MIJV, Insorati so sprejemajo in velja tristopna vrsta: 8 kr., če se tiska lkrat, 12 » » i> 2 „ i, i, n w ^ m Pri večkratnem tiskanji se »ena primerno zmanjša. Rokop iai so ne vračajo, nofrankovana pisma so 110 sprejemajo. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieijana Dunajski cesti št. 15 v Medija-tovi hiši, II. nadstropji. Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto . . 10 gl. — kr Za polleta . . 5 „ — „ Za četrt leta . 2 „ 50 , V administraciji velja: Za celo leto . . 8 gl. 40 kr Za pol leta . 4 „ 20 „ Za eetrt leta . . 2 „ 10 „ V Ljubljani na dom pošiljan velja GO kr. več na leto. Vredništvo na Dunajski oesti štev. 15 v Medijatovi liiši. Izhaja po trikrat na teden in sioer v torok, četrtek in soboto. Tržaška razstava in Irredenta. O zločinstvu ob priliki otvorenja razstave v TrBtu 2. avgusta smo v zadnjem listu poročali, kakor tudi nekaj o vzrokih tega hudodelstva. Poglejmo zdaj, kako so Bporočilo zlo-čiDBtva sprejeli javni glasi, t. j. razni časniki in kaj o tem pišejo. „Politik" v Pragi se v vsakem listu prav toplo poteguje za AvBtrijo; obsojuje ojstro „Irredento" in njeno čez vse hudobno početje ter dokazuje, da Tržačani, naj so že kterega koli stanu, nimajo nikakoršnega, tudi ne naj manjšega vzroka z Avstrijo nezadovoljni biti; ker vBaka je lahonom pregledovala čez vso mero, jih saj neposredno podperala, dokler so namesto hvaležnosti popolno oslepeli in v tej slepoti le hudo in sovraštvo povračevali za dobro ter postali nezapopadljivo predrzni in nesramni. Vrh tega zavrača in ojstro šiba nemške in ogrske časnike, katerih nekateri se bolj, kot dvojljivo, skoraj naravnost sovražno ter s Bkrivnim veseljem in zadovoljnostjo obnašajo, da se je to pod vlado grofa Taaffeja zgodilo. Kaj pak; takim ljudem so V8i pripomočki prav, da le vladi, v kateri sami ne morejo biti prvi, ktero obesijo: po pravici ali po krivici, kaj jih to skrbi 1 Nek ogerski list v Peštu („Pester Lloyd') pripisuje zločinBtvo naravnost spravljivi vladi grofa Taaifsja. „Ne da se tajiti, pravi ta, da Taaffejeva vlada je popolno pri pravna, narodnim sleparijam in prevaram vrata na stežaj odpreti." Kar še dalje piše, ne smemo povedati, sicer bi znal list za nektere ljudi prespodtakljiv biti. — ,,Neue fr. Presse' v Beču se norčuje ter šaljivo praša: Kdo zna, če ni kak drobec razpočene bombe tudi grofa Taaffeja zadel I Obžaljuje, da ni več liberalna stranka na krmilu (kaj pa, da potem bi Be kaj tacega ne bilo zgodilo) ter želi, da bi se kmalo spet to zgodilo v blagor — no v blagor liberalne centralistične stranke. Še lepše je, kar piše „Nation. Ztg.'. Ta ima Trst, tebi nič, meni nič, kar za nemško mesto ter obeta tudi takoj pomoč Nemčije. „Pri nas na Nemškem imamo zločinstvo, do-prinešeno v Trstu kot zoper nas obrnjeno hudodelstvo. Roka, katera bi v Trst posegla, bo srečala nemški meč' itd. Saujarije so res lepe: „Gospodstvo do Adrije", ter znajo marsikomu prijetne biti, ali Avstrija se vendar lepo za-nje zahvaljuje. Kar se tiče drugih avstrijskih koaserva tivnih časnikov, posebno slovenski oporekajo vsi kar z enim glasom zoper tako hudobijo in njene hudobne nakane. Pustimo druge enake izjave in oglejmo si malo omenjeue. Ogerski listdolži naravnost grofa Taaflvja, da s svojimi vladnimi načeli narodne Bleparije podpira. — Tu moramo ven dar najpred prašati: So li narodi sleparije in ne naredbe Stvarnika ? So li po tem takem za htevanja narodov sleparije in ne opravičene tirjatve? So vladna načela, narode Bpoprijaz niti, vsakemu narodu dati kar mu grd, na pačna načela, pripravna taka vnebovpijoča zlo-činstva prouzročevati ? Gotovo ne ; in če se je grof Taaffa v tem kaj pregrešil, Be je toliko, da je preveč vse pri starem pustil. Naj bi bil liberalnega namestnika odstranit, naj bi bil Slovencem dal iste pravice, šole, Bodnije itd., kakor so jih Lahi imeli, mogoče, da bi lahonom ne bil tako greben zrastel , kakor jim je zdaj, mogoče potem tudi, da bi se hudobija ne bila zgodila. Mislimo namreč, da je to napaka iu za take ljudi, kakor so bili iu bo še Irredenti", „ltalianissimi", ali kakor so se že v raznih časih razno imenovali, veliko