Na. sloven-tednik v Zedinjenih državah aivecji ski tec Izhaja vsako sredo. NASLOV ; uredništva in upravništva: 1951 W. 22nd Place Chicago, DL J-L The largest Slovenian Weekly in the United States of America. Issued every Wednesday OFFICE: 195! W. 22nd Place Chicago, DL Entered m 8ecs. Ba-ničeva na W. 22. St? in So. Lincoln St. — Uradno se naznanja, da je izgubilo pri "Eastland" katastrofi 812 oseb svoje življenje. Izmed teh je bilo po narodnosti: 212 Nemcev, 148 Čehov, 117 Ame-rikancev. 80 Poljakov, 49 Avstrijcev, 41 Švedov, 48 Ircev, 17 Norvežanov, 16. Lahov, 14 Angležev, 13 Dancev 13 Rusov 8 Ogrov, 7 Škotov, 5 Kanadcev, 2 Francoza, 2 Holandca, 2 Švicarja, 1 Grk, 1 Litvin, pri 24ih pa se ni moglo ugotoviti narodnosti. Izmed 812 žrtev je bilo 451 oseb ženskega in 361 moškega spola. Samcev je bilo 573, poročenih 226, vdovcev 5, vdovi 2, ločena 1, neugotovlje-nih 5. Dalje ugotavlja poročilo, da je bilo 251 oseb, toraj skoro ena tretina, starih od 20. do 25. leta, 52 otrok pod 10 let in 295 še ne 20 let starih. Tovarniških delavcev je ponesrečilo 252. Vsled odredbe mestnega župana se bode pričelo deliti tekoči teden podporo med sorodnike ponesrečenih žrtev tega parnika. Skupaj se bo razdelilo $354.868 med 800 oseb. * — Od minule sobote do nedelje zvečer je chikaška policija zopet spravila na varno, ali pod ključ 306 sumljivih oseb. Na ta način se hoče polagoma docela iztrebiti vse nepridiprave našega mesta; osobito pa tatove, in druge znane prijatelje policije. — Dne 11. oktobra se bode zo- ■K pet otvorilo večerni poduk za inozemce v 35 ljudskih šolah. Po duk se bo vršil ravno v istih šolah , kot lansko leto. Rojaki in roja kinje, ki imate priliko vdeležiti se večernega poduka v angleščini, — ne zamudite te prilike! —V zdravniških krogih se te dni govori o izvanrednem obisku štorklje pri družini Italijana A. F. Pricillota, 1051 W. 11. St. Dne 9. tm. je povila namreč žena označenega Italijana 19 funtov težkega dečka "Samyta", kar je vsekako zelo redek slučaj. Mati in otrok sta oba zdrava. — Ravnateljstvo "Union League" kluba v Chicagu je te dni črtalo iz liste članov znanega lastnika in urednika "Illinois Staats Zeitung", H. L. Branda, ker je nriobčil zadnje dni že več člankov, ki so bili preveč naperjeni proti Zed. državam. Brand je vedno poveličeval le Nemčijo, ker nastopa tako brutalno pri torpe-diranju raznih potniških parni-kov. — V "Nord Side Turner" dvorani so minuli teden odstranili veliko sliko bivšega ameriškega predsednika Theodore Roosevelta, ker je baje Germanom v sedanji vojni premalo naklonjen. Ostale so v tej dvorani le še slike preds. George Washingtona, Lincolna, Granta, Garfielda, Clevelanda in McKinleya. Ameriške vesti. Potniški parnik v ognju. Halifax N. S. 13. septembra. Brezžični brzojavni Marconijevi postaji v Cape Race je došla sinoči z visokega morja brzojavka, ki je naznanjala, da je francoski potniški parnik "Sant Anna" v plamenu. Parnik je plul iz Amerike proti Franciji in se je nahajal na morju 40.23 stopinj severne širine in 47.30 zapadne dolžine. New York, N. Y. 13. septembra. Tukajšnji ravnatelj Fabre paro-brodne družbe naznanja, da ni dobil o nesreči parnika "Sant Anna" še nikakega poročila. Parnik "Sant Anna" je odplul minuli teden z 1700 italijanskimi re-zervniki proti Marseilles, na Francoskem ; na tem parniku se je nahajajo baje tudi 40 Chicažanov Omenjena parobrodna družba na dalje zatrjuje, da bode izdala takoj v javnost vse podrobnosti o tej nesreči, kakor hitro jih dobi. Če se je res pripetil ogenj na tem parniku, je bilo to delo kake zlobne roke, ali kakega zarotnika. Afera Dr. Dumbe. Washington, D. 0. 13. septembra. Iz Amsterdama se semkaj br-zojavlja, da je avstrijska vlada pripravljena odpoklicati svojega poslanika Dr. Dumbo iz Washisg-1 tona, D. C. vendar pa ne bode Avstrija določija, ali imenovala pred koncem vojne novega posla ' nika za Zedinjene države. Konečna razsodba. Washington, D. 0. 13. septembra. Vsled neprestanih spletk mec Nemčijo in tako tudi zadnji čas med Avstro-Ogrsko se je predsed nik Wilson odločil, da bi se na; storilo konec tem spletkam na haaškem razsodišču. Točke, katere nameravajo Zedi njene države predložiti temu razsodišču so sledeče: 1.) Zadeva potopa parnika "A rabic," ker iloče Nemčija pripo-znati nikake odškodnine za izgu bo več Amerikancev, ki so se po topili na tem parniku. 2.) Zadeva potopa parnika "Or d una". 3.) Zadeva potopa parnika "Hesperian." 4.) Zahteva uvedbe in izpolnjevanja mednarodne postave od strani Nemčije ter odprava torpe-diranja parnikov nevtralnih držav. 5.) Umešavanje Avstro Ogrske v ameriške trgovske zadeve. (Slučaj Dr. Dumbe.) 6.) Ali smejo Zedinjene države pošiljati zaveznikom municijo ali ne? Posebno zasedanje kongresa. Washington, D. C. 13. septembra. Senator Fletcher iz Floride se je danes izrazil, da bode predsednik Wilson najbrže sklical za mesec oktober posebno zasedanje kongresa in sicer iz več važnih razlogov. V prvi vrsti je treba odobriti novo pogodbo z republiko Colombio in Nicaraguo: poleg tega je tudi več drugih važnih in nujnih točk, koje zamore rešiti le kongresna in senatska zbjorni-ca. Ogromno posojilo. New York, N .Y. 13. septembra. S parnikom "Lapland" je došlo semkaj več zastopnikov angleške •n* francoske vlade, kateri nameravajo majeti na Wall Streetu en bilijon dolarjev državnega posojila. Kakor se je J. P. Morgan izrazil. se bode to posojilo dovolilo brez kakega ugovora. Nove bojne ladje. Washington, D. C. 13. sept. Glasom odobrene predloge z dne 3 marca 1915. bode dala vlada v gradbo dve nove bojne ladje, ki se bodo prištevale med najbolj moderne morske orjake na celem svetu. Vsaka izmed teh bojnih bojnih ladij bode veljala $7,800.-000 brez topov; dolga bo 624 čevljev in bo zavzemala 32.000 ton. Te nove bojne ladje bodo zgrajene tako, da bodo varne pred torpedi in aeroplani. Rekordno davčno leto. Washington, D. C. 13. sept. — V minolem fiskalnem letu se je doseglo rekord pri vplačevanju državnega davka, kajti isti znaSa $415,000.000 ali za $35,000.000 več nego v prejšnjem fiskalnem letu. Skupni znesek dohodifinskega davka znaša 83 miljonov dolarjev. Glasom uradnega izkaza se nahaja sedaj v Zedinjenih državah 345 oseb, ki imajo več nego $500,-000 čistih letnih dohodkov in 4 oseb, ki imajo letno $1,000.000 ali več čistega dobička. Nekoliko podatkov o mestu St. Paul, Minn. St. Paul, Minn 13. septembra. Statistik A. J. D. Haupt je te dni .sestavil izkaz o našem mestu ki je vsekakor zanimiv. V tem mestu pride ena cerkev na 1957 Oseb, ena gostilna na 673 oseb, ali 168 moških, nad 21 let starih Skupno število gostiln v tem mestu znaša 402; 109 biljardnih i-gralnic, 40 gledališč. Izmed cer kev so 104 protestantske, 25 rimo katoliških, 9 sinagog. Skupno število prebivalstva pa znaša 270. 000. Leto 1. Volume 1. Število prebivalstva v New Yorku Albany, N. Y. 13. septembra. Ravnokar se je zaključilo uradno štetje prebivalstva države New York, ki znaša 9,773.817. Mesto Greater New York šteje 5,066.222 prebivalcev. Od 1. 1910 je narast-lo število prebivalcev v celi državi za 660.203 duš. m — Nesrečna vožnja. Flint, Mich., 12. septembra. Bli zu South Saginawa je zadel včeraj neki avtomobil v potniški vlak Pere Marquette železnice. Vsled te kolisije so bile na mestu usmrče»e 4 osebe: Clinton Sain jr. iz Chicaga; Claude Dutcher iz Grand Blanc, Mich.; George Handle, iz Flint, Mich, in še neki nepoznani potnik. Čudna smrt. Marinette, Wis., 12. septembra. "Sinoči je gnal 70 letni hlapec nekega farmerja Peter Putz.po imenu velikega farmerjevega bika s paše. Na potu je pa razjarjena žival napadla hlapca in ga je z rogovi pobodla na tla. Peter Putz je umrl kmalu zatem v groznih mukah ; bika so z vilami le s težko silo zopet pomirili. Sedem oseb zgorelo. Winnipeg, Man. (Kanada) 12. septembra. Blizu Brandona je včeraj ponoči v neki farmerski šupi zgorelo sedem mlatičev. Sodi se,da je zanetil kedo ogenj z gorečo smodko ali pipo. Tudi 11 konj je zgorelo pod razvalinami šupe. v -- » Izsledili morilca. Murphysboro, HI., 13. sept. — Koronerska porota je spoznala, krivim zamorca Bracy Foreja, Vpr je pred kratkim umoril v tem mpstu John Atkinsona, poznanega organizatorja delavcev, morilec t>rr»e tekoči mesec pred veliko'] wotn. Izsledili so ga blizu mesta krvnimi psi. čuden vzrok samomora. •V Peoriji, 111. se je te dni obelil ondotni, splošno znani pek Charles L. Saebens, ki je vodil v Peoriji nad 25 let svojo obrt. Oblasti so ga pozvale, da mora staro pekarno preurediti in predelati po novem načinu; to je j>a nesrečneža tako užalostilo, da je končal raje svoje življenje s samomorom. Ustrelil tri osebe. Carlisle, Ark., 12. septembra. Danes je tukaj ustrelil zamorec Jack Bowers svojo ženo, nakar je zbežal v stanovanje svojega o-četa. Sledili so mu trije policaji in en zdravnik, da bi ga zajeli. Kmalu zatem je pričel Bowers streljati na svoje zasledovalce in je do smrti pogodil policaja Jim Joh-nstona ter Dr. W H. Crawfar-da. To je dalo povod, da se je zatem zbrala pred ono hišo nad 100 mož oborožena množica, hoteča linčati zamorskega morilca. Po hudem naporu so sorodnike Bo-wersa odvedli v zapor, njega samega pa ustrelili. večje banke preselile v Petrograd. Ljudstvo beži trumoma v varne kraje; tudi konzuli raznih tujih vlad so te dni zapustili mesto. Kakor, se čuje, si nameravajo Nemci Rigo na vsak način podjarmiti, da bi imeli potem odprto pot proti Petrogradu. V prvi vrsti je pa Nemcem za pridobitev tega mesta vsled tega, ker bi v ugodnem slučaju tevtonska armada prezimila v Rigi, — na spomlad bi pa nadaljevala svoje operacije proti cilju. odvedla seboj 2700 vojnih ujetnikov. Nova vrsta linč&nja. Louisiana, Mo., 13. septembra. Blizu Clarkville, Mo. so našli danes v reki Mississippi truplo zamorca Love Rudda. Na vrvi, s katero je imel zvezane noge je bil pritrjen težak kamen. Rudda so pred nekaj dnevi linčarji s silo odvzeli nekemu konštablerju, da so zamogli kasneje izvršiti svojo ljudsko sodbo nad črncem. Zastrupljen vodnjak. Wheeling, W. Va. 13. sept. Minuli teden je zbolelo vsled za-strupljenja pitne vode 13 delavcev tuk. Wheeling Mold & Foundry Co. kjer se izdeluje šrapnele za zaveznike. Policija je že izsledila nekega Nemca, ki je obtožen te hudobije. Izmed obolelih delavcev do danes še ni nihče umrl, pač se pa nahajajo vsi v kritičnem položaju. # Povišanje plače. Allen town, Pa. S prvim oktobrom t. 1. bode ravnateljstvo tuk. Empire Steel & Iron Co. znatno poboljšalo plačo vsem svojim delavcem, kojih se računa nad 1200. Avstrijsko vojno poročilo. • Dunaj, Avstrija, 12. septembra. — Iz glavnega vojnega urada se poroča danes sledeče: Včeraj so naše čete na severnem bojišču prekoračile pri Vol-hiniji reko Gorin. Koncentrirane čete so namenjene sedaj proti De-raznu, Ikwi ih Dubnem. Ker se je severozapadno od mesta Tar-nopol hotel polastiti pri Dolzanki oddelek sovražnika naših utrjenih jarkov, ga je bataljon naših honvedov in nemške kavalerije u-spešno pognal nazaj, pri tem se je zadalo Rusom občutne izgube. Is-totako so naše čete hrabro odbile sovražnika južnozapadno od mesta Tarnopol. V Besarabiji ni prišlo včeraj do nobenega resnega 'spopada; pač so pa naši zavzeli na litvinski meji pri Kossowem zelo utrjeno sovražno postojanko Szkuraty . Dunaj, Avstrija, 12. septembra. (Uradno poročilo). Kakor je bilo pričakovati je včeraj sovražnik pri Kostelu na Goriškem skušal z vso silo napasti ondotne naše u-trdbe, kar se mu pa ni posrečilo. Italijanski infanteriji se je včeraj istotako izjalovil napad pri Bovcu, pri Jablanici je pognala naša artilerija sovražnika daleč nazaj. Minuli četrtek je 7. sovražna divizija z oddelkom Alpincev ob streljevala naše postojanke pri Tolminu, a brez kakega uspeha. Na doberdobski planoti tudi ni sovražnik zadnje dni ničesar dosegel. Rusko poročilo o bojih v Besarabiji. Petrograd, Rusija, 13. sept. — Vojno ministrstvo poroča danes že o tretji uspešni (?) zmagi v Besarabiji in v Galiciji. Zadnje dni je padlo baje Rusom v roke zopet 8000 vojnih ujetnikov, tako da znaša skupno število teh v minulem tednu 22*000 mož. Splošno se sodi, da ima Nemčija in Avstrija na celi fronti 2,500.000 vojaštva in sicer 28 korov na baltiškem in litvinskem ozemlju, ostalo vojaštvo se pa nahaja V drugih krajih. Odpoklic nemškega generala. I/>ndon, Anglija, 13. sept. — Iz Amsterdama se semkaj poroča, da je nemški cesar Viljem odpoklical in uradno premestil iz službe gnerala von Kluegeta, poveljnika 8. divizije vsled teka, ker se ni v zadnjih bojih ob- reki Sereth v Galiciji zadosti junaško in hrabro bojeval. Avstrijski vojskovodja zbolel na koleri Rim, Italija, 13. septembra. — Iz Udine prihaja semkaj nepotrjena vest, da je avstrijski vrhovni poveljnik Konrad von Hoetzen-dorf nevarno obolel na koleri. Laški princ Humbert na fronti. Rim, Italija, 13. septembra. — llletni italijanski prestolonaslednik princ Humbert se je mudil včeraj na fronti, kjer je z veliko radovednostjo prvič v svojem življenju gledal artilerijske dvoboje. Svoji stari materi je brzojavil, da ga ni nič strah v vojni in da se njegov oče nahajajoč se v vojni zelo hrabro (?) bojuje. Princ Humbert bode 15. t. m. enajst let star. Grozilna pisma Schwabu. Johnstown, Pa. 13. septembra. Charles M. Schwab, večkratni milijonaj- in lastnik velikih je-klarn je dobil te dni grozilna pisma, da bode nekdo pognal v zrak njegove krasno vilo, ako ne preneha takoj z izdelovanjem muni-cije za zaveznike. Vsled te grožnje je Schwabova družina odpotovala v neko