n koristi delav« _ Jludetve. D*Uv- ~ opravljeni do , kar producirejo. This p*per I0 devoted lo the into reels of the working cleee. Work-ore are entitled to ell whet they produce. '.■JX**' Meoad-olM« a^ttar. Dm. «. im. at lb. pom oHlo* a« Chicago III. ondtf lb* Act cf Oo«f raw of March Ird IN7» Office: 587 80. Centre Ate. 'Delavci vseh dežela, združite se". na številko v okiepa|u ki *e nehete poleg ve. iega neelova. prilepili, nege epodefeli na ovitku. Ako ( KO ) |e številke . tedaj vem a prihodnjo številko našega lieta poteče naročnina. Prosi, mo ponovile |o takoj. $tev. (No.) 88. Chicago. 111., 18. ma|a (May). 1909. Leto (Vol.) IV. Od blizo in daleč — Ruska vlada še is sramote in škandalov kuje novee. Vnem lju-denn ki ae brigajo, kaj se vrši v javnosti, je še dobro vf spominu, kakšen učinek je provzročilo razkritje policajskega špijona A zeva. Ve« svet se je čudil, ali jezil in zgražal. Ruska vlada je pa razumela tudi iz te "cvetke" izsesati K Vaughan, župnik reformira-oerkve svetuje siromakom naj ženijo, naj ženitve prepuste itinom. Ta nasvet dokazuje, *> "študiranemu" župniku šel med; kaznovala je vse liste z de-itanja o biologiji. Tudi kapitali- narnimi globami, ki so prinesli posvojim prijateljem in zavez-1 roČila o Azevem špijonskem delu. To je prineslo vladi $6.000. Priznati moramo nehote, da je ruska vlada zelo praktična. Miui-sterstvo notranjih del, za ktero je Azev delal kot špijon, je vsled previdnega postopanja oddelka za Časnikarstvo, ki je podrejeno iste- g. župnik ni naredil o tem ivetoui usluge. Ako bi se v pošte njegov nasvet, odkod naj bi lajali ljudje, ki z delom vstvar vsa bogatstva na svetu, ki so današnji človeški družbi živi jen |ivir za posedujoče. Kar tako se dajo rešiti težki družabni pro-pii, kot je pripovedoval ta žup- — Vilic temu, da je kapitalizem dobro oskubil in omehčal pravi-je vseeno ztypet pokazala ro ^ v/.lie denarju in teoriji o blaz-tf, ji kapitan llaines ni mogel K. Porotniki so ga spoznali kri-vboja, ker je umoril prijatelja >ve soprog*' in zdaj bo moral 5i jetniski jopič. Proces je tra-več mesecev. S siromakom bi ili bolj na kratko, tega bi jbrž tudi ne poslali v ječo, am-bi mu "postavnim potom" nili ljuč življenja, epna blaznost igra pred sodi-sploh veliko ulogo, če ima ob-nec dobro rejeno denarno jo. V takih slučajih odvetni-povdarjajo, da je bil zločinec 0 blazen, ko je zvršil zločin, e je bilo drugače. Blaznim so le take ljudi, ki so bili o znani, da niso pri zdravi i. Dandanes se pa dozdeva, zdravniki lahko proglase vsa-blaznim — če se jih plača za V Hainsovem procesu so iz •dencem predložili vprašanje c ti obtoženeevi, ki je obsega 11 tisoč besedij. Odgovoril je s 1 besedami, ali ni to zaniče-inje sodišča in pravi-ce, ki se pa kaznuje, ker so ga dobro pla-advokati naučili, kako naj govori, d§ se ga ne bo moglo Titi T Fsč smešno! Ta llaines je več ti odliko služil v ameriški ar di, zdaj naj bi kar čez noč po-1 blaznež, ker je a premislekom »trelil neoboroženega človeka. A-plačani izvedenci razumejo svo-rokodelstvo. Vedno trdijo, da atim morilcem po zvršenem vrne tudi pamet. Nek znamenit sodnik je dejal »koč. Imamo tri vrste lažnjivcev. lavadne, zlobne in izvedene. Ta sodnik je poznal ljudi, s kte-ni je imel opraviti. Ko, ta pot se i pravica ni vscdla na limanice "▼edencev. Ali radi tega ji se ni **ba delati poklonov. V časih mo » biti pravica tudi pravična, ker inirače bi se prehitro skrčilo ste-■0 tistih, ki še verjamejo v njo. e e * flodr. Alexander Irvine je na •vnem shodu pokazal človeko-Jubnost Andreja Oarnegia v pra- * luči. Med drugim je dejal: i'Gospod Carnegie gradi povsod Bjižnice za delavce, svoje delavce • sili, da delajo 12 ur dnevno, da nepreostaja časa za Čitanje Delavci v delavnicah Carne-J hnajo za 40 odstotkov nižje Me. kot delavci pri istem delu v Iruzih delavnicah. V delavnicah JniJgia dela 17 tisoč delavcev, temi ima le 120 delavcev 8-delavnik, vsi drugi delajo pa 12 ur na dan in sedem dni v •dnu UUl 1907 je bilo ranjenih 2000 »toveev. 500 jih je bilo pohabljeni celo življenje. 80 odstotkov Čenili je zaaluiilo manj kot t dolarjev na teden. 500 delav-j« bilo vbitih v istem letu. 88 B ni dobilo niti centa za svo-vbitega reditelja; in 39 odbitkom vseh slučajev so se plaviš pogrebni t roški." vsi kapitalisti v praksi, we meščansko časopisje hvali pl mecene in dobrotnike Človeš- r» Tu ni izjem 1 s • vsepovsod in okužila je tudi dr žavne uradniške kroge. Sploh pa nezakonita sleparstva niso nič hujša kot zakonita. Sleparija je sleparija. Če kak knez, cesar ali podjetnik vsako leto (»obase milijone v svo jo malho se je tudi pregrešil zoper lastnino druzih — države in delavcev. Razlika je le ta, da njega varjejo zakoni, ktere so sprejeli in naredili njegovi kimovci ali pa razredni tovariši. SVETOVEN PREGLED. — V Italjii je preiskava glede položenih bomb prinesla razočara ..... minmtersWu, dobilo hh.) nekaj j "j* " Z nH ohi"k stroškov nazaj. S,-v, j,, t,. • maj- kralj^-xk, dvoj.,, ... Roo- se vel ta, se je policija trudila, da nazaj, seve je to le maj hen določek svote, ktero je Azev potreboval, da je vprizarjal atentate. A, kaj se hočef V slabih časih mora biti človek z vsem zadovoljen — pravi ruska uprava. r # e # — Da imamo dobre čase,'odkar so repubblikanci zopet v sedlu, dokazuje najboljše letno poročilo trusta za jeklo. Četrt -letni dohodki za prvi četrt leta 1900 so po odbitju obratnih troikov 122,921.000 proti $26,225.. 000 za 4. četrtletju v letu 1908 in proti $18,229.000 za prvo četrtletju v letu J908. Čisti dohodki po odbitju obračunskega sklada znašajo $19,185.000 proti $21,012.000 za 4. četrtletje v letu 1908 in $16,-166.000 za prvo četrtletje 1908. Četrtletni preostanek po odbitku obresti in dividend je $3,027.000 proti $5,142.000 za četrto četrtletje 19f>* In $8,834.000 za prvo četrtletje 1908. Torej nišja bilanca v primeri z lanskim letom. Vseeno se pa trust-janom slahtVIlf godi: kriza jim ni zasekala preglobokih ran, breme gospodarske krize nosi ljudstvo. In resnici na ljubo moramo izreči, da ga nosi s tako potrpežljivostjo kot mula. e e * — Pred kratkem smo v nekem angleškem delavskem listu čitali, da je stavbinaki delavec padel raz oder in se vbil. Mrliško ogledniška preiskava je pa dognala, da je bil oder zgrajen malomarno in da je podjetnik zakrivil nezgodo. Zdaj pa pride na vrsto strokovno društvo, kterega član je bil ponesrečen delavec in sprejme v znak so-žalja naslednji predlog, ki začenja s temi besedami: "Ker se je našemu dobrotljivemu bogu v njegovi neskončni modrosti dopadlo odpo-klicati našega brata,^itd. itd." Zdaj pa vprašamo! V kakSnejn stiku je vendar cM>J?otljiv bog s iio nezgodo! Mrliško ogledniski porotniki so izjavili, da je podjetnik, zakrivil smrt dol**UfS, ker je malomarno zgradil oder.. V tem slučaju mi branimo boga in pravimo odločno, da on ni zakrivil nezgode. To vzemite tisti na znanje, ki za svoje zločine delate odgovornega boga! e e * — Vsak patentiran patriot ljubi kapitalistično državo, ali okra-del in oropal jo bo vzlic ljubezni vseeno, kedar bo imel priložnost za tatvino. Tako se vrši v Nemčiji, kot v vseh drugih kapitalističnih državah. V državni ladjedelnici v Wil-helmhafenu, Nemčija, so zdaj pri^ šli velikim prevaram na sled. Več so jih že zaprli, med njimi tudi skladiščna oskrbnika Behrendta in Cchwandta. Podkupovalei — glave graftarjev so imeli svoj glavni sedež v Hamburgu. Tam so prijeli Orotjahra, trgovca na debelo, ki je priznal, da je v zveži z Bern-steinom podkupil pri nakupu materiala ladjedelniške uradnike, da je lagljc dajal slabo vago. Bernstein jo je popihal v Carij^rad. Seve, ni to pravo mesto za njega. Tam je že preveč lopovov, ki mu bodo delali konkurenco. Danes se ne morejo norčevati v Nemčiji iz korupcije v drugih državah. Kapitalistične države so z ozirom na korupcijo podobne druga drugi kot jajce jajcu. Pohlepnost po denarju se širi dandanes bi razkrila, kdo je položil bombe. Bila je v tewii zvezi s policijo v BerolMiu, Londonu in Petrogradu, dabi zajela nevarne "anarhiste". Zdaj je pa preiskav* dognala, tla je bombe polomil isti policaj, ki jih je našel.Policaj je to zvršil, da bi dobil nagrado .In res dobil je nagrado in še avanziral. Zdaj sedi v preiskovalnem zaporu m premišljuje o opotcči policajski sreči. Neumen pa ni bil, to moramo prj-znati. Za nevarne anarhiste je de-nunciral vse svoje upnike, da bi se jih bil tem potom znebil. No, pa je imel smolo ! e 8 - — Iz Pariza se poroča. da so poštni vslužbenei vprizorili splošno stavko. To stavko je zakrivila zbornica, ker je odločila, da bodo .pritožbe pttštnih vslužbeneev pri šle še le dne 13. maja v razpravo Vlada je zbrala 50 tisoč vojakov v Parizu. Neumnosti Iz dežele.prihajajo ugodna po ročila za stavku joče poštne vsluž-bence. V vseh večjih mestih so že proglasili stavko, kteri se