GlASIL, o DELOVNEGA KOLEKTIVA SOZD ISKRA Številka 5 — Leto XXI — 6. februar 1982 DrUga strokovna konferenca o varstvu pri delu in humanizaciji dela Tehnika je indiferentna, dobro ali slabo Naredi človek V četrtek, 28. januaija je bila v Ljubljani 2. strokovna konferenca o varstvu pri delu in humanizaciji dela. Organiziral je Odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela pri DS SOZD Iskra v sodelovanju s KO sindikata Iskre. Poleg Iskrinih družbenopolitičnih in poslovodnih delavcev so * konference udeležili tudi sekretar republiškega odbora sindikata proizvodnje in predelave kovin Dušan Rovanšek, predsednik komiteja RO sindikata za varstvo pri delu Vlado Sobotkijevič, dekan VTVŠ Vladimir Drusany, republiški inšpektor dela Jernej Pušnik, zastopniki Gorenja in še nekateri. Sodelovali so tudi inženirji varstva pri delu iz vseh DO in TOZD in pooblaščeni delavci varstva pri delu. Konferenco je vodil predsednik Odbora za varstvo pri delu in humanizacijo dela SOZD Iskra Jože Štrukelj. Zbrane je v imenu DPO in individualnega poslovodnega organa pozdravil član KPO Pavle Gantar z naslednjimi besedami: '.Odbor za varstvo pri delu in huje LZacii° dela pri DS SOZD Iskra se siJ,upaj s Koordinacijskim odborom stal*ata SOZE* Iskra ter na osnovi Dri ^ za 1 • konferenco o varstvu kovn U 0di°čil organizirati 2. stro-žac"° konferenco na temo humani-$o Ivi ^a' Pounde za to posvetovanje no “d® tako izražene s strani družbe-Str‘P°litičnih delavcev, kakor tudi s ni tistih tehničnih strokovnjakov v stv enem delu, ki se ukvarjajo z var-go delavca v združenem delu in družbi, ki izhaja iz njegovih pravic in Odgovornosti do dela s sredstvi za proizvodnjo v družbeni lasti. Dosežena stopnja razvitosti proizvajalnih sil je zdaj tolikšna, da omogoča in terja aadaljnji razvoj problemov na samoupraven način. To je nujno povzro-calo pogoste konflikte s težnjami, da bi družbene odnose in razvoj uravnavali na državno-lastninskih temeljih, z logiko in intervencijami državnih Počasno vzpostavljanje samoupravnih dohodkovnih odnosov je oviralo druževanje dela in sredstev, to je delavčevega živega in minulega dela po s^oupravni poti. Delavci še ne upravljajo v celoti z dohodkom in imajo Premalo vpliva na porabo sredstev za skupne in splošne potrebe. Pomemben del vzrokov za takšne družbene razmere je moč najti v celotnem . elegatskem sistemu, ki ga kljub njegovi konstituiranosti na vseh področ- družbenega dela in življenja še nismo dovolj uveljavili kot sredstva in stema, s pomočjo katerega delavci s samoupravnim sporazumevanjem, ttižbenim dogovarjanjem predvsem v okviru družbenega planiranja ter z Ntesmčevanjem oblasti uveljavljajo svojo ustavno opredeljeno vlogo in Položaj v družbeni reprodukciji. Pomemben del aktivnosti je Zveza komunistov Slovenije namenjala resničevanju delitve osebnih dohodkov po delu in rezultatih dela, ob Poštevanju načela, da je prav delitev sredstev za osebne dohodke celovit . raz stvarnih družbenoekonomskih odnosov. Na to dejstvo se je opirala jasna akcijska usmeritev za delovanje komunistov; temeljila je na spozna-Ju. da sta način in vsebina osebnega prilaščanja ne le rezultat, temveč Predvsem bistveni vzrok danih družbenih odnosov in zato tudi zaostrenih ružbenih razmer ter upadanja učinkovitosti gospodarjenja z družbenimi redstvi. Kljub številnim aktivnostim zveze komunistov in drugih subjek-vnih sil se prepočasi uveljavlja takšna delitev sredstev za osebne dohod-e> ki bi namesto številnih meril formalne usposobljenosti in odgovor-°sti delavcev uveljavila njihov dejanski delovni prispevek v tekočem elu, gospodarjenju ter upravljanju z minulim delom. 2 Konferenco je pozdravil član KPO Pavle Gantar. pojem varstva pri delu po svoji vsebini in namenu obsega pravice in obveznosti delavcev in njihovih organizacij in nosilce samostojnega osebnega dela, da po zakonskih in pravnih predpisih ustvarjajo in zagotavljajo takšno delovno okolje, delovne in življenjske razmere, ki zagotavljajo fizično in moralno integriteto delavca pri delu. (Nadaljevanje na 2. strani) TOZD ELEKTROLITI MOKRONOG r RAZVILI SO ELEKTROLIT IMAJVISJE KAKOVOSTI _________________________y Elektroliti v Mokronogu imajo svoj razvoj v Ljubljani v Gubčevi ulici. Ker v Mokronogu težko dobijo strokovne sodelavce, so našli takšno rešitev. TOZD Elektroliti pa je z novo tehnologijo, zlasti zaradi visoke stopnje avtomatizacije dobila velike možnosti in razvoj dohaja potrebe tovarne. Pred kratkim so razvili elektrolitske kondenzatorje za najvišje zahteve. ..Elektrolit za zahtevnejše elektronske in druge naprave smo obljubili tovarni že pred časom. Letos pa nam je uspelo razvojno delo zaključiti in pripraviti vse potrebno za prenos v proizvodnjo," so nam povedali v Gubčevi. (IKM) Iskrin Inštitut za kakovost in metrologijo je že opravil vse potrebne teste in dal atest. To je kakovosten kondenzator najvišjega razreda, ki je namenjen za vgradnjo v zahtevnejše aparature in naprave. Njegova življenjska doba se pod nazivnimi obremenitvami lahko obremenjuje do 2 tisoč ur. Običajni kondenzatorji imajo „normo“ 1000 ur. Ta elektrolitski kondenzator uporabljajo za zahtevnejše časovne sklope, kjer je zelo važen čas. Nadalje ga uporabljajo za merilne inštrumente in zahtevnejša mesta v zabavni elektroniki in ostalih elektronskih napravah. Da bi pa novi kondenzator „pre-sadili" v proizvodnjo, bo treba za to pripraviti tudi teren v tovarni. „Kon-denzatorska mentaliteta je tu bistven faktor," pravi Marjan Pivk. „To pa pomeni, da je treba nekatera delovna mesta ustrezno pripraviti. Ta elektrolit namreč zahteva sorazmerno visoko stopnjo čistosti. Tudi stroga tehnološka disciplina bo potrebna. Uporabiti bo treba točno predpisane materiale in postopke, ker je prav to nujno za uspešno proizvodnjo kondenzatorjev tega kakovostnega razreda." Prav zato je čas za uvajanja v proizvodnjo vprašljiv, saj je prav zdaj velika težava z nabavo najzahtevnejših repromaterialov, zlasti pa se bojijo, da dobava ne bo adekvatna naročilom in tudi rednih dobav pogostokrat ni. KF Konferenci so udeleženci sledili zelo pozorno. Bomo uresničili letošnjo izvozno obveznost? Slovenska samoupravna interesna skupnost za ekonomske odnose s tujino je glede na izredno visoke izvozne obveznosti, ki jih Sloveniji nalaga zvezna devizno-plačilna bilanca, izračunala, da bi morala Iskra v letošnjem letu izvoziti na konvertibilno tržišče za 147 milijonov dolarjev svojih izdelkov. To je za skoraj 10 milijonov dolarjev več, kot smo lani predvideli, ni pa ta vsota še dokončna. V začetku minulega tedna je bilo v Ljubljani redno zasedanje skupščine SISEOT Slovenije. Najpomembnejša točka dnevnega reda zasedanja, katerega so se udeležili tudi delegati iz Iskre ’ je bila obravnava osnutka za usklajeni plan ekonomskih odnosov Slovenije s konvertibilnim območjem za leto 1982. Udeleženci skupščine so najprej poslušali poročilo in razpravljali o blagovni menjavi Slovenije v minulem letu. Naša republika je v letu 1981 izpolnila svoje obveznosti izvoza na kon- Ludvik Kranjc. vertibilno območje 92-odstotno, uvozni načrt pa je presegla za 2 %. Ob tem je treba dodati, da je uvoz obsegal vse kategorije — od uvoza repromate-riala in opreme do široko- potrošnega blaga. Glede na prej omenjeni razkorak, nismo dosegli planiranega 87 % pokrivanja uvoza z izvozom, pač pa le 79%. Kot že rečeno, so delegati skupščine SIS razpravljali tudi o ekonomskih odnosih naše republike s tujino v tem letu. Obveznosti, ki so jih naložili Sloveniji so izredno velike, ustvariti bomo morali visok pozitiven saldo, to pa hkrati pomeni, da bo moralo združeno delo prevzeti znatno višje izvozne obveznosti, kot jih je imelo v minulem letu. Gre predvsem za prodajo na konvertibilno tržišče. Strokovna služba odbora za plan v slovenski SISEOT je glede na obveznosti slovenskega gospodarstva ter na osnovi ocene lanskoletnega izvoza že izračunala letošnje izvozne obveznosti, in sicer za posamezna gospodarska področja oz. enote, ki