IZDAJA KMETIJSKA PROIZVAJALNA POSLOVNA ZVEZA V ŽALCU LETO XIV., ŠT. 11 ŽALEC, 10. AVG. 1959 Studijska knjižnica V CELJU »... Kmetijstva ni moč izboljšati, če ne razvijamo hkrati vseh panog! Naše delovno ljudstvo se tega že povsem zaveda!« »Brezvestno in škodljivo brezumno klanje mlade goveje živine, pretirano klanje, je treba takoj in povsem izkoreniniti!« »... V prihodnosti bodo pri nas prenehali prav vsi — od širnih ravnic Vojvodine, do Makedonije, pa tja do Slovenije — s kmetovanjem na neznatnih kmečkih gospodarstvih, ki uspevajo prehranjevati prav skromno le svojo družino. Postali bodo proizvajalci za družbo, napram kateri bodo od takrat naprej začutili tudi večje dolžnosti, kot so jih imeli doslej!« »Sleherni napreden hmeljar bo, ne da bi se še kdaj dlje obotavljal ali pomišljeval, takoj in tako preusmeril gospodarjenje na svoji kmetiji, da bo proizvodnje vseh poljščin na svojih obdelovalnih površinah neusmiljeno podredil proizvodnji hmelja in živinoreje!« »Sleherni hmeljar, ki namerava skleniti pogodbo o gospodarskem sodelovanju v kmetijski proizvodnji, bo v svojem setvenem planu za leto 1959-60 določil polovico (50%) vseh svojih ornih površin, potem ko je od skupnih svojih površin odbil hmeljišča, krmnim rastlinam, drugo polovico (50%) pa žitaricam in krompirju!« »Ce hočemo še hmeljariti, moramo ozdraviti, urediti živinorejo, ki je ključ za učinkovito pridelovanje savinjskega goldinga!« (Iz izjave predsednika republike, maršala TITA! Glej stran 141!) (Sklepi savinjskih hmeljarjev. Glej stran 142—152!) Merjenje nabranega svežega hmelja v hmelj:iiku KG Arja vas leta 1958 II. REDNI LETNI OBČNI 20. junija 1959 (Fotoreportaia) »Dandanes je prva dolžnost kmetijske zadruge in pridelovalcev, da pridelajo: ,Čim več blaga čim boljše kakovosti!’ To je geslo, ki nanj v nobenem primeru odslej naprej nikakor ne smemo pozabiti! Prva naloga naše trgovine pa je, da to proizvedeno blago čim hitreje in čim bolje vnovči, plasira na domačem in na svetovnem trgu. »Savinjski hmeljarji bi bili — brez naše utrjene povezanosti v proizvodnji — navezani le nase; bili bi brez močnega zaveznika, to je brez tiste svoje zadruge, ki jim hkrati zagotavlja tudi vsestransko podporo vse naše družbe!« IVAN KRONOVŠEK, preds. uprav, odbora KZ Trnava: »Pred nami je perspektivni plan, ki ga je treba izpolniti! Prede nam trda, resda, vendar po živinoreji, ki jo bomo izravnali z zahtevami hmelja, se bomo izmotali iz težav! Mehanizacija ni v redu, zavoljo tega nam morajo pomagati vsi ustrezni forumi!« ALBIN REHAR, direktor Agroservisa Šempeter: »Težave, ki so resda glede na mehanizacijo v Savinjski dolini še precej zaznavne, bomo ramo ob rami s kmetijskimi zadrugami in Poslovno zvezo Žalec že v bližnji prihodnosti odstranilii!« RUDI HOJNIK, upravnik KZ Petrovče: »Strokovni kader v naših zadružnih organizacijah še ni dorasel nalogam, ki jih zahteva naš čas! Strokovno kmetijsko službo bomo morali neogibno izpopolnitiIt MAKS HROPOT, napreden hmeljar iz Goto-velj pri Žalcu: »Stroj zahteva tudi delovno roko! Naša mladina beži z doma, treba bo nekaj ukreniti, kajti tujec se le stežka privadi zahtevnemu hmelju/« MIRKO PODBREGAR, direktor KG Latkova vas: »Za zdaj je najvažneje, da ohranimo kakovost savinjskega goldinga na dosedanji stopnji, hkrati pa po Inštitutu za hmeljarstvo v Žalcu poskrbimo čimbolj za proizvodnjo hmelja na novih področjih.< JOŽE JELOVŠEK, preds. upravnega odbora KZ Petrovče: »Že letos so težave s prodajo našega goldinga na svetovni trg!... Svetovni konkurenci bomo kos le s kvalitetnim blagom!... Boriti se moramo za ugled v svetu, za že dosežen sloves, ki ga ne smemo in tudi ne bomo nikoli več zanemarili! Če ne bomo hranili našega hmelja s humusom, s hlevskim gnojem, kvalitete ne bo!... ,ČE GNOJ GORI — GRUNT GORIL Te stare, ljudske modrosti ne smemo pozabiti!« v FRANC SIMONIČ, sekretar OK ZKS Celje: »Ko ocenjujemo delo savinjskih hmeljarjev, moramo mirne duše trditi, da ste sorazmerno zelo hitro in izredno uspeli!... Za kmetijsko proizvodnjo je na vašem področju dovolj najmodernejših sredstev, vendar doslej še ni bilo moč vskladzti ta sredstva z najmodernejšo mehanizacijo! ... Moderna sredstva se morajo s starim načinom neogibno spoprijeti! ... Brez živinoreje proizvodnja hmelja ne more biti gospodarsko učinkovita!... Imeti vsaj dve do tri glave goveje živine na hektar obdelovalne površine, ni lahka zadeva! Vendar, hmeljarsko področje bo — kot vselej doslej — izpolnilo povsem in pravočasno nalogo časa!« MLADOST BO ZMAGALA ! AVGUST PODGORŠEK, predsednik UO KZ Šmartno ob Paki: »Kooperacija v hmeljarstvu je naša velika skrb! Se mnogo stvari bomo morali dobro preštudirati, preden bomo kos zahtevni prihodnosti v vseh predelih hmeljarskega področja! Pričakujem, da bo precej pripomogla k naši rešitvi dvoletna srednja kmetijska šola v Vrbju pri Žalcu.« ANTON FONDA, predsednik ZS KZ Braslovče: »Savinjska dolina zahteva zdaj dobrih strokovnjakov! Hmeljeva rastlina zahteva neogibno strokovnost tudi za najenostavnejše opravke! Trdim, da bo prav, če stimuliramo strokovnost v proizvodnji našega goldinga! Brez šol ni in ne more biti znanjaI« ING. DOLFE CIZEJ, kmetijski inšpektor OLO Celje: »Vse kaže, da je temelj domala vseh vprašanj naših dni v Savinjski dolini — hlevski gnoj! Za ustrezno, redno, to je vsako leto, in razširjeno po vsem hmeljarskem področju proizvodnjo gnoja pa bomo morali tvegati še precejšnje investi- ZBOR KPPZ ŽALEC cijel« „ALEA IACTA EST!" Zgradba Mestnega ljudskega odbora Novi Sad V dneh od 29. aprila do 8. maja, letošnjo pomlad, je bil v. Novem Sadu XXVI. mednarodni kmetijski velesejem. Ta velesejem je bil, kakor vselej, zgovoren odraz velikih najnovejših dosežkov jugoslovanskega kmetijstva. Mimo razstavljavcev domala z vseh pomembnejših področij vseh ljudskih republik FLRJ so pohitele s prikazom svojih uspehov tudi napredne tuje države: Zahodna in Vzhodna Nemčija, Holandija, Madžarska, Poljska, Švedska in Sovjetska zveza. Ne bi radi nadrobneje opisovali posameznih paviljonov, niti znova govorili o čudovitih vtisih razstavljenih kmetijskih strojev, naprav in živine vseh vrst, na skoraj pol milijona obiskovalcev velesejma! Ta dejstva so bralkam in bralcem »Hmeljarja« verjetno še v svežem spominu iz naših dnevnih časopisov in revij ter radijskih poročil. Le nekaj bi v teh dneh radi s poudarkom ponovili! Med temi pol milijona obiskovalcev si je ogledal s posebnim zanimanjem razstavo tudi predsednik Republike in maršal Jugoslavije tovariš Josip Broz Tito ter primerjal na temelju lastnih ugotovitev jugoslovansko kmetijstvo s tujimi. Med ogledovanjem je tovariš Tito v prostem pomenku z novinarji med drugim takole izjavil: »... Kmetijstva ni moč izboljšati, če ne razvijamo hkrati vseh panog! Naše delovno ljudstvo se tega že povsem zaveda! Dokaz te velike zavednosti pa je velesejem! ... Velesejem obiskujejo tisoči in tisoči in tako se 'prepričljivo; brez posrednika, seznanjajo z neoporečnim dejstvom, da je sodobni način kmetijske proizvodnje v družbenem sektorju pri nas že na moč uspešen, prodoren. ... V prihodnosti bodo pri nas prenehali prav vsi — od širnih ravnic Vojvodine, do Makedonije, pa tja do Slovenije — s kmetovanjem na neznatnih kmečkih gospodarstvih, ki uspevajo prehranjevati prav skromno le svojo družino. Postali bodo proizvajalci za družbo, napram kateri bodo od takrat naprej začutili tudi večje dolžnosti, kot so jih imeli doslej! ... V industrializaciji naše države smo že vsestransko in na moč uspeli. Glede na industrializacijo uživamo precejšen sloves domala po vsem svetu, ki nam — tako ali drugače! — ta napredek in silen delovni polet znova in znova priznava ... Iskreno želim, da bi čim prej prenehali porabljati, milijarde dinarjev za uvoz traktorjev in raznih priključkov, in da bi vse to sami čim prej in čim več proizvajali. Razumljivo, da še ne računam, da že moremo vse sami proizvajati; poudarjam pa, da moramo uporabiti vse svoje sposobnosti in moči ter storiti vse, kar zahteva izboljšanje življenjskega standarda naših delovnih ljudi!...