Poštnina plačana v gotovini (ena 2 din Marte Harell je v svojem rojstnem mestu Dunaju posečala igralsko šolo, nastopala v gledališču in dosegla velike uspehe tudi v Berlinu. Zdaj nastopi prvič v filmu. Geza v. Bolvary, režiser novega Terra-filma »Operni nles«. ii ie poveril eno glavnih vlog r Nekaj važnih nasvetov KAKO JE S PIJAČO PRI JEDI? Preden rečemo kaj več o tem, moramo najprej ugotoviti, da običajna opoldanska juha skoraj zadostuje za kritje tekočin, kolikor jih sploh potrebuje naš organizem. \ splošnem se mora vedeti, da preobilno uživanje tekočin med jedjo sploh ni do¬ bro, ker se zaradi njih grižljaji premalo oslinijo in pridejo v želodec le deloma prežvečeni. Razen tega se zaradi zavžitih tekočin zmanjša koncentracija solne kisli¬ ne v želodcu in prebavnih sokov na sploš¬ no, zato pa mora tem več izločati želodčna žleza. V ostalem se mora priznati, da je uživanje jedi za marsikoga lažje, če med jedjo pije. Jed tekne bolje, kar je pa za debeluhe nevarno, za suhe in takšne, ki se pritožujejo zaradi slabega teka, pa prav koristno. Učinek je še ugodnejši, če pijejo med jedjo — pivo, pri katerem pospešuje tek in razpoloženje neznaten odstotek al¬ kohola. Gotovo je, da alkohol v neznatnih množinah samo dobro vpliva na prebavo. Kdor ima zdrav želodec in tudi sicer nima pritožb zaradi bolezni v zvezi s pre¬ bavo, lahko mirno uživa svojo mero teko¬ čin pri obedu in večerji. Pri tem pa mora vendar paziti, da žeje ne ustvarja umetno — s soljo. Sploh je moderna kuhinja mnogo preradodarna s soljo, dasi jo telo potrebuje zelo nujno. Če je solna kislina, ki se izloča v želodcu, opravila svojo nalogo, se spet spreminja v sol in razdeli po telesu. Kolikor je pri¬ manjkuje, jo dobiva telo z jedjo, toda celo z nesoljenimi jedmi dovolj za orga¬ nizem. Če je soli preveč, navadno ni več v redu izmenjava rudninskih snovi in medsebojno razmerje rudninskih soli, ki jih sprejema • telo. Še bolj'škodljivo pa je preveliko 'uži¬ vam j e soli za ledvice. Zato je treba uživa¬ nje soli čimbolj omejiti, po možnosti pa sploh opustiti. Skoraj gotovo pa bomo po teni skrajnem sredstvu posegli le tedaj, če smo že oboleli, ker 1 je sicer neslana hrana več ali manj neužitna ali pa le s težavo. Zato je treba zdravim priporočiti zmer¬ no uživanje soli, ki naj ga zmanjšajo, kadar in kolikor se da. Začimbe se pri do vajo jedi zaradi tega, da bi povečale tek, učinkovale na okus in vonj in obenem pospeševale izločanje pre¬ bavnih sokov v želodcu. Takšne začimbe pa se pojavljajo tudi brez dišav, kadar se meso peče ali cvre. Sicer pa je po starem kuharskem pravilu najboljša začimba glad, toda pri delavcu, ki ne opravlja ročnega dela, je vendar treba nekaj dražljaja za tek in prebavo 1 . Toda kljub vsemu temu ostanimo zmer¬ ni, ker -se sicer kmalu oglasijo pritožbe v želodcu, prebavi, debelušnosti in morda še hujšim. Skratka: tekočine, sol in začimbe uživajmo z jedjo v zavesti, da takrat niso neobhodno potrebne za naš organizem. —is. ZIMSKO CVETJE Če se potakneje vejice zgodaj cvetečega drevja v mlačno vodo in postavijo na toplo, potlej se predčasno prebude iz zim¬ skega spanja in po nekaj tednih poženo cvetje. Razvoj cvetja se lahko močno po¬ speši, ako se vejice poprej obrizgajo z etrovo paro. Naravoslovci sodijo, da se s tem omamnim sredstvom odrevenelost rastline do neke mere poglobi in potlej hitreje prekine. Predčasni razvoj se naj- laglje posreči januarja in februarja. Po¬ speševalni učinek etra temelji po vsej pri¬ liki na tem, da se z njim poživi pretvar¬ janje škroba v sladkor. Gospa Flekova gleda pazljivo čez ogra¬ jo. Pa se obrne gospa Blekova na sosed¬ njem vrtu in pravi: »Zakaj pa gledate vedno moje obešeno perilo? Ali pri Vas ne sušite perila z obešanjem?« »To že,« se smehlja pi va, »ampak pri nas perilo naj¬ prej operemo, potem pa ga razobesimo.« FILM 15. MAREC 1940 ST. 8 fe..... ^ ' r i M. Foto: Tobis (Knoth) Albert Matterstock in Heidemarie Hathayer »Serenada« Film o Mozart« v režiji Leopolda Hainischa, s Ilaiinesom Stelzerjem. C h listi Mardavn in drugimi predstavljale« Vsebina: Za osnovo tega filmskega veledela je služila Morick.ej.eVa mojstrska novela »Mo¬ zart na potovanju v Prago«, Zgodba iz umirajoče dolre rokokoja z vso roman¬ tiko, vso gradijo sramežljivih občutij te dobe, ki je dala svetu po umetnosti in glasbi toliko neminljivega. Znano je mnenje Richarda Wagnerja o Mozartu. Njegov genij se je dvignil nad vse mojstre vseh umetnosti vseh časov.« V tein filmskem delu bo podana lepota in tragika življenja, ki...ga je čudežnih Mo¬ zart ži-vel na žemlji in' sicer v zgodbi enega samega večera. Takrat na Dunaju, je prejel dvorni komponist in komorni muzik \Volfgang Amadeus Mozart povabilo ravnateljstva praškega gledališča naj osebno dirigira svojo novo opero »Don Juan«. To je bila zelo častna naloga, ki jo je komponist’ 1 takoj sprejel, čeprav so njeni izvršitvi nasprotovale skoro nepremostljive' zapre¬ ke. Prvič so manjkala z zemeljskimi do¬ brinami tako slabo obdarjenemu mojstru M ' sredstva za potovanje, saj je bil ‘š’e žit hhV" pitnino slu, ki mu je prinesel to važno"’ sporočilo v zadregi. In potem! Opera 'Še 1 ni bila hiti končana, manjkal ji j‘e še," finale. To je v tem trenutku povzročalo 1 velikfe' težave, toda’ Mozart je zaupaTTiUče"' in je hotel napisati finale še med'jnMiT 1 '. vanjem. Tudi za potovanje v Prago se" ! jb" ‘ našla nepričakovana pomoč. Pokrovitelji-' ca mojstra baronica Waldsfa‘tfen hiti''jL ' 1 ponudila svoj potni voz. • '. , Prelepo je bilo po-lovanje po morav¬ skem gorovju v udobni plemiški kočiji. Mozart in njegova žena Constanca sta se vsa predala vtisom potovanja in uži¬ vala čare tuje, slovanske zemlje. Prva noč ju je zajela v neki vasi in Constanca, trudna od dolgega potovanja, je takoj odšla k počitku v široko zakon¬ sko postelj v gostilni. Mozart ni mislil na spanje, prevzet od vtisov prelepega dne. se je sprehajal v hladnem mraku in misel mu je nenadoma zašla na finale njegove opere. Tako je ves zamišljen zašel po ne¬ kem stranskem vhodu v park Schinzberg- škega gradu. Zadivljen je občudoval kra¬ soto, ki se je pokazala pred njimi. Usodno je namenil svoje korake k vrtni hišici, kjer je raslo pomarančno drevo z deve¬ timi sadovi, prava mojstrovina vrtnarske umetnosti v tem mrzlem podnebju in po¬ nos starega grofa Schinzberga. Ko se je Mozart v vrtni utici samotno boril za navdih finala svoje opere, ni vedel, da biva na gradu Schinzbergov njegova ča¬ stilka, ki je vsa očarana nad njegovo glasbo. To