pohujšanje, če vidijo, da c. k. namestnik je nasprotnik vlade. Iu vendar je tako bilo in de Pretiš svojega nasprotovanja ni le kar nič skrival, ampak ga prav očitno razkazoval. Na-mestn štvo Slovencev ni poznalo, zato jim tudi vedno pravice odrekalo; pa tudi „Irredentov" ni poznalo ter j'h vedno preziralo ter mislilo, da to nima nič v sebi, dokler bo lahoni si pridobili toliko moči, da zdaj povsod ne le nagajajo ampak tudi gospodovati hočejo. Sicer pa to ni še le od včerej, tudi ne od 1879. leta, od vlade Taaifejeve, ampak že mnogo in mnogo let bo prebogati kupci in judje zoper Avstnjo šuutali ter vlekli z vsemi laškimi rovarji in puntarji. Naj bolj je pa to sovruštvo m uasprotovauje rastlo od 1848. leta; dvojemalo leta 1859, in 18G6, dokler je po razdejanji papeževe vlade 1. 1870 do vrhunca prikipelo ter se do današnjega dne ohranilo. To pr.ča izdana knjižica ces. poslanca in polkovnika Uuymerle-ja. „Kes ita-licae"; znano nerazvito, pa v črno zavito ban-dero Tržaško pri pokopu Viktor Einanuela, generala Avezzana in kadar koli je bila še prilika. Pod miniBterstvom Auerspergovim so bile nagajivosti lahonov na dnevnem redu, da je bila le prilika. Prizadevanje in trud delati na pogin Avstrije, je pri tržaških lahon h tako očiten, da vsak otrjk za-nj \6. Da, mnogo in mnogo izgledov bi lahko navedli, kako bo lahoni že nedolžae otroč.če napeljevali in po-dučevali v sovraštvu do Avstrije. Potem takem Spomini na veliko slovansko romanje v Rim I. 1881. (Spisuje M. Mihaeljev.) (Dalje.) V Rimu. Prihod. Mnogo romarjev je došlo že prejšne dneve v Rim; mi smo bili skoraj med zadnjimi; le Poljakov je došlo še mnogo pod vodstvom kneza Sapieha in Čartoriškega, grofa Potoo kega in čajpovskega še 4. julija, to je, dan pred praznikom sv. Cirila in Metoda. Ne bom pa tu opisoval Rima, ker vse potrebno je opisal že omenjeni g. pisatelj, kterega knjiga je bila tiskana v blizo 25.000 iztisih; toraj je lehko vsak ima pri rokah. Hočem tli omenjati le to, kar sem jaz tu doživel in vidil. Saj mi je bila omenjena knjiga najboljši kažipot po najimenitniših rimskih cerkvah, ter mi je prav dobro služila. Ker je bil vlak s samimi romarji kar natlačen do zadnjega prostora, Bmo Be polagoma iz vagonov zbasali, ter Be postavili v vrsto po narodnostih. Tu nas na vzvišenem prostoru pozdravi neki lepo oblečen mladi prešinjen preveselih občutkov prašati, menda je bil poslan od avstrijskega poslanstva. Imeli smo do tukaj vsi slovanske trobojne trakove na Buknjah; ko jih zapazi omenjeni gospod, nam reče, naj jih poskrijemo, ker bi ne bilo varno z njimi v mesto podati; kajti slovanske barve so podobne francozkim, le drugače so vvrstene; da bi ne mislili toraj Lshoni, kterih je prišlo kakor mravelj na kolodvor in so kar zčvali v nas, med kterimi gledalci je bilo mnogo poročevalcev liberalnih časnikov, — da smo morda privrženci Francozov, s kterimi je bilo ravno ta čaB javno mnenje v laečh zastran dogodb v Tunisu, smo bili omenjenemu gospodu za to opazko prav hvaležni, ter smo kar brž trojbojnice v žep vtaknili. Potem bo poskrbeli razni odbori za sta novanja večidel tudi po narodnostih. Mnogo nas Slovencev je bilo odločenih prebivati s Hrvati, Dalmatinci, Hercegovci in Bošnjaki v hotel di Roma, trg bv. Karla tik najdaljše ulice Corso; ostali Sloveuci pa v hotel della Minerva. Manj premožni vsih narodnosti pa so dobili hrano in stanovanje v samostanih za piuotviu JHIIIU4H1I " vuiuuuu Uliaui.uv —--— -----------'--I- ' gospod v nemščini; kdo je ta bil, Bem pozabili to odločenih; vse skup le za 1 do 2 lir na dan ter so se še hvalili, da je bilo za nje dobro, kar se da, iu da niso trpeli nobenega pomanjkanja 1 Velikanskih .,hotelov" I. reda je v Rmu 28, gostilnic II. reda, po laško imenovane ,,trattorie-ristoratori", jih je tudi nad 20; krčme 3. reda se pa imenujejo spleh „osterie teh je pa skoraj brez števila. — Vsaki veči narod ima v Rimu svoj hotel. Tako imajo Nemci: hotel Alemagna, via Cundotti; Ameri-kaui jih imajo petero: hotel America, via del Babuino; Angleži pa: hotel di Londra, piazza di Spagna. Ravno tako imajo tudi Francozi dva hotela: Ue la Ville, via del