« Skrbno si je ogledal plemensko živino — goveda, svinje in ovce; nato pa je predsednik Tito s prijaznim nasmehom vprašujočim novinarjem priznal, da si je med drugim, kar je povsem razumljivo, ogledal tudi konje, ki da »so njegov konjiček«! Po njegovem mnenju bo mehanizacija povsem izrinila konje iz kmetijske proizvodnje, vendar to še ne pomeni, da je treba konje na mah »likvidirati«, ker jih je moč uporabiti z veliko koristjo v druge namene, in predvsem za izvoz! Zavoljo tega je treba zlasti skrbeti za izboljšanje kvalitete konj in vzrejati le tiste pasme, ki ustrezajo zahtevnemu delu v hribovitih predelih in izbirčnosti svetovnega trga! Ko si je maršal Tito ogledal razstavo krav z visoko mlečnostjo raznih pasem, je poudaril: »... Zelo me veseli, kar sem sam videl in slišal, da naši kmetovalci že zelo smelo selekcionirajo živino!« Nato je prisotne opozoril, da bi bilo zelo napak, če bi še vztrajali pri nenehnem uvažanju plemenske živine iz tujine, oziroma če ne bi hkrati skrbno in na moč selekcionirali domačo živino! Pripomnil pa je, da smo glede na selekcijo v Jugoslaviji že precej napredovali. Predsednik Republike tovariš Tito je ob zaključku izjave novinarjem izrazil svojo radost nad besedami prijateljev, ki so mu zatrjevali, da pri nas čedalje manj z zakolom uničujemo mlado živino. »Brezvestno in škodljivo brezumno klanje mlade goveje živine, pretirano klanje, je treba takoj in povsem izkoreniniti!« Zakaj in čemu smo v »Hmeljarju« objavili drobce iz izjave predsednika Republike tovariša Tita na velesejmu v Novem Sadu, letos spomladi? Cest pokrajinski motiv — namakanje polj v Vojvodini Odgovor! Znano je dejstvo, da je kmetijstvo v Vojvodini glede na obsežnost in stopnjo razvoja precej »odskočilo« od stanja v naši ožji domovini, v Sloveniji! Mimo visoke stopnje v razvoju in večje obsežnosti pa je Vojvodina glede na kmetijstvo sploh nesporen vzornik zlasti Sloveniji, ki je za zdaj le še skupek tisoč in tisoč neznatnih zasebnih kmečkih gospodarstev, nekak z vsemi barvami prepleten mozaik kmetijske proizvodnje, ki prav zavoljo takega značaja sploh ne more napredovati v sodobno veliko družbeno gospodarjenje! Resda slovi hmeljarsko področje, s poudarkom na osredek, Savinjsko dolino, glede na stopnjo razvoja v kmetijstvu, s poudarkom na proizvodnjo goldinga, vendar je prav tako na nesrečo čista resnica tudi dejstvo, da sloves Savinjske doline bledi, oziroma preti, da bo toliko zbledel, da bodo slej ko prej oškodovani, ne le sedanji rod, marveč zlasti naši potomci! Še vprašanje! Zakaj in čemu velik naslov: »ALEA IACTA EST!« Najprej poučna zgodbica iz zgodovine Rimljanov! Ko je vojaški genij, Rimljan Cezar, pred nekako 2000 leti želel, da ozdravi najprej Rim, vzrok nevarnosti za razpad do takrat mogočne rimske države, je s svojo vojsko precej razmišljal na bregu reke Rubikon, ki je bila nekak prag pred Rimom, glavnim mestom države! Pred odločitvijo, pred pohodom čez reko Rubikon na Rim, pa je — kakor pravi zgodovina — vzkliknil: »Alea iacta est!« (Besede pri igri s kocko!) Naši predniki so ta vzklik prevedli takole: »Kocka je padla!« Izvedenci za zahteve čistega slovenskega jezika pa trde, da bi se bolje, lepše, oziroma pravilneje glasil prevod tega zgodovinskega vzklika takole: »Naj pride, kar koli bo prišlo!« ali »Naj kane, kamor- in karkoli hoče, pripravljen sem na vse!« No, ne bomo se prerekali z izvedenci in ljubitelji čistega slovenskega jezika, za tokrat nam gre le za jedro nauka! Kakor je nekoč, pred nekako 2000 leti, rimski vojskovodja z vzklikom: »ALEA IACTA EST!« odločil, da prepreči vzrok nevarnosti za razpad svoje slavne domovine, da ozdravi Rim, tako so savinjski hmeljarji nedavno odločno izrekli nekaj enakega: »Če hočemo še hmeljariti, moramo ozdraviti, urediti živinorejo, ki je ključ za učinkovito pridelovanje savinjskega goldinga!« - o - Dne 31. julija 1959 je v zgradbi uprave Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec bila redna seja upravnega odbora. Člani upravnega odbora KPPZ Žalec so predstavniki kmetijskih zadrug, družbenih kmetijskih posestev, Inštituta za hmeljarstvo, zadružnega trgovskega podjetja »Hmezad«, obrata »Agroservis« Šempeter, Hmeljne komisije za Slovenijo v Žalcu in Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec. Te seje so se med drugimi udeležili tudi predstavniki OLO in OZZ Celje ter ObLO Žalec ter strokovno osebje, ki je zaposleno v zadružnih organizacijah in zavodih za pospeševanje proizvodnje hmelja. Tako moremo trditi, da so na tej seji, 31. julija 1959, razpravljali in spregovorili domala vsi tisti, ki odločajo o kmetijski proizvodnji s področij vseh kmetijskih zadrug, članic KPPZ Žalec. V začetku je spregovoril uvodne besede predsednik upravnega odbora KPPZ Žalec, tovariš Miran Cvenk, ter orisal sodelovanje v kmetijski proizvodnji v obliki »zadruga-kmet« za proizvodno leto 1959 takole: »Domala na vsem področju okraja Celje, kjer se kmetovalci večji del ukvarjajo s pridelovanjem hmelja, se je kmetijstvo že doslej razvilo do tako visoke stopnje, da zanjo moremo trditi, da že povsem ustreza zahtevam sodelovanja v kmetijski proizvodnji v obliki »zadruga-kmet«. Še več! Upravičeno moremo trditi, da so hmeljarji celjskega okraja že povsem spoznali prednost sodelovanja blagovne kmetijske proizvodnje; da takemu sodelovanju pritrjujejo, ter da ga žele še izpopolniti in poglobiti. Tej naši trditvi je med drugim dokaz, ki mu prav nihče ne more oporekati, nedavni občni zbor KPPZ Žalec, dne 20. junija 1959! Razprava in sklepi tega zbora so odraz splošne odločitve savinjskih hmeljarjev, da je treba neogibno in takoj preusmeriti kmetijstvo na neločljivo enoto: HMELJARSTVO IN ŽIVINOREJA! Hmeljarstvo in živinoreja sta namreč prav tesno med seboj povezani kmetijski panogi, tako povezani, da sploh ni moč govoriti o pozitivnem gospodarskem učinku hmeljarstva brez živinoreje! Oziroma, da je ekonomski uspeh prve kmetijske pa- noge, to je hmeljarstva, neločljivo povezan z ekonomskim uspehom živinoreje! In