mesto na varno. Inozemske vesli. Evakuacija Rige. Vilna, Rusija, 12. septembra (preko Londona )c — Iz strahu pred nemško invazijo se je pričelo v Rigi, glavnem obrežnem mestu ob baltiškem zalivu resno misliti na morebitni padec. V to svrho so se pričeli Rusi že umikati iz mesta dalje proti -iztoku. Mnogo tovarn, bank, delavnic in velikih žitnie se je te dni preme-stelo iz mesta^ v druge kraje, osobito so pa domačini spravili na varno cerkvene zvonove in razne spomenike, ki bi bili dober plen Nemcem. Vlada je izdala tudi odredbo, da naj se v skrajno nevarnem slučaju zažge vse zaloge lesa okoli mesti ; tudi mostove, ki vodijo čez reko Dvino naj bi se v potrebnem slučaju razstrelilo. Promet v tem mestu je popolnoma prenehal, ker so se vse Velike avstrijske izgube na Ruskem. Rim, Italija, 13. septembra — Glasom nekega, semkaj iz Bukarešte na Rumunskem došlega po ročila so Avstrijci izgubili v zadnjih galiških bojih približno 50.000 mož. Da se je zamoglo to izgubo nadomestiti, je avstr. ar-madni poveljnik odpoklical mno go vojaštva iz rumunske meje. Izgube Avstrijcev. Pariz, Francija, 13. septembra Glasom poročila nekega ogrskega veščaka so znašale skupne izgube Avstrijcev do 1. avgusta 19.15*2, 500,000 mož, Italijani so pa izgubili v sedanji vojni z Avstrijo .104,000 mož. Rusi se umikajo na celi fronti! London, Anglija, 13. sept. — Odkar je prevzel sam ruski car vrhovno noveljstvo armade, je bila ta armada primorana umakniti se pred sovražnikom na celi črti. Osobito so se umaknile da-eč nazaj ruske čete od velike trdnjave Rovno, katero so obko-ili Nemci in Avstrijci. Vojni urad je izdal te dni tudi odredbo, da naj se ljudstvo iz ruskega mesta Kijev umakne in beži dalje pred sovražnikom. Ker se nahaja v tem mestu mnogo I zgodovinskih in drugih dragoce-1 nosti, se je tudi te preneslo na ^arne kraje. Danes se v Berlinu uradno po-roe^, da so Nemško avstrijske čete zavzele rusko mesto Skidel in Lunno. General von Hinden-burgova armada je naredila pri tem optovano dober plen, kr je Odpoklic bolgarskih rezervnikov iz Italije. Rim, Italija, 13. septembra. — Bolgarska vlada je te dni odpo-klicala pod orožje vse rezervnike živeče v Italiji. Stroške za potovanje oziroma za povratek v domovino trpi vlada sama. V obče se sodi, da bode Bolgarija postala zaveznica Nemčije in Avstrije,ako pride do proglašenja vojne. "To se bode storilo tudi vsled tega, ker je odstopila Turčija Bolgariji 1250 kilometrov svojega ozemlja v Traciji. Nevidni aeroplani. Amsterdam, Holandsko, 13. I septembra. — "Cologne Gazette" poroča, da ima Nemčija mnogo povsem novovrstnih vojnih aero-planov, ki so v zraku popolnoma nevidni. Izdelani so iz "cellona", ko jo tvarino je iznašel kemik Knaubel. Ta tvarina je tudi povsem svarna pred ognjem. Tudi v 3000 čevljev višini ni mogoče z daljnogledom razločiti take vrste aeroplan. Zeppelini nad Londonom. London, Anglija, 13. sept. — Tekom zadnjih 5, dni se je izvršil minulo soboto že 3. napad nemške zračne flotile na naše mesto. Isto je vodil sam grof Zeppelin. Nemški sovražni aeroplani so povzročili v predmestju Londona mnogo škode. Več oseb je bilo pri tem ubitih in nevhrno ranjenih. Angleško delavstvo zoper premirje. London, Anglija, 12. septembra — Izmed velikega števila organiziranega delavstva na Angleškem je dosedaj glasovalo že nad 3,000,-000 zoper premirje, ali, da naj se vojno do skrajnega nadaljuje. S pozdravom do vseh rojakov I Bratski pozdrav vsem članom ' sirom Amerike! in članicam K. S. K. Jednote' John Bižal. | John Petkovšek, tajnik Cleveland, O. Cenjeno uredništvo:— Že zopet enkrat iz Clevelanda! — Ne jezite se radi tega, — ker imam dovolj povoda, da prihajam 9 temi vrstami v javnost, ali pred čitatelje lista nase si. organizacije. Sicer pa morate tudi u-poštevati dejstvo, da potrebuje naša velika clevelandska naselbina večkrat kaj slicnega v obliki primernega dopisa, — ker je ta naselbina največja v Ameriki in kjer se vedno kaj prigodi, kar bi znalo morda cen j. čitatelje zanimati. Sicer bi lahko naštel mnogo podrobnosti o veselih in žalostni^ dogodkih, ki se dan za dnem tukaj vršijo. Poročal bi lahko o številnih slučajih nezgod in nesreč iz naše naselbine, kajti smrt neprenehoma kosi in zbira tudi tukaj svoje žrtve. Posebno so ji zadnji čas otroci prav v nemilosti ker je pobrala tu in tam najdražje ljubljenčke starišem! Vendar ni za danes moj namen poročati o teh smrtnih slučajih; pač pa i-mam drugo snov ali drugo poročilo iz naše naselbine. — Cenjeni čitatelji lista in člani naše si. organizacije se gotovo spominjajo, da so večkrat čitali po listih ka!k zanimiv dopis iz Clevelanda, kateremu je sledil podpis "J. J. Oman," in o tem hočem danes nekoliko omeniti, ker si mislim: Vsakemu čast, — kar mu gre! Naj veljajo torej te vrstice v hvaležni spomin in priznanje tu-č. g. Omanu, ki se je te dni od niw poslovil! Rev. J. J. Oman je služboval v naši naselbini kot kaplan 4' leta Ves ta čas je pastiroval tako ljn beznivo in deloval tako neumorno, da ga ne bodemo mogli njegovi nekdanji farani nikdar pozabiti. To se je javno in do cela pokazalo ono nedeljo, ko ie nam Rev. Oman naznanil, da nas bo zapustil in je jemal od svojih ljubljenih faranov slovo. Ljudstvo je bilo te žalostne vesti kar iznena-deno in presenečeno. Nobeno oko ni ostalo pri tem slovesu v cerkvi suho, — da zares, glasen jok faranov je očitno naznanjal, kako priljubljen je bil tej naselbini o-značeni dušni pastir. Rev. J. J. Oman je bil zadnji čas na počitnicah v Minn., kjer Je obiskal svoje ljubljene stariše in druge prijatelje po raznih krajih. Po 4 letnem trdnem delovanju je dobil Rev. Oman nekaj dni odmora, kajti to so bila v resnici leta napornega dela v , naši naselbini! Večletno nezadovoljstvo in nespo-razumljenje med farani in farnim vodstvom je bilo vzrok mlačnosti in brezbrižnosti, namesto navdušenja za skupnost in napredek v naselbini. Z Rev. Omanom, z njegovim ljubeznjivim delovanjem in požrtvovalnostjo pa se je doseglo mnogo. Doseglo se je pri šoli in pri mladini, katera žaluje sedaj za njim, ker je izgubila dragi zaklad. Ni mogoče popisati žalosti šolske mladine vsled izgube č. g. O-mana, ki jim je bil pravi šolski oče. Ljubili so ga vsi neizmerno, in koliko veselja je vladalo v ne dolžnih otroških srcih povodom zopetnega povratka Rev. Omana! Ko je prišel zaželjeni dan 27. avgusta t. L, se je zbralo veiuco število otrok, ki so se odpeljali na kolodvor, da ga obsujejo in zopet pripeljejo v svojo sredino. Človek ni mogel gledati s suhim očesom prizor ljubezni dušnega pastirja in otročičev. — Pa kako kratko je bilo to veselje naslednji dan, (v soboto) za te srečne prijatelje, ko je prišlo od višje cerkvene o-blasti povelje, da je Rev. Oman izbran za župnika in da bo prevzel župnijo sv. Lovrenca v New-burghu, da nadomesti poprejšnjega ali pokojnega župnika Rev. Jos. Lavriča. Nepopisna žalost je vsled tega zavladala med vso naselbino. Poskušal je sprositi Rev. Oman, tako tudi naš č. g. župnik sta prosila, da bi ga škof pustil še pri nas, a bilo je vse zaman! Rev. Oman je torej prevzel sosedno župnijo dne 31. avgusta, kjer bode zopet z veseljem deloval v vinogradu Gospodovem; saj bode imel tudi v tej prijazni naselbini zopet mnogo mladih prijateljev in zaželjenih bolnikov za svoje največje prijatelje. Mi farani cerkve sv. Vida častitamo Rev. Omanu; veseli smo še vseeno, Waukegan, m. | Chicago, 111. mu ielimo najboljših uspehov v Slavno uredništvo Glasila K. S. Cenjeni sobrat urednik: mu zeiimo j g Jednote, Chicago, 111.Prosim Vas, da določite malo ker je ostal še v Clevelandu in njegovem poklicu in delovanju za Gospoda. Dal Bog še mnogo takih duhovnov — in slovenske naselbine bi bile srečne! Mnogo čednosti, vrlin in dobrodelnosti o Rev. Omanu bi še lahko naštel, a bojim se zamere, — ker si Rev. Oman tega ne prisoja. 0-menjeno pa naj bo tem potom v zadoščenje blagemu gospodu radi! tega, ker je prestal že tudi dosti psovk od one strani, — kateri kradejo poštenim ljudem dobro ime. Rev. Oman ni nikogar nikdar žalil pa se tadi ni skril pred sovražnikom svoje črede. Veano se je potegoval lkot zvesti pastir za resnico in pravico sv. vere in je vsikdar pokazal z besedo m dejanjem svojo ljubezen do Boga, vere in bližnjega. S temi besedami se opiram na vse farane, ker vem, da sem izrazil njih misli in želje le v toliko, da še v premalo pohvalnem tonu. Rev Oman naj mi blagoh. oprosti, ker stopam v tej zadevi tako v javnost. Luč naj se ne skriva pod posodo! kajti besede mi prihajajo naravnost iz srca in sem si svest, da govorim resnico. V imenu nas vseh faranov bodi izrečena torej konečno Rev. J. J. Omanu tisočera zahvala za tako velikodušna dela pri fari in v šoli j ce vkljub slabemu v korist in za napredek našega tako mnogobrojnem številu, milega slovenskega naroda! S pozdravom do vseh čitateljev lista in članstva naše si. Jednote! A. Grdina. Kansas City, Kans. Cenjeno uredništvo:— Štejem si v častno dolžnost po- prostora v našem c. listu za slede-ročati o izidu, oziroma vspehu če vrstice, ker se tako poredko-zadnje veselice, katero je prire- ma čuje, ali kaj čita iz naše nasel-dilo naše slov. podp. društvo sv. bine v So. Chicagu. Jožefa štev. 53 K. S. K. Jednote, Ako se oziram nazaj na moj v korist svoje društv. blagajne, prihod v to mesto pred enajstimi Kakor je že znano tukajšnemu leti, se mora človek čuditi, kaj slov. občinstvu, je goriomenjeno smo imeli taČas tukaj in kaj' ima-društvo priredilo v nedeljo dne m o danes? Tedaj je bilo tukaj le 29. avgusta t. 1. "pic-nic" na pri- majhno število naših rojakov ali jazni in vsem znani "Francinovi našega naroda s samo enim slov. farmi." Pa kakor je moral svoj katol, podp. društvom Vitezi sv. čas sv. Jožef z Marijo in malim Flori j ana; a dAnes, hvala Bogu, detetom bežati, preganjan po He- imamo pa tukaj že več raznovrst-rodu, tako je moralo tudi naše nih in dobrih društev. Potem smo društvo sv. Jožefa bežati, oziro- vstanovili tukaj najprvo sloven-ma zapustiti zeleno in krasno na- ski dramatični Jklub "Zvezda", ravo, ker je bilo pregnano od sla- ko j i je že priredil več lepih iger; bega vremena, oz. novembersks* dalje je bila vstanovljena naša ga mraza, ter se podati v sprem- slovenska godba, katera še danes stvu vdeleženih društev in ob- vrlo napreduje; potem je bilo činstva, v Math Slana-vo dvora- Ustanovljeno tretje društvo "Slo-no. V dvorani se je razvila jako ga", to je samostojno podp. dru-živahna veselica, na kateri smo štvo; dalje so vstanovile ženske se veselo zabavali pozno v noč, svoje podp. društvo "Marija Či-ter smo prireditev zaključili z ja- stega Spočetja" K. S. K. J.; to ko lepim vspehom. Čisti dobiček društvo šteje danes že 153 članic znaša namreč 150 dolarjev. in je priredilo že tudi več iger. Za tako lep vspeh se moramo Temu je sledila'ustanovitev lepe-v prvi vrsti zahvaliti tukajšnlm ga mladinskega društva sv. Vero-slavnim slov. društvom, ter cenj. nike; tudi to danes ,lepo napre-občinsjvu iz tukajšne slov. našel- duje. Poleg tega društva je vsta-bine, s kateri so se vdeležili veseli- novil naš priljubljeni župnik vremenu v|Rev. Krashovec tudi "Altarsko ali Roženvensko društvo", pri Picpica, oziroma veselice so se I tem je tudi naša rojakinja Mrs. vdeležila naslednja društva: Agnes Fugina veliko pripomogla, za kar ji gre vsa čast! To društvo je v resnici kinč naše slovenske fare in cerkve sv. Jurija. Naj omenim še tem potom igro "Poštna skrivnost, ali Začarano pismo", katero so tako lepo igra- Slov. podp. sobratsko dr. "Ma rije Pomagaj" št. 79 K. S. K. J Slov. Nar. podp. društvo "Sloga" št. 14 S. N. P. J; Slov. podp. dr. "Slovenski Sokol;" Slov. Sam „ , , . -i i x- kat. podp. dr. 