najbrž pridružijo tudi manjša mesta in vasL • s e Don Romolo Murri ekskomuni-ciran. — Iz Italije je došla vest, da je izrekel papež Pij X. veMko cerkveno prokletstvo nad znania) izredno nadarjenim vodjetrf k*#J socijalistov v Italiji, ki je bil zadnjič tudi izvoljen y drž. zbor. don Romolom Murrijem. — Murrijev "greh" se da kratko značiti ta ko, da se ni hotel in ni mogel navdušiti za tisti glasoviti "demo-kratizem", čegar duševni očetje in javni voditelji so škofje in dru gi enaki "demokratje". OficljeJ-no dolže Murri j a, da se nagiba k soeijalistom in republikancem. >i n • s ' Hi4atska vlada je prepovedala nositi orožje in hraniti streljlvo Vsem osebam, ki niso v javni službi, v kateri orožje neobhodno rabijo in celo omejila prodajanje orožja in streljiva. V osmih dneh se mora vse ,orožje in vse munl-cije izročiti oblastim, ki jih bodo shranile. Tujci, pri katerih se bo našlo orožja, bodo izgnani. Orožni listi ne veljajo. Vlada je izdala tudi ostre odredbe glede oglašanja tujcev. Gospodarji morajo tudi takoj, ako na tujčevem obnašanju opazijo kaj "sumljivega" to javiti oblasti. e e * Revolta v prisilni delavnici. —- V prisilni delavnici za ženske v Lankovicu sna Štajerskem je V. sredo prišlo do pravcate revolte. Ženske, ki so delale na vrtu, so najprvo razbile okna na gredicah. To je bil znak za splošno revolto. Ženske, ki so bile na poslu v drugem nastropju, so razbile, kar jim je prišlo pod roko: Šipe, stole, mize podobe itd. Ko so vse rabile, so razbite in zlomljene stvari metale skozi okno. Posredovati so morali orožniki iz Lankovica in Koflacha. Vzrok revolti je baje slaba hrana. • e e — V Budapešti so socailisti ob prihodu cesarja obdržavali 20 ljudskih shodov, na kterih so zahtevali splošno in enako volilno pravo. • e « . — V zitakurskem gorskem okra- ju v Meksiki so prebivalci vsled gozdnih požarov v najhujši bedi. Preti jim lakota, ker so požari uutčili lepe kmetije in črede, e e e ^ V Carigradu so sopet obesili 24 funkcionarjev, ki so šli po kostanj v žejavico za sultana Abdul Hamida. • e e —* V Neskebu se je vprlo 450 albanskih vojakov, ki hočejo v Sa-lonik in osvoboditi vjetega sultana Abdul Hamida. ALKOHOLIZEM IN BOLNOST. UMO- ' Arbeiter-Zeitung", glasilo avstrijske socialne demokracije, je priobčila nekoliko statističnih po-dadkov o vplivu alkoholizma na uutobolnost. V letih 1877—1879 je bilo v bolnišnicah in norišnicah na Nemškem 12.836 alkoholistov in 2556 umoholnih vsled prevelikega vži vanja alkoholističnih pijač. V le tih rid 1889 do 1901 je to število naraslo na 65.423 alkoholistov in umobolnih pijancev in trikrat večje število umobolnih vsled pijančevanja. Število vsega prebivalstva se je pa i>orečalo samo za tretiuo. Na Švicarskem je bilo v norišnicah v letih 1900—1904 5504 moz od katerih je bilo 1165 umohlnih vsled pijačevanja. V norišnicah pa je bilo samo 3:8 odstotkov žensk umobolnih vsled pijančevanja. Od 5504 umobolnih je bilo 174S, ki so bili sinovi pijancev. Sod rug Oton Lang je predložil kontonskemu svetu v Curihu rezultat o (»osebni preiskavi iz katere je razvidno da potrosijo prebivalci Š\1ce 250 milijonov kronata leto za vživauje alkoholističnih pijač. 200 milijonov kron za kruh in 160 milijonov za mleko. Iz poročil, ki so bile predložene v letu 1907 na zborovanju italijanskih psihijatrov, je razvidno da 13.8 odstotkov možkih in 1.9 odstotkov žensk, ki so sprejete v norišnicah, so umobolne vsled vlivanjs-slkoholističnih pijač. VeČina pa so bili umobolni tudi vsled vpliva po več ali manj intenziv nem vživanju opijančljivih pijač. Tudi v Italiji se število umobolnih zaradi vživanja alkohola ved-na hočete od mene — saj imate tukajle vašega prašička. . „" Zakaj jezuiti v svojih samostanih ne pojo? Pri pojedini v gradu cesarja Freedrika I, ki je bil znan kot odločen svobodomislec, so se o tem ra-zgovarjali gostje: zakaj jezuiti v svojih samostanih ne pojo tako kot drugi menihi. "Roparske ptice sploh ne pojo," je odgovoril cesar Friderik I., ki je imel jezuite zelo v želodcu. KDO JE DELAVEC? Pobožni tat in župnik. V Loga-rovcih je bil neki revni vdovi Ani Poženelovi po imenu, ukraden edini prašiček. Kdo je to storil — o tem je bil slehern občinar vasi Logarovci že v naprej prepričan. Balant Komparetov je bil povsod zraven, kjer je kaj zmanjako. Bil je sicer veren kristjan, pobožen, nobene maše v cerkvici ni zsmudil. Dokazati se mu je malokdaj moglo; zlasti mu sedaj vdova Poženelova ni mogla ničesar reči. Vendar je šla k župniku v žunnišče potožit svojo nesrečo in sumnjo obenem. Župnik je tskoj poklical Balants. Ko pride, začne župnik: "•No glej ga grešnika grdega! Balant, Balant, kaj si zopet napravil? Ukrasti ubogi vdovi edinega prašička, to ne gre, to je grdo, to je grdo, zelo grdo..." "Prečastiti ogspodl Kaj me dolžite, tega nisem jaz napravil, za res ne . . ." odgovarja Balant predrzno. "To le tukaj govoriš. Pomisli pa: kako bo pri zadjni sodbi božji na sodnji dan? . . . Tam se bo po- Vsakdo izgovarja dandanes besedo "delavci" kot nekaj navadnega in vsakdanjega, ne da bi pri tem mislil kaj ta beseda po meni. Tudi borzni špekulantje in druge zajedalkc v človeški druž bi priznajo samih sebe za delavce, ako se pridobitev njih premoženja kritizira javno. Potrkajo se ponosno po svojih prsih in pravijo: Glejte te smo zaslužili s truda, polnim delom. V resnici je pa beseda delavec 11a jeziku takih ljudi prazna fraza;, o kteri še ne vedo, kaj pomeni. Delavec! — Pomeni prokletstvo, gorje in slavo. Prokletstvo in gorje je. če mora človek delati za tako nizko plačo, da komaj skromno preživi sebe ali svoje svojce, vrednost svojega ustvarjenega dela pa mora prepuščati drugim za uživanje. Beseda dela vee pomeni slavo, ker uči: Člo vek. ki dela. ustvarja in proizva ja nove vrednosti, on zvršuje najvišji poklic v človeški družbi, ker dela in živi za človeštvo. Delati — kaj pomeni delati? Ali dela tisti, ki na bojnih poljanah preliva svojo kri in drugih za vero, dom in cesarja? Ne — on ne dela, se nam zatrjuje od vseh strani. Mar dela tisti, ki na bpr-zi s krvavo( zasluženimi prihranki drugi^ bogati saM?ga sebe? Ali delajq^Jisti, kterim ne bijej6 srca za svpjega bližnjega, ki' riarode hranijo s čtfdcži in praztto vero po znanem izreku: Svet ho?e biti opeharjen, torej ga opeharimo? Tudi ti ljudje ne delajo, vseeno pa vživajo sadove proizvajajoče-ga ljudskega dela, ker se proiz-vajoče ljudstvo ne zaveda svoje moči in ponižno do danes nosi tlačansko breme. Delati pomeni proizvajati družabne vrednosti, ali posvetiti se delu, od kterega vživajo tudi drugi koristi. Ako se papež v Rimu pusti plačati za svoje ekskomunikacije, odpustke in proglasanje svetnikov s Petrovim vinarjem, tedaj to ni plačilo za delo, ampak Je darilo vernikov, ki je pa previsoko v primeri s trudom, kterega je 1 mrl papež pri podel jen ju blagoslova. Za par Čevljev mora vsakdo — katolik, pirotestAnt, žiti ali pravoslaven plačati enako ceno. Nasprotno pa ima meša za katolika neprecenljive vrednost, ko nima za drugovernike nobene. Iz te primere lahko spoznamo, da je vrednostna cenitev dela, ki služi, da se ljudstvo zasužni duševno in gospodarsko, le subjektivna, da to kar danes še napačno imenujemo delati morrla Že Čez sto let ne bo več delo, ker bo družba produkt tega dela smatrala ntt vrednim. V trenotku, ko ne bo vernikov, bodo duhovniki vseh ver zaprli svoje delavnice, ker ne bo ljudi na svetu, ki bi plačevali za molitev, blagoslove, čitanje maš, izganjanje hudobnega duha itd., ker take opravke ne bodo smatrali za delo. Torej imamo dvojno delo: delo, ki ustvarja nekaj, kar ima le subjektivno vrednost in delo, ktero lahko imenujemo pametno delo, ker proizvaja pravo vrednost. Vsled tega imamo rešiti dvojno nalogo: pomagati pravemu delu do priznanja in veljave, z druge strani pa odstraniti delo. kterega vrednost je le v domisli ji. .Iz navedenega zaključujemo: Delavec je tisti, ki proizvaja družabne vrednosti — po domače — Človek, ki zvršuje za soljudi kori-stonosne opravke, ki jim olajšujejo življenske razmere. Ko smo (K) veti al i kaj pomeni "delavec" nani še preostaja, da jih ločimo po njih delu v duševne in ročne delavce. Mejtem ko prvi večinoma delajo z možgani, drugi pa z rokami, izrečemo s tem, da nimamo čistega duševnega ali ročnega dela. Kdor dela z rokami, mora rabiti pri delu tudi svoje možgane. Naobratno pa tisti. ki večinoma dela z možgani, rabi tudi pri delu roke. Iz navedenega zopet sledi, da so koristi duševnih in ročnih delavcev enake, da je njih edini nasprotnik kapitalizem, ki izčrpava njih duševno in telesno moč. Tako nam veda in znanost potiskata pero v roke, da lahko razglašamo javno, da se delavcem, ki producirajo vso vrednost na svetu, godi krivica, da so delavci v pravem, ako zahtevajo, da se odstrani današnja mezdna suž-nost, da se zruši današnji gospodarski