Bibumo; pa tudi Rusija ima velikanski „hotel di Ruaaia", via del Babuino, ktera poBlednja beseda poročni opico. Se ve, da se ne smo to tako umevati, češ, da so omenjeni „hoteli" izključ-Ijivo le za omenjene narodnosti, ampak vsakemu, kdor ima dovolj peuezov, je dovoljen va-nje ustop in stanovauje b priatavkoui, da se tam dobi tolmače, ki umevajo jezike omenjenih narodnosti. Caua stanovanja aii ene sobe je 3—10 lir, zajutrk od 1-3 lir, kosilo ali obed od 4—8 lir, postrežba 1 lira, sveča 75 cent. Ob izrednih shodih pa cene puške- pa naj bil bi grof TaalTo kriv? No; ampak tako obdolžonjo kaži*, da ogrski listi ho zelo na tisti Htopnji, kakor laški in da nj:h glavno prizadevanje je sumnič ti iu — podirati. Kar 8e tiče dunajsko „N. Ir. Presse", irnamb le malo omeniti. „Presso" je judinja, tedaj sovražnico Avstrije in Taaffeja. Po okolj-šinah dodil Avstriji in sedajni vladi zaušnico, kjer in kadar more; ali bolj javno, ali bolj pr.krito, to jo odvisno od tega, kakor si ravno upa. Iz vsakega politiškega članka soizica prikaže bo za liberalno prejšnjo vlado Auersper-govo ter odmeva: Ego autem ceoseo, Taaffe ejusdemquo ministerium delendum esse (jaz mislim, da Taaffo in njegovo ministerBtvo bo mora odstruuiti). Zato mora b;ti s Tržaško bombo in Taaffejem nekaka zveza; zu to hinavsko pomilovanje in inučivna Bkrb, naj bi n« bila kaka trnka grofa Taaffeja run i I u. Lepa duša, kaj no, ta „N. fr. Presso' ?! Da VBttk svoje dobi, poglejmo še inostran-sko časništvo, u. pr. nemško , National Ztg." Tu kar brez ovinkov zutrduje: „Trst jo nemško posestvo ter kdor roke po njem steguje, zadene na nemški meč". Pred smo to imenovali, , prijetne sanje", zdaj pa imenujemo uuruv-nost nesramno vsiljevanje" in še nemsramuišo zahtevanje. Do zdaj, hvala Bogu, avstr jsko in nemško posestvo še ni bilo vso eno, ujmjmo, da tudi še za naprej nebo. Vaši postrežu osti bomo tudi za naprej luhko pogrešali; lo pustite nas pri miru, z Lnhi bomo že Bami poračunih. Prijaznost sosedova je lopa reč, a prevelika ne sme biti: Mojo iu Tvoje mora vedno ruz oč ti. Sicer se pa pri t. k li prilikah srca mnog h ruzodenejo m tak i ho je tudi iu zgo dilo Naj t iraj visoka vlada dobro gleda, komu zaupa. Politični pregled. V Ljubljuni 9. avgustu. Avstrijftke deželo. Koper 9. avgusta. Spinčič izvoljen je bil zu deželnega poslanca s GO glasovi proti 13. („SI. Nar.") Iz Trst« 9. avgustu. Govorica ve povedati, da jo mesar Parliua, ki stanuje v hiši od koder je bomba pr.ietela, tudi tisti, ki jo čijo. Za nas pu so skrbeli razni odbori, tul o da še namesto, da bi bile cene v tem izrednem shodu poskočile, bo jih šo nekaj zn žali. Ko so toraj že na kolodvoru naznanili vsaki narodni grupi ter odkuzuli hotel, kum naj so peljemo, stopimo počasi v veliki goječi iz kolodvoru na trg prod kolodvorsko pult>či. Voznikov jo b lo vso polno, pa so bili tudi vsi vozovi napolnjeni z romarji. Nas 5 tovaršev zasedo voz ter s klicem: v ,,hotel di Koma", obruo ter požene kočijaž malega konjiča s precejšno tež') proti nume-njenemu ho:filu. Prva hiša uli palača na potu iz kolodvora nos* na pročelju veliko marmor nato podobo ali grb mesta Kima, to je, vol kuljo, ktero sesata dvojčiču H.imul in Rem. Kočijaž nas pelje kakor nalašč po najnovejše imenovanih ulicah namreč: piazzaiudipeudenza, (trg neodvisnosti) potem pa skoz dogo ubeo: via nazionale, v glasovito do go ulico, pred Pia imenovano, via 20. settembro (po ulomu 1870 I ) m prek Kvirinulu, bivše paluče papež« vladarja, v ktoroj biva zdaj (sin g. Tatinoviču) kralj Ilumbert b kraljico Margento. Da bi ee pozabil spomin na pravo posest papeža, se imenuje kviriuul zdaj sploh le „palazzo teaie", bombo vrgel. Ovadil se je s svojimi tovariši iu ti so ga izdali, rekel je, da so mu obljubili 60 gl., ako vrže bombo. Vse tri bo zaprli. — (3. t. m. je bilo v razstavi 3400 ljudi, ki so plačali vstopnino. Veliko tujcev je prišlo. JVIestn« sej« v Trstu je bila 4. t. m. Po svoji navzočnosti se je odlikoval županov namestnik dr. Mobgb Luzzato, potem dr. Cor-solo in šo 14 drugih sronjsk h svetovalcev; tedaj je rusničuo, kur se trdi, da i ma „irre-denta" Bvojo poglavitno