je konitesa Evgenija, nečakinja starega grofa Schinzberga in njegove do¬ bre soproge. In danes naj bi bila prazno¬ vala zaroko z baronom Egonom, Grofovska dvojica, ki nežno ljubi svojo nečakinjo, se je namenila napraviti ji tu današnji večer prav posebno veselje, Dra- Folo Baumuu/Terra Rene Deltgen gocenost vrta, pomarančno drevesce naj bi dobila v dar. Toda. na j večje, presene¬ čenje naj bi. bila izvedba »Serenade« moj¬ stra Mozarta, njenega ljubljenca, s sijaj¬ nim baletom na trati v parku. Tedaj najde stari vrtnar in drugi prav za varstvo dragocenega drevesa postav¬ ljeni čuvaj nekega tujca pri drevescu, ki je v zamišljenosti, igraje se z vejami, že odtrgal par nenadomestljivih plodov. To je Mozart, ki je še zmerom zatopljen v finale svojega dela. Prijet, se tako ne¬ milo svoji glasbi iztrgani Mozart zave, napiše pismo v opravičilo in pošlje z njim vrtnarja k gospodarju. Tako izve grofov¬ ska rodbina s svojimi gosti, predvsem pa komtesa Evgenija, da se mudi med njimi sam Mozart. To je dar neba za zaročno slavje male Evgenije. Kot čaščen gost prisostvuje Mozart slovesnemu banketu in Evgenija sme ob Mozartovem spremlje- vanju zapeti arijo Suzane iz opere »bi¬ ga ro«. Izvedba »Serenade« na z mesečino obliti trati v prisotnosti ustvarjalca samega, je nepozabno doživetje za vse navzoče. Ča¬ rom glasbe in miku poznopoletne mesečne noči so podlegli vsi. Tudi. Mozart in Evge¬ nija sta podlegla in njuni duši sta se našli. Bežna ura ljubezni jima je dana v šumenju temnega parka, preden se ločita za zmerom. Neki deklici je izpolnjenje vseh želj zx vse daljno prihajajoče živ¬ ljenje a Mozartu ob nji, pobuda za konec dela, za katerega se je tako boril. Ko je ponehalo piro vanj e, so zazveneli Mozartu na poti k njegovi ženi Constanci akordi zadnjega prizora njegove opere. Praznična premijera njegovega dela v Pragi. Prvič so zazveneli Pražanom zvoki lahkomiselnosti, ljubezni in strasti. Zlata jama Nekdo je kupil trgovino od prejšnjega lastnika, toda nič mu ne nese, čeprav je bivši lastnik zmerom trdil, da je zlata jama. »Dejali ste mi, cla je bila vaša trgovina zlata jama«, ga napade kupec čez nekaj časa. »Seveda sem dejal«, odgovori bivši last¬ nik. »Ves svoj denar sem. pokopal v n jej. < Lepa služba »Kaj si delal zadnjih pet let. odkar le nisem videl?« »Država me je redila. Živel sem namreč od pravniške pomote.« Jasno »In če bi jaz umrl dragica, bi se kaj jokala?« »Kako moreš o tem dvomiti? Saj vendar veš, da mi prihajajo solze v oči za vsak prazen nič.« 2 »Trije Codona« Vzpon, slava in konec do danes še nenadkriljenc artistične družine Codona, je osnova novega filma družbe Tobds-Cmema. Alfred Codona je bil star štiri, a njegov brat Lalo dve in pol leti, ko je začel njiju oče, Edvard Codona trenirati z njima z željo, da ju vzgoji v dobre artiste, ki bosta nekoč prekosila tudi svojega očeta. In od tega dne je bilo življenje obeh bratov posvečeno ne¬ prestanim, desetletja trajajočim vežbanjem, nepresta¬ nim vežbanjem. Edvard Codona je potoval s svojo ženo in dva¬ najstimi otroki po Mehiki in Zedinjenih državah. Nje¬ gov cirkus se je pojavljal po malih mestih, zdaj tip zdaj tam — a zaslužek je bil neznaten, čeprav je bil oče Codona izreden zračni akrobat. Od leta do leta je povečeval razdaljo med trapeči in že je tako daleč, da med letenjem po zraku pogleda na uro in pove publiki pravi čas. Vendar nekaj mu ne uspe. lo je trojni salto, ob katerem si je že toliko artistov zlo¬ milo tilnik. Toda oče se tolaži z mislijo, da bo uspelo sinovoma, kar ni bilo dano njemu. Oba brata sta morala skupaj z eno svojih sester preiti vso šolo cirkusa pod strogim očetovim nad¬ zorstvom. Počenši z gimnastiko v areni, preskakova¬ njem sodov in nato je bila na vrsti zračna akroba¬ tika. Alfred Codona je postal, kakor pravijo v arti¬ stičnih krogih, letalec, a brat lovilec. Nekega dne ju zapusti sestra, ljubezen jo je odtegnila trapeča in poročila se je z nekim trgovcem. Oba brata pa rež¬ irata dalje, dan za dnem po šest, osem in deset ur. Po petdesetkrat na dan je padel Alfred v mrežo, vse do¬ tlej dokler ni bil njiju trud nagrajen z uspehom in je čudež postal resnica. Trojni salto je uspel! Odtlej sta postajala brata Codona po malem sve¬ tovna senzacija. Tudi najopreznejši denarni mogoč¬ neži v cirkuških posredovalnicah New Yorka in San Frančiška so snemali klobuke, čim je bilo* slišati ime Codona. Oba sta bila vredna zlata, le manjkala jima je še pripravna partnerica. Kmalu je bil odpravljen tudi ta nedostatek. V nekem malem cirkusu je opazil Alfred mlado, ljubko umetnico na trapeča. To je bila deklica, ki je poznala svojo stroko. Ime ji je bilo Vera Bruce. Alfred jo je takoj najel za svojo točko in izpopolnil je njeno veščino, pri čemer se razvije divno tovarištvo v delu. Vera Bruce je postala letalka skupine »Trije Codona«, katere slava se je od tedaj raznesla po vsem svetu, V svetovni vojni je bila sku¬ pina s cirkusoma Rallaigh in Ringling Brothers ne¬ prestano na poti vzdolž in počez po ameriškem konti¬ nentu. Alfred Codona je bil edini človek na svetu, ki je mogel cirkuškim ravnateljem z nasmehom zago¬ toviti za vsak večer tkzv. »Smrtni salto«. Leta 1924. je skupina potovala prvič v Evropo — v Berlin. »Trije Codona« so bili vsebina vseh razgovorov in slava teh nedosežnih artistov je dosegla višek. Slučajno sta takrat Emil Jannings in Warwdck Ward snemala v Berlinu za veliki film »Varijete«, v katerem sta predstavljala člana neke skupine zračnih akrobatov. Oba Codona sta nastopila kot njihova dvojnika v čisto artističnih prizorih in izvajala naj- 3 »1 rije Codona« na sliki so »kralji zraka«, kakor jih je imenovalo občinstvo po vsem svetu. To sta bila brata Codona in Vera Bruce. razburljivejše in najnevarnejše salte. V filmu ubije eden akrobatov svojega prija¬ telja iz ljubosumnosti. V nekem odmoru je rekel Alfred: »Verjetno bo to lep in zanimiv film. Toda življenje je drugačno. Nikdar ne bo artist streljal na drugega artista, svojega partnerja.