'Vitezi sv. Jurija,'; Rad bi naznanil rojakom sirom * od ' dr lr o lr a on nom (VA/ii 4nlroi * * ' * kak stare vrste ameriški policaj. Bvoje delo, a se ni več vrnil do-Da je bila pa ta veselica še bolj j mov, ker mu je padel večji kos imenitna, — je nas ta večer obi- železa na glavo. Bil je tako po-skal naš g. glavni predsednik K. i bit, ali ranjen, da je par ur kar Amerike, kako se nam godi tukaj v naši mali slovenski naselbini Kansas City. Dosedaj smo imeli v tem kraju sv Roka št 94 J K ' """" " l,iXVV' S. K. J.; Slov. Sam. podp. dr1le ženake dne 5.. septembra t. 1., da je bilo veselje gledati. Matica Srakarja je izborilo igrala Katy Triler in sicer tako fino "North Chicago & Waukegan;" Slov. pevsko in dramat. dr. i^oseuaj smo imen v iem *r*ju vjubljanica> in Slov. kat. podp. IV *" ""T jako mokro leto tako, da lahko ^ruStvo sv Družine št 7 D S D m umeno' da so se nJenemu kre' na vročino pozabimo. Šele sedaj Ye&eliee se je vdeleži',0 tudi dol ^H™ so nastopili lepi jesenski dnevi. Grozdje je že dozorelo in čuje se, da bo letos kapljica zopet dobra. Večina naših Slo vence y tukaj si preskrbiti za dolge zimske večere nekaj vinske kapljice, da jim daje moč pri napornem delu. Kar se dela tiče, gre vse bolj počasi. Mislimo, da je zaradi strašne vojne v premilem nam starem nepozabljenem kraju. Semkaj v Kansas ne svetujem nikomur, ker delo je zelo težko dobiti. Drugače se pa Slovenci tu dobro zastopijo. Imajo razna svoja društva, svojo farno šolo, kjer se naši otroci učijo poleg angleščine tudi slovenskega jezika; dalje i-mamo našo lepo okinčano slovensko cerkev, ktero nam vodi in v kateri skrbi za naš dušni blagor precast, in udani nam g. župnik Anton Leskovec. Želimo mu, da bi ga Bog še mnogo let ohranil, kajti tuk. naselbina ni bila preje v miru, — dokler ni prišel Rev. A. Leskovec semkaj. Premenili smo že dosti duh. pastirjev zaradi nemira, a njega nam je sam Bog naklonil, da sedaj naša slovenska naselbina napreduje v lepem miru in slogi. Te dni je priredilo tuk. pevsko društvo "Slavček" veselico z jako šaljivo gledališko igro in pet jem. Učitelj petja je naš Rev Leskovec, koji se trudi z vso vne mo tudi za napredek, tega pevsk. društva. Ko bomo imeli v Kansa-su enkrat že dobro izvežbano pevsko društvo bode to gotovo v čast celi naselbini in v pomoč%cerkvenim pevcem. Dosedaj smo se priklopili temu društvu večinoma vsi cerkveni pevci, — in vendar se je pokazal po kratki in mali dobi učenja za javen nastop lep uspeh. Mnogim Slovencem smo pri zadnji prireditvi razveselili srca, osobito s pesmijo ali z našim geslom: "Pevec sem in milo peti, to me veseli." — čisti prebitek te veselice se nam je dobro obnesel, katerega smo dali za našo slovensko cerkev. V dolžnost si torej štejem, da se najprvo v imenu pevskega društva lepo zahvalim našemu čast. duh. pastirju Rev. A. Leskovcu, ker je imel z nami dosti truda, dokler se nismo priučili Dalje prosimo tudi Rev, Leskovca, da bi e-stal že za naprej naš učitelj petja! Konečno kličem še v imen« našega pevskega društva rojakom v Kansas City: pristopite k pevsk. društvu "Slavček!" sti posameznih članov druzih društev; med temi, je bilo tudi o-| paziti zastopnice ženskega nar. podp. društva "Moška Jednako-pravnost" št. 119 S. N. P. J. Društvo sv. Jožefa izreka naj-| prisrčnejšo zahvalo slavnim slov. merikanci) čudili, dasiravno niso umeli njenega govora. Vlogo prvega pismonoše je igrala Annie Mertio; tudi ta je svojo nalogo izvrstno redila. Brivca je igrala Agnes Fugina prav dobro. Drugi pismonoša je bila Annie Fugina; svojo ulogo je rešila prav tako, društvom, rojakom in rojaki- kakor kak 8tarokrajski pismono-njam iz naše slovenske naselbine, §a ul0f?0 urednika je izvrstno kateri so se odzvali našemu v* pogodila Ivana §pan kakor pra_ bilu, ter so v tako nepričakova- vega starokr. sodnika; pisarja no obilnem številu posetili našo j(, i?rflla Barbara prohovič fino, veselico. tako je tU(j{ jep0 regjja SVojo ulo- Najlepša zahvala vrlim pevcem | g0 policaja Annie Mertič, kakor društva "Ljubljanica", kateri so s svojim krasnim petjem povečali S. K. J. sob. Paul Schneller. Počastil nas je z lepim nagovorom, ki je segal vdeležencem globoko v srce. Govor g. preds. Schneller-ja je bil precej dolg in lep, da ni mogoče vsega opisati na tem mestu, zato pišem le par besed, s kf-terimi je sobr. preds. pričel: "Mislil sem, da je So. Chicago le majhna in od Chicaga odvisna naselbina, ali danes pa vidim vse drugače, ker je opaziti tu toliko slovenskega naroda skupaj zbranega, da je veselje gledati." Potem je sledil govor našega doma-šega župnika, tudi tega smo z veseljem poslušali, kako moramo eden druzega spoštovati, ter da se moramo vedno srečne šteti, da nismo sedaj v starem kraju, dasiravno imamo bolj_ slabe čase. Tudi Rev. John Stipanovič, hrvatski župni, se je zatem oglasil k besedi. Povdarjal je, da sedaj izginja čas medsebojnega sovraštva med slovanskimi narodi, da nastaja sanje boljša doba, doba sloge in prijateljstva in da kako lepo se razume in spoštuje v starem kraju slovenski in hrvatski narod? da je ni razlike med istima, ker nas veže skupaj le ena rodna kri in ena rodna slovanska mati. Pri tem je govornik omenil znano narodno pesem, da ostane Slovenec i Hrvat za uvjek brat i brat! Zatem se je vršilo lepo ubrano petje, ki je mogočno odmevalo po dvorani, nakar se je otvoril ples; ta je trajal do 3. ure zjutraj. Akoravno imamo slabe čase,— se jih Slovenci ne ustrašimo. Da je temu resnica, je to dokaz, ker je bilo pri tej veselici, ali prireditvi $80.00 čistega prebitka za našo slovensko cerkev. Torej: Bog živi tako lepo društvo, da bi imelo še vnaprej vedno dosti uspeha, ter zadovoljstva, saj bode dobilo enkrat plačilo od Boga! Konečno se iskreno zahvaljujem v imenu naših igralk celemu občinstvu, kj se je udeležilo te veselice. S sobratskim pozdravom Jakob Smrekar. neje v groznih bolečinah umrl v bolnišnici. Pokojnik j« delal kot zidar pri družbi Jones & Laugh-lin Co. v Woodlawn, Pa. Bil je član našega društva sv. Juraja št. 64 K. S. K. J. Etna, Pa., ki mu je priredilo krasen pogreb dne 6. sept. Pogreba se je vdeležilo tudi društvo sv. Petra in Pavla št. 89 K. S. K. J. in društvo "Angel Čutar" odsek 163 N. H. Z. zakar se jim na tem mestu lepo zahvaljujem v imenu našega društva. Pokojni Trpčič je bil doma iz Strmoca na Hrvatskem in je bil 33 let star. Tukaj zapušča žalujočo soprogo in dva mala otroka. Pokojnik je bil jako dober član društva, ter je bil tudi kot delegat na zadnji konvenciji v Milwaukee, Wis. Iskreno sožalje njegovi soprogi! Tebi dragi in nepozabni sobrat pa kličem: Počivaj v miru v tuji žemljici! S pozdravom John Skoff, tajnik. Etna, Pa. Spoštovano uredništvo:— S tem naznanjam žalostno novico o nesreči, ki je zadela dne 3. septembra t. 1. našega sobrata George Trpčiča. Omenjeni dan je šel Trpčič zdrav in vesel na Joliet, HI Dne 7. sept. je umrl v zavodu za uraobolne v Kankakee, III, rojak John Zdravje star 33 let, kjer se je vsled omračenja uma nahajal že par mesecev. Pokojnik je bil doma iz vasi Loparje blizu Kočevja. Živel je svoječasno tu v Jolietu, kjer je delal v dratovni. Tu zapušča ženo, brez otrok: v Coloradi pa enega brata; v starem kraju ima še mater in 1 sestro. Bil je Clan društva sv. Franč. Saleš. št. 29 K. S. K. J. Njegovo truplo $o prepeljali dne JO. sept. semkaj vsled pokopa na'tuk. slovenskem pokopališču. Iskreno sožalje sorodnikom, pokojniku pa naj sveti večna luč! R. I. P.! Poročevalec. ZAHVALA. Povodom mojega zadnjega obiska v Chicagu, se tem potom lepo zahvaljujem Mr. Anton Stukelnu in njegovemu bratu Josip Stukel, ker sta me tako prijazno in uljud-no sprejela ter pogostila. Posebno lepo zahvalo pa še izrekam gospodu in gospe Paul Schnellerju za vso gostoljubnost in sprejem na njihovem domu. Pogostili ste me tako, kakor pred 27 leti v starem kraju! Torej srčna Vam hvala vsem skupaj! Vam vdani M. J. Stukel, 522 N. Broadway, Joliet, 111., dne 7. sept. 1915. Pauli Pirman, kakor tudi rojakinjam: Mrs Jerina-tovi, Mrs Skr radost in veselje vsim vdeležencem. Iskrena zahvala članicam ženskega podp. dru^va sv. Ane štev 127 K. S. K. J.: Mariji Turk, Ma riji Jereb, Frančiški Drobnič in S bec^ovi, ter gdč. Alojziji Leben za njih trud in delo pri prodaji sadja, sladoleda in "luncha. Zlasti se pa zahvaljujemo za trud in požrtvovalnost sopr6gi Pirma-novi, katera se je trudila in ne umorno delala pri goriomenjeni prodaji od pričetka veselice — do zaključka. Najiskrenejša zahvala tudi vsem onim, kateri so količkaj pri-pomogli, da se je veselica v tako lepi slogi vršila in s tako lepim vspehom končala. Na zadnji redni mesečni seji je bilo med drugim tudi sklenjeno sledeče: "Kdor izmed društvenih bratov se ne vdeleži društv. pic-nica, ali veselice, prispeva v društv. blagajno en dolar in ne 50c, kakor je bilo v tem listu št. 33 poro-čano. Toliko v naznanje in v vpo-števanje dotičnim dr. članom, kateri se niso vdeležili zadnje dr. veselice. Nadalje prosim tudi vse dotič-ne društvene člane, kateri mi še niso oddali svojih certifikatov, naj to v kratkem store. Za bolnega, brata Jurija Štefa-nič, član dr. sv. Jožefa št. 53, so darovala še naslednja društva: Dr. sv. Cirila in Met. št. 144 $2.70 " sv. Florijana št. 44 ... $1.61 " sv. Veronike št. 115 $2.00 " sv. Jožefa št. 53......$17.00 " sv. Jan. Evang. Jt. 65 $11.00 V imenu bolnega sobrata, ter njegove omilovanja vredne druži-1 ne, se najprisrčneje zahvaljujem. Bog Vam stotero povrni! Lia» -lip ■ « -i»r=< • —lira i -i!r=. i i « -jr=. ■ ■ " -a«» -njs. ■ -le » 3ilh i i ^Jilr i ^Jilh i -sIF" ■ ■=Jil— ■ ^TT- . ■ -JF- i ■3T.*' i i •Sil'- i ^JF«- i ■=Til— i •=Jfi Splošna napaka. Na tisoče ameriškega prebivalstva boluje na črevesnih boleznih; najnavadnejša bolezen je zaprtje in nje posledice. Večina takih bolnikov napravi veliko skupno napako, da rabijo namreč pilule in drastična zdravila, ne da bi se preje prepričali, če so škodljiva ali ne. Vsako drastično izčiščevalno zdravilo, katero oslabi telo ali fcahteva stalno uživanje zdravi], je nezdravo, škodljivo. Ako boluje-te na zaprtju ali na kaki dmgi, iz njega izvirajoči bolezni, rabite zdravilo, katero vas ne bode samo olajšalo, temveč bode ob istem času tudi ojačilo prebavljalnc organe. To zdravilo je Trinerjevo Ameriško Zdravilno Grenko Vino To zdravilo sestoji iz rdečega vina in zdravilnih zelišč, — je odvajalno sredstvo, tonika in aromatika — ter vam da olajšanje pri ZAPRTJU, NJEGOVIH POSLEDICAH, PREBAVLJANJU, ZBIRANJU PLINOV IN VETROV, BOLEČINAH V DROBOVJU, BOLEZNIH V ŽELODCU, NERVOZNOSTI, SLABOSTI Posebno dober učinek pa ima v bolezni, katero povzroča ali katero spremlja zaprtje in slabost. Zato bi se moralo rabiti to zdravilo takoj, ko se čuti prvo znamenje nerednosti organov. CENA $1.00. V LEKARNAH. Izdelovalec In lcemlst 1333-39 S. ASHLAND AVENUE CHICAGO, ILLINOIS Ako vas nadlegujejo revmatične in nevralgične bolezni, tedaj poskusite Triner's Liniment. Ta vam bode prinesel hitro olajšavo. Cena 25 in 50c, po pošti 35 in 60c. Pismo iz stars domovine. Sledeče pismo je bilo pisano dne 24. julija 1915 od vojaka cr-novojnika in poslano svoji sestri N. Peterlin na Eeveleth, Minn. Podblica, Gorenjsko. Dragi mi:— Poprej ko Vam nadalje pišem Vas vse prav lepo pozdravim. Pi sem Vam vsem skupaj zaeno v tem pismu, torej tudi bratu in sestri v Kanadi. Upam, da boste te vrstiee poslali tudi za njima v Kanado, ker je poštna zveza mec Avstrijo in Kanado od tukaj pre trgana. Dam Vam vedit, da je letos za nas bolj slabo, ker smo vedno v taki nevarnosti; noč in dan padajo krogle okoli nas. Jaz sem že 6 mesecev na bojnem polju, pa sem bil ves ta čas v "švarem" liniji tako, da sem že tudi veliko hudih bojev poskusil in prestal, pa sem še zdrav, hvala Bogu! Sedaj sem za 14 dni na dopustu. Ko sem bil za "purša", je bi moj častnik ranjen,—sem ga moral spremiti v bolnišnico; on je ostal notri, jaz sem šel pa domov za 14 dni. Sedaj bom pa moral iti zopet nazaj, — pa sam Bog zna, kedaj bom zopet kaj prost? Vi morda mislite, ker sem za častni škega slugo, da mi ni potreba iti v ogenj, ali se tepsti? Vesel bi bil, ako bi bilo po Vašem. Tri mesece sem bi na železnici na straži, potem sem pa moral iti takoj v boj. Sedaj se ne vršijo boji tako, kakor v prejšnih časih, onih ni primerjati z današnjimi. Sedaj se nič ne gleda, koliko si star? gleda se le, če si sposoben za boj, pa bodi star 20, ali pa 40 let. Še mnogo boljši so tisti, ki so stari 40 let, kot pa ta mladi. Sedaj so notri od 18 let do 42 leta; kakor se čuje, bodo poklicali tudi one do 52 leta in v potrebi celo do 60 leta? Mislili smo že sedaj, ko bomo Rusa enkrat nabili, da bode konec, — pa se je še ta hinavski "polentar" urinil zraven, da se je začel bojevati z nami. Sedaj pa še ne bo tako hitro izdelano, predno ne bodemo vse skupaj ve vrste. Strašna je oila ta pesem, grom in blisk neba in šumenje dežja se je združilo z bobnenjem topov, z udarjanjem šrap-nelov, z regljanjem strojnih pušk . . . A laska pehota je vztrajala. Vedno nove množice so se valile preko padlih čet, ki so se zvijale v mlakah umazane vode, pomeša ne z rdečo, vročo krvjo. Naše čete, ki so v dobrih krit jih ze z zmrzličnim ognjem sti skale puške so prešle k protinapadu. "Juriš!" In spustile so se po vinogradm preko razmočenih polj skozi nevihto na sovražnika. Dež jim je udarjal v obraz, a kdo se je zmenil zanj ? Že je stala četa ob četi, mož ob možu. In ta človeški klop-čič se je pomešal, valil iz brda na brdo med besnim narihanjem z bajonetom, s kopiti, se pestmi. Strašna borba se je razvila, boj za življenje in smrt. A naše čete so podile nevzdržema sovražnika kljub njegovi ogromni premoči preko trt, preko steptanih poli vedno dalje, vedno dalje, skozi vihro in naliv. Celo uro je trajal boj in s strašnimi izgubami se je umaknil sovražnik pod ognjem naših granat in šrapnelov v varna kritja. Nevihta je ponehala. Težke kaplje so padale z dreves na kupe mrtvecev, ki so ležali v mlakužah v blatu. Preko bojnega polja se je odtekala v potokih Umazana voda in hladila pekoče rane, ki so široko zevale na glavah in prsih aških ranjencev in se združila s krvjo razmesarjenih teles. Trak večerne zarje je zagorel nad Grojno in vse je potihnilo in zamrlo . . . Ob slovesu. V maju je bilo. Hodil sem po naših Brdih, v solncu se smejočih. Crešnje so zorele in akacije so uhtele ob potu. Sence so še spa-e v dolinah, ko so pa gričih za-molili jutranjo pesem zvonovi >elih cerkva, da so zapela vsa >rda v jutranjem solncu. 