GLAS LJUDSTVA Solze so kot nevihta: po njih je človek zmeraj bolj pomirjen. Ruski pregovor naš tednik Številka 44 Letnik 54 Cena 1,15 evra e 180,-SIT 8. novembra 2002 Poštnina plačana v gotovini Celovec P. b. b. Zulassungsnummer: GZ02Z032298W Erscheinungsort Klagenfurt / Izhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt / Poštni urad 9020 CeloVec CITAT TEDNA Opažam, da se premalo trudimo za domači jezik, za kulturna izročila. predsednik Mohorjeve družbe in rektor Tinjskega doma Jože Kopeinig Svet Evrope: kritično poročilo za Avstrijo . ■ ■ ■ ' . =■ Stran 2 1 fit# Umrl je dv. svet. dr. Valentin Inzko Bil je med pionirji NSKS in ZSO, v letih 1960 - 68 je vodil NSKS kot predsednik, poznali smo ga kot kulturnika in šolnika z dušo in telesom, svoj največji uspeh pa je dosegel na cerkvenem področju, kjer je uveljavil enakopravni dialog, za katerega se je zavzemal vse svoje življenje. Preteklo sredo, 6. novembra, je Gospodar življenja dr. Valentinu Inzku zaprl njegovo bogato življenjsko knjigo. Umrl je v 80. letu starosti. NSKS, KKZ, Mohorjeva, Slovenska gimnazija in Slovenski pastoralni odbor sklicujejo skupno žalno sejo (v soboto, 9. novembra, ob 10.30 uri, v Tischlerjevi dvorani Slomškovega doma v Celovcu). Pogrebna svečanost bo v soboto, 9. novembra, ob 14. uri v Svečah. Stran 3 2 Politika Janko Kulmesch__ Komentar Našega tednika Ob Kučanovem odhodu Kritično poročilo za zvezno vlado Konzultativni odbor ministrskega komiteja Sveta Evropa ne daje bogve dobrega spričevala avstrijski manjšinski politiki. r^rihodnjo nedeljo, 10. no-vembra, bo Slovenija poleg novih občinskih svetov volila tudi novega državnega predsednika. Dosedanji predsednik Milan Kučan, ki je bil najvišji predstavnik države našega matičnega naroda od njene osamosvojitve, tokrat ne more več kandidirati. Slovenska zakonodaja namreč predpisuje, da je lahko nekdo izvoljen za državnega predsednika samo dvakrat zapovrstjo, podobno kakor pri nas v Avstriji. Če gre po javnomnenjskih raziskavah, ki so bile v Sloveniji do vseh dosedanjih volitev precej točne, bo Kučana nasledil sedanji šef slovenske vlade Janez Drnovšek, kandidat najmočnejše parlamentarne stranke LDS (liberalna demokracija). Po javnomnenjskih anketah sicer naj ne bi dosegel absolutne večine v prvem volilnem krogu; zanj napovedujejo 46 %. Izhajajo pa iz tega, da bo na vsak način zmagal v drugem krogu, ki bi bil v nedeljo, 24. novembra. Drnovšku naj bi še najbliže prišla Barbara Brezigar, kandidatka Bajukove Nove Slovenije in Janševih socialdemokratov (okoli 30 %). Dokaj manj naj bi glasovalo za bivšega guvernerja slovenske Narodne banke Franca Arharja, ki ga podpira Slovenska ljudska stranka. Prvotno je veljal kot zelo resen konkurent Drnovška, vendar si je v odnosu do medijev dovolil usodne napake. Tako mu sedaj javnomnenjske raziskave prisojajo kvečjemu okoli 10 %. Podoben rezultat napovedujejo za „očeta” slovenske ustave Franca Bučarja in za vodjo Slovenske nacionalne stranke Zmaga Jelinčiča, še slabše pa naj bi se volitve končale za kandidata Združene liste (naslednica nekdanje Zveze komunistov) Leva Krefta, medtem ko se okoli 16 % volilk in volilcev še sploh ni opredelilo. Ne glede na to, ali se bodo napovedi raziskovalcev javnega mnenja uresničile ali ne, je na vsak način nesporno: nedeljske volitve pomenijo (vsaj zaenkrat) konec dobe, ki jo je kot državni predsednik suvereno obvladal Milan Kučan. Njegov odhod iz najvišje državne funkcije v deželi na sončni strani Alp bo za slovenske državljanke in državljane gotovo nekaj nenavadnega. Predsednik Kučan uživa pri njih nadpovprečno zaupanje in podporo. Drugače si ni mogoče razlagati njegovih prepričljivih volilnih zmag. Nenavadno pa bo njegovo slovo s predsedniškega mesta tudi za slovenske manjšine v Avstriji, Italiji in na Madžarskem. Zamejski Slovenci so imeli v Kučanu predstavnika države matičnega naroda, ki je imel čut in smisel za njihove probleme in potrebe. Redno se je zanje zanimal, pogostokrat pa je bil tudi eden izmed zelo redkih slovenskih politikov, ki se za slovenske manjšine resno in odločno zavzemajo tako doma kakor na bilateralnih srečanjih s predstavniki sosednjih držav Slovenije. Prav tako je dosledno terjal, da naj bi se slovenske politične sile, še posebej parlamentarne stranke, dokopale do skupne formule nacionalnega interesa, v njo vključile tudi Slovence v zamejstvu in po svetu ter na ta način krepile vlogo slovenskega naroda v skupni Evropi. Vsa ta njegova prizadevanja na žalost niso imela zadovoljivega odmeva. Toliko bolj je umestno in pošteno, da se Kučanu ob njegovem odhodu kot predsednik Republike Slovenije zahvalimo za njegovo pozornost do slovenskih manjšin kakor sploh do slovenstva. Njegovemu nasledniku pa želimo, da te pozornosti ne bi zanemarjal. Kajti: pot v EU je pomembna in pravilna - bilo pa bi usodno, če bi jo usmerjale izključno gospodarske koristi. i ^dor na Koroškem meni (ali upa), da evropskih orga-I Vnov v resnici ne zanima, kako resno jemlje avstrijska vlada zaščito narodnih skupnosti, bo moral najkasneje po poročilu Konzultativnega odbora ministrskega komiteja Sveta Evrope temeljito spremeniti svoje mnenje. Delegacija Konzultativnega odbora je bila od 18. do 21. decembra 2001 v Avstriji, ker je imela nalog, da neposredno preveri poročilo avstrijske vlade o uresničevanju okvirne konvencije o zaščiti narodnih skupnosti v naši državi. Znano je, da je okvirna konvencija - poleg charte o manjšinskih in regionalnih jezikih - najpomembnejši dokument evropske manjšinske zakonodaje, pri čemer ne vsebuje samo konkretnih zaščitnih določil, temveč predvideva tudi mehanizem za preverjanje uresničevanja teh določil v posameznih državah -in je s to nalogo poverila omenjeni Konzultativni odbor ministrskega komiteja Sveta Evrope. Svoje stališče do poročila avstrijske vlade je Konzultativni odbor strnil v ugotovitev: vlada navaja celo vrsto zakonskih določil, vendar njeno poročilo za Svet Evrope ne vsebuje podrobnejših informacij o „relevantni praksi”. Toliko bolj konkretne pa so zato ugotovitve Konzultativnega odbora. • Konzultativni odbor zelo ostro obsoja Haiderjeve grožnje, da noče spoštovati razsodbe ustavnega sodišča glede dvojezičnih napisov. Dobesedno poudarja: „Kozultativni odbor je mnenja, da bi lahko take grožnje ... v primeru njihove uresničitve privedle do situacije, ki ne bi bile uskladljive z okvirno konvencijo.” Po njegovem prepričanju je treba razsodbo ustavnega sodišča v celotnem obsegu uresničiti, pri čemer ne zadostuje, da bi se omejili izključno na številke ljudskega štetja 2001. • Dosledno uresničitev zahteva Konzultativni odbor tudi za razsodbo, ki jo je Rudi Vouk dosegel leta 2000 pri ustavnem sodišču glede uradnega jezika. • Enako jasne so ugotovitve Konzultativnega odbora glede privatnih radijskih postaj Radio 2/Radio Agora. Po njegovem mnenju te oddaje ne smejo biti ogrožene, dokler se ne najdejo nove rešitve. • Konzultativni odbor pričakuje, da naj bi pristojne oblasti odločneje podpirale štajerske Slovence v njihovih prizadevanjih za ohranitev svoje identitete. Se posebej pogreša zanje ustrezno medijsko oz. radijsko oskrbo in polnovredno zastopstvo v sosvetu, prav tako pa tudi ugotavlja velike pomanjkljivosti na področju šolstva in kulture. Iz poročila Konzultativnega odbora jasno izhaja, da pravice koroških in štajerskih Slovencev ter gradiščanskih Hrvatov temeljijo predvsem na 7. členu avstrijske državne pogodbe, ki pa ob upoštevanju kritičnih pripomb odbora seveda ni docela izpolnjen. Tega se očitno zelo dobro zaveda tudi zvezna vlada. Zato je tudi z vso silo skušala doseči, da bi predsednika osrednjih organizacij podpisala izjavo, s katero bi se obvezala, da narodna skupnost nima več zahtev na osnovi 7. člena. Sosvet. O poročilu Konzultativnega odbora je razpravljal tudi sosvet (pretekli torek, 5. novembra), ki je bila hkrati zadnja seja tekoče (štiriletne) mandatne dobe. Po besedah predsednika Sturma je sosvet pozval zvezno vlado, da naj uresniči stališča Konzultativnega odbora. Prav tako bosta v naslednjih dneh NSKS in ZSO izdelala pisno stališče k poročilu predstavnikov Sveta Evrope. Dunajski center avstrijskih narodnih skupnosti je svoje stališče že posredoval. Nadalje je sosvet pozval vlado, da ukrene vse, da se ne ukineta Radio 2/Agora. Prav tako pa je podprl tudi Resolucijo Sveta publike, ki predlaga kot mogočo alternativo dva manjšinska kanala v okviru ORF, eden od njiju pa naj bi bil namenjen koroškim Slovencem. Janko Kulmesch Politika 3 l ) i :i ) Bil je za enakopravni dialog, dosegel pa ga je v Cerkvi Dv. svet. dr. Valentin Inzko, bivši pred-3 sednik NSKS, je umrl v 80. letu starosti. Skupno z dr. Ernstom Watdsteinom sije dr. Valentin Inzko pridobi! neminljive zasluge za sožitje med obema narodoma na Koroškem. 3 1 a r 3 3 1- a 3 ii 3 I- i- !- a I- al i- a e a o a i- h i- v ;r e 3, a e j- I- a ia n Kaj mi je za prihodnost najbolj pri srcu? Da bi mlajša generacija, ki že deluje v okviru koroške Cerkve, kljub morebitnim težavam ne izgubila poguma, temveč izhajajoč iz jezikovne - kulturne dediščine delovala samozavestno v duhu sožitja. DR. VALENTIN INZKO ob 75-letnici (v pogovoru za NT) K I arodni svet koroških Slo-I vencev 'n Krščanska kul-I M turna zveza sta se z odločitvijo, da podelita XXIII. Tischlerjevo nagrado dv. svet. dr. Valentinu Inzku, oddolžila osebnosti, ki je imela vse svoje življenje jasne predstave o temeljih, na katerih naj bi narodna skupnost usmerjala svoj razvoj. Oddolžila sta se osebnosti, ki je bila med pionirji NSKS in KKZ. Oddolžila sta se osebnosti, ki ima neminljive zasluge predvsem za živeto sožitje v cerkveni skupnosti, prav tako pa tudi na šolskem področju. Oddolžila sta se osebnosti, ki sta ji narodna zavest in dosledna uresničitev 7. člena avstrijske državne pogodbe zares srčna zadeva in ki je bila vse svoje življenje lojalna do NSKS in KKZ. Nenazadnje pa sta se oddolžila osebnosti s plemenitim srcem, osebnosti, ki je vedno iskala dobrosrčen pogovor. Te besede smo v NAŠEM TEDNIKU namenili dr. Valentinu Inzku, ko je letos, 23. januarja, prejel Tischlerjevo nagrado. Podelitev Tischlerjeve nagrade je bila slovesen dogodek, izraz prisrčne zahvale in hvaležnosti. Po niti 10-ih mesecih pa nas je dohitela žalostna vest, da je plemenito srce dr. Valentina Inz-ka za zmeraj utihnilo: Gospodar življenja je zaprl njegovo zemeljsko knjigo preteklo sredo, 6. novembra, v 80. letu starosti. Dr. Valentin Inzko je bil eden izmed najvidnejših predstavnikov šolskega, političnega in kulturnega življenja slovenske na- rodne skupnosti na Koroškem. Rodil se je 22. januarja 1923 v Svečah. Izhajal je iz rodbine duhovnika, narodnega buditelja, publicista in soustanovitelja Mohorjeve družbe Andreja Einspielerja, ki ga zgodovinopisje označuje za „očeta koroških Slovencev”. Prav o njegovem življenju in delu je dr. Valentin Inzko promoviral z disertacijo (1949), potem ko je po učiteljišču študiral v Gradcu slavistiko in zgodovino. Po študiju se je poklicno posvetil šolstvu, še posebej