R R 5 Razvoj Slovenije in njenih regij je zaradi naraščajoče vpetosti v globalne tokove vse bolj odvisen od globalnih izzivov, kot so podnebne in demografske spremembe, mednarodne migracije, gospodarska kriza … Medijska izpostavljenost teh izzivov daje vtis o vsesplošnem poznavanju njihove problematike, kar lahko predstavlja težavo pri izvajanju razvojnih politik, zlati če politike med posameznimi ravnmi OJ niso usklajene. Kot sta pokazali kar dve študiji, jasno prepoznanih mednarodno relevantnih procesov AZV GLOBALNI na regionalni in lokalni ravni ne znamo ustrezno vstaviti v razvojne koncepte. To je lahko na eni strani posledica prevelike abstraktnosti in preveč teoretskega IZZIVI IN pristopa k reševanju mednarodno relevantnih tem, ali na drugi strani ozkosti lokalnih in regionalnih deležnikov, ki obremenjeni z lokalnimi problemi ne REGIONALNI znajo prepoznati globalno pomembnih procesov. V knjigi tako obravnavamo globalne izzive in njihovo vlogo v regionalnem razvoju, s čimer želimo prispevati RAZVOJ k razpravi, s katero bo mogoče na strokovno podprtih temeljih izoblikovati medsebojno usklajene ter potrebam prilagojene razvojne ukrepe. ALNI IZZIVI IN REGIONALNI ROBGL 32 € ISBN 978-961-254-835-3 9 2 1 6 9 8 7 3 5 3 8 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 5 naslovnica RR5.indd 1 26.10.2015 13:19:32 1 2 REGIONALNI RAZVOJ 5 GLOBALNI IZZIVI IN REGIONALNI RAZVOJ 4 REGIONALNI RAZVOJ 5 GLOBALNI IZZIVI IN REGIONALNI RAZVOJ Ure­di­li: Ja nez Nared Katarina Polajnar Horvat Nika Raz pot nik Visko vić Ljub lja na 2015 Knjiž na zbir ka Regio nal ni raz voj, ISSN 1855-5780, UDK 91 REGIONALNI RAZVOJ 5 GLOBALNI IZZIVI IN REGIONALNI RAZVOJ © 2015, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU, Založ ba ZRC Ured­ni­ki: Janez Nared, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Nika Raz pot nik Visko vić Ured­niš­ki­odbor: David Bole, Kata ri na Groz nik - Zei ler, Andrej Hor vat, Mar ko Hren, Luka Juvan čič, Dam jan Kavaš, Jani Kozi na, Simon Kušar, Valen ti na Lavren čič, Janez Nared, Dra go Per ko, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Mar jan Rav bar, Nika Raz pot nik Visko vić, Aleš Smre kar, Igor Strm šnik, Alma Zavod nik Lamov šek Re­cen­zen­ti: David Bole, Kata ri na Groz nik - Zei ler, Andrej Hor vat, Mar ko Hren, Luka Juvan čič, Dam jan Kavaš, Jani Kozi na, Simon Kušar, Valen ti na Lavren čič, Janez Nared, Dra go Per ko, Kata ri na Polaj nar Hor vat, Mar jan Rav bar, Nika Raz pot nik Visko vić, Aleš Smre kar, Igor Strm šnik, Alma Zavod nik Lamov šek Iz­da­ja­telj: Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU Za­izda­ja­te­lja: Dra go Per ko Ob­li­ko­va­nje­naslov­ni­ce: Miloj ka Žalik Huz jan Za­lož­nik: Založ ba ZRC Za­založ­ni­ka: Oto Lut har Glav­ni­ured­nik: Aleš Pogač nik Ra­ču­nal­niš­ki­pre­lom: SYNCOMP d. o. o., Ljub lja na Tisk: Sinet, d. o. o. Na­kla­da: 400 iz vo dov Prva izdaja, prvi natis Ljubljana 2015 REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA GOSPODARSKI RAZVOJ IN TEHNOLOGIJO Iz da jo mono gra fi je sta sofi nan ci ra la Mini strs tvo Repub li ke Slo ve ni je za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo ter Slo ven ski regio nal no raz voj ni sklad. CIP – Kata ložni zapis o pub li ka ci ji Na rod na in uni ver zi tet na knjiž ni ca, Ljub lja na 911.3:332.1(497.4)(082)(0.034.2) GLOBALNI izzivi in regionalni razvoj [Elektronski vir] / uredili Janez Nared, Katarina Polajnar Horvat, Nika Razpotnik Visković. – Elektronska izd. – El. knjiga. – Ljubljana : Založba ZRC, 2015. – (Regionalni razvoj, ISSN 1855-5780 ; 5) Način dostopa (URL): http://zalozba.zrc-sazu.si/p/1301 ISBN 978-961-254-836-0 (pdf) 1. Nared, Janez 281640704 VsE BI NA Zdravko­Počivalšek Predgovor ................................................................................................................................................................................................ 9 Janez­Nared Uvod nik .................................................................................................................................................................................................. 11 Ana­Kalin,­Jana­Urh­Les­jak Re gio nal ni raz voj v med na rod ni pers pek ti vi: pre sli ka va glo bal nih poli tik na lokal ne izzi ve ali lokal nih pri sto pov na glo bal ne poli ti ke? .......................................................................... 13 Si­mon­Kušar Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji ........................................................................................................................................ 21 Du­šan­Plut Glo bal ni okolj ski izzi vi in sona rav ni regio nal ni raz voj Slo ve ni je ................................................................ 31 Re­na­ta­Kar­ba,­Gaja­Bre­celj Ze le na delov na mesta – siner gij ski odgo vor na gos po dar ske, okolj ske in druž be ne izzi ve ........ 37 Ja­nez­Nared,­Nika­Raz­pot­nik­Visko­vić Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp ...................................................... 45 Kri­sti­na­Toplak Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti ............................................................................................................................ 57 Po­lo­na­Dem­šar­Mitro­vič Ce lost ne pro met ne stra te gi je občin in regij ter ukre pi traj nost ne mobil no sti .................................... 67 Kle­men­Prah Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb .................................................................................................................. 75 Šte­fan­Čelan Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov ...................................................................................................................................................... 89 Dane­Pod­me­nik Iz zi vi social ne ga pod jet niš tva ................................................................................................................................................ 99 Bar­ba­ra­Med­ved­- Cvikl,­Doris­Gumi­lar,­Mar­ti­na­Ber­lič,­Alen­ka­Šesek LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji .................................................................... 107 7 Vse bi na Igor­Kuz­ma,­Moj­ca­Merc STAGE – inte rak tiv no orod je za dise mi na ci jo geo pro stor skih sta ti stik .............................................. 121 Da­mi­jan­Ganc In ter dis ci pli nar ni pri stop pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav ne ga zdrav ja: pri mer dobre prak se v Po sav ju ...................................................................... 129 Luč­ka­Lor­ber Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek Uni ver ze v Ma ri bo ru ...................................................................................... 135 Maja­Simo­ne­ti,­Gaš­per­Okrš­lar,­Maja­Weis­sei­sen,­Alma­Zavod­nik­Lamov­šek Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre .................................................. 145 Ja­nez­Topol­šek Raz miš ljaj makro re gio nal no, deluj več ni voj sko .................................................................................................... 155 Matija­Zorn,­Blaž­Komac Naravne nesreče kot razvojni izziv .................................................................................................................................. 163 8 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 9, Ljubljana 2015 PREDGOVOR Regionalna politika se vedno bolj usmerja v spodbujanje specifičnih razvojnih potencialov posa - meznih regij, ki jih prepoznavajo že regije same. Pri tem je povezanost razvojnih partnerjev na nacionalni, regionalni in lokalni ravni izjemno pomembna. Letošnji prispevki obravnavajo aktualne globalne teme, s katerimi se Slovenija vse pogosteje sooča. Aktivna vključenost Slovenije v globalne izzive terja odgovoren odnos do mednarodne skupnosti tudi glede podnebnih sprememb, varstva okolja, prometa, prehranske varnosti migracijskih procesov in ostalih pomembnih globalnih razvojnih izzivov. Pri tem se odpirajo vedno nova razvojna vprašanja, katerim je treba najti odgovore na globalni, državni, regionalni in lokalni ravni. In prav to je z razvojnega vidika ključen izziv: Kako oblikovati regionalne in lokalne razvojne politike, da bodo zadovoljevale potrebe prebivalstva, istočasno pa prispevale k doseganju globalnih ciljev? Znanstvena monografija »Globalni izzivi in regionalni razvoj« je dobrodošla spodbuda za poglobljen razmislek, saj odpira številna aktualna področja, kot so: globalna in makroregionalna vpetost Slovenije, okolje in zelena delovna mesta, zdravje, promet, družba znanja, migracije, socialno podjetništvo, naravne nesreče, prostorski razvoj. Odgovori na aktualna vprašanja bodo morali poleg teoretskih podlag najti svoj odsev tudi v vsakodnevnih odločitvah in praksi. Programski dokumenti za izvajanje kohezijske politike v obdobju 2014–2020 v Sloveniji so sprejeti in kažejo usmeritve prihodnjih vlaganj. Pomembno je osredotočenje in iskanje sinergij pri pripravi projektov, pri tem pa upoštevanje načela učinkovitosti, kar velja tako za gospodarski kot okoljski, družbeni in socialni razvoj. Zdravko­Počivalšek,­minister 9 10 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 11, Ljubljana 2015 UVODNIK Slo ve ni ja se je po osa mos vo ji tvi hitro usme ri la v is ka nje med na rod nih pove zav, v ka te rih je pre - poz na la svo je vital ne inte re se, a kljub člans tvu v šte vil nih ugled nih med na rod nih orga ni za ci jah tega poten cia la ni v ce lo ti izko ri sti la. V is ka nju lokal nih in regio nal nih raz voj nih reši tev jem lje mo med na - rod no vpe tost kot bian co meni co, v pri me ru Evrop ske uni je kot vir sred stev, le tež ko pa si v teh pove za vah izbo ri mo svo je last no mesto in pre poz nav nost. Vklju če nost v kar tri evrop ske makro re gi je, pet trans - na cio nal nih pro gra mov in šte vil na dru ga inte re sna zdru že nja bi lah ko ob jasni stra te gi ji pris pe va la k več ji pre poz nav no sti Slo ve ni je, k bolj kon ku renč ne mu gos po dars tvu ter k raz voj ne mu pre bo ju. Prilož no sti pa niso le v bliž nji soseš či ni, tem več bi lah ko Slo ve ni ja pusti la pečat tudi veli ko šir še, kar posa mez nim pod jet jem, orga ni za ci jam ali posa mez ni kom že uspe va, pa naj bo to na področ ju gos po dars tva, kul tu - re, zna no sti, špor ta ali česa dru ge ga. Ven dar pa se mora mo pri tem zave da ti, da si ob raz voj nih poten cia lih deli mo tudi vse osta le izzi ve, ki jim bo med na rod na skup nost mora la slej ko prej naj ti odgo vo re ne le na glo bal ni tem več tudi na regio nal ni in lokal ni rav ni. K temu želi pris pe va ti tudi tokrat na knji ga v zbir - ki Regio nal ni raz voj, ki je name nje na glo bal nim izzi vom in nji ho ve mu pre no su na regio nal no raven. Čeprav pre po go sto raz miš lja mo v lo kal nem, regio nal nem in kveč je mu še držav nem kon tek stu, ne more - mo prek izzi vov, s ka te ri mi se soo ča mo sku paj s so sed nji mi drža va mi, če ne kar na glo bal ni rav ni. Pred nedav nim je bila tak šno vpra ša nje gos po dar ska kri za, tre nut no je pere ča begunj ska prob le ma ti ka, nepre - sta no pa nas vsaj v ob li ki posa mez nih eks ce snih dogod kov nase opo zar ja jo pod neb ne spre mem be, giba nje cen suro vin, demo graf ske spre mem be, in še bi lah ko našte va li. Kot sta v mo no gra fi ji poka za li kar dve štu di ji (Ku šar ter Nared in Raz pot nik Visko vić), jasno pre poz na nih med na rod no rele vant nih pro ce - sov na regio nal ni in lokal ni rav ni ne zna mo ustrez no vsta vi ti v raz voj ne kon cep te, kar je lah ko na eni stra ni posle di ca pre ve li ke abstrakt no sti in pre več teo ret ske ga pri sto pa k re še va nju med na rod no rele - vant nih tem, ali na dru gi stra ni ozko sti lokal nih in regio nal nih delež ni kov, ki obre me nje ni z lo kal ni mi prob le mi ne zna jo pre poz na ti glo bal no pomemb nih pro ce sov. Raz ko rak med glo bal no in lokal no pre - poz na ni mi izzi vi se zago to vo odra ža tudi na rav ni ukre pov, s tem pa tudi v us pe šno sti izva ja nih aktiv no sti. V pri ču jo či knji gi želi mo na to jasno opo zo ri ti ter pris pe va ti k raz pra vi, s ka te ro bo mogo če na stro - kov no pod pr tih teme ljih izob li ko va ti med se boj no uskla je ne ter potre bam pri la go je ne raz voj ne ukre pe. dr.­Janez­Nared 11 12 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 13–19, Ljubljana 2015 REGIONALNI RAZVOJ V MEDNARODNI PERsPEKTIVI: PREsLIKAVA GLOBALNIH POLITIK NA LOKALNE IZZIVE ALI LOKALNIH PRIsTOPOV NA GLOBALNE POLITIKE? mag. Ana Kalin Sek­tor­za­poli­ti­ke­med­na­rod­ne­ga­raz­voj­ne­ga­sode­lo­va­nja,­Mini­strs­tvo­za­zuna­nje­zade­ve RS Pre­šer­no­va­cesta 25,­1000 Ljub­lja­na ana.ka­lin@gov.si dr. Jana Urh Les jak Sek­tor­za­glo­bal­ne­izzi­ve,­Mini­strs­tvo­za­zuna­nje­zade­ve RS Pre­šer­no­va­cesta 25,­1000 Ljub­lja­na jana.urh-les­jak@gov.si UDK:­711:502.131.1 IZVLEČEK Re gio nal ni raz voj v med na rod ni pers pek ti vi: pre sli ka va glo bal nih poli tik na lokal ne izzi ve ali lokal nih pri sto pov na glo bal ne poli ti ke? Leto 2015­bi­lah­ko­pri­ne­slo­nov­in­vzdr­žen­model­raz­vo­ja,­ki­bi­vodil­v od­prav­lja­nje­revš­či­ne,­nee­na­ko­sti in­izko­riš­ča­nja­oko­lja.­Sko­raj­tri­de­set­let­po­obja­vi­poro­či­la­Brundt­lan­di­ne­komi­si­je,­ki­je­oko­lje­in­člo­ve­- ka­posta­vi­la­v med­se­boj­no­odvi­sen­odnos­in­posle­dič­no­pred­la­ga­la­spre­mem­bo­raz­voj­ne­poti,­so­vodi­te­lji držav­spre­vi­de­li,­da­obsto­je­či­model­raz­vo­ja­ni­vzdr­žen.­Toda­za­reše­va­nje­nasta­lih­glo­bal­nih­izzi­vov­so potreb­ni­popol­no­ma­novi­pri­sto­pi,­ki­pre­se­ga­jo­nacio­nal­ne­meje­in­zah­te­va­jo­pre­da­nost­glo­bal­nim­ciljem. Postav­lja­se­torej­vpra­ša­nje,­ali­so­se­drža­ve­pri­prav­lje­ne­odpo­ve­da­ti­nacio­nal­nim­inte­re­som­in­ali­so­njiho­- vi­pre­bi­val­ci­spo­sob­ni­zve­sto­bo­sku­pi­ni­(ple­me­nu,­drža­vi)­zame­nja­ti­za­zve­sto­bo­glo­bal­ni­skup­no­sti.­Pris­pe­vek odpi­ra­raz­pra­vo­o no­vih­mode­lih­raz­vo­ja,­veza­nih­na­glo­bal­ne­izzi­ve,­a iz­ha­ja­joč­iz­lokal­nih­potreb. KLJUČNE­BESEDE mo­del­raz­vo­ja,­traj­nost,­glo­bal­ni­izzi­vi,­pri­pad­nost,­lokal­ne­potre­be ABSTRACT Regional development from a global perspective: To translate global policies to the local level or to apply local approaches to global policies? The­year 2015­could­bring­new­and­sustainable­development­model,­which­could­lead­to­eradication­of poverty,­ inequalities­ and­ environmental­ degradation.­ Nearly­ thirty­ year­ after­ the­ launching­ of­ the Brundtland­Report,­which­explicitly­demonstrated­that­human­beings­and­the­environment­are­interde- pendently­connected­and­that­there­is­thus­a need­for­a new­development­paradigm,­leaders­of­the­world came­to­the­realisation­that­the­existing­development­model­is­far­from­sustainable.­However,­in­order­to tackle­global­challenges,­a completely­changed­approach­is­needed,­which­does­not­take­national­borders into­consideration,­but­is­rather­dedicated­to­global­goals.­It­is­thus­important­to­question­whether­coun- tries­are­willing­to­compromise­their­national­interests­or­whether­their­inhabitants­are­capable­of­transferring their­loyalty­to­the­group­(state­or­tribe)­onto­the­global­community.­This­article­raises­questions­about new­development­models,­taking­into­consideration­global­challenges,­yet­making­local­needs­the­starting point. KEY­WORDS models­of­development,­sustainability,­global­challenges,­loyalty,­local­needs 13 Ana Kalin, Jana Urh Les jak 1 Glo bal ne raz voj ne poli ti ke in nji hov uči nek Sve tov na komi si ja za oko lje in raz voj, ki jo poz na mo kot Brundt lan di no komi si jo, je pred sko raj tri de se ti mi leti izda la poro či lo pod naslo vom Naša skup na pri hod nost (Our­Com­mon­Futu­re). Poro - či lo opo zar ja na stop nje va nje ogro že no sti Zem lje zara di poglab lja jo če se revš či ne, ved no več jih nee na ko sti in pro pa da nja oko lja. Poro či lo pri na ša naj šir še spre je to defi ni ci jo traj nost ne ga raz vo ja. To je raz voj, ki izpol nju je potre be seda njo sti, brez da bi ogro zil spo sob nost nasled njih gene ra cij za izpol - nje va nje nji ho vih potreb. Defi ni ci ja daje pred nost dve ma ključ ni ma kon cep to ma: kon cep tu potreb rev nih sve ta in kon cep tu druž be nih ter teh no loš kih ome ji tev, veza nih na zmož no sti oko lja, da izpol ni potre - be seda njo sti in pri hod no sti (Re port of the World Com mis sion 1987, 41). Vseob se ga jo ča pod me na poro či la Brundt lan di ne komi si je je ide ja o ena ko sti, ki je neob hod ni del traj nost ne podo be sve ta. Tudi najož ji pogled na traj nost ved no vklju ču je social no ena kost med gene ra ci ja mi; pogled logič no izpo - stav lja tudi ena kost zno traj vsa ke gene ra ci je (Re port of the World Com mis sion 1987, 41 in 42). Leto 2015 je ponov na pre lom ni ca na področ ju traj nost ne ga raz vo ja. Drža ve čla ni ce Orga ni za ci - je zdru že nih naro dov so sep tem bra 2015 v New Yor ku spre je le nov glo bal ni raz voj ni okvir »Preob li - ko va nje naše ga sve ta: 2030 agen da za traj nost ni raz voj« (med mrež je 1), ki opre de lju je nov pri stop med na rod ne skup no sti do raz vo ja. Pri stop sicer ni tako nov in revo lu cio na ren, kot nas pre pri ču je jo poli tič ni odlo če val ci, saj so pri po ro či la Brundt lan di ni ne komi si je v šte vil nih toč kah podob na novi agen - di. Bolj kot vse bin ske kom po nen te agen de je pomemb no zave da nje odlo če val cev, da tre nut ni vzor ci delo va nja na dol gi rok niso vzdrž ni, iz česar sle di potre ba po vzpo sta vi ti nove ga, traj nost ne ga okvi - ra za rav na nje člo veš tva. Agen da je torej prva glo bal na raz voj na para dig ma, ki bo pove za la in v na - sled njih 15 le tih usmer ja la poli ti ke in delo va nje za odpra vo vseh oblik revš či ne povsod po sve tu, ure sni če va nje traj nost ne ga raz vo ja za seda nje in bodo če gene ra ci je ter spo što va nje in zaš či to člo ve - ko vih pra vic in temelj nih vred not kot osno ve za miro ljub ne in sta bil ne druž be. Ključ na novost agen - de je nje na uni ver zal nost. Za raz li ko od raz voj nih ciljev tisoč let ja (Mil­len­nium­Deve­lop­ment­Goals), ki so v pre te klih 15 le tih spod bu ja li raz voj v dr ža vah v raz vo ju, bodo agen do, ob upo šte va nju nacio - nal nih oko liš čin in že dose že ne rav ni raz vo ja, mora le ure sni če va ti in izva ja ti vse drža ve sve ta, torej tudi Slo ve ni ja. Ključ ni pred po goj za traj nost ni raz voj na sve tov ni rav ni je poleg uskla je ne poli tič ne akci je tudi skup - na glo bal na odgo vor nost. In ključ ni prob lem je nje no pomanj ka nje. Med na rod na skup nost je zgra je na na odno sih med drža va mi, ki so v vi so ko glo ba li zi ra nem sve tu med seboj odvi sne. Za ure sni če va nje traj nost ne ga raz vo ja in s tem ciljev agen de pa bi ta odvi snost mora la pre ra sti v glo bal no skup nost, kar pa je zara di dina mi ke med drža va mi naj ver jet ne je neu re snič lji vo. Druž ba (na glo bal ni, nacio nal ni in lokal ni rav ni) je sestav lje na iz sku pin, ki nasta ja jo na pod la gi kri te ri jev kot so nacio nal nost, spol, poklic, vera … Sku pi no dolo ča ta nje na nara va in njen odnos z dru - gi mi sku pi na mi. Ko se sku pi na obli ku je, se na eni stra ni vzpo sta vi jo nor me, odno si in pra vi la za nje no delo va nje, na dru gi stra ni pa se sku pi na zame ji in loči od dru gih sku pin. Sku pi na nepre tr go ma potr - ju je last na pre pri ča nja in nači ne delo va nja, prav tako pa zuna njim sku pi nam pri pi su je last no sti, ki dolo ča jo nje ne meje. Oba pro ce sa sta name nje na izbolj še va nju samo po do be sku pi ne, poe no stav lja nju kom pleks - ne ga sve ta in kre pi tvi loč nic med sku pi na mi (Hogg in Abrams 1998, 10–13). Vsi ti pro ce si vodi jo do pre ko mer ne ga pri pi so va nja pozi tiv nih vred not sku pi ni in tež njo po nega tiv ni obrav na vi in nezau pa - nju vsem, ki niso v sku pi ni (Taj fel 1981). Za ohra nja nje te dina mi ke pa je pomemb na tudi potre ba posa mez ni ka po pri pa da nju sku pi ni (dr ža vi), ki mu zago tav lja obču tek var no sti in nudi samo za vest, samos po što va nje in pre pri ča nje vase (Hogg in Abrams 1998, 19–21). Če torej dina mi ko med sku pi na - mi pre ne se mo na odno se med drža va mi in doda mo potre bo posa mez ni ka po var no sti in pri pa da nju sku pi ni, se postav lja vpra ša nje, ali je glo bal na ozi ro ma skup na odgo vor nost sploh ure snič lji va? Je traj - nost ni raz voj dovolj močan pove zo val ni člen, s ka te rim bi se lah ko pre bi val ci sve ta poi sto ve ti li do tolik šne mere, da bi se obsto je če meje med nacio nal ni mi sku pi na mi zabri sa le in pove za le v eno sku pi no na glo - bal ni rav ni, ki bi na prvo mesto posta vi la zago tav lja nje vklju ču jo če ga traj nost ne ga raz vo ja? 14 Re gio nal ni raz voj v med na rod ni pers pek ti vi: pre sli ka va glo bal nih poli tik na lokal ne izzi ve ali lokal nih … Pred po stav lja mo, da je pred po goj struk tur nih spre memb, brez kate rih ni mogo če reše va ti glo bal - nih izzi vov, vklju ču jo ča glo bal na druž ba, ki pa zara di temelj ne člo veš ke potre be po var no sti in pri pad no sti naj ver jet ne je ne more obsta ja ti, zato je pove zo va nje in sode lo va nje lokal nih delež ni kov, upo - šte va joč nače la soli dar no sti, sklad no sti, traj no sti, pre gled no sti in odgo vor no sti ter izha ja joč iz lokal nih potreb in raz mer, naj pri mer nej ša raz voj na pot. Če se torej, upo šte va joč zgor njo hipo te zo, glo bal na odgo vor nost poraz gu bi zara di odgo vor no sti in zve sto be drža vi, je nuj no razu me ti, ali obsta ja odgo vor nost drža ve do nje nih držav lja nov in kaj ta odgo vor nost pome ni za ure sni če va nje traj nost ne ga raz vo ja. Na dol gi rok je traj nost ni raz voj ned vom - no inte res drža ve in nje nih pre bi val cev. Toda nacio nal ni inte res se je v zgo do vi ni veči no ma obli ko - val na kra tek rok, kjer varo va nje oko lja ali zago tav lja nje social nih pra vic pogo sto nista razum lje na kot nacio nal ni inte res. Lah ko torej trdi mo, da v ve či ni pre me rov na držav ni rav ni manj ka odgo vor no sti do traj nost ne ga raz vo ja. Posle dič no je lah ko le odgo vor nost lju di v lo kal nih sku pi nah tista, ki de-fac­to gra di ali podi ra traj nost no raz voj no pot. Za pre nos glo bal nih raz voj nih poli tik v lo kal no skup nost v Slo - ve ni ji je torej ključ na iden ti fi ka ci ja sku pin, ki to poč ne jo, in iden ti fi ka ci ja inte re sov, ki jih pri tem imajo. Inte re si lah ko gra di jo odgo vor no delo va nje sku pi ne, če so osno va ni na nače lih ena ko prav no sti in vzdrž - no sti. V na da lje va nju pred stav lja va dva pri me ra lokal nih praks, ki preiz ku ša ta naše pred po stav ke gle de pri pad no sti sku pi ni, drža vi in glo bal ni vasi. Pri pred sta vi tvi praks, ki sle di jo traj nost nim poli ti kam, obrav - na va va člo ve ka v dveh dimen zi jah: v od no su do oko lja ter v od no su do spo la. Tako oko lje kot spol sta izbra na naključ no. Pri nabo ru podat kov za pred sta vi tev praks sva se avto ri ci poslu že va li kla sič ne antro - po loš ke meto de opa zo va nja z ude lež bo, interv ju jev in podat kov, dostop nih na splet nih stra neh. Pri tem sva sle di li tako pri me rom izgrad nje traj nost nih praks na lokal ni rav ni kot tudi pove za vam med lokal - no in glo bal no rav njo, s pou dar kom na sme ri tokov od spo daj navz gor in od zgo raj navz dol. Opa zo va li sva, na kak šen način se lokal ni akter ji odzi va jo na glo bal ne usme ri tve ozi ro ma na kak šen način glo - bal ne poli ti ke sploh naj de jo pot do lokal ne ga oko lja. Pri tem sva še poseb no pozor nost name nja li vlo gi drža ve kot mostu med lokal nim in glo bal nim. 2 Lokal ne reši tve 2.1 skup nost občin: poli ti ke ena ko sti in lokal ne reši tve Na Pos ve tu o ena ko sti spo lov – kaj ima jo moš ki s tem? maja 2015 v Ljub lja ni, je Jørgen Lorent zen, nor veš ki razi sko va lec s po droč ja ena ko sti spo lov, vzpo sta vil jasno pove za vo med demo kra ci jo in ena - kost jo spo lov: sled nja ni le eden izmed vidi kov demo kra ci je, tem več je nje na temelj na pred po stav ka. Dokler torej prav ni in druž be ni vidik ena ko sti ne bosta dose že na, bomo žive li v dr ža vi, kjer bodo pra - vi ce in pri vi le gi je uži va li le neka te ri čla ni druž be. Leta 1992, na prvi med na rod ni kon fe ren ci, ki je pove za la vpra ša nja raz vo ja in oko lja, so se drža ve sve ta stri nja le, da so traj nost, okolj ska pra vič nost in ena kost spo lov med se boj no pove za ni in odvi sni (med mrež je 2). Več kot dvaj set let kasne je pove za vi ne more mo nas pro to va ti, lah ko pa ugo tav lja mo, da pri nje ni nad grad nji ni bilo stor je ne ga napred ka. Zato mora mo pogle da ti korak dlje in poka že se, da je pove za va dvo stran ska. Prvot ni vzro ki za netraj nost in nee na kost spo lov so trd no pove za ni. Izha - ja jo iz raz voj nih mode lov, ki pod pi ra jo pre ma lo urav na va no gos po dar sko rast, ki jo v pre ve li ki meri usmer ja trg, in ohra nja jo nee na ke odno se moči med moš ki mi in žen ska mi. Ti raz voj ni vzor ci se na eni stra ni zana ša jo na in ponov no ustvar ja jo nee na ko sti med spo lo ma, saj izko riš ča jo žen sko in nepla ča - no skrbs tve no delo. Na dru gi stra ni pa proi zva ja jo okolj ske teža ve in nerav no ves ja, saj je trg narav nan na ustvar ja nje dobič ka na račun izko riš ča nja narav nih virov. Tre nut ni raz voj ni model je torej viso ko nevz dr žen tako na social nem kot tudi na okolj skem področ ju, posle dič no pa tudi na eko nom skem, saj spod ko pa va teme lje za napre dek v pri hod no sti (Wich te rich 2012). 15 Ana Kalin, Jana Urh Les jak Že Brundt lan di na komi si ja je ugo to vi la, da sta prav poraz de li tev moči in vpli va tista, ki sta odgo - vor na za okolj ske in raz voj ne izzi ve. Zato v po ro či lu pred la ga, da je tre ba raz vi ti pri sto pe, ki bodo vklju če va li social ni raz voj in še pose bej izbolj ša li polo žaj žensk v druž bi, zaš či ti li ran lji ve sku pi ne in spod bu ja li lokal no sode lo va nje pri odlo ča nju (Re port of the World Com mis sion … 1987, 37). Sklad - no s slo ven skim Zako nom o ena kih mož no stih žensk in moš kih ima jo pri spod bu ja nju in ustvar ja nju ena kih mož no sti vlo go tudi lokal ne skup no sti. V svo jih ukre pih in aktiv no stih mora jo upo šte va ti vidik ena ko sti spo lov, za bolj učin ko vi to delo pa lah ko samou prav ne skup no sti ime nu je jo tudi koor di na to - ri co ozi ro ma koor di na tor ja za ena ke mož no sti. Sode lu je jo tudi v pri pra vi in izva ja nju Nacio nal ne ga pro gra ma za ena ke mož no sti žensk in moš kih (Za kon o ena kih mož no stih žensk in moš kih 2002 in 2007). V po go vo rih z gos po Jasmi no Vid mar s Skup no sti občin Slo ve ni je in dr. Si mo no Topo li njak z Mest - ne obči ne Ljub lja na (v na da lje va nju MOL) se je poka za lo, da lokal ne skup no sti upo šte va jo nacio nal ne zako ne in stra teš ke doku men te, poz na va nje evrop skih in med na rod nih temelj nih listin s po droč ja ena - ko sti spo lov pa je ome je no (In terv ju z Ja smi no Vid mar 2015; Interv ju z dr. Si mo no Topo li njak 2015). Kljub temu pa se je tre ba zave da ti, da nacio nal ni doku men ti odra ža jo vse temelj ne doku men te s po - droč ja ena ko sti spo lov, med dru gim tudi Kon ven ci jo o od pra vi vseh oblik diskri mi na ci je žensk in Pekinš ko dekla ra ci jo, spre je ti v ok vi ru Orga ni za ci je zdru že nih zaro dov, kot tudi vse ključ ne direk ti ve in dru ge doku men te Evrop ske uni je, veza ne na zago tav lja nje ena ko sti spo lov. To zago tav lja pre ha ja nje glo bal - nih usme ri tev na lokal no raven. MOL ima od leta 2007 dalje koor di na to ri co za ena kost spo lov, z le toš njim letom je bil ime no van tudi njen namest nik, z na me nom urav no te že ne zasto pa no sti obeh spo lov pri tej pomemb ni nalo gi. Tre - nut no je v na sta ja nju prvi stra teš ki doku ment, in sicer Akcij ski načrt za ena kost spo lov, ki bo naj ver jet ne je spre jet do kon ca leta 2015 za obdob je veljav no sti treh let. Nav kljub pomanj ka nju jasnih usme ri tev in stra te gij pa se MOL že vrsto let pos pe še no udejs tvu je pri aktiv no stih, ki ima jo nepo sred - ne učin ke na zago tav lja nje ena ko sti spo lov, prav tako pa vidik ena ko sti spo lov dobro vklju ču je jo v šte vil ne ukre pe in aktiv no sti s po droč ja socia le (In terv ju z dr. Si mo no Topo li njak 2015). Med sled nji mi je tre ba izpo sta vi ti jav ne in pod por ne sto ri tve vars tva otrok. MOL je usta no vi te lji - ca 23 jav nih vrt cev, finan ci ra še 22 za seb nih vrt cev. Neka te ri med nji mi ima jo obra to val ni čas z iz me nič ni mi oddel ki in se torej pri la ga ja jo delov ne mu času star šev. V vars tvo in kako vost no pre živ - lja nje pro ste ga časa otrok so usmer je ne tudi mno ge sofi nan ci ra ne pod por ne sto ri tve. Nič manj pomemb ni niso sofi nan ci ra ni pro gra mi in sto ri tve MOL za sta rej še obča ne, naj si bodi v ob li ki domov za osta re le, pomoč dru ži ni na domu, dnev ni cen tri aktiv no sti in podob no (To po li njak 2015). Dejs tvo je, da žen ske nosi jo več ji del dru žin skih obvez no sti, veza nih na skrb za otro ke in sta rej še, zato obstoj kva li tet nih in flek si bil nih sto ri tev na teh področ jih pomemb no pris pe va k ena ko prav ni vklju če no sti žensk na trg delov ne sile, kot tudi k več ji ena ko prav no sti spo lov v za seb nem živ lje nju. Eko nom ske kri ze pona va di v več ji meri pri za de ne jo social no in poli tič no šib kej še dele pre bi val - stva, torej tudi žen ske. Sta ti sti ke kaže jo, da je 70 % neza po sle nih mla dih lju di z di plom sko izo braz bo žensk (po dat ki za leto 2013), vsa ka tret ja žen ska, sta rej ša od 75 let, pa je leta 2011 žive la pod mejo revš či ne. V Slo ve ni ji je moč govo ri ti o fe mi ni za ci ji revš či ne (Has sen stab in Ramet 2015, 54). Za pomoč social - no ogro že nim, med kate ri mi je veli ko sta rej ših žensk in samo hra nilk, MOL raz po la ga s sreds tvi za enkratno pode li tev denar ne pomo či in za sub ven cio ni ra na kosi la (In terv ju z dr. Si mo no Topo li njak 2015). Med leti 2008 in 2013 je denar na pomoč v pov preč ju zna ša la neko li ko več kot 1.120.000 EUR let no (To - po li njak 2015). Po memb na dejav nost MOL je boj pro ti nasi lju nad žen ska mi. V letu 2014 je bilo name nje nih sko - raj 600.000 EUR za boj pro ti nasi lju nad žen ska mi, trgo vi ni z ljud mi in za delo s pov zro či te lji nasi lja (To po li njak 2015). Pri tem MOL tesno sode lu je z ne vlad ni mi orga ni za ci ja mi, tako pri izva ja nju projek - tov in pro gra mov, kot tudi pri kam pa njah oza veš ča nja jav no sti ter s stro kov nja ki s po droč ja ena ko sti spo lov. Pri oza veš če val nih dejav no stih je sode lo va nje tesno tudi z jav ni mi zavo di obči ne, kot so Ljub - ljan ski pot niš ki pro met, Zdravs tve ni dom Ljub lja na, Lekar na Ljub lja na, Kinod vor, Kino Šiš ka, Mest no gle da liš če Ljub lja na in podob no (In terv ju z dr. Si mo no Topo li njak 2015). 16 Re gio nal ni raz voj v med na rod ni pers pek ti vi: pre sli ka va glo bal nih poli tik na lokal ne izzi ve ali lokal nih … Mor da naj bolj zgo vo ren poka za telj zave za no sti MOL k ure sni če va nju nače la ena ko sti spo lov pa je nje na zapo sli tve na struk tu ra. Leta 2013 so žen ski kadri pred stav lja li 69 % vseh tam kajš njih zapo sle nih, tako v mest ni upra vi kot tudi v jav nih zavo dih pa je na vods tve nih polo ža jih zapo sle nih 67 % žensk (To po li njak 2014). Vid mar je va in Topo li nja ko va meni ta, da je za dose ga nje opti mal nih rezul ta tov potre ben dia log med nacio nal no rav ni jo, ki ponu ja okvi re delo va nja, ter lokal no rav ni jo, ki izha ja iz potreb držav lja nov. Vid - mar je va je pou da ri la, da se raven biro kra ti za ci je v lo kal nih skup no stih zara di mno že nja nes klad nih nacio nal nih zako nov pove ču je, kar gre v ško do dose ga nja rezul ta tov občin, ki obsta ja jo z na me nom uva ja nja kon kret nih reši tev za obča ne. Zara di ved no več je obre me nje no sti se vse, kar ni nuj no, pogosto doje ma kot »nad grad nja« in ena kost spo lov vse pre po go sto sodi v to kate go ri jo, še pose bej v manj ših obči nah (In terv ju z Ja smi no Vid mar 2015). Lo kal ne skup no sti so lah ko zelo pomem ben delež nik pri zago tav lja nju ena ko sti spo lov. Ne samo, da izha ja jo iz lokal nih potreb in spe ci fič no sti, tem več sle di jo logi kam, ki jih je ame riš ki antro po log Sah - lins str nil v do ma čij skem pro duk cij skem nači nu kot tisti logi ki druž be ne orga ni za ci je, ki je zna čil na za ple me na, nee vrop ske polje del ske druž be in evrop ske kmeč ke druž be (Ma li čev 2015, 1; Sah - lins 2002). MOL je ned vom no pri mer dobre prak se, kar je tesno pove za no z več let no pod po ro same ga vrha obči ne ure sni če va nju ena ko sti spo lov, tesno sode lo va nje s ši ro kim kro gom delež ni kov pa še izbolj - ša nji ho ve rezul ta te. 2.2 srce slo ve ni je: traj nost ne reši tve za člo ve ka Srce Slo ve ni je (v na da lje va nju SS) je v prvi vrsti sku pi na lju di, ki ima jo inte res pove zo va ti se. Pove - zo va nje lju di v sku pi ne so regi stri ra li kot bla gov no znam ko, ki je izjem no uspe šna, saj meri na inte gral ni pre plet ključ nih podro čij živ lje nja in dela lju di. Lju di pove zu je v funk cio nal ne in inte re sne sku pi ne v za - led ju slo ven ske ga glav ne ga mesta (zdru žu je 10 ob čin: Dol pri Ljub lja ni, Ivanč no Gori co, Kam nik, Liti jo, Men geš, Morav če, Rade če, Šen tru pert, Šmart no pri Liti ji, Zagor je ob Savi). Meri torej na ključ ne toč - ke iden ti fi ka ci je s sku pi no (Hogg in Abrams 1998) ozi ro ma doma čin ski pro duk cij ski način (Sah lins 2002). »Srce Slo ve ni je je dom lju di, ki živi jo na območ ju v ob li ki srca, utri pa jo če ga oko li geo me trič ne ga sre - diš ča Slo ve ni je. Gosto ljub je srč nih lju di in poseb no sti pro sto ra so cilj obi sko val cev, ki na območ ju od Kam niš kih Alp do dolenj skih gri čev, od obrob ja Ljub lja ne do rav nic ob reki Savi, naj de jo nove nav di - he za oddih in spro sti tev.« (med mrež je 3). SS nada lje pove zu je dejan ske potre be lokal ne ga pre bi vals tva s pri lož nost mi, ki jih ponu ja jo nacio - nal ne in evrop ske stra te gi je. Raz voj ni pro jek ti teme lji jo na pre poz na va nju skup nih izzi vov. Orga ni zi ra nost SS zago tav lja stro kov no pre so jo nji ho ve pers pek tiv no sti in kom pe tent no iska nje pri lož no sti za nji ho - vo ure sni či tev. Inte gral no pre ple ta nje lokal nih in regio nal ne rav ni, regio nal nih potreb ter nacio nal nih in evrop skih raz voj nih usme ri tev je vir nji ho ve uspe šno sti. Vred nost pro jek tov, ki so bili ure sni če ni s sreds tvi raz lič nih evrop skih pro gra mov ter s sreds tvi lokal nih skup no sti, vklju če nih v Raz voj no part ners tvo SS, je sicer naj bolj otip ljiv poda tek o us pe šno - sti, ven dar ga vods tvo SS vztraj no nado meš ča s kva li ta tiv nim ovred no te njem svo je ga dela. Eko nom - ske mu vzor cu delo va nja se torej prib li žu je traj nost ni tudi v nje go vi okolj ski in social ni kom po nen ti. »To, kar zares šte je, je pove če va nje kako vo sti živ lje nja lju di na območ ju …« (Srce Slo ve ni je … 2015). Prvot ne pove za ve zno traj SS so bile usmer je ne v raz voj turiz ma, zara di spe ci fik, ki so vir iden ti te te območ ja, zara di potreb pre bi vals tva in še pose bej zara di pre poz na va nja pri lož no sti, ki lah ko okre pi - jo kon ku renč ne pred no sti regi je, pa je jedr no delo va nje part ners tva hitro pre ra slo turi stič no raven. Kma lu po prvih vzpo stav lje nih pove za vah je inte gral no pre plet lo tri področ ja, tri jedr ne ste bre delo - va nja SS: • pri lož no sti za oko lje: kre pi tev samoo skr be in ohra nja nje lokal nih poseb no sti; • turi zem, ute me ljen ne le na narav nih poseb no stih območ ja, tem več tudi na spo sob no stih pre bi valstva; • pod jet niš tvo kot jedro in vezi vo ino va tiv nih pri sto pov. 17 Ana Kalin, Jana Urh Les jak Mo del pove zo va nja raz lič nih podro čij in mrež nih pove zav med ljud mi ozi ro ma raz lič ni mi sku pi - na mi ilu stri ra jo šte vil ni pri me ri dobrih praks. Na območ ju kra jev ne skup no sti Pol šnik, ki obse ga le 3,5 hek ta rov povr šin, pre bi va oko li 700 pre bi val cev; več kot 450 ozi ro ma kar 65 % pre bi vals tva je vklju - če nih v 8 ak tiv nih dru štev in civil nih gibanj, delu je tudi 16 pod je tij. Obči na Šen tru pert še pred nekaj leti ni obsta ja la na turi stič nem zem lje vi du Slo ve ni je, zdaj pa nje na edins tve na Deže la kozol cev, odpr - ta leta 2013, bele ži že oko li 40.000 obi sko val cev iz več kot 40 dr žav sve ta. Na upo ra bi lokal nih virov, tra di cij in znanj teme lji tudi Mre ža roko del cev SS, ki je iz prvot no regij ske obli ke orga ni zi ra nja pre ra - sla v na cio nal no pove za vo mrež, dru štev in dru gih roko del skih orga ni za cij. Mo del delo va nja SS je traj no sten v vseh treh ključ nih ste brih traj nost ne ga raz vo ja (okolj skem, gos - po dar skem in druž be nem). Model raz vo ja obe nem nado meš ča držav ne ga in je sled nje mu lah ko vzgled, saj je vpet v oko lje in kori sten za lju di. Raz voj turiz ma je pove zan s pod jet niš tvom, pod jet niš tvo se pove - zu je s sa moo skr bo na območ ju, pro jek ti na področ ju raz vo ja kme tijs tva so pre ple te ni tako s tu riz mom kot s pod jet niš tvom, vsi pa so usmer je ni v od go vor no pre no vo za dobro bit lju di ob soča sno ohra nje - nih tra di ci jah in narav nih dano stih območ ja (Srce Slo ve ni je … 2015). Za uspe šnost je poseb ne ga pome na vklju če va nje in sode lo va nje raz no te rih lokal nih in inte re snih skup no sti, še pose bej občin, ki se v Srcu Slo ve ni je ob zave da nju pome na in več je moči regi je ne zapi - ra jo v last ne občin ske in inte re sne meje. Delo va nje Raz voj ne ga cen tra SS izha ja iz mode la, ki v sre diš če postav lja kul tu ro regi je, znam ke, pre bi val ce. 3 Zaklju ček s ključ ni mi pou dar ki in pri po ro či li Pri me ri lokal nih praks na področ ju ena ko sti spo lov, oko lja in traj nost ne ga raz vo ja kaže jo, da je traj - nost ni raz voj z nje go vi mi raz lič ni mi dimen zi ja mi in nače li močan pove zo val ni člen, ki lah ko zdru ži sku pi ne v Slo ve ni ji, v ko li kor ga le-te ume sti jo ozi ro ma doje ma jo kot lasten inte res. Pred vi de va mo, da k us pe hu pove zo va nja na lokal ni rav ni pris pe va tudi delo va nje Slo ve ni je, kjer sklad no z V. Go di no (2014) pre vla du je jo zna čil no sti doma čij ske ga pro duk cij ske ga nači na. Del tega je tudi nag nje nje »da bi bili ple me, ne pa druž ba zahod ne ga tipa. Slo ven ci teži mo k or ga ni za ci ji majh - nih, pre gled nih social nih sku pin, ki skr bi jo za svo je pre ži vet je, ne ozi ra je se na dru ge social ne sku pi ne, ki dru ge social ne sku pi ne za last no pre ži vet je instru men ta li zi ra jo in ki spre je ma jo pove zo va nje z dru - gi mi sku pi na mi le takrat in toli ko, kot dolo če ni sku pi ni pre ži ve tve no kori sti«. (Ma li čev 2015, 2). Dejs tvo je, da v Slo ve ni ji in tudi šir še v sve tu pri ha ja do ved no pogo stej ših in raz no li kih pobud posa - mez ni kov ali civil ne druž be, ki s ci ljem izbolj še va nja kva li te te živ lje nja posku ša jo zao bi ti obsto je če orga ni za cij ske/dr žav ne struk tu re, ki ne oprav lja jo nalog, zara di kate rih naj bi obsta ja le. Tako kot na pri - me rih MOL in Srca Slo ve ni je, je vsem tovrst nim pobu dam skup no izha ja nje iz lokal nih potreb in pove zo va nje s ši ro kim kro gom delež ni kov, kar omo go ča hitre in krea tiv ne reši tve. Se ve da pa v ob sto je čem glo ba li zi ra nem sve tu delo va nje lokal nih skup no sti ne more obsta ja ti loče - no od glo bal nih dogod kov. Okvir glo bal ne ga pove zo va nja so še ved no drža ve. S tem name nom obsta ja Orga ni za ci ja zdru že nih naro dov. Če obsta ja jo temelj na pra vi la, ki so osno va na na nače lih soli dar no - sti, sklad no sti, traj no sti, pre gled no sti in odgo vor no sti ter so torej korist na za vse in niko mur ne pov zro ča jo ško de, lah ko lokal ne struk tu re, naj si bodi lokal na samou pra va ali civil na druž ba, sklad no s po tre ba - mi pre bi vals tva delu je jo v ko rist lju di in oko lja. V ob sto je čem siste mu je torej dia log med glo bal no, nacio nal no in lokal no rav njo naj bolj ša in nuj na reši tev. Tre ba pa se je vpra ša ti, če so obsto je ča raz mer - ja med lokal nim-dr žav nim-med na rod nim v po tre bi po traj nost nih reši tvah resnič no naj bolj ša mož na in če se mor da teht ni ca ne bi mora la nag ni ti bolj v smer lokal nih pobud. Pono ven raz mi slek o vlo gi držav in med na rod nih orga ni za cij v traj nost nih pobu dah je pri tem nujen. 18 Re gio nal ni raz voj v med na rod ni pers pek ti vi: pre sli ka va glo bal nih poli tik na lokal ne izzi ve ali lokal nih … 4 Izja va o ome ji tvi odgo vor no sti Pri ču jo či pris pe vek je avtor sko delo avto ric in v ni če mer ne odra ža urad nih sta lišč Mini strs tva za zuna nje zade ve Repub li ke Slo ve ni je. 5 Viri in lite ra tu ra Has sen stab, C., Ramet, P. R. 2015: Gen der (In)equa lity and Gen der Poli tics in Sout hea stern Euro pe: A Que stion of Justi ce (Ge ner and Poli tics). Lon don. Hogg, A., Abrams, D. 1998: Social Iden ti fi ca tions. A So cial Psycho logy of Inter group Rela tions and Group Pro ces ses. Lon don, New York. In terv ju z dr. Si mo no Topo li njak. Oseb ni vir, Ljub lja na, 2015. In terv ju z Ja smi no Vid mar. Oseb ni vir, Mari bor, 2015. Ma li čev, V. 2015: Vesna Vuk Godi na: Tre ba je zavre či ves ideo loš ki poo sa mos vo ji tve ni balast. Med mrež je: http:/ www.delo.si/so bot na/ve sna-vuk-go di na-tre ba-je-za vre ci-ves-ideo lo ski-poo sa mos vo ji tve ni-ba last.html (15. 6. 2015). Med mrež je 1: https://su stai nab le de ve lop ment.un.org/con tent/do cu ments/7891Trans for ming%20Our% 20World.pdf (23. 9. 2015). Med mrež je 2: https://su stai nab le de ve lop ment.un.org/con tent/do cu ments/Agen da21.pdf (15. 6. 2015). Med mrež je 3: http://www.srce-slo ve ni je.si/o-srcu-slo ve ni je/o-znam ki-srce-slo ve ni je/zgo do vi na-znam ke (15. 6. 2015). Re port of the World Com mis sion on Envi ron ment and Deve lop ment: Our Com mon Futu re. 1987. Med - mrež je: http://www.un-do cu ments.net/our-com mon-fu tu re.pdf (3. 6. 2015). Sah lins, M. 2002: Wai ting for Fou cault, Still. Chi ca go. Srce Slo ve ni je: Ino va tiv no pre ple ta nje pod jet niš tva, turiz ma in samoo skr be. 2015. Doku ment Raz voj - ne ga part ners tva Sre diš če Slo ve ni je. Liti ja. Taj fel, H. 1981: Human Groups and Social Cate go ries, Stu dies in Social Psycho logy. Cam brid ge. To po li njak, S. 2015: MOL in ena kost spo lov. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si/fi lead min/mddsz.gov.si/ pa geu ploads/do ku men ti__pdf/ena ke_moz no sti/NFMP os vet5Si mo na To po li njak.pdf (15. 6. 2015). V. Godi na, V. 2014: Zab lo de post so cia liz ma. Ljub lja na. Wich te rich, C. 2012: The Futu re We Want, a Fe mi nist Pers pec ti ve. Pub li ca tion Series on Eco logy. Ber lin. Za kon o ena kih mož no stih žensk in moš kih. Urad ni list RS 59/2002 in 61/2007. Ljub lja na. 19 20 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 21–29, Ljubljana 2015 RANLJIVOsT NA PRIHODNJE RAZVOJNE IZZIVE – POsKUs PRIMERJALNE ANALIZE RAZVOJNIH REGIJ V sLOVENIJI dr. Si mon Kušar Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo,­Filo­zof­ska­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni Aš­ker­če­va­cesta 2,­1000 Ljub­lja­na si­mon.ku­sar@ff.uni-lj.si UDK:­91:711(497.4) IZVLEČEK Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji Evrop­ska­komi­si­ja­je­leta 2008­v svo­jem­delov­nem­doku­men­tu­Regions 2020:­An­Asses­sment­of­Futu­re Chal­len­ges­for EU­Regions­opre­de­li­la­izzi­ve,­s ka­te­ri­mi­naj­bi­se­v pri­hod­njih­letih­sre­če­va­le­evrop­ske­regi­- je.­To­so­glo­ba­li­za­ci­ja,­demo­graf­ske­in­pod­neb­ne­spre­mem­be­ter­oskr­ba­z ener­gi­jo.­Poro­či­lo­Evrop­ske­komi­si­je je­bilo­izho­diš­če­za­opre­de­li­tev­ran­lji­vo­sti­slo­ven­skih­raz­voj­nih­regij­na­pri­ča­ko­va­ne­izzi­ve.­Zanje­je­naj­- bolj­ran­lji­va­Pomur­ska­regi­ja,­naj­manj­pa­Osred­nje­slo­ven­ska,­a po­ve­za­ve­med­stop­njo­raz­vi­to­sti­regij­in nji­ho­vo­ran­lji­vost­jo­nismo­zaz­na­li.­Regio­nal­ni­raz­voj­ni­pro­gra­mi­pri­ukre­pih­za­raz­voj­regij­do­leta 2020 izka­zu­je­jo­pri­manj­kljaj­pred­vsem­na­področ­jih­demo­graf­skih­in­pod­neb­nih­spre­memb. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­regio­nal­ni­raz­voj,­raz­voj­ni­izzi­vi,­glo­ba­li­za­ci­ja,­demo­graf­ske­spre­mem­be,­pod­neb­ne­spre­membe, oskr­ba­z ener­gi­jo,­raz­voj­ne­regi­je,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Vulnerability to future development challenges – Attempt of a comparative analysis of the development regions in Slovenia In 2008,­European­Commission­published­a working­document­entitled­Regions 2020:­An­Assessment­of Future­Challenges­for EU­regions­in­which­future­development­challenges­of­the EU­regions­are­defined. These­are­globalization,­demographic­changes,­climate­changes­and­energy­supply­issues.­The­report­was a starting­point­for­the­analysis­of­vulnerability­of­development­regions­in­Slovenia­for­all­four­develop- ment­challenges.­The­most­vulnerable­region­in­Slovenia­is­Pomurska­region,­while­the­least­vulnerability shows­Central­Slovenia.­However,­the­correlation­between­the­development­level­and­the­vulnerability­of regions­was­not­confirmed.­Regional­development­programmes­for­the 2014–2020 show­lack­of­measures mainly­in­the­filed­of­expected­demographic­and­climate­changes. KEY­WORDS geography,­regional­development,­development­issues,­globalization,­demographic­changes,­climate­changes, energy­supply,­development­regions,­Slovenia 21 Si mon Kušar 1 Uvod Pla ni ra nje je dejav nost, ki je usmer je na v pri hod nost (Fried mann 1987). Pre hod iz razu me va nja pre te kle ga raz vo ja in oce ne seda nje ga sta nja k opre de li tvi pri hod njih raz voj nih izzi vov je sestav ni del pla ner ske ga pro ce sa. Po ana li zi sta nja in raz voj nih teženj ter oce ni sta nja in raz voj nih teženj sle di opre - de li tev pro stor skih raz voj nih mož no sti, ki se nana ša jo na pro stor ske pogo je, poten cia le in ome ji tve. Ti ne zaje ma jo samo seda njih raz mer in pro ce sov, ampak se nana ša jo tudi na mož ne pri hod nje pogo je, ki so bolj ali manj pred vi dlji vi in jih je mogo če oce ni ti s teh ni ka mi pro jek cij, kot so raz mer ja, ekstra - po la ci je, simu la ci je in sce na ri ji (Čer ne 2005). V kon tek stu stra teš ke ga pri sto pa k pla ni ra nju se pogled v pri hod nost nana ša pred vsem na opre - de lje va nje notra njih in zuna njih raz mer (Čer ne 2005). Ana li za notra njih raz voj nih zna čil no sti in endo ge nih poten cia lov (pred no sti in sla bo sti) je soo če na s pri lož nost mi in nevar nost mi, ki pri ha ja jo iz zuna nje ga sve ta (Koc ziszky 2009). Pri tem gre za ana li zo raz voj nih dejav ni kov, ki bodo pomembne - je vpli va li na pri hod nji raz voj regij. Pla ni ra nje torej zaje ma tako reše va nje seda njih raz voj nih prob le mov kot tudi pri pra vo na pri hod nje izzi ve. Opre de li tev pri hod njih raz voj nih izzi vov je zato nujen pred po - goj za ustrez no obli ko va nje raz voj nih poli tik, vizij raz vo ja regij in izved be nih raz voj nih pro gra mov s ci ljem zave da nja o mož nih poteh raz vo ja v pri hod no sti in pri pra ve na pri hod nje raz voj ne izzi ve. Evrop ska komi si ja je ob raz pra vi o raz vo ju kohe zij ske poli ti ke za pro gram sko obdob je 2007–2013 poseb no pozor nost name ni la opre de li tvi izzi vov, s ka te ri mi se bodo sre če va le evrop ske regi je v pri hod - njih letih. Raz pra va o pri hod njih izzi vih regij pris pe va k ra zu me va nju poten cial nih raz voj nih raz lik, na kate re mora ta odgo vo ri ti tako kohe zij ska kot tudi regio nal na poli ti ka Evrop ske uni je. Med pri hod - nji mi izzi vi so bili izpo stav lje ni štir je: glo ba li za ci ja, demo graf ske spre mem be, pod neb ne spre mem be in oskr ba z ener gi jo. Vred no te nje pri hod njih glo bal nih izzi vov regij v Evrop ski uni ji je bilo ob upo ra - bi pro jek cij in simu la cij ter sce na ri jev izve de no na rav ni NUTS 2, saj je bil za vsak izziv izra ču nan indeks ran lji vo sti, ki omo go ča pri mer ja vo med regi ja mi, pa tudi sin tez na oce na, ki govo ri o in ten zi te ti tve - ganj (Re gions 2020 … 2008). Na men pris pev ka je preu či ti regio nal no struk tu ro in raz voj ne tež nje v raz voj nih regi jah v Slo veni - ji, ki opre de lju je jo nji ho vo ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve, kot jih je pre poz na la Evrop ska komi si ja. Ci lji razi ska ve so meto do loš ki in vse bin ski: • opre de li ti dejav ni ke, ki opi su je jo pri hod nje raz voj ne izzi ve; • obli ko va ti sistem kazal ni kov za opre de li tev ran lji vo sti regij; • preu či ti ran lji vost raz voj nih regij v Slo ve ni ji na pri hod nje glo bal ne raz voj ne izzi ve; • ana li zi ra ti aktual ne regio nal ne raz voj ne pro gra me z vi di ka pri hod njih raz voj nih izzi vov; • poda ti pred lo ge za ustrez nej še vred no te nje pri hod njih (glo bal nih) raz voj nih izzi vov v raz voj nih doku - men tih na regio nal ni rav ni. Ključ na razi sko val na hipo te za je, da so na področ jih glo ba li za ci je, demo graf skih in pod neb nih spre - memb ter oskr be z ener gi jo naj bolj ran lji ve naj manj raz vi te raz voj ne regi je v Slo ve ni ji. 2 Pri stop Te melj ni meto do loš ki pri stop v na ši razi ska vi je pri mer jal na ana li za, ki teme lji na siste mu kazal - ni kov. Po ro či lo Evrop ske komi si je o vred no te nju pri hod njih raz voj nih izzi vov regij v Evrop ski uni ji teme - lji na izra ču nih sestav lje ne ga indek sa ran lji vo sti za vsak izziv pose bej: glo ba li za cij ski indeks ran lji vo sti, demo graf ski indeks ran lji vo sti, indeks ran lji vo sti na pod neb ne spre mem be ter indeks ran lji vo sti oskr - be z ener gi jo. Spre men ljiv ke, upo rab lje ne za nji hov izra čun, so rezul tat sce na ri jev in pro jek cij za leto 2020. Vred no sti indek sov sega jo od 0 do 100. Viš ja kot je vred nost indek sa, bolj je regi ja ran lji va za posa me - zen izziv. 22 Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji Pre­gled­ni­ca 1:­Dejav­ni­ki,­ki­opre­de­lju­je­jo­pri­hod­nje­izzi­ve­regij­v Evrop­ski­uni­ji­ter­kazal­ni­ki­za­nji­ho­vo vred­no­te­nje­v raz­voj­nih­regi­jah­v Slo­ve­ni­ji. glo bal ni izziv de jav ni ki ka zal ni ki glo ba li za ci ja 1. vklju če nost v ter ciar no izo bra že va nje; 1. delež oseb sta rih 20–24 let, vklju če nih 2. izo bra že nost in pro duk tiv nost delav cev; v ter ciar no izo bra že va nje; 3. vklju če nost na trg delov ne sile; 2. delež delov no aktiv ne ga pre bi vals tva 4. dejav no sti z vi so ko in niz ko doda no z viš je šol sko in viso ko šol sko izo braz bo; vred nost jo; 3. stop nja delov ne aktiv no sti; 5. razi sko val ne in ino va cij ske dejav no sti; 4. delež bru to doda ne vred no sti »prob le ma tič nih« dejav no sti; 1) 5. bru to doma či izdat ki za razi ska ve in raz voj (de lež BDP); 2) de mo graf ske 1. rod nost; 1. narav ni pri rast na 1000 pre bi val cev; spre mem be 2. emi gra ci je; 2. skup ni seli tve ni pri rast na 1000 pre bi val cev; 3. skup na rast šte vi la pre bi val cev; 3. skup ni pri rast na 1000 pre bi val cev; 4. delov no spo sob no pre bi vals tvo; 4. delež pre bi val cev sta rih 15–64 let; 5. sta ra nje pre bi vals tva; 5. koe fi cient sta rost ne odvi sno sti sta rih; pod neb ne 1. ekstrem ni vre men ski dogod ki; 1. oce nje na ško da ele men tar nih nesreč – spre mem be 2. pod neb nim spre mem bam naj bolj delež v BDP; 3) izpo stav lje ne gos po dar ske dejav no sti; 2. delež bru to doda ne vred no sti 3. pri la ga ja nje na pod neb ne spre mem be; »prob le ma tič nih« dejav no sti; 4) 4. oce na vpli va pod neb nih spre memb; 3. vred nost inve sti cij v vars tvo zra ka in kli me na pre bi val ca (v evrih); 4. kva li ta tiv na oce na vpli va pod neb nih spre memb (tem pe ra tu re, pada vi ne); 5) os kr ba 1. zalo ge – kva li ta tiv no vred no te nje 1. mož no sti rabe obnov lji vih virov ener gi je; 6) z ener gi jo obnov lji vih virov ener gi je v re gi ji; 2. šte vi lo oseb nih vozil na 1000 pre bi val cev; 2. pora ba – oseb na moto ri za ci ja; 3. delež bru to doda ne vred no sti 3. pora ba – ener get sko inten ziv ne »prob le ma tič nih« dejav no sti; 7) gos po dar ske dejav no sti; 4. viši na sub ven cij za ener get sko učin ko vi tost 4. inve sti ci je v ener get sko učin ko vi tost. na pre bi val ca (v evrih). 8) Opom be: Po dat ki se nana ša jo na leto 2013 (iz je me so opre de lje ne). Po dat ki so pov ze ti po SURS 2015. 1) Dejav no sti A, B, C, D, E, F. 2) Podat ki so za leto 2012. 3) Vir podat kov: Oce nje na ško da … 2015. 4) Dejav no sti A, B, D, E, G, H, I. 5) Vir podat kov: Dvor šek 2015 (kva li ta tiv no vred no te nje podat kov o tren dih tem pe ra tur in pada vin v ob dob ju 1961–1990 ter sred njih pro jek cij do leta 2050). 6) Vir podat kov: Gumi lar 2008 (mož no sti regio nal ne rabe obnov lji vih virov ener gi je v Slo ve ni ji). 7) Dejav no sti C, F, G, H, I. 8) Vir podat kov: Viši na … 2015. 23 Si mon Kušar Za ra di ome ji tev z do stop nost jo podat kov na regio nal ni rav ni poseb no na področ ju pro jek cij smo za preu či tev raz voj nih izzi vov raz voj nih regij v Slo ve ni ji obli ko va li dru ga čen sistem kazal ni kov, kot je bil upo rab ljen v po ro či lu Evrop ske komi si je. Kazal ni ki ne opi su je jo sta nja leta 2020, ampak tre nut ne raz - voj ne zna čil no sti raz voj nih regij. Iz opi sa glo bal nih raz voj nih izzi vov evrop skih regij (Re gions 2020 … 2008) smo opre de li li dejav ni ke in kazal ni ke. Z iz bo rom kazal ni kov smo se pri la go di li podat kom iz jav no dostop - nih baz, pri čemer smo zara di laž je ga izra ču na vred no sti kazal ni kov raz voj ne regi je pro stor sko ize na či li s sta ti stič ni mi regi ja mi (NUTS 3), saj se raz voj ne regi je (v na da lje va nju: regi je) ne raz li ku je jo bis tve no od sta ti stič nih (raz voj ne regi je so iden tič ne NUTS3 regi jam, le mej ne obči ne lah ko pre sto pi jo k iz de la vi regional - ne ga raz voj ne ga pro gra ma v so sed nji regi ji – Zakon … 2011, 6. člen; upo šte va li smo pro stor ski obseg in poi me no va nje sta ti stič nih regij pred spre mem ba mi iz decem bra 2013). Tak šen pri stop k zbi ra nju podatkov je pogo jen s sta ti sti ko na rav ni sta ti stič nih regij, pa tudi z am bi ci jo, da vsa ka raz voj na regi ja lah ko v posa - mez ni fazi pla ner ske ga pro ce sa ozi ro ma postop ka pri pra ve stro kov nih pod lag, regio nal nih raz voj nih progra - mov ali izved be nih doku men tov (do go vor za raz voj regij) sama oce ni izpo stav lje nost regi je glo bal nim izzi vom. Vred no sti kazal ni kov so bili v na sled njem kora ku stan dar di zi ra ni, nato ran gi ra ni (rang 12 kot naj - več ja ran lji vost). S se štev kom ran gov in ponov nim ran gi ra njem smo opre de li li ran lji vost regij za posa me zen izziv. Podo ben pri stop k preu če va nju regio nal ne struk tu re in rela tiv ne ga raz voj ne ga polo - ža ja regij je bil upo rab ljen tudi v dru gih sorod nih razi ska vah, na pri mer pri opre de li tvi raz voj ne ga polo ža ja Gorenj ske sta ti stič ne regi je (Ku šar in Čer ne 2014), pa tudi pri oce ni raz voj nih mož no sti slo ven skih sta - ti stič nih regij (Stra te gi ja regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je 2001). Konč na oce na ran lji vost raz voj nih regij na glo bal ne izzi ve je sešte vek ran gov pri posa mez nih raz voj nih izzi vih. Pri mer jal na ana li za med slo ven ski mi raz voj ni mi regi ja mi in NUTS 2 regi ja mi v Evrop ski uni ji je kljub raz li kam v upo rab lje nih meto dah, pro stor ski eno ti preu če va nja in izbo rom kazal ni kov mogo ča zara di izra ču na rela tiv nih vred no sti, ki kaže jo na inten ziv nost ran lji vo sti, ne pa na obseg ali veli kost. Ana li zo pri hod njih raz voj nih izzi vov regij smo nad gra di li z vred no te njem regio nal nih raz voj nih pro gra mov. Ana li zi ra li smo nji ho ve stra teš ke dele, pred vsem nji ho ve SWOT ana li ze, stra teš ke raz voj - ne cilje in raz voj ne spe cia li za ci je, pa tudi pro gram ske dele ozi ro ma načr to va ne raz voj ne ukre pe. 3 Glo bal ni izzi vi in raz voj ne regi je v slo ve ni ji Na osno vi izbra ne ga pri sto pa k preu če va nju ran lji vo sti regij na šti ri temelj ne izzi ve, s ka te ri mi se bodo po mne nju Evrop ske komi si je sre če va le evrop ske regi je, smo ugo to vi li, da je na raz voj ne izzi ve naj bolj ran lji va Pomur ska regi ja. Čeprav se pri nobe nem raz voj nem izzi vu ne uvrš ča v naj viš ji rang (rang 12), jo vso ta ran gov uvrš ča na zad nje mesto. Pri izzi vih, pove za nih z glo ba li za ci jo in pri demo - graf skih spre mem bah se uvrš ča na zače tek zad nje tret ji ne regij (rang 10), med tem ko je na področ ju izzi vov, pove za nih z os kr bo z ener gi jo, uvrš če na med manj ran lji ve regi je (rang 5). Gle de na vso to ran gov sle di ta Spod nje po sav ska in Zasav ska regi ja. Na rang 10,5 sta se uvr sti li kljub zelo niz ki ran lji vo sti na področ ju oskr be z ener gi jo (ran ga 3 in 2), a se raz li ku je ta gle de na ran lji vost gle de demo graf skih izzi vov (v ugod nej šem raz voj nem polo ža ju je Posav ska regi ja – rang 6) in ran lji - vo sti zara di pod neb nih izzi vov (Za sav ska – rang 6). Tudi Goriš ka in Obal no-kraš ka regi ja si deli ta isti rang. Regi ji, ki ju dru ži jo šte vil ne podob ne geo - graf ske in raz voj ne zna čil no sti, se gle de ran lji vo sti na raz voj ne izzi ve kljub ena ki vso ti ran gov (30) med seboj raz li ku je ta. Goriš ka regi ja v pri mer ja vi z Obal no-kraš ko izsto pa na področ ju demo graf skih izzi - vov (rang 11), Obal no-kraš ka pa na področ ju oskr be z ener gi jo (rang 12), zla sti zara di viso ke oseb ne moto ri za ci je in niz kih inve sti cij za ener get sko učin ko vi tost. Ko roš ka regi ja, ki se uvrš ča v konč ni rang 7, se gle de veči ne raz voj nih izzi vov uvrš ča v tret jo četr - ti no regij v Slo ve ni ji. Veli ko bolje je ran gi ra na na področ ju pod neb nih spre memb (rang 2), pred vsem zara di viso kih inve sti cij name nje nih za vars tvo zra ka in kli me ter niz kih ocen o pri ča ko va nih pod neb - nih spre mem bah. 24 Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji Pre­gled­ni­ca 2:­Ran­lji­vost­regij­na­pri­hod­nje­glo­bal­ne­raz­voj­ne­izzi­ve. re gi ja glo ba li za ci ja de mo graf ske pod neb ne ener gi ja vso ta konč ni (rang) spre mem be spre mem be (rang) rang (rang) (rang) Po mur ska 10 10 11 5 36 12 Spod nje po sav ska 11 6 12 3 32 10,5 Za sav ska 12 12 6 2 32 10,5 Go riš ka 3 11 9 7 30 8,5 Obal no-kraš ka 7 3 8 12 30 8,5 Ko roš ka 9 9 2 8 28 7 Ju govz hod na Slo ve ni ja 6 4 5 11 26 5 No tranj sko-kraš ka 4 2 10 10 26 5 Sa vinj ska 5 8 4 9 26 5 Po drav ska 8 5 7 1 21 3 Go renj ska 2 7 3 6 18 2 Osred nje slo ven ska 1 1 1 4 7 1 V na da lje va nju se kar tri regi je uvrš ča jo v konč ni rang 5. To so Jugovz hod na Slo ve ni ja, Notranj - sko-kraš ka in Savinj ska regi ja. Vse tri regi je dru ži jo rela tiv no niz ka ran lji vost na področ ju glo ba li za ci je in demo graf skih spre memb. Z ve li ko več ji mi izzi vi se sre ču je jo na področ ju oskr be z ener gi jo, kjer so raz vrš če ne v ran ge 11 (re gi ja Jugovz hod na Slo ve ni ja), 10 (No tranj sko-kraš ka regi ja) in 9 (Sa vinj ska regi - ja). Notranj sko-kraš ka regi ja je ran lji va tudi na področ ju pod neb nih spre memb (rang 10), med tem ko je Savinj ska regi ja neko li ko bolj ran lji va na področ ju demo graf skih spre memb (rang 8). Po drav ska in Gorenj ska sta regi ji, ki ima ta rela tiv no niz ke vso te ran gov, s ka te ri ma odsto pa ta od dru - gih regij v Slo ve ni ji. Podrav ski regi ji h konč ne mu ran gu 3 pri po mo re zelo niz ka ran lji vost na področ ju izzi vov, pove za nih z os kr bo z ener gi jo (rang 1), Gorenj ski regi ji pa izzi vi, pove za ni z glo ba li za ci jo (rang 2). S konč no vso to ran gov izsto pa Osred nje slo ven ska regi ja (vso ta ran gov 7; konč ni rang 1). To pome - ni, da je na glo bal ne izzi ve Osred nje slo ven ska regi ja naj bo lje pri prav lje na ozi ro ma naj manj ran lji va regi ja v Slo ve ni ji. V zad nji rang, ki ozna ču je naj manj šo ran lji vost na preu če va ne glo bal ne izzi ve, se uvrš ča pri glo ba li za ci ji ter pri demo graf skih in pod neb nih spre mem bah. Le pri izzi vih, pove za nih z os kr bo z ener gi jo, se uvrš ča slab še (rang 4). 