zistem. zruši v nič malika — kapitalizem. DOPIS. Frontenac, Kans., 9. maja '09. Cenjeno uredništvo Proletarca! Tukaj Vam pošiljam nabrano svoto: listu "Proletarcu" v podporo, ki se je nabrala na delavski praznik, t. j. 1. majnika in ob slavnosti obletnice razvitja nove skupne zastave združenih društev S. N. P. J. v državi Kansas. Darovali so: Mart. Štefančič $1; John Bedene 50c.; A. Ajdič 50c.; Josip Premk 50c.; Fr. Premk 50c.; Josip Skubie 50c.; Frank Uršič 50c.; John Amersek 25c.; Geo. Forstner 25c.; Frank Vegel 25c.; Josip Radely 25c.; Anton Zupančič 25c.j Martin Premk 25c.; John Špaisar 25c.; Anton Riznar 25c.; Frank Riznar 25c.; Frank Kocjan 25c.; Mihael BogatAj 25c.; John Verbe 25c.; Anton Sednikar 25c.; Frank Mauser 25c.; Andr. Uršič 25c.; Lukas Demšar 25c.; Frank Budtiln 25c.; John Essig 25c.; To-mas Kopšič 25c.; John Božič 25c.; Anton Južnik: ker je pni maj lepi dan 25c.; Frank Zerko 25c.; Aloi« Preložnik 25c.; F. Žonta: zato, da bi se Konda sprebmil 25c.; Anton Opara 25c.: Jakob Čretnik 25c.; Josip Memuh 20c.; Valentin Cisar 15c.; Alois Slapšak 15c.; A-lois Kovač 15c.; John Jorsek 10c.; Martin Brisar 10c.: John Telbaijk 10c.; Josip Štrukelj 10c.; M. Marn 10c.; Rok Firm 10c.;. Josip Jarc 10c.; Fr. SiLŠnik 10c.; Frank Žitnik 10c.; Anton Smode 10c.; F. Bostič 10c.; Frank Krajzel 10e.; Ker je pri Martini V. Svobode po-pirja zmanjkalo za me 5c.; ker sem mu dolg plačal 5c.; ker z )andurom plaši lOe.; ker je neka neka sneta družba zvedela za me c.; ker ne vem s kterim čolnom je priveslal po dolar Rafael 5c.; Au-be Maria 5e.; Če sta bla v enem čolnu, de'h se prevrnila 5v. Pozdrav vsem našim! Frank Krajzelj. 0 Pripomba uredništva t Najsrčnejša zahvala vsem prispevate-ljem, ki so se na majnikovi slavnosti spomnili na svoje orožje — Proletarca. Jasen dokaz je to, da se dani in da ae čimdaljc bolj bližamo onemu 1. majniku, ki bo pri-rteael spoznanje pravega vesoljnega pobratimstva. — Pozdrave in hvalal Pravila slov. socijalisticnc orga-. nizaeije v Ameriki. Hloveuaka socialistična organiaaeija pripoana kon-stitucijo in program angleške socialistične stranke v Z« di njeni h državah, vendar pa določa za slovenske socialiste v Ameriki še sledeča pravila. PRAVILA. Ime, delokrog ln sedel organisacije. 1. Ime: Slovenska socialistična organizacija v A-meriki.* ' 2. Delokrog organizacije se razteza na vse republike in kolonijo v Severni Ameriki, Kanado in Mekaiko. 3. Sedež organizacije je v Chicagu, 111. Namen ln cilj. 4. Namen in cilj slovenske socialistične organizacije je: a) da s širen jem znanja in prosvete vsposohi slo venske delavce za vse delavske boje in kulturni napredek; b) da politično izobrazi slovenske (Jelavee v smialu delavekega razrednega boja in v govoru in pisavi širi socialistične ideje in tako populizira (priljubi in utrdi) socializem med slovenskimi delavci v Ameriki; e) da s sodelovanjem v političnih in gospodarskih bojih izvojuje vspehe v koriat delavskega ljurstva. Sredstva. I>a organizacija doseše svoj namen in cilj, služijo ji sledeča sredstva: ' 5. Organizacija snuje podružnice (izobraževalne in politične klube) po vseh krajih, kjer se nahajajo .slovenski delavci. Klubi predvsem gojijo politiko in se zanimajo in podpirajo delavske gospodarske boje, a obe nem lahko gojijo tudi petje, čitalnico, godbo, telovadbo in druge slične predmete, ki služijo izobrazbi. 6. Organizacija prireja zabave, politične shod^ is. znanstvena predavanja. 7. Organizacija izdaja letake, časopise, I f|njige in brošure socialistične vsebine ali podpira in omčgtaji izda jsnje istih. 8. Organizacija ustanavlja za svoje člane knjižnice in šole, ako ji v to pripuščajo denarna sredstva!♦» ». Za izvedenje teh sredstev, služijo organizaciji članski mesečni prispevki, čisti prebitek od zabav, prostovoljni, prispevki itd. , Članstvo in prispevki. 10. Član organizacije zamore biti vsaka oseba, -bodisi moškega ali ženskega spola, ki je fpolnila 18 leto in pripozna načela socializma in ktera ni storila kakega nepoštenega dela po delavskih moralnih načolih. 11. Dalje je član tudi lahko Hrvat, Srb, Kus, Poljak in sploh vsak Slovan, ako v dotičnem kraju že ne obstoji socialistična organizacija njegove narodnosti. 12. Vsak nov član plača 25c pristopnine v blagajno krajevnega klub« in 15c mesečnega prispevka. 13., V organizajcijsko centralo v Chicagu plača vsak član 5c mesečnega ascamenta. 14. Krajevni klubi lahko po svoji previdnosti zvišajo mesečne prispevke, vendar je priporočati, da pris pevki ne presegajo 25c. 15. Novovstopivši član, ki se izkaže s knjižico ali drugim pravoveljavnim izkazilom, da je bil že v stari domovini član socialistične stranke, ali član ktere drugo narodnostne socialistične organizacije v Ameriki, ne plača pristopnine. Krajevni klubi. ^ 16. Krrfjevni klub v kterikoli naselbini se lahko ustanovi s šestimi sodrugi. Ustanovitev kluba je takoj sporočiti gl. tajniku v Chicago, kteri preskrbi klub s po trebnimi tiskovinami. ^ 17. Istotako se labko uatanovi samostojni ženski klub, ako je v naselbini šest zavednih sodruginj. '18. Po volji sodrugov si lahko vsak klub omisli primerno ime, kterega pa lahko zavrne glavna eksekutiva ali centralni odbor če se mu ne zdi primerno. Izključno se pa mora vsak klub imenovati: Slovenski (ženski) socialistični klub . .*. v . 19. Vsak krajevni klub ima isti namen in rabiti mora ista sredstva, ktera ima cela organizacija in ktera so navedena v pravilih paragraf 4—9: gojiti mora socialistično politiko in izobrazbo potom seatankov, shod6v, predavanj in gojiti po možnosti izobraževalne, pevske, čitalnične in telovadne odseke. V to svrho sme rabiti tudi svoje premoženje. (Glej člen: Uprava premoženja). 20. Vstopnice, članske knjižice, pravila aseamentne listine in druge potrebne tiskovine preskrbi klubom brezplačno centrala. Ostalo pa, poslovne knjige, pečat, strankine znake itd si mora nabaviti klub na svojo stroške. Eksekutiva ali centralni odbor. 21. Vse zunanje in notranje zadeve slovenske socialistične organizacije vodi e-ksekutiva ali centralni odbor, ki ima svoj sedež v Chicagu. , 22. Centralni odbor sestoji iz dveh odsekov; iz-vrševalnega in nadzorovalnega. Izvrševalni odeek se stoji iz treh članov: tajnika, zapisnikarja in organiza torja. Nadzorovalni odsek pa iz dveh članov nadzornikov. ^ 23. Dolžnosti in pravice centralnega odbora: Va) Tzvrševalni odsek ima sledeče dolžnosti in pravice: tajnik vodi vse knjige, korešpondenco in upravlja blagajno. Odgovoren je za organizacijske finance in skrbeti mora, da pravočasno pošle asesmentne pole na klube. Centralo in krajevne klube preskrblja s potrebnimi tiskovinami, kterih nujnost, potrebo in račun za iste pa mora predložiti eksekutivi na mesečni seji. Istotako mora predložiti centralnemu cxfcborii vse druge račune, in če jih odobri odbor, jih sme šele izplačati.f* Vsakega četrt leta mora sestaviti finančno poročilo organizacije in ga potrjenega s podpisi nadzornikov objaviti v strankinem glasilu. Sklicuje mesečne seje centralnega odbora na kterih mora poročati o delu in gospodarstvu v organizaciji in poroča o kočljivih in važnih predlogih, ki imajo iti na sploHno glasovanje (referendum). — Zapisnikar vodi natančen zapisnik vseh sej centralnega odbora. Ako je potreba, pomaga tudi tajniku. —• Organizator skrbi, da se ustanavljajo novi klubi. V to svrho stoji v pisme ni zvezi z lokalnimi organizatorji, in če pripuščajo de nama sredstva, gre tudi na potovanje v svrho organizi rsnja klubov. b) Nadzorovalni odsek ima sledeče dolžnosti in pravice: nadzoruje izvrševalni odsek gledo njegovega dela in gospodarstva. Najmanj štirikrat na leto mora pregledati tajnikove poslovne knjige In pravilnost vseh računov jamčiti s svojimi podpisi. Paziti mora, da prioltči tajnik vsake tri mesece račun vseh organizacijskih dohodkov in stroškov v strankinem glasilu. V slučaju, da zapazi nadzorovalni odsek kako nerednoet ali napako v poslovanju tajnika ali kterega drugega člana v izvrie-valnem odseku, mora krivca prvič posvariti, drugič pa postaviti pred zsčssno porotno sodišče in odstaviti, ako to tahteva splošno glasovanje. 24. Centralni odbor mora imeti svoje redne seje * vsak mesec. ti 25. Vsako leto meseca decembra ae razpišejo volitve aa nov .centralni odbor. d. V ta namen raapotle gl. tajnik tiskane sli' hektografiraae glasovnice na ,vse krajevne klube. Na vsaki glasovalci morajo bili imena kandidatov. Vendar pa ima vssfc član pravico izbrisati ali prečrtati ime kan didata, ki mu ni všeč, na njegovo mesto pa zapisati ime kterega (ftrugega sodruga. Pri glasovanju odloči natvsdns večina glasov. Knakost števils glssov pomeni, ds sta kandidata odklonjena; za odklonjena kandidata se morajo raz|N>«lati nove glasovnice. Rok glasovanja je en mesec; glasovnice, ki se vrnejo po pretočenem roku, »o neveljavne. ' 27. Glasovanje je individualno: to je, vsak član kluba in organizacije dobi svojo glasovnico. 