manjšinskemu. Služboval je na celovškem učiteljišču ter vzgojil celo generacijo učiteljic in učiteljev. V letih 1963- 1988 je bil strokovni nadzornik za Slovensko gimnazijo in za pouk na drugih srednjih in višjih šolah, zadnjih pet let pa je bil tudi vodja manjšinskega oddelka pri Deželnem šolskem svetu za Koroško. Prizadeval si je za razvoj izobraževalnih možnosti koroških Slovencev, organiziral seminarje za slovenske učitelje in pripravil več učbenikov za slovenščino in zgodovino. Dr. Valentin Inzko pa ni bil mož, ki bi poznal samo službene obveznosti. Njegova velika ljubezen je veljala njegovi družini, prav tako pa njegovemu narodu in cerkveni skupnosti. Tako je bil med soustanovitelji NSKS, vodil nekaj časa njegov kulturni odsek, bil v letih 1952 - 58 tajnik, v letih 1960 - 68 pa predsednik. V času predsednikovanja je bil tudi glavni urednik NAŠEGA TEDNIKA. Prav tako je bil leta 1956 soustanovitelj KKZ jn v letih 1958 - 59 njen tajnik. Še posebej dobro je sodeloval z Mohorjevo družbo, katere odbornik je bil celih 34 let (1958 - 92), leta 1992 pa postal predsednik njenega častnega sosveta. V letih 1958/59 je bil tudi urednik Mohorjevega mesečnika „Vera in dom”, danes znan pod imenom „Družina in dom”. Svoj najhvaležnejši zunaj-poklicni delokrog pa si je našel v cerkvenem življenju. Leta 1956 je bil soustanovitelj Katoliške prosvete, prav tako pa je pozneje bil med vodilnimi slovenskimi predstavniki v koroški in avstrijski sinodi. Neminljive so njegove zasluge, ki si jih je pridobil skupno z dr. Ernstom Waldsteinom kot sopredsednik nemško-slovenskega koordinacijskega odbora krške škofije. Te naloge je dr. Inzko opravljal celih 20 let - od 11. avgusta 1973 do 7. decembra 1993. Poleg tega sta skupno z dr. Waldsteinom urejevala zbornik „Das gemeinsame Kärnten - Skupna Koroška”. Oba sta uveljavila enakopravno sožitje v koroški Cerkvi, in bilo bi želeti, da bi svetne oblasti posnemale cerkvene. NSKS in KKZ sta vsekakor njuno delo primerno nagradila -podelila sta jima leta 1988 prvo Einspielerjevo nagrado. Življenje dr. Valentina Inzka je bilo bogato, v znamenju krščanskega humanizma in enakopravnega dialoga. Srečanja z njim so bila prijetna, spodbujujoča. Še posebej tesno je bil povezan z NAŠIM TEDNIKOM in njegovimi uredniki. Kazal je za njihova prizadevanja razumevanje in odprtost. Dajal je prepričljivo razumeti, da ceni njihovo delo. Tudi zato ga bomo zelo pogrešali. In tako nam preostane le še beseda iskrene zahvale - v prepričanju, da bo Vsemogočni dr. Inzku dober plačnik za vsa njegova dobrohotna prizadevanja v korist narodni skupnosti in Cerkvi. Ohranili ga bomo v častnem spominu - vsem žalujočim, še posebej ženi Mariji, sinu Zdravku ter hčerkama Zalki in Alenki z družinami, pa velja naše iskreno sožalje. Janko Kulmesch h 4 Gospodarstvo Evropska unija: zanimiv projekt na področju varstva okolja Evropska unija (EU) razpisuje raznovrstne projekte. Med zelo inovativne projekte štejejo tisti, pri katerih je vključenih več držav. rav posebej dobrodošli I—/so projekti, pri katerih gre za okoljska in okoljevarstvena vprašanja. Lani so se skupno štirje partnerji iz štirih držav - občina Holargos (Grčija), občina Palermo (Italija), Klimatska zveza (Avstrija) in občina Slovenska Bistrica (Slovenija) -odločili, da pripravijo skupni projekt z naslovom MedCIima. S tem projektom želijo v mestih zmanjšati količino ogljikovega dioksida in s tem prispevati k ohranjanju narave. Cilj projekta je, da se prenesejo izkušnje, ki jih imajo nekatere evropske države z zmanjšanjem vpliva C02 na sredozemska mesta. Tako naj bi na koncu projek- ta bil pripravljen poseben načrt prednosti in ukrepov za zmanjšanje emisij ogljikovega dioksida. Na koncu naj bi se sodelovanje med sredozemskimi mesti bistveno izboljšalo vključno z zmanjšanjem vpliva ogljikovega dioksida. Vsako mesto naj bi pripravilo poseben akcijski načrt za zmanjšanje vplivov ogljikovega dioksida. V ustanovitev mreže se bo poleg avstrijske klimatske zveze (Klimabündnis) vključilo tudi društvo AACC, ki nastopa kot projektni partner. Rezultat projekta bo tudi skupna spletna stran, ki bo vsebovala vse zanimive informacije o celotnem projektu. Društvo AACC, še posebej pa predsednik Bernard Sadovnik in generalni tajnik mag. Filip Wa-rasch, sta se v zadnjih letih specializirala na vprašanje izkoriščanja alternativnih energetskih virov in varstva narave. Ta evropski projekt društvu AACC ponuja možnost pridobivanja mnogih novih izkušenj v drugih državah EU in tako tudi navezovanje koristnih stikov. Nosilec projekta, občina Holargos iz Grčije, je izbrani projekt prijavil na vseevropski razpis za program LIFE. V projektu je zahtevana tudi participacija občine in prebivalcev pri doseganju in implementaciji ukrepov za varstvo narave. Generalni tajnik AACC mag. Filip Warasch meni o pro- jektu MedCIima: „Zelo smo veseli, da je Evropska komisija izbrala projekt MedCIima. Za AACC je to odlična priložnost, da si naberemo nove in bogate izkušnje, ki nam bodo omogočale pridobiti tudi nova partnerstva v drugih evropskih državah. Naša vloga pri projektu je predvsem posredovanje med raznimi partnerji, še posebej med avstrijsko klimatsko zvezo in slovenskim partnerjem, občino Slovenska Bistrica v bližini Maribora. Našemu društvu je tako v skoraj dveletni dobi delovanja uspelo pridobiti mednarodni projekt, kjer so kriteriji izbora bistveno ostrejši kot npr. pri projektih v programu INTERREG Avstrija-Slovenija. IR Slovenska gospodarska zveza (SGZ) je v Tinjskem domu predstavila nov projekt. Tinje. Slovenska gospodarska zveza že skoraj 15 let proučuje in spremlja gospodarski razvoj na južnem Koroškem ter podpira in krepi gospodarske vezi med Koroško in Slovenijo. Z novim čezmejnim projektom Interreg III A želijo izboljšati ponudbo na področju izobraževanja (jezikovni tečaji, računalništvo in razvijanje osebnosti) in strokovnega informiranja (predavanja in srečanja) za podjetnike in sodelavce. Načrtovana pa je tudi izdaja avstrijsko slovenskega pravnega in gospodarskega priročnika za jesen leta 2003. Vstop Slovenije v EU bo za gospodarstvo v obmejnih regijah Koroške odpiral nove možnosti sodelovanja na obeh straneh. Za uspešen nastop na novih tržiščih so potrebne informacije o pravnih določilih, znanje jezika soseda in več posrednih stikov med podjetji tu- in onstran meje. Projekt Interreg lil A bo trajal do konca leta 2004, izobraževalni tečaji, predavanja in strokovne prireditve bodo v Domu prosvete v Tinjah. Prva prireditev v okviru tega projekta je bila na temo „Podjetje pravilno predati in prevzeti“. Predavali so štirje strokov- njaki iz Podjune: dir. Franz Riegel (banka Raiffeisen Dobrla vas), davčni svetovalec Hermann Klo-kar, notar Walter Mösslacher in odvetnik Manfred Opetnik. Strokovnjaki so osvetlili tematiko predaje in prevzema podjetja z bančnega, davčnega, notarskega in pravnega vidika. Franz Riegel je menil, da je predpogoj za dobro pripravljeno in pravočasno predajo firme optimalni načrt in ustrezni časovni rok od 3 do 5 let. Prejemnik podjetja naj bi bil dobro pripravljen in star do 30 let. Nadalje je treba upoštevati položaj podjetja (dobički, dolgovi, mogoče terjatve, socialne obveznosti itd.) in tržno situacijo. Hermann Klokar je nakazal davčne predpise, obveznosti in variante pri predaji podjetja. Walter Mösslacher je osvetlil dedno pravo in različne oblike podjetja po splošnem državljanskem zakoniku (ABGB). Menil je, da je strokovno in redno pripravljena oporoka še vedno najboljša osnova v zadevi predaje podjetja. Odvetnik Manfred Opetnik je nakazal razne obveznosti pri predaji podjetja ali družbe do socialnih zavarovalnic, delojemalcev in poslovodij. Zaključek večera: strokovna svetovanja so vsekakor v neob-hodno pomoč pri predaji podjetja v mlajše roke. M. š- Z leve: Hermann Klokar, Rudolf Urban, Liza Hobel (voditeljica projekta), Anna Moser, Walter Mösslacher, predsednik SGZ Vili Moschitz in Manfred Opetik. Gospodarstvo 5 Ministrica Tea Petrin (peta z leve) z občinskimi in narodnimi predstavniki na obisku v Globasnici, foto: kumer Obmejni projekti so posebej vredni podpor Ministrica za gospodarstvo Republike Slovenije je bila na vabilo NSKS in ZSO na obisku na Koroškem in je prišla tudi v Globasnico. 5 Globasnica. Dr. Tea Petrin se je v okviru obiska na Koroškem Preteklo sredo popoldne v Globasnici sestala s predsednikoma NSKS in ZSO Bernardom Sadovnikom in Marjanom Sturmom ter Podpredsednikom EL in zbornič-nirn svetnikom SJK Francem Jožefom Smrtnikom. Delegacijo so dopolnili globaški župan Paul Robnig, predsednik SKD Branko Hudi in predsednik globaških bokvarjev Felix Glinik. Globašani so ministrici Petrin razkazali dvojezični otroški vrtec, kjer se je ministrica, ki jo je vpra-1 sanje dvojezične vzgoje zelo za- nimalo, podrobno informirala pri voditeljici Olgi Greiner. Nadalje si je ministrica ogledala globaški grad „Elberstein“, kjer je svoj grad in umetnine razkazal posestnik Hanzej Elbe. Globaški obisk je ministrica zaključila v črni kuhinji, kjer se je z našimi predstavniki dogovorila za nadaljnje sodelovanje. Predsednik NSKS Bernard Sadovnik je bil prepričan, da se bo s pristopom Slovenije k EU sodelovanje na gospodarskem področju še bolj intenziviralo in da bo k temu lahko svoj delež doprinela tudi slovenska narodna skupnost. Po- moči si Sadovnik od ministrice pričakuje predvsem pri čezmejnih projektih, kjer so v zadnjih letih tudi koroški Slovenci izdelali celo vrsto projektov. Franc-Jožef Smrtnik se je kot občinski politik zavzel za razširitev obmejnega sodelovanja, in je omenil zgleden projekt odprtje Pavličevega sedla, ki je v korist prebivalcem na obeh straneh meje. Ministrica je dejala, da se bo za take in podobne projekte vedno zavzela, posebej še, če je v te vključena slovenska narodna skupnost na Koroškem. Silvo Kumer 23. NOVEMBRA Lojze Slak vabi V soboto, 23. novembra, na plesu EL Globasnica igral svetovno znani ansambel Lojzeta Slaka, ples bo pri Šoštarju. NOVA SLIKANICA Vija vaja bučijaja... V otroškem vrtcu Naš otrok v Mohorjevi hiši je svoje pesmice z naslovom Vija vaja bučijaja predstavila Bučibica - dr. Marija Makarovič. Preproste štirivrstične pesmice, ki so posnete tudi na zgoščenki, bo avtorica naslednji teden predstavila v dvojezičnih otroških vrtcih na Koroškem. Slikanico je ilustrirala Jana Dolenc, zgoščenko je pripravil Gore Makarovič, oboje pa je izdala KKZ. PISMO BRALCEV Oražeja ali Oražeta? Spet in spet se pojavljata v koroških slovenskih medijih obliki Oražeja in Oražeta, Smolleja in Smolleta itn. Predlagam, da se uredniki odločijo za pravilno obliko drugega sklona podobnih imen, ki se glasi edinole pravilno Oražeja, Smolleja. To je oblika za imena, katerih zadnji „e" ni poudarjen, če je ta „e“ poudarjen (npr. Rode), se piše drugi sklon pravilno: Rodeta. Preverite in se kon-senzualno odločite za pravilno obliko. Franc Kattnig, Sp. Goriče Kako se bolje uveljaviti na slovenskem tržišču? Tea Petrin se je srečala tudi s predstavniki slovenskega gospodarstva in KELAG. Celovec. Gospodarska ministrica Tea Petrin se je na sedežu Zveze Bank srečala tudi s predstavniki Slovenske gospodarske zveze (SGZ) in Zveze Bank. Pri Pogovoru je šlo za vprašanje, kako bi se lahko slovenske gospodarske ustanove bolje uveljavile na tržišču v Sloveniji. . Predsednik SGZ Vili Moschitz j® skupno s podpredsednikom klanzijem Ogrisom predstavil delovanje osrednje zastopniške °rganizacije slovenskih gospodarstvenikov.na Koroškem. „Mini-stbca je bila še posebej zadovolj-na> da se SGZ uspešno vključuje v Podporne programe EU," tako Moschitz. Nadaljnja tema pogorja je bilo sodelovanje na banč-Hiškem področju oz. možnostih Zveze Bank za lažji pristop do slovenskega tržišča. Ministrica je opozorila, da so že potekali po- govori z Ljubljansko banko, hkrati pa menila, da se Zvezi Bank kot članici Raiffeisnove organizacije Ministrica Petrin (2. z desne) na sedežu Zveze-Bank v Celovcu. sedaj ponujajo možnosti za sodelovanje preko Krekove banke, katere lastnica je postala Raiffeisen Zentralbank. Predsednik Zveze Bank Ludvik Druml sam ni hotel dati konkretnejših informacij o pogovoru. Poudaril je le: „Ministrica nam je rekla, da moramo biti sami iniciativni.