zaBlombo nud neknte-rimi bogatimi kapitalisti, ki so imenuje liberalna ali napredna stranka. — Morda se bodo sedaj vladi v Trstu oči odprle, da bodo vedla prav oceniti lojalnost (?) teh mestnih očetov, ki ob toki priliki izostujejo iz mostnih sej. — Odkritosrčnost jo lepa reč, tudi pri vstajnikih. — V nedeljo, ko pridejo okoličanjo v Trst, iu je nov škof niBgr. Giuvina imel Bvoj slovesni vhod, so so buli večih neredov, a bilo je brez njih. V Trstu so sploh misli, da ne b do nikoli dobili človeka, ki je bombo vigoi; tacih prebivalcev, ki po svojem mišljenji niso avstrijski podaniki, jo v Trstu ua tisočo in tržaški polic ji se pri onucih dogodjuj h ui nikdar posrečilo, dob ti zločinca. — Nemci govore o nemškem meču, ki bodo mir nared 1 v Trstu, — gu ni treba, Avstrija je sama dosti roočua, nuj lo resno hoče, uže pojde; vendar kar se jo leta iu lota zanemur.lo, no more se na jeden mahlej popraviti, ošabnemu lah nstvu jo treba živce spodrozati, potem opeša; kedar drevesu listje odpode, tudi gosenico nima,o kai obirati. , W. Abendpost" je razglasilo neposredne direktne davke >u po.srede.nj iii«||_ rekten dne za pno polov co 1. 1882. Vplačanega je bilo 127,419 891 — mimo 1. 1. v tem času zu 6,843 904 gld. več. Direktnih davkov je bilo plačanih 44,422 74G gold. za 574 065 več mimo I. 1. II šuegu davka je b lo več plučanegu 460 032 gl., obrtnega 859.163 gl. Indirektnega daca je bilo vplačanega 82,996 646 gld mimo 1. I. za 6,269 843 gl. Ik fra^o so poroča, da vlnda v kra'-kem izda narodba, ki zahteva znanje češkega jezika od teh, ki prosijo državnih služb nu ČeHkem in Murskem. — Abotno bi bilo, ko bi dežela deželi zapirala svoje mej , tujci pri-neso življenje in živahnost, še bolj abotno pa in trg pred to palačo mesto „piazza Quirinale", pa „piazza del monte Civallo", od dveh konj, ktera sta tam postavljena. Ta dva (brouenu) konja Bta nek delo Bturodavuih mojstrov Fl-dija in Praksitela. Prenešena sta bila iz Alok-sandrije v Rim na povelje Konštantina Velikega. Pajiež Sikst V. jih jo pa dul prenesti in postaviti na kraj, kjer so zdaj nabajuto. — Pij VI. je ozaljšal ta trg z egiptovskim obeliskom in z prekrasnim vodometom, nad kterim sta postavljena (bronenu) mož«, ki držita ob straneh obeliska vsak svojega konja. Krasen prizori — Vse to pa nam zbuja britke spomina nu lužoe nasledke posiljenega uloma 20. septembra 1870, o kterem bom nekuj pozneje poročal. Cjsta iz gtiča in kviriualske palače gre močno navzdol po ulici „via Dataria" imenovan . Memo kviri-nalske paluče, kjer so stalo na vsih dverih po dvojuo straže, smo ukazali vozniku bolj počasi voziti; palača ima lo dvojuo nadstropje n pritličje, ter jo blizo tuko dolgu, kakor go riški Travnik od Rastela do škofijstvu. Spredaj nad glavnim vhodom, h kteremu pel|e pot skoz dvor, stoji nad durmi še papežki grb in krasen kip Marije Dov če iu sv. Jož fa z detetom je, ako se zarad tujcev odrivajo domačini, ako se tuje hvali, domačo po prezira; kmetje pravijo v svojih prostih a krepkih izrazih, krava mora iti za jaslimi a ne jasli za kravo; v Avstriji naj pa velja jednakopravnost jezikov, kdor hoče v deželi služiti uaj ume deželni jezik. — S cer pa drugi listi poročajo, da tako naredbo ni nikjer, kur so nam verjetnifie vidi, mimo prvega. Tako imenovane državne župnike poziva Vrutialavskl kuozoškof da uaj popuBte svojo službo, katere so se prilastili in naj ho podvržejo postavam sv cerkve, ker cerkveni zbor v Tridentu žuga z i/občenjim tem, ki provzamo cerkvene službe brez cerkvenega poslunstvu. Kutoliškemu cerkvenemu predstojništvu v Les-nicuh jo piHal, du je duhovniku Streha ukazni, naj gro iz faro in da mu je prepovedal vsa cerkveno opravila. Kuozoškof opominja k Bta-novitnoBti, molitvi iu v zvestobi do cerkve in njenih predstojnikov.! I« Sarajevu 6. avgusta. Danes opol dno jo sprejel pl. Kulluy deputucijo mohame-danov. Mehemed beg Kupitunovič je izrazil v imenu mohemedanev svojo zvestobo do cesarja in jo razodeval svoje veselje nad tem, do je minister sam prišel gledat,, da bodo pomagal, kjer bodo mogel Gosp. miniBter je rekel, da cesar hoče, da so vere mohamedanov spoštuje, dn ohranijo