PROLETAREC STEV,—No. 647. Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze CHICAGO, ILL., dne 5. februarja (February 5), 1920. LETO—VOL. XV. Upravništvo (Office) 3639 WEST 26th ST., CHICAGO, ILL.—Telephone, Lawndale 2407 HENRIK STROEBEL: EDUARD BERNSTEIN. Dne 6. januarja je Eduard Bernstein dopolnil sedemdeseto leto svoje starosti. Toda častitljiva starost ni nikakor povzročila, da bi zmrznil njegov temperament in ni niti najmanje zatrla njegove bojevitosti. In prav zato, ker ne more Bernstein danes pripadati ne eni ne drugi izmed obeh velikih socialističnih bojnih skupin v Nemčiji, ni nevarnosti, da bi moglo njegovo orožje zarjaveti. Prav danes je prav toliko zastarele ne-spametnosti in najmodernješe konfuzije (ki se seveda-pogostoma, če se natančneje pogleda, izkaže kot zelo stara zmedenost), s katerima se je treba bojevati, da je Bernstein izven vsake iz-kušnjave, da bi užil večer svojega življenja v pokoj nosti. Bernstein in za pet let mlajši Kautsky sta si danes po njiju političnem naziranju zelo blizu, dasi pripada Bernstein formalno zopet desnoso-cialističnemu krilu, Kautsky pa neodvisni socialni demokraciji. Kajti Bernstein, ki je bil pred vojno član "Socialističnega delovnega združenja" in potem "neodvisen", se nikakor ni vrnil skesan v krilo desničarskih socialistov. S svojim članstvom v obeh organizacijah je hotel le • demonstrirati za ponovno združitev in je šele tedaj opustil svojo zvezo z "Neodvisno socialno demokratično stranko v Nemčiji", ko je ta sklenila, da ne more biti njen član, kdor pripada "Socialno demokratični stranki v Nemčiji". Kljub tej organizatorični preselitvi je Bernstein ostal, kar je bil med vojno. In ker so tudi desničarski socialisti, vsaj kolikor prihaja v stranki vladajoči birokratični aparat v poštev, kljub revoluciji na znotraj ostali, kar so bili, ni mogel Bernstein v Socialno demokratični stranki Nemčije postati domač- Njegov pošteni in pametni govor o vprašanju krivde in o mednarodni politiki, katero naj bi zasledovala nemška republika, na weimarskem zboru je naletel na nevoljo in pusto nerazumevanje, in njegovi članki v "Vor\vartsu", ki slede enaki tendenci, so še vedno prerokov glas v puščavi. Seveda se tudi Kautskyju ne godi bolje v Neodvisni stranki. Medtem ko učinkuje v Noskejevi stranki še vedno nacijonalistično vojno okuževanje in pobur-žvaznjeno naziranje, prevladuje v politiki neodvisnih vse preveč revolucionarna romantika, ki prenaša boljševizem brez kritike v zapadno evropske razmere. Toda Lenin in njegova specifična ruska doktrina ne more nikakor dolgo vz- trajati v zapadni Evropi, katere neprimerno bolj razvito gospodarsko življenje je našlo svoj primerni gospodarsko politični sistem v marksizmu, ne v marksizmu, kakor ga tolmači Lenin, ampak kakor ga razumeta Kautsky in Bernstein. Toda ni li čudno, da sta se Bernstein in Kautsky, ki sta veljala pred petnajstimi leti za duševna antipoda in teoretična nasprotja, danes primaknila politično v tako sosedstvo? Kajti Bernstein je bil vendar oče nemškega teoretičnega revizionizma, in Kautsky njega strastni nasprotnik. No, niti Bernstein niti Kautsky se ni iz-premenil. Oba sta ostala zvesta vsak svojemu temeljnemu naziranju in bistvu. Če se bojujeta danes vendar ramo od rami, ju ni spojil nikakršen čudež, ampaik ogromni preobrat svetovne vojne, ki je izzval najčudovitejše premaknitve, ki je zravnal hribe in izpolnil doline, ki je s širokimi prepadi ločeno prostorno zbližal. Toda kar smo v sliki izrazili, naj z mislijo razložimo. Bernstein je svoje pomisleke proti Kautski-jevi smeri pred dvajsetimi leti izrazil v svojih "Predpogojih socializma". Tam je analiziral goT spodarske gonilne sile in socialne razvojne tendence družbe in pri tem prišel do rezultata, da je socialni napredek navezan na postopno preoblikovanje gospodarskega življenja, da se more kapitalistični sistem premagati le korak za korakom s podržavljenjem in komunalizira-njem obratov in z razširjenjem zadružne produkcije. Zato je svaril pred precenjevanjem političnih revolucij in je polagal glavno težo socialističnega dela na prakso socialno reformato-ričnega delovanja, strokovnega in zadružnega učinkovanja. Kakorkoli je bila ta Bernsteinova kritika dobro zamišljena in kakor malo je hotela služiti plitkosti in oslabitvi proletarskega gibanja, je morala vendar v svojem učinku izgledati kakor podpora tistega pustega "samostro-kovnjaštva" in prilagajajočega se štreberskega salonskega socializma, ki se je že tedaj neprijetno opažal in je po izbruhu vojne dosegel dobo svoje najvišje konjukture. Kautsky in kar nas je bilo drugih na levem krilu smo zategadelj nastopili z vso odločnostjo proti Bernsteinovim nazorom v časopisju in na strankinih zborih. Bern-steinovi temeljni misli o socialni evoluciji nismo oporekali; le da nismo iz tega izvajali nemožno-sti ali neverjetnosti političnih revolucij, ki bi morale prinesti tudi bistveno pospešitev socialnega preobraževalnega procesa. No, medtem ko so se socialisti prepirali o "katastrofalni teoriji", sta svetovni kapitalizem in svetovni imperializem pripravljala največjo katastrofo, ki jo je potem bornirana zloba vojnih zarotnikov na Dunaju in v Berlinu sprožila. Po vsej vzhodni in srednji Evropi je stari režim pometen. V Rusiji ima Proletariat diktaturo,. v Avstriji in Nemčiji je dosegel vsaj demokracijo in parlamentarno soudeležbo pri vladi. Toda proti uresničenju socializma nastopajo tukaj kakor tam največje zapreke. Zapreke, ki jih je deloma povzročilo popolno gospodarsko ope-šanje dežel vsled vojne, katerih velik del pa leži tudi v ogromni velikosti naloge same. Ce se boljševiški eksperiment enostavnega dekretira-nja socializma ni obnesel niti napram skromnim začetkom kapitalizma, ki so posejani po agrarni Rusiji, bi se morala nenadna in nasilna premaknitev neprimerno bolj razvitega in kompliciranega zapadnoevropskega kapitalističnega gospodarstva v socialistično končati z gospodarskim kaosom in z grozno anarhijo- V tem sta Bernstein in Kautsky popolnoma soglašala. Enako tudi v tem, da je sovjetski sistem kot nositelj vse politične moči in vse upravne eksekutive za neskončno bolj občutno in deferencirano gospodarsko strukturo zapadnoevropskih industrijskih dežel enostavna nemogočnost in da more le demokracija zagotoviti prehod v socializem in ga napraviti kolikor mogoče