« Rahel nasmešek je lebdel na njegovih ustnicah, ko je to govoril. Ni še slutil, da mu je bila namenjena grozna usoda, ki bo postavila na laž njegove lepe besede. Življenje skupine »Codona« še zmerom spremljajo sijaj, uspeh in sreča, ki se jim kažejo v viharjih odobravanja, s katerimi jo povsod sprejemajo. V letih 1927 do 1929 so spet pri cirkusu Ringi ing Brothers na ameriški turneji. V Chicagu se sestane Alfred z Lilian Leitzel, prekrasno nežno blondinko, ki nastopa v istem programu, kot ena velikih točk. Ona je edina in radi nje ustavijo v 'drugih arenah cirkusa vse predstave, ko nastopa sama. To je največje priznanje, ki. so ga ame¬ riški cirkuški mogotci kdaj poklonili kakemu artistu. Alfred je Lilian poznal še od prej, leta in leta sta si dopisovala in njiju tajna ljubezen je zdaj potrjena s poroko. Sreča Alfreda Codone je popolna, z Lilian živi v najsrečnejšem zakonu, ki ga moti le to, da ne moreta nastopati hkrati v programu, kajti Lilian nastopa samostojno, a obe veliki senzaciji »Codona« in »Leitzel« sta za večino cirkusov predragi, da bi ju mogli kazati publiki skupaj. Pozimi 1930/31 je skupina »Codona« spet v Evropi. Skupno z. Lilian nastopa v Berlinskem »Wintergartenu«. Nastop tria je podaljšan za en mesec, a Lilian odpotuje v Kopenhagen, kjer je obvezana nastopiti v varijeteju »Valencia«. Zelo težko se je podala na pot, mučile so jo temnp slutnje in skoro bi odpovedala gostovanje. Toda artisti so navajeni izpolnjevati svoje obveze in Lilian je odšla, ko jo je Alfred za silo pomiril. 13. februarja je došla v Berlin žalostna vest. Radio je poročal: »Lilian Leitzel je v Kopenhagnu padla z višine 14 metrov v areno, kjer je kot vselej nastopila brez varnostne mreže. Zdi se, da poškodbe niso smrtne.« Alfred je takoj odpotoval z letalom v Kopenhagen, našel je ženo v bolnici nezavestno. Zdravniki ga pomirjajo in vrne se v Berlin, k nastopom. Toda že na kolodvoru ga dočaka brat z žalostno vestjo, da je Lilian podlegla. Alfred je na 4 koncu svojih sil in zdi se mu. da ne bo mogel prenesti udarca, ki ga je zadel med temi kratkimi urami potovanja. Vrne se takoj spet v Kopenhagen na poslednje slovo od svoje ljubljene žene. Življenje in delo potekata dalje. Samo Alfred ni več tisti kot je bil in ni več popolnoma gotov pri trojnem saltu. Zmerom pogosteje pada v mrežo. Povsod ga je oboževala publika, a zdaj se čuti osamljenega in jedvai se še znajde v življenju. Da bi bilo vse žalostno za njim, se oženi s partnerico Vero Bruce in videti je, da se mu bo sreča še enkrat nasmehnila. V Long Beaclui v Kaliforniji si kupi posestvo iu njegov račun v banki raste naprej brez prestanka. Januarja J932 pokaže Alfred v Berlinu še enkrat svoj proslavljeni smrtni salto in hkrati podpiše pogodbo za leto 1934. Toda med tem se je zgodilo nekaj nerazumljivega. Alfred Codona, najsmelejši in najboljši zračni akrobat, je v krat¬ kem zahrbtnem hipu za vselej izključen od dela v skupini »Codona«. Pri enem svojih trojnih saltov je dosegel trapeč s toliko silo, da si je razmesaril desno ramo in raztrgal dve glavni mišici. Konzultiral je neštete zdravnike, a vse zaman. Z železno voljo trenira dalje, vendar brez uspeha. Trojni salto zanj ni več dosegljiv. Opusti vse in si najde tlelo pri cirkusu Brothers in potem pri Hagenbecku, a ne more se navaditi na to življenje brez slave. Vrne se na svoje posestvo v Long Beach in dve in pol leti neumorno trenira s svojim blatom in ženo ljudi za novo točko »Codona-. ki odide v svet. a sam in njegova žena Vera Bruce ostaneta v Ameriki... ' i Bolečina in vznemirjenost mučita Alfreda. Temu se počasi pridružijo skrbi; dolgoletno brezdelje jemlje prihranke. Osnove zakona so podrte \ svojih temeljili in ločitev je neizogibna. Radi ureditve se sestaneta zakonca 30. julija v pisarni nekega odvetnika v Long Beaclui: 50.000 dolarjev je ostanek nekdanjega premo¬ ženja. Na prošnjo Alfreda zapusti odvetnik za trenutek .sobo in že zagrmi pet strelov iz revolverja. S štirimi streli je Alfred usmrtil svojo ženo, petega pa je prihranil zase. Tako je končal svoje življenje eden največjih artistov. Kaj je dejal takrat v Berlinu: Nikdar ne bo artist streljal na svojega partnerja!« Našli so še pismo s povsem zmedeno vsebino, naslovljeno mrtvi Liljan Leitzel, njegovi prvi ženi... »Trije Codona« s svojimi sodelavci v cirkusu 5 Isto leto^ je zadnji Codona padel v pariškem cirkusu »Medrano« s trapeča. Ozdravil je še, a bilo je konec z njegovim nastopanjem. Nič več ni bilo čuti o njem do njegove smrti I. 1939. S strahotno okrutnostjo je izbrisala usoda to do zdaj največjo točko sveta s programa ... To je vsebina, ki jo naravno z nekaterimi dopolnitvami obdeluje režiser A. M. Rab ena lt za novi Tobis-Cinema film »T r i j e Codona«. Alfreda Codona igra Rene D e 1 t g' e n . Lala Codona Ernest v. K 1 i p e n s t e in, a starega Codona Josef Sieber. Za obe ženski vlogi Vero Bruce in Lilian Leitzel sta predvideni novi igralki, ki mnogo obetata in sicer A n e I i e s Reinhold in Lena Nor¬ in, a n. Dvojniki Codon v čisto artističnih prizorih bodo »Los Cherlos«. trije mladi ljudje, ki so z neznansko marljivostjo izvežbali svojo veliko točko na trapecu in jim danes že popolnoma dovršeno uspeva velika umetnina: trojni salto... »Glenarvonski lisjak« Neoinahljiva, kakor vera je "mržnja Ircev, kadar se govori o svobodi njihove domovine. Kljub najstrahotnejšemu zati¬ ranju in brezupnim borbam, v katerih je bilo prelite toliko krvi najboljših sinov, so ostali Irci večni uporniki za svobodo in pravico domovine. Upiraje se tuji sili so se združili v tajno društvo in člani, večinoma preprosti kmetje se niso dali odvrniti s svojega pota dolžnosti, ki so jo prevzeli s prisego, kljub vsemu na¬ silju in kljub dvolični igri sodnika Gran- disona iz Glenarvona. Ta človek je izšel iz skromne okolice in je dosegel svoj po¬ ložaj le s srečo in protekcijo. Zaslepljen od svojega častihlepja hoče na vsak na¬ čin odkriti imenovano tajno irsko družbo in tako izvršiti svojo nalogo, poverjeno mu od angleške vlade. Kot rojen Anglež je vzel za ženo dekle iz starega, irskega plemstva, ki je obubožalo, a je vendar uživalo velik ugled. Strastna ljubezen do lepe Glorije ga je zaslepila, da je začel živeti čez razmere, le da bi mogel ustreči vsaki njeni želji in kmalu se znajde v velikih denarnih težavah. Njegova žena ne veruje v njegovo pravičnost do Ircev in njen sum je potrjen, ko opazi, da Gran- je naslov novega »Glenarvonski lisjak« Tobis-filma z Olgo Čehovo in Carlom Ludvigom Diehlom. Tobis 6 Paula Wessely kot Maria llona z Richardom Hausslerjem, ki predstavlja ogrskega vodjo Košuta. dison obljuibuje dvema kmetoma, da bo pustil njuna sinova iz zapora. Glorija se uveri, da tega ni storil in da je bila nje¬ gova prijaznost le pesek v oči. Sir Ennis, eden irskih prvakov, ki je moral pred mnogimi leti pobegniti iz svoje domovine se je vrnil na Irsko, ko je za¬ gotovil vladi, da se ne bo več bavil s po¬ litiko. Ta ugledni in viteški mož se za¬ ljubi v lepo