJU ŠTUDENTOV : Ministru Janczu Tanši, ki nam je odobril popust v Poljčah Matjažu. solastniku MINI-C rcnt-a-car, ki nam je odobril popust pri izposoji avtomobilov, Ccntru za turistično in ckonomsko propagando pri Gospodarski zbornici, gospc Tcrci iz KRKE. ki je dokazala, da posamcznik lahko bistveno prispeva k ugledu firme, vscm predavatcljem in kolcktivu Rcpubliškcga ccntra za obrambno usposabljanjc v Poljčah in končnoEuropcan Youth foundation. ki jcfinanciral dobršen dcl scminarja. Slovcnijo kot republiko v Esib. Bolj lcvo usmerjenc organizacijc pod-pirajo našo pobudo, mcdtcm ko bi>lj konzcrvativna struja (na žalost so med njimi tudi naši soscdjc Avstrijci) zagovarja mctodo cna država cna organizacija. Scstanck sc je končal pozno popoldnc in udclož.cncc smo transportirali v Zagreb na F.uropcan mecting. F.uropean mccting jc bil lctos prvič v Jugoslaviji in po začctnih pcripetijah, ko jc 1 Irvatska studentska unija hotela prepovedati F.v-ropsko src^anjc študentov, jc do i/vedbc srečanja pri§lo Po otvoritvenih svečanostih ( pamet so nam solile visokc živinc )smo imoli tri delovnc skupinc (okoljo, solidamost in žcnska skupina), v katcrih ni bilo povedano nič poscbnega. NiajpomcmbncjSi del srcčanja jc bila dcbata o prihodnosti F.uropoan meetinga in srečanjc s predstavniki lnternational Union of Studonts (IUS). Dogovorjeno jc bilo, da bo samo tie cno tako srcčanje, kajti Huropoan meeting je izgubil na vcljavi po padcu Bcrlinskcga zidu. Najzanimivejši dci src^anja jc bil v torck Na tcm zadnjem scstanku smo predlagali, naj se IUS, ki je zclo lcvo dog-matska organizacija in sc razglaša za preveč politično, preoblikujc v ccntcr informacij z.a vsc študcntskc organizacijc, kar pa sc tiče politike posameznih organizacij, naj te same odJočajo, s kom in kako sc bodo povezovale. Vse prisotnc organizacije so podprlc naš pred-log in sklenili smo, da se bodo cvropske organizacijc vključile v IUS samo takrai, ko bo ta preoblikovan. Delcgacija 1US je prišla v Slovenijo koner oktobra, dclcgacija ene od f rancoskih štud. org. ( imajo dve UNEF - ID in UNEF) UNEF-ID pa bo pri nas nekjc ob istcm času. Mctka Nardin TEATER Gledališče GLEJ GLEJ V LIFE Gledališče Glej praznujc lctos 20. obletnico dclovanja. Odločili so sc, da bo usmerjena predvscm v čimvečji medijski prodor, saj jc njihov polo/aj zclo ogrožujoč. Tako so pripravili cclotcdenski program prireditcv, ki naj bi širšim množicam omogočil vpogled v delovanje gledališča. Glej ima že zelo bogat zgodovinski razvoj. Uslapovljen jc bil 1.1970, ko so se borili za to, da bi postali institucija. To jim do Janes, žal, še ni uspelo. Raziskovali naj bi nove, ncprever-jeneoblikečistega gledališkega izraza, hkrati pa so morali iskati svoj prostor. Idejno vodstvo si je želelo ambientalno-ritualno gledališče. Vse pobude pa so padlc v vodo: Glej na splavu na Blejskem jezeru, prostor v bivšcm Javnem kopališču, Velenje. Prve prcdslave so bile eksperimentalne, iskali so nov gledališki jczik znakov in moder-nistični pristop k dramski tcmatiki. V začetku nadaljujcjo izhodišče Pupilije Ferkverk Dušan. Jovanoviča, v ospredje stopi igralcc (Spomenik G, 1971). Podobno poskuša naslednje leto režiser Zvone Šedlbauer s predstavo Limite Milana Jesiha. Leta 1973 pomeni debiit generaciji mladih slovenskih dramatikov (Šeligo, Jesih, Jovanovič, Rudolf) in Glej postanc izrazito slovensko nacionalno glcdališče. Prcdstava Šarada ali Darja, ki jo je šeligo napisal za Polono Vetrih pa jc zadnja iz začetne Glejeve poetike. To je hkrati tudi prvi poskus vključevanja vidca v gledališče pri nas. Začasno zatišje delovanja prekine rcžiscr Vinko Moderndorfer lcta 1980 s prcdstavo Kralj Gordogim, kjer poskuša z režijo in igralci tckst čimbolj nadgraditi. Lela 1983 je ponovna prelonrmica s predstavami. Ela Edvarda Milerje (celotna predstava temelji na dveh igralcih), Rožnati trikotnik (Borštnikova nagrada 1983) in Summertime Vinka Moderndorferja. Glej je »preživel« zclo dinamično ustvarjalno obdobjc in daje svoj gledališki pečat Slovencem. Še posebcj je treba pohvaliti fanatizem, saj Glej še danes nima formalnega družbenega statusa; torej deluje kot društvo s samo cnim redno zaposlenim delavcem -upravnikotn. Na Republiškcm sekrcteriatu za kulturo so prcdlagali sistemsko rešitev svojega statusa. Postali naj bi produkcijska enota s priznanimi stroški in honorarnimi kadri. Letos so izdelali tudi novo celostno podobo gledališca in vključili sponzorje, da bi lahko normalno delovali. Kljub vsem finančnim in prostorskini stiskam so lani upri/orili pct premier, od tega dve koprodukciji in tri *premierske prcdstave, dobili pa so tudi noveg.i umetniškega vodjo Nevenko Koprivšek. Glej torej kljub težavam še zmeraj vztraja kot edino off- gledališče v našem kulturnem prostoru. NivesKHnc PROGRAM PRIREDITEV OB 20. OBLETNICI Petek, 12. oktobra ob 14. uri NA TVOJEM MESTU (YOU - THE CITT) Režija: Fiona Templeton Ncdclja, 14. oktobra ob 20. uri UKED. Režija: Iztok Tory Poncdeljck, 15. oktobra ob 21. uri ELA Režija: Edvard Miler Torek, 16. oktobra ob 18. uri 20 LET EG GLEJ Predstavitev monografije o EG GLEJ v knjigami Mladirvske knjige na Titovi 3. Sreda, 17. oktobra ob 21. uri LANC6ME Rcžija: TomažŠtrucl Četrtek, 18. oktobra ob 17 uri »KJE STANUJE ALTERNATIVNO GLEDALIŠČE« Okrogla miza. Četrtck, 18. oktobra ob 21. uri Družabno srečanje sodelavcev in pri jateljev EG GLEJ v Caleriji Equrna Srečanje bo otvoril koncert Godalnega kvar-teta Enzo Fabiani, ki bo izvedel godalni kvar-tct ]. Haydna Opus 54 No. 1. Sobota, 20. oktobra ob 20. uri BETONTANC: PESNIKI BREZ ŽEPOV Režija: Matjaž Pograjc Vse predstave (razen deloma Na tvojcm mestu -You The City in Pesniki brez žepov, ki bo v sta vbi Gimnazijo Poljane) bodo odigrano v obnovljenih prostorih EG GLEJ. (Vstop prost!) PROGRAM SEZONE1990/91 V OBNOVLJENIH PROSTORIH 1. S. Shepard: SUROVO/LJUBEZEN, rcžija Polona Sosič 2 B. Brecht: DER JASAGER, režija Matjaž Berger; DER NEINSAGER, režija Marko Peljhan 3. Betontanc: ROMEO IN JULIJA, režija: MatjažPograjc 4. Milan Jesih: SKLONJEN NADTE SPEČEGA, režija Edvard Miler Sponzorji: SM - Design center JUB Kemična industrija KZ Goriška brda Galerija Equma ŽG Slovenija KZ Vipava Papimica Vevče Gostišče Mrak Emona Mesna industrija Zalog Integral-ViatorMestnipromet RTVSlovenija MercatorLjubljanskemlekame Elektronabava Ljubljanski kinematografi Merx - Potrošnik Celje DICK TRACY, ki ga je Chester Gould ustvaril leta 1931, velja med zgodovinarji desete umetnosti (prim. Jacques Sadoul: PANORAMADE LA BANDE DESSINEE, Editions »J'ai lu«, Paris 1976) za najboljši policijski strip vseh časov, vsaj v svoji izvirni obliki, kajti v kas-nejših letih je Gould neuk-lonljivega junaka prestavil v dogajanje, ki ima bolj značilnosti znanstvene fantastike kot pa boja proti »klasičnemu« kriminalu. Ekranizacija Warrena Beattyja še zdaleč ni prva. Tracyja je na filmskem platnu najprej zaigral Ralph Byrd, ki je nastopil v serialih proizvodne hiše Republic Pictures: Dick Tracy (1937), Dick Tracy Returns (1938, Dick Trac/s G-Men (1939) ter Dick Tracy vs. Crime Inc. (1941). pri RKO-ju so leta 1945 posneli B-film Dick Tracy z Morganom Conwayem v glavni vlogi, kjer je bil glavni negativec Splitface (igral ga je Mike MazurkL ki se v vlogi starca v hotelu pojavi tudi v verziji VVarrena Beattyja). Temu filmu so sledili Dick Tracy vs. Cueball (1946) s Conwayem ter Dick Trac/s Dilemma (1947) in Dick Tracy Metts Gruesome (1947; glavni zlikovec Boris Kar-loff), v katerih je ponovno nas-topil Ralph Byrd Ta je istovlogo igral še v TV seriji Dick Tracy pri ABC TV v letih 1950-1952, do svoje smrti. Zatem se lik Dicka Tracyja pojavi le še v seriji TV risank, The Adventures of Dick Tracy,vletul961. O ekranizaciji Dicka 7fcacyja so kasneje razmišljali tudi režiserji kot Michael Laughlin, Richard Benjamin in VValter Hill. Pred približno petimi leti pa se je pričel za projekt zanimati VVarrenBeat-ty. Po dolgotrajnih pripravahse je Beatty lotil dela, pri čemer je bilo njegovo izhodišče, da vizuaini stil filrna ne sme odstopati od Goul-dovepiedloge. Okolisebejezbral odlične sodelavce: direktorja fotografije Vittoria Storara, scenografa Richarda Sylberta, montažerja Richarda Maksa, maskerja Johna Caglioneja Jr. in Douga Drexlerja, koreografa Jef-freya Hornadaya ter kos-tumografijnjo Mileno Canonero. Beattyju je njegov namen v celoti uspei scenografija deluje, kot bi bila preneSena neposredno s strani stripa na filrnsko platno, srečujemo se izključno s sedmimi osnovnimi barvami, ki jih je uporabljal Chester Gould, Storarova kamera deluje »kot v stvaritvah nemškega ekspresionizma«, maskerjema pa je uspelo prepričljivo oživiti DICK TRACY ZDA, 1990. Touchstone Pictures/Silver Screen Pnrtners PartnerslV. ReŽija:WarrenBeatty. Scenarij: Jim Cash, Jack Epps Jnr., po stripu Chesterja Goulda. * . ¦ Fotografija: Vittorio Storaro. Glasba: Danm/ Elfinan. Igrajo: VVarren Beatti/, Charlie Korsmo, Michael Donvvan 0'Donnell, Al Padno, Miuionna, VVilliinn Forsythe, Charles Durning. groteskne podobe Tracyjevih zločinskihnasprotnikov. Rezultat je učinkovit film, ki deluje sveže in "izvirno" v svojem vztrajanju pri dejanskem snemanju stripa kot takega, namesto da bi šlo za filmsko interpretacijo, kar sodos-lej počeli vsi Beattyjevi prcdhod-niki, ki so kdajkoli ekranizirali kak strip. Vsi glavni igralci so svoje vloge zgledno odigrali, VVarren Beatty (hkrati tudi producent in režiser) je naslovnega junaka sicer bolj zadržano interpretiral, zato pa blesti Al Pacino kot Big Boy, presenetljivo dobra je Madonna v vlogi Breathless Mahoney, enako tudi Dustin Hoffman kot Mufnbles, da ne omenjamo mnogjh dn igih, ki so ostali neraz-poznavni pod svojimi maskami (VVilliam Foisythe, James Caan, Henry Silva idr). Optični učinki Michaela LJoyda in Harrisona El-lenshavva so zelo kvalitetni, Stephen Sondheim pa bo s svojimi pesmimi, ki jih je napisal za ta filrn - »Sooner or Latcr (I Always Get My Man)«, »Moro«, »VVhat Can You Lose«, »Live Alone and Like It«, »Back In Busi-ness« - naslednje leto spomladi verjetno brez težav prišel v ožji izbor za nagrado Oscar; za duhovitedialogestazaslužnajim Cash in Jack Epps Jr. (čeprav je v odjavnišpici kot »specialconsult-ant« naveden scenarist Bo Goldman). DICKTRACY je tretji film, ki ga je VVarren Boatty rožiral: pred tem je posnel komedijo NEBESA LAHKO POČAKAJO (Heaven Can VVait, 1978; korežiser Buck Henry; distr. Zeta film) in zgodovinsko dramo RDrci (Reds, 1981; distr. Indeks aim). Primerjavi z BATMANOM (1989) Tlma Burtona se ni moč izogniti, saj sta oba filma visokoproračunska, ambiciozna izdelka in obema je služil za pred-logo klasičen ameriški strip. DICKU TRACVJU sicer ni uspelo ponoviti BAT-MANOVEGA neverjetnega finančnega rezultata (njegov kumulativni B.O. izkupiček na ameriško/kanadskem tržišču znaša »le« okoli 104,000.000 dolarjev, kar je manj od polovice BATMANOVEGA iztržka), menim pa, da v drugih ozirih prekaša svojega tekmeca, da je zabavnejši in bolj domišljen. Kot celota je DICK TRACV verjetno eden izmed najbolj uspelih fil-mov sploh, karjihje doslej nastalo pod vplivom ameriške popularne umetnostL Igor Kernel SPOREO LJUBLJANSKE KINOTEKE Torek, 16.10. 90 NEKATERI SO PRrTEKLI (SOME CAME RUNNING), ZDA, 1959. Režija: Vincente Minneli. Glav. vl.: Frank Sinatra, Dean Martin, Shirley MacLaine, Arihur Kennedy, Martha Hyer, Nancy Gates (v barvah). | Sreda, 17.10. 90 | BISTRE GLAVE (BLOCKHEADS), ZDA 1938. Režija: John G. Blystone. Glav. vf.: Stan Laurel, Oliver Hardy, Bill Gilbert, Minna Gombell.PatricJa Ellis, James Rnlaysone. DIVJE ORHIDEJE (WILD OR-CHIDS), ZDA, 1929. Reaja: Sidney Franklin. Glav. vl.: GretaGarbo, Levis Stone, Nils Asther. | Četrtek, 18.10.90 | POLNOČNA ČIPKA (MIDNIGHT LACE), ZDA, 1960. Režija: David Miller. Glav. vl.: Doris Day, Rex Har-rison, John Gavin, Myrna Loy, Roddy McDovvall, Herbert Marshall, John VVilliams, Natasha Parry (v barvah). r Petek, 19.10.90 | DIVJI MESIJA (SAVAGE MES-SIAH), Vel. Britanija, 1972. Režja: Ken Russell. Glav. vl.: Dorothy Tutin, SoottAnthony, Helen Mirren, Undsay Kemp (v barvah). | Sobota, 20.10. 90 | ZGODBE O GREHU, L-IL (DZIEJE GRZECHU), Poljska, 1975. Režja in scenarij: Walerian Borowczyk. Glav. vl.: Gražyna Dlugolecka, Jerzy Zehfc, Olgierd Lukaszewcy, Roman VVilhot-mi (v barvah). ! Nedelja, 21.10. 90 | DOKTOR DETEKTIV (A CASE OF MURDER), ZDA 1972. Režja: Blake Edvvards. Glav. vi.: James Coburn, Jennifer O'Neill, Pat Hingle, Skye Aubrey, Dan O'Herlihy (v barvah). l Ponedeljek, 22.10. 90 | ZLATA MRZLICA (THE GOLD RUSH), ZDA, 1925. Scenarij, režija, glasba: Charles ChapSn. Glav. vl.: Charies Chaplin, Georgia Hale, Mack Swain, Tom Murray. | Torek, 23.10.90 | PREVARANTl (LES TRICHEURS), Francija, 1958. Režija: MarcelCame. Glav. vl.: Jacgues Charrier, Pascale Petit, Andrea Partsy, LaurentTerzieff, Jean-Paul Belmondo, Dany Saval, Pierre Brioe. | Sreda, 24.10. 