brezbolestnega. Seveda pa soglašata Bernstein in Kautsky tudi v tem, da ne more današnji sistem brezidejnega in breznačelnega potikanja, ki ga uganja iz centru-ma, demokratov in desničarskih socialistov sestavljeni vladni blok (v Nemčiji), nikakor rešiti poloma in zgraditi mostu v bodočnost. Prav zato se bojujeta oba tako strastno za proletarsko združitev, ker more le na proletarsko silo oprta, resnično socialna demokracija prevesti politično revolucijo v zdravo socialno evolucijo. To dalekosežno soglašanje med Bernstei-nom in Kautskyjem bi bilo seveda mogoče, če bi Bernsteinov reformizem pomenil toliko kolikor slaboten oportunizem- Oportunist, politik prilagoditve in konjunkture ni bil Bernstein nikdar. Svojih pomislekov proti zgodovinskemu materializmu Marxove doktrine ni izrekel svoje-časno iz oportunizma, ampak ker se mu je zdelo, da je bil popačen, izpremenjen v zgodovinski mehanizem in gospodarski fatalizem. Bernstein je priznal volji, spoznanju, kategoričnemu imperativu moraličnega impulza prav zato večji pomen v svetovnem dogajanju sedanjosti, ker ni b.il sam po svoji naturi nikakršen oportunist, ampak je stal tako močno pod vplivom socialistične ideologije. In kakor je imel Kautsky prav, ko je odklonil Bernsteinovo kritiko zgodovinskega materijalizma, kakor so ga pojmovali Marx, Engels in Kautsky sam, z enako pravim instinktom je Bernstein vendar spoznal nevarnost, ki jo je moral zgodovinski materijalizem pomeniti plitvim glavam in slabotnejšim značajem. Vojna in z njo porojeni nemški vojni socializem sta podala žalostni dokaz za to. Prav najbolj fanatični zagovorniki zgodovinskega materij alizma, Cunow in Lensch in drugi so tekom kratkih tednov najsramotneje izpremenili svoje prepričanje. Iz neizprosnih nasprotnikov militarizma in imperializma so se izpremenili v navdušene zagovornike nemškega imperializma, nemško - avstrijskega svetovnega gospodstva. Svoj žalostni padec so pa olepšali po zgodovinsko materijalistični metodi s tem, da je nemški imperializem zgodovinska potreba! Tako je moral zgodovinski fatalizem pomagati, da so mogli nacionalno socialistični konjunkturni politiki (katerim je podal njih somišljenih Maenisch že v Viljemovi dobi zasluženi naslov vseučilišč-nih profesorjev) "znanstveno" zakriti svoje izdajstvo socializma. Medtem ko so tako utrjeni radikalci, kolko-vani zgodovinski materijalisti kljub vsej navidezno marksistični utemeljitvi svojih socialističnih nazorov pod premagujočim vtiskom prvih nemških zmag dezertirali v tabor imperialistov in nacionalistov, je Eernstčin, kritik zgodovinskega materij alizma, in "ideolog", ostal boljši marksist in globokejši tolmač zgodovine. Bil je pač socialističen ideolog, ki ni tako slabotno podlegel Hindenburgovim strategičnim navideznim argumentom, kakor Lensch, Cunow, Hae-nisch in tovariši. S čimer je dokazano, da se najboljša metoda ne obnese, če je nima v rokah prava osebnost in da more močan socialističen ethos v kritičnih časih izravnati tudi metodolo-gične pomanjkljivosti. V časih resne poizkušnje gre za moža, ki stoji za ideje. In kakor pride pri slabotnih ljudeh v takih slučajih nepristnost na dan, se izkaže pri dragocenih osebnostih prav tako gotovo njih plemenita vsebina- Za nekoliko tednov je Bernsteina nemška vojna legenda zmedla. Toda študij vojnih dokumentov je kmalu poostril njegov pogled. Neomejena surovost nemškega vojskovanja je do dobrega izprožila Bernsteinovo revolto. Iz sedaj naposled objavljenih nemških aktov spoznavamo, da je bil šef generalnega štaba von Moltke že dne 5. avgusta predložil kancelarju spomenico, v kateri je, sklicevaje se na "brezobzirno politiko nasprotnikov" opravičeval vsako sredstvo, s katerim je mogoče ško dovati sovražniku. Ze ta spomenica je ukajc govorila o že uvedeni "insurekciji Poljske", o "insurekciji Indije, Egipta in Kavkaza". In ko se je Hindenburgu posrečilo obkoliti Ruse med mazurskimi jezeri, so se razširjale strašne vesti o tej bitki, ki so jih navidezno potrjevali Beth-manovi bahavi telegrami, da ie prišlo v tej bitki 150,000 Rusov ob življenje. Na nekem sestanku berlinskih poročevalcev se je govorilo o teh groznih rečeh- In bil je pretresljiv prizor, ko je Bernstein s tresočim glasom izjavil, da obžaluje glasovanje z dne 4. avgusta, ker mu nalaga soodgovornost za dejanja, kakršna so bila storjena ob mazurskih jezerih. Da sta strokovna voditelja Legien in Bauer, ne da bi tajila strašne dogodke, brezčutna kakor gledalca pri gladiatorski bitki, ironizirala Bernsteinov čuvstveni upor, češ vojna je vojna, je le še svetlejše pokazalo Bernsteinovo višje človečanstvo, in tem vihar-neje so se mu naklonile simpatije pravih socialistov. Tudi danes, sredi revolucionarnih razrednih bojev, v borenju za gospodarsko in moralno preobraženje sveta, udarjajo nasprotja med psevdo-marksističnimi zgodovinskimi materija-listi in socialisti, pri katerih se vjema gospodarsko spoznanje z močno moralno voljo, kakor je bilo vedno tudi z Marxom in Engelsom, eno ob drugo. Naj nas zasmehujejo boliševiki in komunisti kot "ideologe", kakor so nekdaj delali Lensch in Cunow, Legien in Bauer, mi vemo, kako prerašča prav pri niih ideologija namišljeni marksizem. In prepričani smo, da se izkaže ideologija humani tete, za katero nastopa Bernstein tudi danes tako neustrašeno, kot močnejša od ideologije nasilstva- Malcolm Sparkes: Zgradba novega socialnega reda. "Verujemo, da bo naša industrija, če dobi potrebno uvidevnost, zaupanje in pogum, sposobna, da postane voditeljica na poti predstoječih industrijal-nih in socialnih izprememb. V daljavi vidimo možnost, da vkujejo v to stavbinsko industrijo Velike Britanije v eno veliko, samo sebe vladajočo demokracijo organizirane javne službe — da združimo prosto inciciativo in podjetniškega duha z najboljšim, kar more podati praktična znanost in raziskava. Nič dragega ne more dovesti duha skupnosti v industriji, tistega duha, ki pomeni ključ vsega produkcijskega sistema, privesti do popolnega razcveta. Nič manj kot to je vredno visokih idealov, ki jih priznava naš industrijaski svet." Te besede niso pobrane iz kakšnega utopičnega sanjarstva o industrij alnem raju, ki bi ga bila izdala kakšna propagandna družba, temveč tvorijo del pred kratkim objavljenega poročila, izdelanega od odbora osmih podjetnikov in osmih uslužbencev, ki ga je bil pred nekoliko