narobe! Pripomniti pa moramo, da veljajo te naše trditve v tem primeru za področje okraja Celje, oziroma za tiste predele v njem, kjer se kmetovalci večji del ukvarjajo s pridelovanjem hmelja. Že nekaj let sem, oziroma domala vsa leta po vojni, razpravljamo in ugotavljamo na vseh zborih in sestankih, da si naprednega hmeljarstva brez živinoreje niti predstavljati ne moremo! Hmeljeva rastlina zahteva neogibno in vsako leto hlevski gnoj, in sicer precejšnje količine! Te količine, to je dovolj hlevskega gnoja, pa zrnc re na kmetijskem gospodarstvu redno proizvajati le tako število goveje živine, ki ustreza velikosti obdelovalnih površin! Kakšna je torej nujna posledica, oziroma, kakšen nauk mora vsaj zaslutiti sleherni razumen kmetovalec iz pravkar opisanih trditev? Takole bomo rekli! Sleherni napreden hmeljar bo, ne da bi se še kdaj dlje obotavljal ali pomišljeval, takoj in tako preusmeril gospodarjenje na svoji kmetiji, da bo proizvodnje vseh poljščin na svojih obdelovalnih površinah neusmiljeno podredil proizvodnji hmelja in živinoreje! To pa hkrati pomeni, da bo določil posevkom, ki jih potrebuje za prehrano svoje družine, le toliki del svojih obdelovalnih površin, kolikor jih neogibno zahteva sodobno kolobarjenje v kmetijstvu! Po taki odločitvi in seveda, če bo obenem upošteval v praksi vse zahteve moderne agrotehnike, da bo sleherni hmeljar uspel pridelati toliko krmnih rastlin, ko- likor jih zahteva ustrezna prehrana njegove goveje živine! Edino tako bo hmeljar mogel svoji področni kmetijski zadrugi, ki bo z njo sklepal za prihodnje leto 1959-60 pogodbo o sodelovanju, prepričljivo zagotoviti, da bo sploh kos pognojiti s hlevskim gnojem vse svoje obdelovalne površine! Povzemimo vsa ta dejstva! Takole bomo rekli: Sleherni hmeljar, ki namerava skleniti pogodbo o gospodarskem sodelovanju v kmetijski proizvodnji, bo v svojem setvenem planu za leto 1959-60 določil polovico (50%) vseh svojih ornih površin, potem ko je od skupnih svojih površin odbil hmeljišča, krmnim rastlinam, drugo polovico (50 %) pa žitaricam in krompirju! Poudarjamo, da mora biti že začetek pravilen! S tem hočemo reči, da morata izdelati oba podpisnika pogodbe že osnutek v nadrobnosti in ga pismeno izraziti z ustreznim tekstom (besedilom), še preden nameravata podpisati pogodbo! To pomeni, da morajo biti besedilo in vpisane številke nedvoumen odraz dejanskega gospodarskega sporazuma v trenutku, ko podpisujeta pogodbo pravomočni zastopnik kmetijske zadruge in proizvajalec, tako da bosta oba podpisnika natančno poznala svoje obveznosti in prav tako tudi obveznosti sopodpisnika! Zakaj? Razvoj našega splošnega narodnega gospodarstva namreč neogibno zahteva, da izpolnjujeta s podpisom pogodbe prevzete obveznosti oba podpisnika stoodstotno, in hkrati, da sta tudi drug drugemu porok za pravilno in pravočasno izpolnjevanje pogodbenih obveznosti! Neogibno je vprašanje: »Kako naj kmetovalec še pred podpisom pogodbe nesporno dokaže področni kmetijski zadrugi, da bo sploh kos obveznostim, ki jih prevzema s podpisom pogodbe? Odgovor: »Z ustreznim številom goveje živine v svojem hlevu!« Ustrezno število goveje živine pa v tem primeru pomeni, da bo prav to število njegove živine tudi moglo po kalkulacijah zadevnih strokovnih izvedencev proizvesti v gospodarskem letu, ki zanj hmeljar namerava skleniti pogodbo o sodelovanju, za vsak hektar njegovih obdelovalnih površin najmanj po 100 metrskih stotov gnoja! Vmesna opomba! Na govedo nad 1 leto starosti se računa 80 metrskih stotov gnoja, na govedo do 1 leta starosti pa 40 metrskih stotov gnoja letno. Poudarjamo! 100 metrskih stotov hlevskega gnoja za vsak hektar hmeljišč in za vsak hektar orne zemlje, ki nanjo namerava posejati žitarice in krompir! Prav tako se mora sleherni hmeljar obvezati in ponuditi ustrezno jamstvo, da bo teh 100 metrskih stotov hlevskega gnoja tudi deiansko potrosil na vsak hektar svojih obdelovalnih površin! Mimo poroštva za ustrezno proizvodnjo in dejansko porabo hlevskega gnoja pa mora sleherni hmeljar področni kmetijski zadrugi neizpodbitno zagotoviti, da bo za vsak hektar svojih obdelovalnih površin — izven hmeljišč! — tudi dejansko porabil najmanj po 800 kg umetnih gnojil! . J «5») Uradna statistika o stanju živinoreje na našem, hmeljarskem področju dokazuje, da hmeljarji — kot celota in povprečno! — danes nimajo v svojih hlevih dovolj goveje živine, in da torej za zdaj povprečno sploh niso kos pogojem za sklenitev pogodbe e sodelovanju v kmetijski proizvodnji. Edini izhod iz zagate, rešitev žgočega vprašanja je: »Pravočasno povečanje števila lastne goveje živine!« Ali je morda zahteva kmetijske zadruge, da sleherni hmeljar mora povečati število lastne goveje živine še pred podpisom pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja, prevelika in krivična? Ne! Zahteva ni ne krivična in ne prevelika! ‘ "j 'Zakaj? Nesporno je dejstvo, da je kmetijska zadruga na našem hmeljarskem področju — z nekaj nepomembnimi izjemami! — že doslej izpolnjevala svoje pogodbene obveznosti stoodstotno, medtem ko hmeljarji večji del — z nekaj častnimi izjemami! — svojih pogodbenih obveznosti že doslej niso povsem izpolnjevali! Vzrokov in krivde neizpolnjevanju pogodbenih obveznosti s strani hmeljarjev ne bomo tokrat opisovali, ker so za ta primer pravzaprav nepomembni, brez učinka! Prav zavoljo neizpolnjevanja obveznosti s strani hmeljarjev je mimo hmeljarjev trpela precejšnjo gospodarsko škodo predvsem kmetijska zadruga! Kako? Zahteva vse naše družbe je namreč, da se mora naša kmetijska zadruga takoj, nenehno in vsestransko utrjevati in gospodarsko krepiti! Kako pa se sploh more kmetijska zadruga v prihodnosti izogniti nevarnosti, da bo v svoji rasti zaostajala zgolj zavoljo neizpolnjevanja obveznosti s strani sopogod-benika — hmeljarja? Takole! Pred podpisom pogodbe o sodelovanju v proizvodnji hmelja bo nadrobno določila ŠTEVILO, STAROST IN TEŽO goveje živine, ki jo mora imeti, oziroma prirediti ali dokupiti sleherni hmeljar v proizvodnem letu 1959-60! Za določitev, koliko in kakšno govejo živino ima v svojih hlevih hmeljar, bo nemara prav, če odredimo 1. MAREC 1960! Spet neogibno vprašanje! »Ali ni morda 1. marec 1960, kot dan določitve števila, starosti in teže goveje živine, ki jo zahteva pogodba o sodelovanju v proizvodnji hmelja, prevelika in ne-izpolnjiva zahteva?