“ Po srečanju na Zvezi Bank se je Petrin pogovarjala tudi z vodstvom KELAG. „Ko nas je Alpe-jadranski center za čezmejno sodelovanje (AACC) informiral, da je ministrica na Koroškem, smo jo povabili na kosilo,“ tako tiskovni predstavnik KELAG Stocker. Pogovor z ministrico je ocenil kot pozitivnega, „vendar še ni mogoče govoriti o konkretnih rezultatih.“ Janko Kulmesch 6 Iz naših občin Iz ozadja občin piše Silvo Kumer ■ Volitve župana v Borovljah 1 Šef šmi-helskih nogometašev tudi šef SPÖ? ■ Dvojezična knjiga o življenju v Straji vasi Župan Helmut Krainer (na sliki v sredini) je dolga leta vodil občinsko po-litiko, jutri v petek pa bo predčasno odstopil.________________ ■ Volitve župana. V Borovljah bo občinski svet danes, v petek, 8. novembra (18.00), volil novega župana. Volitve so potrebne po odstopu dolgoletnega župana Helmuta Krainerja, ki je svoj odstop sporočil javnosti na podelitvi častnega občanstva Wolfgangu Petritschu. Doslejšnjega župana Krainerja bo nasledil 45-letni socialdemokrat Inao Appe. ki je po poklicu uslužbenec bakteriološkega inštituta. Ker ima SPÖ v občinskem svetu večino (SPÖ 15, FPÖ 6, ÖVP 3, Volilna skupnost 2, GFA 1) lahko SPÖ sama izvoli župana. Pričakujejo pa, da bo Appe dobil več kot 15 glasov. V ozadju predčasnega odstopa Helmuta Krainerja tik pred volitvami je nedvomno spekulacija socialdemokratov v to smer, da bi Appe lahko šel v občinske volitve marca 2003 z bonusom župana. H Kdo bo šef SPÖ? V občini Bistrica nad Pliberkom se želi doslejšnji župan Janko Pajank umakniti iz občinske politike, socialdemokrati pa še niso našli ustreznega naslednika, ki bi imel realne možnosti za mesto župana. Vsak, ki je doslej obujal Pa- jankove čevlje, so mu bili nekako preveliki, zato so spet začele krožiti vesti, da bo Pajank marca 2003 še enkrat kandidiral. Socialdemokrati, ki so kot prva bistriška občinska frakcija uvedli spletno stran na internetu, so zdaj pri iskanju glavnega kandidata ukrenili nove korake 'in so nevtralno agencijo poverili z nalogo, naj v občini poizve za mnenje občanov, ki so lahko ocenili župana Janka Pajanka. podžupana Petra Winkla in predsednika šmihelskih nogometašev, uslužbenca Zve-ze-Bank Reinharda Pukla. Prihodnji ponedeljek bo SPÖ odločala o svojem glavnem kandidatu. Za primer, da Pajank res ne bo kandidiral, ima gotovo najboljše karte Reinhard Pukl, saj se je doslejšnji podžupan Peter Winkl predvsem pri dvojezičnem prebivalstvu kar nekajkrat sam diskvalificiral, še posebej, ko je brez osnove napadal župnika Frančka Krambergerja. Medtem ko je v bistriški SPÖ torej vse odprto, je pri LFA vse jasno, za župana kandidira dipL inž. Fric Flčdl. VEL je menda prav tako že vse jasno, toda el-ovci, ki nastopajo na zunaj demonstrativno enotno, še čakajo s sporočilom za javnost. ■ Pri nas doma na Zilji- Ljudska šola v Straji vasi je izdala knjigo z naslovom ..Bei uns Zib hause - Pri nas doma“, ki jo bodo slavnostno predstavili v petek, 15. novembra, ob 10. uri. Dvojezična knjiga se ukvarja z življenjem in kulturo v občini. Žalostni sporočamo, da je po težki bolezni, odšel v večnost, naš dragi prof. dr. Valentin Inzko *22.1.1923 +6.11.2002 Bil je nadvse dober mož, ati, dedi in brat; učitelj, slavist, zgodovinar, nadzornik, publicist, politik in pros-vetaš. Bil je potomec Einspielerjeve rodbine, dolgoletni odbornik Mohorjeve družbe in predsednik SPD Kočne. Plemenit in pokončen mož je bil vedno zvest narodu, cerkvi in državi. Zavzeto je sodeloval pri Koroški sinodi 1972 in se je vse življenje iskreno in vztrajno trudil za sožitje. Za svoja prizadevanja je sprejel številna cerkvena in državna odličja. Rajni Folti je naparan v rojstni hiši pri Pregleju, v Svečah 23. Tam bomo zanj žebrali v četrtek in petek ob sedmih zvečer. Pogreb pa bo v soboto, 9. novembra ob 14. uri. Za vso ljubezen se zahvaljujejo žena Marinka, sestra Mija, otroci Zdravko in Bernarda, Zala in Fritz, Alenka in Mihi, Erwin ter vnuki Gregor, Severin, Marjeta, Mateja, Marija, Zala, Klemen, Alenka, Benjamin, Timna, Valentin, Simon in Valentina. Za sodelovanje, za trud in zgled, se ga hvaležno spominjajo: Družba sv. Mohorja Narodni svet koroških Slovencev Krščanska kulturna zveza Slovensko prosvetno društvo Kočna Zvezna gimnazija za Slovence Namesto vencev in cvetja prosimo, da darujete za Koroško vas na Madagaskarju. (Misijonska konto-štev. 56747 BLZ 39100 ali pri patru Romanu) Iz naših občin ; Smrtnik z edinstveno idejo Ker število občanov pada, podžupan Franc-Jožef Smrtnik predlaga, naj občina podari družinam, ki želijo ostati v Železni Kapli, zemljišča za gradnje. Železna Kapla. Število prebi-* valcev v občini Železna Kapla iz leta v leto pada in je že pod 3000. Zaradi tega je občina izgubila tudi precejšnje donosne deleže (Ertragsanteile), ki jih zveza plačuje občinam na osnovi števila občanov. Padec prebivalstva pa ima Posledice tudi na občinski svet, ki bo od marca 2003 naprej zmanjšan od 23 na 19 članov. Vzrok za padanje števila občanov so na eni strani manjkajoča delovna mesta, ki jih po zaprtju Obirja tudi rast zdravilišča ni moglo nadoknaditi. Na drugi strani pa v občini manjkajo primerna zemljišča za gradnje. V Železni Kapli je sicer še nekaj nepozidanih površin, toda cene so veliko previsoke. Zato se vedno več mladih občanov izseli, ker v občini ne vidijo možnosti. Na ta razvoj je zdaj reagiral podžupan Franc-Jožef Smrtnik (EL) s predlogom, da občina vsakomur, ki želi v občini ostati in graditi stanovanjsko hišo, brezplačno podari zemljišče na Lesnikovem polju pred Železno Kaplo. Predlog je Smrtnik vložil že na minuli občinski seji in ga bo zdaj obravnaval pristojni pododbor. Zemljišče ima trenutno še namembo za lahko industrijo, kar pa lahko občinski svet spremeni v soglasju z deželno vlado. Smrtnik je prepričan, da je to vse mogoče, če je le volja dana. Silvo Kumer Ali že poznate lepote cerkva Mežiške doline? Razstava na gradu na Ravnah priča o bogati sakralni dediščini. Sakralna dediščina je tisti del kulturne dediščine, ki, tudi v ob-Hnejni Mežiški dolini, predstavlja največji in najvitalnejši del umetnostne ustvarjalnosti vsaj zadnjih osmih stoletij, kolikor lahko, na osnovi arhivskih virov, sledimo zgodovini nastanka prvih sakralnih spomenikov tega območja. Med sakralno dediščino sodijo arhitekturni spomeniki (cerkve, znamenja in kapelice); notranja oprema s kiparskimi ali slikarskimi deli; korpusi poslikav, ki so krasili zunanjščine in notranjščine cerkva od srednjega veka dalje; liturgično posodje; liturgična oblačila in zvonovi. Projekt zajema katalog (kot spremna publikacija) in muzejsko razstavo, ki predstavlja 23 cerkva Mežiške doline in okolice. Vsebinska zasnova projekta je rezultat štiriletnega raziskovalnega dela: evidentiranja cerkvene likovne dediščine na terenu, iskanja arhivskih virov in njihovega kabinetnega proučevanja. Edini ohranjeni topografski vir, ki v svojo obravnavo celovito vključi tudi sakralne spomenike Mežiške doline, je Kunst Topographie des Herzogthums Kärnten/ Koroška umetnostna topografija iz leta 1889. Poleg tega vira srečujemo le posamezne, največkrat fragmentarne zapise in omembe cerkva. Zato je izdani katalog neke vrste kompendij in vsebuje, poleg ozko umetnostno zgodovinskega, tudi zgodovinsko in etnološko gradivo, slednje v smislu ustnega ali pisnega izročila, ki poroča o tem, kako je bila tovrstna dediščina na nek način sestavni del življenjske skupnosti tudi v duhovnem in obrednem smislu. Namen posamezne topografske enote je, kot tudi cilj pričujočega teksta, predstaviti večino danes dosegljivih informacij o likovni dediščini posamezne cerkve. Razstava bo v muzejskem razstavišču Na gradu 2, Ravne na Koroškem in bo odprta do 15. januarja 2003 (ob torkih in petkih od 9. do 17. ure in ob ponedeljkih in ob sobotah od 9. do 13. ure). JANKO FERK Dokumentacija o Lichtensteinski nagradi Vigredi, in sicer v nedeljo, 28. aprila, je Janko Ferk v Schaanu za svojo literaturo prejel visoko dotirano in mednarodno Janko Ferk renomirano „Liechten- steinsko nagrado“. Slavnost je liechtensteinski P.E.N. -Club priredil v gledališču „Theater am Kirchplatz“. Zdaj pa je pisateljsko društvo vigredno slovesnost še dokumentiralo, in sicer s posebno izdajo literarne revije „Zifferblatt“. V posebni izdaji uredništvo objavlja lav-dacijo za Janka Ferka, ki jo je imel dunajski pisatelj Günther Schatzdorfer. Ferk sam pa se predstavlja s tremi pesniškimi cikli, tako z_naslovi „Psalm o času“, „Črni cikel" in „Krstni psalm“. Dvaindvajseta številka revije „Zifferblatt“ je posvečena koroškemu slovenskemu pisatelju in sodniku Janku Ferku, ki je „mojster jezika“, kakor ugotavlja Günther Schatzdorfer. DANES VŠENTPETRU „Bela vrtnica“ Uspešno dvojezično multi-vizijsko predstavitev najbolj-znanega nemškega „uporniškega gibanja“, katerega sedež je bil v Münchnu in katerega člane so leta 1943 po kratkem procesu obglavili, je v režiji Marjan Štikra na ogled danes, v petek 8. novembra (ob 19.30), v Ražunovi dvorani v Šentpetru pri Šentjakobu. Nastopa gledališka skupina Višje šole v Šentpetru. 