jih oni imenujejo. Odstotki letošnjega povečanja izvoza so v primerjavi z lanskoletno realizacijo različni od enote do enote. Gibljejo se od 13,3 pa kar do 57,4 % povečanja. Skupščine SISEOT seje med številnimi delegati iz Iskre udeležil tudi direktor zunanjetrgovinske temeljne organizacije v Iskri Commerce, Ludvik Kranjc, ki nas je tudi seznanil s potekom in sklepi zasedanja. SOZD Iskra so uvrstili v drugo enoto, kateri so izračunali porast izvoza v tem letu v primerjavi z lanskim za 28,2 %. Po tem izračunu, naj bi Iskra izvozila na konvertibilno območje za 147 milionov dolarjev svojih izdelkov. To je za skoraj 10 milijonov dolarjev več, kot smo lani predvideli s planom. Računali smo, da bomo ob največjih prizadevanjih lahko letos izvozili na konvertibilno območje za 138 milijonov dolarjev. Precejšnji so razkoraki tudi med izračunanimi možnostmi uvoza ter željami in zahtevami. Na SISEOT so za vsako delovno organizacijo posebej izračunali stopnjo pokrivanja uvoza z izvozom. Po izračunu Samoupravne interesne skupnosti bo Iskra lahko letos uvozila za 120 milijonov dolarjev. Točno izračunana številka je 119,3 milijona dolarjev in obsega vse kategorije — uvoz repromateriala in opreme, kot tudi morebiti široko-potrošnega blaga. Če omenjenih slabih 120 milijonov dolarjev razdelimo po mesecih, pridemo do številke 9,97 milijonov dolarjev uvoza na mesec. Ker obstaja bojazen, da izvoznih obveznosti slovensko gospodarstvo v prvem četrtletju ne bo doseglo, so zato uvozno vsoto še zmanjšali za 10%. Iskra naj bi tako lahko uvozila v januarju, februarju in marcu le za 9 milijonov dolarjev na mesec. Pri tako izračunanih uvoznih vsotah, ki izhajajo iz uresničevanja izvoznih obveznosti, pa obstajajo še uvozni izračuni-avansi, ki upoštevajo uvoz v prvih lanskih enajstih mesecih, zmanjšan za 10 %. Ta izračun, izdelali so ga na SISEOT v začetku januarja, je dal Iskri možnost, da lahko v letošnjih prvih treh mesecih uvozi le za 7,8 milijona dolarjev mesečno. Vsekakor ta vsota še ni dokončna in upajmo, da bomo lahko črpali tudi razliko do 9 milijona dolarjev oz. do osnovne številke 9,97 milijona dolarjev. (Nadaljevanje na 2. strani) V torek, 2. januarja je bil v prostorih skupščine občine Ljubljana-Šiška razgovor o izgubah v nekaterih Iskrinih TOZD, ki obratujejo na območju te ljubljanske občine. Razgovora so se udeležili številni predstavniki občinske skupščine, zveze komunistov in sindikatov, z Iskrine strani pa predstavniki naših TOZD z izgubami, dalje predstavniki delovnih organizacij, v katere so vključene omenjene TOZD ter predstavniki SOZD Iskra ter Iskrine banke. Razgovor je bil zelo odprt in konkreten, prisotna je bila volja, da se na eni strani vse lanskoletne izgube pokrijejo, v glavnem v okviru solidarnosti v SOZD Iskra, hkrati pa so predstavniki posameznih prizadetih DO in TOZD jasno nakazali rešitve, sanacijske programe in vse ukrepe, kijih že izvajajo ali pa jih bodo izvedli v letošnjem letu, da ne bo v tem letu prišlo nikjer več do izgub. Vsekakor je bil razgovor v tem smislu pozitiven in konstruktiven, ker je konkretno razgrnil vso zapleteno gospodarsko problematiko sedanjega in minulega trenutka, hkrati pa konstruktivno in realno nakazal vse rešitve, da bi v letošnjem, še bolj zaostrenem gospodarskem letu poslovali uspešneje, bolje in seveda tudi brez izgub. £> 2. Tehnika je indiferentna, dobro ali slabo naredi človek (Nadaljevanje s 1. strani) Ker s samoupravljanjem odpiramo neko povsem novo družbo, ki naj bi optimalno zadovoljevala materialne in socialne potrebe vseh delavcev, je v tem procesu posebej treba poudariti kaj lahko daje v materialnem pogledu in kakšne možnosti imamo lahko za razreševanje osnovnih materialnih problemov. S tega vidika je važno, koliko proizvajamo in kako racionalno proizvajamo. Torej je pri vprašanju produktivnosti dela, na katero vpliva izredno veliko število dejavnikov, bodisi neposredno, ali posredno, brez dvoma eden izmed pomembnih dejavnikov v tem sklopu varstvo pri delu s posebnim poudarkom na humanizaciji dela. Sodobni svet je danes v sEovitem spreminjanju in spremembah, ki so tako dinamične, kot še nikoli doslej v zgodovini. Te nove proizvajalne sile človeštva pa lahko človek uporabi v svoj prid, ali tudi proti samemu sebi. Znanstveno tehnološka revolucija, katere priča smo danes, nam je prinesla veliko tehničnih in materialnih možnosti vedno novih in novih dobrin. Kljub pridobitvam znanstveno-tehno-loške revolucije pa lahko ta svet postane svet skrajne odtujenosti dela namesto, da človek popolnoma obvlada njemu doslej bolj, ali manj tuje sile. In socialistična samoupravna družba teži k svetu nove človečnosti, svetu svobode. V novih družbeno ekonomskih odnosih teži k osvoboditvi človeka in dela, predvsem pa k odpravi nasprotij med umskim in fizičnim delom. Jugoslovanska samoupravna družba je na tem področju dosegla že veliko pozitivnih rezultatov, predvsem glede človekovega družbeno ekonomskega položaja. Nekoliko pozabljeno področje pa je človekov položaj v neposrednem proizvodnem procesu. Mislim predvsem na organizacijo dela v proizvodnem procesu, način opravljanja delovnih nalog, skratka na delo kot na dejavnost, kjer človek razvija svoje psihofizične sposobnosti in, ki jih opravlja z veseljem in zadovoljstvom. Na tem področju ima varstvo pri delu s humanizacijo dela svoj poseben pomen. Posebej bi poudarO veliko moč, ki jo ima prav samoupravljanje v tem procesu. V ta namen je bila tudi organizirana ta 2. strokovna konferenca pod naslovom »Humanizacija dela". Pripravljenih je več referatov in prispevkov, tako s teoretičnega, predvsem pa s praktičnega vidika, kaj vse v Iskri na tem področju že organizirano ustvarjamo. Zavedamo se, da so to prvi koraki. Naš namen je predvsem opozoriti na zelo aktualne probleme, in da se ga je treba povsod lotevati gotovo s poglobljenim strokovnim pristopom. Moramo se zavedati, da ta pristop, ki ga sicer danes obravnavamo bolj s tehnološkega pogleda, ima tudi svoje pomembne družboslovne vidike. Zato je naša naloga, da na tem posvetovanju znova posebej poudarimo, da obravnavamo temo varstva pri delu s posebnim poudarkom na humanizaciji dela, ki je sestavni del samoupravljanja, gospodarjenja v združenem delu in, da kot taka mora tudi najti ustrezno mesto v delovanju in poslovanju vseh subjektov v SOZD Iskra. Ta Iskrina konferenca bo tudi prispevek delovnih ljudi SOZD Iskra k 3. konferenci Zveze sindikatov Slovenije o vlogi in nalogah sindikata pri uveljavljanju delavcev kot nosilcev socialne politike in zagotavljanju socialne varnosti delavcev." Sledili so referati in koreferati o humanizaciji dela, ki so opozorili na vrsto nalog, ki jih je prinesel razvoj na področju humanizacije dela. Vprašanje so referati osvetlili z organizacijske, varstvene, tehnične in samo- (Nadaljevanje s 1. strani) „Naj pripomnim", je poudaril Ludvik Kranjc, „da so vsi ti uvozni in izvozni računi le preliminarni. Prav zato so na skupščini SISEOT poudarili, da grele za začasne sklepe. Številni delegati so opozarjali, da gre bolj za »računske" obveznosti porasta izvoza v tem letu, kot pa za dejanske možnosti. Strokovna služba SISEOT bo skušala zdaj, ob sodelovanju predstavnikov posameznih enot, velikansko republiško izvozno obremenitev bolj pravilno in objektivno razdeliti med gospodarstvo. Če upoštevam, da bi morala Iskra po tem izračunu izvoziti na konvertibilno območje letos za 147 milijonov dolarjev, bi znašala mesečna obveznost kar 11,8 milijona dolarjev. To pa je veliko." Katerakoli številka bo že obveljala, je gotovo le to, da bo tak izvoz težko doseči. Iskra si je namreč že sama zastavila izredno pogumen izvozni upravne smeri. Vsebine ne povzemamo, ker so bdi referati v celoti objavljeni v prejšnji številki našega glasila. Ne le koristno, ampak nujno je, da vsaj referate prebere vsak delavec v Iskri, saj je v njih nanizana vrsta odgovorov na vprašanje, kako bi delali v lepših pogojih in ustvarili tako vzdušje pri delu, ki