90 | HUDIČEVA LUTKA (THE DEVIL DOLL), ZDA 1936. Režija: Tod Brovvning. Glav. vd.: LJonel Barrymore, Maureen 0'Sullivan, Frank Lavvton, Henry B. VValthall, Rafaela Ottiano, Graoe Ford, Arihur Hohl. OKLEPNICA POTEMKIN (BRONENOSEC POTEMKIN), Biseri za ogrlico UMETNOST RAZBIJANJA KONVENCIJ Sobota, 20.10.1990 ZGODBE O GREHU, I.-II. (Dzieje grzechu) Petek, 26.10.1990 POCESTNICA (La Mai^e) (glej sporcd) Pneden je VValerian Borowczyk, porno-poet« poljskega rodu, pričel sncmati igrane erotične celovečerce, je študiral slikarstvo na akademiji v Krakovu, bil eden od najbolj znanih poljskih avtorjev plakatov (delal za Filtn Polski) in zaslovel kot zelo uspešen ustvarjalec kratkih animiranih filmov, za katere je prejel številne nagrade; leta 1958 se je presdil v Pariz. Tudi njegov prvi celovečerec, Le Theatre de Monsieur et Madame Kabal (1967), je animiran, precej okrutno in sadistično obarvan ler hkrati posmchljivo-ironičen. Igrana celovečerca ZGODBE O GREHU, L-II. DEL (oziroma POVEST GREHA, kot se je glasil slovenski naslov, pod katerim je ta film v letih 1976-1983 imela v distribuciji VESNA) in POCESTNICA sta značilna primera Borowczykove ustvarjalnosti po letu 1967, ki je postala izključno erotično naravnana. Njegovi filmi so po svoji tematiki izrazito provokativni, po svoji kompoziciji inventivni, posamični kadri pa nosijo pcčat režiserjevega slikarskega estetskega čuta. Scenarij za POVEST GREHA je nastal po romanu Štefana Žromskega iz leta 1908. Govori nam o Evvi, prepnostemu dekletu, ki se smrtno zaljubi v prevaranta, postane žrtev izsiljevanja in spletk, zabrede v prostitucijo in kriminal ter tragično konča, da bi svojemu ljubemu rešila življenje. POVEST GREHA je Borowczyk posnd v svoji domovini, nato pa se je iz Poljske spet vrnil v Pariz, kjer je režiral POCESTNICO, s Sylvio Kristel (EM-MANUELLE) v vlogi prostitutke Diane. Za predlogu je Borowczyku služilromanAndrePieyreadeMandiarguesa,sicereneganajboljvidnih prcdstavnikov francoske libertinsko-perverzne-dekadentne literature 20. stolcija; zgodbo PLIMA (La Maree) istega pisatclja je režiser že leta 1974 uporabil za osnovo 1. epizode svoje erotične drame/omnibusa NEMORALNE ZGODBE (Contes immoraux). Borowczykovi filmi za svoj čas pomenijo svojevrstno pričevanje o prevratniškem duhu svobode, ki ga ta režiser zagovarja v svojih delih, POVEST GREHA in POCESTNICA pa to staliče zgledno ponazarjata. Od preostalih Borowczykovih filmov smo pri nas videli še BLANCHE (1972; samo naTV),NEMORALNEREDOVNICE(L'intemodiunconvento,1977) inLULU(1980). I.K. Prizor iz POVESTIGREHA, erotomanske vizije Waleriana Borowczyka: nemočna Ewa (Gražyna Dlugolecka) v krempljihhudobnežev. ZSSR, 1925. Režija: Sergej M. Ejzenštejn. Glav. vi.: A. Antonov, V. Barski, G. Aleksandrov, I. Bobrov. 1 Četrtek, 25.10. 90 | URE OBUPA (THE DESPERATE HOURS), ZDA, 1955. Režija: VMiam Wyler. Glav. vl.: Humphrey Bogart, Fredric March, Martha Scott, Arthur Kennedy, Gig Young, Dewey Martin, Mary Murphy, Robert Middleton. | Petek, 2& 10.90~ l POCES7NICA (LA MERGE), Fran-dja, 1976. Scenarij in režija: VValerian Borowczyk. Glav. vl.: Sylvia Kristel, Joe Dallessandro, MireiBe Audibert, Denis Manue*, Andre Falcon (v bar-vah). ! Sobota, 27.10.90 | MR. DEEDS GRE V MESTO (MR. DEEDS GOES TO TOWN), ZDA, 1936. Režija: Frank Capra Glav. vl.: Gary Cooper, Jean Arthur, Lionel Stander, George Bancroft, Ruth Doi> nelly, Margaret Seddon, Raymond VValbum. | Nedeija, 28.10. 90 | PARMSKA KARTUZUA (LA CHARTREUSE DE PARME), Fran-cija, 1947. Režija: Christian-Jaque. Glav. vl.: Gerard Phifipe, Renee Faure, Maria Casares, Luden Coedel, Louis Salou, Aido Sitvani, Louis Segnier. | Ponedeljek, 29.10.9(J | LUČIVELEMESTA (CrTY UGHTS), ZDA, 1931. Scenarjj, režija, glasba: Charies Chaplin. Glav. vl.: Charles Chapiin, Virginia Cherrll, Hany Myers. | Torek, 30.10.90 | ROMEO IN JULJJA (ROMEO AND JUUET), Vel. Britanija, 1968, Režija: Franco Zeftirelli. Glav. vl.: Leonard VVhiting, Olivia Hussey, Michael York, John McEnery, PatHeywood, Milo O'-Shea (v barvah). l Sreda, 31.10.90 | ZGODBA O LOUISU PASTEURU (THE STORY OF LDUIS PASTEUR), ZOA 1936. Režja: VViliam Dielerle. Glav. vl.: Paul Muni, Josephine Hutchinson Anita Louise, Akim Tamiroff, Donald Woods, Fritz Lsiber. TATOVI KOLES (LADRI Dl BICICLETTE), ItaSja, 1948. Režija-Vit-torb De Sica. Glav. vl.: Lambeito Mag-giorani, Enzo Staiola, Lianella Carell, Bena Altieri, Giuio Chiari. Prosimo občin^tvo, da ne zamuja predstav. Kinoteka si pridržuje previco do spremembe programa. CANKARJEV DOM FILM-ART-FEST se bo od 22. do 31. oktobra odvijal v Cankarjevem domu, s predstavami ob 18.00 (Kosovelova dvorana) in 20.30 (Linhartova dvorana). 22.10. ob 20.00 bo oivoritev prireditve s projek-cijo nemega filma ROKE KVIŠKU (Hands Up, 1926), režija Clarence Badger, v glav. vl. Raymond Griffith. Komedija, katere dogajanje je postavljeno v čas ameriške državljanske vojne in ki ¦ jo je po kvaliteti moč primerjati z GENERALOM (1926) Busterja Keatona; obenem bo izvima glasbena spremljava škotskega glasbenika Adriana Johnsona, ki bo v ži vo nastopil s svojim ansamblom. 23.10. ob 20.30 bo na sporedu francoski HRUP IN BES (De bruit de de fureitr, 1987), peti film režiserja Jean-Claude Brisseauja (Cannes 88), v glav. vl. Bruno Cremer, Frangoise Negret, Vincent Gasperitch. 24.10. ob 18.00 se bo pričela Retrospektiva EricaRohmerja s filmom PAULINE NA PLAŽI, (Pauline a laplage, 1983), igrajo Amanda Langlet, Arielle Dombasle, Pascal Greggory. Ostali Roh-merjevi filmi bodo predvajani v naslednjem zaporedju: 26.10. ob 18.00 NOČI POLNE LUNE (Les Nuits dc la plei/ie Lune-, 1984), glav. vl. Pascale Ogier, Fabrice Luchini, Tcheky Karyo; 27.10 ob 18.00 ZELENI ŽAREK (Le Rayon vert, 1987), glav. vl. Marie Riviere, Rosette, Beatrice Romand in 28.10. ob 18.00 ŠTIRI MIRABELLINE AVANTURE (4 aventures de Reinette et Mirabelle, 1986)-epizode»L'HeureBleue«, »Le Garfon de Otfe«, »Le Mendiant, la Cleptomane, l'Arnaquese« in »La Vente du tableau«; glav. vl. Joelle Mique (vloga Reinette) in Jessica Forde (kot Mirabelle). 24. 10. ob 20.30 bomo videli PAPIRNATO MASKO (Paper Mask, 1990) režiserja Chris-topherja Morahana (V. Britanija, Cannes '90), glav. vl. Paul McGann, Amanda Donohoe, Bar-bara Leigh-Hunt. 25. 10. ob 20.30 je predviden VLAK SKRIV-NOSTI (Mystery Train, 1989) Jima Jannusha (ZDA, Cannes 89), s tremi epizodami - »Far from Vokohama« (glav. vl. Masatoshi Nagasc, Youki Kudoh, Screamin' Jay Hawkins\ »Ghost« (Nicoletta Braschi, Elizabeth Bracco, Sy Richardson) in »Lost In Space« (Joe Strummer, Rick Aviles, Stevc Buscemi). 