proletarec je delavski list za
misleče čitatelje
PROLETAREC
»
Official Or|(iiii Yu|(oh1hv FfdrraUon, s. P. — — GIuhiIo Jugoslovanske Socialistične Zvez«*
GLASILO prosvetne matice
in j. s. z.
ST. — NO. 1689.	- -»	«• « - - « •«. — - ^ - - ». «». CHICAGO, ILL., 24. JANUARJA (J«nu«ry 24). 1940 P-bli.h.d W~kly 2J0I s. L.^tJ.1. A..
LETO—VOL. XXXV.
KLIC DELAVSTVU
ZA SVOJE KORISTI
Razlikemed vojno
na zapadu in na finsko-ruski meji
ENAKOST SIL NA ZAPADNI FRONTI VZROK POMIŠLJANJA Z OFENZIVO. — EKONOMSKI SPOPRIJEM MED ANGLIJO IN NEMČIJO. — ZMOTA MOSKVE Z VPADOM NA FINSKO
Sedanja vojna v Evropi in! že bilo pognanih na dno v tej
drugje se od one leta 1914 zelo vojni in z njimi tovor ter ve*
razlikuje, razen ob finsko-ru-1 tisoč ljudi.
ski meji in na Kitajskem.	^ • * j •	j
Za izitradunj« drug drugega
NA ZAPADNI FRONTI VSE MIRNO!
i
Namen Anglije je Nemčijo gospodarsko uničiti, ne da bi bilo v ta namen treba bitk na zapadni fronti in tvegati življenja angleških in francoskih vojakov. Angleška vlada trdi. da je bila blokada proti Nemčiji, ki sta jo uvedli angleška in francoska vojna mornarica, že četrti mesec te vojne bolj efektivna, kakor pa je bila leta 1916—dve leti po pričet k u vojne. Nemčija si more držaii svo-| je iuke odprte samo v Baltiškem morju, v katerem angleška mornarica nima nobene baze. Njeni glavni dve luki ob Severnem morju — Hamburg in Bremen, kamor je prišlo največ pomorskega izvoza v Nemčijo, sta popolnoma blokirani. Anglija in Francija uspešno o-niji. Ne nemškemu, ne franco- virata dovoz Nemčiji čudi v sJco-angleškemu poveljstvu ni t^^lfe luke, na primer vbalii-i na tem, da bi poslalo v smrt *ke in v Trst i plenitvijo "kon-<totisoče vojakov brez gotovosti na zmago.
Mir na zapadni fronti
Glavna vojna sedaj je med Anglijo in Francijo na eni in z Nemčijo na drugi strani, kakor jc bila leta 1914. Toda dočim so se takrat na zapadni fronti res borili in so bile vojne poljane iu brda posute z mrtveci in ranjenci, si zdaj stoji nasproti par milijonov izborno oboroženih vojakov že peti mesec ne da bi se spustili v boj na življenje in smrt kakor so si pred dobrimi 25. leti.
V/rok je, ker noče z ofenzivo začeti ne nemška, ne franco-sko-angleška armada. Kajti nobena si ni svesta. da ji bi to prineslo zmago, pač pa si lahko razbije glavo prva ob francoski Maginotovi trdnjavski črti, in druga ob nemški Sigfriedovi li-
^llr^.S.t NAPORI v kongresu za odpravo
** "SOCIALISTIČNIH" POSKUSOV, KER
UGONABUAJO' DAVKOPLAČEVALCE
Na zapadni fronti ti »toji nasproti od prifotk« septembra minulo lato stolisoc* vojakov. Na eni strani francoski In angleški, na drufi nemški. Dati se velika bitke med njimi ie niso dogodile, in je fronta takorekoč "mirna", se tu in tam le spopadejo, kar priča tudi gornja slika. Na nji to ranjeni francoski vojaki v bolnišnici blisu Maginotove trdnjavtke črto.
Ko je so pran ist k a Louise K a-' 1«menic iz Garvja pela na koncertu Save, je s svojim finim glasom in izbornim predvajanjem očarala vse navzoče, ki so ji po vsaki pesmi burno aplav-dirali. Poje tudi v radio sporedih.
V nedeljo 3. marca jo bomo čuli v dvorani SNPJ na slavju J15-letnice Proletarca, in poleg njenih tudi druge pevske nastope, za govornika pa sta povabljena bivši večletni urednik Proletarca Etbin Kristan in profesor Ma.vnard C. Krueger, ki je zdaj širnemu občinstvu /.lian tudi iz razprav, ki se vrše
0	raznih problemih in dogodkih pod pokroviteljstvom univerze Chicago vsako nedeljo po radiu.
Podroben spored bo objav
1	j en v kratkem.
PREDSEDNIK ROOSEVEtT ŠE POSKUŠA PRIPRAVITI SPORNI SKGPINI UNIJ V SLOGO. — NAPADI NA RAKETIRJE V AFL. — VVAGNERJEV ZAKON V OPASNOSTI
Letos se bo dločevalo, ali bo poselnosti, pomanjkanja, gla-zvezni kongres še bolj reakcio- da, izgub hiš, farm in prihran-
naren, kakor je sedanji, in pa kdo bo prihodnja štiri leta v zvezni administraciji. Delavcem in farmarjem to pač ne more biti vseeno.
Svarila o pravem času
Svaril imajo dovolj. Gonja
kov nič koliko ljudi. Zdaj isti zločinci, ki so to povzročili in pozabili v času "prosperitete" in prej na vsak socialni čut, kri-če, kak^r da so pravzaprav oni pogvani rešiti to deželo pred "socialističn mi" eksperimenti in pred,zapravljanjem ljudskega denarja.
i»it*:soj
iti
i\
IMM.OItKOV
PO SVETI)
Odslovi tve pri HBZ
Pri HBZ je bilo po nastopu nove uprave odslovljenih pet uslužbencev iz glavnega urada :n nadomeščenih z novimi, vsled česar je nastala afera, ker mnogi smatrajo, da je bila odstavitev krivična. (Več o tej zadevi je v komentarjih na 4. strani.)
Vsled tega razpletajo te vo-jujoče**se sile svojo borbo na druge načine.
Vojna na morju
trabanta". Tovorne ladje iz Se- 600,000 članov, verne in Južne Amerike, ki gre- odstotkov vseh premogarjev v do skozi gibraltarsko ožino, i tej deželi. To je sijajen uspeh. Angleži ustavljajo, da jih pre- posebno še ako vzamemo v ob-j iščejo, ako je na njih kontra- zir. da je premogovna industri-!
Unija U. M. W. of A. pra-| V Chicagu se politiki krega-
snuje letos svoj zlati jubilej, j Jo tožarijo zaradi Kraje in Uradno slavje 50-letnice se je | potvarjanja glasov pri volit-
pričelo ob otvoritvi konvencije J?h* Ne *rc ,pa se da uV*~ " r .	.	* Ijavijo v bodoče poštene voiit-
LMVV dne 2,1. januarja v Co- ve nejfo Ie katera klika ^^
lumbuau, O., kjer je bila ta uni- kov *e bo bolj trdno prikopala ja tudi ustanovljen^ Ni eno, na vrh. Kar sejiče kraje g!a-|cagu dan Proletarca, posvečen gla ilo pi*e, da ima VMVV zdaj |«>v, J* to v tej deželi stara slavju 35-letnice tega lista. Za aH skoro stoi8tvar in T>°8ebno socialisti ima- sodelovanje pri agitaciji za u-jo s to nepošteno metodo poli- deležbo se zanašamo ne le na tikov starih strank bridke iz- člane nego prav tako na čitatelje Proletarca v tem mestu. Vstopnice v predprodaji ao po
Čitateljem Proletarca v Chicagu
V nedeljo 3. marca bo v Chi-
proti relifnim potroškom za breZ|Mxselne, proti javnim na-j	Ky .
pravam, kot so gradnje umet-	v por
nih jezer, regulacije rek in s Mi nimamo iluzij in vemo, da tem v zvezi elektrarne, ki so v	volilnem boju osta-
omogočene z upreženjem nove >nejo na Povr*iu stare al le. Ven-
vodne sile, so dovolj jasen klic
dar pa je to, kar se dogaja v
delavcem kot farmarjem, da so kon*r**u drugje v boju proti privatni interesi in njihovi slu- *0C1A,ni miselnosti ^ vsemu delavstvu klic v odpor, ki je tako glasan, da ga lahko sliši vsakdo, ki ima kaj razuma iti si ne tišči ušes z rokama.
Ne le javna dela v področju vlade in njihne uprave, regula-
žabniki v kongresu, v uredništvih kapitalističnega tiska, v radiu in kjerkoli na delu noč in dan
Strašen je s "socializmom"
j baut, ki je namenjen po ovinkih Nemčiji. In tovor, ki ga an-
Resnttna vojna med njimi se^ka komisija spozna za iak vrsi na morju, toda ne v zna-; ..kontrabanr zap,enL Enako
menju spopadov med vojnimi ladjami, ker bitk med njimi je bilo malo, pravzaprav samo ena, in še tista ob južnoameriškem obrežju, pač pa v uničevanju pomorskega prometa, v čemer so prizadete mnoge nevtralne dežele, posebno Nizo-zmska, Belgija, Danska, Švedska in Norvežka prav tako — kar se izgub tiče — kakor v vojno zapletene dežele. Nad milijon teže trgovskih ladij je
počno francoske in angleške vojne ladje s tovornimi parniki v drugih morjih.
Obramba Nemčije
Nemčija se proti blokadi vo-juje največ s pomočjo polaganja min ob Angliji in s podmornicami. Ona ve, da si svojega prometa po morju ne more ščititi, kakor si ga ščitita Anglija in Francija, razen v Baltiškem (Nadaljevanje na 2. strani)
kušnje.
Komunistični poslanec De-
ja vsled konkurenčnih produk- j* v svojem govoru v fran-
tov in sredstev zelo prizadeta, roški zbornici 16. januarja de-
(Citajte o UMVV članek spodaj da Je iskreno verjel v ko-
na tej strani.)	munizem kominterne in ji bil
r . . i ^ * • • zvest, ampak njen hipni preo-Francoski parlament je IZ- . . .
ui; \ i u ^Ta i	kret m protihitlerizma v prija-
kljucil komunistične poslance s i. ,. 4 * ..	. , T J.
K	teljstvo z njim ga je do kraja
razočaral. V takem "komunizmu" on noče biti, je dejal. Naravno, da »o mu ostali poslanci navdušeno ploskali.
V Moskvi so 21. jan. imeli svečanost v spomin 16-letnice smrti Nikolaja I^enina. Slavili
40c in pri blagajni 50c. Ako ste jih pripravljeni razpečavati, prosimo, sporočite to telefoni-čno, ali z dopisnico, pa jih vam bomo z veseljem poslali.
Vsako vladno podvzetje, či- ciJe za oddajanje električne gar namen je zgraditi javno na- si,e in drugih pridobitev pod pravo in jo ohraniti v posesti! zvezno vlado, tudi socialni za-države, je tem "ljudskim" za- koni. kakor je Wagnerjev za sto pni kom tarča, na katero hitenje pravic unijam, so v ne-streljajo brez prizanasanja. In varnosti.
vendar se je vzlic vsem hibami k temu opasnemu stanju in pomanjkljivostim sedanjega Pomaga privatnim interesom in vladnega aparata te dežele po- reakciji nesloga med unijami srečilo zgraditi velike reči, ki in splošna politična nezrelost deloma že, in bodo še bolj v bo- ter brezbrižnost ameriškega doče, služile ljudstvu dotičnih delavstva.
521 proti dvema glasovoma, in senat s 294. proti 4. V parlament je bilo leta 1936 izvoljenih 74 komunistov. Eden je pozneje odstopil, 14 jih je pred 26. oktobrom izjavilo, da se ne strinjajo z novo linijo Moskve in odstopajo od kominterne. o-stali pa so ali molčali, ali izja-
okrajev in neposredno ljudstvu vseh Zed. držav. Ampak reak-cionarjem v kongresu, ki so v večini v eni kot v drugi stranki, niso všeč niti te zasilne nar^d-| be v odpomoč brezposelnim in | za večanje narodnega bogastva, zato kriče, da so to "so-
AMERIŠKI TOBAK IN VOJNA
Vojna ima svoje muhe in lahko udari prebivalstvo kake dežele tisoče milj daleč bolj kakor sovražnika.
Tak slučaj se je primeril pridelovalcem tobaka v Zed. državah. Angliji so ga prodali za 70 milijonov dolarjev na l<Ho. Zanjo ga imajo pripravljenega od lani 178 milijonov funtov, a Anglija je sporočila, da ga bo v bodoče kupovala od Turčije in od drugih dežel tam okrog. Najbolj so vsled tega prizadeti pridelovalci v Kentuckyju in No. Carolini. Ker imajo zdaj v zalogi tako ogromno zalogo tobaka, in jo morajo pač vreči v*led angleške odpovedi na trg, jim bo to znižalo cene, mnogim pi idelovalcem pa preti polom. Kaiti izgubiti kar takole 70 milijonov na leto, to ni šala! S tako vsoto se lahko preživlja mnogo ljudi.
Naravno, da kot običajno, so kongresniki in senatorji v VVashingtonu dvignili klic, da naj ta tobak sedaj odkupi zvezna vlada in ga uniči, če nima kam z njim.
IAnglijp. je posodila Turčiji veliko denarja. Ker nima od nje nič posebnega kupovati, se je odločila, naj ji dolg plačuje Mlobakf.m. V Zed. državah pa
bo toliko več, kar je prej izdajala za tobak, potrošila za nakup municije in drugih vojnih potrebščin, ki jih ne more dobiti drugje. Ta dežela v celoti torej ne bo na škodi, a mnogi farmarji na jugu pa so vendarle v skrbeh, kaj bodo jedli in kako plačevali obresti, če jim ne pride kdo kmalu na pomoč.
vili svojo udanost kominterni tudi po paktu s Hitlerjem, ali1 države. Istega dne so prirtlc iz pa pobegnili preko meje. Vse Moskve v svet vesti, da je bil te se smatra izključenim, do- Maksim Litvinov odstavljen kot čim ima prvih 14 še poslanske svetovalec v uradu komisarija-pravice. Komunistična stranka ta zunanjih zadev in aretiran.
so ga za ustanovitelja boljsevi-1 prostor tudi Naprej, toda s zma in ustvaritelja sovjetske | spremenjenim besedilom.
Preklicani podpisi
V starokrajskih listih prekli- j cialistični" eksperimenti, ki po-cujejo svoje podpise na progla- sanjajo to deželo v propast, v su "Zveze delovnega ljudstva "fašizem" itd.
Pozabljena proslost
Cisto pa so pozabili, da ni te dežele gospodarsko nihče pri-vedel tako zelo na rob ekonomske anarhije, kakor ravno oni. in da je zaradi njihove kratkovidnosti, sebičnosti in nevednosti moralo poginiti samo v minulih desetih letih vsled broz-
Slovenije" (komunistična frontna organizacija, ali innocent club) vsi, čim so spoznali, da so bili potegnjeni. Z njim trosi
Zbor JSZ in Prosvetne matice bo v Cievelandu
Vse unije v napotju
Rekrii smo že neštetokrat, da
je kapitalizem enako sovražen vsakemu delavskemu gibanju, in da spore med njim neguje sebi v korist. To počno privatni interesi tudi sedaj. Ne samo direktno, kajti treba jim ni včasi drugega" kakor negovati nezadovoljnost med članstvom unij in med delavstvom v splošnem proti delavski organizaciji. Gradiva zato imajo v izobilju.
Nobena tajnost ni, da je mnogo ameriških unijskih lokalov popolnoma v rokah gangster-jev in raketlrjev, ali pa Čisto nesposobnih sebiČnežev, katerih edini smoter je služba. In
(Nadaljevanje na 5. strani.)
Uradniki klubov JSZ v Cleve-v Franciji je bila razpuščena že j Vzrok baje je, da je bil presim-; landu poročajo, da so že pred lansko jesen in komunisti so iz- patičen zapadnim državam. ;sklepom eksekutive JSZ bili gubili mandate tudi v drugih u-; Židovski krogi na Poljskem med sabo mnenja, naj se pripravijo, da bo pomrlo vsled hodnji ali XII. redni zbor JSZ glada milijon njihovih ljudi,! in Prosvetne matice vrši v Cle-ako se v teku enega leta raz-1 velandu. Torej se snide v slo-mere ne obrnejo v normalne venski ameriški metropoli. Vr-toke. Naciji so jim vzeli vse, jih šil se bo 4.-6, julija.
strpali skupaj in prepustili uso-; —..... .
d i — češ, naj se briga zanje i Ste naročnino na "Proletar-
radih, ako niso izjavili, da so pripravljeni podpirati vojno Francije in s tem pobijati novo politiko Moskve. Kdo bi pred letom verjel, da se bodo dogodki razvijali na ta način! In na poti so nedvomno druga presenečenja.
"kapitalistična" dobrodelnost. caM obnovili?
---- rr ■
PETDESETLETNICA UNIJE PREMOGARJEV
United Mine Workers* of America je bila do pred par leti edina pomembna industri-alna unija v tej deieli. Vse druge, razen nekaj manjlih, so bile več ali manj organizirane po strokah.
In ni je unije v tej deieli, ki se bi borila bolj sijajno in imela proti sebi tako mogočne na-tprotnike v vseh driavah, kjer se pridobiva črni diamant, kakor jih je imela UMW. Veliko njenih članov je padlo pod o-boroieno silo izkoriščevalcev. Mnogo je bilo ravratno ubitih.
Leta in leta je bila inspiracija vsemu zavednemu delavstvu.
Sele medvojni viharji, zmeda t in reakcija je posegla tudi v njo in jo skušala zadaviti. Zaveznike je imela tudi znotraj unije, dogajali so se razkoli, petazi v stavkah in spet razkoli. UMVV so proglasili za unijo, kt je bila nekoč velika in vpliv, na. a od nje je ostalo le Še okostje.
Pa se je spet zaobrnilo in na tla 3 bita unija UMW je dane« vepet mogočna in vplivna. Bila je glavna opora gibanju CIO in mu finančno in moralno največ prispevala. Njeno vodstvo je vcdilni faktor tudi v novr m gibanju za delavsko nestrankarsko ligo, s katero odprto po-
sega v volilne boje v korist od nje odobrenih kandidatov.
V	UMVV se je dogodilo marsikaj. kar je bilo vredno obsojanja. Tudi njeno sedanje vodstvo je bilo v njenih kritičnih povojnih dneh vse kaj druga-j ga kakor vzorno, ali pa so bili zunanji vzroki toliko močni, da', jih one dni ne bi moglo zmagati kakršnokoli vodstvo.