svoje pravice, in da živo v te lopi deželi mirno kakor drugi prebivalci. De-putacjo jo odšia s gliiBuimi „živio"-klici I Vnanje države. „Agenco Ilavas1' poroča, do je frun-eosko iiiinlsterNtvo sestavljeno tako: Duclero jo minister ki predseduik iu minister uuanjih poslov. Fallieros, notranjo poslovo; Pierre, Legrand, kujičijstvo. Deves, javna dela; Devello, pravdosodjo ; Billot, vojsko; Juuro-guiberry, pomorstvo in Cochery (pošto in telegraf). Sliši so, da Berthelot prevzame mini-sterstvo pouka. Nemški eesnr jo tudi letos, kakor druge letu, prišel v Gustin (Gasteiu) od tod pojdo v Salcburg in potem v Išl. 8. ima b ti v Salcburgu iu 9. v Išlu, v Ebeuso se 'inutu sniti naš in nemški cesor. ■ k Eioiidoim 7. ovgusta. V spodnji zboreici jo rekel Gladstone: Lesseps oporeka Jezuškom v naročj', Od treh strani je pnlača trdno obzidana, kakor kak fort, znotraj ima krasno veliko vrtove, — in to je dobil, ali si jo po sili vzel r. Viktor Emanuel I. zastouj, da ga ne s'ouo še coutozimal To je res bil kralj Poštenovič. In strmi svet; vsa diplomacija je, — razun že na čelu omenjeno ljulovlado Ekvador, — k temu precčtnemu prelomu postavne lastnine papeževe in vBega katoliškega sveta, molčala, češ: Kar je, to je! Z britkimi občutki v prsih Bmo pogledovali na to poletno stanovanje r. Pije IX, ter nam sem se na tihem vprašal, Bog v<5, koliko časa bo ta zopetnu babilonska Hužnost C rkve in papeža trajala ? ! Peljali smo se tudi skoz „piazza del Plebiscito,1' kjer je bilo 6. oktobra 1870 vesoljno umetno napravljeno glasovanju Rimljanov zu neodvisnost; vslod tega so ta trg tudi tako zove. Z odlokom 9. oktokra 1870 namreč je b iu rimska pokrajina papeževa (118 [J miriametrov ali 214 [J milj) združena z italijanskim kraljestvom, kterega kot lukšuu je oklicala postuvu že 17. marca 1861; llm pa je. b i vsled pred omenjenega odloka |ios'ul slo! ci italijanskega kraljestva. Tedaj je rekel r. Viktor Emauuel I. kralj ze- le kakor privatna OBeba zoper izkrcanje Angležev. Diike je povedal, da Turčija šo ni poslala vojakov v Egipt, že ubarkaui so name njeni na Kreto. On pravi, sultanu se ni poslal ultimat, ter ni Be žugalo z odklicem poslan-cevem. iz liondona so poroča, da bo Egip-čanje zgubili v boji prot. soboto, 6. t. m., od 200—300 mož. Vjet je 1 čaBtnik in 14 mož. Egipčanov je bilo baje 2 bataljona v ognji. Kakor bo vjetniki povedali, ima Arabi v Kafr-el-Devar 4 pešpolke, 1 polk konjiče in 1 top nifitva in 4000—5000 beduinov. Skupaj teda) okoli 10000 mož. Prva vrsta njegovih obramb niso prekopi, marveč poslopja, grmovje in barikade. Iz Carigrada. Siiid paša je v konferenci 7. avgusta izjavil, da so porta ujema z vsemi pogoji, ki so jih stavili poslaniki v znani noti 15. julija. Turški pooblaščenec je podpisal dotični protokol. Prokiamacija, v kateri se okl cuju Arabi za puntarja jo že gotova in prostuva su bode morda predložila v četrtek, tako je naznanil Said paša. (Ako se le porta dosihdob zopet kaj no premisli in je resnično kar se poroča?) K^liitovMlia vlada (Khedive io miuisterstvo) je pripravljena odškodovati poškodovane v Aluksandriji vsled požara in vstaje ?. ozirom na deželne razmere in sredstva. (Tedaj ubogi „Fellhh" plačaj, dai, dokler kaj imaš)I Izvirni dopiai. ■k Dolenje vawl pri Ribnici, 0 avgusta. (Po ž i go v n I ec), ki je nedavno za žgal Grčarice, su šo vedno klati tod okoli, ne da bi ga mogli ljudje v roko dobiti. Precej drugi dan jo skušal zažgati v II nterbergu, vasi blizo kočevsko Reke, pa so g« k sreči o pravem času pozabili iu v beg zapodili. Mnogi so tekli za njim, in ustrelil je nazaj z revolverjem na nekega človeka, potem pa so je skril v žito. Žandurji vsaki dan hodijo okoli in okrujno glavarstvo bodo na pomoč dobilo šo 12 žan-darjuv, kterih dva bosta menda nastavljena Grčuncuh, dva v Dolunjivasi in diugi po diu-gih krajih na Kočevskem. Ljudstvo je vse zlagano, ker se razširja govorica, da nameravajo | dinjeuo Italije, pomenljive besedo: ,,Adesso ci siamo it Rom«, ed it Roma resterremo1', t. j. zdaj smo v Rimu, (no kterem smo »i toliko1 časa hrepeneli) in v R mu bomo oBtali." Pa Bog v<5 kako dolgo? — On sam je