'in s pesmijo v srcu in z vriskom na ustnih, In videl sem, kako so gorela | Kedar je Človek na nepravi, ali ; naša svetišča, kako so padali zvo- pregrešni poti življenja, — red-niki, da so zaplakali zvonovi. In videl sem goreče vasi, po-žgane gozdove. Videl sem z gor- kokdaj kupi listek za nazaj. Malo ljudi živi toliko časa, da ko človeško krvjo oškropljenO bi zadostno spoznali ljubezen pra-kraško skalovje in mlake krvi na! vili prijateljev, ohribju ob Soči. I ^ Z mrzlimi, ledenimi rokami me Domišljavost je pri nekaterih je objelo tedaj trpljenje in smeh Prvl k sreči in blagostanju. je zamrl na ustnah in ugasnila je # radost v mojih očeh. večina ljudi goji najbolj ljube- Prej nisem videl tvoje lepote, zen in dobrodelnost do--sa- domovina. Šel sem mimo nje in m0?a sebe. nisem je opazil. Zdaj, ko so uničena tvoja polja in so porušeni Pomisli vsak dan: "Čim dalje ZAHVALA. domovi, zdaj, ko je prišel tat in|živim, tem bolj se bližam grobu." te hotel odtrgati od gorkega, življenja željnega slovenskega telesa, zdaj šele vem, kaj si mi. Domovina, domovina! Dozdaj nisem vedel, kako sem S silo neznano si segla mi do duše globin: kako te ljubim globoko . . ." Odpusti! Odpusti! Gorica. Tem potom naj bode izrečena Jepa zahvala vsem onim, ki so . . .nam pripomogli k uspehu minule tvoj sin,|nage veseiice ali zabavnega večera dne 1. avgusta. Posebno lepo se zahvaljujemo gg. pevcem in igralcem. Pri tej priložnosti smo napravili $70.00 čistega dobičkaJ V kratki bodočnosti bodemo napravili zopet kaj sličnega z le-, pim programom in prosto vstopnino. | Za društvo sv. Jožefa št. 122 Alojzij Res V Gorici prebiva od njenega za- K. . K. J. četka dalje slovenski in furlanski rod. Slovenski postavljamo na prvo mesto, ker je bil slovenski ži-velj tako močan, da je dal mestu ime. Mislimo, da ga ni več Laha, ti bi verjel tistim neslanim izvajanjem, da Gorica ni slovensko Rock Springs, Wyo. ,dne 10. septembra 1915. ' Mat. Ferlic, preds. Frank Plemel, zast. Denar naložen pri nas je varno shranjen. Priporočamo m Slovencem, da ulagajo denar pri na« bodi* na komi ah obrestni raiun in jim zagotovimo v.elej kulantno portreti*. Plačujemo po 3% obresti na denar uložen na obrestni račun. Mi podpiramo Slerenee in ie torej tudi priporočamo njihovi naklonjenosti. Pri nas lahko nalagate denar ie živite v Jolietu ali pa v katerem drugem kraju Zdrui. držav. Dva ilana K. 8. K. Jednote •ta naia dolgoletna uslužbenca: g Joe. Dun da, predsednik nadzornega odbora K. S. K. J. In g. Joe. P. 8krinar. Naša banka je pod nadzorstvom vlade Združenih držav. Pošiljamo denar ▼ staro domovino zanesljivo in po najnižjem kurzu. Oddajamo v najem varnostne žkrinjice po $8.00 na leto za sbranjenje vrednostnih papirjev in listin, kjer so vedno varne pred ognjem in tatvino. Izdajamo menjice na vse kraje. Poslopje, ▼ katerem so naši uradi je lastnina te banke. Naia banka je d-pozitni urad za mesto Joliet, za okraj Will, za državo Illinois in za vlado Združenih držav. prav do dobrega pognali in nabi- da vse, P° mt)iem telesu» li. Potem mislimo, da si ne bo nihče več upal nas napasti? Tako jih sedaj pretepamo, kakor mlade pse; vse mora bežati prec nami. Če je prav Rusov cel bataljon, — nas pa ena kompanija, pa morajo pred nami bežati, 6e ne, pa vse zdrobimo. Naš vojak vstraje toliko časa, dokler zamo-re stati. Polenterje pa tam ob Soči naši tudi dobro "šeškajo. No — ko jim pridemo še mi iz Ruskega na pomoč, — potem bodo videli, kaj so Avstrijci? Meni bi ne bilo nič hudo, ko bi bil sam, ali da ne bi imel žene, otrok in matere doma. Ti se mi vsi smilijo. Iz Pod-blice smo vsi notri do 42. leta. Prosim Vas, da molite zame, da bi bil še v prihodnje tako srečen, kakor dosedaj, da bi se živ in zdrav vrnil kmalu domov iz vojne. Odkrito Vam povem, da. je nemogoče opisati vse frudo\ koli" kor sem jaz v tej vojni prestal, pa bom še moral. Meseca maja in junija smo ravno tako gnali Ruse nazaj na Rusko, kakor pastirji svoje črede, prav nič se nam niso mogli ustavljati. Z iskrenim pozdravom. Vaš brat. Z goriškega bojišča. Napad na Pevmo med nevihto. (Izvirno poročilo. "Slovencu".) Ob Soči, 9. avgusta 1915 Nebo na jugozapadu je zate-mnelo. Izza Brd so se valili preko Števerjana težki, črni oblaki na goriško ravan. Dušeča sopara je ležala v ozračju. Nepremično so viseli listi na drevesih, kakor v temni slutnji. Kmalu so začele padati težke, debele kaplje, veter* je završal v srebrnih listih oljk in usula se je nevihta. Tedaj so vstajale iz laških strelskih jarkov kolona za kolono in se razpršile v rojne črte. Skozi naliv smo videli le nejasne obrise, ki so se vedno bolj bližali našim okopom. Črta za črto. Nasi topovi sa zagrmeli v to šumenje težja, kakor da bi hoteli tekmovati z grmenjem nebfc. in pošiljali v laško mravljišče pod našimi postojankami ogenj in smrt. Nase strojne puške so zaregljale, šrapneli so se razbliskavali in ročne granate so treskale v sovražniko- ve ni gledal trpeče, vesele obraze, poslušal njih tajnosti kakor o kresu . . A tisto jutro je zagorel južni rob naše domovine in nenadoma je planilo v to lepoto naše zemlje vse ono strašno, brezmeno gorje vojne, ki smo ga prej le slutili, ker je bilo tako daleč, daleč od nas. Zdaj nas je udarilo nenadoma v vsej nepojmljivi grozoti, ki je bila v svoji nepojmljivosti še groznejša, da so usta le onemoglo zajecljala, ko je zavpilo v duši Kakor jastreb s krvoločnimi kremplji je planilo med nas in nas razbičalo na vse strani. In žena ne ve za moža, mati ne za otroka, otrok ne za mater, bi^at ne za brata, sestra ne za sestro. In videl sem jih, pregnance, brez doma, brez strehe. Ob cestah so ležali, starci in starke, žene in dekleta, matere z dojenčki in otroci. Ljubezen do rodne grude, ki je prej le tiho tlela pod težo vsakdanjih skrbi, se je raz-plamenela ob uri slovesa, da so usahnile od presilne bolesti solze v očeh, ki so se z zadnjiih, dolgim pogledom vsesale v domove a solneno prepojenih gričih, z bujnimi njivami, z zelenimi vinogradi prepletenih. In mater sem videl: bežala je mimo ljudi naprej, naprej, kot blazna. V naročju je imela otroka in kri mu je curjala preko cvetočega obraza iz globoke rane na glavi, črna kri, preko oči, preko lic, preko ust. Nepremično je zrla nanj in v njenih brezsolznih očeh je bila groza in v njeni duši je grizla bolest. Ali si to ti, domovina — mati? Star vojak. Mr. Jakob Bitner v Dayton, O-ime, da izvira iz "Noritia". Vsalhio, pozna vrlo dobvo posledice, tista izvajanja so narekovali le ako se z zdravljenjem kake bolez-narodno sovraštvo in politični o- ni odlaža. O tem pravi sledeče: ziri. V Gorici so bili izdali bro- "Prejel sem znano Trinerjevo a-šurco *1 Gorizia non fu mai slove- meriško zdravilno grenko vino, na," v kateri je bilo nagromade- katero mi stori zelo dobro. Pisal nih abotnih trditev, da je Gorica sem vam. da sem imel oteklino v vedno italijanska. Namenjeno je I križu, ali na hrbtu in sem vas bilo to nižjemu italijanskemu prosil za pomoč. Dobil sem Tri-ljudstvu, ali tudi to ne ver jame nerjev "Liniment", ki je izvrstno več takim traparijam, ker ve, da hn neprecenljivo zdravilno sred-je ime mesta slovensko, ker kaže- stVo. to mi je zelo olajšalo bole-jo imena raznih delov mesta svoj &ne. Pri vsaki hiši bi se ga mo-slovenski izvor: Travnik, Prista- rai0 imeti vedno pri rokah. ]jud. va, na Studencu, v Stračicah, Sta- j0 pa preradi odlašajo, kakor sem ragora, Baronovšče, Gonšček, Ko- haz> _ in t0 je bila velika napaka. stanjevica itd. V stari Gorici jaz spi0h nisem znal. da imate vi (poglejmo nekaj stoletij nazaj) tako močan in naravnost poveda-se je govorilo slovensko in furlan- no _ tako 5udežen "liniment." H sko. Zupmk goriški Nepokoj je jakob Bitner, Soldiers National ! opisal Gorico koncem 16. stoletja Home. Davton, Ohio." Kdorkoli m pravi glede jezikov: da v Go- rabi takp zdravilo za drgnenje bo-nci govori vse prebivalstvo slo-hestnih in oteklih delov lia tele. vensko m furlansko, gospoda go-Lll? nai se zaneSe na Trinerjev Li-von tudi nemško. Omembe vred- niment. Poskusit* ga pri revma-no je da postavlja župnik Nepo- tizmu in živčnih boleznih. Cena 25 koj slovenščino na prvo mesto. |in 50c. Po pošti 35 in 60c. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOIS Kapital $150,000. Rezervni sklad $300,000. "NASLOV" V slučaju da bi kterikoli Sitateljev po raznih državah kadarkoli potreboval kaj za nakup pohižtva (hižne oprave) kakor: pečij, postelje omare, preproge itd. ali vse kar k temu spada, naj se obrne za cene in pojasnila na sledeči naslov: A. GRDINA, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. Blago pošiljam v zadovoljnost odjemalcev; to jamčim s gvoji» poštenjem. Ker trgujem že nad 11 let, imam že dovolj skužnje in upam da marsikomu točno poetrežem in mu prihranim kak dolarček. Z odličnim spoitovanjem se priporočam ANTON GRDINA, trgovec in pogrebni*. In naša polja sem videl: rodovitna, blagoslovljena polja. V bohotnem zlatu je valovilo žito med venci temnozelenih trt, ki so se šibile od prevelikih grozdov. Veter je zavel čez bogato turšico, da. je zašumela in se sklanjala. V solncu so ležala ta polja in čakala našega kmeta, da b mu stotero poplačala trud in znoj. A prišlo je čez noč in pomandralo vse in poteptalo vse, da nisem vedel več, kje se konča pot, kje začne njiva. | nico In naše domove sem videl, kako so se rušili: od vrha do tal je treščilo, razrušilo, razbilo in uničilo vse. Groblje mi režč naproti, raz visečih razvalin se mi TOgaje gola okna kot votla očesa lobanje. Tako pač je bilo: večina prebivalstva je bila slovenska in govo rilo se je največ slovensko, potem furlansko in končno je gospoda govorila tudi nemško. Tako stalo dolgo časa; sredi minolega stoletja pa se je začela dvigati narodna zavest, ki je prešla tuin tam v šovinizem in nastali so bili časi narodnostne gonje, tjačenje in dviganje narodov. Dotok v me sto je ostal v glavnem, naravno vedno slovenski, ali ta dotok se je izgubljal v italijanskem obilež ju goriškega mesta. Ako si v onih časih stopil v kako italijansko gostilno v Gorici, kjer so sedeli mladi razgreti Italijani, so bili •navzoči: Mario Podgriviz, Felice. Cociancig, Bruno Podbersig, Antonio Mosetig, Giovanni Planiscig Giuseppe Pertovt, Angleo Plesni zer, Francesco Simzig, Ruggero Prinzig, Luigi Collnez itd. Ako je bila zraven kaka signorina, se je zvala Carmela Zwetresnig. Vsi pa so bili Italijani in še kako hudi! Klicali so se najraje po imenih, priimke so izgovarjali bolj pohlevno in se zraven sramovali, da je pristojen ta na Banjšice, drugi na Trnovo, tretji na Lokve itd. — Tako je bilo Italijanstvo v Gorici! Pravega čistega Italijanstva je bore malo, od tistih 12.000 izkazanih Italijanov je čistih Italijanov komaj 2000, pa nič več. Tako je bila Gorica italijanska! To je resnica, ki je neizpodbitna. Bili so pa časi, v katerih so se marsikje izogibali resnice, jo tlačili in jo končno zavrgli. Ali resnica je vstala in pred očmi nam stoji in kaže Italijanstvo Gorice v pravi luči. IVERI. Modrijan pomišlja in dvomi, — brezpametnež pa vedno trdi res- Marsikdo pušča denarnico doma, kedar je prazna. (Vernih ljudi je še celo tedaj sram, kadar se smejejo. • Pri boleznih v želodcu, na je-trali, v črevesju, dalje pri zaba-sanosti in oslabelosti vam priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Cena $1.00. POZOR, SLOVENCI, POZOR! Vabilo k veselici in veliki dramatični predstavi "DOMEN" v petih dejanjih, s petjem, ktero priredi "Sloven. Mladen. Samost. Podp. Društvo "Danica", Chicago, Ell., v nedeljo, dne 26. septembra t. 1. Y Narodni dvorani na Racine Av. in 18. cesti. Pričetek ob 2. uri po poldne. Vstopnina: 35 in 25 centov. Opomba:—Ker je to prva jesenska igra to leto, pričakujemo od cenj. slovenskega občinstva obilne vdeležbe. Igra "Domen" je vseskozi • zanimiva, zato se trdno nadejamo, da bode vsacega zadovoljila, ker vsebuje dosti veselih in žalostnih prizorov. Torej na veselo svidenje dne 26. septembra. Odbor. 9.15—9.22.—2x (Adv.) MAL POŠLJIMO DAR SVOJIM DRAGIM NA ALTAR. Pošiljamo denar v staro domovino. V stari domovini izplača denar c. kr. pošta. Vse naše poslovanje je jamčeno. 5 kron pošljemo za .. .$ .90 10 kron pošljemo za ... 1.65 lOO KRON ZA Pozor krajevna društva K, S, K, J, Kadar po treba je te novi druitvena pravila, puma ali kovert«, vstopnice sa rana T tuo lic« ali druge tiskovine, obrnite se tudi na: Narodno Tiskarno 2146-2150 BLUE ISLAND AVE. ._CHICAGO. ILLINOIS Ta Vam bode izvršila vse tiskovine v najboljšo zadovoljnost glede cene in ličnega dela. Pri nas ie vse osobje unijsko. Imamo tudi Slovence zaposlene.—Osobito Vam priporočamo zelo pripravne in prikladne "Vplačilna knjižice" za člane, ali članice, katere rabijo tajniki ali blagajniki pri mesečnih sejah. Te knjižice so sestavljene zelo praktično za vsako društvo. Imajo posebno razdelbo vplačeVanj in potrdila za 10 ali 20 let. Razdelba ases-mentov j« narejena na posebni tabelici in na podlagi "National Fraternal Congress Rate". Knjižic« so tiskane ali narejen« v malem žepnem formatu in so trdo vezane. Pišite po vzorec, kojega Vam dopošljemo takoj brezplačno. Opomba: V naši tiskarni se tiska "Glasilo K. S. K. Jednote.", slovenska gostilna In restavracija Martin Nemanich Rojaki Slovenci vedno dobrodošli! Zaloga in prodaja pristnega domačega vina. Telefon: Canai 80 1900 W. 22nd St. Chicago, 111. Pošiljatve in pisma naslovite na: AMKRHTAWSKI SLOVENKO, Joliet, Illinois. JOSIP PERKO SLOVENSKA GOSTILNA 2236 S. Wood Str. Be priporoča rojakom Slovencem in dobra pljafta", to je moj« geslo. Telefom: Gsaal 291 obilen poeet. Chicago, Illinois 'Dobra postrsiba fj^* DOMAČA NARAVNA OHIJSKA VINA kakor DELAWARE, CATAWBA In CONKORD prodaja 1TSO-S2 E. 2 S tli St., Lorain, Otilo CONCORD RDEČE VINO CATAWBA BELO VINO 60c. galona. 80c. galona % Te cene veljajo od 25 galonov naprej, pri manjih naročilih cene po dogovoru. Pri teh cenah je vojni davek že vračunan. —Vina so popolnoma naravna, kar jamčim.— Naročilu je treba pridejati denar ali Money Order. ss5ss ^^........ * - . - - " ;......* I ■ ,y' S 3 ■ r ' ' lahaja tuko vedo. «stains Kranjeke-Blovenske Katoliške Jednote ▼ Združenih driarah ameriških. Uredništvo in npravništro: 1M1 West 22nd Place, Chieago, Tli Telefon: Canal 2487. Naročnina: Ka šlane, na leto................$0.00 Za nečlane......................$1.00 X« inozemetro...................