Tako je pregazila borbo z uspehi m v porazih skozi prvo "cje polstoletje. Danes je močna in svoj zlati jubilej praznuje v znamenju zmage.
V	bojih na njeni strani je sodelovalo v minulih desetletjih tudi tisoče n^šik ljudi. Vztraja-!
li so večinoma v vsaki njeni bitki od prvega, pa prav do konca, in bili v marsikakem slučaju tudi največje 2rtve radi tega. Onim. ki so ie iivi, je danes lahko v zadoščenje, da niso bile ftrtve zaman, četudi so morali radi njih oni in njihove druiine veliko trpeti.
Unija, kakor je UMVV, ima bai v sedanjih napetih časih še posebno priliko, da enako uspešno pomaga v združenje unijskega gibanja in da se spet zavzame za socialistične smernice kakor jih je tako uspeino negovala pred prejšnjo svetovno vojno.
<;lede: spisov m v
-MAJSKI GLAr
Prihodnji Majski Glas bo, kot že omenjeno v prejšnjih naznanilih, posvečen 35-letnici PROLETARCA.
Vanj želimo tudi spise agitatorjev, ki so delovali za ta list in se borili za načela, katera zastopa, vzlic težkočam in izpostavljanju svojih služb v nevarnost. Mnogi so jih izgubili. Marsikdo je prišel na črno listo. In kar je pri tem vzpodbudno, baš v teh ovirah smo imeli med našim ljudstvom največ agitacije za Proletarca, JSZ in za unije.
Vse te naloge so še pred nami.
Vsi, ki boste pisali o svojih skušnjah in ovirah ter uspehih v agitaciji za naš pokret, ali o čemer že za Majski Glas, ste prošeni, da pošljete svoje spise že do konca februarja, da bomo imeli v uradu dovolj časa vse urediti.
Ako imate k svojim spisom kaj primernih slik, prosimo , pošljite jih. Vse vam bomo v redu vrnili.
Z vašo pomočjo in s sodelovanjem drugih so-trudnikov bo naš prihodnji Majski Glas vreden jubileja, katerega praznuje Proletarec.
/

Proletarec, January |4, 1940
rf 1 ■
PROLETAREC
LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA.
G|N£RAL FRANCO MORA NA RAZVALINAH MADRIpA GRADITI NOVEGA ^JJ

I Aill. IIIKOUIMJI
JAV?
IZHAJA VSAKO SREDO.
lsdaja f||rtllTHlk Delavska Tiskovna Drušba. Chicago. III._J
GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTICNE ZVEZE
NAROČNINA v Zedinjenih državah za celo leto $3.00; *a pol leta $1.75;
r.a Četrt leta $t\0t>.
Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00.
Vsi rokopisi in oglasi morajo biti v našem uradu najpozneje do pondeljku _ popoldne za prlobčKeV v številki teko*»|a tedhl
PROLETAREC
Published avery Wednesday by the JujfoalaV Workmen's Publtaking Co.,
Inc. Established 1906.
Editor.................................... •• ••
Business Manuger........................
Asst. Editor and Asst. Business Manager....
.... Frank Zaitz Charles Pogorelec .... Joseph Dmslet
SUBSCRIPTION RATES: United States: One Year $3.00; Six Months f 1.76; Three Months $1.00. Foreign Countrles, One Year $3.50; 8ix Months $Ž00.
Kari Brovvder, tajnik kom. I Gittlow. Danes ne več in morda stranke, je imel navado iti po- jima bo m časoma sledil tudi gostoma v inozemstvo, toda na- Browder, kajti mesto da si bi izposloval potni rado", list pod svojim imenom, si ga
v tretje gre
je dobil trikrat pod imeni dru ! gih ljudi.
Radi kršitve zakona o potnih listih je bil obtožen in Januarja pozvan pred zvezno sodteče v Nevv Yorku na zagovor.
Krivde ni mogel tajiti. Neglede, kdo krši zakon o potnih listih — neglede v kateri deželi — je podvržen kazni.
Browtler je bil zadnji pondeljek obsojen na 4 leU zapora
FINSKA IN RUSIJA
Diskusija o njunem aedanjem eperu v klubu at. 1 JSZ
Chicago, III. — Spor med Finsko in Rusijo je zavel v toke, ki ne obetajo ne eni ne drugi nič dobrega, čemu se je prj-čel, iz česa se izcimil, kam lahko privede, in kakšne so možnosti tega konflikta?
Razprava o tem predmetu bo
PROLETAREC
2301 S. Lawndale Ave	CHICAGO, ILL.
Telephoue: ROCKWELL 2S64.
Posledice pakta v Kremlinii
Pakt leta 1938 v Monakovu je imel pogubne posledice sa Cehoslovaško. Ampak v Evropi ao »e veaelili, da ji je ohranil mir. Bili ao v zmoti.
Pakt, aklenjen v Kremlu in podpisan v navzočnosti Josefa Stalina s zastopniki Hitlerja, je imel še bolj POGUBNE poledice, ker je zmrcvaril poljsko republiko v krvi, vrgel njen narod mučenju in sistematičnemu uničevanju, zanetil drugo svetovno vojne in demoraliziral komintemo. Kajti tiste, ki jo je vodil Lenin, za njim Zinovjev in drugi, in do avguata leta 1939 Dknitrov in Stalin, ni več. Zdaj je čisto pretvorjena po novem Stalinovem preokretu za obnovitev ruskega imperializma. Ako •• je prej le hlinila, je čdaj OČITNO razgaljena, da jo vidi vsakdo tako kot je.
Mnogi amatrajo, da je pakt med Stalinom in Hitlerjem zdrobil Hitlerjevo proti-komuniatično zvezo in jo zrušil. Kajti Hitler je prišel na krmilo Nemčije z geslom, da je njegova siv-Ijenaka naloga UNIČITI komunizem.
Kar NI mogel doaeči a svojim prejšnjim paktom z Japonsko, Italijo in Španijo, je DOSEGEL s paktom v — Kremlu 1
Komunistični voditelji po avetu so tri dni strmeli in mnogi fe sdaj preklinjajo, da ao aploh kdaj bili komunisti. Med njimi Uki, ki to bili v avojih aktivnostih postenejši, kot pa večina onih, ki so bili provokatorji prej in ao provtokatorji danes na vodstvu takozvanega "komunističnega*' gibanja.
Nihče ne bi mogel pomagati buržvaziji in kapitalizmu v njunem boju proti "komunizmu" bolj kakor je to storil Hitler s pomočjo moskovskega pakta. Vse delavsko gibanje je dobilo ž njhtk ogromen udarec
Ako bi vlada v Franciji skušala uničiti komunistično stranko, ki je bila druga največja na avetu, z nad 70 poslanci v par lamentu, PRED 23. avgustom, bi nastale po vsi republiki stavke, demonstracije in možno da tudi civilna vojna.
Po sporazumu med Hitlerjem in Stalinom, ki je napravil konec poljski republiki in užgal vojno v Evropi, pa je postala komunistična stranka v Franciji oaramočena in nobena reakciji!, noben teror ji ne bi mogel dati tolikšnega udarca, kakor ga ji je dal dokument dogovora s tretjim rajhom, ki ga je kon cem avgusta podpisal ob Stalinovem smehljajočem obrazu nje gov komisar Molotov.
V Zedinjenih državah, kjer je imela mirovna politika Sovjetske Unije nešteto prijateljev in občudovalcev njenih ekonomskih naporov, je njen moralni ugled padel pod ničlo. Le redld ao, ki zagovarjajo njen preokret v imperializem in njeno zv*co s Hitlerjem, m ie tisti ao ali plačani agenti, ali naivneži, ali pa puatolovci, ki o načelih, prepričanju, etiki in poštenosti nimajo pojma, ker to niso njihova avojatva. Znano je, da ene vrste ptiči akupaj lete.
Sovjetska Rusija je imela v demokratičnih deželah v Evropi in Ameriki ogromen ugled in vpliv v širokih plasteh ljudstva. Kapitalizmu to sicer ni bilo všeč, reakcija je vpila proti, a ljudstva to ni omajalo. Pač pa je zaskrbelo Hitlerja: Kaj, če mislijo demokratične dežele resno in mi končno res stopijo na trst*? Kaj, če ae rea zveze jo s Sovjetsko Rusijo?
Hitler je energičen človek. Poslal je svoje najboljše diplomate, da so prišli do Stalina in pričeli baravttati t njim On jih je poslušal, njih obljube ao ae mu zdele mikavne, odslovil je Maksima Litvinova, se norčeval z zastopnikov Francije in Anglije in koncem avgusta se jim je zasmejal, jim obrnil hrbet In sklenil v bodoče delati sporazumno z Nemčijo.
Ako bi nadaljeval po potih, ki jih je propagiral Litvinov, bi Rusija dosegla več na Finakem, več v baltiških deželah, več drugod po svetu, kakor pa bo zdaj z vojno in z VEČANJEM
V vojni sa strmoglavljonjo španske republike je general Franco s pomočjo Hitlorjovo in Mussolinijev« pomoči povzročil Madridu, glavnemu mestu Španijo, ogromno škodo. Volik del mesta jo • topniškim boabar-diranjem In s bombami is vojnih lotal porušil, toda oku-pirati ga ni mogol do sadnjega. Zdaj morajo spravljati delavci, nad katerimi vikti bič fašistična disciplina, rat-valine spoti, podirati na pol srušeno sidovje in na Istih
KNJIŽEVNI VESTNIH
tojne, ob enem pa je med mednarodnim delavstvom svoje poslanstvo čisto zaigrala.
Taka kot je, s svojim sedanjim vodstvom in politiko, ga ne bo več dobila nazaj.
Čigave dividende?
"Social Security" ček se je zdel nekoč delavcem kot legenda, ki z njo zastonj trošijo čas socialisti. Leto za letom so jim Očitali kričavi kritični obcestneži: Kam se silite? Nič niste dosegli, nikoli nič ne boste!
Mnogi izmed onih brezbrižnežev zdaj prejemajo prve sadove tistega dolgotrajnega socialističnega boja. Ampak sociall-iti, ki so troAili za dobro stvar čas in denar, večinoma niso deležni teh uapehov.
"Vojna za mir"
Cankarjev Glasnik, januarska številka, vsebuje med drugim urednikov uvodnik o pred-ogih za evropsko federacijo dežel, in članek pod naslovom 'Razočaranje je bridko", ki razpravlja o spremembi vnanje politike vlade v Kremlinu. Oba sta napisana mojstersko teoretično, načelno, in z iskrenega socialističnega stališča. — Ivan Jontez je zastopan v tej številki s pesmijo ,4Srečanje" in E. K. z nadaljevanjem pesnitve Drejčetova ipotM. Poleg teh ima januarska številka C. G. Še sledeče članke, črtice in informativne spise: Povest o duhovih ; opis o delu Ivana Vuka; O združevanju; Po božiču; žensko poglavje; Julkina zmota (E. K.); Včasih se ljudje motijo; Baltik — nekdaj in sedaj; Naše urno potovanje; Za gospodinje. Razen drobiž. Naslov C. G. je 6411 St. Clair Ave., Cleveland, O. Naročnina je $3 na leto. Urednik je Etbin Kristan in upravnik Louis Zorko.
Is Plenty Too Much for the Common People? George R. Kirkpatrick je bil pred leti v ameriškem delavskem gibanju jako znan, posebno še v socialistični stranki. Leta 1916 je bil njen kandidat za podpredsednika Zed. držav. Ena njegovih najbolj znanih knjig je "War —VVhat For?" Tudi njegova knjiga "Think—or Surrender" je dobila mnogo pozornosti. Poznejša leta je pisal novo knjigo, ki pa jo je založila šele njegova žena Florence. Predno sta se z možem izselila v Califor-nijo, je bila par let tajnica o- ve družbe, krajne organizacije Bocialisti-čne stranke v Chicagu. V Californiji sta oba nadaljevala s socialističnimi aktivnostmi, in ko je George kandidiral 1. 1932 za zveznega senatorja na socialističnem tiketu, je dobil presenetljivo veliko število glasov. Umrl je leta 1937, v starosti 70 let. Pred smrtjo je dokončal knjigo, ki je izšla koncem minulega leta z naslovom, ki je naveden v začetku tega odstavka. Vsi kritiki iz unijskih in socialističnih vrst so jo pohvalno ocenili. Tako je Kirkpatrick zaključil svoje življenje z dolom, ki živi, dasi njefa ni več med nami. Njegova knjiga, ki obsega nad 300 strani, je ilustrirana in stane vezana v platno samo $1. Cena ji je tako nizka zato, da se je lahko čimveč raz-peča med one, ki si ne morejo privoščiti dragih knjig. Prodaja jo tudi knjigarna Proletarca. Pišite ponjo.
Zgodovina unije UMW. —■
Knjigarna Lynald Books, Ge-orgia and Slingo Avenues, 811-ver Springs, Md., je izdala knjigo z naslovom "Coal and pbma je v Unionism", ki opisuje postanek vanje lju ' prvih premogarskih unij v tej deželi med leti 1849-1890, in zgodovino unije UMW, ki obstaja 50 let. Knjiga stane $2.-50. Spisala sta jo David J. Mc-Donatd in Edward A. Lynch.
skih krajev in oseb, ter opise in članke o Jugoslaviji, o političnih in gospodarskih vprašanjih Balkana ter razne podatke o krajih in ljudeh. Posamezen izvod stane 25c. Naslov: 810 VVashington St., Gary, Ind.
in $2000 globe. Maksimalna |v kjubu ^ j v petek 26, janu-kazen za take prestopke je 10 arja v gjov centru. Reie-let in $4,000 globe.	rat 0 njemu poda Frank Zaitz.
Za Browderja so komunisti i x>«alJe bo na tej seji podano zbri.li v obrambni sklad nad važno porodilo dramskega od-$100,000. Ampak kadar se gle-	0 pripravah za Proletar-
de potnih listov ali imigracij- ievo 3iavje 35-letnice, ki bo v skih zakonov pregreši navaden nedeljo 3. marca, poročilo klu-človek, nima kdo zbirati za nje- Novega odbora o zelo važnih
h bo predlo-
___________ __ marsikaj. Na
stvo s Hitlerjem in predno je obravnavo, do kakršne je po £ja^tvo kluba apeliramo, da Hitler invadiral Poljsko, Na- za)<onu upravičen in da se sme pride na to sejo polnoštevilno ročnina na Njivo je $2 na leto. pritožiti proti obsodbi na višje in sicer V8akdo, ki količkaj ute-*
krajih graditi nova poslopja. Na gornji sliki jo kraj v Madridu, kjer bodo sgradili novo mostno Hišo (magi-strat). V rasvalinah v Madridu iu drugib porušenih mestih Španijo so našli dolavci pri nakladanju in odvaia-nju materijala it mnogo strohnelih trupol, ki so v civilni vojni po napadih, osi roma porušenju sgradb ostala v rasvalinah. Kajti v onih dneh neprestanih bitk niso mogli vseh odkopati.
------—_-- — g0VQ Obrambo. Za nas je zado- priporočilih, ki jih
še predno je sklenila prijatelj- voljivo, da je dobil Browder žij £ianstvu, in še n
Vzajemna Svoboda, novem-berska-decemberska številka, je dospela iz Maribora v to deželo minuli teden, Vsbuje med drugim: Nasilje, vojna in blagostanje (uvodnik); CloveSki doživljaji v vojnah francoske revolucije pred 150. leti; Oče e V Ameriki (Etbin Kristan); i van Vuk; Boji Fincev za svo->odo; Igralski abecednik; Knjige in ljudje; Našim sodru-žicam. V nji je tudi precej ilustracij in raznega drobiža. Posamezen izvod stane 15c. Dobite jo, ako pišete ponjo knjigami Proletarca.
Jugoslavija se imenuje koledar, ki je Izšel v založbi Palan-daciČeve knjigarne, 536 South Clark St., Chicago. Vsebuje o-pise o Jugoslaviji v .srbohrvaščini in angleščini. Cena mehko vezanemu koledarju je 50c.
Izaeljeniiki Veatnik Izdaja ga v Ljubljani Rafaelova družba in je ob enem glasilo tako-zvane izseljenske zbornice. V nekaterih Številkah ima poleg verske propagande tudi po par dobrih informativnih člankov. V novemberski številki odgovarja Kazimir Zakrajšek Prosveti v Chicagu, "da razdira vsak lahko, zida pa samo zidar". Zameri ji, ker je priobčila kritičen članek o Izseljeni-škem Vestniku in o delu njiho-
Communiam—World Revolu-tion lo Red Imperialism. Brošura pod tem naalovom je nedavno izšla v založbi ameriške socialistične stranke. BpimU jo je Lillian Symes. Peča se s pre-okreti v komunističnem gibanju in navaja škodo, ki jo je storilo mednarodnemu delavskemu gibanju s svojimi vrato-lomnostmi. Stane lOc izvod. Naslov: Socialist Party, 549 Randolph St„ Chicago, 111.
Novi Svet, januarska številka, nadaljuje s podatki o Slovencih v Waukeganu in No. Chicagu. Dalje so v nji članki in opisi, večinoma posvečeni katoliški propagandi, razen drobiž ter par portretov. Izhaja v založbi Am. Slovenca, 1849 W. Cermak Rd., Chicago, 111.
vseh, ne samo nekaterih članov in članic. — P. O.
*odi«e, kar je storil. Ampak gne takoj ob pričetku, to je ob
trditi, da je preganjan, bi bilo g	zve^er, kajti klub je zadeva absurdno. Kršitev zakona je sam priznal in v zagovor le navedel, da je rojen v Ameriki in
ima pravico biti tukaj, česar mu	2eie v Chicagu ne bo
ni nihče odrekal.	' w
In izjavil je, da je ponosen,j	V Chicagu je nad 4 tisoč re-
ker je komunist. Tako sta trdi- sta v racij in drugih lokalov, ki la pred njim tudi bivša komu- imajo licenco prodajati aUo-nistična tajnika Lovestone in holne pijače.
Kaj hočejo z novo organizacijo za "slovenski dan"?
V pričetku tega meseca so dobila slovenska društva v zapadni Pennsylvaniji finančno poročilo o lanskem "slovenskem dnevu", vzorec novih praflf vil in vabilo, da naj pošljejo za- Wliliam E. Borah iz države matski zastopniki v \Vashing-stopnike na konferenco druge- Idaho, ki je umrl 19. jan. v tonu, posebno še vlade v_Berh-
Poglavje o pokojnem »eiialorjjii W. E. Koralni
ga slovenskega dneva, ki bo VVashingtonu, star 74 let, je bil
Kdo sploh hoče v vojno za mir? Ne država, ne posamezniki, ne gredo v vojfio radi tniru, pač pa zgolj v nakani, da hočejo zmagati?
