Letnik 1910,
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos VI. — Izdan in razposlan dne 23. januarja 1910.
Vsebina: (Št. 10—12.) 10. Ukaz o pri puščanju k bogoslovnim naukom. — 11. Ukaz o radijotelegrafskih (telefonskih) napravah v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, na avstrijskih ladjah ter na ladjah tuje narodnosti v avstrijskem teritorialnem vodovju. — 12. Razglas, da se je pomožni carinski urad II. razreda v Szczucinu izpremenil v pomožni carinski urad I. razreda in da se je preložil na kolodvor v Szczucinu.
io.
Ukaz ministra za bogočastje in nauk z dne 12. decembra 1909.1.
o pripuščanju k bogoslovnim naukom.
Dodatno k ukazu tega ministrstva z dne 29. marca 1909. 1. (drž. zak. št. 65) se določa gledé pripuščanja k bogoslovnim naukom sledeçe:
K študiju bogoslovja na bogoslovnih fakultetah ter na katoliških škofijskih in bogoslovnih domačih učiliščih ter na grško-orijentalskem bogoslovnem učilišču v Zadru se pripuščajo absolventje realnih in reformnih realnih gimnazijev le potem, ko so z uspehom naredili dopolnilno preskušnjo iz grščine v izmeri zahtev humanistiškega gimnazija. Absolvente gimnazijskega oddelka višjega realnega gimna-! zija dečinskega tipa je enačili absolventom gimnazija^ absolvente realnega oddelka takega višjega realnega gimnazija pa je enačiti absolventom realnega gimnazija, ko so z uspehom naredili preskušnjo iz latinščine v obsegu realnega gimnazija, prav tako tudi absolvente realk, ki so že z uspehom naredili zrelostno dopolnilno preskušnjo iz latinščine in modro-slovne propedevtike po točki 5 ministrstvenega ukaza z dne 29. marca 1909. 1., št. 1997.
Dopolnilno preskušnjo iz grščine v gori navedenem obsegu morajo narediti tudi tisti dijaki katoliškega in grško-orijentalskega bogoslovja, katerim bi ordinarijat izjemoma dovolil vzprejem v bogoslovne nauke izpregledavši zrelostno preskušnjo le na podlagi letnih izpričeval o uspešno dovršenem Vlil. razredu realnega ali reformnega realnega gimnazija.
Preskušnja iz grščine, oziroma iz latinščine se lahko opravi ali na zaprosilo pri deželnem šolskem oblastvu na humanistiškem gimnaziju, oziroma na višjem realnem gimnaziju, realnem gimnaziju, reformnem realnem gimnaziju ali pred eno izmed obstoječih komisij za zrelostno dopolnilno preskušnjo za vseučiliške nauke absolventov realk. Eventualno se lahko vršč take preskušnje tudi na vseučilišču, o čemer se izdajo natančnejša določila v izvršitev.
Stürgkh s. r.
(Slovenlsob.)
6
Priloga.
lf.
Ukaz trgovinskega ministrstva z dne 7. januarja 1910.1.
o radijotelegrafskih(telefonskih) napravah v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, na avstrijskih ladjah ter na ladjah tuje narodnosti v avstrijskem teritorijalnem vodovju.
§ 1.
V	zmislu Najvišjega kabinetnega pisma z dne 16. januarja 1847. 1. (dekret dvorne pisarnice z dne 25. januarja 1847.1., št. 2581, zb. pol. z. št. 9) in ukaza trgovinskega ministrstva z dne 28. aprila 1905. 1. (drž. zak. št. 72) je ustanovitev in obratovanje radijotelegrafskih (telefonskih) naprav v ozemlju kraljevin in dežel, zastopanih v državnem zboru, ter na avstrijskih ladjah navezana na državno koncesijo (dopustilo), za koje podelitev je treba prositi s kolku zavezano pismeno vlogo, ki je opremljena s popisom naprave in s stikalnim shematom vsako v treh izvodih.
V	2. odstavku § 1 navedenega ukaza trgovinskega ministrstva omenjena izjema od koncesijske (dopuslilne) dolžnosti se ne uporablja na radijotele-grafske (telefonske) naprave.
V	ostalem veljajo določila tega ukaza zmislu primerno tudi za radijotelegrafske (telefonske) naprave.
§ 2.
Izbira sistema radijotelegrafskih aparatov in uredb ter določitev pristojbin na obrežju in na ladji v mejah, določenih z radijotelegrafskim dogovorom (drž. zak št. 36 iz 1. 1909.), oziroma s pripadajočim pravilnikom, potrebuje odobrenja trgovinskega ministrstva.
§ 3.
V	zmislu § 5 omenjenega ukaza se s prilogo ustanavljajo obča določila dopustilnice za radijotelc-grafske postaje na ladjah.
§ 4.
V tehniškem oziru mora radijotelegrafska naprava pri postajah na ladjah zadoščati naslednjim zahtevam :
a)	urejena mora biti stanju tehnike primerno in omogočati dopisovanje s postajami drugih sistemov ;
b)	uporabljeni sistem mora biti sistem z glasovanjem ;
c)	oddajati in sprejemati se v navadnih okolnostih ne sme manj hitro nego 12 besed s petimi črkami v minuti;
d)	radijotelegrafskemu aparatu dovajana sila v normalnih razmerah ne sme presegati enega kilovata. Večja sila se lahko uporablja, ako je ladja prisiljena posredovati poročila na daljavo več nego 300 kilometrov od bližnje obrežne postaje, ali ako se dâ posredovanje zaradi ovir omogočiti le, ako se uporabi pomnožena sila.