25.10. ob 20.30 bo zahodnonemški FILOZOF (Der Philosoph, 1988), scenarist in režiser Rudolph Thome, glav. vl. Johannes Herschmann, Adriana Altaras, Friederike Tiefenbacher, Claudia Matschulla. 27. 10. ob 20.30 bp predvidoma predvajan ameriški film ZLOČINI IN PREKRŠKI (Crimes and Misdemeanors, 1989; distr. Croatia film) režiserja Woodyja Allena, glav. vl. Caroline Aaron, Alan Alda, Woody Allen, Claire Bloom, Mia Farrow, Anjelica Huston, Jerry Orbach, Mar-tinLandau. 29.10. ob 20.30 bomo videli SWEETIE (Astralija, 1989)režiserke JaneCamnion,glav. vl. Genevieve Lemon, Karen Colston, Tom Lycos. Za konec sta predvidena še dva f ilma iz tekmovalnega sporeda letošnjega Cannesa: TAXI BLUES ZSSR/Francija, 1989), režija Pavel Longuine, glav. vl. Piotr Mamonov, Piotr Zaitčenko; film je v Cannesu prejel Zlato palmo za režijo, na sporedu bo 30.10. ob 20.30. Dmgi pa je UHO (Ucho, ČSSR, 1970), rcžija Karel Kachyna, glav. vl. Jirina Bohdalova, Rados-lav Brzobohaty; ta film je bil 20 let prepovedan in je letos prvič javno prcdvajan. Mi tia bomo vidcli 31. 10. ob 20.30. LJUBLJANSKI KINEMATOGRAFI V čotrtek, 4. oklobra je bila v kinu UNION slovcsna premiera DICKA TRACYJA (poscbcj obdelan v tcj štcvilki TRIBUNE). Naslcdnja slovesna prcmicra bo predvidoma 27. oktobra in sicer bo lo film GOODFELLAS (1990: dislr. Wamcr Bros./Bcograd filin), rcžija Martin Scor-sese, glav. vl. Robert DcNiro, Ray Liolt;:, Joc Pesci; «rc za prikaz mafijskesia pod/.cmlja v Nevv Yorku v lelih 1955-1980. Film jc lctos v Bcnetkah prcjcl Srebrnega leva za reži jo, Nagrado filmske kritike (ex aequo) in Nagrado uradnega spon-zorjafestivala. Ostali filmi so na sporcdu v drugi polovici ok-tobra: Komuna - po uspcšnici ČEDINO DEKLK (Pretty VVoman, 1990) Garrya Marshalla bo na sporcdu ZADNJI ODCEP ZA BROOKLVN (Last Exit to Brooklyn, 1989) Ulricha Edcla. ki jc bil siccrpredvidcn žc za scptcmbcr. V UNIONU bo po DICK TRACYJU najvcrjelncjc na vrsli ŠE 48 UR (Another 48 Horus, 1990) VValterja Hilla, glav. vl. Eddie Murphv, INick Nolte. V MINI-KINU sc bo i/ BEŽIGRADA prcsclil ŠOFER GOSPODIČNE DAISY (Drivin« Miss Daisy, 1989) Brucea Beresforda, na VICU pa lahko pričakujemo GORILE V MEGLI (Goril-las in the Mist, 1988) rcžiserja Michacla Aplcda, biografsko pripovcd o primatologinji dr. Dian Fos-sey, s Sigourney Weavcr in Bryanom Brovvnom v glav, vl. icr ZGODBE S TEMNE STRANI (Taleš from the Dark Side), rcžija John Harrison, glav. vl. Dcborah Harry, Christian Slatcr, Rae Dawn Chong. V ŠIŠKO po BOLNIČARJIH NA KOLESIH(Paramedics, 1988,režijaSiuartMar-golin, glav. vl. Gcorge Ncvvbern, Christophcr Mc Donald, Elainc Wilkes) prihaja indonczijski ac-tioner AMERIŠKILOVEC (American Hunter, 1988), režija Arizal. glav. vl. Chris Mitchum. I. K. BIŠtVENE SPREMEMBE PRI ŠKUC-OVIVIDEOTEKI Kot so Jaiiko rcdni obiskovalci 2c opa/.ili. .so sc pri Videolcki ŠKUC odločiii spremcniti svoj lbnd filmov na Jcasetah in s tetn bi«tvcno prcusmcriti svojo ponudbo in poslovanje. Dosedanji fbnd filmov, ki je bil žanrsko zelo raznolik in tudi dokaj kvaliteten, a so v njem kljub težnji po kvaliteti prevladovali filmi najnovejše (predvscm scveda ameriške) proizvodnje, so sc odlocili skrčiti za več kot polovico. Tako so se vmili k svojemu začetku inosnovncmu natnenu -nuditi Ijubiieljcm filma predvsem kvalftetna, vcčinoma umctniška dela, filme, ki v zgodoviai scdmc umctnosti ros nekaj pomcnijo in je njihov (večkratni) ogled šc kako priporočljiv. Ob zbirki takoimenovanih »kla&ikov« nameravajo pri Videoteki ŠKUC posebno po^omost nameniti našemu Hlmu. tako slovenskemu kot jugos-lovanskcmu m po boscdah Joška Pajer ja, vodjc GalerijeŠKUC* tudi domačim vidco stvaritvam in projektom. Tako je najbr/ vsem jasno, da to ne bo še cna vidcotcka v mno/ici. ki ponuja najnovejše svcto\nc uspcšnice ln neuspcšnice. Vsi, ¦ki jih zanima lc najbolj svc/c na vidcu (pa Čc je to film ali nc), bodo morali taksno blago iskali drugje. Omcmii vclja, da v scdanji fond spadajo tako nemifilmimojstrov koi.soChaplin, Kcaton, Lang, kottudi»klasični«filmiForda. HitchtocKaJ.cana ... in vcllkonovejši - serijafilnKK o Janicsu BonJu - pa tudi najbolj »svete« /ade\i' \c smemo \\i pozabiti na njihovo glasbeno vidcotcko, ki ob^cga čez peldeset naslovov koncertnih po.snelko\r ali celovečemib filmov znanih izvajalcev. Toliko na httro o sprcmembi, ki bo opazna tudi "v tej rubriki. Še naprej bomo namreč sprcmljali filmski fond Videoteke ŠKUC, le da bo od scdaj več govora o znanib (ali malo bolj znanih kot dosedaj) filmih. Zagovarjamo namreč omenjeno izobraževaino in Ijubiieljsko usmeritev, predvscm ker zdajšnji fond ob kinotečnih filmih, torej tistih, ki jih ima tudi Jugoslovanska kinoteka in si jih lahko ogledate tudi v Klnoteki) obsega tudi filme, ki nikoli niso bili predvajani v naših kinih in jes njihov ogled na teieviziji ali na videu edina možnost za spoznavanje z njimi. Daospoznavanju; s slovensko in jugoslovansko filmsko dediSčino sploh ne govorimo. To bi morali takorekoč nujno;; poznati vsi, kijih film zanima inzdaj se možnosti /a to večajo. Miran Koritnik Se prejšnji teden smo si v Galeriji ŠKUC lahko ogledali razstavo in performance Društva za zaščito norosti. Pa ne, da smo lahko videli samo fotografije z portreti norcev. Presenetili so nas s kolaži, instalacijo in nenazadnje tudi s »perfor-mance«. Komajda so nas iz-tirili, že je prišel v galerijo Ademir Arapovič, 29-letni Sarajevčan, ki je do sedaj razstavljal v Zagrebu, Sarajevu, Osijeku, Dubrov-niku, Pnjepolju, Mostarju in sodeloval v kolektivnih razstavah. Ademir je že v času svojega študija na akademiji uveljavil svoj stil. Začel je z risbami na srebrnem papirju, nato s skulpturami iz stiroporja in lesa, ki jih je prekril s srebrno barvo in zlatimi lističt. »Tako risbe kot skulpture nastajajo prvenstveno z negativnim postopkom z redukcijo površine v beli barvi ali fizičnim odstranjevanjem 'presežka' materiala, delov lesenih pred-metov.