« Če le trezno razmislimo, bomo ugotovili, da zahteva ni prevelika in da jo bo zmogel pravočasno izpolniti sleherni napreden hmeljar! Od podpisa pogodbe o sodelovanju, ki bo neogibno morala biti sklenjena pravi- loma do konca avgusta 1959 pa do 1. marca 1960, je obdobje polnih sedem mesecev! Vsekakor dovolj časa, da zmore sleherni hmeljar vskladiti stanje gojeve živine s stanjem, ki ga zahteva pogodba o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1959-60! V primerih, ko hmeljar do gornjega roka ne bo zadostil zahtevam pogodbe o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za proizvodno leto 1959-60 glede na število, starost in težo lastne goveje živine, bo pač kmetijska zadruga primorana izvajati ekonomske sankcije v obliki odtegljajev določenih odstotkov od izkupička za predani suh hmelj letnika 1960 po teh lestvicah: Tabela I stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 96—100 1 91—95 2 86—90 3 81—85 4 76—80 5 71—75 6 66—70 7 61—65 8 56—60 9 51—55 10 v 46—50 11 41—45 12 36—40 13 31—35 14 26—30 15 21—25 16 16—20 17 11—15 18 6—10 19 0—5 20 — Tabela II stotov gnoja na ha % znižanja cene hmelju 116—120 1 111—115 2 106—110 3 101—105 4 96—100 5 91—95 6 86—90 7 81—85 8 76—80 9 71—75 10 66—70 11 61—65 12 56—60 13 51—55 14 46—50 15 41—45 16 36—40 17 31—35 18 26—30 19 21—25 20 16—20 21 11—15 22 6—10 23 0—5 24 Kako je treba razumeti gornji tabeli? Vzemimo dvoje kmečkih gospodarstev, ki imata enako po 5 ha obdelovalnih po- vršin, ki pa sta zasejali neenake orne površine z žitaricami, s krompirjem, s krmnimi rastlinami itd.! A I. Kmečko gospodarstvo s 5 ha obdelovalnih površin, ki ima 1 ha hmeljišč. Obdelovalna površina skupaj ... 5 ha njiv ... 2,5 ha travnikov . . . ... 2,5 ha njive: hmelj žita krompir . . . . krmne rastline . . . 0,75 ha Stanje goveje živine: 4 odrasla goveda à 80 stotov gnoja = 320 stotov gnoja 2 mladi govedi à 40 stotov gnoja = 80 stotov gnoja Skupaj = 400 stotov gnoja To pomeni: na 1 ha . . 80 stotov gnoja! Pridelek hmelja: 1 ha X 1300 kg (povprečje) .... Odtegljaj 5%, to je skupaj . = 24.700 din B II. Kmečko gospodarstvo s 5 ha obdelo- valnih površin, ki ima i 0,50 ha hmeljišč. Obdelovalna površina skupaj ... 5 ha njiv travnikov . . . njive: hmelj žita krompir . . . . . . . 0,25 ha krmne rastline . . . 1,00 ha Stanje goveje živine: 4 odrasla goveda à 80 stotov gnoja = 320 stotov gnoja 2 mladi govedi à 40 stotov gnoja = 80 stotov gnoja Skupaj = 400 stotov gnoja To pomeni: na 1 ha . . 80 stotov gnoja! Pridelek hmelja: 0,50 ha X 1300 kg (povprečje).................= 1.300 kg Odtegljaj 9%, to je skupaj . = 22.230 din Teh dvoje primerov, ki se bodo v praksi verjetno pojavljali v manjših, oziroma večjih inačicah, naj ho za tokrat dovolj! Razprava pa bo kajpak tem primerom dodala še druge, tako da bo konec vseh koncev uresničevanje splošnih smernic v prihodnosti laže izvedljivo! Za zaključek uvodnih besed ponovimo, kar je v surovih orisih pravzaprav že odobril vrhovni organ naše zadružne organizacije: Občni zbor Kmetijske proizvajalne poslovne zveze Žalec, 20. junija 1959! Naša temeljna naloga v prihodnjem proizvodnem letu 1959-60 naj bo, omogočiti neoviran razvoj hmetijske proizvodnje na sploh, s posebnim poudarkom na proizvod- njo savinjskega goldinga, ter s tem nenehno izboljševanje življenjskih pogojev našega kmečkega življa! Mi vsi smo člani nove Jugoslavije, že domala po vsem svetu poznane in priznane državne enote, ki uspešno ustvarja temelje za socialistično urejeno družbo! V socialistični družbi velja med glavnim tole geslo: »VSI ZA VSE!« Kaj to pomeni? Kakor smo na našem, hmeljarskem področju že doslej znova in znova ponujali roko v rešitev slehernemu obotavljalcu, oziroma, tudi človeku, ki ni mogel doumeti zahtev novega časa, tako sklénimo danes, da bomo storili to vselej in povsod tudi odslej! V naši družbi ne smemo in ne bomo zapustili nikogar, ki bo le pokazal ustrezno voljo in sposobnost! Rešiti moramo (in tudi bomo rešili!) slehernega, kajti za socialistično družbo je zelo pomemben sleherni delček, sleherni delovni človek! Krepko strnjeni v naših zadružnih organizacijah in s krepko ter nenehno pomočjo vse naše družbe bomo tudi uspeli!« Po uvodnih besedah predsednika tovariša Mirana Cvenka, ki jih objavljamo le v izvlečku, se je razvila na seji upravnega odbora KPPZ Žalec, 31. julija letos, velika razprava. Vanjo so posegli domala vsi prisotni. Med razpravo so zastopniki kmetijske proizvodnje na hmeljarskem področju izoblikovali tudi že prvi osnutek »Pogodbe o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960«. Sprejet (soglasno!) prvi osnutek objavljamo z vsem besedilom in ustreznimi razpredelnicami in prilogami, ki so sestavni del pogodbe na strani 144 v javno obravnavanje vsem, ki so tako ali drugače povezani s pridelovanjem savinjskega goldinga! V ponovni razmislek! »— Kmetijstva ni moč izboljšati, če ne razvijamo hkrati vseh panog!...« »— Kmetijska proizvodnja v družbenem sektorju FLRJ je že na moč sodobna!...« »... Nekoč, kar naj pomeni, že v bližnji prihodnosti, naj prenehajo povsod v naši državi, vključno slovensko hmeljarsko področje, z zastarelim in neučinkovitim kmetovanjem na neznatnih kmečkih gospodarstvih, ki z njimi uspevajo prav skromno prehranjevati le člane lastne družine!...« »Sleherni kmetovalec, vključno kmetovalec na našem hmeljarskem področju, naj postane dober proizvajalec za družbo!...« »... So in še bodo težave, vendar uporabiti moramo vse svoje sposobnosti in moči za čimprejšnje izboljšanje življenjskega standarda vseh naših delovnih ljudi!...« - o - To je le nekaj klenih zrnc iz smernic, ki jih je bil predsednik republike Tito posredoval po novinarjih vsemu delovnemu ljudstvu naše države, med ogledovanjem XXVI. mednarodnega kmetijskega sejma v Novem Sadu letos spomladi! Resda sleherna primerjava vsaj nekoliko šepa, vendar jo bomo tvegali! Seveda s pripombo, da primerjamo majhno z velikim! V primeru, da bo savinjsko proizvodno kmetijsko-hmeljarsko področje do 1. 1961 povsem in obojestransko izpolnilo »Pogodbo o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960«, ne bo nikak čudež, če bo nekje — kjerkoli! — v Savinjski dolini, že leta 1961, velika razstava kmetijske proizvodnje, kamor bodo prihiteli razstavljavci velikih, najnovejših kmetijskih dosežkov iz vseh bratskih ljudskih republik Jugoslavije in iz naprednega zamejstva; veliko razstavo, s katere bo morda tudi tovariš Tito spregovoril usmerjevalne besede za vso Jugoslavijo! Zakaj neki ne?! Mimo tega pa bo po vsej verjetnosti EHB prav leta 1961 organizral kongres hmeljarjev z vsega sveta znova v Savinjski do-lini! Ali ni nekje na obzorju velika možnost? Da! Možnost se spremeni v resnico, tam, kjer je doma sposobnost, ki temelji na stoletni tradiciji, in kjer je močna volja! Odločitev za kaj takega pa je že dejstvo! »ALEA IACTA EST!« OPOJ Pod vrbo, z bršljanom objeto, varna pred ihto dežjd, ogrnil sem plašč čez ramena, nalahno te k sebi privil. Ne, niso bršljanovi listi, to h m e 1 j je — Razgrniva suknjo tedaj pod gosto, opojno zelenje. BORIS PASTERNAK, sovjetski Nobelov nagrajenec (Iz »Dr. Živago« — Članek o tem prihodnjič!) PRVI OSNUTEK POGODBE o sodelovanju v kmetijski proizvodnji za leto 1960 ki sta jo sklenila Kmetijska zadruga z o. j. v ..........................;..................................... (v nadaljnjem besedilu »Kmetijska zadruga«) in proizvajalec ................................................... (v nadaljnjem besedilu »proizvajalec«), kakor sledi: Cl. 1 Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da bosta skupno, kot je v tej pogodbi navedeno, pridelovala hmelj na vseh tistih površinah, ki so a) že zasajene s hmeljem (stari in drugoletni nasadi) in b) na površinah novih nasadov, ki so last proizvajalca, z namenom doseči večji hektarski in kvalitetnejši pridelek hmelja. Obenem bosta sodelovala na vseh ostalih obdelovalnih površinah. Cl. 2 V smislu čl. 1 bo proizvajalec skupno prideloval hmelj na naslednjih površinah: stari nasadi skupaj ha dvoletni nasadi skupaj ha novi nasadi skupaj ha vse skupaj ha Ob normalnih letnih pogojih se bo na zgoraj navedenih površinah pridelalo predvidoma v letu 1960 ........................ kg suhega hmelja Ostala obdelovalna površina ...........;..............skupaj ............. ha. Podrobna razčlenitev površin, zasajenih s hmeljem (po vrstah nasadov) in ostalimi kulturami s planiranimi pridelki in proizvodnjo, je prikazana na posebnih priloženih obrazcih: »Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1960« ter »Pregled vseh površin in planiranih pridelkov ter števila živine«, ki sta sestavni del te pogodbe. Cl. 3 Kmetijska zadruga se obvezuje: a) Da bo priskrbela in dodelila, proizvajalec pa, da bo po navodilih kmetijske zadruge in Inštituta za hmeljarstvo uporabil — na 1 kg pridelanega suhega hmelja spodaj navedene količine umetnih gnojil: 60 dkg apneno amonijskega solitra, 40 ali 50 dkg Thomasove žlindre in 40 ali 30 dkg kalijeve soli ter na ostalih obdelovalnih površinah najmanj po 800 kg umetnih gnojil na 1 ha, ki jih bo proizvajalec plačal zadrugi. '«&&9§ÉÌàÌ Glede na planirani pridelek hmelja zahtevajo proizvajalčeva hmeljišča skupaj naslednje količine umetnih gnojil: ................kg apneno amonijskega solitra ................kg Thomasove žlindre in ,................kg kalijeve soli in za ostale kulture na obdelovalnih površinah: .................kg dušičnih gnojil .................kg fosfornih gnojil .................kg kalijevih gnojil V kolikor bi proizvajalec pridelal manjše količine hmelja od planiranih, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po njeni prodajni ceni razliko med količinami, ki mu po pogodbi pripadajo, in količinami umetnih gnojil, ki so mu bile stvarno dodeljene. Kmetijska zadruga pa se obvezuje, da bo v primeru večjega pridelka hmelja, kot je predviden v pogodbi dodelila proizvajalcu razliko med količinami umetnih gnojil, ki mu po sklenjeni pogodbi pripadajo in količinami, ki so mu bile stvarno dodeljene. b) Da bo na ................... ha hmeljišč proizvajalca vršila zaščitno službo, to se pravi, da bo s svojimi zaščitnimi sredstvi in stroji ter s svojo delovno silo opravila škropljenje nasadov. Kmetijska zadruga priskrbi tudi dovoz vode, ki je potrebna pri škropljenju. Proizvajalec pa se obveže, da bo pri zaščiti svojih hmeljskih nasadov sodeloval kot dober gospodar, kar pomeni, da bo kmetijsko zadrugo pravočasno obveščal o napadih škodljivcev in bolezni na hmelj, kakor tudi, da bo sodeloval in nadzoroval škropljenje hmelja s strani kmetijske zadruge, in v primerih, kjer se bo pokazala potreba, sam priskrbel vodo za škropljenje, za kar pa mu bo kmetijska zadruga ustrezno povečala udeležbo pri odkupni ceni za suh hmelj. Za primer, kjer hmeljišča proizvajalca niso primerna za traktorsko škropljenje (n. pr. zaradi premajhnih razdalj med vrstami), pa se proizvajalec zaveže, da bo po naročilu kmetijske zadruge izvršil na .................. ha hmeljišč škropljenje z zadružno motorno škropilnico in z lastno vprego ter s svojo delovno silo. V teh primerih priskrbi vodo za škropljenje proizvajalec sam. Za to opravljeno delo poveča kmetijska zadruga proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja za vsak kilogram oddanega suhega hmelja s teh površin za 13 din, kar znaša skupaj ................ din. Kmetijska zadruga se obvezuje v tem primeru dostaviti proizvajalcu pravočasno na razpolago zaščitna sredstva in motorno škropilnico (brez strojnika) ter si pridržuje pravico z Inštitutom za hmeljarstvo nadzorovati škropljenje hmelja pri proizvajalcu. V kolikor zahteva proizvajalec poleg škropilnice še strojnika, ga je dolžan plačati in sicer po tarifni postavki z vsemi pripadajočimi prispevki, na osnovi strojnikove delovne pogodbe s kmetijsko zadrugo. V primeru, da kmetijska zadruga ne more zaupati proizvajalcu motorne škropilnice, obvezno škropi z zadružno škropilnico strojnik kmetijske zadruge za račun proizvajalca. V oibeh primerih izstavi kmetijska zadruga proizvajalcu račun. c) Da bo izvršila strojna dela v hmeljiščih (razoravanje, dovoz, trošenje in zaoravanje hlevskega gnoja, 4-krat kultiviranje, 3-krat brananje in 1-krat osipavanje), oziroma na ostalih kulturah proizvajalca po priloženem planu, s tem, da kmetijska zadruga sodeluje pri proizvodnji hmelja na vsakih 100 kg oddanega suhega hmelja s 6,50 traktorskimi urami ali skupno glede na predvideni pridelek hmelja v letu 1960 s..................traktorskimi urami. Pregled pogodbenih strojnih storitev je kot priloga sestavni del te pogodbe. Zadruga se obvezuje, da bo opravila potrebno število traktorskih ur za obdelavo vseh ostalih površin. Te ure bo pridelovalec zadrugi plačal. Potrebne traktorske ure .............;... Preostale traktorske ure pri hmelju .................... Zadruga bo vložila še ................. V kolikor bi proizvajalec pridelal manjšo količino hmelja od planirane, se obvezuje plačati kmetijski zadrugi po ekonomski ceni več porabljene traktorske ure; v primeru da bi proizvajalec pridelal več hmelja, kot je predvideno v pogodbi, pa se kmetijska zadruga obvezuje, da bo proizvajalcu dodelila še razliko med številom pripadajočih traktorskih ur. aa) Ako ne more proizvajalec iz objektivnih razlogov izkoristiti traktorskih ur, ki mu pripadajo po pogodbi za hmelj, se kmetijska zadruga obvezuje, da mu bo nadoknadila iste v vrednosti vprežnega dela, to je 230 din za eno neizkoriščeno traktorsko uro. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil ................ traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur pri obdelavi hmelja bo kmetijska zadruga povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. bb) V izjemnih primerih, kjer hmeljišča in ostala površina proizvajalca niso primerne za strojno obdelavo zaradi izrazito hribovite lege ter površin, se proizvajalec obvezuje, da bo opravil vsa vprežna dela v hmeljiščih (navedenih pod toč. c, prvi odstavek) z lastno vprego in s svoj o delovno silo. Za to opravljeno delo se kmetijska zadruga obvezuje plačati proizvajalcu neizkoriščene traktorske ure, ki mu glede na doseženo proizvodnjo pripadajo, po ceni 345 din za eno neizkoriščeno traktorsko uro. Proizvajalec predvidoma ne bo izkoristil ................ traktorskih ur. Za vrednost neizkoriščenih traktorskih ur bo kmetijska zadruga- povečala proizvajalcu udeležbo pri odkupni ceni hmelja. d) Da bo kot dober gospodar dodelila proizvajalcu — lastniku hmeljišča, ki je še opremljeno s hme-ljevkami, za vzdrževanje nasada potrebno število hmeljevk v mejah svojih razpoložljivih zalog. Kmetijska zadruga bo dodelila hmeljeVke proizvajalcu, v kolikor bo zamenjava starih in obrabljenih hmeljevk z novimi neogibna. Za nasade, ki so opremljeni z žičnicami, priskrbi in dodeli kmetijska zadruga žico za vodila in kaveljčke in sicer za vsakih 100 sadik 7,50 kg (1,2 mm) ali 9,00 kg (1,4 mm) žice za vodila in 0,60 kg (2,0 mm) ali 0,80 kg (2,8 mm) žice za kaveljčke, kar znaša skupaj za opremo proizvajalčevih žičnih nasadov kg (.........mm) žice za vodila in kg (.........mm) žice za kavelj čke. e) Da bo proizvajalcu posušila na zadružni sušilnici, v kolikor sam proizvajalec tega ne zmore, ................ škafov svežega hmelja ali ................ kg hmelja v suhem stanju po ceni 50 din za 1 kg posušenega hmelja, oziroma po ceni 44 din, v kolikor ga proizvajalec pri sebi vskladišči. f) Da bo zavarovala pri DOZ ves pridelek hmelja zoper točo v vrednosti glede na povprečno odkupno ceno 670 din. Ta vrednost predstavlja udeležbo proizvajalca v povprečni odkupni ceni v znesku 380 din, in udeležbo kmetijske zadruge v povprečni odkupni ceni v znesku 290 din. Kmetijska zadruga in proizvajalec se sporazumeta, da si bosta povračilo za morebitno nastalo škodo po toči razdelila v sorazmerju z udeležbo v povprečni odkupni ceni posameznega pogodbenika, oziroma, da bo plačal odtegljaj po zavarovalni lestvici v smislu pogodbe zadrugi tudi od zavarovalne premije. g) Da bo uničevala divji hmelj na zemljiščih splošno ljudskega premoženja na svojem območju, razen zemljišč družbenih kmetijskih posestev. h) Da bo sodelovala s proizvajalcem po predhodnem sporazumu in za račun poslovne zveze pri napravi novih nasadov z naslednjimi sredstvi: 1000 kg Thomasove žlindre v vrednosti 17.000 din traktorska dela v vrednosti 45.000 din torej v materialu in uslugah z 62.000 din in pri zgraditvi žičnic z naslednjimi sredstvi: 2000 kg žice v vrednosti 273.000 traktorska dela v vrednosti 25.000 torej v materialu in uslugah z 298.000 ter pri nabavi drogov in postavljanju žičnice s 140.000 torej s 438.000 ali v skupnem znesku s 500.000 din din din din din dinza 1 ha novega nasada z žičnico. Ker pa namerava proizvajalec zasaditi s hmeljem in opremiti z žičnicami ................ ha novega nasada ................ ha drugoletnih nasadov ................ ha starih nasadov, se obvezuje kmetijska zadruga, da bo v skladu z določilom čl. 3 toč. b) vložila v nove nasade: ........kg Thomasove žlindre v vrednosti ......... din in traktorskih del v vrednosti din skupaj ........ din in v napravo žičnic ........kg žice v vrednosti ........ din traktorskih del v vrednosti din in za nabavo drogov in postavljanje žičnic ....... din skupaj ........ din i) V kolikor je potrebna ozemljitev žičnic, se obvezuje kmetijska zadruga vložit v žičnico za to potrebna materialna sredstva, proizvajalec pa se obvezuje plačati iz svojih sredstev potrebno strokovno delovno silo in izvršiti vsa še ostala dela pri ozemljitvi žičnice. Po zgraditvi se žičnice, oziroma novi nasadi v sp orazumu s poslovno zvezo prenesejo med osnovna sredstva kmetijske zadruge v vrednosti tistega dela, ki ga je v te žičnice loziroma nasade investirala zadružna organizacija. Glede na nove nasade hmelja in zgraditev žičnic velja ta točka i) le, če pristojna občinska komisija odobri nov nasad, oziroma graditev žičnice. Vse doslej sklenjene pogodbe, ki to zadevo drugače rešujejo, se morajo vskladiti s to pogodbo. Cl. 4 Proizvajalec se zavezuje; a) Da se bo pri proizvodnji hmelja in ostalih kultur v celoti ravnal po navodilih in smernicah kmetijske zadruge in Inštituta za hmeljarstvo in strokovnih navodil, ki so kot priloga sestavni del te pogodbe. b) Da bo priskrbel in dodelil za proizvodnjo hmelja potrebno količino hlevskega gnoja, toda najmanj vsako drugo leto po 30.000 kg gnoja za 1 ha hmelja, oziroma 10.000 kg na hektar skupne obdelovalne površine letno. Na govedo nad 1 leto starosti se računa 80 q gnoja, na govedo do 1 leta pa 40 q gnoja letno. Če število živine ne bo ustrezalo, bo zadruga to obračunala v ceni hmelja, kot je razvidno iz priložene tabele. c) Da bo izvršil z lastno vprego vsa tista vprežna dela v hmeljiščih, ki se s stroji ne morejo opravljati, oziroma, da bo s svojo vprego izvršil vsa druga dela, v kolikor se zaradi neprimernih nasadov (zaradi premajhne razdalje med vrstami in hribovitega terena) ne morejo izvršiti z zadružno mehanizacijo. d) Da bo izvršil vsa ročna dela v svojih hmeljiščih vestno in strokovno. e) Da bo ves pridelek hmelja pravočasno obral in posušil ter ga pravilno skladiščil in zavaroval proti požaru. f) Da bo v skladu z veljavnimi predpisi uničeval divji hmelj na svojem posestvu. Na sploh se proizvajalec obvezuje, da bo vsa opravila, ki jih zahteva proizvodnja hmelja opravljal kot dober gospodar, kar pomeni, da bo uporabil vse svoje moči in sposobnosti za dvig hektarskega pridelka in izboljšanja kvalitetnega hmelja. Čl. 5 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo po prostem preudarku upravnega odbora izplačala proizvajalcu za vloženo delo v hmeljiščih akontacijo do 50% vrednosti vloženega dela, računajoč opravljeno delovno uro po 78 din. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu vsa denarna sredstva, ki jih potrebuje za izplačilo obiralcem hmelja. Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo izplačala proizvajalcu za nabavo premoga za sušenje hmelja, akontacijo v znesku 8 din za kg suhega hmelja v kolikor ga bo predvidoma proizvajalec posušil na lastni sušilnici. Čl. 6 Kmetijska zadruga se obvezuje, da bo prevzela, proizvajalec pa, da bo prodal ves pridelek hmelja kmetijski zadrugi po naslednjih odkupnih cenah: 1. razred....................... 420 din 2. razred....................... 400 din 280 din 3. razred 4. razred 160 din Mimo tega se zadruga obvezuje, da bo v primeru dosežene višje cene pri realizaciji prodaje hmelja izplačala proizvajalcu del ustvarjenega dohodka po naslednji lestvici: Realizirana prodajna cena za kg I. razred II. razred 1400 do 1600 din 30 din 20 din 1601 do 1800 din 40 din 30 din nad 1801 din ■ 50 din 40 din Zadruga bo odkupila tržne presežke tudi drugih kmetijskih pridelkov po dnevnih cenah. Proizvajalec se obvezuje, da bo vse tržne presežke prodal zadrugi. Predvideva tržne presežke naslednjih proizvodov: Posevki: pšenica..................................... ..................... kg krompir..................................... ..................... kg ............................................ ...............■'.... kg jabolka..................................... ..................... kg .................................................................. kg Živina: pitana teleta.................................................. glav pitani junci in teličke tipa »baby beef« .... ................. glav mlada goveda od 1—2 leti starosti........... ..................... glav mlada goveda od 2—3 leta starosti.............................. glav ostala pitana goveda........................ ..................... glav mesnati prašiči............................. ..................... glav pitani prašiči.............................. ..................... glav Plemenska živina: goveda...................................... ...............:..... glav svinje...................................... ..................... glav Privezal bo................................. ..................... glav goveje živine Čl. 7 V skladu s čl. 3 te pogodbe se proizvajalec obvezuje, da bo za izvršitev setvenega plana 1959-60 na izven hmeljarskih površinah nabavil v kmetijski zadrugi priznano seme naslednjih sort: za ha pšenice . . . sorta kg za ha krompirja . . sorta kg za ha koruze • • . sorta kg za ha detelje . . . sorta kg za ha . sorta kg Čl. 8 Kmetijska zadruga se obvezuje izplačati proizvajalcu prevzeti hmelj po odbitku njemu izplačanih akontacij v roku 30 dni. To isto velja pri odkupu ostalih proizvodov. Čl. 9 Kmetijska zadruga bo kontrolirala število živine ob sklepanju pogodbe. Za obračun gnoja se upošteva stanje živine na dan 1. 3. 1960. Proizvajalec se obvezuje, da bo to stanje lastne goveje živine z dne 1. III. 1960 obdržal, dokler traja ta sklenjena pogodba. Čl. 10 Kadar bi pridelek hmeljai zaradi višje sile bil bistveno izpod povprečja zadnjih treh let se stvar lahko . predloži zaradi ureditve medsebojnih obveznosti posebni tričlanski strokovni komisiji, ki jo imenuje pristojni občinski ljudski odbor v reševanje. Čl. 11 Ta pogodba velja tudi za pravne naslednike proizvajalca. Čl. 12 Ta pogodba stopi v veljavo z dnem podpisa pogodbe po obeh pogodbenih strankah. Za vsako poslovno leto se sestavlja nova pogodba. Čl. 13 Morebitni spori, ki bi nastali zaradi neizpolnjevanja pogodbenih Obveznosti ene ali druge pogodbene stranke, se najprej predložijo v rešitev upravnemu odboru poslovne zveze. V kolikor se pogodbeni stranki ne strinjata z odločitvijo upravnega odbora poslovne zveze imata na razpolago redno sodno pot. Čl. 14 Pogodba je napisana v 4 izvodih. Po en izvod prejmejo: proizvajalec, kmetijska zadruga, poslovna zveza in kreditni zavod. V ........................... dne ............... 19.... Za Kmetijsko zadrugo z o. j. Proizvajalec: upravnik: Stanje gospodarstva Kmetijska zadruga.....:.......................... Poslovna zveza.. * Proizvajalec..................................... Bivališče, hiš. štev. 1. STANJE POVRŠIN: Struktura kultur ha ha Njive in vrtovi Travniki Sadovnjaki Vinogradi Obdelovalne površine skupaj Senožeti ... ... Pašniki Močvirje, trsičje Gozdovi Nerodovitna zemlja Naobdelovalne površine skupaj Vse površine skupaj 2. STANJE ŽIVINE: Vrsta živine Stanje iivi e ob podpisu pogodbe Stanje živine 1. 8. i960 glav kg glav 1 kg Govedo do 1 leta starosti Govedo nad 1 leto starosti Plemenske svinje Konji i 3. PLAN PROIZVODNJE 1959-60: Kultura Soria Parcel, štev. Površina ha Pridelek na ha/rr.c Proizvodnja me Opomba Pšenica Ječmen ' Krmska mešanica . Krompir Detelja Lucerna Koruza silažna . . Detelja strniščna Pitniik . '. . . . Krmska pesa . . . Kaula Travniki .... Kmetijska zadruga; Proizvajalec: Poslovna zveza: Naslov:...... Pregled površin in planiranega pridelka hmelja v letu 1960 Zap. šte- vilka Naziv in štev. parcele Opis nasada Starost nasada let Stanje Krčenje Saditev Novo stanje Proizvodnja Škroplje- nje opravi Strojno delo opravi Ime K. 0. Vrsta opore H-Ž* Širina cm Površina ha Število sadik Površina ha Število sadik Površina ha Število sadik Površina ha Število sadik Na ha kg Skupaj kg štev. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 n 12 13 14 15 16 17 18 • < ♦ j / _ • Skupaj Proizvajalec razpolaga s: sušilno ploskvijo skladišči : H = hmeljevke, Ž = žičnica Za točnost podatkov jamči proizvajalec: HMELJAR« Stran 149 Potrebna umetna gnojila (brez hmelja) v kg Kultura Površina v ha Dušična gnojila Fosforna gnojila K-gnojila Mešana gnojila NPK nitromonkal apneni dušik tomaževa žlindra superfosfat K-sol žita 4:20:20 okopavine 2:14:25 travniki » » Skupaj »HMELJAR« Letnik XIV. Pregled pogodbenih strojnih storitev v letu 1959/60 VRSTA DELA Kultura | hmelj pšenica j Površina ha Podrahljanje TRAKTORSKE ure 1 — Oranje globoko Oranje normalno Brananje s krožno brano Brananje z njivsko brano Brananje z mrežasto brano Rahljanje (kultivatranje) Valjanje Razoravanje Zaoravanj e Trošenje hlevskega gnoja — Trošenje umetnih gnojil Setev Saditev krompirja Okopavanje Osipavanje Košnja s traktorsko kosilnico Košnja z ročno motorno kosilnico Žetev s kombajnom Izkopavanje krompirja Obračanje sena Zgrabljanje sena Košnja krme s kombajnom ' ' Škropljenje s herbicidi ' Nakladanje hlevskega gnoja Mlačev Odvoz pridelkov z njive ft SKUPAJ Iz kronike kmetijskega zadružništva Sklep II. rednega občnega zbora KPPZ Žalec, 20. junija 1959, oziroma za njim soglasna izdelava osnutka »Pogodbe o sodelovanju v hmeljski proizvodnji za leto 1960«, se nista nikakor zvrstila sama zase, ali morda celo sama od sebe, marveč ju moramo šteti v splošno preobračanje naše družbe! Če ju ocenjujemo kot razvojna dogodka v našem kmetijskem zadružništvu, sta konec koncev le nekako posredno nadaljevanje sklepov forumov širšega območja, v tem primeru okraja Celje. Zavoljo tega ne bo napak, če tudi v »Hmeljarju« objavimo nekaj drobcev iz poročila glavnega govornika na občnem zboru OZZ Celje, 17. junija 1959, tovariša Franca Lubeja! Urednik Današnji občni zbor je časovno neposredno po IX. plenumu Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki je obravnaval probleme razvoja našega kmetijstva. Nedvomno sodi material IX. plenuma SZDL med zelo bogate prispevke, ki smo jih dobili glede na kmetijstvo in zadružništvo, saj je bila to najbolj obsežna razprava o problemih povojnega razvoja kmetijstva v Jugoslaviji in razvoja socialističnih družbenih odnosov na vasi v naših pogojih. V tem materialu so razčiščena marsikatera vprašanja razvoja naše vasi, tako da je delavcem na tem gospodarskem področju dana jasna perspektiva za naš bodoči razvoj. V duhu sklepov IX. plenuma SZDL moramo obravnavati tudi stanje kmetijstva in zadružništva na področju našega okraja. ★ Ce na splošno ocenjujemo delo in uspehe zadružnih organizacij s področja našega okraja za preteklo enoletno obdobje upravičeno trdimo: — da smo napravili nadaljnji korak v organizacijski krepitvi kmetijskih zadrug in poslovnih zvez; — da se je s precejšnjimi investicijskimi naložbami bistveno dvignila materialna in tehnična osnova v naših zadrugah in poslovnih zvezah; — da je veliko zadrug, zlasti pa zadružne poslovne zveze, odigralo pomembno vlogo v nadaljnjem razvoju kmetijske proizvodnje, saj je preteklo leto pomenilo začetek organiziranih akcij za povečano kmetijsko proizvodnjo v kooperaciji »zadruga-kmet«; — da so bili na taki osnovi ustvarjeni pogoji za hitrejšo rast socialističnih družbenih odnosov na podeželju; — da so bili na taki osnovi ustvarjeni pogoji za hitrejšo rast socialističnih družbenih odnosov na podeželju; —- da smo dobili nove organe upravljanja v zadrugah, ki so v dobri polovici leta, razen nekaterih izjem, popolnoma opravičili svoj obstoj in svoje delo; — da končno kljub tem dejstvom vendarle ne smemo pozabiti, da so obči uspehi na področju gospodarstva