Btoloval, — nkoravno ju bival pa daljo času zvunaj Rima nego v Rimu, — tu le 7 let; star šo le 58 let je umrl, — menda kakor gre govorica vsled nerednega življenju, kakor Sulla in Antijoh I Imena prekršč«nih ulic pač ne dolajo časti sedanjim Rimljauom, sem si memo ali po njih bo peljaje mislil. Pa o tih in enakih imernh pozneje 1 — Tako dojdemo srečno do namenjenega našega hotela, kjer je že vse mrgolelo romarjev. Na hotelovem dvorišču nas lepo pozdravi mladi misijonar dr. Boroška Ilrvat, iz zavoda sv. Ilicronima v R mu , v hrvaškem jeziku. Naznani nam, kako so jo pogodil z gospodarjem hotela za hrano in Btanovauje VBih romarjev. Za kosilo z več jedili 3 liro, za večerjo 2 Uri in za stanovanju ali posteljo po 3 lire no dan, torej skupaj 8 lir na dan. Vso bi bilo še prav, ker hotel ju vulikansk in elegunten, ali ker je bil že ves hotel z romarji zaseden in sem bil jaz s svojimi tovarši zopet med zad- zločinci požgati vse va»i do Sodr«ž'ce. V pe tek zvečer se je bila raznesla govoricu, da bode zažgana Prigorica; ljudjo si niso upali spat iti, ampak bo skoraj celo uoČ stražili okoli vasi. Nakteri so bili tudi že svojo reči povezali v culu, da bi jih hitreje iznesti iu hiše, ko bi začelo goreti. Zopet eni bo žito, nameBto v kašto, dejali v zaboju itd. Pomenljivo je, da je v Gičaricah zažgal ravno o tisti uri, kakor v Kočah, namreč okoli poludneva, in da požiga po dnevi, ne pa po noči. Poslužuie so v ta namen špage, kakoršno rabijo pri streljanju skalovja, in v Ilinterbergu bo našli še velik kos take gorečo špage, ki jo imela na koncu privezane žvepleuku, da se vuem<3 in zažgo slamo ali seno, kamor jih navadno potakne. Okrajno glavarstvo ju včeruj županijam razposlalo popis pe.žigftlčeve osebe, človek jo še mlad, v lični gosposki obleki, ima rumenkasto brado in uro z verižico. Pred včerajšuem bo ju bila raznesla novica, da so ga že prijeli in pripeljali v Kočevju, pa bil je lu neki drug potepuh, kterih su vse polno klati tod okrog. Pravega vzroka vednega požigovonja ne \6 ir-hčo; našli so nektero žngalna pisma , v katerih Btojf, da morajo pogoreti vsi kraji, in da bodo požigali do nesrečne smrti t-voju (bis zum unseligen Tode). Navadno res že prej vedo, da jo temu ali unumu kraju zažugan požar, in v Grčar cah bo štiri dni prej že otroci go vorili med seboj, da bodo v treh dneh Grčn-rcu pogorele. Škoda, ki jo ti požazi prizadevajo, ju silno velika; v Grčaricah so jo cenili na 32 000 gld. Ljudje zdaj hočejo vsi zavarovati svojo imetju, tudi premakljivo, iu Tržaška zavarovalnica jo žu v strahu, da bi je zaradi vidnih požarov ne zadela prevelika plačevanja; zato je neki svojemu zastopniku v Kočevji naročila, naj se ljudem nu prigovarja, da bi zavarovali. Kar se jih oglasi prostovoljno za zavarovanje, jih so ve da sprejmo vse. Ni mi truba pristavljati, da so to jako žalostno razmere iu da ljudjo nu že!6 druzega, kakor da bi bil že sk raj konec vednega strahu, m du bi bili požigalci dujuui pod ključ. Ljudju . in G. avgusta je po gorah a Buegom medlo. Vihar ju podrl našo in prti -sko tulegrafsko progo z , Schneekopn" (najvišji vrh v Krkonoških gorah). Tukaj vleče zmerom zahod ni k. — V Krškem jo hI za župana izvoljen g. Viljem Pfe-.fer; srenjski svetovalci so-. Fr. Gregorič, Janez D mc, Anton Urbanec, Anton Ruport, Rupert Angulsburger, Kuri Schenuir, Vincent Rostohur in Friderik Bomcbus. — Za grižo jih je umrlo v Vojskem nad Idrijo v 10 dneh 7 ljudi bolnih jo pa šo 25 oseb. — Oo. frančiškani so ostali v Egiptu, ko so Evropci vseh stanov od tod zbežali. Iz Mansure (nad Damietto ob Nilovem ustji) piše 6 p. m. o. Francesco da Orta o. Gherubinu Caruso komisioaarju za Bveto deželo, da so tam ostali le redovniki in redovnice bv. Frančiška. Med drugim pravi, v Evropi nas zavidajo, a Turki nas zelo čislajo. Ko bo namreč videli, da so uboge sestre brez strahu ostale v svoji hiši, prišli so še osrčevat jih in so jim pravili, naj se nikar ne boje, ker oni m poglavarji jih hočejo braniti, ako Be tam v svojem Bamotnem stanovanji boje, naj pridtjo k njim stanovat. — Moslemini so zadovoljni, da smo ostali tam, dosihmal nas nihče ne nadleguje. Iz Aleksandrije