28. Krajevni tajniki morajo odglasovane glasovnico takoj poslati glav. tajniku. ' 29. » Ves centralni odbor, izvzemši tajnika, ae voli indirektno: to je, aodrugi glasujejo za šest kandidatov, in štiri kandidati, ki dobe največ glasov, so izvoljeni. Ti štiri pa potem sami med seboj volijo zapisnikarja, organizatorja in dva člana v nadzorovalni odsek. Centralni tajnik, ki je najvažnejši član eksekutive, se voli direktno na posebnem mestu na glasovnici. 30. V centralni odbor zamore priti vsak nod rug, če je pravilno izvoljen, in če živi 30 milj od mesta, kjer je sedež organizacije. 31. Kandidate za v centralni odbor nominirajo med seboj klubi, ki so do daljave 30 milj v bližini sedeža organizacije. Nominacijo mora razpisati gl. tajnik, in sicer meseca novembra vsako leto. 32. V »lučaju smrti, odstopa ali izobčenja kterega-sibodi člana centralnega odbora, ae razpišejo posebne volitve za izpraznjeno mesto. Krajevni odbori. 33. Odbor krajevnega kluba sestoji iz petih članov in dveh odsekov: ozvrševalnega in nadzorovalnega. V iz* vfšovalni odsek se voli tajnika, zapisnikarja in lokalnega organizatorja. V nadzorovalni odsek pa dva nadzornika. 34. Dolžnosti krajevnega odbora so: tajnik vodi klubove knjige, račune, ima pregled članov in upravlja blagajno. Na sejah pobira od članov prietopnino in mesečne prispevke in pošilja aseement ter mesečna poročila na centralo. Z glavnim tajnikom je vedno v korešpon-d nčni zvezi. Vsak mesec enkrat ob določenem Času sklicuje sejo z dopisnicami. Skrb in pregled ima čez khubovo premoženje. — Zapisnikar vodi natančen zapisnik vseh klubovnih sej in pomaga tajniku, če je treba. — Lokalni organizator agitira v svoji naselbini in okolici za klub, pridobiva nove člane in deli socialistično časopisje, brošure okrožnice in letake med ljudi, sko so tiskovine na raz^K>lago. —> Nadzornika nadzorujeta prve tri odbornike, in skrbita da je uprava kluba pravilna. Za pravilnost računov in finančnih poročil tajnika, jamčita s svojima |M)dpisama. 35. Volitve odbora pri krajevnih klubih se vrše vsako leto meseca decembra. Najprvo se nominirajo (imenujejo) kandidat je, nakar se voli z listki ali javno, kakor že odloči klub. Imena in naslove novih odbornikov je takoj sporočiti centralnemu tajniku. Pravice in dolžnosti sodrugov. 36. Vsak novostopivši član organizacije, bodisi moški ali ženska, ima takoj, ko plača pristopnino, vse pra vice do glasovanja, odločevanja o organizacijskem premoženju in pravico do kteregakoli odborniškega mesta pri klubu, ako je izvoljen. . 37. Dolžnost vsakega sodruga (inje) ps je, da vedno obiskuje klubove seje, shode in druge seetsnke in da redno plačuje mesečne prispevke. Člani imajo tudi dolžnost, da propagirajo in širijo socializem med rojaki, kjerkoli morejo. 38. Sodrug, ki izostane brez tehtnega vzroka povrsti od Šestih rednih sej, ali kteri ne plača povrsti šest mesecev mesečnih prispevkov, izgubi prsvico do glssovanja in odločevanja o klubovem in o premoženju slov. socialistične organizacije. Opravičeni vzroki v teh slučajih so le bolezen, brezposelnost ali štrajk. Prestop, odstop in izobčenje. 39. V slučsju, da se kteri sodrug preseli v drugi kraj, kjer se že nahaja klub slov. soc. organizacije, tedaj lahko prestopi tamkaj. Mora pa naznaniti svoj prestop tajniku svojega preinjega kluba in tam poplačati vse prispevke do časa ko je prestopil v drugi klub. Krajevni tajnik pa mora naznaniti prestop člana gl. tajniku orga nizacije. V slučaju, da pride član v tak kraj, kjer še ni kluba alov. soc. organizacije, naj pristopi k najbližnjemu angleškemu soc. klubu ali klubu druge narodnosti. Vse kakor je pa njegova dolžnost, skrbeti, da se tamkaj ustanovi nov slovenski klub, ako je skupaj dovolj zavednih slovenskih delavcev. 40. • Kteri sodrug odstoipi iz kluba, izgubi s tem vse praviee dei klubovega in organizacijskega premoženja. Ako odstopivši član želi zopet pristopiti nazaj, ali v kte-rikoli drugi klub slovenske socialistične organizacije, poravna naj po možnosti vse zaostale mesečne prispevke. V slučaju, da je iste poravnal pred odatovpom, izkazati se mora s člansko knjižico. 41. Izobčen iz kluba in organizacije za vselej je vsak sodrug, če se pregreši s sledečim: a) prelomi socialistična načela, b) moralno ali gmotno oftkoduje klub ali organizacijo, c) igra vlogo skaba v slučaju štrajka, d) na ta ali način moralno ali gmotno škoduje socialistični stranki ali delavskemu gibanju. Člana, ki se je na podlagi jasnih dokazov pregrešil proti kteri gori navedenih točk, lahko izobči klub z navadno večino glasov, vendar pa mora naznaniti celo afero centrali. Izobčeni sodrug ima pravico apelirati na centralni odbor organizacije, kteri v tem slučaju izroči pritožbo posebnemu razsodišču, ki se sestavi iz petih sodrugov v najbližnjem klubu. Ako prizadeti sodrug tudi z razsodbo tega razsodišča ni zadovoljen, ima Se pravico, zahtevati od gl. tajnika, da gre njegova afera na splošno glasovanje. Razsodišča. 42. Ake bi iz kteregakoli vzroka nastale v klubu razprtije, tedaj uravna take razprtije razsodišče. Vsaka preporna stranka voli dva razsodnika, vsi razsodniki pa j»etega predsednikom. Razsodišče potem zasliši obe stranki, in nn podlagi jasnih dokazov in prič izreče, kdo ima prav i kdo ne. Pri gmsovanju razsodnikov za razsodilo pa odloči pri enak^i števila glasov predsednikov glas. Kdor z razsodbo^i zadovoljen, ima pravico »pe-lirati na centralni odl>or, če je stvar zelo važna, tudi na sploSno glasovanje v organizaciji. Uprava premoženja. 43. Vse imetje in dohodke slovenske socialistične organizacije upravlja ipo svoji previdnosti in po odredbah v pravilih glavni tajnik pod nadzorstvom nadcoroval-nega odseka. 44. Ol. tajnik sme izdajati denar le za potTebne tiskovine, strankine znnke i znamke in za druge potrebne stvari, ki so navedene v členu "Sredstva", toda le z dovoljenjem nadzorovalnega odseka. Denar za svrhe, ki niso navedene v pravilih, se sme izplačati ftele tedaj, če prt: splošnem glasovanju dovoli nadpolovtfna večina članov. Gotovino, ki presega $.">0, mora tajnik naložiti v kaki varni banki na ima ak>veneke socinllstične organizacije. 44. Krajevni k)uty sinejo rabiti avpje 'premoženje le v svrhe, ktere določajo pravila. V slučaju, d« teli klub izdati denar za stvari, ki ni#o navedene v pravilih, mora v te- dovoliti nad polovična večina 41anov kluba- Vendar pa sine klub imeti poseben fond, kterega si nabavi is mesečnih doseskov, prostovoljnih prispevkov itd., za podporo svojih članov v slučaju štrajka, brezposelnosti itd. Imetje krajevnega kluba oskrbljuje tsjnik; ne-.sme brez dovoljenja ostalega odbora ra»|>olagati z imetjem t. i. izdsjati denar, izplačevati račune itd. Plača, nagrada in varščina. 45. Članom centralnega odbora in odbornikom pri krajevnih klubih smejo strugi, ako pripuščajo denarna sredstva in ako dotičniki opravljajo delo edinole za organizacijo, določiti letne ali mesečne plače. Take plače mora pa potrditi splošno glasovanje. 46. Zaslužnim sodrugoui, ki delajo za organizacijo brezplačno, se sine z dovoljenjem splošnega glasovanja izplačati primerna nagrada, ako v to pripušča organizacijska ali klubova blagajua. 47. Glavni tajnik in krajevni tajniki morajo polo žiti varščino, ki mora pa presegati svoto denarja, ki ga upravlja, ako to zahteva nadpolovična večina članov organizacije ali kluba. Splošno glasovanje. 4H. Vse važne predloge, sklepe in afere, tičoče se notranjih ali zunanjih zadev organizacije, potrja ali odklanja splošno glasovanje. Kteri član, ali kteri klub želi dati kak predlog ali sklep na splošno glasovanje, poslati mora pismeno na gl. tajnika, kteri potem, ako po sodbi centralnega odbora uvidi, da je potrebno, pošle na klube, da glasujejo. Pri splošnem glasovanju ima vsak član samo en glas. Izid glasovanja mora krajevnik tajnik sporočiti na centralo v Chicago. Rok splošnega glasovanja traja en mesec; volilni sklepi, ki se vrnejo po pretočenem roku, so neveljavni. Seje in shodi krajevnih klubov. 49. Najmanj eukrat na mesec mora vsak krajevni klub imeti »vojo redno sejo a dnevnim redom, ki J objavljen na koncu teh pravil. t 50. Dolin os t vsakega kluba je tudr^TJu vsaj enkn v treh mesecih skliče jsven politični shod V naw*lhi«i(. kjer se nahsja. Na takrh shodih nsj govornik <>l>defc t kalna sli širja sodobna politična vprašanja iz *_ Aka hočeš dobro naravno vino piti, oglaai ae pri JOS. BERNARD-U 620 Bine Island Avenue Telefon Canal 842 CHICAGO Pri njemu dobiš najbolja kalifornijska in importirana vina. I. STRAUB Slovensko-angleška slovnica, |slov. ang. tolmač in angl. slovar za samo $1. — pri V. J. Kubelka, 9 Albany St., N«w Vork. \. Y. POZOR! Cenjenemu občinstvu v LaSal le., okoliei in drugod naznan jam, da sem odprl. GOSTILNO, kjer točim sveže, dobro pivo, imam v zalogi unijske smodke in na razpolago prost prigrizek. Potujoči rojaki dobe do bro prenočišče. Za ofoilen obisk s priporoča SILVESTER KRAMARŠIČ, 137—1st St. lloek Island C.O.D LASALLE, ILL. HALO! HALO! Kam pa? — Na sveže pivo in čašo dobrega vina k Frank Mladiču 611 S. Center Ave., tam se bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki pričn o mojem saloonu. Frank Mladič. 