8 Kultura ŠKOCJAN___________ Medved z vrtnico v srcu Mladinska gledališka skupina KD Škocjan se je predstavila tudi s pesmijo. Škocjanska mladinska gledališka skupina je morala svojo letošnjo predstavo uprizoriti v sosednjem Šent-primožu. Toda tudi tja je zaneslo domače občinstvo, ki se je v dobri uri zabavalo ob, lahko bi rekli, profesionalnem gledališču. Režiser Peter Militarov rad povabi k sodelovanju profesionalne umetnike: tako tudi letos -glasbenika Slavka Avsenika ml. in gojenke otroške baletne šole Vrhovec-Stevens iz Pirnič. Šest domačih igralcev je pevsko in igralsko prikazalo zgodbo o medvedu, ki brunda po gozdu in ne vidi ne levo ne desno. Okoli sebe ne opazi slastnih jagod_ ali vode iz bistrega potoka. Šele živali, čarovnik in vrtnica ga popeljejo iz njegovega ozkotirnega sveta. Na oder pri-capljajo zvita in prelepa Lisica (Kristjana Zeichen), neznatna Miš (Vera Hartmann), plašen in strahopeten Zajec (Florjan Sturm), čud(ež)ni Čarovnik (Andrej Rutar) in Vrtnica (Katja Mlinar), ki predrami brundastega medveda - tega pa je pogumno zaigral Samo Zeichen. V igri ni manjkalo komičnih prizorov (npr. velikanske jagode ali čarovnikova žaga), tudi luč je bila zasnovana profesionalno. Predstava je temeljila na posebnih efektih, tako glasbenih kakor tudi tehničnih in predvsem plesalskih. Mentorici Helki Mlinar so stali ob strani Lina Sterckx, Kristijan Sadnikar, Breda Varl, Dominik Hudi, Miha Lipnik, Uroš Vovk, Daniel Riegelnik, Fran-cej Preinig, Hilda Sturm, Veronika Zeichen in Irena Starz. Škocjanska predstava nas je naučila, da naj nosimo v srcu vrtnico, ki nam razjasni duha in pove, da je vsak dan lep dan. gf „Najbolj nas tare tiha asimilacija” Na Mohorjevem občnem zboru so ponovno izvolili rektorja Jožeta Kopeiniga za predsednika. rektor Jože Kopeinig elovška Mohorjeva je v I svoj/ 151-letni zgodovini KJ dolgo časa veljala za osrednjo ustanovo slovenske narodne skupnosti. Kako ocenjujete njen trenutni položaj na Koroškem? J. KOPEINIG: 151-letna zgodovina Mohorjeve je neizbrisna. Kot učiteljica slovenskega naroda, kakor so jo nekateri pojmovali, je to poslanstvo razumela kot obvezujočo doto, a hkrati kot nalogo tudi za današnje dni. Zavedam se, da so to nekoliko vzvišene besede za današnji zgodovinski in narodnostni trenutek. Slej ko prej zavzema Mohorjeva svoje pomembno mesto poleg osrednjih političnih organizacij ter drugih kulturnih in izobraževalnih ustanov. Mohorjeva seveda ne stoji več sama na slovenskem areopagu, temveč mora in tudi želi deliti odgovornost za kulturni razvoj slovenske narodne skupnosti z drugimi dejavniki. Današnja družba, tudi slovenska in narodnostna, je vse bolj diferencirana ter poraja vedno več potreb, ki jih moremo pokrivati le s skupnimi in vzajemnimi napori in programi. Ne morem in tudi nočem seveda tajiti, da so v zadnjih časih nekateri očitali Mohorjevi preveč vplivnosti na raznih področjih in ji zavidali njeno uspešnost. Temu se morem samo čuditi in kritikom povedati le to, da je Mohorjeva s svojim širokim programom globlje zasidrana v zavesti rojakov kot marsikateri kritik, ki bi moral šele dokazati svoj dolžni prispevek za naš narod in za našo domačo kulturo. Te dni je imela Mohorjeva občni zbor. Kakšni so njeni trenutni programski načrti in načrti za bližnjo prihodnost? J. KOPEINIG: Posebnih velikih in vzburljivih programov sicer nimamo, ker se moramo ubadati z vsakodnevnimi nalogami in problemi. Ni treba posebej omenjati, da se vse založbe - tudi na našem trgu -soočajo s problemi prevelike ponudbe za vedno manj bralcev. Večine knjig sploh ni mogoče izdajati brez javnih subvencij ali drugih podpor. Naš knjižni trg na Koroškem in tudi v Sloveniji nas močno omeju- jeta, a kljub temu bogati naša Mohorjeva založba vsako leto kulturni svet s skoraj 50 novimi knjižnimi naslovi. Tej naši osrednji dejavnosti bomo tudi v prihodnje posvečali največjo skrb, zavedajoč se, da prav z založniško dejavnostjo izpolnjujemo svojo prvenstveno nalogo. Mohorjeva je - v smislu njenega soustanovitelja blaženega škofa Antona Martina Slomška - osveščala slovenski narod in ga učita brati. Je osveščenost slovenske narodne skupnosti na Koroškem danes dana v zadovoljivi meri ati pa je zaskrbljujoča? J. KOPEINIG: Nisem pesimist, ne po naravi, ne po življenjskih izkušnjah. Raje vidim vzhajajočo zarjo kakor zatemnjujoče se nebo. A pri tem vprašanju se moram zelo premagovati, da vendar izluščim še nekaj pozitivnih nastavkov glede ozaveščenosti naše narodne skupnosti. Opažam, da se premalo trudimo za domači jezik, za kulturna izročila. Znanje jezika se močno krči, kar se zrcali tudi v zaskrbljujočem upadanju števila narodnih pripadnikov. Najbolj pa nas tare tiha asimilacija, ki brez zunanjega pritiska, temveč le bolj zaradi duhovne lenobe in brezbrižnosti povzroča ta usip. Kdo bo v bližnji prihodnosti še bral slovenske knjige in časopise, če je celo v tako imenovanih zavednih družinah pogovorni jezik dostikrat bolj nemški? Število koroških Slovenk in Slovencev hudo nazaduje, prav tako pa tudi zanimanje za slovenske knjige. Kako lahko Mohorjeva pomaga ustaviti ta razvoj? Odborniki Mohorjeve Upravni odbor: predsednik Jože Kopeinig, podpredsednika sta Jože Valeško in Zdravko Inzko, tajnik je postal Karl Hren, nadaljnja odbornika pa sta Ivan Olip, Slavko Thaler in direktor Anton Koren, ki bo naprej vodil operativne posle Mohorjeve. Predsednik nadzornega odbora je postal Karel Smolle, ostala člana pa sta Janko Krištof (podpredsednik) in Janko Ferk. J. KOPEINIG: Tako Mohorjeva, kakor posamezna društva in Dom v Tinjah moramo dosledneje in bolj načrtno, predvsem pa z vzajemnimi napori veslati proti toku tega prikritega odtujevanja domačemu jeziku in narodnemu izročilu. Poleg visoko razvite odrske in pevske kulture se moramo z dobro pripravljenimi programi truditi za osnovno jezikovno izobraževanje in za izpopolnjevanje ter bogatenje pogovornega jezika, ki zna dobro razlikovati med domačim narečjem in potujčevanjem jezika z nepotrebnimi nemškimi izposojenkami. Nimam receptov, a vendar nekaj spodbud in zamisli, ki sem jih že povedal pri marsikateri okrogli mizi, ki pa je ostala žal omizje brez konkretnih programov. Slovenija bo kmalu članica EU, ustanova, ki ji predsedujete, pz si je že pred leti izbrala za geslo: Mohorjeva povezuje. Kakšne učinke medsiovenskega povezovanja si pričakujete v korist koroških Slovencev? J. KOPEINIG: Živimo od sanj, načrtov in utopij. Današnje sanje so jutrišnja resničnost. Dostikrat čutimo streznjujočo razliko med sanjami in resničnostjo. Tako mislim, da naši problemi s članstvom Slovenije v EU še zdaleč ne bodo rešeni. Premik mej še ne ustvarja čudežev. Spremeniti se mora v nas samih naša samozavest, da smo kot narod prvič v zgodovini enakovredni igralci v koncertu evropskih narodov. Mohorjeva je že od vsega začetka povezovala slovenski narod, ki je bil razdeljen na več držav, v eno slovensko kulturno družino. Mohorjeva družba, delujoča kot celovška, celjska in goriška, pa je tista vez med rojaki v osrčju Evrope, v izseljenstvu in zdomstvu, ki je Skupno Evropo že do sedaj uresničevala. Seveda zelo upam, da bosta lažji pretok in prehod, večja izmenjava ne samo blaga, temveč tudi duha koristila samozavesti koroških Slovencev. Naj bi se v prihodnje manj čutili kot manjšina, temveč kot dragocen mozaik v barviti podobi Skupne Evrope. Janko Kulmesch Kultura 9 bilčovs/slovensko prosvetno društvo bilka Nasmejani in žalostni oblaček Otroška gledališka skupina SRD Bilka se je predstavila z zanimivo in poskočno igrico o Oblačku Pohajačku. troti bilčovškega društva 1 ISPD Bilka, ki letos praznu-V^je 90-letnico svojega obstoja, so pod vodstvom režiserke in koreografinje Alenke Hain I občinstvu predstavili igrico, ki je 1 za pol ure gledalce začarala na nebo. Zgodbo o Oblačku Pohajač-J ku (Smiljan Rozman - Ada Vidmar) so zaigrali z navdušenjem in 1 ze zelo profesionalno, posebej ' Mirjam Einspieler v glavni vlogi ■' kot Oblaček Pohajaček. S kretnjami in izostreno mimiko je za-' igrala zdaj šegavega zdaj nagaji-J Vega zdaj žalostnega oblačka. Oblaček je bil žalosten, ker je bil 1 ljubljen v zvezdico, kmalu zatem pa spet vesel, ker je lahko Pomagal vetrovom. Z njimi se je tudi povezal in tako je npr. nad 1 bilčovškim otroškim vrtcem začeli lo snežiti, ker so si otroci pač 3 zaželeli snega. Napovedovalka Tadeja Mischkulnig je razlagala dogajanje, Veter Potepin (Mirjam a Mischkulnig), Vzhodnik (Isabella Halleger) in Zahodnik (Anja Kre-e 9ar) so s svojimi vetrovno skuštranimi frizurami še dodatno st Popestrili odrsko sliko. Na Miklavič ževem odru so še nastopili Lokomotiva (Petrissa Gasser), Avtobus in Letalo (Martina in Andreja Mikula),_ Meglica (Marina He-denik) ter Štorklja (Samira Fux) in Ptica (Jana Wuzella). Igrico so odlikovali tudi gibi in plesi, ko so deklice usklajeno upodobile dež, sneženje ali barvanje sveta. Mentorice Čili Mischkulnig, Janja Kol- ter in Angelika Mikula so skrbele za vaje, priprave in vse, kar se dogaja za odrom. Za tehniko, sceno in rekvizite pa so poskrbeli Martin Moschitz ter Damjan in Gregi Reichmann. Bilčovškemu gledališkemu naraščaju želimo še veliko nastopov z letošnjo posrečeno in vedro igro o oblačku. gf Pliberk - Mladi Cerkničani so navdušili 5 Za svetovni teden varčevanja si je Posojilnica-Bank Pliberk domislila izvirno !e darilo: otrokom so podarili vrhunsko predstavo, mjuzikal s pravljico o nastanku iti Cerkniškega jezera na Notranjskem. v odimo si odkriti: se vam še v P*Sni zgodilo, da ste za sve-.'■"■^tovni teden varčevanja odšli +„ ^ kakšne banke malce razočara™ ki ^ zaradi plehkega darila? V Pii-0 berku je vsekakor bilo v četrtek, 31 ■ oktobra, drugače: iz Kulturne-t 9a doma smo videli odhajati sa-me sijajoče obraze. Vodstvo pliberške Posojilnice 3 Moško Nachbar, Lovrenc Kumer ln Milan Pikalo) se je odločilo, da a) otrokom in njihovim staršem letos nameni posebno darilo: svojim ta sedanjim in prihodnjim mladim z- varčevalcem so podarili ogled 'c edinstvene predstave in povabili y ^a Koroško pevski zbor osnovne v sole Rakek v občini Cerknica, a. t-obrih sto šolarjev pod vodstvom v Uanice Štefančič je v polni dvora-ni kulturnega doma pričaralo v :h Pssmi, plesu in besedi pokrajino notranjskih lepot in cerkniško občino, ki je tesno povezana s Koroško. Za gostovanje ima posebne zasluge libuški MoPZ Kralj Matjaž na čelu z mestnim svetnikom Jurijem Mandlom in glavni urednik NT Janko Kulmesch, ki sta s pomočjo cerkniške občine navezala stike z Notranjci. Cerkniško občino sta na gostovanju in izletu na Koroško predstavljala podžupana Vinko Otoničar in Bogdan Urbar, predstavo pa si je ogledala tudi bivša državna poslanka Jana Primožič, ki je s svojim amandmajem v državnem zboru omogočila začetek gradnje Kulturnega doma. Poudarila je, da je še posebej vesela ob dejstvu, da je postal pliberški Kulturni dom tudi kraj srečanja med Koroško in Slovenijo, kar v polni meri opravičuje tudi veliko finančno podporo s strani slovenske države. Nastop vrhunskega ansambla iz Slovenije pa je tudi priznanje za domačo Posojilnico, ki je tesno povezana z ljudmi tu-in onstran meje. Poleg nastopa v Pliberku so si otroci iz Cerknice ogledali še občino Globasnica, iz katere izvira rod sedanjega cerkniškega župana Valentina Scheina. Skrbno je skupino po Podjuni vodil ravnatelj osnovne šole Božji grob Jožko Hudi. Sestali so se tudi z učitelji in šolarji iz Pliberka ter se dogovorili o možnostih za poletno šolo koroških šolarjev v cerkniški občini, ki leži v Notranjskem naravnem parku, za kar se je še posebej navdušila ravnateljica osnovne šole Rakek Emiljana Baraga. BOSO PLIBERK______________ Osrednji koncert V nedeljo, 17. novembra, bo v Kulturnem domu v Pliberku na sporedu letošnji osrednji koncert Slovenske prosvetne zveze, ki ga bosta oblikovala Slovenski oktet iz Ljubljane in Mešani _ pevski zbor SPD Danica iz Šentpri-moža. Slovenski oktet je komorni moški zbor z najdaljšo tradicijo te vokalne umetnosti v Sloveniji. Umetniški vodja Slovenskega okteta je Mirko Cuderman. Domači pevski zbor Danica obstaja nepretrgoma od leta 1958 naprej. Njegov repertoar obsega narodne in romantične pesmi ter pesmi evropske zborovske kulture, sedanji vodja je Stanko Polzer. ŠENTJAKOB____________ Gledališki abonma V okviru gledališkega abonmaja Pogled dlje bo naslednja gledališka predstava na sporedu v sredo, 13. novembra ob 20. uri v farni dvorani v Šentjakobu. S predstavo Jez gostuje Slovensko . narodno gledališče Ljubljana - Mala drama, igrali pa bodo Ivo Ban, Branko Šturbej, Igor Samobor, Aleš Valič in Saša Pavček. DOBRLA VAS __________ Klasični koncert Naslednjo soboto, 16. novembra, bo v okviru prireditev kkz classic koncert Romantika v skladbah za glas, klarinet in klavir. V Kulturnem domu v Dobrli vasi bodo nastopili Pia Brodnik (sopran), Slavko Goričar (klarinet) in Vladimir Mlinarič (klavir). Na sporedu bodo skladatelji Spohr, Schumann, Ipavec, Meyerberger in Schubert. Pia Brodnik se je izobraževala pri mojstrih, kot npr. pri Marjani Lipovšek, blestela pa je v Mozartovih, Straussovih, Blowovih idr. operah. Slavko Goričar nastopa kot klarinetist v različnih orkestrih, poučuje pa na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter v Glasbeni šoli na Koroškem. Vladimir Mlinarič se je mdr. izobraževal tudi na Dunaju in nastopal na več ko 300 koncertih po vsem svetu. Prisrčno vabljeni na koncert. 