pa piše 19. julija o Mat. Lesicki, guardian in latinski župnik v Alek-sandriji zanimivo pismo, v katerem pove, koliko strahu da bo prestali tiste strašne ure ko so Angleži streljali v Aleksandrijo. Med drugim pravi, da Angleži so streljali le 12 ur, naj več škode se je zgodilo, ker Angleži tako dolgo niso prišli v mesto, med tem bo ropali in evropsko mesto zažgali. Aleksandrija poprej tako ljudnato mesto je postalo kup razvalin in pepela. Pismo se glasi dalje: Po posebni miloBti Božji smo oteti in nepoškodovana je ostala tudi naša cerkev, naš samostan in bolnišnica poleg njega. Večkrat Brno slišali, kako bo be vojaki pod našimi okni prepirali, da hočejo sodce s petrolejem navaliti pred naše dveri, Toliko, da nismo vsi strahu pomrli, a varBtvu Božjemu in njegovih svetnikov smo se izročili. Sedaj nas je v samostanu sedem duhovnov in štirje nedubovni bratje. — Na novo postavljena cerkev na Marini se je podrla. Tudi cerkev in boln šnica v Ramleb, ki Bta bila zavetišče kristjanom, sta strašno razdejana in ubogi oče Jožef od Avaie, ki je bil toliko let tam, se je ob begu ves pobil. Odkar Angleži po mestu gospodujejo, smo si nekoliko odsopli. — Vsak dan postrele nekaj bedu nov, katere zaaačijo pri požiganji ali ropanji. Od zjutraj do zvečer prenašamo mrliče na pokopališče. Mnogo, da prav mnogo bo jih z hišami vred Bežgali. Najhuje pa je to, da ni ga živeža, in da nam pomanjkuje vsega potrebnega. Nad 200 ljudi je pribežalo k nam v samostan, te imamo pod streho, in jih hranimo. Kaj čem še reči o teb, ki pri dejo vsako uro k vratim in prosijo krubs. Ko bi se nas vendar dobre duše hotele usmiliti in nam kaj pripomoči. Taka poročila zadosti glasno govore strašni revi in stisk', ki je mesto zadela; kaže nam pa tudi naj lepše krščanske kreposti; kjer je treba rane celiti, ki si jih človeštvo za^daja, najdemo tam v prvi vrsti krščanske duhovne in goreče ozoanovalce besede božje, liberalci le pridejo tačas, kedar ni nič nevarnosti, in Be z lahk m trudom in samohvalo pograbi in uniči to, kar so ubogi redovniki b trudom sejali in pridobili. — K a h i r a. (Dalje.) Jezuiti so se še le pred kratkem naselili v Egiptu, posebno delajo na prid domačim kristjanom, Koptom potomcem star h Egipčanov. V hiši, navlašč v to najeti, bo osnovali semenišče za odgojo domačega duhovništa, in bo ravno kar začeli z 12 notranjimi in 50 unanjimi učenci. Tud med nevednimi in zelo zanemarjenimi raz koiniškimi Kopti se kaže velika naklonjenost do katoliške cerkve. Po več jih pristopa tu in tam v katoliško cerkev, drugi so voljni to storiti, ako le dobe duhovna katolika. ŠolBki bratje imajo velikansk zavod v sredi mesta, katerega je blagoslovil apostolski vikar za Egipet 1. 1854. Namestni kralj Sajd paša je podaril zemljišče in 30 000 frankov in je še kaj obljubil, a smrt ga je prehitela (f 1863.) Poslopje je krasno, z vsem potrebnim preskrb Ijeno. Od kraja so je Mohamedani srpo gledali, a presodki bo zginili, in i. 1. je bilo nad 700 gojencev vseh ver in narodov v Kahiri, poučevalo jih je 30 bratov. Poučuje Be v osmih jezicih, trije: arabski, francoski in laški so obligatni; disciplina in verske vaje so, kakor povsod pri šolskih bratih, odgoja je na verBki podlagi, a kljubu temu pošiljajo egiptovski velikaši svoje otroke tje v šolo. Zavod gospd dobrega pastirja je blizo cerkve frančiškanov. Velika, arabska hiša je, prva, kar so si jih v Egiptu pridobili 1. 1849. Tam poučujejo 250 otrok. Glavni zavod je vendarv Šubri, kijeuroodtod Kahiri na sever. Redovnice sv. Frančiška, laške klariserce, imajo od 1. 1859 svojo matrno hišo v severnem delu meBta, prav prostorna je. Razen no-viciata imajo tam tudi dekliške šole penBijonat, sirotišnico, delavno šoio in odgojišče za zamorska dekleta. Nakupujejo jih prav po razni ceni, noter do 300 frankov. Od 1. 1860 bo jih še odtegnile sužnosti 800. Hvaležne bo in rej-nicam mnogo veselja napravljajo. Prosta šola ima nad 200 otrok v dveh razredih V sirotišnici je 89 otrok. Rade bi še napravile zavod za najdence, a dosihmal ni bilo tega mogoče Sestre bv. Jožefa, vstanovljene na Francoskem 1832, delujejo v orijentu od I. 1850. V Kahiri oskrbuje 9 sestra veliko evropsko bolnišnico od 1. 