« (Antun Maračič) Tudi skulpture, ki smo jih lahko videli v ŠKUC-u, so narejene v tem kontekstu. Predvsem je značilna njegova skladnost s Galerija ŠKUC BREZNASLOVA razstava skulptur prostorom, v katerega je postavil popolnoma zreducirane oblike, ki so izredno učtnkovite. Skulpture je skrčil na popoln minimum v pros-toru, a s tem oblikoval in dosegel popolnoma nasproten učinek od pričakovanega. Preseneti nas, tudi sami postanemo del dela. Mogoče je še najbolj izrazita skulptura iz stekla na podstavku. Ko se ji približujemo, vidimo svoj odsev, zrcalno sliko, hkrati pa je ta podoba prosojna (na fotografiji). Učinek je paradok- salen. Ves prostor se naenkrat znajde v skulpturi sami, z nami vred. Torej smo vsi del tega. Poseben primer zreducirane oblike oz. fome je visok siv podstavek, ki ima na vrhu v vogalih majhne bele kamne. Dobesedno vznemiri nas ta prazen prostor kot da ni ničesar, le ti majhni beli kamni... Barve, ki jih uporablja, sta bela in siva. V eni od skulptur pa je uporabil tudi tekočino -mleko - na podstavku, kjer se prostor razteza *. dvema režama v globino. V prvi veliki prostor je Ademir pcstavil bel okvir v obliki kvadrata, z zavihanim robom. Torej spet bela barva, čista, preprosta forma in oblikovanje prostora, vživljanje v pros-tor, čemur bi lahko rekli tudi arhitektonsko preoblikovanje. Vsekakor zanimiva razstava, ki ni stereotip-na, v kateri tudi sami sodelujemo, nikakor pa nas ne pušča neprizadete. Priporočamo ogled! Nives Klinc antičevske vislice IvoAntič: w GALGENHUMOR, ANTICEVSKE VISLICE, Da se takoj razumemo: Ivo Antič ni »od včeraj«. O tem pričajo pesniške zbirke, ki se jih je nabralo že kar precej: Trava (1977), Hekatomba (1980), Trizob (1984), Bič nad obalo (1987), Epitafi (1987), Krvava trava (1988) ter enako število konkretističnih izdaj: Konkalbum (1982), Shizo(s)trip (1983), Abecedarium (1984), Rat - art (1986), Čele - kulak (1987) in Bangbig (1988). Če se še tako sprenevedamo, moramo priznati, da gre za precej bogat in nenavaden opus. Na eni strani šest pesniških zbirk, napisanih v čistem lirskem jeziku, zdaj v prostoverzni dikciji brez kakršnihkoli interpunkcij in drugič v urejeni vezani besedi, kjer prevladujejo klasične pesniške forme (balade, romance). Na drugi strani pa šest konkretističnih knjižnih izdaj z obilo tako obešenjaške kritičnosti kot tudi kritične obešenjaškosti. Najnovejša knjiga Iva Antiča združuje oboje. Torej, gre za konglomerat pesniške zbirke in konkretistične knjige, za združitev obeh glavnih smeri Antičevega ustvarjanja, zaradi česar je fabulativni ustroj precej širok, saj sega od srednjeveških avanturis-tičnih prigod in balad do aktualističnih dnevno- političnih aforiz- mov, epitafov in epigramov. Knjiga je razdeljena v šest blokov, katere začenja prolog (Galgen(h)umor) in končuje epilog (Ples nad obalo). Prvi blok nosi isti naslov kotknjiga (Galgenhumor) in prinaša deset pesniških produktov, polnih ironije in sarkazma, pisanih v urejeni verzni obliki s tekočim ritmom in izrazitom nabojem obešenjaške kritičnosti, ki se stopnjuje še v druge.n, tretjem, četrtem in petem bloku, s tem, da je drugi blok napolnjen z žgečkljivo vsebino (Ljubezenske popevke), ki preraste v kritično obešenjaškost. Šesti blok prinaša deset epitafov napisanih v trokitičnih štirivrstičnicah: »Mož imel je silen plan: /snov za sto in en roman./ Vse je skrčil v eno stran,/ zadnji stavek - nekončan. Ta je na zahtevke urednika/ svojo knjigo tisočkrat popravil./ Naposled z rokami urednika,/ sebe pa s kravato je zadavil. Dane Penzelj je bil slikar,/ ki je A. Humanista slikal./ Modelu ni bila všeč ta stvar,/ pa je mojstra s kolom zlikal." (Osmi akt: Apeli in čevljarji, str. 47). Zenobesedo, trd in kruthumor, poln grotesknosti in satiričnosti, ki se na trenutke prelevi celo v cinizem, prinaša užitkarsko branje, branje, pri katerem ne vemo več, kaj je pravzaprav tragično in kaj komično. Tadej Čater BukowsKI ni oiKoB im^ iwnena napisati kr^igo, kskržna j« tbkrat pfad rtamir amp&k fid dobra p)ač^a, «9ka| ne? Hwman MaiHer J? pjsai oaro^e w tekste, Bul»W9kww tega n( bfto trebak Vse, kar naptže, se v fcipu razproda. P^dc^nc je 9 h? Knjfgo. Potqvar^a pp Lvr fa ravno zar«di te življenjskostl je treba k^^oprobfaa, Pravzapmv nftl ne prebratt, treb^ jo |e dožtvetf (nfckateri so s& Jd naučiK ceto rw pwrt^t), TudJ zanadi t&ga je murphok>gi|a »arasla« v Sfrok prostor spozna.ij, ki opteuje|o nd^rdfndrt^jv© 2ako»6 Narave. C^o sam prerofc Mqrphy bj wj zime^^n, oabffc«ral dptoq$n-. spomini SPOMINI NAJVZTRAJNEJŠEGA ATENTATORJA NAJOSIPA BROZA T I T A NIKOLA KAVAJA, nekdanji oficir JLA in član emigrantske Srbske narodne odbrane, je svoje spomine napisal v ameriških zaporih. V spominih nadrobno opisuje poskuse atentatov na Josipa Broza Tita zaradi katerih je - nenazadnje - dobil tudi 45 let zapora. Kavajine spomineje prva objavila Srpska reč, glasilo Srbskega gibanja za obnovo, Tribuna pa jih v nekoliko skrajšani verziji povzema. 2. del. Helikopterji so odleteli... V poznih nočnih poročilih so končno sporočili, da bo Broz obiskal predsednika Kennedija 17. oktobra v VVashingtonu. Ure niso navedli. Pogovorili smo se o položaju. Srbin je bil za to, da zjutraj odidemo v VVashington. Samsem bil proti temu, saj bi v VVashingtonu imel manj možnosti za akcijo, predvsem zaradi demonstracij in še strožje kontrole. Dragiša je žaloval za mitraljezi, saj bi z njimi zlahka sestrelili helikopterje. Nazadnje smo se zmenili, da bomo ostali v VVilliamsburgu vse dotlej, dokler bo tu tudi ta komunistični gangster. 17. oktobra smobili zgodaj pokond. Po zajtrku v restavraciji smo z nestrpnostjo poslušali jutranja poročila. Dragišča ni slišal ničesar o Titu. Šele ob devetih smo krenili v mesto in se ustavili pred restav-racijo v centru. Iz avtomobila smo opazovali položaj. Jugoslovanskih udbašev ni bilo videti. Verjetno so okoli svojega gospodarja. Odločil sem se, da bom preveril varnostne ukrepe. Na "duhovnika" bodo verjetno manj pazili. Napotil sem se proti zgradbi, v kateri je prebival. Zaustavil me je miličnik in me napotil v drugo smer. Opravičil sem se mu. Hodil sem po cesti. Dragiša je hodil za mano, Srbin pa je bil še bolj zadaj. Mesto je oživelo, nenadoma pa so se zaslišali znani helikopterski zvoki. Dik-tator Broz je odhajal na obisk h Kennediju, prvemu ameriškemu predsedniku, ki ga je hotel sprejeti. Ne vem, zakaj bi to koris- tilo Kennediju, vem ;pa, zakaj ga je potreboval Tito. Ostal je brez denarja, potreboval je nove milijarde dolarjev. Ali vedo to ameriški davkoplačevalci? Ob enih so z dvorišča rezidence zločinca in morilca Tita odleteli trije helikopterji. V enem je bil tudi on, ki ga sledimo že od Mexico Citija. Če bi pred-videli takšen položaj in pripravili primer-na sredstva, bi ta vila letela v zrak, skupaj s tistim komunističnim gnojem. Brezup-no smo opazovali odhajajoče helikopterje in nislno vedeli, kaj je treba storiti. Odločili smo se, da bomo tu ostali vse dotlej, dokler bodo vihrale jugoslovanske zastave, saj se lahko co pseto celo vrne. Ko so pred nočjo spustili jugoslovansko zas-tavo, smo odpotovali v VVashington, kamor smo prispeli po polnoči. Pred Belo hišo je