4 Vred no te nje glo bal nih izzi vov raz voj nih regij v slo ve ni ji v šir šem raz voj nem kon tek stu Pri mer ja va konč ne ga ran ga, ki opre de lju je jo ran lji vost regij na glo bal ne izzi ve, z ran gom regio nal - ne ga bru to doma če ga proi zvo da na pre bi val ca kaže, da ni sta ti stič no pomemb ne pove za ve med nji ma (r = 0,403; p = 0,194). Le tri regi je ima jo pri obeh ran gi ra njih ena ke ran ge: Pomur ska, Savinj ska in Osred - nje slo ven ska. Do pomemb nih raz lik med ran gi pri bru to doma čem proi zvo di na pre bi val ca in oce no ran lji vo sti regij na glo bal ne izzi ve pri ha ja pri Goriš ki, Obal no-kraš ki, Notranj sko-kraš ki, Podrav ski in Gorenj ski regi ji. To pome ni, da dose žen regio nal ni raz voj, mer jen z vi ši no bru to doma če ga proi zvo - da na pre bi val ca, ne omo go ča vred no te nja pri hod nje ga regio nal ne ga raz vo ja v re gi jah ozi ro ma ne omo go ča oce nje va nja raz voj nih izzi vov v pri hod no sti. Med ran go ma indeks raz voj ne ogro že no sti in konč nim ran gom ran lji vo sti regij na pri hod nje glo - bal ne izzi ve obsta ja zmer no pozi tiv na sta ti stič no pomemb na kore la ci ja (r = 0,608; p = 0,036). Rezul ta ti 25 Si mon Kušar Pre­gled­ni­ca 3:­Ran­lji­vost­regij­na­pri­hod­nje­glo­bal­ne­izzi­ve­v pri­mer­ja­vi­z BDP/pre­bi­val­ca­in­indek­som raz­voj­ne­ogro­že­no­sti­(SURS 2015,­Pra­vil­nik … 2014,­last­ni­izra­ču­ni). re gi ja BDP/pre bi val ca – in deks raz voj ne raz voj ni izzi vi – rang ogro že no sti – rang konč ni rang Po mur ska 11 12 12 Spod nje po sav ska 6 7 10,5 Za sav ska 12 11 10,5 Go riš ka 4 6 8,5 Obal no-kraš ka 2 4 8,5 Ko roš ka 9 8 7 Ju govz hod na Slo ve ni ja 3 2 5 No tranj sko-kraš ka 10 10 5 Sa vinj ska 5 5 5 Po drav ska 8 9 3 Go renj ska 7 3 2 Osred nje slo ven ska 1 1 1 ana li ze ran lji vo sti na glo bal ne izzi ve v do lo če ni meri kaže jo podob ne rezul ta te kot indeks raz voj ne ogro - že no sti, pri čemer sta le dva kazal ni ka za njun izra čun ena ka (14,3 % kazal ni kov indek sa raz voj ne ogro že no sti ozi ro ma 11,1 % kazal ni kov, upo rab lje nih pri ana li zi ran lji vo sti raz voj nih regij na glo bal - ne izzi ve). To sta delež bru to doma čih izdat kov za razi sko val no in raz voj no dejav nost v bru to doma čem proi zvo du ter delež oce nje ne ško de zara di ele men tar nih nesreč v bru to doma čem proi zvo du, ven dar se izra čun vred no sti kazal ni kov in upo rab lje ni podat ki raz li ku je jo. Dva kazal ni ka (izo bra že nost pre - bi vals tva, indeks sta ra nja) pri obeh ran gih meri ta sorod no vse bi no. Naj več je podob no sti med ran gom indek sa raz voj ne ogro že no sti in konč nim ran gom ran lji vo sti so pri Pomur ski, Savinj ski in Osred nje - slo ven ski regi ji, kjer sta ran ga ena ka. Pri Zasav ski, Koroš ki in Gorenj ski regi ji se ran ga raz li ku je ta za pol do ene ga ran ga. Naj več je raz li ke so pri Obal no-kraš ki in Podrav ski regi ji (4,5 in 6 ran gov). Pri oce ni, ki s šte vi lom izzi vov kaže inten zi te to tve ganj evrop skih regij (Re gions 2020 … 2008), sta obe slo ven ski kohe zij ski regi ji (NUTS 2) opre de lje ni kot regi ji, ki ne pri ča ku je ta več jih raz voj nih izzi - vov v pri hod no sti. Ana li za na NUTS 3 rav ni v nas prot ju s to sli ko kaže, da se vsaj 9 raz voj nih regij v Slo ve ni ji sre ču je z vsaj enim pomemb nej šim izzi vom na področ ju glo ba li za ci je, demo graf skih in pod - neb nih spre memb ter oskr be z ener gi jo. Pomur ska regi ja se sre ču je s tre mi izzi vi, saj je v prvi tret ji ni regij na vseh ana li zi ra nih področ jih razen pri ener gi ji. S po dob nim šte vi lom izzi vov se sre ču je jo tudi njej bliž nje regi je na jugu Madžar ske in na vzhod u Avstri je, podob no sta nje pa je tudi v šte vil nih regi - jah v Me di te ran ski Evro pi, Fran ci ji, na Češ kem ter v obal nih regi jah v Nem či ji in na Polj skem. Tudi te regi je ima jo podob no gos po dar sko in demo graf sko struk tu ro kot Pomur ska regi ja. Sko raj polo vi ca regij (5 re gij) se sre ču je z dve ma pomemb nej ši ma izzi vo ma, naj več krat na področ - ju glo ba li za ci je in demo graf skih spre memb. S po dob nim šte vi lom izzi vov se sre ču je jo tudi regi je v Juž ni Špa ni ji, osred njem delu Fran ci je, vzhod nem delu Veli ke Bri ta ni je, osred njem delu Nem či je in Polj ske, sever ne Madžar ske ter veči na regij v Ro mu ni ji. Zanje je zna čil no to, da se naha ja jo v oko li ci gos po dar - sko in poli tič no sre dišč nih regij. Po en pomemb nej ši raz voj ni izziv ima jo Obal no-kraš ka in Savinj ska regi ja ter regi ja Jugovz hod na Slo ve ni ja. Za vse tri regi je oce nju je mo, da so to izzi vi na področ ju oskr be z ener gi jo. Če prav Podrav ska, Gorenj ska in Osred nje slo ven ska regi ja niso ran lji ve, se vsee no sre ču je jo s po - manj klji vo sti na posa mez nih področ jih. V Osred nje slo ven ski regi ji se pojav lja neko li ko več ja ran lji vost na področ jih vklju če no sti v ter ciar no izo bra že va nje, sta ra nje pre bi vals tva ter inve sti cij na področ ju ener - 26 Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji get ske učin ko vi to sti in vars tva zra ka in pod neb ja. V Go renj ski regi ji so izzi vi pove za ni pred vsem z re - la tiv no viso kim dele žem »prob le ma tič nih« dejav no sti, to je gos po dar skih dejav no sti, za kate re oce nju je mo veli ko ran lji vost tako na področ ju pod neb nih spre memb kot tudi ener get ske inten ziv no - sti. Čeprav se Podrav ska regi ja uvrš ča med manj raz vi te regi je, se ne sre ču je s po memb nej ši mi glo bal ni mi izzi vi. Neko li ko bolj je ran lji va na področ jih vklju če no sti v ter ciar no izo bra že va nje, stop - nje delov ne aktiv no sti, sta ra nja pre bi vals tva in ogro že no sti zara di ele men tar nih nesreč, med tem ko ima ugo den polo žaj na področ ju oskr be z ener gi jo. 5 Glo bal ni izzi vi v re gio nal nih raz voj nih pro gra mih 2014–2020 Re gio nal ni raz voj ni pro gra mi za obdob je 2014–2020 vklju ču je jo v svo ji vse bin ski struk tu ri tudi šte - vil ne dejav ni ke, s ka te ri mi smo opi sa li šti ri temelj ne raz voj ne izzi ve evrop skih regij. Pri ana li zi raz voj ne ga sta nja v re gi jah in opre de li tvi regio nal nih raz voj nih poten cia lov smo vse bine, ki opre de lju je jo izzi ve, pove za ne z glo ba li za ci jo in demo graf ski mi spre mem ba mi, naš li v vseh regio - nal nih raz voj nih pro gra mih. Pri glo ba li za ci ji se v naj več jem šte vi lu regio nal nih raz voj nih pro gra mov pojav lja jo vse bi ne, pove za ne z vklju če nost jo oseb sta rih od 20 do 24 let v ter ciar no izo bra že va nje (11 re - gio nal nih raz voj nih pro gra mov ozi ro ma zapi sov) ter v po ve za vi z de jav nost mi z vi so ko ozi ro ma niz ko doda no vred nost jo (11 za pi sov). V dveh regio nal nih raz voj nih pro gra mih je glo ba li za ci ja ome nje na nepo sred no. V po ve za vi z de mo graf ski mi spre mem ba mi so v vseh regio nal nih raz voj nih pro gra mih ana li zi ra ni podat ki o sta ra nju pre bi vals tva in skup ni rasti šte vi la pre bi val cev v re gi jah. Zelo pogo sto so ana li zi ra ni tudi podat ki o rod no sti (9 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov) in emi gra ci jah (8 re gio - nal nih raz voj nih pro gra mov). Pod neb ne spre mem be so opre de lje ne le v še stih regio nal nih raz voj nih pro gra mih, pri čemer so naj več krat (4 za pi si) ome nje ni ekstrem ni vre men ski dogod ki, pred vsem njiho - ve posle di ce (po pla ve), dva krat pa pri la ga ja nje na pod neb ne raz me re sko zi inve sti ci je v vars tvo zra ka in pod neb ja. V 9 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih je ome nje na prob le ma ti ka ener get ske oskr be, predvsem v po ve za vi z ana li zo obnov lji vih virov ener gi je (8 za pi sov), neko li ko manj pogo sto pa v po ve za vi s po - ra bo ener gi je za potre be oseb ne moto ri za ci je (»mo dal split«) in ener get sko učin ko vi tost jo v re gi jah. Raz voj ne pred no sti in sla bo sti, pri lož no sti in nevar no sti (SWOT ana li ze) v vseh regio nal nih raz voj - nih pro gra mih vklju ču je jo tako dejav ni ke glo ba li za ci je kot tudi dejav ni ke demo graf skih spre memb. Glo ba li za ci ja je v SWOT ana li zah nepo sred no ome nje na v 3 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih. Naj po - go ste je so izpo stav lje ne dejav no sti z vi so ko doda no vred nost jo (v 10 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih), sle di ta vklju če va nje v ter ciar no izo bra že va nje ter razi sko val ne in ino va cij ske dejav no sti, obe v 9 re gio - nal nih raz voj nih pro gra mih. Dejav no sti z vi so ko doda no vred nost jo ter razi sko val ne in ino va cij ske dejav no sti so uvrš če ne pre tež no med raz voj ne pri lož no sti. Demo graf ske spre mem be se nana ša jo na raz - voj ne sla bo sti regij. Naj več krat je ome nje no sta ra nje pre bi vals tva (10 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov) in emi gra ci je (izo bra že nih) pre bi val cev iz regij (9 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov). Tret ji na regio nal - nih raz voj nih pro gra mov v SWOT ana li zah nima vse bin, pove za nih s pod neb ni mi spre mem ba mi. V os ta lih pre vla du je jo zapi si, pove za ni z ek strem ni mi vre men ski mi dogod ki (nji ho vi mi posle di ca mi). Med vse - bi na mi, pove za ni mi z os kr bo z ener gi jo v re gi jah, pre vla du je jo obnov lji vi viri ener gi je (v 11 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih), sle di ta ener get ska učin ko vi tost (5 za pi sov) in oseb na moto ri za ci ja (3 za pi si). Med stra teš ki mi raz voj ni mi cilji in raz voj no spe cia li za ci jo regij 11 raz voj nih regij nava ja tudi dejav - ni ke s po droč ja glo ba li za ci je in rav no toli ko s po droč ja ener gi je. Pri glo ba li za ci ji so izpo stav lje ne razi sko val ne in raz voj ne dejav no sti (9 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov) ter dejav no sti z vi so ko dodano vred nost jo (7 za pi sov). V 9 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih so med cilji izpo stav lje ni raba obnov lji - vih virov ener gi je ter ener get ska učin ko vi tost. Vse bi ne, pove za ne s pod neb ni mi spre mem ba mi, so le v enem regio nal nem raz voj nem pro gra mu, cilji, pove za ni z de mo graf ski mi izzi vi, pa v pe tih. Naj več - krat se ome nja ta sta ra nje pre bi vals tva (tudi posred no sko zi cilje social no vklju ču jo če druž be) in delov no spo sob no pre bi vals tvo. 27 Si mon Kušar Pri ukre pih se 3 re gio nal ni raz voj ni pro gra mi nana ša jo na vse šti ri ključ ne raz voj ne izzi ve regij. V 6 re - gio nal nih raz voj nih pro gra mih ni pri sot nih ukre pov iz ene ga raz voj ne ga izzi va, v treh pa kar iz dveh. Ukre pi za kre pi tev dejav ni kov glo ba li za ci je in sta bil ne ener get ske oskr be so pri sot ni v vseh regio nal - nih raz voj nih pro gra mih, med tem ko ukre pov za bla že nje ozi ro ma pri pra vo na pod neb ne spre mem be ni v kar 7 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih. Tudi demo graf ske spre mem be pri ukre pih pogo sto niso pri sot ne, saj med ukre pi niso ome nje ne v 5 re gio nal nih raz voj nih pro gra mih. Pri ukre pih, pove za nih z glo ba li za ci jo, so v osred ju spod bu ja nje razi sko val nih in ino va cij skih dejav no sti (v vseh regio nal nih raz voj nih pro gra mih) ter izo bra že va nje in uspo sab lja nje delav cev (8 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov). Pri demo graf skih izzi vih so v os pred ju ukre pi v po ve za vi s sta ra njem pre bi vals tva. Pod neb ne spre mem - be so pre poz na ne pred vsem sko zi ukre pe za pre pre če va nje ekstrem nih vre men skih dogod kov ozi ro ma nji ho vih posle dic (po pla ve). Čeprav regio nal ni raz voj ni pro gra mi v stra teš kem delu ne pos ve ča jo veli - ke pozor no sti izzi vom z os kr bo z ener gi jo, pa ima ta izziv veli ko več jo vlo go v pred vi de nih raz voj nih ukre pih. Vsi regio nal ni raz voj ni pro gra mi ima jo vsaj eno vse bi no s tega področ ja, naj več pa jih govo - ri o ener get ski učin ko vi to sti (10 re gio nal nih raz voj nih pro gra mov), oseb ni moto ri za ci ji (traj nost na mobil nost) in rabi obnov lji vih virov ener gi je, pred vsem lesne bio ma se. V enem regio nal nem raz voj - nem pro gra mu so pri ukre pih nepo sred no ome nje ni vsi štir je glo bal ni raz voj ni izzi vi. 6 sklep Evrop ska komi si ja je za obli ko va nje ustrez nih raz voj nih poli tik ana li zi ra la ran lji vost evrop skih regij na šti ri temelj ne glo bal ne raz voj ne izzi ve: glo ba li za ci jo, demo graf ske spre mem be, pod neb ne spre mem - be in ener get sko oskr bo. V pris pev ku smo z ob li ko va njem siste ma dejav ni kov in kazal ni kov ana li zi ra li ran lji vost raz voj nih regij v Slo ve ni ji na vse šti ri glo bal ne izzi ve evrop skih regij. Pri opre de li tvi dejav - ni kov smo izha ja li iz opi sa izzi vov v evrop skih regi jah. Glo ba li za ci jo in demo graf ske spre mem be smo opi sa li s po peti mi druž be no gos po dar ski mi dejav ni ki. Pod neb ne spre mem be in oskr bo z ener gi jo smo opre de li li s po šti ri mi kazal ni ki, ki pri ka zu je jo gos po dar sko struk tu ro regij, odziv druž be no gos po dar - ske ga siste ma na pri hod nje izzi ve ter s sce na ri ji pred vi de no pri hod nje sta nje na obeh področ jih. Glo bal ni izzi vi bodo pomemb no vpli va li na raz voj že danes manj raz vi tih regij. Zara di nji ho ve omeje - ne (fi nanč ne, orga ni za cij ske) spo sob no sti pri la ga ja nja se bodo po izra ču nih Evrop ske komi si je pove ča le regio nal ne raz li ke med regi ja mi v Evrop ski uni ji, pri čemer se bo okre pil nes kla den raz voj med sever - nim, seve ro za hod nim in osred njim delom Evrop ske uni je ter regi ja mi iz vzhod ne, delo ma sred nje, pred vsem pa juž ne (me di te ran ske) Evro pe. Po dob no velja tudi za slo ven ske raz voj ne regi je. Naj bolj ran lji va je Pomur ska regi ja, naj manj pa Osred - nje slo ven ska, ki ima ta enak polo žaj med regi ja mi tudi pri raz vi to sti, mer je ni z bru to doma čim proi zvo dom na pre bi val ca. Kljub temu razi sko val ne hipo te ze ne more mo popol no ma potr di ti, saj med obe ma ran go - ma ni sta ti stič no pomemb ne pove za ve. Niž jo ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve ima jo tudi neka te re manj raz vi te regi je (Po drav ska, Notranj sko-kraš ka) ozi ro ma so bolj ran lji ve tudi neka te re bolj raz vi te regi - je (Obal no-kraš ka, Goriš ka). Ran gi ran lji vo sti so gle de na sta ti stič no ana li zo bliž je ran gu indek sa raz voj ne ogro že no sti, ki vklju ču je raz voj no ogro že nost in raz voj ne mož no sti raz voj nih regij do leta 2020. Za ve da nje o te melj nih glo bal nih izzi vih v pri hod no sti je bilo preu če no tudi v ak tual nih regio nal - nih raz voj nih pro gra mih. Raz voj ni izzi vi pri ana li zi sta nja in raz voj nih poten cia lov niso poi me no va ni nepo sred no, ven dar so pri sot ni z ana li zo sta ti stič nih podat kov. V manj ši meri so ana li zi ra ne vse bi ne, ki se nana ša jo na pod neb ne spre mem be in oskr bo z ener gi jo. Pri SWOT ana li zah je glo ba li za ci ja več - krat nepo sred no poi me no va na kot zuna nja nevar nost. Pri ana li zi notra nje struk tu re in zuna njih dejav ni kov so v več ji meri posred no pri sot ne pod neb ne spre mem be in oskr ba z ener gi jo. Sled nja je pra vi lo ma uvrš - če na med raz voj ne pri lož no sti. V nas prot ju z uvod ni mi ana li za mi so ukre pi v več ji meri usmer je ni k re še va nju prob le ma ti ke oskr be z ener gi jo, pred vsem z rabo obnov lji vih virov ener gi je, ener get sko učin - ko vi tost jo in traj nost no mobil nost jo. 28 Ran lji vost na pri hod nje raz voj ne izzi ve – poskus pri mer jal ne ana li ze raz voj nih regij v Slo ve ni ji Iz kuš nje iz ana li ze regio nal nih raz voj nih pro gra mov kaže jo, da se na pri hod nje glo bal ne izzi ve bolj ran lji ve regi je zave da jo svo jih sla bo sti, pa tudi pri lož no sti, pred vsem na področ ju mož no sti za oskr bo z ob nov lji vi mi viri ener gi je in ener get ske učin ko vi to sti. V re gio nal nih raz voj nih pro gra mih so v manj - ši meri pri sot ni ukre pi s po droč ja pod neb nih spre memb in pred vsem, kar je pre se net lji vo, sko raj ne načr tu je jo dejav no sti na področ ju prob le ma ti ke demo graf skih spre memb. Zato pred la ga mo, da se regional ne raz voj ne agen ci je pri svo jem delo va nju bolj pogum no loti jo reše va nja zla sti sled njih dveh prob le ma tik. 7 Viri in lite ra tu ra Čer ne, A. 2005: Stro kov ne ana li ze v pro stor skem pla ni ra nju. Dela 23. Ljub lja na. Dvor šek, D. 2015: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji. Med mrež je: http://www.arso.gov.si/pod neb ne% 20spre mem be/Pod neb je%20v%20pri hod no sti/DD vor sek%20Pod neb ne%20sprem me be%20v% 20Slo ve ni ji.pdf (22. 7. 2015). Fried mann, J. 1987: Plan ning in the Pub lic Domain: From Know led ge to Action. Prin ce ton. Gu mi lar, D. 2008: Mož no sti regio nal ne rabe obnov lji vih virov ener gi je v Slo ve ni ji. Diplom sko delo, Filozofska fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Koc ziszky, G. 2009: Met ho do logy of Regio nal Deve lop ment. Miskolc. Ku šar, S., Čer ne, A. 2014: Raz voj ni polo žaj Gorenj ske sta ti stič ne regi je. Dela 41. Ljub lja na. Oce nje na ško da ele men tar nih nesreč – delež v BDP. Urad za makroe ko nom ske ana li ze in raz voj. Ljub - lja na, 2015. Pra vil nik o raz vr sti tvi raz voj nih regij po stop nji raz vi to sti za pro gram sko obdob je 2014–2020. Uradni list RS 34/2014. Ljub lja na. Re gions 2020. An Asses sment of Futu re Chal lan ges for EUR regions. Bru selj, 2008. Stra te gi ja regio nal ne ga raz vo ja Slo ve ni je. 24. 7. 2001. Ljub lja na. SURS: Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Dia log/stat fi le2.asp (22. 7. 2015). Ured ba o re gio nal nih raz voj nih pro gra mih. Urad ni list RS 69/2012. Ljub lja na. Vi ši na sub ven cij za ener get sko učin ko vi tost na pre bi val ca: ust ni vir. Eko sklad. Ljub lja na, 2015. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja. Urad ni list RS 20/2011. Ljub lja na. 29 30 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 31–36, Ljubljana 2015 GLOBALNI OKOLJsKI IZZIVI IN sONARAVNI REGIONALNI RAZVOJ sLOVENIJE dr. Du šan Plut An­drićeva­uli­ca­7,­1000 Ljub­lja­na du­san_plut@t-2.net UDK:­911:502.131.1(497.4) 502.131.1(497.4) IZVLEČEK Glo bal ni okolj ski izzi vi in sona rav ni regio nal ni raz voj Slo ve ni je Kon­cep­ti­raz­vo­ja­Slo­ve­ni­je­mora­jo­zara­di­vpe­to­sti­v več­plast­ne­glo­ba­li­za­cij­ske­pro­ce­se­poi­ska­ti­traj­no­primer­- ne­odgo­vo­re­na­pla­ne­tar­ne­in­regio­nal­ne­okolj­sko-raz­voj­ne­izzi­ve­in­hkra­ti­okre­pi­ti­regio­nal­no­bla­gi­njo. Med­glo­bal­ni­mi­okolj­sko-raz­voj­ni­mi­izzi­vi­regio­nal­ne­mu­raz­vo­ju­Slo­ve­ni­je­je­tre­ba­izpo­sta­vi­ti­naraš­ča­- jo­če­pre­se­ga­nje­pla­ne­tar­ne­zmog­lji­vo­sti­oko­lja,­pod­neb­ne­spre­mem­be,­zmanj­še­va­nje­biot­ske­raz­no­vrst­no­sti in­pla­ne­tar­no­zmanj­še­va­nje­pre­hran­ske,­ener­get­ske­ter­vod­ne­var­no­sti.­Slo­ve­ni­ja­in­nje­ne­regi­je­raz­po­la­- ga­jo­z ma­vri­co­ključ­nih­geo­graf­skih­poten­cia­lov­za­sona­rav­ni,­raz­voj­no-va­ro­val­ni­regio­nal­ni­razvoj.­Manj­ša in­učin­ko­vi­tej­ša­raba­narav­nih­virov,­več­ja,­a so­na­rav­na­raba­obnov­lji­vih­okolj­skih­virov,­regio­nal­nim­poseb­- no­stim­pri­la­go­je­no­pri­la­ga­ja­nje­na­pod­neb­ne­spre­mem­be­in­pove­ča­nje­regio­nal­nih­samoo­skrb­bi­hkra­ti izbolj­ša­la­regio­nal­na­bla­go­sta­nja­in­pove­ča­la­pris­pe­vek­Slo­ve­ni­je­k re­še­va­nju­glo­bal­nih­okolj­skih­izzi­vov. KLJUČNE­BESEDE okolj­ski­izzi­vi,­sona­rav­ni­regio­nal­ni­raz­voj,­samoo­skr­ba,­pla­net,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Global environmental challenges and sustainable regional development of Slovenia Due­to­the­integration­of­Slovenia­into­the­multi-layered­globalization­processes,­different­development concepts­should­search­for­long-term­adequate­answers­to­the­planetary­and­regional­environmental­as well­as­development­challenges­while­strengthening­regional­wellbeing.­Among­global­environmental­and development­challenges­to­regional­development­of­Slovenia­the­following­are­of­key­importance:­the­con- stant­exceeding­of­the­planet’s­carrying­capacity,­climate­change,­biodiversity­loss­and­the­planetary­reduction of­food,­energy­and­water­security.­Slovenia­and­its­regions­possess­the­whole­rainbow­of­key­geographi- cal­potentials­for­developmentally-protective­sustainable­regional­development.­Lesser­and­more­efficient use­of­non-renewable­natural­resources,­increased­sustainable­use­of­renewable­environmental­resources, adaptation­to­climate­change­according­to­specific­characteristics­of­the­regions,­and­increase­of­regional self-sufficiency­would­improve­regional­wellbeing­and­at­the­same­time­reduce­Slovenia’s­contribution­to global­environmental­challenges. KEY­WORDS environmental­challenges,­sustainable­regional­development,­self-sufficiency,­planet,­Slovenia 31 Du šan Plut 1 Uvod Glo bal ni raz voj ni model in kla sič ni kon cept regio nal ne ga raz vo ja sta še ved no zasno va na na okolj - sko in pro stor sko nes pre jem lji vi pred po stav ki traj ne ga pove če va nja snov no-ener get skih tokov in pri ti skov na oko lje, raz ko rak med mode lom koli čin ske rasti in ome je ni mi zmog lji vost mi oko lja, narav nih virov in pro sto ra pa je vse več ji. Člo veš ke zah te ve do pla ne tar ne ga eko si ste ma že za polo vi co pre se ga jo nje - go vo zmog lji vost, pla net je vse bolj izčr pan, pod neb no ran ljiv in bio loš ko osi ro ma šen (Rif kin 2014). Podat ki potr ju je jo, da se druž be na bla gi nja po seda njem glo bal nem raz voj nem mode lu traj ne rasti pove - ču je na račun zmanj še va nja okolj ske ga bla go sta nja (Hil le 1998). Celot no mate rial no dejav nost člo veš tva je tre ba čim prej (vsaj do sre de 21. sto let ja) uskla di ti z no sil nost jo oko lja. Pojav lja se vse več upo rab - nih, kvan ti ta tiv no zasno va nih kon cep tov s ka zal ni ki za oce no traj nost no sona rav no spre jem lji ve rabe narav nih virov in obre me nje va nja oko lja na rav ni pla ne ta, drža ve, regi je in obči ne, ki bi jih mora le drža - ve upo šte va ti in vgra di ti v vse sek tor ske, pro stor ske in regio nal ne poli ti ke. 2 Ključ ni glo bal ni okolj ski in raz voj ni izzi vi regio nal ne mu raz vo ju slo ve ni je Us peh glo bal ne ga pri za de va nja za traj nost no sona rav ni raz voj bo v naj več ji meri odvi sen od (ne)us - pe ha na lokal ni in regio nal ni rav ni (Plut 2014a; Žun 2014). Traj nost no sona rav ni model regio nal ne poli ti ke mora biti zasno van na pre mi si, da dvig regio nal ne ga bla go sta nja pote ka v ok vi ru ne le regio nal nih in lokal nih, ampak tudi glo bal nih zmog lji vo sti oko lja in narav nih virov. Kre pi tev regio nal ne ga gos po dar - stva s hkrat nim zmanj še va njem pri ti skov na glo bal no in regio nal no oko lje, zmanj še va nje rabe ome je nih zalog neob nov lji vih narav nih virov in pro sto ra, pove če va nje samoo skr be so nujen anti pod obsto je če - mu mode lu traj ne koli čin ske gos po dar ske rasti in uve ljav lje ne mu neo li be ral ne mu kon cep tu glo ba li za ci je (Plut 2014b). Traj nost na sona rav na spo ro čil na nota je za regio nal no poli ti ko Slo ve ni je jasna: dvig eko - nom ske ga in druž be ne ga splo šne ga regio nal ne ga bla go sta nja ne more več pote ka ti na račun izčr pa va nja regio nal nih okolj skih kapi ta lov. Med glo bal ni mi okolj sko-raz voj ni mi izzi vi regio nal ne mu raz vo ju Slo ve ni je je tre ba izpo sta vi ti naraš - ča jo če pre se ga nje pora be narav nih virov in pla ne tar ne zmog lji vo sti oko lja na pre bi val ca, pre ko mer ne emi si je toplo gred nih pli nov na pre bi val ca in hkrat no naraš ča nje nega tiv nih posle dic pod neb nih spre - memb, pla ne tar no zmanj še va nje pre hran ske, ener get ske ter vod ne var no sti na držav ni rav ni ter zmanj še va nje biot ske raz no vrst no sti. Snov no-ener get ski vno si in potroš nja virov so se v ob dob ju 1991–2012 v Slo ve ni ji bis tve no pove - ča li. Tako se je eko loš ki odtis na pre bi val ca iz 1,7 gha na 5,2 gha in za 3-krat pre se gel bio ka pa ci te to pla ne ta (Ka zal ci oko lja v … 2014). Na držav ni rav ni je zara di več je bio ka pa ci te te ozem lja Slo ve ni je (2,8 gha/pre - bi val ca) njen eko loš ki odtis za 1,9 krat pre se gel bio loš ko zmog lji vost. Izra ču ni eko loš kih odti sov na pre bi val ca (od 6,4 do 4,3 gha) izbra nih občin Slo ve ni je za prvo deset let je 21. sto let ja kaže jo, da so bis - tve no pre se ga li takrat no raz po lož lji vo pla ne tar no (1,9 gha/pre bi val ca) in držav no (2,6 gha/pre bi val ca) bio ka pa ci te to (Žun 2014). Eko loš ki odti si in eko loš ki pri manj klja ji na pre bi val ca so bili med izbra ni - mi obči na mi več ji v Mest ni obči ni Kranj in niž ji v po de žel skih obči nah. Naj več ji eko loš ki odtis na pre bi val ca je bil leta 2008 v Mest ni obči ni Kranj pri ča ko va no v su bur ba ni zi ra nih območ jih (7,7 gha), sle di la pa so pode žel ska območ ja (6,6 gha) in str nje no mest no jedro Kra nja (5,4 gha), ven dar so bili v vseh treh pose li tve nih tipih eko loš ki odti si bis tve no nad traj no spre jem lji vo rav ni jo (Žun 2014). Tudi po kazal ni kih kon cep ta okolj ske ga pro sto ra bi mora la Slo ve ni ja do leta 2050 pora bo pri mar ne ener gi - je pre po lo vi ti, nekaj krat pove ča ti rabo obnov lji vih virov ener gi je, izpu ste CO pli nov pa zmanj ša ti na 2 naj več dve toni na pre bi val ca na leto ozi ro ma za šti ri krat (za 80 %). Ra di kal no pove ča nje ener get ske učin ko vi to sti in uva ja nje snov no krož ne zasno ve regio nal ne ga gos - po dars tva (mo del »nič odpad kov«), sistem ska ener get ska pre no va celot ne ga stavb ne ga fon da, zakon sko pred pi sa na in obvez na sona rav na pasiv na novo grad nja z do ma či mi regio nal ni mi grad be ni mi mate ria li 32 Glo bal ni okolj ski izzi vi in sona rav ni regio nal ni raz voj Slo ve ni je (zla sti z le som, vključ no z no vi mi urba ni mi eko so se ska mi, eko va smi in eko za sel ki), več ja regio nal na raba obnov lji vih virov ener gi je in zmanj še va nje rabe fosil nih goriv in jedr ske ener gi je, zmanj še va nje raz dalj med območ ji biva nja in dela in pod po ra traj nost ni mobil no sti, stra teš ko zasno va no pove ča nje držav ne, regio nal ne in lokal ne pre hran ske samoo skr be in dele ža eko loš ke pri de la ve hra ne so nosil ni ste bri sona rav ne ga regio nal ne ga raz vo ja in hkrat ne ga zmanj še va nja pre ko mer ne ga glo bal ne ga okolj - ske ga pris pev ka Slo ve ni je. Z emi si ja mi CO šeste ga blo ka TE Šoštanj vse do leta 2054 se je Slo ve ni ja 2 zelo odda lji la od dose ga nja niz koog ljič ne in pla ne tar no okolj sko odgo vor ne druž be. Slo ve ni ja je gle de na držav no vod no bilan co, visok spe ci fič ni odtok in raz po lož lji ve koli či ne slad - ke vode na pre bi val ca boga ta drža va, uvrš ča se med drža ve z naj manj šim vod nim stre som, na odlič no dese to mesto med 176 obrav na va ni mi drža va mi z zgolj 3 % rabo inter nih raz po lož lji vih voda (Aque - duct Glo bal … 2013). Ven dar je potreb no upo šte va ti, da so med regi ja mi in poreč ji Slo ve ni je veli ke raz li ke v pro stor ski, časov ni in sezon ski raz po lož lji vo sti ter kako vo sti vod nih virov, pod neb ne spre mem be zmanj - šu je jo raz po lož lji vost vode, za oskr bo s pit no vodo so dovolj kako vost ne le pod zem ne vode (Ka zal ci oko lja v … 2014). Med vod no gos po dar ski mi ukre pi sona rav ne regio nal ne poli ti ke Slo ve ni je bodo mora li biti v os pred ju ukre pi varč nej še pora be vode (zla sti zmanj še va nje izgub v vo do vod nem omrež ju), zmanj - še va nje obre me nje va nja voda zara di raz pr še ne pose li tve, zla sti s po moč jo rast lin skih (mož na kom bi na ci ja z us trez ni mi tro pre kat ni mi grez ni ca mi) in malih bio loš kih čistil nih naprav, postop no uve ljav lja nje dvoj - ne ga vodo vod ne ga siste ma v no vih zgrad bah (do dat no še raba dežev ni ce), zmanj še va nje kemi za ci je kme tijs tva in pove če va nje eko loš ke kme tij ske pri de la ve. Slo ve ni ja spa da zara di geo graf ske lege in zara di geo graf skih, pred vsem pa pod neb nih zna čil no stih, med kli mat sko bolj ogro že ne drža ve, nje na veli ka stra teš ka pred nost pri la ga ja nja na pod neb ne spre - mem be pa so boga ti vod ni viri, kate rih raz po lož lji vost pa se je v zad njem obdob ju zmanj ša la (Kaj fež Boga taj 2014). Pod neb na raz no li kost Slo ve ni je pod čr tu je poseb no ran lji vost in temu pri mer no poseb - no regio nal no in lokal no načr to va no pod neb no pri la ga ja nje vseh gos po dar skih panog (od vod ne ga gos po dars tva do grad be niš tva, kme tijs tva, turiz ma …), urba nih in pode žel skih siste mov pose li tve ter infra struk tur nih mrež. Hkra ti se je tre ba z raz po lož lji vi mi inštru men ti regio nal ne ga in pro stor ske ga raz vo ja narav nim nesre čam (na pri mer popla vam) pri la go di ti in mož na tve ga nja zmanj ša ti na spre - jem lji vo stop njo tve ga nja ob spre jem lji vih stroš kih (Zorn in so de lav ci 2009). Zara di pri ča ko va ne več je poplav no sti in sušno sti je nuj no ohra nja nje in pove če va nje narav nih obmo čij za spre je ma nje poplav - nih vod izven obmo čij pose li tve (zau sta vi tev šir je nja pose li tve, pozi da ve poplav nih obmo čij). Kljub zelo niz ki stop nji pre hran ske oskr be velja pou da ri ti, da Slo ve ni ja dejan sko raz po la ga z do - volj veli ki mi poten cia li kme tij skih zem ljišč, da zelo niz ko stop njo splo šne pre hran ske samoo skr be (oko li 50 %) lah ko bis tve no pove ča mo (na 75–80 %) in na pri mer pri pre hran sko ključ nih žitih (zla sti pše ni - ci) dose že popol no samoo skr bo (Plut 2014 a, b). Gle de na obseg in sesta vo pokra jin skih eko si ste mov, ohra nja nje pokra jin ske in biot ske raz no vrst no sti, ohra nja nja spo sob no sti oprav lja nja vseh eko si stem - skih funk cij, ohra nja nja pose li tve ne ga vzor ca vzpe te ga sve ta in nuj no sti pove ča nja pri de la ve hra ne pred la ga mo, da bi bilo leta 2030 v Slo ve ni ji oko li 50 % gozd nih, več kot 40 % agrar nih eko si ste mov (od tega 250.000 do 300.000 ha njiv z vr to vi) in naj več 10 % (8 %) nero do vit nih in dru gih povr šin. Prib - liž no polo vič na gozd na tost ozem lja Slo ve ni je na račun del ne pre no ve zaraš če nih kme tij skih povr šin ponov no v kme tij ska zem ljiš ča v upo ra bi bi bila eko si stem sko, pre hran sko, lesno in pose li tve no še ved - no dovolj urav no te že na. Kme tij ske povr ši ne je tre ba pove ča ti na sta nje oko li leta 1960, jih pred nost no name ni ti pri de la vi eko si stem sko neo po reč ne in zdra ve hra ne. Tudi zara di pod neb nih spre memb je tre - ba narav nim raz me ram pri la go di ti kme tij sko proi zvod njo in sona rav no, eko si stem sko ter več plast no pre teh ta no pove ča ti kme tij ske povr ši ne za nama ka nje na oko li 20.000 ha, za nama ka nje pa upo ra bi ti povr šin ske vod ne vire in manj še, lokal ne zadr že val ni ke voda. Ob moč ja Natu ra 2000 so leta 2013 pokri va la 38 %, eko loš ko pomemb na območ ja (del no se pre - kri va jo z ob moč ji Natu ra 2000) pa 55 % ozem lja Slo ve ni je (Ka zal ci oko lja v … 2014). Ohra nja nje izjem ne držav ne in regio nal ne biot ske raz no vrst no sti v Slo ve ni ji na več kot polo vi ci držav ne ga ozem lja v raz - lič nih vars tve nih območ jih zato ni mož no (z iz je ma mi) z re zer vat nim varo va njem, tem več z re gio nal ni mi 33 Du šan Plut sona rav ni mi varo val no-raz voj ni mi pri sto pi. Raz voj ne mož no sti (za)va ro va nih obmo čij so razen sona - rav ne ga goz dars tva pred vsem v so na rav ne mu turiz mu in eko loš kem kme to va nju, ki ob pred nost ne mu vars tvu nara ve omo go ča tudi ohra nja nje kul tur ne pokra ji ne ter pose lje no sti pode že lja. Vse bolj pomemb - ni pa posta ja ta tudi razi sko val na in izo bra že val na vlo ga (za)va ro va nih obmo čij (Lam pič, Mrak in Plut 2011). Obči ne in regi je z ve li ki mi dele ži varo va nih obmo čij (vključ no z ob moč ji Natu ra 2000) bi mora le ime ti pred no sti pri raz lič nih raz pi sih in pri do bi va nju držav nih in evrop skih sred stev, namenje - nih ohra nja nju biot ske raz no vrst no sti. Slo ve ni ja bi mora la na rav ni EU dose či več jo finanč no pod po ro za regio nal ne sona rav ne raz voj no-va ro val ne pro jek te in ukre pe (na pri mer za sona rav no goz dars tvo in kme tijs tvo, ohra nja nje biot sko zelo pomemb nih eksten ziv nih trav ni kov, mokrišč in pod zem nih jam) za drža ve, kjer območ ja Natu re 2000 ob se ga jo več kot četr ti no ozem lja in tudi za eko nom sko pre poz - na va nje eko si stem skih sto ri tev varo va nih obmo čij Slo ve ni je. 3 sklep ne misli So dob na in med ge ne ra cij sko odgo vor na traj nost no sona rav na regio nal na poli ti ka postav lja kot ključ - ni cilj dvig regio nal ne bla gi nje in samoo skr be z več jo rabo regio nal nih narav nih virov vseh slo ven - skih regij, a v ok vi ru nosil no sti, zmog lji vo sti pla ne tar ne ga in regio nal ne ga, lokal ne ga oko lja. Sin tez no zasno va na pre so ja raz po lož lji vih traj nost no sona rav nih (eko nom skih, social nih in okolj skih) kazal - ni kov za 12 sta ti stič nih regij je poka za la, da so gle de na veli kost držav ne ga ozem lja veli ke medre gio - nal ne razvojne in dru ge raz li ke, a hkra ti šte vil ni last ni poten cia li za dvig regio nal ne ga bla go sta nja (Vin tar Mally 2009). Tudi zna čil na veli ka in hitra pro stor ska spre men lji vost tipov narav nih pokra jin kot regio - nal nih razvojnih dejav ni kov mora posta ti pomem ben dejav nik zmanj še va nja regio nal nih raz lik v Slo - ve ni ji (Per ko 2009). Z vi di ka moč ne ina či ce sona rav ne ga regio nal ne ga raz vo ja posta ja ta obsto je či pose li tve ni vzo rec Slo - ve ni je in ogrod je poli cen trič ne ga urba ne ga raz vo ja pomemb ni sona rav ni raz voj ni in okolj ski pred no sti, ki omo go ča ta tudi zmanj še va nje pris pev kov Slo ve ni je k pla ne tar nim okolj skim pri ti skom. Z vi di ka trajnost no sona rav ne ga regio nal ne ga in urba ne ga kon cep ta raz vo ja je gle de na urba ni in pode žel ski pose li tve ni vzo rec Slo ve ni je, tipe narav nih pokra jin ter geo mor fo loš ko in hidro geo graf sko sesta vo (po - reč ja) Slove ni je pri po ro če na dvo plast na regio nal na hie rar hi ja: oko li 8 raz voj nih makro re gij (z naj manj 100.000–150.000 pre bi val ci) z dr žav ni mi regio nal ni mi sre diš či in 25–30 me zo re gij z re gio nal ni mi sre - diš či. Tako zasno va na dvo plast na traj nost no sona rav na poli cen trič na regio na li za ci ja in temu pri mer na držav na regio nal na poli ti ka (po li cen trič no usmer ja nje držav nih raz voj nih pro jek tov) bi razen ome jevanja pro ce sa »emo ni za ci je« spod bu di la ome je no pove če va nje zgo sti tve pre bi val cev in dejav no sti v raz vojno opti mal nem šte vi lu regio nal nih sre diš čih, ki omo go ča jo ustrez no pri la ga ja nje na regio nal ne zmog lji - vo sti oko lja in učin ko vi to orga ni za ci jo krož ne ga, niz koog ljič ne ga regio nal ne ga gos po dars tva. Opti mal na sona rav na ina či ca dvo-ni voj ske ga regio nal ne ga poli cen triz ma omo go ča okre pi tev str nje ne urba ne pose - li tve, meša no rabo pro sto ra in dvig raz voj no gra vi ta cij ske ga ter zapo sli tve ne ga pome na regio nal nih sre dišč. S tem bi se pove ča le mož no sti okrep lje ne ga, kako vost ne ga in cenov no spre jemljivega regio nal ne ga in medre gio nal ne ga jav ne ga pre vo za ter dvig ni la raven regio nal ne pre hran ske, ener get ske in vod ne samo - oskr be. Nuj na kre pi tev gos po dar ske ga pome na in s tem pove za ne ga pove ča nja delov nih mest v re gio nal nih sre diš čih in hkrat na bis tve no več ja držav na in regio nal na vod na (v ok vi ru pore čij), pre hran ska (zdra - va, kako vost na hra na) in ener get ska samoo skr ba sta ob pri mer ni traj nost ni pro metni pove za no sti ključ na vzvo da ohra nja nja pose lje no sti in sona rav ne rabe kme tij skih zem ljišč. Dvig pre hran ske samoo skr be za 1 % pome ni v slo ven skih kme tij skih raz me rah odprt je 1000 no vih delov nih mest na pode že lju, kar pome ni, da so poten cia li za naj manj 20.000–30.000 no vih zele nih kme tij skih delov nih mest (eko loš ka pri de la va hra ne – še več je šte vi lo delov nih mest). Slo ve ni ja bi mora la zara di geo po li tič no vse bolj tve - ga ne odvi sno sti od veli ke ga uvo za hra ne pove ča ti rabo kme tij skih zem ljišč na sta nje v za čet ku 60. let 34 Glo bal ni okolj ski izzi vi in sona rav ni regio nal ni raz voj Slo ve ni je 20. sto let ja. To pome ni ponov no na oko li 150.000–200.000 ha zaraš če nih kme tij skih povr šin omo go - či ti sona rav no, pre tež no eko loš ko kme tij sko pri de la vo (brez goje nja gen sko spre me nje nih rast lin). To bi ključ no pris pe va lo k za go tav lja nju držav ne pre hran ske var no sti, dvi gu pode žel ske zapo sli tve, obe - nem pa v pri hod no sti ne bi ogro zi lo delo va nja vse bolj pomemb nih eko si stem skih sto ri tev, vključ no z ohra nja njem biot ske in pokra jin ske pestro sti. Ključ ni doma či stra teš ko pomemb ni kapi ta li (vod ni viri, gozd ni eko si ste mi, mavri ce regio nal nih obnov lji vih virov, geo graf ska in bio loš ka pestrost in turi stič na zani mi vost slo ven skih pokra jin, dejan - ske in poten cial ne kme tij ske povr ši ne), sona rav ni pose li tve ni vzo rec in sta bi li za ci ja pre bi vals tva ter zelo ugod na zem lje pi sna lega Slo ve ni je nje nim pestrim regi jam omo go ča jo, da v pri ha ja jo čem obdob ju pod - neb nih spre memb in več je tudi geo po li tič ne vlo ge samoo skr be in eko si stem skih sto ri tev, biot ske raz no vrst no sti ino va tiv no, bolj samo za vest no sto pi jo na sona rav no tla ko va no regio nal no raz voj no pot. Z vi di ka poten cia la narav nih virov in zmanj še va nja pla ne tar ne ga pris pev ka k pri ti skom na oko lje je za Slo ve ni jo torej ključ na in pri po ro če na regio nal na gos po dar ska usme ri tev v sme ri opu sti tve koli čin - ske ga mode la rasti, torej v zmanj še va nje pora be ener gi je in sno vi ter več ja, decen tra li zi ra na raba mavri ce regio nal nih in lokal nih narav nih virov. So na rav na regio nal na poli ti ka lah ko ključ no pris pe va k traj ne mu zmanj še va nju pre ko mer ne ga pris - pev ka Slo ve ni je h glo bal ni obre me nje no sti oko lja, zla sti s so na rav no zasno vo regio nal nih gos po dar stev, pose li tve in infra struk tu re ter več jo stop njo samoo skr be na držav ni rav ni in v ok vi ru regij. V pla ne - tar no in lokal no pre hran sko in ener get sko vse bolj zao stre nih raz me rah je za Slo ve ni jo ponov no aktual na pobu da pedo lo ga Stri tar ja (1990), da bi zara di ohra nja nja kako vost nih rav nin skih kme tij skih zem ljišč, varo va nja pod tal ni ce, ugod nih bival nih in pej saž nih pogo jev ter bolj ših mož no sti lokal ne oskr be z ob - nov lji vo ener gi jo (zla sti s sonč no ener gi jo) za pose li tev pre miš lje no (upo šte va nje ero zi je prsti, zemelj skih pla zov …) izko ri sti li ter mal ni mikro kli mat ski pas nad dnom dolin in kot lin. Okolj ske teh no lo gi je in oze le nje no pod jet niš tvo, snov no krož no zasno va no regio nal no gos po dars - tvo, okolj sko odgo vor na raba doma čih okolj skih virov, sona rav no kme tijs tvo, turi zem, pro met (tir ni in jav ni, kole sar je nje) in grad be niš tvo (ener get ske pre no ve zgradb, pasiv na grad nja, doma či grad be ni mate ria li) ter eko lo gi zi ra ne dru ge dejav no sti mora jo posta ti jedro slo ven ske ga ino va cij ske ga, traj nost - ne ga raz voj no-okolj ske ga pre bo ja, ki do leta 2030 regio nal no raz pr še no, decen tra li zi ra no odpi ra jo poten cia le za oko li 60.000 no vih oze le nje nih delov nih mest (naj več v gozd no-le sni veri gi, kme tijs tvu, ener get ski pre no vi zgradb in turiz mu) viš je doda ne vred no sti. 4 Viri in lite ra tu ra Aque duct Glo bal Maps 2.1: Con struc ting Deci sion-Re le vant Glo bal Water Risk Indi ca tors. World Resour - ces Insti tu te. Was hing ton, 2013. Hil le, J. 1998: The Con cept of Envi ron men tal Spa ce. Copen ha gen. Kaj fež Boga taj, L. 2014: Pla net Voda. Ljub lja na. Ka zal ci oko lja v Slo ve ni ji. Mini strs tvo za kme tijs tvo in oko lje, Agen ci ja Repub li ke Slo ve ni je za oko lje. Ljub lja na, 2014. Lam pič, B., Mrak, I., Plut D. 2011: Geo grap hi cal Iden ti fi ca tion of Deve lop ment Poten tial for the Sustai - nab le Deve lop ment of Pro tec ted Areas in Slo ve nia. Hrvat ski geo graf ski gla snik 73-2. Zagreb. Per ko, D. 2009: Tipi narav ne pokra ji ne kot dejav nik regio nal ne ga raz vo ja in regio nal nih raz lik v Slo - ve ni ji. Raz voj ni izzi vi Slo ve ni je. Regio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. Plut, D. 2014a: Sona rav ni raz voj Slo ve ni je – pri lož no sti in pasti. Geo graf 13. Ljub lja na. Plut, D. 2014b: Geo graf ske zasno ve sona rav ne ga raz vo ja in samoo skr be Slo ve ni je. Dela Oddel ka za geo - gra fi jo 41. Ljub lja na. Rif kin, J. 2014: The Zero Mar gi nal Cost Society. New York. Stri tar, A. 1990: Kra ji na, kra jin ski, siste mi, raba in vars tvo tal v Slo ve ni ji. Ljub lja na. 35 Du šan Plut Vin tar Mally, K. 2009: (Ne)so na rav nost raz vo ja slo ven skih regij. Raz voj ni izzi vi Slo ve ni je. Regio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B., Natek, K. 2009: Narav ne nesre če kot ome ji tve ni dejav nik raz vo ja. Raz voj ni izzi vi Slo ve ni je. Regio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. Žun, Š. 2014: Sistem sko okolj sko vred no te nje traj nost ne ga raz vo ja pose li tve nih obmo čij mest ne občine Kranj. Dela Oddel ka za geo gra fi jo 42. Ljub lja na. 36 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 37–43, Ljubljana 2015 ZELENA DELOVNA MEsTA – sINERGIJsKI ODGOVOR NA GOsPODARsKE, OKOLJsKE IN DRUŽBENE IZZIVE dr. Re na ta Kar ba, Gaja Bre celj Uma­no­te­ra,­Slo­ven­ska­fun­da­ci­ja­za­traj­nost­ni­raz­voj Res­lje­va 20,­1000 Ljub­lja­na re­na­ta@uma­no­te­ra.org,­gaja@uma­no­te­ra.org UDK:­331.103.1:502.131.1(497.4) 502.131.1(497.4) IZVLEČEK Ze le na delov na mesta – siner gij ski odgo vor na gos po dar ske, okolj ske in druž be ne izzi ve Svet­se­soo­ča­z ob­sež­ni­mi­in­več­plast­ni­mi­izzi­vi:­naraš­ča­jo­či­mi­cena­mi­in­čeda­lje­ostrej­šo­tek­mo­za­hra­- no,­ener­gen­te,­suro­vi­ne­in­vodo­ter­z ved­no­bolj­očit­ni­mi­pod­neb­ni­mi­spre­mem­ba­mi.­Slo­ve­ni­ji­se­zara­di nje­nih­narav­nih­dano­sti­ponu­ja­pri­lož­nost,­da­v njih­pre­poz­na­svo­je­stra­teš­ke­pri­lož­no­sti­in­raz­voj­usme­- ri­v ze­le­no­gos­po­dars­tvo,­ki­je­oko­lju­pri­jaz­nej­še­in­social­no­vklju­ču­jo­če,­kon­ku­renč­nost­pa­gra­di­na­ener­get­ski in­snov­ni­učin­ko­vi­to­sti.­Zele­nih­delov­nih­mest,­ki­pod­pi­ra­jo­pre­hod­na­zele­no­gos­po­dars­tvo,­je­v Slo­ve­ni­ji nekaj­čez­3 %.­Poten­cial­pa­je­veli­ko­več­ji.­Nje­go­vo­ure­sni­če­va­nje,­ki­je­pogo­je­no­z učin­ko­vi­tim­pod­por­- nim­siste­mom,­je­pomemb­no­tako­zara­di­varo­va­nja­oko­lja­kot­pove­ča­nja­kon­ku­renč­no­sti­gos­po­dars­tva, nič­manj­pa­tudi­z vi­di­ka­reše­va­nja­pere­če­ga­prob­le­ma­brez­po­sel­no­sti. KLJUČNE­BESEDE ze­le­na­delov­na­mesta,­niz­koog­ljič­nost,­učin­ko­vi­tost,­kon­ku­renč­nost,­dostoj­nost,­viri,­poten­cia­li,­ukre­pi ABSTRACT Green jobs – synergistic response to the economic, environmental and social challenges The­world­is­confronted­with­extensive­and­multifaceted­challenges:­rising­prices­and­ever­tougher­com- petition­for­food,­energy,­raw­materials­and­water,­as­well­as­increasingly­evident­climate­change.­Due­to its­natural­resources,­Slovenia­is­offered­the­opportunity­to­turn­them­into­strategic­opportunities­by­devel- oping­green­economy,­which­is­more­environmentally­friendly,­socially­inclusive,­and­competitive­due­to energy­and­material­efficiency.­In­Slovenia,­green­jobs,­which­support­the­transition­to­the­green­econo- my,­represent­just­over­3 %­of­all­jobs.­The­potential,­however,­is­much­greater.­Its­carrying­into­effect,­which is­subject­to­an­effective­support­system,­is­important­for­protection­of­the­environment­and­increasing­com- petitiveness­of­the­economy,­as­well­as­in­terms­of­solving­the­pressing­unemployment­problem. KEY­WORDS green­jobs,­low-carbon,­efficient,­competitive,­decent,­resources,­potentials,­measures 37 Re na ta Kar ba, Gaja Bre celj 1 Kaj so zele na delov na mesta Ze le na delov na mesta so tista, ki pod pi ra jo vizi jo zele ne ga gos po dars tva in traj nost ne druž be. Pris - pe va jo k živ lje nju v ok vi ru nosil ne spo sob no sti pla ne ta in raz po lož lji vih virov ter v medč lo veš kem sklad ju. Na med na rod ni rav ni je v upo ra bi nekaj raz lič nih defi ni cij zele nih delov nih mest (v na da lje va nju ZDM) in meto do lo gij za mer je nje nji ho ve ga šte vi la, a ve či na si je enot nih, da so to delov na mesta, ki pri pomore - jo k iz bolj ša nju ener get ske in snov ne učin ko vi to sti, ome je va nju emi sij toplo gred nih pli nov, zmanj še va nju koli či ne odpad kov in one sna že va nja, varo va nju in obno vi eko si ste mov ter pri la go di tvi na posle di ce pod - neb nih spre memb. Sklad no z opre de li tvi jo zele ne ga gos po dars tva (med mrež je 1) je nji hov namen, da v druž bi izbolj šu je jo bla go sta nje in social no pra vič nost, ob tem pa pomemb no zmanj šu je jo okolj ska tve ga nja in izčr pa va nje narav nih virov. S si ner gij skim pove če va njem kon ku renč no sti gos po dars tva z ener get sko in snov no učin ko vi tost - jo, zmanj še va njem ško dlji vih vpli vov na oko lje ter spod bu ja njem teh no loš kih in druž be nih ino va cij ZDM odgo var ja jo na glo bal ne izzi ve varo va nja oko lja, gos po dar ske ga raz vo ja in social ne vklju če nosti. V lu či glo ba li za ci je, teh no loš kih spre memb in novih poli tič nih prio ri tet je zele no gos po dars tvo pre - poz na no kot sek tor z ve li kim poten cia lom za rast in ustvar ja nje bla gi nje, ob tem pa kot pomem ben dejav nik tran zi ci je gos po dar skih siste mov v sme ri traj nost ne ga raz vo ja. 2 Koli ko zele nih delov nih mest je v slo ve ni ji Med tem ko za razu me va nje kon cep ta ZDM raz li ke v od ten kih raz lič nih defi ni cij niso pre ti ra no mote - če, pa je natanč na opre de li tev meto do lo gi je nuj na za mer je nje šte vi la ZDM, nji ho ve ga druž be ne ga učin ka ter uspe šno sti poli tič nih ukre pov v sme ri »oze le nje va nja« gos po dars tva. Tre nut no edi ni med na rod ni stan dard mer je nja je meto do lo gi ja evrop ske ga sta ti stič ne ga ura da Euro - stat, ki bele ži delov na mesta v sek tor ju okolj ske ga bla ga in sto ri tev (En­vi­ron­men­tal­Goods­and­Ser­vi­ces Sec­tor –­EGSS) (The Envi ron men tal goods … 2009). Sestav lja jo ga proi zva jal ci teh no lo gij, bla ga in sto - ri tev na dveh področ jih – vars tva oko lja in uprav lja nja narav nih virov. Euro sta to va meto do lo gi ja omo go ča mer je nje pro me ta, izvo za in zapo sle no sti v EGSS. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je je podat ke o de - lov nih mestih v EGSS prvič obja vil v de cem bru 2013. V letu 2011 jih je bilo nekaj več kot 30.000 ozi ro ma 3 % vseh zapo sle nih v dr ža vi, ustva ri la pa so 9 % celot ne ga izvo za ozi ro ma 12 % celot ne ga bru to doma - če ga proi zvo da (Ra ču ni sek tor ja … 2013). Med na rod ne pri mer ja ve dele žev zele nih delov nih mest v na cio nal nih gos po dars tvih so zara di raz - lik v me to do lo gi jah nji ho ve ga bele že nja sko raj nemo go če. Pri me ri posa mez nih evrop skih držav pa kaže jo, da je v sek tor ju okolj ske ga bla ga in sto ri tev tudi v dr ža vah z naj bolj zele ni mi gos po dars tvi še ved no bis tve no manj kot 10 % celot ne ga šte vi la delov nih mest. Tako je avstrij ski EGSS v letu 2011 zapo slo val nekaj manj kot 5 % vseh zapo sle nih in ustva ril 11 % celot ne ga BDP Avstri je (Kar ba in so de lav ci 2014, 23). Na Dan skem je bilo leta 2010 v EGSS zapo sle nih 9 % vseh zapo sle nih, ki so ustva ri li 9 % celot ne ga BDP in 10 % celot ne ga izvo za (Kar ba in so de lav ci 2014, 25). Z ome ji tvi jo na področ ji varo va nja oko lja in uprav lja nja narav nih virov pa Euro sta to va meto do - lo gi ja pri bele že nju šte vi la ZDM ne more upo šte va ti »ze le ne tran zi ci je«, ki pote ka v os ta lih gos po dar - skih sek tor jih ter delov nih mest v ze le nih dejav no stih, kate rih osnov ni namen ni vars tvo oko lja in uprav lja nje narav nih virov. V kon tek stu poli tik, ki se ukvar ja jo z oze le nje va njem celot ne ga gos po dars - tva, je pri stop EGSS zato preo zek. V Slo ve ni ji to dobro ilu stri ra pri mer delov nih mest v goz dars tvu, kate rih veči na ni vklju če na v sta ti sti ke EGSS. Sled nja namreč ne upo šte va poseb no sti slo ven skih goz - dov – tra di ci je traj nost ne ga gos po dar je nja, ki se je v pre te klih deset let jih odra zi la v po ve ča nju povr - ši ne goz dov in zalo ge lesa ter s tem aku mu la ci je CO . Prav tako v sta ti sti ke EGSS niso vklju če ne zapo sli tve 2 v le sno pre de lo val ni indu stri ji, ki je izra zi to niz koog ljič na gos po dar ska pano ga (Hu mar in so de lav - ci 2012, 30). 38 Ze le na delov na mesta – siner gij ski odgo vor na gos po dar ske, okolj ske in druž be ne izzi ve V ok vi ru pro jek ta Spod bu ja mo zele na delov na mesta, ki ga je izva ja la Uma no te ra v le tih 2013–2014, je bila zato oprav lje na ana li za sta nja ZDM v Slo ve ni ji, ki se ni ome je va la na sek tor EGSS. Vklju če ne so bile gos po dar ske dejav no sti, ki gle de na narav ne dano sti Slo ve ni je pred stav lja jo naj več ji poten cial za ZDM: eko loš ko kme tijs tvo, gozd no-le sna veri ga, rav na nje z od pad ki, proi zvod nja ener gi je iz obnov - lji vih virov, pove ča nje ener get ske učin ko vi to sti ter traj nost ni turi zem (Kar ba in so de lav ci 2014). Za izho diš če izra ču na delov nih mest v slo ven skem eko loš kem kme tijs tvu in s tem zele nih delov nih mest v slo venskem kme tijs tvu je bila vze ta oce na pol nih delov nih moči (v na da lje va nju PDM) na eko loš kih kme ti jah, oce - nje ne PDM pa vklju ču je jo tudi pre de la vo na kme ti ji in nepo sred no trže nje. Po tej oce ni je 2682 eko loš kih kme tij (vključ no s kme ti ja mi v preu smer ja nju) v letu 2012 zapo slo va lo prib liž no 3100 PDM. Šte vi lo ZDM v gozd no-le sni veri gi sku paj z jav no upra vo in izo bra že val ni mi inšti tu ci ja mi, ki delu je jo na tem področ ju, je bilo oce nje no na prib liž no 16.000. Na področ ju rav na nja z od pad ki je ana li za poka za la sku paj 4665 ZDM, naj več v de jav no stih zbi ra nja, odvo za in sor ti ra nja odpad kov ter pri do bi va nja sekun - dar nih suro vin iz ostan kov in odpad kov ozi ro ma reci kla že. Podat ke o ZDM v sek tor ju obnov lji vih virov ener gi je (v na da lje va nju OVE) je ana li za črpa la iz pro jek ta Eur Ob serv’ER, ki red no objav lja podat ke za drža ve Evrop ske uni je (v na da lje va nju EU). V Slo ve ni ji je ta sek tor leta 2012 zago tav ljal 5700 de lov - nih mest (Geo grap hic infor ma tion … 2015). V raz lič nih sek tor jih – pre de lo val ni indu stri ji, grad be niš tvu in pro me tu, poleg tega pa še v ob li ko va nju, eko-ino va ci jah, razi ska vah in raz vo ju, šols tvu, sve to va nju, ener get skem menedž men tu …., je ana li za našte la okrog 2000 ne po sred nih delov nih mest, ki pris pe - va jo k po ve ča nju ener get ske učin ko vi to sti ter prib liž no 4000 po sred nih zapo sli tev v proi zvod nji grad be nih mate ria lov, stavb ne ga pohiš tva, elek trič nih naprav ter sprem lje val nih sto ri tev. Delov na mesta v tu riz mu so avtor ji ana li ze zara di z njim pove za ne mobil no sti, pogo sto pa tudi zara di veli ke pora be ener gi je in vode, odpad kov ter ško dlji ve ga vpli va na narav no oko lje uvrsti li med zele na s po mi sle kom. Ven dar le pa je traj nost ni turi zem pre poz nan kot del zele ne ga gos po dars tva zara di pozi tiv ne ga vpli va v lo kal nem oko lju, ki ga ima s pro mo ci jo in mno že njem traj nost nih praks na področ jih mobil no sti, eko loš ke ga kme tijs tva, traj nost ne grad nje … Ana li za zapo sli tev v okolj sko certi fi ci ra nih turi stič nih pod - jet jih, na eko loš kih turi stič nih kme ti jah ter v na rod nem, regij skih in kra jin skih par kih je poka za la nekaj manj kot 1000 ZDM. V de jav no stih eko loš ke ga kme tijs tva, gozd no-le sne veri ge, rav na nja z od pad ki, obnov lji vih virov ener gi je, učin ko vi te rabe ener gi je in traj nost nem turiz mu je bilo v ana li zi ra nem letu 2012 okrog 36.500 ze - le nih delov nih mest. Kot hitro rasto če je bilo izpo stav lje no področ je obnov lji vih virov ener gi je, kjer se je šte vi lo zapo sli tev v ob dob ju med 2008 in 2012 pove ča lo za 3,3 krat. 3 Zapo sli tve ni poten cial slo ven ske ga zele ne ga gos po dars tva V isti štu di ji (Kar ba in so de lav ci 2014) je sku pi na stro kov nja kov ana li zi ra la tudi, koli ko ZDM bi na zgo raj nave de nih, za Slo ve ni jo ključ nih področ jih zele ne ga gos po dars tva, lah ko bilo. Na dolo če nih področ jih je zgor nja meja šte vi la delov nih mest dolo če na z ob se gom raz po lož lji vih narav nih virov. Tak je pri mer eko loš ke ga kme tijs tva, kate re ga obseg je ome jen s po vr ši no kme tij skih zem ljišč v dr ža vi. Popolna preu sme ri tev slo ven ske ga kme tijs tva v eko loš ko pri de la vo bi pome ni la dobrih 85.000 ze le nih PDM. Pri tem bi priš lo tudi do pove ča nja šte vi la PDM v kme tijs tvu, saj eko loš ko kme tijs tvo v splo šnem nudi nekoliko več dela kot kon ven cio nal no. Pre hod na eko loš ko pri de la vo bi imel za posle di co tudi oze le ni tev delovnih mest v po ve za nih sek tor jih – živil sko pre de lo val ni indu stri ji, trgo vi ni, v in du stri ji stro jev in opre me ter v ra zi sko va nju, izo bra že va nju in pri pre no su zna nja. Na rav no, z mož nim pose kom v traj nost no uprav lja nih gos po dar skih goz do vih, je ome jen tudi poten - cial ZDM v gozd no-le sni veri gi. V Slo ve ni ji bi lah ko let no pose ka li nekaj več kot 5 mi li jo nov m3 lesa. Vsa kih 100 m3 pre de la ne ga (in ne samo pose ka ne ga) lesa na let ni rav ni pa pred stav lja eno delov no mesto. Zapo sli tve ni poten cial slo ven ske ga gozd no-le sne ga sek tor ja je bil tako oce njen na 50.000 de - lov nih mest. 39 Re na ta Kar ba, Gaja Bre celj Oce na poten cia la ZDM na področ ju rav na nja z od pad ki je neko li ko kom plek snej ša. V Slo ve ni ji se koli či na odpad kov stal no zmanj šu je, kar pome ni manj delov nih mest v zbi ra nju, odla ga nju in seži ganju odpad kov. To pa ne vpli va na velik zapo sli tve ni poten cial na viš jih stop njah hie rar hi je rav na nja z od - pad ki – na področ jih pre pre če va nja nji ho ve ga nasta ja nja, ponov ne upo ra be in reci kli ra nja, ki so tudi veli ko bolj delov no inten ziv ne. V ana li zi je pred stav lje na oce na, da je poten cial delov nih mest na šir - šem področ ju var če va nja z viri okrog 5000 de lov nih mest, ven dar ob pogo ju, da bi zmanj ša li izvoz loče no zbra nih vrst odpad kov, ki so dra go ce na suro vi na. Po ten cial delov nih mest na področ ju proi zvod nje ener gi je iz obnov lji vih virov pa je opre de ljen z ob - se gom naložb. Po urad ni meto do lo gi ji izra ču na va nja spod bu ja nje proi zvod nje elek trič ne ener gi je iz OVE zago to vi zapo sli tve v ob se gu 18 člo vek let na MWe insta li ra ne moči, ozi ro ma 6 člo vek let na GWh proiz - ve de ne elek trič ne ener gi je ter dodat no 2,4 za po sli tve na MWe na področ ju uprav lja nja in vzdr že va nja. Pred vi de ne nalož be v ob dob ju 2010–2020 v vi ši ni nekaj več kot 3 mi li jar de EUR naj bi v Slo ve ni ji zagoto - vi le 11.420 člo vek let nepo sred nih zapo sli tev pri izved bi pro jek tov in proi zvod nji naprav ter 585 de lov nih mest za obra to va nje in vzdr že va nje. Tudi šte vi lo delov nih mest na področ ju učin ko vi te rabe ener gi je je tesno pove za no z vi ši no naložb v ukre pe ener get ske učin ko vi to sti v stav bah, pro me tu in proi zvod nih pro ce sih. V ana li zi je za oce no učin ka ukre pov pove ča nja ener get ske učin ko vi to sti na zapo slo va nje poda na nasled nja pove za va: za zni - ža nje pora be ener gi je za 1 % na držav ni rav ni je potreb nih 100 mi li jo nov EUR naložb, ki pri ne se jo 1000 za po sli tev. Za dose ga nje ciljev nacio nal ne ga akcij ske ga načr ta za ener get sko učin ko vi tost za obdob - je 2011–2016 je bilo pred vi de nih nekaj več kot 100 mi li jo nov EUR jav nih in zaseb nih inve sti cij na leto, kar bi lah ko pri ne slo okrog 1000 za po sli tev let no. Kot naj po memb nej še področ je za pove ča nje ener get ske učin ko vi to sti in dose ga nje pod neb no-ener - get skih ciljev do leta 2020 je pre poz na na ener get ska sana ci ja stavb, ki se zara di siner gij skih okolj skih, gos po dar skih in social nih učin kov pogo sto ome nja kot zele ni »new­deal« za Slo ve ni jo. Med sled nji mi je naj po memb nej ši prav poten cial ZDM v grad be niš tvu in pove za nih indu stri jah, ki proi zva ja jo grad - be ne ele men te, opre mo in mate ria le. Slo ven ski turi stič ni sek tor je že zelo zgo daj pre poz nal kori sti trže nja Slo ve ni je kot zele ne turi stič - ne desti na ci je. Za dose go vizi je sek tor ja, ki naj bi do leta 2016 v ce lo ti (okrog 100.000 za po sli tev) teme ljil na traj nost nem raz vo ju, so naj več ji izzi vi na področ ju sno va nja in izva ja nja novih zele nih turi stič nih pro duk tov ter oze le ni tve turi stič ne infra struk tu re. Po ten cial ZDM v Slo ve ni ji je velik. V ko lik šni meri se bo ure sni čil, pa je odvi sno od učin ko vi to sti pod por ne ga oko lja. Za nje go vo vzpo sta vi tev je potreb no sode lo va nje širo ke ga nabo ra delež ni kov. 4 Ukre pi za spod bu ja nje zele ne ga gos po dars tva Iz zi vi na področ ju spod bu ja nja zele nih delov nih mest so obsež ni in več plast ni. Uspe šnost nji hove - ga šir je nja je pogo je na z od pra vo ovir ozi ro ma ozkih grl, hkra ti pa se v Slo ve ni ji in Evro pi odpi ra jo pri lož no sti, ki bodo na raz voj zele ne ga gos po dars tva vpli va le spod bud no. Zele no gos po dars tvo je v stra - teš kih doku men tih EU pre poz na no kot siner gij ski meha ni zem za pove ča nje kon ku renč no sti gos po dars tva, zmanj še va nje obre me ni tev oko lja in izčr pa va nja narav nih virov ter social nih prob le mov (brez po sel - no sti, social ne izklju če no sti). Pod pi ra jo ga šte vil ni instru men ti finan ci ra nja, ki bodo v pri ha ja jo čih letih v Slo ve ni ji pogla vit ni vir raz voj nih sred stev. Hkra ti pa se na držav ni rav ni soo ča mo z ogrom ni mi izzivi: neam bi cioz no vlad no poli ti ko, nepri la go je nost jo trga dela in znanj, raz drob lje nost jo uprav ne ure di - tve in odpo rom do pove zo va nja lokal nih skup no sti in gos po dar skih sub jek tov. Izko riš ča nju poten cia la ZDM sto ji jo na poti tudi pomanj ka nje stro kov nih znanj v upra vah na občin ski in držav ni rav ni, neprila - go je ni izo bra že val ni pro gra mi ter nes pod bud na jav no fi nanč na poli ti ka. Nena zad nje pre hod na zele no gos po dars tvo v Slo ve ni ji učin ko vi to blo ki ra jo tudi vpliv ne sku pi ne, ki ima jo nepo sred ne koristi od fosil - ne ener ge ti ke ter veli kih, oko lju in člo ve ku ško dlji vih infra struk tur nih pro jek tov. 40 Ze le na delov na mesta – siner gij ski odgo vor na gos po dar ske, okolj ske in druž be ne izzi ve V pri po ro či lih za nadalj nje ukre pe, ki so nasta la v ok vi ru pro jek ta Spod bu ja mo zele na delov na mesta (Kar ba 2014), so bili kot ključ ni dejav ni ki raz vo ja zele nih delov nih mest opre de lje ni: (1) iz bolj ša nje pre poz nav no sti kon cep ta zele nih delov nih mest in pri lož no sti, ki iz njih izha ja jo; (2) za pol ni tev raz - ko ra ka med ponud bo in pov pra še va njem na področ ju znanj in spret no sti na trgu dela; (3) raz voj ponud be zele nih izdel kov in sto ri tev ter pov pra še va nja po njih; (4) vzpo sta vi tev vzpod bud ne ga prav ne ga in fiskal - ne ga okvir ja ter (5) mo bi li za ci ja sred stev iz zaseb nih in jav nih virov, pred vsem iz evrop skih skla dov. V prak si se izka zu je, da je pre hod na zele no gos po dars tvo pogo jen pred vsem z raz gle da nost jo in poli tič no voljo odlo če val cev. Krov na potre ba za to, da se na rav ni obči ne, regi je ali drža ve v naj več ji mož - ni meri izko ri sti jo poten cia li ZDM, je namreč celo vi ta traj nost na raz voj na usme ri tev. Jasne stra teš ke usme ri tve so pogoj za uskla je nost, dosled nost in siner gi je, pa tudi za gos po dar nost ukre pov pri pod - pi ra nju skup nih ciljev. Spre jet je celo vi te traj nost ne raz voj ne stra te gi je pred stav lja spod bu den sig nal celot ni kaska di delež ni kov, ki lah ko sode lu je jo pri izgrad nji sistem ske ga, med sek tor sko uskla je ne ga okvir ja namen skih ukre pov za spod bu ja nje ZDM: jav ni upra vi, inšti tu ci jam na področ ju izo bra že va nja, raz - vo ja kadrov, zapo slo va nja ter razi skav in raz vo ja, pomemb no lah ko pris pe va jo medi ji in orga ni za ci je civil ne druž be, ključ ni delež nik pa je gos po dars tvo, ki mora delov na mesta ustva ri ti in za to potre bu - je ustrez no pod po ro. Ce lo vi ta traj nost na raz voj na usme ri tev drža ve je pogoj za ure sni či tev veli kih resor nih pro jek tov, kot je pre no va siste ma vzgo je in izo bra že va nja za traj nost ni raz voj in uspo sab lja nje za ZDM. Kot pou - dar ja gra di vo Eko nom ske komi si je Zdru že nih naro dov za Evro po iz leta 2011, je vzgo ja in izo bra že va nje pomemb no med sek tor sko področ je v kom bi na ci ji poli tik za pre hod v ze le no gos po dars tvo, ki mora zado sti ti potre bi po zele nih zna njih in spret no stih ter pove ča nju oza veš če no sti o po me nu traj nost ne - ga raz vo ja (Dis cus sion paper … 2011). Od sot nost poli tič ne volje za uskla di tev raz voj ne vizi je ter spre jet je držav ne stra te gi je raz vo ja, ki bi bila sklad na z na rav ni mi in druž be ni mi danost mi Slo ve ni je, puš ča na rav ni naše drža ve neiz ko riš če - ne šte vil ne in mno go vrst ne raz voj ne pri lož no sti, ki izha ja jo iz ana li ze sta nja in poten cia lov ZDM (Kar ba in so de lav ci 2014). Po dru gi stra ni pa zele ni raz voj ni mode li obči nam, ki so te poten cia le zgo daj pre - poz na le, kot na pri mer obči na Šen tru pert (Vi zi ja in stra te gi ja … 2010), pri na ša jo priz na nja za ino va tiv nost, raz voj no pro dor nost in ener get sko učin ko vi tost. Pomemb ne je od nagrad pa je, da tak - šne obči ne na traj no sten in sona ra ven način, na pri mer s pro jek ti na področ ju pove ča nja ener get ske učin ko vi to sti in obnov lji vih virov ener gi je ter raz vo jem turi stič ne ponud be na osno vi lokal ne kul tur - ne dediš či ne, izbolj šu je jo kako vost živ lje nja in bla gi njo svo jih pre bi val cev. Pilot ni pri mer niz koog ljič ne stra te gi je na rav ni funk cio nal ne regi je je za obči ne Bovec, Koba rid, Tol min, Cerk no in Idri ja pri pra vil Posoš ki raz voj ni cen ter. Stra te gi ja bo v pri hod njih letih slu ži la za bolj uskla je no in učin ko vi to kan di - di ra nje na evrop skih raz pi sih (Kri stan, Skrt in Leben 2014). Za ra di svo je zah tev no sti potre bu je jo poli tič no pod po ro tudi hori zon tal ni ukre pi, ki ima jo zmož - nost pov zro či ti sistem ske pre mi ke v celi veri gi delež ni kov spod bu ja nja ZDM. Naju čin ko vi tej ši takšen ukrep je traj nost no narav nan sistem jav nih financ, ki sesto ji iz (1) ze le ne davč ne poli ti ke, (2) jav ne - ga naro ča nja z upo šte va njem social nih in okolj skih meril, (3) od pra ve oko lju ško dlji vih sub ven cij ter (4) oze le nje ne inve sti cij ske poli ti ke (Son nensc hein 2013). Zele na pro ra čun ska refor ma na držav ni in tudi na občin ski rav ni lah ko hkra ti pri po mo re k okolj skim izbolj ša vam, zago nu bolj učin ko vi te ga, konkurenč ne ga in oko lju pri jaz ne ga gos po dars tva z no vi mi delov ni mi mesti ter okre pi tvi jav nih financ. Na poti jim poleg pomanj ka nja poli tič ne volje pogo sto sto ji jo ome ji tve pri uspo sob lje no sti javne uprave. K iz bolj ša nju pre poz nav no sti kon cep ta ZDM in pri lož no sti, ki iz njih izha ja jo, pris pe va jo pred sta - vi tve uspe šnih doma čih in tujih praks ter ana li ze raz po lož lji vih virov za zele no gos po dars tvo v lo kal nem ali šir šem oko lju. Veli ko lah ko pris pe va jo tudi pro gra mi z oza veš če val ni mi vse bi na mi za pro mo ci jo zele - ne ga gos po dars tva in traj nost ne ga raz vo ja v me di jih, pro mo ci ja Slo ve ni je kot zele ne turi stič ne desti na ci je ter pro mo ci ja kon cep tov samoo skrb no sti, krož ne ga gos po dars tva, suve re no sti in odpor no - sti lokal nih in šir ših skup no sti na pre tre se v oko lju in glo bal nem gos po dars tvu. 41 Re na ta Kar ba, Gaja Bre celj Raz voj trga zele nih izdel kov in sto ri tev naju čin ko vi te je pod pre jo veli ki naroč ni ki, kot je jav ni sek - tor. Ven dar le se sama vzpo sta vi tev siste ma zele ne ga jav ne ga naro ča nja izka zu je kot neu čin ko vi ta, če jo ne sprem lja jo uspo sab lja nja naroč ni kov iz jav ne ga sek tor ja ter tudi spod bu de lokal nim ponud ni kom za oze le ni tev izdel kov in sto ri tev. K sled nje mu lah ko pris pe va jo ukre pi, kot so oze le ni tev sve to val nih sto ri tev (pod jet niš kih, kme tij skih) in pod po re zagon skim pod jet jem (start-up­pod jet jem), pod jet ni - kom in prev zem ni kom kme tij, uspo sab lja nja pod je tij za pri do bi tev okolj skih zna kov … S tem se kre pi jo tudi zmož no sti pod je tij za pre poz na va nje dejav ni kov kon ku renč no sti v ze le nem gos po dars tvu. Poleg zele ne ga jav ne ga naro ča nja zele ni trg pod pi ra jo tudi potro šniš ke kam pa nje za pove ča nje pora be oko - lju pri jaz nej ših izdel kov, na pri mer eko loš ke hra ne, doma čih lese nih izdel kov … V pri po ro či lih za ukre pe za spod bu ja nje ZDM (Kar ba 2014) so nave de ni še šte vil ni ukre pi na rav - ni občin in drža ve, ki so spe ci fič ni za področ ja eko loš ke ga kme tijs tva, gozd no-le sne veri ge, rav na nja z od pad ki, obnov lji vih virov ener gi je in učin ko vi te rabe ener gi je ter traj nost ne ga turiz ma. 5 sklep Slo ve ni ji se zara di nje nih narav nih dano sti ponu ja pri lož nost za dol go ro čen izhod iz kri ze ter so - oče nje z glo bal ni mi izzi vi s spod bu ja njem zele ne ga gos po dars tva, ki je oko lju pri jaz nej še in social no vklju ču jo če, kon ku renč nost pa gra di na ener get ski in snov ni učin ko vi to sti. Po ten cial delov nih mest v ze le nem gos po dars tvu je nav di hu joč. Zele ne gos po dar ske pano ge svo - jo kon ku renč nost traj nost no gra di jo na lokal nih narav nih in člo veš kih virih, hkra ti pa dejav no pris pe va jo k do se ga nju ambi cioz nih pod neb nih in zapo sli tve nih ciljev, ki jim je Slo ve ni ja kot čla ni ca EU zave za na. Omo go ča jo regio nal no urav no te žen raz voj mest in pode že lja in pri na ša jo vrsto siner gij skih učin kov. Izbolj šu je jo kako vost živ lje nja in pris pe va jo k bolj še mu zdrav ju, hkra ti pa zmanj šu je jo odvi - snost od uvo že ne hra ne in naf te. Spod bu ja jo ino va tiv ne reši tve. Pri na ša jo finanč ne in ener get ske pri hran ke. Poda ja jo pozi tiv no raz voj no vizi jo in ima jo zato v Slo ve ni ji veli ko pod po ro jav no sti. 6 Viri in lite ra tu ra Dis cus sion paper on the role of edu ca tion for sustai nab le deve lop ment in shif ting to a green eco nomy. Uni ted Nations Eco no mic Com mis sion for Euro pe Stee ring Com mit tee on Edu ca tion for Sustai nab le Deve lop ment. Gene va, 2011. Med mrež je: http://www.une ce.org/fi lead min/DAM/env/esd/6th Meet SC/ In for mal%20Do cu ments/Pa per%20No.%205%20Back ground%20Pa per%20Pa nel%20Dis cus sion.pdf (16. 6. 2015). Geo grap hic infor ma tion system Eur Ob serv’ER 2015. Observ’ER. Paris, 2015. Med mrež je: http://observer.cartajour-online.com/Interface_Standard/cart@jour.phtml?NOM_PROJET=barosig& NOM_USER=&Langue=Langue2&Login=OK&Pass=OK (18. 6. 2015). Hu mar, M., Krajnc, N., Kro piv šek, J., Kut nar, A., Likar, B., Mila vec, I., Piš kur, M., Tav zes, Č. 2012: Izhodišča za pre struk tu ri ra nje slo ven ske lesno pre de lo val ne indu stri je. Ljub lja na. Kar ba, R. 2014: Spod bu ja mo zele na delov na mesta – pri po ro či la za nadalj nje ukre pe. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.ar hiv.ze le na de lov na me sta.ukom.gov.si/up load/Pri po ro%C4%8Dila%20ZDM%202014.pdf (12. 6. 2015). Kar ba, R., Son nensc hein, J., Milo še vič, G., Ran ta ša, B., Sla be, A., Vovk, M., Žni dar šič, B. 2014: Zele na delov na mesta: Sta nje, poten cia li, dobre prak se. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.ar hiv.ze le na de lov na me sta.ukom.gov.si/up load/Ze le na_de lov na_me sta_ana li za.pdf (12. 6. 2015). Kri stan, M., Skrt, P., Leben, J. 2014: Niz koog ljič nost kot raz voj na pri lož nost regi je, Niz koog ljič na strategija za obči ne Bovec, Koba rid, Tol min, Cerk no in Idri ja. Tol min. 42 Ze le na delov na mesta – siner gij ski odgo vor na gos po dar ske, okolj ske in druž be ne izzi ve Med mrež je 1: http://www.unep.org/gree ne co nomy/about gei/wha tis gei/ta bid/29784/de fault.aspx (12. 6. 2015). Ra ču ni sek tor ja okolj ske ga bla ga in sto ri tev, Slo ve ni ja, 201. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je, Ljublja - na, 2013. Med mrež je: http://www.stat.si/no vi ca_pri ka zi.aspx?id=5936 (12. 6. 2015). Son nensc hein, J. 2013: Zele na pro ra čun ska refor ma za Slo ve ni jo: odzi va nje na kri zo s traj nost no vizijo. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.planb za slo ve ni jo.si/up load/sto ries/zpr/uma no te ra%20-%20ze le na% 20pro ra cun ska%20re for ma%202013.pdf (16. 6. 2015). The envi ron men tal goods and ser vi ces sec tor. Euro stat. Luxem bourg, 2009. Med mrež je:http:/ ec.eu ro pa.eu/ eu ro stat/en/web/pro ducts-ma nuals-and-gui de li nes/-/KS-RA-09-012 (18. 6. 2015). Vi zi ja in stra te gi ja Obči ne Šen tru pert. Obči na Šen tru pert. Šen tru pert, 2010. Med mrež je: http://www.sen tru pert.si/si/za-ob ca ne/pro gram ski-do ku men ti/vi zi ja-in-stra te gi ja-ob ci ne-sen tru pert/ (16. 6. 2015). 43 44 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 45–56, Ljubljana 2015 MEDNARODNA RAZsEŽNOsT PROsTORsKEGA RAZVOJA sLOVENIJE: PRIMER ALP dr. Ja nez Nared, dr. Nika Raz pot nik Visko vić Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umetnosti Novi­trg 2,­1000 Ljub­lja­na ja­nez.na­red@zrc-sazu.si,­nika.raz­pot­nik@zrc-sazu.si UDK:­91:711.2(497.4) IZVLEČEK Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp V pris­pev­ku­smo­se­osre­do­to­či­li­na­pro­stor­ski­raz­voj­v Al­pah,­pri­čemer­smo­pri­mer­ja­li­rezul­ta­te­anke­te o raz­voj­nih­vpra­ša­njih­alp­skih­občin­ter­kon­tek­stual­no­ana­li­zo­32 do­ku­men­tov,­stra­te­gij­in­načr­tov,­prek kate­rih­smo­pre­poz­na­va­li­skup­ne­alp­ske­izzi­ve.­Ana­li­za­je­poka­za­la­na­raz­ko­rak­med­izzi­vi,­kot­jih­doje­- ma­jo­pred­stav­ni­ki­občin­ter­izzi­vi,­ki­jih­kot­pomemb­ne­opre­de­lju­je­jo­posa­mez­ne­drža­ve­ali­stro­kov­na­jav­nost. Za­sklad­nej­ši­pro­stor­ski­raz­voj­smo­z iz­sled­ki­pro­jek­tov­z Ob­moč­ja­Alp­obli­ko­va­li­pri­po­ro­či­la­za­pet­podro­- čij,­in­sicer:­mre­že­nje,­pove­za­nost­med­mestom­in­pode­že­ljem,­dostop­nost­do­sto­ri­tev­splo­šne­ga­pome­na, pod­neb­ne­spre­mem­be­in­vars­tvo­pred­narav­ni­mi­nesre­ča­mi­ter­področ­je­uprav­lja­nja­in­par­ti­ci­pa­tiv­ne­ga pla­ni­ra­nja. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­regio­nal­no­pla­ni­ra­nje,­pro­stor­sko­pla­ni­ra­nje,­Alpe,­WIKIA­lps ABSTRACT Transnational dimension of the spatial development in Slovenia: The case of the Alps In­the­paper­we­focused­on­the­spatial­development­in­the­Alps­by­comparing­results­of­two­analyses.­The first­analysis­addressed­development­issues­of­the­Alpine­municipalities,­and­the­other­transnational­spa- tial­development­issues­as­defined­by­32 selected­documents,­strategies­and­plans.­The­comparison­showed the­gap­in­perception­of­crucial­development­issues­between­local­and­national/transnational­level.­To­enable more­sustainable­spatial­development­we­capitalized­the­knowledge­of­various­Alpine­Space­project­and designed­recommendations­for­five­crucial­fields,­such­as:­networking,­links­between­the­urban­centres­and their­hinterland,­access­to­services­of­general­interest,­climate­change­and­natural­risk­preparedness,­and the­governance­and­participatory­planning. KEY­WORDS geography,­regional­planning,­spatial­planning,­Alps,­WIKIAlps 45 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić 1 Uvod Sko raj da pre go vor na raz no li kost Slo ve ni je (Per ko 1998, 2007; Per ko, Ciglič 2015) se v mar si čem kaže tudi v pro stor skem raz vo ju, pri čemer so zara di lege na sti ku šti rih makro re gio nal nih enot, Alp, Panon - ske niži ne, Dinar ske ga gors tva in Sre do zem lja, zna čil no sti posa mez nih obmo čij pogo sto laž je pri mer lji ve v med na rod nem kon tek stu kot zno traj Slo ve ni je. S pro stor ske ga in raz voj ne ga vidi ka ima jo tako slo - ven ske Alpe več skup ne ga s so sed nji mi alp ski mi pokra ji na mi kot pa z os ta li mi slo ven ski mi regi ja mi, čeprav so si zara di hri bo vi to sti v mar si čem podob ne. Podob nost pro stor skih pro ce sov v dru gih alp - skih drža vah je tako pri lož nost, da s pre no som dobrih praks dose že mo bolj še in bolj traj nost ne pro stor ske reši tve, saj zgre še ni pla ner ski ukre pi v ča su hitrih spre memb pogo sto pov zro či jo nega tiv ne posle di ce, kate rih reše va nje je zelo dol go traj no in dra go. Pro ce si, ki jih v zad njih deset let jih zasle di mo v Al pah, na pri mer moč no zgoš ča nje pre bi vals tva v alp - skih doli nah, šte vil ne narav ne nesre če, pove za ne s pod neb ni mi spre mem ba mi, naraš ča nje pro met nih tokov zah te va jo preu dar no pro stor sko načr to va nje in iska nje ustrez nih reši tev ne zgolj na rav ni posa - mez ne drža ve, tem več na rav ni celot nih Alp. S tem name nom je bila usta nov lje na Alp ska kon ven ci ja, ki sta se ji kasne je pri dru ži la še pro gram Območ je Alp, ki ga finan ci ra Evrop ski sklad za regio nal ni raz - voj, in nedav no spre je ta Alp ska makro re gio nal na stra te gi ja, šte vil ne pa so tudi nevlad ne orga ni za ci je, ki sku ša jo s svo jim delo va njem skr be ti zla sti za okolj sko skla den raz voj Alp. Ve li ko zani ma nje za Alpe se kaže tudi v raz po lož lji vi stro kov ni in znans tve ni lite ra tu ri. Po eni strani gre za rezul ta te pro jek tov pro gra ma Območ je Alp, kjer vsak na svoj način rešu je pro stor ske, pro metne, druž be ne, gos po dar ske in okolj ske prob le me. Dostop ni so prek splet nih stra ni Pro gra ma Območ je Alp (med mrež je 1), splet ne enci klo pe di je WIKIA lps (med mrež je 2), Alp ske kon ven ci je (med mrež je 3) in dru gih podat kov nih virov. Med avtor ji znans tve nih pris pev kov izsto pa jo zla sti Bätzing, Gschöpf, Haßlac her, Mes ser li, Per lik, Sie grist … Da bi bil pro stor ski raz voj slo ven skih Alp bolj traj no sten, smo v pris pev ku izpo sta vi li temelj ne raz - voj ne zna čil no sti Alp ter pred sta vi li področ ja, ki so jih alp ske drža ve pre poz na le kot alp sko-re le vant ne. Na kon cu smo na pod la gi izsled kov raz lič nih pro jek tov z Ob moč ja Alp obli ko va li pri po ro či la, z ure - sni či tvi jo kate rih bi lah ko pris pe va li k bolj traj nost ne mu pro stor ske mu raz vo ju ozi ro ma zado vo lji li pri ča ko va nja delež ni kov, ki rabi jo bolj ša zna nja za učin ko vi to odlo ča nje, zla sti na rav ni čez mej ne ga sode - lo va nja in uskla je va nja poli tik. 2 Pri stop in meto do lo gi ja Pri opre de lje va nju alp sko-re le vant nih tem smo se opr li na izsled ke splet ne anke te Raz voj ni izzi vi alp skih občin (2009), ki smo jo izved li v pro jek tu CAPAC ities (glej: Bole in Nared 2009; Bole in Nared 2010; Bole in sode lav ci 2011). V an ke ti smo se osre do to či li na pet sklo pov vpra šanj, in sicer nasel bin sko-geo - graf ska, gos po dar ska, social na, okolj ska in insti tu cio nal na vpra ša nja. Vpra šal nik v šti rih jezi kov nih raz li či cah (slo ven ski, ita li jan ski, nemš ki in fran co ski) smo posla li vsem obči nam na območ ju Alp ske kon ven ci je, nanj pa so odgo vo ri li pred stav ni ki 340 ob čin. Dru gi pomem ben vir za našo ana li zo je bila razi ska va, ki smo jo izved li v ok vi ru pro jek ta WIKI- Alps. Z ana li zo 32 do ku men tov, stra te gij in načr tov smo opre de li li med na rod ne potre be na področ ju pro stor ske ga raz vo ja v Al pah (glej: Mar zel li in Lintz me yer 2015). Vsak doku ment smo preu či li z vi di - ka tema tik, ki jih obrav na va, in mu pri pi sa li ustrez ne ključ ne bese de, ki smo jih nato zdru že va li v nad po men ke. Tako smo lah ko izluš či li teme, ki jih alp ske drža ve in regi je pre poz na va jo kot ključ ne in jih zato ure ja jo s po moč jo spre je tih stra te gij, doku men tov in načr tov. Pogo stost pojav lja nja posa - mez ne nad po men ke naka zu je, kako pomemb no je posa mez no področ je za pro stor ski raz voj celot nih Alp. 46 Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp Oba kora ka sta pri ved la do jasne opre de li tve ključ nih raz voj nih izzi vov v Al pah, pri čemer lah ko anket ni vpra šal nik na rav ni občin razu me mo kot pogled od spo daj navz gor, doku men te, ki rešu je jo prob le ma ti ko pro stor ske ga raz vo ja v alp skih drža vah, pa kot pogled od zgo raj navz dol. V tret ji fazi pris pev ka smo obli ko va li pri po ro či la, s po moč jo kate rih lah ko odgo vor ni za pro stor - ski raz voj v Al pah spre je ma jo bolj traj nost ne in med se boj no uskla je ne ukre pe. 3 Tren di v pro stor skem raz vo ju Alp 3.1 Rezul ta ti anke te Po rezul ta tih anke te je 69 % alp skih občin pode žel skih, 10 % urba nih in 21 % subur ba nih, pri čemer jih dobra polo vi ca igra vlo go šib ke ga lokal ne ga sre diš ča (53 %), tret ji na pomemb ne ga lokal ne ga sre - diš ča, 12 % občin pa ima regio nal ni in nacio nal ni pomen (Raz voj ni izzi vi … 2009). Čeprav je nji hov delež raz me ro ma maj hen, ima jo regio nal na in nacio nal na sre diš ča pomemb no vlo go v pro stor ski struk - tu ri in vpli va jo na veči no oko liš kih občin, kar šte vil ne obči ne doje ma jo kot nega ti ven pojav. Po mne nju anke ti ran cev je splo šna oprem lje nost z jav no infra struk tu ro v alp skih obči nah raz me - ro ma dobra, slab še pa je sta nje pri infra struk tu ri, zna čil ni za več ja urba na sre diš ča (na pri mer leta liš če, jav ni pot niš ki pro met). Kot kaže sli ka 1, je sta nje naju god nej še na področ ju ener get ske infra struk tu re in jav nih insti tu cij, kot so šole, vrt ci, kul tur ne in zdravs tve ne usta no ve, prav tako so zado vo lji vi tudi oskr ba s hra no in dobri na mi ter cest na infra struk tu ra, kore ni to izbolj ša nje raz mer pa je nuj no zla sti na področ ju dostop no sti (jav ni pot niš ki pro met, oko lju pri jaz ne obli ke pro me ta) ter na področ ju širo - ko pa sov ne oprem lje no sti z in ter ne tom. 100 % 90 % 80 % 70 % 60 % 50 % 40 % 30 % 20 % 10 % 0 % i eta unikacijska infrastruktura širokopasovni dostop do letališč cestna infrastruktura ostala transportna infrastruktura dostop do interneta dostop do javnega potniškega prom javna infrastruktura (šole, vrtci, kulturne energetska infrastruktura telekom in zdravstvene ustanove) oskrba s hrano in dobrinam zelo dobro dobro povprečno slabo zelo slabo Sli­ka 1:­Sta­nje­infra­struk­tu­re­v alp­skih­obči­nah­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). 