meseci imenoval parlament stavbinskih industrij Velike Britanije. Odbor je bil dobil nalog, da vzame vprašanje znanstvene uprave in znižanja produkcijskih stroškov v uvaževanje, kar naj bi dalo stavbinski industriji sposobnost čim uspešnejše službe. Diskusiji, ki jo je razvnelo to zanimivo poročilo, je usojeno, da dobi poseben pomen v industrijalni zgodovini Anglije, ker je odbor — četudi ne soglasno — spoznal, da se more zaželjeni cilj doseči le kot soprodukt za javno službo organizirane demokratične kontrole. Preden pa premotrimo dejanske predloge, naj opišemo pomembni zbor, ki je sestavil te predloge. Parlament nove vrste. Industrijski svet stavbinske industrije Velike Britanije — ki je bolje znan kot parlament stavbinske industrije — je, dasi je v vladnih aktih vpisan kot navaden "whitneyski svet", v resnici ustanova z višjim stremljenjem. Dejansko je to pionir, ki je pripravil razvoj vsega gibanja v industrijalnih svatov. Predvsem gre za načrt dela, ki so ga od vsega začetka podpirale najvažnejš e strokovne zveze v stavbinski industriji, preden je bil objavljen Whitney j ev načrt. Sestavljen je iz 132 članov. Šestinšestdeset jih volijo strokovne zveze, enako število pa zveze podjetnikov. Predsednik je član, nima pa pravice glasovanja. Program te korporacije je izključno konstruktiven; raziskavanje in poravnavanje sporov je njenemu dolokrogu popolnoma odtegnjeno. V nobenem slučaju ne more nastopati kot razsodnik, in če nastanejo kakršnekoli diference, se morajo kakor doslej reševati potom obstoječih posredovalnih oblasti ali pa koncem konca s stavkami ali izpori. Cilj te korporacije je trajno zboljševanje industrije "s pomočjo konstruktivnega genia obeh strank v skupnem posvetovanju". V nasprotju z Whitneyevim načrtom, ki gre "za trajnim zboljšanjem razmerja med podjetnikom in delavcem", izjavlja parlament stavbinske industrije v svoji konstituciji, da obstaja, ker hoče doprinesti svoj popolni delež "za zgradbo novega in boljšega industrijalnega reda" . . . "Industrijalni mir se ne more doseči kot rezultat ravnovesja obeh sil, z najvišjim apelnim sodiščem v ozadju. Nastati mora kot neizogiben soprodukt vzajemnega zaupanja, resnične pravičnosti in konstruktivne dobre volje." Industrijalna samouprava. To še niso vsi znaki, ki dajejo temu načrtu poseben značaj. To je edini industrijalni svet, ki je imel dovolj poguma, da je sklepal z večino skupnega sveta, ne pa da bi bil zahteval večino na obeh straneh, kakor je navadno pri Whitneyevih svetih. To je osnovna izprememba. Whitneyevi sveti, ki obstoje sedaj v več kakor štiridesetih angleških industrijah, so z metodo glasovanja, ki so jo sprejeli, priznali med obema "strankama" v industriji obstoječo barikado kot trajno. Parlament stavbinskih industrij ima namen porušiti to barikado in jo je s priznanja vrednim pogumom in z domišlijo že do gotove meje podrl. Ta parlament nove vrste je odločno za to, da se posvetujejo o pomembnih industrijalnih predlogih in da jih sprejemajo ali odklanjajo na podlagi njih prednosti ali pomanjkljivosti tisti ljudje, ki prihajajo resnično v poštev, to je tisti ljudje, ki naj take predloge tudi izvrše. Skratka, za ustanovitvijo novega sistema industrijalne samouprave gre. Vse vprašanje industrijalne kontrole in položaja dela odpira: Znanstveno upravo in znižanje stroškov; preprečitev nezaposlenosti; zadeve vajencev ; izobrazbo in raziskavo preprečenje nezgod i. t. d. Korporaeija je že imenovala odbore, ki so v vsakem slučaju sestavljeni iz enakega števila podjetnikov in delavcev, za preiskovanje vseh teh problemov, in sedaj je več kakor tretjina članov zaposlena s tem delom. " Prvič v industrijalni zgodovini modernega sveta se odpira v Angliji izgled na veliko industrijo, ki molče skuša spraviti svojo hišo v red in gre za to po najboljši strokovnjaški svet ,ki ga je sploh mogoča dobiti. Od delovnega oddelka imenovani vladni uradniki spajajo vsak odbor z vladnim oddelkom, ki prihaja vpoštev in sodelujejo kot svetovalci. Tako se ustvarja skoraj neopaženo in brez opevanja nova velika industrijalna tradicija in se hitro polagajo temelji za boljši industrijalni red. Predstava industrije kot korporacije, ki se sama vlada, in njenih članov kot najsposobnejših izvršu-jočih in reformirajueih organov, je tako enostavna in obenem tako vabljiva, da potegne ta misel vse za sabo. Stanovanjski odbor, katerega predsednik je delavec, je že dovršil mojstrsko poročilo o delovni ponudbi za vladni stanovanjski načrt. Vzgojevalni odbor je izdelal načrt za izobrazbo in plačo vajencev, ki sta ga sprejela industrijski svet in ministrstvo za delo. Varnostni in blaginjski odbor razvijata praktičen načrt o določbah glede na varnostne naprave pri strojih za obdelovanje lesa, za kurjavo in razsvetljavo delavnic in za varnost stavbinskih odrov in naprav. Resnica o omejitvi produkcije. Pred kratkim objavljeno Fosterjevo poročilo o organizirani javni službi v stavbinski industriji pa označuje uvedbo povsem novega poglavja v industri-jalnem ra»zvoju Anglije. Zvok nove ideje odmeva preko vsega industrijalnega polja — posmatranje stavbinske industrije kot "velike avtonomne demokracije organizirane javne službe". V tem poročilii izraženi direktni predlogi imajo pa le namen položiti podlago za tako pridobitev. Odbor je našel štiri glavne faktorje, ki pospešujejo omejevanje produkcije, namreč: a) iStrah pred nezaposlenostjo, ki vpliva seveda na vsakega delavca, da raztegne svoje delo čim dalje mogoče. h) Nenaklonjenost, da bi se ustvarjal neomejen nadprofit za privatnega delodajalca. c) Pomanjkanje zanimanja zaradi izključitve od industrijalne kontrole. d) Nesposobnost pri upravi in pri delavcih. Odbor predlaga, da se odstranijo te zapreke, da se razvije "duh skupnosti" in da bo delavec iz "vse-gfa srca dajal svoje najboljše". Odbor predlaga obsežno mrežo odborov za posredovanje dela, ki naj bodo sestavljeni iz enakih delov delodajalcev in delavcev, da se uravna stavbin-ska aktivnost v zvezi z arhitekti in lokalnimi oblastmi — da se pospeši delavnost v časih slabe zaposlenosti in da se v časih velikih zahtev zadrže nevažne stavke. Ti odbori naj — v zvezi z delavskimi centralnimi organizacijami — organizirajo pravilno pre- meščanje delavcev na nova delovna mesta po končanem kontraktu. Odstranitev nezaposlenosti. Če so na ta način zaposlovanje