bilo mirno. Na bližnjih pločnikih ni bilo nikogar. Srbin je glasno razmišljal: - Kavaja, preskočimo to ograjo, morda bomo imeli srečo in naleteli na tega moril-ca srbskega naroda. Tu nihče ne straži, ker ne pričakujejo, da bo kdo želel tvegati. Malce sem razmislil in mu odgovoril: - Srbin, mislim, da je celoten kompleks pod kontrolo, ki je ne vidimo. Ujeli bi nas že na sami ograji. Srbin je že obupaval in klel vse, kar mu je prišlo na misel, še posebno pa Ken-nedija, ker je povabil Tita, tega morilca. Osemnajsti oktober smo preživeli v VVashingtonu. SPšali smo, da bo Tito od-letel v Californijo, ne pa tudi, kdaj namerava odleteti. Demonstradj ni bilo nič več. Kljub temu, da smo živeli skrom- Fotodokumentacija Dela no in malo rabili, nam je začelo primanjkovati denarja. Klical sem v Chigaco, vendar so se me v upravi Srbske narodne odbrane izogibali, nihče ni hotel govoriti z mano, kaj šele posoditi nekaj denarja. Dragiša je poklical Arsh Marsho Smith v Dallas, staro znanko z univerze, s katero sta sodelovala na protikomunis-tičnih demonstradjah. Opisal ji je naše težave in ta je obljubila, da bo že naslednji dan prinesla denar. Dragiša je izvedel, da Tito ne bo letel v Calif ornijo, saj je močno prehlajen. V okolid Washingtona je obis-koval nekaterebogataše, nato pa bo odšel v New York. Izvedel je tudi, da nas agenti FBI iščejo skoraj vsak dan v stavbi Srbske narodne odbrane. Pojavile pa so se tudi govorice, da sva z Dragišo aretirana. O Srbinu pa niti besedice. Zgodaj zjutraj nas je zbudila ta čudovita ženska Marsha Smith iz Tek-sasa. Držala je besedo in prinesla denar. Prepričan sem, da je Dragišo ljubila in pričakovala, da bo ta ljubezen prerasla v resno zvezo. Po zajtrku smo vrnili sposojeni avtomobil in se zmenili, kaj bo kdo počel. Z Dragišo sva se odločila, da greva v New York in skalpirava Tita. Srbin pa je obupal in se je vrnil v Chicago. Marsha se je že predhodno vrnila v Tek-sas. Dragiša je vzel Srbinovo "camero", če bi jo morda potreboval Mile Radovanovič, ki je napovedal prihod v New York. Čez eno uro smo že bili v New Yorku. Z Dragišo sva odšla do Miča Radenkoviča, njegovega kolega iz ameriške vojske, kateremu je Dragiša zaupal. Zelo se je naju razveselil, saj je -tako kot vsi drugi - mislil, da sva zaprta. Mičo naju je obvestil, da so v New Yorku vsakodnevne demonstracije, odkar jeTito prispel v Ameriko. Demonstrirajo pred komunističnim jugoslovanskim kon-zulatom in pred hotelom Astorija, v katerem bo, po novicah sodeč, bival Tito. Pri tem srbskem patriotu sva živela ves čas Titovega bivanja v New Yorku. Dragiši so po telefonu sporočiJi, da je Mile Radovanovič odpotoval iz Chicaga v VVashington, kar je pomenilo, da je poletel v New York. Moral je nekako zabrisati sledi, saj je v tistem času vsaj polovica uslužben-cev Srbske narodne odbrane delala za FBI. Kar je tudi pomenilo, da želijo Brozu rešiti glavo. Ker smo vedeli, da nas iščejo, nismo mogli stati več ur na cesti in čakati, da se ta razbojnik prikaže. Zato smo se zmenili, da naju bo MiČo poklical takoj, ko bodo pred hotel Astorija začeli pos-tavljati policijsko ograjo. Tito je prispel v New York 23. ok-tobra, tistega dne je prišel tudi Mile Radovanovič. Pogovorili smo se o novonastalem položaju. Mile je potrdil, da se je ves komunistični gnoj, skupaj s svojim gospodarjem, nas-tanil v 25. ali 35. nadstfopju hotela Astorija. Hotel pa je bil močno zaščiten, saj je več tisoč srbskih emigrantov, an-tikomunistov demonstriralo pred hotelom pozno v noč. Tito zahteva večjo zaščito Vsako uro so prihajale novice o dogodkih v New Yorku. Titovi udbaši so se sprehajali po newyorških ulicah tako kot v VVilliamsburgu. Srbski četniki in domol-jubi so jih tepli takoj, ko so jih prepoznali. Pretepli so tudi komandanta Titove garde generalpolkovnika Milana Žežlja. Ameriški policaji so ga rešili. Tito je zatem protestiral pri newyorškem županu in zahteval večjo zaščito. Tito je menil, da bi morala policija imeti avtomatsko orožje. Župan pa mu je odvrnil, da zaradi njega ne bodo spreminjali pravil in tradicije. Newyorška policija je bila naklonjena demonstrantom. Tito pa je kasneje kljub vsemu dobil okrepitev, 150 agentov iz Washingtona, ki jo je verjetno zahteval od Kennedyja. To nas ni preveč razburjalo. Upali smo, da bo ta veliki strahopetec vsaj enkrat zapustil bunker v hotelu Astorija in se sprehodil. Šele 25. oktobra smo dobili izredno priložnost. Šli smo ven in zasedli svoja mesta. Oblečen sem bil, tako kot prej, v obleko duhovnika. Ustavil sem se v aveniji blizu hotela. Mile in Dragiša sta bila v bližini. Okrog je bila množica policajev na konjih in motorjih. Še več pa je bilo detektivov v dvilu. Konjenica je preganjala ljudi na pločnik. Opazil sem tri limuzine, obkrožene s policisti na motor-jih, s temnimi stekli, skozi katere ni bilo moč ničesar videti. V eni izmed teh limuzin je bil tudi Tito z ameriškim zunanjim ministrom, v ostalih pa Titova oproda. Vozili so hitro. Postalo je jasno, da je zločinec ušel. Slišali smo tudi, da sta dva srbska mladca, ki sta delala v hotelu, prišla do Titove rezidence, vendar so ju ameriški policaji poslali ven. Če bi ju našli Titovi udbaši, bi bila že pokojna. Pa še orožja nista imela. spomini Tito, največji zločinec v Jugoslaviji, je odšel iz New Yorka 25. oktobra z ladp, ne da bi dobil zasluže/io kazen. Takratni ameriški predsednik je storil vse, da bi ga zaščitil, čeprav je dobro vedel, kakšne sorte je. Ceprav je ohranil eno komunis-tično glavo, mu je niso šteli v dobro. Komunisti so mu samo mesec kasneje vzeli življenje v Dalasu. Dragiša in Mile sta po Titovem odhodu odpotovala v Chicago. Ostal sem v New Yorku pri Miču, saj sem moral poskrbeti za orožje. Pištole sem stlačil v večjo torbo in se odel v duhovniško obleko. Mičo me je odpeljal do avtobusne postaje na Manhattnu, od koder sem z avtobusom odpotoval v Paterson. Tito, ta komunis-tična zver, mi je tudi tokrat ušel... Sprejem za Milovana Djilasa Srbski antikomunisti so poznali Milovana Djilasa že iz vojnih časov. Bil je med netilci vstaje v Črni gori. Črnogorski komunisti so se že ob začetku vojne ločili od črnogorskih nacionalistov, saj so se izogibali bojev z okupatorjem. Komunisti so zbirali orožje in se pripravljali na drug spopad s Črnogorskimi veljaki. Zlorabili so zaupanje ljudi, v začetku leta 1942 ujeli okrog 400 uglednih Črnogorcev in jih ubili. Zakopali so jih v jamah v bližini Kolašina. Milovan Djilas in njegov pomočnik Moše Pijade sta ukazala, naj nad temi grobovi