Glorijo, ki ga tako spominja na njegovo ženo, žrtev neke irske vstaje im na ženo, ki je neke temne noči pela posmrtno pesem padlim možem v samotni cerkvici, ko so ležala njihova trupla v krstah pred oltarjem. Osvoji si njeno srce in Glorija pristane na tajen sestanek z njim. Prav v času tega sestanka je zašla neka ladja med čeri na obali in se zdi izgub¬ ljena, ker je nekdo ugasil Inč na mor¬ skem svetilniku. Grandison pride v sprem¬ stvu obalnega nadzornika na mesto ne¬ sreče. Sir Ennisa nihče ni mogel najti. Nenadoma padejo slreli in krogla name¬ njena Grandisonu zadene obalnega nad¬ zornika. Sum se zgoščuje okrog Sir Ennisa, ki ne more dokazati svojega alibija radi Glorije, ker se je prav ta čas sestal z njo v neki lovski kočici. Javi se sam in vrata ječe se zapro zi njim. Da bi rešila Sir Ennisa prizna Glorija svojemu možu Gran¬ disonu sestanek z njim in Grandison ji obljubi, da se bo zavzel za njegovo osvo¬ boditev. Tedaj pa se mu porodi načrt, kako se bo rešil tekmeca v ljubezni in svojega političnega nasprotnika. Odloči se, da bo porabil Sir Ennisa po osvobo¬ ditvi za vabnika in z njegovo pomočjo uničil irski revolucionarni potret. Neka slovesnost katero so Irci priredili, je dala Angležem prelepo priliko za ujetje upornikov, toda nekdo je posvaril zarot¬ nike in vsem je uspelo pravočasno po¬ begniti. Glorija je uverjena, da je imel njen mož svoje prste pri tem napadu na Irce iu v ogorčenju nad njegovim zahrbtnim ravnanjem za vselej zapusti njegovo hišo. V svojem velikem be.su in ljubosumju obdolži tedaj Grandison svojega tekmeca Sir Ennisa za izdajalca Ircev. Radi tega se sestane tajno irsko sodišče, pred ka- 7 terim naj bi Grandison dokazal Sir En- nisu izdajstvo. Medtem pa se ugotovi, da je Grandison sam povzročil nesrečo one ladje v nameri, da si z dobljeno zavaro¬ valnino denarno opomore. Med zaseda¬ njem tajnega sodišča zalotijo oblasti, ki jih je Grandison že prej o vsem obvestil, zbrane irske rodoljube in skoro vsi jim padejo v roke. Le redkim, med temi Glo¬ riji in Sir Ennisu se je posrečilo pobeg¬ niti. Skupaj zapuščata domovino s trdno nado, da se bosta nekoč povrnila, ko bo zasijalo sonce svobode njuni dragi do¬ movini. Grandison, ki je iz koristoljubja in slepe ljubosumnosti igral to ogabno dvo¬ lično igro, je na koncu sam žrtev svojih strasti. Izgubil je vse, ker se je boril z nečastnimi sredstvi in končno ostal sam prevaran. To je v kratkem vsebina novega filma Tobis-Cinema »Glenarvonski lisjak«, ki ga je insceniral M. W. Kimmisch. Sir Eu- nisa predstavlja Carl Ludwig Diehl, Grau- disona pa Ferdinand Mariam V vlogi Glo¬ rije nastopi Olga Čehova. Dalje bo za¬ poslil film še mnogo drugih prvovrstnih igralcev. Film »Robert Koch« si je ogledalo v Nemčiji nad 10 milijonov ljudi. Uspeli Janningsovega filma »Robert Koch«, predstavlja tildi po številu gledal¬ cev pravo senzacijo. Po naj novejših ugo¬ tovitvah si je tekom štirih mesecev, samo na področju nemške države ogledalo la film 10,661.127 oseb. Istočasno je bil film predvajan v vseli sosednjih državah, tako da bode po zaključenem predvajanju v skandinavskih deželah, videlo ta film nad 20,000.000 ljudi. To je uspeh, ki ga še no¬ ben film pred tem ni dosegel. VESTI IZ ATELJEJEV DRUŽBE TOB1S Tirolski gorjani kot filmski igralci. Nemški filmski krogi, kakor vse kaže, neprestano razširjajo svoje delovno ob¬ močje. Letos bo storjen sicer malo tvegan poskus, da se spravi na platno brez vsa¬ kršnega ateljejskega snemanja življenje tirolskih kmetov. Osnova tega filma ho neka stara zgodba, iz okolice Innsbrucka. »Jastrebica Wally« je neka gorjanka in njena tragična zgodba se odigrava med domačini Oetztalskih Alp. Prekrasni gor¬ ski svet pa daje dejanju veličastno ozadje. Ob obisku številnih inozemskih novinar¬ jev v samotnem Oetztalu, kjer delajo že pet mesecev na tem filmu, je govoril re¬ žiser Hans Steinhoff o tem problemu. Po ogromnem uspehu filma »Robert Kodi«, se je lotil te izredne težavne naloge in njegova namera je, da pokaže v filmu prave in resnične ljudi, kot so v svojem življenju, prave z vso trdoto, kakor je Foto Terr* Potapljač v jeklenem oklepu in deklica. Rene Deltgen in Winnie Markuš v prizoru iz filma »Požar na oceanu«, ki se konča s tem, da reši potapljač ogroženega pri¬ jatelja iz morske globine priroda v kateri žive. In pri vsem tem je glavno to, da bodo posneli vse prizore od največjih do najmanjših izključno v na¬ ravi, torej po kmetskih domovih in veli¬ častnem gorskem svetu. To pomeni, da so morali zai snemanje filma in reprodukcijo zvokov najti docela nova pota. Nad 70% sodelujočih še nikdar ni videlo nobenega filma, kaj še da bi bili filmani. Režiser Steinhoff je prepričan, da bo dosegel po¬ poln uspeli, kar ob njegovih odličnih spo¬ sobnostih ni dvomiti. Glavno vlogo je po¬ veril mladi umetnici Heidemarie Hathayer. »Pandur Trenk« je fini so začeli v Tobisovih ateljejih snemati prizore za film »Pandur Trenk« s 'Hansom Albersom v naslovni vlogi, in Kathe Dorsch v vlogi cesarice Marije Te¬ rezije. »Vesele ženske« Snemanja za ta film so zdaj končana. Dejanje je posneto po Nicolaievi operi »Vesele žene Windsorske«. 8 M. Foto: Tobis-Hacndicn Helli Finkenzeller v rokokojskem kostumu v filmu c Mozartu ANEKDOTE Vsaka zabava stane denar l iane I. je uvedel nove In še občutnejše davke, kakor njegov prednik. Ljudje so godrnjali. Ko je cesar izvedel, da je na¬ rod nejevoljen, je smehljaje dejal: »Naj godrnjajo! Malo zabave morajo imeti za svoj denar.« Začasno V graščinski sobi v Cliebu na Češkem je vratar kazal tujcem izletnikom sobo. kjer je bil leta 1634. umorjen znani nem¬ ški vojskovodja AVallenstein. »Meni -se zdi,« je ugovarjal eden izmed izletnikov, »da umor ni bil izvršen prav v tej sobi,« »Seveda ne,- je dopolnil vratar, toda ono sobo zdaj čistijo, pa kažem začasno to. v kateri smo zdaj.« Podobno ali ne bogataš je naročil pri portretistu Van Dougenu portret svoje žene. Ko sta se dogovorila zn ceno. je dejal gospod so¬ prog slikarju: Zdaj upam, da boste na,pravili res lepo sliko.« »Kakor mislite«, je pristavil mojster. Zdi se mi, da za vas ni važno, ali ji bo slika podobna ali ne.« Prav nazadnje Slavni francoski satirik in sodobnik Martina Lutra Rabelais (umrl leta 1553.) je zvedel nekoč, tla se je obesil eden iz¬ med njegovih znancev. Kar v glavo mu ni hotelo in čudil se je glasno: »Obesil se je? Za tak korak bi se pa res odločil šele tedaj, če bi se potrgale vse vrvi. * Nagel odgovor Učitelj: »Binček, kaj si predstavljaš pod v isečim mostom?