$LW OFFICIAL OBGAN of the fcBAND CABNIOLIAN 8LOVENIAN CATHOLIC UNION __of the UNITED STATES OF AMERICA Iaeued every Wednesday. wned by the Grand Carniolian Slovenian Catholie Union of the United States of America. „ OFFICE: 1961 West 22nd Place, Chicago, HL Phone: Canal 2487. subscription rate: for Members, per year..........$0.90 For Nonmembers................$1.00 far Foreign Countries...........$1.80 31 Dr. Drnnba odslovljen. V zadnji številki našega lista smo priobčili na prvi strani bolj kratko notico pod naslovom "Politične spletke med Avstrijo in Zedinj. državami". Že tedaj smo omenili, da bodo konečne posledice teh spletk odslovljenje, ali odpoklic avstrijskega poslanika Konstantin T. Dumbe v Wash ingtonu. In te besede so se žal ivesničile. Ko je bil Dr. Dumlfa pozvan dne 7. t. m. k državnemu tajniku Lansingu na zagovor, je prišlo pri tejn do tako resnega trenotka, da se ni hotel Lansing več dalje posvetovati s tem zastopnikom avstrijske vlade in je Lansing konferenco nejevoljno pretrgal. Vzrok temu je pripisovati dejstvo, da Dr. Dumba ni hotel nikakor pripoznati svojega nepravilnega postoDanja, da se ni tozadevno nič opravičil in je celo trdil, da on ni ameriški pripadnik, ali državljan; vsled tega ga je vezala dolžnost, da je zastopal interese svoje države. To je povzročilo tudi v vladinem kabinetu osobito pri predsedniku Wilsonu obilno nejevolje. Predsednik Wilson je izdal dne 9. septembra uradno naznanilo, s katerim se zahteva odpoklic avstrijskega poslanika Dr. Dumbe iz gori navedenih razlogov, ali vsled tega, ker je Dr. Dumba skušal uprizoriti zaroto, da bi se mu-nicijsko industrijo v Zedinjenih državah zatrlo in omejilo. Zaeno je poslal predsednik Wilson na Dunaj ameriškemu poslaniku Penfieldu obširno brzojavko, v katerej je zahteval, da naj Penfield zahteva pri avstro-ogrski vladi takojšen odpoklic Dr. Dumbe. Brzojavka, katero je podpisal državni tajnik, se je glasila sledeče: "Mr. Konstantin Dumba, av-stro-ogrski poslanik v Washing-tonu, je priznal, da je nameraval vsled načrtov svoje vlade uprizoriti štrajke po raznih ameriških tovarnah, ki izdelujejo municijo za vojno. Tozadevna informacija je prišla tej vladi v roke na podlagi kopije nekega pisma poslanika, ki zastopa svojo (avstrijsko) vlado. Nositelj tega pisma je bil neki Američan, po imenu Archibald, ki je potoval venkaj z ameriškimi potnimi listinami. Poslanik .ie sam priznal, da je najel Archibalda zato, da je slednji osebno nesel njegovo uradno vest avstrijski vladi. Iz vzroka, da je nameraval Dr. Dumba uprizoriti zaroto, da bi se legitimne industrije ljudstva Zedinjenih držav uničilo in omejilo, — in vsled diplomatičnega prestopka, ker je Dr. Dumba na-jel nekega ameriškega državljana kot zaupnega sela uradnih objav, koji je imel pri sebi tudi ameriški potni list, da bi tem ložje prepotoval sovražno ozemlje — in dospel v Avstro-Ogrsko, — mi je predsednik naročil, da naj Vas obvestim, da se Mr. Di^nba — ta več uradno ne priznava v Zedinjenih državah poslanikom Njega c. in kr. Veličanstva. Upam, da bode c. in kr. vlada spoznala, da nima vlada Zedinjenih držav nikake alternative, — temveč da samo prosi, naj se Mr. Dumbata odpokliče vsled njego- nepravilnega postopanja. Zaeno vlada Zedinjenih držav izraža svoje globoko sožalje, da se je moralo uvesti te korake in zagotavlja c. in kr. vlado, da goji srčno željo, naj bi se dosedanja prijateljska zveza med Zedinj e-nimi državami in Avstro Ogrskem še v prihodnje ohranila. Lansing." S tem trenotkom, ko je državni department odposlal gorinavede no brzojavko svojemu poslaniku Penfieldu na Dunaj, ne smatra naša vlada več Dr. Dumba pravo-veljavnim zastopnikom svoje via de. Tozadevno se z Dr. Dumba-tom ne bo več spuščalo v kako ,razpravo. Vse posle avstrijskega ^poslaništva se bode najbrže izročilo začasno avstrijskemu posla-niškemu svetniku, baronu Zwie dineku. S slučajem Dr. Dumbe bode pa postala naša ameriška vlada bolj pozorna tudi na druge vladne zaupnike. 'Vprri vrati bode poklicala na zagovor tudi nemškega vojaškega atašeja, kapitana von Papen, ki je bil baje z Dr. Dumbo v tesni zvezi pri nameravanem komplotu. Skoro gotovo bode moral tudi avstrijski generalni konzul Dr. Nuber v New Yorku odstopiti, ker je dal vsled navodila Dr. Dumbe nek oklic v nekem ogrskem ^listu, s katerem se je ščuvalo avstrijske podanike, zaposlene v gotovih ameriških tovarnah k stavki. Tudi dotični urednik se bo moral pred poštno oblastjo zagpvarjati. Vrhovna poštna oblast bode pa skoro gotovo prepovedala nadaljno izdajo tega lista. Kaj se bode ukrenilo z Archi-baldom, ali podkupljenim Dr. Diimbatovim pristašem se še ne ve. Vsekako ga bode Anglija de-portirala nazaj v Ameriko. Glavno vprašanje nastane sedaj, če bode tudi Avstro-Ogrska vsled te afere odslovila ameriškega poslanika Penfielda na Dunaju ali ne? Ako pride do tega, — bodo smatrale Zedinjene države ta slučaj direktno nasprotovalnim in skrajno sovražnim. Težko bode vseeno naši vladi v Washingtonu spraviti varnim potom Dr. Dumbo nazaj na Dunaj, ker bodo morale biti Zedinjene države v prvi vrsti odgovorne, da se ta neovirano povrne domov. Potreba bo naprositi Anglijo in Francijo za tozadevno naklonjenost in prijaznost in potreba bode opremiti Dr. Dumbo z važnimi potnimi listinami, ker drugače bi Anglija, oz. Francija potujočega bivšega avstrijskega poslanika takoj ustavile in odvedle v svoje ujetništvo. , Odslovitev Dr. Dumbe ni prva v zgodovini naše diplomacije. Ž leta 1793 je prvi predsednik Zedinjenih držav George Washington vrnil tedanjemu francoske mu ministru Genetu njegove vlar dine listine nazaj, ker je delil neke vrste cirkularje med ameriško ljudstvo, ki so bili naravnost v škodo vladi Zedinjenih držav. Kmalu zatem 1. 1805 je bil odslov ljen tudi španski minister Marquis of Casa Yrujo, ker je hotel nekega urednika v Philadelphiji, Pa., podkupiti v prilog svoje vlade. Leta 1809 je bil odslovljen angleški poslanik F. J. Jackson; 1849 je zadela enaka usoda francoskega ministra v Zed. državah M. Poussina. Zelo zanimiv je bil 1. 1888 tudi odpoklic angleškega. ministra Lord Sackville— Westa, ker je ščuval, tu bivajoče nekdanje angleške države^dpsi-ravno že naturalizirane,^>roti tedanjemu predsedniku Clevelandu. Zadnji odpoklic kakega inozemskega -ministra v Zedinjenih državah se je pa pripetil 1. 1898. Tedaj je naša vlada tudi odslovila španskega poslanika Du Puy de joma, ker je nekoč pisal zelo raz-žaljivo pismo tikajoče se tedanjega predsednika McKinleya. ljencev v našo 4'obljubljeno?" de- zunaj. Pa vsi ti se bodo čim preje želo, kajti od 30. junija 1914. do mogoče vrnili zopet v našo mo-30. junija 1915. je dospelo semkaj gočno svobodno Unijo, ker se jim samo 326.000 tujcev ali 4krat zunaj ne bo dopadlo. Kdor bode manj nego leto preje. Najbolj se imel y tem slučaju ameriški papir, je skrčilo in znižalo število izse- se bo lahko smejal, — a drugače ljencev h Rusije, Italije in #Av- bo pa za one mladeniče ali može, stro-Ogrske. Naravna je stvar, ki bodo šli venkaj kot avstrijski da niso zamogli vreti semkaj v državljani. Oblasti jih bodo z tem času številni tisoči izseljen- največjim veseljem pridržale v cev vsled tega, ker se morajo bra- Avstriji prvič da bo vsakdo po-niti zunaj za svojo rodno dorao- tskusil nositi vojaški suknjič, aru-vino. gič pa zato, da se naraščaj v Av- Občna sodba vsakeka strokov: striji ohrani. Težko, ali skoro njaka v zadevi bodočega izselje- .nemogoče bo dobiti dovoljenje vanja v. Ameriko je ta, da bode zdravemu in trdnemu avstrijske-jsto za nekaj let skoro popolnoma mu izseljencu za Ameriko, ppešalo in prenehalo. V prvi vr- In pa še nekaj. Kdor bo priščl sti se ozrimo za nekaj let naprej venkaj, se mu bode zdelo, kakor na našo staro domovino. Dosedaj da bi došel iz nebes v vica. Zunaj so se izseljevali v Ameriko veči- se bo poznalo sledove vojne še noma Slovani, trdni, krepki, moč- deset in desetletja. Splošno ža-ni in nadebudni možje ali fantje,, lovanje in britki spomini na voj-ki so si hoteli poiskati v tujini no. Zapuščene družine, draginja, .boljšega zaslužka in kruha. Žal, revščina, pohabljenci, ali invalida takih mož in fantov čez leto — ženske v črnih oblekah, — ,dni, ali že celo danes v Avstriji to bodo vsakdanji prizori iz živ-primanjkuje. Uničil jih je po- ljenja v mestu, ali na deželi. Za žrešni vojni moloh. Na sto in sto našega prostega in vedno'bolj za-tisoče jih že počiva v tujih hlad- dovoljno se čutečega slovenskega nih grobih kot junaki ravno toli-1 Amerikanca bode težko najti čez ,ko in morda še več je pogrešanih,' čas v starem kraju prikladne služ-ranjenih in popolnoma onemog- be in primernega življenja. Vsi lih. I oni, ki bodo sli morda venkaj, bo- do skušali čim preje priti nazaj, ali bodo pa pisali tuk. znancem, da jim je zelo žal, ker so zapustili svobodna ameriška tla. Pisali in svarili bodo tudi še tu bivajoče rojake, da naj se držijo nove domovine, ki jih je sprejela v svoje varstvo, ki jih je preživljala in ,ščitila ob času najstrašnejše sve* tov-vojne. To bo konečni rezultat, da bode na tisoče in tisoče naših rojakov sklenilo ostati za vedno v Zedinjenih državah, kjer si bo do postavili in poiskali svojo last^ no ognjišče in domov je. Prav iz srca želimo, da bi se te naše slednje, gorinavedene bese de tudi uresničile! Marsikdo izmed nas je iz hvaležnosti dolžan in bi moral poljubiti tla naše svobodne nove domovine, ker mu ni bilo treba ob času evropske vojne prelivati sobratske krvi in dati celo svojega, življenja vsled ukaza ene same kronane glave. Ljubimo torej in spoštujmo našo novo domovino! Izseljevanje v Ameriko • povojni. Eno izmed najbolj važnih vprašanj, ki zadeva tudi nas Slovence, je: kako stališče bode zavzemalo čez nekaj časa izseljevanje v Ameriko iz Evrope? ' Ni še dolgo tega, ko smo v nekem uvodniku razpravljali točko o statistiki splošnega izseljevanja v Zed. države od 1. 1789 do mkl. 1. 1915. Sedanja evropska vojna je mahoma ustavila velik naval prise- že sedaj so zunanje vlade v velikih skrbeh glede naraščaja, jkajti država brez velikega števila zdravega ljudstva ne more napredovati. Kdo bode delal po rovih, tovarnah, po pisarnah in na po-,lju? Kdo bode opravljal yojaš-ko službo. Kar naravnost bi lah-,ko torej trdili, da bode ukrenila vsaka zunanja država stroge korake, da se izseljevanje v inozemstvo, torej tudi v Ameriko omeji, ali pa celo ustavi. Naša naselniška oblast je. postala zadnji čas zelo stroga pri izberi ali dopustu inozemcev na ameriška tla. Bolehne, slabotne, premlade, prestare ali izseljence brez denarnih sredstev in delavce pogodbenike se je kratkomalo de* portiralo nazaj. Nedvomno bodo nastale po končani evropski vojni še bolj ostre naselniške določbe. Najbrže se bode tudi povišalo naselniški davek s $4 na $10, kar se že dlje časa namerava. Še ena, zelo važna točka se bode v bodoče na Ellis Islandu, ali na newyorškem naselniškem uradu upoštevala in sicer je to odredba delavskega departmenta v Washingtonu, da.se ne bo smel ni-Jiče vrniti nazaj v Zedinjene drža ve, ki se je morda vdeležil sedanje zunanje vojne če je bival po-,preje že enkrat v Zedinjenih državah. V nekaterih uradnih kro ,gih se celo govori, da bode moral prinesti vsak izseljenec seboj od svoje vlade ali oblasti uradno potrdilo, da se ni vdeležil zadnje evropske vojne. Posledica temu bo, da bodo nastale vsekako za tuk. delavstvo boljše razmere. Ni dvoma, da bodo takoj po končani evropski vojni nastali v Ameriki zopet dobri in nekdanjiv"zlati" časi. Ze-idinjene države imajo v prvi vrsti dovolj delavskih moči na razpolago, dalje je tukaj dovolj tovarn, podjetij in materijala, — in na bilijone in milijone dolarjev kapitala. — Vsega tega bode pa v Evropi primanjkovalo. Amerika bode stopila po vojni še na večje trgovsko stališče, kot pa danes. Amerika bode pozorišče, ali vladarica na svetovnem trgu za vse izdelke. Koliko mest, trgov, vasi, tovarn in cvetočih farm je zunanje krvavo klanje v teh mesecih uničilo! Treba bode stvari nadomestiti, popraviti, prenoviti in izboljšati. In pri tem se bo vsaka država zaupno ozirala na Ameriko, ki bo lahko dajala razne Izdelke, ali produkte po najbolj u-godnih cenah in razmerah. "Da, prišel bo čas v Ameriki,'' — tako se je nedavno izrazil neki državni senator v "Washingtonu, — k<> bodo delodajalci in gospodarji iskali pri belem dnevu z lučjo delavcev po cestah!" Kako bode pa z nami po končani vojni?" — bode morda vpra-Skoro gotovo bo- Krščanska mati. (Spisal Anton O.) n. Zakaj naj mati dela. V poročnem veselju prestopi nevesta prag novega doma, toda neka težka skrb pade marsikate ri na srce: "Tu je toraj hiša, kjer bom delala in trpela, kjer bom svojim v zveličanje ali pogubljenje; skoro gotovo me enkrat odtod poneso na božjo njivo." Kdor pa hoče težko delo dovršiti, ne* sme dolaro pred delom stati in premišljevati težave, ki jih bo z. njimi imel. Pomisli, kaj in kako, ter se loti dela z vso odločnostjo in vnemo. Tako naj tudi vsaka žena dobro pomisli, kaj hoče doseči v svoji družini in potem naj pogumno precej začne. Kaj hočemo pri svojih? "Moj namen je vse domače časno osrečiti in večno izveličati." Časna sreča obstoji v telesnem zdravju, v zadostnem premoženju in znanju vsega, kar je za stan potrebno in dobrem življenju, ki ima podlago v živi veri v Boga. Skrb za življenje in zdravje o-trokovo se prične popred kakor se navadno misli. Dokazano je, da so otroci pijancev večkrat slaboumni in slabotni. Staran Kar-tažanom je bila v zakonskem življenju