postavijo napis "Pasje pokopališče". Milovan Djilas se je s Titom razšel 1953, ko je poskušal ustvariti novo us-meritev med komunisti. Vendar ga je Tito zaprl. V zaporu je pisal in njegove rokopise je dobil newyorški založnik Jovanovič, ki je izdal dve Djilasovi knjigi v angleščini. Tako je prišel Djilas do ameriških dolarjev in začel potovati po svetu, ob tem pa je še vedno širil zmedene ideje o komunizmu. Tudi v New Yorku so ameriški liberalci in levičarji pripravili sprejem v njegovo čast. Srbi iz New Yorka so pripravili pred hotelom, v katerem je bila komedija s tem komunističnim disidentom, demonstracije. Iz Chicaga je prišla spommi skupina iz Srbske narodne odbrane, v kateri sta bila Dragiša Kašikovič in Mile Radovanovič. Kljub izjemni kontroli se je Miletu uspelo prebiti v dvorano, v kateri je bil sprejem. Ko je menil, da je priložnost ugodna, je planjl na Djilasa. Ameriški policaji so ga ujeli, tisk pa je poročal samo o nekakšnem nepomembnem inddentu, čeprav ni bilo tako. Titova »kapitalistična torta« Djilasa so imenovali Djido, kar naj bi označevalo neustrašnega junaka po zgledu iz gledališke igre Janka Veselinoviča. Kakšni junaki so bili Tito in njegovi sodelavci, pa priča tudi dogodek iz leta 1944, ko so Beograd osvobodili Sovjeti pod vodstvom maršala Tolbuhina. Na posebnem sprejemu, v čast ruskih os-voboditeljev, sta bila Tito in maršal Tol-buhin odeta kot dva pava. Na voljo je bilo veliko pijače in različnih specialitet. Za sovjetskega maršala so priskrbeli tudi vodko, s katero se je nacejal. Ko je raz-položenje doseglo vrhunec, so pred rus-kega maršala postavili veliko torto, s katero je Tito želel počastiti osvoboditelja. Ko je Tolbuhin zagledal to veliko torto, je onemel. Ko je prišel k sebi, jo je z rokami dobesedno raztrgal, tako da sta ostala Broz in njegova maršalska uniforma vsa umazana. Namesto opravičila Titu je Tol-buhin kričal: - Jebem ti mater tvojo! Os-vobodil sem ti Beograd in te vanj pripeljal, ti pa meni kapitalistično torto! Vsi Titovi heroji; Aleksandar Rankovič, Milovan Djilas, Moša Pijade, Peko Dapčevič, Edvard Kardelj in drugi, so ostali brez besed. Šele čez nekaj časa se je oglasil Tito, z narejenim nasmeškom na obrazu: - Nič, tovariši, to ni nič. Maršal Tol-buhin je po naravi vesel človek. To mi je pripovedoval Američan, ki je bil v tistem času drugi človek ameriške delegacije in se je tega sprejema tudi udeležil. Predsednik Nixon ni spremenil amoriške politike do Tita in komunistične Jugoslavije, čeprav je to v času predsed-niških volitev leta 1969 napovedoval. Srbska emigracija je glasovala zanj, ven-dar zaman. Takoj, ko je postal predsednik, je odhitel v Jugoslavijo. Spozabil se je tudi, ko je obiskal vas, v kateri je živel Tito in hišo, v kateri se je ta zločinec tudi rodil. Čeprav obstajajo resni dokazi, da obraz, ki je figuriral v Jugoslaviji kot Tito, sploh ni bil spočet na Hrvaškem. Šel je celo tako daleč, da je Hrvate označil za zaveznike v drugi svetovni vojni. Tako je Nixon iz-gubil veliko točk med ameriškimi Srbi, ki so zanj glasovali. Začele so se priprave za demonstrarije ob Titovem obisku leta 1971, ko je prišel k Nixona Odšel sem v Chicago na srečanje z Dragišo Kašikovičem, na katerem sva razglabljala načrt atentata na Tita. Opozoril me je tudi, da se druge skupine Srbov prav tako pnpravljajo, kar me je preželo z zadovoljstvom. Načrt za atentat Vmil sem se v New York in se povsem tajno sešel z Ivanom Lazarevičem. Hotel sem, da gre z menoj v Camp David, kjer bo Broz preživel dan ali dva. Ivan je o tem rad govoril, vendar je bii neodločen, saj je menil, da je atentat na Tita v Ameriki nemogoče izvesti. Človek bi pričakoval, da me Ivan ne bo spraševal o tem, kako sem izvedel, da bo Tito v poletni rezidenci ameriškega predsednika. Nisem mu povedal. Dva dni kasneje mi je sporočil, da se v akdjo ne spušča, ker mu je do življenja. Trdil je, da me FBI spremlja na vsakem koraku in da me bodo izgnali takoj, ko me bodo ujeli v sumljivem pos- kusu. Ob njegovemstališču sembil docela jasen in odločen: - Jaz, Ivan, imam samo 37 let, mlado ženo, tri otroke in urejeno življenje. Ven-dar bi dal svoje življenje za to, da bi videl Titovo smrt. Vsaj dve sekundi pred mojo, potem pa se lahko grem za njim iz-povedat k Bogu. Nato sva se pogovarjala o organizaciji demonstracij v VVashingtonu. Drugi človek, na katerega sem računal, je bil Veljko Čarapič, ki ga je Ivan poznal kot Dražinega četnika še iz italijanskih taborišč leta 1945. Sam sem ga poznal v zvezi z nekaterimi protikomunističnimi akdjami. Veljko ni nikoli odpovedal. Z družino je prišel iz Frandje in se nastanil v Patersonu. Ko sem mu omenil, kaj pripravljamo Titu, je takoj pristal z be-sedami: - Jaz sem Dražin četnik, vedno pripravljen temu komunističnemu zločincu zdrobiti glavo. Zanimalo ga je, ali se nama bo še kdo pridružil. Dejal sem, da naj bi to bil Ivan, vendar je še vedno dvomil. Veljko je pripomnil, da je Ivan neodločen in nanj ne moreva računati. Dodal je še: - Sumim, da Ivan sodeluje s FBI, pa še oženjen je z ženo, ki je prišla direktno iz Jugoslavije. Ne morem si razložiti niti njegovega hitrega in izjemnega bogaten-ja. Poslušal sem Veljka, čeprav sem veliko tega že vedel in pripomnil, da je bil Ivan med vojno Dražin oficir. O sodelovanju s FBI pa sem menil, da je to vse skupaj plod njegove domišljije. Kljub različnim mnenjem o Ivanu sva se dogovorila, da ga obiščeva in slišiva njegovo zadnjo besedo. Pred obiskom sem ga poklical. Oglasila se je njegova žena in rekla, da je šel ven, vendar bo kmalu prišel. Zaprosil sem jo, naj mu sporoči, naj me čaka doma, ker prihajam v New York. Ko sva se z Veljkom vozila do New Yorka, sva se pogovarjala o prihodnjih demonstracijah v VVashingtonu, o naših načrtih, pa tudi o Ivanu Lazareviču. Ko sva prispela do njegove hiše, je Veljko dejal: - In ti, Nikola, misliŠ, da bo Ivan pustil takšno hišo, do katere je prišel pred dvema mesecema, in bo šel streljat v Tita. Takšne hiše se ne dobi kar tako. se nadaljuje Priredil: B.