« Binček: Vodo. gospod učitelj. Predlagan sporazum Plašen gospod kriči, ko ga napadejo ro¬ parji: »Gospodje, kaj mislite o nenapa¬ dalni pogodbi! »Uro in denar sem. pa podpišemo . reče eden in ga mahne po buči. * Pri zobnem zdravniku Plombirati Vam 'moram zgoraj šest in spodaj sedem zob. Za boga ne!« se oglasi starikava Ko- T o je trinajst zob. Plombirajte . jaz sem namreč silno lira« M. Foto: Tobis (\Vunscli) Iz filma »Dva sta za Percvjem« 9 IZ DEL HERMANA BAHRA Učinki volje Ne pravim: Ne smeš jesti mesa! Ampak pravim: Kdor je meso, mora imeti tudi moč, usmrtiti žival z lastno roko. V naših časih se onesveščamo, ko se zakolje pra¬ šič, toda n jegova pečenka nam ugaja. Smrt Ljubim smrt. Ne kot odrešiteljico. kajti ne trpim na življenju. Ne, ampak kot iz¬ polnjevalko. Smrt mi bo prinesla vse, če¬ sal' manjka. Šele potem bo dozorela setev mojega življenja. Smrt mi ne vzame ni¬ česar, temveč mi da še več. To zdaj vem. in če mislim nanjo, mi je prav tako pri srcu kakor ‘tedaj, ko smo še otroci čakali na božično drevo: sedeli smo v temi, toda skozi priprta vrata je si jal žarek prijazne svetlobe. Ženske Od Danteja in trubadurjev preko Sha¬ kespeare j a do Goetheja in do romantike je bila ženska velika pomočnica možu, da je mogel iz vsakdanjosti v večno in sko¬ raj smo pozabili, da je morala biti ta me¬ tafizična stvar, ki je bila ženska, vendar le človek, ki smo jo mogli v ideti. Eleonore Duše Takšna je bila tedaj. Takšna je bila še. ko sem jo bil videl 1891 v Petrogradu v omotici očarljivosti ... Takšna je bila, ko se je 1892 prvič prikazala na Dunaju. Po¬ srečilo se ji je, da je stisnila ves pekel svojih strasti v divji trenutek, ki ga je tako, kakor ga je čutila izbruhnila še go¬ rečega in z vso lavo... Imela je moč nad našimi čuti in našimi živci, moč, ki je gledališče pred njo ni poznalo. ROJSTNEGA DNE NIMA... Američan Jim Dennison je rojen dne :t0. februarja. Zato ni mogel nikdar pra¬ znovati svojega rojstnega dne. To je bilo tako: 29. februarja 190-1 je gospa Denni¬ son na »Sibiriji«, parniku, ki je tačas vo¬ zil po Tihem oceanu med Jokohamo in Vancouverom. povila krepkega dečka, na¬ šega Jima. Tisti dan pa je — po čudnem slučaju — ladja pustila za seboj 180 šir. stopnjo, kjer se datum spremeni. Potniki, namenjeni od vzhoda proti zahodu, izgu¬ bijo en dan, v obratni smeri pa ga prido¬ bijo. Kapetan je torej v rojstno knjigo vpisal za rojstni dan.30. februar... Morda naj lepša vloga Paule Wessely Velika igralka igra naslovno vlogo v novem Terra-filmu »Maria Ilona« 10 7. nadaljevanje. Ilegan pa je imel že pet k rižev na hrbtu. No, kaj za to! Bil je Amerikanec in povrhu še samec. 'Striček!« je dejal nato Jack čisto resno in energično, tega ne sinete storiti! Konkurza firma Ilegan ne sine napovedati! »Ne sme? Saj mora!« je odvrnil šef ves jezen in žalosten. Kaj veste za drug izhod? Jaz ne poznam nobenega. Ti prokleti bakreni papirji! Da, če bi mogel pla¬ čila za par mesecev zavleči! Medtem st- papirji že spet dvignejo... morajo se dvigniti, sicer pojde vsa industrija'k \ ragu. Toda Dick Pattou je trmoglavec. Po¬ čakati ne bo hotel. - Poznam ga. » Če ni iz zagate nobenega izhoda,« je'dejal Jack ter se lisjaško smehljal, po¬ tem morava pač tak izhod sama narediti. Poglejte, prosim, tale predal? Kaj \ idite? Štiri zavoje po 300 bankovcev, vsak za 1000 dolarjev, torej: suma dva mili¬ jona dolarjev.« »Dam!« je. vzkliknil Megan in planil k blagajni. Kako je to mogoče? »Stojte, striček, stojte!« ga je odrival Jack. Nikar preblizu! Lahko bi se pre¬ pričali, da je le gornji bankovec pristen, vsi ostali pa — papir. »Ah!« je zaječal šef in omahnil nazaj v stol. »Čemu zdaj toIi neumna šalu?« »Za vas to ne sme biti šala!« je dejal Jack z najresnejšim obrazom. »Vi morate biti kot skala trdno prepričani, da leži \ tejle blagajni poštenih bankovcev za dva milijona dolarjev... prav tistih, s katerimi hočete jutri plačati Dicku Pattonu...« In če sem prepričan, kakor želite?« »Potem vam tale dva milijona dolarjev nocoj ponoči lepo ukradem!« je dejal Jack. »Da, jaz. vaš blagajnik, vam zaigram vlogo milijonskega tatu, da rešim firmo poloma.« Oliver Megan je strmel brez besed \ Jackove poredne oči in majal z glavo. »Ne razumete? Jaz izginem z vašimi milijoni — vi pa se jutri na vse zgodaj odpeljete k Pattonu ter mu vse poveste... lu kaj se zgodi potem?« »Patton mi ne bo verjel!« »Mora verjeti!« je vzkipel Jack. »Poveste mu, da vas je ta prokleti evropski tram])... ta brezmejno podla duša... ta vnebov pijoče nehvaležni zet, nesramno osleparil in okradel... poveste mu vso mojo pisano biografijo... zakolnite, za¬ jokajte... izpulite si makar tri, štiri lase in Dick Patton vam bo verjel! »Mislite, da bo —?« je vprašal Megan, že poln upanja. Mora! A prej se peljete še na policijo ter me ovadite. Za mano pa pošljite Robba Dodda seveda.« »Ta vas ujame! Ta vas zgrabi, še preden boste v Nev Vorku!« se je Megan vznemiril znova. »Pomislite, kakšne bi bile potem posledice zame in — še posebej za vas!« Bobbv Dodd me nikoli ne dobi!« je izjavil Jack. »Najpremetenejši detektiv! Dobi vas!« je ječal Ilegan. Vzemite kakšnega dru¬ gega, le tega Dodda nikar!« »Ravno najpametnejši mora biti!« se je smejal Jack. Najslavnejši! Prva ame- rikanska kapaciteta! Vsi germanski časopisi so polni Doddovega imena... njegove slike prinašajo... kako se oblači, kako je. kako spi. popisujejo listi. Zato hočem, da me lovi baš on!« Ampak Dodd ujame resnično vsakega lopova!« se je jezil Ilegan. Tako se bere v časopisih, da,« je pritrdil Jack. O tistih, ki so mu ušli. seveda listi ne poročajo. A kdo poroča? Bobbv Dodd sam in njegovi plačani žnrualisti! Reklama ga ogromno stane!. Reporterji so dragi, in časopisi ne priobčujejo ničesar brezplačno. Kupčija je kupčija, striček, a Doddova slava je le papir. Sicer pa ne trdim, da bi bil Dodd tepec. Nikakor ne. Saj je Amerikanec! Toda genij ni. nego le — najboljši germanski detektiv, nič več! Kaj to ni dovolj?« »Za vas gotovo,« je pritrdil Jack, »toda jaz sem Slovan, zato mi Dodd ne impo- nira. Koliko stavite z menoj, da bom vlekel Bobba Dockla celo leto po svetu zn nos? Koliko stavite, da me tekom enega celega leta ne zgrabi in ne aretira? Po preteku leta pa se bodo vaši bakreni papirji, upajmo, zopet dvignili, Dicka Pattona plačate, in jaz se vrnem zopet k svoji dragi ženki! To hočete storiti zame?« se je čudil Megan ter si otrl potno čelo. Da, za vas in za svojo Poliv!