kolikor mogoče organizira in kontrolira, naj prevzame industrija vse svoje nezaposlene člane kot prvi prebitek k produkcijskim stroškom. Stari grozeči strah pred nezaposlenostjo naj se na ta način z enim udarcem odstrani Vsi člani industrije se vodijo z enostavno registracijo tako rekoč kot štab ne kakšnega posameznega podjetja, ampak vse industrije. Ta register naj bi ostal omejen na člane strokovnih zvez, zaposlene v industriji, potrebna sredstva pa naj bi pridobivali odbori za posredovanje dela s tedenskim davkom, ki naj bi znašal približno pet odstotkov plačilne liste in ki naj bi ga plačeval vsak podjetnik glavnemu uradu. Sklad naj bi upravljale strokovne zveze v soglasju s predpisi, izdelanimi od parlamenta stavbinske industrije. Obstoječi državni načrt za posredovanje dela naj se strne z novim načrtom toda sedanje vladne institucije za posredovanje dela naj se nadalje rabijo za upravne namene. Predlaga se, da naj se določi odškodnina za brezposelnega moža z ženo in štirimi otroci izpod 16 let s polno plačo in naj se uvedejo stopnje do polovične plače za neoženjenega moža. Vsak registriran član naj ima nadalje vsako leto teden dni letnega dopusta s polno plačo iz sklada za brezposelne. Ves načrt je enostaven in zahteva le malo nove mašinerije, da se izvede. Toda če se sprejme, mora biti učinek ogromen. Po nazorih mnogih delavcev bi to izpremenilo vsega duha industrije in ustvarilo novo pojmovanje tovarništva in solidarnosti za skupen cilj. Dalekosežni predlogi. Poročilo se zaključuje s tem. Nadalje predlaga omejitev obresti na določen odstotek "odobrenega kapitala", ali ta odstotek je — izvzemši slučaje nesposobne uprave — garantiran. Nadalje predlaga odbor, da naj se vsi lastniki, ki delajo kot obratni vodje, nastavijo s stalno plačo. Višino plače naj revidira odbor za posredovanje dela od časa do časa. Kakor je bilo že navedeno, naj bo ta odbor sestavljen na pol iz podjetnikov, na pol pa iz delavcev. Naposled naj se prebitki industrije po objavi ne dele, ampak naj se pod kontrolo parlamenta stavbinskih industrij porabijo za skupne službe, za velik razvoj'ii fond vse industrije, za izobrazbo, za popravke in druge koristne svrhe. Javno naznanilo prebitkov naj odpre pot za znanstveno uravnavanje cen v zvezi s pooblaščenimi zastopniki občine. Vse Fosterjevo poročilo je skratka provokacija stoletne gospodarske in industrijalne tradicije, in dejstvo, da so ga podpisali trije delodajalci in vsi delavski zastopniki odbora, ima gotovo velik pomen. Hrabreče naznanilo novega podjetnega duha je, ki se danes javlja v Angliji, duha, ki potegne v kratkih m mesecih lahko vse za sabo . . . Če objavljamo ta načrt, ne pomeni to, da smo zaljubljeni v to stvar, ampak ker ima gotove zanimivosti in ker je za misleče delavce dobro poznati take poizkuse. Ni dvoma, da ima pisatelj, mr. Sparkes, kakor tudi poročevalec mfr. Foster dobre namene. Toda dober namen še ne napravi iz slabe stvari dobre. Pred vsem je načrt zanimiv, ker kaže, da se ba-vijo na Angleškem tudi podjetniški krogi z novimi vpraš: nji, ki jih je porodil čas in spoznavajo, da so gotove reforme neizogibne. Pripravljeni so na kompromise z delavci, in če se zamislimo v dušo kapitalističnega podjetnika, moramo reči, da so z njegovega stališča navedeni predlogi res dalekosežni. Ni čuda če jih bo marsikdo smatral za revolucionarne. Vendar pa ni v njih nič resnično revolucionarnega, četudi mislijo sestavljalei načrtov, da je. Zlasti pa mora biti vsakemu proučevalcu socialnih razmer jasno, da nimajo nič opraviti s socializmom. Prej bi se lahko reklo, da so vsaj od daleč v sorodu s sindi-kalizmom, ki je pa bistveno nasproten socializmu. "Parlament stavbinske industrije" je institucija ene industrije in njegovim članom gredo interesi te industrije po glavi. Za družbo je to brez velikega pomena. S socialnega stklišča so interesi vse družbe najvažnejši in stoje pred vsemi drugimi. Vsaka industrija ima le toliko pomena, kolikor more koristiti vsej družbi. Ne za organizacijo posamezne industrije ali vseh idustrij, vsake posamezno, ampak za najboljšo organizacijo vse družbe gre, in tej organizaciji se morajo podrediti vse industrije. Spojitev podjetnikov in delavcev stavbinske industrije za "skupne interese" ali za interese te industrije se laliko smatra za lepo sliko, dasi niti v nje trajnost ne moremo verjeti, ker so interesi kapitalistov vedno različni od delavskih, pa naj se med, njimi posreduje, kolikor se hoče. Toda tudi če bi se taka organizacija res obnesla, bi imeli opraviti z interesi ene industrije, katere člani bi najbrže skupno gledali na skupne dobičke, in vsi ostali krogi prebivalstva bi bili odvisni od nje in bi ji morali plačevati tisti tribut, ki bi ga mogla izsiliti iz njih. Načrt je kratkoviden, ker misli, da se morejo angleške industrijalne razmere svojevoljno urediti brez ozira na razmere ostalega sveta. Že vprašanje brezposelnosti, ki se v načrtu tako optimistično rešuje, je veliko bolj komplicirano, kakor si očividno predstavljajo predlagatelji. Stavbinska industrija je pač pretežno domača industrija. Pred vsem se bavi s stavbinkimi deli v svoji deželi. Nikakor se pa ne more reči. da mora biti vedno omejena na to, zlasti ne v sedanjem času, ko bo stavbinskih nalog po vsej Evropi toliko, da še nihče prav ne ve, kako se bodo vse rešile. Ali tudi brez obzira na stavbinska podjetja izven svoje dežele je tudi stavbinska industrija odvisna od svetovnih razmer. Kadar je prosperiteta v deželi velika, se več gradi, kakor kadar je ni. Da je ta prosperiteta zelo odvisna od položaja na svetovnih trgih, pa ni treba šele dokazovati, ker je preveč jasno in znano. Zaradi tega ni mogoče doseči nobenega idealnega industrijalnega razmerja doma, če ni to v skladu s svetovnimi razmerami. Socialno vprašanje, katerega del je industrijalno vprašanje, je internacionalno, pa naj je komu internacionalnost simpatična ali antipatična. Tega se bo naučila tudi tista Anglija, ki še ne ve, da je tako. Sicer se ne more reči o velikem delu angleških kapitalistov, da ne vedo tega. Le da so doslej večinoma mislili to dejstvo izrabljati na svoj način, namreč tako, da si pribore hegemonijo na svetovnem trgu. Britaniziranje bi na ta način nadomestilo internacionaliziranje. Vse jasneje pa postaja, da ne pojde tako. Vsak poizkus monopoliziranja more le