4 611 S. Center Ave., Chicago. Podpirajte socialistično časo piajel Naročajte, čitajte in širite 'ProletarcaM Priporočajte hrvatskim delavcem 'Radničko Stražo*. URAR « i v .. ■ ' 3S6 W. 18th St., Chicago, ni Ima večjo zalogo ur, verižie, prstanov in drugih dragotin. Izvršuje tudi vsakovrstna popravila v tej stroki po zelo nizki eonL Obiščite gal Društvene regalie, kape, prokoramnlce, bandera Itd. za slovenska društva najbolje preskrbi Emil Bachman 580 So. Centre Ave. .Chicago, IIL Dr. W. C. Ohlendorf, M. I Zdravnik za notranjo bolssat in ranocelnlk. Izdravniška preiskava brezpli čati je le zdavila. 647 in 640 Bine Ave., Chicago. Za dne uro: Od 1 popol. Od 7 do 0 zvečer. Isven Ok živeči bolniki naj pišelo slovenskL Domača oštarija. Podpisani naznanjam, da točia turno domače vino in dobro piv«. Na razpolago imam tudi prostaa DVORANO za veselice, za svatbe in seje. Za obilen obisk se priporoča FRANC CEH, 568 So. Centra Ave. j§t Halo, Johny! Kje si pa bil včeraj? Saj veš kje, t kjer je največ zabave. Ali še s«« da je največ zabave v GOSTILNI John Košiček 590 So. Centre Ave., CtalMft, Jože Sabath advokat ln pravni sastopnlk v J skih in d vinih sadevak Pilite slovenski 1 162S-1638 Unity Building 79 Dearborn St., C Res. 5155 Prairis Ave. Phons Drexel 7S7L - Leopold Sal ODVBTNTX v kazenskih in eivilnih Najbolje in najc neje obuvalo kupite pri John Klofatu 631 Blue Island!Av CHICAGO. Sprejema t ud1 po pravila. MODNO OBUCO za moške, ženske in otroke dobiš vedno po najnižjih cenah pri Največja trgovina z obtičo na zapadni strani, cor. West 18th k Wood Sta., Chicago, 111. Auto Phono 6065. Offiee Phons Main 3060 Residence Phons Irwis| URAD: 27 METROPOLITAN tt Severozap. ogel Randolph in La Salle nllee Stanovanje: 1217 Sheridan 1«* Pristno domače v CATAWBA...........70—7» BELO VINO...............«e RDEČE VINO..............9* RDEČE STARO VINO......401 RMENO VINO.............M Posoda prosta. Te cene velj jemalcem od 50 galonov nspi kot 50 gslonov se ne pošilja, iiljam proti predplsčilu aH p© C.1 po vsi Ameriki. Priporočam se rojakom tudi moje lepo urejeme gostilne z UM pijačami in z vedno pripravlJesM stim prigrizkom. Za dobro ln točno postrežb^ tudi za pristnost vina jsmAiA»t JOSIP ZALOKAl 899 Elltsi Rom N. E., CIlfiM BI MORALI VSI OBOA DELAVCI BITI TUDI SOCIALISTI? vprašanje je tako važnega kar tiče linijskih deda kc še nikoli ni dovolj vljalo o njem. Zadne pred-e volitve »o nam, žal, zopet le, da se organizirani de« tako malo zavededajo avoje-knttfuig* položaja, da hi baje 1(> |§ bi ie ne ravnali po vi volji, in če bi kapitane bilo, da bi od glada po-£ tli da l»i s« et i>odrl. TCpik, da lu vm linijski delil »orali voliti h socialisti je, le s socializmom se bode 1110-i mezdni suženj oprostil «e-beduega položaja iz kapi-ičiw sužnosti. in da le v so-nu za more delavec pričako-i popolno v red nt »t svojega de-(»svoboditve in dostojno življe-v humanitetni človeški družbi, p* pod modernim kapitalistič-zmajem sedanjih vlad. Jako kastno in niakotno delo od Mr. ompersa v American Federation ' Labor, in nekega slovenskega wise guv-a" v New York-u, da a namenoma podila delavce v »pitaj isti eno klavnico. Praktični problem in vprašanje > pred nami ameriškimi sociali i kako pridobiti tri milijone roletafcev, ograniziranih stro pno v A. F. of L. in reprezenti-pjh po Samuel Gompersu. Mi, socialisti imamo pot do zmaja oni pa iščejo v temi življe L ia jutri. Mi imamo teorijo, oni Lajo prakso. Oni se ne morejo lihi auženstva brez nagega oro-a. mi pa sebe in njih ne moremo piiti brez njih pomoči. Iz tega Članka bomo toraj vide-;Jfe unijaki delavci zamorejo pri »kovati od sedanjih vlad in ka italistov s svojo organizirano ečjo kakih vapehov in po vol j ih olajšav za živel jen je na gos-idarskem polju — ali ne! JUmen vseh različnih strok or iniziranih delavcev je, boljši za-nžek. za zboljšanje vsakdanje vljenske potrebe in skrajšanje davnika. da na ta način pride k delavcev do dela in zaslužka. >r pa združeni kapitalisti za ji& — svojo — korist in v njih lodo teh zahtev organiziranih vcev ne le ne bodo dovolili, reč jim bodo ol> vsaki priliki, le mogoče znižali dnevno plačo f s pomočjo neuuijskih delavcev izdirali unije, se zaradi tega mej riodajalci in organiziranim de-Ivei bije neprestano in vedno fcjai boj od morja do morja, ka-arsnega v mnulein ameriška todovina ne pozna. Ta boj se bo-p pa sigurno nadaljeval, noč in in. brez presledka in počitka, bkler socializem ne zmaga. Ta boj proti zmaju kapitalizmu I atrani organiziranih delavcev i ni šele pričel, temveč se nadalje že dolga časa, a kje smo da-koliko smo dosegli, ali bolje tfeno. koliko smo zgubili? Predno preidem do razprave, Mik o so organizirani delavci do-pi, ali zgubili, hočem omeniti važnih faktorjev, katerega-t smemo prezreti. »č. vsak delavec, če je drža- 1 " {}1 nei j'' v "je, je podvržen zakonom. (Jaz I trdim, da bi to sicer ne smelo ti tako, vprašanje je le, če so xakoni za delavce pravični. Mi toto. da so ljulje, ki zanikujejo ditev ,da so zakoni potrebni, a *e trdi tako, še ni rečeno, da bi kko^ brez njih izhajali. Ljudje to že po naravi podverženi za- ►nom. in mislim, da bo tako tudi bodoče.) Dnigič, zakoni so izdani od lju- > katere smo poslali v postavo- J*tjič, zakoni so izdani in iz- *jivi od ljudi, ki so v vladni ižbi. Cetertič. te zakone rabijo eodni-^ra aodiišea pn vseh združenih •žarah v mestnih sodiščih. Tako, sedaj pa poglejmo nekoli- > naj prej, koliko so organizirani ^avci zgubili. Podrobno razprav-Iti o tem bilo bi seve sploh ne-'»IT'h'p, potrebno ampak pobiti hoe«'m le v toliko, da se vi-■ koliko znmore pričakovati litra j ko v in koliko zgubiti, pod našo "dieno" kapitalistično Ido in sistemom. Wfanizirani delavci so domsle-jVubili vse večje štrajke zad-I petnajst let. Navedel bodem pj nektere. da se poda natač-H* slika in da vidimo, kaj je te-* *«rok. K R, V. štrajk leta 1894 v Ohi-. j« bil polpolnoma poražen za železničarje njih unije. Kakih 4 do 5 let nazaj, bilo je zojiet več velikih št raj kov končanih v zgubo delavcev. Veliki atrajk tkalcev v Fall River, Maas., je bil zgubljen. Klavniški štrajk iu štrajk voznikov v Chicagi, in telegrafistov štrajk, ki je bil še ne dolgo tega, in skoraj i>o vsej Ameriki, bil j« zgubljen. Pred osmimi leti bil je v Seattle poulične železnice uslužbencev štrajk zgubljen; pred i>ar leti pa v San Francisco, in še mnogo družili, ki jih i>a ue hodciu navajal, ker »o mnogim čitaleem itak znani, kdor je bil tukaj: Zguba s temi štrajki, ki sem jih ravno uavel, iu zguba zaslužka mej časom štrajka, bila je nad vse grozna. Koliko se je izdalo za per-sekucijo štrajkov iz unijskiga fonda. vse to je za delavce—štraj-karje zgubljeno za vedno. Koliko domov je prišlo radi štrajkov v dolg, ki se morda ne bodo nikdar več rešili dolga, koliko napol plačanih domov je padlo nazaj—prejšnjim last ni k o«; koliko je bilo druiih izdatkov in zgub, ki vnašajo na milijone, vse to se ne da preceniti. Koliko potov, tožba, obravnav in persekucij štrajkarjev in linijskih načelnih voditeljev teh štrajkov, zahteva vsak tak boj — boj za obstanek ? Vzemimo v postev in za vzgled organiziranih delavcev sistem — mesečne prispevke^ ki se steka v unijski fond. Ves ta denar se rabi kot orožje za njjh fcnJemuM in slučaj štrajka, ki se.