« je pristavil Jack. »Pred dvema letoma sta mi \idvn rešila življenje... Vi ste rešili življenje moji Poliv in menda tudi meni!« je ugovarjal Megan. Vidva sta me rešila dvakrat.. . dala sta mi vrini tega poklic, ki me osrečuje, dala sta mi sijajen obstanek . . . kot krono vsega mojega blaženega življenja pa ste mi dali. ljubi striček, še svojo nečakinjo Poliv, ki jo nepopisno ljubim. Za vso to srečo sva vam hvaležna. A kako naj vam svojo hvaležnost dokaževa? Dovolite zato vsaj meni, da rešim firmo in vaš ugled!« »Toda Dick Patton!« je zajavkal šef. Suez? »Če vidi. da sem vam z dvema milijonoma ušel. vam brez dvoma dovoli, da plačate dolg kasneje. Zato pa pošljite za mano Bobba Dodela, da me ujame in reši denar. — Dokler bo imel vaš upnik le še količkaj nade, da me Dodd aretira, go¬ tovo ne bo veleugledne firme zaradi bagatele dveh milijonov pognal na boben. Dick Patton bi bil slab trgovec, toda to vem. da je sicer trmast oderuh, a premeten trgovec. Seveda, če.greste jutri k njemu ter mu skesano priznate svoje nesrečne špekulacije, vam brez usmiljenja zavije vrat ter bo zadovoljen, če dobi deset od¬ stotkov iz konkurza!« »Toda Bobby Dodd! Premalo ga cenite.« je še ugovarjal Megan. 12 Winnie Markuš z režiserjem Giiiitlierjem Rittau v pavzi snemanja filma »Požar na oceanu«. »A vi premalo cenite mene!« se je raztogotil Jack. »Strela božja, jaz vam do¬ kažem. da se prebrisan Slovenec ne ustraši niti junaka iz najnesramnejše ameriške reklame, čeprav trdijo, da smo Slovani inferiorna ljudska vrsta!« »Toda če vas Dodd slučajno le zgrabi? Saj veste: Tepci imajo največjo srečo!« »Potem mu pač zopet uidem,« je izjavil Jack samozavestno. »Ampak če vas vendarle zgrabi in pritira semkaj pred sodnika, — potem bom razkrinkan kot slepar in onemogočen za večno!« »Kajpak!« se je zasmejal Jack. »Če me postavi pred sodnika, vzamem pač vso krivdo nase in vi ostanete nedolžen, kakor najbolj naivna devičica. Če mi pre¬ skrbite še dobrega zagovornika, smem upati, da se izmuznem celo brez kazni, svet pa mi bo pel reklamo, da sem na svoj rizik poskušal rešiti poloma svojo firmo!« »Jack. dragec!« je kričal Hegan in objel svojega blagajnika. »Vi ste vražji človek! V božjem imenu! Podajam se v vaše roke. Storite kar hočete! Z vsem sem zadovoljen. Toda če se vam vse posreči in če bo firma Oliver Hegan rešena, po¬ tem — potem se bo glasil novi napis na njenem pročelju: Bell & Hegan!« »Velja!« je odgovoril Jack in udaril v nastavljeno šefovo dlan. »Sprejemam za svojo Polly in za potomce, če jih nama Bog da.« In ponudil mu je palico in klobuk. »Zdaj pa pojdite lepo v svoj klub!« je dejal. »Tam najdete Dicka Pattona. Lahko ga že nekoliko pripravite. Toda previdno! Medtem se lotim javnih knjig. Poskrbeti hočem, da ne bo mogel dvomiti nihče o tem,, da je bilo nocoj v tejle blagajni resnično dva milijona dolarjev pripravljenih za izplačilo. Pred polnočjo pa izginem odtod. Če hočete, pridete lahko iz kluba zopet semkaj,« »Ka.m pa nameravate?« »Na Nemško. Obiskati hočem svojega strica. Morda je postal medtem že justični minister... A zdaj še nekaj: zelo važno! Žal, da moram pustiti svojo ljubo ženko tukaj. Tudi povedati ji ne smem svojega namena, ker srček je preveč zaljubljen: ne pustila bi me odtod ali pa bi se mi obesila okoli vratu in bi hotela z menoj! 13 I oda razumeli boste, da defravdanl ne more bežati s svojo ženo, čeprav jo ljubi še tako vroče.« »Goddamhe se je zdrznil Hegan. »Polly .. . Polly naj ostane tu?« »Da, pri vas! A vi ji poveste resnico. Sicer me bo še ona smatrala za resničnega tatu, kar bi mi bilo vendarle nekoliko neprijetno. Povejte ji. potolažite jo in . . . in zdrava ostanita!« Objela sta se in poljubila . . . Deset.minut nato je stopil Oliver Megan v »ExzelsiorkIub vesel, živahen, ele¬ ganten kakor vedno. Za igralno mizico so že sedeli Dick Patton, njegov milijonski upnik, Reginald Splarks, trgovec z žitom, in Merryma.ii n Peacock, ravnatelj tobačnega trusta, ter so mu migali s pokerskimi kartami. Hegan je prisedel ter igral zelo previdno. »Hegan je nocoj bojazljiv!« se je ljutil Dick Patton. Jutri moram plačati dva milijona!« je zagodrnjal Hegan. »To niso mačje solze. Pravkar sva jih z blagajnikom seštela in položila v blagajno.« »Neumnost!« je zagodrnjal Splarks. »Dveh milijonov se ne spravlja v blagajno, nego v banko!« »No, da. v banko firme Oliver Megan,« je odgovoril Hegan z rahlo ošabnostjo. »Pa bi bili lahko prinesli denar precej s seboj,« je pripomnil Dick Patton. »Firma Oliver Hegan plačuje vselej točno ob določenem roku,« je izjavil Hegan hladno. Igrajmo vendar!« je zakričal Peacock. In kdor zine besedo o kupčiji, plača globo sto dolarjev!« In kartali so dalje ... (Dalje prih.) Charlotte Thiele v nekem prizoru novega Tobis-filma »Plešemo okrog sveta«. 14 PARADOKSI O SREDNJI IN VZHODNI EVROPI (A. Mo us set: L’Echo de Belgrade.) V 30 letih bo prebivalstvo Pol jske pre¬ kosilo Nemčijo, medtem ko se bo Jugosla¬ vija približala Italiji. Slavofilstvo, eden izmed velikih nespo¬ razumov v zgodovini. Razumejo se zgolj slovanski narodi, ki niso mejaši: Čehi in Jugoslovani. Bolgari in Poljaki. Vseslovanska bajika: carska Rusija je delala vseslovansko politiko samo tisti dan, ko si je smrt zadala in na ta način zago¬ tovila nezavisnost novih slovanskih držav. Tisočletna krivica se ne odpravi kar tako. Vipričo brezbrižnega sveta čakajo Slovani že deset stoletij svojega prostora na soncu. Toliko da so ga dobili, pa svet že vpije po reviziji. Prej zadovoljna država, obdana z ne¬ zadovoljnimi narodi, je Madžarska postala nezadovoljna država sredi zadovoljnih narodov Danes je ona bojeviti petelin evropskega iredentizma. Najlepši paradoks iz, zgodovine: Madžar¬ ska — zagovornica narodnih manjšin. Za francoskega meščana so se balkanske države rodile pod znamenjem otomanske¬ ga dolga. Ob krizi so to zavezniki, v mir¬ nem času pa dolžniki. Za velesile so balkanski spori šiba božja. Toda na Balkanu so prepiri zato. ker so na svetu velesile. Srbija: dežela brez bogotajcev in brez. mistikov. Eden izmed narodov, čigar narodna za¬ vest se je izkristalizirala okoli poraza: Ko¬ sovo. Makedonsko vprašanje: eksplozivna za¬ hteva, ki nudi to posebnost, da se ne opira na zemljepis ne na zgodovino, niti ne na pleme ali vero. Avstrija je bila razvajanček Evrope. Svojo prosveto je jemala pri Slovanih, svojo milino pri Benečanih, svoj dvor pri Špancih, svojo apostolskost pri papežu in svoje finance pri Judih. Judje zavzemajo v vzhodni Evropi dva tečaja v družabnem življenju: prekucu- štvo in priživrvištvo. Kdor