je vredno socialističnega človeka. Po referatih strokovnjakov se je razvila živahna razprava. Razpravljala so predlagali konkretne vidike reševanja vrste vprašanj, kot je »priganja-ška“ tehnologija, avtomatizacija, vprašanje norm in nujnih posegov v procese, ki človeka lahko deformirajo duševno in telesno. Zanimivo misel je sprožil inženir, ki je povedal, da tehnološki proces pogostokrat nujno jemlje človeku svobodo, saj se mora delavec podrediti pravilom tehnologije. »Vsako odkritje, tehnični dosežek, ali avtomatizacija je sama po sebi indiferentna. Šele človek, strokovnjak in delavec jo naredita škodljivo, neškodljivo, dobro, ali slabo. Delo samo na sebi je lepo. Oblika, pristop in načini pa so različni. Trak ubija, stroj je lahko diktator tempa, ki delavca ..razčloveči". Zato imajo tehnologi, psihologi in specialisti medicine dela še obilo plodnega dela v humanizaciji delovnih procesov." Konferenca je sprejela vrsto sklepov, ki jih bo odbor for muliral in jih bomo objavili v prihodnji številki. j(p načrt, kako ga bomo uresničevali pa je v precejšnji meri odvisno od uvoznih možnosti. SISEOT bo uresničevanje izvoznih obveznosti spremljala kvartalno. To pomeni, da bo tistim organizacijam, ki svojih obveznosti ne bodo izpolnjevale, v naslednjih treh mesecih ustrezno zmanjšala uvozne možnosti. Direktor Ludvik Kranjc nam je tudi povedal, da je pri razpolaganju z deviznim prilivom še vedno v veljavi določilo Samoupravnega sporazuma o deviznem režimu, ki pravi, da razpolagajo člani s 65 % svojega deviznega priliva za prijavljanje uvoznih poslov, medtem ko ostalih 35 % kot je znano, združujejo za skupne in splošne družbene potrebe, kot so potrebe federacije, za uvoz surove nafte in naftnih derivatov, premoga za koksiranje, za uvoz plina, za uvoz različnih surovin itd. Lado Drobež Bomo uresničili letošnjo izvozno obveznost? Med strokovno konferenco o humanizaciji dela. 11. zasedanje DS"SOZD Iskra Delavski svet SOZD Iskra se bo sestal na svoje 11. zasedanje v sredo, 10. februarja, obravnaval pa bo naslednji dnevni red: 1. potrditev sklepov 10. zasedanja DS SOZD Iskra z dne 18. 12. 1981 in informacija o izvršitvi In izvajanju sklepov Z razpis volitev v Delavski svet SOZD in Odbor za samoupravni nadzor SOZD ter imenovanje volilne komisije SOZD Poročevalec: Jasto Marcon, Janez Kern 3. informacija o izvedeni reorganizaciji DO Elektromehanika Poročevalec: Jaka Vehovec 4. informacija o poteku dogovarjanja na področju računalništva Poročevalec: Anton Stipanič 5. Poročilo o delu koordinacijskega odbora za izvajanje in uresničevanje Sporazuma o medsebojnem poslovno-tehničnem sodelovanju med ZO PTT Slovenije in SOZD Iskra v letu 1981 Poročevalec: Peter Jamnik 6. Zaključki 1. internega posvetovanja o zasnovi informacijskega sistema v SOZD Iskra z dne 28. 5. 1981 Poročevalec: Marjan Trojar 7. delegatska vprašanja. Rezervni deli še problem Prevoz nepopravljenih izdelkov iz servisov v tovarno zaradi pomamkanja rezervnih delov, vprašanje dajanja garancije za bistvene rezervne dele in pa racionalno skladiščenje rezervnih delov so še vedno najhujši problemi, s katerimi se srečujejo Iskrim serviserji. To so poudarili vodje Iskrinih servisov med nedavnim obiskom v Tovarni gospodinjskih aparatov v Ratečah in v Elektromotorjih v Železnikih. Gre za tradicionalni obisk vodij tistih servisov, ki največ popravljajo prav gospodinjske aparate. Namen tega obiska je, da oboji-predstavniki tovarn in serviserji proučijo problematiko servisiranja ter skušajo najti možnosti za premostitev, oz. omilitev obstoječih problemov. Tovarni v Retečah in Železnikih so obiskali vodje centralnega servisa iz Ljubljane, tehničnih servisnih obratov iz Beograda, Zagreba, Sarajeva, Maribora, Niša, Prištine in Splita ter predstavniki ustreznega produktnega sektorja iz TOZD Servis v Iskri Commerce. LD DO ZORIN NA NOVEM NASLOVU Obveščamo vse temeljne in delovne organizacije v sozdu ISKRA, da je delovna organizacija ISKRA ZORIN prenesla svoj sedež s Trga revolucije 3 v Štrekljevo 6. Na novem naslovu bosta opravljala svojo funkcijo oziroma dejavnost poslovodni organ Zorina in delovna skupnost. Nova telefonska številka je (061) 211-307. Delovno predsedstvo druge strokovne konference. Uspešno dviganje kakovosti V vižmarski Keramiki si resno prizadevajo poiskati vse notranje rezerve. Organizacijo so izboljšali, naredili so več kadrovskih sprememb in tudi strokovno skušajo najti najboljši pristop. Eden izmed zadnjih večjih uspehov je velik kvaliteten skok. Imajo namreč precej težav z nekonstantno kakovostjo keramičnih nosilcev in zato je gotovo zelo važno, da najdejo tehnološke rešitve, da bi tako odpravili te pomanjkljivosti. Tehnologinja Stanka Vihunčeva je s strokovno analizo ugotovila potrebne podatke, s sodelavci seveda, pri masi DK 2000 in pri DK 6000. Ugotovili so potrebno temperaturno karakteristiko in dognanje uporabili v praksi. Ta tehnični problem jih je žulil že dolgo. Karakteristika je padla, ali po domače rečeno, kakovost je bila ž; g0S] pod prevzemnimi pogoji in kupec' obv Keramični kondenzatorji - se je 51 le z veda pritoževal. ljiv. Z drugim načinom sintranja, of tud drugačnimi pogoji so sintranje izbe! Org; šali. Tako so ta del visokofrekvenč^ triu, keramike toliko izboljšali, da kvaliR11 rač v celoti ustreza pogojem kupca. obs Preprosto bi povedali, da je v pr0, jih cesu prihajalo do preveč tekoče faz6' nad ali pa je bila masa zrnata. Z novH11 p0„ postopkom so skrajšali pomik, ali dni’ ttj| gače, visokofrekventna keramika je ’ < žarilni coni krajši čas. Prav to pa j1 pomagalo, da so dobili take nosilce i" pto to s tako sestavo, ki je potrebna z3 nje izdelovanje keramičnih kondenzator' izv( jev- . . vod Sicer pa je delo v VF keramiki zad od$ nji mesec steklo kar lepo, saj imai° $ni( tudi proizvodnjo precej višjo kot v de' tači cembru, in če bo vse po sreči, bodo otQ letos delali bolje in več kot lani. $ \ SOZD ISKRA, IZOBRAŽEVALNI CENTER razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE na temo: Strukturno programiranje v času od 30. 3. 1982 do 1. 4. 1982 (3 dni) Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem programerjem in projektantom ki že obvladajo vsaj enega od programskih jezikov COBOL, PASCAL, FORTRAN,' in bi se radi seznanili z moderno tehniko strukturnega programiranja. Predavanje bo predstavilo konkretne tehnike v jeziku COBOL in nakazalo reševanja v PASCALU oziroma FORTRANu. VSEBINA: Že 10 let govorimo o strukturnem programiranju na bolj ali manj abstrakten način. Zdaj je ta tehnika programiranja že prodrla v vsakdanjo rabo in čas je, du jo osvojimo na vseh področjih programiranja. Predavanje naj bi dalo konkretne napotke za preglednejše, enostavnejše pisanje prograriTBv, obvezno programsko dokumentacijo, strukturen pristop k reševanju problemov kot tudi boljše razumevanje prevajalnikov in procesiranja teksta. Za razliko od ostalih je ta seminar orientiran precej delavno v smislu izmenjave mnenj, izkušenj posameznih centrov oziroma delovnih organizacij, ki naj bi pokazale stanje - nivo programiranja v okviru Iskre in usklajevanje, če je mogoče. Zaradi tega pričakujemo od vseh udeležencev seminarja, da bodo s seboj prinesli izkušnje in ideje svoje delovne skupine (podkrepljene z eventuelnimi primeri — listingl). IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. princip prevajalnika kot procesorja teksta Z pregled podatkovnih struktur 3. razčlenitev problema (TOP DOWN APPROACH) 4. principi strukturnega programiranja (COBOL) 4. 1. vsebinski standardi 4. 2. oblikovni standardi 4. 3. dokumentacijski standardi 4. 4. učinkovitost 5. zaključek ČAS IN KRAJ: S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, dne 30. 3. 1982 ob 8. uri v Hotelu Grad Hrib Preddvor in zaključili v četrtek.dne 1 4 1982 do 18,00 ure. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, Marko MURN, dipl. ing. mat. CENA strokovnega izpopolnjevanja: V ceno 3,400,- din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci sami v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo izpolnjeno prijavnico na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3, tov. Sonji VRHOVEC — etaža XI., kjer dobite tudi podrobnejše informacije o organizaciji izoonolnievania (tel.: 061-213-213, int 31-63). Informacije o vsebini izpopolnjevanja pa dobite na tel. št. 061-213-213, int. 31-61 pri tov. Marku Murnu. čju Vod kot IžVi vklj m ttiei čer bilt žap Pot kaz tis« bisi Pm S 0 uv sart deli koi nih neg upi spe ele Elt Vat od ok, Elektromehanska ni izpolnila Načrtovanih obveznosti V bivši kranjski Elektromehaniki, oz. v novih delovnih organizacijah Telematika, Kibernetika in Električna orodja te dni ugotavljajo rezultate poslovanja v preteklem letu. Zaključni obračun še ni končan, prvi rezultati pa kažejo, da Elektromehanika v letu 1981 ni uspela izpolniti svojih planskih obveznosti. Slabi rezultati so posledica nerealno postavljenih planov, izredno zapletenih pogojev gospodarjenja in tudi subjektivnih slabosti. Vseeno pa rezultate poslovanja v letu 1981, če jih primeijamo s tistimi iz leta 1980, lahko ocenimo za ugodne. Pot o\ tili kazalnika za devetmestna števila- kor Kazalniki so zelo specifični, tako p° ^0 namenu uporabe, kot po formatu in ije po posebnih željah kupcev. Trenutno (vk| izdelujejo tri in pol mestni kazalnik- tei To pomeni, da so tri številčna mesta Ura, popolna in se nanj lahko napišejo vse gr at številke od 0 do 9 in največje število, tisti ki se lahko zapiše je 1999. nje\ Strokovnjake v TOZD Potencio- ^°| metri in hibridi smo vprašali, če bo ^r' letos že stekla serijska proizvodnja. Z ^ odgovori so bili zelo previdni in pra- , t ' vijo, da čas hitro teče. Vendar do v konca leta gotovo naredili še veliko in e|J upajo, da bodo blizu končnemu cilju, industrijski proizvodnji kazalnikov. bat( Ta Iskrin uspeh ni majhen. Vsa ju- sptii goslovanska elektronska industrija 2 n zdaj kazalnike uvaža. V Šentjerneju pa skr dosežek obeta, da bomo ta važen ele- ^ ment lahko delali doma in prihranili pri tem precej deviz. F SOZD ISKRA, Izobraževalni center razpisuje STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE NA TEMO: SISTEMSKA ANALIZA v času od 23. 3. 1982 do 27. 3. 1982 Strokovno izpopolnjevanje je namenjeno vsem, ki se ukvarjajo z avtomatsko obdelavo podatkov in bi si radi razširili znanje o sistemski analizi. Vabljeni so sistemski analitiki in organizatorji, razvijalci sistemov in uporabniki teh sistemov. VSEBINA: Za zvezo med uporabnikom in projektantom ter programerjem skrbi sistemski analitik. Ta spoznava problem, ki tare uporabnika, poišče rešitev in priskrbi vse podatke, ki jih bosta potem projektant in programer računalniško obdelala. Na tem področju dela je v zadnjem času prišlo do večjih sprememb in novih metod. Na seminarju si bodo slušatelji podrobneje ogledali konkretne primere in se v njih preizkusili. IZOBRAŽEVALNI PROGRAM: 1. Osnovni pojmi 2. Prvine projekta 3. Naloge sistemskega analitika 4. Strukturiranje 5. Analiza podatkov 6. Analiza funkcij 7. Sinteza struktur podatkov in funkcij 8. Delovna dokumentacija 9. Zaključek ČAS IN KRAJ S programom strokovnega izpopolnjevanja bomo pričeli v torek, 23. 3. 1982 ob 8. uri v Hotelu Grad Hrib in zaključili v soboto, 27. 3. 1982 ob 14. uri. NOSILEC PROGRAMA: ISKRA ZORIN, TOZD CAOP, tov. Miro Lozej, dipl. mate m. CENA strokovnega izpopolnjevalna: V ceno 5.670 din so vključeni penzionski stroški in kotizacija. Za navedeno ceno bodo TOZD prejele račun na podlagi podpisane prijavnice. Potne stroške si uredijo udeleženci v svojih TOZD. PRIJAVE: Zainteresirani kandidati naj takoj pošljejo informativno prijavnico na naslov: SOZD ISKRA, Izobraževalni center, Ljubljana, Trg revolucije 3. Na podlagi informativne prijavnice bomo poslali običajno prijavnico za udeležbo na seminarju v vašo OZD v potrditev zaradi plačila stroškov izobraževanja. Podrobnejše informacije o vsebini strokovnega izpopolnjevanja dobite pri Miru 213—213, int.: 14—76, o organizaciji seminarja pa na tel.: (061) 222—212. Novi izdelki Strokovnjaki v tehničnem razvoju Tovarne mehanizmov v Lipnici si nenehno prizadevajo za posodobitev proizvodnega programa. Tovarna že 20 let uspešno sodeluje s švicarsko firmo Mosser Baer iz Sumiswalda pri Bernu. Z željo, da bi to kooperacijsko izmenjavo poglobili, je Iskra v Upnici v sodelovanju s Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani razvila novi elektronski programator (programsko uro), ki ima vse lastnosti elektromehanske signalne naprave, ki jih je Tovarna mehanizmov doslej uvažala in dopolnjevala z elektronskimi komponentami. Takšnih elektromehanskih naprav so prodali na domačem trgu okrog 300 kosov letno Jože Žmavc, vodja razvojne sku-r e.za elektroniko, ki je s sodelavci ^ v,jal novo napravo, nam je povedal, novi elektronski programator vsem ustreza zahtevam in potrebam 1 r°pskih kupcev, saj pred dvema izd0?13 V svetu še n* bilo podobnega v e*ka. Letos pa so podobno napravo ^nekaterih državah že razvili. V elek-7S°to*ern programatorju je okrog e, domačih sestavnih delov in s^ntov, ko bo Elektronska indu-iih*!3 Počela izdelovati CMOS vezja, Jlhbodo 90%. .Medtem ko je imela elektromehan-t„S1gnalna naprava le okrog 20 ‘čnih programov za posredovanje °cnih signalov (npr. signalizacija utorov v šolah in OZD), omogoča ,°Vl izdelek okrog 2000 različnih mbinacij. Poleg dveh kanalov za “ene signa]e omogoča tudi krmilje-fvidenih časovno odvisnih procesov ‘°p in izklop raznih naprav), jho-^Uiator dopolnjuje kvarčna digitalna a' Delovanje in izpolnjevanje pro-^imov omogoča mikroračunalniški n.Sem z zunanjim spominom za shra-Jevanje programiranih časov. Čas, . ogramirani ali tekoči, je viden ‘Umestnem ' svetlečem na prikazu, diode ,.eve v tednu pa ponazarjajo svetleč*. Programske čase vpisujemo s vpfatUr0’ ki služi tudi za preverjanje e|e^n‘h. programov. V primeru izpada 2 ‘rične energije naprava nemoteno bat 3 še ur z nikelj-kadmijevo enjo in obdrži podatke v svojem z‘ minu. Čas je možno sinhronizirati |si butično uro, zato bodo v Švici ‘me elektronske programatorje vgrajevali v časovne centrale (RTV hiše in podobne ustanove). V teh dneh bodo predstavniki firme Mosser Baer prevzeli prvih 10 izdelkov. Nova naprava sodi v profesionalni program in pomeni uspešno nadaljevanje urnega programa Iskre v Lipnici. Tovarna mehanizmov je zaenkrat edini proizvajalec teh naprav v Jugoslaviji, namenjene so predvsem izvozu na zahodni trg, jeseni pa bo stekla redna proizvodnja tudi za domače tržišče. V razvojnem oddelku Tovarne mehanizmov že pripravljajo nove naprave, ki vam jih bomo predstavili v bližnji prihodnosti. Alojz Boc DO ŠIROKA POTROŠNJA Enotni razvidi del in nalog Prvi sestanek komisije za pripravo enotnih razvidov de! in nalog v temeljnih organizacijah Široke potrošnje je bil v Škofji Loki, 28. januarja. V skladu z Zakonom o združenem delu in samoupravnim sporazumom o enotnem oblikovanju razvidov del in nalog v SOZD Iskra je tudi v Široki potrošnji pričela delovati delovna skupina, ki bo morala izdelati po enakih kriterijih dokumente, veljavne za vse TOZD Široke potrošnje. Na prvem sestanku v Škofji Loki so člani te komisije (predsednik Branko Mesec, DSSS in člani: Tone Lavtar, Mi m. M m !