10 Rož - Podjuna - Žila ■Bi Društvo upokojencev Šentjakob čestita za osebni praznik Fritzu Paulu s Kota. Posebne čestitke pa veljajo Jošku Lepu-schitzu, po domače Mežnarju, iz Ščedma, ki je prelistal 75. list življenjske knjige. Vsi ostali člani društva upkojencev slavljencema prisrčno čestitajo in želijo vse lepo in dobro tudi v prihodnje, predvsem trdnega zdravja in osebnega zadovoljtsva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Konec minulega tedna je praznovala 23. pomlad Marija Oraže. Iskreno čestitamo in želimo obilo osebne sreče in uspeha tudi v prihodnje. Pred kratkim je obhajala rojstni dan Urši Krasnik s Polane. Slavljenki od srca čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Prav tako pred kratkim je obhajal rojstni dan mag. Simon Triessnig iz Loč. Čestitamo in želimo vse Jepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK. V Selah je obhajal rojstni dan dipl. inž. Hanzi Čertov. Prisrčno čestitamo in želimo vse najboljše. Čestitkam se pridružuje EL. Pred 35-imi leti sta si obljubila večno zvestobo Rozi in Josef Polessnig iz Vogrč. Ob tem lepem skupnem prazniku jima od srca čestitajo hvaležni otroci z družinami ter želijo še naprej mnogo skupnega razumevanja in sreče. Čestitkam se pridružuje uredništvo NT. Prav tako 35-letnico skupnega življenja sta praznovala Mici in Friedl Wautsche z Letine. Tudi njima veljajo naše prisrčne čestitke in najboljše želje, ki se jim pridružujejo krstni otroci iz Vogrč. ČESTITAMO nori Paulič z Obirskega. Vsi ostali člani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in želijo obilo božjega blagoslova, predvsem zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Rojstni dan je obhajala Danica Ogris. Od srca čestitamo in želimo mnogo sreče, veselja in uspeha naprej. sreče in uspeha naprej. Čestitkam uredništva NT se pridruži jejo vsi domači in drugi sorodniki ter dobri znanci. V Goričah je praznoval 30. pomlad Michael Kampusch. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam prijateljev se pridružuje uredništvo NT, ki želi slavljencu vse lepo in dobro tudi v prihodnje. V Replah pri Pliberku je minuli torek, 5. novembra, obhajal rojstni dan Hanzej Vavti. Iskreno čestitamo in želimo vse najboljše, predvsem sreče in zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružuje SJK. 19. pomlad je v Galiciji obhajala Kristina Pepelnar. Iskreno čestitamo in želimo mnogo Pri društvu upokojencev Sele obhajata __ osebno slavje Emi Oraže s Šajde in Karl Dovjak z Borovnice. Vsi ostali člani kličejo slavljencema na mnoga zdrava, srečna in milosti polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Pri Bajdlnu so v ponedeljek, 4. novembra, obhajali osebne V petek, 1. novembra, je slavil 75-letnico življenja Hubert Fert-schnig iz Sveč. Slavljencu za visoki polokrogli jubilej od srca čestitamo in kličemo na mnoga zdrava, srečna in zadovoljstva polna leta. Čestitkam se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. Slovensko društvo upokojencev Podjuna čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Martinu Grillitzu iz Dobrle vasi, Martinu Križniku iz Mokrij, Ceciliji Preinig in Simonu Wru-lichu iz Grabalje vasi ter Eleo- ČESTITKA TEDNA Še posebej mu je pri srcu mladina pominjam se delo-vanja Katoliške mla-V^dine oz. farnih skupin na dvojezičnem ozemlju: mladinski dnevi so bili množični shodi, prave manifestacije, tako v verskem kakor v narodnem duhu. Ozračje na njih je bilo optimistično, izraz spodbuju-joče medsebojne povezanosti in prijateljstva. Za marsikoga Katoliška mladina ni bila le skupnost, v kateri je bil deležen zgolj pristne domače družabnosti, temveč predvsem tudi skupnost, ki mu je pomagala osvajati trajne duhovne vrednote in neminljivo ljubezen do narodne skupnosti. Vse to nam je predvsem omogočil Poldej Zunder, ki je bil takrat duhovni asistent Katoliške mladine v dvojezičnih župnijah. Poldej Zunder se je -poleg svojega predhodnika v tej funkciji, sedanjega rektorja Tinjskega doma Jožeta Kopei-niga - od vsega začetka svojega dušnega pastirstva zavedal, da se lahko človeška družba razvija na temeljih Kristusovega izročila predvsem tedaj, če uspe posredovati te vrednote že mladini. To pa spet zahteva, da najdeš do nje pravo pot, da si pripravljen spoznati in upoštevati njene želje in lastnosti, skratka, da se ji približuješ z razumevanjem in v odprtosti - v želji, da se ljudje Poldej Zunder bo prihodnji ponedeljek, 11. novembra, slavil 60-letnico življenja. človeško približujejo drug drugemu, da uresničujejo sožitje ob enakopravnem spoštovanju drug drugega. Poldej Zunder je to s svojim bogatim delom dokazal več ko prepričljivo. Bodisi kot vzgojitelj oz. prefekt v Mohorjevem dijaškem domu takoj po svoji primiciji pred 35-imi leti bodisi kot dolgoletni duhovni asistent Katoliške mladine bodisi kot dušni pastir v Železni Kapli, kjer deluje že nad 30 let. Njegov „program oznanjevanja” je sodoben, pristen,, verodostojen. Kot bivši nogometaš legendarnega šent-janškega nogometnega moštva se je od vsega začetka zavedal, da ima v mladinskem delu šjDort pomembno mesto. Se posebej mu je pri srcu SAK in še danes velja kot eden izmed njegovih najzvestejših navijačev. Največje zasluge pa si je župnik Poldej Zunder pridobil kot dolgoletni glavni urednik Otroka božjega in kot „oče" Otroških dnevov, nadalje za Mladinski center Rebrca, ki ga je ustanovil leta 1978 in se je ta medtem razvil v nepogrešljiv kraj prijateljskega srečanja in bogatega ustvarjanja ter za slovensko kulturo. Velja za velikega ljubitelja in podpornika sodobne likovne umetnosti, uveljavil se je kot kakovosten režiser odrskih iger, recitalov in radijskih oddaj, nič manj pri srcu pa mu tudi ni klasična glasba. Prihodnji ponedeljek, 11. novembra, bo priljubljeni kapelški župnik in „oče” rebrške Komende prelistal 60. list svoje življenjske knjige. Ob tem dogodku bo deležen številnih čestitk, ki se jim iz vsega srca pridružuje tudi uredništvo NAŠEGA TEDNIKA. Dragi Poldej! Iskreno Ti želimo, da bi Vsemogočni, ki mu tako prizadevno in uspešno služiš, blagoslovil Tvoje bogato delo v vsej svoji ljubezni in pravičnosti - in da bi Ti predvsem namenil tudi več zdravja. V tem smislu Ti kličemo: ad s multos annos! Janko Kulmesch C _____________________________je 11 Rož - Podjuna - Žila praznike Mihi, Corinna in Katja Ošina. Slavljencem Prisrčno čestitamo in želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Prav danes obhaja v Kortah nad Železno Kaplo rojstni dan Franc Smrtnik. Prisrčnim čestitkam in najboljšim željam uredništva NT se pridružujeta EL in SJK. Včeraj, 7. novembra, je obhajal rojstni dan dr. Janko Zerzer. Predsedniku KKZ prisrčno čestitamo m želimo vse lepo in dobro tudi v prihodnje. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo prijatelji in SPD Kočna. V Železni Kapli je pred kratkim obhajal rojstni dan Janko Kölich. Od srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti sreče, zadovoljstva in lovskega bla-gorja. Čestitkam se pridružujejo vsi domači ter znanci in prijatelji. Slovensko društvo upokojencev Pliberk čestita za osebne praznike naslednjim svojim članom: Ange-'i Petrač iz Šmarjete pri Pliberku, Mariji Buchwald !z Nonče vasi pri Pliberku m Mariji Smrečnik iz Globasnice. Posebne čestitke Pa veljajo Leopoldu Smrečniku iz Globasnice, ki je prelistal 75. list življenjske knjige. Vsi ostali dani društva upokojencev slavljencem prisrčno čestitajo in kličejo na mnoga " zdrava, 'srečna in milosti Polna leta. Čestitkam upokojencev se pridružuje uredništvo NT. Jutri, 9. novembra, bo v Gradcu obhajala rojstni dan Marija Popitsch. Iz srca čestitamo in želimo vse najboljše, zlasti zdravja, sreče in osebnega zadovoljstva. Čestitkam uredništva NT se pridružujejo sorodniki. V Lovankah pri Dobrli vasi bo to nedeljo obhajal jojstni dan Martin Wast. mOv in želimo , Sreče, zadovoljstva j^eha tudi v prih čestitkam NT se prii Jeta EL in SJK. Blato: slovo od Rženove mame Frančiške Mlinar u »soboto, 2. novembra, so do-\ / mači, sorodniki in vaščani V spremljali Rženovo mamo Frančiško Mlinar na njeni zadnji zemljski poti, oct doma na Blatu na pokopališče v Šmihel. To pot v farno cerkev k božji službi je v svojem dolgem in izpolnjenem življenju pokojna šla na tisoče krat in to zelo rada, saj je bila zelo verna žena, ki ji je bila božja služba sveta stvar. Tudi v visoki starosti -dokler ji je zdravje dopuščalo - je redno obiskovala maše. V četrtek, 31. oktobra, pa jo je večni plčanik odpoklical k sebi. Umrla je na domu na Blatu v krogu domačih, ki so svojo ljubo mamo in babico tudi v zadnjih urah ljubeznivo spremljali in ji s tem izkazali spoštovanje in ljubezen, ki ga je prej ona dajala svojim. Pokojna Rženova mama se je rodila 4. oktobra 1910 pri Snedecu v Libučah, v družini osmih otrok. Starši so jmeli žnidarijo in majhno kmetijo. Šolo je obiskovala v Li- Franciska Mlinar bučah, nato pa je doma pomagala v žnidariji in na kmetiji. Vojne čase je preživela doma, vojna vihra je vzela nekaj njenih bratov. Po vojni, leta 1946, se je poročila k Rže-nu na Blato, kjer je z veseljem kmetovala s svojim možem. Rodila sta se jima dve hčerki, Johana in Terezeija. Johana je ostala doma na kmetiji in danes zelo uspešno kmetuje s svojim možem in sinom. Druga hčerka Terezija pa vodi poštni urad v Pliberku. Že leta 1977 je pokojni Frančiški umrl mož, kmetijo pa so medtem že prevzeli mladi, ki jim je pokojna vedno pomagala, kjer je pač bilo potrebno. Posebej pri srcu so ji bili vnuki in pravnuk, ki jih je imela vse zelo rada in so se vsi zelo radi pogovarjali s svojo babico in prababico. Na pogrebu je šmihelski župnik Franček Kramberger dejal, da je bila pokojna iz srca dober človek, ki je imela z delom in vero izpolnjeno življenje in da je lahko mirne vesti stopila pred obličje stvarnika po večno plačilo. Ob odprtem grobu in že prej v mrtvaški vežici je pokojni zapel šmihelski cerkveni zbor, v katerem pojeta tudi njen zet in njena vnukinja, od pokojne pa se je poslovila vsa vas Blato. Hčerkama Johani in Tereziji in vsem sorodnikom velja iskreno sožalje. Rajna Rženova mama sedaj počiva večni mir in pokoj pri vsemogočnem. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Silvo Kumer Društveniki SPD Kočna so se ustavili tudi na Blejskem gradu. Foto: g. Mischkuinig i /soboto, 19. oktobra, smo se \ / odpravili društveniki SPD Koč-V ne iz Sveč na izlet na Bled; stike pa smo že prej navezali z Zgodovinskim društvom Bled, katerega člani so si večkrat ogledali galerijo prof. Goršeta v Svečah. Pravzaprav si mnogi nismo predstavljali, da bo izlet tako zanimiv. Na Bledu, pri tamkajšnji tako imenovani bivši Titovi vili, ki je bila poprej kraljeva vila, še poprej pa Windischgraetzova palača, so nas takoj zelo lepo sprejeli -gotovo še dolgo ne bomo pozabili zanimivega pripovedovanja tamkajšnjega vodje protokola, ki nam je veliko več ali manj neznanega povedal o zgodovini te vile ter na splošno o Bledu. Približal nam je tudi človeške like vseh oseb, ki so bile povezane s to vilo (družina Windischgraetz, družina Karadžordževič, Tito - slednjega so mnogi uslužbenci spoznali ali poznali tudi po njegovi neformal- SRD Kočna bila na Bledu ni, bolj dostopni in normalni strani). Vse je osvetlil v zanimivih detajlih, včasih bolj in včasih spet manj simpatičnih. Po prvih preizkusih blejskih kremšnit smo bili zmenjeni za mašo na otoku v starodavni cerkvi oz. svetišču, vkrcali smo se v dve pletnji (čolna) na kratko pot do otoka in nismo se mogli načuditi naravne lepote. Cerkev na otoku deluje šele zadnjih deset let v svoji glavni funkciji - v opravljanju maš in p. Roman se je tega zavedal. Sv. mašo smo obhajali za žive in umrle člane našega društva. Blejski grad, ki vsem ni bil enako lahko dostopen, zdaj sameva na visoki skali tik ob jezeru. Po ogledu muzeja na gradu je sledilo zelo dobro pripravljeno kosilo v Bohinjski Beli. Pozno popoldne smo se ustavili še pri nekoliko modernizirani in na vsak način okusno obnovljeni Prešernovi rojstni hiši pri (H)ribčevih v Vrbi. V hiši najdemo sedaj še več vsakdanjih stvari iz tedanje dobe ter dodatno stalno razstavo del o Prešernu. Kdor je hotel vzeti blejske krem-šnite domov, si jih je priskrbel še na Bledu. Zelo hvaležni smo bili obema spremljevalkama Zgodovinskega društva Bled g. Metki Žnidar in A.M. Kovač za odlično organiziran izlet ter podjetju Juvan, katerega šef nas je varno pripeljal domov in nas še posebej pohvalil, da smo ostali to, kar smo - Slovenci. Andrej Feinig T PETEK, 8. novembra 18.10-19.00 Utrip kulture A wmm SOBOTA, 9. novembra 18.00 - 19.00 Od pesmi do pesmi, T od srca do srca E D NEDELJA, 10. nov. 6.08 - 7.00 Dobro jutro, Koroška - Guten Mor- gen, Kärnten/Duhovna misel; 18.00 -18.30 Glasbena E M PONED., 11. novembra N 18.10-19.00 Kratki stik TOREK, 12. novembra 18.10-19.00 v Otroški spored SREDA, 13. novembra 18.10-19.00 Glasbena mavrica 0 21.04 - 22.00 Večerni spored R ČETRTEK, 14. novembra F 18.10-19.00 Rož - Podjuna - Zilja E>©[p@a B>£\K]a NEDELJA, 10. novembra 2002 13.30 PON., 11. novembra 2002 ORF 2, 3.30____________■ TV SLOVENIJA I 15.55______ TV SLOVENIJA II 8.30 (torek, 12.11.) Predvidoma z naslednjimi prispevki: • Odsev odgovornosti za najtrdnejši steber v kulturnem razvoju koroških Slovencev je 25-letnica obstoja Glasbene šole na Koroškem • Novi slovenski veleposlanik na Dunaju: dr. Ernest Petrič na nastopnem obisku na Koroškem, s katero je znanstveno že dolgo povezan • SAK je končal jesenski del prvenstva zdaleč pod pričakovanji • Prvenstvo in evropski pokal: dvojna obremenitev za odbojkarje iz Doba • Martinovanje v največji vinski kleti Slovenije Vsebino televizijske oddaje - in dnevnih radijskih sporedov - lahko preberete tudi na ORF-teletekstu, stran 299. Internet: http://volksgruppen.orf.at/kaernten RADIO/TV, PRIREDITVE 8. novembra 20oj g Radio dva od 6. do 18. ure tel.: 0463/595353 Dnevni spored od ponedeljka do petka: 6.00 - 9.00 Dobro jutro 9.00-12.00 Sol in poper 12.07 -13.00 Žurnal, nato glasba 3 krat 3 13.00- 15.00 Klub Radio dva 15.00- 17.17 Lepa ura 17.17-17.30 Žurnal 17.30 -18.00 Naša pesem Naša pesem na Radiu dva (17.30 -18.00) ponedeljek, 11.11.: Na zdravje na martinovo; torek, 12. 11.: Vsaka vas ima svoj glas: doma v Podjuni; sreda, 13. 11.: Iz bogate pevske skrinjice: četrtek, 14. 11.: Jesen v pesmi; petek, 15. 11.: Melodije za prijeten konec tedna • Ob vsaki polni uri poročila ORF v nemškem jeziku • Vsako uro ob pol - poročila Radia dva v slovenščini sobota. 9. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 - 9.00 Otroški vrtiljak; 9.00 -12.00 Sobotni mozaik; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 -13.23 Evropa v enem tednu; 13.23 -14.00 Glasba; 14.00 -15.00 Slovenske popevke; 15.00 -18.00 Farani. nedelja. 10. novembra: 6.00 - 7.00 Glasba (zborovska, narodnozabavna); 7.00 - 8.30 Domača budilka; 8.30 -10.00 Zajtrk s profilom; 10.00 -10.30 Zimzelene melodije; 10.30 -11.00 Svetopisemske zgodbe; 11.00 -12.00 Iz zlate dvorane; 12.00 - 13.00 Glasbena 3 krat 3; 13.00 - 15.30 Radio dva v zrcalu; 15.30 - 16.00 Narodnozabavna in zborovska glasba; 16.00 - 18.00 Vikend. Zajtrk s profilom v nedeljo, 10. novembra 2002: • gost v studiu: Janko Tišler, kronist kaceta na Ljubelju Radio Agora oddaja dnevno od 18. do 6. ure a ELT G3 Petek, 8. novembra ŠENTPETER PRI ŠENTJAKOBU „Bela vrtnica/ Die weiße Rose” Režija: Marjan Sticker Kraj: na Višji šoli Čas: ob 19.30 Vabi: Višja šola za gospodarske poklice in Strokovna gospodarska šola zavoda šolskih sester v Šentpetru SVEČE „Kraški večer” Kraj: v gostilni Adam Čas: ob 19.30 Vabita: SRD Kočna in SPD Šentjanž CELOVEC Philocafe „Je svet danes drugačen? (ob stoletnici rojstva Güntherja Andersa) Kraj: v kavarni Sever Čas: ob 18. uri Vabita: Združenje katoliških izobražencev in Katoliška mladina ŽELEZNA KAPLA Lutkovna predstava „Sneguljčica” Gostuje: lutkovno gledališče Maribor Kraj: v farni dvorani Čas: ob 17. uri Vabita: Mladinski center Rebrca in SRD Zarja Sobota, 9. novembra ŠMIHEL 2. gostujoča razstava v galeriji FRAN Razstavljata: Katarina Hauser (intuitivno poslikovanje kamna in lesa) in Vilin Hauser (miniaturne upodobitve slovenskih noš) Kraj: v galeriji FRAN Čas: ob 19. uri Vabi: galerija FRAN BILČOVS Ples „Bilke” Kraj: pri Miklavžu Čas: ob 20. uri Za ples igra: ansambel Svetlin Vabi: Slovensko prosvetno društvo Bilka Nedelja, 10. novembra ŠENTPRIMOŽ „Za lepšo prihodnost" Misijonska tombola Kraj: v farni cerkvi Čas: ob 14.30 Glavne nagrade: prenosni računalnik v vrednosti 1900 evrov, HiFi-naprave idr. Izkupiček bo namenjen otroškemu vrtcu Don Bosco-vih sester v Cacuacu ter nakupu novih knjig za knjižnici v šolskem ter mladinskem centru „Don Bosco" PLIBERK Mladinska detektivska igra „Črna marela” Gostuje: mladinska gledališka skupina KPD Planina Kraj: v farnem domu Čas: ob 15. uri Sreda, 13. novembra TINJE Predavanje in pogovor Zanimanje za rodoslovje -Kaj vse morate upoštevati pri sestavu rodovnika? Predava: p. Bertrand Kotnik Kraj: v Domu prosvete Čas: ob 19.30 Prispevek: 5 evrov Prijave so zaželene. Četrtek, 14. novembra ŠMIHEL Predavanje in predstavitev aromaterapije - eterična olja za dobro počutje Kraj: v farni dvorani Čas: ob 18. uri Vabi: KPD Šmihel Petek, 15. novembra LEDINCE Kreativna delavnica za otroke in mladino Vodijo: Krista Kircher, Snje-žana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker, Marco Kargl Kraj: v Kulturnem domu Čas: od 16. do 18. ure Prireditelj: SKD Jepa - Baško jezero Sobota, 16. novembra DOBRLA VAS kkz-classic Koncert: „Romantika v skladbah za glas, klarinet in klavir” Nastopajo: Pia Brodnik (sopran), Slavko Goričar (klarinet), Vladimir Mlinarič (klavir) Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 19.30 Vabita: K KZ, SRD „Srce" ŠKOFIČE Glasbeni večer Nastopajo: Tamburaški ansambel Loče, Kvintet Smrtnik, Dekliška skupina „Ascol-ti” iz Šentilja in Kvartet „Rož” Kraj: v ljudski šoli Čas: ob 19.30 Vabi: SPD „Edinost” Škofiče TINJE Predstavitev knjige J. Jeraja „Preko Karavank” (dnevnik generalnega konzula R Slovenije v Celovcu 1992 - 2000) Kraj: v Domu prosvete Čas: ob 18. uri CELOVEC Maturantski ples DTAK „2002 noči” Za ples igrata: Petz nbluat & California Kraj: v Domu sindikatov Vabi: Dvojezična TAK LEDINCE Občni zbor in odprtje dvodnevne razstave domačih umetnikov Razstavljajo: Gabi Ambrus, Marija in Marco Kargl, Krista in Alfred Kircher, Franc Ra-Singer, Snježana Rehak-Višnjič, Ketca Sticker, Zdravko Višnjič, Johannes Koschu Odprtje sooblikujejo: MoPZ Jepa - Baško jezero, Glasbena šola Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 18. uri oi. 19.30 Prireditelj: SKD Jepa-Baško jezero PLIBERK Osrednji koncert SPZ Nastopata: Slovenski oktet in MePZ SPD Danica Kraj: v Kulturnem domu Čas: ob 15. uri Vabi: SPZ DUNAJ Predstavitev knjige Theodorja Haeckerja „Kierkegaardova grba” Knjigo bo predstavil njen pr6' vajalec Tim Wüster. Kraj: v Slovenskem kulturnem centru Korotan Čas: ob 18. uri Vabi: SKC Korotan PRIREDITVE, PROMOCIJA SŠZ V Pliberku bo jutri, 9. novembra, za ples igra! priljubljeni Ansambel bratov Poljanšek Uspešna promocija zamejskih športnih društev v Ljubljani Slovenska športna zveza (SŠZ), Združenje slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI) in Zveza Slovencev na Madžarskem so na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili športni javnosti v Sloveniji svojo široko dejavnost v letu 2002. Martinovanja na Koroškem in na Dunaju šmarjeta. Kulturno društvo Šmarjeta/Apače je prvo, ki letos vabi na martinovanje, ki bo že danes, 8. novembra, ob 19.30 v farnem domu v Smarjeti. Pliberk. 