47 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić krčenje gozda prometna preobremenjenost in prometno onesnaževanje zaraščanje z gozdom prekomerna pozidanost nevarnost naravnih nesreč pomanjkanje in onesnaženost pitne vode podnebne spremembe prekomerna izraba naravnih virov (rudniki, kmetijstvo) drugo odlaganje odpadkov 0 20 40 60 80 100 120 Sli­ka 2:­Ključ­ni­okolj­ski­prob­le­mi­alp­skih­občin­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). 160 140 120 100 80 60 40 20 0 ) est be ladih est/ ernega em ovi, uprava) drugo ernega prostora asovni turizem suburbaniziranost odseljevanje m anjkanje prim prostora za naselitev et, m anjkanje delovne sile anjkanje delovnih m ajhnost občine in slaba edobčinska povezanost podnebne sprem pom m m pom pom anjkanje kapitala, investicij staranje prebivalstva težka dostopnost nevarnost naravnih nesreč onesnaženje okolja oddaljenost javnih ustanov anjkanje prim pom pom za gospodarske in druge dejavnosti vse večji vpliv velikih m (industrija, prom (šole, vrtci, zdravstveni dom Sli­ka 3:­Nevar­no­sti­za­raz­voj­alp­skih­občin­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). 48 Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp visoka stopnja kriminalitete pomanjkljiva javna infrastruktura (otro k š o varstvo, šolstvo, zdravstvo ...) majhna kupna moč te a ž vna mobilnost prebivalstva zaradi neugodnih prometnih razmer te a ž ve pri doseganju paritetnega dohodka getoizacija priseljenega prebivalstva pomanjkanje delovnih mest brezposelnost drugo ostarelo prebivalstvo (pomanjkljivo socialno skrbstvo) 0 20 40 60 80 100 120 140 160 180 Sli­ka 4:­Naj­bolj­izpo­stav­lje­ni­social­ni­prob­le­mi­alp­skih­občin­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). turizem, gostinstvo kmetijstvo/eko-kmetijstvo obrt industrija, high-tech industrija trgovina, oskrba prometna dostopnost in tranzitne povezave razvoj storitev (finančnih, nepremičninskih …) razvoj javnih storitev ( o š lstvo, izobraževanje, zdravstvo …) proizvodnja energije (biogoriva, veternice, hidroenergija …) drugo pridobivanje energetskih surovin, kovin in mineralov 0 50 100 150 200 250 300 Sli­ka 5:­Naj­več­je­pri­lož­no­sti­raz­vo­ja­alp­skih­občin­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). 49 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić razpoložljivi kapital tradicija čisto okolje naravni viri naravna dediščina ugodna lokacija kulturna dediščina kultura človeški potencial dobra izobrazbena struktura razvito podjetništvo drugo 0 50 100 150 200 Sli­ka 6:­Dejav­ni­ki,­pomemb­ni­za­nadalj­nji­raz­voj­obči­ne­(Raz­voj­ni­izzi­vi … 2009). Po dob no sli ko kaže tudi sta nje na področ ju oko lja, kjer sta ključ ni prob lem pro met na preo bre me - nje nost in pro met no one sna že va nje, delo ma zara di zgo sti tve pre bi val cev in dejav no sti v oz kih alp skih doli nah, delo ma pa zara di več je ran lji vo sti alp skih obmo čij. Po ugo to vi tvah pro jek ta i Mo ni traf! (Kist - ler 2013) so imi si je tovor ne ga vozi la v alp skih doli nah prek dne va ena ke imi si jam treh tovor nih vozil na rav nin skem sve tu, pono či pa se ta ekvi va lent pod vo ji in je eno tovor no vozi lo v alp ski doli ni pri - mer lji vo s še sti mi tovor ni mi vozi li v rav nin skem sve tu. Z okolj ske ga vidi ka zaz na va jo alp ske obči ne občut nej še prob le me še na področ jih rav na nja z od pad - ki in pod neb nih spre memb, zaraš ča nja z goz dom, nevar no sti narav nih nesreč in čez mer ne pozi da no sti. Zani mi vo je, da v kon tek stu šir ših raz voj nih tem res pon den ti okolj skim prob le mom ne pri pi su je jo veli - ke ga pome na (sli ka 3), tem več vidi jo kot naj več jo nevar nost za raz voj občin v po manj ka nju delov nih mest, odse lje va nju mla dih, pomanj ka nju kapi ta la in naložb ter sta ra nju pre bi vals tva. Raz me ro ma majh - no vlo go poleg pod neb nim spre mem bam in one sna že nju oko lja pri pi su je jo pomanj ka nju delov ne sile in odda lje no sti jav nih usta nov. To si lah ko raz la ga mo tudi s stop njo zado voljs tva s sta njem na področ - ju oko lja, ki ga polo vi ca oce nju je kot dobro, tret ji na kot zelo dobro, 14 % kot sred nje dobro in le odsto tek kot sla bo. Tipič ni pro stor ski prob le mi, kot so dostop nost ter pomanj ka nje pri mer ne ga pro sto ra za nase - li tev in gos po dar ske dejav no sti, se gle de na zaz na no nevar nost uvrš ča jo neka ko na sre di no. Pre ple te nost druž be ne ga, gos po dar ske ga in pro stor ske ga vidi ka raz vo ja se kaže tudi pri vpra ša nju o naj bolj izpo stav lje nih social nih prob le mih (sli ka 4), kjer so v os pred ju pomanj ka nje delov nih mest, osta re lost pre bi vals tva in težav na mobil nost zara di neu god nih pro met nih raz mer. Vlo ga pro sto ra v pri hod njem raz vo ju Alp je še bolj izpo stav lje na v vpra ša njih o naj več jih pri lož - no stih raz vo ja ter dejav ni kih, pomemb nih za nadalj nji raz voj občin. Pri lož nost za nadalj nji raz voj vidi jo zla sti v tu riz mu in gostins tvu, kme tijs tvu, obr ti in proi zvod nji ener gi je (sli ka 5), kot ključ ne raz voj ne dejav ni ke pa pre poz na va jo čisto oko lje, narav no dediš či no, ugod no loka ci jo in narav ne vire (sli ka 6). 50 Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp 3.2 Ana li za doku men tov, stra te gij in načr tov Ana li za (Mar zel li in Lintz me yer 2015) je vklju če va la med na rod no rele vant nost vse bin (Kaj je med - na rod na raz sež nost izbra ne vse bi ne in zakaj je rele vant na na med na rod ni rav ni?), nji ho vo doda no vred nost (Kak šno doda no vred nost lah ko pri ča ku je mo pri pro stor skem raz vo ju na med na rod ni rav ni?), izpostav - lje ne pomanj klji vo sti pro stor ske ga raz vo ja (Ka te ri dejav ni ki ovi ra jo ukre pe med na rod ne ga pro stor ske ga raz vo ja?) in ključ ne delež ni ke (Ka te ri so ključ ni delež ni ki za ome nje ne teme?). Z vi di ka med na rod ne rele vant no sti so pre vla do va le splo šne ozna ke, kot so čez mej ni raz voj in pro - stor ska kohe zi ja, dostop nost in povez lji vost, pro stor sko pla ni ra nje in pro stor ski raz voj, uprav lja nje, mre že nje in pove zo va nje, temu pa so sle di la ožja prob lem ska področ ja, kot so uprav lja nje z vo da mi, bio di ver zi te ta, gos po dar sko sode lo va nje in izme nja va, raz voj pode že lja, ener gi ja … (pre gled ni ca 1). Pre­gled­ni­ca 1:­Med­na­rod­na­raz­sež­nost­vse­bin­(Mar­zel­li­in­Lintz­me­yer 2015). Med na rod na raz sež nost vse bin: šte vi lo • čez mej ni raz voj in pro stor ska kohe zi ja na splo šno 33 • povez lji vost in dostop nost 14 • pro stor sko pla ni ra nje in pro stor ski raz voj 12 • poli ti ka in uprav lja nje 11 vsak • sode lo va nje in mre že nje • uprav lja nje z vo da mi 9 • bio di ver zi te ta 8 • gos po dar sko sode lo va nje in menja va 7 • raz voj pode že lja 6 vsak • ener gi ja • raz voj nase lij • urba no-ru ral ni odno si 5 vsak • turi zem • razi ska ve, raz voj in kre pi tev zmog lji vo sti • uprav lja nje narav nih virov • kme tijs tvo in goz dars tvo 4 vsak • kul tur na dediš či na in iden ti te ta • narav ne nesre če • uskla je va nje z evrop ski mi poli ti ka mi 3 vsak • zava ro va na območ ja • pod neb ne spre mem be • uprav lja nje eko si ste mov 2 vsak • infor ma cij ske in komu ni ka cij ske teh no lo gi je • raz mer ja med mesti • hra na • demo graf ske spre mem be • finan ci ra nje 1 vsak • sta ti stič ni podat ki • one sna že va nje zra ka Če prav se doku men ti pogo sto nana ša jo na med na rod ni pro stor ski raz voj, jih več kot polo vi ca ne nava ja, na kate rih področ jih lah ko pri ča ku je mo doda no vred nost. Naj po go ste je se pri doda ni vred no - sti ome nja uprav lja nje narav nih virov in eko si ste mov, pri pra va in izva ja nje celo vi tih raz voj nih stra te gij, 51 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić pro met in dostop nost. Aktiv no sti naj bi pri ved le tudi do več je kon ku renč no sti, bolj še ga rav na nja z ener - gi jo in obvla do va nja narav nih nesreč. Pred no sti med na rod ne ga sode lo va nja sta tudi imple men ta ci ja evrop skih poli tik ter laj ša nje dosto pa do evrop skih struk tur nih sred stev. Pre­gled­ni­ca 2:­Pri­ča­ko­va­na­doda­na­vred­nost,­teme­lje­ča­na­med­na­rod­nih­stra­te­gi­jah,­doku­men­tih­in načr­tih­(Mar­zel­li­in­Lintz­me­yer 2015). Po ri ča ko va na doda na vred nost se pri ča ku je na področ ju: šte vi lo • neo pre de lje no 70 • uprav lja nje z na rav ni mi viri in eko si ste mi • pri pra va in izva ja nje celo vi tih stra te gij 11 vsak • pro met in dostop nost • kon ku renč nost 9 • ener gi ja 7 • obvla do va nje narav nih nesreč • evrop ske poli ti ke 6 vsak • pre nos zna nja • eko loš ka omrež ja 5 vsak • uskla jen raz voj pose li tve • turi zem • pro stor sko pla ni ra nje 4 vsak • urba no-ru ral ni raz voj/funk cij ska območ ja/ur ba na in regio nal na omrež ja • raz voj pode že lja • uspo sob lje nost in dostop do delov ne sile 3 vsak • obmej ne regi je • par ti ci pa ci ja pre bi val cev • bio di ver zi te ta • social ni in zdravs tve ni siste mi 2 vsak • infor ma cij ske in komu ni ka cij ske teh no lo gi je • jav ne sto ri tve • kme tij ski pri del ki • izo bra že va nje 1 vsak • sode lo va nje in uskla je va nje Kot najo čit nej še ovi re traj nost ne mu pro stor ske mu raz vo ju v Al pah je ana li za izpo sta vi la uprav ne, pravne in kul tur ne raz li ke, pomanj klji vo čez mej no uskla je va nje in pomanj ka nje podat kov in zna nja. Kot ovi re skladnej - še mu pro stor ske mu raz vo ju na rav ni celot nih Alp se pojav lja jo še tež ja dostop nost, tek mo val nost name sto sode lo va nja, pomanj klji va oza veš če nost o bo ga ti narav ni in kul tur ni dediš či ni, pro stor ske raz li ke ter različ - ni inte re si, sek tor ske poli ti ke in pomanj klji va imple men ta ci ja pro stor skih poli tik (Mar zel li in Lintz me yer 2015). Za ni miv je tudi vidik uprav lja nja, kjer se kot delež ni ki ne pojav lja jo posa mez ne inšti tu ci je, tem več gre sko raj ved no za splet raz lič nih delež ni kov z več raz lič nih rav ni, kot so jav ne in vlad ne usta no ve, civilna druž ba, zaseb ni sek tor ter znans tve no ra zi sko val ne usta no ve (Mar zel li in Lintz me yer 2015). 4 Raz pra va Upo ra ba obeh ana li tič nih pri sto pov – od spo daj navz gor in od zgo raj navz dol – je poka za la na zani - miv raz ko rak, ki je po svo je tudi razum ljiv. Alp ske obči ne so izpo stav lja le prob le me in pri lož no sti, 52 Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp s ka te ri mi se vsa kod nev no soo ča jo. V os pred ju je vlo ga posa mez nih sre dišč v pro sto ru, kar lah ko v na - ve za vi na jasno izra že no potre bo po raz lič nih sto ri tvah razu me mo kot posle di co diho to mi je med mestom in pode že ljem ter pri ča ko va nje obrob nih pode žel skih obmo čij po ena ki oprem lje no sti, kot jo ima jo več - ja sre diš ča. Živ ljenj skost prob le mov se kaže tudi v os ta lih ugo to vi tvah: potre bi po delov nih mestih in nalož bah, prob le ma ti ki odse lje va nja mla dih in sta ra nju pre bi vals tva, rav na nju z od pad ki, zaraš ča nju in pomanj ka nju pri mer nih povr šin za pose li tev in gos po dar ske dejav no sti. Po gled, ki ga nudi ana li za doku men tov, sli ka Alpe v ne ko li ko dru gač ni luči, pri čemer so v os pred - ju bolj splo šne, med na rod no uve ljav lje ne in na znans tve nih spoz na njih teme lje če teme. Sicer obe rav ni pou dar ja ta vlo go narav nih virov, turi zem in dostop nost, med tem ko neka te re v ča so pi sih pro dor ne teme (pod neb ne spre mem be, narav ne nesre če, bio di ver zi te ta, eko si stem ske sto ri tve) na lokal ni rav ni le red - ko pri de jo do izra za. Kot ugo tav lja ta Mar zel li in Lintz me yer (2015), aktual ne teme z na cio nal ne rav ni pogo sto niso pre ne se ne na med na rod no raven. Pri tem pred po stav lja mo, da sode lo va nje med posa - mez ni mi ravn mi in insti tu ci ja mi ni okr nje no zgolj na med na rod ni rav ni, tem več pri ha ja do težav tudi pri hori zon tal nem in ver ti kal nem pove zo va nju na rav ni posa mez nih držav. Na pomen meja ter lokal no/re - gio nal no/na cio nal no pogo je nih pri stoj no sti, vred not in rav nanj kaže tudi ana li za Broz zi ja in sode lav cev (2015), ki na pri me ru odzi va alp skih regij na gos po dar sko kri zo izpo sta vi jo prav pomen nacio nal ne - ga kon tek sta, saj je okre va nje regij iz posa mez ne drža ve raz me ro ma podob no, med tem ko so raz li ke med posa mez ni mi drža va mi več je. Delo ma to potr di ta tudi Mar zel li in Lintz me yer (2015), ki zaz na - va ta pre mik razu me va nja vlo ge pro stor ske ga raz vo ja s pr vot ne kohe zi je in sode lo va nja na vlo go pro sto ra, ki zago tav lja kon ku renč no pred nost. 5 Pri po ro či la za skla den pro stor ski raz voj v Al pah Obe ana li zi sta izpo sta vi li več podro čij, ki si z vi di ka pro stor ske ga raz vo ja zaslu ži jo pozor nost in potre bu je jo obli ko va nje njim pri la go je nih ukre pov. S tega vidi ka lah ko ome ni mo vlo go mre že nja in pove - zo va nja med raz lič ni mi raz voj ni mi delež ni ki, odnos med mestom in nje go vim funk cij skim zaled jem, dostop nost do sto ri tev splo šne ga pome na, pod neb ne spre mem be in vars tvo pred narav nimi nesre ča - mi, celo vi to uprav lja nje ter vklju če va nje pre bi val cev in vseh rele vant nih delež ni kov v od lo čanje. Da bi odlo če val cem poma ga li pri soo ča nju z ome nje ni mi izzi vi, smo ana li zi ra li pro jek te s po dročja pro stor ske ga raz vo ja v Al pah (med mrež je 2) in obli ko va li pri po ro či la za bolj traj no sten pro stor ski razvoj. 5.1 Mre že nje Ključ ni ele ment sklad ne ga pro stor ske ga raz vo ja Alp je mre že nje in pove zo va nje delež ni kov prek držav nih meja, saj le-to omo go ča učin ko vi tej šo izme nja vo zna nja, izku šenj in podat kov ter stik s šir - šo jav nost jo celot ne ga alp ske ga pro sto ra. Orga ni zi ra nje v ob li ki med na rod nih mrež je še pose bej pomemb no pri pro stor skem ure ja nju skup nih pore čij, vzpo stav lja nju kori dor jev za ohra nja nje biot ske raz no vrst no sti in obmo čij varo va nja nara ve, načr to va nju pro met nih kori dor jev, spre je ma nju ukre pov zaš či te pred narav ni mi nesre ča mi … Eden izmed nači nov sode lo va nja je nave za va na že obsto je če mre že v alp skem pro sto ru, na pri mer Alp sko kon ven ci jo, CIPRO (Med na rod no komi si jo za vars tvo Alp), ISCAR (Med na rod no zdru že nje za razi sko va nje Alp), ALPARC (Mre žo zava ro va nih obmo čij v Al pah), Club Arc Alpin (Mre žo pla nin - skih zvez na območ ju Alp). Pri po roč lji vo je sode lo va nje na jav nih dogod kih, okro glih mizah in foru mih, ki jih orga ni zi ra jo obsto je če mre že, vzpo stav lja nje oseb nih sti kov in kre pi tev last ne pre poz nav no sti. To je lah ko tudi prvi korak pri obli ko va nju novih inte re snih part ner stev, bodi si for mal nih ali nefor - mal nih, pri la go je nih reše va nju toč no dolo če ne ga pro stor ske ga vpra ša nja, pri čemer so lah ko v po moč že obsto je če baze podat kov o de lež ni kih s po droč ja pro stor ske ga raz vo ja v Al pah (na pri mer na splet - nih stra neh Pro gra ma Območ je Alp ali splet ne enci klo pe di je WIKIA lps). Rezul tat tovrst ne ga mre že nja 53 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić so med dru gim tudi part ners tva, ki se obli ku je jo v ok vi ru pro jek tov tran sna cio nal ne ga sode lo va nja na Območ ju Alp, v ka te rih je sku pi na delež ni kov usmer je na v re še va nje toč no dolo če ne ga raz voj ne ga izzi - va nad na cio nal ne ga pome na. 5.2 Tesnej še pove zo va nje mest nih in pode žel skih obmo čij Vzpo stav lja nje tesnih obo je stran skih pove zav med mest ni mi in pode žel ski mi območ ji je pomem - ben dejav nik dose ga nja pro stor ske kohe zi je v Al pah in iska nja traj nost nih pro stor skih reši tev. Osno va za kre pi tev tovrst nih pove zav je vzpo sta vi tev poli cen trič ne ga raz voj ne ga mode la, teme lje če ga na omrež - ju urba nih sre dišč nacio nal ne ga, regio nal ne ga in lokal ne ga pome na. V tem pogle du je za alp ski pro stor še pose bej pri po roč lji va kre pi tev majh nih in sred nje veli kih urba nih sre dišč, ki nudi jo zapo sli tve ne mož - no sti lokal nim pre bi val cem, viso ko stop njo dostop no sti sto ri tev in kako vost no živ ljenj sko oko lje. Hkra ti je pomemb na tudi diver zi fi ka ci ja gos po dar skih dejav no sti na pode žel skih območ jih, ki pre pre ču je ali pa vsaj upo čas nju je odliv člo veš ke ga in social ne ga kapi ta la v sme ri metro po li tan skih regij. Glav ne metro po le alp ske ga območ ja (Mi la no, München, Lyon) so na nje go vem obrob ju, nji ho vo vpliv no območ je pa se raz pro sti ra prek nje go vih meja. Skla den pro stor ski raz voj je tre ba načr to va ti na celot nem funk cij skem območ ju urba nih sre dišč, vključ no s po de žel skim zaled jem, kar v pri me ru Alp pome ni, da tran sna cio nal ni pri stop samo zno traj regi je ne zado stu je, nuj no je pove zo va nje nav zven. Di na mi ka izme njav med mest ni mi in pode žel ski mi območ ji je odvi sna tudi od obsto je če pro met - ne infra struk tu re in vpli va na pro met ne toko ve, zato mora biti načr to va nje bodo če ga pro met ne ga siste ma inte gral no tako v ho ri zon tal ni (vklju če va nje raz lič nih sek tor jev) kot tudi ver ti kal ni sme ri (raz lič ne pro - stor ske rav ni). 5.3 Dostop nost do sto ri tev splo šne ga pome na Ohra nja nje in izbolj ša nje dostop no sti do sto ri tev splo šne ga pome na (šols tvo, zdravs tvo, jav ni pro - met, dostop nost do infor ma cij sko komu ni ka cij skih omre žij) je ključ ni ele ment urav no te že ne ga raz vo ja Alp. Dostop nost do tovrst nih sto ri tev, ki so lah ko trž ne ga ali netrž ne ga zna ča ja, je pogo sto neu strez - na zla sti na gora tih in hri bo vi tih pode žel skih območ jih, ki se soo ča jo z od se lje va njem in sta ra njem pre bi vals tva ter eko nom skim naza do va njem. Ta območ ja se pogo sto znaj de jo v za ča ra nem kro gu, ko odsot nost sto ri tev pov zro či dodat ni odliv pre bi vals tva, s tem pa se finanč na vzdrž nost zago tav lja nja sto ri tev splo šne ga pome na še dodat no zmanj ša. Obsta ja nekaj nači nov, kako zago tav lja nje sto ri tev nare - di ti eko nom sko bolj pri vlač no tako z vi di ka ponud ni ka, kot tudi upo rab ni ka: • zgoš ča nje raz no vrst nih sto ri tev na eni loka ci ji, s či mer se zmanj ša jo stroš ki obra to va nja ponud ni ku in stroš ki poto va nja upo rab ni ku sto ri tev; • iska nje alter na tiv nih nači nov orga ni za ci je izved be ozi ro ma same izved be sto ri tve, na pri mer sto ritev na zah te vo, upo ra ba infor ma cij sko-ko mu ni ka cij skih teh no lo gij; • pri upa du pov pra še va nja po dolo če ni sto ri tvi (ka dar je raz log neza do voljs tvo upo rab ni kov) je rešitev lah ko uved ba dodat ne ga kako vost nej še ga ponud ni ka sto ri tve; • učin ko vit sistem jav ne ga pre vo za, še pose bej na območ jih s sta rej šim, slab še mobil nim pre bi vals tvom, ki je v nas prot nem pri me ru odvi sno od pomo či sorod ni kov ozi ro ma dru gih, pra vi lo ma draž jih oblik pre vo za (tak si služ be). Iz bolj še va nje dostop no sti sto ri tev splo šne ga pome na je pomemb no raz voj no vpra ša nje, na katerega mora odgo vo ri ti tudi traj nost no pro stor sko načr to va nje. 5.4 Pod neb ne spre mem be in vars tvo pred narav ni mi nesre ča mi Med vse mi evrop ski mi regi ja mi se rav no Alpe soo ča jo z naj bolj izra zi ti mi posle di ca mi pod neb nih spre memb (Cli ma te Chan ge 2007). Že sicerš nje pomanj ka nje pro sto ra za pose li tev in eko nom ske dejavnosti 54 Med na rod na raz sež nost pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je: pri mer Alp še stop nju je jo pod neb ne spre mem be, z nji mi se pove ču je izpo stav lje nost lju di in gra je ne ga oko lja narav - nim nesre čam, s tem pa dodat na potre ba po pro sto ru za izva ja nje varo val nih ukre pov. Glav no pri po ro či lo sno val cem sek tor skih poli tik, tudi pro stor ske, je usmer je no pred vsem v ta kojšnje ukre pa nje. Pri la go di tve pod neb nim spre mem bam mora jo posta ti del pro stor sko na čr to val ske prak se. Le-ta reši tve lah ko črpa iz šte vil nih že zaklju če nih pro jek tov, ki pri na ša jo sve že podat ke opa zo vanj in pred lo ge ukre pov, pri la go je nih lokal nim raz me ram. Bolj kot na kate rem ko li področ ju se rav no pri pri - la ga ja nju pod neb nim spre mem bam in izved bi ukre pov kaže nuja po med na rod nem pove zo va nju. Po droč je, ki je tesno pove za no s pod neb ni mi spre mem ba mi in mu alp ske drža ve pos ve ča jo veli ko pozor no sti, je vars tvo pred narav ni mi nesre ča mi. Vzpo sta vi tev inte gri ra ne ga siste ma vars tva pred naravni - mi nesre ča mi mora teme lji ti na poz na va nju kom plek sne pro stor ske struk tu re Alp, sta bil nem (traj nem) nači nu zbi ra nja podat kov za pre poz na va nje tve ganj, iska nju ukre pov za zmanj ša nje teh tve ganj, pa tudi ukre pov ob narav ni nesre či. Pomem ben ele ment vars tva pred narav ni mi nesre ča mi je tudi obveš ča nje in izo bra že va nje šir še jav no sti o po ten cial nih tve ga njih. Le s ka ko vost nim poda ja njem infor ma cij o pod - neb nih spre mem bah in nji ho vih posle di cah na vsak da nje živ lje nje lah ko pri ča ku je mo odgo vor nej še rav na nje in pri la ga ja nje tudi na rav ni posa mez ni kov. 5.5 Uprav lja nje in par ti ci pa tiv no načr to va nje Traj nost no pro stor sko načr to va nje se mora pri la go di ti novim mejam, mejam funk cio nal nih regij, ki zara di glo ba li za ci je in vse kom plek snej ših oblik menjav že pre se ga jo uve ljav lje ne admi ni stra tiv ne meje (na cio nal ne, regio nal ne, lokal ne). Vzpo sta vi tev že prej ome nje nih omre žij (Alp ska kon ven ci ja, CIPRA …) kaže na to, da se sno val ci poli tik na območ ju Alp tega že zave da jo, ven dar je pomemb no, da se k pro ce su obli ko va nja bodo če ga pro stor ske ga raz vo ja pri va bi še več delež ni kov. Pri pri pra vi pro stor skih načr tov ozi ro ma stra te gij pro stor ske ga raz vo ja je tre ba delež ni ke vklju či ti že na samem začet ku postop ka, jih sez na ni ti s pri stoj nost mi, ki jih posa mez ne sku pi ne ude le žen cev sploh ima jo (lo kal na skup nost, mini strs tva, nevlad ne orga ni za ci je, inte re sna zdru že nja, vla ga te lji …), jih spod bu ja ti k ak tiv ne mu sode lo va nju, spro ti obveš ča ti o na pred ku ali more bit nih teža vah, pred vsem pa z vse mi trans pa rent no komu ni ci ra ti (na pri mer prek splet ne plat for me). 6 sklep V is ka nju reši tev za skla den pro stor ski raz voj Slo ve ni je smo pred po sta vi li, da je alp ski del drža ve z vi di ka pro stor skih izzi vov laž je pri mer ljiv z alp ski mi regi ja mi sosed njih držav kot z os ta li mi slo venski - mi regi ja mi. Zato smo se osre do to či li na ana li zo raz voj nih izzi vov alp skih občin ter ana li zo med na rod no rele vant nih tem, kot jih alp ske drža ve pre poz na va jo v svo jih doku men tih, stra te gi jah in načr tih. Kom - bi na ci ja pri sto pov od spo daj navz gor (na pri me ru splet ne anke te alp skih občin) ter od zgo raj navz dol (na pri me ru med na rod no rele vant nih doku men tov, stra te gij in načr tov) je poka za la na raz ko rak v doje - ma nju ključ nih raz voj nih vpra šanj. Opa zi mo lah ko, da so na lokal ni rav ni v os pred ju vpra ša nja, s ka te ri mi se obči ne vsa kod nev no soo ča jo, kot so na pri mer vpra ša nje delov nih mest, inve sti cij, zago tav lja nja pri - mer ne infra struk tu re, odse lje va nja mla dih in sta ra nja pre bi vals tva, med tem ko so na držav ni in vsealp ski rav ni v os pred ju šir ša raz voj na vpra ša nja, ki jih obli ku je ta poli ti ka ter stro ka. Sled njim, kot so pod neb - ne spre mem be, demo graf ske spre mem be, bio di ver zi te ta, narav ne nesre če in eko si stem ske sto ri tve, na lokal ni rav ni pri pi su je jo pre cej manj ši pomen, kar kli če po ponov ni opre de li tvi ključ nih vpra šanj upo - šte va je tako med na rod no rele vant ne teme kot teme, ki so ključ ne za raz voj na lokal ni rav ni. Kot pris pe vek k temu smo na pod la gi preu či tve obsto je čih pro jek tov z Ob moč ja Alp opre de li li pri po ro či la za pet raz - lič nih podro čij pro stor ske ga raz vo ja. Rde ča nit vseh je neneh na skrb za zago tav lja nje viso ko ka ko vost nih pla ner skih reši tev, ki teme lji jo na sode lo va nju, med se boj nem dopol nje va nju in uskla je va nju, kar bi mora - lo biti tudi ena pred nost nih nalog vseh delež ni kov s po droč ja pro stor ske ga raz vo ja v Al pah. 55 Ja nez Nared, Nika Raz pot nik Visko vić 7 Viri in lite ra tu ra Bole, D., Giu di ci, D., Nova ri na, G., Nared, J., Toma si ni, L., Pedraz zi ni, L., Mic he let to, M., Pile ri, P., Gue rin, R. 2011: Inno va ti ve Poli cies for Alpi ne Cities: Alpi ne Spa ce Small Local Urban Cen tres Inno va ti - ve Pack. Mila no, Tori no, Ljub lja na. Bole, D., Nared, J. 2009: The Futu re of Small Towns in Remo te Moun tai nous Areas: The Alps. Med mrežje: http://www.city fu tu res2009.com/PDF/101_Bole_Da vid.pdf (13. 2. 2013). Bole, D., Nared, J. 2010: Con tem po rary Deve lop ment Issues in the Alps. Regions 280. Sea ford. Broz zi, R., Lapuh, L., Nared, J., Strei fe ne der, T. 2015: Towards More Resi lient Eco no mies in Alpi ne Regions. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. Ljub lja na. Cli ma te Chan ge 2007: Synthe sis Report. IPCC. 2007. Inter net: http://www.ipcc.ch/pub li ca tions_and_data/ pub li ca tions_ipcc_fourth_as ses sment_re port_synthe sis_re port.htm (9. 12. 2014). Kist ler, R. 2013: Tran sna tio nal coo pe ra tion at work: Suc cess ful actions for the Alpi ne Spa ce – i Mo ni traf! Med mrež je: http:/ www.al pi ne-spa ce.eu/fi lead min/me dia/SDP_Con fe ren ce_Feb2013/Kist ler_imo ni traf_.pdf (25. 2. 2013). Mar zel li, S., Lintz me yer, F. 2015: Tran sna tio nal Needs of Sustai nab le Spa tial Deve lop ment in the Alps: Results from an Analy sis of Policy Docu ments. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 55-2. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://www.al pi ne-spa ce.org/2007-2013/pro jects/pro ject-re sults-per-the ma tic-field/ (15. 9. 2015). Med mrež je 2: http://www.wi kialps.eu/ (15. 9. 2015). Med mrež je 3: http://www.alp conv.org/sl/Al pi ne Know led ge/de fault.html (15. 9. 2015). Per ko, D. 1998: Regio na li za ci ja Slo ve ni je. Geo graf ski zbor nik 38. Ljub lja na. Per ko, D., 2007: Lands ca pes. Slo ve nia in focus. Ljub lja na. Per ko, D. Ciglič, R. 2015: Slo ve nia as a Eu ro pean lands ca pe hots pot. Acta Geo bal ca ni ca 1-2. Skop je. Raz voj ni izzi vi alp skih občin. 2009. Splet na anke ta. Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka Znans tve no ra - zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Ljub lja na. 56 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 57–65, Ljubljana 2015 PODATKI O MIGRACIJAH IN NAČRTOVANJE REGIONALNEGA RAZVOJA: PRIMER PODRAVJA / IZZIVI IN PRILOŽNOsTI dr. Kri sti na Toplak In­šti­tut­za­slo­ven­sko­izse­ljens­tvo­in­migra­ci­je­in­Razi­sko­val­na­posta­ja­Mari­bor,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umet­no­sti Novi­trg 2,­1000 Ljub­lja­na kto­plak@zrc-sazu.si UDK:­314.15:711(497.412) IZVLEČEK Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti V pris­pev­ku­so­pred­stav­lje­ni­izzi­vi­regio­nal­ne­ga­raz­vo­ja­v po­ve­za­vi­z mi­gra­ci­ja­mi­v lu­či­pomanj­ka­nja verodostoj­nih­in­pri­mer­lji­vih­podat­kov.­Pod­la­ga­za­raz­pra­vo­so­rezul­ta­ti­pro­jek­ta­SEEMIG –­Uprav­lja­- nje­z mi­gra­ci­ja­mi­in­nji­ho­vi­mi­učin­ki­v Ju­govz­hod­ni­Evro­pi,­ki­so­poka­za­li,­da­brez­zanes­lji­vih­podat­kov in­razi­skav­ne­more­mo­razu­me­ti­temelj­nih­(re­gio­nal­nih)­pro­ce­sov,­kot­so­migra­ci­je,­pre­bi­vals­tve­ne­spre­- mem­be­ in­ spre­mem­be­ na­ trgu­ dela.­ Posle­dič­no­ ne­ more­mo­ obli­ko­va­ti­ učin­ko­vi­tih­ stra­te­gij­ nji­ho­ve­ga uprav­lja­nja,­kar­ima­vpliv­na­načr­to­va­nje­celo­vi­te­ga­regio­nal­ne­ga­raz­vo­ja.­Pri­me­ri­Podrav­ja­in­neka­te­- rih­dru­gih­regij­Jugovz­hod­ne­Evro­pe­so­poka­za­li,­da­so­regio­nal­ni/lo­kal­ni­izzi­vi­na­področ­ju­migra­cij,­trga dela­in­pre­bi­vals­tve­nih­spre­memb­lah­ko­svojs­tve­ni­in­potre­bu­je­jo­pri­la­go­jen­pri­stop. KLJUČNE­BESEDE re­gio­nal­ni­raz­voj,­migra­ci­je,­SEEMIG,­podat­ki­o mi­gra­ci­jah,­Podrav­je ABSTRACT Migration data and regional development planning: the case of Podravje region / challenges and opportunities This­paper­discusses­the­challenges­of­regional­development­in­relation­to­migration­and­the­lack­of­reli- able­and­comparable­migration­data.­The­discussion­is­based­on­the­results­of­the­SEEMIG­project­(Managing Migration­and­Its­Effects­in­South-East­Europe),­which­have­revealed­that­without­reliable­data­and­research we­cannot­fully­understand­the­fundamental­(regional)­processes,­such­as­migration,­demographic­change and­changes­on­the­labour­market.­To­even­lesser­extent,­we­cannot­formulate­efficient­management­strate- gies­in­those­fields,­what­further­effects­regional­development­planning.­The­case­studies­of­the­Podravje region­and­some­other­SEE­regions­have­revealed­the­specific­character­of­regional/local­challenges­in­the field­of­migration,­labour­market,­and­demographic­changes,­and­this­calls­for­a tailored­approach. KEY­WORDS regional­development,­migration,­SEEMIG,­migration­data,­Podravje­region 57 Kri sti na Toplak 1 Uvod Mi gra ci je so kot glo bal ni pojav vse več ji izziv za nacio nal ne in regio nal ne obli ko val ce raz voj - nih poli tik v Slo ve ni ji. Ključ ne prob le me in izzi ve pove za ne z mi gra cij ski mi pro ce si v Slo ve ni ji lahko str ne mo v 4 sklo pe: pre bi vals tve na dina mi ka, struk tur na brez po sel nost, izse lje va nje viso ko izo bra - že nih in kva li fi ci ra nih posa mez ni kov in naraš ča jo če čez mej ne migra ci je v ne ka te re sosed nje drža - ve (Strop nik in so de lav ci 2014b). Ven dar pa je ključ ni prob lem pomanj ka nje bis tve nih, novej ših in popol nih podat kov ter empi rič nih doka zov za bolj učin ko vi to uprav lja nje z mi gra ci ja mi in splo šno delo va nje na ome nje nih področ jih. Ključ nih izzi vov, pred vsem na lokal ni in regio nal ni rav ni je tako še več. Te žiš če tega član ka je na defi ni ra nju izzi vov regio nal ne ga raz vo ja v po ve za vi z mi gra ci ja mi v lu či pomanj ka nja vero do stoj nih in pri mer lji vih podat kov. Kot štu di ja pri me ra je pred stav ljen pri mer Podrav - ja, pri čemer so opre de lje ne migra ci je v re gi ji, kon kret ni izzi vi kot posle di ca pomanj ka nja podat kov s po droč ja migra cij, ter reši tve in stra te gi je, ki jih za to področ je pred la ga jo regio nal ni/lo kal ni akter ji. V na da lje va nju pris pev ka so pri mer jal no pred stav lje ne prak se neka te rih dru gih regio nal no/lo kal no delu - jo čih akter jev v dr ža vah JV Evro pe, ki so bili vklju če ni v skup ni stra teš ki pro jekt s po droč ja migra cij, trga dela in člo veš ke ga kapi ta la v ob dob ju 2012–2014. 2 Meto do lo gi ja Pris pe vek slo ni na rezul ta tih pro jek ta SEEMIG – Uprav lja nje z mi gra ci ja mi in nji ho vi mi učin ki v Ju - govz hod ni Evro pi (ana li ze, poro či la, stra te gi je in dru gi pisni doku men ti) in na gra di vu, zbra nem na regio nal no orga ni zi ra nih pro jekt nih SEEMIG aktiv no stih (de lav ni ce, izo bra že va nja, lokal na okro gla miza). Defi ni ra nje odno sa med migra ci ja mi in regio nal nim raz vo jem ter s tem pove za nih izzi vov teme - lji na že objav lje ni lite ra tu ri. Teo ret skih pri sto pov k di na mič ni pove za vi med migra ci ja mi in raz vo jem je več, ven dar v os pred je postav ljam vidik pre hod no sti migra cij, ki obrav na va odnos med migra ci ja - mi in raz vo jem več plast no, obo je smer no in na dalj še časov no obdob je. Pod la ga za defi ni ra nje izzi vov lokal ne ga/re gio nal ne ga oko lja (Po drav je) v po ve za vi z mi gra ci ja mi in opre de li tev raz sež no sti pomanj ka nja podat kov za potre be raz voj ne ga načr to va nja na področ ju migra - cij in trga dela so poleg stro kov ne lite ra tu re tudi neka te ri ključ ni doku men ti pro jek ta SEEMIG: 1. ana li za podat kov nih virov in baz podat kov za Slo ve ni jo, kjer so nave de ni glav ni izzi vi/prob le mi, s ka te ri mi se soo ča jo lokal ni odlo če val ci na teh področ jih; 2. lo kal na stra te gi ja za izbolj ša nje zbi ra nja in upo ra be podat - kov (za po drav sko regi jo); 3. med na rod na pri po ro či la za Jugovz hod no Evro po za izbolj ša nje zbi ra nja podat kov (med mrež je 1). Pri mer ja va med defi ni ra ni mi lokal ni mi/re gio nal ni mi prak sa mi med sode - lu jo či mi part ner ji v pro jek tu SEEMIG slo ni na pro jekt nih poro či lih part ner jev. 3 Izzi vi regio nal ne ga raz vo ja v po ve za vi z mi gra ci ja mi V raz pra vi o iz zi vih regio nal ne ga raz vo ja v po ve za vi z mi gra ci ja mi je kot prvi izziv tre ba opre de - li ti osnov no razu me va nje odno sa med migra ci ja mi in raz vo jem. Migra ci je in (re gio nal ni) raz voj sta v stro kov nih in poli tič nih raz pra vah naj več krat pove za na sko zi eko nom ski vidik in eno smer no, torej kako migra ci je vpli va jo na gos po dar ski in finanč ni raz voj drža ve/re gi je (Bod vars son in Van den Berg 2013). Dru gi izpo stav ljen vidik je pre bi vals tve ni raz voj, ki se tesno nave zu je na eko nom ske vidi - ke raz vo ja regij, saj pre bi vals tve ne spre mem be vpli va jo na trg dela. Ven dar neka te ri razi sko val ci migra cij in raz vo ja opo zar ja jo na pomemb nost dru gih podro čij, kot so poli ti ka, eko lo gi ja, kul tu ro loš ki vidi ki, pro stor sko načr to va nje in psi ho loš ki vidi ki (de Haas 2007, 40–41; Lajić 2010, 17) ter pou dar ja jo dina - mič nost in neli near nost med se boj ne pove za ve (de Haas 2010). 58 Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti Z od no som med migra ci ja mi in traj nost nim (re gio nal nim) raz vo jem se ukvar ja veči na teo rij migra - cij, ki obrav na va jo migra ci je na makro rav ni, ven dar splo šna teo ri ja ne obsta ja. Preu če val ci tega odno sa so pogo sto posku ša li raz lo ži ti migra ci je in raz voj s struk tu ra li stič no teo ri jo ali sta tič nim in deter mi - ni stič nim »push-pull« mode lom (Bret tell in Hol li field 2000; de Haas 2007; Fas smann in Musil 2013), ali pa so se poslu že va li kom bi na ci je dina mič nih pri sto pov ali pogle dov. Tak šna je tudi pre gle da na teo - ri ja migra cij ske tran zi ci je (de Haas 2007, 2010), ki omo go ča celo vi tej šo ana li zo odno sa med migra ci ja mi in šir ši mi raz voj ni mi pro ce si (Fas smann in so de lav ci 2014, 151). Ne gle de na nje ne pomanj klji vo sti in dose da nje kri ti ke (Bret tell in Hol li field 2000) je pred nost te teo ri je, da izha ja iz dina mič nih in v pro - ces usmer je nih migra cij skih mode lov, zato ima mo opra vi ti z di na mič no pers pek ti vo, ki obrav na va odno se med migra ci ja mi in raz vo jem kot med se boj no pove za ne pro ce se. Pre poz na va kom plek snej še, neli near - ne pove za ve med raz no li ki mi obli ka mi migra cij in splo šni mi druž be ni mi, gos po dar ski mi in pre bi vals tve ni mi raz voj ni mi pro ce si (de Haas 2007). Odnos ni eno sme ren, torej da migra ci je spod bu - ja jo raz voj, ampak lah ko naza do va nje rela tiv ne ga raz vo ja vpli va tudi na spre mem be migra cij ske ga pro ce sa, na pri mer na to, da drža va (re gi ja) pri se lje va nja posta ne drža va (re gi ja) izse lje va nja. V tej toč ki se teo - ri ja migra cij ske tran zi ci je, ki je upo rab na za opa zo va nje dol go roč nej ših migra cij skih in raz voj nih pro ce sov, pove zu je s tako ime no va nim mode lom migra cij ske grbi ne (mi­gra­tion­hump), ki teme lji na krat ko roč - nih in tre nut nih spre mem bah migra cij v od vi sno sti od eko nom ske ga raz vo ja – migra ci je spod bu di pozi tiv na trgo vin ska in eko nom ska poli ti ka (de Haas 2007; Fas sman in Musil 2013). V teo ri ji migra cij ske tran zi ci je migra cij sko-raz voj na zve za vklju ču je poleg gos po dar skih in pre bi - vals tve nih spre men ljivk tudi pomemb ne druž be ne in kul tur ne dimen zi je (de Haas 2007). Tako so za poten cial ne migra ci je/mi gran te poleg raz li ke v pri hod kih in izbolj ša ne trans port ne in komu ni ka cij - ske infra struk tu re, pomemb ni tudi izo braz ba, dostop do infor ma cij in social ni kapi tal. Vsa našte ta področ ja pa pred stav lja jo tudi izho diš če za poten cial ne izzi ve v re gio nal nem načr to va nju raz vo ja. Eden od pomemb nej ših izzi vov je pre poz na va nje pome na migra cij in nji ho vo vklju če va nje v razvojne stra te gi je regi je ali drža ve. Evrop ska komi si ja in nje na tele sa so v zad njih letih izda la nekaj doku men - tov, kjer opre de lju je jo pomen migra cij za traj nost ni raz voj in s tem tudi raz voj regij v EU. Tako je več ja regio nal na in sve tov na mobil nost razum lje na kot vir pri lož no sti, pris pe vek k zmanj še va nju revš či ne in k ino va ci jam. Pri tem si mora jo načr to val ci pri za de va ti za traj nost in sklad nost ukre pov za mak simi - ra nje raz voj ne ga učin ka migra cij in mobil no sti. Zara di raz sež no sti in raz no li ko sti migra cij je potre ben več stran ski pri stop, ki vklju ču je raz lič ne resor je na raz lič nih rav neh odlo ča nja (Spo ro či lo Komi si - je … 2013). Četu di se na rav ni EU širi jo pri za de va nja za utr je va nje vlo ge migran tov kot posred ni kov ino va cij in raz vo ja (med mrež je 2), obsta ja velik raz ko rak med poli ti ka mi EU kot pri za de va nji za mak - si mi ra nje raz voj ne ga učin ka migra cij in poli ti ka mi iste EU za ome je va nje neza že le nih migran tov, to je nedo ku men ti ra nih migran tov in begun cev, ki smo mu pri ča v zad njih letih. Raz pra va o mi gra ci jah in raz vo ju se deli na tako ime no va na »tra di cio nal na« področ ja, ki zaje ma - jo denar na naka zi la (re­mi­ten­ce), kon cept dias po re, beg mož ga nov in krož ne migra ci je, in se osre do to - ča na migra ci je v dr ža ve OECD (Spo ro či lo Komi si je … 2013). Ven dar se vse bolj osre do to ča tudi na vpli ve migra cij na gos po dar ski, social ni in okolj ski raz voj v dr ža vah/re gi jah izse lje va nja in drža vah/re - gi jah pri se lje va nja z niz ki mi in sred nji mi dohod ki. Rezul ta ti pro jek ta SEEMIG so poka za li, da lah ko nasled nje izzi ve opre de li mo tudi v pri me rih držav/re gij JV Evro pe, pred vsem tistih, ki so hkra ti pri se - ljen ske in izse ljen ske: kako pri va bi ti in kako zadr ža ti delov no silo (urav na va nje migra cij in trga dela, urav na va nje bega mož ga nov), učin ko vi ta vklju če val na poli ti ka, povrat ne migra ci je, urav na va nje vpli - va migra cij na trgo vi no, kme tijs tvo in oko lje ter social ne zade ve drža ve/re gi je, migra ci je in pre bi val - stvene spre mem be, uspe šna social na zaš či ta migran tov, uspe šno med kul tur no izo bra že va nje, učin ki migra cij na urba ni za ci jo, boj pro ti izko riš ča nju migran tov, zago to vi tev spo što va nja in vars tva člo ve - ko vih pra vic vseh migran tov, učin ko vi ti ukre pi za pre pre če va nje tiho tap lje nja migran tov in trgo vi ne z ljud mi, boj pro ti nji ma, učin ko vit boj pro ti rasiz mu, kse no fo bi ji, diskri mi na ci ji migran tov, var nostna vpra ša nja pove za na z mi gra ci ja mi (Lajić 2010; Fas smann, Musil in Gru ber 2014; Spo ro či lo Komi si - je … 2013). 59 Kri sti na Toplak 4 Zbi ra nje podat kov kot pod la ga za načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja Za učin ko vi to vklju če va nje migra cij v raz voj ne stra te gi je in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja je potreb - na uskla je nost poli tik na raz lič nih rav neh odlo ča nja (Spo ro či lo Komi si je … 2013). Ven dar sta razu me va nje migra cij in uskla je nost poli tik zelo ote že na, če ni na voljo dovolj vero do stoj nih in pri - mer lji vih podat kov o mi gra ci jah in migran tih. Pomanj ka nje podat kov je v Slo ve ni ji pred vsem na regio nal ni rav ni pre cej šen izziv. Izho dišč ni prob lem je šir ši, saj raz no li ka poj mo va nja in defi ni ci je migra cij posle - dič no ne dovo lju je jo uskla je ne sta ti stič ne obrav na ve. V sve tov nem meri lu je pomanj ka nje doseg lji vih, vero do stoj nih in pri mer lji vih sta ti stič nih podat kov o mi gra ci jah star prob lem (Prob lems of Migra tion Sta ti stics 1949), ki še danes pred stav lja ovi ro učin ko vi te mu načr to va nju raz vo ja regij in držav. Podat - ki o mi gra cij skih toko vih so sko pi, ome je ni pa so tudi podat ki o vpli vih migra cij na gos po dar ski raz voj (Coom bes 2010; Strop nik in so de lav ci 2014a). Nadalj njo teža vo pred stav lja dejs tvo, da so migra cij ske poli ti ke obli ko va ne na držav nih rav neh, tako podat ki, ki se zbi ra jo in obde lu je jo za te potre be, niso name - nje ni potre bam načr to val cev regio nal ne ga raz vo ja (Coom bes 2010; Strop nik in so de lav ci 2014a). Na področ ju zbi ra nja in obde la ve podat kov je bilo v Slo ve ni ji doslej več pozor no sti name nje no podat - kom na držav ni rav ni in tema ti kam pri se lje va nja in vklju če va nja pri se ljen cev. Ti podat ki po kako vo sti in obse gu pre ka ša jo doseg lji ve podat ke o iz se ljen cih, medre gij skih migran tih in dru gih svojs tve nih in regio nal nih vidi kih migra cij v po ve za vi s tr gom dela (Strop nik in so de lav ci 2014a). Stra teš ki doku ment s po droč ja migra cij in trga dela Stra te gi ja eko nom skih migra cij za obdob je od 2010 do 2020 (Stra te - gi ja eko nom skih … 2010) na pri mer ne vklju ču je dnev nih čez mej nih delov nih migra cij, ki so tako zna čil ne za obmej ne regi je. Tudi podat kov o to vrst nih migran tih se namen sko ne zbi ra ali obde lu je. Gle de na ana li zo regio nal nih/lo kal nih potreb v Po drav ju pa je to eden od pomemb nej ših, s tr gom dela pove za - nih regio nal nih izzi vov (Strop nik in so de lav ci 2014a). 5 Pri mer Podrav ja O vpli vu migra cij na raz voj regij v Slo ve ni ji je bilo doslej oprav lje nih že več sta ti stič nih razi skav (Bevc in Uršič 2007; Pečar 2008; Bevc in Uršič 2013), ki so teme lji le pred vsem na pre gled nih in pri - mer lji vih, a splo šnih in temat sko ome je nih podat kih iz popi sov in regi stra pre bi vals tva. Empi rič ni podat ki s te re na pa so poka za li, da ima jo lah ko migra ci je povsem svojs tve ne odme ve v re gio nal nih in lokal nih oko ljih kot je Podrav je, ki je po šte vi lu pre bi val cev (323.356 (Pre bi vals tvo po sta ro sti … 2015)) dru ga naj več ja regi ja v Slo ve ni ji, a po šte vil nih druž be no-eko nom skih kazal ni kih pod pov preč jem Slo ve nije. Če regio nal no migra cij sko dina mi ko Podrav ja opa zu je mo v dalj ši časov ni pers pek ti vi, ugo to vi mo, da gre za regi jo izse lje va nja, pri se lje va nje in spet izse lje va nja ter aktiv ne delov ne mobil no sti. V šest de - se tih in sedem de se tih letih 20. sto let ja je veli ko slo ven skih delav cev odš lo na delo v Av stri jo, Nem či jo, Švi co in dru gam. V ob dob ju do leta 1991 so se v re gi jo in pose bej v šir še območ je Mari bo ra, pri se lje - va li indu strij ski delav ci in tudi izo bra žen ci iz repub lik nek da nje Jugo sla vi je, ki so se tukaj veči no ma stal no nase li li. Kljub pri se li tvam, se je pre bi vals tvo Mari bo ra vse od leta 1991 dalje postop no zmanjševa - lo. Leta 1971 je imel Mari bor 112.326 pre bi val cev, leta 1991 že 119.828, leta 2009 pa je z 112.642 pre bi val ci dose gel raven iz leta 1971 (SEEEMIG Local Stra tegy Slo ve nia 2014, 4). Mesto je v is tem časov nem obdob - ju pod vo ji lo svoj obseg, saj so urba ni stič ni načr to val ci mesta sle di li popu la cij ski pro jek ci ji iz šest de se tih let, ki je napo ve do va la stal no rast pre bi vals tva (tudi do 180.000 pre bi val cev) (SEEEMIG Local Stra tegy Slo ve nia 2014, 4). Po osa mos vo ji tvi Slo ve ni je in pro pa du indu strij skih obra tov v Ma ri bo ru sre di devet - de se tih let 20. sto let ja je veli ko pre bi val cev posta lo traj no brez po sel nih in so delo iska li v dru gih slo ven skih regi jah ter tudi izven drža ve. Do kon ca devet de se tih let je ime la regi ja mini ma len seli tve ni pri rast s tu - ji no, med tem ko je bil seli tve ni pri rast z dru gi mi regi ja mi nega ti ven. V za čet ku nove ga deset let ja so se raz me re spre me ni le, ven dar je kot odsev gos po dar ske rasti pri rast s tu ji no šele v ob dob ju 2006–2009 dose gel viš je vred no sti (2006: 770, 2007: 2137, 2008: 844, 2009: 1048). Kot posle di ca gos po dar ske krize 60 Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti je bil seli tve ni pri rast s tu ji no v pri mer ja vi s prejš nji mi leti leta 2010 glo bo ko nega ti ven (–291) in je ostal nega ti ven tudi v letu 2014 (–217) (Se li tve no giba nje … 2015). Mi gra ci je v Po drav ju ima jo danes dru ga čen obseg in zna čil no sti kot pred dese ti mi leti ali pred letom 1991. Tret ji na pre bi vals tva Podrav ske regi je živi v Ma ri bo ru, kjer sta migra cij ska ter pre bi val - stve na dina mi ka raz me ro ma pestri. Na območ ju Mest ne obči ne Mari bor je v letu 2014 zača sno ali stal no žive lo 9015 tu jih držav lja nov, ki so pose do va li držav ljans tva 81 raz lič nih držav (Po dat ki o tu jih držav - lja nih … 2015). V za čet ku leta 2015 je bilo na Avstrij skem Šta jer skem zapo sle nih 8237 Slo ven cev (po vsej ver jet no sti iz Podrav ja, a ver jet no tudi iz Pomur ja in dru god), od tega jih je 5938 žive lo izven Avstri - je, torej se jih je vozi lo na delo (Po dat ki o slo ven skih delav cih … 2015). V re gi ji lah ko tako defi ni ra mo več oblik migra cij ozi ro ma šir še gle da no mobil no sti: med regi ja mi, urba no-ru ral ne in rural no-ur ba - ne migra ci je, med na rod ne migra ci je, dnev ne čez mej ne (de lov ne) migra ci je, mobil nost štu den tov in viso ko uspo sob lje nih delav cev. Šte vil ni kazal ci gos po dar ske ga in druž be ne ga raz vo ja v Po drav ju kaže jo pre cej neu god no sli ko: raz - me ro ma viso ka stop nja brez po sel no sti v pri mer ja vi s slo ven skim pov preč jem, niž ji BDP na pre bi val ca, niz ka stop nja izo braz be, nad pov pre čen indeks sta ra nja pre bi vals tva, veli ka zem ljiš ko-po sest na raz droblje - nost, indu strij ska proi zvod nja z niz ko doda no vred nost jo, šte vil ni okolj ski prob le mi in veli ke notra nje raz li ke v stop nji regio nal ne ga raz vo ja (Lam pič in Reber nik 2011). V po drav ski regi ji so z mi gra ci ja mi, pre bi vals tve ni mi spre mem ba mi in trgom dela tako pove za ni nasled nji izzi vi: • Kako reši ti raz ko rak med spre je ti mi raz voj ni mi načr ti, ki ne slo ni jo na vero do stoj nih podat kih, in pre bi vals tve ni mi spre mem ba mi; regij sko sre diš če Mari bor nima sodob ne pro jek ci je pri hod nje ga pre - bi vals tve ne ga raz vo ja, kar se kaže v nes klad ju med dejan skim in potreb nim šte vi lom sta no vanj skih enot; na rav ni regi je ni raz vi tih meha niz mov za pri vab lja nje pri se ljen cev ali zadr ža nje in zapo sli tev na mari bor ski uni ver zi izo bra že ne ga kadra; prav tako seda nja Stra te gi ja raz vo ja Mari bor 2030 ne sloni na dejs tvih in vero do stoj nih podat kih, ampak bolj na dom ne vah (SEEMIG Local Stra tegy Slo ve - nia 2014). • Kako regu li ra ti regio nal ni trg dela; v Po drav ju obsta ja raz me ro ma viso ka stop nja brez po sel no sti v pri - mer ja vi z os ta li mi regi ja mi in slo ven skim pov preč jem, šte vi lo pre bi vals tva pa v zad njih letih rah lo naraš ča in sicer na račun pri se lje va nja. • Kako reši ti prob lem pomanj ka nja podat kov; na področ ju trga dela regi ja ne more izko ri sti ti poten - cia la pri se lje ne ga pre bi vals tva, ker so podat ki o nji ho vi izo braz bi in kva li fi ka ci jah pre ma lo natanč ni, izo bra že ni posa mez ni ki pa se seli jo v tu ji no; regi ja ne more urav na va ti čez mej nih migra cij (SEEMIG Local Stra tegy Slo ve nia 2014). Gle de na defi ni ra ne izzi ve in raz de li tev Podrav ja na 7 uprav nih enot (LAU 1) in 42 ob čin (LAU 2), se potre ba po podat kih poja vi na več rav neh. Glav ni prob le mi s po droč ja podat kov o mi gra ci jah v po - ve za vi s tr gom dela in pre bi vals tvom se tiče jo siste ma zbi ra nja in obde la ve podat kov ter posle dič no obse ga in kako vo sti podat kov. Pri ha ja do nes klad ja (nea žur nost, pomanj klji vost podat kov, sta ti stič na zaš či ta podat kov, ne dovolj kon stan ten dostop do podat kov) med doseg lji vi mi sta ti stič ni mi podat ki in sta ti - stič ni mi podat ki, ki bi jih za svo je delo potre bo va le lokal ne obla sti. Pojav lja se potre ba po obde la vi in pra vil ni inter pre ta ci ji podat kov ter nji ho ve mu pre vo du v upo rab no obli ko, a lo kal nim skup no stim, pred - vsem manj šim po šte vi lu pre bi vals tva, manj ka stro kov no uspo sob lje no oseb je za ana li zo in inter pre ta ci jo podat kov. Defi ni ra na je bila tudi potre ba po poe no te ni meto do lo gi ji inter pre ti ra nja podat kov, ki jih lokal ne samou pra ve črpa jo iz raz lič nih virov, na pri mer Sta ti stič ne ga ura da, Davč ne ga ura da, podat - ki zdravs tve nih zava ro val nic, MNZ (Strop nik in so de lav ci 2014a; SEEMIG Local Stra tegy Slo ve nia 2014). Sprot ni in vero do stoj ni podat ki o iz se lje va nju iz regi je in o dnev nih migra ci jah (no tra njih in čez - mej nih) sta dva od pomemb nej ših, s tr gom dela pove za nih izzi vov pri načr to va nju regio nal ne ga raz - vo ja (Strop nik in so de lav ci 2014a). Za regio nal no načr to va nje so pomemb ni tudi podat ki o šte vi lu delav cev, ki se vozi jo na delo v dru ge regi je ali iz dru gih regij v Po drav je (gle de na izvor in izo brazbo), in o šte vi lu štu den tov, ki odha ja jo na štu dij ali se zapo sli jo izven Slo ve ni je. Podat ki o čez mej nih delovnih 61 Kri sti na Toplak migran tih so pomemb ni za pri pra vo regio nal ne ga sce na ri ja, ki vklju ču je more bit ne spre mem be na avstrij skem trgu dela ter posle dič ni vpliv teh spre memb na sta ti stič no regi jo Podrav je (Strop nik in so - de lav ci 2014a). S po dob ni mi izzi vi pri načr to va nju regio nal ne ga raz vo ja v po ve za vi z mi gra ci ja mi in trgom dela se soo ča jo tudi dru ge lokal ne obla sti, ki so bile vklju če ne v pro jekt SEEMIG. Sode lo va lo je sedem lokal - nih admi ni stra cij in pri šestih je bilo mož no defi ni ra ti podob no sti med potre ba mi in izzi vi (pre gled ni ca 1). Pre­gled­ni­ca 1:­Podob­no­sti­med­potre­ba­mi­in­izzi­vi­med­lokal­ni­mi­part­ner­ji. lo kal ne obla sti/ po manj ka nje raz lič na po tre ba po manj klji va po manj ka nje de fi ni ra ne lokal nih meto do lo gi ja po sodob ni stro kov na regio nal nih/ potre be-iz zi vi podat kov nih zbi ra nja in pro jek ci ji uspo sob lje nost lo kal nih razi skav virov obde la ve pre bi vals tva oseb ja za delo s po droč ja o mi gra ci jah, podat kov s po dat ki migra cij in trga trgu dela s po droč ja dela migra cij Mest na obči na + + + + + Mari bor (MRA) Me sto Tur čian ske + Tepli ce, Slo vaš ka Ob či na Pécs, + + + Madžar ska Okrož je Mon ta na, + + + Bol ga ri ja Ob či na Kanji ža, + + Srbi ja Ob či na Sfântu Gheorg he, + + + + Romu ni ja Na čr to val ci v okrož ju Mon ta na v Bol ga ri ji se, podob no kot v Po drav ju, soo ča jo s po manj ka njem lokal nih podat kov nih virov s po droč ja migra cij ske sta ti sti ke na rav ni okrož ja. Upo ra ba raz lič ne meto - do lo gi je jim one mo go ča pri mer ja ve med doseg lji vi mi podat ki (SEEMIG Local Stra tegy Bul ga ria 2014). Lokal ne obla sti obči ne Pécs na Madžar skem so kot ključ ne izzi ve pri svo jem delu defi ni ra le potre bo po lokal ni podat kov ni bazi, ki bi vklju če va la podat ke raz lič nih insti tu cij, ki loče no zbi ra jo podat ke, manjkajo jim pro jek ci je pre bi vals tva, potre bo va li bi dostop tudi do ano ni mi zi ra nih mikro podat kov, defi ni ra li so tudi pomanj klji vo stro kov no uspo sob lje nost oseb ja, ki rav na s po dat ki, pred vsem s po - droč ja migra cij in trga dela (SEEMIG Local Stra tegy Hun gary 2014). Sled nje je teža va tudi v Ro mu ni ji, v ob či ni Sfântu Gheorg he. Dodat no jim, podob no kot v Po drav ju, manj ka jo napo ve di rasti pre bi val - stva, lokal ne razi ska ve in nima jo dovolj lokal no zbra nih podat kov ali šir ših podat kov nih baz o mi gra ci jah in trgu dela (Bar na 2014). Podob no teža vo so defi ni ra li še v dveh lokal nih oko ljih in sicer v srb ski Kanjiži in slo vaš kih Tur čian skih Tepli cah (SEEMIG Local Stra tegy Ser bia 2014; SEEMIG Local Stra tegy Slo - va kia 2014). 62 Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti 6 sklep in ključ ne usme ri tve za nadalj nji raz voj področ ja Teo ret ske tema ti za ci je in empi rič ni pri me ri so poka za li, da odnos med migra ci ja mi in raz vo jem ni eno sme ren odnos. Migra ci je ima jo učin ke na raz voj v re gi jah pri se lje va nja in v re gi jah izse lje va nja, vsa ko krat ne spre mem be v raz vo ju pa vpli va jo na migra cij sko dina mi ko. V dol go roč ni pers pek ti vi lah - ko opa zu je mo dina mi ko odno sa med migra ci ja mi in raz vo jem, v ka te ri lah ko sle di mo spre mem bam migra cij ske ga zna ča ja regi je. Kot pri mer lah ko izpo sta vi mo Podrav je, ki je ime lo v zad njih pet de se tih letih zna čil no sti regi je pre tež ne ga izse lje va nja, nato aktiv ne ga pri se lje va nja do ponov ne ga več je ga izselje - va nja in pove ča ne delov ne mobil no sti. Pomemb no je opo zo ri ti, da so meje med enim in dru gim zna ča jem zelo pre hod ne ali celo zabri sa ne. Pri preu če va nju odno sa med migra ci ja mi in raz vo jem so poleg gos po dar ske ga področ ja pomemb - na tudi druž be no-so cial na področ ja. V pri me ru Podrav ja so bila med dru gi mi defi ni ra na izo braz ba migran tov, pre bi vals tve ne spre mem be in urba ni stič ni raz voj. Posle dič no je pred načr to val ce pri hod - nje ga regio nal ne ga raz vo ja postav lje nih kar nekaj z mi gra ci ja mi pove za nih izzi vov. Sta ra nje pre bi vals tva, nesta bi len trg dela, in pove čan obseg migra cij, pri kate rih so izpo stav lje ne pred vsem nji ho ve dru gačne obli ke in zna čil no sti, so samo neka te ri ključ ni izzi vi, ki čaka jo na siste ma tič no in uskla je no reše va nje. Delo načr to val cev regio nal ne ga raz vo ja je zara di pomanj ka nja zanes lji vih in pri mer lji vih podatkov na rav ni regij ter neus kla je ni in regi jam nepri la go je ni nacio nal ni poli ti ki na obrav na va nih področ jih, še dodat no ote že no. Za bolj učin ko vi to in traj nost no narav na no regio nal no načr to va nje so potreb ni pri mer lji vi, aktual - ni, zanes lji vi in dovolj podrob ni podat ki na rav ni regi je/lo kal ne skup no sti, uskla je na meto do lo gi ja zbi ra nja in obde la ve podat kov ter uspo sob lje no oseb je za obde la vo in upo ra bo podat kov. Kot rezul tat pro jekta SEEMIG so bile za izbolj ša nje podat kov o mi gra ci jah za bolj učin ko vi to regio nal no načr to va nje v Po - drav ju pred la ga ne nasled nje aktiv no sti: • zmog lji vo sti lokal nih/re gio nal nih delež ni kov na področ ju zbi ra nja in obde la ve podat kov je potrebno izbolj ša ti ozi ro ma okre pi ti (iz de la ti je tre ba smer ni ce za delo s po dat ki in orga ni zi ra ti izo bra že va nja za upo ra bo teh smer nic); • vzpo sta vi ti je tre ba eno vit vir regio nal nih podat kov; • po vzo ru pri me ra dobre prak se ita li jan ske ga lokal ne ga part ner ja se lah ko vzpo sta vi vstop na toč ka za pri se ljen ce; • načr to va ti je tre ba razi ska ve na lokal ni rav ni (Strop nik in so de lav ci 2014c). Upo rab na pa so tudi nasled nja tran sna cio nal no raz vi ta pri po ro či la, name nje na regio nal ni/lo kal - ni rav ni: • izbolj ša ti bi bilo tre ba sistem zbi ra nja podat kov na lokal ni rav ni; • vzpo sta vi ti med dr žav ni dia log med lokal ni mi in držav ni mi oblast mi in pomemb ni mi delež ni ki v državah pri se lje va nja in odse lje va nja; • zbi ra ti in izme nje va ti podat ke o čez mej nih migra ci jah; • izbolj ša ti zbi ra nje in upo ra bo podat kov na lokal ni rav ni v sme ri kre pi tve insti tu cio nal nih zmog ljivosti lokal nih admi ni stra cij pri uprav lja nju s po dat ki ter spod bu ja ti raz vi ja nje novih oblik večin sti tu cio - nal ne ga sode lo va nja in vzpo sta vi tev lokal nih razi skav na med na rod ni rav ni s po droč ja migra cij, lokal nih skup no sti, trga dela in ran lji vih sku pin (SEEMIG Rezul ta ti in pri po ro či la 2014). 7 Viri in lite ra tu ra Bar na, G. 2014: SEEMIG Local Stra tegy for enhan cing migra tion data pro duc tion and uti li za tion for Roma nia. (Pro po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour market and human capi tal pro ces ses.). Sfântu Gheorg he. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGL ocal Stra tegy Ro ma nia.pdf (10. 6. 2015). 63 Kri sti na Toplak Bevc, M., Uršič, S. 2007: Migra ci je kot dejav nik raz vo ja slo ven skih regij. Veli ki raz voj ni pro jek ti in skladni regio nal ni raz voj. Regio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Bevc, M., Uršič, S. 2013: Seli tve kot raz voj ni dejav nik Slo ve ni je in nje nih regij. Ljub lja na. Bod vars son, Ö. B., Van den Berg, H. 2013: The Eco no mics of Immi gra tion: Theory and Policy. New York. Bret tell, E. B., Hol li field, J. F. 2000: Migra tion Theory: Tal king Across Dis ci pli nes. New York, Lon don. Coom bes, M. 2010: Migra tion and Regio nal Deve lop ment: a Re search Review. Paris. Med mrež je: http://www.oecd.org/gov/re gio nal-po licy/45522500.pdf (15. 7. 2015). de Haas, H. 2007: Moroc co’s Migra tion Expe rien ce: A Tran si tio nal Pers pec ti ve. Inter na tio nal Migra tion 54-4. Chic he ster. de Haas, H. 2010: Migra tion Tran si tions: A Theo re ti cal and empi ri cal inquiry into deve lop men tal dri vers of inter na tio nal migra tion. DEMIG pro ject paper 1. Oxford. Fas sman H., Musil E. 2013: Con cep tual Fra me work for Model ling Lon ger Term Migra tory, Labour Mar - ket and Human Capi tal Pro ces ses. Wien na. Med mrež je: http://www.see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGW or king Pa pers1.pdf (20. 7. 2015). Fas smann, H., Musil, E., Gru ber, K. 2014: Dyna mic Histo ri cal Analy sis of Lon ger Term Migra tory, Labour Mar ket and Human Capi tal Pro ces ses in the SEEMIG Region. Buda pest. Med mrež je: http:/ www.see mig.eu/ down loads/out puts/SEEMIGW or king Pa pers3.pdf (20. 7. 2015) Fas smann H., Musil, E., Bauer, R., Melegh, A., Gru ber, K. 2014: Lon ger-Term Demo grap hic Dyna mics in South-East Euro pe: Con ver gent, Diver gent and Dela yed Deve lop ment Paths. Cen tral and Eastern Euro pean Migra tion Review 3-2. War saw. Lajić, I. 2010: Migra ci je i demo graf ski raz voj regi je. Migra ci je i regio nal ni raz voj Hrvat ske. Zagreb. Lam pič, B., Reber nik, D. 2011: Pred go vor. Spod nje Podrav je pred izzi vi traj nost ne ga raz vo ja. Greo gra FF 9. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://http://www.see mig.eu/in dex.php/down loads-pro ject-out puts (20. 7. 2015). Med mrež je 2: http://eu ro pa.eu/ra pid/press-re lea se_IP-13-450_sl.htm (12. 7. 2015). Pe čar, J. 2008: Regi je 2008 – izbra ni soci oe ko nom ski kazal ni ki po regi jah. Ljub lja na. Po dat ki o slo ven skih delav cih v Av stri ji (neob jav lje ni). Oseb ni vir, Mari bor 2015. Po dat ki o tu jih držav lja nih v Ma ri bo ru z za ča snim in stal nim pre bi va liš čem (neu rad ni). Oseb ni vir. Maribor, 2015. Pre bi vals tvo po sta ro sti in spo lu, sta ti stič ne regi je, Slo ve ni ja, pol let no. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo - ve ni je, 2015. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Da ta ba se/Dem_soc/05_pre bi vals tvo/ 10_ste vi lo_preb/10_05C20_pre bi vals tvo_stat_re gi je/10_05C20_pre bi vals tvo_stat_re gi je.asp (27. 7. 2015). Prob lems of Migra tion Sta ti stics. Uni ted Nations, Depart ment of Social Affairs. 1949, New York. Med - mrež je: https://un stats.un.org/unsd/de mo grap hic/stand meth/hand books/1950_POMS_en.pdf (12. 7. 2015). SEEMIG Local Stra tegy for enhan cing migra tion data pro duc tion and uti li za tion for Bul ga ria. (Pro - po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour mar ket and human capi tal pro ces ses). Mon ta na, 2014. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/SEEMIGL ocal Stra tegy Bul ga ria.pdf (10. 6. 2015). SEEMIG Local Stra tegy for enhan cing migra tion data pro duc tion and uti li za tion for Pécs, Hun gary. (Pro po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour mar ket and human capi tal pro ces ses). Pécs, 2014. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGL ocal Stra tegy Hun gary.pdf (10. 6. 2015). SEEMIG Local Stra tegy for enhan cing migra tion data pro duc tion and uti li za tion for Kanji ža, Ser bia. (Pro po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour mar ket and human capi tal pro ces ses). Kanji ža, 2014. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGL ocal Stra tegy Ser bia.pdf (10. 6. 2015). 64 Po dat ki o mi gra ci jah in načr to va nje regio nal ne ga raz vo ja: pri mer Podrav ja / izzi vi in pri lož no sti SEEMIG Local Stra tegy for enhan cing migra tion data pro duc tion and uti li za tion for Slo va kia. (Pro - po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour mar ket and human capi tal pro ces ses). Tur čian ske Tepli ce, 2014. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGL ocal Stra tegy Slo va kia.pdf (10. 6. 2015). SEEMIG Local Stra tegy for Enhan cing Migra tion Data pro duc tion and Uti li za tion for Slo ve nia. (Pro po sal for a lo cal stra tegy data enhan ce ment and uti li za tion on migra tion, labour mar ket and human capi tal pro ces ses). Mari bor, 2014. Med mrež je: http://www.see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGL ocal Stra tegy Slo ve nia.pdf (19. 5. 2015). SEEMIG Rezul ta ti in pri po ro či la. Mari bor, 2014. Se li tve no giba nje pre bi vals tva, sta ti stič ne regi je, Slo ve ni ja, let no. Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2015. Med mrež je: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/ 25_selitveno_gibanje/10_05I20_selitveno_gibanje/10_05I20_selitveno_gibanje.asp (15. 7. 2015). Spo ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Evrop ske mu eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij: Pri za de va nja za mak si mi ra nje raz voj ne ga učin ka migra cij. Ljub lja na, 2013. Med mrežje: http://ec.eu ro pa.eu/trans pa rency/reg doc/rep/1/2013/SL/1-2013-292-SL-F1-1.Pdf (12. 7. 2015). Stra te gi ja eko nom skih migra cij od 2010 do 2020. Ljub lja na, 2010. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si/ fi lead min/mddsz.gov.si/pa geu ploads/do ku men ti__pdf/Stra te gi ja_eko nom skih_mi gra cij-2010-2020.pdf (25. 5. 2015). Strop nik, N., Kump, N., Toplak, K., Vah Jev šnik, M. 2014a: SEEMIG Nacio nal na stra te gi ja za izbolj ša nje zbi ra nja in upo ra be podat kov o mi gra ci jah v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.see mig.eu/ down loads/out puts/SEEMIGN atio nal Stra tegy Slo ve nia SLO.pdf (20. 4. 2015). Strop nik, N., Kump, N., Pov he, J., Juri šić, B. 2014b: Analy sis of exi sting migra tory data pro duc tion systems and mayor data sour ces in Slo ve nia. Ljub lja na. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/ SEEMIGD ata Systems Coun try Re port Slo ve nia.pdf (22. 5. 2014). Strop nik, N., Kump, N., Potoč nik, A., Juri šić, B., Šnei der, S. 2014c: Akcij ski načrt za izbolj ša nje siste - mov pri do bi va nja podat kov o mi gra ci jah in podat kov nih virov v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Med mrež je: http://see mig.eu/down loads/out puts/SEEMIGA ction Plan Slo ve nia SLO.pdf (27. 5. 2015). 65 66 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 67–73, Ljubljana 2015 CELOsTNE PROMETNE sTRATEGIJE OBČIN IN REGIJ TER UKREPI TRAJNOsTNE MOBILNOsTI mag. Po lo na Dem šar Mitro vič Di­rek­to­rat­za­pro­met,­Mini­strs­tvo­za­infra­struk­tu­ro Lan­gu­so­va­uli­ca­4 1000 Ljub­lja­na po­lo­na.dem­sar-mi­tro­vic@gov.si UDK:­911.375:656(497.4) IZVLEČEK Ce lost ne pro met ne stra te gi je občin in regij ter ukre pi traj nost ne mobil no sti Evrop­ska­komi­si­ja­je­leta 2009­spre­je­la­Akcij­ski­načrt­za­urba­no­mobil­nost,­v ka­te­rem­je­pred­la­ga­la­usmer­- ja­nje­in­pod­po­ro­obči­nam­pri­raz­vo­ju­celost­nih­pro­met­nih­stra­te­gij­v ur­ba­nih­in­subur­ba­nih­območ­jih. Slo­ve­ni­ja­je­evrop­ske­smer­ni­ce­za­izde­la­vo­celost­nih­pro­met­nih­stra­te­gij­pri­la­go­di­la­poseb­no­stim­majh­- nih­in­sred­nje­veli­kih­mest,­ki­so­zna­čil­na­za­slo­ven­ski­pro­stor­in­jih­posre­do­va­la­vsem­obči­nam­v Slo­ve­ni­ji. V smer­ni­cah­so­obraz­lo­že­ni­osnov­ni­kora­ki­za­izde­la­vo­celost­nih­pro­met­nih­stra­te­gij­vključ­no­s pri­me­ri dobrih­praks.­Inte­gri­ran­načrt­za­raz­voj­mobil­no­sti­v me­stu­ali­regi­ji­teme­lji­na­nače­lih­traj­nost­ne­ga­razvoja in­se­osre­do­to­ča­na­zmanj­še­va­nje­one­sna­že­va­nja,­pove­ča­nje­social­ne­vklju­če­no­sti­in­izbolj­ša­nje­eko­nomskega polo­ža­ja­svo­jih­pre­bi­val­cev. KLJUČNE­BESEDE ce­lost­na­pro­met­na­stra­te­gi­ja,­traj­nost­na­mobil­nost,­hoja,­kole­sar­je­nje,­jav­ni­pre­voz,­kako­vost­biva­nja ABSTRACT Sustainable urban mobility plans for municipalities and regions and sustainable mobility measures The­European­Commission­adopted­the­Action­Plan­on­Urban­Mobility­in 2009­with­which­it­proposed guidance­and­support­for­municipalities­in­developing­sustainable­urban­mobility­plans.­Slovenia­adopt- ed­European­guidelines­for­sustainable­urban­mobility­plans­for­small­and­medium­sized­towns­and­cities which­is­characteristic­for­Slovenia­and­sent­them­to­all­municipalities­in­Slovenia.