American-Yugoslav Reflector. — Kot običajno, vsebuje tudi decemberska številka te
Novi Iseljenik je list v hrvaščini in izhaja v Zagrebu. Namenjen je sličnim svrham kakor ljubljanski Izseljenski Vestnik, le da je pni (namreč Novi laseljenik) veliko bolj politični list, dočim je ljubljanski skoro docela nabofcno ureje-van. 9.-10. številka Novega Iz-seljenika vsebuje tudi prilogo v obliki brošure, pod naslovom Izšeljenlčki Arhiv Jugoedoven-ske Narodne Obrane iz Južne Amerike, v kateri se nadaljuje z opisom jugoslovanskega gibanja v inozemsljai^v letih prejšnje sveto^rrčvojne. Veči-i opisovano delo-s katerimi je bilo
JRZ v Boju.
meseca februarja v Pittsburghu. (Op. u.—Finančno poročilo o prvem slov. dnevu je bilo ^ komentarjem priobčeno v Proletarcu z dne 17. januarja.)
V	osnutku pravil pravijo, da se bo njihova organizacija imenovala "Ameriško slovenski dan zapadne Pennsylvanije" in članarina za vsako pridruženo društvo je $1 na leto. V 2. točki pravil trdijo, da je to "nestrankarska" ustanova, dasi so vsi trije njeni načelniki politiki in stran karji.
V	nadaljnih točkah, ki jih je 15 vseh skupaj, obljubljajo gradove v oblakih na kulturnem, narodnem, mladinskem in drugih poljih in za vse to ni treba drugega kakor en piknik v letu.
Ker so letos volitve, bodo promoterji dneva pač skušali to "ustanovo" izrabiti v svoje politične namene, in iste namene imajo s tem dnevom promoterji okrog Radničkog Glavsnika s tajnikom Spolerjem na čelu. Gre se obojim za izrabljanje naroda v politične in druge zasebne namene. Skupna organizacija podpornih, kulturnih društev in slovenskih dvoran bi bila v zapadni Pennsylvaniji potrebna in jo imamo. Imenuje se Konferenca prosvetne mati ce. Mnoga društva so že v nji. Zavedni delavci, ki so za skupnost v poštene, ljudstvu koristne namene, naj poskrbe, da pristopijo še druga društva in agi-tirajo, da bo stoupna prireditev Konference Prosvetne matice v zapadni Pennsylvaniji manifestacija, na kateri ne bo treba prepričanja nikomur skrivati. Namreč delavskega prepričanja in ne delovanja za ljudsko stvar.
član zvezne zbornice 33 let. Bil
nu, Londonu, Parizu in Tokiu. Borah je bil tudi eden glav-
je individualist, ves čas zvest nih faktorjev za nominiranje in
. .	.	.____I __f T T T	rtn rvr/k'!
republikanski stranki, toda vzlic njegovim sposobnostim ga ni nobenkrat nominirala za predsedniškega kandidata, ker e vedela, da ne bo plesal po njenih notah.
Senator Borah je bil često-krat oglašan skupno z LaFol-lettom, Norrisom itd., za pregreši vca, dasi je glasoval nema-
WILLIAM E. BORAH
Izkoriščani Poljaki
Njiva, decemberska številka (naslov: Coronel Ramon Lista, 5168 Buenos Aires, Argentina) vsebuje apel vsem slovenskim izseljencem v Argentini za preporod in ojačanje kulturnih aktivnosti. Franc Rirsa ima v nji konec svojega članka v o-
revlje, ki je tiskana v angle-1 brambo politike Sovjetske Uni-Ščini, mnogo slik jugosloran- je, ki pa je bil očividno napisan
lokrat tudi za najbolj reakcionarne predloge. Dejal pa je, da je bila njegova največja napaka v življenju to, da je leta 1917 glasoval za vojno napoved Zed. držav Nemčiji. Tega si ni odpustil. Takratnemu j predsedniku VVilsonu je prizadeval veliko mizernih ur s svojim bojem proti ratificiranju versaillske mirovne pogodbe, pozneje proti sodelovanju vlade te dežele z mednarodnim razsodiščem, ki je poslovalo pod pokroviteljstvom lige narodov, a bojhl se je tudi proti zveznemu persekutlranju oblastnikov, ki dopuščajo linčar-skim drhalam avoje zločine nemoteno izvrševati; bil je proti ženski volilni pravici in Še marsičemu.
Toda ob enem je s svojo ora-torsko sposobnostjo pobijal truste in monopole, govoril za
izvolitev H. Hoovra za predsednika te dežele.
Po dolgih letih njegovega delovanja se je v javnosti utrdilo uverjenje, da je Borah nezlomljiv v opoziciji in nepodkupljiv. In da so mu interesi ljudstva te dežele prva in edina briga. V resnici je storil marsikaj, kar je bila pomoč trustom in monopolom, čeprav jih je sovražil. Ko je bil imenovan za člana vrhovnega sodišča Brandies, eden največjih mislecev In človekoljubov v zveznem sodnem tribunalu, je Borah glasoval v senatu proti njegovi potrditvi. Pozneje je dejal da obžaluje tudi to svojo zmoto.
Individualisti, kakor je bil Borah, kakor je bil njegov republikanski tovariš pokojni senator LaFollette (oče sedanjega senatorja LaFolletta), seda: nji predsednik Roosevelt in mnogi slični progresivci, so bili glavni vzrok, čemu v tej deželi vso to dobo ni bilo mogoče zgraditi opozicionalne, prave ljudske stranke, ki se bi mogla uveljaviti politično in res voditi borbo proti monopolom in ščititi ljudske koristi s socialno zakonodajo.
Tole mi ne gre v glavo ?
Na nemških kmetijah, cestah in pri raznih drugih težaških delih ima nemška Vlada uposle-ne bivše poljske vojake in delavce iz poljskih industrij, ki	...	U1 moraio zdaj delati pod stražo, farmarje sramotil izkoruča-in priganjastvom nemških ba- bičal mednarodne bankir-jonetov in batin. Smatrani so za svsnl pred zapleti te de-jetnike in delati morajo samo v mednarodne intrige m za hrano. Koliko je tako zasuž- _ ^ . , , njenih, ni točno znano, a polj- K*r Je bl1 tvča81 Zelnik i« ski viri trdijo, da okrog 80 ti- P* senatnega od-soč. Tudi mnogo tisoč Čehov je sekn ** vnanje zadeve, in je
v enakem podložništvu. koi uk imel v	v kon-_______grešil in v javnosti vsled svojih
Ste Ameriški družinski T10^^}*^:^ " koledar že naročili?
Tisti pristaši kominteme, ki so bili prej na vso moč sa Roosevelta, ga zdaj na vso moč napadajo, trdeč, da se je spremenil. Kako je mogoče ljudem, zanj zanimali In zasledovali' ki so »e res spremenili, to dru-njegove aktivnosti vsi dipto- gim očitati?
PREKO ATLANTIKA PO 31. LETIH
košnih, in nekatere »tare povečali ali izboljšali. Vseh skupaj m zdaj ua Bledu. /. gostilnami ali penzijoni vred. in z vilami, ki jih dajejo v najem, kakih
FRANK ZAITZ
VSA REŠILNA DELA ZAMAN
(Nadaljevanje.)
V okraju Radovljica (po jugoslovansko se imenuje zdaj "srez" namesto "okraj") je slovito letovišče Bled. Dasi ima le kake tri tisoč stalnih prebivalcev, je Bled znan vsakemu v i Jugoslaviji in turistom ter onim, ki čitajo politične vesti, po vsi Evropi in mnogim v ostalih deželah po svetu.
Malo je ameriških Slovencev, ki pridejo v svoj rojstni kraj na obisk, da ne bi šli pogledati poleg svoje rodne vasi tudi Bled, "kinč nebeški", pa ma-gari, Če je to dvoje, poleg Ljubljane, edino kar obiščejo.
Bled je bil znan letovišč ni kraj že pod Avstrijo. Nemci so ga imelovali Veldes in to je bilo za avstrijske oblasti tudi u-radno ime.
France Prešeren in drugi slovenski pesniki, posebno Prešeren, niso pretiravali v opevanju tukajšnje prirode, kajti Bled s svojim otočkom je res "kinč nebeški". In po pravici je veliki pesnik vzkliknil, ko je zrl na naravne krasote tod okrog, d« "ni ga leps'ga kraja, kot je ta podoba raja".
Niti komercializirana turisti-ka ga ni pokvarila, nego se s svojimi poslopji, vrtovi, vilami in cestami usoglasila z njim.
Leta 1922 si je jugoslovanski kralj Aleksander izbral Bled za svoje poletno bivališče in od tedaj je odlašan za "poletno glavno mesto Jugoslavije". S tem je postal Bled za privabljanje turistov, dobroživcev in pustolovcev še večji magnet. Za svoj dvorec si je kralj izbral gradič, ki je bil do razpada Avstro-Ogrske posest aristokratske rodbine VVindLsch-gratz. Od kar je postal bivališče Aleksandrove familije, so mu dali ime grad Stivobor. Dasi je na krasnem kraju, tik nad jezerom, si je Aleksander zaželel še lepši, svojemu dostojanstvu primernejši dvor. Zidati so ga pričeli v bližini Suvo-bora, toda višje nad njim. Temeljni del je bil dograjen v času, ko je Aleksandru, na obisku v Franciji, uničil življenje atentator. Z gradnjo novega kraljevega dvorca na Bledu so takoj prenehali. Vlada v Beogradu je odredila, da naj ga skonča novi kralj Peter II., čim
peljali v bolnišnico v Ljubljano. Dali so ga v oskrbo zdravnikom v Leoni^če, kjer je bil operiran. Vsak dan popoldne se je zbrala tik lA>onišča gruča ljudi, kadar pa ga je prišla obiskati mati in brata Peterček in Tomislav, se je to po mestu razneslo ko bli-k in v 15 minutah je bila pred Leoniščem množica in jim navdušeno vzklikala. Ko i vajo v zimski l ie mladi princ toliko okreval,' "jo.
115. Stan in postrežba v najmodernejših hotelih, v katerih se zbirajo na svojih posvetovanjih diplomati in visoki uradniki. ali bogataši, je v sezoni, ki traja od pomladi do oktobra, draga stvar. Največji dohod tujcev na Bled je od pričet ka julija do pričetka septembra. Potem cene znižajo. Pozimi prihaja na Bled mnogo ljubiteljev smučanja in sličnih športov in pa takih ljudi, ki imajo dovolj denarja, da se tu zaba-prirodi in lena-
da je lahko prišel k oknu, je ljudem spodaj odzdravljal in navdušenje je bilo še večje. Vča*i je v onih tednih prišla kraljica v kako ljubljansko trgovino in svojim — morda tudi
Na predvečer kakega jugoslovanskega narodnega praznika, kraljevega rojstnega dne, ali v pozdrav kaki mednarodni konferenci, spremene Bled v bakljado. Hoteli, grad, vile,
kakim drugim otrokom, kupo-: jezero z otokom, vse je prepre-vala darila. In tudi v teh slu-j ženo z raznobojnimi lučmi, za-čajih se je blizu dvornega avta stavami, žarometi in umetnim — zraven njega namreč ni ni- ognjem. Na obrežju igra god-hče smel — zbrala množica ter ba. Z vrha gradu spuščajo ra-vzklikala kraljici in njenim1 kete.
sti z onimi skupinami, ki so za popoln narodni sporazum, za politično demokracijo in parlamentarno vladavino ter socialno pravičnost in napredek.
Položaj hrvatskih mest. "Hrvatski dnevnik" poroča, da se nekatera hrvatska mesta nahajajo na robu propada. Eno tako
prodajali njim in drugim za profit.
Tako se je kupičil kapital, ljudstvo pa je postajalo bolj in bolj zasužnjeno od gospodarjev.
To ljudstvo Ai noče ali ne zna pomagati in je rajše v pomanjkanju, namesto da bi organizi-
mesto je Dubrovnik. Ena tretji- ral° vire in Jih uporabljalo sena mestnega proračuna gre za ^i v korist, osebne izdatke, t. j. 5 milijonov Kdor no^e *am pomagati, dinarjev. Mesto, ki je imelo |kako more zahtevati in priča-pred sv. vojno 30 uradnikov, jih' kovati, da mu bo drugi ponia-ima danes 247. Mesto je nada- Kal?
otrokom.
Čudno! V Zagrebu bi se te prisrčne ovacije ne mogle dogoditi in tudi v Beogradu niso znane. V Zagrebu zate ne, ker je dinastija pač srbska, Slovencem pa je menda vseeno. Dokler so imeli Habsburžane, .so nje častili in molili zanje, zdaj pa so enako udani Karadžor-ževičem. Saj so se še celo primorski Slovenci pod Italijo navadili moliti za kralja in kraljico svoje nove "domovine" Italije in ob neki priliki, ko je bilo mnogim dano, da ju vidijo osebno, sta bila deležna navdušenih ovacij. Nekateri Slovenci so pozneje pojasnjevali, da je to vzhkVnje nastalo meti našimi rojaki za italijanski dvorni par zato, ker je kraljica Slo-vanka. hči nekdanjega črnogorskega kralja.
Po ustanovitvi kraljevega dvorca na Bledu se je stari turistični spremeni
ksander bil res vladar, so se morali ministri z njim posvetovati o vsaki važni in Čestokrat tudi o nevažnih stvareh. Tako so morali v poletju prihajati po navodila na Bled in z ministri uradniki raznih oddelkov, da so jih imeli pri roki, kadar je bilo treba njih vprašati o tem
V prejšnji itevilki imo omenili tragedijo premofarjev v Bartleyvillu, W. Va. 91 je kilo ubitih v eksplosiji, ali pa saduienih v plinu. Drugi, ki »o ostali pri iivljenju, »o delali v ismenah noč in dan, da bi priili pravocanno v«aj do onih, ki «o vsled zaprtega ichoda bili v nevarnosti, da jih uniči strupeni srak. Ni jim uspelo. V vsi naselbini in v okraju vlada žalost. Pre-mogarji pri rešilnih delih so prihajali ven na kratek oddih in presračenje in bili postreieni s kav«. Tak prisor prikazuje gornja slika.
lje obremenjeno z 28 milijoni dinarjev dolga, ki ga je treba obrestovati po 8 odstotkov. — Mesto Sen j ima 7 milijonov dinarjev dolga, dočim je vsa mestna imovina ocenjena na 1,2 milijona dinarjev, torej je dolg petkrat večji, kot pa ima mesto premoženja. Mesto Požega ima tri milijone proračuna, od tega j odpade 1,2 milijona na osebne izdatke, 400,000 dinarjev gre za policijo in 300,000 za stroške prenešenega delokroga (t. j. za posle, ki jih vrši mestna uprava za državo), za potrebe mesta ostane komaj nekaj nad en milijon dinarjev.
Miru in tihote na Bledu torej ni, zato gredo tisti, ki si res žele tišine, rajše v Bohinj, ki je blizu, in se le včasi prepeljejo na Bled.
Z Angelo sva povabila z na-j ina v Bohinj in na Bled njeno
mater. Na Bled smo ao pripe-; vladni krogi v Beogradu še če delavcev demonstriralo pol™ io7(,r.. In Wn	Am
ljali z Bohinjske Bistrice na po- vedno obetajo ljudstvu svobo- j zagrebških ulicah in nato obdr-
TO IN ONO
Cleveland, O. — Od Novega leta že je naš Cleveland odei z belo odejo. Poleg je nam tulil j vihar naravnost ] reko Erijske-
ne.s (18. jan.) proti "windy ci-tyju" po progi deset milj dalja-
pa s postaje Clorenjske želez-| a jZ4rleda da bo ostalo naivečivali da nai k»i izHam^a ,.	^juare, je burja
niče I esc e-Bled ki i o »lavna I V7 ;u	največ vali, da naj kaj izdatnega u- prodirala v. poulično karo sko-
nice i„e.sci-nied, Ki je guvna pr{ 0betanjih.	krene proti draginji.	L; . Anrj.ni„
postaja tudi za Radovljico. Ti!	m "	...	|^ špranje in z\ izgala ka-
dve postaji deli jezero in z Lesc 1 Jugočelik je jugoslovanska Nemške trgovske ladje, ki so kor pišcal ali sirena, ki kliče tudi precej celine! Progi obeh državna jeklarska korporacija, se zatekle v Trst in druge itali-1 delavce na šiht. imata stik na Jesenicah.	v kateri so imeli do lanske jese- Janske ter jugoslovanske luke Kadar obrnemo voz z East
ni vodilna mesta Srbi, po skle- v Jadranskem morju, so bile 140th Ave. na Lake Shore Blvd.
stajo Bled-jezero. Promet z nje d0 v političnem delovanju, de- zavali shod na prostem. Go-
na Bled je mnogo manjši kakor; mokratične volitve in take reči, vorniki si. od vlade tudi zahte- vc do Public Square, je burja
bo ostalo največ \ vali, da naj kaj izdatnega u-1 pri obetanjih.	krene proti draginji.
Spodaj pod postajo Bled-je-	,, .
g*f* it Vidiš čolnar m*. Kanor uenern sporazumu s Hrvati pa
nalašč! Kaj bi hodili ob jezeru ali se vozili v avtu do mesteca Bled, ko se lahko peljemo v čolnu. Zgovoren čolnar je težko veslal in nam hitel pripovedovati vsake sorte stvari. Pri-vedel je svoj čoln blizu kralje-
so dobili nekaj mest v Jugoče-liku tudi oni.