šiiknaa prav ne ve, kdaj bode vzbruhnil. Obče se ceni samo teh mesečnih prispevkov organiziranih delavcev sto in pedeset milijonov dolarjev na leto. Ogromna svota za boj proti organiziranemu kapital izriiu-zma-ju, ali ne T Drugi dokaz za poraz štrajka in štrajkov, ki veže roke in delo organiziranih delavcev v borbi za zboljšanje življenskih razmer je l>a — sodna prepove«!, takozvani "injunction". Ta aodija prepoved je najhujši udarec za linijske delavce kar smo jih do sedaj čutili; ta prepoved pahne delavce z njih štrajiu naravnost v blato in pogubo. Ta "nijunction" naravnost prepove agitirati za štrajk, ovirat stavkokaze pri delu ali sploh govoriti žnjim. ali razglasiti bojkot na ono roparsko kapitalistično podjetje in na nje blago, kjer se štrajk pojavi. Železna roka teh inžnnkanov je nadalje zakon in sodnik, . ki izda to sodno prepoved; policija, milica ali celo zvezi-no vojaštvo če treba, da se zatre vsaka zahteva delavcev. .Sploh vsi zakoni so železna roka proti delavcem in sredstvo za kapitaliste, ki jih varuje in jim dovoljuje delavce po njih volji odirati. Dobro se še H(H)minjamo, ko so malo pred enim letom v New Vor-ku štiri uradnike ml tipografične unije kaznovali z globo }fc2f>0 vsa-cega. in jih vrgli v zapor, ker so sodno prepoved kršili. GomperHa, Mitchells in Morifooa od A. F. of U, kar je Čitaleem "Prolotarca" še znano, je zadela železna roka teh sodnih prepoved. za štrajke organiziranih delavcev za njih materijelne koristi, je absolutno minul. Vsikdar, ko se sklene kaka po-godt>a mej organiziranim delavci in delodajalci do kakega določenega časa, delavci .ne sme.io ničesar v«č zahtevat, kar pogodba dovoljuje, ali na povedat novega štrajka. dokler je sklenjena pogodba v veljavi. Drugače pa smejo postopati kapitalisti; oni se drže pogodbe, če vidijo, da bi za-mogli unijo uničiti, in če upajo dobiti dovolj skabov iz zunanjih mest, kateri zamorejo tako strokovno delo izvrševati, kar se jim navaihio poareči, pri tem ogromnem številu brezposelnih delavcev za vsako različno strokovno delo. To smo imeli priliko videti že neštetokrat. Tretjič, priviligiji za sredstva z bojkoti, kakor smo že videli, so od pravi jen i za vselej. V slučaju, da bi se ga odpuščeni delavci po-služili, toliko več škode in mate-rijelnih posledic zanje. Ako bi delavci potom bojkota storili lastniku kako škodo, se zamore vsak dolar iz unijske blagajne zahtevat za odškodnino; Če bi pa v blagajni ne bilo dovolj denarja da se povrne odškodnina lastniku, se zato vsakega posameznika dotične unije zamore tožiti in razlastiti, če kaj ima, za povem itev škode. Kako sredstvo in orožje industrialno strokovnim delavcev še ostane, kadar ga razmere silijo, da si išče pomoČi ? S pomočjo štrajkov bojevati se s kapitalisti v naši "vzorni ljudo-vladi" in z obstoječimi zakoni, bi bilo ravno tako kakor pretepati z velikanom. .. Ako bi delavec skušal iskati "pravico s silo, bode vsikdar pora žen, kajti skušnja nas uči, da so vse obstoječe sile, kakor vlada, za koni, ]>olicija, vojaštvo in mornar niča na strani delodajalcev, če tre ba udiišiti delavski glas. Iz našega stališča iskati pravico in kar delavccu spada, ni to prava pot Istotako ne. če bi kdo trdil, da je treba kri prelivati za dosego pra vice: to bi bila tudi zadna pot Inteligentni delavec ne išče boja Vrah ve, Lakaj ae rabijo ztinaj-ni pripomočki. Ankor Pain Ex-pcllei je eden najboljših te vrata, je eno najbolj znanstvenih pri? prav za to rabo. Rabi se po celem svetu. 25c. in 50e. Naročite se na Slovensko-angleško slovnico, Slovensko-angleškl tolmač in Angloško-slovonski slovar. Vse tri knjige v eni stane le $1.00 in jo dobiš pri V. J. KUBELKA AND 00. 9 Albany 8t., New York,s N. Y. Primerro delo dobiš le, ako si zmožen angleščine. (Dalje na 4. str.) Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 825 Bine laland Av. Chicago. Vabilo na domačo zabavo, ktero priredi*" društvo "Slovenski Dom" št. 86. S. N. P. J. Dne 29. maja ob 8 uri zvečer na cor. Ada in Grand Ave., to je nasproti "Nickel Teatra". ; K obilni udeležbi vabi OdbOr. Znamenita ponudba. Izvrstne vrst« otroftklh vozičkov po S3.96. Cens, ki odgovarja popolno deln t« vrste. Vozički »o lični, streha in celA konstrukcija ne da zloliti skupaj. Streha je izdelana Iz dobre kole. Itarve tu različne: črne, rmene ali modrikaste Sfl.50 za............$3.95 Popravimo koleaa na voftifkih z ro-harjevml natečaji. JOS. KRAL. 417-419-421-423 W. 18tH Street. CHICAOO, ILL, POZOR! SLOVENCI! F0Z0R! SALOON s modernim kerljl&en Sveie pivo v sodčkih ia buteljkah in drage ramo vrstne pijače ter uaijake iroodke. Potniki dobe šftdno premo i išče se nizko eeoo. Postrežba točna ta taborna. I Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 564 SO. OBNTEB A VB., CHICAGO Sveži kruh in fino pecivo dobite vedno v hrvatsko slovenski pekarni Curiš i R&d&kovič 023 So. Throop Street Voni tudi na dom CHICAOO. pn7r\Di Motoi9 w# mMi'u 7 o,iiM»i p I VJ^VJlM tacega mesa kot ▼ stari domovini. Ampak te ~ je amotal Pri meni ee dobi: doaiače klobape, domače tubo meso, ftive kokoAi čiste k okoli in meso vte vrste. Cene najnižje, blage najbolje. MIHAEL LACKO VIČ, 376 W. ]8th St., Cklcaae. Slovencem in Hrvatom! ■a m s n jasno, de iadetajemo Obleke Uaijake dalo; trpet no ia lilne V aaJogi imamo tudi rune drage potrebščine, k epa. da ji ▼ delokrog oprave — oblek. Pridi U in oglejte si naAo iateftbe. Z veam •potto vaa jem /j J. J. Dvorak*, (o^j tUNION flOIHIfRS "TAIlORS./saS Valentin Potisek GOSTILNIČAR 1237-lst St., La Salle, 111 Toči vae, goetilni podrejene pijač« iaee priporoča rojakom za obikm obiek. ! Poetreiba točna ia eoUdaa. M. Lackovič J78 West tBtta St., Chicago MODERNO OPREMLJENA SLOVEN 8KA TRGOVINA Z J EST VIN AMI (GROCEBUA.) Najboljši rift, kava, čaj, moka itd^ •ploh vsakokratno domače in prekorrvor ako blago vedno aveie po najnižji ceni na prodaj. Na zahtevo rasvažam blago tu d na iu 'iirtion hates Umitcd State* and Canada, '. 50 a year, 7Sc lor half year. Foreign countnea %2 a fear, $1 for half year. aovaaTiaiNO katu on a|ra«m«nt. NASLOV (ADDRESS). "PROLETAREC" 5S7 So. Oontre Ave., Chloago, III. si (Nadaljevanje s 3. str.) «»• 1 ...... s prelivanjem krvi, v dosego svojih ciljev in zahtev. Na kak način bi delavci zamogii doseči pravico in popolno vrednost svojega dela, kar jhn popravici gre, ter odpraviti mezdni sistem, mizerijo in sedanji kapitalistični Top, *»e ugiblje na več strani. Eni eno industrijelno unijo, da jim bo-tie tedaj mogoče se polastiti cele industrije. Drugi trdijo, da se to naj lozje doeseže z generalnim štrajkom. Seveda za tak štrajk bi morali delavci biti dovolj orgnizi rani. in prav organizirani. Tretji, socialisti, z pomoejo glasovnice, ko izvolimo v vse zastope socialiste, pa proglasimo socializem. Četerti, anarhisti — pa trdijo, če se nikogar ne voli pa nihče ne bode mogel vladati, in ljudstvo |>ostane svobodno, kakor je bilo svobodno (brez vlad) - pred tisoči leti; dobri in pravični ljudje pravijo, ne potrebujejo nobenih zakonov in vlad. Jaz ne bodem tu razpravljal, katera teh idej je naj boljša, to prepustim drugim, všeščim sociologom v rešitev, in naj se potem odločijo, da le ne za monarhi^em in Rooseveltizem, mi pa ostanemo nadalje socialisti, ker se nam vidi ta pot najboljša in najlažja v do sego naših ciljev. Ljudje, ki nkdar še niso nič culi o »ocializmu, mislijo, da je sociali zero nemogoč; oni si ne morejo drugače misliti, kakor da ostane vse tako kakor je, m da drugače biti ne more, da mora večina ljudi trpeti in tudi stradati poleg, da manjšina lahko brez dela dobro ži vi. Socializem ne bode prišel zato, ker ga socialisti priporočajo; so cializem ne bode prišel zato, ker je lep po sliki, ali zato, ker bode dober za revne in bode pravične j ši kot sedanji smtem. Ne, socializem ne bode prišel zaradi tega, ampak prišel bode zato, ker mora priti, ker izvira iz narave, ker je prirodni zakon. Socializem bode prišel iz tega vzroka, ker ni dela za ljudi, ker ljudje stradajo in jih bode vedno več stradalo. Delavci, ki «o danes še nasprotni socializmu, bodo prej ali slej prišli do prepičanja, da je potreben in bodo šli v boj, če bo treba zanj. Krivični sedanji 'graft sistem' in glad, jih bode prisilil v to. Mi socialisti vidimo socializem že v naprej, prav zaprav, razen nadzorovanja dela in skupne lasti, imamo takorekoč socializem že sedaj, imamo socializem v produkciji in konzumu, manjka nam to-raj še, skupno, družabno posedovanje in nadzorovanja, pa bi bilo vse doseženo. Stvar bi ne bila nikakor težavna tudi za to pridobiti. če bi ljudstvo spoznalo, da bi sploh tako moralo biti. Da imamo socializem v produkciji, dokazuje to, da tri tisoč prstov pomaga izvršiti eno suknjo. Po najnovejšem izkazu in preračunu se pri na« v Ameriki potrebuje 9 krojačev za zgotoviti eno moško suknjo. 