pospešiti konflikte med tekmujočimi državami in provocirati nevarne spore. Kakor ne bo te nevarnosti konec, dokler se ne najde mednarodna organizacija velikega gospodarstva, tako bodo tudi vse dotlej podobni poizkusi, kakor ga dela "parlament stavbinskih industrij" v Angliji, zanimivi, toda praktično le malo vredni. Njih največja cena bo v tem, da bodo vse jasneje dokazovali nemožnost rešitve velikih socialnih vprašanj brez izpremembe družabne podlage. Maksim Gorki j: Težki dnevi Rusije. Pri presojanju ruskih razmer je predvsem opažati skoraj neverjetno pomanjkanje objektivnosti. Povsod gledajo in sodijo sami predsodki, na eni strani absolutna antipatija, na drugi brezpogojna simpatija. Da je taka sodba vedno nezanesljiva, je pač stara stvar in v teoriji bo vsak modernejši človek priznal, da se ne sme tako ravnati. Ali od teorije do prakse je navadno dolga pot in večinoma so interesi močnejši od razuma. Predspdke napram ruskim razmeram je mogoče le tedaj razumeti, če se jemljejo različni interesi v poštev, ki vplivajo v gotovih veliko bolj na instinkt kakor na razum. Omenjeno pomanjkanje objektivnosti je tudi iskrivih) ,da se jemlje Rusija navadno kot nekakšna petrificirana tvorba, ki je dobila v enem trenotkd stalno obliko in se od tedaj sploh ne izpreminja več. Le tako more tudi sodba o Rusiji in njenih zadevah ostati nezipremenljiva, enaka tistemu mnenju, ki si ga je ta ali oni napravil tisti trenotek, ko je v duhu izrekel svojo ljubezen ali svoje sovraštvo. Nič ni bolj napačnega kakor tako stališče, in prav posebno je napram Rusiji napačno, kajti kdor gleda na to deželo brez strast?, mora spoznati, da se vrši tam več izprememb, kot jih je mogoče temeljito opazovati, da letošnja Rusija že davno ni več lanska, še manj pa predlanska Rusija. Prav tako je praksa boljševizma, sedaj vladajoče sile v Rusiji, letos bistveno različna do one leta 1917. A le, če se jemlje vse to v poštev, si je mogoče napraviti kolikor toliko zvesto sliko, kar je prvi in najvažnejši pogoj, da se črpa pouk iz ondotnih dogodkov. Prav to je treba v prvi vrsti imeti pred očmi, da je današnja Rusija velika šola, kakršne svet še ni imel, in v tem je tudi največja cena strašnih žrtev, ki jih je pretrpela. Pregovor, da je zgodovina uči- teljica človeštva ne velja le za preteklo, ampak tudi za tekočo zgodovino, in kdor ima dobro voljo, se iz sedanje ruske zgodovine lahko neizrecno mnogo nauči. Eno izmed vprašanj, ki imajo izredno važnost za bodočnost, se glasi: Ali so bile metode, katerih so se boljševiki poslužovali v prvih dobah svoje revolucije, dobre in primerne tistim ciljem, ki so jih po svojem mnenju zasledovali? Ako hočemo na taka vprašanja dobiti pravilen odgovor, se ne smemo obračati do ljudi s predsodki, ne do takih, ki preklinjajo a priori prav to. Med možmi, od katerih se sme pričakovati vsaj velika mera pravičnosti in iskrenosti, je nedvomno Maksim Gorkij, veliki pisatelj, ki se je vedno ravnal le po svojem prepričanju in se ni klanjal ne navzgor iz servilnosti, ne navzdol iz demagogije. Gorkij sodeluje danes z boljševiki na kulturnem polju, dasi sam ni boljševik. Bil je dolgo proti njim v ostri opoziciji in je zaradi tega očutil njih progon. Zaradi svojega sedanjega dela ni zapustil svojega prepričanja, ampak hotel je pomagati tudi v danih razmerah, kolikor mu dopuščajo moči, sicer pa izreka tudi sedaj, da ne odobrava vsega, kar se godi in naglaša svojo opozicijo povsod, kjer mu tako veleva vest. Gorkij je v prvih časih boljševiške revolucije napisal serijo člankov, zaradi katerih je bil njegov list preganjan in zatiran, a kasneje so bili zbrani in dajejo v zbirki živo sliko razmer v Rusiji tistih časov. Prav zaradi pisateljeve objektivnosti imajo ti članki veliko vrednost in lahko služijo kot izvrsten materi-jal za študije. iS tem namenom predložimo nekatere izmed njih tudi svojim čitateljem. * • • "Proletariat je stvarnik nove kulture" — v teh besedah so Obsežene krasne sanje o zmagi človeka nad roparsko zverino in domačo živaljo; v boju za uresničenje teh sanj je padlo na tisoče ljudi vseh razredov. Proletariat vlada sedaj ; dosegel je sedaj možnost svoje osvoboditve. Umestno in času primerno je vprašati, kako se izraža to stvarjanje. Z dekreti "vlade ljudskih komisarjev," s časnikarskimi podlistki, in z ničemer drugim ne. To je literatura, ki jo pišejo "z vilami po vodi", in četudi so v teh dekretih dragocene misli, vendar ne daje sedanja realnost pogojev za njih uresničenje. Kaj nam daje revolucija novega, kako je izpre-menila zversko rusko naturo, koliko svetlobe prinaša v temo narodnega življenja? V dobi revolucije smo našteli na desettisoč "sa-mosodov" (olepševalen izraz za ličanje). Glejte, kako sodi demokracija svoje grešnike: V okolici Ale-ksandrovskega trga so vjeli tatu. Množica ga je takoj nabila in priredila glasovanje: S kakošno smrtjo naj bo kaznovan? Ali naj bo ustreljen ali potopljen? Sklenili so, v|uit> 1908. Sedež: Johnstown, Pa. glavni uradniki: Predsednik: IVAN PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO, R. F. D. 2, Box 113, West Newton, Pa. Glavni tajnik: BLAS NOVAK, 634 Main St., Johnstown, Pa. 1. Pom. tajnik: FRANK PAVLOVCM, 634 Main St., John- stown, Pa. 2. Pom. taj. ANDREJ VIDRIOH, R. P. D. box 4, Johnstown, Pa. Blagajnik: JOSIP ŽELE, 6502 St. Clair Ave., Cleveland, O. Pom. Blagajnik: ANTON HOČEVAR, R. P. D. 2, Box 27, Bridgeport, O. NADZORNI ODBOR: Predsednik nadzor, odbora: IGNATZ PODVASNIK, 6325 Station St., E. E. Pittsburgh, Pa. 1. nadzornik; SOPHIA BIRK, 606 St. Clair Ave., Cleve- land, Ohio. 2. nadzornik: IVAN GROŠELJ. 885 137th St., Cleveland, O. POROTNI ODBOR: Predsednik porot, odbora: MARTIN OBERŽAN, Box 72, East Mineral, Kans. 1. porotnik: PRANO TEROPČI0, R. 1, Banonza, Ark. 2. porotnik: JOSIP GOLOB, 1916 S. 14th St., Springfield, Dl. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. JOSIP V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., Pittsburgh, Pa Glavni urad: 634 Main St., Johnstown. Pa. URADNO GLASILO: PROLETAREC. 