V Zagrebu je bil meseca de- Madžari v Jugoslaviji zahte-
i značaj tega mesta jako vega dvorca, pojasnjeval o živ- podatkov povečuje eni . Ker ie Kralj A e- ljenju tam gori, o zaščitnih na- bivalstva pred i>om
cembra izvršen popis vseh ži- v®jo od vlade, da jim dovoli u vil, ki jih imajo v zalogi pre- stanoviti politično stranko. Tr-kupci, veletrgovine in prodajalne na.drobno. Iskanje takih
ponudene naprodaj balkanskim in vidimo Erijsko jezero, ki je deželam v zameno za sirovine ob obrežju zdaj zamrznjeno, 'n &vi!a.	zasneženo krajino in čujem piš
vetra, se človek spomni, da so i tuka j živeli ljudje že dolgo tega, ko takozvane modeme do-
in onem kajti minmtri po na- kakj , , nj. ; 0,t„vil vad, o delu, k, spada v njihov|tu pfl jim (,aj(1 mikav'n<M V(.H.
strah pre-
^P	pred pomanjkanjem,
pravah na kraju jezera pod v kakršnem je .bilo v prejšnji dvorcem, kjer se koplje nedo- j svetovni vojni / letni kralj, njegova bratca, varuhi in prijatelji dvora, in te- Z Novim letom je stopila v daj ne sme nihče čolnarjev bli-! ve,Javo naredba o novih po-zu, razen onih, ki so v varstveni službi. „
Vile ob obrežju so krasne, a med njimi tudi take, da se bi na
be še niso poznali. Bili so beli in rdečekožni. Mar niso prezebali v taki zimi kot je sedaj? Mi smo že toliko modernizirani, da
Vpijemo in pišemo, kako nas izkorišča kapitalizem, a vendar se bi lahko poslužili prilike in odpravili sedanji sistem in pri-rodna bogastva obrnili sebi v prid. Toda tega ne storimo, kljub temu, da se smatramo izobraženim, da smo premeteni in da se borimo proti kapitalizmu. To pomeni, da nam možgani še ne delujejo dovolj, da bi znali vzeti v roke in upravljati to, za kar se borimo. Mar naj mi zmerom pravimo: "To bo drugače, kadar se bo delavec izobrazil."
Kdaj pa se vendar bo? Aha, že vemo! Ko pridejo inteligenti na vrh in nas vodili. Ampak slepec je rekel: "Bomo videli, ko pridemo tja."
Pri nas v Clevelandu je po starem, razen da se bomo obrnili na vsa društva za pomoč "Narodnemu muzeju"! česa vsega že nismo otva.jali pri nas!! Ali pa bi rekel o tem narodnem valu: bolj ko se staramo, bolj smo otročji! Jadramo s Trunkovo barko ritenski. Matija Pogorelec je poslal sem precej papirja in slik, posebno slik njegovega prijatelja pokojnega Buha in drugih in zdaj se bavijo z vprašanjem, kako bi napravili narodni muzej. Ti narodni možje se bodo izmučili za narod brez potrebe. Ako bodo sodelovali v tem narodu koristnemu muzeju tudi naši soc. klubi, mi še ni znano. Kajpada, če bo zraven tudi Enakopravnost in njeni uredniki, potem se spodobi, da smo z njo vsi narodni ljudje. Mi moramo skupaj držati, posebno od kar se je
portfelj, malo vedo. S temi ljudmi so prišli na Bled poro čevalci beogradskih, zagreb
postane polnoleten in bo lahko *kih in tudi ljubljanskih listov
sam odločil, ako bo Bled tudi pod njim "poletno glavno mesto" njegove države. Namreč če sploh kdaj zasede prestol. Do polnoletnosti ima še par let.
Stari dvorec Suvobor je ostal poletno bivališče kraljice vdove Marije in njenih treh sinov
ter novinarski uradniki državne časniške agencije Avala. Kadar pa se je vršila na Bledu kaka mednarodna konferenca.
častnost prirode.
Ob velikih modemih hotelih je množica turistov, ki se soln-čijo ali kopljejo. Kopalne oble
dijo, da šteje madžarska narodna manjšina v Jugoslaviji 500,000 ljudi, ki bi bila upravičena v skupščini do 12 poslan- ■. . ... . .	. .. - „ . cev a zahtevajo jih z i zdaj -i- ,mamo ne Ie amPak tudi j dopisnikom nase Enakopravno-nK) trj " ' * centralno kurjavo v njih, ki do-	sti pridružil tudi Tone Grdina.
nasa toploto v vse sobe in kote.	In kadar pišemo o naših de-
Hrvatski delavski Usti so v Imamo plin, s katerim si lahko	lavskih listih in naštevamo po
vojni med Finsko in Rusijo v takoj pripravimo kaj toplega,	metropolsko Prosveto, Prole-
slovnih knjižicah za delavce in j SV0Jlh »'^Patijah večinoma s bodisi kavo, čaj, juho, si skuha-	tarča, Cankarjev Glasnik in
nanieSeence. Zaradi Izpopol- ^^"J0- ^ ladni krogi trdijo, da mo meso itd., dočim so si mora-	Enakopravnost, čemu bi jim ne
njenih, strožjih popisov bo ob- je med hrvatskim delavstvom j |j naši predniki, z rdečekožci	dodali tudl> Napreja in Ameri-
last imela na ta, način nad nji- mno*° takih komunističnih a- vred, pomagati na primitivne	ško Domovino? Frank Barbič, mi se večjo kontrolo nego do-1 ^ontov' ki so v Pečani službi načine, da so zmagovali v reM
slej.
Politični umori po Hrvatskem meseca decembra še niso pojenjali. "Osvobojeni" Hrvati se maščujejo največ nad prej-
ke m> iz finega blaga, ampak inj»m» centralističnimi uradni-na velikost kopalci in oni. ki še- ki« ki so vih^e>> ™d njimi svojo
' L. :___1.___. ; . „ ___i	M »»
tajo po splavih na vodi, ali se
ali sestanek zastopnikov male	. ne porajtajo dosti.
antante, so prišli reporterji tudi iz drugih dežel in tedaj so depeše iz Bleda švigale v vsa
Petra, Tomislava in Andreja, me*ta P° gvetu- Tu<ii P^led-
kakor je bil pred atentatom v Marseillesu. Na postaji Lesce-Bled imajo posebno čakalnico, ki stoji ob progi čisto zase, da jo lahko čimboljše zaščitijo, kadar so dvorjani v nji. V lepem vremenu se vozijo v limo-zini po Bledu in okolici ter v Ljubljano. In verjemite ali ne, da jih imajo Gorenjci in Ljubljančani radi, in kar se njih tiče, ne bi bilo treba okrog Suvo-bora in ob cestah, ki vodijo na
nja konferenca male antante avgusta leta 1938, ko se je šlo o vprašanju, ali bosta ostali Rumunija in Jugoslavija zvesti čehoslovaški republiki, se je vršila na Bledu. Vladi v Prago je bilo sicer že v naprej sporočeno, da če Hitler napade njeno republiko, ji Jugoslavija in Rumunija ne bosta mogle pomagati. Zato je na tisti konferenci vladalo pogrebno razpoloženje. V protest proti nji so
Bled, nikakih posebnih straž, J® bojkotirali vsi sloviti čtski niti ne avtov z detektivi, ki jih novinarji.
spremljajo, kadar si kraljica, Vsled diplomatičnih aktivno-s svojimi dečki zaželi vožnje' sti na Bledu in dohajanja čez-
po okolici.
Ko je Andrejček leta 1938 zbolel, (njegovo ime je dvor posvetil Slovencem), so g? pre-
dalje večjega števila tujcev je nastala stiska za prostor v hotelih. Zgradili so nove, med n jimi par jako modernih in raz-
nim manj jo je, tembolj so moderne. Negateri okoliški župniki in stari ljudje se zelo pritožujejo, ker je na Bledu vsako poletje več nagote. Jamrajo tudi, da se posebno imovite da-
birokratično pest. Najbolj na piki imajo Srbe, pa tudi Slovence in one Hrvate, o katerih trdijo, da so bili "sluge beograd-skog režima".
živila so se v Jugoslaviji minule tedne zelo podražila. Vziok me tudi za šetanje po ulicah, v je nova evropska vojna, v ka-vožnjah z avti in v čolnih vse : teri Jugoslavija sicer ni še ude-prepičlo oblačijo. Ampak veči- j ležena. a gospodarsko jo
cez-
na domačinov se je temu žei(la)je boij ^utif pombno še za-davno privadila in ne smatra, radi nemških zahtev po jugo-da jim pomanjkanje obleke na ; slovanskih živilih in sirovinah. turistih, dobroživcih in dobro- Delavstvo vprašuje za zvišanje živkah prinaša pohujšanje. mezde, toda te capljajo za zvi-
l\m,Ae ,,eV. f!a tudi njim n* Sanji cen življenskim potrebščinam daleč zadaj. Delavstvo
Prepričali ste se
dn L AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR zfi
leto 1940 kn jiga, ki je vredna, fin jo rita v*a-kflo, zmozen našega jezika. Ker ne je vnehina koledarja f lopnila vamt ne ho tudi drugim, ki ga ne nino ritali. Priporočite ga jim, ali /hi naročite \>ar izvodov ri\ ker jih honte mednje nn ta način ne najlaglje raz-pečali. S tem nodelovanjem honte pomagali, da bo koledar čimprej ven razprinlan.
godi tako dobro.
Ko smo se o tem menili s čolnarjem, je tudi on pojamral, ampak ne radi kopalnih oblek, pač pa o pičlem zaslužku, kar je običaj povsod, kjer morajo ljudje trdo delati proti mali odškodnini.
(Dalje prihodnjič.)
Konvencije UMW se udeležilo 200 delegatov
Konvencije UMW v Colum-busu, O., ki se .je pričela 23. januarja. se je udeležilo nad 2,-000 delegatov. Pred 50 leti se je vršila v Istem mestu prva ali ustanovna konvencija UMW, na katero je prišlo le 200 zastopnikov premogarjev. Ustanovljena je bila 25. januarja 1890, Začetek je bil težak, a izplačal se je.
Popir si ne more pomagati!
Neka šema iz Barbertona, podpisal se je v Napreju z A. B., trdi take "komuniatične" budalosfti, da jih more prenesti le popolnoma neodgovoren, ne-
vse povsod v državi sklicuje proti draginji protestne shode.
Župani slovenskih mest so
imeli meseca decembra posvetovanje v Celju o vprašanju nabave zalog živil, gradnje zaklonišč in ukrepih proti draginji.
Oblast v Sloveniji je že meseca novembra začela stopati na prste navijalcem cen. Dose-daj so bili kaznovani le z denarnimi globami.
Nemčija ne bo dobila vsega jugoslovanskega žita, kajti na ladje v Splitu so ga nalagali vso jesen za izvoz v Italijo.'
Avtomobili, ki jih imajo v evropskih deželah privatniki, so v tej vojni brez praktične vrednosti, ker država lastnikom avtov ne proda gasolina.
sovjetske vnanje politike.
Kmetje v Sloveniji niso vsi za Koroščevo stranko. Nekateri politiki bi radi po vzgledu Mačkove na Hrvatskem posebno slovensko kmečko stranko. Njihov voditelj je nekdanji so-ciaiist dr. D. Lončar. Ze novembra minulo leto so sklicali ustanovni sestanek v Ljubljani, pa ga je banovinska vlada prepovedala. Udeleženci so se na to peljali v Zagreb, kjer jih je Kruh, meso in razna druga j predstavnik nove hrvatske vlade vl judno sprejel, v imenu dr. Mačka po pozdravil inž. Košu-tič. Nova stranka se imenuje "slovenska kmečka stranka" in njen predsednik je Franc Jcv? šnik iz kozjanskega okra ja. So-cialisti v slovenskih mestih pričakujejo. da bo nova stranka sodelovala z njihovim gibanjem.
Uredba o mobilizaciji in de-mobilisaciji v Jugoslaviji določa, da se za obrambo države u-po rablja jo vsa živila in materi-jal na sredstva države, njenih državljanov in ostalih prebivalcev. V slučaju mobilizacije se ustanovi ministrstvo za preskrbo. Po tej uredbi bo mogoče prepovedati uvoz in izvoz, notranji promet in vskladiščenje gotovih vrst blaga. Nadalje se bodo lahko uvedle nakaznice za potrošnjo. Posebne določbe se nanašajo na ukrepe pred zračnimi napadi.
Veliko zborovanje Socialisti- O
čne stranke je bilo dne 3. decembra v Beogradu, na katerem sta govorila ss. dr. Živko Topalovič in Krekič. Na zborovanju so bile postavljene zahteve po ureditvi gospodarstva, da se prepreči splošna zmeda.
t n emu i a «ri i* o „„	i	pozledlc« je med drugim
Jugoslavija ga spravi a v voia-1 j: j • . . • « ^
' ' i tudi današn ia draginja. S. To-
menske in druge elemente.
In vendar je bil tudi takrat tukaj plin, premog, železna in druge rude, olje — torej to in vse drugo, kar je Človeku potrebno za življenje in ugodnosti v njemu.
Ampak teh stvari si še ni znal uporabiti, zato je vzlic temu. da so mu bile te potrebščine j.red nosom, stradal in prezebal. Rodile pa so se glave z možgani in znašle zdaj to, zdaj ono in izpopolnjevale svoje naprave in prirodne vire, ki so bili položeni v zemeljske plasti, da služijo človeku. A bilo je tudi vprašanje, kako naj se dviga to bogastvo, ki ni bogastvo v cekinih in v papirnati valuti. Pa so se dobile druge glave z možgani. Ti so rekli, organizirajmo kapital s cekini, s katerimi privabimo delavce, da nam bodo dvigali te zaklade in mi pa jih
Zabava na Bon Airu
Bon Air, Pa. — Ženski samostojni krožek v Bon Aairu priredi veselico v soboto 27. januarja. Oddani bosta dve darili, in sicer bo na izbiro, bodisi sodček piva, ali pa $8.50 v gotovini. Vabimo vse' na to zabavo, vstopnina pa je samo 25c. Igrala bo izvrstna godba. Posebno povabljeni pa so "pečlarji", kajti letos je prestopno leto.
Naš krožek izbomo napre: duje. Upam, da pojte tako naprej tudi v bodoče.
Sylvia Skedel, tajnica.
PROLETAREC vam v tej številki nudi mnogo bogatega informativnega, poučnega in agi-tacijskega gradiva. Prečitajte ga in potem ga ponudite prijatelju, da ga čita ttidi on. Vzljubil ga bo in se naročil nanj.
G3I
D
o
27.
VSI NA
ARJA
D
*ke zaloge, lastniki avtov pa W	T	1	'' ""
morajo voziti bodisi v vlakih ! Tr " h	T
ali s konji	trebe svobode političnih strank,
v	da se omogoči grupiranje dr- j
V Zagrebu so sklicale neod-	žavljanov na točno začrtanih
visne (socialistično usmerjene)	programih o notranji ureditvi i
uniie shod v Delavski zbornici,	države in političnem ter social-1
značajen list kot je pittsburško ki ga je oblast zabranila. V	nem redu v njej. Socialisti so i
skebsko trobilce.	i protest proti zabranitvi je tiso-	za sodelovanje v akciji skupno-!
'PLES SLABIH ČASOV
ženskega društva
ST. 102, S. N. P. J. v dvorani SNPJ, 2657 So. Lawndale Avenue
< IIH AGO, ILL.
Nagrade $3 in $2 pri vhodu ter druge za najpomembnejše
kostume.
o	_
D Vntopnina v predprodaji 30e, pri blagajni :i5e.
live godbi:
V zgornji dvoriini Rudmanov orkenter \ v spodnji Puri je v Trio	\
Pridite in zabavajte se z nami!	^
Pričetek ob 8. zvečer
D
o
D
O
D
o
D
o
)aoi
[OBOI
aoi
D
ICC
»ot inr» — i TI
Proletarec, January 24, 1940
=r
KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE
————
KOMENTARJI
Nekateri listi obhajajo oblet-1 jemalcev, vrh tega pa hoče, da
niče že kar vsako leto, na pri- mu mesto plača tudi za potre-
mer pittsburški Radnički Glas- bne predelave, ki bodo vodile
nik, ki po krivem slavi 32-letni- iz predora v prodajalne.
co obstanka. Tudi italijansko	ICI_. . ^ ^ .
T	i i i o	Glasilo JSKJ je nestrankar-
«ocia istično glasilo La Parom v i ,	....	.
WT vr ,	, oq . . ; > sko: politična, vor>ka in proti-
New \ orku proslavlja 32-letni-1 *	., : y
, . . . • .	D. , .... verska propaganda v njemu ni
co. List, ki se imenuje Radnički , .. 1 1.	. .. J , .
», . .	oa i ♦ dovoljena in urednik se teh
Glasnik, ni star niti 20 let. To kar je izhajalo pred njim, je
smernic drži, ne pa toliko Člani,
Ml* socialistična Radnioka ka*or. pojamrav #lanku v Mo-Straža. Torej se postavljajo s vi Dobi z dne 7. januarja, rn-
prednico. ki ni njegova sorodni- dl «lavm b"I7,,f.,'l>n,fd"Jln? ca. Radnički Glasnik je menjal "», Pnmer A. Oko ish. J. Rogelj gospodarja ie trikrat in tudi iltd" <0 Jitko ^Btran*«! kadar
prepričanje obrača po vetru. Ustanovljen je bil v Chicagu in pred par leti preseljen v Pittsburgh. Sprememba pri La Paroli pa je, da je njena italijanska socialistična federacija lani odstopila od socialistične stranke, list pa je bil preseljen iz Chicaga v New Vork. Malo je tcrej listov, ki bi bil načelen in nikomur naprodaj tolikšno do- skem je edino in složno in pri-bo, kot jo ima za seboj Prole- znava samo enega voditelja: tarec.	dr. Mačka. Odklanja "tuje ide-
Poljska relifna akcija je v!°logije" in obsoia napade veie-tej deželi zasenčena s finskim ^ n* "tale dežele in narode
je treba udariti po Prosvetni matici ali odkloniti oglas v Am. druž. koledarju. Tega urednik Nove Dobe v svojem članku sicer ne omenja, ampak je vendarle res, da je njihova nepri-stranost nekaj takega kakor a-meriska 44nevtralnost" v svetovnih konfliktih.