­Basic­steps­for­prepa- ration­of­sustainable­urban­mobility­plans­are­explained­in­guidelines­together­with­examples­of­best­practices. Integrated­plan­for­development­of­mobility­in­urban­areas­is­based­upon­principles­of­sustainable­devel- opment­and­is­focusing­on­reduction­of­pollution,­increasing­social­inclusion­and­improving­the­economic situation­of­its­inhabitants. KEY­WORDS sustainable­urban­mobility­plan,­sustainable­mobility,­walking,­cycling,­public­transport,­quality­of­life 67 Po lo na Dem šar Mitro vič 1 spre me nje ne potre be po uprav lja nju mobil no sti Ve či no pre te kle ga sto let ja smo v Evro pi urba na območ ja načr to va li tako, da so bila kar naj bolj pri - jaz na avto mo bi lom. Misli li smo, da s tem omo go ča mo več jo mobil nost ter hitrej ša in udob nej ša poto va nja, v re sni ci pa so uli ce naših mest z leti posta le vse manj pri jet ne za dru že nje, vse manj var ne in vse manj zdra ve. Mo to ri za ci ja cest ne ga pro me ta je moč no zaz na mo va la dru go polo vi co 20. sto let ja. Sko ko vi to naraš - ča nje upo ra be oseb ne ga avto mo bi la je spro ži lo potre bo po grad nji ved no novih pro met nic. Oko li mest so nasta ja le obvoz ni ce, širi li smo vpad ni ce v mest na sre diš ča in gra di li ved no več par ki rišč. Prak sa je poka - za la, da s tem nismo reši li osnov ne ga prob le ma pro met ne gne če, one sna že nja zara di avto mo bil ske ga pro me ta in šte vi la pro met nih nesreč. Nas prot no, pro met se je le še pove če val, saj smo s tak šnim načinom raz miš lja nja in načr to va nja dol ga deset let ja le dodat no spod bu ja li upo ra bo oseb ne ga avto mo bi la (prim.: Bole 2004; Bole 2011, Gabro vec in Bole 2009). Slo ve ni ja v tem pri me ru ni bila izje ma, pro stor ski raz voj je slo ven ska mesta pri pe ljal v si tua ci jo, da so bila zgra je na po meri avto mo bi la in ne po meri peš cev, kole sar jev in upo rab ni kov jav ne ga pre vo za (Ka zal ci … 2013). Tak šne raz me re, ki so posle di ca dol go let ne ga raz vo ja, ne more mo spre me ni ti v krat - kem času. Zato bo potreb no veli ko napo rov in siste ma tič ne ga dela, da bomo name sto cest zgra di li pri jet ne in var ne poti za peš ce in kole sar je, da bomo zago to vi li pogo stej še vož nje avto bu sov in vla kov in pred - vsem, da bomo lju di ponov no nava di li hodi ti, kole sa ri ti in upo rab lja ti jav ni pre voz. Potreb no bo torej vzpo sta vi ti pro met no infra struk tu ro, poleg tega pa spre me ni ti nava de lju di, kar je vča sih naj tež je in naj - bolj dol go traj no. 30000 25000 20000 15000 10000 5000 0 1990 1991 1992 1993 1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007 2008 2009 2010 cestni potniški prevoz z osebnimi avtomobili potniški km (mio) mestni javni potniški prevoz potniški km (mio) cestni javni potniški prevoz potniški km (mio) železniški notranji potniški prevoz potniški km (mio) Sli­ka 1:­Šte­vi­lo­pot­niš­kih­kilo­me­trov­za­cest­ni­pot­niš­ki­pre­voz­z oseb­ni­mi­avto­mo­bi­li,­cest­ni­in­mest­ni jav­ni­pot­niš­ki­pre­voz­ter­želez­niš­ki­notra­nji­pot­niš­ki­pre­voz­(Ka­zal­ci … 2013). 68 Ce lost ne pro met ne stra te gi je občin in regij ter ukre pi traj nost ne mobil no sti S pre ho dom v niz koog ljič no druž bo smo se stri nja li že ob spre je ma nju med na rod nih obvez no sti, česar ne sme mo jema ti le kot zah te ven pro ces preo braz be druž be, tem več kot izziv za ustvar ja nje novih pri lož no sti za raz voj druž be ne bla gi nje. Pre hod pome ni, da se bodo mora li pro met ni, ener get ski in osta li pove za ni siste mi pri la go di ti in raz vi ja ti sklad no s temi usme ri tva mi, torej nad gra je va ti obsto je če temelje. Pri tem bo tre ba zago to vi ti še, da bodo usme ri tve in ukre pi na pro met nem in ener get skem področ ju v naj več ji mož ni meri uskla je ni z dru gi mi poli ti ka mi, na kate re te odlo či tve pomemb no vpli va jo. Ve li ka evrop ska mesta so se zače la s prob le ma ti ko pro met ne gne če, zasto jev in one sna že no sti so - oča ti prej kot v Slo ve ni ji in na rav ni Evrop ske uni je so nasta li ključ ni doku men ti za usmer ja nje oseb ne ga pro me ta na poti k traj nost ni mobil no sti. Akcij ski načrt za urba no mobil nost je Evrop ska komi si ja spre - je la 30. sep tem bra 2009 in v njem pred la ga la 20 ukre pov za spod bu ja nje in pomoč lokal nim, regio nal nim in držav nim obla stem. Ukre pi so raz de lje ni v pet temat skih sklo pov, in sicer spod bu ja nje celo vi te ga pri sto pa, osre do to če nost na držav lja ne, okolj sko narav nan mest ni pro met, kre pi tev finan ci ra nja ter izme - nja va izku šenj in zna nja. Sle dil je paket za urba no mobil nost, spre jet 23. de cem bra 2013 (Kon cept načr tov … 2013; Sku paj h kon ku renč ni … 2013; Sprem ni doku ment 2013), ki je dolo čil pred nost ne vse bi ne, kate rim naj sle di - jo mesta in regi je, da bodo odgo vo ri li na ključ ne dejav ni ke pri hod nje ga raz vo ja. V os pred ju je pred vsem celo vit pri stop k na čr to va nju raz vo ja mobil no sti, ki bo ustva ril raz me re za traj nost ni raz voj pro me ta v evrop skih mestih in regi jah. Za ra di šte vil nih aktiv no sti na tem področ ju in vse več je ga pome na traj nost ne mobil no sti je tre ba sez na ni ti zain te re si ra no jav nost z ukre pi, ki se izva ja jo na rav ni drža ve ter lah ko pomemb no pris pe - va jo k traj nost ne mu raz vo ju občin in regij. 2 Celost ne pro met ne stra te gi je V Slo ve ni ji smo na področ ju celost ne ga pro met ne ga načr to va nja sle di li usme ri tvam Evrop ske uni - je, ven dar ob upo šte va nju poseb no sti slo ven ske ga pro sto ra, kjer ni veli kih mest v smi slu konur ba cij in mega lo po li sov. Načr to va nje raz vo ja traj nost ne mobil no sti v Slo ve ni ji je pri la go je no poseb no stim majh - nih in sred nje veli kih mest, ki se prav tako sre ču je jo s prob le mi zasto jev, one sna že nja, pomanj ka nja infra struk tu re za hojo in kole sar je nje, upa dom ponud be jav ne ga pot niš ke ga pro me ta ter posle dič no spre me nje ni mi poto val ni mi nava da mi pre bi val cev. Za spre mem bo načr to val skih praks in spre mi njanje poto val nih navad smo izbra li preiz ku šen instru ment celo vi te ga pro met ne ga načr to va nja. Na pod la gi evrop skih smer nic (Gui de li nes … 2013) so nasta le slo ven ske Smer ni ce za pri pra vo Celost ne pro met - ne stra te gi je (Plev nik in sode lav ci 2012a), ki so bile uspe šno preiz ku še ne na pilot nem pro jek tu izde la ve Celost ne pro met ne stra te gi je Obči ne Lju to mer (Plev nik in sode lav ci 2012b). Ce lost na pro met na stra te gi ja je ključ no orod je nove ga pri sto pa k na čr to va nju pro me ta. Pri za de va si reši ti s pro me tom pove za ne izzi ve občin, s či mer jim poma ga ure sni či ti nji ho ve ključ ne raz voj ne poten - cia le. Usmer ja se na spod bu ja nje hoje, kole sar je nja, upo ra be jav ne ga pre vo za in dru gih alter na tiv nih oblik traj nost ne mobil nost na račun ome je va nja oseb ne ga pro me ta. Iz ho diš če za spre mem bo raz mer v Slo ve ni ji je zago tav lja nje osnov ne člo ve ko ve pra vi ce po dostop - no sti do šola nja, delov nih mest in pro sto ča snih dejav no sti vsem držav lja nom Repub li ke Slo ve ni je, ne gle de na nji ho vo sta rost in osta le social ne dejav ni ke. Social ni vidik v po ve za vi z okolj skim in gos po - dar skim ustvar ja teme lje traj nost ne ga raz vo ja. Ce lost ne pro met ne stra te gi je pome ni jo dru ga čen način načr to va nja pro me ta na rav ni občin in regij, saj pre se ga jo ozek pro met ni vidik in načr tu je jo raz voj pro me ta celost no in za lju di. Smer ni ce za izde - la vo celost nih pro met nih stra te gij nudi jo pod po ro slo ven skim obči nam in pred stav lja jo temelj ne usme ri tve, kako pre se či obsto je če prak se pro stor ske ga in pro met ne ga načr to va nja. V tem doku men tu pred stav ljen pri stop se raz li ku je od obi čaj nih pro met nih načr tov in pro met ne - ga inže ni rin ga. Leta in leta so pro met ni inže nir ji ter načr to val ci pro me ta obrav na va li pro met ne teža ve 69 Po lo na Dem šar Mitro vič z vi di ka zmog lji vo sti infra struk tu re in sto ri tev. Pred vi de li so ceste in jav ni pre voz, s ka te rim bi »za do - vo lji li« naraš ča jo če potre be po mobil no sti. Celost ne pro met ne stra te gi je nare di jo korak naprej. Zač ne jo namreč z ana li zo, kaj želi jo obči ne dose či, in šele na pod la gi nje raz vi je jo pro met ne ukre pe za dose ga - nje zastav lje nih ciljev. Pri nji ho vem izbo ru se naj prej pre ve ri poten cial meh kih ukre pov, ki ne vklju ču je jo grad nje. Šele v pri me ru, da ti ukre pi ne reši jo težav, se išče jo infra struk tur ne reši tve. Čeprav Celost na pro met na stra te gi ja pome ni spre mem bo tra di cio nal nih teh nik načr to va nja pro me ta, jo lah ko vsee no vklju či mo v ve ljav ne pro stor ske akte ali zdru ži mo z ve ljav ni mi pro met ni mi načr ti (Plev nik in sode - lav ci 2012a, 11). So dob na pro met na stra te gi ja pris pe va k do se ga nju rav no tež ja med druž be no ena kost jo, kako vostjo živ ljenj ske ga oko lja in uspe šnost jo gos po dar ske ga raz vo ja. Pome ni nov pri stop k na čr to va nju pro me - ta ter ne zame nju je, tem več dopol nju je ozi ro ma nad gra ju je obsto je če stra teš ke doku men te obči ne. Ambi ci ja nove ga pri sto pa ni zgolj pri pra va in spre jet je Pro met ne stra te gi je obči ne, tem več pome ni zače tek dol - go roč ne ga pro ce sa obli ko va nja traj nost ne ga pro met ne ga siste ma (Plev nik in sode lav ci 2012b, 5). Po mem ben vidik pri pra ve celost ne pro met ne stra te gi je je, da načr tu je pred nost ne ukre pe, ki so hkra ti real no izve dlji vi, saj upo šte va potre be raz vo ja na eni stra ni ter raz po lož lji ve finanč ne in člo veš ke vire za nji ho vo izved bo na dru gi stra ni. Akcij ski načrt za izved bo je torej bis tve na sesta vi na tega stra teš ke - ga doku men ta obči ne ali regi je. Ce lost no ure jen pro met ne pome ni zgolj bolje izko riš če ne pro met ne infra struk tu re, niž jih stroš - kov za mobil nost v pro ra ču nih občin, pod je tij in gos po dinj stev, manj ših zasto jev, bolj učin ko vi tih naložb, več je ga zado voljs tva in manj še ga one sna že nja. Stra teš ka obrav na va pro me ta pri na ša objek tiv no mer - lji vo izbolj ša nje kako vo sti biva nja pre bi val cev in pove ča nje mož no sti obči ne za uspe šen raz voj (Plev nik in sode lav ci 2012a, 5). Po ve zo va nje več občin pri izde la vi celost ne pro met ne stra te gi je je odvi sno od šte vil nih dejav ni kov. Gle de na raven načr to va nja je smo tr no, da ima jo več je obči ne izde la ne svo je last ne stra te gi je, manj še pa se smi sel no pove zu je jo gle de na potre be po skup nem reše va nju neka te rih pro met nih prob le mov. Pro met je izred no kom plek sen sistem, zato ni enot ne ga kri te ri ja za pove zo va nje občin, vsak regio nal - ni pri stop zah te va ovred no te nje gle de na kon kret no pro stor sko in pro met no prob le ma ti ko. Ce lost no pro met no načr to va nje pred stav lja viso ko prio ri te to na rav ni Evrop ske uni je, ki spod bu - ja drža ve čla ni ce, da izva ja jo ukre pe traj nost ne mobil no sti na rav ni občin. Evrop ska komi si ja je za pod po ro pri izva ja nju leta 2014 usta no vi la eks pert no sku pi no za urba no mobil nost, ki jo sestav lja jo pred stav - ni ki vseh držav čla nic. 3 Dejav no sti za spod bu ja nje traj nost ne mobil no sti 3.1 Finanč ne spod bu de Mi ni strs tvo, pri stoj no za pro met v Re pub li ki Slo ve ni ji je pre poz na lo ključ ne prob le me na področ - ju traj nost ne mobil no sti in pri sto pi lo k na čr tu za reše va nje te prob le ma ti ke s po moč jo kohe zij skih sred - stev. Zato je v Ope ra tiv ni pro gram za izva ja nje evrop ske kohe zij ske poli ti ke v ob dob ju 2014–2020 (2015) v ok vi ru pred nost ne osi za spod bu ja nje niz koog ljič nih stra te gij za vse vrste obmo čij, zla sti za mest - na območ ja, vključ no s spod bu ja njem traj nost ne mul ti mo dal ne urba ne mobil no sti in ustrez ni mi omi - li tve ni mi pri la go di tve ni mi ukre pi uvr sti la ukre pe traj nost ne mobil no sti, kot so: izde la va celost nih pro met nih stra te gij, ure di tev var nih dosto pov do postaj in posta ja lišč jav ne ga pre vo za, ure di tev sto - jal in nad stre šnic za par ki ra nje koles, sistem P + R (par ki raj in se pelji), ure di tev posta ja lišč jav ne ga pre vo za ter ploč ni kov in kole sar skih stez. Te nalož be so pred vi de ne v manj šem obse gu kot dopol ni - tev vrze li v ob sto je čih infra struk tur nih omrež jih za traj nost no mobil nost v me stih. Poleg ustrez nih infrastruktur nih pogo jev za traj nost no mobil nost se bodo obli ko va li in izva ja li ustrez ni ukre pi uprav - lja nja mobil no sti, kot na pri mer traj nost na par kir na poli ti ka, izde la va mobil nost nih načr tov insti tucij, 70 Ce lost ne pro met ne stra te gi je občin in regij ter ukre pi traj nost ne mobil no sti ome je va nje pro me ta v mest nih jedrih za oseb ni pro met, zele na mest na logi sti ka, upo ra ba sodob nih teh no lo gij za učin ko vi to uprav lja nje mobil no sti in izo bra že val no oza veš če val ne dejav no sti o traj nostni mobil no sti. Nov način načr to va nja pro me ta v slo ven skih mestih in regi jah bo v pro gram skem obdob ju 2014–2020 pod prt s fi nanč ni mi instru men ti Evrop ske uni je in bo name njen tistim aktiv no stim, ki zmanj šu je jo vpli - ve oseb ne ga pro me ta na kako vost biva nja in urav na va jo naraš ča jo če potre be po mobil no sti. 3.2 Infor mi ra nje in oza veš ča nje jav no sti Oza veš ča nje in infor mi ra nje raz lič nih cilj nih sku pin o po me nu traj nost ne mobil no sti pote ka na raz - lič nih rav neh, na držav ni rav ni ga izva ja mini strs tvo, pri stoj no za pro met. Po memb na obli ka pro mo ci je pote ka v ok vi ru kam pa nje Evrop ske ga ted na mobil no sti (ETM), ki se odvi ja pod okri ljem Evrop ske komi si je vsa ko leto med 16. in 22. sep tem brom. Njen namen je spod - bu di ti lokal ne skup no sti k iz va ja nju ukre pov in pro mo ci ji traj nost ne mobil no sti, kar bo pris pe va lo k zmanj še va nju one sna že nja iz naslo va oseb ne ga motor ne ga pro me ta in pri po mo glo k več zdrav ja, k raz - vo ju mest po meri peš ca in kole sar ja in s tem k več ji kako vo sti biva nja na splo šno. Zad nji dan, 22. sep tem ber, je tra di cio nal no name njen dne vu brez avto mo bi la. Sode lu jo ča mesta na ta dan zapre jo del sre dišč za motor ni pro met. Obči ne svo jim pre bi val cem in obi sko val cem omo go - či jo doži vet je mesta brez avto mo bi la, orga ni zi ra jo raz lič ne izo bra že val ne, kul tur ne in zabav ne dogod ke ter v do ga ja nje vklju či jo čim več lokal nih inte re snih sku pin, kot so pod jet ja, trgov ci, šole, raz lič na druš - tva in nevlad ne orga ni za ci je. Pestro doga ja nje in pri jet no vzduš je, ki nasta ne ob pri prav lje nih dogod kih, poka že ta pre bi val cem in mest nim obla stem, da je mogo če to občut je z novo in traj nost no ure di tvi jo pro me ta raz ši ri ti na vse leto in v do bro vseh. Ob či ne, ki želi jo tek mo va ti za evrop sko nagra do ETM mora jo poleg dne va brez avto mo bi la orga - ni zi ra ti še teden dejav no sti, kar pome ni, da vsak dan med 16. in 22. sep tem brom izva ja jo raz lič ne dejav no sti s po droč ja traj nost ne mobil no sti. Tret je, naj zah tev nej še meri lo pa je, da obči na izve de vsaj en traj ni ukrep na področ ju traj nost ne mobil no sti, kot na pri mer traj na zapo ra ceste, uved ba nove lini - je jav ne ga pre vo za, izgrad nja infra struk tu re za peš ce in kole sar je in podob no. Mest na obči na Ljub lja na je leta 2013 že dru gič pre je la nagra do ETM, saj je zado sti la vsem pred pi sa nim meri lom in izka za la naj - več kako vost nih ukre pov. Glav ne izva jal ke Evrop ske ga ted na mobil no sti so obči ne. Neka te re obči ne so ukre pe traj nost ne mobil - no sti pre poz na le kot bis tve ne za izbolj ša nje pro met nih raz mer, zato so jih pov ze le kot stal no prak so, ki jo izva ja jo prek cele ga leta. Za take obči ne je Evrop ski teden mobil no sti odlič na pri lož nost, da pred - sta vi jo celo let no delo in hkra ti pro mo vi ra jo peša če nje, kole sar je nje in upo ra bo jav ne ga pre vo za, kar naj bi posta la stal na prak sa v vseh slo ven skih obči nah. Mi ni strs tvo, pri stoj no za pro met, izva ja nalo ge nacio nal ne koor di na ci je ETM. Zara di učin ko vi tej - še ga sode lo va nja z ob či na mi je v na sta ja nju mre ža regio nal nih koor di na tor jev, ki bodo ob poz na va nju sta nja in potreb na področ ju pro me ta v svo ji regi ji lah ko pri po mo gli k is ka nju bolj ših reši tev ter uspe - šnej še mu medob čin ske mu sode lo va nju. V le toš njem letu so se za sode lo va nje odlo či le šti ri regio nal ne raz voj ne agen ci je in ime no va le svo je pred stav ni ke. Ambi ci ja je, da v mre žo vsto pi vseh 12 re gij in da na ta način pri do bi mo pro mo tor je traj nost ne mobil no sti na regio nal ni rav ni. V ok vi ru pro mo ci je traj nost ne mobil no sti še pose bej pou dar ja mo njen pomen za zdrav je. Kot v dru - gih raz vi tih drža vah se tudi v Slo ve ni ji sre ču je mo s po ra stom pre ko mer ne tele sne teže in debe lo sti, tudi zara di pre ma lo giba nja. Razi ska ve kaže jo, da čas, ki ga pre ži vi mo sede, vpli va tako na splo šno umr lji - vost kot tudi na umr lji vost zara di srč no-žil nih bolez ni (Physi cal Inac ti vity 2015, 1). Za ohra nja nje zdrav ja ni potreb na inten ziv na vad ba, saj izsled ki sodob ne zna no sti kaže jo, da ogro že nost za nasta nek in napre - do va nje kro nič nih nena lez lji vih bolez ni, pa tudi fizio loš kih dejav ni kov tve ga nja zanje, pomemb no zmanj šu je že pol ure vsa kod nev ne zmer ne tele sne dejav no sti. Pri tem je ključ no, da smo tele sno dejav - ni sko zi vse živ ljenj sko obdob je (Physi cal Inac ti vity 2015, 2). 71 Po lo na Dem šar Mitro vič Že s tem, da se v služ bo ali v tr go vi no odpra vi mo peš ali s ko le som, ali pa da se spre ho di mo do jav - ne ga pre vo za in izbe re mo stop ni ce name sto dvi ga la, da se na sesta nek odpra vi mo s ko le som ali peš, nare di mo veli ko za svo je zdrav je, poleg tega pa smo pri jaz ni tudi do oko lja, v ka te rem živi mo. V Slo ve ni ji, ki nima vele mest in so raz da lje v me stih rela tiv no krat ke, je poleg hoje še pose bej smi - sel no spod bu ja ti kole sar je nje. Na lokal ni rav ni je pone kod zago tov lje na ustrez na kole sar ska infra struk tu ra, pa je obča ni ne upo rab lja jo. Zato je poleg zago tav lja nja kole sar skih stez, kole sar nic in osta le kole sar - ske infra struk tu re potreb no izva ja ti še raz lič ne pro jek te za spod bu ja nje kole sar je nja, pri čemer je cilj na sku pi na zapo sle nih prav goto vo zelo pomemb na, saj pred stav lja naj več ji delež dnev ne mobil no sti. Traj nost na mobil nost ni pove za na le s pro me tom, saj so nje ni učin ki več plast ni in se doti ka jo raz - lič nih podro čij od zdrav ja, oko lja, izo bra že va nja, social nih zadev, pro sto ra, pro met ne var no sti in financ. Zato je mini strs tvo, pri stoj no za pro met, usta no vi lo medre sor sko delov no sku pi no za koor di na ci - jo evrop ske ga ted na mobil no sti, v ka te ro so vklju če ni pred stav ni ki raz lič nih resor jev. Njen namen je čim bolj celo vi ta pod po ra obči nam pri izva ja nju ukre pov traj nost ne mobil no sti. 3.3 stro kov ne usme ri tve in pod po ra Mi ni strs tvo, pri stoj no za pro met pri prav lja smer ni ce in mne nja s po droč ja traj nost ne mobil no sti za pri pra vo občin skih pro stor skih načr tov. Smer ni ce vse bu je jo usme ri tve z na sled njih podro čij: • zago tav lja nja traj nost ne mobil no sti z vi di ka vizi je mobil no sti pre bi vals tva in traj nost ne ga raz vo ja; • raz vo ja učin ko vi te ga siste ma jav ne ga pot niš ke ga pro me ta; • zago tav lja nja fizič ne inte gra ci je pro met nih pod si ste mov za učin ko vi tej še izva ja nje gos po dar ske jav - ne služ be jav ne ga pot niš ke ga pro me ta; • potreb po zmanj ša nju one sna že va nja iz naslo va oseb ne ga pro me ta. Za ra di zago tav lja nja traj nost ne mobil no sti z vi di ka vizi je mobil no sti pre bi vals tva in vizi je oskr be gos po dars tva je tre ba pri pri pra vi občin skih pro stor skih načr tov upo šte va ti usme ri tve iz Reso lu ci je o pro - met ni poli ti ki Repub li ke Slo ve ni je (Re so lu ci ja … 2006). Lo kal ne skup no sti so nosil ci pro met ne poli ti ke sku paj z dr žav nim zbo rom, vla do in pri stoj ni mi mini strs tvi ter gos po dar ski mi druž ba mi in zdru že nji, znans tve ni mi in razi sko val ni mi insti tu ci ja mi. Kot nosil ci pro met ne poli ti ke skr bi jo za občin sko ozi ro ma mest no pro met no infra struk tu ro (lo kal - ne ceste, kole sar ske ste ze, par kir na mesta …). Lokal ne skup no sti sode lu je jo z dr žav no upra vo pri izo - bra že va nju upo rab ni kov lokal ne pro met ne infra struk tu re, raz vo ju učin ko vi te ga siste ma jav ne ga pot niš ke ga pro me ta in raz vo ju con za gos po dar sko dejav nost, ki mora jo biti ustrez no pri klju če ne na pro met ni sistem. Pri dolo ča nju ciljev in izho dišč pro stor ske ga raz vo ja obči ne in načr to va nju pro stor skih ure di tev lokal ne ga pome na ter dolo ča nju pogo jev umeš ča nja objek tov v pro stor je tre ba upo šte va ti vidik traj - nost ne mobil no sti. Za čim učin ko vi tej še dose ga nje ciljev bi bilo tre ba zago to vi ti inte gra ci jo pro stor - ske ga in pro met ne ga načr to va nja na držav ni in na lokal ni rav ni (prim.: Bole in sode lav ci 2012; Nared in sode lav ci 2012; Nared in Raz pot nik Visko vić 2012). Na držav ni rav ni to pome ni stro kov no sode - lo va nje med resor je ma pro me ta in pro sto ra ter dopol ni tev neka te rih pred pi sov s po droč ja ure ja nja pro sto ra. Na občin ski rav ni pa sode lo va nje služb za področ ji pro sto ra in pro me ta ter skup no ter uskla - je no načr to va nje. Slo ve ni ja je torej sto pi la na pot traj nost ne mobil no sti, neka te re obči ne že pre cej učin ko vi to izvajajo ukre pe na tem področ ju, dru ge šele vsto pa jo v ta pro ces. Nalo ga drža ve je, da v po ve za vi z re gio nal ni - mi in občin ski mi struk tu ra mi zago to vi ena ko me ren in učin ko vit raz voj na celot nem ozem lju Repub li ke Slovenije. 72 Ce lost ne pro met ne stra te gi je občin in regij ter ukre pi traj nost ne mobil no sti 4 sklep Na rav ni drža ve se izva ja jo ukre pi za spod bu ja nje traj nost ne mobil no sti za obči ne in regi je. Nji hov glav ni cilj je dose ga nje mul ti pli ka tiv nih učin kov, ki bodo dose že ni le, če bodo odgo vor ne struk tu re na rav ni regij in občin pre poz na le nji hov pomen in jih pri mer no vklju či le v na čr to va nje in uprav lja nje pri - hod nje ga raz vo ja. 5 Viri in lite ra tu ra Ak cij ski načrt za urba no mobil nost. Spo ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Eko nom sko-so - cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij. Bru selj, 2009. Bole, D. 2004: Dnev na mobil nost delav cev v Slo ve ni ji. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-1. Ljub lja na. Bole, D. 2011: Spre mem be v mo bil no sti zapo sle nih: pri mer jal na ana li za mobil no sti delav cev v naj večja zapo sli tve na sre diš ča Slo ve ni je med leto ma 2000 in 2009. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. Ljubljana. Bole, D., Gabro vec, M., Nared, J., Raz pot nik Visko vić, N. 2012: Celost no načr to va nje jav ne ga pot niš - ke ga pro me ta med mestom in regi jo na pri me ru Ljub lja ne. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 52-1. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Bole, D. 2009: Dnev na mobil nost v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Gui de li nes. Deve lo ping and Imple men ting a Su stai nab le Urban Mobi lity Plan. 2013. Med mrež je: http://www.el tis.org/si tes/el tis/fi les/gui de li nes-de ve lo ping-and-im ple men ting-a-sump_fi nal_web_ jan2014b.pdf (30. 9. 2015). Ka zal ci oko lja v Slo ve ni ji. Obseg in sesta va pot niš ke ga pre vo za in pro me ta. 2013. Med merž je: http://ka zal ci.arso.gov.si/?data=in di ca tor&ind_id=575 (9. 4. 2015). Kon cept načr tov traj nost ne mobil no sti v me stih. Pri lo ga k Spo ro či lu Komi si je Evrop ske mu par la mentu, Sve tu, Eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij; Sku paj h kon ku renč ni in z viri gos po darni mobil no sti v me stih. Bru selj, 2013. Na red, J., Bole, D., Gabro vec, M., Ger šič, M., Golu ža, M., Raz pot nik Visko vić, N., Rus, P. 2012: Celostno načr to va nje jav ne ga pot niš ke ga pro me ta v Ljub ljan ski urba ni regi ji. Ljub lja na. Na red, J., Raz pot nik Visko vić, N. (ur.) 2012: Moving peo ple: towards a su stai nab le mobi lity in Euro - pean metro po li tan regions. Pots dam. Ope ra tiv ni pro gram za izva ja nje Evrop ske kohe zij ske poli ti ke v ob dob ju 2014–2020. Med mrež je: http://www.eu-skla di.si/os ta lo/ope ra tiv ni-pro gra mi/op-2014-2020-de cem ber-kon ni (5. 4. 2015). Physi cal Inac ti vity: a tic king time bomb in the EU. Med mrež je: http://www.eu rac tiv.com/si tes/de fault/ fi les/eu rac tiv_spe cial_re port_-_physi cal_inac ti vity_a_tic king_ti me bomb_in_the_eu.pdf (5. 4. 2015). Plev nik, A., Mla de no vič, L., Balant, M., Ružič, L. 2012a: Traj nost na mobil nost za uspe šno pri hod nost, Smer ni ce za pri pra vo Celost ne pro met ne stra te gi je. Ljub lja na. Plev nik, A., Mla de no vič, L., Balant, M., Ružič, L. 2012b: Pri jaz na mobil nost za zado volj no pri hod nost, Pro met ne stra te gi je Obči ne Lju to mer. Ljub lja na. Re so lu ci ja o pro met ni poli ti ki Repub li ke Slo ve ni je. Urad ni list RS št. 58/2006. Ljub lja na. Sku paj h kon ku renč ni in z viri gos po dar ni mobil no sti v me stih. Spo ro či lo Komi si je Evrop ske mu parla - men tu, Sve tu, Eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij. Bru selj, 2013. Sprem ni doku ment k Spo ro či lu Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Eko nom sko-so cial ne mu odboru in Odbo ru regij; Sku paj h kon ku renč ni in z viri gos po dar ni mobil no sti v me stih. Bru selj, 2013. 73 74 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 75–87, Ljubljana 2015 POTREBE PO KREPITVI ČEZMEJNEGA POTNIŠKEGA ŽELEZNIŠKEGA PROMETA NA RELACIJI CELJE–ROGATEC–ZAGREB dr. Kle men Prah Fa­kul­te­ta­za­logi­sti­ko,­Uni­ver­za­v Ma­ri­bo­ru Ma­ri­bor­ska­cesta­7,­3000 Ce­lje kle­men.prah@um.si UDK:­911.3:656.2(497.4+497.5) IZVLEČEK Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb Pot­niš­ka­želez­niš­ka­pove­za­va­Celje–Ro­ga­tec–Sve­ti­Rok­ob­Sot­li­je­bila­sre­di­decem­bra 2014­podalj­ša­na­do hrvaš­ke­ga­Džur­man­ca,­s či­mer­je­bila­po­dobrih­dvaj­se­tih­letih­ponov­no­vzpo­stav­lje­na­želez­niš­ka­pove­zava Celje–Ro­ga­tec–Za­greb.­V ra­zi­ska­vi­ugo­tav­lja­mo­zani­mi­vost­te­pove­za­ve­za­obsto­je­če­in­poten­cial­ne­pot­nike, še­pose­bej­za­obmej­no­pre­bi­vals­tvo­ob­zgor­nji­in­sred­nji­Sot­li,­pri­čemer­se­osre­do­to­ča­mo­na­obmej­no­Obči­- no­Roga­tec.­Namen­razi­ska­ve­je­pris­pe­va­ti­k ja­snej­ši­sli­ki­o po­tre­bah­po­kre­pi­tvi­čez­mej­ne­ga­pot­niš­ke­ga želez­niš­ke­ga­pro­me­ta­na­ome­nje­ni­rela­ci­ji,­kar­bi­posle­dič­no­lah­ko­pris­pe­va­lo­k iz­bolj­ša­nju­želez­niš­kih­stori­- tev­na­ome­nje­ni­pro­gi.­V ta­namen­smo­preu­či­li­pov­preč­ne­let­ne­delov­ne­migra­ci­je­iz­Obči­ne­Roga­tec­in­v Ob­či­no Roga­tec­ob­tej­želez­niš­ki­pro­gi­za­obdob­je 2000–2013.­Osred­nji­del­razi­ska­ve­pred­stav­lja­anke­ta­o po­to­val­- nih­nava­dah­pre­bi­val­cev­Obči­ne­Roga­tec­v Hr­vaš­ko­Zagor­je­in­naprej­do­Zagre­ba.­Ugo­tav­lja­mo,­da­so­pre­bi­val­ci pove­za­ni­s Hr­vaš­kim­Zagor­jem­in­Zagre­bom­ter­da­tja­potu­je­jo­raz­lič­no­pogo­sto,­z raz­lič­ni­mi­name­ni­in­na raz­lič­ne­nači­ne.­Ob­dolo­če­nih­pogo­jih­bi­bili­pri­prav­lje­ni­za­šte­vil­na­od­teh­poto­vanj­upo­ra­bi­ti­vlak. KLJUČNE­BESEDE po­to­val­ne­nava­de,­pot­niš­ki­želez­niš­ki­pro­met,­želez­niš­ka­pove­za­va­Celje–Ro­ga­tec–Za­greb,­Obči­na­Roga­- tec, Hrvaš­ko­Zagor­je ABSTRACT The need to strengthen cross-border passenger rail transport between Celje–Rogatec–Zagreb In­December 2014­a rail­connection­between­Celje–Rogatec–Sveti­Rok­ob­Sotli­has­been­extended­across the­country­border­to­Džurmanec.­So­after­more­than­20 years­a rail­connection­between­Celje­(Slovenia) and­Zagreb­(Croatia)­via­Rogatec­was­restored.­In­the­research­we­study­how­interesting­are­existing­and potential­passengers­in­this­rail­connection.­We­are­interested­especially­in­the­border­population­along upper­and­middle­Sotla­river.­Therefore­we­focus­on­border­Municipality­of­Rogatec.­The­intention­of­the research­is­to­contribute­to­a clearer­vision­about­the­conditions­needed­to­strengthen­the­cross-border­pas- senger­railway­traffic­in­this­study­region.­For­that­purpose­we­studied­average­annual­labor­migrations from­the­community­Rogatec­and­vice­versa­to­the­community­of­Rogatec­along­railway­line­Celje–Sveti Rok­ob­Sotli­for­the­period­2000–2013.­The­central­part­of­the­research­represents­the­survey­about­trav- el­habits­of­the­inhabitants­of­the­Municipality­Rogatec­to­Hrvaško­Zagorje­region­and­further­to­Zagreb. We­found­out­that­the­inhabitants­are­associated­to­Hrvaško­Zagorje­and­Zagreb­via­their­travels­which differ­in­frequency,­purpose­and­traffic­mode.­Many­of­them­would­also­be­willing­to­change­from­private car­to­the­train­under­certain­circumstances. KEY­WORDS travel­habits,­passenger­rail­transport,­railway­line­Celje–Rogatec–Zagreb,­Rogatec­Municipality,­Hrvaško Zagorje 75 Kle men Prah 1 Uvod Pot niš ka želez niš ka pove za va Celje–Ro ga tec–Sve ti Rok ob Sot li je bila sre di decem bra 2014 podalj - ša na čez držav no mejo do hrvaš ke ga Džur man ca. S tem je bila po dobrih dvaj se tih letih ponov no vzpo stav lje na želez niš ka pove za va Celje–Ro ga tec–Za greb. S stra ni Slo ven skih želez nic je bila želez niš - ka pove za va podalj ša na med dru gim zara di pove ča ne ga zani ma nja za pot niš ke želez niš ke sto ri tve na tej pro gi (Po dvaj se tih … 2015). Od Sve te ga Roka ob Sot li do Džur man ca je pro ga dol ga dobrih šest kilo me trov, od tega dober kilo - me ter na slo ven ski stra ni. Ker pro ga dol go let ni obra to va la, so bila nuj na obno vi tve na dela, tako na slo ven ski, kot na hrvaš ki stra ni (Po dvaj se tih … 2015). V pre te klo sti je želez niš ka pove za va med Sve tim Rokom ob Sot li in Džur man cem pome ni la edi - no mož nost za mno ge, ki so iz tega dela Hrvaš ke hodi li na delo v Slo ve ni jo. Po raz pa du Jugo sla vi je pa se je šte vi lo pot ni kov moč no zmanj ša lo. Uki ni tvi pro ge so botro va le teža ve pri vzpo stav lja nju mej - nih kontrol in uva ja nju novih med na rod nih pred pi sov ter dovo ljenj za vož njo želez niš kih gar ni tur (Po dvaj se tih … 2015). Od decem bra 2014 med kra je ma vozi ta dva vla ka dnev no, ki sta prej vozi la med Sve tim Rokom ob Sot li in Rogat cem, po novem pa do Džur man ca. Infor ma cij o zdajš njem šte vi lu pot ni kov zaen krat ni na voljo. V ra zi ska vi želi mo preu či ti zani mi vost želez niš ke pove za ve Celje–Ro ga tec–Za greb za obsto je če in poten cial ne pot ni ke. Še pose bej nas zani ma zani mi vost te pove za ve za obmej no pre bi vals tvo ob zgor - nji in sred nji Sot li. Zara di časov ne ome je no sti smo se osre do to či li le na del tega območ ja, in sicer na obmej no Obči no Roga tec. Dom ne va mo, da pre bi val ci Obči ne Roga tec potu je jo v kra je sosed nje ga Hrvaš ke ga Zagor ja in naprej pro ti Zagre bu z raz lič ni mi name ni in na raz lič ne nači ne. Pred vi de va mo tudi, da bi bili pri prav lje ni potova ti na to območ je z vla kom, seve da ob izbolj ša nih pro met nih sto ri tvah. Tukaj se nave zu je mo na izsled ke razi - ska ve z Ba var ske, ki kaže jo, da bi bilo kar 43,0 % upo rab ni kov oseb nih vozil pri prav lje nih spre me ni ti način poto va nja v ko rist jav ne ga pre vo za, seve da pod pogo jem izbolj ša nja sto ri tev le-tega (Schliep ha ke 2012, 46). Za ni ma jo nas torej poto val ne nava de pre bi val cev Obči ne Roga tec v Hr vaš ko Zagor je in naprej pro ti Zagre bu. Zani ma nas, v ka te re kra je potu je jo, kako pogo sto, s kak šni mi name ni in na kak šen način. V dru gem delu razi ska ve pa nas zani ma nji ho va pri prav lje nost ozi ro ma nepri prav lje nost upo ra bi ti vlak za poto va nje na ome nje no območ je. Meni mo, da lah ko izsled ke razi ska ve do neke mere pre ne se mo na celot no slo ven sko obmej no območ je ob zgor nji in sred nji Sot li. Pri mer ugo tav lja nja poto val nih navad in sesta ve pot ni kov smo zasle di li med dru gim v štu di ji o jav - nem pot niš kem pre vo zu na območ ju na Milj skem polo to ku in Goriš kem (Ga bro vec in Kozi na 2013). Tudi tukaj gre kot v na šem pri me ru za obmej no območ je, ven dar je štu di ja osre do to če na na avto bu - sni pre voz, poleg izbolj ša ve obsto je čih linij pa pred vi de va tudi novo tra so pro ge. Gle de na to, da je bila želez niš ka pro ga, ki pove zu je Slo ve ni jo in Hrvaš ko prek Rogat ca šele pred krat kim ponov no vzpo stav lje na in je še v po vo jih, je tre ba skrb no sprem lja ti in načr to va ti njen nadalj - nji raz voj. Rezul ta ti naše razi ska ve lah ko pris pe va jo k ja snej ši sli ki o po tre bah po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb. To pa lah ko posle dič no pris pe va k iz bolj ša nju želez niš kih sto ri tev na ome nje ni pro gi, pove ča na upo ra ba vla ka na račun oseb ne ga avto - mo bi la pa bi med dru gim pome ni la korak k bolj oko lju pri jaz ne mu nači nu pre vo za. 2 Meto do lo gi ja Že na začet ku razi ska ve smo nale te li na prob lem pomanj ka nja novej ših podat kov o mo bil no sti pre - bi vals tva v Slo ve ni ji. Zad nji popis pre bi vals tva je bil namreč izve den leta 2002 in je obse gal tudi teren sko zbi ra nje podat kov, med tem ko so bili kasnej ši popi si le regi str ski. Novej ši podat ki o po to val nih navadah 76 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb v Slo ve ni ji obsta ja jo le za delov ne migra ci je (med mrež je 1) in ne vse bu je jo infor ma ci je o na či nu poto - va nja, naj manj ša pro stor ska eno ta pri ka za pa je obči na. Podat kov po nase ljih torej nima mo. Podat ki o po to va njih z na me nom šola nja so prav tako sta ri, iz leta 2002, med tem ko podat kov o po to va njih z na - me nom oskr be in pro ste ga časa sploh nima mo. Za ra di tega, na osno vi obsto je čih podat kov, pri ka zu je mo le delov ne migra ci je na območ ju ob želez - niš ki pro gi Celje–Gro bel no–Sve ti Rok ob Sot li. Natanč ne je, pri ka zu je mo pov preč ne let ne delov ne migra ci je iz Obči ne Roga tec v dru ge obči ne, ki se naha ja jo ob tej želez niš ki pro gi, kakor tudi delov ne migra ci je v Ob či no Roga tec iz dru gih občin ob pro gi, in sicer za obdob je 2000–2013. Osred nji del razi ska ve pred stav lja anke ta o po to val nih nava dah pre bi val cev Obči ne Roga tec v Hr - vaš ko Zagor je in naprej do Zagre ba. Ob tem se zave da mo, da bi bilo razi ska vo smi sel no raz ši ri ti na osta le obči ne ob zgor nji in sred nji Sot li, kakor tudi na Kra pin sko-za gor sko župa ni jo na hrvaš ki stra ni, saj železniš - ka pro ga Celje–Ro ga tec–Za greb preč ka ome nje ne regi je. Izved bo tak šne raz šir je ne razi ska ve puš ča mo za kasnej ši čas. Za namen izved be anke te smo pri pra vi li elek tron ski vpra šal nik s šest naj sti mi vpra ša nji. V njem spra - šu je mo sode lu jo če o tem, v ka te re kra je obrav na va ne ga območ ja potu je jo ter kako pogo sto, s kak šnim name nom in na kak šen način. V dru gem delu vpra šal ni ka nas zani ma pri prav lje nost vpra ša nih upo - ra bi ti vlak za poto va nje v Hr vaš ko Zagor je in naprej do Zagre ba. V zad njem sklo pu pa se poza ni ma mo o zna čil no stih vpra ša nih. Splet no anke to smo obja vi li na urad ni splet ni stra ni Obči ne Roga tec, k iz pol ni tvi anke te pa smo pre - bi val ce pova bi li prek bro šu re Dogod ki in pri re di tve, ki jo meseč no izda ja Obči na Roga tec in jo poštar dosta vi v vsa ko gos po dinjs tvo. Splet na anke ta je bila na voljo za reše va nje ves mesec april in zače tek maja 2015. K iz pol ni tvi anke te smo z na me nom bolj še ga odzi va dodat no spod bu ja li pre ko tele fo na, pri čemer smo si poma ga li s te le fon skim ime ni kom in z last nim poz na va njem pre bi val cev obči ne. Enajst anket pa je bilo izpol nje nih v ok vi ru teren ske ga dela, da bi vklju či li tudi tiste, ki ne upo rab lja jo inter - ne ta. Sku paj je bilo izpol nje nih 136 an ket. Če upo šte va mo šte vi lo pre bi val cev po Sta ti stič nem ura du Repub li ke Slo ve ni je (med mrež je 2), je v za čet ku leta 2015 v Ob či ni Roga tec žive lo 2791 pre bi val cev sta rih pet najst let ali več. To je prib liž na šte vil ka popu la ci je, ki je bila zaje ta v an ke ti ra nje, saj so lah ko sode lo va li že šti ri najst let ni ki. Gle de na 136 iz pol nje nih anket je v ra zi ska vi torej sode lo va lo prib liž no 4,8 % popu la ci je. 3 Želez niš ka pove za va Celje–Ro ga tec–Za greb Leta 1844 je bila juž na želez ni ca spe lja na do Grad ca, dve leti kasne je do Celja in leta 1849 do Ljub - lja ne. Ko sta bili zgra je ni še pro gi Pra ger sko–Ča ko vec in Zida ni Most–Za greb, je v šmar skem in rogaš kem okra ju nasta lo pro met no zatiš je (Rust ja 2003, 4). Pomanj ka nje želez ni ce je ovi ra lo tuj ski pro met zdra - vi liš ča, še bolj pa je zavi ra lo raz voj indu strij ske dejav no sti in izvo za. Območ je je namreč ime lo dobro raz vi to živi no re jo, polje dels tvo, vino grad niš tvo, ste klars tvo, lesno indu stri jo, indu stri jo bru snih in mlin - skih kam nov, pre mo gov ni ke ter močan izvoz perut ni ne in mine ral ne vode (Mo ho rič 1968, 206). Po so te lje je doča ka lo želez niš ko pro go v treh delih, zgra je nih v ob dob ju od 1903 do 1960. To so pro ga Gro bel no–Ro ga tec–Do bo vec, odpr ta decem bra 1903, pro ga Dobo vec–Sve ti Rok–dr žav na meja (Kra pi na), odpr ta februar ja 1930 in pro ga Stra nje–Ime no–dr žav na meja (Ku mro vec), odpr ta juli ja 1960. Pri tem je tre ba ome ni ti, da je bil odsek Roga tec–Do bo vec do leta 1930 le indu strij ski tir brez pot niš - ke ga pro me ta (Rust ja 2003, 4). Več ji pro met je dose gla pro ga po prvi sve tov ni voj ni, ko je bila leta 1930 dogra je na zve za s kra pin - sko pro go in s tem omo go čen tran zit ni pro met med Zagre bom in Celjem. Iz Hrvaš ke je v splo šnem dote kal tudi naj več ji del zdra vi liš kih gostov v Ro gaš ko Sla ti no (Mo ho rič 1968, 208). Po otvo ri tvi pro me ta na pro gi Gro bel no–Ro ga tec sta spr va dnev no vozi la le po dva para pot niških vla kov. Po otvo ri tvi pro ge Roga tec–Kra pi na so leta 1930 tam vozi li dva para meša nih vla kov Roga tec–Krapina, 77 Kle men Prah en par meša ne ga vla ka Roga tec–Za bok in en par nabi ral nih vla kov. Od leta 1930 je ob nede ljah in praz - ni kih vozil izlet niš ki vlak Rogaš ka Sla ti na–Za greb, ki pa je bil leta 1936 zara di sla be zase de no sti uki njen (Rust ja 2003, 102). Šte vi lo pot niš kih vla kov na pro gi Gro bel no–Ro ga tec–Sve ti Rok ob Sot li se je med dru go sve tov no voj no in po njej vse do danes spre mi nja lo. Vož nja prek meje je za pot niš ke vla ke pre ne ha la pred dobrimi dvaj se ti mi leti, za tovor ne vla ke pa leta 1999. Danes vozi na pro gi Gro bel no–Sve ti Rok ob Sot li sedem vla kov dnev no, ena ko v obrat ni sme ri. Od tega dva popol dan ska vla ka podalj ša ta pot do hrvaš ke ga Džurmanca. 4 Obrav na va no območ je Že lez niš ka pro ga med Celjem in Zagre bom, ki pelje sko zi Roga tec, preč ka raz lič ne obči ne na slo - ven ski in hrvaš ki stra ni. To so Celje, Što re, Šent jur, Šmar je pri Jel šah, Rogaš ka Sla ti na in Roga tec na slo ven ski stra ni ter župa ni je Kra pin sko-za gor ska, Zagrebš ka in Mesto Zagreb na hrvaš ki stra ni (sli ka 1). Na pro gi se na slo ven ski stra ni zvr sti 16 že lez niš kih postaj, na hrvaš ki stra ni pa 23. V kra jih Celje, Gro - bel no, Stra nje, Zabok, Zapre šić in Zagreb so cep ne posta je. Ob či na Roga tec leži v vzhod nem delu Slo ve ni je in meji na sosed njo Repub li ko Hrvaš ko. S 40 km2 (med mrež je 3) je ena manj ših občin v Slo ve ni ji. Sre di leta 2012 je v njej žive lo prib liž no 3150 pre bi - val cev, gosto ta nase lje no sti pa je bila 80 pre bi val cev na kva drat ni kilo me ter, kar je pod slo ven skim pov preč jem (med mrež je 3). Nase lja v Ob či ni Roga tec so Bre zo vec pri Rogat cu, Dobo vec pri Rogat cu, Donač ka Gora, Log, Roga tec, Sve ti Jurij, Tla ke, Trlič no in Žahen berc. Hr vaš ko Zagor je meji na Slo ve ni jo in se raz pro sti ra med Mac ljem, Ivanjš či co, Varaž din sko-to pliš kim hri bov jem, Kal niš kim hri bov jem, Med ved ni co ter reka ma Savo in Sot lo. Območ je meri prib liž no 1880 km2 (Bi ruš 2008, 21). Gle de na uprav no čle ni tev Repub li ke Hrvaš ke spa da več ji del Hrvaš ke ga Zagor ja v Kra - pin sko-za gor sko župa ni jo, manj ša dela pa sta v Va raž din ski in Zagrebš ki župa ni ji. Gle de na gra vi ta cij sko območ je ga veči na spa da v Za grebš ko, manj ši del pa v Va raž din sko funk cij sko regi jo (Bi ruš 2008, 21–22). Za popu la cij ski raz voj Kra pin sko-za gor ske župa ni je sta zad njih nekaj deset le tij zna čil na depo pu - la ci ja in sta ra nje pre bi vals tva. K temu pris pe va raz pr še na pose li tev z ve li kim šte vi lom manj ših nase lij, ki ne ustre za sodob nim druž be no-gos po dar skim raz me ram. Mesto Kra pi na je edi no demo graf sko sta - bil no območ je. Od 32 mest/ob čin Kra pin sko-za gor ske župa ni je jih ima kar 24 ne ga tiv na demo graf ska giba nja. Pose bej tež ke raz me re so na obmej nih območ jih (Spe vec 2009, 59). Sre diš če Hrvaš ke ga Zagor ja pred stav lja mesto Kra pi na s 12.480 pre bi val ci (med mrež je 4). Kraj je naj bolj znan po naj diš ču nean der tal ske ga prač lo ve ka. V Kra pi ni je sred nja šola, od leta 2007 pa tudi viso ka šola. Mesto Zabok s 8994 pre bi val ci ima ugo den pro met ni polo žaj ob avto ce sti Zagreb–Ma celj in je osred nje želez niš ko voz liš če župa ni je. V kra ju je raz vi ta gos po dar ska cona. Mesto Pre gra da s 6594 pre - bi val ci je danes moč no obrt no sre diš če. V Ob či ni Mari ja Bistri ca, ki ima 5976 pre bi val cev, je Mari ji na cer kev, ki pred stav lja eno naj bolj pri ljub lje nih in obi ska nih Mari ji nih sve tišč na Hrvaš kem. V Kra pin - skih topli cah, s 5367 pre bi val ci, je turi zem zelo pomemb na dejav nost. Pred stav lja jo zna no ter mal no zdra vi liš če med zagor ski mi bre go vi. Obči na Hum na Sut li s 5060 pre bi val ci je obmej na obči na, ki ima s Slo ve ni jo šti ri mej ne pre ho de, med na rod ne ga, med dr žav ne ga in dva maloob mej na. V ob či ni naj prej pri teg ne pozor nost ste klar na Vetro pack Stra ža, kate re kore ni ne sega jo v leto 1860. V ob mej ni Obči ni Džur ma nec, ki ima 4235 pre bi val cev, leži med na rod ni mej ni pre hod Macelj, dru gi krak držav ne ceste pa vodi pro ti mej ne mu pre ho du Lupi njak. Džur ma nec je pove zan z že lez niš ko pro go, ki se nada lju je v Slo ve ni jo in je ime la nekoč velik pomen pri pre vo zu lju di in bla ga. Obči na Kumro vec s 1588 pre bi - val ci leži v ob mej nem pasu s Slo ve ni jo ob reki Sot li. Poz na na je kot rojst ni kraj Josi pa Bro za Tita, glav na turi stič na zani mi vost pa je muzej Sta ro selo z re sta vri ra ni mi vaš ki mi hiša mi (med mrež je 5). Sli­ka 1:­Želez­niš­ka­pove­za­va­med­Celjem­in­Zagre­bom­prek­Rogat­ca­preč­ka­raz­lič­ne­obči­ne­na­slo­ven­ski in­hrvaš­ki­stra­ni.­p 78 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb mk02 510, 2 rah P en lem A e: K A in K 01 SR vseb O ŠK G a in IJA -ZA N 5 O ljevid K PA S Zagreb ŽU VA r zem INP vto A 0 A R RK H Zabok anec rapinaK urmÐ ok ob Sotli Zaprešić C Sveti R ATEGORA ogatecRLATIN A SKŠAG K OR I TE R TR P HA E JE Č Stranje IJA R LŠ D A O M JE P Š robelnoG R VEN TJUNEŠ ER SLO TOŠ staja ga o ro eja a p a p LJE išk išk a m E a C elje čin C a b ržavn d železn železn o d enegL 79 Kle men Prah 5 Delov ne migra ci je na območ ju ob želez niš ki pro gi Celje–Ro ga tec–sve ti Rok ob sot li Pov preč ne vred no sti delov nih migra cij po obči nah biva nja in obči nah dela za obdob je 2000–2013 kaže jo, da je veči na pre bi val cev Obči ne Roga tec zapo sle nih zno traj svo je obči ne. Tak šnih je 433 pre bi - val cev (sli ka 2). Na dru gem mestu je sosed nja Obči na Rogaš ka Sla ti na z naj več jim zdra vi liš čem v Slo ve ni ji. V to obči no se iz Rogat ca vozi na delo 385 pre bi val cev. Na tret jem mestu je Celje kot tret je naj več je slo ven sko mesto. Tja potu je na delo 100 pre bi val cev Rogat ca. Na četr tem mestu je Obči na Šmar je pri Jel šah s se de žem uprav ne eno te. V to obči no se na delo vozi v pov preč ju 66 pre bi val cev Rogat ca (med - mrež je 1). V pri mer ja vi z zgor nji mi podat ki pa je v nas prot ni sme ri, torej v Ob či no Roga tec, manj delov nih migran tov. Naj več se jih vozi na delo iz sosed nje Rogaš ke Sla ti ne, in sicer 155. Na dru gem mestu je Šmar - je pri Jel šah, od koder se vozi 43 pre bi val cev. Iz Pod če trt ka (13) in iz Šent jur ja (12) se vozi na delo v Ro ga tec več pre bi val cev, kot pa iz Celja (9) (med mrež je 1). Ugo to vi mo lah ko, da je dnev ni pre tok delov ne sile med obči na mi ob želez niš ki pro gi Celje–Ro ga - tec–Sve ti Rok ob Sot li gle de na aktiv no pre bi vals tvo občin pre cej šen in ti ljud je pred stav lja jo poten cial ne upo rab ni ke želez niš kih sto ri tev. Za pona zo ri tev naj pove mo, da je v obrav na va nih obči nah leta 2012 žive lo 39.618 de lov no aktiv nih pre bi val cev (med mrež je 3), od česar jih je v dru go izmed obrav na vanih občin poto va lo na delo 8242, kar pred stav lja 20,8 %. Če upo šte va mo še šolar je in osta le, ki potu je jo bodi - si z na me nom oskr be, pro ste ga časa …, za kate re pa žal nima mo podat kov, se šte vi lo poten cial nih upo rab ni kov želez niš kih sto ri tev še pove ča. 500 iz občine Rogatec 450 v ob in č o Rogatec 400 350 300 igrantov 250 200 število m 150 100 50 0 eljeC Štore arje Šentjur Šm Podčetrtek Rogaška Slatina Rogatec ob i č ne Sli­ka 2:­Pri­kaz­delov­no­aktiv­ne­ga­pre­bi­vals­tva­(pov­preč­ne­let­ne­vred­no­sti)­za­Roga­tec­kot­obči­no­biva­nja in­obči­no­dela,­na­območ­ju­ob­želez­niš­ki­pro­gi­Celje–Sve­ti­Rok­ob­Sot­li,­za­obdob­je 2000–2013. 80 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb 6 Rezul ta ti anke te 6.1 Zna čil no sti vpra ša nih Od 136 vpra ša nih je 57 moš kih in 54 žensk, med tem ko jih 25 na vpra šal ni ku ni ozna či lo spo la. V an ke ti so lah ko sode lo va li pre bi val ci Obči ne Roga tec, ki so sta ri šti ri najst let ali več. Med vpra ša nimi s 45,9 % moč no pre vla du je jo tisti, ki so sta ri med 26 in 40 let. Na dru gem mestu so s 26,1 % sta ri med 41 in 50 let, na tret jem mestu pa s 17,1 % sta ri med 51 in 60 let. Mlaj ši od 26 let in sta rej ši od 65 let so v an ke ti slab še zasto pa ni (sli ka 3). 3,6 % 1,8 % 5,4 % 17,1 % 45,9 % 14–17 let 18 25 let – 26 40 let – 41 50 let – 51 65 let – 26,1 % 66 ali več Sli­ka 3:­Sta­rost­na­sesta­va­vpra­ša­nih. 8,3 % 9,2 % 0,9 % 10,1 % 0,9 % šolar/študent zaposlen kmetovalec upokojenec brezposeln drugo 70,6 % Sli­ka 4:­Vpra­ša­ni­gle­de­na­aktiv­nost. 81 Kle men Prah Naj več vpra ša nih, in sicer kar 65,1% je iz naj več je ga kra ja v ob či ni, Rogat ca. Na dru gem mestu je Brezovec pri Rogat cu z 11,0%, sle di jo pa Tla ke z 9,2%. Pre bi val ci osta lih kra jev so v an ke ti zasto pa ni z de le ži pod 6,0%. Gle de na aktiv nost je naj več vpra ša nih zapo sle nih, in sicer kar 70,6 % (sli ka 4). Pre cej je tudi upo - ko jen cev (10,1 %), brez po sel nih (9,2 %) in šolar jev ozi ro ma štu den tov (8,3 %). 88,2 % vpra ša nih pose du je oseb ni avto mo bil. 6.2 Poto val ne nava de pre bi val cev Obči ne Roga tec pri poto va njih v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali še naprej do Zagre ba Re zul ta ti anke te kaže jo, da kar 91,1 % vpra ša nih kdaj zai de prek meje v so sed nje Hrvaš ko Zagorje ali še naprej do Zagre ba. Na dnev ni, teden ski in meseč ni rav ni je od več jih kra jev, to je nad 3500 pre - bi val cev, naj bolj obi skan Hum na Sut li (sli ka 5), ki ga od sosed nje ga Rogat ca loči le med dr žav ni mej ni pre hod. Na teden ski rav ni velja izpo sta vi ti tudi Džur ma nec. Na meseč ni rav ni je pogo sto obi ska nih že več kra jev, poleg Huma na Sut li pa izpo sta vi mo še Kra pi no, Džur ma nec, Zagreb in Pre gra do. Na letni rav ni moč no pred nja či Zagreb, na dru gem mestu pa je Kra pi na. Od manj ših kra jev (pod 3500 pre bi - val cev) izpo sta vi mo Kumro vec, Tuhelj in Desi nić. Pre bi val ci Obči ne Roga tec potu je jo v Hr vaš ko Zagor je in naprej pro ti Zagre bu z raz lič ni mi name - ni. Naj več jih kdaj potu je tja zara di izle ta (61,0 % vpra ša nih), zara di naku pa obla čil (58,1 %) in zara di obi ska sorod ni kov, pri ja te ljev in znan cev (56,6 %) (sli ka 6). Naj več vpra ša nih name nja vsa kod nev na, teden ska in meseč na poto va nja obi skom sorod ni kov, pri ja te ljev in znan cev. Pri teden skih je pogost namen tudi nakup živil, pri meseč nih pa nakup obla čil in izle ti. Let na poto va nja so v prvi vrsti name nje na izle - tom, naku pom obla čil ter obi skom pri re di tev in tekem. Vpra ša ni potu je jo v kra je Hrvaš ke ga Zagor ja in naprej pro ti Zagre bu na raz lič ne nači ne. Naj več jih potu je na ome nje no območ je kot voz nik oseb ne ga avto mo bi la (72,8 % vpra ša nih) (sli ka 7). Pre cej jih 60,0 vsakodnevno tedensko 50,0 mesečno letno ) 40,0 30,0 20,0 deležsodelujočih (% 10,0 0,0 riž anec rapinaK Zabok Začretje roslavje rapinske Toplice na Sutli Veliko K Trgovišće urmĐ Konjščina Radoboj Zaprešić Zagreb Bedekovčina Pregrada Sveti K arija Bistrica Zlatar O um ornja Stubica onja Stubica M G D H Sli­ka 5:­Pogo­stost­poto­vanj­pre­bi­val­cev­Obči­ne­Roga­tec­v več­je­kra­je­Hrvaš­ke­ga­Zagor­ja­in­naprej­pro­ti Zagre­bu. 82 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb 70,0 vsakodnevno tedensko 60,0 mesečno letno ) 50,0 (%ihč 40,0 30,0 sodelujo delež 20,0 10,0 0,0 … šolo živil eni na delo poslovno v nakup oblačil nakup ostalo ob prazniku izlet drugi nam obisk sorodnikov, znancev itd. nakup (bela tehnika ..) obisk osebnega zdravnika obisk zdravnika specialista nabava zdravil obisk prireditev, tekem Sli­ka 6:­Namen­poto­vanj­pre­bi­val­cev­Obči­ne­Roga­tec­v več­je­kra­je­Hrvaš­ke­ga­Zagor­ja­in­naprej­pro­ti Zagre­bu. 80,0 večkrat tedensko enkrat tedensko 70,0 na štirinajst dni mesečno 60,0 na tri mesece letno ) 50,0 40,0 30,0 deležsodelujočih (% 20,0 10,0 0,0 peš ali kolo motorno kolo voznik sopotnik avtobus vlak osebnega v osebnem avtomobila avtomobilu Sli­ka 7:­Način­in­pogo­stost­poto­vanj­pre­bi­val­cev­Obči­ne­Roga­tec­v kra­je­Hrvaš­ke­ga­Zagor­ja­in­naprej pro­ti­Zagre­bu. 83 Kle men Prah 40,0 35,0 30,0 ) 25,0 20,0 15,0 deležsodelujočih (% 10,0 5,0 0,0 nimam druge z vlakom z vlakom z vlakom z vlakom rad se vozim možnosti najhitreje prihranim denar naj bolj varno do čistejšega z vlakom okolja sploh se ne strinjam ne strinjam se strinjam se popolnoma se strinjam Sli­ka 8:­Raz­lo­gi­vpra­ša­nih­za­pri­prav­lje­nost­upo­ra­bi­ti­vlak­za­poto­va­nje­v so­sed­nje­Hrvaš­ko­Zagor­je­ali še­naprej­do­Zagre­ba. tudi potu je kot sopot nik v oseb nem avto mo bi lu (53,7 %) ter peš ali s ko le som (37,5 %). Z jav nim pre - vo zom jih potu je pre cej manj, in sicer 13,2 % z vla kom in 9,6 % z av to bu som. Pri več krat-te den skih poto va njih naj po go ste je potu je jo kot voz ni ki oseb nih avto mo bi lov ter peš ali s ko le som. Pri enkrat-te den skih in šti ri najst-dnev nih poto va njih potu je jo naj več kot voz ni ki ali sopot - ni ki v oseb nem avto mo bi lu. Pri šti ri najst-dnev nih poto va njih že radi upo ra bi jo vlak. Meseč na poto va nja oprav lja jo naj več kot voz ni ki in sopot ni ki v oseb nem vozi lu, vož nji z vla kom pa se pri dru ži še vož nja z av to bu som. Tudi let na poto va nja naj ra je oprav lja jo kot voz ni ki ali sopot ni ki v oseb nem vozi lu. Z av - to bu som in vla kom naj ra je potu je jo na let ni rav ni. 6.3 Pri prav lje nost pre bi val cev Obči ne Roga tec upo ra bi ti vlak za poto va nje v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali še naprej do Zagre ba Več kot tri četr ti ne vpra ša nih (78,7 %) bi bilo pri prav lje nih upo ra bi ti vlak za poto va nje v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali še naprej do Zagre ba. To bi bili pri prav lje ni sto ri ti iz šte vil nih raz lo gov, med dru - gim, ker se radi vozi jo z vla kom, ker na ta način pris pe va jo k či stej še mu oko lju, ker se jim zdi poto va nje z vla kom naj bolj var no in ker na ta način pri hra ni jo denar (sli ka 8). Vož njo z vla kom vidi jo tudi kot dobro pri lož nost za izlet, udo ben način poto va nja in mož nost dru že nja. Pri neka te rih pa se tudi pojav - lja nostal gi ja po časih, ko je bilo vož nje z vla kom na obrav na va ni rela ci ji veli ko. Pri upo ra bi vla ka za poto va nje pre ko meje v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali še naprej do Zagre ba pa jih dolo če ne stva ri tudi moti jo (sli ka 9). To sta pred vsem pre majh na pogo stost vla kov in neu stre zen 84 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb 60,0 50,0 ) 40,0 30,0 deležsodelujočih (% 20,0 10,0 0,0 i ed ed a ajhna avtu prem parkiranja in avtobusom pogostost vlakov neustrezen vozni red zjutraj neustrezen vozni red dopoldan neustrezen vozni red popoldan neustrezen vozni red zvečer neustrezen vozni red m železniški postaji vikendi in prazniki problem najvarnejše počutje v svojem slabe zveze z drugim vlaki pri prestopanjih slabe zveze m na vlakom prevečzastareli vlaki prevečoddaljena železniška postaja od dom sploh se ne strinjam ne strinjam se strinjam se popolnoma se strinjam Sli­ka 9:­Raz­lo­gi­za­ne-pri­prav­lje­nost­upo­ra­bi­ti­vlak­pri­poto­va­nju­v so­sed­nje­Hrvaš­ko­Zagor­je­ali­še­naprej do­Zagre­ba. voz ni red, pa tudi sla be zve ze z dru gi mi vla ki pri pre sto pa njih in sla be zve ze med vla kom in avto bu - som. Pri vpra ša nih pre bi val cih Obči ne Roga tec je zaz na ti izra zi to željo po bolj pogo stem voz nem redu, ki bi že zju traj omo go čal pove za vo z Za gre bom. Pre bi val ci Obči ne Roga tec ne bi bili pri prav lje ni upo ra bi ti vla ka za poto va nje v Hr vaš ko Zagor je ali naprej pro ti Zagre bu tudi iz dru gih raz lo gov, kot sta na pri mer dolg čas na vla ku in ome ji tev koli či - ne prt lja ge. Raz log pa pred stav lja jo tudi šte vil ne krat ke raz da lje, ki jih vpra ša ni naj ra je pre vo zi jo kar z av to mo bi lom. Vpra ša ni so tudi izra zi li željo po želez niš ki pove za vi z Za gre bom med viken dom. Na splo šno naj bi bilo pre sto panj čim manj, zaže le na pa bi bila tudi direkt na želez niš ka pove za va na celot ni rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb. Ne ka te ri vpra ša ni se že vese li jo ponov nih poto vanj z vla kom v Za greb, saj so na ta način poto va li v pre te klo sti ozi ro ma v svo ji mla do sti. Na ta poto va nja ima jo lepe spo mi ne. Za neka te re pre bi val ce Obči ne Roga tec je avto naj bolj prak tič no pre voz no sreds tvo, ker je ved no pri roki, sploh v pri me ru več je ga naku pa. Kljub temu pa bi bili pri prav lje ni upo ra bi ti vlak vsaj za izlet, kot je na pri mer dru žin ski izlet v Za greb. Torej bi bili neka te ri vpra ša ni pri prav lje ni upo ra bi li vlak le v pri me rih dru žab no-iz let niš kih poto vanj. 85 Kle men Prah 7 sklep Re zul ta ti razi ska ve nam daje jo osnov no pred sta vo o po to val nih nava dah pre bi val cev Obči ne Roga tec v Hr vaš ko Zagor je in naprej pro ti Zagre bu. Zave da mo se, da bi zna čil no sti poto val nih navad pre bi vals tva ob ome nje ni želez niš ki pro gi dodat no raz ja sni la ana li za še osta lih name nov poto vanj, kot so šola nje, oskr ba, pro sti čas, ven dar teh podat kov žal nima mo na voljo. Zelo korist na bi bila tudi temelji - ta ana li za želez niš kih poto vanj ob ome nje ni pro gi, na pri mer šte vi la vsto pov in izsto pov na posa mez nih posta jah ter izvor in cilj teh poto vanj, šte vi lo pro da nih meseč nih delav skih in dijaš kih vozov nic, ven - dar tudi teh podat kov zaen krat nima mo na raz po la go. Re zul ta ti razi ska ve kaže jo, da so pre bi val ci Obči ne Roga tec pove za ni s Hr vaš kim Zagor jem in Zagre - bom ter tja potu je jo raz lič no pogo sto, z raz lič ni mi name ni in na raz lič ne nači ne, pri čemer je pre vla du joč način upo ra ba oseb ne ga avto mo bi la. 72,8 % vpra ša nih namreč kdaj potu je na ome nje no območ je kot voz nik oseb ne ga avto mo bi la, 53,7 % pa kot sopot nik v oseb nem avto mo bi lu. Pri teh rezul - ta tih pa smo zasle di li podob nost z re zul ta ti bavar ske razi ska ve (Schliep ha ke 2012), ki smo jo ome ni li v uvo du in je bila nare je na na območ ju občin Ipho fen, Kürnach in Esten feld. Tudi tam kajš nji pre bi - val ci namreč opra vi jo 60,0 % do 73,0 % oseb nih dnev nih poto vanj z oseb ni mi avto mo bi li. V obeh pri me rih torej pre vla du je osre do to če nost na oseb ni avto mo bil. Kljub zgor nje mu rezul ta tu pa bi bile več kot tri četr ti ne vpra ša nih (78,7 %) pri prav lje ne upo ra bi ti vlak za poto va nje v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali še naprej do Zagre ba. Prav tako bi bilo na Bavar skem 37,0 % vpra ša nih pri prav lje nih pre sed la ti z oseb ne ga avto mo bi la na jav ni pre voz, seve da če bi bil sled - nji še izbolj šan. Oba dele ža sta veli ka in je nanju potreb no pogle da ti kri tič no, saj kaže ta na nas prot je med želja mi vpra ša nih in med real nim sta njem. Sled nje namreč še ved no kaže, da je pre vla da oseb ne - ga avto mo bi la nes por na. Pre bi val ce Rogat ca pri mož no stih poto va nja z vla kom v so sed nje Hrvaš ko Zagor je ali naprej do Zagre - ba dolo če ne stva ri tudi moti jo. To sta pred vsem pre majh na pogo stost vla kov in neu stre zen voz ni red, pa tudi sla be zve ze z dru gi mi vla ki pri pre sto pa njih in sla be zve ze med vla kom in avto bu som. Pri vpraša - nih pre bi val cih Obči ne Roga tec je zaz na ti izra zi to željo po bolj pogo stem voz nem redu, ki bi že zju traj omogo čal pove za vo z Za gre bom. Tudi v ba var ski razi ska vi vpra ša ni izra ža jo potre bo po neneh nem izboljše va nju ponud be na področ ju ne-mo to ri zi ra ne ga in jav ne ga pre vo za. Ugo tov lje no je bilo, da je izbolj ša nje jav ne ga pre voz ne ga siste ma z uved bo takt ne ga voz ne ga reda ključ no za ohra ni tev pre bi val - cev na območ ju in pove ča nje atrak tiv no sti območ ja. Na Bavar skem kar 53,0 % vpra ša nih meni, da bi več lju di upo rab lja lo jav ni pre voz, če bi ta še naprej izbolj še val svo je sto ri tve. Prav goto vo lah ko podob - no zaklju či mo tudi za naše obrav na va no območ je. 8 Viri in lite ra tu ra Bi ruš, M. 2008: Hrvaš ko Zagor je. Zamej ska Hrvaš ka, Ekskur zi je Ljub ljan ske ga geo graf ske ga druš tva. Ljub lja na. Ga bro vec, M., Kozi na, J. 2013: Jav ni avto bu sni pot niš ki pre voz na čez mej nem območ ju na Milj skem polo to ku in Goriš kem. Ela bo rat, Geo graf ski inšti tut Anto na Meli ka ZRC SAZU. Ljub lja na. Med mrež je 1: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/07_trg_dela/05_akt_preb_po_regis_virih/ 10_07234_delovne_migracije/10_07234_delovne_migracije.asp (16. 6. 2015). Med mrež je 2: http://pxweb.stat.si/pxweb/Database/Dem_soc/05_prebivalstvo/10_stevilo_preb/ 20_05C40_prebivalstvo_obcine/20_05C40_prebivalstvo_obcine.asp (8. 6. 2015). Med mrež je 3: http://www.stat.si/ob ci ne/Vse bi na.aspx?leto=2014&id=145 (8. 6. 2015). Med mrež je 4: http://www.dzs.hr/Hrv/cen su ses/cen sus2011/re sults/htm/H01_01_01/h01_01_01_zup02.html (8. 6. 2015). Med mrež je 5: https://www.wi ki pe dia.org/ (14. 9. 2015). 86 Po tre be po kre pi tvi čez mej ne ga pot niš ke ga želez niš ke ga pro me ta na rela ci ji Celje–Ro ga tec–Za greb Mo ho rič, I. 1968: Zgo do vi na želez nic na Slo ven skem. Ljub lja na. Po dvaj se tih letih ponov no z vla kom do hrvaš ke ga Džur man ca. Med mrež je: http://www.slo-ze lez ni ce.si/ up loads/SZ/nova%20pro ga/Nova Pro ga_Dec-2014NET.pdf (8. 6. 2015). Rust ja, K. 2003: 100 let Poso telj skih prog. Šmar je pri Jel šah. Schliep ha ke, K. 2012: Pub lic Awa re ness towards Traf fic Prob lems and Pub lic Trans port – Case Stu dies from Vil la ges in Nort hern Bava ria. Jour nal of Logi stics and Sustai nab le Trans port 3-1. Celje. Spe vec, D. 2009: Popu la cij ski poten ci jal Kra pin sko-za gor ske župa ni je. Hrvat ski geo graf ski gla snik 71-2. Zagreb. 87 88 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 89–97, Ljubljana 2015 RAZVOJNA POKRAJINA – UČINKOVITA ORGANIZACIJA ZA OBVLADOVANJE GLOBALNIH RAZVOJNIH IZZIVOV dr. Šte fan Čelan Znans­tve­no­razi­sko­val­no­sre­diš­če­Bistra­Ptuj Slo­ven­ski­trg­6,­2250 Ptuj ste­fan.ce­lan@bi­stra.si UDK:­711:001.895(497.4) IZVLEČEK Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov Očit­no­bo­tre­ba­doje­ti­in­razu­me­ti,­da­bo­v pri­hod­nje­druž­be­ni­raz­voj­in­s tem­viši­na­pora­be­za­zago­tav­- lja­nje­kako­vost­nej­še­ga­živ­lje­nja­odvi­sna­od­naše­last­ne­raz­voj­ne­odlič­no­sti.­Za­dose­ga­nje­teh­ciljev­je­tre­ba tre­nut­no­cen­tra­li­stič­no­uprav­no­orga­ni­zi­ra­nost­drža­ve­spre­me­ni­ti­v in­ven­cij­sko­in­ino­va­cij­sko­orga­ni­zi­- ra­nost­drža­ve­ter­nje­nih­pod­si­ste­mov.­Dina­mi­ka­in­kom­plek­snost­raz­voj­nih­aktiv­no­sti­nare­ku­je­ta­novo obli­ko­orga­ni­zi­ra­nja­raz­voj­nih­poten­cia­lov­v ob­li­ki­jav­no-za­seb­nih­part­ner­stev­ob­sode­lo­va­nju­civil­ne­družbe. Tre­nut­na­orga­ni­zi­ra­nost­drža­ve,­lokal­ne­samou­pra­ve­in­pod­jet­niš­tva,­kot­med­se­boj­no­loče­nih­siste­mov, nas­pos­pe­še­no­spre­mi­nja­v ru­tin­sko­(na mno­gih­področ­jih­celo­v ru­ti­ner­sko)­druž­bo.­Za­dose­ga­nje­razvojne odlič­no­sti­je­tre­ba­v Slo­ve­ni­ji­usta­no­vi­ti­»raz­voj­ne«­in­ne­»uprav­no­admi­ni­stra­tiv­ne«­pokra­ji­ne.­Osnovna nalo­ga­tovrst­nih­pokra­jin­je­dose­ga­nje­raz­voj­ne­odlič­no­sti,­ki­se­kaže­v od­pi­ra­nju­tak­šnih­delov­nih­mest, ki­omo­go­ča­jo­dostoj­no­živ­lje­nje­vsem­trem­gene­ra­ci­jam­ob­upo­šte­va­nju­načel­urav­no­te­že­ne­ga­traj­nost­- ne­ga­raz­vo­ja. KLJUČNE­BESEDE in­ven­ci­ja,­ino­va­ci­ja,­raz­voj­na­odlič­nost,­raz­voj­na­pokra­ji­na,­pokra­ji­na ABSTRACT Development regions – efficient organization to manage the global development challenges It­is­necessary­to­understand­that­in­the­future­the­social­development­and­thus­the­amount­of­spending will­have­to­ensure­a better­quality­for­life,­which­depends­on­our­own­development­excellence.­To­achieve those­goals­the­current­centralised­administrative­power­and­the­State­organization­need­to­be­changed in­to­the­invention­and­innovation­organization,­including­its­subsystems.­The­dynamics­and­complexi- ty­of­development­activities­dictate­a new­way­of­the­organisation­of­the­development­potentials­in­the­form of­public-private­partnerships­and­in­cooperation­with­civil­society.­The­current­organization­of­the­State, local­government­and­entrepreneurship­as­separated­systems,­is­transforming­us­into­routine­society.­To achieve­the­development­quality­in­Slovenia,­instead­of­»administrative­authorities«­the­»development­regions« need­to­be­established.­The­basic­task­of­those­regions­is­to­achieve­the­development­excellence,­which­is shown­in­the­opening­of­new­workplaces­that­allow­decent­existence­of­all­three­generations,­having­regard to­the­principals­of­balanced­sustainable­development. KEY­WORDS invention,­innovation,­development­excellence,­development­region,­region 89 Šte fan Čelan 1 Uvod Z vsto pom Slo ve ni je v Evrop sko uni jo smo, to hote li ali ne, se tega zave da li ali ne, vsto pi li v ti sti del sve ta, ki pri se ga na nače la glo bal ne eko no mi je. Na teo re tič ni rav ni naj bi glo ba li za ci ja omo go ča la prost pre tok dela, kapi ta la in suro vin, s tem naj bi se pove ča la bla gi nja vseh. Mno gi eko nom ski teo re - ti ki in zago vor ni ki glo ba li za ci je še ved no ver ja me jo, da sta pro sti trg in kon ku ren ca edi na in pra vič na regu la tor ja, ki sta spo sob na zame nja ti vlo go drža ve kot »sla be ga« regu la tor ja za dose ga nje raz voj ne odlič - no sti. Celo vi ti pogle di na eko no mi jo in vsa kod nev ne živ ljenj ske izkuš nje z glo ba li za ci jo pa jasno kaže jo, da zgolj pro sti trg in neo me je na kon ku ren ca nista ideal na regu la tor ja. Pri obeh nasto pa jo napa ke, ki jih je tre ba nuj no uskla je va ti s po moč jo drža ve. Ven dar ne kot »ve li ke vse mo goč ne drža ve«, ki lah ko na vseh področ jih nado me sti pro sti trg. Drža va lah ko, sme in mora nado meš ča ti pro sti trg le tam, kjer ta ne more delo va ti dobro. Od pro ste ga trga je namreč ilu zor no pri ča ko va ti nekaj, kar trg ni, to je pra - vič nost. Pro sti trg je prvens tve no name njen kon ku renč no sti, ki se odra ža pred vsem v učin ko vi to sti, ni pa pra vi čen. Zato so tudi vsa teo re tič na izho diš ča, ki glo ba li zi ra nim trgom pri pi su je jo pra vič nost, napač na. Prav tako se je tre ba zave da ti, da posle di ce glo ba li za ci je niso avto ma tič ne in za vse ena ke. Mnogo pozi tiv nih ali nega tiv nih učin kov glo ba li za ci je je odvi sno od modro sti poli ti kov (bo lje reče no držav - ni kov) in ključ nih nosil cev raz vo ja v po sa mez nih drža vah. Naj več ja past glo ba li za ci je za posa mez no drža vo je v po manj ka nju čim bolj celo vi te ga zna nja in kom pe tenc pri iska nju odgo vo rov na izzi ve, ki jih zastav lja glo ba li za ci ja. Pomanj klji vo zna nje mno go krat vodi v pre proš či no, ki pre ko apo ka lip tič nih in popu li stič nih idej ustvar ja vtis, da je živ lje nje v tem pro stra nem Uni ver zu mu pre pro sto in eno stav - no. Ob pre proš či ni se na mno gih področ jih, kot posle di ca pomanj ka nja celo vi te ga zna nja, kaže še provincializem, ki na eni stra ni vodi v za pi ra nje na last no gno jiš če, kjer je sicer toplo, ven dar smr di, in pro vin cia li zem spre je ma nja vse ga tuje ga kot čisto zla to, kar vodi v sle po pove li če va nje tuje ga in pod - ce nje va nje doma če ga (Svet li čič 1997). 2 Raz voj na odlič nost Zna čil nost tako ime no va ne ga sodob ne ga dela člo veš ke civi li za ci je je pre pri ča nje, da smo v tem delu sve ta naj bolj izo bra že na in z in for ma ci ja mi oprem lje na bit ja v zgo do vi ni. Žal pa je zelo malo vpra šanj o tem, kaj prav za prav vemo o ti stem, kar zna mo. Šte vil ne social ne, gos po dar ske, okolj ske in etič ne kri - ze, ki smo jim pri ča, so dovolj zgo vo ren dokaz, da je naše zna nje zelo pomanj klji vo. Naše teža ve ne izha ja jo iz pomanj ka nja koli či ne podat kov, ampak iz nji ho ve inter pre ta ci je. Že zgolj dve mož ni obraz lo ži tvi slike 1 lah ko pome ni ta smrt ali rojs tvo člo veš ke civi li za ci je. Zna me ni ti kelih poln stru pa je pra vo nas prot je lju be če ga izra za dveh mla dih živih bitij. Poglob ljen raz mi slek o po me nu sli ke 1 pa nas lah ko pri ve de do zna me ni te misli Mahat me Gand hi ja (Lip ton in Bhaer man 2009), ki je nekoč dejal: »Po­stal­sem­neskonč­- no­pre­dr­zen,­rad­bi­postal­nič.« Bela povr ši na sli ke lah ko pred stav lja neskonč ni nema ni fe sti ra ni nič, črni del sli ke pa lah ko pred stav lja eno naj po pol nej ših mani fe sta cij, ki se pora ja jo iz niča. Ko posku ša mo poja sni ti pojem raz voj ne odlič no sti, ne more mo mimo spoz na nja, da bo za izhod iz vseh mož nih kriz potreb no novo in pred vsem celo vi tej še tol ma če nje znans tve nih spoz nanj, pri - dob lje nih kom pe tenc in živ ljenj skih izku šenj raz lič nih civi li za cij. Več kot očit no je, da bo tre ba razu - me ti in ude ja ni ti zna me ni to misel Alber ta Ein stei na (Lip ton in Bhaer man 2009), ki je pove dal, da se proble ma ne da reši ti z ena ki mi prin ci pi in meto da mi dela, ki so pri ved li do nastan ka prob le ma. Naj po memb nej ši stal ni ci raz voj ne odlič no sti sta čim bolj celo vi to razu me va nje in pri la ga ja nje spre - mem bam, ki mora ta pris pe va ti k skup ne mu dobre mu vse ga nema ni fe sti ra ne ga in mani fe sti ra ne ga. Kako je to mož no dose či, nas je pou čil Rene Des car tes (Lip ton in Bhaer man 2009), ki je sve to val, da je tre ba dvo mi ti v vse. Zago to vo je nekaj resni ce tudi v tem, da vse, kar zna mo, ne more biti zgrešeno, res pa je, da je vsa ko zanje in vede nje potreb no ponov ne pre so je in pred vsem pre vid no sti pred imple - men ta ci jo. 90 Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov Po manj klji vo sti obsto je če neo li be ral ne raz voj ne para dig me izha ja jo iz še ved no večin sko pri sotnih dveh skraj nih fun da men ta liz mov: ver ske ga in stro go kar te zič no znans tve ne ga. Veči na ver skih fun da - men ta liz mov je celo vi to poj mo va nje Uni ver zu ma kot vseob se ga jo če sood vi sne celo te spre me ni la v lo če nost duha od mate ri je. V mno gih pri me rih se je ta loče nost spre vr gla v si stem togih insti tu cio nal nih pred - pi sov, ki naj bi velja li za nez mot lji ve. Zapo ve da no je sle po vero va nje, ki ome ju je dostop do zna nja. V ko li kor se stri nja mo s tezo, da neo me je no in celo vi to zna nje pred stav lja neo me je no spo sob nost pri la ga ja nja na spre mem be, potem nam je jasno, da z ome je va njem čim bolj celo vi te ga nivo ja zna nja v neki druž - bi pada tudi nje na spo sob nost pri la ga ja nja spre mem bam. Vrzel pomanj ka nja celo vi te ga zna nja naj bi zapol ni la tako ime no va na neod vi sna zna nost. Zad njih sto let raz vo ja sodob ne zna no sti kaže, da ni uspela dose či holi stič ne obrav na ve Uni ver zu ma in se ved no bolj zapi ra zgolj v ok vi re mate rial ne ga. Dolo čen del znans tve ne stro ke je tako zave ro van v sve tost in edi nost mate ri je, da pro gla si vsa ko raz miš lja nje in razi sko va nje izven mate rial ne ga za kri vo vers tvo. Več kot očit no je, da seda nja para dig ma znans tve nega mate ria liz ma ni dora sla pri ha ja jo či evo lu ci ji. Sle pa gro tesk na vera v ma te ria li zem, kjer vla da ta denar in robo ti, nas je pri ved la celo tako daleč, da so denar in robo ti dra go ce nej ši od vse ga biva jo če – celo člo ve ka (Lip ton in Bhaer man 2009). Raz voj na odlič nost se kaže v spo sob no sti pre se ga nja polar no sti duhov no sti in mate ria liz ma. Ponuja nam novo pot, na kate ri bomo odpra vi li obsto je čo bipo lar no blaz nost in s tem opra vi li nov evo lu cij - ski skok. Oprem lje ni s ho li stič ni mi zna nji in vede njem bomo spoz na li, da nas kupi denar ja ne osre či jo, pove ča ne koli či ne orož je ne nare di jo bolj var ne, več zdra vil bolj zdra ve in mor je infor ma cij bolj modre. Prav tako bomo spoz na li, da je neneh na eko nom ska rast entro pi čen pro ces, ki nas ob neu po šte va nju ome je nih virov in okolj ske vzdrž no sti vodi do konč ne reši tve, ki se gla si: »Ko ne bo več lju di, ne bo več prob le mov.