¥-'■■■ 1< * S m it? tc m m |t?j SSm**x*i RADKA ORCAKIZACIIA »ZASTAVA AVTO DELOVI" ( KRAGUJEVAC Povodom jubilarne 20-to godišnjice postojanja i rada RO „Zastava auto delovi" DODELJUJE PW€GJIi >lskra<-Nova Gorica za dugogodišnju saradnju i izvanredan doprinos u razvoju Radne organizacije „Zastava auto delovi" 26. II. 1981. godine Kragujevac Predsednik RadnKkog saveta y Bogdanovli livorad TOZD ELEKTROMOTORJI, Ocenili so prizadevanja preteklih let V Železnikih je že tradicija, da redni občni zbori sindikata niso zgolj izpolnjevanje formalnih obveznosti, ampak mnogo več. Ob teh priložnostih resnično kritično in brez dlake na jeziku ocenijo uspehe in neuspehe v dveh letih, z odkrito besedo pokažejo na stvari, ki bi jih bilo potrebno spremeniti, izboljšati, na ta način pa tudi najuspešneje manifestirajo pripadnost svojemu kolektivu. Za delavce Tovarne elektromotorjev (ki jih je že več kot 900) pa se že dolgo ve, da „držijo skupaj11! Z občnega zbora sindikata v Železnikih. Zgolj formalna prisotnost praporu osnovne sindikalne organizacije (ki so ga razvili lani na članskem sestanku) torej ni lastnost Železnikarjev. Tudi letos ni bilo tako, saj so program pestro pripravili. Predsednik OO Štefan Nastran je po otvoritvenih DSSS, Franc Kavčič, TOZD Elektromotorji, Tone Beravs, TOZD TV Pržan, Bojan Grmek, TOZD Sprejemniki, Vesna Samardič, TOZD Sprejemniki, Dušan Raišič, TOZD TGA in Liljana Šinkovec, TOZD Montaža) povabili medse tudi predavatelja iz DO Iskra ZORIN Petra Gortneija. Strokovni uvod v bodoče, brez dvoma izredno pomembno in tudi zahtevno delo, bo članom te komisije nedvomno vsestransko koristil! SE Priznanje novogoriški Iskri Za dobro informacijo ni nikoli prepozno pravijo, čeprav jo objavljamo že nekaj dni po pomembnem dogodku. Za kaj pravzaprav gre? Pred dnevi so se mudili v Iskri Avtoelektri-ki v Novi Gorici predstavniki Crvene zastave iz Kragujevca. Do takih obiskov je sicer prišlo že. večkrat, saj ' Iskra Avtoelektrika eden izmed najpomembnejših poslovnih partnerjev temu kragujevškemu avtomobilskemu gigantu, vendar je bil zadnji obisk veliko pomembnejši za ves tritisoč članski kolektiv novogoriške Iskre. Med Zastavino delegacijo je bil tudi direktor temeljne organizacije Avto-delovi Nenad Pejčič, ki je na krajši slovesnosti v dvorani delavskega samoupravljanja izročil tej Iskrini delovni organizaciji visoko Zastavino priznanje za dolgoletno vzorno sodelovanje. V krajšem nagovoru ob podelitvi je dejal, da izroča to priznanje v imenu vseh delavcev Crvene zastave, saj je bilo sodelovanje doslej vedno vzorno in na visoki ravni poslovnega partnerstva, tako p* naj bi ostalo tudi v prihodnje. Seveda to priznanje še bolj zavezuje novogoriški kolektiv za izpolnjevanje vseh obveznosti, ki gredo do te največje jugoslovanske avtomobilske tovarne, ki prav letos praznuje 20-let-nico obstoja in delovanja. Pomembno pa je tudi to, da je novogoriška Iskra edini prejemnik tega priznanja v naši republiki, zato je njegova vrednost še toliko večja. Priznanje je v imenu Iskre Avto-elektrike prejel predsednik delavskega sveta delovne organizacije Peter Černič. M. R. V teh dneh po vseh temeljnih organizacijah združenega dela potekajo vzporedno priprave_ na splošne volitve in občne zbore osnovnih sindikalnih organizacij. V Široki potrošnji so v TOZD Tovarna elektromotonev v Železnikih prvi pripravili sestanek največjega števila članov sindikata. Občni zbor osnovne sindikalne organizacije je bil namreč v kulturnem domu v Železnikih 30. januarja zvečer. obveznostih prebral poročilo o delovanju sindikata. Razgrnil je vse uspehe in slabosti delovanja te družbenopolitične organizacije v preteklih letih in v marsikateri točki nakazal zadolžitve za delo v prihodnje. Po finančnem poročilu je na govorniško mesto stopU predsednik blagajne vzajemne pomoči Janez Rihtaršič. V nekaj besedah je razkril velik pomen tega solidarnostnega sklada v tovarni in predlagal zvišanje prispevka članov. Ni potrebno posebej poudarjati, da so se s predlogom strinjali vsi! V razpravi ni sodelovalo veliko število delavcev, je pa toliko večjo pozornost vzbudil direktor TOZD Tone Rakovec, ki je kritično pregledal poslovanje v preteklem letu in še posebej podčrtal najtežje naloge, ki jih bo moral kolektiv reševati v letošnjem letu. S tem v zvezi še posebej velja podčrtati njegove besede, ki se domala v celoti ujemajo z ugotovitvami predsednikovega poročila o delovanju sindikata. ’ V letošnjem letu je med prvimi nalogami poostritev delovne discipline, hitrejše spreminjanje odnosa do delovnih sredstev in dmžbene lastnine nasploh. Hkrati bo potrebno natančneje določati odgovornosti vseh služb v kolektivu, kajti le tako bodo tudi vnaprej ostali prodorni na domačem in še posebej tujih trgih. Zbrane na občnem zboru je pozdravil tudi predsednik občinskega sveta Zveze sindikatov Niko Sedej in v kratkih besedah orisal naloge sindikatov v letošnjem letu. Posebej velja poudariti njegove besede, da šteje OO ZS Tovarne elektromotorjev v Železnikih med najbolj delavne v občini Škofja Loka, zato je tudi razumljivo, da je predsednik lani prejel srebrni znak Zveze sindikatov Slovenije. Pred pričetkom kulturnega programa so izvolili tudi nove člane izvršilnega odbora OO, ki v tem velikem kolektivu šteje 23 članov. Izvolili so tudi člana sindikalnega sveta občine Škofja Loka (Anton Rakovec), delegata za konferenco sindikata DO Iskra Široka potrošnja (Štefan Nastran) ter člane odbora blagajne vzajemne pomoči in nadzornega odbora osnovne organizacije. Po „uradnem“ delu je bil na vrsti kulturni program, ki so ga pripravili sodelavcem člani kulturnih dejavnosti temeljne organizacije. Prav vse „točke“ je vredno pohvaliti — vrsto uspelih skečev domačih gledališčnikov z domačim „šraufcigerjem“, ki ga je imenitno imitiral Boris Okorn! Seveda ne smemo pozabiti nastopa mešanega pevskega zbora Iskre Železniki, ki je tudi tokrat dokazal, da se umetniška raven dviga nad ljubiteljsko poprečje! Vsako leto, zato tudi letos, je bil sindikalni občni zbor zaključen s skromno zakusko, seveda pa so se tudi zavrteli! Stane Fleischman Zoranu Tratniku v slovo Boleče nas je presunilo v prsih in marsikoga je spreletel mraz, ko smo zjutraj na delovnem mescu izvedeli za tragično novico, da si nas za vedno zapustil. Vsi se zavedamo, da je ostala praznina, ne samo med domačimi ampak tudi v tovarni, kjer si bil vedno na voljo pomagati v težav ah, ki si jih spremljal polnih 10 let Vsi, ki smo te poznali kot dobrega mojstra na traku, te bomo pogrešati. Prostor, ki si ga zasedal, je posta! prazen in nem. V naših srcih je ostala bolečina. Sadovi tvojega dela in truda pa nam bodo ostali še dolgo živ spomin nate, dragi Zori. Sodelavci TOZD MONTAŽA Spodnja Idrija — V Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah smo zabeležili trenutek, ko je prispela pošiljka pločevine, ki naj bi jo uporabili v proizvodnji Vendar pa se je kmalu izkazalo, da iz tega ne bo nič, saj je bila pločevina razsuta in ,,lepo“ porjavela. V Retečah, žal, niso bili enakega mnenja kot (anonimni) beograjski dobavitelj, da je vse boljše kot nič - pa čeprav je neuporabno. Kje bodo našli tistega, ki je odgovoren, da pločevina ni bila pravilno skladiščena, ne vemo, pa najbrž mdi nikoli ne bomo izvedeli, saj je pojem odgovornosti zelo širok. Težje pa hi bilo - za ta primer to menda, na srečo, ne velja — če bi zaradi take malomarnosti obstala proizvodnja. Tudi to se je že dogajalo! Ob reorganizaciji Elektromehanike Formalna plat- reorganizacije Iskre Elektromehanike je za nami in zdaj naj bi se začela konkretna prizadevanja za resnično boljšo organiziranost v novih delovnih organizacijah Telematika, Kibernetika in Električna orodja. Reorganizacija pomeni prvi zares korenit organizacijski poseg v zgodovini delovne organizacije, ki seveda pomeni močan pretres ustaljenih navad in razmer, zlasti tistih, ki so se v preteklosti izkazovale za negativne, pa so iz takšnih in drugačnih razlogov, predvsem subjektivnih, vseeno lahko eksistirale. Zlasti tu mislimo na slabe delovne navade, ki jih je omogočala neučinkovita organiziranost, v kakršni je bilo dostikrat zelo težko in tudi nemogoče raziskovati odgovornost za delo in nedelo. V tem zapisu bomo nanizali nekaj misli in vtisov, ki se v reorgani-zacijskih dneh porajajo med delavci kranjske Iskre. Dejstvo je, da nekateri reorganizacijo Elektromehanike še vedno jemljejo precej preprosto kot, da lahko sama po sebi spremeni stvari. Mislijo, da bodo nova imena delovnih organizacij, prenešene mize in stoli ter ustrezno porazdeljene vloge že same po sebi lahko pomenile trdnejšo osnovo za boljšo organizacijo dela, za boljše gospodarjenje in poslovanje. Delno je to lahko res. Glede na