živi v vzhodni Evropi in ni anti¬ semit. je svetnik ali pa Žid. IZ UREDNIŠTVA Odgovori in vprašanja A. L., K. Preglejte odgovore v prejšnjih številkah in našli boste. Istih stvari ne moremo zmerom ponavljati. M. K., Č. »Emona-film« v Ljubljani je zastopstvo filmskih družb, odnosno izpo¬ sojevalnica filmov in ne samostojna film¬ ska družba. B. R., L. Uredništvo je obvezano varo¬ vati uredniško tajnost in nikomur ne spo¬ roča imen vpraševalcev. P. L., M. La Jana stanuje v Berlinu, Gruneivald Hohmannstrasse 8. Pisati ji morate nemško. Morda ustreže Vaši želji in Vam pošlje svojo sliko. G. J., L. Veliko število filmov, ki jih iz¬ delujejo v drugih državah pri nas ni na sporedu, ker so propagandnega značaja. Ko bi se nas kak podjetnik drznil trapiti z njimi, bi mu bržkone razdejali dvorano. V. V., O. Povedali smo že, vendar po¬ navljamo: Omejena reklamna sredstva nekaterih filmskih podjetij nam tega ne dopuščajo. Kje naj staknemo žel jene sli¬ ke, če nam jih podjetje ne da na raz¬ polago? H. H., M. Črnolasa osemnajstletna de¬ klica vitke postave želi dopisovati z Vami. ker jo veže ista usoda — osamljenost na deželi. Odgovorite ji na naš naslov pod geslom »Fatima«. Specijalistka. Vaši. želji bomo v prihod¬ nje ustregli. Križanka vendar ni tako te¬ žavna. da bi je ne mogli rešiti. Nekateri reševalci si žele še. težavnejših! B. N., C. Grethe VVeiser stanuje v Ber¬ linu. Grunevvald, Trabener Strasse 33. Pi¬ šite nemško in nam sporočite če prejmete odgovor. V. K., L. Grafološki kotiček bomo začeli objavljati, čim se javi dovolj zanimancev. Počakajte dotlej. Lulu Bele. Vaše pismo v angleščini je brez napake in ga morete brez skrbi od¬ poslati. G. J., M. Pošljite nam 4 Din v znamkah, da vprašamo. II. V., L. Posedujete gosli v katerih je napis »Jacobus Stainer in Absam propo Benepontum 1663«, radi bi vedeli kaj to pomeni. Izdelovalec gosli Stainer je bil učenec znanega izdelovalca vijolin v Cre- inoni Amatija. Če ni napis ponarejen so so Vaše. gosli dragocenost! Vendar Vas moramo opozoriti, da je med stotimi iz¬ delki Štajnerja najmanj 99 ponarejenih. Dajte gosli kakemu strokovnjaku v pre¬ gled. 15 F. K» v l ? ..,Žf’Ji.U' spoznati .deklico do dvaj¬ set let. kateri s ti?,' '•pripravljeni omogočili posečanje kina in glečlnlišča, le da bi Vam lipfela. delati: družbo. Stari ste 25 let, vi¬ soke ppstave in-prijetne.zunanjosti. Čita- tel.jiee naj. pošljejo ponudbe, po možnosti s sliko na naš. naslov, pod geslom »Ka¬ valir«..: , B. R., L. Film je, imel .naslov »Dolina smrti« in j.e bil predvajan tudi pri nas. Dokaj običajna> kpvbojska in roparska /godba se je odlikovala po neprestanem obračunavanju s streljanjem. Kritični gle¬ dalci so našteli že v prvem dejanju 27 mrtvili. C. E., T, Vzrok, da zgodba »Morski volk« Jacka Londona še ni filihana, bo bržkone v tem, ker se skoro vse dejanje odmotava na krovu jadrnice; .Režija bi bila postav¬ ljena pred jzredno težavno nalogo in bi kljub, v semu bil film bržkone dokaj eno¬ ličen, " — ,Filmske družbe prejemajo vsak dan jjo nekaj,. del. a le redko katero je sprejeto. Izjemo je roman dr. P. Breznika »Temna zvezda«, ki je predelan za film¬ ski manuskript prejel drugo nagrado. Filinan najbrž ne bo nikoli: če ste roman brali, že veste zakaj! II. L., P. Pisma ne moremo razbrati, menda ste hoteli pisati francoski, a v Vaši francoščini je vsega pet francoskih be¬ sed. : I . F. D., E. Križ.anke ne moremo objaviti, k?,V s je ..sest,a\I jena iz okrajšanih besed. Kdo. naj, ve, da. je po Vašem »Adm« Ad¬ mont, v Avstriji in »Belak« Beljak? S po¬ dobno možgansko akrobatiko se je ukvar¬ jal nekdaj Crassus v reviji »Žis«. D. S., L. Znaim slovenska nezanpnost do vsega lastnega, nas v našem delu silno ovirata. Nekatera, večja gostinska podjetja sta nam poslane izvode zavrnila, a pre¬ pričali smo se, da dajejo gostom na raz¬ polago trije publikacije. Započeli borno akcijo, da se ugotovi kaj nudijo mesto domačega tiska. Po dobljenih informaci¬ jah moremo sklepati, da bo objava dej¬ stev izborna reklama za nekatere lokale! Zadevo., načiienro v kratkem. A. F., ,K. Mi ne'delamo nobene propa¬ gande za tujo filmsko industrijo. Toda dokler smo izključno navezani na inozem¬ sko produkcijo, moramo pač pisati o njej. Kadar bomo začeli filmaiti sami, bo naša revija. prva, ki bo pozdravila vsak še tako skrprnep začetek. Dvomljiva podjetja, ki so ‘zvrtela vsega skupaj nekaj metrov nepprabnega traka pa za nas ne pomeni jo začetka resnega dela. R. G., L. Mi Vam prav radi verjamemo, da ste popolnoma podobni Maliki Rokk. toda: Č<) Vam bo to kaj koristilo ne. verno. Bolj važno, bi bito, če bi znali tudi tako plesati kakor Malika Rokk. I\ V, I.. »Goldfisc.ii-.. nagradni natečaj bfumo razpisali predvidoma v 12. številki revije. Pogoji' ostanejo ‘isti-.' R. I., ('. O lem nam ui nič znanega. Filmske družbe ne nabirajo naraščaja z oghtsi v časopisih. Bodite previdni, da se ne znajdete med signori onstran meje v kaki zloglasni -družbi.- Pošljite nam dotični oglas, dir‘ opozori uro še druge naše cita¬ te 1.j rce. T. : Fri, R. S samim zaupanjem vase; ne boste ničesar dosegli. Vprašanje je le, če imate sposobnost... V. D., L. italijanske pošte zavračajo našo revijo- kot nedopuščeno. Ve moremo ničesar ukreniti. J. O., V. Stari ste sedemnajst let, pri¬ jetne zunanjosti: a kot slabo plačana na- meščenka ne morete dosti zahajati v kino. Želite spoznati gospoda, ki Vam bi to omogočil. — Dopise na naš naslov pod »Kino«. _ R. U., Z. Recepta za to kremo ne po¬ znamo. Če se je niso izmislili zgodovi¬ narji. Vam ga morda napiše zdravnik. F. V., L. O filmski produkciji omenjene države ne bomo načelno ničesar poročali. Mi sl imo, da razumete zakaj. Zob za zob! T. U., M. Film »Demonska simfonija« smo dolgo iskali, ker nam niste .sporočili katera družba naj bi ga izdelala. Zdaj je na sporedu nekega kina na periferiji Ljubljane. Film ni prav nič demonski temveč kar obupen amerikanski trač brez vsebine. Don Ameche je že nastopil v ka¬ terem boljšem delu. E. S., L. Oglasite se pri nas, zadevo Vam bomo radi pojasnili. VV. T., F. Z omenjenim časopisom nima¬ mo nobene zveze. — Želite si boljših fil¬ mov in brez srbo-hrvatskih napisov. To je zadeva! Pripravljen imamo članek, ki jasno vprašuje koliko časa nameravajo ki¬ ni še izkušati potrpežljivost gledalcev. Po¬ čakajte, da ga natisnemo. Ostalim vpraševalcem odgovorimo pri¬ hodnjič; obenem prosimo naj nam zada¬ jajo samo vprašanja iz filmskega pod¬ ročja. Kdor želi pismen odgovor ali pošilj¬ ko, ki nam je došla pod šifro, naj pri¬ loži znamko. IZ UPRAVE Pošta nam vrača poslane izvode, ker nekateri naročniki ne sporoče pravočasno spremembe naslova. Tako so nam bili vr¬ njeni izvodi zadnje številke: M. N., V.