omogočili tak hiter razvoj kmetijstva in zadružništva! V poročilu smo točno navedli, kako je stanje glede na kmetijski strokovni kader. Po teh podatkih imamo v zadrugah komaj 2 agronoma, 9 kmetijskih tehnikov, 13 absolventov dvoletnih in 26 absolventov enoletnih šol. Razumljivo je, da s takim številom kadra ne bomo mogli izvajati perspektivnih nalog. Res je, da smo zlasti v zadnjih treh letih mnogo storili za šolanje novih kadrov. Na agronomski fakulteti je 40 študentov, na veterinarski 7, na ekonomski 4, na gozdarski 2, na pravni 1. V mariborski srednji kmetijski šoli je 83 dijakov, na ekonomskih srednjih šolah 38, na kmetijski strojni šoli 18, ter več študentov v nižjih kmetijskih šolah. Zadružni sektor štipendira torej skupno 221 študentov in dijakov. Ostale organizacije, ustanove in ljudski odbori ter državna posestva štipendirajo še okrog 140 študentov in dijakov. V skladu z nakazanimi nalogami za nadaljnjo obdobje pa je to stanje še zmeraj nezadovoljivo. Zato smo se odločili, da bomo organi- F r an c Lubej, predsednik OZZ Celje zirali v okraju srednjo kmetijsko šolo s štirimi semestri po 6 mesecev. Tako šolo bomo organizirali v Vrbju pri Žalcu s kapaciteto enkratnega vpisa 200 slušateljev! V poštev bodo prvenstveno prišli ljudje z odsluženim vojaškim rokom, z nižjo šolsko ali osnovno šolsko izobrazbo; prednost bodo imeli absolventi nižjih kmetijskih šol ter nekateri delavci, ki že dlje praktično delajo v kmetijskem sektorju. S tako usmeritvijo bomo v letu 1961 poleg kadra, ki ga šolamo v obstoječih šolah, razpolagali še z dodatnimi 200 kmetijskimi tehniki, kar bo nekako v skladu s potrebami strokovnega kadra do leta 1963. Poleg tega je v programu, da bodo zadružna zveza in poslovne zveze v letošnjem letu dodelili nekaj štipendij za študij na agronomski fakulteti, 10 dijakov se bo šolalo v redni Srednji kmetijski šoli v Mariboru, redno bo poslovala Nižja kmetijska šola v Šentjurju, medtem ko ni rešeno vprašanje nadaljnjega obstoja Nižje kmetijske šole za hmeljarstvo v Vrbju pri Žalcu. Po programu bo Zadružna hranilnica in posojilnica dodelila 20 štipendij na Srednji ekonomski šoli in 10 štipendij na Ekonomski fakulteti. ' Tak napet program strokovnega izobraževanja kadrov bo zahteval ne samo velikih materialnih sredstev, temveč tudi polno razumevanje s strani vseh gospodarskih organizacij v kmetijstvu. Z otvoritvijo izredne srednje kmetijske šole v Vrbju pri Žalcu nameravamo doseči: — v kratkem času na tej izredni šoli izšolati 142 ljudi, prvenstveno za potrebe kmetijskih zadrug; — omogočiti, da po dveh letih to isto šolo, verjetno z manjšim številom slušateljev absol-virajo vsi tisti tovariši, ki se danes nahajajo na vodilnih položajih v kmetijskih zadrugah ali družbenih kmetijskih gospodarstvih, pa nimajo ustrezne izobrazbe oziroma kvalifikacije. Teh tovarišev ne moremo upoštevati pri letošnjem vpisu, ker je pomanjkanje kadra že tako veliko, program za razvoj kmetijstva v prihodnjih dveh letih silno napet in bi tako z odhodom vodilnih tovarišev v šolo trpelo delo v teh gospodarskih organizacijah; — v tej šoli moramo izšolati take ljudi, ki bodo lahko po končanem šolanju takoj začeli delovati v kateri koli zadružni organizaciji; ljudi, ki bodo poznali politično-ekonomski razvoj naše vasi, ter take, ki bodo lahko tudi v stro- kovnem pogledu usmerjali razvoj proizvodnje. Doseči hočemo to, da bi nam ti ljudje lahko s pridom koristili pri izvrševanju s planom postavljenih nalog! Zato so pri izbiri kandidatov za šolo važni nekateri kriteriji, kakor n. pr.: odslužen vojaški rok, dovršena osemletna šola, absolventi nižjih kmetijskih šol, v skrajnem primeru tudi absolventi kmetijskih gospodarskih šol ter eventualno tudi ljudje z manjšo šolsko izobrazbo, toda s tako stopnjo inteligence in razgledanosti, da bodo kos učnemu načrtu. V poštev pridejo tudi ljudje, ki delajo v zadrugah kot zaščitni referenti ali drugi delavci in uslužbenci. Že samo to, da bo nekdo lahko v kratkem času pridobil ustrezno kvalifikacijo v rangu srednješolske izobrazbe, je zanj nagrada! Pri šolanju kadra se postavlja tudi vprašanje pogojev, pod katerimi se dajejo štipendije. Novi učni načrti omogočajo hitrejši študij in vnašajo na sploh več reda. Rešiti pa bi bilo treba nekatere pogoje, ki so predvsem v tem, da se štipendija da le tistim dijakom oziroma študentu, ki se bo zavezal, da bo najmanj 5 let po končanem študiju na razpolago tistemu, ki je dal štipendijo, sicer pa morajo v pogodbi biti določene sankcije, kako bo v primeru, če štipendist take obveze ne bi izpolnil. Dosedanja praksa je namreč pokazala, da v primeru, če štipendist pred potekom 3 let po končanem šolanju zapusti delo pri dajalcu štipendije, vrne le štipendijo. To pa ne daje garancije, da bo ves šolani kader ostal na razpolago dajalcem štipendije in bi bilo v tem primeru treba zaostriti kriterije glede na vračanje štipendije. Predsedstvo Okrajne zadružne zveze je imenovalo posebno komisijo za kmetijsko šolstvo z nalogo, da prouči te probleme in predlaga ustrezne zaključke. V preteklem letu so bili vloženi veliki napori za šolanje traktoristov. Dasiravno obstojajo tu še številni problemi, smo vendar le na dobri poti in bomo čez 2 leti v glavnem probleme okrog kadra v kmetijskem strojništvu rešili. Izredno važno je mesto šefa strojnega parka v zadrugi. Marsikje se ugotavljajo različne slabosti v strojnih odsekih, ki so v poročilu točno navedeni. Zato želim opozoriti, da je treba šefe strojnih odsekov, ki ne ustrezajo postavljenim zahtevam, brezpogojno zamenjati. Od šefa strojnega odseka se zahteva, da pozna agrotehniko, strojništvo, predvsem pa, da je dober organizator. Brez teh kvalitet si je težko zamisliti pravilno delo strojnega odseka. Kar se tiče traktoristov, pa bo treba tudi v bodoče nadaljevati z zimskimi tečaji, s tečaji za pridobitev kvalifikacije, posebno skrb pa bo treba posvetiti honorarnim traktoristom! ★ Bistvene značilnosti kmetijske proizvodnje v preteklem letu moramo v glavnem takole karakterizirati: a) Realizacija kmetijske proizvodnje po vrednosti je bila za 4,3 % večja, kakor je predvideval družbeni plan OLO za leto 1958. b) Skladno z naraščanjem proizvodnje je bila povečana investicijska dejavnost, saj je bilo na področju okraja investirano ca. 2.300,000.000 din. Struktura investicij kaže, da zavzemajo močne postavke gradnje s 717 in pol milijona din. Več kot polovica teh sredstev je bila vložena v izgradnjo hmeljskih sušilnic, s čimer je pridobljeno 466 m2 sušilne ploskve. 275 in pol milijona je bilo vloženo v gradnjo skladišč in drugih gospodarskih objektov. Precejšnja sredstva odpadejo tudi na gradnjo hlevov, gnojnih jam, strojnih lop itd. Opomba: Prihodnja številka »Hmeljarja«, z zelo važnimi nasveti in opozorili za obiranje ter sušenje, izide 15. avgusta 1959. — Urednik. Hmeljar izhaja mesečno — Upravlja UO KPPZ Žalec — Urejuje in zanj odgovarja Jaka Slokan — Tiska Časopisno podjetje »Celjski tisk« — Številka 50 din — Za hmeljarje brezplačno — Poštnina plačana v gotovini