velikost in s tem organizacijsko togost Elektromehanike, nove delovne organizacije z bolj zaokroženimi programi in vsebinami, ki so lahko osnova za močnejše skupne interese v posameznih DO in s tem uspešnejše samoupravno sporazumevanje in odločanje, lahko že same po sebi pomenijo večjo mobilnost, ki je lahko temelj za hi-trejšeprilagajanje gospodarskim razmeram, s tem pa tudi odpravljanju tekočih problemov in nazadnje boljšemu poslovanju. Vendar pa bi bilo vztrajanje pri tej preprosti ugotovitvi laltko zelo neodgovorno in kratkovidno. Reorganizacija ne sme pomeniti zgolj formalnih sprememb, pač pa jo moramo izkoristiti za uresničitev korenitih sprememb, zlasti v smislu odpravljanja nepravilnosti iz preteklosti. x Preprosto povedano — starih grehov ne smemo prenesti skupaj z mizami in stoli, otresti se jih moramo že na poti, že na začetku poti. Zahtevni gospodarski položaj nas sili k naglici, tudi na področju reorganizacije, kajti vsak zamujeni dan bo v rezultatih poslovanja težko nadoknaditi. Kljub naglici pa naj bodo reorga- nizacijske spremembe oplemenitene s kar največjo mero tistega, kar smo v preteklosti pogrešali. Ko bomo na področju organiziranosti doživeli ponoven status quo, bo — po dosedanjih izkušnjah sodeč — težko še karkoli korenito spremeniti. V novi organiziranosti je zlasti treba ustvariti boljše in na trdnih gospodarskih osnovah sloneče medsebojne odnose, ki jih mora oplemenititi boljši odnos do dela in proizvajalnih sredstev in povečana odgovornost na vseh področjih. Delavci Elektromehanike so reorganizacijo delovne organizacije sprejeli z velikim zaupanjem, kar potijujejo rezultati referenduma. Poslovodni, samoupravni in družbenopolitični subjekti morajo z rezultati svojega dela omenjeno zaupanje delavcev opravičiti, oz. še poglobiti. Potrebno je torej angažirati znanje in sile vseh delavcev v prizadevanjih za uresničevanje gospodarske stabilizacije in usmerjanje gospodarskega razvoja. Vzporedno je treba vztrajno krepiti naše samoupravne odnose. Omenjena prizadevanja lahko bistveno okrepi urejena delitev po delu in rezultatih dela, zato nas pomembne naloge čakajo prav na tem občutljivem področju. Dokler pri nagrajevanju ne bomo znali razlikovati med delom in nedelom in bodo osnova za nagrajevanje zgolj formalna dokazila, pač ne moremo in ne smemo pričakovati večje delovne samoiniciative in odgovornosti s strani delavcev iz kateregakoli delovnega okolja. Dejstvo je, da je prav neurejeno področje nagrajevanja po delu in rezultatih dela doslej pogosto tudi onemogočalo nastajanje izvirnega in naprednega, s tem pa navsezanje tudi iniciative za boljše delo in s tem sprejemanja in uresničevanja načel o odgovornosti. Čas je s svojim gospodarskim položajem tak, da si bomo morali nehati metati pesek v oči. Dovolj je že bilo donečih besed o stabilizaciji, ki se lahko uresničuje le z delom in konkretno odgovornostjo nas vseh. Zelo malo pa smo doslej storili za to, da bi to konkretno uresničili. Pod novimi parolami bi radi delali po starem. Tako seveda ne bo šlo. Če ne bomo upoštevali ekonomskih, družbenih in drugih, povsem življenjskih zakonitosti, bo naš manevrski prostor vse manjši in vse teže bo nadoknaditi zamujeno. Izkoristimo torej priložnost, ki se nam ponuja z reorganizacijo Elektro-mdhanike. Rezultati referenduma dokazujejo, da smo vsi za boljšo organiziranost, ki naj ustvari trdne temelje za uspešnejše reševanje gospodarskih problemov in hkrati zdrave mostove med delovnimi organizacijami kranjske Iskre v SOZD Iskra. Sama po sebi nam reorganizacija boljših dni ne bo prinesla, to zdaj že vemo. Ponuja nam le nekaj več možnosti za boljše delo. Prihodnost je skrita v slednjem. In slednje je odgovornost vseh nas. Kazimir Mohar Letni načrt TOZD TEL V Iskri na Blejski Dobravi so letos sprejeli ključne naloge za uresničevanje ekonomske stabilizacije. Tudi v bodoče nameravajo poglabljati samoupravne družbenoekonomske odnose ter krepiti družbeno vsebino dela. Zlasti se bodo zavzemali za večji izvoz, da si bodo lahko zagotovili vsaj najnujnejšo oskrbo z repromateria-lom. Zagotoviti želijo bolj umirjeno gibanje cen, prav tako pa se zavzemajo, da bi kar najbolj racionalno izrabili obstoječe zmogljivosti. Med pomembnimi postavkami plana Iskre na Blejski Dobravi je tudi skrb in posebna pozornost za čim večje nadomeščanje uvoza z ustreznimi domačimi materiali. Pozornost pa bodo posvetili tudi zagotavljanju socialne in materialne varnosti delavcev. TOZD TEA Z druge seje izvršnega odbora sindikata Na drugi seji izvršnega odbora osnovne organizacije sindikata TOZD TEA-Montaža je bilo največ govora o lanskoletni realizaciji plana proizvodnje in o planiranju z: letošnje leto. TOZD TEA je izpob ila lanskoletni plan proizvodnje, vendar ne tudi po asortimanu. Problemi, ki so v preteklem letu neprestano ogrožali realizacijo plana pioizvodnje, se letos nadaljujejo. Predvsem gre za pomanjkanje materialov iz uvoza. Med temi velja omeniti 24-polne konektorie, smerne igle in dušilce, kvaliteten ogljeni zdrob ipd. Poleg uvoženih materialov so problematični tudi domači, in sicer zaradi zahtev dobaviteljev po deviznih in dinarskih sovlaganjih. Pomanjkanje deviznih sredstev je še vedno poglavitni problem v gospodarjenju TOZD TEA. Lani je TOZD TEA sicer dosegla načrtovanih 9 milijonov dolarjev izvoza, v letošnjem letu pa je plan zastavljen še višje, saj predvideva 12,7 milijona dolarjev izvoza, kar pomeni več kot polovico celotne proizvodnje TOZD TEA. Delavci pričakujejo, da bodo dosegli pozitivno bilanco priliva deviz, saj imajo v proizvodnji dve močni komponenti, ki sta usmerjeni predvsem v izvoz. To so PTi aparati za izvoz v Irak in telefonski ter mikrofonski vložki za izvoz v Sovjetsko zvezo. Najbolj pomembno pri tem je, da omenjeni artikli niso odvisni od uvoženega materiala, vsa} ne v taki meri kot ostali artikli TOZD TEA. Poleg dejanskega priliva deviz pa bo morala tudi TOZD TEA seveda ustvariti fizični priliv deviz kar narekuje ukrep o omejevanju uvoza s fizičnim uvozom. Nerodno je le, da proizvodnja doslej omenjenih artiklov še ni v polnem teku in sicer predvsem zaradi pomanjkanja delov iz TOZD TSD. Potrebna bo torej hitra akcija, kajti izpade, ki jih to lahko povzroči, bo kasneje težko nadomestiti. Še eno zanimivost s seje sindikalne organizacije velja omeniti. Sindikalni delavci so se dogovorili, da bodo s februarjem spet uvedli posebni rekreativni odmor med delovnim procesom. Namen odmora je, da se delavci razbremenijo psihofizičnih negativnih vplivov med delovnim procesom. Za animatorja in voditelja vaj, ki bo skrbel za nemoten potek rekreativnega odpiora. je bil določen Vlado Sofranievski. Sodeloval bo v okvim športne komisije pri osnovni organizaciji sindikata, le-ta pa bo skupaj s strokovno službo pripravila celoten program aktivnosti na tem področju. Bernard Bečan Če si pogledamo glavne cilje letnega plana Iskre na Blejski Dobravi, potem lahko ugotovimo, da je eksterna proizvodnja vrednostno večja za 4% in nima fizičnega porasta, da je interna proizvodnja kar 214% večja po vrednostnem obsegu, po fizičnem pa tudi za 106%. Za skupno proizvodnjo načrtujejo, da bi jo morali vrednostno povečati za 24 %, vendar pa to povečanje v fizičnem obsegu še vedno pomeni 7 % nazadovanja glede na lansko leto. Števila zaposlenih ne nameravajo povečevati in bo skozi vse letošnje leto v povprečju zaposlenih 462 delavcev, s tem, da nameravajo nadomeščati samo odhajajoče delavce. Za letos predvidevajo 15 % povečanje OD glede na mesec december lanskega leta, izplačani BOD pa bodo za 24 % večji kot v lanskem letu. V izvoz so namenili za 230.000 dolarjev proizvodnje, predvidevajo pa še dodatno povečanje izvoza s projektom Romunije, kar bo vsekakor povečalo izvoz na konvertibilno področje. Uvoza načrtujejo za 878.000 dolarjev tako, da bodo morali vložiti veliko truda za zdmževanje deviz v okviru DO, ki jih bodo potrebovali za uvoz repromateriala. V Iskri na Blejski Dobravi načrtujejo za 