vsaka pijača razen vode prepovedana. Blagoslovljena mati naj tudi pazi, da ne oškoduje sebe s prenapornim delom, vzdi-govanjem ali preveliko žalostjo. Če je mlada mati prav nagle jeze, postanejo otroci navadno svo-jeglavni in trmasti. Starši imajo dolžnost skrbeti za hrano in obleko otrok. Kjer je pomanjkanje v hiši, je pogosto kriv gospodar s pijančevanjem ali gospodinja, z zapravljanjem, de imlivala evropska vbjna na a- Res je popivanje in pijančevanir ^eriško Slovence v takem obsegu greh pri vsakem, a pri starših še m na tak način, — da se bode po- mnogo hujši; vnebovpijoč greh javil v tem oziru velik narodno je. ker iznesejo vse kar imajo v r— gospodarski preobrat. Izmed gostilne, tudi krvave žulje svojih 180.000 tu bivaiočih Slovencev jih domačih, otroci pa nimajo niti bode le pičlo število, ki se bodo potrebne obleke. Nikoli ni denar vrnili zopet nazaj v staro domo- ja za doma če in šolske potrebe, vino. Slo jih bode morda nekaj Gorje takim staršem! Divje zve nazaj vsled družinskih ali gospo- ri, orel in vran, lev in tiger jih darskih razmer, pa tudi iz zgolj bodo enkrat tožile pred sodbo, kr radovednosti, kako bo po vojni so le-te,. čeprav krvoločne in po- šal ta. ali oni. žrešne, vendar skrbele za svoje mladiče, medtem ko taki starši še za svoje otroke ne skrbijo Dalje imajo starši skrbeti, da se otroci nekaj naučijo in znajo delati. V tem pa mnogi grešijo in zanemarjajo svojo dolžnost. "Kmet sem in kmet naj bo moj o-trok. Ni se mu treba "učiti." Vsak naj se uči dobro tega, kar potrebuje za svoj stan. Cftiih površnih ljudi, ki nič ne znajo in se vedno dela boje, nikjer ne marajo. Toda učenje nikjer ne škoduje. Kar človek zna, to velja. Naj se učijo otroci rokodelstva, naj berejo in hodijo v šolo. Zača-sa naj mu starši izberejo stan primeren njegovim zmožnostim. Toda tudi oni, ki so doma, naj se kolikor mogoče naučijo tudi drugih del. Starši morajo za svoje otroke varčevati. Če ima pa kdo komaj za siroti in si ne more nič prihraniti, naj ne bo zaradi tega žalosten. Daj rad, kar moreš, revežem, podpiraj dobre namene, Bog ti pa tvojih ne bo pozabil. Kaj pa pomaga bogastvo in ves svet, če človek ne zna svojega prav rabiti? Otrok naj postane enkrat dober in pošten človek. Ravno v družinah se vidi, kako grozne posledice imajo pregrešne strasti in slabe navade za grešnike in njih domače. Kako lepo bi se živelo v družinah, ko bi ne bilo pijančevanja, prepirov, pokvarjenosti otrok in znanja--- Vsaka strast in vsaka pregreha pristudi onega, ki jo ima, vsem domačim. Otroci, ki se slabo vzgajajo in nimajo proti slabemu po-željenju nobene moči, morajo postati že na svetu nesrečni. Že pamet torej zahteva, da vzgajajo starši svoje otroke za dobre in močne ljudi, ki znajo hudo v sebi in svoji okolici premagati. Če bodo otroci ponižni, potrpežljivi, čistega srca, pokorni, pobožni in delavni, bodo prav gotovo že tudi na svetu srečni. To se pa ne bo doseglo, če niso starši in otroci prepričani, da je eden med nami, ki vse to ukazuje. Mi moramo svoje življenje u-ravnati po njegovih zapovedih. Kdaj bo torej mati storila svojo dolžnost za časno srečo otrokovo, da bo enkrat pošten in dober človek? Če ga vzgoji v strahu božjem in ga nauči vse delati za nebesa. Brez verske podlage in brez ozira na Boga ni dobrega življenja Govori še tako otroku, kako lepo je, če se čisto živi, če se jeze premaga--Ko pride skušnjava, ne bo imel moči in bo padel. Le takrat, če ve, da je nad njim vsemogočni Bog, ki bo neizprosno tirjal račun od vsake besede in vsake misli — pred mano je življenje in pogubljenje, kako nespametno bi bilo za trenutno uživanje izgubiti večno srečo! — bo ostal stanoviten tudi v najhujšem notranjem boju. Brez vere je dobro življenje nemogoče ii^ brez tega nemogoča zemeljska sreča. Mir in zadovlj-nost izhajata le iz verskega prepričanja. To velja za časno srečo na svetu. Torej ima gotovo vsaka mati in vsak oče dolžnost skrbeti za o-troke v vseh zadevah, da bodo enkrat dobri udje človeške družbe. Ali je pa to vse? Ali je to glavna stvar? Vse posvetno bogastvo in čast, premoženje in revščina, niz-kost in bolečina, vse mine, večnost pride. Kar je grenkega ali sladkega na zemlji, je minljivo, podobno težkemu delu ali dolgemu potu. Vse mine, pekel in nebesa pa ostaneta; večna sta tudi za otroka, ki je staršem izročen. Kako nespametni bi bili starši, ki bi gledali le na to, da bi imeli o troci prijetno pot, in ne na cilj. kam pridejo. "Da bo le dosti imel in bo lahko živel!" Tako bi mogli govoriti brezverci, nikdar pa ne krščanski starši. Mati, ki veruje v večnost, mora skleniti že pri o-trokovem rojstvu: Naj stane, kar hoče, moj otrok ne sme biti pogubljen; storiti hočem vse, kar bom mogla, da pride enkrat v nebesa, za kar ga mi je Bog dal! Tako bi morali starši govoriti, ko bi bilo večno izveličanje celr nasprotno naši zemeljski sreči Brez pomisleka bi moral vsak rajši vse potrpeti in se vsemu od reči, kakor izgubiti nebesa. V resnici pa ni nikdar skrb za dnsr nasprotna naši sreči na svetu. Gotovo velja za delo staršev pri o trocih še posebno beseda Gospodova: "Iščite najprej božjegr kraljestva in njegove pravice 5r vse drugo vam bo privrženo." Čr se otroci vzgajajo za nebesa in je prave materino srce prepojeno ljubezni do Kristusa, čegar voljo izpolnjuje pri svojih otrocih, bodo otroci zrasli v strahu božjem, obvarovani bodo navadne lahkomiselnosti, katera otroke tolikokrat nesrečne stori. Le potem sme upati, da bodo imeli otroci moč v skušnjavah življenja, zaupanje v Boga in mir srca tudi potem, ko izginejo zlati dnevi mladosti in se bo materino oko zaprlo v smrtnem spanju. Gospod je rekel: "--vse drugo vam bo privrženo." Torej blagoslov, mir in srečo bodo otroci prejeli. Kaj hočeš še druzega želeti, krščanska mati? Prvi namen vsega tvojega dela mora biti, da svojega otroka pripelješ v nebesa. Je pa še neka i drugega. Tudi zate pride obračun, dan sodbe v večnosti Bog je nad nami, svojo voljo nam je razodel v svojih zapovedih, po katerih nas bo enkrat sodil. Bog je dal staršem veliko čast ko jih je postavil za svoje namestnike pri otrocih. Od važne službe se pa tudi veliko zahteva. Malo dete, jki je ustvarjeno po božji podobi* in pri sv. krstu oprano v Kristusovi krvi, pravi tempelj sv. Duha, je izročil Bog materi in o-četu: "Vzemi to dete in vzredi mi ga." Bodi mu rednik in varuh! Skrbi zanj, od tebe ga bom tirjal! Če pride enkrat čist in svet pred sodbo, vzamem ga k sebi v nebesa, da bo deležen vse moje časti. Tebe oče, tebe mati ne bom pozabil. Za vse delo pri mojemu otroku prejmeš tudi ti plačilo. Kdor drugim pot v nebesa pripravlja, je vreden, da sam gori pride. Prav dobri služabnik, ker si bil v malem zvest, te bom čez veliko postavil, pojdi v veselje svojega gospoda!" Čim večje so bile skrbi, čim večje delo, zvestoba v težavah, čim bolj sta te oče in mati darovala svetemu poklicu, tem večje je plačilo. Kaka sreča za starše, celo večnost biti pri svojem otroku, katerega so rešili s svojim trudom! To bodo nebesa v nebesi-h. Če bodo pa otroci zaradi staršev pogubljeni, kaj pa potem? "Poberite se izpred mene, in pro-kleti v večni ogenj"! bo rekel enkrat Sodnik pogubljenim. Videla boš mati svoiega otroka v večnem ognju zaradi svoje malomarnosti. Nebesa skoro nehajo biti misli. Ali bodo pa res našli taki starši odprta nebeška vrata, če so krivi pogube svojih otrok? Sodnik kaznuje tudi one, ki so sokri-vi pregrehe. Pri otrocih so ti sokrivci največkrat starši, kar se že zdaj lahko marsikje opazuje. Kako grozna bo enkrat vesoljna sodba, ko bodo pogubljeni otroci kazali na svoje starše, ko bo pekel odprt in bo plamen že švigal iz njega: "Vi niste izpolnjevali svojih dolžnosti, vi niste imeli prave ljubezni do mene. Zavoljo vas semi pogubljen. Ko bi me bili varovali, učili, kaznovali, nikdar bi ne bil tako daleč zašel." Uboga mati, kaj porečeš takrat? Res je, kar pravi sv. Pavel: "Kdor pa za svoje ne skrbi, je vero zatajil in! je'hujši od nevernika." — Pomisli mati zdaj dobro to resnico: Moj otrok pride pred sodbo. Pride v nebesa ali pekel. Njegova večnost je od mene odvisna. Če fclabo izpolnjujem svoje dolžnosti, Ra pogubim. Ne bom le tepa storila, kar prav moram, temveč vse, kar je v moji moči, da zagotovim otrokovo izveličanje. Bog bi bode pomagal." General Boroevič. Odlični hrvatski slikar profesor Ivan Ivekovič karakterizira generala Boroeviča: Boroevič je tako miren, hladnokrven, marljiv človek, ki vsa dela izvršuje z nenavadno lahkoto, kar najbolj dokazujejo njegove velike sposobnosti. Dober poznavalec našega naroda, posebno Graničarjev, bi videl takoj, v Boroeviču naše gore Jist, tudi če bi ga ne čul/kako-izvrstno govori hrvatsko in kako ponosno, z energičnimi potezami piše na koncu svojega priimka o-ni karakteristični hrvatski "č."' •Ponaša se s svojim milim hrvatskim narodom, posebno z Grani-čarji in to kaže Boroevič povsod. Tako n. pr. morajo pri vseh slavistih, kjer je vojaška glasba, .najprej odigrati cesarsko himno, takoj za tem hrvatsko himno-Ljepa naša domovina." Poleg-drugih skladb, ki se igrajo ob tekih prilikih, mora biti tudi hrvatskih, posebno pa kak venec narodnih pesmi. Ortanovljcna v Jolietu, HI dne 2. aprila 1891 Inkorporirana v Jo-lietu, državi Illinois, dne 12. januarja, 1898. GLAVNI URAD: JOLIET, ILL Telefon 1048 Od ustanovitve do 31. avgusta 1915. skupna izplačana podpora $1,081.666.43. GLAVNI URADNIKI: Predsednik: Paul Schneller, 1951 W. 22nd Place, Chicago m L Podpredsednik: Joseph Sitar, 805 N .Chicago St., Joliet 111 O. Podpredsednik: Anton Grdina, 6127 St. Clair Ave., Cleveland, O. •lavni tajnik: Josip Zalar, 1004 N. Chicago St., Joliet, 111. fomoxni tajnik: Josip Rems, 2327 Putnam Ave., Brooklyn N Y #lavni blagajnik: John Grahek, 1012 Broadway, Joliet, IU. Duhovni vodja: Rev. Jak. Čeme, 820 New Jersey Av., Sheboygan, Wis. pooblaščenec: Martin Muhič, box 537, Forest City, Pa. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin Ivec, 900 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNIKI: Josip Dunda, 7če. Drugi bode zopet rekel, saj tolike svofe članstvo Jednote niti vplačalo ni v blaga j ni co. Da se pa vseh tacih in enako dvomljivih vprašanj in misli iznebimo, vpoštevajmo pravilčen in resničen rek, ki pravi: "ŠTEVILKE NE LAŽEJO L" Vpoštevajmo samo ta rek in zaupati smemo sami sebi, da je predstojeca svota resnična in pravilna. Nad en milijon osemdeset eden tisoč dolarjev je izplačala naša dobra mati Jednota vdovom in sirotam, pohabljencem in bolnikom, v teku svojega obstanka. Koliko solza je bilo s to svoto posušenih? Koliko vdov in sirot iz revščine otetih? Kolikim pohabljencem in! bolnikom je bilo s tem pomagano pozabiti na njih trpljenje in bolečine? Koliko nedolžnih sirot .fe bilo s tem rešenih najhujšega zla, ld bi bile na milost ali nemilost iročene tujcem v roke, če bi njih dragi ne bili zavarovani pri K. S. K. Jednoti!? To so vprašanja, ki zaslužijo treznega premislika in prevdarka. Samo označena vprašanja naj si vsak sam odgovori in gotovo bode prišel do prepričanja, da je K. S. K dr. sv. Jožefa 146, Cleveland, Ohio, 21025 Furlan Jožef 42 1000, spr. 15. avg.. 1915. K dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn,, 21026 Poček Jožef 40, 1000 spr. 23. avg. 1915. PRISTOPILA ČLANICA. JC dr. Mar. Pomagaj 147, Rankin, Pa., 7491 Gfregorič Marija 25 1000, spr. 15. avg. 1915. PRESTOPILI ČLANI. Od dr. sv. Jožefa 43. Anaconda, Mont., k dr. sv. Jan. Krstn. 14 Butte, Mont., 20345 Matešič Jožef 24, 1000 18. avg. 1915. SUSPENDOVANI ČLANI ZOPET SPREJETI. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1674 Spehar Pavel B. 29 1000, 29. avg. 1915. SUSPENDOVANE ČLANICE ZOPET SPREJETE. K dr. sv. Petra 30, Calumet, Mich., 1199 Spehar Katarina 30 500, 29. avg. 1915. SUSPENDOVANI ČLANI. Od dr. sv. Roka 15, Allegheny, Pa., 15681 Jalovec Peter 32, 1000 21. avg. 1915. / Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 5963 Mejašič Matija 18, 1000. — 11395 Kočevar Franc 36, 1000, — 26. avg. 1915. Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 11421 Slobodnjak Jurij 32, 1000, 23. avg. 1915. Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 17142 Horvat Anton 19, 1000. — 15339 Podnar Luka 26, 10000. — 1475 Juričič Gregor 24, 1000, 25. avg. 1915. Od dr. sv. Cir. in Metoda 59, Eveleth, Minn., 15214 Herš Andrej 42, 1000, 22. avg. 1915. Od dr. sv. Jožefa 110, Barberton, Ohio, 19403 Obreza Ivan 19, 500, 23. avg. 1915. Od dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Ind._, 20938 Udovc Anton, 24, 500. — 19773 Rajer Franc 28, 1000, 20. avg. 1915. Od dr. sv. Jurija 100, Sunnyside, Utah, 13510 Rački Jurij 44, 1000, 24. avg. 1916. Od dr. sv. Alojzija 83, Fleming, Kans., 11455 Bistan Anton 28, 1000, 1. sept. 1915. Od dr. sv. Frančiška Seraf. 46, New York, N. Y., 16753 Ignac Ves 27, 500, 25. avg. 1915. • . SUSPENDOVANE ČLANICE. Od dr. sv. Roka 15 »Allegheny, Pa., 5500 Jelovec Ana 34, 1000, 21. avg. 1915. Od dr. sv. Vida 25, Cleveland, Ohio, 3912 Vidmar Frančiška 32, 500, 23. avg. 1915. Od dr. sv. Frančiška Sal. 29, Joliet, 111., 4900 Podnar Berta 20, 1000, 25. avg. 1915. • ' Od dr. sv. Družine 151, Indianapolis, Ind., 5958 Rajer Neža 23, 500, 20. avg. 1915. Od dr. sv. Ane 127, Waukegan, 111., Žitko Marija 29, 1000, 26 avg. 1915 in 6343 Rade Ana 19, 1000, 31. avg. 1915. IZLOČENI ČLAN. Od dr. sv. Jožefa 16, Virginia, Minn., 13951 Špehar Peter 38, 1000, 26. avg. 1915. ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $1000 na $500. Pri dr. Mar. Sed. Žalosti ^84, Trimoutain, Mich., 17252 Vrtnar Anton 43, zniž. 29. avg. 1915. : i ZNIŽAL ZAVAROVALNINO $500 na $250. Pri dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimountain, Mich., 15115 Pintar Jurij 27, zniž. 29. avg. 1915. JOSEPH ZALAR, gl. tajnik, K. S. K. J. Zaobljuba. Zložil Ivan Zupan. tam pa dekle danes sama, Zopet si namenjena? Kam greš z doma, da ostala liša bo zaklenjena? n čemu ti lepo lice, !Dans zalivajo solze? £aj pomenja žalovalna Ta obleka, oj dekle? Kdo bo nageljne zalival, Roženkravt in rožmarin? K. Jednota resnično storila toliko dobrega in koristnega za časa Ktere skrbno si gojila svojega obstanka, da se ne da popisati, ter zasluži brez vsacega oporekanja ime "dobra in poštena mati vdov in sirot." Priporoča se torej vsem cenjenim članom in članicam, da agiti-rajo in priporočajo našo slavno organizacijo med rojaki in rojakinje. Mnogo jih še, ki bi lahko postali člani Jednote. Treba je ne koliko agitacije in delo ne bode brezplačno. Pojasnite vsacemu, kcliko podpore je bilo plačane iz Jednotine blagajnice. Stavite jim . za vzgled predstojeca vprašanja in gotovo bodete s tem dokazali, da &rem Pr™ daleč z doma, je K. S. K. J. v resnici prava mati svojim sinom in hčeram. j£a višarsko božj° Pot' Mnogo je dobiti še po slovenskih naselbinah rojakov in rojakinj i a™ pomoči bom prosila, nad 45 let starih, ki so zdiavi in čili. Veliko jih je, ki ne znajo, da 1 olaz™o vseh sirot, se zamorejo zavarovati za kako podporo, ker mislijo, da so prestari. Treba je vse take osebe seznaniti s pravili naše Jednote in jim ras- Pred p(Kiobo n^eno sveU- Kot mladosti drag spomin? * • • Danes pisemce prejela, Od predragega sem spet. Pravi, da je hudo ranjen, V vojski daleč tamkaj ujet. Slovo treh junakov. Zložil Josip Starešinič. ložiti, da se lahko zavaruje aa svoto $250.00. Precejšnje število je tudi mladih fantov in deklet, ki bi se lahko zavarovali; toda so malo lahkom&ljeni in jim niti na um ne pride, da bi to storili v mladosti, marveč vedno odlašajo, rekoč saj sem še mlad(a) imam še čas, kajti umreti še itak ne mislim. Tudi v tacih slučajih je treba, da se mladeniče in mladenke seznani z Jednotinimi pravili, ter jih opozori, da de pristopi v mladih letih, plača le majhne asesmente, ker če čaka da postane star, bode moral(a) plačati večje asesmente. Pri tem je pa treba jemati v obzir, da organizacije niso samo za stare ljudi vstanovljene. Nikjer ni zapisano, da samo stari morajo umreti. Zgodovina naše Jednote nam kaže, da smo izgubili iz svoje srede mladeniče(enke), može in žene v najlepši mladostni dobi. Iz tega se razvidi, da smrt ne dela razločka med mladimi in starimi, marveč vse ji pride prav, kar dospe v njeno žrelo. Nihče nima pogodbe podpisane koliko časa bode živel ali kedaj bode poškodovan in kje? In ker nam je to neznano, je naša sveta dolžnost, da ce pravočasno zavarujemo proti nesrečam. Pofcirt ** in pristopi v K. S. K. Jednoto danes, — ne odlašaj na jutri Cenjeno članstvo še prosim, da agitira za našo slavno organizacijo in priporoča med rojake in rojakinje '4 Glasilo K. S. K. Jednote!'' Z bratskim pozdravom, Jos. ZaJar, gl tajnik K. S. K. J. Joliet, mi. dne 9. septembra 1915. PRISTOPILI ČLANL K dr. sv. Jan. Krstn. 20, Ironwood, Mich. 21023 Smoltz Frank 18, 1000. spr. 20. avg. 1915. K dr. Mar. Sed. Žalosti 84, Trimontain, Mich., 21024 Podnar Mile 22, 1000, spr. 21. avg-. 1915. Bom klečala celo noč; , Da bi dragi moj ozdravel In zadobil zopet moč. Pomočnici naši, sveti, Nesem šopek rož teh v dar; Da bi fast domov se vrnil, Me popeljal pred oltar! Dvanajst sinov padlo. List "Meraner Zeitung" poroča o neki tirolski družini, katera je izgubila svojih dvanajstero sinov v bojih za domovino. Vseh dvanajst sinov, ki so bili stari 18 do 40 let, je" bilo uvrščenih med tirolske cesarske strelce. Dva sta padla že na Poljskem, trije v Ga-'^i.ii, dva na italijanskem bojišču, .^rusa dva v Besarabiji in trije ob 3tryju. Materi je hotelo žalosti >rce oočiti. ko se ji je poročalo o usodi njenih dvanajsterih sinov. Verna Tirolka je vzkliknila: 4Go-ppod Jezus Kristus. Ti veš, da sem pripravljena dati še ostalih šest, ,samo da bi bila zmaga na naši strani. Ko zarja jutranja zlati še nebo, Vojaki trije že jemljejo slovo; Se v žalosti, tugi topi vsem srce, Zamrle jim nade življenja so vse Zdaj prvi vzdihne: "Hudo je, [hudo, — Podajati materi zadnjič roko; Edina opora sem bil ji dozdaj, Težko da povrnem se zopet [nazaj?" Čuj—drugi tolaži si zbrano dekle, Po njej mu krvavi, žaluje srce.— Jo vedno je ljubil kot biserni dar, Bi v zakon popeljal jo tja pred i [oltar. In tretji, — v naročju glej sinka [dnži, Ga boža, objema ves solznih oči: "Oj dete nedolžno, Bog čuva [naj te. Pozdravljena žena! — Oj moli [za me!" Ko solnce zahaja in dela se mrak, Ob strani junaka, bori se junak... Letijo granate,—a vrste stoje,— Kot levi se hrabro vsi skupaj [bore. Spet jutranje zvezde z neba se [gube, Junaki že naši tam mrtvi leže. Za dom so vsi dali življenje in [kri; Zdaj skupna gomila pa krije [vse tri. Po 25 letih vjet morilec. •Vgozdu Dobrava pri Bielotinn na Moravskem so pred*24. leti našli kmečko dekle umorjeno. Morilec je umorjenko polil s petrolejem in jo vžgal. Navzlic naj-vestnejšemu izsledovanju ni bil^ mogoče morilca prijeti. Zdaj so ga vendar dobili. Pred kratkim so namreč zaprli človeka z imenom Kaspar, ki je dve osebi umoril in pri zaslišanju tudi priznal, da je on umoril pred 25 leti omenjeno kmečko dekle. 40 letnica poštnih vlakov. Jutri, ali dne 16. septembra bode poteklo ravno 40 let, odkar se je v Zedinjenih državah uvedlo železniško poštno prometno zvezo med New Yorkom in Chicago. Bilo je dne 16. septembra leta 1875 zarano zjutraj (ob 4ih) ko se je jel prvi poštni vlak pomikati iz Gotham postaje v New Yorku, namenjen proti Chicagu. Z na-neto radovednostjo je tedaj sledilo ameriško ljudstvo temu vlaku. Vsako uro je bilo čitati v večjih mestih buletine, kako ta poštni vlak vozi, kajti splošno se je sodilo, da bo dospel prvi poštni vlak iz New Yorka v Chicago v 27 urah. V Cleveland, O., je dospel ta vlak še pravočasno, ali po določenem vožnem redu; v Toledo. Ohio, je pa imel že 20 minuit zamude. In vendar je dospel v Chicago še celo minuto preje kakor določeno. Ko se je ta vlak vstavil na chicaški postaji, se je strojevodja onesvetil, kajti ta prva in tako dolga vožnja je bila prenaporna zanj. ' O tej vožnji piše kolonel Clark E. Carr iz Galesburga podrobno, Žanjica. Spisal Ksaver MeŠko. Vročina, da še v senčni, od-solnčni sobi komaj diham. Ni k navadna julijska vročina, neznosna, moreča soparica je, znanilka in predhodnica nevihte. Drevje v vrtu pod oknom stoji po pol ure ali še dalje povsem nepremično, kakor bi odrevenelo v tem razgretem ozračju. Nenadoma pa potegne krepak veterni sunek, in v vejah zašumi, kakor bi jih piš s trdo -roko in povsem nepričakovano zbudil iz trndnega sna, in bi v prvi nevolji in neljubem začudenju kar zaječale. Nevidna roka barva v daljavi nebo bolj-inbolj svinčeno — še pred večerom bo nevihta. Gledam pri oknu dol na njivo, kjer žanje soseda, ki se tudi večkrat za hip ozre na zlovešče oblake v daljavi. Čim bolj se nebo temni, tem bolj žanjica hiti. A pol njive pred njo je se nepožete. " Revna žena..." Že nekaj dni žanje. Navsezgo-* daj, ko odprem okno, je že na njivi. Če grem v hladnem jutru doli ob njivi, da opravim brevir, vidim, kako ima lice že vse potno kajti vozil se je tedaj tudi s tem navzlic dovolj mrzlemu vzduhu. vlakom semkaj iz Clevelanda. - |Vc kegan in okolici. Za farme in zemljišča ob dobrih cestah, blizu šol in blizu železniške postaje se obrnite na rojaka: WH BRTJNSCHMID, farmer, Jump River, Wis. (Ad. 12. 1. 15) \v\\\\\\\\\\\\x\\\\\\\\\\\\ Važen nasvet Ako ste v zadregi, r da morda potrebujete ODVETNIKA ALI ZAGOVORNIKA obrnite se za zaupne na ki Vam bode stal na strani m pripomogel de Vačih pravic. T« odvetnik je prijatelj delavcev, ker je vrhovni svetovalec in odvetnik velike unije United Mine Workers of America, "District 12. Osobito se pri] v odškodninski! gov naslov je' iroča delavcem tožbah. Nje- ROOM 810-811 FERGUSON BUILD INC Springfield, Zanesljivo pride sedaj denar v staro domovino Frank Sakser glasilo k. s. k. jednote. 1. Društvo sr. Štefana, Chicago, 111. Predsednik: John tefran, 2313 80. Lincoln SIT,; tajnik: Math. Grill, 1823 W. 22nd St.; zastopnik: Anton Gregorič, 2027 W. 23rd St. Bedna seja »e vrši dk: Bar. Anton Leakovee, 515 Ohio Ave- Mesečna »eja vaako prvo nedeljo / Slovenski dvorani. 515 Ohio 8t. 39. Društvo »v. Jožefa, Riggs, Iowa. Predaednik: Anton Fir B D. 2, Delmar, lova- tajnik: Jo«. Lukežic, P. O. Brown, Iowa; zastopnik: John Skal*, ft. D. 2, Delmar, Iowa. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Riggs, Iowa. ♦0 Društvo av. Barbare, Hibbmg, Minn. Predaednik: Mihael Bižal, 126 --2nd Ave. (Brooklyn Ad.); tajnik: John vaako prvo nedeljo v mesecu, v sloven ______________ ■ki cerkveni dvorani. Povshar311 — 3rd />.ve. Hibbing, Minn. 2. Društvo av. Jožefa, Joliet, I1L zastopnik: Al. Pucelj, 5 Av. (Brooklyn Predaednik: A. Golobič, 211 Jaekaon St. tajnik: John Vidmar, 1112 N. Broadway St.; zaatopnik: John A. Težak, 1012 N. Chicago 8t. Bedna seja ae vrši Tnko prvo nedeljo v mesecu v dvorani stare šole, 108 Clay St. 3. Društvo Vitezi av. Jurija, Joliet, m. Predsednik: John Pezdlrtz, 1506 Crater St.; tajnik: Anton NemaniČ mL, 1000 N. Chicago St.; zaatopnik: Anton NemaniČ at., 1000 N. Chicago St. Bedna aeja ae vrši vsako drugo nedeljo v mesecu v dvorani atare šole, 108 Clay StTeet. 4. Društvo av. Cirila in Metoda, Tower, Minn. Predaednik: Frank Schweiger, Box 835, 8oudan, Minn.; tajnik: John Louahin, Box 1230, Soudan, Minn.; zaatopnik: Geo. Nemanifi, Box 741, Soudan, Minn. Mesečna aeja ae vrši vaako drugo nedeljo v Tower, Minn. 5. Društvo av. Družine, La Salle, 111. Predaednik: John Tomše, 118 — 4th St. tajnik: John Pražen, 1121 — 3rd St.; Kastopnik: Josip Gende, 70 — 2nd St. Mesečna aeja ~se vrši vaako prvo ne-ieljo v Math. Kumpovi dvorani. 7. Društvo av. Jožefa, Pueblo, Colo. Predaednik: Math. Jerman, 321 Palm St.; tajnik: Peter Culig, 1245 So. S. Fe Ave.; zaatopnik: Math Novak, 300 Spring 8t. Bedna mesečna seia ae vrši vsakega 14. v lastni društveni dvorani. 8. Društvo a v. Cirila in Metoda. Joliet, 111. Predaednik: Frank Terlep, 1407 N. Hiekory St.; tajnik: Math Buchar, 706 N. Broadway; zastopnik: Stephen Stukel, 1200 Elizabeth St. Mesečna seja se vrši redno vsako tretjo nedeljo v šolski Iwwi. I I H ■ 10. Društvo sv. Roka, Clinton, Is. Predsednik: John Stefanič, 608 Pearl St., Lyons, Ia.; tajnik: John Tancik, 60» Pearl St., Lyons, la.; zastopnik: John Tancik, 609 Pearl St., Lyons, la. Mesečna aeja vaako 2. nedeljo. 11. Društvo av. Janeza Krst., Aurora, EL Predsednik: Anton Fajfar, 417 Fulton St.; tajnik Anton Krajnc, 500 N. Broadway; zastopnik: Anton Jeraj, 670 Hay St. Bedna mesečna aeja ae vrši vsako prvo nedeljo v W. Bossovi dvorani in sicer ob 9. uri dopoldne. 12. Društvo av. Jožefa, Foreat City, Pa. — Predsednik: John Dečman, P. O. Tajnik: Karol Zalar, box 547; zastopnik: John Telban, P. O. Mesečna seja vsako drugo nedeljo. 13. Društvo sv. Jan. Krst., Biwabik, Minn. Predsednik: Math Junko, Box 524; tajnik: Math Tomatz, Box 144; sastopnik: Josip GilaČ, Box 58 Pine-ville, Minn. Bedna mesečna seja: vsako prvo nedeljo v navadni društv. dvorani. 14. Društvo sv. Jan. Krst., Butte, Mont. Predsednik: John Tekaučič, 436 Watson Ave.; tajnik: Karol Prelesnik, 511 Watson Ave.; zastopnik: IvaroJ Prelesnik, 511 Watson Ave. Bedna me sečna aeja ae vrši vsako drugo in četrto sredo v "Cash Houae" dvorani. 15. Društvo av. Boka, Allegheny, Pa. Predaednik: George Flajnik, 3329 Penn A.ve. Pittsburgh, Pa.; tajnik: Frank CvetiČ, 4636 Hatfield St. Pittaburgh, Pa.; zaatopnik: Math Klarič, 1146 E Ohio St., N. S. Pittaburgh, Pa. Bedna meaečna aeja ae vrši vsako tretjo nedeljo v K. S. Domu. ■ 16. Društvo av. Jožefa, Virginia, Minn. Predaednik: . Math Kostainšek, 302 Wyo. Ave.; tajnik: John Sumrada, Box 34*9; zastopnik: Anton Skubec, 113 Chestnut St. Meaečna aeja: vsako drugo nedeljo v "Duluth Brewing" dvo« 17. Društvo Marije Pomočnice, Jenny l ind, Ark. Predaednik: Martin Čoš, Box 75; tajnik: John Eržen, Box 47; s&stopnik Mihael Paučnik, Box 82. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v društveni dvorani. 20. Društvo sv. Jan. Krat., Ironwood, Mich. Predaednik: Frank Smaltz, 298 Bondey St.; tajnik: John Bamuta, 418 Ponne St.; zastopnik: Paul Mukavec, 207 Bondey St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 21. Društvo av. Jožefa, Federal, Pa Predsednik: Frank Beck, P. O. box 31, Preato, Pa.; tajnik: John Krek, Box 205, Burdine, Pa.; zastopnik: Frank Primožič, Box 237, Burdine, Pa. — Mesečna aeja: vsako drugo nedeljo v Slovenski dvorani. 23. Društvo sv. Barbare, Bridgeport, Ohio. Predsednik: Anton Hočevar, B- F. D. 2, Box 11% ;tajnik: Frank Hočevar, R. F. D. 2, Box 11%; zastopnik: Frank Gregorčič, B. F. D. 2, Box 11%. Mesefc-na seja: vsako drugo nedeljo v Boyds-ville, Ohio. 24. Društvo sv. Barbare, Blocton, Ala. Predsednik: Josip Skok, Box 317; tajnik: Josip Aubel, Box 410; zastopnik: Frank Keržič, P. O. W. Blocton, Ala. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v prostorih br. Jos. Aubel-na. 25. Društvo sv. Vida, Cleveland, Ohio. Predsednik: Mih Setnikar, 6305 Glasa Ave. N. E.; tajnik: Joaip Rus, 6712 Bonna Ave. N. E.; zaatopnik: Jernej Knaua, 6129 St. Clair Ave. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Knausovi dvorani. 