Hrvatsko delavstvo na Hrvat-
relifom. Beda med poljskimi
(kakor to počno Nemčija, lta-
be*unci je velika in tudi mili-	Nja, Japonska in Rusija). A-joni Poljakov, ki so ostali v svo-	tfenti inozemske propagande ji bivši deželi, je vrženih v be- j (komunisti) ne bodo med hr-do. Nemčija stori vse v svoji	vatskim delavstvom ničesar doni oči, da jih čimbolj zlomi fizi- Moskva naj tisti denar, ki čno in duševno in njihove otro-; ffa trasi zanje, rajše boljše upo-ke pa ponemči. Pomoč v živilih,	rabi. — Ako je vse to res, je obleki in zdravilstvu jim nudi	nova avtonomna Hrvatska jako sedaj le mednarodni Rdeči križ	idilična dežela. Ve* narod je in pa s svojimi prispevki ame-	*anu> v eni stranki — v Rrvat-riski Poljaki. Sovjetska Rusija, seljački stranki, in vsi Hr-ki je poljski narod prepustila	vati — pa naj bodo birokrati, Hitlerju, bi mu lahko največ	aeljaki ali delavci, trgovci, bo-pomagala in si pridobila njego-	*ati in revni, slede le nasvetom vo naklonjenost, toda s tem bi	dr. Mačka. Podružnica te stran-kršila svoje zavezništvo z Ber-	ke je tudi Hrvatski Radnički linom, zato rajše žrtvuje Po-	Savez, ki je imel nedavno svoj ljake kot prijateljstvo z avtor-	zbor in na njemu je Mačkov zajem bivšega protikomunistične-	stopnik inženir Košutič navedel ga pakta. naštete izjave. Poročila iz
drutrih virov pa niso tako rož-
čikaški downtown, oziroma	nata Pravij0t moskovski a-
njegov bizniški svet, je leta m	j izročaj o dr. Mačku in
leta zahteval podzemsko zelez- njeg.ovl stranki s svojimi splet-nico\ Zdaj, ko jo grade, pa toži t karjenji veiiko sitnosti, mestno občino za Škodo, ki jo
bo baje predor povzročil zgrad- Zvonko Novak piše v listih, bam ob ulicah, pod katerimi ga da je njegov angle^ko-slovenski grade. Zahteva torej kar dvoj-1 besednjak dogotovljen in išče no korist. Izboljšan prometni založnika. Vsi, ki omenjajo nje-sistem mu bo dovažal več od- govo delo, priznavajo, da je bi-
POSEBNO
NAZNANILO
LASTNIKOM OKOLIŠKIH PEKARIJ iN RESTAVRACIJ
SEDAJ lahko kuhate, pečete na najudobnejši način z električnim tokom. Odjemalcem lahko pofltrežete z boljšimi in okusnejAimi jedili in pecivom. Ustregli jim boste in si pridobili novih in s tem razširili svoje podjetje in pomnožili svoje dohodke.	I
Dobilo ši r etnične podatke
Dovolite, da vam naš zastopnik pojasni prednosti, ki so vam na razpolago z novimi cenami za električni tok pri uporabi kuhe iivpeke.
Phone RANdolph 1200 Nobenih stroškov ali obveznosti
C0MM0NWEALTH EDISON COMPANV
lo potrebno jn dpbru. A nihče, ki ima kaj avtorit« t • pri financah, ne pove, Kje duuiti pogrebno vsoto, ki bi vnašala u\ tisk in slično kakih 10 tisoč dolarjev. Brez te bo besednjak ostal I kakor je bil natipkan.
V Milwaukeeju so ustanovili ligo jugoslovanskih volilccv z geslom Oulty March" in jo in-korporirali. Obzor jo oglaša v okvirju na prvi strani. Članarina jp le $1 na leto. Ampak "unity" se bo razpršila čim bo treba indonsirati kandidate v službe. Kajti teh je veliko \ r< kakor slufcb in vsaki ima tudi nekaj vplilepv na svoji strani, ki se bodo potegovali zanj. Tako bo "Unity March" razpršen kakor množica na prostem v plohi. Pametni volilci vedo, da jc za tako organizacijo škoda članarine. — N. N.
Rev, Trunk v editorialih v Amerikanskem Slovencu pere novo imperialistično politiko Stalina veliko bolj kričavo kot si je to upal pittsburški Naprej ali Radnički Glasnik. Vsled tega bi bilo za slovenske komuniste najpametnejše, da postane A. S. tudi njihovo glasilo, namesto da bi naložili breme vzdrževanja Napreja Cleveland-čanom.
Kdo bi si mislil! Glavni član-kar edino merodajnega slovenskega katoliškega dnevnika prekaša v hvalisanju Stalinove nove linije celo urednika naprednega dnevnika v metropoli. Napad na Fince ni napad. Tvoj otrok ni tolovaj, četudi izvrši roparski umor. ako je tvoj otrok . . .
Slovenci na Elyju so dobili namesto prejšnjih oziroma "kvi-tanih" ljudi nekaj "političnih" služb. Poročevalec v A. S. je tega jako vesel in našteva, kdo so pomožni klerki, pomožni jani-torji in tako dalje. In ugotavlja, da ker so Slovenci izborno organizirani imajo dokaj služb, dočim bi jih drugod imeli Irci. Dejstvo je, da so Slovenci na Elyju organizirani kvečjemu za službe tretje .vrste, četudi tvorijo večino volil cev. Torej je najbrže nekaj narobe s Slovenci, ne z Irci ali s "fcozendžeki", ki imajo tam najboljše službe.
Ameriška Domovina pravi, da imajo Ameriški Slovenci samo dva bančna zavoda v Ameriki, oba v Clevelandu namreč eno banko in eno hranilno in posojilno društvo. Kaj pa druge slovenske ustanove slične vrste? Ni jih malo in večinoma
Alioleski oremier doma Ii« dolgove nemogoče poplača- akcije za skupin narodni ples v krik pomagajmo	v
5 •	ti. Značilno jr. da so ti "komu- Clevelandu v SND vseli sloven- borbi za njihovo svobodo"! Pn
veliko kritiziran	■ mmm !■	~ mM mM ^mm *
Anglija je edin« v vojno «apUlm« dcš*l*. kjer »mejo v časopisju in v parlamentu predsednika vlade in po-
NEVILLE CHAMBERLAIN
••mesne ministre svobodno kritisirati. V Franciji je postala cenzura e času t« vojne sn selo stroga in parlament j« večinoma na dopustu. V Nemčiji in Rusiji .enako e Italiji, ki ni ie e vojni, pa je vsaka kritika proti vlndi, in posebno sn protj načelniku vlade (diktatorju) smatrana sa veleisd.*jo Zato se nikomur ismed njih ni treba braniti pred domačimi kritiki, dočim ae jih mora angleški premier Chamberlain imerom otepati, bodisi na shodih, ali pa v parlamentu.
let, star je nad 55 let, m zdaj je na cesti. Drugi odslovljenec je oče štirih otrok in sin pionirja Zajednice. Predsednik Butko-vič izjavlja, da. so bil\ vsi od-slovljeni ura d ni k i vestni v svojem poslu, to<?a večina (triie {odborniki proti dvema) je najela druge, "da se plate i nagrade politički dugovi". Zaradi te sa-mopa^nosti večine upravnoga odbora je nastala v HBZ afiTa, kajti mnogi glavni odborniki, društva in člani protestirajo proti odstavljanju uradnikov, ki svoj posel vestno opravljali. Ampak samopašna politika — kadar se gre za službe, ne pozna delavskih principov, ne etike, ne pravičnostih Odborniki, ki so glasovali za odstavitev, so podpredsednik Boič, blagajnik Vuk in pomožni tajnik Kovač, proti pa gl. predsednik
nisti' teden pred Božičem izpolnili ves avoj radio spored z božičnimi pesmami in prepevali tudi "Narodi! se Kralj Nebeški". Rev. fiušter jim je v ta namen posodil svoj cerkven pevski »bor. "Enotna fronta" torej ae deluje, ampak ne delavstvu v korist.
Slovensko moško zvezo v
Ohiu, s sedežem v Barbertonu, so inkorporirali. Morda bo zdaj bolj ''moška", ker ima vladno potrdilo na svoji "moškosti". Nisem slovničar, ampak ako je to zveza mož, si je za svojo označbo izbrala napačno slovensko ime. V oglasu v A. D. trdi, da je to "edina moška, nepristranska družabna organizacija". Sicer pa smo v predpustu. — J. P.
V Cankarjevem Glasniku
(januarska številka) je med drugimi Članek "Razočaranje je bridko". Tiče se preokreta vnanje politike vlade v Krem-linu. oziroma Stalinove. Izvajanja v tem članku so popolnoma nasprotna onim, ki jih v obrambi nove Stalinove linije zagovarjajo v Enakopravnesti njen urednik Anton Sabec, v Ameri-kanskem Slovencu Janez Trunk in v Napredku tu in tam Vatro Grill. Omenjeni E. Kristanov Članek v Cankarjevem Glasniku je zaključen sledeče:
"Socialistu to čudno pobrotimitvo (Rusijo osiroma Stalina. — Op. u.) • fašizmom nI koristilo in rnsočnrn-nje je bridko. Treba bo mnogo trdega deln, ds so odptavijn slo posledice t« pustolovščine, sa katero sicer niso odgovorni socinlisti, pn morajo saradi njo vendar !rpeti. Toda tudi preko to epiaod* nas mora vodit) spoznanje, da jo prihod drutb«, sloneče no enakih pogojih in na ennki pravici s« vse, sgodovinska saktnva. Napori sovražnikov in zmoto prijateljev gn In-hko zsvtečejo, preprečiti pa gn nn bo moglo nobena «iU, kadar postane Save s t delavskega ljudstva vseh dežel J v volj jasna in njegovs volja dovolj močna. Da to izpolni ta pogoj, ki gn ne more nadomestiti nobena navihani taktika in nobena diklstura, ngi zavih« rokave vsak, kdor iivi med ljudstvom, vidi cilj in posna pot.**
Etbin Kristan lahko tako piše, ker je prepričan socialist in ve, kaj je socializem. Ampak omenjeni trije in drugi njim sli-čni niso: danes so lahko bodisi republikanci, jutri demokrati;
škili in drugih jugoslovanskih podpornih organizacij na Roo-seveltov rojstni dan. Napredujemo torej tudi v tem oziru.
tem bi seveda za Fince tudi pridno kolektali* oziroma za sebe. Ampak Stalinova vojna nad Finci je tem papigam "sve-
Prebitek plesa je namenjen bo- ta vojna", kakor so bile "svete ju zoper paralizo. — J. P.
Bog v nebesih ima spet polno opravka. Nezavisna Hrvatska Država ga kliče na pomoč v boju proti Srbom in izdajalcem, ki so prodali Hrvatsko se-ljačko stranko Beogradu, Hitler se sklicuje na njegovo zaščito, Poljaki ga prosijo, naj jim vrne vsaj toliko svobode in kruha, kakor so jo imeli dokler je bila njihova dežela še republika, slovaški klerikalci se o-pravičujejo pred Vsegamogoč-nim za svoja izdajstva in zmote, in tudi nekateri Finci mu pripovedujejo, da se bore za njegovo stvar.
Kako perejo novo Stalinovo taktiko?
vojne raznih papežev.
Komunistom pred 23. avgustom minulo leto ni moglo priti v glavo, da hitlerizem ni zlo. in da je Hitler v resnici "dobrotnik človeštva", Francozi in Angleži pa največji lopovi, ftele Štalin jim je moral s svojim podpisom v Kremlu osvetliti um in jim dokazati, da je borba proti fašizmu in Hitlerjevi agresivnosti nekomunistična, namesto nje pa jim je bilo ukazano boriti se v pomoč Hitlerju proti Angliji, Franciji in Rooseveltovi administraciji v tej deželi. Vse papige so razumele tisti podpis na paktu z Nemčijo in se vrgle preko noči po novi liniji.
In da spet omenim Sostari-cha, njegovo grajanje Zaitza, Molka in drugih je priča, da je tudi on nasedel propagandi papig. -
Ako je Sostarich čital Proletarca, bi bil v njemu opazil med drugim sliko dr. Františka
West Allis, Wis. — Iz Sosta-ričevega pisma, priobčeno nedavno v Proletarcu, je razvidno, da so Stalinovi agenti tudi njega premotili. Lahko se je v tej deželi norčevati iz demo- Soukupa in pod njo pojasnilo, kracije, ker jo imajo, a stavim, da se mu je v ječi vsled muče-da je bi tudi Mike Sostarich ne nja, ki »o ga uganjali nad njim hotel zamenjati za svobodo v jn drugimi češkimi sodrugi na-Stalinovi deželi.	#	I cijski rablji, omračil um. Sou-
Mnogo jih je v sedanjih vrtincih padlo v omotico in veliko je takih, ki skačejo iz tabora v tabor. Večinoma vsled pomanjkanja prepričanja, ali vsled zaslepljenosti, nekateri pa kjer jim več rtese.
Vemo, da so Stalinovi agenti in pristaši mrzlično na delu, da odunejo njegovo pobotanje in pakt s Hitlerjem, razdelitev poljske republike in napad na Finsko v ovčja oblačila in v deviško krilo. Prirejajo shode pod gesli raznih obletnic, na katerih zastopniki Brovvderjeve stranke na vse mogoče načine razlagajo "resnico" o Rusiji in njenemu diktatorju. Morda so ti ljudje premotili tudi M. Sostarich a, ker se srdi nad časopisi in uredniki radi njihove u-vrstitve Stalina med tiste, kamor v resnici spada.
Med Slovani pripovedujejo
, . ... . . ... Brovvder jevi agenti, da prinaša sa borb« ,,rot. ipansk, republ,- Sta)in re4itev in zaJfit0 slova.
k, (Trunk» m, leto poaneje za nom in kdoT krjUzira SuH
ooj v prid »launovega impena- • ob
enem tudi sovražnik Slo-
lizma; za opravičevanje zloči-
dobro uspevajo.
Kriza gor ali dol, čezdalje »"tkovič in tajnik Derkos.
več Slovencev si lahko privo- • Milan Petrak. urednik Zasuje počitnice tudi pozimi, kar jed nič ara, je apeliral na veči-je razvidno iz njihovih dopis- |no upravnega odseka HBZ, naj
mu puste v službi pomožnega urednika, ki dela pri njemu že 3 in pol leta. Ako pa mu odvzamejo njega, n<x*e »ploh nikogar. Večina mu je prejšnjega (pišt* se Mike Počerek, nekoč zelo aktiven socialht) odslovila. njegovo mesto pa je dobil Josip Matoničkin, prejšnji u-pravnik Znanja, ki je nedavno prenehak) izhajati. Nadzorni odbor HBZ se je izrekel s petimi proti dvema glasovoma Za odložitev vprašanja odstavitev na sejo gl. odbora, toda večini novega upravnega odbora se ie mudilo vreči iz urada ljudi, ki so se jim zamerili. Krivde so morda na vseh straneh, tudi med nameščenci, ker nwo zaščiteni ne v pravilih, ne z unijo — vse to i>a je v glavnem posledica hrvatskih politikov, ki so nekaj časa "komunisti", nekaj časa "patrioti" in v vsakem slučaju pa cheap politični, pripravljeni menjati zaveznike in prepričanje vselej, kadar smatrajo, da )e to njim v osebno korist. Ta zadeva v HBZ je zdaj v razpravi v njenih društvih in pečal se bo z njo meseca narca t. I. ves glavni odbor. Take so posledice sebičnih, maščevalnih odbornikov. —r H.
nic, ter opisov v listih, ki jih v*>-šiljajo iz Floride.
Ivan Podržaj pride baje 1. feb. na prosto. Fant — po poklicu je bil oficir jugoslovanske armade, se je najbolj zanimal za ženske hi njihove dote, posebno za Američanke. Tako je prišel v pest ameriški justici, ker se je ene iznebil, ne da bi mogel dokazati, če je še živa. Njene sestre trdijo, da jo je vzel na morje in ji napravil konec v valovih. Poročajo tudi. da so ga njegovi tovariši jetniki jako mr-zili, ker se je hlinil v pridnosti, in da mu je eden izmed njih iz-bil oko. Ako je temu tako, kaj mu bo koristila svoboda? Bilo bi pametnejše, ako bi bil priden prej, ne šele v ječi.
V uradu HBZ v PiUsbunthu je odstavila veČina novega u-pravnega odbora izmed 26 pet uslužbencev in jih nadomestila z novimi. To je storila iz "političnih" ozirov. Večina, ki je vr gla pet uslužbencev na cesto, je bila izvoljena na zadnji kon-venciji ■ pomočjo "komunističnega" bloka. V nji je tudi bivši hrvatski komunist, sedaj demokratski poslanec in politik v Clevelandu, VVm. Boič. Oziroma je ujegovo sedanje ime Boyd. Med odstavljenimi klerki je tudi Michael PleBhe, ki je bil pred leti član gl. nadzornega odbora SNPJ. Glavni predsd-nik tv*n Butkovič piše, da je eden izmed odstavljenih uradnikov delal v tajništvu HBZ IS ! bankrotiranim in izjavil, da mu
Hrvatski Radio Sat v Detroitu, ki je oddajan vsako soboto,
je čudna brozga. Vodijo ga komunisti; upravlja pA to "hrvatsko rsdio uro'! neki Mi}o Vre-vič. k1 se .ie javno proglasil
nov, če jih uganja v prid Hitlerja Stalin, in proti njim, če jfh uganja Hitler na svojo roko; tako tudi vidimo, da lahko bivši svobodomisleci postanejo preko noči verni, in bivši komunisti pa največji protivniki "komunizma" (slučaji pred Diesovo komisijo in zdaj na obravnavi proti Brovvderju). J. P.
V župniji sv. Lovrenca v Clevelandu zidajo Slovenci novo cerkev. Nadejajo se, da bo slovesno otvorjena že junija t. 1. Torej se "dobri časi" vendarle vračajo . . . — J. P.
Pri Am. Slovencu imajo že nekaj tednov veliko otepanja zaradi protestov, ki jih dobivajo zaradi Trunkovega pisanja od nekaterih duhovnikov in la-jikov. Pravijo, da Če je TVunk postal "boljševlk", naj to prizna in se umakne iz cerkve. Ali pa ako se mu meša, da naj pa urednik Jerič zmeče njegove članke v koš. Nekateri gospodje — lajiki in svečeniki — so Trunku sami pisali, da je to, kar počne zadnjih nekaj mesecev, jako čudno. Saj tudi dvakrat ne piše enako. Pobija samega »ebe. Kaj mu je vendar! In moi se trudoma izgovarja in se brani. Ampak bitko bo kajpada izgubil, kar že priznava, ko je spet dognal, da je Rusija jako slaba, da mori duhovnike, preganja vernike itd. Ampak vendar pustite jo na zrak. ki si ga išče ob Finskem z*livu! Kaj zato, če gre par milijonov finskega naroda k vragu, Če pade Finska pod Stalina -— slovan-stvo pa bo le pridobita I
John Gornik, tajnik Staven »ke dobrodelne zveze v Clevelandu, je bil postavljen — aH pa je to storil sam — na čelo
vanov.
Toda kaj je Stalin storil za Poljake, ki so drugi največji slovanski narod? In ali kaj stori v obrambo zatiranih, preganjanih Čehov, ki so tudi slovanski narod Mar je izvršil napad na Finsko iz ljubezni do Slovanov ?