'§ 5.
Tudi na ladjah tuje narodnosti, ki so v avstrijskem teritorijalnem vodovju, je obratovanje radijotelegrafskih (telefonskih) naprav navezano na prejšnjo dosego državnega dovoljenja.
To določilo se ne uporablja na vojne ladje in na ladje v sili na morju.
Ako začne ladja tuje narodnosti neupravičeno obratovanje svoje radijotelegrafske (telefonske) naprave v avstrijskem teritorijalnem vodovju, imajo državna oblastva pravico ukreniti to, kar uspešno zabrani obratovanje te naprave v avstrijskem teritorijalnem vodovju.
§ 6.
Ta ukaz dobi takoj moč.
Weiskirchner s r.
Priloga.
Dopustilnica.
Trgovinsko ministrstvo podeljuje s tem . . .
........................dopustilo (koncesijo) za
ustanovitev in obratovanje radijotelegrafske ladijske
postaje na ladji..........................• . .
s pridržkom vsakočasnega preklica in z naslednjimi pogoji:
Člen 1.
Radijotelegrafsko napravo je treba narediti natančno po vloženem popisu s stikalnim shematom vred.
Dodatne izpremembe tehniške uredbe, ki vplivajo na oddajanje in sprejemanje postaje, se ne smejo izvršiti brez odobrenja trgovinskega ministrstva.
Člen 2.
Za to napravo mora plačevati koncesijonar na leto 20 kron rekognicijske pristojbine.
Člen 3.
Telegrafska uprava ima pravico to napravo dati vsakčas preiskati po svojih organih in pregledovati obrat na njej.
Organom c. in kr. vojne mornarice je treba na zahtevanje dati priliko, da se poucé o ravnanju s po-stajskimi aparati. Domenki zaradi molčanja o po-stajski napravi in njenih podrobnostih nasproti oblastvenim organom so nedopustni.
Člen 4.
Telegrafska uprava si pridržuje pravico ustaviti obral ladijske postaje za nedoločen čas docela ali za določne vrste poročil, ne da bi navedla razloge in ne da bi odškodovala koncesijonarja.
člen 5.
V primem mobilizacije in vojne je treba postajo zapreti. Poveljniku ladje je dati naročilo v tem zmislu in mu naložiti odgovornost za to.
Vojni upravi se pridržuje kontrola o tem, ali se izvršuje ta predpis.
Člen 6.
Za radiotelegrafiste se smejo nastavljati samo avstrijski državljani, ki se morejo izkazati z izpriče-valom o uspešno opravljeni posebni preskušnji, ki ga je izdala državna uprava.
Telegrafist na ladji mora imeti pomorsko službeno knjižico, mora biti vpisan v ladijski imenik in podrejen ladijski disciplini.
Ako državna telegrafska uprava vzame omenjeno izpričevalo nazaj, ga je treba takoj odstaviti.
Vsako menjavo v osebi telegrafista je treba brez odloga naznaniti pomorskemu oblastvu v Trstu.
Člen 7.
Koncesijonar ima pravico in dolžnost dovoljevati tretjim osebam rabo ladijske postaje, ako plačajo normalne pristojbine.
Člen 8.
Pristojbina na ladji znaša . . h za besedo, najmanj . . K za brzojavko. Pristojbina ostane podjetniku.
Člen 9.
Postaja na ladji je dolžna z vsako obrežno postajo in z vsako drugo ladijsko postajo brez razlike radijotelegrafskega sistema, ki ga rabijo, občevati za medsebojno izmenjavanje radijotelegramov.
Člen 10.
Gledé obratovanja postaje in obračuna o pristojbinah se je ravnati po določilih berlinskega mednarodnega radijotelegrafskega dogovora in pri-pnda^čega pravilnika ter po vseh predpisih, ki jih je izdala telegrafska uprava.
Člen 11.
Klicno znamenje postaje na adjfse določa na

Člen 12.
Posebno se je ozirati na obratovanje državnih obrežnih postaj.
Da se omogoči obratovanje brez spotike v prometu ž njimi, je treba imeti postajo vedno v dobrem stanju.
Na zahtevanje državne obrežne postaje mora postaja na ladji svojo korespondenco takoj prekiniti.
Člen 13.
Ako bi koncesijonar kljub ponovnim svarilom ne izpolnjeval spredaj stoječih pogojev ali, ako nadaljnje izvrševanje dopustila nasprotuje javnemu interesu, se lahko dopustilo odtegne.
Ako koncesijonar pomankljivo obratuje postajo na ladji, je državni telegrafski upravi dano na voljo odrediti, da upravlja postajo na stroške in nevarnost koncesionarja ladijski telegrafist, ki ga postavi uprava.
Člen 14'.
Ako se ladja mudi v teritorijalnem vodovju tuje države, se je treba ravnati po tam veljavnih določilih 6 radijotelegrafiji.
Stvar koncesionarja je, da se pouči o teh določilih.
13.
Razglas finančnega ministrstva z dne 15. januarja 1910. L,
da se je pomožni carinski urad II. razreda v Szczu-cinu izpremenil v pomožni carinski urad I. razreda in da se je preložil na kolodvor v Szczucinu.
Pomožni carinski urad II. razreda v Szczucinu se je izpremenil v pomožni carinski urad 1. razreda in preložil na kolodvor v Szczucinu.
Ta pomožni carinski urad je pooblaščen uporabljati okrajšani napovedni postopek v železniškem prometu.
Hkratu se je opustila podružnica carinskega urada na kolodvoru v Szczucinu.
Bilinski s. r.