« Na pod la gi zgo raj nave de ne ga se zastav lja vpra ša nje, kako naj se Slo ven ke in Slo ven ci kot druž ba, ki še ved no doživ lja šte vil ne tran zi cij ske krče pri pre ho du iz dogo vor ne v trž no eko no mi jo, loti mo sprememb, ki vodi jo do raz voj ne odlič no sti. Ta pre hod zah te va izra zi to pos pe še va nje poso dab lja nja kul tu re iz ruti ner ske v ino va tiv no v vseh druž be nih pod si ste mih. Za druž bo z ru tin sko kul tu ro je zna - čil no, da zavra ča vse novo sti in delu je v skla du z us ta lje ni mi nava da mi, ruti ners tvo pa pred stav lja opri je ma nje usta lje nih navad do nivo ja, ko je to za druž bo že ško dlji vo. Zato zgolj prav na poso do bitev insti tu cij, ki je važ na, ne zadoš ča, ker daje samo mož nost, ne pa tudi obču te ne nuj no sti in spo sob no - sti biti ino va tiv na druž ba. Nalo ga drža ve je, da s svo ji mi insti tu cio nal ni mi ukre pi pod pi ra na inven ci jah (us tvar ja nje novih zami sli, ki mor da obe ta jo nove kori sti) in ino va ci jah (spre mi nja nje zami sli v ko ri - sti, ki jih pre poz na jo odje mal ci na trgu) teme lje či kon ku renč ni trg. Vsi ti ukre pi pa pri po mo re jo k na stan ku Sli­ka 1:­Optič­na­ilu­zi­ja­(med­mrež­je 1). 91 Šte fan Čelan in raz vo ju tako ime no va ne ino va tiv ne druž be. Pre vla du jo ča druž be na kul tu ra v ino va tiv ni druž bi temelji na ino va tiv ni upo ra bi vred not in zna nja za druž be no odgo vor no pod jet niš tvo, eti ko sood vi sno sti, okolj - sko vzdrž nost in social no kohe zi jo (Mu lej in sode lav ci 2000; Reber nik in sode lav ci 2004; Čelan 2008). Drža va mora pri tem upo šte va ti, da so vsi dose da nji pri me ri dobrih praks poka za li, da: • ima v prvi fazi pre ha ja nja iz ruti ner ske v ino va tiv no kul tu ro naj več vpli va naj prej drža va in potem trg, ko mu drža va omo go či to vlo go (dr ža va lah ko s pred pi si pri po mo re k uki ni tvi zasta re lih cehov in pri dob lje nih zasta re lih mono po lov ter oli go po lov); • je v prvi fazi drža va v last nih insti tu ci jah dolž na uve sti ino va ci jo uprav lja nja in menedž men ta, da ji lah ko kasne je sle di jo osta li pri uprav lja nju/me nedž men tu ustvar ja nja inven cij, poten cial nih ino va - cij in ino va cij, tako v jav nem kakor zaseb nem sek tor ju. V pre gled ni ci 1 so pri ka za ne šti ri mož ne sme ri ukre pa nja za pre hod v ino va tiv no druž bo. Iz ukre - pa nja za pos pe šen pre hod iz ruti ner ske v ino va tiv no druž bo z ukre pi, ki jih uve ljav lja jo: 1. držav ni orga ni in orga ni za ci je, 2. vse dru ge orga ni za ci je kot poslov ni siste mi, 3. vzgoj no-izo bra že val ne orga ni za ci je (red ne in vse živ ljenj ske), 4. trg (kot trg kup ca in držav no pod prt trg kup ca, ne slu čaj no sten trg ali trg proi zva jal ca), lah ko izi de 20 os nov nih tipov inven cij, poten cial nih ino va cij in ino va cij, če na njih gle da mo po treh osnov nih meri lih (vseh treh hkra ti!): (a) vse bi na, (b) po sle di ce in (c) služ be na dolž nost. Pre­gled­ni­ca 1:­Dvaj­set­osnov­nih­tipov­inven­cij,­poten­cial­nih­ino­va­cij­in­ino­va­cij. a) vse bi na inven cij, poten cial nih b) posle di ce inven cij, poten cial nih c) služ be na dolž nost ustvar ja ti ino va cij, ino va cij ino va cij, ino va cij inven ci je, poten cial ne ino va ci je in ino va ci je ko re ni te drob ne dolž nost je dolž no sti ni 1. poslov no pro gram ske 1.1. 1.2. 1.3. 1.4. 2. teh nič no-teh no loš ke 2.1. 2.2. 2.3. 2.4. 3. orga ni za cij ske 3.1. 3.2. 3.3. 3.4. 4. gle de sti la vode nja 4.1. 4.2. 4.3. 4.4. 5. gle de metod vode nja, 5.1. 5.2. 5.3. 5.4. dela in sode lo va nja Dr ža va mora pri svo jem ukre pa nju teži ti k na sled njim osred njim zna čil no stim kul tu re, ki so tipične za ino va tiv no druž bo (Mu lej 1996; Čelan in sode lav ci 2002a; Čelan in sode lav ci 2002b): • ino va tiv na druž ba teme lji na kar naj bolj sodob nih ved no stih, zna nju in vred no tah, ki pod pi ra jo ustvarjal nost kot last nost in ustvar ja nje kot dejav nost ter zla sti nje go vo usmer je nje v ko rist ne novosti (ino va ci je); • infor ma cij ska druž ba je samo del last no sti ino va tiv ne druž be, četu di važen del; • uče ča se druž ba je samo del last no sti ino va tiv ne druž be, četu di važen del; • druž ba zna nja je samo del last no sti ino va tiv ne druž be, četu di važen del; • ino va tiv na druž ba teme lji na pre tež no dol go roč nih (in čim manj zgolj krat ko roč no-špe ku la tiv nih) ambi ci jah ustvar ja ti in ime ti; teme lji na pod jet no sti in pod jet niš tvu, ki ni niti rušil no niti nev tral no, ampak ustvar jal no, to je druž bi korist no; • ino va tiv na druž ba je druž ba celo vi te ga raz miš lja nja, odlo ča nja, delo va nja in inter dis ci pli nar ne ga sode - lo va nja; • ino va tiv na druž ba je zato druž ba demo kra tič nih odno sov v po li ti ki, gos po dars tvu, zno traj orga nizacij, vzgo je in izo bra že va nja, lokal ne ga in dru žin ske ga živ lje nja; 92 Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov • ino va tiv na druž ba je zato druž ba z eti ko sood vi sno sti (za ra di raz lik iz narav nih raz lo gov in zara di sood vi sno sti spe cia li stov) in zato s si stem skim (ce lo vi tim) raz miš lja njem, da čim manj važ ne ga spre - gle da in zato dela čim manj napak, ki jih je potem tre ba dra go poprav lja ti; • ino va tiv na druž ba je druž ba ena ko vred ne spošt lji vo sti do vseh 20 vrst inven cij, poten cial nih ino va - cij in ino va cij, in to v vseh pano gah gos po dars tva (proi zvod nih in sto ri tve nih), držav nih in druž be nih služ bah; • ino va tiv na druž ba je druž ba neneh ne ga, vse živ ljenj ske ga izo bra že va nja in vzga ja nja za stro kov nost, ustvar jal nost in ustvar jal no ambi cioz nost, zla sti za ino va cij sko ambi cioz ne vred no te in spo sob nosti; • ino va tiv na druž ba je druž ba, kate re kon ku renč nost ne teme lji na zlo ra bi nara ve, niz kih pla čah, cenah in inve sti ci jah, ampak na sistem ski kako vo sti, ki bolje od dru gih kon ku ren tov ustre za odje mal cem in na tej pod la gi tudi ponud ni kom; • ino va tiv na druž ba je druž ba pos pe še ne ga in neneh ne ga poso dab lja nja vred not, eti ke in kul tu re v podporo ome nje nim last no stim, če še niso povsem nor mal ne; • ino va tiv na druž ba je druž ba, ki ve, da za sodo ben eko nom ski in druž be ni uspeh ni dovolj ime ti zasebnih last ni kov name sto neo pre de lje nih/druž be nih/dr žav nih; tre ba je ime ti pod jet ni ke, sklad ne s Schum - pe tro vo defi ni ci jo (Se ljak 2001), da je pod jet nik tisti, ki neneh no ino va tiv no išče, ustvar ja in upo rab lja ino va cij ske pri lož no sti, ima pa tudi temu ustrez ne sode lav ce v me nedž men tu, pri pra vi in ope ra tiv - ni izved bi; • ino va tiv na druž ba je druž ba s so dob nim poj mo va njem, kaj je ino va ci ja (= vsa ka korist na novost, ki jo za tako opre de li jo nje ni upo rab ni ki); • ino va tiv na druž ba je druž ba s tr gom, ki ni le pro stor za igro ponud be, pov pra še va nja in cen, ampak pro - stor za oblast ino va tiv nih nad ruti ner ski mi ljud mi, orga ni za ci ja mi in druž ba mi, regi ja mi, državami. Žal je naša drža va v vseh letih naše samo stoj no sti te pogo je izpol ni la le del no in še to zgolj z vi di - ka spre je ma insti tu cio nal ne ga reda in pred pi sov. Prav na mož nost usta no vi ti pod jet je ali dru go prav no ose bo, kot kaže dose da nja prak sa, ne pome ni pre vla de inven tiv ne in ino va tiv ne ustvar jal no sti nad rutin - sko ali celo ruti ner sko. Tre nut no pre pri ča nje, da inven tiv na in ino va tiv na kul tu ra ter vred no te velja jo zgolj za zaseb ni sek tor, jav ni pa lah ko osta ne še naprej rutin ski ali celo ruti ner ski, ni ustrez no. 3 Pred no sti regio nal ne ga pred glo bal nim Tre nut no pre vla du jo ča glo bal na neo li be ral na raz voj na para dig ma ne izpol nju je načel raz voj ne odlič - no sti. Idea li zi ran sce na rij, po kate rem naj bi glo ba li zi ra na neo li be ral na trž na eko no mi ja na dol gi rok pove ča la bla gi njo vseh in vse ga, se v vsa kod nev ni prak si ne ure sni ču je. Z glo ba li za cij ski mi pro ce si se spre mi nja tudi vlo ga nacio nal nih držav pri spod bu ja nju in ure sni če va nju raz vo ja. Spre mem be se kaže - jo pred vsem na dva nači na. Prvi se odra ža pri izgu bi pri stoj no sti za obli ko va nje makroe ko nom ske poli ti ke, ki se pre na ša na nad na cio nal no raven (v na šem pri me ru naj prej na skup no raven Evrop ske uni je). Pomemb no je vede ti, da se osta le eko nom ske poli ti ke pre na ša jo na niž je rav ni (re gi je, pokra ji ne), ki s tem dobi va jo dru go vse bi no in težo. Dru ga pomemb na spre mem ba se nana ša na mesto in vlo go posa - mez nih nivo jev drža ve v raz mer ju med nad na cio nal ni mi insti tu ci ja mi, nacio nal no drža vo, regi jo ali lokal no skup nost jo, da ne ome nja mo več je vlo ge nevlad nih orga ni za cij in inte re snih sku pin nas ploh. Dose da nje izkuš nje majh nih držav kaže jo, da se je v glo ba li za cij ske pro ce se naj la že vklju če va ti pre ko pred hod nih regio nal nih inte gra cij. Vzpo sta vi tev učin ko vi tih raz voj no zasno va nih regio nal nih inte gra - cij (ne zgolj uprav no-ad mi ni stra tiv nih) omo go ča laž ji dostop do glo bal nih pro duk cij skih siste mov, sve tov ne trgo vi ne in sve tov nih finanč nih virov. Re gio nal na inte gra ci ja je rea len odgo vor na glo ba li za ci jo tudi zato, ker se danes še ved no laž je globali - zi ra zna nje in teh no lo gi ja kot pa proi zvod nja in trgo vi na. Zara di tega bo inter na cio na li za ci ja proi zvod nje in trgo vi ne še ved no pote ka la inten ziv ne je zno traj posa mez nih regij. K temu pris pe va jo tudi aglo meracij - ske pred no sti, ki jih omo go ča regio nal no pove zo va nje. In ne nazad nje, regio nal na inte gra ci ja pred stav lja 93 Šte fan Čelan zača sen ščit pred neka te ri mi nega tiv ni mi učin ki glo ba li za ci je, saj kolek tiv ni pro tek cio ni zem podalj šu - je čas za pri la ga ja nje izzi vom glo ba li za ci je. Pred no sti regio nal ne ga kon cep ta pos pe še va nja raz vo ja pred glo ba li za cij skim izha ja jo tudi iz načel zako na o hie rar hi ji zapo red ja in sood vi sno sti. Uprav lja nje z ve li ki mi siste mi (mul ti na cio nal ni mi) tež - ko izpol nju je pogo je celo vi to sti pri spod bu ja nju ustvar jal no sti veči ne lju di zno traj siste ma. Še tež je se celo vi tost ustvar jal ne ga sode lo va nja dose že izven siste ma (za go tav lja nje demo kra tič no sti in sood vi sno - sti med šte vil ni mi jav ni mi in zaseb ni mi social ni mi part ner ji). Bis tve na posle di ca pomanj ka nja celo vi te demo kra tič no sti se kaže v ob li ki zelo šib ke ga akti vi ra nja le manj še ga dela ustvar jal nih spo sob no sti podre - je nih lju di. Poja vi se obču tek odtu je no sti od orga ni za ci je in nje nih ciljev. Posle di ca je brez briž nost in neod go vor nost, ker je tež ko poka za ti last no ustvar jal nost, ki konč no vodi v ru ti ners tvo in neus tvarjal - nost (Se ljak 2001). Re gio nal ni kon cept laž je zago tav lja šir šo social no inte gra ci jo pri raz voj nem pos pe še va nju (jav nega in zaseb ne ga sek tor ja), ker ljud je z vpli vom na dolo či tev ciljev uprav lja jo, ima jo torej oblast. Pri tem upo - rab lja jo zna nje, ki jim daje odgo vor na tri temelj na vpra ša nja: • zakaj pri raz vo ju sode lo va ti (smo tri in cilji izha ja jo iz nji ho vih potreb), • kaj naj poč no (do lo ča jo in oprav lja jo nalo ge, ki so potreb ne za dose go ciljev), • kako naj to poč no (do lo ča jo postop ke in pro gra me za izved bo nalog). Mul ti na cio nal ni siste mi znat no tež je omo go ča jo tovr sten način orga ni zi ra nja hie rar hič ne ga zapo - red ja in sood vi sno sti, kar daje veči ni lju di obču tek, da ima jo oblast le nad seboj. Zato na vsa tri temelj na vpra ša nja odgo var ja jo le zase, za sistem pa ne. Iz ustvar jal ca se spre me ni jo v iz va jal ca, ki išče le odgovore, kako bo opra vil uka za ne nalo ge. RAZVOJNO PARTNERSTVO STRATEGIJA PARALELNEGA RAZVOJA DOMAČE UNIVERZE TUJE UNIVERZE IN INŠTITUTI IN INŠTITUTI POKRAJINSKO DOMAČE DRŽAVNE, TUJE DRŽAVNE, INOVACIJSKO REGIONALNE IN REGIONALNE IN PARTNESTVO LOKALNE SKUPNOSTI LOKALNE SKUPNOSTI DOMAČE TUJE GOSPODARSKE GOSPODARSKE DRUŽBE DRUŽBE Sli­ka 2:­Mož­na­obli­ka­orga­ni­zi­ra­nja­lokal­ne­ga­ozi­ro­ma­regio­nal­ne­ga­menedž­men­ta. 94 Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov Po memb na nalo ga današ nje druž be in nje ne ga pri hod nje ga raz vo ja leži v is ka nju odgo vo ra o pred - sta vi pri hod no sti, ki bo dala dovolj moti va cij skih moči in začr ta la smer, v ka te ri se lah ko druž ba in posa mez nik raz vi ja ta. Za pred sta ve o tak šni pri hod no sti velja jo nasled nje zna čil no sti (To da ro 1994): • mora jo biti ver jet ne (real nost mož ne ga kljub več je mu napo ru), • mora jo ime ti vizio nar ski zna čaj in biti viso ko pozi tiv ne (lep ša sli ka pri hod no sti v pri mer ja vi s trenut - nim sta njem), • so neza klju če ne (mo ra jo omo go ča ti alter na ti ve), • odgo var ja ti mora jo na vpra ša nja, ki izha ja jo iz seda njih pre vla du jo čih pred stav, • so zdru že val ne (oživ lja nje skup ne ga druž be ne ga duha). Tak šna pred sta va pri hod no sti je lah ko druž ba, ki se raz vi ja na nače lih urav no te že ne ga raz vo ja. Sce - na ri ji urav no te že ne druž be kaže jo, da je z dru gač no opre de li tvi jo eko nom ske rasti mogo če ome ji ti ogrom ne raz de li tve ne nee na ko sti, ki jih pov zro ča delo va nje trga. Tre nut ni uni ču jo či vpli vi nee na ko sti in one - sna že va nja oko lja niso nei zo gib ni sprem lje val ci raz vo ja in rasti. Urav no te že na druž ba prav tako ne bi nega tiv no vpli va la na mate rial ni stan dard pre bi vals tva v raz vi tih drža vah, izra zi to pozi tiv no pa bi delo - va la na rev nej ši del pre bi vals tva (Arc hi bu gi in Nij kamp 1989). Kri zo vred not, ki je zna čil nost veči ne zahod nih družb, je mož no reši ti s kon cep tom urav no te že - ne ga raz vo ja, saj daje veli ko pro sto ra za raz lič na vide nja pri hod no sti. Bis tven ele ment imple men ta ci je kon cep ta urav no te že ne ga raz vo ja leži v ob li ko va nju majh nih lokal nih in regio nal nih ini cia tiv. V da - naš nji glo ba li za cij ski druž bi pred stav lja naj več ji prob lem opre de li tev nosil cev kon cep ta urav no te že ne ga raz vo ja. Naj moč nej ši nosil ci seda nje raz voj ne para dig me (ve li ka pod jet ja in drža ve) zanes lji vo niso in ne bodo glav ni sno val cu nadalj nje ga raz vo ja urav no te že ne druž be. To vlo go lah ko opra vi jo le lokal na in regio nal na raz voj na part ners tva, ki so sestav lje na iz pred stav ni kov jav ne ga in zaseb ne ga sek tor ja (Če - lan 2005). Slo ve ni ja se gle de na majh nost eko no mi je in raz po lož lji ve suro vin ske vire lah ko uspe šno raz vi ja s po moč jo tako ime no va ne stra te gi je para lel ne ga raz vo ja (sli ka 2). 4 Model raz voj ne pokra ji ne V ko li kor želi Slo ve ni ja posta ti ena ko prav ni part ner v evrop skih in sve tov nih inte gra ci jah, mora tudi pri hod nje pokra ji ne vzpo sta vi ti pred vsem kot inven tiv ne in ino va cij ske struk tu re – funk cio nal - ne ino va cij ske pokra ji ne. Kljub šte vil nim tujim zgle dom vzpo stav lja nja pokra jin je tre ba ime ti v vidu prvens tve no našo last no raz voj no učin ko vi tost. Pri tem pro jek tu je potreb no drža vo tvor no obna ša nje v smi slu celo vi te kako vost ne preo braz be. Tovrst na pokra ji na naj skr bi prvens tve no za pos pe še va nje razvoj - ne odlič no sti in uskla je va nje inte re sov med drža vo, obči no, zaseb nim in jav nim sek tor jem, nevlad ni mi orga ni za ci ja mi, civil no druž bo … Nji ho va pri mar na nalo ga mora biti pove za na s pos pe še va njem raz voj ne odlič no sti, ki ne skr bi zgolj za zago tav lja nje dovolj veli ke koli či ne dobrin, ampak prvens tve no skr bi za zago tav lja nje dovolj veli ke - ga šte vi la kako vost nih delov nih mest. Za dose ga nje teh prio ri tet je tre ba obli ko va ti tak šna območ ja, ki so spo sob na dose či sku pen raz voj ni dogo vor. V no be nem pri me ru se ne sme zgo di ti, da bi raz voj ne prio ri te te v po kra ji ni pov zro ča le šte vil na nas pro to va nja. Do tega bi zago to vo priš lo, v ko li kor bi dobi li pokra ji ne, ki zdru žu je jo več je šte vi lo mest nih občin in manj ših občin. Za zago to vi tev raz voj ne ga dogo - vo ra je v Slo ve ni ji tre ba usta no vi ti pokra ji ne s sre diš čem v mest nih obči nah. Za dose ga nje raz voj ne odlič no sti bo v pri hod nji pokra ji ni tre ba vzpo sta vi ti tak šno obli ko orga ni zi ra nja in delo va nja, ki bo zago - to vi la, da bodo pri odlo ča nju lah ko sode lo va li vsi ključ ni nosil ci raz vo ja, zato je tre ba pokra ji ne osno va ti po elek tor skih nače lih, podob no kot to velja za voli tve v Dr žav ni svet Repub li ke Slo ve ni je (sli ka 3). Na kan di dat no listo za pokra jin ski svet se lah ko uvr sti jo kan di da ti z us trez no for mal no izo braz bo in strokov - ni mi kom pe ten ca mi. Prav tako mora biti struk tu ra zapo sle nih v pri hod nji pokra jin ski upra vi sestav lje na pred vsem iz lju di, ki ima jo zna nja in kom pe ten ce za ino vi ra nje. Usta nav lja nje pokra jin kot zgolj instru - men tov poli tič ne obla sti je zago to vo sla ba reši tev. 95 Šte fan Čelan POKRAJINsKI MENEDŽMENT INVENTIVNI – INOVACIJSKI UPRAVNO-ADMINISTRATIVNI RUTIN(ER)SKI KORPORACIJSKI MODEL POLITIČNA PARTITOKRACIJA DELEGIRANJE PREDSTAVNIKOV SOCIALNIH PO NAČELIH POLITIČNE DEMOKRACIJE PARTNERJEV (JAVNIH, ZASEBNIH, POLITIČNIH IZVOLJEN POKRAJINSKI SVET, KI JE SPOSOBEN STRANK, CIVILNE DRUŽBE), KI SO SPOSOBNI RUTIN(ER)SKO UPRAVLJATI S POLITIČNIM UPRAVLJATI Z INVENTIVNO IN INOVATIVNO IN UPRAVNO ADMINISTRATIVNIM DRUŽBO V POKRAJINSKO SKUPŠČINO MENEDŽMENTOM (ta ima svojega predsednika in ustrezne organe; (ima pofesionalnega pokrajinskega funkcije se opravljajo nepoklicno ali delno poklicno) glavarja z lastno upravo) Pokrajina ima razvojno strokovno službo, ki skrbi za: Za vsebinski del pospeševanja razvoja se poslužuje • načrtovanje in implementacijo razvojne odličnosti projektnega principa povezovanja socialnih partnerjev. v javnem in zasebnem sektorju; Ni sposoben zagotoviti permanantnega sistema • načrtovanje inventivnega in inovativnega razvoja; inventivne in inovativne dejavnosti ter načrtovanja • izvajanje posameznih programov in projektov; in izvajanja modela razvojne odličnosti. • oblikovanje in vodenje potrebnih razvojnih partnerstev. Izvaja zgolj rutinske investicije, ki ne morejo zagotoviti razvojne odličnosti. Sli­ka 3:­Raz­li­ka­med­inven­tiv­nim,­ino­va­tiv­nim­in­uprav­no-ad­mi­ni­stra­tiv­nim­mode­lom­pokra­ji­ne. Us pe šnost raz voj nih pri za de vanj bo tem več ja, čim bolj bo seda nji raz voj skla den in oprt na izkoriš - ča nje lokal nih raz voj nih zmog lji vo sti. Nacio nal ni raz voj je zato pogo jen z re gio nal no sklad nost jo, prav tako kot z rast jo bla gi nje in nje nim urav no ve ša njem po gos po dar ski, social ni in okolj ski pla ti. Po kra ji ne lah ko same naj bo lje iden ti fi ci ra jo med se boj no kom ple men tar nost lokal nih raz voj nih poten - cia lov in opre de li jo svo je raz voj ne usme ri tve. Za učvr sti tev kon ku renč no sti v no vem evrop skem kon tek stu mora jo slo ven ske pokra ji ne raz vi ti svo je spe ci fič ne kon ku renč ne pred no sti, ki bodo omo go či le nji hov endo ge ni raz voj, ven dar pa se mora jo med seboj tudi dobro infra struk tur no, infor ma cij sko-ko mu nikacij - sko, kul tur no in dru ga če pove za ti v eno ten slo ven ski raz voj ni pol. Nova regio nal na poli ti ka v evrop skih raz me rah ne more biti več name nje na zgolj odprav lja nju raz voj nih raz lik, ampak pred vsem spod bu - ja nju raz voj nih polov in med na rod ne kon ku renč no sti vseh delov drža ve. Pri tem pa je tre ba inten ziv ne je poma ga ti tistim regi jam, ki ima jo slab še raz voj no izho diš če, ozi ro ma območ jem, ki so z vi di ka slo ven - ske regio nal ne poli ti ke na rav ni občin opre de lje na kot območ ja s po seb ni mi raz voj ni mi prob le mi, ven dar le na osno vi regio nal nih raz voj nih pro gra mov (Če lan 2008). 5 Viri in lite ra tu ra Arc hi bu gi, F., Nij kamp P. 1989: Eco nomy and Eco logy: Towards Sustai nab le Deve lop ment. Dor drecht. Če lan, Š. 2005: Var nost in zdrav je pri delu, Varo va nje oko lja. Ptuj. Če lan, Š. 2008: Zakaj je potreb no name sto 3 do 6 uprav no-ad mi ni stra tiv nih pokra jin kot instru men - tov poli tič ne obla sti usta no vi ti 11 do 14 po kra jin kot instru men tov za pos pe še va nje raz voj ne odlič no sti. Ptuj. Če lan, Š., Mulej, M., Kos, M., Kli nar, D., Žen ko, Z., Bez laj, C. 2002: Od inven ci je do ino va ci je. Ljubljana. Če lan, Š., Mulej, M., Kos, M., Kli nar, D., Žen ko, Z., Bez laj, C., Knez-Riedl, J., Bastič, M. 2002: Okvirni meto do loš ki pri roč nik od inven ci je do ino va ci je. Ljub lja na. Lip ton, B., Bhaer man, S. 2009: Spon ta neus evo lu tion. Kranj. 96 Raz voj na pokra ji na – učin ko vi ta orga ni za ci ja za obvla do va nje glo bal nih raz voj nih izzi vov Med mrež je 1: http://www.il lu sions col lec tion (24. 9. 2915). Mu lej, M. 1996: Teo ri ja siste mov. Mari bor. Mu lej, M., Čelan, Š. 2000: 21. PODIM, Vlo ga ino vi ra nja pri pos pe še va nju regio nal ne ga raz vo ja Slo venije, Pov zet ki refe ra tov. Mari bor. Re ber nik, M., Moč nik, D., Knez-Riedl, J., Tominc, P., Širec, K., Rus, M., Kroš lin, T., Dajč man, S. 2004: Slo ven ski pod jet niš ki obser va to rij 2003. Mari bor. Se ljak, J. 2001: Kaza lec urav no te že ne ga raz vo ja, Sustai nab le Deve lop ment Indi ca tors. Ljub lja na. Svet lič, M.1997: Pra vi pasti glo ba li za ci ja sta pro vin cia li zem in nez na nje. Teo ri ja in prak sa 34-4. Ljubljana. To da ro, M. P. 1994: Eco no mic Deve lop ment. New York. 97 98 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 99–105, Ljubljana 2015 IZZIVI sOCIALNEGA PODJETNIŠTVA Dane Pod me nik Mon­ti­njan­6,­6273 Ma­re­zi­ge dane.pod­me­nik@gmail.com UDK:­911.3:330.342.146(497.4) 330.342.146(497.4) IZVLEČEK Iz zi vi social ne ga pod jet niš tva V pris­pev­ku­obrav­na­va­mo­dose­da­nji­raz­voj­in­zna­čil­no­sti­social­ne­ga­pod­jet­niš­tva­v Slo­ve­ni­ji.­V šir­ši­kontekst social­ne­ga­pod­jet­niš­tva­se­sicer­uvrš­ča­jo­raz­lič­ni­tipi­orga­ni­za­cij:­nevlad­ne­orga­ni­za­ci­je,­zadru­ge,­inva­- lid­ska­pod­jet­ja,­zapo­sli­tve­ni­cen­tri,­regi­stri­ra­na­social­na­pod­jet­ja­in­pod­jet­ja­z druž­be­nim­učin­kom,­ven­dar pa­vseh­ne­more­mo­ena­či­ti­s so­cial­nim­pod­jet­niš­tvom.­Naj­več­pozor­no­sti­name­nja­mo­regi­stri­ra­nim­socialnim pod­jet­jem,­med­kate­ri­mi­pa­je­velik­delež­takih,­ki­so­bila­usta­nov­lje­na­šele­pred­krat­kim.­Kaže­jo­se­velike regio­nal­ne­raz­li­ke,­saj­je­zabe­le­že­na­nji­ho­va­izra­zi­ta­kon­cen­tra­ci­ja­v Po­mur­ju­in­Podrav­ju­(Ma­ri­bor).­Opa­- ža­mo­pre­cejš­njo­odvi­snost­od­jav­nih­sred­stev,­kar­je­pove­za­no­s tem,­da­veči­na­izha­ja­iz­nevlad­ne­ga­sek­tor­ja in­z do­se­da­njo­napač­no­poli­ti­ko­pod­por­s stra­ni­drža­ve.­Social­no­pod­jet­niš­tvo­je­izra­zi­to­lokal­no­vpe­to, zato­je­tre­ba­vla­ga­ti­v so­cial­ni­kapi­tal­in­raz­voj­eko­si­ste­ma­na­lokal­ni­rav­ni­ter­moti­va­ci­jo­zla­sti­izo­bra­- že­nih­mla­dih,­saj­so­oni­ključ­ni­nosil­ci­nje­go­ve­ga­raz­vo­ja. KLJUČNE­BESEDE so­cial­no­pod­jet­niš­tvo,­social­na­pod­jet­ja,­druž­be­ni­uči­nek,­pod­por­no­oko­lje,­drža­va,­regi­je,­obči­ne ABSTRACT The challenges of social entrepreneurship The­paper­deals­with­development­and­characteristics­of­social­entrepreneurship­in­Slovenia.­In­the­wider context­of­social­entrepreneurship­we­can­classify­different­types­of­organizations:­non-governmental­orga- nizations,­cooperatives,­work­integration­social­enterprises­(WISE),­registered­social­enterprises­and­so­called enterprises­with­social­impact,­but­all­cannot­be­automatically­equated­with­social­entrepreneurship.­We focus­mainly­on­registered­social­enterprises.­Among­those­a large­proportion­has­been­established­only recently.­The­significant­regional­disparities­are­recorded,­with­the­strong­concentration­in­the­regions­of Pomurje­and­Podravje­(Maribor).­Data­show­considerable­dependence­on­public­funds,­which­can­be­linked to­the­fact­that­the­majority­of­social­enterprises­are­originating­from­non-governmental­sector­and­with the­unsuitable­public­policy­support­scheme.­Social­entrepreneurship­is­local­embedded,­so­it­is­necessary to­invest­in­social­capital­and­development­of­ecosystem­at­the­local­level­and­motivation­especially­of­edu- cated­young­people,­since­they­are­key­agents­for­its­development. KEY­WORDS social­entrepreneurship,­social­enterprise,­social­impact,­supporting­environment,­state,­regions,­municipalities 99 Dane Pod me nik 1 Uvod So cial no pod jet niš tvo je v Slo ve ni ji posta lo pred met šir še ga zani ma nja v zad njih letih, kar lah ko pri pi še mo pred vsem gos po dar ski kri zi in iska nju novih eko nom skih mode lov, ki bi bili social no in okolj - sko bolj traj nost ni. Z raz ma hom social ne ga pod jet niš tva naraš ča potre ba po razi sko va nju in navse zad nje tudi mer je nju učin kov na regio nal ni raz voj. Pri tem ene ga ključ nih izzi vov pred stav lja odsot nost enot - nej ših opre de li tev področ ja social ne ga pod jet niš tva, kar lah ko pri pi še mo tudi nje go vi kom plek sno sti. V stro ki in šir ši jav no sti tako pri ha ja do raz lič nih in vča sih tudi nas pro tu jo čih si pogle dov ter pri sto - pov obrav na va nja social ne ga pod jet niš tva. Posle dič no za enkrat nima mo natanč nej še ga vpo gle da v sta nje social ne ga pod jet niš tva v Slo ve ni ji, kar pa velja tudi za veči no osta lih evrop skih držav. Zato je naš namen pris pe va ti k bolj šem razu me va nju social ne ga pod jet niš tva in pred sta vi ti nje go ve ključ ne zna čil no sti. Pri tem se meto do loš ko nasla nja mo na štu dij in ana li zo sekun dar nih podat kov ter oprav lje no kva litativ - no razi ska vo v ob li ki interv ju jev s pred stav ni ki social nih pod je tij, pod por nih orga ni za cij in stro kov nja ki. 2 Polje social ne ga pod jet niš tva v slo ve ni ji V Slo ve ni ji lah ko šir še gle da no na področ je social ne ga pod jet niš tva umeš ča mo orga ni za ci je social - ne eko no mi je: nevlad ne orga ni za ci je, zadru ge, zapo sli tve ne cen tre in inva lid ska pod jet ja. Tem lah ko doda mo še orga ni za ci je s sta tu som social ne ga pod jet ja, ki pa v ve li ki veči ni pri ha ja jo iz nevlad ne ga sektorja ter nova in raz vi ja jo ča se pod jet ja z druž be nim učin kom. Pri tem ne gre za »kla sič na« druž be no odgovor - na pod jet ja, ampak zla sti za pod jet ja, ki že v svo jem bis tvu ozi ro ma poslov nem mode lu rešu je jo druž be ne ali okolj ske prob le me in s tem ustvar ja jo pozi ti ven druž be ni uči nek. Nji ho va dodat na zna čil nost je, da so nosil ci pred vsem viso ko izo bra že ni mla di in viso ka stop nja krea tiv no sti ter ino va tiv no sti. Pri tem je tre ba pou da ri ti, da vseh nave de nih orga ni za cij ne more mo pre pro sto ena či ti s so cial nim pod jet niš tvom. Pri umeš ča nju nave de nih orga ni za cij na polje social ne ga pod jet niš tva smo si zato poma ga li s kon - cep tual nim okvir jem, ki so ga zasno va li razi sko val ci zdru že ni v Evrop ski razi sko val ni mre ži za social no podet niš tvo (EMES) in naj bi omo go čal natanč nej šo opre de li tev social ne ga pod jet niš tva in iden ti fi - ka ci jo ozi ro ma loče va nje social nih pod je tij od kla sič nih pod je tij in nepro fit nih orga ni za cij (De fourny in Nyssens 2012). Avtor ji, ki se sicer moč no nasla nja jo na social no eko no mi jo, so opre de li li tri ključ - ne vidi ke s pri pa da jo či mi kazal ni ki: • eko nom ski/pod jet niš ki vidik (traj no oprav lja nje eko nom skih aktiv no sti, viso ka stop nja eko nom ske - ga tve ga nja in zapo slo va nje ozi ro ma pri sot nost pla ča ne ga dela), • druž be ni vidik (ključ ni cilj je delo va nje v druž be no korist/druž be ni uči nek, ome je na deli tev dobič - ka in usta no vi te lji so sku pi ne držav lja nov ali orga ni za ci je civil ne druž be), • vidik par ti ci pa tiv ne ga uprav lja nja (vi so ka stop nja avto nom no sti od drža ve in pro fit nih pod je tij, demokra tič nost vode nja, ki ni pogo je na s ka pi tal skim vlož kom in ude lež ba raz lič nih delež ni kov pri uprav lja nju). Z vi di ka umeš ča nja posa mez nih tipov orga ni za cij v kon tekst social ne ga pod jet niš tva je ključ no pou - da ri ti nasled nje: • Nevlad ne orga ni za ci je v ve či ni izpol nju je jo druž be ne kri te ri je in kri te ri je par ti ci pa tiv ne ga uprav ljanja, le malo pa jih izpol nju je tudi eko nom ske kri te ri je social ne ga pod jet niš tva, zato veli ko veči no ne more - mo ena či ti s so cial nim pod jet niš tvom. Kot social na pod jet ja lah ko sma tra mo tiste, ki izva ja jo trž ne dejav no sti in z nji mi ustva ri jo več ji del pri hod kov ter pri tem vklju ču je jo tudi (red no) pla ča no delo ozi ro ma zapo slu je jo. Oce nju je mo, da je med vse mi nevlad ni mi orga ni za cij, ki jih je oko li 26.000, takih med 5 in 10 %. • Zadru ge v ve či ni izpol nju je jo eko nom ske kri te ri je ter kri te rij nepro fit no sti, manj pa kri te ri je par ti - ci pa tiv ne ga uprav lja nja. Vpraš lji vo pa je pred vsem nji ho vo šir še druž be no poslans tvo ozi ro ma uči nek, saj so usmer je ne zla sti v za sle do va nje ožjih inte re sov člans tva. 100 Iz zi vi social ne ga pod jet niš tva • Inva lid ska pod jet ja in zapo sli tve ni cen tri v ve či ni izpol nju je jo eko nom ske kri te ri je, zapo sli tve ni cen - tri so sicer neko li ko bolj odvi sni od jav nih sred stev, ter kri te rij nepro fit no sti. Druž be no poslans tvo ozi ro ma uči nek je v ve li ki meri vezan izključ no na zapo slo va nje inva li dov. Veči na pa jih ne sle di nače - lom par ti ci pa tiv ne ga uprav lja nja. • Vpo gled v de lo va nje pod je tij z druž be nim učin kom je zaen krat zelo ome jen. Zato gre bolj za subjek - tiv ne oce ne ozi ro ma pri ča ko va nja, da izpol nju je jo eko nom ske kri te ri je in kri te rij delo va nja v druž be no korist, v manj šem obse gu pa kri te ri je pove za ne z (ne)de li tvi jo dobič ka in par ti ci pa tiv nim uprav ljanjem. 2.1 Regi stri ra na social na pod jet ja Po zako nu o so cial nem pod jet niš tvu (Za kon … 2011) lah ko prav na ose ba nepri do bit ne ga zna ča ja pri do bi sta tus social ne ga pod jet ja. Konec leta 2014 je bilo regi stri ra nih 56 so cial nih pod je tij. Med temi je naj več dru štev (20) in zaseb nih zavo dov (18), kar doka zu je, da se za regi stra ci jo odlo ča jo zla sti nevladne orga ni za ci je. Zadrug je deset, družb z ome je no odgo vor nost jo pa sedem (Evi den ca social nih pod jetij 2014). Niz ka šte vil ka pod je tij je pove za na zla sti s tem, da je zakon zelo ozko usmer jen in pri na ša dodat ne zah - te ve pri poslo va nju, ob tem pa zaen krat tudi ni v ve lja vi poseb nih ugod no sti ali sub vencij. V zad njem letu sicer bele ži mo trend rasti social nih pod je tij, ki pa je pove zan zla sti s tem, da so organi za ci je, ki so pri - do bi le sreds tva iz naslo va jav nih del za spod bu ja nje social ne ga pod jet niš tva, pri mo ra ne pri do bi ti status. Pre gled delo va nja poka že širok spek ter dejav no sti social nih pod je tij, od trgo vi ne, izo bra že va nja, varo va nja oko lja, kme tijs tva, turiz ma, gostins tva, razi sko va nja, do kul tu re in umet no sti. Naj bolj pa izsto - pa področ je social ne ga vars tva. Ome ni ti še velja, da se le eno od pod je tij uvrš ča med ino va tiv na teh no loš ka pod jet ja. Z na me nom ana li ze poslo va nja smo pre gle da li finanč na poro či la social nih pod je tij za leto 2013 (Jav na obja va … 2013). Pre gled je poka zal, da kar 90 % pod je tij delu je pet let ali manj ozi - roma da jih je bilo več kot polo vi ca usta nov lje nih v zad njih dveh letih. To pome ni, da gre v ve či ni za orga ni za ci je v za čet ni fazi raz vo ja. Zato je tudi v tem letu le 32 (od 56) pod je tij izka zo va lo pri hod ke. Pri hod ki social nih pod je tij so sku paj zna ša li 6,2 mio EUR. Pri tem bode v oči dejs tvo, da sta dve orga - ni za ci ji ustva ri li kar tri četr ti ne vseh pri hod kov social nih pod je tij. Sku paj je peti na pod je tij ustva ri la pri hod ke viš je od 100.000 EUR, ena ko šte vi lo se jih uvrš ča v raz red od 50.000 do 100.000 EUR ter tudi v raz red od 20.000 do 50.000 EUR. Enajst pod je tij je ustva ri lo manj kot 20.000 EUR pri hod kov. Social - na pod jet ja so v 2013 zapo slo va la oko li 165 oseb, pri tem sta zgo raj ome nje ni pod jet ji zapo slo va li kar 80 % vseh zapo sle nih v so cial nih pod je tij. Osta lih 19 so cial nih pod je tij pa je zapo slo va lo 34 oseb, kar v pov preč ju pome ni 1,6 za po sle ne ga na pod jet je. Pou da ri ti je tre ba, da gre v ve či ni za zapo sli tve preko jav nih del. Enajst pod je tij ni ime lo zapo sle nih. V 2014 se je šte vi lo zapo sle nih, zla sti zara di poseb nega raz pi sa jav nih del, po naših oce nah pove ča la na oko li 240 oseb. Pre gled virov finan ci ra nja poka že, da je prib liž no ena tret ji na pod je tij zelo odvi sna od jav nih sred stev, saj jim ta pred stav lja jo 80 ali več % celotnih pri hod kov. Dobri dese ti ni pod je tij jav na sreds tva pred stav lja jo od 50 do 80 % vseh pri hod kov. Polovica pod je tij pa ustva ri 50 % ali več pri hod kov na trgu. Skup no gle da no delež jav nih sred stev med vse mi pri hod ki zna ša kar oko li tri četr ti ne. Kot ključ ne zna čil no sti social nih pod je tij lah ko izpo sta vi mo naslednje: • V ve či ni gre za nove ini cia ti ve ozi ro ma poslov ne in pro jekt ne ide je, niz ko šte vi lo takih pod je tij, ki bi že obsto je či (us pe šni) posel nad gra di la v so cial no pod jet niš tvo. • Pre vla du je jo nevlad ne orga ni za ci je in posle dič no se postav lja vpra ša nja ali lah ko govo ri mo o podjet - niš kem pri sto pu ozi ro ma delo va nju na trgu ali pa gre bolj za pro jekt ne ide je finan ci ra ne pred vsem iz jav nih sred stev. • Gre za izra zi to lokal no vpe ta pod jet ja, saj je šir še ozi ro ma izvoz no narav na nih pod je tij malo. O ino - va tiv no sti lah ko govo ri mo zla sti z vi di ka uva ja nja novih sto ri tev v lo kal nem oko lju, med tem ko je viso ko teh no loš ko pod jet je le eno. • Visok delež oseb zapo slu je jo pre ko jav nih del, kar pome ni, da so pla če zapo sle nih mini mal ne in da gre za časov no ome je ne ozi ro ma eno let ne zapo sli tve, kar pa ni v skla du z na če li social ne ga pod jet - niš tva, ki naj bi pred stav ljal traj nej še zapo slo va nje. 101 Dane Pod me nik ;41 ost i 0 i je 2 a / če n + + … ja, ki n i i ki + + + 0 0 0 o kra tič n ­ca e n en e m ogo je n elež n d vod p s ka pi tal skim vlož kom raz lič n d so vklju v uprav lja n vi­d ­(E ost n ja + + + iš­tva i za cij ski 0 + + om + + + ­jet­n or ga n elo va n od av to n d ­p e­gal­n eli tev od jet ja o sti + + + + + 0 iš tva a d + + + + + e je n ). obič ka/ obi ček se vla ga 5 om d d v raz voj p ali skup n 1 od jet n 02 e ga p ­kri­te­ri­jev­socia … o ih i o je i + + + + + + + + + ­trov ar n ž be n ek ru ž be n ­glav­n ­cen so cial n elo va n ru či n pri m d v d ali okolj sko korist/ d u ja­n ih je­va kri te ri jev social n je/ ela ih + + + + at ka ol­n o­sli­tve­n + 0 p ost e ga d + + + + od ­za iš ki o slo va n i p o­izp m ja glav n n a za p pri sot n pla ča n ez­n je va n od jet n ­z oce­n ;­S5 ol n je 1 ski/p + + + e velja, ? = skih ov, + + + iš­tva 0 kov + + + 2 a izp om o sti/ a jo a n o oprav lja nje om o bi va n od ­jet­n … a trgu o m od oce n eko n traj n eko n aktiv n pri d pri h s pro d proi zvo d bla ga ali sto ri tev n ­p ih veči n e­ga e­gi­ster l­n ;­R ? 5 o sle n 7500 3203 1 šte vi lo 11.000 0 zap oko li 240 oko li 500 ­socia 2 o velja, 0 = … ek el n olju i io R 6.2 d ­p o d U ? ? ? a let n v m E 804 811 = ­sek­tor pri h O ­ci­je­n V i­za ;­N a velja, + ­n 3 56 39 ? 1 311 140 o m rga 0 šte vi lo 2 26.000 :­O … veči n 1 i =+ i­ca ja­va a im ­n e ­ob a n ska a: + a i za ci je ge ž be n d ru o sli tve n tri kom ru re­gled od jet ja e vlad va lid od jet ja od jet ja čin e gen P Jav­n re gi stri ra n social n p n orga n za d in p za p cen p z d u L 102 Iz zi vi social ne ga pod jet niš tva 3 social no pod jet niš tvo po regi jah Ana li za poka že, da je abso lut no gle da no naj več orga ni za cij social ne ga pod jet niš tva v Osred nje sloven - ski, Podrav ski in Savin ski regi ji. Ven dar pa, upo šte va joč sta nje gle de na šte vi lo pre bi val cev, ugo tav lja mo, da sta gle de na raz vi tost social ne ga pod jet niš tva v os pred ju Pomur ska in Obal no-kraš ka regi ja. V gro - bem lah ko zaklju či mo, da je social no pod jet niš tvo bolj pri sot no v manj raz vi tih regi jah. Pre­gled­ni­ca 2:­Orga­ni­za­ci­je­social­ne­ga­pod­jet­niš­tva­po­sta­ti­stič­nih­regi­jah­(Adam­in­sode­lav­ci 2014; Evi­den­ca … 2014;­Regi­ster … 2015;­Sez­nam­zapo­sli­tve­nih­cen­trov … 2015;­Sta­ti­stič­ni­urad­Repub­li­ke Slo­ve­ni­je 2015). or ga ni za ci je ne vlad ne za dru ge in va lid ska so cial na šte vi lo orga ni za cij social ne ga orga ni za ci je pod jet ja pod jet ja social ne ga pod jet niš tva / in zapo sli tve ni pod jet niš tva na sta ti stič na regi ja cen tri 1000 pre bi val cev Go renj ska 2078 32 16 2 10,4 Go riš ka 1360 19 6 1 10,5 JV Slo ve ni ja 1672 17 7 0 11,9 Ko roš ka 815 9 10 1 11,5 Obal no-kraš ka 1434 20 3 4 13,1 Osred nje slo ven ska 6275 75 42 9 11,9 Pri mor sko-kraš ka 639 10 6 0 12,4 Po drav ska 3321 47 31 16 10,5 Po mur ska 1588 28 11 16 13,8 Sa vinj ska 2976 12 29 4 11,6 Spod nje po sav ska 806 16 15 1 11,9 Za sav ska 416 3 6 2 9,6 Če se osre do to či mo na regi stri ra na social na pod jet ja, lah ko izpo sta vi mo opaz ne regio nal ne raz li ke. Veli - ka veči na regi stri ra nih social nih pod je tij ima sedež v Po drav ju (16) in Pomur ju (16). Pri tem izsto pa zla sti Mari bor, kjer je regi stri ra nih kar 13 so cial nih pod je tij. Ena ko šte vi lo pod je tij je loci ra nih v osred nji Sloveniji, od tega devet v Ljub lja ni. V os ta lih regi jah, z iz je mo Obal no-kraš ke regi je in Savinj ske regi je, je social nih pod je tij bis tve no manj. V Pri mor sko-kraš ki regi ji in JV Slo ve ni ji ni regi stri ra ne ga niti ene ga social ne ga podjetja. Ve li ko šte vi lo social nih pod je tij v Po drav ju in Pomur ju lah ko pove že mo zla sti z gos po dar sko kri - zo in viso ko stop njo brez po sel no sti ter s po seb ni mi spod bu da mi ozi ro ma nepo vrat ni mi sreds tvi za raz voj social ne ga pod jet niš tva. To je vid no zla sti v Po mur ju, kjer se je veli ko social nih pod je tij usta no vi lo v pri - ča ko va nju pri do bi tve nepo vrat nih sred stev iz naslo va Zako na o raz voj ni pod po ri pomur ski regi ji (2009), v ok vi ru kate re ga je bilo sku paj pred vi de nih sku paj 1,2 mio EUR za social no pod jet niš tvo. Ker pa je bilo do sedaj teh sred stev veli ko manj od pri ča ko va nih, veli ko od teh pod je tij prak tič no ne poslu je ozi ro - ma delu je. V pri me ru Mari bo ra je tre ba izpo sta vi ti še zelo pomemb no vlo go obči ne, saj je le-ta izdat no pod pr la raz voj social ne ga pod jet niš tva in moč no pod por no oko lje, ki je nasta la pod okri ljem Cen tra za alter na tiv no pro duk ci jo (CAAP) in Fun da ci je Priz ma. 4 Pod por no oko lje V Slo ve ni ji lah ko opre de li mo tri ključ ne nivo je pod por ne ga oko lja: drža va, obči ne in (ne vlad ne) orga ni za ci je, ki delu je jo na področ ju pro mo ci je, zago vor niš tva in spod bu ja nja social ne ga pod jet ništva. 103 Dane Pod me nik Drža va se je zače la aktiv ne je ukvar ja ti s spod bu ja njem social ne ga pod jet niš tva pred dobri mi peti mi leti. Ključ ni nosi lec je bilo Mini strs tvo za delo, dru ži no in social ne zade ve, ki je tudi vodi lo postop ke pri pra ve zako no da je, spre je te leta 2011. Kljub temu, da so bili v pro ces pri pra ve zako no da je vklju če ni raz lič ni delež ni ki, pa je neza do voljs tvo z za ko nom veli ko, tako med pod jet ni ki, kot tudi pod por ni mi orga ni za ci ja mi in stro kov nja ki. Ključ na kri ti ka je, da je zakon narav nan preoz ko in da ni skla den z de - jan skim sta njem ter potre ba mi na tere nu ter tako ne zago tav lja raz vo ja social ne ga pod jet niš tva. Zako nu je (z za mu do) sle di lo spre jet je Stra te gi je raz vo ja social ne ga pod jet niš tva 2013–2016 (2013), ki pa ni pri - ne slo žele ne ga pre mi ka, saj po veči ni ni priš lo do imple men ta ci je pred vi de nih ukre pov spod bu ja nja social ne ga pod jet niš tva. Ključ na usme ri tev ukre pov je bila zago tav lja nje zapo slo va nja ran lji vih sku pin, med tem ko je bil pod jet niš ki vidik odmak njen v ozad je, kar pa je prob le ma tič no z vi di ka zago tav ljanja eko nom ske traj no sti pro jek tov ozi ro ma pod je tij. Naj več sred stev je bilo name nje nih pre ko dveh raz - pi sov za spod bu ja nje raz vo ja social ne ga pod jet niš tva, v ok vi ru kate rih je bilo potr je nih 26 pro jek tov v skup ni vred no sti oko li 6,5 mio EUR (od tega je bila veči na sred stev iz Evrop ske ga struk tur ne ga skla - da). Z re gio nal ne ga vidi ka so bila dode lje na sreds tva izra zi to skon cen tri ra na na Osred nje slo ven sko regi jo ozi ro ma Ljub lja no, saj je bila kar polo vi ca vseh upra vi čen cev iz te regi je. Pet upra vi čen cev je bilo iz Pomur - ja, dru ge regi je pa so bile slab še zasto pa ne. Oko li 2,5 mio EUR je bilo name nje nih preko raz pi sa za spod bu ja nje ena kih mož no sti in social ne vklju če no sti na trgu dela (Sez nam upra vi čen cev … 2013). Drža - va je v 2014 zače la z ukre pom spod bu ja nja zapo slo va nja ran lji vih sku pin v so cial nih pod jet jih tipa B, ki je bil izve den v ok vi ru jav nih del in za kate re ga je bilo pred vi de nih 2 mio EUR. Do kon ca leta 2014 je bilo iz tega naslo va za zapo sli tev 114 oseb name nje nih oko li 800.000 EUR (Jav na dela 2014). Ome - ni mo lah ko še pro gra me čez mej ne ga sode lo va nja in LEADER, v ok vi ru kate rih je bilo pod pr tih nekaj pro jek tov za spod bu ja nje social ne ga pod jet niš tva. Pri raz vo ju social ne ga pod jet niš tva, zla sti zara di veli ke lokal ne vpe to sti pod je tij, igra jo zelo pomemb no vlo go tudi obči ne. Mož no sti pod po re občin so lah ko raz lič ne, kar spod bu ja tudi zako no - da ja. Tre nut no je naj bolj pogo sta obli ka pod po re nude nje občin skih pro sto rov v brez plač ni najem in sofi nan ci ra nje zapo slo va nja pre ko jav nih del. Naj več neiz ko riš če nih mož no sti za pod po ro je na področ ju jav ne ga naro ča nja in kon ce sij, saj to pri na ša dol go roč ne pozi tiv ne učin ke na poslo va nje pod - je tij in s tem tudi manj šo odvi snost od sub ven cij. Izpo sta vi ti je tre ba, da med posa mez ni mi obči na mi pri ha ja do veli kih raz lik v pod po ri social ne mu pod jet niš tvu. Pri tem je eden ključ nih dejav ni kov ose - ben (sub jek ti ven) odnos župa nov in/ali zapo sle nih na obči ni do social ne ga pod jet niš tva. Kot pri me re občin, ki naj bolj pod pi ra jo social no pod jet niš tvo lah ko nave de mo Bre ži ce, Piran, Sev ni co, Slo ven sko Bistri co, Šen tru pert. Naj bolj pa izsto pa obči na Mari bor, ki je v 2014 sofi nan ci ra la več kot polo vi co (oko - li 60) vseh zapo sli tev rea li zi ra nih na držav ni rav ni pre ko pro gra ma jav nih del za spod bu ja nje social ne ga pod jet niš tva. Za pri mer ja vo lah ko nave de mo, da je obči na Ljub lja na pod pr la le 4 (Jav na dela 2014). V Slo ve ni ji je rela tiv no veli ko šte vi lo orga ni za cij, ki oprav lja jo funk ci jo pod por ne ga oko lja za social - no pod jet niš tvo. Pri tem gre v ve li ki veči ni za nevlad ne orga ni za ci je, ki so se raz vi le ozi ro ma zače le z de lom na področ ju social ne ga pod jet niš tva spon ta no, kot odziv na potre be v lo kal nem oko lju. Posle dič no delu - je jo zelo odpr to, so moč no pove za ne s »te re nom« in poz na jo doga ja nje ozi ro ma ini cia ti ve ter jih zara di tega tudi laž je dose že jo. S tega vidi ka se ključ no raz li ku je jo od »kon ven cio nal nih« orga ni za cij pod por - ne ga oko lja za pod jet niš tvo (na pri mer RRA in toč ke VEM). Pogo sto pa nima jo dovolj člo veš ke ga kapi ta la, zla sti na področ jih pod jet niš tva, trže nja in finan ci ra nja. Prav sled nja so tista področ ja, kjer bi socialna pod jet ja potre bo va la naj več pod po re. S tega vidi ka lah ko govo ri mo o vr ze li med ponud bo pod por nega oko lja in potre ba mi social nih pod je tij. Zabe le že no je šib ko pove zo va nje z gos po dars tvom ter tudi med sami mi pod por ni mi orga ni za ci ja mi, ki so si med seboj celo kon ku ren ti, saj jih je veči na odvi snih od jav nih sred stev. Kot pri mer dobre prak se lah ko ome ni mo Sklad 05, ki velja za edi no podpor no oko lje, spe cia li zi ra no za finan ci ra nje social ne ga pod jet niš tva. V so de lo va nju z raz lič ni mi part ner ji (tudi komercial - ni mi ban ka mi) so vzpo sta vi li ino va tiv ne nači ne finan ci ra nja, kot so na pri mer pre mostitve ni kre di ti, mikro kre di ti in druž be ne nalož be. Sedaj so v fazi (so)us ta nav lja nja prve etič ne ban ke v Slo ve ni ji. Prav raz - vo ju meha niz mov finan ci ra nja social ne ga pod jet niš tva bo tre ba v pri hod nje name ni ti več pozor no sti. 104 Iz zi vi social ne ga pod jet niš tva 5 sklep V Slo ve ni ji na polje social ne ga pod jet niš tva lah ko umeš ča mo raz lič ne orga ni za ci je. Zaen krat so z vidika dose ga nja socio-eko nom skih učin kov naj bolj pomemb ne »tra di cio nal ne« orga ni za ci je, zla sti inva lid ska pod jet ja in zadru ge, ki pa ne izpol nju je jo vseh kri te ri jev social ne ga pod jet niš tva in jih ne more mo avto ma tič no ena či ti s so cial ni mi pod jet ji. Ven dar pa podob no velja tudi za regi stri ra na social - na pod jet ja, saj je med nji mi veli ko takih pri me rov, kjer ne gre za pod jet niš tvo, ampak delo va nje veza no na jav na sreds tva. To je pove za no tudi z do se da njo napač no poli ti ko pod po re social ne ga pod jet niš tva, ki je teme lji la na zapo slo va nju ran lji vih sku pin. Meni mo, da bi drža va mora la pred nost no spod bu ja ti raz voj pod jet niš tva, ino va tiv no sti in zapo slo va nje mla dih vodil nih kadrov v pod jet jih, kar pri na ša zdra - ve teme lje tudi za nova (traj nej ša) delov na mesta in navse zad nje manj šo odvi snost od jav nih sred stev. Vzpo red no je potre ben raz voj ustrez ne ga pod por ne ga oko lja in finanč nih meha niz mov ter pro mo cija social ne ga pod jet niš tva. So cial no pod jet niš tvo vse ka kor pred stav lja poten cial za traj nost ni raz voj, zla sti z lo kal ne ga vidi ka in je tudi pri lož nost za socio-eko nom sko revi ta li za ci jo pode že lja, saj so ključ ni poten cia li prav v (eko - loš kem) kme tijs tvu, pre de la vi, trgo vi ni z lo kal ni mi pro duk ti in raz lič nih obli kah (ze le ne ga) turiz ma. Zato je zelo pomemb na vlo ga akter jev na lokal ni rav ni, da v so de lo va nju ustva ri jo ugo den pod por ni eko si stem. Pri tem je ključ no vla ga nje v kre pi tev social ne ga kapi ta la in sti mu li ra nje viso ko izo bra ženih mla dih, saj so le ti ključ ni nosil ci raz vo ja social ne ga pod jet niš tva. 6 Viri in lite ra tu ra Adam, F., Modic, D., Pod me nik, D., Čan čar, I. 2014: Štu di ja o tret jem sek tor ju v Slo ve ni ji za potre be pro jek ta ENRI. Ljub lja na. De fourny, J., Nyssens, M. 2012: The EMES Approach of Social Enter pri se in a Com pa ra ti ve Pers pec - ti ve. EMES Wor king Paper 12-03. Med mrež je: https://orbi.ulg.ac.be/bit stream/2268/180666/1/ EMES%20WP%2012_03%20JD%20MN.pdf (10. 5. 2015). Evi den ca social nih pod je tij. 2014. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si/si/de lov na_po droc ja/…/so cial no…/ evi den ca_so_p (10. 5. 2015). Jav na dela 2014 – sez nam izbra nih izva ja lec. 2014. Med mrež je: http://www.ess.gov.si/_fi les/5283/ JD_2014_sez nam_iz bra nih_iz va jal cev.xls (10. 5. 2015). Jav na obja va let nih poro čil za druš tva, zadru ge in pod jet ja za leto 2013. 2013. Med me rež je: http://www.aj pes.si (10. 5. 2015). NVO sek tor: dejs tva in šte vil ke. 2015. Med mrež je: http://www.cnvos.si/ar tic le?path=/po droc ja_dela/ za go vor nis tvo/nvo_sek tor:_dejs tva_in_ste vil ke (10. 5. 2015). Re gi ster inva lid skih pod je tij. 2015. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si/si/de lov na_po droc ja/ in va li di_vzv/in va lid ska_pod jet ja_v_rs/re gi ster_in va lid skih_pod je tij (10. 5. 2015). Sez nam upra vi čen cev po Ope ra tiv nem pro gra mu raz vo ja člo veš kih virov 2007–2013. 2013. Med - mrežje: http://www.mddsz.gov.si/si/de lov na_po droc ja/ko he zij ska_po li ti ka/evrop ski_so cial ni_sklad/ ess_upra vi cen ci (10. 5. 2015). Sez nam zapo sli tve nih cen trov z opi som dejav no sti. 2015. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si/si/ de lov na_po droc ja/in va li di_vzv/za po sli tve ni_cen tri (10. 5. 2015). Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je. 2015. Med mrež je: http://www.stat.si (10. 5. 2015). Stra te gi ja raz vo ja social ne ga pod jet niš tva 2013–2016. 2013. Med mrež je: http://www.mddsz.gov.si (10. 5. 2015). Za kon o raz voj ni pod po ri Pomur ski regi ji v ob dob ju 2010–2015. Urad ni list RS 87/2009. Ljub lja na. Za kon o so cial nem pod jet niš tvu. Urad ni list RS 20/2011. Ljub lja na. 105 106 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 107–119, Ljubljana 2015 LEADER PRIsTOP K sPODBUJANJU LOKALNEGA RAZVOJA V sLOVENIJI Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, dr. Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek Mi­ni­strs­tvo­za­kme­tijs­tvo,­goz­dars­tvo­in­pre­hra­no,­Sek­tor­za­pode­že­lje Du­naj­ska­cesta 22,­1000 Ljub­lja­na bar­ba­ra.med­ved-cvikl1@gov.si,­doris.gu­mi­lar@gov.si,­mar­ti­na.ber­lic@gov.si,­alen­ka.se­sek@gov.si UDK:­711.3(497.4) IZVLEČEK LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji Pri­stop­LEADER­je­v pro­gram­skem­obdob­ju 2007–2013­pred­stav­ljal­orod­je­za­dose­ga­nje­ciljev­Pro­grama raz­vo­ja­pode­že­lja­po­tako­ime­no­va­nem­pri­sto­pu­»od­spo­daj­navz­gor«.­Pri­stop­»od­spo­daj­navz­gor«­omogoča lokal­ne­mu­pre­bi­vals­tvu,­da­z ob­li­ko­va­njem­lokal­nih­akcij­skih­sku­pin­(LAS)­aktiv­no­odlo­ča­o prio­ri­te­tah in­raz­voj­nih­ciljih­lokal­ne­ga­območ­ja,­vključ­no­z viri­finan­ci­ra­nja­za­dose­ga­nje­ciljev­lokal­ne­ga­območja. V pre­te­klem­pro­gram­skem­obdob­ju­je­v Slo­ve­ni­ji­bilo­vzpo­stav­lje­nih­33 LAS,­v ok­vi­ru­sled­njih­pa­finan­- ci­ra­nih­več­kot­1400 raz­lič­nih­pro­jek­tov.­Raz­voj­ni­pri­stop,­teme­lječ­na­part­ner­skem­sode­lo­va­nju­v ok­vi­ru LAS­se­je­izka­zal­za­vklju­ču­joč­in­učin­ko­vit­način­uprav­lja­nja­pre­ple­te­nih­in­kom­plek­snih­pode­žel­skih­razvoj­- nih­izzi­vov.­Pomen­tovrst­ne­ga­raz­voj­ne­ga­pri­sto­pa­se­bo­v no­vem­pro­gram­skem­obdob­ju 2014–2020­še okre­pil­v ok­vi­ru­instru­men­ta­lokal­ni­raz­voj,­ki­ga­vodi­skup­nost­(Com­mu­nity­led­local­deve­lop­ment­(CLLD)). KLJUČNE­BESEDE lo­kal­ni­raz­voj,­pri­stop­LEADER,­lokal­ne­akcij­ske­sku­pi­ne­(LAS) ABSTRACT Promotion of local development in Slovenia through the LEADER approach In­the 2007–2013­programming­period,­LEADER­represented­a tool­for­achieving­the­objectives­of­the­Rural Development­Programme­based­on­a ‘bottom-up­approach’.­The­‘bottom-up­approach’­enables­local­pop- ulation­to­actively­participate­in­decision-making­on­priorities­and­development­of­local­areas,­including sources­of­funding,­through­creation­of­local­partnerships,­the­so-called­local­action­groups­(LAGs),­in­order to­achieve­the­objectives­of­local­areas.­In­the­previous­programming­period,­33 LAGs­were­set­up­in­Slovenia. In­the­framework­of­those­LAGs­more­than­1,400­different­projects­were­funded.­Development­based­on LAG­partnerships­has­proven­to­be­an­inclusive­and­effective­way­for­addressing­complex­rural­development challenges.­The­importance­of­this­approach­towards­local­development­issues­will­be­further­strengthened in­the­new­programming­period 2014–2020­under­the­community-led­local­development­(CLLD). KEY­WORDS local­development,­approach­LEADER,­local­action­groups­(LAGs) 107 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek 1 Uvod Pri stop LEADER pred stav lja novo para dig mo na področ ju poli tik uprav lja nja s po de že ljem in je odgo vor Evrop ske uni je na nega tiv ne raz voj ne tren de evrop ske ga pode že lja. Teme lji na pre no su centra - li stič ne ga uprav lja nja s po de že ljem na decen tra li zi ra no uprav lja nje z ak ti va ci jo endo ge ne ga poten cia la pode že lja ter koriš če njem lokal nih virov. Teme lji na sed mih nače lih, in sicer: ino va tiv no sti, pove zo va - nju in več sek tor skih ukre pih ozi ro ma aktiv no stih, pove zo va nju v mre žo, sode lo va nju, akti vi ra nju lokal nih akcij skih sku pin (v na da lje va nju: LAS) kot jav no-za seb nih part ner stev, pri sto pu od »spo daj navz gor« pri izde la vi in izva ja nju stra te gij lokal ne ga raz vo ja (v na da lje va nju: SLR), izha ja jo čih iz območ ja. Čeprav se pri pri sto pu LEADER pou dar ja pomen pri sto pa od »spo daj navz gor«, je v sa mem postop ku izva ja - nja ukre pov LEDER pomem ben tudi pri stop od »zgo raj navz dol«, saj sta Mini strs tvo za kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no (v na da lje va nju: MKGP) in Agen ci je za kme tij ske trge in raz voj pode že lja (v na - da lje va nju: agen ci ja) odgo vor na za načr to va nje, izva ja nje in finan ci ra nje pri sto pa LEADER. Izva ja nje ukre pa LEADER teče pre ko LAS. Te v ok vi ru jav ne ga raz pi sa za izbor in potr di tev potr di MKGP. Delu - jo čim LAS se tako z od loč bo dode li jo sreds tva na let ni rav ni. LAS-i v na da lje va nju izve de jo izbor in izved bo pro jek tov, vključ no z nad zo rom, sprem lja njem in poro ča njem. Po uspe šni izved bi pro jek tov LAS-i vlo ži jo pri agen ci ji zah tev ke za izpla či lo, na pod la gi kate rih se po admi ni stra tiv nih in vse bin - skih kon tro lah izve de izpla či lo zah tev kov. Po izte ku pro gram ske ga obdob ja 2007–2013 in več kot 1400 rea li zi ra nih pro jek tih (Po da tek se nave - zu je na sta nje v evi den cah na datum 31. 12. 2014. Konč ni podat ki o šte vi lu finan ci ra nih pro jek tov v ok vi ru pri sto pa LEADER bodo zna ni konec leta 2015, saj so LAS-i lah ko zah tev ke za izpla či lo sred stev za izve - de ne pro jek te vla ga li do 30. 6. 2015. Prav tako so vse ana li ze v na da lje va nju pris pev ka nave zu je jo na sta nje v evi den cah na datum 31. 12. 2014 in ne pred stav lja jo konč ne ga sta nja izve de nih pro jek tov na pri sto pu LEADER za pro gram sko obdob je 2007–2013. Do kon ca leta 2014 je bilo zaklju če nih 1190 pro - jek tov.) je nasto pil čas, da se vpra ša mo ali so se z iz va ja njem pri sto pa LEADER izbolj ša le raz voj ne mož no sti pode žel skih obmo čij in če smo z ak ti vi ra njem in vklju če va njem lokal nih pobud uspe li akti vi ra ti lokal - ni »know-how« ter nena zad nje tudi, kako vklju ču joč je dejan sko pri stop LEADER. 2 Gra di va in meto de V pris pev ku pred stav lja mo del ne ugo to vi tve izva ja nja pri sto pa LEADER v Slo ve ni ji. Kvan ti ta tivno ana li zo zbra nih podat kov dopol nju je mo s kva li ta tiv no ana li zo ter ugo to vi tva mi tujih avtor jev na področ - ju izva ja nja pri sto pa LEADER v čla ni cah Evrop ske uni je. V kvan ti ta tiv ni ana li zi smo na pod la gi podat kov o za klju če nih in izpla ča nih pro jek tih LAS ana li zi ra li podat ke o šte vi lu izve de nih pro jek tov, pov preč - ni viši ni izpla či la pro jek tov, vse bin ski opre de li tvi pro jek tov, območ ju izva ja nja pro jek tov ter načr to va nih in rea li zi ra nih delov nih mestih v ok vi ru pri sto pa LEADER. Kva li ta tiv na ana li za teme lji na ana li zi anketnih vpra šal ni kov, izve de nih med čla ni LAS, ter osta li mi obi sko val ci Kme tij sko živil ske ga sej ma AGRA 2014. 3 Rezul ta ti in raz pra va 3.1 LAs kot osnov na eno ta pri sto pa LEADER V pro gram skem obdob ju 2007–2013 je bilo na ozem lju Slo ve ni je usta nov lje nih 33 LAS, sled nji so skup no zaje ma li 19.349,6 km2 povr ši ne ozi ro ma 97 % slo ven ske ga pode že lja. V us ta nov lje ne LAS je vklju - če nih 1.269.308 pre bi val cev ozi ro ma 94 % pode žel ske ga pre bi vals tva, pri čemer je tre ba pou da ri ti, da Sli­ka 1:­Pokri­tost­Slo­ve­ni­je­z LAS­in­tako­ime­no­va­na­območ­ja­belih­lis.­p 108 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji riSLA dobrih ljudehP oričko S G obdobju 2007–2013 LA S PrlekijaLA skem S vtar LA ogastvo aloze podeželja B S O S H LA Slovenskih goric LA S v program S ER bele lise 26 km D Lastovica TI LA S eje LA obro TO LA bsotelje LEA M S D O S LA S za nas z.b.o. S LA in Kozjansko LA Jabolko Legenda 0 LA d Pohorja S Posavje do Bohorja O LA S DD LA S M Raznolikost podeželja olenjske LA S S D LA in Bele krajine S Šaleške doline LA Spodnje ruštvo za LA Savinjske doline S D S LA razvoj podeželja LA ežiškeM doline SLA SLA Srce Savinjske doline Zgornje Slovenije estom S SožitjeLA ed mm in podeželjem S Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe LA S Barje ed z zaledjem S anosom M S Loškega LA pogorja LA Snežnikom in N LA orenjska košarica S GLA rasa rasa S KLA in Brkinov S S Zgornje ipavskeV doline LA enskega K za razvoj S Istra LA u LA in Kom SLA objem SoncaV 109 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek cilj no sku pi no pred stav lja pre bi vals tvo na pode žel skih območ jih, žive če v na se ljih z manj kot 10.000 prebi - val ci. Pov preč na povr ši na LAS zna ša 586,4 km2, na nje nem območ ju živi 38.464 pre bi val cev, pov preč na gosto ta pose lje no sti je 65,6 pre bi val ca na km2. LAS pred stav lja jo pro stor sko homo ge ne eno te, kjer se izka zu je pri prav lje nost raz lič nih inte re snih sku pin za dose go skup nih raz voj nih ciljev in potreb, niso ome je ne na obsto je če regio nal ne in uprav ne raz de li tve. Tako obli ko va na območ ja mora jo zago tav lja ti kri tič no maso člo veš kih, social nih in eko nom skih virov za učin ko vi to izva ja nje SLR, kar je pogo je va - lo širo ko vklju če nost celot ne ga ozem lja Slo ve ni je v LAS. V pre te klem pro gram skem obdob ju v LAS niso bile vklju če ne obči ne: Dom ža le, Men geš, Mur ska Sobo ta, Rače-Fram, Ruše, Vodi ce, Med vo de, Osil - ni ca, Komen da, Lovrenc na Pohor ju ter Trzin. Te obči ne so pred stav lja le tako ime no va ne bele lise in v njih ni bilo mogo če koriš če nje sred stev LEADER. De lež ni ki LAS zno traj posa mez nih finan ci ra nih pro jek tov vzpo stav lja jo mrež ne struk tu re sode lo - va nja, na kate rih teme lji nadalj nji raz voj pode že lja. Z nji ho vo vzpo sta vi tvi jo se na pode že lju zgub lja moč kmeč ke ga pre bi vals tva in nji ho vih orga ni za cij ter se obli ku je nov sloj nosil cev raz vo ja. Kovach in Kuče ro va (2009) ugo tav lja ta, da se z im ple men ta ci jo pri sto pa LEADER na pode že lju obli ku je sku pi na pode žel ske ga pre bi vals tva z zna njem in izkuš nja mi za vode nje pro jek tov. LEADER se pogo sto ome nja kot instru ment lokal ne demo kra ci je, kjer se mož nost odlo ča nja o lo kal nem raz vo ju pre na ša na lokalno raven, ven dar se vse pogo ste je pojav lja argu ment, da so te struk tu re obli ko va ne nede mo kra tič no, saj so vzpo stav lje ne zara di skup ne ga inte re sa jav nih in zaseb nih pobud ter civil ne druž be in niso demokra - tič no izvo lje ne (Thue sen 2010). Dolo či lo, da LAS pred stav lja tri par tit no part ners tvo, uve ljav lja sta len vzo rec obli ko va nja LAS, kar Good win (1998) ime nu je pater ni stič na tra di ci ja, s ka te ro se zago tav lja ne - ena ka zasto pa nost delež ni kov v or ga nih odlo ča nja ter nad vla da/pre vla da lokal nih elit (Ko vach 2000; Kovach in Kuče ro va 2006). Cun der in Bedrač (2010) ugo tav lja ta, da ima jo v or ga nih odlo ča nja LAS v Slo - veni ji part ner ji iz zaseb ne ga sek tor ja naj manj 50 % gla sov v po stop kih odlo ča nja, v ne ka te rih LAS-ih je ta odstotek še viš ji. Na zelo zapr te ustro je LAS kaže jo razi ska ve le-teh z Dan ske in iz Angli je. Ugo tov lje no je bilo, da so čla ni LAS posa mez ni ki z vi so kim social nim kapi ta lom in da do vklju če va nja šir še ga kro ga lokal ne - ga pre bi vals tva ali ran lji vih sku pin pri ha ja le izje mo ma (Gran berg in sode lav ci 2015). Podob no, kot ugo tav lja jo tuje razi ska ve na področ ju izva ja nja pri sto pa LEADER, ugo tav lja mo tudi v Slo ve ni ji, da so LAS-i kot tri par tit no part ners tvo na lokal ni rav ni pre cej zapr te struk tu re, z de lo va njem kate rih je šir - ša lokal na skup nost sla bo sez na nje na. Zato se v no vem pro gram skem obdob ju poseb na pozor nost name nja bolj vid nim jav nim pozi vom za vklju če va nje zain te re si ra nih jav no sti v LAS, saj LAS pred stav lja odpr - to struk tu ro na lokal ni rav ni, v ka te ro se lah ko vklju či jo vse zain te re si ra ne jav no sti, kar je nema lo krat nez na no lokal ne mu pre bi vals tvu. LAS je odgo vor na za izbor pro jek tov, ki jih sklad no s fi nanč nim okvir - jem posa mez ne LAS ter SLR potr di nacio nal na pisar na LEADER, zato se v no vem pro gram skem obdob ju več ji pou da rek name nja bolj jasnim in trans pa rent nim postop kom pri izbi ri pro jek tov LAS, prav tako mora jo ti mer lji vo pris pe va ti k us pe šno sti izva ja nja SLR. 3.2 Ana li za izva ja nja pro jek tov Tako, kot obsta ja jo raz li ke v ve li ko sti LAS, nji ho vi aktiv no sti in vklju če no sti v lo kal no oko lje, obsta - ja jo raz li ke v šte vi lu in obse gu izva ja nja pro jek tov. Izbor in izva ja nje pro jek tov je v pri stoj no sti LAS, pri čemer je nuj no, da se s pro jek ti odprav lja jo lokal ne pomanj klji vo sti, ugo tov lje ne v SLR. V bolj homo - ge no raz vi tih LAS-ih se odlo ča jo za rea li za ci jo manj še ga šte vi la več jih pro jek tov, s ka te ri mi se izbolj šu je diver zi fi ka ci ja dejav no sti na pode že lju ter pove ču je pre poz nav nost območ ja, med tem ko se pri LAS-ih, ki pokri va jo bolj raz no vrst na (na pri mer LAS Od Pohor ja do Bohor ja ali LAS Srce Slo ve ni je) ali slab - še raz vi ta pode žel ska območ ja (kot so na pri mer Halo ze) odlo ča jo za več je šte vi lo manj ših pro jek tov, s či mer se posku ša izbolj ša ti kako vost živ lje nja na pode že lju sko zi finan ci ra nje posa mez nih dejav nosti Sli­ka 2:­Šte­vi­lo­izve­de­nih­pro­jek­tov­v LAS­v pro­gram­skem­obdob­ju 2007–2013.­p 110 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji riSLA dobrih ljudehP 26 km oričko S GLA S PrlekijaLA 13–25 25–38 38–50 50–63 63–75 S Legenda vtar LA aloze 0 ogastvo podeželja B S O S H LA Slovenskih goric LA S Lastovica TI LA S obro TO LA bsotelje S D O S LA S za nas z.b.o. S LA in Kozjansko LA Jabolko LA d Pohorja S Posavje do Bohorja O LA S DD LA S M Raznolikost podeželja olenjske LA S S D LA in Bele krajine S Šaleške doline LA Spodnje ruštvo za LA Savinjske doline S D S LA razvoj podeželja LA ežiškeM doline SLA SLA Srce Savinjske doline Zgornje Slovenije estom S SožitjeLA ed mm in podeželjem S Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe LA S Barje ed z zaledjem S anosom M S Loškega LA pogorja LA Snežnikom in N LA orenjska košarica S GLA rasa rasa S KLA in Brkinov S S Zgornje ipavskeV doline LA enskega K za razvoj S Istra LA u LA in Kom SLA objem SoncaV 111 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek (pod jet ji, kme tij, dru štev …) ali potreb (na pri mer ure di tev zbi ral nic loče nih frak cij komu nal nih odpad - kov, igra la v vaš kih jedrih, ure di tev temat skih in gozd nih poti …). Do kon ca leta 2014 je v ok vi ru pri sto pa LEADER sreds tva za uspe šno izve de ne pro jek te pre je lo 1480 upra vi čen cev. Z za klju če ni mi pro jek ti konec leta 2014 je bila tako že pre se že na cilj na vred nost pri sto pa, ki zna ša 1.310 upra vi čen cev, kar pome ni, da je rea li za ci ja 113 % (Po ro či lo … 2015). Šte vi lo upra - vi čen cev bo po pri ča ko va njih v letu 2015 še nara slo zara di zaklju če va nja že odo bre nih pro jek tov. V pro gram skem obdob ju 2007–2013 je bilo v pov preč ju na posa mez no LAS izve de nih 37 pro jek - tov, pri čemer je 12 LAS izved lo med 13–25 pro jek tov (sli ka 2). Gle de na šte vi lo izve de nih pro jek tov izsto pa jo LAS Med Snež ni kom in Nano som s 75 pro jek ti, LAS Ha lo ze s 73 pro jek ti, LAS Srce Slo ve ni - je z 70 pro jek ti ter LAS Od Pohor ja do Bohor ja s 64 pro jek ti. V ana li zi ra nem obdob ju so naj manj pro jek tov izved li v ok vi ru LAS Ja bol ko (15) TOTI LAS (13), LAS Po sav je (17) in LAS Loš ke ga pogor ja (16). 58 % LAS je izved lo manj kot 37 pro jek tov v preu če va nem obdob ju, med tem ko jih je 42 % izved lo več kot 37 pro jek tov. Mogo če je opa zi ti pove za nost med LAS-i z ve li kim šte vi lom manj ših pro jek tov ter viso - ki mi vred nost mi indek sa raz voj ne ogro že no sti, na pri mer LAS Med Snež ni kom in Nano som s 75 pro jek ti je umeš čen v No tranj sko-kraš ko regi jo, kjer zna ša indeks raz voj ne ogro že no sti 127, LAS Ha lo ze s 73 pro - jek ti v Po drav sko regi jo z in dek som raz voj ne ogro že no sti 116,8. Za izva ja nje ukre pov LEADER so se sreds tva v ok vi ru sed me spre mem be Pro gra ma raz vo ja pode - že lja 2007–2013 (2007) zmanj ša la za 2 mi li jo na evrov in obse ga jo 31.760.006 evrov sred stev. Do kon ca leta 2014 je bilo izpla ča nih 27.688.461,21 evra sred stev, kar pome ni 87 % raz po lož lji vih sred stev za to os. 20 % sred stev je name nje nih delo va nju LAS, osta lih 80 % pa izved bi pro jek tov. Finanč ni viri za izved - bo pro jek tov so med LAS raz po re je ni na pod la gi treh kri te ri jev in v raz mer jih: oce na kako vo sti SLR (40 %), veli kost LAS (30 %) ter šte vi lo pode žel ske ga pre bi vals tva (30 %). Vred nost pov preč ne ga zne ska izpla či la na pro jekt je zna ša la 17.492,87 evrov. Naj več ji zne ski izpla - čil so bili izpla ča ni za LAS Do lenj ske in Bele kra ji ne, LAS za raz voj in LAS Po poteh dediš či ne od Idrij ce do Kol pe (sli ka 3). LAS Po sav je je v pre te klem pro gram skem obdob ju dobi la izpla čan naj viš ji pov preč ni zne sek izpla - či la na pro jekt, in sicer 52.892,65 evra, sle di LAS Loš ke ga pogor ja z 38.099,31 evra, LAS Do lenj ska in Bela kra ji na s 37.747,37 evra, LAS Go renj ska koša ri ca z 31.239,16 evra in LAS za raz voj z 29.084,79 evra. Naj niž je vred no sti izpla čil za izve de ne pro jek te so bile izpla ča ne pri LAS Ov tar Slo ven skih goric (5847,19 evra), LAS Ha lo ze (7429,75 evra), LAS Me žiš ke doli ne (10.962,73 evra), in LAS Druš tvo za raz voj. Ukrep LEADER v svo ji osno vi teži k us tvar ja nju doda ne vred no sti na pode že lju sko zi pove zo va - nje raz lič nih sek tor jev ter raz lič nih orga ni za cij skih struk tur, kar vpli va tudi na ustvar ja nje novih delov nih mest. Ana li za načr ta izved be nih pro jek tov (v na da lje va nju: NIP) je poka za la, da je bilo v ok vi ru NIP 2011 in NIP 2012 pred vi de nih 72 no vih delov nih mest. Od tega jih je bilo 65 % rea li zi ra nih v NIP 2012 in 35 % v NIP 2011. Naj več delov nih mest je bilo pred vi de nih v LAS Do bro za nas z. b. o., in sicer 8, sle - di ta LAS Do lenj ske in Bele kra ji ne ter LAS Is tre s 6 ter LAS La sto vi ca, LAS Od Pohor ja do Bohor ja, LAS Srce Slo ve ni je in LAS za raz voj s 5 de lov ni mi mesti. Gle de na vse bin sko opre de li tev je 32 % delov - nih mest načr to va nih na področ ju turiz ma, 23 % na področ ju izo bra že va nja, 13 % na področ ju obno ve in raz vo ja vasi, 11 % na področ ju pod jet niš tva in 20 % pod kate go ri jo dru go. Če govo ri mo o ab so lutnih šte vil kah, se je do kon ca leta 2014 v ok vi ru sred stev LEADER po poro ča nju LAS ustva ri lo 71,5 no vih delov nih mest (Po ro či lo o na pred ku … 2015). Če posta vi mo zgor njo infor ma ci jo v šir ši kon tekst izva ja nja pri sto pa LEADER v dru gih drža vah EU, lah ko ugo to vi mo, da je pri stop LEADER le v An gli ji tra di cio nal no vezan na eko nom ske cilje, kot so ustvar ja nje novih delov nih mest ter vzdr že va nje eko nom ske vital no sti pode žel skih območ ji (Gran berg in sode lav ci 2015), v nas prot ju z dru gi mi drža va mi, kjer je v os pred ju vzpo stav lja nje mrež nih struk - tur ter vklju če va nje ran lji vih sku pin. Cun der in Bedrač (2010) za Slo ve ni jo ugo tav lja ta, da je v pre te - klem pro gram skem obdob ju kar 46 % stra teš kih ciljev SLR bilo name nje nih izbolj ša nju eko nom ske ga Sli­ka 3:­Viši­na­izpla­čil­v LAS­za­pro­gram­sko­obdob­je 2007–2013.­p 112 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji S-om ri LA SLA 001,61 126,60 dobrih ljudeh P 876,63 . . oričko 501,69 . . 626,67. 751,65. 510. 774. S G obdobju 2007–2013 245. LA S PrlekijaLA ER bele lise 26 km skem D 876,63–1 001,61–1 376,71–453 . . S . 