28 % več čistega dohodka, medtem ko bo porabljenih sredstev več za 16 % glede na lansko leto. Za investicije so v letošnjem letu namenili 4.113.000 din, nabaviti pa nameravajo merilno in kontrolno opremo za potrebe kontrole, razvoja in proizvodnje. Pri nabavi opreme je delež uvožene prvii domači 1:4 v korist domače opreme. Če na koncu pogledamo še program razvoja te temeljne organizacije za letošnje leto potem ugotovimo, da je usmerjen predvsem v program cros-sbar telefonskih central, v interfonski sistem in v napajalnike manjših moči, z razvojem napajalnikov SI 2000 pa bodo pokrili celotno področje uporabe napajalnikov manjših moči na domačem trgu. Alojz Jug ISKRA—AVTOMATIKA Kadri in zaposlovanje Na podlagi samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega plan3 za obdobje 1981-85 postaja samoupravno dogovorjena kadrovska politik1 pomemben in odločujoč dejavnik na področju kadrovske dejavnosti,5 posebnim poudarkom na oblikovanju in vključevanju kadrovskih pottf*’ in zaposlovanja v okviru delovne organizacije Avtomatika. Na področju zaposlovanja se je preobrat pričel že v 1980. letu k0* posledica stabilizacijskih in restriktivnih ukrepov, ki so neposredfi0 vplivali tudi na zaposlovanje v naši delovni organizaciji, zlasti v tisti*1 TOZD in delovni skupnosti, ki so locirane na območju ljubljanskih občtij Tako nam je v lanskem letu prvič uspelo zadržati zaposlovanje pod plan1, rano ravnijo. Zaostreni pogoji gospodarjenja so se v 1981. letu odražali tudi v kadrovski dejavnosti. Hkrati pa so nam nakazali možnosti, daje mogoče premostiti kadrovske težave v iskanju, oz. izkoriščanju notranjih rezerv; torej s prekvalifikacijo viška delovne sile, z ustreznimi organizacijskimi posegi v proizvodnjo, ali s prerazporeditvijo določenega profila zaposlenih znotraj in med TOZD. Restrikcije pri zaposlovanju zapirajo vrata vsem, z izjemo štipendistov in visoko strokovnim tehničnim poklicnim profilom Hkrati pa omenjeni način prekvalifikacije, oz. prerazporeditve, ki bo postal vsakodnevna praksa v tekočem srednjeročnem obdobju, pomeni tudi eno od zagotovil za nemoten potek proizvodnje. Osnovne in posebne smernice v politiki kadrovanja dajejo tudi občinski in ostali družbeni dogovori ter resolucije, ki smo jih v Avtomatiki že sprejeli in katere bomo morali še bolj dosledno upoštevati in izvajati. Glede na diferencialno zaposlovanje znotraj izkazuje največje povečanje TOZD Trženje, kar pa sovpada s prenosom določenih dejavnosti iz delovnih skupnosti v to TOZD. Iz zunanjih virov beležijo povečanje zaposlenih le za enega delavca. Obratno pa so v TOZD Releji iz Makol na novo zaposlili 33 delavcev. Zmanjšanje števila zaposlenih beležijo v TOZD ELA in TOZD Orodja. Upoštevajoč TOZD in delovno skupnost, locirane na območju ljubljanskih občin, smo povečali število zaposlenih za 1,3 % v kar so vključeni tudi pripravniki in delavci, ki so se vrnili iz JLA. Omenjeni podatek kaže gibanje zaposlenih v okvim dogovorov v dt lovni organizaciji. Če analiziramo še fluktuacijo ' Avtomatiki, zajema v lanskem led1 5,3 % kar je v primeijavi s preteklid1 obdobjem, ko se je stopnja fluktuacij6 gibala med 8 in 9 % znamenje upad3, nja. Največjo stopnjo fluktuacije iid1 TOZD Orodja, najnižjo pa TOZ** Stikalni elementi iz Dobrepolj3, Ekonomski učinek fluktuacije je sicel težko izračunati, vendar če ugotavlj3' mo stroške prenehanja in sklepanj3 delovnih razmerij, priučevanja, dose ganja polnega delovnega učinka ij1 neizkoriščenih proizvodnih zmoglj1’ vosti, lahko pridemo do zaključke''' da dosežemo boljši ekonomski rez^’ tat, če odvajamo sredstva v izboljšanj6 delovnih in življenjskih pogojev in 5 tem zagotovimo stalnost že zaposleni*1 delavcev. Ob tem naj omenim še socialno i*1 zdravstveno varstvo naših delavcev, l" se izvaja v službi kadrovanja, v sodelo vanju z obratno ambulanto. Tako sm0 lani obravnavali prek 300 individua*; nih socialnih primerov, ki so bi*1 povezani z delovnim mestom, ožjin1 okoljem, zdravstvenim stanjem, invalidnostjo, alkoholizmom ter stanovanjskimi razmerami. Izhajajoč *z dosedanjih izkušenj bo potrebno praV področje socialnega dela okrepiti 1 dodatnimi oblikami razreševanja 111 preprečevanja nastalih problemov. ^ ta namen bo potrebno planirati v posameznih subjektih delovne organizacije tudi namenska sredstva. Alojz Kleindiens' ISKRA—AVTOMATIKA O vrednotenju v TOZD Orodja Področje delitve osebnih dohodkov je v vsaki temeljni organizaciji tisto področje, kije za delavce zelo zanimivo in hkrati zelo občutljivo. Po drugi strani pa urejenost tega področja prispeva k celotni uspešnosti temeljnih organizacij. V TOZD Orodja smo v oktobru 1981 sprejeli samoupravne akte, ki urejajo to področje. Metodo vrednotenja zahtevnosti dela, ki smo jo kot enotno metodologijo v SOZD Iskra sprejemali v 1981. letu, smo v TOZD poznali že od 1979. leta, ko smo jo vpeljali s pomočjo Biroja za industrijski inženiring. Za razliko od metode, ki je zdaj v veljavi v SOZD, v metodi, ki smo jo vpeljavali od 1979. do 1981. leta povezava med zahtevnostjo in sestavljenostjo dela ni bila linearna, temveč krivulja. Pokazalo seje, da to ni dobra rešitev, ker kader, ki je pri nas najbolj deficitaren, to so delavci s poklicno izobrazbo kovinske smeri, ni bil ustrezno nagrajevan. Z novim pravilnikom smo to pomanjkljivost odpravili. Prehod iz krivulje na premico je imel za posledica to, da so sedaj grupe del, v katerih delajo po večini proizvodni delavci, več vredne v primeijavi z višjimi in nižjimi gmpami. O ustreznosti novega pravilnika kaže tudi podatek, da je od 112 zaposlenih v TOZD Orodja na delavski svet vložilo zahtevo za varstvo pravic le osem delavcev. Od tega so se tri pritožbe nanašale na vrednotenje nalog, pet pa na razporeditev. Ena pritožba je bila pozitivno rešena, ostale pa zavrnjene. Tudi področje delovne učinkovitosti je v TOZD Orodja rešeno v skladu z metodologijo, ki je uveljavljena v SOZD Iskra. Delavci v proizvodnji delajo na osnovi delovnega naloga, učinkovitost pa se obravnava na osnovi individualnega doseganja V orodjarstvu so individualne razlike1 doseganju norm. časovnega normativa. Izjema je odd6’ lek kalilnice, ki ima skupinsko norm?-Problemi se porajajo pri določanj11 časovnih normativov, kjer je subjektivni faktor zelo prisoten. Pri taki zvrsti proizvodnje, kot j6 orodjarstvo, so individualne razlike prl doseganju normativov zelo velik6; Doseganje norm je namreč veliko bo*j odvisno od sposobnosti delavca, kot j6 to pri manj zahtevni, ali serijski proizvodnji, Res pa je, da so doseganja v povprečju zelo visoka. V režijskih službah obračunavamo skupinsko učinkovitost na ravflj sektorjev, oz. služb in sicer na osnov* meril, ki so ali bilančne kategorije a*1 pa specifične za službo, oz. sektor. Samoupravni sporazum o skupni*1 osnovah in merilih za delitev sredstev za osebni dohodek, ki smo ga sprejel* v Avtomatiki, nas zavezuje, da v tek11 enega leta uskladimo z njim akt6 TOZD. TOZD Orodja so v Avtomatiki poleg TOZD ELA iz Novega mesta; edina TOZD materialne proizvodnje; ki ima to področje urejeno. Pri celotni akciji uvajanja sistema in norm nam j6 pomagala tudi služba za delitev in vrednotenje nalog, ki je strokovno o-rednotifa vse naloge in katera j6 organizirana v okviru področja za kadrovske zadeve v delovni skupnosti- Zdenka Petelin V četrtek. 28. januarja, so kranjski strelci odprli nov strelski dom na Hujah Kranju. V domu sta dve avtomatizirani strelišči za zračno puško, ki ju bodo pridom uporabljali tudi strelci Iskre. Le-ti so bili že več kot deset let bt lastnih prostorov za vaje in tekmovanja. 