39 oseb od različnih rokodelstev pa posluje, da se izdela suknja. Časi, ko so individualni krojači delali obleke, so minuli. (Konec prihodnjič.) Dolžnost vsakega socialista je, podpirati svoje Časopisje. Agitirajte za "Proletarca". Pridobite mu nove naročnike. JUNGLE Aaglelki apiaal UptOB Sinclair z avtorjevim dovoljenjem prevaja IvaiKakar. :: (Copyright, 1906, by Upton Sinclair.) (Nadaljevanje ) Tako je Jurgis postal eden novih takozvanih "ameriških junakov", mož, kojega vrline je vredno primerjati z vrlinami mučenikov iz Lexingtons in Valley Forga. Primera sicer v eni točki šepa; kajti Jurgis jebil grofovsko plačan, bil lepo oblečen, spal je na čedni žinina-ti postelj*, ter trikrat na dan dobro in obilno obedval; tudi drugače se mu je vrlo dobro godilo, ter bil varen preti vsako telesno nov ar* nastjo, izvzemal ako ga je želja po pijači zapeljala, da si je upal izven ograjenega prostora. A tudi potem ni bil brez varstva: dovršen del Sicer vedno |»omanjkljive ehikaike policijske sile se je nakrat lahko pogrešal pri lovu za zločinci in bil odposlan h klavnicam v varstvo stavkoka/ov. Policijsko moštvo in stavkujoČi so se medsebojno domenili, da se naj ne rabi nobena ada; a neka druga stran je bila nasprotnega mnenja, in ta stran je bilo časopisje. To je po svoji stari na vatli hujskalo in izzivalo nizke strasti. Prvi dan svojega stavko-lomstva je ostavil Jurgis zgodaj svoje delo in pozval v zavesti svojega žalostnega junaštva tri svoje znance, da bi šli ven na čašo piva. Ti so bili v to pripravljeni, in odšli so skozi velika vrata na Iialsted cesti, kjer je stražilo nekaj policistov. Eden član mesanake strokovne sveže je vestno opazoval, kdo prihaja in odhaja. Jurgis in tovariši so potem korakali po Halsted cesti mimo hotela, kar pride od nasprotne strani ceste kakih šest mož in skušajo izzvati prepir mimogrede. Hcseda je dala besedo, letele so z obeh strani čim dalje huje psovke, in končno je eden izmed ieotoric zbil Jurgisovemu tovarišu klobuk raz glave in ga vrgel čez bližnjo ograjo. Ko je mož zlete^za svojim klobukom, je zadonel klic "atavkokazinakar je kakih dvanajst mož planilo iz bližnjih pivnic in vež. Jurgis in drugi štirje so ostali dovolj dolgo, da so dobili zadoščenje in oklofutali okoli stoječe, potem pa so iskali rešitev v begu in jo pobrisali nazaj proti klavnicam. Med tem six pridirjali mestni stražniki, in ko se je nabrala velika množica, so je polotila policistov "vznemirjenost" in prosili so za ojatjenje,češ da,se je bati ustaje. Jurgip o kakem uporu jyi vedel nič. Ko je dospel do mesarske ulice, je yidel,,kako je ed^n izmed njegovih tovarišev, skoro brez sape in v^led.s^bpupapo^i^^V, pri povedal čimdalje bolj rastoči množici, de so bili ,napadeni, da jih je obkolila tuleča sodrga, ki bi jih skoro na kosce raztrgala. Ko je tako zraven stal in s ciničnim usme-vom na ustnih poslušal, je opazil, kako si je par mladih gospodičev marljivo nekaj zaJbeleževalo. Nista še potekli dve uri, in časnikarski fantiči so že dirjali po ulicah s posebnimi izdajami večernih listov, ki so v velikih rudečih in črnih črkah nosili napis: •4V8TAJA V KLAVNICAH!'' "STAVK0KAZE OBKOLILA ZBE8NELA TOLPA!" Ko bi bil Jurgis v stanu pokupiti drugo jutro vse liste v Združenih državah, bi morebiti opazil, da je njegova pot v gostilno predmet važnih pogovorov in debat skoro dvema milijonoma ljudij, in da je polovico vseh boljših listov uporabila ta dogodek kot uvodni članek, Jurgis je imel v tem oziru doživeti še nadaljne skušnje. Za-zdaj enkrat mu ni bilo treba delati ničesar, in dano mu je bilo na iz-bero, se li hoče odpeljati v mesto z železnico, ki je tekla naravnost iz klavnic, ali pa ostati čez noč v klavnicah, kjer je stala v veliki sobi doVga vrsta pripravljenih postelj. Izvolil si je zadnje, a kmalu je to omžaloval; kajti dohajali so vso noč stavkokazi. Ker pa se je zelo malo boljših delavcev dalo zlorabiti za stavkokaze, sestavljala se je ta vrsta "ameriških junakov" iz vse mogoče sodrge, zločincev in tatov iz mesta, poleg toga iz črncev in iz najnižje kategorije inozemeev: Grkov, Rumunov, Slovakov itd. Privabile ao jih manj visoke pla$e, kakor pa upanje, da bodo lahko po svoji volji gospodarili. Naprav-Ijali so noč v pravil pekel s svojimtpetjem, kričanjem in popivanjem, ter so šli h počitku šele, ko je bil že čas iti na delo. Drugo jutro po zajutrku je Murphv poslal Jurgisa k enemu izmed nadzornikov, ki je preiskušal injegove sposobnosti in izkušnje v mesarski stroki. Srce nejogovo je tolklo v razburjenosti, kajti slutil je takoj, da je sedaj prišla njegova ura in da bo povišan v nad-delavca. Nekateri prejšni naddelavci so bili člani unije, in tudi taki, ki niso bili, so odložili delo in z unijci vred zastavkali. V oddelku za klanje so bili mesarski baroni v najhuših škripcih, ravno tam, kjer se je čutila potroba najbolj. Soljenje, prekajenjc in vkladanje mesa se je slednjič lahko odložilo, — le sveže meso za restavrante in hotele je bilo neobhodno potrebno, ker bi le ti občutili pomanjkljaj takoj. Tudi javno mnenje bi se v tem slučaju brž obrnilo proti njim, kara so dobro vedeli. r • Enaka prilika bi se'Jurgisu ne ponudila nikdnJT vefc, iti jato jo je zgrabil z obema rokama. Sicer na je ta posel tudi aobfo razttftiel in bil v stanu tudi druge naučiti. Če pa Jurgis službo sprejme in jo opravlja v zadovoljstvo, more-li potem na to računati, da jo obdrži, in ali ga jpo,končali,staykj,ne bodo vrgli spet na cestot Na ta Upra-šanja mu Je odvrnil ,pad?|orpik. da se sme na Durhama zanesti) tej uniji iu takistoWddfjavcem. ki so utekli, hočejo že pokazati io jim dati tfk nauk, da. ga ftpdo pomnili vse življenje. Jurgis bo dobival po pet .^lolarjpv na dokler bo trajala stavka, in 25 dolarjev na leden, kyo boJsončana.. Naš prijatelj se je torej preskrbel s potrebnim orodjem in se lotil svoje naloge. Nudile so zopern pogled, te mesnice t gnjetli so se tu neumno zroči črnci in i nože raci, ki niso tudi ene besede razumeli od tega. kar se jim je povedalo. Med njimi bledi, Qsko-prsni knjigovodje in pisarji — napol mrtvi v sled tropične vročine in silnega smradu, ki je prihajal od sveže krvi. — trudeči se, da bi pri-gotovili eden ali dva tucata volov na prostoru, kjer so 24 iir poprej prejšni ljudje z neverjetno hitrostjo prigotovili 400 glav klavne živine. f'rnci in pretepači iz okraja Levee niso hoteli delati, in vsakih par minut je kdo nehal in počival. Za nekoliko dni je Durham & Co. dala napraviti električne ventilatorje v svrho hlajenja prostorov, in še celo klopi za počivanje so se preskrbele. Doslej so se hodili ljudje hladit ven na kak senčnat kraj in so tam pospavali. Ker pa takrat še ni bilo nobenega posebnega prostora za to, niti pravega nadzorstva, so potekle ure, predno se je koga moglo najti. Ubogi pisarji, ki so morali odložiti svoje peresnike, so storili kar so mogli, — a že pivi dan je bilo odpuščenih trideset naenkrat, ker so se braniti delati, med njimi več pisarniških gospodičen, ki niso marale službovati v mesnici. In tako družbo je imel Jurgis organizirati. Trudil se je na vso moč, zletel tja, zletel sčm, odkazajoč slehernemu njegov prostor in učeč jih ročnosti in umčtelnih prijemov. Se nikdar v svojem življenju ni doslej dajal ukazov, a prejel jih je dovolj, da jih je sedaj znal dajati: zaukazoval je in psoval' svoje ljudi, kakor da bi bil že od nekdaj pri ten poslu. Toda ni imel posebno razumnih in vnetih učencev. • T "Glej sem, boss," je začel eden, "če Ti moje delo ni všeč, pa si poišči drugega." In pri tem ga je obkolila tolpa divjih, grozečih mu stavkokazov. Po prvem obedu so zginili skoro vsi noži. Vsak črnec je imel enega — v bodalo zbrušenega — skritega v čevljih. Jurgis se je prepričal kmalu, da ne bo mogel spraviti v red te zmede, in začel je uvi-devati brezplodnost svojega prizadevanja. Čemu se potem še mučiti s Jcričanjem in psovanjemt Če so bile prerezane kože in čeva, je.bilo nemogoče dognati, kdo je napravil škodo; in če je kak mož u tekel, z namenom, da ne pride več nazaj, ni imelo smisla, da bi se ga iskalo, kajti med tem bi drugi gotovo lenarili. Vse je šlo med stavko svojo pot, in klavničarji so plačevali. (Dalje prih.) r* XT • "T* ^ po Ingcrsollovfl < JNIova vera — novi r5og. m^js^s^ (MODERNO NAZIRANJE O BOGU.) %t IVAN KAKER. (Nadaljevanje.) Videli smo, kako je ustvaril človek bogove, in kako je slednjič postal ponižen suženj svojih lastnih izmišljotin. Sedaj pa nastane uprašanje: Kako se je osvobodil — četudi le deloma — od tega vladarja nebes, tega samodržca oblakov, te aristokracije zraka T Kakim potom se je mogel znebiti, čeprav le v tej ponižni meri, kolikor se je otresel do danes, neumnega in poniževalnega strahu, in vreči od sebe jarem praznoventva? Morda' prvo, kar je krenilo njegov razum na pravo pot in ga osvobodilo zmot, je bilo to, da je spoznal gotov red in zakonitoat v vesoljstvu. Na podlagi tega je začel domnevati, da tsm zgoraj morda vendar le ni vse premišljeni namen z ozirom na njega in da sploh z njim ni v nobeni zvezi. Opazil je, da ostaue kroženje vseh onih svetlih zvezdic vedno nespremenjeno, ne gledč na njegovo dejanje in ne-hanje; spoznal je, tla se ponavljajo solnČni in lunini mrki in druge spremembe nebeških teles vedno po preteku gotovega Časa, in da celo zvezde repatice prihajajo spet v popolnoma določenih dobah. To je človeka prepričalo, da nimajo spremembe na nebu in ropatice z njim nič opraviti, in da tudi njegovo obnašanje nima prav nobenega tipliva na nje: spoznal je, da se ne pojavljajo niti v njegovo korist, niti v njegovo škodo, in to ga je nepričakovano navdalo z občudovanjem namesto s strahom. Začel je domnevati, da lakote ne pošilja kak razsrjeni, maščevalni bog, marveč da izhaja večinoma Je iz ^ne-umnosti in lenobe ljudij. Prišel je na, to, da> bolez-nij ne povzročajo hudobni duhovi, tew.vtsc so lepo* sledica naravnih vzrokov, iq ae.vsied tefla. inorejit spet odpraviti naravnim