1865. Tudi imajo dekliško šolo. Blizo zavoda za osrednjo Afriko je tudi zavod gosja častne legije D. M. imenuje se tako, ker odgojujejo na Francoskem hčere udov častne legije. V Kahiri vzgojujejo in podučujejo hčere viših Btanov, vzlasti francoskih uradnikov. Nimajo Bicer mnogo gojenk, a zavod je dobro urejen, prava krščanska vzgoja, pouk pa mnogo obsega. Razun imenovanih zavodov je več kato liških cerkva, ki slišijo zedinjenim Koptom, Grkom, Sircem in Ermencem. Razkolniški Kopti imajo veliko, krasno cerkev, isto tako tudi razkolniški Grki, Ermenci in Sirci. Prote-stantje imajo nemško in angleško cerkev, nemško in dekliško šolo. Tudi predmeBtja v Kahiri imajo marsi-ktere znatne cerkvene naprave. V stari Kahiri (Fostat) zraven koptiške cerkve B. D. Marije, v nje spodnjem podzemeljskem delu (kripte) se časti stanovanje Bvete družine za čaBa nje bivanja v Egiptu, je latinski hoBpic oo. fran-č škanov, kjer Btanujeta 2 patra in 1 brat, ki paBtirujeta katolike v Fostatu. Sedaj v hospicu ni patrov in pastirstvo oskrbuje katoliški kop-tiški duhoven. Redovnice bv. Frančiška imajo samostanček tukaj, kjer dve Bestri oskrbujete 20 najdeačkov. Zavod za murinke vodijo 4 sestre sv. Jožefi«. V Fostatu je več grških in koptiških razkolniških samostanov. (Konec prih.) •favne dražbe. 12. avgusta. 1. eks. drž. pos. Janeza Arh iz Ponikve 590 gl. Krik«. 1. eks. drž. pos. Franceta Šega iz Zgornjega Jezeru 11G3 gl. Lož. 1. eks. drž. pos. Matiju Gregorič iz Nadgoric 4749 gld. 60 kr, Ljubljana. 1. eks. drž. pos. Vicenta in Marije Kompare iz Metliko. Metlika. Umrli sot 4. avgusta Jožef Kralič, 26 let, tujec, m. ogledan. Eliza Kosec, 9 m., ošpice. Teres Mar-tinčič, 24 let. 5. avgusta. Marija Dignanac, 20 let, jetika. 7. avgustu. Roza Polegeg, 9 1/a m., krup. Razglas. Z ozirom na razne veselice, ktere be napravljajo po vseh krajih domovine na korist „Narodnemu domu", in kterih se manj ali več tudi vdeležujejo naši členi; dalje z ozirom, da ravnokar popravljajo tla dvorane z veliki troški, sklenil je podpisani odbor, preklicati nameravano poletno veselico, kar blagovolijo vzeti na znanje P. T. častiti društveniki. Čitalnični odbor. Za romarje je prav pripravna paj v nekaterih krajih: Trojna "božja pot s svetimi stopnicami (štengami) na Kranjskem. Vredil g. A. Ž logar; z dovoljenjem vis. čast, škofijstva v Ljubljani. Nevezana 30 kr., vezana v polplatnu z zlato obrezo 50 kr. in vse v platnu z rudečo obrezo 60 kr. Kdor za prodajo na stotine knjižic vzame, jih dobi mnogo cenejše. Prvi del navaja zgodovinska sporočila o treh božjih potih s sv. stopnicami na Kranjskem : o sv. Joštu pri Kranji, o Novi Štifti pri Sodršici in Žalostni Gori pri Mokronogu. Potem Bledi nekaj molitev, n. pr. k Materi Božji 7 Žalost, litanije in pesem k žalostni M. B. Navk o počešenji in obiskovanji bv. stopnic. Potem premišljevanje pri vsaki sv. stopnici in konečno nekaj molitev z odpustiki, n. pr. pred sv. Križem, o sedanjih nevarnostih cerkve in krajši izdihijeji. Razun zgodovinskega dela je knjižic i povsod pripravna , kjer koli se častijo bv. stopnice. (2) Založila in prodaja Katoliška bukvama v Ljubljani, na stolnem trgu ž t. 6. Telegraflčne denarne eene 9. avgnsta. Papirna renta 77.06 — ftreberna renta 77,70 — Zlata renta 96 70 — 18601etno drsamo posojilo 130 75 Kreditne akcije 321 80 — Londoi, 119.75 — Oe«. kr. , aekiui 5.64 —. iO-tranbov 9-62. Vožni red Rudolfove železnice: Postaje Vlaki za osebe Iz Trbiža...... „ Radoljeo-Lesce . . „ Podnarta..... „ Kranja...... „ Loko ....... V Ljubljano, E. k. . » d j. k. . „ Trst........ „ Zagreb...... zjutraj 0-30 7- 1 7-23 7 45 8.30 8-40 zvečer 6-21 popoldne 5. 2 dopoldno popoldne 11-27 popoldne 1' 9 1-34 1-58 211 2'48 250 po noči 9-54 7-58 5 40 zvečer 741 810 8-29 846 924 9-30 zjutraj 6 — Postaje Vlaki za osebo Iz Zagreba . . . . „ Trsta...... „ Ljubljano, j. k. „ „ R. k. ,, Loke...... „ Kranja..... „ Podnarta . . . „ Trbiža..... po noči 815 zjutraj 7' 5 7-10 7.4G 8- 3 8 24 10-47 zjutraj 6 40 popoldne 12 25 12-29 1- 2 118 1-37 341 11-40 10- 5 zvočer 6-30 G-39 7 26 7-49 819