501,69–717. 626,67–981. 751,65–1. vtar aloze 245 510 LA ogastvo LEA 189 453 717 981 1. 1. podeželja B S O S H išina izplačanih sredstev LA Slovenskih goric LA Legenda V v program 0 S Lastovica TI LA S obro TO LA bsotelje S D O S LA S za nas z.b.o. S LA in Kozjansko LA Jabolko LA d Pohorja S Posavje do Bohorja O LA S DD LA S M Raznolikost podeželja olenjske LA S S D LA in Bele krajine S Šaleške doline LA Spodnje ruštvo za LA Savinjske doline S D S LA razvoj podeželja LA ežiškeM doline SLA SLA Srce Savinjske doline Zgornje Slovenije estom S SožitjeLA ed mm in podeželjem S Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe LA S Barje ed z zaledjem S anosom M S Loškega LA pogorja LA Snežnikom in N LA orenjska košarica S GLA rasa rasa S KLA in Brkinov S S Zgornje ipavskeV doline LA enskega K za razvoj S Istra LA u LA in Kom SLA objem SoncaV 113 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek 03 – LAS Ovtar Slovenskih goric 5.847,19 13 – LAS Haloze 7.429,75 16 – LAS Mežiške doline 10.962,73 01 – LAS Med Snežnikom 11.516,88 in Nanosom 06 – LAS Srce Slovenije 12.240,84 11 – LAS za razvoj 29.084,79 07 – LAS Gorenjska košarica 31.239,16 12 – LAS Dolenjska in Bela krajina 37.747,37 04 – LAS Loškega pogorja 38.099,31 24 – LAS Posavje 52.892,65 0 10 0 . 00 20 000 . 30 000 . 40 000 . 50 000 . 60 000 . Skupina LAS z najvišjim povprečnim zneskom izplačila na projekt Skupina LAS z najnižjim povprečnim zneskom izplačila na projekt Sli­ka 4:­Pri­mer­ja­va­pov­preč­ne­ga­zne­ska­izpla­čil­na­pro­jekt­pri­LAS­z naj­manj­ši­mi­in­naj­več­ji­mi­vred­nost­mi. sek tor ja pode žel skih območ ji sko zi finan ci ra nje pro jek tov v kme tijs tvu, turiz mu in mikro-pod jet jih s pou - dar kom na pove ča nju proi zvod nje in trže nju lokal nih pro duk tov. Ugo tav lja mo, da je v pre te klem pro - gram skem obdob ju bilo v os pred ju vzpo stav lja nje mrež nih struk tur. Zara di poo stre nih eko nom skih raz mer sta pri dose ga nju eko nom skih ciljev pre vla do va la ustvar ja nje novih delov nih mest in več ja mer - lji vost tega cilja. Tako se v ok vi ru nove Ured be o iz va ja nju CLLD, kate re ga pomem ben del pred stav lja izva ja nje pri sto pa LEADER, več ja pozor nost name nja eko nom ske mu cilju ustvar ja nju novih delov nih mest (Ured ba … 2015). 3.3 Delež pro jek tov gle de na območ je izva ja nja pro jek ta LAS kot osnov na orga ni za cij ska eno ta izva ja nja ukre pa LEADER je odgo vor na za aktiv no vklju - če va nje zain te re si ra nih jav no sti v de lo va nje LAS in izva ja nje pro jek tov. Struk tu ra tri par tit nih part ner stev LAS v Slo ve ni ji se moč no raz li ku je. Vsem je skup na pre vla du jo ča vlo ga občin v jav nem sek tor ju (Cun - der in Bedrač 2010). Ana li za vseh izve de nih pro jek tov je poka za la, da je kar 61 % vseh izve de nih pro jek tov bilo izve de nih na območ ju ene posa mez ne obči ne, 12 % na območ ju več občin zno traj LAS in 26 % na celot nem območ ju LAS, le 2 % izve de nih pro jek tov je zaje ma lo šir še območ je (sli ka 5). Pose bej izsto - 114 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji ena posamezna občina znotraj LAS več občin znotraj LAS celotno območje LAS širše od območja LAS Sli­ka 5:­Delež­pro­jek­tov­gle­de­na­območ­je­izva­ja­nja­pro­jek­ta. pa joč je visok delež izve de nih pro jek tov na območ ju ene posa mez ne obči ne, saj je bilo v kar 17 LAS tovrst nih pro jek tov več kot polo vi ca (LAS Ha lo ze (92 %), LAS La sto vi ca (86 %), LAS Med Snež ni kom in Nano som (82 %), LAS Spod nje Savinj ske doli ne (77 %), LAS Pr le ki je (76 %), LAS Kra sa in Brki nov (72 %) ter LAS Pri dobrih lju deh (71 %)). Z vi so kim dele žem izve de nih pro jek tov na celot nem območ - ju obči ne izsto pa jo LAS Loš ke ga pogor ja (75 %), LAS MDD (62 %) in TOTI LAS (69 %). Gle de na vse izve de ne pro jek te so le v LAS po poteh dediš či ne od Idrij ce do Kol pe ter v LAS Go renj ska koša ri ca pre - vla do va li pro jek ti, izve de ni v več obči nah zno traj LAS. Ti rezul ta ti izka zu je jo, da se je ukrep LEADER v glav nem izva jal na območ ju ene posa mez ne obči ne, kar v ve li ki meri one mo go ča raz voj moč nih in učin ko vi tih mrež ter odno sov. V no vem pro gram skem obdob ju se bo tako obli ko val samo sto jen jav - ni raz pis, name njen le pro jek tom sode lo va nja med LAS-i zno traj drža ve, z ob moč ji v raz lič nih drža vah čla ni cah ali z ob moč ji v tret jih drža vah. 3.4 Delež pro jek tov gle de na vse bin sko opre de li tev Eden izmed osnov nih name nov pri sto pa LEADER je ino va tiv nost in akti vi ra nje lokal ne ga raz vojnega poten cia la. V tem pogle du se ukrep LEADER zelo prib li žu je razi sko val nim pro jek tom, saj sku ša jo v ra - zi sko val nih pro jek tih stro kov nja ki razu me ti obsto je či prob lem in poda ti upo rab ne prak tič ne reši tve, s či mer se spre mi nja in raz vi ja razi sko val no področ je, med tem ko sku ša pri stop LEADER izbolj ša ti lokal - ne raz me re, nuj no potreb ne za raz voj lokal nih vizij. Gle de na vse bin sko opre de li tev so v preu če va nem obdob ju pre vla do va li pro jek ti na področ ju turiz - ma (33 %), sle di jo pro jek ti na področ ju izo bra že va nja (20 %), obno ve in raz vo ja vasi (19 %) in kul tur ne dediš či ne (10 %). Pro jek ti na osta lih vse bin skih področ jih so zav ze ma li manj kot 5 % delež izve de nih pro jek tov, in sicer: druž ba in socia la 4 %, štu di je in ana li ze sta nja 3 %, kme tijs tvo, goz dars tvo in prehra - na 3 %, pod jet niš tvo na pode že lju, digi ta li za ci ja na pode že lju in vars tvo oko lja pa 2 % (sli ka 6). V ok vi ru vse bin ske ga področ ja turi zem so se v 27 % izve de nih pro jek tov finan ci ra le turi stič ne poti, v 24 % so se izved le nalož be v tu ri stič no infra struk tu ro in raz voj turiz ma ter v 21 % pro jek ti, pove za ni z orga - ni za ci jo raz no vrst nih turi stič nih pri re di tev. 17 % izve de nih pro jek tov je bilo name nje nih pro mo ci ji LAS. 115 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek turizem izobraževanje obnova in razvoj vasi kulturna dediš in č a družba in sociala študije in analize stanja kmetijstvo, gozdarstvo in prehrana podjetništvo na podeželju digitalizacija na podeželju varstvo okolja naravni viri energije in varovanje podnebja drugo 0 % 5 % 10 % 15 % 20 % 25 % 30 % 35 % Sli­ka 6:­Delež­pro­jek­tov­gle­de­na­vse­bin­sko­opre­de­li­tev. V ok vi ru vse bin ske ga področ ja izo bra že va nja je bilo 19 % sred stev name nje nih izo bra že va nju na področ - ju turiz ma in pod jet niš tva, 17 % tra di cio nal nim zna njem na pode že lju, 15 % kme tijs tvu in 9 % zdra vi pre hra ni in giba nju. Kar 29 % izve de nih pro jek tov je bilo name nje nih raz no vrst nim izo bra že va njem, opre de lje nim pod kate go ri jo dru go. V ok vi ru vse bin ske ga področ ja obno va in raz voj vasi je bilo 29 % sred stev name nje nih trže nju na pode že lju, 15 % grad nji ali obno vi zgradb ter zuna njih pro sto rov za šport in pro sto ča sne dejav no sti, 13 % izve de nih pro jek tov je finan ci ra lo zgrad be za med ge ne ra cij sko dru že - nje in kul tur no-umet niš ko udejs tvo va nje, 9 % izved be nih pro jek tov pa je ure ja lo otroš ka igriš ča in igra la. Izve de ni pro jek ti na področ ju kul tur ne dediš či ne so v 63 % finan ci ra li živo dediš či no in v 37 % nepre - mič no dediš či no. Ana li za je poka za la, da je kar 16 LAS sreds tva za izved bo pro jek tov name ni lo vse bin skim področ - jem turi zem, obno va in raz voj vasi ter kul tur na dediš či na in izo bra že va nje, pri čemer so se med seboj raz li ko va li v de le žih, name nje nih posa mez ne mu vse bin ske mu področ ju. Ta rezul tat kaže na viso ko mero vse bin ske ga poe no te nja SLR v pre te klem pro gram skem obdob ju, kar je sicer pris pe va lo k hi trej še mu izva ja nju pri sto pa LEADER na tere nu, ven dar ni nuj no izbolj ša lo lokal nih raz mer ozi ro ma oko lja, s či - mer bi se omo go čil bolj ši in hitrej ši raz voj pode žel skih obmo čij. Ana li za raz po re di tve sred stev po posa mez nih vse bin skih sklo pih je poka za la, da se name nja turiz - mu več sred stev od pov preč ne vred no sti za turi zem (to je 33 %) na zahod nem kon cu Slo ve ni je: LAS V ob je mu Son ca, LAS Kra sa in Brki nov, LAS Is tre, LAS Zgor nje Vipav ske doli ne. Prav tako je opaz no, da se izo bra že va nju name nja manj pozor no sti v LAS-ih na vzhod nem kon cu Slo ve ni je, med tem ko po Sli­ka 7:­LAS-i,­ki­so­sreds­tva­name­ni­li­izved­bi­pro­jek­tov­na­vse­bin­skih­področ­jih­turi­zem,­obno­va in raz­voj­vasi,­kul­tur­na­dediš­či­na­in­izo­bra­že­va­nje.­p 116 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji riSLA dobrih ljudehP inač 26 km S vtar LA ogastvo podeželja B Legenda turizem izobraževanje obnova in razvoj vasi kulturna dediš S O 0 LA Slovenskih goric bsoteljeO S S S LA in Kozjansko LA Jabolko LA d Pohorja do BohorjaO olenjske S DLA in Bele krajine ruštvo za S D S LA razvoj podeželja LA ežiškeM doline estom S SožitjeLA ed mm in podeželjem S Po poteh dediščine od Idrijce do Kolpe LA ed S anosom M LA Snežnikom in N orenjska košarica S G rasa LA S KLA in Brkinov u SLA objem SoncaV 117 Bar ba ra Med ved - Cvikl, Doris Gumi lar, Mar ti na Ber lič, Alen ka Šesek sreds tvih, name nje nih izo bra že va nju, izsto pa jo LAS Druš tvo za raz voj pode že lja, LAS Go renj ska koša - ri ca, LAS Po sav je in LAS Me žiš ke doli ne. Nad pov preč na sreds tva, name nje na obno vi in raz vo ju vasi, to je nad 19 %, so bila izpla ča na LAS Bar je z za led jem (51 %), LAS La sto vi ca, LAS MDD, LAS Spod - nje Savinj ske doli ne in LAS Go rič ko. Sreds tva, name nje na kul tur ni dediš či ni, so pov preč na izpla či la (10 %) pre se ga la v TOTI LAS, LAS So žit je med mestom in pode že ljem in LAS Bo gas tvo pode že lja. Pri sto pu LEADER se pogo sto pri pi su je dvoj na vlo ga. Na eni stra ni se z njim dose ga alo ka ci ja virov iz kme tij ske ga sek tor ja na celot no pode že lje ter na dru gi stra ni se učin ki tega pri sto pa ne izka zu je jo le sko zi eko nom ske učin ke, ampak se doti ka jo tudi okolj skih, druž be nih in social nih prob le mov (An ders - son in Kovach 2010). Sled nje lah ko trdi mo za LAS-e, ki so v Slo ve ni ji poleg kla sič nih vse bin skih področ ji (tu ri zem, obno va in raz voj vasi, kul tur na dediš či na) sreds tva name ni li tudi pro jek tom, name nje nim za vse bin ska področ ja druž ba in socia la (LAS Raz no li kost pode že lja 9 %, LAS Ha lo ze 12 % in LAS Pr le - ki ja 21 %), štu di je in ana li ze (LAS MDD 5 %, LAS Po sav je 6 %, LAS Is tra 10 %, TOTI LAS 15 %, LAS Raz no li kost pode že lja 22 %) in vars tvo oko lja (LAS za raz voj 10 % sred stev, LAS Zgor nje Vipavske doli ne in Komen ske ga in LAS Loš ke ga pogor ja 13 % sred stev), digi ta li za ci ja na pode že lju (LAS Po sav - je 6 %, LAS Spod nja Savinj ska doli na 9 % in LAS Ša leš ke doli ne 10 %). Preu če va nje pri stopa LEADER v Ita li ji je poka za lo, da sled nji vpli va na pre mik raz vo ja pode že lja iz cen tra li stič no/hie rar hič ne ga pri - sto pa k bolj trž no usmer je ne mu pri sto pu (Osti 2000). Zamet ki bolj trž ne ga pri sto pa pri raz vo ju pode že lja v Slo ve ni ji so se sicer kaza li pri posa mez nih pro jek tih zno traj že ome nje nih vse bin skih podro čij (na primer v ok vi ru vse bin ske ga področ ja izo bra že va nje je bilo 19 % sred stev name nje nih turiz mu in pod jet ništvu, v ok vi ru vse bin ske ga področ ja obno va in raz voj vasi je bilo trže nju na pode že lju name nje nih 29 % sredstev, v ok vi ru vse bin ske ga sklo pa kme tijs tvo, goz dars tvo in pre hra no pa je bilo kar 33 % sred stev name njenih bla gov nim znam kam kme tij skih proi zvo dov). Sreds tva za raz vo ju pod jet niš tva na pode že lju so name - ni le LAS Go rič ko in TOTI LAS (8 %) ter Srce Slo ve ni je (9 %). Kar 76 % sred stev na vse bin skem področ ju pod jet niš tvo na pode že lju je bilo name nje nih nalož bam v mi kro-pod jet ja, 15 % nalož bam v kme ti je z do pol nil no dejav nost jo in 9 % social ne mu pod jet niš tvu. 4 sklep S pri sto pom LEADER se na evrop skem in slo ven skem pode že lju doga ja jo pomemb ne spre membe, ki se kaže jo na raz lič nih rav neh kom plek sne ga pode žel ske ga pro sto ra. Ker teme lji pri stop LEADER na LAS-ih kot osnov ni eno ti delo va nja, se z us ta nav lja njem le-teh na pode že lju vzpo stav lja jo mre že, ki pred stav lja jo ele men te pode žel ske ga pro sto ra, kjer se aku mu li ra zna nje o iz va ja nju pro jek tov ter boljše razu me va nje lokal nih raz mer in poten cia lov. Čeprav so v Slo ve ni ji tako kot v dru gih čla ni cah Evropske uni je te struk tu re raz me ro ma zapr te in sla bo pre poz nav ne v šir šem pode žel skem pro sto ru, se v no vem pro - gram skem obdob ju spod bu ja nji ho vo odpi ra nje, saj kljub svo ji zapr to sti pred stav lja jo pomemb ne ele men te pode žel ske druž be, na kate rih bo teme lji lo nadalj nje pro jekt no finan ci ra nje poli tik raz vo ja pode že lja. Tako ime no va no pro jekt no finan ci ra nje poli tik raz vo ja pode že lja je način, sko zi kate re ga Evrop - ska uni ja finan ci ra aktiv no sti raz vo ja na pode že lju, in sicer brez nepo sred ne ga finan ci ra nja pro ra ču na držav čla nic. V kon tek stu evrop skih poli tik raz vo ja pode že lja je pro jekt krat ko tra jen dogo dek, s ka te - rim se želi zago to vi ti dol go roč ne učin ke. Ta para doks bo mor da v pri ha ja jo čih letih pod la ga za usta no vi tev bolj sta bil nih struk tur in mrež, ki bodo zago tav lja le ustrez no pod po ro dol go roč nim učin kom poli tik raz vo ja pode že lja. Ta dile ma bi lah ko ogro zi la osnov ni kon cept pri sto pa LEADER, to je pre mik inicia - ti ve za raz voj na lokal no raven. Pomem ben vidik pri sto pa LEADER so mno gi uspe šno izve de ni pro jek ti na pode že lju. Sled nji so v pre te klem pro gram skem obdob ju pris pe va li pred vsem k bolj ši oprem lje no - sti pode že lja z os nov no in turi stič no infra struk tu ro, več ji izo bra že no sti pode žel ske ga pre bi vals tva ter reše va nju okolj skih vpra šanj. Opa zen je pre mik k bolj trž nim pri sto pom na pode že lju, saj so LAS Go - rič ko in TOTI LAS na me ni le pod jet niš tvu na pode že lju 8 % vseh sred stev ter LAS Srce Slo ve ni je 9 % vseh sred stev, med tem ko so znat ni dele ži sred stev bili name nje ni bolj trž nim pri sto pom na pode želju. 118 LEADER pri stop k spod bu ja nju lokal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji V ok vi ru vse bin ske ga področ ja obno va in raz voj vasi se je trže nju name ni lo 29 % sred stev in v ok vi ru vse bin ske ga področ ja kme tijs tvo bla gov nim znam kam kme tij skih proi zvo dov 33 % sred stev. Gle da no pro stor sko je mogo če zaz na ti, da se v LAS-ih, usta nov lje nih v za hod ni Slo ve ni je, več sred - stev od pov preč ja name nja vse bin ske mu področ ju turi zem, saj je ta na zaho du Slo ve ni je pomem ben eko nom ski sek tor. V vzhod ni Slo ve ni ji se manj sred stev od pov preč ja name nja izo bra že va nju, kar je posle di ca niž je stop nje raz vo ja in s tem pove za ne tež nje po izved bi pro jek tov z otip lji vi mi cilji, pove - za ni mi z ob no vo in raz vo jem vasi ter kul tur no dediš či no. Med LAS-i obsta ja jo raz li ke v šte vi lu izve de nih pro jek tov, obse gu porab lje ne ga denar ja za posa - mez na vse bin ska področ ja in struk tu ri izve de nih pro jek tov. Ne gle de na sla bo sti, ki so se poka za le v do se da njem izva ja nju pri sto pa LEADER (in jih posku ša mo z raz lič ni mi postop ki odpra vi ti v no vem pro gram skem obdob ju 2014–2020), lah ko zaklju či mo, da se je s pri sto pom LEADER izbolj ša lo razu - me va nje lokal nih raz mer. Sled nje vodi k več ji anga ži ra no sti lokal ne ga pre bi vals tva pri reše va nju lokal nih prob le mov, kar pa pome ni, da se ne ustvar ja le novo zna nje, ampak tudi struk tu re/spo sob no sti za obli - ko va nje novih ino va tiv nih reši tev na pode že lju. LAS-i kot naj bolj pre poz nav na struk tu ra pri sto pa LEADER tako pred stav lja jo pomemb ne akter je pri raz vo ju pode že lja tudi v pri hod nje, saj kaže več kot 1190 zaklju - če nih pro jek tov ter 1480 upra vi čen cev s pod po ro (do ko nec leta 2014) na neza ne mar lji vo vpe tost pri sto pa LEADER v slo ven sko pode že lje. 5 Viri in lite ra tu ra An ders son, K. 2009: Orc he stra ting regio nal deve lop ment through pro jects: The »in no va tion para dox« in rural Fin land. Jour nal of envi ron men tal policy & plan ning 11-3. New York. An ders son, K., Kovach, I. 2010: Lag ging behind or LEADER in local demo cracy? Asses sment of LEADER-type deve lop ment pro jects as a tool for demo cra tic inte gra tion in the Con te sted coun try si de. Swe dish school of social scien ce, Uni ver sity of Hel sin ki. Hel sin ki. Cun der, T., Bedrač, M. 2010: The »LEADER approach« – new deve lop ment oppor tu nity for rural areas in Slo ve nia. Revi ja za geo gra fi jo – Jour nal for geo graphy 5-2. Mari bor. Gran berg, L., Anders son, K., Kovach, I. 2015: Eva lua ting the Euro pean approch to rural deve lop ment, grass-roots expe rien ces of the LEADER Pro gram me. Farn ham. God win, M. 1998: The gover nan ce of rural areas: some emer ging research issues and agen das. Jour nal of rural stu dies 14-1. Oxford. Ko vach, I. 2000: LEADER, a new social order and the Cen tral- and East-Eu ro pean coun tries. Socio lo gia Rura lis 40-2. Oxford. Ko vach, I., Kuce ro va, E. 2006: The pro ject class in Cen tral Euro pe: the Czech and Hun ga rian cases. Socio lo gia Rura lis 46-1. Oxford. Ko vach, I., Kuče ro va, E. 2009: The social con tex of pro ject pro li fe ra tion – the rise of pro ject class. Jour nal of envi ro men tal policy & plan ning 11-3. New York. Osti, G. 2000: LEADER and part ners hips. The case of Italy. Socio lo gia Rura lis 40-2. Oxford. Pro gram raz vo ja pode že lja Repub li ke Slo ve ni je za obdob je 2007–2013. Mini strs tvo za kme tijs tvo, gozdarstvo in pre hra no. Ljub lja na, 2007. Thue sen, A. 2010: Is LEADER eli tist or inc lu si ve? Com po si tion of Danish LAG boards in the 2007–2013 rural deve lop ment and fis he ries pro gram mes. Socio lo gia Rura lis 50-1. Oxford. Po ro či lo o na pred ku v ok vi ru Pro gra ma raz vo ja pode že lja RS 2007–2013 za leto 2014. 2015. Med mrežje: http://www.program-podezelja.si/images/SPLETNA_STRAN_PRP_NOVA/2_PRP_2007-2013/ 2_4_Spremljanje_in_vrednotenje/Letna_porocila_o_napredku/Letno_poročilo_PRP_2014.pdf (9. 8. 2015). Ured ba o iz va ja nju lokal ne ga raz vo ja, ki ga vodi skup nost, v pro gram skem obdob ju 2014–2020. Uradni list RS, št. 42/2015. Ljub lja na. 119 120 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 121–128, Ljubljana 2015 sTAGE – INTERAKTIVNO ORODJE ZA DIsEMINACIJO GEOPROsTORsKIH sTATIsTIK Igor Kuz ma, Moj ca Merc Sta­ti­stič­ni­urad­Repub­li­ke­Slo­ve­ni­je, Li­to­stroj­ska­cesta­54,­1000 Ljub­lja­na igor.kuz­ma@gov.si,­moj­ca.merc@gov.si UDK:­91:311.218 311.218:004.738.5 IZVLEČEK STAGE – inte rak tiv no orod je za dise mi na ci jo geo pro stor skih sta ti stik Ce­lo­vi­to­načr­to­va­nje­in­sprem­lja­nje­raz­vo­ja­funk­cio­nal­nih­obmo­čij­na­glo­bal­ni,­regio­nal­ni­ali­lokal­ni­ravni zah­te­va­ustrez­no­infor­ma­cij­sko­in­podat­kov­no­pod­po­ro,­zato­sta­ti­stič­ni­ura­di­vzpo­stav­lja­jo­nove­dise­mina­- cij­ske­infra­struk­tu­re.­Pove­zo­va­nje­geo­graf­skih­in­sta­ti­stič­nih­infor­ma­cij­tre­nut­no­doživ­lja­pra­vi­pre­rod s pod­po­ro­naj­viš­jih­rav­ni­glo­bal­ne­ga­in­regio­nal­ne­ga­odlo­ča­nja,­kot­so­Zdru­že­ni­naro­di­in­Evrop­ska­komi­- si­ja.­Sta­ti­stič­ni­urad RS­je­med­na­rod­nim­toko­vom­sle­dil­z vzpo­sta­vi­tvi­jo­celo­vi­te­ga­siste­ma­za­izka­zo­va­nje geo­pro­stor­skih­sta­ti­stik,­kate­re­ga­osred­nji­del­je­inte­rak­tiv­no­orod­je­STAGE.­Ta­zaje­ma­širok­nabor­spre­- men­ljivk­na­rav­ni­admi­ni­stra­tiv­nih­enot­ter­hie­rar­hič­ne­mre­že­in­je­pris­pe­vek­urad­ne­sta­ti­sti­ke­k po­dat­kov­ni pod­po­ri­pri­obli­ko­va­nju­regio­nal­nih­poli­tik. KLJUČNE­BESEDE sta­ti­sti­ka,­geo­gra­fi­ja,­regio­nal­ni­raz­voj,­hie­rar­hič­na­mre­ža,­splet­na­kar­to­graf­ska­a­pli­ka­ci­ja ABSTRACT STAGE – interactive tool for the dissemination of geospatial statistics Comprehensive­planning­and­monitoring­of­the­development­of­functional­areas­at­global,­regional­or­local levels­requires­adequate­information­and­data­support.­National­statistical­institutes­are­therefore­estab- lishing­new­dissemination­infrastructures­to­meet­these­user­needs­with­the­focus­on­integration­of­geographical and­statistical­information,­which­has­recently­been­receiving­strong­support­from­the­highest­levels­of­glob- al­and­regional­decision­makers­such­as­the­United­Nations­and­the­European­Commission.­The­Statistical Office­of­the­Republic­of­Slovenia­followed­these­international­trends­by­establishing­an­integrated­system for­the­dissemination­of­geospatial­statistics­with­its­front­interactive­tool­called­STAGE.­This­tool­includes a wide­range­of­variables­presented­at­the­level­of­administrative­units­or­hierarchical­grid.­STAGE­is­con- sidered­as­an­important­contribution­of­official­statistics­to­the­data­support­of­the­regional­policy­making. KEY­WORDS statistics,­geography,­regional­development,­hierarchical­grid,­web­mapping­application 121 Igor Kuz ma, Moj ca Merc 1 Uvod »Če sar ne zmo re mo opi sa ti, ne more mo uprav lja ti« (Bac ker 2010, 3). Odlo če va nje na pod la gi dej - stev posta ja pre vla du joč način načr to va nja traj nost ne ga raz vo ja na vseh rav neh in je moč no odvi sen tudi od kako vost nih sta ti stič nih podat kov, ki opi su je jo raz lič ne poja ve v pro sto ru in času. Hitro naraš - ča tudi upo ra ba geo pro stor skih sta ti stič nih infor ma cij in tako jav ni ter zaseb ni sek tor pre poz na va ta loka ci jo in pro stor kot ključ na ele men ta za učin ko vi to spre je ma nje odlo či tev (Uni ted Nations Inni tia - ti ve … 2013, 6). Pove zo va nje sta ti sti ke in geo gra fi je pa je tudi pomem ben temelj ure sni če va nja Ciljev Zdru že nih naro dov za traj nost ni raz voj (Pe tri 2014, 2). S to vrst ni mi izzi vi, ki izha ja jo iz potreb po novih obli kah mer je nja in opi so va nja spre mi nja jo če se druž be, se je Evrop ski sta ti stič ni sistem celo vi to spo pri jel v svo ji Stra te gi ji 2020 (The Euro pean Sta tistical System … 2014). Med dru gim je evrop ski sta ti stič ni urad Euro stat za name ne zago tav lja nja infor macijske in podat kov ne pod po re raz lič nim sku pi nam upo rab ni kov spre jel pro gram, ki stro kovno in finanč no spod - bu ja nacio nal ne sta ti stič ne ura de k in te gra ci ji sta ti stič nih in geo pro stor skih infor ma cij. V ok vi ru teh pro gra mov je Sta ti stič ni urad Repub li ke Slo ve ni je (v na da lje va nju SURS) leta 2011 začel vzpo stavlja ti celo vit sistem za izka zo va nje geo pro stor skih sta ti stik. Osnov ni namen tega siste ma je zago tav lja nje kako - vost nih sta ti stik veli ke pozi cij ske natanč no sti (Kvam me in sode lav ci 1997, 458), to je nji ho vo izka zo va nje na majh nih sta ti stič nih eno tah, ki so v hie rar hič ni struk tu ri admi ni stra tiv nih deli tev držav niž je od ravni občin. SURS je tako v letu 2014 zdru žil raz lič ne pro duk te in sto ri tve s po droč ja geo pro stor skih sta tistik v eno orod je za pri ka zo va nje in posre do va nje teh sta ti stik – STAGE (STA ti sti ka in GEogra fi ja) (medmrežje 1). 2 sTAGE – izho diš ča in raz voj Pro ces obde la ve sta ti stič nih podat kov se v Slo ve ni ji do dolo če ne mere že tra di cio nal no nave zu je tudi na geo pro stor ske infor ma ci je. Med tem ko so se v 1960-ih in 1970-ih letih raz lič nim rav nem admi - ni stra tiv nih enot pri pi so va li zgolj alfa nu me rič ni atri bu ti, ima mo že od leta 1980 dalje vzpo stav ljen in cen tral no voden Regi ster pro stor skih enot z di gi ta li zi ra ni mi meja mi pro stor skih enot. Hkra ti je bil vzpo - stav ljen še Cen tral ni regi ster pre bi vals tva, s či mer so bili postav lje ni teme lji za šte vil ne regi stre in evi den ce, danes geo re fe ren ci ra ne na naslov natanč no (to je na cen troid stav be). Kljub raz me ro ma veli ki pozi cij ski natanč no sti urad nih sta ti stik posta ja čeda lje očit nej še, da se infra - struk tu re, vzpo stav lje ne pred 15 ali več leti, ne more jo več ustrez no in pra vo ča sno odzi va ti na dejan ske potre be upo rab ni kov. Odzi vi upo rab ni kov geo pro stor skih sta ti stič nih podat kov kaže jo, da zdajš njim nači nom pro duk ci je in izka zo va nja urad nih sta ti stik pri manj ku je jo: • več ji pogo stost in pra vo ča snost objav lja nja pomemb nih geo pro stor skih sta ti stič nih podat kov, • stan dard ni nabor spre men ljivk, doseg lji vih na niž jih pro stor skih rav neh, • ino va tiv ne meto de za zaš či to podat kov, • sto ri tev, ki zago tav lja odpr te, eno stav no dostop ne ter brez plač ne geo pro stor ske sta ti stič ne podat ke, • splet na a pli ka ci ja, ki omo go ča vizua li za ci jo in ana li zo sta ti stič nih podat kov. Za ve da joč se teh pomanj klji vo sti je SURS spre jel stra te gi jo za vzpo sta vi tev inte gri ra ne ga siste ma za pro duk ci jo in posre do va nje geo pro stor skih sta ti stik. Prvi pomemb nej ši pris pe vek k temu je bilo pove zo va nje raz lič nih podat kov nih virov v skup no podat - kov no infra struk tu ro, ki je v letu 2011 omo go či la izved bo popi sa pre bi vals tva, teme lje če ga izključ no na regi str skih virih. Upo šte va joč pra vi la o zaup no sti sta ti stič nih podat kov je SURS za izka zo va nje popi - snih spre men ljivk kot geo pro stor skih sta ti stik opre de lil naj niž je rav ni admi ni stra tiv nih pro stor skih enot in naj manj šo veli kost celi ce hie rar hič ne mre že. Popi sne spre men ljiv ke so bile hkra ti objav lje ne prek vseh dise mi na cij skih poti, tudi prek splet ne kar to graf ske a pli ka ci je KASP e R. Tako so raz lič ne sku pine upo rab ni kov dobi le hkra ti dostop do splet ne sto ri tve za pre gle do va nje in pre nos geo pro stor skih sta ti - stič nih podat kov z vi so ko pro stor sko loč lji vost jo v ve li ko sti celic 100 m × 100 m. 122 STAGE – inte rak tiv no orod je za dise mi na ci jo geo pro stor skih sta ti stik Pri dob lje na spoz na nja in odzi vi so SURS spod bu di li k na čr tom za nad grad njo vzpo stav lje nih postop - kov in k iz ved bi ome nje ne stra te gi je v ok vi ru Euro sta to ve ga raz pi sa »Mer­ging­sta­ti­stics­and­geos­pa­tial infor­ma­tion«. V ob dob ju 2012–2014 so bile aktiv no sti tako osre do to če ne na opti mi za ci jo in izbolj ša - nje proi zvod nih postop kov ter raz voj celo vi te ga siste ma za izka zo va nje geo pro stor skih sta ti stik. Nje gov osred nji del je inte rak tiv na splet na kar to graf ska a pli ka ci ja za pri ka zo va nje in posre do va nje geo pro stor - skih sta ti stič nih podat kov, ime no va na STAGE 1.0. SURS je ome nje no a pli ka ci jo raz vil v so de lo va nju z Geo det skim inšti tu tom Slo ve ni je. Raz voj a pli ka ci je STAGE je rezul tat zdru ži tve in nad grad nje pred hod nih splet nih sto ri tev SURS-ove inte rak tiv ne kar to gra fi je, tako v smi slu funk cio nal no sti kot vse bin ske ga nabo ra podat kov. Kon cep tual - ne reši tve delo va nja Inte rak tiv ne ga sta ti stič ne ga atla sa Slo ve ni je in a pli ka ci je KASP e R ter uprav lja nje obeh so v STAGE dopol nje ni s poe no stav lje ni mi in delo ma avto ma ti zi ra ni mi pro ce si nala ga nja podat - kov iz podat kov ne ga por ta la SI-STAT, kar izbolj šu je učin ko vi tost in pra vo ča snost dise mi na ci je geo pro stor skih sta ti stič nih podat kov. Za laž je uprav lja nje sta bila raz vi ta skrb niš ki in upo rab niš ki vme - snik. Prvi je name njen SURS-ovim skrb ni kom pri uprav lja nju podat kov nih in vse bin skih ele men tov a pli ka ci je, dru gi pa omo go ča upo rab ni kom inte rak tiv no uprav lja nje raz lič nih funk cio nal no sti a pli ka - ci je, in sicer: • kar to graf sko vizua li za ci jo in pro stor sko poi zve do va nje po geo pro stor skih sta ti stič nih podat kih, • delje nje kar to graf skih pogle dov v last nih sto ri tvah, siste mih in pro duk tih, • inte gra ci jo geo pro stor skih sta ti stič nih podat kov v last ne pro stor ske podat kov ne infra struk tu re. V a pli ka ci ji STAGE je v ob li ki temat skih kart mogo če sprem lja ti časov ni raz voj raz lič nih poja vov za več kot 300 spre men ljivk, raz po re je nih po 20 sta ti stič nih področ jih (na pri mer pre bi vals tvo, pla če, pokoj ni ne, zdrav je, nacio nal ni raču ni). Podat ki so na pod la gah Goo gle Zem lje vi di pri ka za ni za rav ni 10 pro stor skih enot, od regio nal no-lo kal ne rav ni do ožje ga bival ne ga oko lja, pri ka za ne ga s si ste mom hie rar hič nih mrež. Upo rab nik lah ko z upo ra bo pro stor ske ga poi zve do va nja zdru žu je pro stor ske eno - te v nova zaklju če na območ ja ter ustvar ja nove sta ti sti ke po svo ji meri. S po ve zo va njem celic na mre ži lah ko celo obli ku je nova funk cio nal na območ ja, ne da bi se bilo tre ba ozi ra ti na obsto je če admi ni stra - tiv ne eno te. Pred na stav lje ne kar to graf ske pogle de lah ko z uprav lja njem inte rak tiv ne legen de preob li ku je v po ljub ne pogle de, jih deli z dru gi mi upo rab ni ki, inte gri ra v svo je splet ne stra ni ali pa shra ni na svoje napra ve (v ob li ki sli ke ali kot suro ve geo pro stor ske podat ke). Z upo ra bo oro dij GIS lah ko geo pro storske Sli­ka 1:­Pri­mer­pro­stor­ske­ga­poi­zve­do­va­nja­po­šte­vi­lu­pre­bi­val­cev,­mre­ža­100 m × 100 m,­2014­(med­mrež­je 2). 123 Igor Kuz ma, Moj ca Merc sta ti stič ne podat ke kom bi ni ra z dru gi mi pro stor ski mi podat ki in tako podat kov no nad gra ju je svo je prostor ske ana li ze. Meta po dat kov ni opi si in omrež ne sto ri tve, vklju če ne v a pli ka ci jo STAGE, sle di jo stan dar dom direk ti ve INSPIRE. A pli ka ci ja STAGE je z vi di ka izka zo va nja podat kov pomemb na za celot no držav no sta ti sti ko, saj poleg podat kov SURS-a vse bu je tudi podat ke neka te rih poob laš če nih izva jal cev držav ne sta ti sti ke (Za - vo da RS za zapo slo va nje, Zavo da za pokoj nin sko in inva lid sko zava ro va nje, Nacio nal ne ga inšti tu ta za jav no zdrav je). Držav na sta ti sti ka lah ko tako z enim dise mi na cij skim orod jem zado vo lji potre be različno zah tev nih upo rab niš kih sku pin po tovrst nih sta ti stič nih podat kih. Po tre be posa mez nih upo rab niš kih sku pin so zelo raz lič ne in sta ti stič ne podat ke upo rab lja jo za raz - lič ne name ne. Splo šna jav nost pose ga po sta ti stič nih podat kih, ki jih potre bu je za spre je ma nje oseb nih odlo či tev, med tem ko pod jet ja v vlo gi poro če val skih enot sode lu je jo pri zbi ra nju sta ti stič nih podat - kov, kot upo rab ni ki sta ti stič nih podat kov pa pov pra šu je jo po ana li zah, pri prav lje nih po meri last nih potreb. Ključ ni upo rab ni ki urad nih sta ti stik so odlo če val ci in obli ko val ci poli tik, novi nar ji in razi sko - val ci. Ti pri svo jem delu išče jo odgo vo re na pomemb na vpra ša nja o evrop ski druž bi, za kar potre bu je jo zanes lji ve, pri mer lji ve in pra vo ča sne sta ti stič ne podat ke (The Euro pean Sta ti sti cal System … 2014, 4). A pli ka ci ja STAGE kot enot na vstop na toč ka do geo pro stor skih sta ti stič nih podat kov ponu ja na enem mestu naj šir ši obseg sta ti stič nih podat kov z geo pro stor sko infor ma ci jo. V njen nabor so vklju če ni tako abso lut ni podat ki kot sta ti stič ni kazal ni ki. Ti so na voljo do naj niž je pro stor ske rav ni, za kate ro je ob upo šte va nju sta ti stič ne zaup no sti mogo če zago to vi ti dovolj kako vost ne podat ke. Med nji mi so objav - lje ni tudi šte vil ni taki, ki jih SURS do sedaj še ni objav ljal. Sta ti stič ni kazal ni ki so v ve li ki meri pre poz na ni kot pri mer no sreds tvo za sprem lja nje sta nja in vred - no te nje učin kov bodi si raz voj nih ali sek tor skih poli tik. V zve zi z nad zo rom izva ja nja regio nal ne poli ti ke na pod la gi sta ti stič nih kazal ni kov so bile v pre te klo sti ugo tov lje ne neka te re sla bo sti, na pri mer teža ve z ne raz po lož lji vost jo podat kov za posa mez no geo graf sko eno to, neza dost na raz čle nje nost (ne za do vo - lji va disa gre ga ci ja), zamu de pri obja vi (Na red in Kavaš 2009, 44). A pli ka ci ja STAGE na te pomanj klji vo sti v do lo če ni meri odgo var ja z raz šir je nim nabo rom podat kov (vse bin skim in po pro stor skih rav neh), zara di samo dej ne ga siste ma objav lja nja podat kov pa omo go ča, da so geo pro stor ske sta ti sti ke še hitre - je doseg lji ve. Po leg tega se zado vo lje va nja potreb upo rab ni kov po podat kih lote va s so dob nej šim nači nom izkazova - nja sta ti stič nih podat kov, takim, ki obe nem dvi ga tudi geo pro stor sko sta ti stič no pisme nost upo rab ni kov. V a pli ka ci ji so podat ki iz obsež nih tabel vizua li zi ra ni v ob li ki pre gled nih kart, ki nazor no in razum - lji vo pri ka že jo raz po re di tev posa mez nih sta ti stič nih poja vov v pro sto ru in s tem daje jo sta ti stič nim podat kom dodat no upo rab niš ko vred nost (po ve ča jo nji ho vo spo ro čil nost). Na pod la gi logič ne ga skle - pa nja omo go ča pove zo va nje podat kov v nove infor ma ci je o pro sto ru, kar širi posa mez ni ko vo pro stor sko pred sta vo o ož jem in šir šem oko lju. 3 For mal ni okvi ri za izbor pro stor skih enot v sTAGE-u Po memb na upo rab niš ka sku pi na geo pro stor skih podat kov so tudi odlo če val ci in obli ko val ci poli - tik od lokal ne do glo bal ne rav ni, ki so za ure sni če va nje svo jih vizij veza ni na vrsto for mal nih raz de li tev evrop ske ga pro sto ra ali pro sto ra posa mez nih držav. STAGE kot orod je za podat kov no pod po ro tovrst - nim upo rab ni kom omo go ča upo ra bo dveh dopol nju jo čih se oblik deli tve pro sto ra. Tra di cio nal ne mu zaje mu in izka zo va nju podat kov na rav ni admi ni stra tiv nih enot se namreč v zad njem deset let ju učin - ko vi to pri dru žu je jo tudi podat ki, izka za ni na hie rar hič ni mre ži. Tudi sta ti stič ni ura di pri izka zo va nju podat kov sle di jo evrop ski in nacio nal ni zako no da ji, ki opre - de lju je ta deli tev pro sto ra na raz lič nih rav neh in za raz lič ne name ne. Raven pro stor ske eno te zno traj hie rar hi je pro stor skih enot tako dolo ča ustrez nost izka za nih podat kov za obli ko va nje in sprem lja nje poli - tik v več jem ali manj šem meri lu. 124 STAGE – inte rak tiv no orod je za dise mi na ci jo geo pro stor skih sta ti stik Te melj na funk cio nal na teri to rial na eno ta za načr to va nje regio nal ne poli ti ke in izva ja nje nalog regio - nal ne ga raz vo ja je raz voj na regi ja, ki jo v eno vi to zaklju če no pro stor sko celo to zdru žu je jo pose li tve ni, gos po dar ski, infra struk tur ni in narav ni siste mi ter v ka te ri je mogo če zago to vi ti inte re sno sode lo va - nje raz voj nih part ner jev. Raz voj na regi ja obse ga obči ne, ki so vklju če ne v te ri to rial no eno to NUTS 3 v ok vi ru sta ti stič ne teri to rial ne čle ni tve Repub li ke Slo ve ni je (Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga regio - nal ne ga raz vo ja 2011). Uskla je no razu me va nje in izva ja nje tovrst ne deli tve pro sto ra na evrop ski rav ni poleg Ured be NUTS (Ured ba (ES) … 2003) opre de lju je tudi sistem enot LAU (Lo­cal­Admi­ni­stra­ti­ve­Units) (med mrež je 3), ki jih v Slo ve ni ji pred stav lja jo uprav ne eno te (LAU 1) in obči ne (LAU 2). Admi ni stra - tiv ne eno te so zara di uprav lja nja širo ke ga nabo ra podat kov nih baz pri ča ko va no pomem ben podat kov ni vir urad nih sta ti stik in posle dič no je veči na spre men ljivk, objav lje nih v STAGE, dostop na na rav ni občin ali njim nadre je nih pro stor skih enot. Z vi di ka teri to rial ne raz de li tve Repub li ke Slo ve ni je je za SURS pomemb na tudi Ured ba o stan dard - ni kla si fi ka ci ji teri to rial nih enot (SKTE) (2007), ki dopol nju je sta ti stič no kla si fi ka ci jo teri to rial nih enot, kot jo dolo ča Ured ba NUTS. To pre ple te nost evrop ske in nacio nal ne zako no da je ome nja mo tukaj zato, ker Ured ba SKTE v hie rar hi jo pro stor skih enot za obči na mi uvrš ča nase lja, ki so naj manj ša admi ni - stra tiv na eno ta za pri ka zo va nje podat kov v STAGE. Pri obli ko va nju in ude ja nja nju raz voj nih poli tik bodo v pri hod no sti pri ča ko va no pomemb ne tudi pokra ji ne, za kate re pa Lor ber je va ugo tav lja, da jih neka te ri veli ko krat zmot no pri mer ja jo s sta ti stični - mi regi ja mi, čeprav so cilji popol no ma dru gač ni. Pri sta ti stič nih regi jah gre pred vsem za teh nič ne okvi re za zaje ma nje sta ti stič nih podat kov za potre be Evrop ske uni je in mož nost kan di di ra nja za sreds tva iz nje nih struk tur nih in inve sti cij skih skla dov. Pokra ji ne pa se usta nav lja jo z na me nom, da se zago to vi urav no te že ni gos po dar ski, social ni in okolj ski raz voj slo ven ske ga pro sto ra (Lor ber 2002, 496). In sti tu cio na li za ci ja pokra jin je za regio nal ni raz voj odlo ču jo če ga pome na (Na red 2007, 8), delež - ni kom pri nji ho vem obli ko va nju pa STAGE ponu ja poleg podat kov na rav ni občin in nase lij tudi podat ke na raz lič nih rav neh hie rar hič ne mre že. Te pro stor ske eno te bodo grad ni ki pri hod njih pokra jin in napred - nej šim upo rab ni kom podat kov na infra struk tu ra v STAGE-u omo go ča, da pro stor ske eno te poljub no zdru žu je jo v nova zdru že na območ ja ter spro ti pre ver ja jo nji ho vo funk cio nal no zao kro že nost. Ker se poso dab lja nje spre memb na rav ni regij (NUTS 3) izva ja na evrop ski rav ni zgolj obdob no, to pome ni nereal no in pri stran sko upo ra bo urad nih sta ti stik pri spre je ma nju in sprem lja nju raz vojnih poli tik (Pe tri 2013, 4). Veli ke raz li ke v po vr ši ni teh regij in šte vi lu pre bi val cev v njih med posa mez ni - mi drža va mi pa so evrop ske sta ti stič ne ura de še dodat no spod bu di le, da so zače li sistem sko izka zo va ti sta ti sti ke tudi na hie rar hič ni mre ži. Nje no opre de li tev, uskla je no na evrop ski rav ni, smo dobi li s spre - jet jem Direk ti ve INSPIRE (Di rek ti va … 2007, 11), ki govo ri o us kla je ni več loč lji vost ni mre ži s skup no toč ko izvo ra in s stan dar di zi ra no loka ci jo ter z ve li kost jo mrež nih celic. Bis tve ni pred no sti mrež sta nji - ho va neod vi snost od admi ni stra tiv nih enot in časov na sta bil nost. Nazad nje ome nje na last nost omo go ča, da lah ko SURS podat ke v a pli ka ci ji STAGE izka zu je na pro stor skih eno tah, za kate re velja sta nje, pri ka za no v ob jav lje nih podat kih, s či mer je upo rab ni kom omo go čen tudi vpo gled v spre membe admi ni stra tiv nih pro stor skih enot v Slo ve ni ji sko zi čas. Eu ro stat je obde la vo in izka zo va nje sta ti stik na mre ži izra zi to pod prl v ok vi ru seri je pro jek tov GEOSTAT 1 (med mrež je 4; med mrež je 5), kate rih namen je bil vzpo sta vi tev meto do loš kih in dise mi - na cij skih infra struk tur za podat ke o pre bi val cih na mre ži 1 km × 1 km. Ta je poleg admi ni stra tiv nih enot pred vi de na tudi kot urad na pro stor ska eno ta za izka zo va nje podat kov v po pi sih pre bi vals tva leta 2021 na rav ni Evrop ske uni je. Pro jekt GEOSTAT 2 (med mrež je 6), ta je v teku, pa je name njen meto do loš - ki uskla di tvi agre ga ci je sta ti stič nih podat kov v ce li ce mre že in za popi se v letu 2021 pred vi de va loci ra nje vseh podat kov na toč ko natanč no, kar v Slo ve ni ji pome ni cen troid stav be z na slo vom. SURS izka zu je v STAGE podat ke na šestih rav neh hie rar hič ne mre že. Šte vi lo objav lje nih raz po lož - lji vih spre men ljivk na mre ži je bis tve no manj še od šte vi la admi ni stra tiv nih enot, kar je pra vi lo ma posle di ca zave za no sti SURS-a k va ro va nju sta ti stič ne zaup no sti poro če val skih enot. Kljub temu je tre ba upo šte - va ti tudi dejs tvo, da neka te ri kazal ni ki zara di pre majh ne ga vzor ca pre pro sto niso repre zen ta tiv ni na 125 Igor Kuz ma, Moj ca Merc tako majh nih pro stor skih eno tah. Tak šni so na pri mer vsi anket ni podat ki, ki so zaje ti in objav lje ni veči - no ma na rav ni sta ti stič nih regij (NUTS 3). Pod la ga za dolo či tev naj manj še veli ko sti celi ce mre že za obja vo podat kov v STAGE-u, 100m×100m, so bile ana li ze potreb evrop skih upo rab ni kov (GEOSTAT…2011, 13) in pri po ro čil v na cio nal nih doku men tih o uprav lja nju pro sto ra (Rav bar 2001, 45). 4 Hie rar hič na mre ža v prak si Od mev nej ših zgle dov za upo ra bo podat kov na hie rar hič ni mre ži za potre be obli ko va nja ali sprem - lja nja poli tik regio nal ne ga raz vo ja v Slo ve ni ji za zdaj še nima mo, nekaj pri me rov pa lah ko naj de mo pri evrop skih insti tu ci jah, kjer so bili upo rab lje ni pre bi vals tve ni podat ki na mre ži 1 km × 1 km za leto 2006. Ti podat ki so bili eden ključ nih rezul ta tov prej ome nje nih pro jek tov GEOSTAT 1. Pre bi vals tve ni podat ki na mre ži so tako vklju če ni v raz lič ne eval va ci je obsto je čih meto do lo gij, teme - lje čih na admi ni stra tiv nih eno tah. Zgled za to je opre de li tev mest nih in pode žel skih obmo čij, v ok vi ru kate re je več evrop skih insti tu cij s po dat ki na mre ži 1 km × 1 km posta vi lo novo meto do lo gi jo, ki odprav - lja glav no ovi ro v Evro pi uve ljav lje ne meto do lo gi je Orga ni za ci je za eko nom sko sode lo va nje in raz voj, to je raz li ko v po vr ši nah LAU 2 (v Slo ve ni ji obči ne) in NUTS 3 (v Slo ve ni ji sta ti stič ne regi je) med evrop - ski mi drža va mi (med mrež je 7). Vklju če ni sta bili tudi v dve štu di ji s po droč ja pro me ta. Prva prou ču je dostop nost do jav ne ga pro - me ta v iz bra nih evrop skih mestih (Poel man in Dijk stra 2015). Dru ga pa je nazo ren zgled za sprem lja nje učin ko vi to sti regio nal nih poli tik in za spre je ma nje regio nal nih raz voj nih poli tik brez pred hod nih ana - liz in ugo tav lja nja dejan ske ga sta nja in potreb. Evrop sko račun sko sodiš če je namreč v enem izmed pre gle dov (EU fun ded air port infra struc tu res … 2014) ugo to vi lo zelo neu čin ko vi to pora bo več kot 1 mi - li jar de eur evrop skih sred stev, name nje nih za grad njo leta liš ke infra struk tu re v Špa ni ji, Ita li ji, Grči ji, Esto ni ji in na Polj skem. Sodiš če v svo jem poro či lu ugo tav lja, da so bile v ok vi ru kohe zij ske poli ti ke načr - to va ne posta vi tve 20 no vih leta lišč veči no ma neu strez ne tako z vi di ka bli ži ne kon ku renč nih leta lišč kot tudi zara di pre majh ne ga zaled ja more bit nih/po ten cial nih pot ni kov. Za objek tiv no oce no tega so bili ključ ni prav podat ki na mre ži. Skrb vzbu ja jo če je tudi dejs tvo, da je bila pri dveh drža vah glav no meri - lo za izbi ro izka za na spo sob nost pora be denar ja v pred vi de nih rokih. Posle di ca take ga rav na nja so praz ni in pre di men zio ni ra ni objek ti ter dejs tvo, da 16 od 20 zgra je nih leta lišč poslu je z iz gu bo in sedem izmed njih ne kaže real nih mož no sti za izbolj ša nje poslo va nja. Na ve de ni pri me ri dobrih praks zave zu je jo SURS k pro mo ci ji upo ra be tovrst nih geo pro stor skih podat - kov v Slo ve ni ji. Hkra ti se SURS tudi zave da, da mora z evrop ski mi part ner ji iska ti ino va tiv ne reši tve za zago tav lja nje sta ti stič ne zaup no sti poro če val skih enot – take, ki bodo omo go ča le zdajš nji nabor spre - men ljivk raz ši ri ti tako, da bodo dostop ne tudi na majh nih pro stor skih eno tah. 5 sklep STAGE je zgod ba o šir je nju geo pro stor ske sta ti stič ne pisme no sti, ki jo SURS piše sku paj s slo ven - sko geo det sko stro ko. SURS s tem orod jem spod bu ja naj šir šo jav nost h kri tič ne mu sprem lja nju sta nja in raz vo ja pro sto ra sko zi čas, in to na oseb ni, lokal ni in regio nal ni rav ni. Poli ti ka odpr tih podat kov v STAGE ne postav lja nobe nih ome ji tev gle de nji ho ve upo ra be in posle dič no ne daje pred no sti nobe ni upo rab - niš ki sku pi ni v za go var ja nju nje nih poli tič nih, druž be nih ali poslov nih sta lišč. Pre pro sta upo ra ba a pli ka ci je STAGE, kom plek sna podat kov na infra struk tu ra in ino va ti ven način posre do va nja brez plač nih, pro sto dostop nih geo pro stor skih sta ti stik, so ele men ti, ki so jih pre poz na le tudi neka te re evrop ske sta ti sti ke, ki načr tu je jo nje go vo inte gra ci jo v last na dise mi na cij ska oko lja. Kljub pozi tiv nim odzi vom doma če in med na rod ne jav no sti pa se SURS zave da, da je opti mi za ci ja ali nad grad - nja posa mez nih funk cio nal no sti orod ja nuj na, zato name ra va v letu 2016 pred sta vi ti novo raz li či co tega 126 STAGE – inte rak tiv no orod je za dise mi na ci jo geo pro stor skih sta ti stik orod ja, STAGE v2.0, ki bo obo ga te na tudi z no vi mi podat kov ni mi vse bi na mi. Hkra ti SURS načr tu je platfor - mo za raz voj mobil nih a pli ka cij, ki bi nad gra di le izkuš njo sta ti sti ke na rav ni oseb ne ga bivanj ske ga oko lja. SURS bo pri vseh načr to va nih nad grad njah siste ma za celo vi to izka zo va nje geo pro stor skih sta tistik še naprej tesno sode lo val s svo ji mi upo rab ni ki in v naj več ji meri upo šte val nji ho ve pred lo ge z na me - nom, da še izbolj ša upo rab niš ko izkuš njo z a pli ka ci jo STAGE in raz ši ri upo rab nost geo pro stor skih sta ti stik. 6 Viri in lite ra tu ra Bac ker, L.H. 2010: Model ling with grids. Med mrež je: http:/ www.efgs.info/workshops/efgs-2010-tallinn-estonia/ efgs2010/23_Grid%20Paper%20-Modelling%20Issues%20for%20the%20SDI%20discussion%20in% 20Tallinn_Vilni%20Verner%20Holst%20Bloch%20Lars%20Hendrik%20Backer.pdf (15. 6. 2015). Di rek ti va (ES) 2007/2/EC o vzpo sta vi tvi infra struk tu re za pro stor ske infor ma ci je v Evrop ski skup no - sti (INSPIRE). Urad ni list EU, L 108, 2007. Stras bourg. Med mrež je: http://eur-lex.eu ro pa.eu/ Lex Uri Serv/Lex Uri Serv.do?uri=OJ:L:2007:108:0001:0014:SL:PDF (15. 6. 2015). EU fun ded air port infra struc tu res: poor value for money. Spe cial report, 2014. Luk sem burg. Med mrež - je: http://www.eca.eu ro pa.eu/Lists/ECAD ocu ments/SR14_21/QJAB14021ENC.pdf (15. 6. 2015). GEOSTAT 1A Final report. 2011. Med mrež je: http://epp.eurostat.ec.europa.eu/portal/page/portal/ gisco_Geographical_information_maps/documents/ESSnet%20project%20GEOSTAT1A%20final%2 0report_0.pdf (15. 6. 2015). Kvam me, K., Oštir - Sedej, K., Stan čič, Z., Šumra da, R. 1997: Geo graf ski infor ma cij ski siste mi. Ljubljana. Lor ber, L. 2002: Vlo ga geo gra fi je pri inter dis ci pli nar nem načr to va nju regio nal ne ga raz vo ja. Dela 18. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/1378 Med mrež je 1: http://www.stat.si/Stat Web/glav na na vi ga ci ja/in te rak tiv no/kar te-in-geo po dat ki/at las (15. 6. 2015). Med mrež je 2: http://gis.stat.si/ (15. 6. 2015). Med mrež je 3: http://ec.eu ro pa.eu/eu ro stat/web/nuts/lo cal-ad mi ni stra ti ve-units (15. 6. 2015). Med mrež je 4: http://www.efgs.info/geo stat/1A (15. 6. 2015). Med mrež je 5: http://www.efgs.info/geo stat/1B (15. 6. 2015). Med mrež je 6: http://www.efgs.info/geo stat/2 (15. 6. 2015). Med mrež je 7: http://ec.eu ro pa.eu/eu ro stat/sta ti stics-ex plai ned/in dex.php/Ur ban-ru ral_typo logy (15. 6. 2015). Na red. J. 2007: Pro stor ski vpli vi slo ven ske regio nal ne poli ti ke. Geo gra fi ja Slo ve ni je 16. Ljub lja na. Na red, J., Kavaš, D., 2009: Sprem lja nje in vred no te nje regio nal ne poli ti ke v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Pe tri, E. 2013: Over view of the ele ments of the geos pa tial sta ti sti cal fra me work of the Euro pean sta ti - sti cal system. Med mrež je: http://ggim.un.org/docs/mee tings/UNSG_EG/ESA_STAT_AC.279_P6_ UN-GGIM-Ex pert-Group-Kick-Off-Pa per-Eu ro stat-Item-6.pdf (15. 6. 2015). Pe tri, E. 2014: Inte gra tion of sta ti sti cal and geos pa tial infor ma tion – An over view of Euro pean and global ini tia ti ves. Med mrež je: http://www.efgs.info/works hops/efgs-2014-kra kow-po land/ efgs-2014-con fe ren ce-1/3_efgs-2014-pa per-ek ke hard pe tri (15. 6. 2015). Poel man, H., Dijk stra, L. 2015: Mea su ring access to pub lic trans port in Euro pean cities. Regio nal working paper. Med mrež je: http://ec.eu ro pa.eu/re gio nal_po licy/sour ces/doc ge ner/work/ 2015_01_publ_transp.pdf (15. 6. 2015). Rav bar, M. 2001: Pose li tev in pro stor ski raz voj Slo ve ni je. Ljub lja na. Med mrež je: http://www.ar hiv.mop.gov.si/ fi lead min/mop.gov.si/pa geu ploads/po droc ja/pro stor/pdf/pro stor_slo2020/2_1_do ku ment.pdf (15. 6. 2015). The Euro pean Sta ti sti cal System (ESS) Vision 2020. 2014. Med mrež je: http://ec.eu ro pa.eu/eu ro stat/ do cu ments/10186/756730/ESS-Vi sion-2020.pdf/8d97506b-b802-439e-9ea4-303e905f4255 (15. 6. 2015). 127 Igor Kuz ma, Moj ca Merc Uni ted Nations Inni tia ti ve on glo bal geos pa tial infor ma tion mana ge ment, Futu re trends in geos pa tial infor ma tion mana ge ment: the five to ten year vision. 2013. Med mrež je: https://ggim.un.org/docs/ mee tings/2nd High Le vel Fo rum/UN-GGIM%20Fu tu re%20Trends%20Pa per%20-%20Ver sion%202.0.pdf (15. 6. 2015). Ured ba (ES) št. 1059/2003 o ob li ko va nju skup ne kla si fi ka ci je sta ti stič nih teri to rial nih enot (NUTS). Uradni list EU, L 154, 2003. Bru selj. Med mrež je: http://www.stat.si/do ku ment/8475/Ured ba-1059-2003-nuts.pdf (15. 6. 2015). Ured ba o stan dard ni kla si fi ka ci ji teri to rial nih enot. Urad ni list RS 9/07. Ljub lja na. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja. Urad ni list RS 20/2011. Ljub lja na. 128 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 129–134, Ljubljana 2015 INTERDIsCIPLINARNI PRIsTOP PRI OBLIKOVANJU sIsTEMsKIH REŠITEV NA PODROČJU JAVNEGA ZDRAVJA: PRIMER DOBRE PRAKsE V POsAVJU Da mi jan Ganc Dru­žin­ski­inšti­tut­Zau­pa­nje Trg­svo­bo­de 11,­8290 Sev­ni­ca da­mi­jan.ganc@gmail.com UDK:­614(497.43) IZVLEČEK In ter dis ci pli nar ni pri stop pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav ne ga zdrav ja: pri mer dobre prak se v Po sav ju Iz­bolj­še­va­nje­polo­ža­ja­jav­ne­ga­zdrav­ja­v Slo­ve­ni­ji­je­tesno­pove­za­no­z raz­vo­jem­raz­lič­nih­druž­be­nih­(pod)si­- ste­mov.­Razi­ska­ve­kaže­jo,­da­je­eden­od­ključ­nih­sistem­skih­izzi­vov­pri­izbolj­še­va­nju­kazal­cev­jav­ne­ga­zdrav­ja tudi­vzpo­stav­lja­nje­učin­ko­vi­te­ga,­kako­vost­ne­ga­in­traj­ne­ga­sode­lo­va­nja­med­posa­mez­ni­mi­druž­be­ni­mi (pod)si­ste­mi.­Pro­gra­mi­in­pro­jek­ti,­ki­teme­lji­jo­na­inter­dis­ci­pli­nar­nem­sode­lo­va­nju,­nudi­jo­bolj­celo­vi­to obrav­na­vo­ran­lji­vim­cilj­nim­sku­pi­nam­in­zato­pri­na­ša­jo­tudi­bis­tve­no­bolj­še­učin­ke.­V pris­pev­ku­je­predstav­- ljen­pri­mer­dobre­prak­se­v Po­sav­ju,­kjer­orga­ni­za­ci­je,­vklju­če­ne­v in­ter­dis­ci­pli­nar­no­sku­pi­no,­soob­li­ku­je­jo ino­va­tiv­ne­sistem­ske­reši­tve­za­ran­lji­ve­cilj­ne­sku­pi­ne­in­se­pove­zu­je­jo­v raz­voj­no­in­izo­bra­že­val­no­mrežo. Pri­ka­za­na­je­ino­va­tiv­na­meto­do­lo­gi­ja­in­ključ­ni­rezul­ta­ti­inter­dis­ci­pli­nar­ne­ga­raz­voj­ne­ga­pri­sto­pa­na­lokalni in­regio­nal­ni­rav­ni. KLJUČNE­BESEDE in­ter­dis­ci­pli­nar­ni­pri­stop,­jav­no­zdrav­je,­social­no­vars­tvo,­ino­va­tiv­ne­sistem­ske­reši­tve,­dobra­prak­sa ABSTRACT Interdisciplinary approach to formation of systemic solutions in public health field: an example of good practice in Posavje The­improvement­of­the­public­health­situation­in­Slovenia­is­closely­linked­to­the­development­of­vari- ous­(sub)systems.­The­research­identifies­the­foundation­of­effective,­high­quality­and­sustained­cooperation between­various­social­(sub)systems­as­one­of­the­key­systemic­challenges­in­improvement­of­public­health indicators.­Programs­and­projects­based­on­interdisciplinary­collaboration­offer­a more­comprehensive­treat- ment­of­vulnerable­target­groups­and­therefore­also­bring­significantly­better­effects.­In­the­contribution there­is­presented­an­example­of­good­practice­in­Posavje,­where­the­organizations­included­the­interdisci- plinary­team­create­innovative­systemic­solutions­for­vulnerable­target­groups.­The­cooperative­organisations also­form­developmental­and­educational­network.­We­introduce­the­innovative­methodology­and­key­results of­interdisciplinary­developmental­approach­at­the­local­and­regional­level. KEY­WORDS interdisciplinary­approach,­public­health,­social­protection,­innovative­systemic­solutions,­good­practice 129 Da mi jan Ganc 1 Pomen inter dis ci pli nar ne ga pri sto pa pri obli ko va nju ino va tiv nih sistemskih reši tev Za izho diš če naše ga raz mi sle ka o po lo ža ju in mož nih izbolj ša vah jav ne ga zdrav ja nam slu ži širo - ka defi ni ci ja zdrav je, ki ni le odsot nost bolez ni, tem več posa mez ni ko vo celo vi to fizič no, dušev no in tudi social no bla go sta nje (World Health Orga ni za tion 2006, 1). Sko zi priz mo te defi ni ci je je toli ko bolj raz vid no, da sood go vor nost za kako vost jav ne ga zdrav ja nosi jo vsi pomemb ni druž be ni (pod)si ste mi. Ob tem je razum lji vo, da inter dis ci pli nar ni pri stop pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav - ne ga zdrav ja v zad njih deset let jih pri do bi va na velja vi. Nje go va temelj na pred po stav ka je, da je za uspe šno spo pa da nje s kom plek sni mi (so cial ni mi in jav noz dravs tve ni mi) izzi vi tre ba pogle da ti z raz lič nih zor - nih kotov in sode lo va ti zno traj raz lič nih med seboj dopol nju jo čih se dis ci plin in usta nov (Choi in Pak 2006, 352). Šte vil ne razi ska ve po celem sve tu so potr di le, kako moč no so raz lič ni social ni dejav ni ki (na pri - mer bla go sta nje, izo braz ba, social na mre ža, poklic …) pove za ni s po sa mez ni ko vim zdrav jem in kako se raz li ke med ljud mi odra ža jo na raz lič nih področ jih (Gil les 1998, 100; Powers in Faden 2006, 5). Zna - no je, da je nizek social no-eko nom ski polo žaj posa mez ni ka v otroš tvu tesno pove zan z raz vo jem šte vil nih zdravs tve nih obo lenj ter dose ga njem niž je živ ljenj ske dobe v odra slo sti (Co hen in so de lav ci 2010, 37). Nes por no doka za na je moč na pove za va med stop njo izo braz be in zdravs tve ni mi kazal ni ki (Eide in Sho - wal ter 2011, 778). Zato le ustrez na social na, izo bra že val na, zapo sli tve na – skrat ka inter dis ci pli nar na in siste ma tič na pod po ra ran lji vim sku pi nam lah ko pri ve de do pozi tiv nih rezul ta tov pri niža nju stroš kov na področ ju zdravs tve ne nege (Addy in so de lav ci 2015, 106). Jav noz dravs tve ni pro gra mi in zdravs tve na poli ti ka se sicer dolo ča jo na držav ni rav ni in pomemb - no vpli va jo na kako vost dostop nih zdravs tve nih sto ri tev. Pou da ri ti pa mora mo, da tudi kako vost no sode lo va nje v lo kal nem oko lju pomemb no pris pe va k ob li ko va nju jav noz dravs tve ne sli ke posa mez - ne lokal ne ali regio nal ne skup no sti. Kon kret ne pre ven tiv ne in tudi kura tiv ne inter ven ci je se namreč odvi ja jo v po sa mez ni ko vem lokal nem oko lju, nji ho vo izva ja nje pa je pogo sto odvi sno od pri prav - lje no sti posa mez nih usta nov, da soob li ku je jo ustrez no pod por no oko lje za svo je upo rab ni ke. Kul tu ra medu sta nov ne ga sode lo va nja in pove zo va nja v lo kal ni skup no sti lah ko pogo sto odlo čil no vpli va na to, kako pred la ga ne reši tve zaži vi jo v prak si (Mac Qu een in so de lav ci 2001, 1929; Par ker in so - de lav ci 2003, 474). V slo ven skem pro sto ru mora mo raz mi sli ti o vlo gi in pome nu raz vi ja nja inter dis ci pli nar ne ga sode - lo va nja pri obli ko va nju ino va tiv nih sistem skih reši tev na lokal ni, regio nal ni in držav ni rav ni. V tem pris pev ku se bomo osre do to či li na uva ja nje siste ma tič ne ga inter dis ci pli nar ne ga raz voj ne ga mode la na lokal ni in regio nal ni rav ni, kar je po našem poz na va nju prvi tak šen pri kaz v na šem pro sto ru. Predstavi li bomo meto do lo gi jo in prve rezul ta te inter dis ci pli nar ne ga raz voj ne ga pri sto pa v Po sav ju ter ute me lji li pomen tovrst ne ga mode la za nadalj nji regio nal ni raz voj v Slo ve ni ji. 2 Temelj na nače la uspe šne ga inter dis ci pli nar ne ga mode la Ob li ko va nje ter ohra nja nje kako vost ne ga inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja na lokal ni in regio nal - ni rav ni je odvi sno od šte vil nih dejav ni kov. Pomemb no je, da vklju ču je ustrez no meto do lo gi jo in zasle du je cilje, ki so skup ni raz lič nim dis ci pli nam. Razi sko val ci na področ ju jav ne ga zdrav ja izpo stav lja jo neka - te ra temelj na nače la inter dis ci pli nar ne ga mode la pri uva ja nju novih sistem skih reši tev (pov ze to po Choi in Pak 2007, 225–230): • Kako vost na izbi ra čla nov inter dis ci pli nar ne sku pi ne. Inter dis ci pli nar ne sku pi ne, ki so name njene reše va nju dolo če ne prob le ma ti ke, so obi čaj no vzpo stav lje ne za dolo če no obdob je in mora jo biti tudi z vi di ka zased be pri la go dlji ve na more bit ne nove vidi ke reše va nja prob le ma. Po eni stra ni mora člane sku pi ne (ter usta no ve, ki jih zasto pa jo) zdru že va ti skup ni inte res pri reše va nju prob le ma ti ke, hkra ti pa je dobro, da sku pi no pove zu je vod ja z do lo če no (me to do loš ko in vse bin sko) vizi jo. 130 In ter dis ci pli nar ni pri stop pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav ne ga zdrav ja: pri mer … • Dobro vode nje inter dis ci pli nar ne sku pi ne. Dobri vodi te lji inter dis ci pli nar ne sku pi ne mora jo ime ti dobre ide je in vizi jo, zave da ti se mora jo pome na posa mez nih dis ci plin pri obli ko va nju inter dis ci plinar - nih reši tev. Pomemb ne so tudi nji ho ve medo seb ne spo sob no sti, kot so komu ni ka tiv nost, spo sob nost pove zo va nja in zmož nost, da ovred no ti vlo go vseh čla nov sku pi ne. Če so si čla ni sku pi ne po dis ciplinah rela tiv no sorod ni, je dobro, da so vod je tisti, ki ima jo uvi de ozi ro ma zna nja iz dru gih dis ci plin, saj tako raz šir ja jo spoz na nja in mož ne reši tve sku pi ne. • Zre lost in pri la go dlji vost čla nov sku pi ne. Poleg spo sob no sti komu ni ci ra nja in sode lo va nja je pomemb - na tudi spo sob nost čla nov, da zna jo ovred no ti ti pomen last ne stro ke in pri iska nju naj bolj ših reši tev upo šte va ti tudi vidi ke in pomen dru gih dis ci plin. • Oseb na moti vi ra nost čla nov sku pi ne. Čla ni inter dis ci pli nar ne sku pi ne so veli ko bolj zave za ni in moti vi ra ni delu v sku pi ni, če so rezul ta ti skup ne ga dela pove za ni z nji ho vim poklic nim napred kom, izbolj ša ni mi rezul ta ti ali pogo ji nji ho ve ga dela in priz na njem v de lov nem oko lju. K ohra nja nju moti - vi ra no sti čla nov lah ko pomemb no pris pe va red no oce nje va nje skup ne ga dela in sle de nje napred ka pri iska nju ino va tiv nih reši tev za kom plek sne izzi ve. • skup ni cilj(i) in soob li ko va na vizi ja čla nov sku pi ne. Zara di raz lič nih vidi kov čla nov sku pi ne sodi obli ko va nje skup nih ciljev in skup ne vizi je vseh čla nov med zah tev nej še vidi ke inter dis ci pli nar nega dela. Za obli ko va nje skup ne vizi je je pomemb no poz na va nje ključ nih načel, pri sto pov in tudi vsebi - ne posa mez nih dis ci plin. Do opti mal nih siner gič nih učin kov pri ha ja takrat, ko so upo rab lje na zna nja in mož no sti vseh vklju če nih dis ci plin. • Mož no sti za red no sre če va nje čla nov sku pi ne. Za uspe šno delo so pomemb na red na sre ča nja skupine, saj je pomemb no, da se vsaj ključ ni čla ni sku pi ne med seboj spoz na jo in raz vi je jo med se boj no zaupa - nje. V do lo če nih oko liš či nah fizič na sre ča nja lah ko nado me sti jo ozi ro ma dopol nju je jo vir tualne obli ke sku pin ske ga dela in raz lič ne obli ke elek tron ske komu ni ka ci je. • Dobra komu ni ka ci ja med čla ni sku pi ne. Za nasta ja nje ino va tiv nih idej je pomemb no delje nje informa - cij in spoz nanj iz vsa kod nev ne prak se. Da se med čla ni vzpo sta vi potreb no zau pa nje, je pomemb no, da komu ni ka ci ja, delje nje pogle dov in poda ja nje pred lo gov pote ka spošt lji vo ter je narav na na k izra - ža nju med se boj ne pod po re. • Pod po ra matič nih orga ni za cij čla nov inter dis ci pli nar ne sku pi ne. Za uspe šno delo sku pi ne je ključne - ga pome na pod po ra orga ni za cij čla nov. Nji ho vo delo v in ter dis ci pli nar ni sku pi ni mora biti pre poz na no in cenje no. Vča sih zno traj orga ni za ci je potre bu je mo tudi pri la go di tve, ki omo go ča jo anga ži ra nost čla - na v in ter dis ci pli nar ni sku pi ni. Poleg pod po re nadre je nih so za posa mez ne ga čla na pomemb ne tudi jasno dolo če ne pri stoj no sti, ki so mu dode lje ne v ok vi ru inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja. 3 Pri mer dobre prak se: raz vi ja nje inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja v Po sav ju Od juni ja 2012 v Po sav ju pote ka raz voj inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja pri obli ko va nju in uva ja nju novih sistem skih reši tev na področ ju social ne ga vars tva in jav ne ga zdrav ja. Delo inter dis ci pli nar ne skupine teme lji na nače lih meto do lo gi je ino va tiv no sti, ki vklju ču je faze odkri va nja (dis­co­very), obli ko va nja idej/re - ši tev (idea­tion), pilot ne ga uva ja nja (pi­lot­imple­men­ta­tion) in oce nje va nja uve de nih reši tev (med mrež je 1). V ok vi ru pro jek ta Uva ja nje ino va tiv nih sistem skih reši tev na področ ju socia le (2012–2013, pri javi - telj Zdru že nje zakon skih in dru žin skih tera pev tov Slo ve ni je, pro jekt je bil finan ci ran s stra ni švi car ske ga meha niz ma) je bila v Sev ni ci vzpo stav lje na inter dis ci pli nar na občin ska sku pi na za obli ko va nje in uva - ja nje ino va tiv nih reši tev na področ ju social ne ga vars tva in jav ne ga zdrav ja. V sku pi ni so aktiv no sode lo va li pred stav ni ki Obči ne Sev ni ca, zdravs tve ne ga doma, cen tra za social no delo, zavo da za zapo slo va nje, poli - ci je, vrt ca, vseh osnov nih šol v ob či ni ter dru gih vlad nih in nevlad nih orga ni za cij. Pred začet kom načr to va nja in uva ja nja novih sistem skih reši tev so se čla ni inter dis ci pli nar ne sku pi ne odpra vi li v Švi - co (Bern) na ogled tam kajš njih dobrih praks in se sez na ni li z nji ho vo izkuš njo inter dis ci pli nar ne ga sode lo va nja. Ob ogle du dobre prak se v tu ji ni se je zače lo prvo načr to va nje mož nih novih sistem skih 131 Da mi jan Ganc reši tev v sev niš ki obči ni. Sre ča nja inter dis ci pli nar ne sku pi ne so po uvod ni razi sko val ni izkuš nji nato pote ka la prib liž no enkrat meseč no. Med delov ne nalo ge vzpo stav lje ne sku pi ne je sodi lo iden ti fi ci ranje kri tič nih točk v lo kal nem oko lju in pri pra va neka te rih sistem skih reši tev in pro jekt nih pred lo gov, ki naj bi teme lji li na medu sta nov nem in inter dis ci pli nar nem sode lo va nju. Med pomemb nej še rezul ta te inter dis ci pli nar ne ga dela sodi vzpo sta vi tev Social no-var nost ne ga sos ve ta Obči ne Sev ni ca, vzpo sta vi - tev raz lič nih oblik pomo či pri se lje nim dru ži nam (te čaj slo ven ske ga jezi ka, učna pomoč otro kom pri se lje nih dru žin, vklju če va nje otrok v raz lič ne pre ven tiv ne pro gra me …) ter poglo bi tev sode lo va nja med šola mi in nevlad ni mi orga ni za ci ja mi na področ ju pre ven tiv ne ga dela s star ši in otro ki (de lav ni - ce, pre da va nja, sve to val no delo …). Neka te ri pred lo gi sistem skih reši tev inter dis ci pli nar ne sku pi ne (za če tek ulič ne ga dela z mla di mi, vzpo sta vi tev sve to val ni ce v Sev ni ci, siste ma tič no delo na področ ju oza veš ča - nja osnov no šol cev na področ ju zas vo je no sti) v ča su tra ja nja pro jek ta zara di finanč nih in časov nih ome ji tev niso zaži ve li, so pa posta li osno va za novi pro jekt ni pred log, s ka te rim je kon zor cij orga ni za cij mre že uspe šno kan di di ral na raz pi su nor veš ke ga finanč ne ga meha niz ma. V ok vi ru pro jek ta Pre ven tiv ni mozaik Posav ja (2015–2016, pri ja vi telj Mla din ski cen ter Krš ko, projekt je finan ci ran s stra ni nor veš ke ga meha niz ma) tako pote ka regij ska nad grad nja zastav lje ne ga inter dis - ci pli nar ne ga mode la. Vzpo stav lje na je bila regij ska inter dis ci pli nar na mre ža »Po sav je za zdrav je«, kate - re namen je pove zo va ti raz lič ne jav ne in nevlad ne orga ni za ci je pri obli ko va nju ino va tiv nih sistem skih rešitev in pro jekt nih pred lo gov. V mre žo je vklju če nih več kot 30 vlad nih in nevlad nih orga ni za cij s po - droč ja zdravs tva, social ne ga vars tva, vzgo je in izo bra že va nja, zapo slo va nja, šols tva, sods tva, poli ci je, mla - dinske ga dela. Namen mre že je dolo či ti kri tič ne toč ke na področ ju jav ne ga zdrav ja v re gi ji in obli ko va ti nove, na sode lo va nju raz lič nih usta nov teme lje če pro gra me za raz lič ne cilj ne sku pi ne. Med dru gi mi se v mreži pri prav lja jo inter dis ci pli nar ni pro gra mi za pre pre če va nje zas vo je no sti in nasi lja v dru ži ni, podpor - ni pro gra mi za star še, mla dost ni ke in otro ke v sti ski, okre pi tev pro gra mov teren ske ga dela z ljud mi v (dušev - ni) sti ski, obli ko va nje inter vi zij ske pod po re za stro kov ne delav ce, vzpo sta vi tev pro gra ma za pre pre če vanje nasi lja med otro ki in mla dost ni ki, vzpo sta vi tev mre že tera pevt skih kme tij in podob no. Odlo či tev za tovrst - no obli ko raz voj ne ga dela teme lji na pred po stav ki, da inter dis ci pli nar ni pri stop omo go ča pri pravo bolj kom plek snih in celo vi tih sistem skih reši tev in tudi bolj kon ku renč nih pro jekt nih pred lo gov, kot je to mogo če zno traj posa mez ne dis ci pli ne. Dru gi namen inter dis ci pli nar ne mre že pa je orga ni za ci ja izo bra - že vanj med čla ni mre že, kar pome ni, da stro kov ni delav ci raz lič nih dis ci plin deli jo svo ja poseb na strokov - na zna nja z dru gi mi čla ni mre že. Tovrst no delje nje stro kov nih znanj zno traj mre že ima neka te re pomemb ne pred no sti: pre nos zna nja med dis ci pli na mi (na pri mer pri me ri dobrih praks na področ ju dušev ne ga zdrav - ja) in usta no va mi zno traj ene dis ci pli ne (na pri mer pred sta vi tve dobrih praks v osnov nih šolah), med - se boj no spoz na va nje aktiv no sti, pro gra mov in spe ci fič nih znanj v re gi ji, vzpo stav lja nje med se boj ne ga zau pa nja in raz lič nih oblik sode lo vanj med posa mez ni mi stro kov nja ki ozi ro ma ustanova mi. Tak šna obli - ka med se boj ne ga uspo sab lja nja pa je tudi izjem no stroš kov no učin ko vi ta in dostop na, saj uspo sab lja - nja pote ka jo brez plač no, pla či lo za pre je to zna nje pa je ponu je no last no stro kov no znanje. Izo bra že val na sre ča nja ozi ro ma semi nar ji v ok vi ru mre že »Po sav je za zdrav je« pote ka jo pov preč no enkrat meseč no. Med zelo pomemb ne posred ne rezul ta te opi sa ne ga inter dis ci pli nar ne ga dela v Po sav ju sodi bis tve - no izbolj ša nje med se boj ne ga poz na va nja čla nov inter dis ci pli nar ne sku pi ne, več ja pre toč nost upo rab ni kov zara di izbolj ša ne ga poz na va nja pro gra mov raz lič nih usta nov, vzpo sta vi tev med se boj ne ga zau pa nja med čla ni inter dis ci pli nar ne sku pi ne ter uve lja vi tev nevlad nih orga ni za cij v lo kal ni skup no sti ter posle dič - no več ja izko riš če nost poten cia la nji ho vih pro gra mov. 4 sklep na pri po ro či la za kre pi tev inter dis ci pli nar ne ga pri sto pa pri uva ja nju sistem skih reši tev Na pod la gi temelj nih pred po stavk inter dis ci pli nar ne ga raz voj ne ga mode la ter razi skav, ki potr jujejo učin ko vi tost inter dis ci pli nar ne ga pri sto pa pri uva ja nju sistem skih reši tev želi mo opo zo ri ti na pri ložnosti, 132 In ter dis ci pli nar ni pri stop pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav ne ga zdrav ja: pri mer … ki so pove za ne s pre se ga njem ozkih okvir jev posa mez nih dis ci plin. Pri mer dobre prak se v Po sav ju kaže na smi sel nost obli ko va nja lokal nih ali regij skih inter dis ci pli nar nih sku pin, ki bodo oblikova le več plastne in na sode lo va nju teme lje če pro jekt ne ide je. Delo inter dis ci pli nar ne sku pi ne in sode lo va nje med ustano - va mi in raz lič ni mi dis ci pli na mi naj teme lji na 4-ih izho diš čih, ki osmiš lja jo inter dis ci plinarni pri stop: 1. Medu sta nov no pove zo va nje in sode lo va nje pri na ša siner gič ne učin ke in kre pi vsa ko izmed vklju - če nih orga ni za cij. 2. Več plast ne, na sode lo va nju teme lje če in regij sko pokri te pro jekt ne ide je so bolj kon ku renč ne pri pri - do bi va nju raz pi snih sred stev kot to velja za posa mez ne usta no ve. 3. Raz vi ja nje novih, na sode lo va nju teme lje čih aktiv no sti je osre do to če no na izbolj ša nje mož no sti in obli ko va nje bolj kako vost ne ponud be za ran lji ve sku pi ne upo rab ni kov. Sode lo va nje in uva ja nje novih reši tev je smi sel no, če se z ob li ko va ni mi reši tva mi izbolj ša kako vost živ lje nja ran lji vih sku pin. 4. Inter dis ci pli nar no sode lo va nje je ob siner gič nih učin kih name nje no tudi raz bre me ni tvi stro kov nih delav cev in ne nala ga nju dodat nih obvez no sti brez opri jem lji vih učin kov. Na me sto boja moči med posa mez ni mi dis ci pli na mi je potreb no vzpo sta vi ti ustrez ne pogo je za sode - lo va nje in skup no načr to va nje ter uva ja nje sistem skih reši tev na vseh rav neh – držav ni, regio nal ni in lokal ni (Me din in Kret tek 2008, 858). Potre ben je raz mi slek o po ve zo va nju med posa mez ni mi dis cipli - na mi na rav ni uni ver zi tet ne ga izo bra že va nja, čemur na pri mer v ZDA že pos ve ča jo vse več pozor no sti (Addy in so de lav ci 2015, 106–108). Oce nju je mo, da je pri obli ko va nju sistem skih reši tev na področ ju jav ne ga zdrav ja smi sel no raz mi sli ti tudi o mož no stih in pri lož no stih, ki jih pri na ša pove zo va nje raz - lič nih druž be nih pod si ste mov z gos po dars tvom. Pre se ga nje ozkih okvir jev posa mez nih dis ci plin pote ka s so ča snim obli ko va njem nove kul tu re sodelo - va nja. Ta nasta ja s smer ni ca mi, ki jih obli ku je jo odlo če val ci na naj viš jih rav neh, kakor tudi z us pe šni - mi nave za va mi, ki jih uspe jo obli ko va ti usta no ve na lokal ni in regio nal ni rav ni. Področ je jav ne ga zdravja je izred no kom plek sno in pove za no z raz lič ni mi dimen zi ja mi posa mez ni ko ve ga živ lje nja, zato je pomembno, da išče mo nove, bolj kom plek sne meto de za dose ga nje bis tve nih izbolj šav (Leisc how in so - de lav ci 2008, 202). Vzpo stav lja nje kako vost ne ga ter siste ma tič ne ga inter dis ci pli nar ne ga in medu sta - nov ne ga sode lo va nja je ena izmed tak šnih metod. Ne le, da okre pi upo rab ni ke pro gra mov raz ličnih usta nov ter omo go ča pomemb ne pre mi ke na področ ju jav ne ga zdrav ja, tem več pri na ša nov raz voj ni poten cial vsem vklju če nim orga ni za ci jam (Jal leh in so de lav ci 2013, 46). Zato raz voj inter dis ci pli nar ne ga modela pri obli ko va nju in izva ja nju ino va tiv nih sistem skih reši tev pred stav lja ene ga izmed ključ nih regio nalnih izzi vov tudi v slo ven skem pro sto ru. 5 Zah va la Pris pe vek je nastal v ok vi ru pro jek ta Pre ven tiv ni mozaik Posav ja, ki se izva ja v ok vi ru Nor veš ke - ga finanč ne ga meha niz ma 2009–2014. 