-D. z opombo »Neznan«, G. L., D. z opombo »Odpotoval«. F?'K., L. z opombo »Neznan«. Odpošiljanje revije na navedene smo ustavili, dokler ne prejmejo točnih na¬ slovov! Razpečevalci naj vsaj vsaki dve številki obračunajo prodane izvode. Provizija je 25%, denar je nakazati po poštni polož¬ nici, št. računa 15.703. Nerazpečane izvode vrnite istočasno. 16 Nagradna križanka Y o d o r a v n o : J. človek, ki ima denar, 7. konj v tnrščini, 8. soglasnik, kakor ga izgovarjamo, 9. nota v solminizaciji, 11. sveta gora v Grčiji, 12. kratici imena pisca vojnega dela »Na krvavih po¬ ljanah', 13. starejši veznik, 15. mala soba. 2. sklon množine, 16. ima domača žival pod kožo, 18. to, kar naše čitateljice najin lj zanima. 19. konj v tnrščini. 20. reka na Češkem, 23. starejša vprašalnica, 24. glasbeno delo, 25. dva soglasnika, 26. cerkveno okrožje, 27. kratici imena pisca knjige »Jakopičev zbornike, 29. ima voznik. 31. glina. 32. musliman¬ sko moško ime, znano iz bajk o 1001 noči, 34. do¬ mača žival, 35. egipčansko božanstvo, 36. gora na Koroškem, 37. kratici imena našega pisatelja -f 1918, 38. soglasnik, kakor ga izgovarjamo, 39. skrajšani vrstilni števnik, 41. naslov filma, o katerem smo poročali v zadnji številki revije. N a v p i č n o : I. nekaj, kar je v tesni zvezi z gledališčem, 2. veznik, 3. del imena slov. film¬ ske igralke, 4. važno tvorivo, 5. veznik, 6. kovina za okrasje, zlitina bakra, aluminija itd., 10. pokra¬ jina v Turčiji, kjer je najhuje divjal potres, 12. ničvreden človek, 14. domač izraz za pivo, 15. dva samoglasnika, 17. skandinavsko moško krstno ime. 18. žensko krstno ime, 21. oče, 22. drevo, tudi kraj z velikim rudnikom bakra v Jugoslaviji, 25. obli- ga glagola zbrati, 28. listina o zavarovanju. 30. dva soglasnika, 31. dva soglasnika, 33. bolečina, drugi sklon, 34. ptica, 38. soglasnik, kakor ga izgo¬ varjamo, 34. vzklik presenečenja ali ncvoljc. NAGRADE Način razdelitve nagrad smo zdaj neko¬ liko spremenili. Podelili bomo vsega deset nagrad, ki jih predstavljajo fotografije filmskih igralcev in igralk, izmed teh na¬ grajencev pa bomo izžrebali p-osebe še tri, ki bodo po pol leta prejemali revijo brezplačno. Eno dodatno nagrado smo na¬ menili reševalcu, ki je pravilno' rešil vse križanke, a doslej še ni bil nagrajen. Ta bo vse leto prejemal revijo brezplačno. Torej na delo! Rešitve nam pošljite čim- prej in ne pozabite priložiti kupona. Kupon za križanko v 8. štev. revije »Film« REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE v 7. številki. Vodoravno: revolucija, in, Ig, šb, amen, p. s., Ira, tri, Cepo, Isis, az, krok, si, Po¬ likarp, no, Omar, eni, Ask, Ivo, vlak, klen, Da, Odol, kg, Ir, os, Hilde Kratil. Navpično: Rašica, vi, ona, cin, Ig, As- sisi, brez posla, A. P. (Alfonz Paulin), prispevek, ts, oklo, Ikar, Rim, oika, na¬ vdih, Mongol, ka, il, kord, klor, il, sa. Tokrat reševalci niso bili preveč mar¬ ljivi in prejeli smo dokaj manj rešitev kot običajno. Nekateri so poročali, da je bila križanka pretežavna, nekateri pa so jo rešili z lahkoto. Vsem pač ni možno ustreči! NAGRADE 1. nagrado je podelil žreb A. K., L., ko pa smo pregledali rešitev, ki je bila po¬ polnoma pravilna, smo opazili, da ni bil priložen kupon. Žrebali smo drugič in prejme Ivica Kosi v Ljubljani, Gosposvet¬ ska cesta št. 14 dve originalni fotografiji filmskih igralcev ali igralk po lastni želji. Oglasi naj se v kratkem v našem ured¬ ništvu in si sliki izbere. 2. nagrado prejme Franc Holzer, dijak v Ljubljani in sicer eno originalno foto¬ grafijo po lastni želji, poleg tega je bil izžreban za dodatno nagrado — pol leta bo brezplačno prejemal revijo. 3. nagrada bo razveselila Mileno Fon na Jesenicah. Prejme originalno fotogra¬ fijo Žarah Leander z njenim lastnoročnim podpisom. Tolažilne nagrade dobe — vsak po eno originalno fotografijo: Friderik Basang, Ljubljana, Mirje, Marica Gornik, Celje (naslov), Ivo Kodrič, Zagreb, Pantovčak 34, Fanika Milič, Maribor (na¬ slov) in M. Pollak v Kamniku. Po možnosti smo se ozirali na želje nagrajencev in jim izbrali slike, kakor so si jih želeli. — Nagrajenci iz Ljubljane dvignejo nagrade v uredništvu. Pripominjamo, da naj reševalci ne po¬ zabijo priložiti kupona ker sicer njihovih rešitev ne bomo žrebali. * Uganka Napišite sledeča imena drugo pod drugo tako, da bodo dale začetne črke ime ne¬ kega novega filma: Loka, Indija, Avala, Akron, Alos, Maribor, Rio, Omsk, Norge, Istra. * Koliko črk ima najdaljši slovenski pri¬ imek? Dvanajst! Uganite kateri je. Kupon za odgovor v reviji »Film«. Foto Terr» Stari kapitan Gold zmerom pripoveduje o neki potopljeni ladji, ki leži na morskem dnu in je naložena z zlatom. Dva potapljača, Nick (Hans Sohnker) in Tom (Rene Deltgen), naj bi se zavzela za dviganje te ladje. Prizor iz filma »Požar na oceanu«. DOBRO VZGOJEN Bill je star štiri leta, Je edini isdn Škota. Nekoč gre z očetom v trgovino, pa mu po¬ darijo kos čokolade. Pa mu pošepeta oče: »Kaj se reče zdaj!?« »Prosim še eno!« »Mama, naša učiteljica je pa res ne¬ umna, še nikoli ni videla konja.« »Kako to?« »Jaz sem ga narisal, pa je dejala, da ne ve kaj je to.« * Micika je izredno ničemurna. Pa pravi Janezu: Poglej mojo nogo, ali ni majhna? Ali si že videl kaj manjšega?« »O seveda, tvoje čevlje,« pravi on. Gospa se pritožuje možu: »Gospodična Kraljeva nima nobene olike. Ko 1 sva zju¬ traj govorili, se ji je najmanj dvajsetkrat zazehalo.« Mogoče je pa hotela kaj povedati, si misli dobri mož, pa tega ne pove. Četudi kako mestece nima več kol nekaj tisoč prebivalcev, se vendar najde kak lokal, ki ima zadnja vrata odprta čez po¬ licijsko uro. Že trikrat je vneti stražnik napovedal policijsko 1 , a se gostje še vedno ne premaknejo od miz. Pa slopi stražnik z notesom v roki najbližjemu pivcu in pravi: ?Je sedaj ne odidete domov, gospod Janežič, va.s bom moral legitimirati. Revija »Film« izhaja 1. in 15. dne v mesecu. Letna naročnina Din 40.—, polletna Din 20.— in se plačuje vnaprej. — Rokopisov uredništvo ne vrača; oglasi po ceniku. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Vegova ulica 6; čekovni račun št. 15.703; telefon št. 27-55. — Izdajatelj in odgovorni urednik Vladimir Kolman, Ljubljana, Vodmat- ska ulica 19. — Tiska tiskarna »Slovenija, d. z o. z.«, (predstavnik Albert Kolman).