29. Društvo sv. Frančiška Sal., Joliet, I1L Predaednik: Mart. Težak, 1201 Hiekory St.; tajnik: John Lekan, 406 Marble St.; zastopnik: Joaip Legan, 209 Indiana St. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v dvorani šole sv. Jožefa. 30. Društvo av. Petra, Calumet, Mich. Predsednik: Mihael Majerle, 7 Chestnut 8t.; tajnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave.; zastopnik: John B. Sterbenz, 2008 Calumet Ave. Mesečna seja vsako drugo nedeljo po prvi sv. maši v cerkveni dvorani # 32. Društvo Jezus dobri Pastir, Enumclaw, Wash. Predsednik: Joseph Pašič, R. R. No- 1; tajnik: Josef Mal-neritch, R. R. No. 1, box 70; zastopnik: Josef Malneriteh, R. R. No. 1, box 70. Mesečna seja vsako četrto nedeljo v društveni dvorani. 33. Društvo av. Marije Dev., Pitts-bur eh, Pa. Predsednik: Peter Balkovee, 520(1 Dresden Alley; tajnik: John Filip-čič, 5161 Natrona Alley; zastopnik: Jo-pip Pavlakovič, 54 Low BcL, Sharpsbg, Pa. Meftf*ns aeja: vaako prvo nedeljo v *Craui»ko Slov. Domu, 57 8tr. 38. Društvo sv. Petra in Pavk. Kansas City, Kana. Predsednik: Peter Majerle, 415 North 5th St.; tajnik: Peter Majerle, 322 Ann Ave.; castop- 2. uri pop. na 28 Bridge St., Etna, Pa. zastopnik.------------f Ad.) Mesečna aeja: vaako prvo nedeljo v "Model Hali'. 41. Društvo av. Jožefa, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Ig. Podvasnik, 4734 Hatfld. St.; tajnik: L Bojane, 234 — 57th St.; zastopnik: Joseph Walenčič, 5412 Carnegie St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo točno ob 9 uri dopoldne v K. S. Domu. 42. Društvo sv. Alojzija, Steelton, Pa. Predsednik: Mart. Krašovec, Box 206: tajnik: Anton Hren, 252 Main St.; zastopnik: Anton Papič, 128 Frederick St. Mesečna aeja vaak tretji četrtek v dr. 'vorani. 43. Društvo av. Jožefa, Anaconda, Mont. Predsednik: Frank Petelin, 622 E. 3rd St.; tajnik: Mih. J. Kraker, 614 E. 3rd St.; zastopnik: Mih. J. Kraker, 614 E. 3rd St. Mesečna aeja: vsak prvi in tretji torek v cerkveni dvorani. 44. Društvo Vitezi av. Florijana. 80. Chicago, 111. Predsednik: Math Pirnar, 9605 Ave. "L"; tajnik: Jakob Smre-kar, 9520 Ave "L"; zastopnik: Ralph Kompare, 9206 Commercial Ave: Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Medoševi dvorani. 45. Društvo sv. Cirila in Metoda, E. Helena, Mont. Predsednik: Josip Majerle, Box 59; tajnik: Josip Sarek, Box 45; zastopnik: Josip Lozar, Box 36. Mesečna seja: 14. in 18. v mesecu v Josip I.ozarjevi dvorani. 46. Društvo sv. Frančiška Seraf. za Greater New York, N. Y. Predsednik: Josip Bems, 729 Putnam Ave., Brooklyn, N. Y.; tajnik: Frank Kavčič, 898 Willow Ave., l^orth Bergen, N. J.; zastopnik: Mihael Pirnat, 2803 Catalpa Ave., Brooklyn, N. Y. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani G. Kd-nig-a, 167 E. 4th St., New York City. 47. Društvo sv. Alojzija, Chicago, 111. Predsednik: John Stajer, 1717 80. Bari-ne Ave.; tajnik: John Wuksinich, 2432 80. Hamlin Ave.; zastopnik: Mart. Ne-manich, 1900 W. 22nd St. Meaečna seja: vsako drugo nedeljo v cerkveni dvorani. 49. Društvo Jezus Dobri Pastir, Pittsburgh, Pa. Predsednik: Mike Markovič, 1181 Progres St. N. S.; tajnik: Geo. VVeselich, 5214 Natrona Alley; zastopnik: Štefan Bogina, 4831 Plum Alley. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Pittsburgh, Pa. 50. Društvo Marije Sedem žalosti, Allegheny, Pa. Predsednik: John Mra-vintz, 1114 Voskomp St.; tajnik: Frank Trempuš, 4628 Hatfield St., Pittsburgh, Pa.; zastopnik: Marko Ostronich. 1132 Voskomp St. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v Pittsburgh Pa. 51. Društva sv. Petra in Pavla, Iron Mtn., Mich. Predsednik: Josip Groznik, 206 — 4th St.;- tajnik: Nick Paljuk, 1106 Vulcan St.; zastopnik: Frank Sta niša, 505 Blaine St. Mesečna seja: vsa ko prvo nedeljo. 52. Društvo sv. Alojzija, Indianapolis, Ind. Predsednik: John Hribernik, 2615 W. Walnut St.; tajnik: A. Pavell, 708 N. Warman Ave.; zastopnik: Jakob Stergar, 768 Warman Ave. ^Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v Gačnikovi dvorani ob 1. popoldne. 53. Društvo sv. Jožefa, Waukegan. HI. Predsednik: Frank Jerina, 1017 Wadsworth Ave.; tajnik: John Petkov-šek, 1020 Sher. Bd., N. Chicago, 111.; zastopnik: Frank Opeka, 26 Lenox Ave. N. Chicago, 111. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Math Slana-tovi dvorani 54. Društvo sv. Srca Jezus., Chiaholm, Minn. Predaednik: Jos. Ule, Box 257; tajnik: Fr. Firat, ml. 124 Hemlock St.; zastopnik: John Klun, box 668. —, Mesečna aeja: vsako prvo nedeljo po 20. v mesecu ^ Fr. Hrenovi dvorani 55. Društvo sv. Jožefa, Created Butte, Colo. Predeednik: Ivan Težak, L. Box 59; tajnik in zastopnik: Math Skala, L. Box 41. Mesečna seja vsako četrto nedeljo ob 2. uri popoldne v Hrvatski dvorani. 56. Društvo sv. Jožefa, Leadville, Colo. Predsednik: John Vidmar, 502 W. Chestnut St.; tajnik: Frank Cerjak, 416 West 2nd Street; zastopnik: Anton Novak, 630 W. 2nd St. Mesečna seja: vsakega 14. v mesecu. 57. Društvo sv. Jožefa, Brooklyn, N Y. — Predsednik: Josip Cvetkovič, 328 Bond St.; tajnik: Gabriel Tasotti, 423 Throop Ave.; zastopnik: Albin Zakraj-šek 403 South 5th St. Mesečna seja vsako prvo soboto v dvorani Kucler & Mrak, 211 Graham Ave. 58. Društvo av. Jožefa, Haaer, Pa. Predaednik: Boštjan Dolenc, B. F. D. 2, Box 125 Irwin, Pa.; tajnik: Jernej Bohinc, B. F. D. 2, Box 107 Irwin, Pa.; zastopnik: Tomaž Oblak, B. F. D. 2, Box 140 Irwin, Pa. Mesečna aeja: vsako drugo nedeljo v lastni dvorani. 59. Društvo sv. Cirila in Metoda, Eve-leth, Minn. Predsednik: John Kuzma, 202 Grant Ave.; tajnik: Frank Peter-lin, Box 802; zastopnik: Mart. Sukle, P. O. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Maks Stipetičevi dvorani. 60. Društvo sv. Janeza Krst., Weno-na, 111. Predsednik: Josip Brence, Box 204; tajnik: Frank Bezovšek, Box 76; zastopnik: Mart. Pirman, Box 62. Mesečna seja: vsako prvo soboto. 61. Društvo Vitezi sv. Mihaela, Yo-nngstown, Ohio. Predsednik: Ivan Srbel j, 1204% Dak. Ave.; tajnik: Peter Vouk, 803 W. Bayem Ave.; zastopnik: John Jerman, box 241. Mesečna seja vsako drugo nedeljo v dvorani stare ffrvaške cerkve. 62. Društvo sv. Petra in Pavla, Bradley, 111. Predsednik: Frank Drasler, 268 Wabash Ave.; tajnik: Louis Shilz, Box 373; zastopnik: Anton Križan, Box 364. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v cerkveni dvorani. 63. Društvo sv. Lovrenca, Cleveland, Ohio. Predsednik: Anton Globokar, 3612 E. 82nd St. 8. E.; tajnik: John Susteršič, 7718 Isaler Ct. 8. E.; zaatopnik: Frank Jernejčič, 3550 E. 81st St. S. E. — Mesečna aeja: vsako drugo nedeljo v M. Plutovi dvorani, 3611 E. 81st Street 8. E. 64. Društvo av. Jurja, Etna, Pa. Predsednik: Joa. Kolakovič, 47 Chaaman Ave.; tajnik: John Skof, 13 Ganster St.; zastopnik: Frank Skrlin, 13 Wine St. Meseex 65. Društvo sv. Jan. Evang., Milwaukee, Wis. Predsednik: Anton Golič-nik, 238 Fla. St.; tajnik: John Kegel, 243 — 1st Ave.; sastopnik: Fr. Fran-čiČ, 293 Beed St. Mesečna aeja: vsako drugo nedeljo v "Ilirija" dvorani «0. Društvo av. Frančiška, Cleveland, Ohio. Predaednik: Joaip Mehle, 7505 Woodland Ave,; tajnik: Eg. Verhovec, 2777 120th St. 8. E.; zastopnik Anton šuštaršič, 8116 Otter Ave. Meaečna aeja :na aeja vaako drugo nedeljo vsako prvo nedeljo ob 1. popoldne. 67. Društvo av. Nikolaja, Steelton, Pa Predaednik: M. MatjašiČ, 556 So 3rd St.; tajnik: M. MatjašiČ, 556 So 3rd St.; zaatopnik: Joaip Kambič, 542 So. 3rd St. Meaečna aeja: vsako tretjo nedeljo v dvorani dr. av. Alojzija. 68. Društvo av. Barbare, Irwin, Pa. Predaednik: Joaip Boltič, Box 248 — Adamaburg, Pa.; tajnik: John Terbots. Box 276 Manor, Pa.; zastopnik: Fr Baspotnik, Box 105, Westmoreland City, Pa. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Westmoreland City, Pa. 69. Društvo av. Jožefa, Great Falla. Mont. Predaednik: Ignac Tronkelj, 2217 N. 8th Ave.; tajnik: Math Urich, 3409 N. 5th Ave.; zastopnik: Jakob Stariha, 1711 N. 6th Ave. Meaečna aeja: vaako tretjo soboto. 70. Društvo av. Srca Jezuaov., St. Louis, Mo. Predaednik: John Lukežič, 2217 So. 2nd St.; tajnik: John Mihel-čič, 2842 So. 7 St.; zastopnik: Anton Bukovec, 3400 Kosciusko St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo. 71. Društvo av. Ant. Padov., Crab Tree, Pa. Predsednik: John Tome, box 94: tajnik: Andrej Jereb, Box 92; zastopnik: Ant. Barkovitz, Box 464. Mesečna seja: vsako prvo nedeljo v pro štorih br. Jereb. 72. Društvo sv. Antona Padov., Ely, Minn. Predsednik: Georg Petennel^ box 925; tajnik: Louia Perušek, box 441; zastopnik: Jernej Janežič, box 398. — Mesečna seja vsako drugo nedeljo dopoldne ob 10 mri v Frank Viranthovi dvorani. 73. Društvo av. Jurja, Tolucca, 111. Predsednik: John Rački, P. O. Tolucca, 111.; tajnik: M. Pavletich, P. O. Tolucca, 111.; zastopnik: 8. Polich, P. O. Tolucca, 111. Mesečna seja vsakega 18tega v mesecu v prostorih 8. Polich-a. > 74. Društvo sv. Barbare, Springfield, 111. Predsednik: Jernej Mlakar, 1848 S. Renfro St.; tajnik: John Peternel, 928 So. 15th St.; zastopnik: Jos. Gruber-nik, 1831 So. 15th St. Mesečna seja: vsak četrtek po 15. v mesecu v šolski dvorani. 75. Društvo Vitezi av. Martina, La Salle, 111. Predsednik: Frank Mišjak, 428 Crosatt St.; tajnik: John Novak, Box 173; zastopnik: Josip Bregač, 437 Crosstt St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani Jos. Woodschank, 1153 — 1st Street. 77. Društvo M/rije Vnebovz,, Forest City, Pa. Predsednik: Frank Matos, Box 160; tajnik: John Osolin, Box 492; zastopnik: Anton Bokal, Box 552. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Mestni dvorani. 78. Društvo Marije Pomagaj, Chicago, [H. Predsednica: Marija Jorga, 1703 21st Pl.; tajnica: Marija Kobal, 2040 \V. 22nd Pl.; zastopnica: Marija Kre-mesec, 1804 W. 22nd Place. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v cerkveni dvorani. 79. Društvo Marije Pomagaj, Waukegan, 111. Predsednik John Zalar, 1021 Sheridan Rd.; tajnik: Math Jereb, 1416 So. Sheridan Rd.; zastopnik: Frank Ma kovec, 1019 Prescott St., N. Chicago, 111. — Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v M. Slana-tovi dvorani 80. Društvo Marije čist. Spoč., So. Chicago, 111. Predsednica: Uršula Kučič, 9441 Ewing Ave.; tajnica: Marg. Stanko, 9619 Ewing Ave.; zastopnica: Katy Jakovcich, 9621 Ave. "M'J. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v dvorani na 9485 — 95th Street. 81. Društvo Marije Sedem žalosti, Pittsburgh, Pa. Predsednica: Agnes Go-rišek, 843 Progress St. N. S.; tajnica: Josipina Fortun, 4822 Plum Alley; obe v Pittsburgh, Pa.; zastopnica: Ana Golobič, 6 Martha St., Weat Etna, Pa. Mesečna seja: vsako četrto nedeljo v K. S. Domu. 83. Društvo sv. Alojzija, Fleming, Kans- Predsednik: John Benedik ml., box Fr. Benedik R. R. 2, Pittsburg, Kans.; tajnik: Anton Skubitz, box 64, R. R. 2, Pittsburg, Kans.; zastopnik: Josef Geront, R. R. 2, Pittsburg, Karns. Mesečna aeja vsako drugo nedeljo v dvorani Frank Speharja. 84. Društvo Marije Sedem Žalosti, Trimountain, Mich. Predsednik: Ivan Krkovič, Box 235 Painesdale, Mich.: tajnik: Viktor Bodoševič, Box 56, Trimountain, Mich.; zastopnik: Antoft Pin-tar, Box 458 Painesdale, Mich. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v Trimoun-4| tain, Mich. 85. Društvo Marije Čist. Spočet., Lorain, Ohio. Predsednica: Jera Virant, 1700 E. 28 th St.; tajnica: Frances Juha, 1794 E. 29th St.; zastopnica: Ivana Svete, 1782 E. 28th St. Mesečna seja: vsalco drugo nedeljo v Al. Virantovi dvorani. 86. Društvo sv. Srca Marije, Bock Springs, Wyo. Predsednica: Antonija Proj, 614 — 10th St.; tajnica: Johana Ferlič, 211 Sherman St.; zastopnica: Frances Mrak, Box 253. Mesečna seja: vsako drugo nedeljo v Slovenskem Domu. 87. Društvo sv. Ant. Padov., Joliet, 111. Predsednik: Math Judmch, 1307 N. Broadway; tajnik: Bud. Kuleto, 1510 Cora St.; zastopnik: Štefan štukelj, 1131% N. Broadway. Mesečna seja: vsa ko drugo nedeljo v prostorih stare šole. 88. Društvo sv. Alojzija, Mohawk, Mich. Prodsednik: Geo. Hribijan, Box 104 Ahmeek, Mich.; tajnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich.; zastopnik: Josef Butala, Box 416, Ahmeek, Mich. Mesečna seja vsako prvo nedeljo v Ahmeek, Mich. 89. Društvo sv. Petra in Pavla, Etna, Pa. Predsednik: Math Belavič, 46 Bridge St.; tajnik: Ivan Kulišič, 34 Sycamore St.; zastopnik: Niko Erdeljac, 376 Butler St. Mesečna seja vaako prvo nedeljo v Benett, Pa. 90. Društvo av. Cirila in Metoda, So. Omaha,. Neb: Predaednik: Mart. Der-ganc, 118 N. 22nd St.; tajnik: Frank Kompare, 2201 Madison St.; zastopnik: Josip Gerdun, 1018 N. 27. St. Mesečna seja: vsako tretjo nedeljo v "Schlitz" dvorani. II. Društvo sv. Petra in Pavla, Ban-Hn. Pa. Predsednik: Jos. Budman, Box 175 Braddock, Pa.; tajnik: Lorene Bla-žina, Box 203, Braddock, Pa.; za-dtopnik: Lovr. Blažina, Box 203 Braddock, Pa. Mesečna seja: vaako drugo r rej učit k nami PENN AUTO ŠOLA Murtland Ave. and Kelly (55.—H. 5.) Pittsburg, Pa. NAPRODAJ je lota nasproti slovenske cerkv« v Chicajpi. Cena $675.00. Nova moderna hiša v Cictro, IU., v dva nadstropja s pritličjem (basementopi) s 5 in 6 sobami. Nizka cena: samo $5500.00. Oglasite se pri: FRANK KOSMACH, 2116 W. 22. St., — Chicago, hl PETER CULIG . JAlVJII jvotah 1245 So. Santa Fe Avenue* Pueblo, Colo Izdeluje vsakovrstne pravove-1 javne listine, spadajoče v notlff-sko stroko za Združene države in staro domovino. United Undertaking Co. POCREBNIKI Podjetje, s katerim so v rvesi tudi Slovenci. Na vogala Union & d. St» Pueblo, Colo. 8« priporoča Sloveneem n blagohotno naklonjenost. 3.17.16