9. novembra, ob 20. uri bo v pliberškem Kul- I turnem domu za ples igral Ansambel bratov Poljanšek, prav tako pa so matja-ževci pripravili lep srečolov. Dunaj. Ob domači jedači in Pijači bo tamburaški ansambel Fermata v soboto, 9. novem-^ bra (ob 18. uri), poskrbel s plesno in narodozabavno glasbo za družabno razpoloženje v- °b tradicionalnem martinovan-iu iu v Slovenskem pastoralnem oentru na Dunaju. Obirsko. EL Železna Kapla spet vabi ob martino-vem vse prijatelje in ljubitelje Pristne domače družabnosti. Martinovanje s koncertom in II Plesom bo v soboto, 9. no-* vambra, Ob 20. uri pri Kovaču na Obirskem. Za ples igra ansambel Vitezi celjski. Žvabek. KPD Drava vabi Prav na dan sv. Martina na . Prijetno domače martinovan-i® - v ponedeljek, 11. no-g SSinhra. Družabno srečanje p se začne ob 18. uri v žva-beški Posojilnici. Šmihel. V soboto, 16. no-t^Srnbra^ob 20. uri, vabita tu-,e. bi KPD Šmihel in EL na martinovanje v domačo farno dvorano. Medtem ko bodo za razvedrilo igrali „Kraški ovčarji”, bo svoja vina predstavil Robert Komjanc iz Go-y riških Brd (Collio). Slovensko športno zvezo so mdr. zastopali njen predsednik Marijan Velik, kolesar Peter Wrolich in odbojkarica Mira Trampusch (z leve). ■■prireditelj medtem že tradicio-L^nalne prireditve je bil spet I Olimpijski komite Slovenije (OKS), odmev medijev v Sloveniji pa je bil razveseljivo velik. Uspehe, težišča in tudi skrbi slovenskega športa v zamejstvu so zastopnikom medijev posredovali predsednik Slovenske športne zveze na Koroškem Marijan Velik, predsednik Združenja slovenskih športnih društev v Italiji Jure Kufersin in predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnčk, ki so predstavili tudi nekatere svoje najboljše športnike in športne delavce. Za Slovensko športno zvezo, ki stopa že v svoje 53. leto in ki združuje 23 športnih društev s skoraj 2300 aktivnimi športniki in športnicami ter nad 300 funkcionarjev in športnih delavcev, so tokrat sodelovali kolesar-profesionalec Peter „Paco” Wrolich, odbojkarica Mira Trampusch, mladi perspektivni smučarski skakalec Tomaž Druml iz Zahomca, predsednik športnega društva Zahomec Martin Wiegele ter tajnik SŠZ Ivan Lukan. Predsednik SŠZ Marijan Velik je v svojem prispevku poudaril tesno sodelovanje z Olimpijskim komitejem Slovenije, športnimi zvezami ter tudi z vladnimi organizacijami v Sloveniji, opozoril pa je tudi na vprašanje financiranja zamejskega športa. Ob tem je izrazil upanje, da bo R Slovenija v prihodnje okrepila pomoč športu, ki igra pomembno vlogo pri ohranitvi in krepitvi slovenske identitete na Koroškem in tudi v ostalem zamejstvu. S strani Avstrije pa si slovenski šport na Koroškem pričakuje večjo podporo in razumevanje svojih teženj. Paco Wrolich je svojo letošnjo sezono označil za izredno uspešno. Napovedal je, da je ekipa z letošnjimi uspehi položila temelj za nastop na vseh najpomembnejših kolesarskih tekmovanjih v letu 2003, z začetkom pri največji kolesarski dirki na svetu, Tour de France. Krožna dirka po Franciji bo tudi zanj največji športni izziv v letu 2003. Odbojkarica Mira Trampusch je poudarila, da se bo osredotočila na odbojko v dvorani ter da se hoče s svojim klubom ATSC Wildcats Celovec uvrstiti na drugo do četrto mesto v prvi avstrijski odbojkarski ligi. To bi pomenilo tudi nastop ekipe v evropskem pokalu. Samozavestno se je slovenskim novinarjem predstavil perspektivni smučarski skakalec Tomaž Druml ter mdr. povedal, da želi postati avstrijski prvak in se uveljaviti tudi na mednarodnih prizoriščih. Uspehe in težišča športnega društva v Zahomcu, ki bo leta 2003 praznovalo 50 let svojega uspešnega delovanja, je nato predstavil še njen predsednik Martin Wiegele. S strani Združenja slovenskih športnih društev v Italiji je spregovoril njen predsednik Jure Kufersin. Poudaril je, da je ZSŠDI v zadnjih dveh letih - ob sprejetju zaščitnega zakona za Slovence v Italiji in njegovega financiranja - izvršil temeljito preizkavo o stanju slovenskega športa z načrtovano reorganizacijo. S finančnimi težavami se še naprej ubada številčno najmanjša slovenska manjšina v zamejstvu - po-rabski Slovenci. Ker ni denarja za primerne objekte, je v glavnem mogoče gojiti le nogomet. Lep primer denarne stiske je teniški center, ki ostaja zgrajen le do polovice. Zato je predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnčk vse prisotne pozval k ukrepanju. S strani Olimpijskega komiteja Slovenije so pomembno vlogo slovenskih športnih zvez in društev v zamejstvu izpostavili predsednica Komisije za mednarodne odnose pri OKS Andrea Tjaša Prosinc, podpredsednik komisije Evgen Bergant, generalni sekretar Tone Jagodič ter Marjan Jemec, najbolj zaslužen in z zamejskim športom tesno povezani sodelavec OKS. Slednji je iz rok predsednikov treh krovnih zamejskih športnih organizacij prejel tudi posebno priznanje. Tiskovne konference se je udeležil tudi Zoran Verovnik z ministrstva za šolstvo, znanost in šport Republike Slovenije. I. L./F. S. I M P R E S U M NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopa predsednik Bernard Sadovnik, 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstropje. Naš tednik prejema podpore iz sredstev za pospeševanje narodnih skupnosti. Narodni svet zastopa politične, gospodarske in kulturne pravice in interese Slovencev na Koroškem na osnovi avstrijskega ustavnega in pravnega reda, zlasti društvenega prava, ustavnih in drugih norm, za zaščito narodnih skupnosti ter na osnovi mednarodnih in meddržavnih pogodb, konvencij, načel in priporočil o varstvu človekovih pravic in pravic narodnih skupnosti, zlasti avstrijske državne pogodbe z dne 15. 5. 1955. Narodni svet zastopa pravice in interese koroških Slovencev, organizacij in posameznikov v okviru danih pooblastil v odnosu do avstrijske zvezne vlade in pristojnih ministrstev, koroške deželne vlade in pristojnih deželnih upravnih organov, v odnosu do Republike Slovenije ter mednarodnih organizacij, ustanov in organov. Uredniški odbor: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Franc Sadjak (odgovorni urednik), Silvo Kumer; 9020 Celovec, Villacherstr. 8, I. nadstr. Tel. 0463/51 25 28 • 0 (FAX * 22); ISDN: 0463/ 59 69 56-31; e-mail: sadjak@nastednik.at; Tisk: Mohorjeva tiskarna, 9073 Vetrinj/Viktring, Adi-Dassler-Gasse 4, tel. 0463/ 292664. NAS TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik, Villacherstr. 8, I. nadstr., 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka: 0463 / 51 25 28; Telefaks: 0463 / 51 25 28 - 22. Letna naročnina: Avstrija 38 evrov; Slovenija 6000,- SIT; ostala tujina 70 evrov; zračna pošta letno 150 evrov; posamezna številka 1,15 evra; Slovenija: 180,-SIT. 14 Šport LIGA SI.MOBIL Vega Olimpija povečala vodstvo V 14. krogu nogometnega prvenstva Slovenije (liga Si. mobil) je ekipa Vega Olimpija povečala vodstvo na lestvici na pet točk. Ljubljančani so na ljudskem trgu v Mariboru prepričljivo premagali prvaka sezone 2001/2002 s 3:0, medtem ko je drugouvrščeni Sport Line Koper v gosteh izgubil proti nogometašem Via-tor & Vektor Ljubjana z 1:2. liga Si.mobil 1. Vega Olimpija 14 9 4 1 24:7 31 2. CMC Publikum 14 7 5 2 28:16 26 3. Koper SL* 14 7 4 3 19:15 25 4. Maribor PL 14 5 5 4 13:14 20 5. Dravograd 14 5 4 5 14:12 19 6. ERA Šmartno 14 4 7 3 13:18 19 7. Relax Korotan 14 4 4 6 15:17 16 8. Gorica 14 3 7 4 14:18 16 9. Ljubljana V&V 14 4 3 7 16:23 15 10. Primorje 14 4 2 8 15:25 14 11. Rudar 14 3 4 7 14:18 13 12. Mura 14 3 3 8 17:19 12 • Rezultati 14. kroga: Maribor Pivovarna Laško - Vega Olimpija 0:3, Ljubljana Viator & Vektor - Koper Sport Line 2:1, Gorica - CMC Publikum 02, Dravograd - Rudar 2:0, Mura - Relax Korotan 3:2, ERA Šmartno - Primorje 1:0 • Naslednji krog (879VI0.11.2002): Olimpija - Ljubljana, Korotan - Maribor, Koper - Gorica, Publikum - Rudar, Šmartno - Dravograd, Primorje - Mura KIKBOKS Močan nastop Petra Zenkla V Zagorju v Sloveniji je konec preteklega tedna potekal 19. mednarodni turnir v kikboksu, na katerem je sodelovalo 352 tekmovalcev iz šestih držav. Med njimi tudi člani karate-kluba Žrelec pod vodstvom Milana Hriberniga. V klubu se je najbolje odrezal Peter Ženki, ki se je priboril do četrtfinala - le-tam pa podlegel s 5:9. F. S. NOGOMET V NIŽJIH RAZREDIH Naslov jesenskega prvaka za Rikarjo vas Presenetljivo, ker niso pričakovali, je Rikarjanom uspelo osvojiti naslov jesenskega prvaka v 1. razredu D. r^red sezono so bili cilji Rikar-I—^janov skromni, kajti moštvo je bilo na prvi pogled v primerjavi s sezono poprej personalno nekoliko slabše zasedeno. Zaradi tega je bil cilj odgovornih v klubu mesto v sredini lestvice, „v najboljšem primeru mesto v prvi tretjini”, je takrat dejal trener Stuck. Tudi drugi poznavalci 1. razreda D Rikarjanom niso pripisali velikih možnosti, sploh pa ne mesta na vrhu lestvice. To je bilo izhodišče, s katerim so Rikarjani šli v letošnje prvenstvo. V času prvenstva pa so se Florijan Sienčnik & co iz tekme v tekmo stopnjevali ter presenetili z zelo zbranimi in predvsem s taktično zrelimi nastopi. Bolj ali manj redno so nabirali točke, če pa so jih oddali, so hkrati tudi Metlova, Šentlenart idr. ekipe „spodrsnile”. Tako je moštvo trenerja Stucka ostalo na vrhu lestvice in se z zma- go proti Labotu „kronala” celo z naslovom zimskega prvaka. Za ta veliki klubski uspeh so v prvi vrsti odgovorni igralci sami, kajti v celotni sezoni so vsi redno in prizadevno trenirali ter vlekli za eno vrv. Nikoli ni prišlo do nevoščljivosti in razprtij. Seveda je tudi trenerjeva - Stucko-va - zasluga velika, prav tako po-membnen je bil prispevek pomožnega trenerja Hitzenhammerja. Kljub naslovu zimskega prvaka pa ostajajo Rikarjani „na tleh”. „Prvenstvo se vedna odloča vigredi, le-to pa je šele pred nami,” pravi igralec Gomernik. DSG Sele. To, kar so Rikarjani v 1. razredu D že osvojili, želijo v soboto (ob 14.30) doseči tudi nogometaši iz Sel v 2. razredu D. Zadostuje jim že točka v Preiteneggu za „krono” zimskega prvaka. Franc Sadjak KOŠARKA/KOŠ CELOVEC Tokrat ni smelo biti! Članska ekipa KOŠ je v svoji četrti tekmi gostila „Pirate” z Vrbskega jezera in v zadnji minuti zapravila zmago. V prvi polovici so varovanci trenerja Grzetiča v svoji prvi tekmi na domačih tleh v tej sezoni vodili še z 42:30. Nato pa je postajalo vedno tesneje. Prvič so „Pirati" v celotni igri izenačili rezultat v zadnji minuti in nato z vso izkušenostjo premagali mlado moštvo KOŠ, pri katerem je tokrat manjkal ključni igralec Branko Košir, z 71:65. Značilno za zadnjo četrtino pa je bilo tudi dejstvo, da so „koševci” iz dvanajstih prostih metov dosegli le tri točke. PODLIGA VZHOD h 1. Grebinj 15 11 2 2 36:11 35 2. DSG Borovlje 15 8 3 4 3222 27 3. Breže 15 7 5 3 25:15 26 4. Liebenfels 15 8 2 5 22:14 26 5. Mostič 15 7 4 4 27:24 25 1 6. Žrelec 15 7 3 5 35:24 2! t 7. St. Stefan 15 7 3 5 24:17 % 1 8. Micheldorf 15 7 2 6 32:25 23 9. Golovica/Wölfnitz 15 7 5 6 21:15 23 10. Šmihel 15 6 3 6 29:27 21 11. Šmarjeta 15 6 1 8 20:27 19 i 12. ATSV Wollsberg 15 4 5 6 20:29 17 1 13. Ruda 15 4 4 7 25:30 L6 » 14. Bilčovs 15 4 4 7 18:23 16 ^ 15. Velikovec 15 3 4 8 21:29 13 16. Launsdorf 15 0 114 18:73 1 • Rezultati 15. kroga: Golovica/Wölfnitz - Micheldorf 2:0. J ATSV Wolfsberg - Bilčovs 2:0, Velikovec - Žrelec o*- . - Liebenfels 1:0, Breže/Friesach - Šmihel 2:0, St. Stefan • Grebinj 2:1 • Naslednji krog (23. marca 2003): BiKovs - Šmih^ Breže - Žrelec, Velikovec - Liebenfels, Šmarjeta - FW' Launsdorf - Grebinj, St. Stefan - DSG Borovlje, Mostič - Mi-cheldorf, Golovica/Wölfnitz - ATSV Wolfsberg 1. RAZRED D: 1. Rikarja vas 15 8 5 2 28:19 2. Metlova 15 8 4 3 33:16 3. Šentlenart 15 8 4 3 29:17 4. Sinča vas 14 7 4 3 28:10 5. Šentpavel 14 6 6 2 32:19 6. Žitara vas 14 5 7 2 22:12 7. Labot 14 5 6 3 22:23 8. Železna Kapla 14 6 3 5 24:28 9. Šentpeter 14 5 4 5 20:22 10. Vovbre 14 3 6 5 18:17 11. Ochsendorf/P. 14 3 3 8 24:37 12. Eitweg 14 2 4 8 18:29 13. Globasnica 14 2 3 9 15:32 14. Klopinj 13 1 111 11:43 sa bc mi (Čl m; PC be Ja ke ra; be ve • Rezultati 15. kroga: Šentpavel - Vovbre 2:0, Globasnica , - šentlenart 1:4, Metlova - Eitweg 5:0, Šentpeter - Ochsen-dorf/Pokrče 2:1, Železna Kapla - Zitara vas 1:3, Sinča vas- Qq Klopinj 4:1, Rikarja vas - Labot 4:1 • Naslednji krog (23. marca 2003): Vovbre - Rikarja Labot - Globasnica, Šentlenart - Sinča vas, Klopinj - Metk>" p f ( va, Eitweg - Železna Kapla, Žitara vas - Šentpeter, Ocn-sendorf/Pokrče - Šentpavel SO 2. RAZRED D: 1. Dobrla vas 15 11 3 1 57:9 2. DSG Sele 14 12 0 2 44:10 3. Frantschach 15 11 1 3 35:12 4. Maria Rojach 14 9 3 2 33:15 5. Preitenegg 14 8 0 6 30:22 6. Reichenfels 14 6 3 5 22:22 7, Tinje 14 6 1 7 32:22 8. Pliberk II 14 5 2 7 24:28 9. Grabštanj 14 5 2 7 21:30 10. Važenberk 14 5 0 9 30:44 11. Galicija 14 4 2 8 21:32 12.