potepu ,y p v o jo J,a*tn<> zadoščenje je človek dokazal,, (4a moUtev ni nobeao zdravilo. Po dolgih, žalostnih skušnjah se je overil, da njegovi bogovi niso kdove kaj vredni, ker mu niso nikdar pomagali, izvzemši če je bil v položaju, da si je mogel pomagati popolnoma sam, brez njih. Končno je uvidel, da ni njegovo osebno obnašanje v prav nobeni zvezi s prirodnimi dogodki; da ne more biti tako hudoben, da bi povzročil povo-denj, in ne tako dober, da bi jo preprečil. Po več-stoletnera premišljevanju je slednjič spoznal, da ne nastajajo potresi zato, ker ne izkazuje kakemu duhovniku morda tiste časti, katero on zahteva. Opazil, z velikim začudenjem je opazil, da ubije strela pogostoma jako dobre ljudi, dočim se drugim, zelo hudobnim ljudem, ki so stali čisto zraven, ni zgodilo nič, le da so se nekoliko prestrašili. Na svojo veliko žalost se je često prepričal, da ne zmaguje ved-oo pravica, — in to je najbolestnejše spoznanje, do katerega more človek priti! Nadalje je videl, da bogovi nikdar ne branijo slabotnih in nedolžnih. Osupnilo ga je, ko je zdaj pa zdaj videl, da se največji hudobnež veseli najkrepkejšega zdravja. Končno je sam sebi zatrjeval,da ni nastala vsled tega tako stroga zima, ker farjem ni mogel dati dovolj volne. Začel je domnevati, da se vesoljni red in prirodni zakoni ne dado spremeniti poljubno in njemu v ko Tist, kot plačilo zato ,da zna blebetati kako veroizpoved na pamet. Opazil je, da nekateri otroci kradejo, čeprav ao krščeni pravilno po predpisanem o-bredu. Spoznal je velikansko razliko med pravosodjem in vero, in videl, s kakim veseljem si zavijajo med sabo vratove pripadniki enega in istega boga. Videl je, kako napolnujejo svet z okrutnostmi verski prepiri. Slednjič se je človek predrznil celo sumiti, da bi sploh mogel kak bog poseči v naravni red dogodkov. Človek je spoznal le nekaj resnic; toda že samo te maloštevilne resnice se niso dale spraviti v soglasje z brezmiselnim praznoverstvom njegovih dedov. Ker so njegove svete knjige baš v najvažnejših točkah bile nepravilne in napačne, je začel človek dvomiti, da bi vsebovale te knjige absolutno resnico in izhajale od boga; končno se je prepričal, da so tudi duhovniki v večina najvažnejših stvareh popolnoma nevedni, vslerf česar je zgubil ves strah in spoštovanje dfyjijegov* črne suknje, --Takov je bil začetek zizumske, »vobode. v«, Omika je vedno rastla v isti meri, v katerej je pojemala verska moč. Duševni, napredek človeštva obstoji prav v tem, kolikokrat more kako staro vražo zamenjati z novo resnico. Cerkev seveda ni dala človeku nikdar prilike, da bi prišel le do ene resnice; nasprotno, vedno je uporabljala vso svojo moč, da bi ga od resnice odvračala, in zato se cerkev zelo huduje, če je Človek spoznal, da je prav mnogo verskih pojmov krivih. Čitanje svetega pisma — (ki je katoličanom v celoti prepovedano I) — ga je dove-dlo do spoznanja, da je bil Jehova bolj okruten in nasilen nego najhujši divjak. Istotako je človek (Konoe našel, da je ta sveta knjiga polna nevednosti, u so jo gotovo morali spisati ljudje, ki so imeli | malo pojma o prirodnih pojavih in naravi splol lie malokateri človek je imel pogum, povedati | misli odkrito in javno. V vsaki dobi je tu pa kak mislec, dvomljivec, učenjak, sovražnik hUa zauičevalec hlapčevske ponižnosti, kak neuaU^ branitelj pravice z veseljem, ponosom in^junafo potegnil svetli meč resnice proti poblazneli poj verske neumnosti, človeštvu v blagoslov. To t mož, — enake bogovom, ker so vedeli, kaj je d< iii slabo, — so bogomolei navadno raztrgali v ko Sokrat je moral piti strup, ker je odrekel nekat« bogovom spoštovanje. Jezusa je fanatična vei druhal križala radi "zločina" bogokletstva, kei smatral sam sebe za boga, — saj je vendar v« kaj je pravično in kaj krivično! Ničesar ni bofoi cem bolj prijetnega, nego moriti svoje sovrtli na povelje boga. Vsa verska preganjanja koi nijo v oni mistični ljubezni do boga, ki rodi net nost, mrzkost in slepo sovraštvo do drugače m čih. Strašne vereke vojne, ki so pojile zemljo n \ jo, so imele le ta učinek, da so prišle slednjič vere ob "vero" in v slab glas; ljudstvo je za gledati na duhovnike z nezaupnostjo in sovrašti kot povzročitelje tolikega gorja. Misleči ljudj« začeli dvomiti nad božjim izvorom vere, ki uči n vernike, da naj teptajo pravice drugovercev. Ki teri so začeli primerjati krščanstvo z verami pq skih narodov; radi ali neradi so priznali, da jei lika tako malenkostna in nebistvena, da ni n no umreti za eno ali drugo versko prepričanje. I deli so, da so drugoverni narodi v marsikata oziru celo boljši, srečnejši in uspešnejši nego tu janski, — z eno besedo, da je slednjič vsaka vei razlika toliko vredna kakor — počen groš! Tri dolgih let si je ves krščanski svet zamanj prizadi ztrgati prazni "božji grob" iz rok "nevernikoi tri sto dolgih let so se brezuspešno in z veli kam! izgubami zaganjale nahujskane trume križani vojsk v versko še bolj fanatične spoznavalce p< meseca, v te "nesramne, bahaste poganske pse," kakor so izvolili kristjani v svoji znani bratoljuk sti nazivati Turke. Ta grozni neuspeh, ki je hteval morje krščanske krvi, to strašno dejstfi zasejalo seme1 nezaupnosti v vsem krščanstvu, milijon) »d' začeli izgubi vati vero v boga, ki gi pred vsem svetom osramotil Mohamed. Ljudst?! spoznalo, da trgovina ustvarja prijateljstvo, dot seje verg neslogo in sovraštvo, ter da je verska | lapetost topoluoma nezdružljiva z mirom medi •odi in posamezniki. Videlo se je, da oni, ki bi najbolj ljubijo, najmanj ljubijo človeka, in di medsebojno odpuščanje in krščanska ljubezen bližnjega predrzna hinavščina; kajti prav tisti, najbolj molijo, so najzlobnejši, in tako pokaž^j«, je ponižnost in nasilnost sad enega in istega il penega drevesa. Mnogo desetletij že traja med maloštevila vrlimi, razboritimi, resnicoljubnimi možmi in il mi na eni strani, ter med veliko, nevedno, vernoi so na drugi strani, neizprosen boj na življenji mrt.« To je vojna med znanstvom in vero. so v veliki manjšini, apelirajo na razum, p na človeške pravice in svobodo, na znane resni blagostanje in srečo na tem svetu; večina pa apd la predsodke, strah, čudeže, suženjstvo, na nd no in na pekel onstran groba. Maloštevilni I svetljenci kličejo: "Misli!" — topoglava maM kriči: "Veruj!" Prvi dvom je bil zibelka, začetek napredka,i prvim dvomom je človek prekoračil prag dnin ječe. Človek je začel razmišljati in dvomiti, in J kev je začela to prepovedovati. ZvezdoaloT« začel meriti nebo, in cerkev mu je na plemenito vžgala besedo: "Brezverec", — in vendar: ne blesteče zvezde ni na nebu, ki bi nosila kako kri sko ime! Vsem veram vkljub je prodiral geolof mljeslovec) v notrajnščino zemlje, Čital njeno do vino v ogromnih knjigah iz skalovja in nlii njenem osrčju skrite spomenike davno minulU sov. Zastarele ideje so se razstopile v preka^ kemikovi, in nove, koristne resnice so zavzele mesto. Verski pojm za verskim pojmom se je ri šil in razhlapel v topilnici vede, in ostala je lo dra. Nov svet se je odkril pod drobnogledom; povsod se je našla neskonočnost. Na vse straa človek mislil, iskal, odkrival, — pa nikjer, ne tt mlji, ne na zvezdah ni našel sledi od narave vianega in nad njo vladajočega bitja! prih.) SLOVENSKO-ČEfiKO-HRVAT-SKO POMOŽNO (stavbinzko) DRUŽTVO je otvorilo v pondeljek 3. maja svojo drugo serijo v društvenih prostorih pri g. Martin Potokarju 564 So. Centre Ave., ogel 17. ulica, kjer se vrše redne seje vsak pondeljek zvečer. Denar se posojuje na male obresti brez nadaljnih stroškov v najkrajšem času. Delnice po 25 centov. Dobijo se v društvenih prostorih ali pri u-radnikih: George Mamek, predsednik, 581 So. Centre Ave. Joseph Šiman, tajnik, 570 So. Centre Ave. Martin Potokar, blagajnik, 564 So. Centre Ave. Frank J. Petru, notar, 591 W, 18th St. i nt : Učite se angleško! Bres uanja angleškega jezika ni napredka v Ameriki; to ena ^^^ Zlasti je neprecenljive koristi se. delavca, ki ae mora pri angleAkib podj* boriti ca svoj kruh. V Chicago smo pred kratkim odprli iiloveneko-angleftko Aolo, kjer l na podlagi alovenWlne pisati, čltatl in govoriti angleAkl jesik. Aola van k pondeljek. sredo in petek od 7 do »V, svečer na 587 So. Centre v nekdanjih prostorih slovenske čitalnice. flolnina stane #3 na mesec. Rojaki v Chicago, kterim manjka 7.nsnJH gleMine, pridite in ne vpiši te. Učimo tudi ženske. Za rojake laven Chicago imamo poeehni tečaj; učimo jih pismeni«! in to po najnovejši in jako praktični metodi učenja. Natančne i pošlem«! vsakemu na zahtevo. Rojaki, učite se angleiko! Slovensko-angleška-korešpodenčna šola, Dp. Wm. A. Luric, IZKUŠEN ZDRAVNIK. Ordlnnje: Anda's DrugStore, 631 S. Centre ave., od 11 12 po dnet DrugI urad: 100 State St., Room 210, od 4—5 ure popoldne. i*vs4 nedelje. StanoiiRji: 1346 W. 22nd Stmt. Tileplione, Canal 8!