Č. lifeis life NAROD SIBO PISAL USTAVO SAM USTAVA KRAUEVINE JUGOSLAVUE (3.IX.1931) članl Država Srba, Hrvata i Slovmaca je ustavna parlamentama i nasledna monarhija. Službeni naziv države: Krcdjevina Srba, Hrvata i Slovenaca. član3 Službeni jezik Kraljevine je srpsko-hrvatsko-slovenački. član49 Krdj potvrdjuje i proglašuje zakone, postavlja držaime čmaunike i daje vojne činove po odredbama zakona. Kralj je vrhovni zapovednik sve vojne sile. On daje ordene i druga odlikovanja. član51 Kralj predstavlja državu u svima njmitn od-nosirna sa tudjim državama. On uglašuje rad i zaključuje mir. Ako zemlja nije napadnuta, ilijoj rat nije uglašen od koje druge države, za oglas rata potreban je prethodnipristanak Narodne Skupštine. Ako zernlji bude oglašan rat ili ona bude napad-nuta, ima se odmah sazvati Narodna Skupština. član53 Kralj ne mvže biti u isto vrerne poglavar druge koje države bez pristanka Narodne Skupštine. Ako Kralj, protivno ovoj odredbi, ipak primi Krunu druge koje države, srnaira se daje dao ostav-ku tia presto Krdjevine Srba, Hrvata i Slovenaca. Čian55 Kralj i Prestolonaslednik su punoletni kad navrše 18 godina. Krdjevaje ličnost neprikosnovena. Kralju se ne može ništa u odgawmost staviti niti Kralj rnože biti tužen. Ovo vredi za krdjevo privatno hnanje. član56 U Kraljevini Srba, Hrvata i Slovenaca vlada Petar I. Karadordevič. KrcHja Petra nasleduje Pres-tolonaslednik Aleksandar i njegovo tnuško pototnstvo iz zakonitog brdka, po redu prvorodjenja. Kad Kralj nema muškog potomstva, on če odrediti sebi naslednika \z pobočne Hnije, s pris-tankom Narodne Skupštine. Za ovo je rešenje potrebno polovina više jedan od celokupnog broja članova Narodne Skupštine. Čian57 Kraljevski Dom sastavljaju Kraljica suproga, živi pretd i potomd Krdjevi u pravoj liniji, sa svojim suprugama, rodjena brača i njihovi potomci sa svojitn suprugama i sestre Kralja vladaoca. Odnosi i položaj članova u Kraljevskorn dotnu urediče $e statutom koji se ima ozakoniti. Nijedan Član Kraljevskog Dotna ne rnože biti Ministar ni član Narodne Skupštine. član 58 Kralj polaže pred Narodnom Skupštinom zaklet-vu koja glasi ovako: »]a (ime) stupajuči na presto Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca, i primajuči kraljevsku vlast, zaklinjem se svemogučnim Bogotn da ču čuvati jedinstvo tiaroda, nezavisnost države i celinu državne oblasti, i da ču Ustav nepovredm držati; da ču po njemu ipozakonitna vladati, i da ču u svim svojitn težnjama dobro naroda pred očima imati. Tako mi Cospod Bog pomagao. Aminl« član 59 Kralj boravi stdno u zetnlji. Ako se pokaže potreba, da Kralj ide iz zemlje na krače vreme, zastupa ga po pravu Naslednik Prestola. Ako Nas-lednik Prestola nije pvnoletan, ili ako je sprečen, Kralja če zastupatiMinistarski Savet. Zastupvištvo se vrši po upustvitna koja Kralj daje u granicama Ustava. Ovo vredi i za slučaj Kraljeve bolesti, koja ne stvara trajnu nesposobnost. Za vrerne odsustva Kralja ili Naslednika Pres-tola Ministarski Savet nema prava razpuštanja Narodne Skupštine. Zastupništvo ministarskog Saveta može trajati tiajduže šest rnesed. Po isteku toga roka stupaju u važnost ustavni propisi o natnesništvu. član 60 Kraljevsku vlast vrši namestništvo: 1. kad je Krcdj maloletan; 2. kad je zbog duševne ili telesne bolesti trajno nesposoban da vrši Kraljevsku vlast. O obrazovanju iprestankv natnestništva rešava Narodna Skupština tajmtn glasanjem. KadMinistrski Savet nadje, daje nastupio slučaj Kraljeve nesposobnosti on to saopštava Narodnoj Skupštini zajedno sa mišljenjetn tri lekara uzeta sa domačih medianskih fakulteta. - Na isti se način postupa kadje u pitanju Naslednik Prestola. član 65 Uslučaju stnrti ili ostavke Krdjeve, Naslednik Prestola, cko je punoletan, prima odmah vladu i objavljuje tonaroduproklamadjorn. Urokuoddeset dana on polaže propisanu zakletvu pred Narodnorn Skupštinotn. Ako je Narodna Skupština ranije raspuštena, a novajošnije izabrma, saziva se stara Narodna Skupština. USTAVA FEDERATIVNE UUDSKE REPUBLIKEJUGOSLAVUE (31.1.1946) 36.člen Država skrbi za pavzdigo ljudskega zdravja z organizacijo in kontrolo zdravstvene službe, bolnišnic, lekarn, sanatorijev, zdravilišč, okrevališč in drugih zdravstvenih ustanov. Država skrbi za telesno vzgojo Ijudstva, zlasti mladine, zaradi povzdige zdravja in delcnme sposob-nosti Ijudstva in za krepitev obrarnbne rnoči države. M.čU>n Federativna Ijudska republika Jugoslavija izvršuje vse pravice, za katere ji daje p.istojnost ustava. V pristojnost Federativne Ijudske republike Jugoslavije v osebi najvišjih zveznih organov državne oblasti in organov državne upruve spadajo: 1. sprememba in dopolnitev ustave FLRJ, skrb zfl njeno izvajanje in zavarovanje skladnosti ustav repvblik z ustavo FLRJ; 2. sprejemanje novih republik, kakor hidi odobritev ustanavljatija novih avtonomnih pokrajih in avtonornnih oblasti; 3. razmejitev med repubhkami; 4. predstavljanje Federativne Ijudske repvblike Jugoslavije v mednarodnih odnosih; mednarodne pogodbe; 5. vprašanje vojne in miru; 6. splošno vodstvo in kontrola trgovinskih od-nosov s tujino; 7. narodna obramba in državna vatnost; 8. železniski, zračni, rečni, potnorski promet in pomorske zadeve občedržavnega potnena; 9. pošta, brzojav, telefon in radio; 10. zvezno državljanstvo; 11. izseljenske in priseljenske zadeve, pravni položaj tujcev; 12. občedržavni gospodarski načrt; statistika. 96.člen Najvišji izvršilni in upraimi organ državne oblasti Ijudske republikeje vlada Ijudske republike. Vlada Ijudske republike je odgovorria Ijudski skupščini republike injipolaga račun o svojetn delu. Med dverna zasedanjima Ijudske skupščine je vlada republike odgovoma in polaga račun o svojein delu prezidiju Ijudske skupščine repvblike. 109. člen Ljudski odbori $e morajo pri izvajanju splošnih in krajevnih ndog opirati na pobudo in široko udeležbo Ijudskih množic in na organizacije delov-nega Ijudstva. 117. člen Sodišča izrekajo pravico v imenu ljudstva. DELO, 10. oktober, 1990. Izredna seja slovenske skupščine, sklicana za petek, bo bnela na dnevnetn redu eno samo točko, in sicer določitev osnutka ustave republike Slovenije. Na skupni seji vseh treh zborov boposlancein uvod-no obrazložitev posredavd France Bučar, predsed-nik skupščine. D.H. Tudi tokrat bomo vse tiste, ki bodo pri reševanju križanke bkazali zadostno mero volje in znanja^nagradili s polletno rocnmo... računalniško postavljanje Vili Fabčič Tribuna prijateljsko svetuje Janezu Janši, republiškemu sekretarju za Ijudskoobrambo, naj njegovi teritorialci napadejo Dunaj in se nato taktično umaknejo do Kolpe, pa naj se potem Avstrijci zajebavajo s svojimi južnimi mejami. Na fotografiji ni Dražen Petrovič, temveč nekdanji čupavi Janez Janša danes plesasti komandant slovenske vojske. JAZ BOM VOJAK (*J. Hurner ) KINEMATOGRAFIJNA PREDSTAVLJAJO JNA V 26 SLIKAH (akcijski film) Ivan Hočevar v glavni vlogi PREMIERA: 4.10.1990 REPUBLIŠKI ŠTAB TO V LJUBUANI FILM BO KMALU NA SPOREDU V: ?