Žvabek 14 3 3 8 17:33 13. St. Margarethen 13 1 3 9 11:31 14. Djekše 13 0 112 7:74 na ^ va 34 Kc 30 24 r ' 21 Sil s S? 17 die is str \l °s e orr 1 in • Rezultat! 15. kroga: Pliberk II ■ Dobrta vas 0:1, Tmi6' tsf Važenberk 5:0, Grabštanj - Maria Rojach 0:5, DSG Seje -Preitenegg 1:0, Žvabek - Djekše 1 S, St. Margarethen!' * d Frantschach 0:1 • Naslednji krog (23. marca 2003): Važenberk - DSG Sele, Preitenegg - Pliberk II, Dobila vas - St. Marga/ retherVL., Frantschach - Reichenfels, Galicija - Grabštani' ===: Maria Rojach - Žvabek, Djekše - Tinje Michael Zidej je s hetrikom zagotovil zmago SAK ■ SAK obrnil igro v 11-ih minutah Juniorji SAK so bili proti Bad Bleibergu že 0:2 v zaostanku (pri dveh standardnih situacijah je spala obramba), toda potem je napadalec Michael Zidej imel veliki nastop in je s hetrikom v 11-ih minutah zagotovil zmago SAK, ki je bila v celoti gledano zaslužena. Koroška juniorska liga - Ü 19 1. SV Spital 13 9 1 3 37:15 28 2. B. Bleiberg 12 8 0 4 30:15 24 3. FC Kärnten 13 7 3 3 25:21 24 4. SAK 12 7 1 4 23:17 22 5. FC Šentvid 13 5 3 5 19:20 18 6. Trg/Feldk. 13 5 2 6 23:25 17 7. SV Lienz 12 1 3 8 11:27 6 8. Šentandraž 12 1 110 6:36 4 Michael Zidej je da! tri gole. SAK U19 - Bad Bleiberg 3:2 (0:1) SAK: Müller, Verdel, Stropnik, Pitschek, Babič, Kreutz (65. Aleksič), Zidej, Olip, T. Waldhauser, Triplat, Klemenjak (66. N. Grilc) Vidra vas 100 gledalcev, Sodnik: Schrittes-ser, Strelec: Zidej (72., 79., 83.) ■ V nedeljo mednarodni turnir SAK/Posojilnica v Vidri vasi To nedeljo se bodo v Vidri vasi na ,2-turnirju v spomin Andreju Kumru" pomerile ekipe pod 12 let (letnika 1991/92). Skupina I: SAK Pliberk, SAK Celovec NK Črna Skupina II: SAK Šentprimož, Fužinar Ravne, NK Mežica Sodelovale bodo vse ekipe SAK, ki jih trenirajo Rado Korasa, Jože Knez in Matthias Zimmerling ter tri ekipe iz so- sednje Slovenije, s katerimi goji SAK redne stike. Turnir se bo pričel ob 12. uri, počastitev zmagovalcev pa bo ob 15.30 uri. FC Kärnten - SAKU 16 3:2(1:1) K. Dlopst, Woschitz SAK U14 - Treibach 5:1 (2:0) K. Dlopst 2, Kerbitz, Pudgar, Komar SAK U 12/Pliberk - Galicija 4:3 (1:1) Hobel 2, Bricman, Schwikart SAK U 12/Celovec - Saturn 3:1 (1:1) Lausegger, Verdel, Kokot ■ Tekme SAK ta kron: sobota: FCK - SAK U 19 (13.00/igrišče ASK/Celovec), Velikovec - SAK U 14 (13.00/stadion Velikovec) NEDEUA: SAK U 16 - Treibach (14.30/Vidra vas),TumirU 12(12.00- 15.00/Vidra vas) [ Sl F Ste rili in ■ so Sa za na Pol ricl zul rili v Sport , nogomet/regionalna liga Ali bo SAK šel z rdečo svetilko v zimski odmor? ■ Po predzadnjem krogu se je položaj SAK na tabeli močno zaostril. Le še Zeltweg zaostaja za moštvom trenerja Jagodiča. "^beganost in razočaranje sta S vladala pri SAK po nedelj-^■skem porazu proti Šentvidu, saj sedaj obstaja nevarnost, da bodo slovenski nogometaši prezimi na zadnjem mestu na tabeli 'ce Zeltweg v zadnjem krogu pre-rria9a St. Florian, hkrati pa SAK Podleže v Voitsbergu). Še pose-boj je ta poraz prizadel trenerja Jagodiča, predvsem zaradi tega, ker so ga nekateri igralci močno razočarali - v prvi vrsti Weissen-borger in Pate. Tudi Kraigerju je ^jala posebna kritika, saj je le-a 2 nedisciplinirano igro bil soodgovoren pri obeh zadetkih gos-l0v' Ne glede na to, če bo SAK Prezimil na zadnjem mestu ali ne, v moštvu bo vigredi prišlo do per-s°nalnih sprememb. „Pripravljalna doba na vigredni del prvenstva bo dolga, intenzivna in trda. Kdor že sedaj meni, da se teh Priprav ne bo mogel stoodstotno ^udeležiti, naj takoj sporoči in ga bomo zamenjali,” pravi Jago-dlc' Kaže, da bo pri SAK vigredi s strani trenerja Jagodiča pihal bstrejši veter, igralci ga lahko omilijo le še z močnim, borbenim |n uspešnim nastopom na zadnji ekmi v jesenskem delu prvenst-Va na tujem v Voitsbergu. Franc Sadjak ZADNJI JESENSKI KROG Voitsberg - SAK v petek, 8. novembra, ob 18.30 Zaradi 5. rumenega kartona bo manjkal Kraiger, sicer pa bodo trenerju Jagodiču vsi igralci na voljo. Kam pluje ladja SAK na čelu s trenerjem Jagodičem, športnim vodjem M. Wieserjem in golea-dorjem Zimmerlingom (z leve) ? Upamo, da ne nazaj v koroško /igo ...Po skoraj končanem jesenskem delu prvenstva vsekakor ne kaže dobro. Dob je našel pot iz krize pred povratno tekmo za pokal CEV so odbojkarji SK Zadruga Aich/Dob odlično razpoloženi. I -a: 5 | 5 C=3 1 rV slabih nastopih ob začet-ku prvenstva so se Dobljani v minulem tednu dni močno 0Pnjevali in si s tem le še ustva-I 1 dobro izhodišče za prvenstvo g tudi za pokal CEV. Medtem ko 0 si s prvenstveno zmago proti ^alzburgu (3:2) ohranili možnost a oiesto med prvo šesterico, so a Madžarskem na prvi tekmi za P°kal CEV proti ekipi Kazincba-cka iztržili bolj ali manj dober re-r.pat (poraz 1:3) in si tako ustva- 1 dobre možnosti za povratno tekmo, ki bo jutri, v soboto, ob 19. uri, v športni dvorani Pliberškega Kulturnega doma. Čeprav so gostje favorit, menedžer Dobljanov Micheu ocenjuje 50 odstotne možnosti za njegovo ekipo. To pa zato, „ker nam bo močna podpora naših navijačev zopet zagotovljena”, je dejal Micheu. F. S. POVRATNA TEKMA ZA POKAL CEV Zadruga Aich/Dob - Kazincbarcika v soboto, 9. novembra, ob 19. uri v športni dvorani KD Pliberk lil .,sa|g|; REGIONALNA LIGA -14. KROG SAK razočaral v vseh ozirih Čeprav se je SAK na to tekmo še posebej zbrano pripravljal - mdr. so bili igralci „kasernirani” - je kljub temu doživel najbolj boleč poraz v tekoči sezoni. Varovanci trenerja Jagodiča so derbi sicer pričeli pogumno in napadalno, vendar je bilo že v prvih minutah opaziti, da bo „defenzivne" goste mogoče presenetiti le s posebnimi potezami oz. z igro s strani. Igralci SAK se tega očitno niso zavedali, saj so hoteli uspeti večinoma z dolgimi podajami v kazenski prostor, katere pa Zimmerling & co niso znali izkoristiti. Ofenzivno, a neplodovito igro SAK so gostje kaznovali s hitrimi protinapadi oz. z dvema zadetkoma. SAK - FC Šentvid 0:2 (0:1) SAK: E. Oraže 3, S. Sadjak 3, Blajs 3, A. Sadjak 4, Bürger 3, R. Oraže 3, Pate 2 (46. Eberhard 3), Th. Weissenberger 2 (66. Malej 0), Kraiger 2, Kesselbacher 2, Zimmerling 3 Stadion SAK: 250 gled.; sodnik: Kandolf (dober); strelca: Sternath (18.), Zibert (64.); rumeno-rdeči karton: Maier (78.) Danes za jutri BENJAMINI SAK Na tekmi SAK - FC Šentvid so igrali naslednji igralci pod 20 let: IME MINUTE Malej 25 V sezoni 2002/2003 so igrali v članski ekipi naslednji igralci pod 20 let: Dominik Malej 241 min. Michael Zidej 102 min. Tomaž Kreutz 9 min. Tomi Waldhauser 6 min. REGIONALNA LIGA 1. Schwanenst. 14 2. Hartberg 14 3. Voitsberg 14 4. Sturm/amaterji 14 5. BW Linz 6. Gratkorn 7. Kčflach 8. ASK/FCK 9. DSG Perg 10. Špital 11. Wels 12. Šentvid 13. Pliberk 14. St. Florian 15. SAK 16. Zeltweg 14 14 14 14 14 14 13 14 14 14 14 14 33:15 34:16 27:9 32:22 16:10 20:12 21:17 17:16 22:21 16:18 18:23 14:32 13:32 20:32 15:23 13:33 iz Madžarske DN'KA ■ Rezultati 14. kroga: Gratkorn - Voitsberg 0:0, Kčflach - ASK/FCK 2:2 (1:2), SVG Pliberk - Perg 0:4 (0:1), St. Florian - SV Špital, TSV Hartberg - Schwanenstadt 2:1 (2:0), Sturig/amateni - Zeltweg 1:2 (1:1), SAK - FC Šentvid 0:2 (0:1), Eintracht Wels - Blau-Weiß Linz odpovedano ■ Zadnii krog v jesenskem delu prvenstva (8./9./10. novembra): Perg - Kčflach, FC Šentvid - Hartberg, Voitsberg - SAK, Schwanenstadt - Eintracht Wels, Blau-Weiß Linz -Pliberk, Zeltweg - St. Florian, SV Spital -Gratkorn, ASK/FCK - Sturm/amaterji ■ Strelci SAK: 8 Mathias Zimmerling 3 Albin Kesselbacher 1 Jari Pate, Christian Kraiger, Tonči Blajs, Thomas Weissenberger ŠTEVILKA TEDNA 21 3 evrov stane polet Ljubljana - Beograd. Adria Airways (AA) in Jugoslovanska letalske družbe JAT sta se domenili za obnovitev redne letalska povezava med Slovenijo in Jugoslavijo. Od decembra naprej bodo leteli ob ponedeljkih, sredah in petkih. OSEBE & DOGODKI . EÖZ - PODJUNA Nagrada in novo delo za V. Omana Beljak. Slikar Valentin Oman bo prejel „Kulturno nagrado mesta Beljak za leto 2003“. Beljaški župan Helmut Manzenreiter je označil Omana za „najbolj znanega koroškega predstavnika so- . Valentin dobnega slikarst- Oman va“ in je tudi poudaril, da je Oman poleg umetnikov, kot so to Hans Bischoffshau-sen, Karl Brandstätter, Cornelius Kolig, Hans Staudacher, Viktor Rogy in Heinz Peter Maya, predstavnik zgodnje avantgarde v Beljaku. Oman pa bo v Šmihelu umetniško oblikoval tudi novo mrtvašnico, ki so jo pričeli zidati sredi oktobra. □ MLADO VINOKEHfftra MARTINOVANJIH J Martinovanja pri nas na Koroškem Krst vina in martinovanja pravzparav niso koroški običaj, v številnih društvih pa so to v zadnjih letih kratkomalo prevzeli in udomačili. Med drugim bodo to soboto krstili vino v Kulturnem domu v Pliberku, v Šmarjeti in na Obirskem. Kdor pa ni ravno pri' ^ jatelj vina, pa lahko | še nekaj dni pokusi | izvrstno letošnje grozdje, kakor na sliki simpatična Patricija iz Roža. ; TERMINI + JUBILEJI + DOGODKI ♦ TERMINI + JUBILEJI + DOGODKI + TERMINI + JUBILEJI ■ Krupje drugič razstavlja v Pliberku ■ Lovci pozdravili veleposlanika v Pliberku Pazzo. Werner Smret-schnig je doma v Večni vasi pri Globasnici in je po poklicu krupje v kazinu na Vrbi. V svojem prostem času pa se ukvarja z umetnostjo. Pretekli petek je vabil že na svojo 11. verni- sažo v kavarno Pazzo v Pliberk. Umetnika, ki prav danes praznuje svoj 40. rojstni dan (čestitamo!) je predstavil pliberški župan Raimund Grilc, ki ga je poučeval na gimnaziji v Velikovcu. Med častnimi gosti so bili tudi mestni svetnik Hans Jurz. mandatar Blaž Kordesch. umetniki Albert Kraiaer, Stanko Safdiak in Helmut Blažej ter pevka Glina Mouckova, ki je s svojim petjem zabavala obiskovalce. Lovci. Klub prijateljev lova, ki mu predseduje predsednik blaških lovcev ek. sv. Fric Kumer, je pretekli ponedeljek povabil na srečanje novega slovenskega veleposlanika na Dunaju Ernesta Petriča, ki je zelo navdušen član zelene bratovščine. Petrič je bil dolga leta tudi funkcio- nar Lovske zveze Slovenije. Ob srninem golažu, po' lenti in žlahtni kapljici je novi veleposlanik, ki ga je spremljal generalni konzul Jure Žmavc, v Pliberku spoznal naše lovce, si ogledal Kulturni dom in si5 tovariši lovci seveda izmenjal to ali drugo lovsko resnico. Werner Smretschnig (4. z leve) je na odprtju pozdravit celo vrsto znanih osebnosti. Naši lovci so nazdravili s Petričem (2. z d.) na sodelovanje