6 Viri in lite ra tu ra Addy, C. L., Brow ne, T., Bla ke, E. W., Bai ley, J. 2015: Enhan cing Inter pro fes sio nal Edu ca tion: Inte grating Pub lic Health and Social Work Pers pec ti ves. Ame ri can Jour nal of Pub lic Health 105-S1. Was hington. Choi, B. C. K., Pak, A. W. P. 2006: Mul ti dis ci pli na rity, inter dis ci pli na rity and trans dis ci pli na rity in health research, ser vi ces, edu ca tion and policy: 1. Defi ni tions, objec ti ves, and evi den ce of effec ti ve ness. Cli ni cal and Inve sti ga ti ve Medi ci ne 29-6. Otta wa. Choi, B. C. K., Pak, A. W. P. 2007: Mul ti dis ci pli na rity, inter dis ci pli na rity, and trans dis ci pli na rity in health research, ser vi ces, edu ca tion and policy: 2. Pro mo tors, bar riers, and stra te gies of enhan ce ment. Clinical and Inve sti ga ti ve Medi ci ne 30-6. Otta wa. 133 Da mi jan Ganc Co hen, S., Janic ki-De verts, D., Chen, E., Matt hews, K. A. 2010: Child hood soci oe co no mic sta tus and adult health. Annals of the New York Aca demy of Scien ces 1186-1. New York. Eide, E. R., Sho wal ter, M. H. 2011: Esti ma ting the rela tion bet ween health and edu ca tion: What do we know and what do we need to know? Eco no mics of Edu ca tion Review 30-5. Oxford. Gil les, P. 1998: Effec ti ve ness of allian ces and part ners hips for health pro mo tion. Health Pro mo tion Interna - tio nal 13-2. Oxford. Jal leh, G., Anwar-Mc He nry, J., Dono van, R. J., Laws, A. 2013: Impact on com mu nity orga ni sa tions that part ne red with the Act-Be long-Com mit men tal health pro mo tion cam paign. Health Pro mo tion Journal of Austra lia 24. Col ling wood. Leisc how, S. J., Best, A., Troc him, W. M., Clark, P. I., Gal lag her, R. S., Mar cus, S. E., Matt hews, E. 2008: Systems Thin king to Impro ve the Pub lic’s Health. Ame ri can Jour nal of Pre ven ti ve Medi ci ne 35-2. New York. Mac Qu een, K. M., McLel lan, E., Metz ger, D. S., Kege les, S., Strauss, R. P., Scot ti, R., Blanc hard, L., Trotter, R. T. 2001: What Is Com mu nity? An Evi den ce-Ba sed Defi ni tion for Par ti ci pa tory Pub lic Health. Ame ri can Jour nal of Pub lic Health 91-12. Was hing ton. Me din, J., Kret tek, A. 2008: An apple a day keeps the doc tor away: Inter dis ci pli nary approac hes to solving major pub lic health threats. Scan di na vian Jour nal of Pub lic Health 36-8. Oslo. Med mrež je 1: http://zdt.si/up loads/zdtslo/pub lic/do cu ment/259-zbor nik_pro jek ta_fi nal_ver zi ja_sl.pdf (10. 6. 2015). Par ker, E., Mar go lis, L. H., Eng, E., Henri quez-Rol dan, C. 2003: Asses sing the Capa city of Health Depart - ments to Enga ge in Com mu nity-Ba sed Par ti ci pa tory Pub lic Health. Ame ri can Jour nal of Pub lic Health 93-3. Was hing ton. Po wers, M., Faden, R. 2006: Social justi ce: The moral foun da tions of pub lic health and health policy. New York. World Health Orga ni za tion: Basic Docu ments, Forty-fifth edi tion, Sup ple ment. Con sti tu tion of the World Health Orga ni za tion. Gene va, 2006. 134 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 135–143, Ljubljana 2015 REGIONALNI RAZVOJ V sOODVIsNOsTI OD INsTITUCIJ ZNANJA, GOsPODARsTVA IN LOKALNEGA OKOLJA – PRIsPEVEK UNIVERZE V MARIBORU dr. Luč ka Lor ber Od­de­lek­za­geo­gra­fi­jo,­Filo­zof­ska­fakul­te­ta,­Uni­ver­za­v Ma­ri­bo­ru Ko­roš­ka­cesta 160,­2000 Ma­ri­bor luc­ka.lor­ber@um.si UDK:­91:711:378.4(497.4Ma­ri­bor) IZVLEČEK Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek Uni ver ze v Ma ri bo ru Med­sek­tor­sko­sode­lo­va­nje­zago­tav­lja­regio­nal­ni­raz­voj,­ki­teme­lji­na­endo­ge­nem­pri­sto­pu­delež­ni­kov,­ob upo­šte­va­nju­narav­nih,­kul­tur­nih­in­člo­veš­kih­virov­ter­ob­danih­gos­po­dar­skih­poten­cia­lih­posa­mez­nih­okolij. Znans­tve­no-ra­zi­sko­val­ne­in­izo­bra­že­val­ne­insti­tu­ci­je­ključ­no­pris­pe­va­jo­h gos­po­dar­ske­mu­ter­k teh­no­loške­- mu­napred­ku­regij.­Cilj­Uni­ver­ze­v Ma­ri­bo­ru­je­raz­vi­ti­ino­va­cij­ski­eko­si­stem,­ki­bo­ustva­ril­sim­bio­zo­med uni­ver­zo,­gos­po­dars­tvom­in­lokal­ni­mi­skup­nost­mi­sko­zi­odpr­te­ino­va­ci­je­in­teh­no­lo­gi­je­ter­ustvar­ja­nje­znanja za­nove­pokli­ce. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­regio­nal­ni­raz­voj,­Uni­ver­za­v Ma­ri­bo­ru,­izo­bra­že­va­nje,­razi­ska­ve­in­raz­voj,­ino­va­tiv­ne­odprte teh­no­lo­gi­je,­troj­na­vijač­ni­ca ABSTRACT Regional development in co-dependence with knowledge institutions, economy and local environment – the contribution of the University of Maribor Intersectoral­collaboration­enables­regional­development­that­is­based­on­an­endogenous­approach­by­stake- holders,­taking­into­account­natural,­cultural­and­human­resources­as­well­as­the­given­economic­potentials of­individual­environments.­Scientific­and­research­institutions­as­well­as­educational­institutions­play­a cru- cial­role­in­contributing­to­the­economic­development­and­technological­advancement­of­regions.­The­goal of­the­University­of­Maribor­is­to­develop­an­innovative­ecosystem­which­will­create­a symbiosis­between the­university,­the­economy­and­the­local­communities­through­open­innovations­and­technologies­and through­the­creation­of­knowledge­for­new­professions. KEY­WORDS geography,­regional­development,­University­of­Maribor,­education,­research­and­development,­innovative open­technologies,­triple­helix 135 Luč ka Lor ber 1 Uvod Re gio nal ni raz voj je name njen zmanj še va nju raz voj nih raz lik med regi ja mi. Pojem izha ja iz latin - ske bese de regio, regio nis, in pome ni pokra ji no, območ je, pre del ali ozem lje, ki ga obli ku je jo podob ne ali celo isto vet ne narav ne in/ali druž be ne zna čil no sti. V pris pev ku smo se ome ji li na regio nal no delitev NUTS (No­menc­la­tu­re­des­unités­ter­ri­to­ria­les­sta­ti­sti­ques), ki se upo rab lja za zbi ra nje, raz voj in har mo - ni za ci jo regio nal nih sta ti stik, druž be no-gos po dar ske ana li ze ter regio nal no poli ti ko. Slo ve ni ja je po tej nomen kla tu ri raz de lje na na dve kohe zij ski regi ji NUTS 2 – Zahod no in Vzhod no Slo ve ni jo in dva najst NUTS 3 regij (Skup na kla si fi ka ci ja … 2015). Ko he zij ska poli ti ka je ključ na za traj nost ni in urav no te žen regio nal ni raz voj Slo ve ni je. V ob dob - ju 2014–2020 ima dva prio ri tet na cilja, in sicer »Na lož be za rast in delov na mesta« in »Evrop sko teri to rial no sode lo va nje«. V pri hod nje bo tesne je pove za na z do se ga njem ciljev Stra te gi je Evro pe 2020 (Evro pa … 2010) in okvir nim pro gra mom za razi ska ve, raz voj in ino va ci je – Obzor ja 2020 (med mrež je 1). Pre­gled­ni­ca 1:­Izbra­ni­druž­be­no-gos­po­dar­ski­kazal­ni­ki­kohe­zij­skih­regij,­Vzhod­na­in­Zahod­na­Slovenija (Sta­ti­stič­ni­urad RS). Vzhod na Slo ve ni ja Za hod na Slo ve ni ja šte vi lo pre bi val cev v 1000, 2014 1094 969 pov preč na sta rost, 2014 43,0 42,0 po vr ši na v km2, 2014 12.212 8061 go sto ta pose li tve, 2014 88,7 120,7 bru to druž be ni proi zvod (BDP) na pre bi val ca, 83,2 118,6 indeks SI = 100, 2013 bru to doda na vred nost v kme tij skih dejav no stih, 2011 4,4 1,5 bru to doda na vred nost v in du stri ji, 2011 38,5 23,7 bru to doda na vred nost v sto ri tve nih dejav no stih, 2011 56,8 74,7 bru to doma či izdat ki za razi sko val no raz voj no dejav nost, 29,8 70,1 % gle de na SI, 2011 bru to doma či izdat ki za razi sko val no raz voj no dejav nost, 1,7 3,1 % od regio nal ne ga BDP, 2011 stop nja delov ne aktiv no sti, 2012 56,0 58,9 stop nja regi stri ra ne brez po sel no sti, 2012 13,6 9,9 de lov ni migran ti med regi ja ma, 2014 12.638 51.638 Pri načr to va nju urav no te že ne ga regio nal ne ga raz vo ja je tre ba preu či ti dejan sko sta nje v re gi jah. Podatki iz pre gled ni ce 1 kaže jo gos po dar sko in social no zao sta ja nje Vzhod ne kohe zij ske regi je. Že v za čet ku devet - de se tih let prejš nje ga sto let ja je Krug man spoz nal, da samo eko nom ski pogle di in teo re tič ni mode li ne zado stu je jo več za preu če va nje regio nal ne ga raz vo ja. Pri ana li zi gos po dar skih gibanj je ugo to vil, da je tre ba upo šte va ti tudi pro stor ske kom po nen te. Z Novo eko nom sko geo gra fi jo (Krug man 1991) je sto - pil v os pred je pro stor kot osno va za razu me va nje pro stor skih raz lik, ki so posle di ca raz lič nih dejav ni - kov in jih je tre ba razi sko va ti z in ter dis ci pli nar nim pri sto pom. Pos pe šen pro ces dein du stria li za ci je je vzpo sta vil nove meto do loš ke pri sto pe in pre hod gos po dar skih dejav no sti iz sekun dar ne ga v ter ciar ni sek tor. Gos po dar ske spre mem be v ča su dein du stria li za ci je so se naj prej poka za le v re gi jah, kjer je pre - vla do va la sta ra kla sič na indu strij ska proi zvod nja. Novi raz voj ni tren di so kre pi li usluž nost ne dejav - no sti, pomen sekun dar nih in še pose bej pri mar nih gos po dar skih dejav no sti pa se je zmanj še val (Lor ber 1999). Spre mem be v po stin du strij skem obdob ju je sprem lja la hitra urba ni za ci ja, ki je vpli va - la tudi na struk tur ne spre mem be pode žel ske ga pro sto ra. Sta ra para dig ma raz vo ja pode že lja je ime la 136 Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek … za cilj zmanj še va nje raz lik, pove ča nje kme tij ske ga dohod ka in več jo kon ku renč nost kme tij ske proi zvod - nje. V novi raz voj ni pers pek ti vi raz vo ja pode že lja (OECD 2006; Lor ber 2013) je cilj zmanj ša nja dis - pari tet zame njal cilj obli ko va nja kon ku renč ne ga pode žel ske ga pro sto ra. Poseb na pozor nost je bila usmer je na v cilj no ugo tav lja nje lokal nih pred no sti in rabe virov. Za raz voj pode že lja ni bil več ključ ni kme tij ski sek tor, tem več med seboj pove za ni raz lič ni sek tor ji gos po dar skih dejav no sti. Za dose ga nje raz voj nih ciljev so odlo čil na vla ga nja tako v ko mu nal no in infor ma cij sko infra struk tu ro kot v nove obli - ke gos po dar skih dejav no sti, vključ no z do pol nil ni mi dejav nost mi. Uspe šnost vla ganj je odvi sna od opti - mal ne upo ra be danih lokal nih virov, narav nih in kul tur nih poten cia lov regi je v sood vi sno sti od člo veš ke ga kapi ta la (Lor ber 2003b; 2005; Lor ber in Žiber na 2014). Rav bar in Bole (2007) ute me lju je ta geo graf ske raz voj ne dejav ni ke, ki jih spod bu ja jo raz lič ne obli ke člo ve ko ve ustvar jal no sti. Z nji mi so pove za ni pomemb - ni druž be no-gos po dar ski učin ki, ki vpli va jo na regio nal ne dis pa ri te te. Za gos po dar sko pers pek tiv na območ ja je zna čil no, da pri vla či jo ustvar jal no delov no silo (Ko zi na 2013). Prav tako je Porter opre delil pojem mre že nja pod je tij z ana li zo pri me rov dobrih praks in izpo sta vil tri glav ne kon ku renč ne pred - no sti. Dvig kon ku renč no sti pod je tij na osno vi območ ja (lo kal ne pred no sti), odpr te ino va ci je (so de lo - va nje) in obli ko va nje novih gos po dar skih dejav no sti zno traj groz da. V so dob nem gos po dars tvu je kon ku renč nost odvi sna od pro duk tiv no sti in ne od dosto pa do virov, ugle da posa mez nih pod je tij in od nači na med se boj ne ga tek mo va nja in ne od nje ne ga področ ja delo va nja (Por ter 1998). V Slo ve ni ji se je mre že nje pod je tij okre pi lo na pre lo mu tisoč let ja. Naj več je mož no sti za obli ko va nje groz da in raz - voj ni pre boj pri pi su je mo str nje nim mre žam, ki lah ko s svo jo pro stor sko bli ži no ustva ri jo dobro delujoč lokal ni/re gio nal ni sistem, teme lječ na jav no-za seb nem part ners tvu, spe cia li za ci ji in raz vo ju pod por - ne ga oko lja. Ven dar sta ključ ne ga pome na za obli ko va nje groz da sta len dotok in izme nja va naj no vej - še ga zna nja in hiter pre tok infor ma cij, ki omo go ča ta raz voj viso ko teh no loš kih izdel kov in naj več ji mož ni izko ri stek proi zvod nih fak tor jev (Na red 2005; 2007). Regio nal ni raz voj lah ko ustrez no raz čle ni mo na ekso ge ni in endo ge ni raz voj. Osnov ni ekso ge ni fak tor ji teme lji jo na ustrez nem vred no te nju pome na uvo za sodob nih teh no lo gij in na nepo sred nih tujih inve sti ci jah, nered ko v po ve za vi s pri do bi va njem narav nih virov. Po dru gi stra ni pa endo ge ni raz voj teme lji na kre pi tvi lokal ne ga inte lek tual ne ga kapi - ta la in pod po ri insti tu ci jam, kot so viso ko šol ske usta no ve, razi sko val ni cen tri, inku ba tor ji pod je tij in znans tve ni par ki, usta nov lje ni z na me nom, da se upo šte va jo in upo ra bi jo vsi raz po lož lji vi viri posamez - nih regij (Fa rin ha in Fer rei ra 2013). V Ma ri bo ru so viso ko šol ske usta no ve nasta ja le v šest de se tih letih prejš nje ga sto let ja z na me nom zado sti ti potre bam gos po dars tva, pred vsem indu stri je in trga delov ne sile. S kre pi tvi jo gos po dars tva je nasta la tudi potre ba po okrep lje ni vlo gi zna nja in teh no loš ke ga raz - vo ja, zato so se samo stoj ni viso ko šol ski zavo di leta 1975 pove za li v Uni ver zo v Ma ri bo ru (UM). Univer - za danes zdru žu je 17 fa kul tet, vklju ču je 20.000 štu den tov in 2000 za po sle nih. S pro stor sko raz me sti tvi jo svo jih fakul tet v še stih slo ven skih NUTS 3 regi jah danes UM pred stav lja regio nal no uni ver zo, ki se aktivno vklju ču je v re gio nal ni raz voj z ra zi sko val ni mi pro jek ti, paten ti in ino va ci ja mi v so de lo va nju z gos podars - tvom, raz voj ni mi agen ci ja mi in delež ni ki odlo ča nja na lokal ni in regio nal ni rav ni. Aktiv no sode lo va - nje Uni ver ze v Ma ri bo ru pri raz vo ju gos po dars tva na lokal nem in regio nal nem nivo ju je opre de lje no z mo de lom troj ne (če tver ne) vijač ni ce. 2 Pomen insti tu cij zna nja in nji ho vo mre že nje za regio nal ni raz voj Zna nje je posta lo ključ no za regio nal ne, ino va tiv ne in raz voj ne pro ce se. Vsak raz voj je pogo jen s spo - sob nost jo oko lja do uva ja nja in iska nja novih ino va tiv nih reši tev. Tri kot nik znanj pred stav lja okvir pro stor ske ga razi sko va nja, v ka te rem med se boj no delu je jo akter ji, ki so vklju če ni v izo bra že va nje, razi - ska ve in ino va ci je (Scott 2015). V os pred je regio nal ne ino va tiv ne in druž be no gos po dar ske raz voj ne poli ti ke sto pa vlo ga znans tve no-ra zi sko val nih in izo bra že val nih insti tu cij. Insti tu ci je zna nja sode lu jejo pri reše va nju glo bal nih izzi vov in pris pe va jo h gos po dar ske mu in teh no loš ke mu raz vo ju ter druž benem napred ku lokal nih skup no sti in regij. Spod bu ja nje posa mez ni ko ve pod jet niš ke misel no sti, ki v os novni 137 Luč ka Lor ber defi ni ci je pome ni pre poz na va nje kakr šne koli potre be in nje no izpol ni tev, vodi k od pr to sti do ino va - tiv no sti, šir je nje zna nja, izku šenj ter sode lo va nja. Pod jet niš ko usmer je ne insti tu ci je zna nja so odvi sne od posa mez ni kov in nji ho vih ino va tiv nih pri sto pov. Spod bu ja nje pod jet niš ke misel no sti ni nekaj nove - ga, gre za pre poz na va nje in na ino va tiv ni način obrav na va nje tega, kaj že obsta ja (Gibb 2013). Lokal na in regio nal na raz sež nost ino va cij skih pro ce sov in poli tik je ved no pomemb nej ša v post for di sti čem obdob - ju regij zna nja (As heim 2007; Coo ke in sode lav ci 2004). Model troj ne vijač ni ce izha ja iz ana lize aka dem ske razi ska ve pre struk tu ri ra nja boston ske ga gos po dars tva v tri de se tih letih dvaj se te ga sto letja v so de lo va - nju uni verz, indu stri je in vla de (Etz ko witz 2002). V za čet ku je ime la vla da vodil no vlo go (ekso ge ni pri stop), nato indu stri ja (en do ge ni pri stop) in v tret ji fazi, v na zna nju teme lje či druž bi, insti tu ci je zna nja (ho - li stič ni pri stop) v part ners tvu z gos po dars tvom in vla do v skup nih pobu dah pri urav no te že nih mode lih (Etz ko witz in Ley des dorff 2000; Etz ko witz 2008; Ley des dorff 2012). Vodil ni razi sko val ci vpli - va troj ne vijač ni ce na regio nal ni raz voj so Etz ko witz, Ley des dorff, Stern, Ran ga, Farin ha, Fer rei ra … in vpli va insti tu cij zna nja Pot ter, Gibb, Scott, Audretsch, Mar tin … Izha ja li so iz teo re tič nih spoz nanj Fried - man na, Krug ma na, Por ter ja, Fuko ya me … Regio nal ni raz voj za zado vo lje va nje šir ših druž be nih potreb ni odvi sen samo od raz vo ja gos po dars tva, tem več tudi od raz vo ja negos po dar skih dejav no sti. Tako se je raz vil četver ni vijač ni sitem (qua­dru­ple­helix), ki teme lji na doda ni četr ti vijač ni ci, osre do to če ni na upo rab ni ka (Arn kil in sode lav ci 2010). Za raz voj ni pre boj je vse pomemb nej ši člo veš ki kapi tal. Po podat - kih World Bank ima v struk tu ri celot ne ga kapi ta la, defi ni ra ne ga kot proi zvod ni kapi tal, naj več ji delež člo veš ki kapi tal (hu­man­capi­tal) okrog 64 %, narav na bogas tva 20 % in finanč ni kapi tal 16 %. Člo veš - ki kapi tal, to je zna nje in uspo sob lje nost uprav lja nja s pro duk cij ski mi pro ce si, je dose gel tako velik delež zah va lju joč kon stant ne mu vla ga nju v to obli ko kapi ta la (Lor ber 2002; 2003a). Vlo go uni ver ze kot insti - tu ci je zna nja pri regio nal nem raz vo ju lah ko opre de li mo na šti rih področ jih: • pod jet niš ka ino va tiv nost, ki je tesno pove za na, čeprav ne izključ no z ra zi sko val no vlo go uni ver ze, • raz voj člo veš ke ga kapi ta la je pove zan z izo bra že val no funk ci jo uni ver ze, • raz voj lokal ne/re gio nal ne skup no sti je pove zan s funk ci jo uni ver ze kot jav ne insti tu ci je, • četr to pomemb no področ je je pris pe vek uni ver ze k in sti tu cio nal nim zmog lji vo stim traj nost ne ga raz - vo ja regi je z ak tiv nim vklju če va njem pri uprav lja nju na lokal ni/re gio nal ni rav ni in vklju če va nju v ci vil no druž bo (EU Re gio nal Policy 2011). In sti tu ci je zna nja, pre tež no aktiv ne na prvih dveh podro čij, uvrš ča mo med pasiv ne delež ni ke regio - nal ne ga raz vo ja. Obe, tako endo ge na teo ri ja rasti kot kon cept troj ne vijač ni ce – vza jem no delo va nje uni ver za – gos po dars tvo – upra va, pou dar ja ta vlo go insti tu cij zna nja ne samo v us tvar ja nju zna nja in idej, tem več tudi v nji ho vem pre no su v prak tič no upo ra bo (Veu ge lers in Del Rey 2014). Slo ven ske insti - tu ci je zna nja se s po li tič no pod po ro aktiv ne je vklju ču je jo v glo bal ne in regio nal ne raz voj ne mode le šele v zad njih letih, pri pri pra vah na črpa nje kohe zij skih sred stev v ok vi ru pro gra ma Evrop ske uni je Obzor - je 2020. Napre dek lah ko dose že mo samo s stal nim izo bra že va njem in sle de njem znans tve nih in prak tič nih izku šenj, pri mer lji vih z raz vi tej ši mi oko lji. Potreb na je nad grad nja učnih in razi sko val nih vse bin na vseh stop njah izo bra že va nja, vključ no s pro gra mi vse živ ljenj ske ga izo bra že va nja. Insti tu ci je zna nja ima jo pomemb no vlo go pri raz vo ju člo veš ke ga kapi ta la, bazič nih in a pli ka tiv nih razi skav. Novi raz voj ni pristopi odpr tih ino va cij pri raz re še va nju raz voj nih dilem kot tudi same druž be ne raz me re, nare ku je jo odloč - nej še sode lo va nje z gos po dars tvom in lokal nim ter regio nal nim oko ljem. 3 Vklju če va nje Uni ver ze v Ma ri bo ru v so dob ne pri sto pe mrež ne ga ino va tiv ne ga regio nal ne ga raz vo ja – pro jekt ino va tiv nih odpr tih teh no lo gij (IOT) Uni ver za v Ma ri bo ru, kot insti tu ci ja zna nja, pris pe va k re gio nal ne mu raz vo ju s prev ze mom aktivne vlo ge v pro ce su regio nal ne ga raz vo ja, sku paj z us trez ni mi regio nal ni mi delež ni ki. Potreb ne aktiv nosti so pre poz na ne in vklju če ne v Stra te gi jo raz vo ja Uni ver ze v Ma ri bo ru 2013–2020 (2013): • usmer je nost k po tre bam in zah te vam na lokal ni in regio nal ni rav ni, 138 Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek … • dia log z re gio nal ni mi delež ni ki, • pre nos razi sko val nih dosež kov v re gio nal ne raz voj ne pro ce se. Uni ver za v Ma ri bo ru ob svo jem osnov nem poslans tvu, izva ja nje izo bra že val ne in razi sko val ne dejav - no sti, vse bolj raz vi ja tudi tret je poslans tvo, sode lo va nje z oko ljem za potre be traj nost ne ga in družbe - no odgo vor ne ga raz vo ja. Temelj ni cilj evrop ske kohe zij ske poli ti ke v ob dob ju 2014–2020 je spod bu ja nje pod jet niš kih naložb za kre pi tev razi skav, teh no loš ke ga raz vo ja in ino va cij ter vzpo sta vi tev pove zav med pod jet ji, razi sko val ni mi in raz voj ni mi cen tri ter viso ko šol ski mi insti tu ci ja mi. Raz voj ni pro gram Inova - tiv ne odpr te teh no lo gi je (IOT) pred stav lja pri mer sim bioz ne pove za ve med uni ver za mi ozi roma razi - sko val ni mi orga ni za ci ja mi, gos po dars tvom in lokal ni mi skup nost mi za raz voj Vzhod ne kohezijske regi je. Pri Ope ra tiv nem pro gra mu za izva ja nje evrop ske kohe zij ske poli ti ke v ob dob ju 2014–2020 (2014) je IOT pri mar no umeš čen v te mat ski cilj 1 – Kre pi tev razi skav, teh no loš ke ga raz vo ja in ino va cij, sekundar - no pa sle di temat ske mu cilju 3 – Pove ča nje kon ku renč no sti malih in sred njih pod je tij (med mrež je 2). Pro jekt zdru žu je ključ ne delež ni ke za raz voj ni pre boj regi je in sle di pro gram skim ciljem: • pove ča nje šte vi la viso ko teh no loš kih pod je tij in kon ku renč no sti malih in sred nje veli kih pod je tij v regi ji na osno vi raz vo ja in trže nja novih ino va tiv nih proi zvo dov, pro ce sov, poslov nih mode lov …, • ustvar ja nje novih delov nih mest z vi so ko doda no vred nost jo in na ta način zaje zi tev bega mož ga - nov ter omo go ča nje dol go roč ne ga raz vo ja regi je (med mrež je 3). Uni ver za v Ma ri bo ru je za ure sni če va nje evrop ske kohe zij ske poli ti ke obli ko va la tri pro jekt ne stebre: ino va cij sko-pod por ni, infra struk tur ni in razi sko val no-raz voj ni. Ino va cij sko-pod por ni ste ber vzpo stavlja učin ko vi to pod por no oko lje po nače lu »vse na enem mestu«. Zdru žu je pro fe sio nal ne sto ri tve, ki jih potre bu je jo pod jet ja in razi sko val ne insti tu ci je: iska nje pri mer nih part ner jev v re gi ji in izven meja, prido - bi va nje evrop skih sred stev, zaš či ta inte lek tual ne last ni ne, pomoč pri pro do ru na tuje trge, pomoč pri uva ja nju novih pro dukt nih linij ali usta nav lja nju odcep lje nih pod je tij, pri vab lja nje vla ga te ljev … Za zago - tav lja nje teh sto ri tev so zdru ži li moči in zna nje: ino va cij sko pod por no oko lje Uni ver ze v Ma ri bo ru 2014 200 150 100 50 2011 0 2013 število projektov z gospodarstvom (krajši od leta) število projektov z gospodarstvom (daljši od leta) število vseh mednarodnih (tudi bilateralnih) raziskovalnih projektov 2012 Sli­ka 1:­Šte­vi­lo­pro­jek­tov­z gos­po­dars­tvom­(stro­kov­ne­služ­be­UM 2015). 139 Luč ka Lor ber 2014 250 200 150 100 2010 2013 50 0 število doktorandov število mladih raziskovalcev število raziskovalcev FTE (100 % zaposlitve) število raziskovalcev (skupina H) 2011 2012 Sli­ka 2:­Šte­vi­lo­dok­to­ran­dov,­mla­dih­razi­sko­val­cev­in­šte­vi­lo­razi­sko­val­cev­(stro­kov­ne­služ­be­UM 2015). 2014 20 15 10 5 2011 0 2013 število inovacij število patentov 2012 Sli­ka 3:­Šte­vi­lo­paten­tov­in­ino­va­cij­(stro­kov­ne­služ­be­UM 2015). 140 Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek … (RAZ:UM, Teh no Cen ter UM – pisar na za pre nos teh no lo gij in Tovar na pod je mov – uni ver zi tet ni inkuba - tor), Mari bor ska raz voj na agen ci ja, Znans tve no-ra zi sko val no sre diš če Bistra Ptuj, Šta jer ska gos po dar ska zbor ni ca in Šta jer ski teh no loš ki park. Znans tve no-ra zi sko val no sre diš če Bistra Ptuj je vod ja kolo ka ci - je Ptuj, ene ga izmed cen trov IOT-a. IOT sle di nače lu poli cen trič ne ga in kom ple men tar ne ga raz vo ja. Infra struk tur ni ste ber pome ni temelj no pod po ro za učin ko vit razi sko val ni in raz voj ni pre boj ter dvig kon ku renč no sti do raz vi tih regij. Pri tem je miš lje na tudi sou po ra ba razi sko val ne opre me sku paj s pod - jet ji in dru gi mi razi sko val ni mi insti tu ci ja mi ter obli ko va nje mre že kolo ka cij (med mrež je 4). Model Living Lab­je oko lje, kjer se vklju ču je jo konč ni porab ni ki v ra zi sko val no raz voj ne ino va cij ske pro jek te za razvoj in testi ra nje novih proi zvo dov in ino va cij skih teh no lo gij (Ståhlbröst in Holst 2012). Razi sko val no-raz - voj ni ste ber je v skla du s pa met no spe cia li za ci jo vse bin sko usmer jen v prio ri tet no področje Obzor je 2020 »Druž be ni izzi vi – Zdrav je, demo graf ske spre mem be in bla gi nja«, kar je še pose bej aktualno za Podravje ter Slo ve ni jo v ce lo ti. Razi sko val no-raz voj no delo je usmer je no v po tre be podjetij in reše va nje družbe - nih izzi vov v re gi ji. Pri za de va nja Uni ver ze v Ma ri bo ru za sode lo va nje z gos po dars tvom se odra ža jo v šte vi lu pro jek tov. Us pe šnost Uni ver ze v Ma ri bo ru kot vodil ne insti tu ci je zna nja Vzhod ne kohe zij ske regi je pri regio - nal nem raz vo ju je odvi sna od ustvar ja nja pod jet niš ke misel no sti, uva ja nja novih odpr tih ino va cij skih izo bra že val nih vse bin in razi sko val nih dosež kov v so de lo va nju z lo kal nim in regio nal nim oko ljem, s so - dob nim pri sto pom troj ne in/ali četver ne vijač ni ce. Poleg tega pod pi ra sode lo va nje dija kov, štu den tov in mla dih diplo man tov pri ino vi ra nju pod je tij (med mrež je 5). Po rast šte vi la dok to ran dov je posle di ca uspe šne ga dok tor ske ga štu di ja mla dih razi sko val cev. Žal je pomanj ka nje jav nih finanč nih sred stev vzrok upa da šte vi la mla dih razi sko val cev. Zmanj še va nje šte vi la paten tov je del no posle di ca zmanj ša nja dol go roč nih pro jek tov z gos po dars - tvom ob hkrat nem zaključ ku pomemb nej ših pro jek tov. Gle de na struk tu ro pro jek tov, ki se izva ja jo, pri ča ku je mo pred vsem porast ino va cij in dol go roč no rast šte vi la paten tov. 4 skle pi Pri načr to va nju in izved bi novih raz voj nih pro jek tov je ključ ne ga pome na pove zo va nje zna nja z gos - po dars tvom ob sode lo va nju lokal nih in držav nih insti tu cij odlo ča nja s pri sto pom odpr tih ino va cij in pamet ne spe cia li za ci je. Kon ku renč nost posa mez nih regij zago tav lja odpr to med sek tor sko sode lo vanje, ki teme lji na endo ge nem pri sto pu delež ni kov. Pamet na spe cia li za ci ja je pri stop, ki ga Evrop ska komi - si ja vklju ču je v svo je pro gra me kohe zij ske poli ti ke. Raz voj stra te gij za razi sko va nje in ino va ci je na pod la gi kon cep ta pamet ne spe cia li za ci je je eden od pogo jev za dostop do struk tur nih skla dov od leta 2014 (med - mrež je 6). S pro gra mom Obzor je 2020 je Evrop ska uni ja zago to vi la razi ska vam in ino va ci jam naj več ji obseg finanč nih sred stev doslej, v ob se gu osem de se tih mili jard evrov. Pred nost pri črpa nju sred stev zno traj posa mez ne čla ni ce ima jo manj raz vi te kohe zij ske regi je. Za uspe šnost izved be pro jek tov, ki zago - tav lja jo regio nal ni raz voj, je naj več ja pri lož nost in odgo vor nost na insti tu ci jah zna nja. Odgo vor ne so za sprem lja nje glo bal nih raz voj nih tren dov tako na teo re tič ni (nove meto de) kot prak tič ni rav ni (pre - nos dobrih praks). Nji ho va stal na odgo vor nost je, da vzpo sta vi jo sode lo va nje z lo kal nim in regio nal nim oko ljem tako na pod jet niš ki kot insti tu cio nal ni rav ni. Uni ver za v Ma ri bo ru kot vodil na insti tu ci ja zna - nja v Vzhod ni kohe zij ski regi ji z mo de li troj ne vijač ni ce (če tvor ne) in odpr tih ino va cij omo go ča siner gi jo raz lič nih delež ni kov tako na področ ju izme nja ve in nad grad nje znanj kot mož nost dosto pa do upo ra - be skup ne znans tve no-ra zi sko val ne opre me. Razi sko val no delo je ved no bolj usmer je no v re gio nal ni pro stor. Naraš ča šte vi lo skup nih pro jek tov z gos po dars tvom, kar pris pe va k dol go roč ne mu traj nostne - mu regio nal ne mu raz vo ju. S pod por ni mi insti tu ci ja mi ino va cij ske ga eko si ste ma, ki delu je jo zno traj uni ver zi tet ne ga oko lja se Uni ver za v Ma ri bo ru aktiv no vklju ču je v lo kal ni, regio nal ni in med na rod ni pro stor (med mrež je 7). 141 Luč ka Lor ber 5 Viri in lite ra tu ra Arn kil, R., Järven si vu, A., Koski, P., Pii rai nen, T. 2010: Explo ring Qua dru ple Helix Out li ning user-orien - ted inno va tion models. Työra port te ja 85 WP. Tam pe re. Med mrež je: https://tam pub.uta.fi/bit stream/ hand le/10024/65758/978-951-44-8209-0.pdf?se quen ce=1 (12. 3. 2015). As heim, B. 2007: Dif fe ren tia ted Know led ge Bases and Varie ties of Regio nal Inno va tion Systems. The Euro pean Jour nal of Social Scien ces 20. Vic to ria. Coo ke, P., Hei de nreich, M., Braczyk, H.-J. 2004: Regio nal Inno va tion Systems. The role of gover nances in a glo ba li zed world. New York. Etz ko witz, H. 2002: MIT and the Rise of Entre pre neu rial Scien ce. Lon don. Etz ko witz, H. 2008: The Tri ple Helix. Uni ver sity- Indu stry- Govern ment, Inno va tion in Action. Lon don. Etz ko witz, H., Ley des dorff, L. 2000: The dyna mics of inno va tion: from Natio nal Systems and »Mode 2« to a Tri ple Helix of uni ver sity-in du stry-go vern ment rela tions. Research Policy 29-2. Brigh ton. EU Regio nal Policy 2011: Con nec ting Uni ver si ties to Regio nal Growth: A Prac ti cal Gui de. Med mrež je: http://ec.eu ro pa.eu/re gio nal_po licy/sour ces/doc ge ner/pre sen ta/uni ver si ties2011/uni ver si ties2011_en.pdf (12. 3. 2015). Evro pa 2020. Evrop ska komi si ja. Bru selj, 2010. Med mrež je: http://ec.eu ro pa.eu/eu2020/pdf/1_SL_ACT_ part1_v1.pdf (12. 3. 2015). Fa rin ha, L., Fer rei ra, J. J. 2013: Trian gu la tion of the Tri ple Helix: A Con cep tual Fra me work. Med mrežje: http://www.tri ple he li xas so cia tion.org/wp-con tent/up loads/2013/01/Trian gu la tion-of-the-Tri ple- He lix-A-Con cep tual-Fra me work.pdf (12. 3. 2015). Gibb, A. A. 2013: Deve lo ping the Entre pre neu rial Uni ver sity of the Futu re. Key Chal len ges, Oppor tu - ni ties and Res pon ses. Pariz. Ko zi na, J. 2013: Seli tve pre bi val cev z us tvar jal nim pokli cem v Slo ve ni ji. Ars & huma ni tas 7-2. Ljub ljana. Krug man, P. 1991: Geo graphy and tra de. Cam brid ge, MA. Ley des dorff, L. 2012: The Tri ple Helix of Uni ver sity – Indu stry – Govern ments Rela tions. Med mrežje: http://www.ley des dorff.net/th12/th12.pdf (12. 3. 2015). Lor ber, L. 1999: The eco no mic tran si tion of Slo ve nia in the pro cess of glo ba li za tion = Gos po dar ska tran zi ci ja Slo ve ni je v pro ce su glo ba li za ci je. Geo graf ski zbor nik 39. Ljub lja na. Lor ber, L. 2002: Vlo ga geo gra fi je pri inter dis ci pli nar nem načr to va nju regio nal ne ga raz vo ja. Dela 18. Ljub lja na. Lor ber, L. 2003a: Trans fer of know-how and tech no logy-eco nomy, region, uni ver sity = Trans fer znanja i teh no lo gi je-gos po dars tvo, regi ja, sveu či li šte. Infor ma to lo gia 36. Zagreb. Lor ber, L. 2003b: Pre nos zna nja in teh no lo gij kot spod bu je va lec regio nal ne ga raz vo ja = Trans fer of know-how and tech no logy as sti mu la tor for regio nal deve lop ment. Podra vi na 3. Samo bor. Lor ber, L. 2005: Regio nal ni raz voj ni prob le mi Podrav ja = Regio nal deve lop ment prob lems of Podravje. Podra vi na 8. Samo bor. Lor ber, L. 2011: Recent trans for ma tion of eco no mic ine qua lity in NUTS 3 regions in Slo ve nia = Suvremena prom je na gos po dar skih nejed na ko sti u NUTS 3 regi ja ma Slo ve ni je. Geoa dria 16. Zadar. Lor ber, L. 2013: Spre mem be v pri sto pih k raz vo ju pode že lja: nova raz voj na para dig ma. Revi ja za geogra - fi jo 15. Mari bor. Lor ber, L., Žiber na, I. 2014: Evrop ska kme tij ska poli ti ka in struk tur ne spre mem be kme tij skih gos po - dar stev v Po drav ju v ob dob ju 2002–2012. Podra vi na 25. Samo bor. Med mrež je 1: http://ec.eu ro pa.eu/pro gram mes/ho ri zon2020/ (12. 3. 2015). Med mrež je 2: http://www.um.si/uni ver za/iot/Stra ni/Ob ja ve-v-me di jih.aspx (18. 3. 2015). Med mrež je 3: http://www.um.si/uni ver za/iot/Stra ni/Na men-in-ci lji.aspx (18. 3. 2015). Med mrež je 4: http://www.um.si/uni ver za/iot/Stra ni/Ste bri.aspx (18. 3. 2015). Med mrež je 5: http://www.um.si/uni ver za/iot/Stra ni/de fault.aspx (18. 3. 2015). Med mrež je 6: http://esis kla di.wix.com/stra te gi japs___!about/c1enr (5. 4. 2015). 142 Re gio nal ni raz voj v sood vi sno sti od insti tu cij zna nja, gos po dars tva in lokal ne ga oko lja – pris pe vek … Med mrež je 7: http://www.um.si/pro jek ti/ino va cij ski-eko si stem/Stra ni/de fault.aspx (18. 3. 2015). Na red, J. 2005: Geo graf ski vidi ki mre že nja pod je tij v Slo ve ni ji. Geo graf ski vest nik 72-2, Ljub lja na. Na red, J. 2007: Pro stor ski vpli vi slo ven ske regio nal ne poli ti ke. Geo gra fi ja Slo ve ni je 16, Ljub lja na. OECD 2006: The New Rural Para digm: Poli cies and Gover nan ce. OECD Rural Policy Reviews. Pariz. Ope ra tiv ni pro gram za izva ja nje Evrop ske kohe zij ske poli ti ke v ob dob ju 2014–2020. 2014. Med mrežje: http://www.svrk.gov.si/fi lead min/svrk.gov.si/pa geu ploads/KP_2014-2020/Ope ra tiv ni_pro gram/ OP_12_01_2015_konc na_ci sto pis.pdf (2. 5. 2015). Por ter, M.E. 1998: Clu sters and the New Eco no mics of Com pe ti tion. Har ward Busi ness Review. Boston, Ma. Rav bar, M., Bole, D. 2007: Geo graf ski vidi ki ustvar jal no sti. Geo ri tem 6. Ljub lja na. Scott, R. 2015: Hig her Edu ca tion Insti tu tions in the Know led ge Trian gle. IHME. Pariz. Skup na kla si fi ka ci ja sta ti stič nih teri to rial nih enot (NUTS). Med mrež je: http://www.eu ro parl.eu ro pa.eu/ at your ser vi ce/sl/dis play Ftu.html?ftu Id=FTU_5.1.6.html (14. 3. 2015). Ståhlbröst, A., Holst, M, 2012: The Living Lab Met ho do logy Hand book. Med mrež je: http://www.ltu.se/ cms_fs/1.101555!/file/Li ving Labs Met ho do logy Book_web.pdf (2. 5. 2015). Stra te gi ja raz vo ja Uni ver ze v Ma ri bo ru 2013–2020. 2013. Med mrež je: http://www.um.si/uni ver za/ pred sta vi tev/Do cu ments/Stra te gi ja UM_slo.pdf (2. 5. 2015). Veu ge lers, R., Del Rey, E. 2014: The con tri bu tion of uni ver si ties to inno va tion, (re gio nal) growth and employ ment. EENEE Ana li ti cal Report No. 8. München. 143 144 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 145–154, Ljubljana 2015 PREDLOG REGIONALNEGA RAZVOJA NA PRIMERU NOTRANJOsTI sLOVENsKE IsTRE mag. Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, dr. Alma Zavod nik Lamov šek Fa­kul­te­ta­za­grad­be­niš­tvo­in­geo­de­zi­jo,­Uni­ver­za­v Ljub­lja­ni Ja­mo­va­cesta 2,­1000 Ljub­lja­na maja.si­mo­ne­ti@fgg.uni-lj.si,­gas­per.okr­slar@gmail.com,­maja.weis­sei­sen@gmail.com, alma.za­vod­nik@fgg.uni-lj.si UDK:­711.3(497.472) IZVLEČEK Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre Pris­pe­vek­pred­stav­lja­rezul­ta­te­med­na­rod­ne­štu­dent­ske­delav­ni­ce­Istra 2015.­V osred­ju­je­teza,­da­morajo nove­raz­voj­ne­pobu­de­upo­šte­va­ti­lokal­ne­vire,­pri­čemer­je­ključ­na­vlo­ga­člo­veš­kih­virov.­Nave­zu­je­se­na pri­me­re­novih­pobud­kot­so­Kra­jin­ski­park­Dra­go­nja­in­nove­turi­stič­ne­kapa­ci­te­te,­ki­svoj­raz­voj­opi­ra­jo na­lokal­ne­vire.­V je­dru­pred­sta­vi­dve­pobu­di:­raz­voj­raz­pr­še­ne­ga­hote­la­v Pad­ni­in­eko-tu­ri­stič­ni­pro­- gram­v Pu­čah,­rezul­ta­te­pa­pove­že­s pri­me­rom­delo­va­nja­lokal­ne­skup­no­sti­Šmar­je­ter­potr­di­pomen­druž­be­ne pove­za­no­sti­za­raz­voj.­Zaklju­či­z ugo­to­vi­tvi­jo,­da­je­za­regio­nal­ni­raz­voj­in­revi­ta­li­za­ci­jo­pode­že­lja­korist­- no,­da­vklju­ču­je­lokal­no­pre­bi­vals­tvo­in­nove­pri­se­ljen­ce­ter­da­zasle­du­je­več­raz­voj­nih­ciljev­in­kori­sti­hkra­ti. KLJUČNE­BESEDE po­de­že­lje,­Istra,­regio­nal­ni­raz­voj,­raz­voj­pode­že­lja,­člo­veš­ki­viri,­sode­lo­va­nje,­vklju­če­va­nje­pre­bi­val­cev ABSTRACT Proposal of regional development: the case of inland Slovenian Istria In­the­light­of­rural­transition­processes,­the­paper­presents­the­results­of­the­international­student­work- shop­Istria 2015.­The­central­thesis­is­that,­in­order­to­effectively­promote­the­development,­the­new­development initiatives­must­take­fully­into­consideration­the­local­sources,­particularly­human­resources.­It­relates­to the­cases­of­new­initiatives,­such­as­the­Dragonja­Landscape­Park­and­the­development­of­new­tourist­capac- ities­relying­on­the­local­sources­of­Istrian­rural­areas.­At­the­core­of­the­paper­is­the­workshop­that­tested two­initiatives:­the­»diffuse­hotel«­(albergo­diffuso­in­Italian)­in­Padna­and­the­eco-tourist­programme­in Puče;­the­results­are­than­connected­to­the­case­of­Šmarje­local­community’s­operation,­and­confirm­the significance­social­integration­for­the­development.­The­paper­ends­with­the­conclusion­that­for­conceiv- ing­regional­development­and­rural­revitalisation­it­is­useful­to­include­the­development­perspectives­of the­local­residents­and­potential­newcomers,­and­to­pursue­several­development­goals­and­benefits­at­the same­time. KEY­WORDS rural­areas,­Istra,­regional­development,­rural­development,­human­resources,­cooperation,­participation of­inhabitants 145 Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, Alma Zavod nik Lamov šek 1 Uvod Po de že lje se raz voj no pogo ste je obrav na va z vi di ka posa mez nih prob le mov in podro čij kot celo - vi to, z upo šte va njem fizič ne ga oko lja in narav nih dano sti, člo veš ke ga in kul tur ne ga kapi ta la. Zara di tega so učin ki raz voj nih ukre pov na pode žel sko oko lje in druž bo več krat ome je ni, pred vsem pa manj vsestran - ski kot bi lah ko bili. Eden od nači nov, ki lah ko pomemb no pove ča učin ko vi tost raz voj nih ukre pov, je vklju če va nje lokal ne jav no sti v nji ho vo pri pra vo in izved bo (Jo nes in Sten se ke 2011; Simo ne ti 2015). Ide ja izha ja iz teze, da je delo va nje člo ve ka v pro sto ru kom plek sen odziv na poten cia le, zato mora biti osre diš če no pri raz voj nem načr to va nju. Nači ni naslav lja nja raz voj nih izzi vov so upra vi če no raz lič ni in v real no sti z raz lo gom del ni. Z bolj dosled nim upo šte va njem lokal ne ga pre bi vals tva, dediš či ne in novih člo veš kih virov v pri pra vi vseh vrst pro jek tov in pro gra mov je mož no zago to vi ti bolj šo vpe tost ukre pov v lo kal ne raz me re, bolj ši pre nos raz voj nih ciljev v stvar nost in bolj šo pove za nost posa mez - nih ukre pov. Vklju če va nje pre bi val cev pred stav lja vzvod za spro sti tev endo ge ne ga poten cia la lokal ne ga oko lja. Odpi ra nje pro sto ra za nove pre bi val ce, izva jal ce pro gra mov in obi sko val ce pa pred stav lja dodat - no moč za izved bo načr to va ne ga in za pos pe še va nje raz vo ja. Za spro sti tev raz voj ne ga poten cia la pode že lja so nove sku pi ne lju di, ki pred stav lja jo nove vire zna nja, krea tiv no sti, dela in kapi ta la, pora be in pro - duk ci je, vsaj toli ko pomemb ne, kot lokal ni pre bi val ci in dediš či na nji ho vih pred ni kov. V tem duhu je pri načr to va nju raz vo ja, pro gra mov in pro jek tov tre ba zago to vi ti dovolj mož no sti, to je: sred stev, časa in denar ja za to, da se člo veš ki kapi tal lah ko spro sti. Na to misel nave zu je mo tudi delov no hipo te zo, da mora jo nove raz voj ne pobu de upo šte va ti lokal ne vire, pri čemer je ključ na vlo ga člo veš kih virov. S tem prob le mom smo se ukvar ja li tudi na med na rod ni štu dent ski delav ni ci, ki je pote ka la spom - la di 2015 v Is tri. Razi ska va je raz kri la, da je z vi di ka celo vi te ga raz vo ja pode že lja smi sel no, da se tudi raz voj turiz ma ali novih turi stič nih kapa ci tet ozi ro ma vsak posa mez ni pro jekt in pro gram teme lji to pre - mi sli v kon tek stu lokal ne ga pre bi vals tva in člo veš ke ga poten cia la, ki je potre ben ne le za zagon, pač pa za dol go roč no izva ja nje nove dejav no sti. Zara di tega v sko raj praz ni vasi Hrvo je načr to va ni raz voj Traj - nost ne ga par ka poča si, a vztraj no napre du je. Prav tako posto po ma in učin ko vi to pote ka tudi pre no va v na se lju Šmar je. 2 Izho diš ča Slo ven ska Istra je podob no kot evrop sko pode že lje nas ploh pred met nove ga raz voj ne ga zani ma - nja. Tra di cio nal no pos pe še va nje raz vo ja pode že lja kot način posre do va nja v spon ta ni raz voj, kakr šno je bilo zna čil no za 20. sto let je, se v 21. sto let ju in času splo šne eko nom ske kri ze raz šir ja na nova področja, kot sta turi zem in ohra nja nje nara ve. Razi sko val ci v med na rod nem pro jek tu EDORA (2011) govo ri - jo o struk tur nih spre mem bah evrop ske ga pode že lja, ki se doga ja jo ob pre ho du od pre tež no pri mar ne pro duk ci je v eko no mi jo, v ka te ri ima jo pomemb nej šo vlo go sekun dar ne in ter ciar ne dejav no sti. Napo - ve du je jo, da se pora ja nova pode žel ska eko no mi ja (New­Rural­Eco­nomy). Pri tem pa opo zar ja jo, da pode že lje še zda leč ni uni ver zal no oko lje in da za pode žel ska območ ja podob no kot za urba na velja, da ima jo poseb ne fizič no-geo graf ske in social no-de mo graf ske zna čil no sti, da so torej svojs tve na (EDORA 2011). Te poseb no sti poo seb lja jo pre poz nav na pode žel ska kra ji na, narav na in kul tur na dediš - či na, kul tu ra rabe pro sto ra in ljud je. Pro ces preo braz be, ki je dolo če na pode žel ska območ ja prak tič no izpraz nil in soča sno v dru gih spro žil inten zi vi ra nje rabe in mono kul tur no rabo, je dina mi čen in še ved - no pote ka. Pode že lje se spre mi nja in se, kot opo zar ja Rav bar (2006), druž be no in fizič no raz slo ju je. Dru ga če se spre mi nja na inten ziv nem sti ku z več ji mi mesti, kot v bolj odda lje nih pre de lih, ki se jih sodob - ni toko vi delov ne migra ci je manj doti ka jo (Rav bar 2006). Rav bar tudi odpi ra vpra ša nje, kdo ali kaj bo nado me stil kme tijs tvo ozi ro ma kmeč ko pre bi vals tvo pri izva ja nju dejav no sti. Pri razi sko va nju mož - no sti nadalj nje ga raz vo ja pode že lja se tako zdi jo ključ ni prav člo veš ki viri. Po ugo to vi tvah Mli nar ja (2008, 105), ki izvi ra jo prav iz prou če va nja raz mer v slo ven ski Istri, brez pri sot no sti lju di, tudi tistih, 146 Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre ki se ne ukvar ja jo s kme tij sko pri de la vo, v po de žel skem pro sto ru ni mogo če zau sta vi ti pro ce sov zaraš - ča nja kme tij skih povr šin. Prav tako tudi ni mogo če spro ži ti novih pro ce sov raz voj ne nara ve, ki se opi ra jo na lokal ne vire, pro stor ter gra je no in narav no oko lje. Med tem, ko se kmeč ko pre bi vals tvo v Slo ve ni ji kot tudi dru god v raz vi tem sve tu vztraj no krči (Po - pis … 2010), se pode že lje hkra ti pol ni z nek meč kim pre bi vals tvom. Za raz li ko od splo šne ga pre pri ča nja so tudi živ ljenj ske prak se na pode že lju bis tve no bolj raz no li ke, kot so bile v pre te klo sti. Pred vsem pa že dol go živ lje nje na pode že lju ni več pove za no izključ no z ob de lo va njem zem lje. Čeprav se obde lo - va nje ponov no vra ča v pro stor, je pri načr to va nju raz vo ja, še pose bej, če se nasla nja na kul tur no kra ji no in ohra nja nje nara ve, tre ba upo šte va ti raz me re, sta nje pre bi vals tva in mož no sti pri se li tev novih pre - bival cev. Tre ba je vzpo sta vi ti pogo je za sode lo va nje med posta ra nim in manj izo bra že nim lokal nim pre bi vals tvom. Izkuš nje kaže jo, da so naj bolj ša pri lož nost za to pro gra mi in pro jek ti, pri kate rih pri - ha ja do pre no sa zna nja med gene ra ci ja mi, med sta ro sel ci in nosil ci novih idej. Nače lo ma velja, da je mla do in izo bra že no pre bi vals tvo bolj odpr to in dejav no pri iska nju odgo vo rov na raz voj ne spre mem - be in izzi ve na pode že lju, a iz kuš nje kaže jo, da je to res pro duk tiv no šele v so de lo va nju s sta rej ši mi in pred vsem tudi s sve ži mi, neo bre me nje ni mi delež ni ki (Si mo ne ti in Kranjc 2015). Po de že lje se raz voj no več krat obrav na va z vi di ka posa mez nih prob le mov in podro čij, kot celo vi - to, upo šte va je celo to fizič ne ga oko lja in člo veš kih virov, narav nih in kul tur nih virov. Zara di tega se doga ja, da ima jo ukre pi, kakr šni se izva ja jo za pos pe še va nje raz vo ja kme tijs tva, pre no vo nase lij in turiz ma, ome - je ne učin ke, ali pa se celo izka že jo za neu čin ko vi te. Pri me ri kaže jo, da naj več krat izo sta ne upo šte va nje druž be nih dano sti. Posa mez ne inve sti ci je so načr to va ne, ne da bi se dovolj upo šte va lo, kako pro stor živi in delu je, kdo in kako ga že upo rab lja ter kaj lah ko ljud je pris pe va jo k ure sni či tvi pro gra mov in raz - voj nih namer. Izo li ra no načr to va nje novih turi stič nih kapa ci tet tako ne pred vi de va, da pri vlač nost lokal ne ga oko lja ustvar ja jo pre bi val ci in lokal ne dejav no sti, da ima jo pre bi val ci neka te re podob ne živ - ljenj ske potre be kot novi obi sko val ci ter da nena zad nje lah ko pre bi val ci ustva ri jo tudi novo ponud bo in pro gra me, ki pod pi ra jo turi stič ni in lokal ni raz voj. Na ta način odtu je no načr to va nje delu je pose - bej sla bo v majh nih lokal nih skup no stih in pode žel skih kra jih z ome je no popu la ci jo. Opi sa ne pro ce se na svojs tven način potr ju je jo tudi rezul ta ti oprav lje ne razi ska ve, ki je bila izve de - na na med na rod ni štu dent ski delav ni ci Istra 2015. Zato je nase ljem v is tr skem zaled ju tre ba dati nov zagon prav z no vi mi obli ka mi sode lo va nja, vklju če va nja pre bi val cev in pove zo va nja delež ni kov v raz - voj ne pro gra me ter pro jek te. Razi ska va je bila zato usmer je na v ce lost no obrav na vo raz vo ja pode že lja na območ ju slo ven ske in hrvaš ke Istre, kon kret no na območ ju reke Dra go nje. Pozor nost je bila pos - ve če na endo ge nim poten cia lom pode žel ske ga zaled ja, kot so: ljud je, kul tur na in narav na dediš či na ter gra je ne struk tu re. Območ je je bilo z na me nom pre poz na va nja endo ge nih poten cia lov obrav na va no celo - vi to, na rav ni območ ja doli ne reke Dra go nje in na rav ni posa mez ne ga nase lja, pri čemer so bili upo šte va ni tudi vidi ki čez mej ne ga pove zo va nja. Poleg ugo tav lja nja endo ge nih poten cia lov in obli ko va nja pred lo - gov za spro sti tev tega poten cia la, je bil pogla vit ni cilj razi ska ve spro ži ti zani ma nje delež ni kov za pove zo va nje v pro ce su raz voj ne ga načr to va nja in širi ti zna nje za sode lo va nje. 3 Meto do loš ki pri stop Delo je bilo raz de lje no v tri ključ ne faze: pri pra va, teren sko delo ter pri po ro či la. Vklju če va lo je različ - ne meto de in teh ni ke razi sko va nja in pove zo va nja delež ni kov, na pri mer pre da va nja, panel ne raz pra ve, interv ju ji. V pri prav ljal ni fazi so bili na pod la gi lite ra tu re in dru gih virov ugo tov lje ni sta nje, prob le mi in poten - cia li obrav na va ne ga pro sto ra. V ta namen so bile izde la ne pred hod ne ana li ze za več nase lij pode žel ske ga pro sto ra slo ven ske in hrvaš ke Istre, ki so slu ži le kot pod la ga teren ske mu delu. Izde la na so bila demo - graf ska izho diš ča, ana li za dostop no sti in zna čil no sti gra je ne struk tu re ter pre gled raz voj nih pro gra mov in načr tov, prou či tev poten cia lov, kot so narav ni in kul tur ni viri, lokal na zna nja in veš či ne. 147 Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, Alma Zavod nik Lamov šek V ok vi ru več dnev ne ga teren ske ga dela so se naj prej pred sta vi li pred stav ni ki lokal ne ga oko lja, nato pa so bile iz lokal nih pobud obli ko va ne šti ri kon kret ne nalo ge za ure di tev raz pr še ne ga hote la v Pad ni in eko loš ko-et no loš ke ga turi stič ne ga cen tra v Pu čah. Vsa ka nalo ga je bila obrav na va na na dva nači na tako, da je bila enkrat bolj izpo stav lje na pers pek ti va šir še ga oko lja (pri stop od zgo raj navz dol), dru gič pa se je pri iska nju reši tev izha ja lo iz pers pek ti ve kra ja nav zven v šir še oko lje (pri stop od spo daj navzgor). Prvi osnut ki pred lo gov in reši tev so bili zad nji dan teren ske ga dela s po moč jo pla ka tov pred stav lje ni lokal nim delež ni kom (sli ka 1). Po vrni tvi s te ren ske ga dela so bili obli ko va ni še zaključ ki s pri po ro či li za nadalj nji raz voj istr ske ga pode že lja. Vsi rezul ta ti so pov ze ti v ti ska ni stro kov ni mono gra fi ji (Za vod - nik Lamov šek 2015). 4 Ključ ni rezul ta ti Fi zič no geo graf sko območ je polo to ka Istra meja loču je na hrvaš ki in slo ven ski del, raz voj no pa je območ je loče no na dina mič ni urba ni obal ni del in izpraz nje no pode žel sko zaled je. Stra teš ko je slo venska Istra sku paj s Kra som pred met Regio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma za Juž no Pri mor sko (2014). Dokument pred vi de va, da bo pode žel ski del Istre raz voj no sode lo val v lo kal ni akcij ski sku pi ni. Med pri pra va mi smo se sez na ni li z ak tual ni mi pro jek ti, med nji mi: Kra jin ski park Dra go nja, Traj nost ni park Istra v Hr vo - jih, Raz pr še ni hotel v Pad ni, Eko loš ko-et no loš ki doživ ljaj ski park Puče in Ure di tev naselja Šmar je. Raz li ke med nji mi raz kri va jo pomen člo veš ke ga fak tor ja za raz voj. Med tem ko v Šmar jah, ki so že od leta 2007 pred met raz lič nih oblik vklju če va nja pre bi val cev v raz voj no načr to va nje, lokal na skup nost pri se ga na pomen kako vo sti bival ne ga oko lja za pre bi val ce in raz voj turiz ma gra di na pri vlač no sti social no koheziv - ne ga lokal ne ga oko lja, v Pad ni za zagon turiz ma načr tu je jo ure di tev raz pr še ne ga hote la v praz nih občin skih nepre mič ni nah. Med tem ko obči ne slo ven ske Istre že od leta 1987 s pre ki ni tva mi načr tu je jo usta novitev KAR ­MRE ŠPAG Sli­ka 1:­Pred­sta­vi­tev­osnut­kov­pred­lo­gov­lokal­nim­delež­ni­kom. 148 Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre Kra jin ske ga par ka Dra go nja, je drža va usta no vi tev zau sta vi la. Kljub dobrim zgle dom lokal no usta nov - lje nih par kov, kot je na pri mer Kra jin ski park Logar ska doli na, obči ne same niso pri sto pi le k us ta no vi tvi. Kljub zavest no upo rab lje ni ma raz lič ni ma meto do loš ki ma pri sto po ma, so rezul ta ti pri pe lja li do skup - nih ugo to vi tev, ki nago var ja jo lokal ne pobud ni ke, naj se osre do to či jo na pre bi val ce in poten cial ne pri se ljen ce ter izva jal ce raz lič nih novih dejav no sti. Za raz voj so naj prej potreb ni ljud je, spo sob nost pove - zo va nja in sode lo va nja. 4.1 Koo pe ra ti va Re zul ta ti prve nalo ge so poka za li, da so glav ni poten cia li in hkra ti prob le mi v neiz ko riš če no sti objek - tov, zaraš ča nje obde lo val nih povr šin in nekon ku renč nost malih kme tov. Kot odziv na to je bil podan pred log, ki obse ga tri sklo pe ukre pov za pove zo va nje regi je, koo pe ra tiv no biva nje ter pri de lo va nje in poli ti ko pri se lje va nja. Ide ja Koo pe ra ti ve gra di na čez mej nem pove zo va nju Istre (sli ka 2) in deli tvi vlo - ge med nase lji, ki so zato v vsa kod nev ni inte rak ci ji. Kot naj po memb nej šo kom po nen to poli ti ke pri se lje va nja pre poz na praz ne objek te in pred vi de va šti ri mož no sti nji ho ve upo ra be: nepro fit na sta no va nja, brez plač ni najem z ob vez nim obde lo va njem zem - lje, odda ja na trgu ali ure di tev turi stič nih apart ma jev. Pri tem se zdi naj bolj smi sel na kom bi na ci ja vseh šti rih mož no sti. Zara di težav, ki so bile pre poz na ne v re gio nal nem kme tijs tvu, je podan tudi pred log, da se usta no vi kmeč ka zadru ga in tako pove ča kon ku renč nost malih kme tov, ure di zbir no služ bo, skupno skla diš če, lokal no trž ni co in stra te gi jo trže nja ter skup no bla gov no znam ko. Navezava subregije na okoliške urbane centre, ustvarjanje dvosmernih interakcij Sli­ka 2:­Ide­ja­Koo­pe­ra­ti­ve­teme­lji­na­pove­zo­va­nju­Istre­kot­regi­je,­ki­pre­se­ga­držav­ne­meje­(De­lav­ni­ca Istra 2015). 149 Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, Alma Zavod nik Lamov šek 4.2 Raz pr še nost – pove zo va nje Glav ni cilji pred la ga nih ukre pov so oži vi tev nase lij, izbolj ša nje kako vo sti živ lje nja in pove ča nje privlač - no sti za pri se lje va nje. Ena od mož no sti so sub ven ci je pri naku pu zem ljišč in nepre mič nin ter za odprt je novih delov nih mest na pri mer v domu za upo ko jen ce, ki se ga ure di v več praz nih nepre mič ni nah. Sli­ka 3:­She­ma­tič­ni­pri­kaz­več­ni­voj­ske­ga­pove­zo­va­nja­raz­pr­še­nih­ele­men­tov­(De­lav­ni­ca­Istra 2015). 150 Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre Kon cept turi stič ne ponud be teme lji na ide ji »po tuj brez avto mo bi la«, ki se opi ra na sistem »par ki raj in se pusti pelja ti«. Turi sti med vasmi potu je jo sku paj (shutt­le­bus), peš, s ko le si ali s ko nji. S ta kim načinom trans por ta se zni ža cena pre vo za. Ponud ba lah ko obse ga tudi cenej še noči tve kot na pri mer v raz pr še - nem hote lu, ki nasta ne s pre no vo opuš če nih objek tov in ure di tvi jo sob za odda ja nje v enem ali več kra jih. Pred lo gi so obli ko va ni na osno vi treh vodil: traj nost na mobil nost, čez mej no sode lo va nje ter raz - pr še ni hotel; in po dveh loče nih sce na ri jih: raz voj turiz ma ter lo kal ni raz voj (sli ka 3). Nasta li sta dve popol no ma raz lič ni vizi ji: prva brez upo šte va nja lokal ne ga pre bi vals tva, dru ga brez upo šte va nja obi - sko val cev. Zdru že ni v in te gral no raz li či co pa pred stav lja ta opti mal ni raz voj ni pred log. 4.3 Zem lja pove zu je Glav na ugo to vi tev je bila, da je pri hod nji raz voj mogo če osno va ti na kme tijs tvu. Istr sko pode že lje je zani mi vo za raz voj turiz ma, ven dar ta ne sme poru ši ti rav no ve sij v pro sto ru, zato naj bo rezul tat uspešne - ga ure sni če va nja dru gih ukre pov, ki zago tav lja jo kako vost biva nja in obde lo va nje kme tij skih zem ljišč. Sli­ka 4:­She­ma­tič­ni­pri­kaz­pred­log­nadalj­nje­ga­raz­vo­ja,­ki­se­opi­ra­na­šest­izho­dišč­(De­lav­ni­ca­Istra 2015). 151 Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, Alma Zavod nik Lamov šek Pred log nadalj nje ga raz vo ja se opi ra na šest izho dišč: cene nepre mič nin, mož no sti za raz voj kmetijstva, pot hra ne ozi ro ma pri del kov, lokal ne poseb no sti, raz me re na trgu dobrin in viken di. Kot sin tez no rešitev pred la ga usta no vi tev druš tva, ki bo name nje no pro mo ci ji kme tijs tva, pove zo va nju lokal ne ga pre bi valstva, posre do va nju pri raz vo ju kme tijs tva in skup ne mu nasto pa nju na trgu. Prav tako je pred la ga no, da bo dejav - nost druš tva pote ka la v no vem druš tve nem objek tu, ki bo slu žil zbi ra nju, izo bra že va nju in skladiščenju. Oko li ca objek ta bo name nje na skup nost ni pri de la vi in izo bra že va nju. Pred log je pred vsem orga ni zacijske nara ve in kot tak pri la go dljiv. S pre no vo ali novo grad njo ga je mož no vzpo sta vi ti v ka te rem koli kraju. 4.4 Živ lje nje v is tr ske vasi Pred log je oprt na dva cilja: vrni tev živ lje nja v vasi in ohra nja nje kul tur ne kra ji ne ter stavb ne dediščine. Mre ža nase lij v Is tri pred stav lja edins tven raz voj ni poten cial, vezan na kul tur no dediš či no in ohranjeno nara vo ter dobro pre poz nav no kra jin sko sli ko. Pove zo va nje med nase lji je zara di šte vi la majh nih kra - jev in majh ne gosto te pre bi vals tva ključ no za spro sti tev tega poten cia la. Pove zo va nje omo go ča zgo sti tev in pope stri tev ponud be brez pre ti ra nih pose gov v pro stor sko skald nost nase lij in kra ji ne, ki pred stavljata ključ no pri vlač nost oko lja za biva nje in obi sko va nje. Za raz voj mre že so pomemb na vla ga nja v in fra - struk tu ro in traj nost no mobil nost. Pred log pred vi de va, da je v vasi tre ba pri pe lja ti lju di, ki bodo pri prav lje ni na živ lje nje v skup no sti, da je tre ba spod bu ja ti in omo go ča ti sode lo va nje delež ni kov in raz vi ja ti kul tu ro rabe pro sto ra z od no - som do nara ve in kul tur ne dediš či ne ter tako ohra nja ti pre poz nav nost istr ske kra ji ne. Pred la ga ni so štir je sce na ri ji revi ta li za ci je: • praz na hiša brez več je ga obde lo val ne ga zem ljiš ča – najem ali ure di tev apart ma jev; • praz na hiša kot druž be ni cen ter s pri pa da jo čim jav nim odpr tim pro sto rom – druž be ni cen ter, skupne dejav no sti; • praz na hiša s pri pa da jo čim kme tij skim zem ljiš čem – nepro fit na najem ni na; • manj ša kme tij ska zem ljiš ča – nepro fit na najem ni na. 5 sklep Obrav na va no območ je ima zara di odlič ne lege v bli ži ni turi stič nih sre dišč ob oba li velik raz voj ni potencial zla sti na področ ju turiz ma. Lokal no pre bi vals tvo je raz me ro ma dejav no, saj obsta ja mno go lokal nih pod - jet ni kov, aktiv no sti in dru štev, ki lah ko veli ko pris pe va jo k raz vo ju nase lij. Turi zem je zato tre ba raz vi ja ti smo tr no, saj območ je ni pri mer no za raz voj masov ne ga turiz ma (in fra struk tu ra, relief, dostop nost). Kljub temu so v vseh pred lo gih na prvo mesto postav lje ni lokal ni pre bi val ci in kako vost nji ho ve ga živ lje nja. Izredno pomemb na je tudi vlo ga kme tijs tva in samoo skr be, ki sta pre poz na na kot mož nost raz vo ja območ ja, pri čemer je bil več krat izpo stav ljen prob lem orga ni zi ra no sti in pove zo va nja (po sle dič no manj ša kon ku renč - nost na trgu). Prav tako je več krat izpo stav lje no, da se v ure je nem bival nem oko lju lah ko turi zem raz vi je spon ta no. Celo ten pro jekt in vanj vklju če na razi ska va sta tako potr di la v uvo du postav lje no delov no hipo - te zo, da mora jo nove raz voj ne pobu de upo šte va ti lokal ne vire, pri čemer je ključ na vlo ga člo veš kih virov. V za ključ ku zato želi mo pou da ri ti, da je za rea li za ci jo stra teš kih in posa mez nih ukre pov ključ no, da jih lokal na in zain te re si ra na jav nost (pre)poz na, se z nji mi poi sto ve ti in si v njih poiš če tudi izziv zase. To potr ju je jo raz lič ni pro jek ti, o tem govo ri Regio nal ni raz voj ni pro gram (2014) in to kaže jo tudi raz li ke med ukre pi v Šmar jah ter v dru gih kra jih. Za spro sti tev člo veš ke ga kapi ta la in opti mi za ci jo učin - kov raz voj nih pro gra mov in pro jek tov je pomemb no, da se več pro jek tov, časa in sred stev, name ni delu z lo kal no in zain te re si ra no jav nost jo. V tem duhu so praz ne nepre mič ni ne v Pad ni lah ko tudi poten - cial za pri vab lja nje novih delež ni kov v kraj in ne le za izgrad njo raz pr še ne ga hote la. V Pu čah pa je smi sel no, da se naj prej vla ga v pri lož no sti za obli ko va nje raz lič nih, dovolj trd nih, na lokal nih virih slo ne čih in hkra ti vklju ču jo čih raz voj nih part ner stev, in šele nato prič ne z grad njo. 152 Pred log regio nal ne ga raz vo ja na pri me ru notra njo sti slo ven ske Istre ŽIVLJENJE V ISTRSKE VASI! ŽIVLJENJE V ISTRSKE VASI! STRATEGIJA STRATEGIJA mreža manjših kmetov in turističnih ponudnikov t trženje produktov, izposoja orodij, vodenje birokracije povečanje tržišča in prepoznavnosti zaživetje vasi turisti neprofitno oddajanje stanovanjska ali zaposlitvena stiska mladih družin mreža lastnikov opuščenih hiš Sli­ka 5:Pred­log­revi­ta­li­za­ci­je­vasi­(De­lav­ni­ca­Istra 2015). 153 Maja Simo ne ti, Gaš per Okrš lar, Maja Weis sei sen, Alma Zavod nik Lamov šek 6 Zah va la De lav ni co »Raz voj ni poten cia li pode žel skih obmo čij in celo vi ta pre no va vasi Istra 2015« je Kate - dra za pro stor sko načro tva nje Fakul te te za grad be niš tvo in geo de zi jo Uni ver ze v Ljub lja ni izved la v so de lo va nju s Fa kul te to za arhi tek tu ro Uni ver ze v Za gre bu in Bio teh niš ko fakul te to Uni ver ze v Ljub - lja ni. Ope ra ci jo del no finan ci ra la Evrop ska uni ja iz Evrop ske ga social ne ga skla da ter Mini strs tvo za izo bra že va nje, zna nost in šport. Ope ra ci ja se izva ja v ok vi ru Ope ra tiv ne ga pro gra ma raz vo ja člo veš - kih virov za obdob je 2007–2013, raz voj ne prio ri te te 3: Raz voj člo veš kih virov in vse živ ljenj ske ga uče nja; pred nost ne usme ri tve 3.3: Kako vost, kon ku renč nost in odziv nost viso ke ga šols tva. 7 Viri in lite ra tu ra De lav ni ca Istra 2015. Raz voj ni poten cia li pode žel skih obmo čij in celo vi ta pre no va vasi. Med na rod na štu dent ka delav ni ca Istra 2015. 2015. Kor te. EDORA – Euro pean Deve lop ment Oppor tu ni ties in Rural Areas. 2011. Med mrež je: http://www.es pon.eu/ main/Menu_Pro jects/Menu_Ap plied Re search/ edo ra.html (25. 5. 2015). Jo nes, M., Sten se ke, M. (ur.) 2011: The Euro pean Lands ca pe Con ven tion: Chal lan ges of Par ti ci pa tion. Dordrecht. Mli nar, Z. 2008: Živ ljenj sko oko lje v glo bal ni infor ma cij ski dobi. Prva knji ga. Pro stor sko-ča sov na organi - za ci ja biva nja. Ljub lja na. Po pis kme tijs tva 2010 – vsa ka kme ti ja šte je! 2012. Sta ti stič ni urad RS. Med mrež je: http://www.stat.si/ do ku ment/1163/kme ti ja.pdf%20 (5. 6. 2015). Rav bar, M., 2006. Slo ven sko pode že lje na preiz kuš nji – kdo bo nado me stil kme tijs tvo? Dela 25. Ljubljana. Re gio nal ni raz voj ni pro gram Juž ne Pri mor ske regi je 2014–2020. 2014. Med mrež je: http://www.rrc-kp.si/ ima ges/sto ries/do ku men ti/RRP/29.12.2014/RRP_Ju%C5%BE ne_Pri mor ske_2014-2020.pdf (6. 4. 2015). Si mo ne ti, M. 2015: Raz voj pode že lja – odvi sen je od pre bi val cev. Med na rod na delav ni ca: Raz voj ni potencia li pode žel skih obmo čij in celo vi ta pre no va vasi – Istra 2015. Ljub lja na. Si mo ne ti, M., Kranjc, U. 2015: Kra ji na, raz voj ni vir – pri mer Ljub ljan sko bar je. Arhi tek tov Bil ten 61. Ljub lja na. Za vod nik Lamov šek, A. (ur) 2015: Raz voj ni poten cia li pode žel skih obmo čij in celo vi ta pre no va vasi – Istra 2015. Med mrež je: http://drugg.fgg.uni-lj.si/5163/ (5. 7. 2015). 154 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 155–162, Ljubljana 2015 RAZMIŠLJAJ MAKROREGIONALNO, DELUJ VEČNIVOJsKO mag. Ja nez Topol šek Mi­ni­strs­tvo­za­gos­po­dar­ski­raz­voj­in­teh­no­lo­gi­jo,­Direk­to­rat­za­regio­nal­ni­raz­voj,­Sek­tor­za­načr­to­va­nje regio­nal­ne­ga­raz­vo­ja Kot­ni­ko­va­uli­ca­5,­1000 Ljub­lja­na ja­nez.to­pol­sek@gov.si UDK:­913:711(4) IZVLEČEK Raz miš ljaj makro re gio nal no, deluj več ni voj sko V pris­pev­ku­je­opre­de­ljen­možen­pri­stop­k ob­li­ko­va­nju­raz­voj­ne­ga­kon­cep­ta­Slo­ve­ni­je­v ok­vi­ru­makro­re­- gio­nal­nih­stra­te­gij­Evrop­ske­uni­je.­Izpo­stav­lje­na­je­nuj­nost,­da­se­v raz­miš­lja­nja­o mož­nih­raz­voj­nih­vizi­jah Slo­ve­ni­je­v ma­kro­re­gi­jah­Evrop­ske­uni­je­vklju­či­obli­ko­va­nje­pri­sto­pa,­ki­bo­zago­tav­ljal­racio­nal­no,­odgo­- vor­no­in­dol­go­roč­no­izva­ja­nje­stra­te­gij,­z upo­šte­va­njem­načel­več­ni­voj­ske­ga­uprav­lja­nja.­Makro­re­gio­nal­ne stra­te­gi­je­Evrop­ske­uni­je­so­lah­ko­raz­voj­ne­alter­na­ti­ve­obrob­nih­obmo­čij­Evrop­ske­uni­je­za­raz­vi­ti­cen­- tral­ni­del­Evro­pe,­tako­ime­no­va­no­območ­je­evrop­ske­ga­»Pen­ta­go­na«. KLJUČNE­BESEDE ma­kro­re­gi­je,­Evrop­ska­uni­ja,­stra­te­gi­ja,­več­ni­voj­sko­uprav­lja­nje,­kohe­zij­ska­poli­ti­ka,­regio­nal­na­poli­ti­ka, regio­nal­ni­raz­voj,­pro­stor­ski­raz­voj ABSTRACT Macro-regional reflections, multi-level approaches The­paper­identifies­a possible­approach­to­the­concept­of­development­of­Slovenia­in­the­framework­of European­Union­macro-regional­strategies.­The­necessity­of­the­debate­about­possible­development­visions of­Slovenia­in­the­European­Union­macro­regions­is­exposed­in­which­the­rational,­responsible­and­long-term implementation­of­strategies­would­be­ensured,­taking­into­account­the­principles­of­multi-level­governance. European­Union­macro-regional­strategies­could­be­development­alternatives­of­the­peripheral­areas­of the­European­Union­for­the­developed­central­part­of­Europe,­so-called­»Pentagon«. KEY­WORDS macro-region,­European­Union,­strategy,­multi-level­governance,­cohesion­policy,­regional­policy,­regional development,­spatial­development 155 Ja nez Topol šek 1 Uvod Na men pris pev ka je ovred no ti ti mož no sti za sode lo va nje in uve ljav lja nje raz voj nih inte re sov Slo - ve ni je v ok vi ru makro re gij Evrop ske uni je (EU) ter se opre de li ti do nači na pri sto pa k uprav lja nju z raz vo jem v med na rod nem pro sto ru na pod la gi makro re gio nal nih stra te gij EU. Iz danih raz voj nih možno sti v slo ven skem pro sto ru in z vi di ka kri tič ne mase člo veš kih virov ter nači na ver ti kal nih in hori - zon tal nih struk tur uprav lja nja z raz vo jem v Slo ve ni ji, bodo slo ven ski delež ni ki in s tem zna nje ter veš či ne naj bo lje vklju če ni v struk tu re uprav lja nja z raz vo jem v pro sto ru makro re gij EU, če se bo upo šte va lo nače la in kon cep te več ni voj ske ga uprav lja nja. Stra te gi ja pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je (Od lok o stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je 2004) opre de lju je zasno vo bodo če ga pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je in prio ri te te ter usme ri tve za nje go vo dose - ga nje. Kot eno izmed prio ri tet opre de lju je ena ko vred no vklju če nost Slo ve ni je v evrop ski pro stor. Stra te gi ja opre de lju je izho diš ča, cilje raz vo ja in glo bal no zasno vo pro stor ske ga raz vo ja drža ve in je kot taka še ved no aktual na. Pri stoj no mini strs tvo, Mini strs tvo za oko lje in pro stor, pri prav lja pre no vo Stra te gi je pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je, pri kate ri bi bilo tre ba upo šte va ti nova stra teš ka in raz voj na izho diš ča Slo ve ni je v pro sto ru makro re gij EU. Vla da Repub li ke Slo ve ni je je na 30. red ni seji, 9. apri la 2015, spre je la Infor ma ci jo o vklju če no sti Slo ve ni je v ma kro re gio nal ne stra te gi je EU. Pred vi de va se, da bo vpliv aktiv no sti, ki se bodo izva ja le v ok - vi ru makro re gij pozi ti ven, saj je nji hov namen spod bu ja nje gos po dar ske ga sode lo va nja, še pose bej na turi stič nem področ ju. Poleg tega vpli va jo pozi tiv no na dvig kon ku renč no sti tudi dru ge aktiv no sti (na pri - mer na področ jih pro stor ske, pro met ne, ener get ske, okolj ske poli ti ke), pred vsem ker naslav lja jo tako izzi ve kot pri lož no sti. Izzi ve, kadar je pove ča no sode lo va nje bis tve ne ga pome na (na pri mer pri okolj - skih in pod neb nih vpra ša njih ali vpra ša njih povez lji vo sti) in pri lož no sti, kadar je pove ča no sode lo va nje v vza jem nem inte re su, in sicer prek skup nih pobud, mre že nja, izme nja ve izku šenj in zdru že va nja financira - nja (na pri mer pri razi ska vah, ino va ci jah, poslo va nju in kre pi tvi zmog lji vo sti) (Po ro či lo Komi si je … 2013). 