Nekoč so se komunisti v svoji "nezmotljivosti" ponašali, da pripadajo stranki mednarodnega delavstva. V mednarodnosti so skušali nadkriliti celo socialiste in klicali v enotnost brez razlike na polt in narodnost. Sedaj pa so pripravljeni udariti po vsakem narodu, neglede na polt. ako se vlada v Kremlu odloči za nasilno zavzetje.
Papige v novi komunistični propagandi udarjajo po vsakemu. ki obsoja napad, katerega je odredil Stalin na finsko republiko. Proglašajo za zločinca vsakega, ki se ogreva za pomoč finskemu narodu. Ako pa bi bil napadel Finsko kdo drugi — brez Stalinove odobritve, bi komunisti nedvomno zagnali
MILLER'S CAFE
5205 St. Clnir Ava., Cleveland, O.
Fino pivo, vino in tkanje. Vsnk petek ribjs večerja, ob sohotsh ko-ko*Ja. — Fina postrežba. Dobra fodba.
kup je bil predsednik čehoslo-vaškega senata in voditelj Čeških socialistov. Tukajšnji Pro-letarčevi čitatelji se še spominjajo socialističnega piknika pri \Vaukesha jezeru, na katerem je Soukup govoril množici 40,000 ljudi. Videli smo, da je imel sivolasi mož za sabo mnogo izkušenj v delavskem gibanju.
Tragična vest o Soukupovem položaju človeka vznemiri, kajti pred sabo vidiš mučenega starčka, katerega edini zločin je bil, da se je boril za boljšo, svobodno človeško družbo. Pod diktatorji se dogaja nešteto sličnih tragedij v mučenju o-nih, ki »o delovali za povzdig človeštva.
A dobe se ljudje celo med delavci, ki odobravajo taka početja in ropanja evropskih diktatorjev. Te vrste ljudje se ponižujejo pred svojim lastnim razumom. Kajti če ne bi bili zakrknjeni, bi vedeli, da ako delavstvo hoče napredovati, mora imeti svobodo, čim več svobode, več je napredka. Nauk Karla Marksa, da bo delavstvo svobodno, kadar se bo samo o-svobodilo, še zmerom drži. Diktatorji pa so delavstvu vzeli to, kar mu je najbolj potrebno, namreč svobodo.
Frank Matkovich,
Lani je delalo 8,875 posebnih filmskih igralcev in igralk. Njihen povprečni zaslužek je bil samo 321 dolarjev na leto.
Obnovite naročnino, cim vam poteče. S tem nam veliko prihranite
♦ MM......I.........
PRISTOPAJTE K
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
! NAROČITE S! DNEVNIK
i "PROSVETI i
Slano an
pol
colo loto $6.00, lota $3.00
Ustanavljajte aova društva,	i
Deset članov (ic) je treba ss	J
novo druitvo. Naslov ia Uit in	< za tajništvo ja:
2667 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL.
MmMMMMIlMMIMH
.....................................i.......a.....
ZA LIČNE TISKOVINE VSEH VRST PO ZMERNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNIJSKO TISKARNO
Adria Printing Co.
1838 X HAIJSTED STREET, CHICAGO, ILL.
Tel. Lincoln 4700 PROLETAREC SE TISKA PRI NAS
M.....................I M 11III..................IM
RAZLIKE MED VOJNO NA ZAPADU "š Pavi,'on , Cementarne v Jugo-IN NA RUSKO-FINSKI MEJI	rozstovi	slaviji
(Nadaljevanje s 1. strani.) ,cna prej na kolenih kakor pa
morju, zato ai prizadeva, da Anglija in FVancij*.
jima povzroči čimveč škode s	Nemški manevri
potapljanjem ladij in da z mi- Vrhovno poveljstvo tretjega
nami in podmornicami prisili i rajha to razume, zato računa
trgovske ladje nevtralnih dežel na možnosti, s katerimi bi mo-
nehati dovažati tovor v Angli- gla Franciji in Angliji priti
jo. Vprašanje v tej pomorski drugje do živega in ju prisiliti
vojni torej je, kdo bo koga prej j v porazni mir. Ako se spet loti
izstradal.	Belgije, kot v prejšnji vojni, in
D -i,.«.	' lvrh te*a te Nizozemske, in če
Pomanjkanje v Nemčiji |ju bj bilo mogoče osvojiti tako
Dasi se Nemčija prizadeva z hitro kakor je Poljsko, bi si raznimi nadomestili, In s svojo I Nemčija strategično pozicijo izurjenostjo v tehniki, v masni i posebno proti Angliji silovito produkciji ter z izpopolnjeva- izboljšala. Ampak tu je vse njem agrikulture otresti odvis-! polno "če" in "ako". Nemčija nost i od uvoza iz inozemstva, se postavlja tudi z najboljšim
se ji je tc le deloma posrečilo. Njene vojne bi bilo kmalu konec. če ji bi zaprla železno rudo Švedska, in olje, žito, meso, ter razne sirovine Rusija, Rumunija Madžar.-ka, Jugoslavija Italija in druge obmejne dežele. Tako pa dobi od njih teh potrebščin toliko, da upa v vojni s pomočjo svojih rezervnih zalog vztrajati vsaj par let, in v tem času se nadeja dobiti v vojno na svoji strani tudi Italijo, Rusijo in Japonsko, kajti Anglija bo tedaj že toliko o-slabljena. da se je nihče več ne bo bal napasti ter se okoristiti z njenimi kolonijami. To je kajpada špekulacija vlade v Berlinu. Dejstvo je, da si mora njeno ljudstvo bolj in bolj zadrga vati pas.
Krušne karte slabo sredstvo
Nemško gospodarstvo je prišlo toliko iz reda, da mora prebivalstvo Berlina in drugih velikih nemških mest prezebati, dasi je Nemčija v produkciji premoga za Zed. državami na drugem mestu. Ampak njen železniški promet je iz reda. Mesa ne morejo kupiti ljudje niti toliko, kolikor ga jim dovoljujejo vladne odredbe, ker ga v mesnicah sproti zmanjka. Maslo, mast, kruh, ribe, vse to jim
vojnim letalstvom na svetu. Nedvomno lahko poruši z njim pol Londona in Pariza. Toda aeroplane imata tudi Francija in Anglija, ki ji bi vrnili z rušenjem Hamburga, Berlina, Bremena Ih drugih nemških mest.
Situacija na finski fronti
Cisto nekaj drugega je položaj na Finskem. Ako bi bila Finska dovolj motna v zračni floti, bi si Rusija ne upala napadati finskih mest iz zraka, ker bi ji Finci vračali z napadi na Leningrad in morda bi njihova letala dosegla tudi Moskvo. Tako pa ima Rusija na Finskem v vojni z letali prvenstvo i ii ga v polni meri po»l služuje. V vojni na suhem pa j vojaki in v Moskvi pa spoznali,
se je ukanila.	j da so se glede Finske s svojim
Samuel N. Harper, profesor prvim načrtom močno ukani|i
ruščine v čikaški univerzi, ki je Nove finske -demokratične bil v Rusiji večkrat pred prej
Jugoslavija potrebuje dobrih | cest, ako si hoče razviti turi-stiko, toda namesto da bi rabila tvoj cement doma, ga izvaža v Italijo, Ogrsko in druge kraje. Lani je obratovalo v vsi državi 14 cementaren, ki lahko 1 Izdelajo na leto 1,600,000 ton 1 cementa, a izdelale so ga predlanskem samo 541,000 ton in približno toliko leta 1989, torej samo 29 odstotkov kapacitete. Izvaža ga nad 200,000 ton na leto. Vreča cementa stane v Jugoslaviji din. 50 (približno dolar), a v inozemstvo ga prodaja po din. 15 do 20, Kartel se izgovarja, da ga lahko prodaja Italiji poceni radi nizkih prevoznih stroškov, dočim so cementarne od južnih delov države daleč in vsled tega tudi prevezni stroški cementa jako visok L
Ste Ameriški družinski koledar ie naročili?
ti
Sovjet*ki paviljon na »valovni ras* »lavi v Nrw Y or k u »o po navodilu vlade v Moskvi to aimo razdrli in ine-tarij«! odpeljali v pristaniice Mur-mansk.
šnjo in med svetovno vojno, dalje leta 1917 v času boljševi-ške revolucije, in večkrat pozneje, pravi, da ruska vlada resnega odpora Fincev ni pričakoval. To trdijo tudi mnogi drugi poznavalci.
Neuresničeno pričakovanje
ljudske" (komunistične) vlade že dolgo več ne omenjajo. Videli so, da je vojna na Finskem resna stvar in so morali spremeniti svojo taktiko na podlagi tega spoznanja.
Vendar pa bi bil več kakor čudež, ako bi Finci napram tako mogočni sili, kot je Rusija,
Ko se je vlada v Moskvi za-	mogli ohraniti svojo neodvis-
vzela dobiti Finsko pod svoj di-	nost. Saj je čudež že to, da se
rektni vpliv in dobiti njene	morejo tako uspešno upirati že
__strategične luke in otoke zase,	blizu dva meseca. Res, da so
je^čezdaTje bolj pičTo odmerje" jJe to »Poročila finski vladi, ve-	jim vremenske okolščine ugo-
no. M o** k i so v stiski pri britju, I do* v naPreJ- da "e bo sprejela	dne. toda tudi Rusija ima ar-
k(>r tip dobe mila iroaoodinie pogojev. Zato je imela priprav-	mado, ki je navajena ostre
ker ne dobe mila. gospodinje, ker nimajo tople vode za pranje, ne mila, kajti vseh teh in drugih potrebščin si morejo kupiti mnogo manj nego jih dejansko potrebujejo. Odmerjeno jim je, koliko si smejo kupiti na leto obleke, nogavic, robcev itd. In \ojna traja šele peti mesec!
Krušne karte drugod
Nemčija seveda ni edina, ki se mora posluževati teh metod. Po novem letu se odmerja nekatere mesnine, maslo itd., tudi v Angliji. Francija je prepove
Vesti o zmagah in porazih
ljeno že svojo finsko'vlado iz- zime. med komunistov v Rusiji, izdala je proglas na finsko ljudstvo, da naj pomete z bankirji, bo-!	so poročila o finskih
gatimi posestniki in izkorišče- zmagah in ponavljanja o fin-valcl sploh, obljubila je kme- »kih zmagah zelo pretirana, in tom na Finskem več zemlje, o- ruska poročila pa omalovažu-prostitev davkov, delavcem joča. velja za nas le dejstvo, plačane počitnice in jim nasula d« Finska ni bila okupirana do še mnogo drugih obljub. S datuma, ki so ga določili po-
je bilo finsko ljudstvo obveščeno, da ga čaka pod Rusijo boljša doba. nova (komunistična) finska vlada, ki jo je Rusija poslala poslovati na finsko me-
dala rabo gotovih vwt masa jo-;',e 8°V>eUko armado "po-
dva dni v tednu in uvedla mno-are druge regulacije, da omeji potrošnjo živil. In vsled blokade se morajo teh metod posluževati več ali manj tudi prizadete nevtralne dežele. Vendar pa je v tem oziru Nemčija v najslabšem položaju. Ako jo ne bo mogla zalagati Rusija toliko kot od nje pričakuje, bo v borbi za izstradanje drug drugega
vabila" na Finsko na prijateljski obisk in na pomoč proti finskim "belogardistom".
Toda čudno — finsko ljud
veljniki sovjetske armade in da vsled tega ni mogla biti pridružena Sovjetski Uniji na Stalinov rojstni dan. kot je to finska komunistična vlada v Rusiji nameravala storiti z dramatično gesto.
Vrh tega je finski odpor o-pogumil Rumunijo in Turčijo, ki sta v slični nevarnosti, in pa
stvo ni sprejelo ruske armade Švedsko ter Norvežko.
kot osvoboditeljico. nego kot osvojevalko njegove dežele in *e je uprlo.
Presenetljiv odpor
Finci so v odporu proti ruski armadi pokazali, da so dobri

PRISTOPAJTE K
USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA DESET ČLANOVI IC) JE TREBA ZA NOVO DRUŠTVO ^
SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI
Vojna na Finskem je vojna zares, ne pa kakor na zapadni fronti. In zelo zelo možno je, da si je Sovjetska Rusija z vpadom na Finsko nakopala več kakor vojno s finskim narodom. Kajti vprašanje, biti ali ne biti, preveva bolj in bolj vse škandinavske dežele, in pa dežele v centralni Aziji. Velesile v tem položaju ribarijo v kalnem in nihče ne ve, kako in kam vse se bo še razpletla sedanja vojna.
Hrvati in Srbi se bodo ukanili
Nada" vabi na zabavo, ki bo v soboto 21. januarja
Chicago. — Zelo radi bi verjeli tistim časopisom, kl trdijo, da so se razmere zelo# izboljšale, ampak le premnogi v*mo, da so še zmerom za veliko de-'avcev jako slabe. Ampak zabave naši kot drugi ljudje prirejajo V dobrih kot v slabih časih. Tako tudi ženako društvo Nada št. 102 SNPJ, ki priredi veselico v dvorani SNPJ v soboto 27. januarja. Plesna in prosta zabava bo v obeh dvoranah. V gornji bo igral Rudma-nov orkester in v spodnji pa Pucljev trio. Torej bo vedelo, dasi bo to "hard time party".
Nada je do letos priredila vselej v pričetku leta maska-rad no veselico. Bile so znane ne *amo vsled zabave, ki jo je društvo nudilo posetnikom, nego tudi vsled obilice lepih nagrad, ki so bile razdane izbranim maskam.
Tudi na tej prireditvi ne bo brez njih. Dobe jih oni, ki pridejo v soboto na našo veselico nazivu "hard time party" najprimernejše oblečeni.
Dve nagradi pa bosta oddani v gotovini kot vhoden dobitek. Ne stanejo ničesar kot navadno Vstopnino, ki je v pred prodaji le 30c.
Torej na svidenje v soboto 27. januarja v dvorani SNPJ.
članica.
Pivo, smotke in batine delavcem za glasove
Crested Butte, Colo. — Pred 35 leti, ko sem postal državljan, je bilo v naši naselbini in ; menda tudi v drugih v običajih, da so pred volitvami prihajali med nas superintendenti in bossi ter "tretaji". Kjer je fjilo veliko boardarjev, so' dali Wr za cel sodček piva in če treba tudi za dva ali tri. Cigar nam tudi ni munjkalo. Nagovarjali so nas zmerom le za republikansko stranko. K nam takrat delavski liti še niso prihajali. Tujec, ki bi prišel k natn, pa ii bi mislil, kako dobro je tukaj za delavce, ko se delodajalci toliko brigajo zanje, da jim kupujejo pijačo in smotke, jim segajo prijazno v roke in taplja-I jo po rami.
Do zdaj *em zmerom gledal, da sem glasoval za delavske 1 kandidate, samo ako so bili na glasovnici. In je žkoda, ker ne delajo to vsi deiavci.
Lansko pemlad je bila blizu Denverja večja stavka. Družba jo je hotela zadušiti, nastalo je nekaj spoprijemov in colorad-ski governer je poslal vojaštvo nad delavce, da poskrbe za red in mir. Vsakemu delavcu, ki je volil zanj, bi meralo biti žal, da je to storil.
Letos imamo spet volitve. Ali bodo delavci spet glasovali le za demokrate in republikance? Marsikdo pravi "čemu naj volim za koga drugega? Vrgel bi s tem le svoj glas proč." Ampak boljše ga je zavreči kot pa glasovati za takega, ki pošilja vojaštvo nad delavstvo.
Pozdrav, in Proletarcu mno-iro uspeha v tem letu.
J6hn Sukle.
PISMA IZ STAREGA KRAJA
Ste Ameriški družinski koledar že naročili?
TISKOVNI FOND PROLETARCA
to
NAROČITE SI DNEVNIK
PROSVETA
99
I. IZKAZ.
Le Salle. III. Anton Udovich $1.15; Leo Zevnik $1; Joe Jutjevec 15c. <kupaj $2.40. (Poalal Anton Udovič.)
Chicago, III. Frank Podlipt»c SOc; M. S. SOc; John Gornik 30c, skupaj $1.40
Little FalU, N. Y. Frs.ik Ureaoiin $1.09
Waukfgan. III. Lojza Ogrin Sli po r>Oc: Fra»nk Mihevc, Jack Me*ec, Mike Miller, Andrew Moiek in John Mahnich; Mary Končan SOc; po 25c: Helen Jereb, Paul Peklaj. Maiion Kerzic, Pepa Podboy, Mary Babnik, A. Mahnich, Thomas Troha, Antoni« Bezek in Marion Spacapan, akupaj $«.05. (Poslala Anna Mahnich in M. Judnich.)
5«. Fork, Pa. Jacob Rupert 2fc. Ballaire, O. Fed. SNPJ za vzhodni Ohio $2.00.
"Nanrei" noroča da rn Moon Pm' Po r,0c: Anton Pr-»>aprej poioca, aa at po troVcie in Jacob Ambrogiph. ^ 2bc:
John Petrovčič, Frank Aubel, H. Knes«, Lucas Butya, Val. Yo§sr, Mihael Klopiič, Henrv Knea*. Piank Ambrozieh, Urban Olivani, Anton Na-»ode. Frank Bo«ratay. Frana Ambro-*ič. Jakov Mahovne in Ftank Petrovih; po I6c: Rudy Prcjrel, A. Pintar, W. Koritnik. Frank Sk«*rl; po lOc: V. gutyu. Jacob Tomec, Martin Ro!x>k, " onrv A. An h. P. I)< Buttis. Frank
»en, (Na-
naselbinah prirejajo zabave v korist njegove selitve v Cleveland, za pomočnike v dajatvah pa so spet povabljeni Hrvati in Srbi (»z krogov Radničkog m Glasnika), kakor so bili za Bar-
tulovičevo Delavsko Slovenijo in potem za Delavca. Svoj de-nar ,o vrgli proč takrat in g.	'
prav tako neumno mečejo stran * za Napreja.
Naročnina sa Zdruiene driave (iaven Chicaga) im Kanado $«.00 aa letof $3 00 sa pol leta; $150 aa ietrt leta; aa Chicago in Cicero $7.SO sa celo lete; 93.78 sa pol leta; sa inozemstvo $S 00
£	Naslov za list in tajništvo je;
| 2(i.i7 So. Lanndalc Avenue
I	fhirtigoe llliiioi*
L......^
J še vali tudi za vsakojake druge (Pi*tal John Tertfek)
podatke, da bo nova statiitika Wlllow sP»ng», lil. John Stelisar k popolnejša ko kdaj prej. Vlada 'L0,^
J. ic pr««.. , v.gojnnk.mp.-	* *
£(njO 0 Štetju, da bodo dobili to- MlUra.kaa, Wu Frank Juvan 50c; JI I zadevni uraejniki med ljud- , P<» ^ha*. Chuck, Frank Medved,
Fmnk Kolcntz in Joe Natlačen, *ku-$1.50. (Pofllala Krifftina Porfja-voriek.)