3639 W. 26th St., Chicago, 111. Cenjena društva, oziroma njih uradniki, so uljudno prošenj pošiljati vse dopise naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj se pošlje edino potom Poštnih, Expresnih, ali Bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potom privatnih čekov. Nakaznice naj se naslovljajo: Blas Novak, Union National Bank in tako naslovljene pošiljajo z mesečnim poročilom na naslov gl. tajnika. V slučaju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo uradu glavnega tajnika, da se v prihodnje popravi. IZ URADA GL. POROTNEGA ODBORA S. D. P. Z. Po dolgi razpravi in mnogemu dopisovanju z društvom št. 151, SDPZ. v Delagua, Colo., in bratom Antonom Udovičem glede njegove ¡zadeve izobčenja iz društva in SDPZ., je gl. porotni odbor prišel do sledeče razsodbe, ki jo priporočamo članstvu prej imenovanega društva v upoštevanje: Razsodba. Brata Antona Udoviča se sprejme nazaj v društvo in SDPZ. na podlagi sledečih razlogov: 1. Ker sobrat Anton Udovich v prvi vrsti ni bil niti pravilno izključen od organizacije SDPZ., oziroma njene podružnice. 2. Ker ni bilo proti njemu v resnici natančnih dokazov, da bi bil oškodoval društvo. 3. Ker ga je društveni porotni odbor na ponov- Dodoorna zveza obravnavi spoznal nekrivim. ^ Gl. porotni odbor priporoča, prizadetim, naj se enkrat za vselej oseone mržnje opuste in raje deluj-mo v bratski slogi, ki je potrebna za prospeh društev. Ako pa društvo št. 151, SDPZ., s to razsodbo ni zadovoljno, ima pravico vso zadevo predložiti prihodnji konvenciji. Z bratskim pozdravom, Martin Oberžan, Frank Teropčič, Joseph Golob, odbor. Inkorporlrana 22. aprila 1909 v državi Pum. Fond za osvoboditev političnih jetnikov. American Fredom Lige. Collinwood, O.: Društvo Vipavski Baj št. 312 SNPJ. $10.00 Izkaz dne 31. decembra 1919 ................... 593.76 Skupaj do 31. januarja 1920 .................$603.76 Tajništvo J. S. Z. V. Izkaz prispevkov za socialistični tisk v starem kraju. Detroit, Mich.: Od udruženja br. 20 po $2: N. šestano-vieh, G. Mrkšich in J. Jankovich; po $1: V. Perinac, A. Da-skaloff Co., K. T. N. B., M. Paun, N. B., M. D., M. and M. Hardware Co.; po 50c: Z. Omaljev, M. Stojadinov, M. Koka-novich, M. Pejački, E. Andjelich, T. Kmeta, Z. Vukovan, F. Juretich, P. Rula, P. Belamarich, C. Popovich, J. Vlasieh, N. Matijevieh; po 25c: S. Zimonja, Mary Zimonja, Milka Bel&joc, I. Božičevich, J. Bukovec, M. Tomasin.—$21.00. Barton, Ohio: Jugosl. socialistični klub št. 123 $1: po 50e: F. Bregar; po 25c: J. Krejacic, J. Romshak, F. Spendal, L. Elash, J. Elash, J. Lončariž, Mrs. M. Korant, J. Gra-čanen, F. Gračanen, F. Pishek, L. Pauehnik; po 20c: F. Ko-bal; po 15c: L. Gross; po 10c: J. Kafrle, G. Brank ovičh, A. Korant in J. Milavec. Skupaj $5.00. South View, Pa.: Po $1: A. Peternel, A. Zalar, J. Zupančič, J. Hotko, F. Eupnik, A. Bupnik; po 50c: Y. Bavt; po 25c: F. Tomažin. — $6.75. Skupaj v tem izkazu................:........$32.75 Izkaz 30. decembra 1919 .........................227.00 Skupaj...................................$259.75 Sodrugu Fran Svetku odračunano 1-15-20......... 248.00 Pri tajništvu J. S. Z. dne 31. jan...............$11.75 Tajništvo J. S. Z. J» J« JI Rumunija bi bila baje pripravljena bojevati se z Rusijo, če bi jo zavezniki podprli. Kakšno korist naj bi imele zavezniške dežele od tega, bi morala Rumunija šele razložiti, kar bi bilo najbrže zelo težko. Kakšno korist pričakuje Rumunija sama od tega, je njena tajnost; ali vsak pravi prijatelj bi ji moral svetovati, da naj rajša opusti take aventju-re, pa naj gleda, da zredi svoje razmere doma, ki so zelo potrebne ureditve. Usoda Kolčaka in Deni-kina bi jo lahko .poučila, da ne bi bila vojna z Rusijo nikakršen "vojaški izprehod", kakor je bila ekspedicija na Ogrsko. In pri tem ni Rumunija tako eminentno vojaška dežela, da bi ji padale zmage kakor zrele hruške v krilo. Če niso njeni reakcionarni gospodarji popolnoma prišli ob pamet, bi si lahko na prstih izračunali, kakšne posledice bi v pričo splošne nezadovoljnosti v deželi lahko imelo nekoliko vojaških porazov. Rešiti se svojih domačih skrbi je za Rumunijo za enkrat gotovo najvaž-neše. ZA CHICAGO. Tistim, ki žele postati ameriški državljani. Jugosl. socialistični klub, št. 1 J. S. Z. je na svoji zadnji seji sklenil prirediti večere za ameri-kamziranje, to je dajal bo brezplačno informacije vsem, ki žele postati ameriški državljani. In formacije bodo obstajale v tem, kako je treba ravnati pri dobavi državljanskega, papirja, in kako je odgovarjati na vprašanja pri zadnji zaslišbi pred sodnikom. Poleg tega dobe kandidati za državljanstvo tudi nekaj odlomkov iz ameriške zgodovine in popolno seznanje z ameriško ustavo in njenimi dodatki. POUK JE BREZPLAČEN. Vsi ki se zanimajo za dobavo amer. državljanstva — in zanimati bi se moral vsaJc, ki želi ostati v tej deželi — naj pridejo v ponide-Ijefk dne 9. februarja t. 1. ob 8. zvečer v dvorano S. N. P. J., 2657 So. Lawndale ave., Chicago. Poskušnja za odziv te namere bo odprta tri tedne, to je vsak teden enkrat, in če se tretji večer ne odzove najmanj troje za-nimancev, namera odpade. Na dotičniMh, je torej odvisno, če naj se ta brezplačni pouk o državljanstvu nadaljuje ali ne. Koliko vas bo navzočih na prvi večer dne 9. februarja? Jugoslovanski socialistični klub št. 1, J. R. Z. Namen strmoglaviti vlado se nekaj časa sem razlaga kot hudodelstvo, za katero na morejo nekateri reakeionarji izmisliti dovolj strogih kazni. V resnici je tak namen popolnoma legalen in vsaka stranka, ki ni baš sama na vladi, ga zasleduje. Zlasti v re-publičanskem taJboru gre sedaj reakcija silno v klasje. Toda kaj hočejo republikanci pravzaprav sami? Strmoglaviti hočejo sedanjo demokratično administracijo in posaditi republičansko na njeno mesto. Za tem gre sploh vsaka opozicija in brez tega si ne bi bilo mogoče misliti ustavnega življenja. Vprašanje more biti le, s kakšnimi sredstvi hoče kakšna stranka doseči ta namen. V tem oziru pa prav takozvani veliki stranki ne moreta reči, da imata čisto vest. Nobene volitve ne minejo, da ne bi sledile cele vrste tožb in preiskav zaradi volilnih sleparij, katerih je pa vedno veliko več, kakor izve javnost. Pridigati nasilstvo za dosego političnih ciljev je v urejeni državi pregrešno ; le pozabiti se ne bi smelo, da je moralno nasilstvo enako hudo in zato enako pregrešno kakor fizično. Proletarec prične izhajati na 32 straneh; prinašal bo tudi leposlovno ^gradivo in ilustracije. To se pa ne zgodi že drugi teden, ampak šele tedaj, če naročniki in sodrugi pridobe listu toliko novih naročnikov, da nam omogočijo povečati in izboljšati list. Knjiga "Šleške pesmi" je razprodana. Želim