2 Raz voj na vlo ga makro re gio nal nih stra te gij EU Za Slo ve ni jo so stra teš ka in raz voj na izho diš ča, ki izha ja jo tudi iz geo graf ske lege drža ve v Evro pi, izred ne ga pome na. V EU so bile na pod la gi skle pov Evrop ske ga sve ta obli ko va ne Balt ska, Podo navska, Jadran sko-Jon ska in Alp ska makro re gi ja. Na pre se ku obmo čij Podo nav ske, Alp ske in Jadran sko-Jonske makro re gi je je umeš če na Slo ve ni ja s so sed nji mi čez mej ni mi regi ja mi. V ob moč ju nave de ne ga pre seka se odra ža jo vpli vi in vlo ge slo ven skih urba nih sre dišč v po ve za vi z vpli vi in vlo ga mi urba nih sre dišč sosed - njih držav, kate rih loka ci ja je zno traj pre se ka. Prav s temi urba ni mi sre diš či bi mora li vzpo sta vi ti naj več inte rak cij. Z vi di ka traj nost ne ga raz vo ja so siner gi je gos po dar ske ga, okolj ske ga, druž be ne ga in kul turnega raz vo ja v čez mej nem in makro re gio nal nem pro sto ru izred ne ga pome na za dose ga nje slo ven skih prioritet. Evrop ska komi si ja (v na da lje va nju: Komi si ja) je odgo vor na za uskla je va nje, sprem lja nje, poro ča - nje in red no poso dab lja nje stra teš kih doku men tov makro re gij. Odgo vor nost za izva ja nje makro re gio nal nih stra te gij EU pa je v do me ni držav in regij, ki leži jo na območ ju makro re gij (Mir waldt, McMa ster in Bacht ler 2010). Pri prav lje ni in spre je ti sta Stra te gi ja EU za Podo nav sko makro re gi jo (Spo ro či lo … 2010; v na da lje va nju: EUSDR) in Stra te gi ja EU za Jadran sko-Jon sko makro re gi jo (Spo ro či lo … 2014; v na - da lje va nju: EUSAIR), med tem ko je Stra te gi ja EU za Alp sko makro re gi jo (v na da lje va nju: EUSALP) še v pri pra vi, pred vi do ma do kon ca leta 2015. Spre je ta sta tudi akcij ska načrt za EUSDR in EUSAIR (Ac tion plan … 2010; Action plan … 2014). Med tem ko makro re gio nal ne stra te gi je EU pred stav lja jo pri stop »od zgo raj navz dol«, so po nače lu »od spo daj navz gor« pri prav lje ni pro gra mi čez mej ne ga in tran sna cio nal ne ga sode lo va nja, ki so pod pr ti s sreds tvi kohe zij ske poli ti ke EU, kon kret no s sreds tvi Evrop - ske ga skla da za regio nal ni raz voj. Makro re gio nal ne stra te gi je se izva ja jo brez dodat nih sred stev EU, brez novih insti tu cij ali nove zako no da je. Zara di tega je bila potreb na več ja sklad nost med sreds tvi, struk - 156 Raz miš ljaj makro re gio nal no, deluj več ni voj sko tu ra mi in poli ti ka mi. S stra te gi ja mi so se ustva ri le delov ne struk tu re za pred nost na področ ja, izbra na v po stop ku pos ve to va nja po nače lu »od spo daj navz gor«, pri čemer so poli tič no vods tvo na vsa kem področ ju prev ze le ude le že ne drža ve, regi je ali orga ni za ci je, ki jih Komi si ja pod pi ra kot pove zo va lec (Po - ro či lo Komi si je … 2013). Ma kro re gio nal ne stra te gi je vklju ču je jo tri ključ ne ele men te uprav lja nja: • sode lo va nje držav čla nic in Komi si je na viso ki poli tič ni rav ni (mi ni stri), kar zago tav lja poli tič no zavezo in stra teš ko usme ri tev; • nacio nal ne kon takt ne toč ke, viso ke urad ni ke v vsa ki sode lu jo či drža vi, ki uskla ju je jo delo na viš ji upravni rav ni in • stro kov nja ke, ki so odgo vor ni za posa mez no temat sko pred nost no nalo go ali hori zon tal no vpra šanje iz vsa ke sode lu jo če drža ve in so obi čaj no vklju če ni v us mer je val no sku pi no za dolo če no tema ti ko na rav ni makro re gi je. Ko mi si ja v po ro či lu o uprav lja nju makro re gio nal nih stra te gij (Po ro či lo Komi si je … 2014) pred laga, da: • je tre ba ele men te uprav lja nja makro re gio nal nih stra te gij okre pi ti, da bi zago to vi li jasen uči nek in boljše rezul ta te izva ja nja stra te gij; • je tre ba dobro upo ra bi ti obsto je če regio nal ne orga ni za ci je; • stra te gi je dopol nju je jo obsto je če delo v dru gih obli kah; • viso ka poli tič na raven sode lu jo čih držav, torej posa mez ne vla de, prev za me jo odgo vor nost za stra te - gi jo, dolo ča nje pred nost nih nalog in obrav na vo ključ nih vpra šanj, kot sta uskla je nost finan ci ra nja in makro re gio nal ni pri stop; • bi mora la mini str ska sre ča nja biti dovolj siste ma tič na ali kon kret na, da bi dala jasno stra teš ko vodstvo; • je potreb no more bit ne vrze li med mini str ski mi izja va mi in rezul ta ti zapol ni ti s tem, da odlo či tvam sle di jo uskla je ni ukre pi; • je tre ba raz mi sli ti o po go stej ših mini str skih sre ča njih, da bi se spod bu di lo izva ja nje ukre pov na terenu; • mora jo ime ti mini stri, ki gosti jo nacio nal no kon takt no toč ko, bolj stra teš ko funk ci jo nacio nal ne ga uskla je va nja zno traj vla de; • bi sode lu jo če drža ve in regi je mora le prev ze ti splo šno stra teš ko vods tvo na mini str ski rav ni; • bi mora li resor ni mini stri spod bu ja ti napre dek na svo jih področ jih, na vsa kem področ ju dela pa bi mora la drža va, ki ima vodil no vlo go na zadev nem pred nost nem področ ju, naj prej dolo či ti vods tvo na mini str ski rav ni; • bi bilo tre ba več tru da name ni ti za bolj še obveš ča nje o re zul ta tih in dejav no stih, da se zago to vi javna raz pra va o ma kro re gio nal nem pri sto pu in nje go vih dosež kih ter hkra ti spod bu ja ti ude le žen ce k so - de lo va nju pri tem, tudi nacio nal ne in regio nal ne, jav ne in zaseb ne ude le žen ce v stra te gi jah. Po mne nju Komi si je, bi mora li mini stri, ki gosti jo nacio nal no kon takt no toč ko, biti konč ni nosilci odlo ča nja in sku paj pred stav lja ti organ, ki red no spre je ma odlo či tve. Nji ho va nalo ga pa bi mora la biti oce nje va nje napred ka, vode nje izva ja nja ter odprav lja nje zasto jev. Komi si ja pred la ga za namen zagoto - vi tve stra teš ke ga vods tva stra te gij tudi dru ge mož no sti, kot sta vzpo sta vi tev roti ra jo če ga pred se do va nja za vsa ko stra te gi jo za dolo če no obdob je po dogo vor je nem nače lu roti ra nja in ime no va nje poseb ne ga pred stav ni ka za stra te gi jo, ki ga odo bri jo zadev ne drža ve. Komi si ja pou dar ja, da bi mora le sode lu jo če drža ve in Komi si ja za olaj ša nje in pod po ro zgo raj začr ta nim dejav no stim na poli tič ni rav ni v ce lo ti izkori - sti ti nov poten cial nad na cio nal nih pro gra mov v ok vi ru evrop ske ga teri to rial ne ga sode lo va nja. Komi si ja v po ro či lu opre de lju je pri mer dobre prak se uprav lja nja na Šved skem v ok vi ru stra te gi je EU za makro - re gi jo Balt ske ga mor ja, kjer mini ster in nje go vo oseb je obveš ča jo nacio nal ne agen ci je, par la ment, resor na mini strs tva in nji ho ve mini stre o te ko čih pobu dah in izzi vih v nji ho vi makro re gio nal ni stra te gi ji, s čimer kre pi jo nacio nal no/re gio nal no uskla je va nje in sode lo va nje vseh zadev nih delov vla de. Ključ ni akter pri spod bu ja nju več ni voj ske ga uprav lja nja pa je nacio nal na kon takt na toč ka. Ko mi si ja opre de lju je makro re gio nal ne stra te gi je kot novo pri lož nost za obse žen raz voj več jih regij ter obrav na vo skup nih izzi vov in poten cia lov (Po ro či lo Komi si je … 2013). Komi si ja je mne nja, da makro - re gio nal ne stra te gi je ned vom no pove ču je jo doda no vred nost EU ter kre pi jo nje ne obsto je če hori zon tal ne 157 Ja nez Topol šek poli ti ke. EUSDR obrav na va na pri mer vse bi ne, kot so neiz ko riš če ni poten cia li za bolj šo plov nost in kako - vost voda poreč ja Dona ve, EUSAIR obrav na va vse bi ne gos po dar ske, social ne in okolj ske raz no li ko sti ter raz drob lje no sti makro re gi je, EUSALP, ki je v na sta ja nju, pa obrav na va vse bi ne oze melj ske ga, gos - po dar ske ga in social ne ga nerav no ves ja med mesti in pode že ljem v Al pah. Slo ve ni ja lah ko z moč nim in tvor nim čez mej nim in tran sna cio nal nim sode lo va njem na pre se čiš - ču treh makro re gij EU obli ku je eno vi to in celo vi to raz voj no poli ti ko ter jo uspe šno uve ljav lja v ok vi ru vseh treh makro re gij. Kon cep tu uskla je ne raz voj ne poli ti ke Slo ve ni je v vseh treh makro re gi jah bi mora - la sle di ti in nudi ti pod po ro pro stor ska poli ti ka, ki zara di svo je hori zon tal ne nara ve uskla je va nja raz voj nih poli tik pomemb no vpli va na ustrez ne raz me re za raz voj Slo ve ni je v ok vi ru teri to rial ne kohe zi je. Prostorska poli ti ka lah ko z us trez ni mi ukre pi, na pri mer v so de lo va nju s pro met no poli ti ko, omo go ča opti mal no in hkra ti vzdrž no funk cio nal nost pro sto ra in pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je ter posle dič no pozi tiv no in spod bud no vpli va na dejav no sti gos po dars tva in druž be, tudi v raz voj nem smi slu. In te res naše drža ve v ok vi ru EUSAIR, EUSDR in EUSALP je pove ča nje tujih inve sti cij v Slo ve ni ji in tudi nastop slo ven skih pod je tij na tujih trgih. Pred vi de va se, da se bo z vzpo sta vi tvi jo sode lo va nja med insti tu ci ja mi na področ jih razi skav, ino va cij, pod jet niš tva, teh no loš ke ga raz vo ja in turiz ma vzpo - sta vi lo tudi bolj še poslov no oko lje za slo ven ska pod jet ja. Potreb no pa je odpra vi ti ovi re za izva ja nje gos po dar ske dejav no sti slo ven skih pod je tij zno traj notra nje ga trga Evrop ske uni je ozi ro ma enot ne ga trga EU ter s tem spod bu ja ti kon ku renč nost slo ven skih pod je tij z upo šte va njem dejs tva, da je enot ni trg temelj kon ku renč no sti EU. Potreb no je tudi spod bu ja ti pre nos novih teh no lo gij v slo ven ski gos po - dar ski, nevlad ni ter jav ni pro stor ter s tem spod bu ja ti teh no loš ki napre dek slo ven ske druž be. Ma kro re gio nal ne stra te gi je EU bi mora le pred stav lja ti raz voj ne alter na ti ve obrob nih obmo čij EU za raz vi ti cen tral ni del Evro pe, tako ime no va no območ je evrop ske ga »Pen ta go na«, ki je obli ko va no med mesti Lon don, Pariz, Mila no, München in Ham burg. V ob moč ju evrop ske ga »Pen ta go na« se naha ja naj - več evrop ske ga kapi ta la, ustvar ja naj viš ja doda na vred nost na zapo sle ne ga, pla če so naj viš je, oprem lje nost pro sto ra z in fra struk tu ro opti mal nej ša, teh no loš ki napre dek naj bolj izra zit, za razi sko val ne in ino va - cij ske dejav no sti se name nja naj več sred stev v EU, kup na moč ter bla go sta nje pre bi vals tva pa je naj več ja v Evro pi. Ni čisto samou mev no, da je v ob moč ju evrop ske ga »Pen ta go na«, kon ku renč nost gospo dar - skih dejav no sti naj viš ja v Evro pi, ker k temu raz vo ju pris pe va mo vsi držav lja ni, vklju če ni v enot ni trg EU. Dejan sko pote ka v ob moč ju evrop ske ga »Pen ta go na« pro ces regio nal ne ga raz vo ja zaradi izrazite kon - ku renč no sti regij v sme ri kon ver gen ce iz jedra nav zven, kar posle dič no vpli va na več jo ekonomsko, social no in teri to rial no kohe zi jo regij v ob moč ju evrop ske ga »Pen ta go na«. Med tem ko pote ka v obrob - nih območ jih EU pro ces urav no te že ne ga regio nal ne ga raz vo ja rav no obrat no. Namreč več ja eko nom ska, social na in teri to rial na kohe zi ja regij spod bu ja izra zi tej ši pro ces kon ver gen ce med regi ja mi, posle dič - no pa ta pro ces vpli va na več jo kon ku renč nost regij in celot ne ga območ ja. Zato je pre miš lje no koriš če nje sred stev evrop skih struk tur nih in inve sti cij skih skla dov (v na da lje va nju: ESI) ter sode lo va - nje z dr ža va mi v ok vi ru makro re gio nal nih stra te gij EU izred ne ga pome na za Slo ve ni jo. Na ta način se bo gos po dars tvo uspe šne je vklju če va lo v med na rod ne veri ge vred no sti, pove ča la se bo splošna bla gi - nja pre bi vals tva, kar bo vpli va lo na več je pov pra še va nje in spod bu di lo hitrej šo in krep kej šo gospodar sko rast, slo ven sko gos po dars tvo pa se bo laž je in dol go roč no vklju če va lo v nad na cio nal ni gos po dar ski pro - stor. Nave de ne pred po stav ke so zelo rele vant ne za izva ja nje stra teš ke ga pri sto pa v ok vi ru makro re gij EU. Na nave den način bo posto po ma omo go če na inte gra ci ja pro sto ra Slo ve ni je s čez mej nim pro sto rom, tudi v ok vi ru makro re gij EU. 3 Makro re gio nal ne stra te gi je EU in več ni voj sko uprav lja nje Ma kro re gio nal ni pri stop lah ko delu je le ob tesnem sode lo va nju med nacio nal ni mi, regio nal ni mi in lokal ni mi ravn mi za skup no načr to va nje in uskla je va nje finan ci ra nja (Po ro či lo Komi si je … 2013). Gle de na raz no vrst nost ude le že nih akter jev tak šen pri stop kot ele ment kohe zij ske poli ti ke kre pi upravljanje 158 Raz miš ljaj makro re gio nal no, deluj več ni voj sko na več rav neh. Pri sot na je tudi civil na druž ba, pri čemer pri stop teme lji na širo kem pos ve to va nju po nače lu »od spo daj navz gor«. Šte vil ne regi je in (v ok vi ru stra te gi je EU za regi jo Balt ske ga mor ja) regionalne orga ni za ci je delu je jo kot koor di na tor ji. Pred vsem je potreb no v ok vi ru obli ko va nja in izva ja nja več ni voj ske ga uprav lja nja upo šte va ti vrze - li, ki bis tve no vpli va jo na učin ko vi tost delo va nja posa mez ne rav ni uprav lja nja. V si ste mu več ni voj ske ga uprav lja nja obsta ja ta ver ti kal na in hori zon tal na obli ka koor di na ci je in sode lo va nja med raz lič ni mi ravnmi uprav lja nja, pri čemer pri ha ja do raz lič nih vrze li in kom bi na cij med nji mi. V iz ve de nih ana li zah raz lič nih siste mov več ni voj ske ga uprav lja nja so se kot ključ ne izka za le nasled nje vrze li (Re gio nal Deve lop ment Poli cies in OECD Coun tries 2010): • prva pomemb na vrzel se poja vi zara di sla be in raz lič ne infor mi ra no sti posa mez nih rav ni uprav ljanja, kar je pred vsem posle di ca sla be ga sode lo va nja in pomanj ka nja dia lo ga v ver ti kal ni in hori zon tal ni sme ri v več ni voj skem siste mu uprav lja nja; • dru ga je fiskal na vrzel, do kate re pri ha ja zara di raz lič ne ga dosto pa do jav nih financ ter odhod kov, nasta lih zara di obvez no sti, nalog in pri stoj no sti, ki jih mora posa mez na raven uprav lja nja iz institu - cio nal ne ga vidi ka izva ja ti; • tret ja vrzel se poja vi zara di raz lič nih člo veš kih virov, kom pe tenc in admi ni stra tiv ne oprem lje no sti posa mez ne rav ni uprav lja nja; • četr ta vrzel se poja vi zara di raz lič nih admi ni stra tiv nih pri stoj no sti posa mez ne rav ni uprav lja nja glede na dejan ska eko nom sko-funk cio nal na območ ja, s ka te ri mi se pre kri va jo v ok vi ru več ni voj ske ga sistema uprav lja nja; • peta vrzel pa je raz voj no poli tič na, ki se poja vi zara di stro ge ga ver ti kal ne ga izva ja nja dolo če nih sektor - skih poli tik, ki bi mora le biti med sek tor sko pove za ne ter uskla je ne in osre do to če ne na poseb no sti raz voj nih regij. In te rak ci je med ravn mi uprav lja nja v ok vi ru več ni voj ske ga uprav lja nja so opre de lje ne na pod la gi med se boj ne sood vi sno sti. Popol na loči tev odgo vor no sti in rezul ta tov izva ja nja posa mez ne raz voj ne poli - ti ke med posa mez ni mi ravn mi ni mož na, saj raz lič ne obvez no sti, nalo ge in pri stoj no sti, pre moš ča nje ovir in/ali dose ga nje ciljev zah te va koor di na ci jo med vse mi ravn mi in delež ni ki. Funk cio nal na koor - di na ci ja moči nacio nal ne ga, regio nal ne ga in lokal ne ga uprav lja nja dejan sko kli če po dogo vo rih za več ni voj sko uprav lja nje, ki so name nje ni za dode lje va nje odgo vor no sti, pri stoj no sti, kom pe tenc in virov. Več ni voj sko uprav lja nje je lah ko soča sno ver ti kal no (med raz lič ni mi ravn mi uprav lja nja), hori zon tal - no (zno traj iste rav ni uprav lja nja) in mrež no (Re gio nal Deve lop ment Poli cies in OECD Coun tries 2010). Nači ni komu ni ka ci je in koor di na ci je se lah ko za dolo čen cilj izva ja nja dolo če nih raz voj nih poli tik pre - ple ta jo, zara di česar pri de do vklju če va nja raz lič nih izva jal cev in delež ni kov iz jav ne ga, zaseb ne ga in nevlad ne ga sek tor ja. 4 Dose da nje izkuš nje V prak si se delež ni ki pogo sto uči mo na napa kah. Uskla je no in pred vsem pove za no delo va nje v med - na rod nih odno sih je pogo sto pre cej občut lji vo in zah te va spre je ma nje kom pro mi sov. Vsak delež nik ima lah ko last no vizi jo raz vo ja, kljub temu, da je pri sto pil k ob li ko va nju skup ne raz voj ne vizi je ter izved - be stra te gi je. V ta kih pri me rih je potreb no, da so vklju če ni delež ni ki razu me va jo či in dovolj prož ni ter usmer je ni v dol go roč nost pri sto pa, pred vsem če obsta ja skup na in uskla je na stra te gi ja, ki je na dol gi rok edi na refe renč na za odlo či tve in deja nja. Namen makro re gio nal nih stra te gij EU je pre mo sti ti ovire za raz voj ter izko ri sti ti poten cial regij, pred vsem pa pre se či seda nje meje EU, da se omo go či ena kovredno sode lo va nje s so sed nji mi drža va mi (Po ro či lo Komi si je … 2013). Ko mi si ja nava ja, da zago tav lja pod la go za makro re gio nal no sode lo va nje pred vsem regio nal ni občutek iden ti te te, želja po skup nem stra teš kem načr to va nju in pri prav lje nost za zdru že va nje virov (Po ro či lo Komi si je … 2013). Nave de no ne govo ri rav no v prid temu, da Slo ve ni ja sode lu je kar v treh od šti rih 159 Ja nez Topol šek makro re gio nal nih stra te gij EU. Za Slo ve ni jo bi bilo smi sel no, da bi obli ko va la eno vi to in kar se da celo - vi to ter med sek tor sko koor di ni ra no in uskla je no raz voj no poli ti ko v vseh treh makro re gi jah EU. Ven dar bo to lah ko drža va dose gla šele potem, ko bo raz voj no poli ti ko uspe la izva ja ti pove za no, dosled no, odgo - vor no, z ja sno agen do, dol go roč no in pred vsem po nače lih več ni voj ske ga uprav lja nja. Z eno vi to in celo vi to raz voj no poli ti ko v vseh treh makro re gi jah EU, v ka te rih se Slo ve ni ja naha ja na pre se čiš ču, pa bo omo - go če na trd nej ša inte gra ci ja slo ven ske ga poli tič ne ga, gos po dar ske ga, druž be ne ga in kul tur ne ga vsak da na v pro sto ru makro re gij in tudi EU. Omo go če no bo plod nej še poli tič no, gos po dar sko, druž be no in kultur - no sode lo va nje z na ši mi part ner ski mi drža va mi v ok vi ru makro re gij in EU ter part ner ski mi drža va mi, ki so s po stop kom inte gra ci je v EU pri če le, ozi ro ma se s po stop kom vsaj spo gle du je jo, ima mo pa z nji - mi že sple te ne tesnej še pove za ve. V Ured bi EU št. 1303/2013 o skup nih določ bah ESI je dolo če no, da makro re gio nal na stra te gi ja pome - ni celo vit okvir, ki ga je potr dil Evrop ski svet in ga lah ko pod pre jo tudi skla di ESI (op. a. Evrop ski struk tur ni in inve sti cij ski skla di: Evrop ski sklad za regio nal ni raz voj, Evrop ski social ni sklad, Kohe zij ski sklad, Evrop - ski kme tij ski sklad za raz voj pode že lja in Evrop ski sklad za pomors tvo in ribiš tvo) pri obrav na vi skup nih izzi vov, s ka te ri mi se soo ča opre de lje no geo graf sko območ je, pove za no z dr ža va mi čla ni ca mi in tret - ji mi drža va mi z is te ga geo graf ske ga območ ja, ki ima jo zato kori sti od okrep lje ne ga sode lo va nja za dose ga nje eko nom ske, social ne in teri to rial ne kohe zi je. Z Ured bo (EU) št. 1299/2013 je dolo če no, da se sez nam pred nost nih naložb pri raz lič nih temat - skih ciljih pri la go di poseb nim potre bam cilja »Evrop sko teri to rial no sode lo va nje« ter da se zago to vi jo dodat ne pred nost ne nalož be z na me nom, da se v ok vi ru tran sna cio nal ne ga sode lo va nja raz vi je jo in uskla di jo makro re gio nal ne stra te gi je. Pro gra mi teri to rial ne ga sode lo va nja bi mora li tudi pris pe va ti k do - se ga nju ciljev takih stra te gij. Ured ba (EU) št. 1302/2013 o us ta no vi tvi evrop ske ga zdru že nja za teri to rial no sode lo va nje (v na - da lje va nju: EZTS) dolo ča, da ima jo EZTS v vsa ki drža vi čla ni ci kar se da obsež no prav no spo sob nost, ki je pode lje na prav nim ose bam v ok vi ru nacio nal ne ga pra va te drža ve čla ni ce, sku paj z mož nost jo sklepa - nja spo ra zu mov z dru gi mi EZTS ali dru gi mi prav ni mi sub jek ti za name ne izva ja nja skup nih pro jek tov sode lo va nja, da bi med dru gi mi zago to vi li učin ko vi tej še delo va nje makro re gio nal nih stra te gij. Uredba nada lje usmer ja, da bi bilo potreb no namen EZTS raz ši ri ti, da bo zaje mal laj ša nje in spod bu ja nje teri - to rial ne ga sode lo va nja na splo šno, vključ no s stra teš kim načr to va njem ter uprav lja njem regio nal nih in lokal nih zadev v skla du s ko he zij sko poli ti ko in dru gi mi poli ti ka mi EU, s či mer se bo pris pe va lo k stra - te gi ji Evro pa 2020 ali izva ja nju makro re gio nal nih stra te gij. V letu 2010 je bilo pred la ga no, da bi se za izva ja nje makro re gio nal nih stra te gij name ni lo sreds tva kohe zij ske poli ti ke EU (Mir waldt, McMa ster in Bacht ler 2010), ven dar se ti pred lo gi niso izved li. Ostalo je pri načel nih usme ri tvah. Zato bi bilo smi sel no v pri me ru, da se pro gram sode lo va nja izva ja na območ - ju stra te gi je, načel ne usme ri tve nave za ve pri pra ve in izva ja nja pro gra mov evrop ske ga teri to rial ne ga sode lo va nja v lu či makro re gio nal nih stra te gij spre me ni ti v prio ri te te. Prav tako je po našem mne nju tre ba z ozi rom na makro re gio nal ne stra te gi je EU pre gle da ti vse stra te gi je pamet ne spe cia li za ci je, ki so jih drža ve in regi je na območ ju makro re gij pri pra vi le ter pri pra vi ti skup no stra te gi jo pamet ne spe cia - li za ci je, ki bo v lu či makro re gio nal nih stra te gij po nače lu »od zgo raj navz dol« upo šte va la vse par cial ne stra te gi je pamet ne spe cia li za ci je (To pol šek 2010). Do ber pri mer stra teš ke ga pri sto pa v ok vi ru EU stra te gij za območ ja makro re gij je lah ko izva ja nje Direk ti ve 2014/89/EU o vzpo sta vi tvi okvi ra za pomor sko pro stor sko načr to va nje (v na da lje va nju: Direk - ti va MSP). Pred po goj za uspe šno izva ja nje Direk ti ve MSP je pre miš ljen pre nos dolo čil direk ti ve v za ko no da jo posa mez nih držav čla nic EU in držav, ki so v pri stop nem postop ku za nove drža ve člani - ce v EU, zla sti na področ jih obsto je čih in pri hod njih dejav no sti in rab v mor skih vodah ter prio bal nem pasu, pa tudi v ok vi ru zako no da je, ki opre de lju je izva ja nje pro stor ske in regio nal ne poli ti ke posa mez - nih držav. Za uspe šno izva ja nje Direk ti ve MSP v Slo ve ni ji je pomemb no pred vsem dobro sode lo va nje z dr ža va mi, ki so vklju če ne v iz va ja nje EUSAIR. Prav tako je za uspe šno izva ja nje Direk ti ve MSP pomemb - no uskla je no in dopol nju jo če delo va nje nacio nal ne, regio nal ne in lokal ne rav ni. 160 Raz miš ljaj makro re gio nal no, deluj več ni voj sko Di rek ti va MSP je bila v prav ni red Slo ve ni je pre ne se na tudi z Za ko nom o spod bu ja nju sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja (2011), kar pome ni, da se direk ti va MSP na področ ju regio nal ne ga raz vo ja izva - ja s pri pra vo in izva ja njem regio nal ne ga raz voj ne ga pro gra ma ter s so de lo va njem raz voj ne regi je z re gi ja mi dru gih držav, kar pa je v pri stoj no sti raz voj ne ga sve ta regi je in nosil ne regio nal ne raz voj ne agen ci je, ki izva ja v jav nem inte re su splo šne raz voj ne nalo ge v Obal no-kraš ki raz voj ni regi ji. 5 sklep na misel S tem, da je Slo ve ni ja vklju če na v tri makro re gi je EU, je izpo stav lje na izzi vu uskla je va nja last nih raz voj nih inte re sov z in te re si držav part ne ric, hkra ti pa se s tem Slo ve ni ji odpi ra jo nove pri lož no sti iz vidi ka uve ljav lja nja raz voj nih inte re sov in sode lo va nja z dr ža va mi part ne ri ca mi v med na rod nem pro - sto ru. Pred no sti geo stra teš ke lege Slo ve ni je in inte gra ci ja Slo ve ni je v EU se bodo v po ve zo va nju z dr ža va mi part ne ri ca mi v ma kro re gi jah EU ter z iz va ja njem skup nih stra te gij moč ne je odra zi le, sla bo sti pa učin - ko vi te je omi li le. Hkra ti bodo lah ko pri lož no sti bolje uve ljav lje ne in nevar no sti posto po ma odprav lje ne. Pri izva ja nju makro re gio nal nih stra te gij EU bi mora la drža va delo va ti uskla je no, z ja sno in dol go roč - no agen do izva ja nja eno vi te in celo vi te raz voj ne poli ti ke ter upo šte va je vse rav ni uprav lja nja. Po nače lu »od spo daj navz gor« pri prav lje ni regio nal ni raz voj ni pro gra mi slo ven skih raz voj nih regij so plod sode lo va nja med pred stav ni ki jav ne ga, zaseb ne ga in nevlad ne ga sek tor ja in bi mora li biti upošte - va ni pri obli ko va nju in ume sti tvi stra teš kih inte re sov Slo ve ni je v pro sto ru makro re gij EU ter izva ja - nju EU makro re gio nal nih stra te gij, saj z nji ho vo izved bo zago tav lja mo skla den raz voj celot ne drža ve. Prav tako so v re gio nal nih raz voj nih pro gra mih opre de lje ni dolo če ni pro jek ti, ki so med na rod ne ga pome na in so sklad ni z ma kro re gio nal ni mi stra te gi ja mi EU ter ima jo zago tov lje na part ners tva za izved - bo, s pod po ro v ok vi ru izva ja nja aktiv no sti makro re gio nal nih stra te gij EU pa bi lah ko dose ga li bolj - še rezul ta te. Vzpo stav lje ne regio nal ne struk tu re uprav lja nja z raz vo jem v raz voj nih regi jah Slo ve ni je bi bilo potreb no vklju či ti v ok vir teri to rial ne ga raz voj ne ga dia lo ga, tako da bi omo go či li ver ti kal no izme nja vo infor ma cij ter zna nja s struk tu ro uprav lja nja makro re gio nal nih stra te gij EU in na ta način dose ga li uskla je no delo va nje na vseh rav neh uprav lja nja v Slo ve ni ji. S tem bi v Slo ve ni ji dose ga li kri - tič no maso člo veš kih virov ter idej in spod bu ja li zasno vo pro jek tov, ki bi ime li več je mož no sti in pod - po ro pri uve lja vi tvi v čez mej nem in makro re gio nal nem pro sto ru EU in bi bili sklad ni z raz voj no poli ti ko in inte re si drža ve. V Slo ve ni ji potre bu je mo uskla je val ni organ, na pod la gi kate re ga bi se učin ko vi to izva ja la raz vojna poli ti ka na dolo če nem teri to ri ju in bi bila uskla je na na vseh rav neh uprav lja nja. Potreb no bi bilo obliko - va ti Svet za teri to rial no uskla je va nje raz voj nih pobud, ki bi ga vodil pred sed nik vla de in bi lah ko pre stav ljal plat for mo za izva ja nje več ni voj ske ga uprav lja nja ter obli ko va nja celo vi te in med sek tor sko uskla je ne raz - voj ne poli ti ke v ok vi ru makro re gij EU, drža ve in raz voj nih regij v Slo ve ni ji. 6 Izja va o ome ji tvi odgo vor no sti Pris pe vek vse bu je ana li zo, v ka te ri je izra že no oseb no mne nje avtor ja, ki ne odra ža nuj no sta liš ča Mini strs tva za gos po dar ski raz voj in teh no lo gi jo. 7 Viri in lite ra tu ra Ac tion Plan, Accom pan ying docu ment to the Com mu ni ca tion from the Com mis sion to the Euro pean Par lia ment, the Coun cil, the Euro pean Eco no mic and Social Com mit tee and the Com mit tee of the Regions Euro pean Union Stra tegy for the Danu be Region. Euro pean Com mis sion. Brus sels, 2010. 161 Ja nez Topol šek Ac tion Plan, Accom pan ying the docu ment Com mu ni ca tion from the Com mis sion to the Euro pean Par lia ment, the Coun cil, the Euro pean Eco no mic and Social Com mit tee and the Com mit tee of the Regions con cer ning the Euro pean Union Stra tegy for the Adria tic and Ionian Region. Euro pean Com mis sion. Brus sels, 2014. Direk ti va 2014/89/EU evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 23. ju - li ja 2014 o vzpo sta vi tvi okvi ra za pomor sko pro stor sko načr to va nje. Urad ni list Evrop ske uni je, L 257/135. Bru selj. In for ma ci ja o vklju če no sti Slo ve ni je v ma kro re gio nal ne stra te gi je EU. 2015. Med mrež je: http://www.vla da.si/ delo_vla de/gra di va_v_obrav na vi/gra di vo_v_obrav na vi/?tx_gov pa pers_pi1%5Bsin gle%5D= %2FMANDAT14%2FVLADNAGRADIVA.NSF%2F18a6b9887c33a0bdc12570e50034eb54%2Fc735a e7cd39ebf0fc1257e15004eef2d%3FOpenDocument&cHash=8df6f6f77798ff46c6866344ad6c4f6b (16. 6. 2015). Mir waldt K., McMa ster I., Bacht ler J. 2010: The Con cept of Macro-Re gions: Prac ti ce and Pros pects. Med mrež je: http://www.ost sam.no/file=18022 (16. 6. 2015). Od lok o stra te gi ji pro stor ske ga raz vo ja Slo ve ni je. Urad ni list RS, št. 76/2004 in 33/2007 – ZPN ačrt. Ljub - lja na. Po ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Evrop ske mu eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odboru regij o do da ni vred no sti makro re gio nal nih stra te gij. Evrop ska komi si ja. Bru selj, 2013. Po ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Evrop ske mu eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odboru regij o uprav lja nju makro re gio nal nih stra te gij. Evrop ska komi si ja. Bru selj, 2014. Re gio nal Deve lop ment Poli cies in OECD Coun tries. Orga ni za tion for Eco no mic Co-ope ra tion and Deve - lop ment. Pariz, 2010. Spo ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Evrop ske mu eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij o stra te gi ji Evrop ske uni je za jadran sko-jon sko regi jo. Evrop ska komi si ja. Bru selj, 2014. Spo ro či lo Komi si je Evrop ske mu par la men tu, Sve tu, Evrop ske mu eko nom sko-so cial ne mu odbo ru in Odbo ru regij, Stra te gi ja Evrop ske uni je za Podo nav je. Evrop ska komi si ja. Bru selj, 2010. To pol šek, J. 2010: Vpliv sosed njih urba nih sre dišč na regio nal no struk tu ro Slo ve ni je. Magi str sko delo, Filo zof ska fakul te ta, Odde lek za geo gra fi jo. Ljub lja na. Ured ba EU št. 1303/2013 evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 17. de cem bra 2013 o skup nih določbah o Evrop skem skla du za regio nal ni raz voj, Evrop skem social nem skla du, Kohe zij skem skla du, Evrop - skem kme tij skem skla du za raz voj pode že lja in Evrop skem skla du za pomors tvo in ribiš tvo, o splo šnih določ bah o Evrop skem skla du za regio nal ni raz voj, Evrop skem social nem skla du, Kohe zij skem skladu in Evrop skem skla du za pomors tvo in ribiš tvo ter o raz ve lja vi tvi Ured be Sve ta (ES) št. 1083/2006. Urad ni list Evrop ske uni je, L 347/321. Bru selj. Ured ba (EU) št. 1299/2013 evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 17. de cem bra 2013 o po seb nih določbah za pod po ro cilju »evrop sko teri to rial no sode lo va nje« iz Evrop ske ga skla da za regio nal ni raz voj. Uradni list Evrop ske uni je, L 347/259. Bru selj. Ured ba (EU) št. 1302/2013 evrop ske ga par la men ta in sve ta z dne 17. de cem bra 2013 o spre mem bi Uredbe (ES) št. 1082/2006 o us ta no vi tvi evrop ske ga zdru že nja za teri to rial no sode lo va nje (EZTS), kar zadeva raz ja sni tev, poe no sta vi tev in izbolj ša nje usta nav lja nja in delo va nja takih zdru ženj. Urad ni list Evropske uni je, L 347/303. Bru selj. Za kon o spod bu ja nju sklad ne ga regio nal ne ga raz vo ja. Urad ni list RS, št. 20/2011 in 57/2012. Ljub ljana. 162 Globalni izzivi in regionalni razvoj, 163–177, Ljubljana 2015 NARAVNE NEsREČE KOT RAZVOJNI IZZIV dr. Ma ti ja Zorn, dr. Blaž Komac Geo­graf­ski­inšti­tut­Anto­na­Meli­ka,­Znans­tve­no­ra­zi­sko­val­ni­cen­ter­Slo­ven­ske­aka­de­mi­je­zna­no­sti­in­umetnosti Gos­po­ska­uli­ca 13,­1000 Ljub­lja­na ma­ti­ja.zorn@zrc-sazu.si,­blaz.ko­mac@zrc-sazu.si UDK:­911:504.4(497.4) 504.4:711(497.4) IZVLEČEK Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv Šte­vil­ne­drža­ve­po­sve­tu­se­sre­ču­je­jo­z na­raš­ča­jo­či­mi­nega­tiv­ni­mi­posle­di­ca­mi­narav­nih­nesreč.­Ško­do­pri­- pi­su­je­jo­pod­neb­nim­spre­mem­bam,­ki­naj­bi­vpli­va­le­na­več­jo­pogo­stost­in­inten­ziv­nost­narav­nih­nesreč. Toda­ali­so­res­pod­neb­ne­spre­mem­be­odgo­vor­ne­za­vse­več­jo­ško­do,­ali­more­mo­vzro­ke­iska­ti­drug­je?­Na pri­me­ru­Slo­ve­ni­je­doka­zu­je­mo,­da­na­naraš­ča­nje­ško­de­zara­di­narav­nih­nesreč­in­niz­ko­prož­nost­druž­- be­vpli­va­jo­pred­vsem:­neu­strez­no­pro­stor­sko­načr­to­va­nje,­pomanj­kljiv­nad­zor­nad­pose­gi­v pro­stor,­neza­dost­na zava­ro­val­na­poli­ti­ka­ter­ško­dljiv­pre­plet­poli­ti­ke­in­kapi­ta­la­ter­ne­pod­neb­ne­spre­mem­be. KLJUČNE­BESEDE geo­gra­fi­ja,­narav­ne­nesre­če,­pod­neb­ne­spre­mem­be,­pro­stor­sko­načr­to­va­nje,­prož­nost,­raz­voj,­Slo­ve­ni­ja ABSTRACT Na tu ral disa sters as a de ve lop ment chal len ge Many­coun­tries­around­the­world­are­facing­increa­sing­impacts­of­natu­ral­disa­sters.­This­is­mostly­attri­- bu­ted­to­cli­ma­te­chan­ge,­with­increa­sing­inten­sity­of­meteo­ro­lo­gi­cal­and­hydro-geo­morp­ho­lo­gi­cal­natu­ral disa­sters.­But­is­really­the­cli­ma­te­chan­ge­res­pon­sib­le­for­the­increa­sed­dama­ge,­or­should­we­look­elsew­- he­re?­On­the­case­of­Slo­ve­nia­we­show­that:­ina­de­qua­te­spa­tial­plan­ning,­lack­of­super­vi­sion,­insuf­fi­cient insu­ran­ce­policy­and­mix­of­poli­tics­and­capi­tal­inf­luen­ces­are­tho­se­fac­tors­that­are­cur­rently­more­res­- pon­sib­le­for­»ca­ta­strop­hic«­con­se­quen­ces­of­natu­ral­disa­sters­than­cli­ma­te­chan­ge. KEY­WORDS geo­graphy,­natu­ral­disa­sters,­cli­ma­te­chan­ge,­spa­tial­plan­ning,­resi­lien­ce,­deve­lop­ment,­Slo­ve­nia 163 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac 1 Uvod V pris pev ku se pos ve ča mo neka te rim člo veš kim dejav ni kom, ki so (so)od go vor ni za »ka ta stro fal - nost« narav nih nesreč (Ko mac, Pav šek in Zorn 2007; Zorn, Komac in Natek 2009). Narav ne nesre če so del narav ne ga doga ja nja, ki ga ne more mo pre pre či ti, lah ko pa se mu pri la go di mo (Na tek 2002; Komac in Zorn 2014). Na raš ča jo če posle di ce narav nih nesreč na glo bal ni (Gou die 2010), regio nal ni (Kaj fež Boga - taj 2010; Soo ča nje … 2011; Natu ral … 2013) in kra jev ni rav ni (Kaj fež Boga taj 1992; Kaj fež Boga taj in osta li 2004; Kobold in Doli nar 2014) pove zu je mo s pod neb ni mi spre mem ba mi, ki vpli va jo na pogostost, raz po re di tev in moč hidro-geo morf nih pro ce sov (Gou die 2010). Res je, da so pod neb ne spre mem be v te sni zve zi z na raš ča njem ško de zara di narav nih nesreč (Zorn in Komac 2011; Zorn in Hrva tin 2015), ven dar je pomem ben vzrok za ško de tudi nepri la go je nost druž be na narav ne nesre če (Ko mac in Zorn 2014). Dol go roč no lah ko sobi va nje z na rav ni mi nevar nost mi dose že mo, če se izog ne mo nevar nim območ - jem, kar vars tvo pred narav ni mi nesre ča mi tesno pove zu je z ure ja njem pro sto ra (Ko mac, Pav šek in Zorn 2007). Izkuš nje na tem področ ju so pomen lji ve. Če bi upo šte va li zako ne, hudour ni čar ji po popla - vah leta 1954 in 1990 ne bi ugo tav lja li, da je bilo v ne kem kra ju »… ne­kaj­objek­tov­(bol­ni­šni­ca)­ena­ko pri­za­de­tih­v obeh­ujmah …« (Je se no vec 1995, 34). Natek (1995) gle de gra denj na poplav nih območ jih doda ja: »… Šir­je­nje­gra­denj­na­poplav­na­področ­ja,­kjer­smo­gra­di­li­vse,­od­mest­nih­četr­ti­in­tovarn­do sosesk­eno­dru­žin­skih­hiš,­je­veli­ka­napa­ka,­ki­smo­jo­kru­to­pla­ča­li­kot­druž­ba­v ce­lo­ti,­še­huje­pa­pri­zade­- ti­posa­mez­ni­ki …«. Vse kaže, da odgo vor no sti za posle di ce narav nih nesreč ne sme mo pri pi so va ti le pod neb nim spre mem bam ali dru gim okolj skim dejav ni kom, tem več so zelo pomemb ni druž be ni vzroki, ki jih pred stav lja mo v pris pev ku: neu strez no pro stor sko načr to va nje, pomanj kljiv nad zor, neza dost na zava ro val na poli ti ka ter pre plet poli ti ke in kapi ta la. 2 Temelj ni vzro ki, ki zmanj šu je jo prož nost slo ven ske druž be na narav ne nesre če 2.1 Neu strez no pro stor sko načr to va nje Pro stor sko načr to va nje mora zago tav lja ti var nost pre bi val cev, obe nem pa vzdrž nost z vi di ka narav - nih pokra jin skih prvin. Po Reso lu ci ji o na cio nal nem pro gra mu vars tva pred narav ni mi in dru gi mi nesre ča mi (2009) je pro stor sko načr to va nje naj po memb nej ši instru ment za pri la ga ja nje rabe pro - sto ra narav nim raz me ram. Zakon o vars tvu pred narav ni mi nesre ča mi (Za kon o vars tvu … 1994, 60. člen), dolo ča, da je tre ba pri načr to va nju in ure ja nju pro sto ra upo ra bi ti ukre pe za pre pre če va nje narav nih nesreč. Za kon o vo dah (2002, 83. člen) nala ga izde la vo zem lje vi dov nevar no sti za območ ja, ki jih ogro ža - jo popla ve, ero zi ja ter zemelj ski in snež ni pla zo vi. Kljub veli ki ogro že no sti Slo ve ni je zara di ome nje nih pro ce sov, so doslej le v ne kaj obči nah pri pra vi li ustrez ne stro kov ne pod la ge. Z zem lje vi di nevar no sti za poboč na pre mi ka nja (ze melj ski in snež ni pla zo vi) je pokri ta le dese ti na ozem lja Slo ve ni je (sli ka 1), čeprav bi vsaj peti na drža ve nuj no potre bo va la tovrst ne zem lje vi de. Pri hran ki s pre ven ti vo so od 1 : 10 do 1 : 2000 (Sie gel 1996) – za pokrit je celot ne ga držav ne ga ozem lja bi potre bo va li okrog 4,5 mi li jo na evrov ozi ro ma manj kot 5 % nepo sred ne ško de zara di zemelj skih in snež nih pla zov v ob dob - ju 1994–2008 (Zorn, Komac in Kumelj 2012). V na da lje va nju nava ja mo nekaj pri me rov »sti kov« med narav ni mi pro ce si in pose li tvi jo, ki so vodi li k ukre pa nju tudi na rav ni pro stor ske ga načr to va nja. Sli­ka 1:­Pokri­tost­Slo­ve­ni­je­z zem­lje­vi­di­nevar­no­sti­za­poboč­na­pre­mi­ka­nja.­p 164 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv m rn n 5 U k o u 10 Z ah 2 A 0 B S S 4 R C atija Z lko U R , M a Z sti n ca V ir: G sti sti u o an V elik o o ah B a M lk a: M n 0 o evarn to evarn evarn 2 n n n a n ca V ljevid t A an m m o ve o 0 štitu 1 e: M ljevid rica zem ve in i in lazo vto ljevid ljevid A rafsk e p lazo 0 g rja vseb eo CI e p rez zem G N vto eljsk A © a z zem a z zem a b CO A ežn PU NO čin čin čin G b b b D o za zem o za sn o a RA d JA J en RNO PTU eg G L TILJ R ŠEN TA RIBO O A GN M KU KRŠKO N CJA ŠKOLA ŠKO ECD JE RA J G VELEN VLJE VEN SLO TRBO JEZERSKO KA LO TRŽIČ IKA FJA N ŠKO VRH IKI ŽELEZN RIJA RA ID O G JSKA PER N RICA N KO O RA KRA G KA VA N O A VEC N N BO A PIRA BRD 165 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac 2.1.1 Popla ve na pri me ru Ljub lja ne Neu strez no pro stor sko načr to va nje pri de pose bej do izra za pri popla vah, ki so ponov ljiv in pri ča - ko van pojav. Ljub lja na je še na začet ku šest de se tih let 20. sto let ja sega la do sever ne ga roba Ljub ljan ske ga bar ja (sli ka 3). Sle di la je načrt na grad nja več jih sta no vanj skih sosesk in sti hij ska urba ni za ci ja. Veči no na črno zgra je nih stavb so po letu 1990 lega li zi ra li in s tem še stop nje va li pri tisk na juž ni rob mesta. Šte vi lo pre bi val cev na poplav no ogro že nem območ ju se je v ne kaj deset let jih pove ča lo z ne kaj tisoč na več kot 30.000 (Gaš pe rič 2004; Komac, Natek in Zorn 2008a; 2008b). Po plav no var nost tega dela Ljub lja ne name ra va jo zago to vi ti z iz grad njo pro ti po plav nih zadr že val - ni kov v do li nah Gra daš či ce in Šuji ce, čeprav je izključ no grad be ni pri stop v nas prot ju z do lo či li evrop ske Direk ti ve o oce ni in obvla do va nju poplav ne ogro že no sti (2007, 7. člen, 2. ali ne ja). Pred vi de ni grad - beni pose gi res da pris pe va jo k več ji poplav ni var no sti, ven dar tudi spre mi nja jo narav ne pro ce se v eko loš ko, rekrea cij sko, pokra jin sko in gos po dar sko pomemb nih dneh dolin. Ob hudour niš kih popla vah pri ha - ja do hitre ga odla ga nja sedi men tov, kar zmanj ša pro ti po plav no funk ci jo zadr že val ni kov ter pove ča stroš ke nji ho ve ga vzdr že va nja. Nji ho va grad nja vna ša laž ni obču tek var no sti pred popla va mi, kar kasne je pove - ča urba ni za cij ske pri ti ske na poplav no pokra ji no in dol go roč no pri ne se nas pro ten uči nek (Na tek 2007). 2.1.2 Skal ni podo ri na pri me ru podo ra »dvojč ka« v Tren ti Za ra di veli ke moči in rušil no sti skal nih podo rov je v pre te klo sti pre vla do va lo nače lo izo gi ba nja. V Tren ti se je pose li tev usme ri la na red ke rav ni ce kvar tar nih teras in na območ ja, za kate ra so po izkuš - njah vede li, da so var na. Opi sa li bomo pri mer, ko tra di cio nal no, izku šenj sko véde nje ni zadoš ča lo. NRO­Z IJATAM Sli­ka 2:­Grad­nja­gale­ri­je­pod­skal­nim­podo­rom­Bere­bi­ca­za­zava­ro­va­nje­regio­nal­ne­ceste­Bovec–Vr­šič. Sli­ka 3:­Poplav­na­nevar­nost­na­območ­ju­ljub­ljan­ske­ga­Viča­ter­popla­ve­v le­tih 1926,­2010­in 2014.­p 166 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv oktober 2014 oktober 2014 september 1926 september 2010 september 2010 Legenda urbana območja glede poplavna območja na leto pozidave s povratno dobo v letih Avtorji zemljevida: Jerneja Fridl, Blaž Komac, Manca Volk Bahun 1951 2–5 Avtor vsebine: Blaž Komac Avtorja fotografij: Primož Gašperič (srednja), Matija Zorn (ostale) 1964 5–10 Viri: topografska karta 1 : 25.000 © GURS 2002; 1974 20 urbana območja: Gašperič 2004. 1982 50–100 1994 © Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU 167 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac Po dor dvoj ček v Spod nji Tren ti sestav lja ta podor nad doma či jo Pla jer in podor nad doma či jo Fačer ozi ro ma podor Bere bi ca (Ko mac in Zorn 2007). Pri prvem so se doma či je umak ni le na dolin sko dno, pri dru gem pa na rob podor ne ga območ ja. Podor nad doma či jo Pla jer je juni ja 1989 ogro zil sta no valce dveh hiš, ki so jih pre se li li, dalj no vod in glav no cesta. Podob no je bilo na desnem bre gu, kjer se je decem - bra 1993 spro ži skal ni podor Bere bi ca. Skal ni blo ki so pre bi li ozek gozd ni pas pod oste njem, poš ko do va li cesto in obsta li na tera si pod njo, v stru gi Soče in celo na nas prot nem bre gu. Bliž nje sta no vanj ske stav - be podor ni poru šil, jo je pa ogro zil. Kljub temu, da so veli ki skal ni blo ki pri ča li o po dob nih pro ce sih v pre te klo sti, se v zad njih desetlet - jih podo ri tam niso spro ži li. Ljud je so žive li v pre pri ča nju, da so var ni. Zad nji podor je spro žil pri za de va nja za traj no sana ci jo. Naj prej je alarm ni sistem voz ni ke opo zar jal na pada jo če ska le in kame nje, maja 2001 pa so zgra di li gale ri jo (sli ka 2), ki je cesto zava ro va la pred pada jo či mi ska la mi. Pre se lje ni sta no val ci so dobi li nova biva liš ča na novih, var nih loka ci jah. Stroš kom se ni bilo mogo če izog ni ti zara di neob stoječih zapi sov o do god kih v zgo do vin ski dobi, vsaj del no pa bi jih lah ko zmanj ša li z geo mor fo loš ko ana li zo, ki upo šte va sle do ve pre te klih pro ce sov, kot so podor ni blo ki – »neme pri če« (Pet je, Ribi čič in Mikoš 2005). 2.1.3 Zemelj ski pla zo vi na pri me ru Sla ne ga bla ta v Vi pav ski doli ni Obra ten pri mer je Loka vec, ki leži pod območ jem zemelj ske ga pla zu Sla no bla to (sli ka 4), ki se je spro žil novem bra 2000. Jakost poja va so poleg veli ko sti (700.000 m3) zaz na mo va li viso ka hitrost pre - mi ka nja, sekun dar ni zemelj ski pla zo vi in dro bir ski toko vi, ki so po stru gi poto ka Grajšč ka poto va li sko zi vas. Da bi jih zau sta vi li, so zgra di li kam ni to pre gra do (Zorn in Komac 2008). Toda pojav pla ze nja in dro bir skih tokov je znan že izpred sto let ja, ko je blat ni tok uni čil del držav - ne ceste (Ri bi čič 2002). Sta ri del nase lja zato ne leži tik ob stru gi. Pri ča ko va li bi, da bo novej ši del nase lja nastal z upo šte va njem véde nja o pre te klih nevar nih narav nih pro ce sih in po urba ni stič nem načr tu, toda rav no novej ši del Lokav ca delo ma leži ob nevar ni stru gi. Zara di pere če nevar no sti je sle di la časov no in finanč no obsež na sana ci ja pla zu (Ko mac in Zorn 2007). Stroš kom bi se lah ko izog ni li z um nim pro - stor skim načr to va njem, ki bi upo šte va lo narav ne pro ce se ter zapi san in vsaj hudour ni čar jem znan spo min na dogod ke izpred sto let ja. 2.1.4 Dro bir ski tok na pri me ru Loga pod Man gar tom No vem bra 2000 se je pod Man gar tom utr gal zemelj ski plaz, ki je dva dni kasne je kot dro bir ski tok dose gel Log pod Man gar tom, kjer se je odlo žil v ob li ki vrša ja. Zah te val je sedem živ ljenj in pov zro čil za 14 mi li jo nov evrov ško de, saj je poru šil in poš ko do val 18 sta no vanj skih objek tov in dva mosto va na cesti Bovec–Pre del. O pre te klih podob nih pro ce sih pri ča jo ostan ki sta rih vrša jev, ki so sedaj do nekaj deset metrov nad dolin skim dnom, in zgo do vin ski viri, ki pri ča jo, da je do podob ne ga poja va priš lo pred sto in tri sto leti, o še sta rej ših dogod kih pa pri ča kul tur no izro či lo (Ko mac in Zorn 2007). Toda nevar no sti se iz raz lič nih raz lo gov niso zave da li niti pre bi val ci, niti stro kov nja ki (ti so med dru gim ime li začet ne ter mi no loš ke zadre ge gle de nasta le ga poja va, čeprav so dro bir ski toko vi v Al pah zelo pogo sti). Zato je razum lji vo, da spo min na pre te kle dogod ke ni odse val v ome ji tvah rabe pro sto - ra. Pri mer izpo stav lja mo, ker je bila ta narav na nesre ča prva pri nas, za kate ro je bil izde lan držav ni pro stor ski načrt (sli ka 5), kakr šne obi čaj no izde la jo za avto ce ste in ener get sko infra struk tu ro. Načrt pred pi su je rabo pro sto ra v co nah ogro že no sti (Zorn in Komac 2008). 2.2 Pomanj kljiv nad zor in neod go vor nost Po manj klji ve mu nad zo ru smo bili pri ča po sosled ju potre sov v Zgor njem Posoč ju, ko so se poka - za le nepra vil no sti pri pre te klih popo tre snih obno vah; obnov lje ne zgrad be niso bile ustrez no pri la go je ne pri hod njim potre som (Fisc hin ger 1999). 168 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv 500, 2KETE SNO I­P SKFARGOTOFOTR I­ONLAIT IGD Sli­ka 4:­Zemelj­ski­plaz­Sla­no­bla­to­ogro­ža­nase­lje­Loka­vec. Pri potre su leta 1998 (sli ka 6) se je izka za lo, da je bila obno va in oja či tev zgradb po potre sih leta 1976 sla ba ali nepo pol na. Podob no so po potre su leta 2004 ugo to vi li pomanj klji vo popo tre sno obno vo ob potre su leta 1998 (Go dec in osta li 2006), kar se je zgo di lo kljub temu, da je bila obno va po potre su leta 1998 »… vo­de­na­enot­no­in­po­ena­kih­kri­te­ri­jih­do­vseh­oško­do­van­cev …« in s ci ljem »… ob­no­vi­ti­objek­te­stro­- kov­no­in­traj­no­ter­jih­utr­di­ti­vsaj­za­eno­stop­njo­več,­kot­je­bil­potre­sni­sunek­12. apri­la­1998 …« (Tav zes 2002, 301) ter kljub temu, da je bil spre jet pose ben Zakon o po po tre sni obno vi objek tov in spod bu ja nju raz - vo ja v Po soč ju (1998; 2005). Ob no vi po potre su leta 1998 oči ta jo neka ko vost no grad njo, pomanj kljiv nad zor v ško do oško do - van cev, zara ču na va nje neo prav lje nih del, »ode ruš ke« cene in neu god na poso ji la, ki so jih bili v de le žu Sli­ka 5:­Držav­ni­pro­stor­ski­načrt­za­Log­pod­Man­gar­tom­(Mi­koš,­Faza­rinc­in­Majes 2007).­p str.­169 169 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac 002 je 0 n 01 rad e g 0 estnmo S V ad Z J čje nombo 3 3 3 m0 m m 0 0 0 0 0 .00 .0 .0 0 0 0 0 0 .2 .8 .0 sega 1o sega 1 sega 3 o o čje do čje d čje d o o mb m m o b b o o st st o st o o vi žen o žen žen ro ro g i zid ro g g van : a o ja on stala o AD reo ačrto N velik sred p n EGEL M I OT V R D O A E K R G O P N I T A STO IM M N D E SK O Ž IR P O B G R O O G R L O D 170 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv NRO­Z IJATAM Sli­ka 6:­Zna­čil­na­poš­kod­ba­na­hišah­v Bov­cu­ob­potre­su­leta 1998. vred no sti obno ve pri mo ra ni vze ti pre bi val ci. Dra go injek ti ra nje sta rih, kam ni tih zidov ni dalo ustrez - nih rezul ta tov; ob obno vi je bila pre po ve da na grad nja potre sno var nih sodob nih mon taž nih stavb. Zato so bili mno gi komaj obnov lje ni objek ti ob potre su 2004 tako poš ko do va ni, da je bilo tre ba šte vil ne poru - ši ti in nado me sti ti z no vo grad nja mi. Neka te re novo grad nje so bile zgra je ne z do na tor ski mi sreds tvi, netrans pa ren ten izbor pre jem ni kov dona tor skih hiš pa je pov zro čil dodat ne nee na ko sti pred zako nom (Ger mov šek 2013). Ob tem se je posta vi lo nekaj vpra šanj: Kako to, da je ob potre su leta 2004 ponov no priš lo do poš - kodb? Ali so bili pro jek ti oja či tve po potre su 1998 nare je ni korekt no? Je bila izved ba sklad na s pro jek ti? Bi bilo bolj učin ko vi to objek te zgra di ti povsem na novo? (Go dec in osta li 2006). Za ra di ozke in obve zu jo če zakon ske regu la ti ve popo tre sne obno ve je priš lo do šte vil nih zaple tov, ki bi se jim lah ko izog ni li z več jim upo šte va njem zako ni to sti delo va nja trga in par ti ci pa ci je vseh ude - le žen cev v pro ce su obno ve, pose bej dejav nej še ga vklju če va nja last ni kov stavb, ne le v smi slu finanč ne sou de lež be, tem več tudi odlo ča nja o na či nu in času obno ve, pred vsem pa z bolj šim nad zo rom (Pi - pan 2011). 2.3 Zava ro val na poli ti ka Na bor krit ja ško de ob raz lič nih narav nih nesre čah se med zava ro val ni ca mi raz li ku je, saj neka te re vklju ču je jo narav ne nesre če v os nov no krit je, dru ge zah te va jo dopla či lo (Na rav ne … 2010). Za niz ko zava ro va nost (sli ka 7) v Slo ve nji so delo ma odgo vor ne zava ro val ni ce. Ne sme mo tudi zane ma ri ti dej - stva, da zava ro va nja za narav ne nesre če pri nas niso obvez na niti spod bu ja na: v ob no vi po potre su leta 1998 171 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac 160 45000 140 40000 35000 120 30000 100 25000 80 20000 60 15000 40 10000 20 5000 0 0 2003 2004 2005 2006 2007 2008 potres poplava požar suša neurje to a č pozeba žled plaz ostalo število škodnih zahtevkov Sli­ka 7:­Ško­da­in­zava­ro­va­na­ško­da­zara­di­narav­nih­nesreč­v Slo­ve­ni­ji­med­leto­ma 2003­in 2008 (Visoč­nik 2014;­Zorn­in­Hrva­tin 2015).­Bis­tve­no­več­je­zava­ro­vanj­pro­ti­toči­(na pri­mer­leta 2004 in 2008)­kot­pro­ti­suši­(v le­tih 2003­in 2006). so bili v raz mer ju do drža ve, prek kate re je sklad no z za ko nom pote ka la obno va, oško do va ni tisti z za - va ro va njem (Ger mov šek 2013), ob popla vah sep tem bra 2007 pa so bile gos po dar ske druž be, ki niso zava ro va le objek tov in opre me, upra vi če ne kar do 50 % nepo vrat nih sred stev, tiste z za va ro va njem pa so jih pre je le med 70 in 80 % (Pro gram … 2007). Ob neob vez nem zava ro va nju je pomemb no tudi zave da nje nevar no sti. Ob popla vah v Nem či ji leta 2002 je bila zava ro va na četr ti na sta no vanj skih objek tov, ob popla vah na istem območ ju leta 2013 pa že sko raj tret ji na (Na tu ral Cata strop hes … 2014). V juž nem delu Ljub lja ne so v osem de se tih letih pre te kle ga sto let ja izved li anke to, ki je poka za la, da je 72 % anke ti ra nih pre bi val cev sicer vede lo, da so na nji ho vem območ ju biva nja mož ne popla ve, a kar 59 % jih ni vede lo, da je območ je v pre te klo sti že bilo poplav lje no (Gams in Cun der 1983; Gaš - pe rič 2004). Natek (2007, 149) je to komen ti ral: »… Ka­ta­stro­fal­ne­popla­ve­v le­tih 1885,­1888,­1895,­1926 in 1933­torej­ne­obsta­ja­jo … v za­ve­sti­tam­kajš­njih­pre­bi­val­cev …«. Po dob no ugo tav lja jo tudi za potre se. V pr vem letu po potre su ugo tav lja jo veli ko odloč nost za zava - ro va nje pred potre som. Ta se do pet let po potre su poča si zmanj šu je, kasne je (5–10 let po potre su) pa pri de do zavest ne ga odkla nja nja s tem pove za nih stroš kov (Fisc hin ger 1999). 172 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv Z na raš ča jo čo indi vi dua li za ci jo druž be sme mo pri ča ko va ti trend k oseb ni odgo vor no sti. Sistem dode - lje va nja pomo či ob narav nih nesre čah bo mor da le pozi tiv no upo šte val odgo vor nost posa mez ni ka za samo zaš čit no rav na nje v smi slu pre ven tiv nih teh nič nih ukre pov in ude lež be pri zava ro va nju. 2.4 Pre plet poli ti ke in kapi ta la Na rav ne raz me re v Laš kem one mo go ča jo več je pre ven tiv ne pose ge, zato bi se bilo tre ba izo gi ba ti pose ga nju v ob moč je poplav nih voda. Kljub temu je vla da s po seb no ured bo dovo li la širi tev zdra vi liš - ča na obvod no – poplav no zem ljiš če (Zorn, Komac in Natek 2009). Novi del zdra vi liš ča so posta vi li dobe sed no v stru go Savi nje, čeprav so »… za­območ­je­Laš­ke­ga­na­poplav­ni­kar­ti­v raz­mer­ju­1 : 25.000 meje­‘ka­ta­stro­fal­nih­poplav’­lepo­vri­sa­ne …« (Me ki na 2007). Toda, ko je ob popla vah sep tem bra 2007 na objek tu nasta lo za 1,8 mi li jo na evrov ško de, je bil odziv drža ve napa čen: vla da je oblju bi la takojš - njo pomoč (Ko mac, Natek in Zorn 2008b). V me di jih smo lah ko pre bra li: »… Po­li­ti­ka­popuš­ča­pod­pri­ti­ski inve­sti­tor­jev­in­kljub­nas­pro­to­va­nju­hidro­loš­kih­služb­dovo­lju­je­celo­novo­grad­nje­na­reč­nih­bre­ži­nah,­ko pri­de­do­kata­stro­fe,­pa­name­ni­držav­no­soli­dar­nost­no­pomoč …« (Me ki na 2007). Lo ga tec leži na območ ju, kamor ob nali vih zelo hitro dote ka jo veli ke koli či ne vode in se izli va jo v kraš ko pod zem lje. Dvig gla di ne kraš ke vode one mo go či odte ka nje in nasta ne jo popla ve. V 20. sto - let ju so bile več je popla ve v le tih 1905, 1932, 1965 in 1979. Kljub tej nevar no sti je Loga tec zra sel oko li veli ke ga pono ra Jač ke (sli ka 8), saj so bile v pre te klo sti od vode odvi sni mli ni in žage. Po popla vah 1979 so zgra di li pro ti po plav ni jez, s ka te rim naj bi vsaj del poplav ne ga vala zadr ža li zunaj pose lje ne ga območ - ja (Mi hevc 1992). Nase lje se je v zad njih deset let jih raz ši ri lo na poplav no območ je: v sre diš ču Logat ca je bilo 45 stavb zgra je nih pred letom 1900, med leto ma 1960 in 1980 je na poplav nem območ ju zra slo kar 62 stavb, po letu 2000 pa 18 (Bajc 2015). Na robu poplav ne ga območ ja je postav lje na celo čistil na napra va, pa tudi nove sta no vanj ske sose ske, kot je tista na območ ju, zna čil no ime no va nem »Ob poto - ku«, ki je bilo poplav lje no leta 2010. Stav be ima jo grad be no dovo lje nje in so vpi sa ne v zem ljiš ko knji go. Inve sti tor naj bi kup cem hiš zago tav ljal, da ne gre za poplav no območ je, čeprav je bilo to jasno iz veljav - nih pro stor skih aktov. Grad be no dovo lje nje naj bi bilo tako izda no v nas prot ju z nji mi. Čeprav je ure ja nje pro sto ra v do me ni občin, se logaš ka obči na ote pa odgo vor no sti, češ da so bili občin ski akti spre je ti sogla - sno z dr žav ni mi nosil ci ure ja nja pro sto ra, uprav na eno ta pa trdi, da so upo šte va li pred pi sa ne grad be ne pogo je in da bi mora la ukre pa ti obči na (Tram puš 2014). Laš ko in Loga tec nista osam lje na pri me ra. Kljub zakon skim dolo či lom (Za kon o vo dah 2002; Zakon o pro stor skem načr to va nju 2007) lah ko v Slo ve ni ji naj de mo na sto ti ne pri me rov legal nih, na novo zgra - je nih sta no vanj skih, gos po dar skih, trgov skih, šol skih in dru gih stavb na poplav nih območ jih (Zorn, Komac in Natek 2009). 3 sklep Iz pred stav lje nih pri me rov odse va vpra ša nje odgo vor no sti. Odgo vor nost za ško do ob narav nih nesre - čah nosi druž ba, saj celo zako no daj na ure di tev spod bu ja poraz de li tev odgo vor no sti za pre ven ti vo na šir šo, občin sko skup nost. Zakon namreč nala ga odgo vor nost za oseb no zaš či to lokal ni skup no sti, ne pa posa mez ni kom (Za kon o vars tvu … 1994, 70. člen). Po potre su leta 1998 v Po soč ju na pri mer nismo postav lja li vpra šanj o od go vor no sti (samo)gra di - te ljev in inve sti tor jev za veli ko ško do po (glo bal no gle da no) raz me ro ma šib kem potre su. Tudi nismo postav lja li vpra šanj o ško di zara di more bit ne malo mar no sti ali celo zavest ne ga pod ce nje va nja zaš čit - nih ukre pov, pose bej na objek tih v la sti občin, ki so odgo vor ne za stro kov nost gra denj. Podob no velja za dru ge več je narav ne nesre če, pose bej za popla ve, ki pri za de ne jo zna na območ ja. Sli­ka 8:­Območ­je­juž­ne­ga­Logat­ca­s šte­vil­ni­mi­novo­grad­nja­mi­na­poplav­nem­območ­ju.­p str.­174 173 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac m rn n O U o u S Z 0 ah R A a 02 B , A S S C atija Z lk čk o R R U a Z ac, M ca V m an ir: G elik r Ja o V o a: M a M 0 n n a 0 laž K to 1 n o e: B ljevid p in t A Jačk štitu rica zem rja vseb i in vto vto A 0 A rafskg eo G© lje g ok o i L ije za o čnn ven o lo ogaščica S e S L likbu ep cija R gen Aih atkdo po lav p 0 p 1 o 0 pih ra 2 k b red tem k čje zelo too lava sep o d p m o b vo p o ad enegL 174 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv A ST Sli­ka 9:­Pred­sed­nik­drža­ve­in­povelj­nik­Civil­ne­zaš­či­te­med­lista­njem­knji­ge­iz­mono­graf­ske­zbir­ke Narav­ne­nesre­če­z na­slo­vom­(Ne)pri­la­go­je­ni­(Zorn­in­osta­li 2014). Na pač ne odlo či tve jav nih orga nov se pre ne se jo na dav ko pla če val ce, saj drža va ob narav nih nesre - čah zago tav lja del no povra či lo ško de. To potr ju je izja va logaš ke ga župa na po popla vah leta 2010: »Na tem­območ­ju­je­bilo­vča­sih­res­veli­ko­poplav,­pred­tre­mi­deset­let­ji­se­je­nare­dil­zadr­že­val­nik­in­nekaj­časa poplav­ni­bilo.­Zdaj­so­se­zno­va­poja­vi­le. [Kot bi bile nepri ča ko va ne!, op. a.] Trdim,­da­so­bile­eden­od prob­le­mov­smer­ni­ce­Arsa.­Po­novem­pro­stor­skem­načr­tu­se­tam­zdaj­ne­sme­več­gra­di­ti,­hkra­ti­pa­bomo v ne­kaj­letih­posta­vi­li­še­zadr­že­val­ni­ke.­Ko­bosta­zadr­že­val­ni­ka­zgra­je­na,­tisti,­ki­tam­živi­jo,­ne­bodo­več ogro­že­ni.­Sam­mislim,­da­je­delo­ma­odgo­vo­ren­tudi­pro­jek­tant.« (Tram puš 2014). Na dru gi stra ni pa investitor ji ne nosi jo nobe ne odgo vor no sti, zna ni so tudi pri ti ski na stro kov ne delav ce: »… šli­so­celo k mi­ni­stru …« (Tram puš 2014). Pre mik odgo vor no sti k po sa mez ni ku bo nujen tudi zara di ved no niž jih sred stev, ki so na voljo na držav ni rav ni za povra či la ško de ob narav nih nesre čah. Posa mez ni ka pa k temu ne »spod bu ja jo« zako - no daj ne nedo sled no sti in nedo re če no sti ter iner ten zava ro val niš ki sistem. Da bi to dose gli, bo tre ba naj prej delo va ti na področ ju izo bra že va nja, vzgo je in oza veš ča nja (Ko mac, Zorn in Ciglič 2011; sli ka 9). Narav ne nesre če niso »viš ja sila«, pred kate ro mora pre bi val ce šči ti ti neja sno opre de lje na drža va, inve - sti tor ji pa bi mora li biti vsaj mate rial no in moral no odgo vor ni, če opu sti jo potreb ne zaš čit ne ukre pe (Fisc hin ger 1999). So dob no uprav lja nje z na rav ni mi nesre ča mi ne sme le pre pro sto pre la ga ti odgo vor no sti, sred stev in moči odlo ča nja z dr ža ve na posa mez ni ka. To mora biti načr to van, celo sten in dol go ro čen pri stop (Kuh lic ke in osta li 2011), ki bo vodil v več je sobi va nje z na rav ni mi nesre ča mi. Le odgo vor no mora - mo upo ra bi ti obsto je če zna nje ter prav ne pred pi se in moč no bomo ome ji li »ka ta stro fal nost« narav nih nesreč. 175 Ma ti ja Zorn, Blaž Komac 4 Lite ra tu ra Bajc, S. 2015: Urba ni raz voj na poplav nem območ ju Logat ca. Diplom sko delo, Fakul te ta za huma nistične štu di je Uni ver ze na Pri mor skem. Koper. Di rek ti va Evrop ske ga par la men ta in Sve ta 2007/60/ES o oce ni in obvla do va nju poplav ne ogro že no sti. Urad ni list Evrop ske uni je L 288/27 (23. 10. 2007). Luk sem burg. Fisc hin ger, M. 1999: Učin ko vi tost pred pi sov o po tre sno var ni grad nji: nji ho vo izva ja nje in nad zor. Ujma 13. Ljub lja na. Gams, I., Cun der, T. 1983: Ljud ska zaz na va ogro že no sti ter zna nje o po tre sih in popla vah: na pri meru juž ne ga roba Ljub ljan ske ga bar ja. Narav ne nesre če v Slo ve ni ji. Ljub lja na. Gaš pe rič, P. 2004: Šir je nje Ljub lja ne na Ljub ljan sko bar je. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 44-2. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS44201 Ger mov šek, S. 2013: 15. ob let ni ca potre sa. Med mrež je: http://www.ob ci na.bo vec.si/no vi ca/ -stran/766-15-ob let ni ca-po tre sa (30. 9. 2015). Go dec, M., Šket - Mot ni kar, B., Vidrih, R., Zupan čič, P. 2006: Pre gled poš kodb ob potre sih leta 1998 in 2004 v Zgor njem Posoč ju. Ujma 20. Ljub lja na. Gou die, A. S. 2010: Geo morp ho lo gi cal hazards and glo bal cli ma te chan ge. Geo morp ho lo gi cal Hazards and Disa ster Pre ven tion. Cam brid ge. Je se no vec, S. 1995 (ur.): Pogub na razi gra nost – 110 let orga ni zi ra ne ga hudour ni čars tva na Slo ven - skem 1884–1994. Ljub lja na. Kaj fež - Boga taj, L. 1992: Kli mat ske spre mem be in vre men ske ujme v Slo ve ni ji. Popla ve v Slo ve ni ji. Ljubljana. Kaj fež Boga taj, L. 2010: Glo bal envi ron men tal chan ge and rela ted impacts. Glo bal Envi ron men tal Change: Chal len ges to Scien ce and Society in Sout hea stern Euro pe. Dor drecht. DOI: http://dx.doi.org/ 10.1007/978-90-481-8695-2_3 Kaj fež Boga taj, L., Ber gant, K., Čre pin šek, Z., Ceg nar, T., Sušnik, A. 2004: Obli ko va nje sce na ri jev pod - neb nih spre memb v Slo ve ni ji kot temelj za oce nje va nje ogro že no sti z vre men sko pogo je ni mi narav ni mi nesre ča mi v pri hod no sti. CRP, Bio teh niš ka fakul te ta Uni ver ze v Ljub lja ni. Ljub lja na. Ko bold, M. Doli nar, M. 2014: Pod neb ne spre mem be v Slo ve ni ji in nji hov vpliv na vod ni režim. Vodni dne vi 2014. Por to rož. Ko mac, B., Natek K., Zorn, M. 2008a: Šir je nja urba ni za ci je na poplav na območ ja. Geo graf ski vest nik 80-1. Ljub lja na. Ko mac, B., Natek K., Zorn, M. 2008b: Geo graf ski vidik poplav v Slo ve ni ji. Geo gra fi ja Slo ve ni je 20. Ljubljana. Ko mac, B., Pav šek, M., Zorn, M. 2007: Regio nal ni raz voj in narav ne nesre če – pre ven ti va in odpravljanje posle dic. Veli ki raz voj ni pro jek ti in sklad ni regio nal ni raz voj, Regio nal ni raz voj 1. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2007: Poboč ni pro ce si in člo vek. Geo gra fi ja Slo ve ni je 15. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M. 2014: (Ne)pri la go je nost druž be na narav ne nesre če. (Ne)pri la go je ni, Narav ne nesreče 3. Ljub lja na. Ko mac, B., Zorn, M., Ciglič, R. 2011: Izo bra že va nje o na rav nih nesre čah v Evro pi. Geo ri tem 18. Ljubljana. Kuh lic ke, C., Stein fue hrer, A., Chloe, B., Bianc hiz za, C., Bründl, M., Matt hias, B., De Marc hi, B., Di Mas - so Tar dit ti, M., Höppner, C., Komac, B., Lem kow, L., Lut her, J., McCarthy, S., Pel liz zo ni, L., Renn, O., Sco lo big, A., Supra ma niam, M., Tap sell, S., Wac hin ger, G., Wal ker, G., Whitt le, R., Zorn, M., Faulk - ner, H. 2011: Pers pec ti ves on social capa city buil ding for natu ral hazards: Out li ning an emerging field of research and prac ti ce in Euro pe. Envi ron ment Scien ce and Policy 14-7. Exe ter. DOI: http://dx.doi.org/10.1016/j.envs ci.2011.05.001 Me ki na, B. 2007: Nara va? Ne, mini ster Podob nik. Mla di na 39 (5. 10. 2007). Ljub lja na. Mi hevc, A. 1992: Popla ve ob Logarš či ci, Hotenj ki in v Ho tenj skem rav ni ku. Popla ve v Slo ve ni ji. Ljubljana. 176 Na rav ne nesre če kot raz voj ni izziv Mi koš, M., Faza rinc, R., Majes, B. 2007: Dolo či tev ogro že ne ga območ ja v Logu pod Man gar tom zaradi dro bir skih tokov s pla zu Sto že. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 47-2. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/ 10.3986/AGS47202 Na rav ne nesre če v Slo ve ni ji in sve tu v le tih 2008 in 2009 (vr ste zava ro vanj za pri mer narav nih nesreč). Ljub lja na, 2010. Med mrež je: http://www.zav-zdru ze nje.si/wp-con tent/up loads/2013/01/ Na rav ne-ne sre ce-bro su ra.pdf (20. 9. 2015). Na tek, K. 2002: Ogro že nost zara di narav nih pro ce sov kot struk tur ni ele ment slo ven skih pokra jin. Dela 18. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/1350 Na tek, K. 2007: Geo graf ske dimen zi je narav nih nesreč in vars tva pred nji mi. Dela 28. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.4312/dela.28.11.147-164 Na tek, M. 1995: Popla ve v po reč ju Bol ske leta 1994. Ujma 9. Ljub lja na. Na tu ral Cata strop hes and Man-made Disa sters in 2013. Sig ma 1/2014. Zürich. Na tu ral Hazards and Cli ma te Chan ge in Euro pean Regions. Tero to rial Obser va tions No. 7. Luksemburg, 2013. Med mrež je: http://www.es pon.eu/main/Menu_Pub li ca tions/Menu_Ter ri to rial Ob ser va tions/ TO7_June2013.html (20. 9. 2015). Pet je, U., Ribi čič, M., Mikoš, M. 2005: Raču nal niš ko simu li ra nje skal nih odlo mov in podo rov. Acta geo - grap hi ca Slo ve ni ca 45-2. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS45204 Pi pan, P. 2011: Sode lo va nje jav no sti v ob no vi po narav nih nesre čah na pri me ru potre sov v Fur la ni ji in Zgor njem Posoč ju v le tih 1976, 1998 in 2004. Neod go vor na odgo vor nost, Narav ne nesre če 2. Ljubljana. Pro gram odpra ve posle dic ško de v gos po dars tvu po neur ju s po pla vo z dne 18. 9. 2007 (iz va ja nje v letu 2007 in 2008). Sklep št. 84400-5/2007/5 (27. 12. 2007). Vla da Repub li ke Slo ve ni je. Ljub lja na, 2007. Re so lu ci ja o na cio nal nem pro gra mu vars tva pred narav ni mi in dru gi mi nesre ča mi v le tih 2009 do 2015. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 57/2009. Ljub lja na. Ri bi čič, M. 2002: Izra čun volum nov in sana ci ja pla zu Sla no Bla to nad Lokav cem pri Ajdovš či ni. Ujma 16. Ljub lja na. Sie gel, F. R. 1996: Natu ral and ant hro po ge nic hazards in deve lop ment plan ning. San Die go. Soo ča nje s tve ga njem za narav ne nesre če zara di vpli va kli mat skih spre memb v alp skem pro sto ru. Bolzano, 2011. Med mrež je: http://www.al pi ne-spa ce.org/2007-2013/up loads/tx_txrun ning pro jects/ Com mon_Stra te gic_Pa per_slo_01.pdf v Tav zes, R. 2002: Popo tre sna obno va v Po soč ju. Ujma 16. Ljub lja na. Tram puš, J. 2014: Med nara vo in dobič ki. Mla di na 11 (14. 3. 2014). Ljub lja na. Vi soč nik, B. 2014: Pogled slo ven ske ga zava ro val ne ga trga na narav ne nesre če. Pos vet Narav ne nesreče v Slo ve nji (27. 3. 2014). Ig. Za kon o po po tre sni obno vi objek tov in spod bu ja nju raz vo ja v Po soč ju. Urad ni list Repub li ke Slo ve - nije 45/1998, 26/2005. Ljub lja na. Za kon o pro stor skem načr to va nju. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 33/2007. Ljub lja na. Za kon o vars tvu pred narav ni mi in dru gi mi nesre ča mi. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 64/1994, 51/2006, 97/2010. Ljub lja na. Za kon o vo dah. Urad ni list Repub li ke Slo ve ni je 67/2002. Ljub lja na. Zorn, M., Hrva tin, M. 2015: Ško da zara di narav nih nesreč v Slo ve ni ji med leto ma 1991 in 2008. Ujma 29. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2008: Zemelj ski pla zo vi v Slo ve ni ji. Geo ri tem 8. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B. 2011: Ško da zara di narav nih nesreč v Slo ve ni ji in sve tu med leto ma 1995 in 2010. Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca 51-1. Ljub lja na. DOI: http://dx.doi.org/10.3986/AGS51101 Zorn, M., Komac, B., Ciglič, R., Pav šek, M. (ur.) 2014: (Ne)pri la go je ni. Narav ne nesre če 3. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B., Kumelj, Š. 2012: Mass move ment sus cep ti bi lity maps in Slo ve nia: The cur rent sta te. Geo graf ski vest nik 84-1. Ljub lja na. Zorn, M., Komac, B., Natek, K. 2009: Narav ne nesre če kot ome ji tve ni dejav nik raz vo ja. Raz voj ni izzivi Slo ve ni je, Regio nal ni raz voj 2. Ljub lja na. 177 IZDAJATELJ Geografski inštitut Antona Melika ZRC sAZU gi @zrc-sazu.si http://giam.zrc-sazu.si/ In šti tut je leta 1946 usta no vi la Slo ven ska aka de mi ja zna no sti in umet nosti in ga leta 1976 poi me no - vala po aka de mi ku dr. Anto nu Meli ku (1890–1966). Od leta 1981 je sestav ni del Znans tve no ra zi sko val ne ga cen tra Slo ven ske aka de mi je zna no sti in umet no sti. Leta 2002 sta se inšti tu tu pri klju či la Inštitut za geo - gra fi jo, ki je bil usta nov ljen leta 1962, in Zem lje pi sni muzej Slo venije, usta nov ljen leta 1946. Ima oddel ke za fizič no geo gra fi jo, humano geo grafijo, regio nal no geo gra fi jo, narav ne nesre če, vars tvo oko lja, geo - graf ski infor ma cij ski sistem in temat sko kar to gra fi jo, zem lje pi sno knjiž ni co ter zem lje pi sni muzej. V njem je sedež Komi si je za stan dar di za ci jo zem lje pi snih imen Vlade Repub li ke Slo ve ni je. Nje go vi razi sko val ci se ukvar ja jo pred vsem z geo graf ski mi razi ska va mi Slo ve ni je in nje nih pokra - jin ter pri pra vo temelj nih geo graf skih knjig o Slo ve ni ji. Sode lu je jo pri šte vil nih doma čih in med na rod nih pro jek tih, orga ni zi ra jo znans tve na sre ča nja, izo bra žu je jo mla de razi sko val ce, izme nju je jo znans tve ne obi ske. Inšti tut izda ja znans tve no revi jo Acta geo grap hi ca Slo ve ni ca/Geo graf ski zbor nik ter znans tveni knjiž ni zbir ki Geo gra fi ja Slo ve ni je in Geo ri tem. V so dih letih izda ja knjiž no zbir ko GIS v Slo ve ni ji, v lihih letih knjiž no zbirko Regio nal ni raz voj, vsa ko tret je leto pa knjiž no zbir ko Narav ne nesre če. 178 R R 5 Razvoj Slovenije in njenih regij je zaradi naraščajoče vpetosti v globalne tokove vse bolj odvisen od globalnih izzivov, kot so podnebne in demografske spremembe, mednarodne migracije, gospodarska kriza … Medijska izpostavljenost teh izzivov daje vtis o vsesplošnem poznavanju njihove problematike, kar lahko predstavlja težavo pri izvajanju razvojnih politik, zlati če politike med posameznimi ravnmi OJ niso usklajene. Kot sta pokazali kar dve študiji, jasno prepoznanih mednarodno relevantnih procesov AZV GLOBALNI na regionalni in lokalni ravni ne znamo ustrezno vstaviti v razvojne koncepte. To je lahko na eni strani posledica prevelike abstraktnosti in preveč teoretskega IZZIVI IN pristopa k reševanju mednarodno relevantnih tem, ali na drugi strani ozkosti lokalnih in regionalnih deležnikov, ki obremenjeni z lokalnimi problemi ne REGIONALNI znajo prepoznati globalno pomembnih procesov. V knjigi tako obravnavamo globalne izzive in njihovo vlogo v regionalnem razvoju, s čimer želimo prispevati RAZVOJ k razpravi, s katero bo mogoče na strokovno podprtih temeljih izoblikovati medsebojno usklajene ter potrebam prilagojene razvojne ukrepe. ALNI IZZIVI IN REGIONALNI ROBGL 32 € ISBN 978-961-254-835-3 9 2 1 6 9 8 7 3 5 3 8 4 5 HTTP:// ZALOZBA.ZRC-SAZU.SI REGIONALNI RAZVOJ 5 naslovnica RR5.indd 1 26.10.2015 13:19:32