Skupaj v tem izkazu $47.89.
Ljudsko štetje v Zed. državah
Letos se bo v Zed. državah vrnilo uradno ljudsko Štetje.
Anth<»ny Butya, skupni $6.00. bral Anton Petrovčlč.)
Clavaland, O. Jos. F. Durn $1; po 26ti A. HrentiČ. Milan Mcdvt*ek, Ivan Jontez, Tone Sknpin in Anton Jankovich. *kupaj $2.25. (poslal Joseph Durn.)
Datralt, Mich. John Krainz $1.00, Allquippa. Pa. Geo. Snirekar f»0c, rabane, Pa. Nabrano v veseli dru-
$20}
r^................
Ste naročnino že obnovili?
Italijanski kapital na Balkanu
Italijanski kapital je bil v zadnjem desetletju najbolj zainteresiran v Bolgarijo. Albanijo in Jugoslavijo. V Bolgariji znašajo italijanske vložbe 12 odstotkov od celokupnega vua-njega kapitala, francoski, ki je bil v nji včasi na prvem mestu, pa zdaj le 11
Italijanski kapital v Jugoslaviji znaša okrog 12 milijonov dolarjev, veliko večji pa je francoski in angleški, pa tudi nemški je že znaten.
Napori v kongresu za od-pravo "socialističnih" poskusov, ker 'ugonabljajo' davkoplačevalce
(Nadaljevanje s 1. strani.)
to ne šele letos, ali lani, ampak že od davna. Cestokrat je pokojni Eugene V. Debs na shodih in v člankih poudarjal, kako zelo svetohlinsko zavijajo buržvaznl in kapitalistični reformatorji oči proti nebu, ko kriče o korumpirancih na unij-skih vodstvih, toda molče ko grob. kadar bi bilo treba pomagati poštenjakom socialistom, ki «o prišli v odbore in bili iztisnjeni ven z združenimi močmi kapitalistične sile, v kateri so se v take namene zedinili vsi sovražniki resničnega delavskega gibanja.
Green odgovarja ne očitke
Napade na raketirje v odborih lokalnih In "mednarodnih" unij AFL v ameriškem dnevnem časopisju je vzel "na znanje" v svojem govoru 20. januarja v St. Louisti tudi William Groen, predsednik AFL, ki je izvajal, da je članstvo unij pošteno, in to je resnica. Ampak članstvo je čestbkrat tudi brezbrižno in glavni odbor miže gleda, kako se tu in tam šopirijo na vrhu organizacije najslabši karakterji, katerih se je v volitvah v uniji nemogoče iz-nebiti. Potrebno je, da pride preporod tudi v tem oziru.
Klici v slogo
Prav zaradi teh pojavov, ki w naperjeni proti obema unij-skima skupinama enako, vsled borbe reakcije v kongresu in vsled letošnjih volitev je Roosevelt nedavno spet pozval na posvetovanje predsednika AFL In nekaj dni pozneje predsednika CIO.
Knotnost zahtevajo čezdalje bolj tudi unije same, kar pričajo njihove resolucije, in zahtevati jo mora vsak posamezen delavec, ki hoče misliti in delati vsemu delavstvu in s tem sebi v korist.
j Z Dolenjskega piše žena na-kega odvetnika svoji prijateljici v Ameriko poleg domačih o-pisov in zadev tudi tole:
"Ne vem, če boš dobila to pismo . . . Kako je pri nas, vaš Ti gotovo bolje kot mi. Mi čakamo v vernem strahu, kdaj nas bodo zapletli v kaklen konflikt. Sictr se pa pri nas vojna |Š9 malo pozna, ker imamo Š3 j vsega v izobilju, le cene £0 ma-i Io pa"ki?il«, dobi se pa vsega. Mi se «amo bojimo, da bi se kaj . spremenilo in to gre kar z br-zoparno hitrostjo, in ne morem rt )i, Če si bodeva Šs kaj dolji3 depirovale . . . Ubogi češki in poljfki nai od. Vem. da tudi vi i sočustvujete z njima.
"Pisala bi Ti prav rada ka.i več o zadnjih dogodkih v Evropi, pa kaj ko gre vse pod to cenzuro in ne moreš pisati drugega kot o ljubem zdravju in vremenu. Svoje prepričanja moraš tudi skriti v zadnji kotiček svoje duše! Blagor, tisočkrat blagor vam, srečni, svobodni Amerikanci!"
Imena kraja, pošiljalke gornjega pisma, ki je bilo poslano koncem decembra, in prejemnice ne navedemo iz umljivevja vzroka.	- .
[
lz Maribora piše uredniku tega lista eden izmed sodru-gov, da se zelo zanimajo za a-rtieriftki zvezni zakon starostnega zavarovanja in vprašuje za Članke ali za knjigo o njemu, j da jih bodo preučili in predavali o njemu, primerjajoč ga z drugimi sličnimi zavarovanji j po svetu.
Poroča tudi, da je Delavska 1 Politike izgubila mnogo naročnikov, radi upoklicavanja delavcev v armado in na orožne vaje. Ker v armadi nimajo zaslužka, tudi naročnine ne morejo plačati, zato so se morali zastopniki žuriti, da so namesto teh dobili kolikor mogoče novih in s tem pomagajo listu kriti izdatke.
Iz drugega pisma citiramo sledeče:
"Pripravljamo se za obhovo (socialistične) stranke in na volitve (v beogradsko skupščino), o katerih pa dvomim, da nam bodo res omogočile ob-
PRIREDBA KLUBOV
Ji* Sa Za
ljubljeno svobodo, če bodo kandidatje po okrožjih in kra-jevni^je u^ati, da prodremo s poslanci v Mežici in Trbovljah, aku ne bodo delali prevelike zmede levičarji, ki rastejo kot gobe v nadi, da bo ruski striček že kar jutri tukaj."
Sestra urednika tega li*ta pa mu pi*e med drugim
"Ljudje so v skroeh, ki r draginja naiaiča in se je ba;i tudi pomanjkanja hrane, Kmetom je zdaj mogoče voe prodati o o boljših cenah — ži\ila i i živino. S setro Pepco sva se udeležili pogreba Ivana Vuka. Bil je res lep, velik sprevod, z godbo Zarje, ki mu je igrala od bolnišnice do pokopališka. Ob odprtem groou je pel pevski zbor, govornik pa je bil Vukov tovariš iz vojne, profesor K. Turk. Pokojnika so vsi pomilovali, kajti življenje se je nad njim kruto zneslo. Nikjer mu ni bila sreča naklonjena.
"če nam bo treba vzeti usodo beguncev, se bomo najbrže zatekli k sorodnikom na Plešiv-co, ako bo dovolj daleč od Ljubljane. Veš, temna je bodočnost pred nami. Kdo ve, kako se bo zasukalo.
Kaj bo v tem letu?
Weat Allia. Wi».—l eto 1939 je že skero mesec za nami. Dosti razočaranj smo imeli v njemu. Moja želja je, da bi bilo tekoče leto vsaj malo uspešnejše kakor je bilo preteklo. In pa da bi se bežična ter novoletna voščila, na katera ljudje ponavadi takoj po 1. januarju pozabijo. vsaj deloma uresničila.
V klubu št. 180 JSZ smo za poslovanje v tem letu izvolili sledeči odbor: Tajnica-bfagaj-nica, Mary Musich: zapisnikar, Frank Matkovich; organizator, Rudy Singer: zastopnica Proletarca, Mary Musich. Nadzorni odbor: Rudy Singer, Fr. Matkovich in Math Musich. Zastopnik v County Central odboru, Math Musich.
Klub še ostane v Prosvetni matici. Zborovanje kluba bomo obdržavali po potrebi in pa kadar bo nas mogoče dobiti čimveč skupaj. Vsled sedanjih razmer ima naš klub torej poslovne težkoče in če se v delavskem gibanju kaj ne obrne nam v prid, bomo klub primorani razpustit.—Mary Musich. tajnica.
MAREC
CHICAGO, ILL. — Slavje 35-let-«»«* Prolatarca v nadaljo 3. marca e dvorani SNPJ.
VVAUKEGAN. ILL— Karto, ,«. bava kluba II. 45 JSZ r »oboto večer 9. marca v spodnjih prostorih SND.
CHICAGO, ILL. — Koncert "Sa va" v nedeljo 31, marca v dvorani SNPJ.
APRIL
CLEVELAND, O. — Pomladanski koncert soc. Zarja v nedeljo 7. apr!la v SND na St. Clair Ave.
BRIDGEPORT, O. — Majska prireditev kluba Naprej it. II JSZ v soboto 27. aprila v društveni dvorani.
JUNIJ
CHICAGO. ILL. — Piknik v korist Proletarca v aedeljo 30. junija na Keflavea vrtu v WiIlow Springsu.
STRABANE, PA. — Konferenca klubov JSZ ir društev Prosvetne ma* tiče v nedeljo 30. junija v dvarani društva it. 138 SNPJ.
StRABANE. PA. — Piknik kon-ference klubov JSZ in Prosvetne ma* tke aa aap. Pennsjrlvanijo v nedvljo 30. junija na Drenikovih prostorih.
JULIJ
CLEVELAND, O. — Piknik kluba it. 27 JSZ in soc. Zarje v nedeljo 14. Julija na farmi federacije SNPJ.
AVGUST
STRABANE. PA. — Piknik kluba it. its JSZ v nedeljo 18. avgusta na Drenikovih prostorih.
NOVEMBER
CLEVELAND. O. Na Zahvalni dan V četrtek 21. novembra koncert . oc. Zar.ie v SND. St. Clair Ave.
Je smešno, ampak dovoljeno!
Radnički Glasnik si prizadeva dopovedati svojim čitateljem, da Rusija ni v ^ojni, ^>ač pa ves svet proti nji in jo napadel. O paktu za napadanje na druge dežele, ki sta ga lanskega avgusta skleni-li vladi v Berlinu in Moskvi, pa trdovratno molči.
Ste Ameriški družinski koledar že naročili?
{BARETINCIC & SON
POGREBNI ZAVOD
Tel. 1475
424 Broad Street JOHNSTOWN, PA.
Dr. John J. Zavertnik
PHYSICIAN AND SURGEON
OFFICE HOURS: 2:0C—-4:00| 7:00—8:30 Daily At 3724 W. 26th Street
Tel. Crawford 2212
At 18S8 W. Cermak Rd
4:30—6:00 p. m. Daily Tel. Canal 1100 Wednesday and Sunday by appointmenU only
Rasidence Tel.t Crawferd 8440 If no answer — CaH Austin 8700
tmmmmMMmmmmmmmmmmmmmmmmmmmb
• Prva slovenska pralnica 9e priporoča rojakom v Chicagu, ■
®	Ciceru in Berwvnu.	*
■ ■
! l9arkvi«»w Lan mir v (». I
FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika Fina postrežba — Cene smerne — Delo jamčeno
■	Telefoni: CANAL 7172- 717S
" 1727-1731 W. 2lat Street	CHICAGO, ILL.
r
immmmmmmmmmmmmmmmmmmumummm
A V ugasla v Weekly Devoted to the
Interest of the Workers
OFFICIAL ORGAN OF Yugoslav Federation S. P.
PROLETAREC
KDUCATION
ORGANIZATION CO-OPERAT1VK
COMMONWEALTH
NO. 1689
P«Mi«ked VVeeklj a! 2301 S*. Law»dal« Avo.
CHICAGO, ILL , January 24, 1940.
VOL. XXXV.
REVIEWING OUR 1939 ACTIVITIES JSF Junior Guild Notes SOCIALIST PARTY PLANS
FOR 1940 POLITICAL ACTION
CHICAGO.—Now that the wiuter i« here and there la m lot of »kutin? and snoar-balling, many JSF Juuior Guild member« ure finding it hard to attend our meetings. We must keep up the attendance if ne arant our club to be in good standiug. Ev#n though it U elit f ic uit to fin J time to attend, I am sure that one night a month i .h not aaking too much.
' A t oUr luni meeting are were a*»ed by comrade Joaeph Drasler to partK cipute in the March Srd program eonimemorating the 35th ann iveri«« ry
On -e each year comt* that time \vhen \ve take the pa*t ivear in retrospect, glancing hurriedl.v at the various activities ihrcughout the twelve munths which have just come to a clo«e.
First on the list, \ve recall "SavaV Hard Time Party, on Feb. 25th, a merry, gay, and colorful affair at which every one cnjoyed himself. This was followed by the MVenusM presen-tation. a dramatie play enacted by Detroit players of "Kamno-lom farne." About this time, too, the JSF Kducational Burem was touring Joseph Oven through Penns.vlvania and Ohio.
May is usually one of our busiest months, for it U then our ___________________________________
May Herald is published and in proceas of distribution. Educn- a} p,Starat."l am *u»e~every'"ini lional Bureau literature, distributed yearly to affiliated organ- arouid like to take part in whaUvei .zations, wai mailed in thia month. "Sava'«" concert vvas given	** we can not accept the
on the 20th and on the 28th the Educational Bureau Ill.-Wls. distriet conference met in Chicago.
July 4th savv one of the most successful picnic of the summer
as vvell as one of the first—the Proletarec Picnic, at Kegel's	........
Grove in Willow Springs. A large turnout of comrades and j held on February2n<i at the Slovene friends along vvith fine summer vveather made this a jolly af- Uj^r Center.^ ^^ i air which netted a substantial sum tor our sustaining fund.	* *ee you u or*'
Kobal'* picnic grounds in Clarendon Hills vvas the scene of 4<SavaV basket picnic on August 27. Here, too, reports were ♦ hat the vvhole chorus and their friends enjoy a perfect day
m the country.	.
In August, on the 25th to be exact, we recall that Joseph Martinek addressed the meeting of Branch No. 1 on the erisis through vvhich the Czech people suffered.
In the very begining of September, SNPJ members from many sections of the country congregated at the Slovene Labor Center, adding life aplenty to thc general routine, and. in-eidentaliy, rendering it quite impossible for your editors to get dovvn to serious vvork. The occasion was the SNPJ I)ay in La Salle, Illinois.
The highlight of October vvas again a dramatie presenta-tion. this by the dramatie group of Branch No. 1 JSF. "2enitev" vvent over big with its Chicago audience and vvas ataged a second time at the JSF Conference in VVaukegan on Nov. 19. The end of November further savv appear, readjr for sale and distribution, the 1940 edition of the American Family Almanac.
"SavaV fall concert was given on November 26, featuring the operetta "Picnicking in the Forest/' and a vvell known out-
of-town soloist.
On December 18th, members of Branch No. 1 made merry at the social after the regular Branch meeting. this beiivg a sort of vvind up of the last month of the vear. December 9th—no. we vvon't forget that—for on that day the Slovene Center Social Club had its "domača zabava" at the Center. The Center vvas lively scene that evening, jammed vvith a large turnout of
THE IMMIGRANT PROBLEM
a
members.	,	k . .
On New Years's eve, thc last affair of 1939, our comrades and friends ushered in the new year and sent off the old vvith a gay party in the SNPJ hali. New Year's eve parties, at vvhich our Branch members meet vvith their friends for a good time, are an established custom vvith the Branch. dating back a good many years.
With this short review vve have covered the main events of the year; the activities which have taken most of our spare time, but have brought in the necessary income vvhich makes existcnce of these various organizations possible.
invitation unles« every one attend* rebularly our meetings and rehear-*als.
I am hopeing to «ee u 100 per ce»t attendance at our next meeting. Please don't diaappoint ua. It will be
France« Sait«
BRANCH No. 1 MEETING
CHICAGO.- Alembem of Ura nek No. 1 JSF, are hereby notified of the regular mur\ttyy mletim, J>iday eve-ning Jaii 2f» at the Slovene Labor Center.
Further discu««ion of plan« for the 35th atmiversary celebration of PROLETAREC, iti March, requiring, for succeaaful fulffllinrnt, thc cooperative group thought and activlty of us aH, wlll be on the agenda. Therefore, every member should be piesent.
n
HARD TIME PARTY
CHICAGO. —Thia Saturday, Jan. 27. you will have the opportunlty to wear the oddest rig you can get up and atill be in *tyle at "NadaV' hard time party at the SNPJ Hali.
"Nada" ia a ladies' lodge of the SNPJ, arith an indisputable reputa« tion lor »ponsoring the very beat of maaqueiade partiaa. Wt can aay arith a great deal of aaauranče that they will live up to their reputation Sat ur-day.
Come out and jtnn the fun *ith thena. Admi*ston is onfcr 35c, Ray Rudinan wilt play. M*. v : /
XEWS AXD <
By Louise B. Jursev
Stephon Foster, tka American Songwriter
Most of us when we were children ng Stephen Foster'« songs at school. Some of his best loved were: "Old Folk* at Home," "My Old Kcntucky Home," nnd perhaps "Oh SuMannah" und other* too numerous to mention.
Staphen Foster'« musical talent.« were deveioped at an earl> aee, and at sirteen he composed his first *ong entitled "Open Thy Lattice, Love." It is said that many of his earliest songs aerc published without his name, because of his modesty and lack of confidence. Often his nong« became popularized by mipstrel« before they were ever publiahed. Although his work met with much popularity, his later years were spent in povcrty. His life was particularly a sad one, probably due to his habit of immoderate drinklng and un un-fortui.ate marriage.
However, despite this. he composed over 125 popu In r »ongs, among which thc best known are: "Old Folks at Homo," "Old Black Joe," "My Old Kentucky Home," "Mas*a's in de Cold Cold (»round," "Old Dog Tray," "Swnnnee River," "Oh Susannah," and "Oh Dom Golden Slippers."
He wa* born in Pittsburgh, Pa., Ju!y 4, 18^6 and died in New York City, Jan. 13, 1864. » The composer had very definite
Books by Louis Adamič
K n large the scope of your knovvledge; broaden your outlook upon life—READ
Cradie of Life ..........................$2.50
I)ynamite .................................... 2.00
Grandsons ................1,................ 2.60
My America ....................... ....... .1.75
Order NOW from
PROLETAREC .