dobiti Ameriški Družinski Koledar letnik 1915. Čitajte slovensko socialistično revijo "Demokracija", ki izhaja v Lljubljani. Naročila sperejema. Proletarec. Cene so razvidne iz oglasa. Ako ima kdo rojakov kakšnega odveč, naj mi ga proda. Pošljite ga na naslov: Louis Pechenko, 6010 Bonna Ave., Cleveland, O., aH pa upravništvu Proletarca. I I ? T ? X S -i v ? T X ? v ? y ? T V t * T J T x VABILO NA VELIKO MAŠKERADNO VESELICO, katero priredi ŽENSKA KRAJEVNA ORGANIZACIJA ŠT. 7. J. R. Z. V CHICAGU, ILL., na pustno soboto, 14. februarja t. 1. v Hoerberjevi dvorani, 2131 Blue Island Ave. Za najboljše maske je pripravljenih več krasnih nagrad. Pričetek veselice ob osmi uri zvečer. Vstopnice v predprodaji 35c. Na večer veselice pri vhodu 50c. Na veselici igra izvrsten orkester. Za najboljšo vsestransko postrežbo bo skrbel odbor. — Udeležite se te veselice. — Vstopnice se dobijo pri članicah te organizacije. ODBOR. I I T X X t T I I I t A Pekoče grlo, bolečine v prsin znamenja influence. Dajte grlu in prsim oživljajočo vdrgnitev s Pain-Expellerjem ter pokrite prsa s sukneno obvezo. Ne izpostavljajte se potom zanamarjanja prehlada vnetjem, pljučnici, influenci in drugim nevarnim boleznim. Kupite Pain-Expeller danes v vaSi lekarni, 85 in 65 centov steklenica Pristni ima naSo tvorniSko znamko 4a "SIDRO" Ne jemljite nadomestil ali posn&tkov. F. AD. RICHTER & CO. 326-330 Broadway, New York Kašlju navadno sledi influenza, prehlajenje, hripavost, vnetje sapnika in oslovski kašelj. Je zelo nepovoljen in slab simptom in moralo bi se seveda takoj paziti, da se ne razširi pri bolniku. c evera s ^ Balsam for Luugs (Severov Balzam za pluča) je priporočljiv za zdravljenje kašlja v vseh slučajih. Pozdravi notranjščino grla, odpravi hripavost, vsled česar človek lažje diha in prežene kašljev napad. Je zelo okusen za vživanje in otroci kakor odraščeni ljudje ga lubijo. Poskusite. Cena samo 25 in 50 centov in 1 ali 2 centa davek. Gripa se sedaj skoro dnevno prikazuje vsepovsod. Pride nepričakovano in tudi ne zapusti tako hitro. Močna zmes se potrebuje, da se jo odžene, in to je S evera's Cold and Grip Tablets (Severove tablete zoper prehlad in gripo) navadno zelo pomagajo. Te se priporoča tudi pri influenzi, prehladu in za gripo. Poskusite. Cena 30 centov in 2 centa davek. Hripavost J'e eno prvi zna-menj, da ste se prehladili. Ni le neprijazno temveč daje tudi bolečine. Izpirajte grlo S Severa'» An-tisepsol (Severov Antisepsol), kateri ozdravi boleče grlo. Uporabljal naj bi se tudi pri izpiranju nosa, pravilno raztopljen. Poskusite. Cena 35 centov in 2c davek. Zaprtje je navadno vzrok veliko drugih bolezni. Navadno se spozna, ko prihajajo razne bolečine in to so vzroki, da bi si morali vre-diti vaša čreva, s tem da pričnete rabiti Severa'» Balsam of Life (Severov življenski balzam), ki je poznan, da pomaga v takih slučajih kot je zaprtje in zabasanost črev, ter se upo-rablje kot pomoč drugim zdravilom. Cena 85 centov in 4 cente davek. Liniment bi morali imeti pri vsaki družini. Težko projde en sam dan, da bi se ne potreboval. Severa'» Goth-ard Oil (Severovo Gothardsko olje) je izvrstno mazilo za zdravljenje takih bolečin, rev-matizma ali nevralgije, povsod kjer se smatra, da liniment lahko kaj pomaga. Cena 30 in 60 centov in 2 ali 3 cente davek. Hrbtobol nareja človeka slabotnega, bolnega in nezmožnega za vsakdanje delo. Sicer je gotova stvar, da je temu vzrok bolno stanje vaših obisti. Takoj pričnite zdraviti. Rabite Severa'» Kidney and Liver Remedy (Severovo zdravilo za obisti in jetra) in prepričali se bodete, da je to izvrstna zmes za zdravljenje in urejenje vaših obisti in vranič-nih nerednosti. Cena 75 centov in $1.25, in 3 ali 5 centov davek. Čista kri j'e glavno za naš dobrobit. Ako je kri nečista, slabotna in brezbarvna, to škoduje vsem sistemu in vi potrebujete tonike. Vzemite Severa'» Blood Purifier (Severov kričistilec) ki je poznan, da prežene izpahke, ture itd., ki so nastali vsled nečiste krvi. Cena $1.25 in 5 centov davek. Severova družinska zdravila se dobe naprodaj v vseh lekarnah. Ako vam je nemogoče to dobiti pri vašem domačem lekarnarju tedaj pošljte vaše naročilo naravnost nam in priložite pravo svoto denarja. W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. IZŠLA JE NOVA KNJIGA "DEBS, HIS LIFE AND LETTERS", ki jo je spisal David Kar-sner. Stane $1.50 in 10c za poštnino. Naročila sprejema Proletarec. Dobiček, ki ga prinese prodaja te knjige gre v fond za osvoboditev Debsa iz ječe. Ta fond upravlja The Workers' Defense Union in The National Civil Liberties Bureau. Tiskalo se je tri milj one izvodov te knjige in ako se vsa proda, bo prinesla prej omenjenemu fondu $149,500.00. — Ime Eugena Debsa je tesno združeno s socialističnim gibanjem v tej republiki, zato je knjiga, ki opisuje njegovo življenje, vseskozi zanimiva. NABIRAJTE NAROČILA med Slovenci in drugorodci ter jih pošljite nam. Sedaj imate priliko za akcijo ; dobite dobro knjigo in ob enem pomagate akciji za osvoboditev Debsa. Prijatelj, če ti je potekla naročnina, ne pozabi jo obnoviti. Ne pozabi, da je borba za eksistenco tega lista mnogo težja, kakor za druge liste. Vedi, da so na delu vse mogoče sile, da se zaduši glasila zavednega organiziranega delavstva. Potrebujemo tvoje pomoči v tvojo korist. MILWAUKEE, WIS. Seje slovenskega soc. kluba se vrše vsak drugi in četrti petek v mesecu v Dlirija dvorani", 310— 1st Ave. Ker so vedno važne stva ri na dnevnem redu, zato Vas veže dolžnost, da pridete vsi na sejo. Pripeljite s sabo tovariše, ki se zanimajo za razredni boj in še niso v organizaciji. Ant. Jeraj, tajnik, 495 Park Str. SLOVENCI pristopajte k SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI. Naročite si dnevnik "Prosve-ta". List stane za celo leto $4, pol leta pa $2.00. Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2657 So. Lawn-dale Ave., Chicago, III. |llllllll!lllllllllllllllllll!lllllllllllllillllllllllllllllllllllllllll Iz založbe Socijalne Matice v Ljubljani smo te dni prejeli nekaj zvezkov socialistične revije "DEMOKRACIJA" in druge brošure, ki = jih priporočamo v naročitev. SEZNAM IN CENE Dr. Oto Bauer: "Pot k socializmu", priredil Filip Uratnik.....................30 Alojzija Štebi: "Demokratizem in ženstvo".................................20 "Pogled v novi «vet"....................................................15 "Demokracija" (socialistična revija) 1—3 zvezek.........................25 S "Demokracija" " " 4—7 zvezek....... "Demokracija" " " 8-12 zvezek...... Nadalje priporočamo v naročitev: Etbin Kristan: "Svetovna vojna in odgovornost socializma" Etbin Kristan: "V novo deželo"....................... "Katoliška cerkev in socializm"......................... .25 .50 .80 .30 .20 -Ako še niste, pošljite naročilo takoj za- AMERIŠKI DRUŽINSKI KOLEDAR 1920 -STANE 65c- V zalogi imamo še nekaj iztisov koledarja letnika 1919. Če ste ljubitelji dobrega povestnega gradiva, ga naročite. Naročilom priložite money order, gotovino, ali poštne znamke. 3639 W. 26th St. CHICAGO, ILL. I PROLETAREC lllllltllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllfllllllll SEDAJ LAHKO POŠLJETE BLAGO ' V JUGOSLAVIJO. Jugoslovanska delavska zastopnika na mednarodni konferenci v Washingtonu, Dr. L. Peric in Pr. Svetek sta povedala česa ljudje v domovini najbolj potrebujejo. Živil imajo, nimajo pa sukna, platna, kontenine, porhanta, caj-ga, usnja, konca in takega blaga za obleke, perilo in obuvala. To blago sedaj lahko pošljete svojcem v domovino potom A-MERICAN JUGOSLAV COMMERCIAL BOARD, LTD, 3639 West 26th Street, Chicago, 111., ki je pod kontrolo JUGOSLOVANSKEGA REPUBLIČAN-SKEGA ZDRUŽENJA in ima močne in solidne zveze z naju-plivnejšimi kooperativnimi organizacijami v Jugoslaviji, ki bodo skrbele za distribucijo blaga. AMERICAN JUGOSLAV OOMMERCIALI BOAD, LDT, nakupi ogromne količine volnenega blaga in cajga za moške in ženske obleke, vsakovrstnega platna, kontenine, porhanta, cvirna, usnja in ga pošlje v Jugoslavijo. Na ta način vas stane blago veliko manj, kakor če ga .vi kupite tu v prodajalni na drobno. Blago bo poslano skupaj na eno centralo v Jugoslaviji, kjer ga razmerijo, porazdele v pakete in razpošljejo na naslove onih, za katere je blago naročeno. Stakim načinom pomoči in po-šiljatve blaga nimajo rojaki v A meriki prav nobenih sitnosti; ni jim potreba dela za nakupovanje blaga, nimajo sitnosti in stroškov z zabojem, ekspresom, prevozom in zavarovalnino ter si prihranijo vse te stroške in kupijo blago, dostavljeno v Jugoslavijo, še vedno veliko ceneje, ,kakor da kupijo sami na drobno v prodajalnah. Če želite pomagati svojcem, pošljite 25 centov za vzorce, cenik blaga ter za navodila na: AMERICAN JUGOSLAV COMMERCIAL BOARD, LTD. 3639 West 26th Street. Chicago, Illinois. iiiiitiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiini iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiitiiiiiiiiiiii 324848235348535353235348532348235323534853232348532348235323234853535348532323485348482353234853482348 IIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlIIIMIIIIIIIIIlILL Influença. E S povrnitvijo epidemije, — "flu" je nevarna — protektirajte = E sebe in družino z obvarovanjem zdravja* Prvi simptomi so vnetje E oči, cejenje iz nosa, bolečine v hrbtu, glavi in mišicah, mrazenje, = E vročica in izredna utrujenost. Kot preprečilno sredstvo in za prvo E E zdravilo priporočamo mi izpiranje grla in nosa s Severov Antisepsol, = E katerega zmešajte en del z dvema deloma gorke vode. V slučaju, = E da se vas loteva mrzlica ali vročica, vzemite po eno Severovo Tableto = E zoper prehlad in hripo in ponovite to vsake tri ure toliko časa, da = E se prične črevesje čistiti. Pokrite se dobro z odejo. Ako se vaše E E zdravstveno stanje ne obrne na boljše v enem dnevu, pozovite zdrav- = E nika in se ravnajte po njegovih nasvetih. Ta zdravila vam bodo E mnogo pomagala za obvarovanje pred epidemijo, raditega jih morate = = imeti vedno pri roki. So na prodaj po vseh lekarnah po sledečih = E cenah: ' = E Severa'« Antisepsol, 35c in 2. centa davka. Ž E Severa's Cold and Grippe Tablets, 30c in 2. centa davka. Severa's Balsam for Lungs, 25c in 50c in lc ali 2. centa davka. S Ako ne morete dobiti teh zdravil pri vašem lekarnarju, jih = = naročite direktno od nas. E W. F. SEVERA CO., CEDAR RAPIDS, IOWA. Hi 1111111111111111111111111111111M111111111111111111111111 ! 1111111 i 11 ! 111111111111111111111111111111111111 NOVOST! NOVOST! PRAVI VREMENSKI PROROK. SAMO $2.25 To je barometer v obliki male hiše švicarskega sloga, ki vam pove vremensko stanje za 24 ur naprej. To ni igrača, ampak znanstveno konstruiran instrument in deluje avtomatično pod pritiskom zraka. Ta mala hišica ima 4 okna, dva na pročelju in dva ob straneh. Ima tudi dvoje vrat skozi katere prihajajo številke naznanjajoč vremenske spremembe. Med J vratmi je barometer, ki vam prikazuje stanje temperature. Na levi strani nad vratmi hišice je kukavica in na vrhu pročelja hiše je dekoracija z jelenovo glavo. Z eno besedo, to je krasen izdelek, interesan-ten za vsako hišo. Natančne instrukcije pošljemo z vsakim naročilom. NE POŠILJAJTE DENARJA NAPREJ. Izrežite ta oglas in ga pošljite "zaeno s 25c'za pošiljalne stroške na spodnji naslov. $2.25 boste plačali potem, ko prejmete ta predmet. Pišite takoj, dokler zaloga ne poide. VARIETY SALES COMPANY, Dept. 469 E. 1136 Milwaukee Ave., Chicago, 111. Živ bi bil človek tudi brez mila in krtače; ampak podoben bi bil vendar bolj svinji kakor človeku. Brez svojega lista delavec ne u-mre; ali neveden ostane ravno o onih zadevah, o katerih bi moral biti najbolje poučen. Pravi socialist na sme biti rezervist, ampak mora biti vedno aktiven vojak avoje atranke. Kdor noai avoje prepričanje le aam v tebi, ne koriati nič ne sebi, ne avoji atvari. Prepričevati mora tiste, ki še niso prepričani Kadar... Kadar mislite na potovanje t stari kraj; kadar želite poslati svojim sta rokrajskim sorodnikom, prijateljem- ali znancem denar, ali kadar imate kak drug posel s starim krajem, obrnite se na Leo Zakrajšek-a 70-9th Ave. NEW YORK, N. Y. Slovencem priporočamo v posedanje KAVARNO MERKUR 3551 W. — 26th St. (v bližini urada SNPJ., S. R. Z. in Proletarca.) Dobra kuhinja :::::: :::::: Dobra postrežba. KARL GLASER, imeitelj. r ! Anton Linhart in sin i i i w I w I Pogrebni zavod in balzamovač. Kočije in avtomobili.—Privatne C ambulance.—Eden najbolj zna- A nih pogrebnih zavodov na za- I padni strani mesta. 5320 W. 25th Street, MORTON PARK, ILL. Tel. Morton Park 42 1344 W. 19tH Street, CHICAGO, ILL. Telephone Canal 915 Povej tvojemu prijatelju, da je v njegovo lastno korist, ako postane čitatelji in naročnik Proletarca.