2301 So. La~ndala Aeenaa / Ckicago, Illinois.
35TH ANNIVERSARY OF PROLETAREC
• t
Summary of a Lecture by Louis Adamič
Plans for a aeries of vigurous nu-tioiul cantpaigna centering around issue« of deep concern to the American masaes such aa unemploymcnt and militarUm—drives uhich wil1 drastk>ally alt»*r the nature of thc Soiialiit Part.v\s domestic propagan !a and further roactivise the member-■hip in preparation for the 1940 political campaign—wcrc started at a meeting of the National Action Committee, Jan. 6.
Fiom now on, until the plan« are complet*d, the N. A. C. \v i 11 meet icguU.rly on ulternate Saturdav« vvith staff meetings on Ratuiday« when the N. A. C. is not in session.
Activities in connection with the national drive« will be carefully f*on-hidered in the lifht of the present rt-wurce« of the party. They will be de-sijrned to provide an anawer to those comrades . who waut something de-
finit«* an I practical to do, task« suit-ablc to tbe present personnel of the purty and that will stimulate it—not high-flown schemes uhich cannot be rcalized an 1 tend only to exhaust the i j«hip tj no pui |K»e.
Clement on Futura Work
On the subject of \vhat might be t« rmed u "Four Montha Plan" for the J»arty—to rpan the interval before the 1U40 national convention— Trave rs Clement, national secretarv, oi idr
"Wa h ave lalkad a lot about ra-valuation in our movement and kave isrried on rontiderable work on this in theoretical fields. It is high time. however, that there wii a general overhauling of our propaganda and tkal partjr tHeorjr found eaprassion in
-onerete activities."
"6IVE A MAN A JOB
»»
CHICAGO.—Plans are arell under-way and much of the program definit-ely rkarted for the 36th AnniT*r<ary celabrntion of Proletarec on March third.	I ; •
The fact that vory few labor papers have ever lived through yaars af continuous publication make« tki* ao occatjpn whlch should be property conmif moi ate<i.
The two mnki speaker« on thi« honoiable occasion arill be Etbin Kristan, arho *a« once editar of Proleta- ' rec, and Professor Maynanl C. Krueger, member of the National Eaccut* ive Committee of the Socialist Pa:*ty.
Tiekets have been distributed among members of Branch No. 1, pnd it is the duty of every member froir now on until March 3rd to seli them to ali your friends; get them into circulation and odvertise this affair.
BOK AH DEAD
' t]* •• ' > • l> ' A. .	' i t*'j
Senator William E. Borah, the "Lion of Idaho" and the dean of the United States 8enate, died on Inff. 10, Tn Washlngton at the age of 71. A cerebral hemorrhage. thc result of a fall, caused his death.
Borah wa* first elected to the United States Senate In Januar)' 1907. Thus he has served 33 years, a longer continuous service than any present member of the Senate.
Knoarn for his outatanding orator-ical ability and leadership, and his devotion to proifesaive causes, he tanke d as the outatanding constitu-tional lnw>er In the Senata, nnd arhieved arorld farne for his lntereat in foreign affairs.
stories behind cvery song he arote. One need« but only observe the words of hi« song« to understand this.
Deportatio« of Harry Bridges Dropped
Tho we»t coast CIO leader, Ha.TT Bridges' de|K>rtation wa« dlsmlased by Secretary of Labor, France« Perkina, on the basis that his conncction vvith the Communist party was not established.
In 1938, Bridffes wa« charged e/ith Ho ing affiliated with an oi^aniaation ■dvocating over-throwing the government by force, and at that time, a deportation warrant was issued against him. Even though thc find-ings submitted by James M. Lamlis, who acted as special trial examiner In the čase, were approved by Miss Perkins, in her decision she said:
"There was a conflict of tcstimony botween scveral of the government witnes*es and the witnesses offered by the defense."
Bridges was found "energetically radical" by Undia, "but,M he said, "evidence did not show the methods Bridges seeked to employ other than what the democratic constitutional government permlts."
Complainta against Bridges w*»re first made to the Labor Department duHng the dock arorkers atrike of 1934. However, no evidence at the time at an inqulry upon which the department could prOreed was secur-ed.	.	.
lu 1936 the San Franc isco police and Ihe immigTation service made another inquiry into Bridges' status. In 1937 the department received four affidavits rharging that he was a niembci of the Comrnunlat patty, tvhile Bridges himself declared, under oath, that he waa not.
Harry Bridges came to the U. S.
in 1020 from Australla. Perhaps the
most Irrltating thing about him is
that he has not yet become a natural-
ised citiaen. For this reason, I believe
therv is a great deal of crltlcism Unifuay produced 56,885,932 kilo
levelfd againat James M. Undia and	^^ ye*r' in ^^
„	n .. .	3K. iol 7.8 per cent from last »ear'« pra-
Fiances Perkins for not actlng favor-ably on the deportation charges.
Fi/tieth Anniver»ary of l]MW of America
Openlng of the thirty-sixth Constitutional Convention of the United Min»» Workers of America tn Colum-bus. Ohio, startintr January 23, arhich, it i« cxpected over 2,000 delegates arill attend, wlll also mark th« begin ning of the official celebration ot the Unlon'a Golden Anniven»ary.
The United Mine Workcrs Journal, official organ of the Union, in report ing the event states:
"VVe celebrate our Golden Anntver* sary at a time when our Union i« at the very peak of ita poarer, prestire and influence, and in the strongest position numerically and financially. Wlth our membership roll orar the 000,000 mark, are have practkally 100 per cent of the nation'* coal mine workers In our organisation."
Oae trouble with thi« job-making campaign arhich ha« been launchod in Penn»ylvania ia that it is old stuff.
Back around 1930, tuking the date from memory, our rad »oh told u« hou potHotic ^e wouid be to have some tfatmplojfed brother \thitewash our QeUau . uf t jtail plaster-board on the attlc rafters. It wa« the follow-up of the apple-selling drive, our rend»«r»» will remember, and it just didn't prodore the goo<is.
If it fails again in Penn«ylvania, we Kuspect that the "give-a-jon" promotera won't be too disappointcd —provided it »erves another purpose.
We are auapicioua of a*hat that purpoae ia. However, might are sug-gest that it ia a carefully calculated scheme to imboe next fall's votors arith the idea that—
1.	It ia possible to end unemploy-ment by private empk>yment, and —
2.	The American people will do well to tum against New Deal-ism and truat themselves once more to the Republicans and their big-bus. iness bosaes.
We shall not be »urprised if, some-time near the first of next October, tht slogan of labor'« exploiters Is, "We can emplOy 3^ou if thc gove:-n-ment stops interferring in our i>osi-net*."
Nor, to be perfectly candid, shail we be aatounded If the aorker> of the nation fall—as did the aorkers of Pennsylvania in 1938—for bill-hpaiil appeaU to "Vote, Republican and Get a Real Job."
The present givc-a-job campaign m*iy prove to be nothing more than thc groundw6i'H for ahat is to foll"w arhen the time come« to again corral the vote* of the American people. First develop a hope a ithin the wcrk-era* breaat. Then cash in on approp-riate slogan« at the poli«. It's oeen don«» before.- And ahen the people stop falling for bunk and hallyhon— arell, therr-4hey*11 end uneinploym«»nt in the only aray it can be ended; hy uaing their political power to sociaiise industiy and end the private profit rac ket.
Reading (Pa.) I^abor Advoeato. -
19 Workers Die in 1939 Ctoss Conflict
i" »rj''!«* "\	*
i No leaa than 19 iH^i^ona arere mar-dcrrd in labor'* front line tivnehe« during 1939, the International Labor Dafeast report«.
The greatast aumbei of killings oc-curred in Harlan county, Kentuiky, rfufUad fTie^hlrutgle of Ihe United Mifc'W*rkfnJ against the Harlan l'ounty Coal Operators Association last spring and summer.
WORKERS' PAMPHLET ON WAGE-HOUR LAW READY FOR MASS DISTRIBUTION
A new. short, but eomprehen«ive inforination (Kimphlet on the Fair lai-bor Standard Act, entitled "WorVers —How the VVuge-Hour Law Affecta You," is ju«t off the pre««s and ready for immediaU* distribution, the Wage and Hour hivi«ion, U. S. Ilepartmcnt of laibor, nnnouncc«.
The paniphlet i« only fourteen (uigen long and is «mall enough to be slipped ea«ily into an in«idc coat pocket or enclosed in a business sise envtlope. It answer« in plain, simple language the questions woiker« have bt»<»n asking most often concerning their rights under the VVage-Hour I^aa. ,
Plans fer the widest |M»ssible distribution of the NVorkers' Pamphlet are being pressed by the Wage and Hour Division. Either individual arorkers or unions intei-ested in /et-ting lree copies and informing them--elves or their members of their rights under the Act, are urged to apply to the ncarest \Vage and Hour office or to the VVage aad Hour Division. U. S. Department of Labor, VVashington, D. C.
MUST I SSL'K RECEIPTS
Employers henceforth must give __ _________________
arorkei« receipts for ali money de-lthis c*»untry, in many cases peraonally
ducted from their pay che.ks for f»*d-oral old c^e insurance. thc Socutl 8ecurity Board announced recently.
The move is in line with demaivds by uiganised labor from the time the Social Security Act was first pa.ved.
< Continued from la«t ueek.)
We have bere now 12.000,000 im-migranU and betaeen 30 and .'15 million American-born children of im-inigrants u no are designated in the Cenaus as "native of foreign white stock." And we have, |>erhaps, 10 or 15 million grandchildren of immi-oant« who are not diatinguishe.l in he Ccnsus. Thi« constitute« aOout lalf of the white population. Most of this hulf i« non-Anglo-Saxon; ovei half of it. no n-Pro test ^ aL......-
Most of the new people are In •ities. In 1900, at the last Ccnsus, New Vork City had a poptilation of 7,000,-000, of which 1SW aaa foreign-born or of immigrant parentage. Chicago was 64'/# "foreign"; Philadelphia 50'//; Cleveland H5%; Boston, of ali places, tlVe; Detroit, San Francisco, Minneapidis, and St. Paul 57% euch; etc. Most of the large citie* north of the Ma*on-Dixon line and east of the Mississippi are over 50'* "foreign," so-called; which ia true also of many smiill communities.
Kngli.sh, of course, continues to bc Ihe prevalent tongue of the country, and there is no U-ast desire anyuliere to have it supplauted; but are do have over 1,000 neirspapers and niaga-sines published in alrout 40 foreign languages, and about 1,000 radio program« duily in other languages than English, and hundreds of paro-chial and "national" schools in which a great number of Amcrican-bom children aretaught more than a seore of foregin languages.
These facts and estimates, I think, are < harged arith dynamic possibil-itie.t, good and bad, but I believe mostly good if are are careful and intelligent. Involved in these facts i« much of the future of the U. S.
it
Each of the new-immigrant groups ha« a number or successful, pro.ni-nent or famous individuals. There »re over 2.500 immigrants in Wko's Who in Amorica — scientist, aitists, mu-aleiane, educators, etc. The grent niajorit.v, hoaever, are humble folk, woi kers and farmers arho skate on the thin ice along the niargin« of our erratic cconomy. Some are or were on iclief, though not nearly as niany as gcnerallv imasiined . . . There i« no doubt, though. that most of them »re economically better off here than they \vould have been in the old countries. They gencrally realisc thi« and are glad to be here; their devotion to
NEWSPAPER <;UILD'S NEW PRESIDENT
Kenneth Craarford. \Vashiniilon correspondent for the New Vork P<a»t and the Nation magnzine. has been eleete I to succeed the late Heyvrood Broun a« president of the American \'cw«paper (Juild.
In a statement isaucl after his election became certain, Craaford pointed out thnt, "He>wood Broun'* plaee in the Nearapaper Guild cannot be fillel. I accept the nomination fully rcalising that his shoes were too big tor any of us. certainly for me,"
A portable unit that Includes on automatic developer ha« been inven-ted to make photographic copies of book pa«es, documents and other ob-jects without removal from their namera' |K>s«ession.

BOTH SlIRPRISED
duetion and eight per cent more than the avernge for the laat four jreara.
knoarn to me, w almost beyond ade-quate statement.
But w*hile thi« i« gcnerally true, many perhup« most, are not quite at ea»e, not quite at home, «piritually or culturally. They are more or less dif-ferent from the old-stock Americans, and are regarded a« different, and they feel prejudice in various form« direeted against them from various sides, from the dominant group, because they are different. Of late years, the Depression has had a hand in this. In many places the foreign-born and those of their American-born children whosc name« had a so-called foreign found aere laid off first, before the old-stock arorkera, •ometim** even before the Negioe«. This cause« a vaguc. often uncon-scions sense of panic among immigrants and their families. and the ten-deney became for various groups to stay together and hold onto their foreign sections, vv hich in the bel ter times had begun to show signs of disintegration ... In recent years, too. there ha« been a powci rdi b;iek-wa*n of group feeling or national emotions from the drastic events in Europe; some of it natural and in-evitahle, and some of it purposefnll.v stimulated by agent« of Old VVorld govern ments.
At the risk of ovcrsimplification. thi« backwa«h and the Depression have been effective in inereasing prejudice and intolerance. nnd in driv-ing—more or lesa—the various element« back upon their own resources a« group«.
Anti-Semitism ha« inerensed; ae ali know that—aith the result thnt the t< ndency among the Jews in many part* of the country is to supptess their talent« and ambitions, and to draa- more or less apart from the main steams of American life . . . To a losscr cxtcnt, in milder form«, the same is true of many other near groupa.
My impreasion is that, in thi* g«me of prejudice, the most consequential are the attitudes of the old-stock people because they are the dominant group and whatevcr they do Is more important, it seems, than what is done by the newer people . . . Such words as "alien" and "foreigner" are flung about ali too careles*ly, with aH too much derision. Manv people, ahen they say "alien", me*n not only the alien, but also thc naturaliaed im-migrnnt; and often not only him, but • lso his Ameriean-born »on or daugther if hi* or her name hapuens to sound "foreign."
This sort of thing seems to he spreading. It is noticeable in the Italls of Congrea*. It creeps into the speech-es of profesaional patriot*. It I* being UJ> Americans who are not ^ -stock but of the more^avored, new-immigrant grJiPa. aay, th« old-stock American«'
rn Ut [F1
taken ti
i^ffd-MOC
earller 1 A* I
prejudice ia the most seiious in its effect: but, in fail ness, I hasten to add that. by and large, the old-fttock people—the real old-stock, who are hooked to the best traditions of America—are rather les« apt to be prejudiced than some of the new groups, which—a< a hangover from the Old NVorld nationalism—mnin-Lain, here and there, aktive unfriend-liness toward one another.
Together, old-stock and new-atock element« manaje to pro<luce a stre a m of piejudiee that run« thiough our cultural atmosphere nnd touche« most phase* of the country's life; and, in iurn, produce«. much inner chaos, arhich plays havoc aith individual character, which makes people inae-cure and puts theni on the defensive, arhich inhibiu and kills ambition and talent and the inclination to participate in things.
In fairness, again, let me say that amidst ali the snobberies und related attitude« there is also much friend-lines«, or would-be friendlinesa, on the part of the old-stock and new Americans, one toaard the other. On a rouirh estimate, 1 should suy, from what I am able to discern from my rurrent study, that C0 or even 7tl |hm •ent of old-stock American« incline to be friendly on the whole, although much of that friendlitiess, unhappily. is spoiled in part by the tendency to be conrlescending and putronizing. And, also on a tough estimate, I >hould say that about half of the peo-nle in the newer groups are not aetive^ prejudice«! ... I might say, too, that much of the prejudice is a supor-ficial business, not f>er«onal, just tort of general, unfortunate and stupid.
I am not blaming, nor excusing anyone here; the villain« in this game of prejudice are also its vietims. I find, for instance, that prejudice. aasentially, is rvorse on the prejudice<l than on their targets; it turns tho former into objeetionahle people, rob-bing them of humanity and spiritual health.
My point is tHat we have entively too much prejudice, that it is grow-ing. and that that is hAd for Ainei ica.
The cleavages among the various groups are deepening; groupa are pul-ling apart, into variou« corner*, away from one another. This is true of the old-stock element a« well a« the nov gt\Mip ... I know |>er«on«llv, or T con-espond with, hundreds of old-stock people, particular]y in the Ea«t. but ti lso elsearhere, who may be rep-lesentative of millions, and arho are uneas.v because their cities, as the.v y«y, are full of "these foreigneis"; and who feel the country ih stoing to the dog*. in part, because of t ha* A feeling i* creeping on them that thi« is no longer their country, no longer America, Anglo-Saxon America; and they con fes« they are beginnin^ to feel like alien« here. So they are arithdraaing; their attitudes are getting rigid . . . and they hold onto their money if they have anv. .ind they blame "these foreigneia" if the.v ha ven't any. They are bet omin k »n-hooked from the country's expan>ive and crt>«ttive impulses, from the American Dream; and are being drawn into the fear—and confusion-made trends to cantract, to narroa* down, to grow anem.V, and reactior,-ary.
And this, by and large, is true, »>>o. of the new groups. As I say, thc> are withdra\ring into themselves. into othnoeentric sections, into national or group pride and egoism. This i« true of immigrants and, increa*ingly, :rl«<» of their American-born sons an<l daughters . . . There are, of course, numerous exceptions; gencrally, ho\v-ever, the no* groups (especially those of the ea«t- and south-Furopcan nnd Near Eastern backgrounds, and of the (Jerman background just now) have no firm sense of what psyehia-trist« call helongingne««, which is considcrcd necessiiry for n full, halanced development of chaiaoter and per«onality, and for one's ef-feetiveness in a creative way arithin a culture.
To rep<*at, this is true of inuni-grants aml of their American-born children; af many, perhaps most, of them: and remember their number run« into tens of njillion* . . . They •ro different from thc „ old-stock Americans. Their Old VVorld heritage. in most cases, i* not England, but Poland or Itnly or Arm<'nia or the Balkan«, etc. And the bcginning ot their vitnl American background as Troups i* not the glorified Mnyflo*er, but the as yet unglorified immigrant steerage; not Plymouth Ročk or Jamestoan, but Castle (Jarden or Ellis laland or Angel Island or the Intei national Bridge or the Mexicnif or Canadian border; not the arilder-ne«s of New England, but the socinl-economic jungle of the city *lums and the factory «ystem; not the Revolu-tion of 177«, hut the Industrial Re-volution; not the peals of the Liberty Bell. but the first glimpte of the Statue of Liberty.
(To be continued.)
Requiem to 1939
Our arar-time hope
I* that a *ortie End* labor's fight In 1940.