3J1» P it* ret leot ln» itili ;iH inf d«' > i i f i ^KRA—avtomatika Priprave na volitve V temeljni organizaciji skupnega pomena Trženje, kjer opravljajo v okviru delovne prganizacije tržno komercialne in poslovne storitve pri prodaji elementov, naprav in sistemov in storitev za avtomatizacijo procesov, združuje delo 212 delavcev. Poleg OOZK in mladinske organizacije deluje v tej TOZD iudi osnovna organizacija sindikata. O tem, Kako potekajo Priprave na volitve tako v izvršni odbor kot v delegacije za zbor združenega dela in v samoupravne interesne skupnosti smo se pogovarjali z Ljubo Prezelj, namestnico predsednika osnovne organizacije. Kako so v vaši TOZD potekale -P-ve na februarske volitve? Na osnovi občinskega priporočila mo v TOZD Trženje imenovali ka-^jovsko volilno komisijo, ki je pripra-, ® predlog-seznam možnih Kandi-atov za delegate v zbor ZZD in SIS. krati je sodelovala tudi pri postopku o^nnranj3 kandidatov za izvršni °0r osnovne organizacije in za samoupravne organe v TOZD (na Primer za delegate delavskega sveta.) j videntiranje je potekalo na vseh °kacijah po vseh delili delovnega Procesa. Tako je bila v sredini preteklega eseca pripravljena enotna kandidat-a lista za delegacije v zbor ZD in za , Za nadaljnjo mandatno obdobje orno imeli tako kot do sedaj dve Pruženi delegaciji za SIS in eno dele-gaC)jo za zbor ZD. .Glede na to, da je sedež TOZD v očini Šiška, je tudi večina delavcev a omenjene delegacije predvidenih s ^egenske lokacije. Opravili smo tudi azgovor s predlaganimi kandidati, eveda je to le začetek. O samem delu elegacij bomo spregovorili tudi na Osnovni organizaciji sindikata, ko orno dobili njihovo poročilo o dose-anji aktivnosti. Podali bomo tudi Predlog za izoljšanje delegatske pove-ZaVp Pa tem področju. Pripravljate tudi letni občni zbor Osnovne organizacije? Občni zbor osnovne organizacije o predvidoma 18. februarja. Na 5>oru bomo med drugim sprejeli tudi Pravila o organiziranosti in delovanju osnovne organizacije in evidentirali kandidate za delegate v konferenco osnovnih organizacij sindikata na ravni delovne organizacije. Ko smo se Ljuba Prezelj. odločali za kandidatno listo za člane izvršnega odbora, smo se odločili, podati odprto kandidatno listo. Tako bomo imeli delavci, ki smo organizi- TOZD INDUSTRIJSKA ELEKTRONIKA Uspešno leto Iskra v Kostanjevici je bila lani v proizvodnji, poslovanju in razgibanosti gotovo najživah-nejša TOZD v Iskri. V začetku leta so startali z močnim kooperacijskim poslom, spomladi so se preselili v nove lastne prostore, ob tričetrtletju so naračunali precejšen deficit in leto so zaključili s kar solidnim ostankom dohodka. Poleg tega so zaposlili precej novih delavcev in osvojili nekaj novega programa. Dob rili deset let „stara“ tovarna verjetno zlepa ne bo imela tako živali-nega leta. Tako razgibano delo in poslovanje pa sta prinesla tudi pretrese, ki so preverili delovni kolektiv in tudi delovno organizacijo 1EZE, oz. solidarnost ostalih TOZD te delovne organizacije. Konec dober, vse dobro. Peter Luštek pravi, da so s poslovanjem kar zadovoljni. Celotnega prihodka je bilo 95 milijonov, prodali pa so skoraj za V milijonov dinarjev izdelkov. Tako so fizični obseg proizvodnega načrta izpolnili z 91 % ob poprečni zaposlenosti 102 delavca. V začetku leta 1981 je bilo zaposlenih 98 delavcev, letos na začetku leta pa že 150. Seveda je tako veliko število novih delavcev, bolje rečeno delavk močno ISKRA COMMERCE Dve desetletji Iskrin mizar . Z gotovostjo lahko trdimo, da v V^oslaviji skoraj ni Iskrine industrij-,e prodajalne, ki je ne bi opremil ptizarski mojster iz Vižmarij pri Ljub-jani Avgust Škorc. Iskrine prodajalne opremlja s prodajnimi pulti, policami, *agajniškimi pulti, pa podstavki za eksponate, skladiščno opremo in še jfiarsičem in sicer že vse od nastanka s^re Commerce, oz. njenega predhodna P rodaj no-servisne organizacije, tega pa je že dobrih dvajset let. V jtekaj zadnjih letih je opremil tudi več skrinih servisov in predstavništev po Jugoslaviji. Mojster Avgust Škorc odhaja te dni y Pokoj in ob tej priložnosti je obiskal udi Iskrin poslovni center v Ljubljani, Jer so mu izrekli vso zahvalo za Večletno uspešno sodelovanje in seveda tudi za njegove kakovostne ^uelke glavni direktor Iskre Commer-p6 Simon Primožič, direktor TOZD r°daja Marko Perenič in vodja inve- sticij in splošnih zadev v 1C Andrej Pehar. Direktor Primožič je mojstru Škorcu izročil tudi priznanje. Avgust Škorc pa v teh dobrih dveh desetletjih ni sodeloval le -z Iskro Commerce. Dobro ga poznajo tudi v Avtpmatiki, točneje v nekdanjem BAŽ-u, saj je za njih izdelal marsikateri leseni del komandnih pultov ter druge opreme na ranžirnih postajah. Z odhodom v pokoj pa mojster Škorc ne bo, kot pravi, „vrgel obliča v kot“. Rad bi izdelal za Iskro še marsikatero prodajno mizo ali skladiščni regal, najbolj pa si želi, da še letos opremi Iskrino prodajalno na .Titovi cesti v Ljubljani, ki je še kako potrebna obnove. „Po vsej Jugoslaviji sem delal za Iskro, le v Ljubljani nimam kaj večjega pokazati11, nam je ob podelitvi priznanja dejal mizarski mojster Avgust Škorc, ki se po toliko letih sodelovanja upravičeno počuti kot Iskraš. LD Direktor I.C. Simon Primožič izroča Avgustu Škorcu priznanje. rani v devetih sindikalnih skupinah večjo možnost, da v izvršni odbor izvolimo tiste delavce, ki bodo s svojini družbeno-političnim delovanjem upravičili naše -zaupanje. Kakšne težave ste imeli pri svojem delu? Naša osnovna organizacija je bila v preteklem obdobju izredno aktivna. Delovali smo na samoupravnem področju, v času konstituiranja novih TOZD v Avtomatiki, pri obravnavi in sprejemanju samoupravnih aktov in planskih dokumentov, na področju izobraževanja, družbenega standarda in kulture do povezave z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami v drugih TOZD in na ravni delovne organizacije. Lahko bi rekli, da smo imeli edine težave z lokacijsko razdrobljenostjo delovnega procesa, ki zahteva temeljito pripravo vseh naših akcij in s tem večji poudarek na povezavi delavcev v enotni subjekt in v delovno organizacijo kot tako. Peter Luštek. vplivalo na delovne učinke, saj je uvajalna doba ali doba priučevanja dolga najmanj dva ali tri mesece. Pri priuče-vanju seveda ni bilo take delovne storilnosti kot pri starih11 delavcih in tako je bila tudi proizvodnja dosežena z nižjim odstotkom kot so načrtovali. Kljub temu pa so izvozili za skoraj milijon in pol izdelkov, nekaj je bilo DO CEO Razstava slik V TV-salonu Hotela Golf na Bledu razstavlja naša slikarka Katarina Plemelj iz DO CEO. Njenih 22 slik bo na ogled vse do konca marca in jih glede na njihovo doživeto in zanimivo umetniško izraznost tudi toplo priporočamo. Ob tej priložnosti naj še povemo, da Katarina Plemelj že vrsto let z uspehom razstavlja ter, da je tudi aktivna članica Likovnega društva Iskra. Kot nam je sama dejala, ji veliko pomeni, daje našla svojo samostojno pot v tem zanimivem svetu izražanja ir}, da se še posebej izogiba ponavljanju že obdelanih tem. Glede časa, ki ga zahteva slikanje posamične slike pa nam je povedala, daje to zelo različno, saj ji gre včasih zelo hitro od rok, včasih pa šele po dolgotrajnem trudu. O njenem slikarskem svetu je na otvoritveni slavnosti spregovoril Dr. Cene Avguštin, ki je med drugim povedal naslednje: ,,Med slovenskimi slikarkami, ki so svoj likovni izraz oblikovale same, je Katarina Plemelj v najbolj dosledni meri ponovila impresionistični slikarski program. Trepetajoče, s svetlobo ISKRA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrije za elektroniko, telekomunikacije, elek-tromehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana. — Glavni urednik: Pavle Gantar, pomočnik glavnega urednika: Miloš Pavlica, odgovorni urednik: Dušan Željeznov, tehnični urednik: Janko Golnar, novinar: Mara Ovsenik. — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Boris Čerin (Elektrozveze), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Stane Fleischman (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE), Marko Rakušček (Avtoelek-trika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo. — Naslov: Ljubljana, Tržaška c. 15, telefon: 263-825 - Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVI-CA—DNEVNIK, Ljubljana. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS je glasilo oproščeno plačilatemeljnega davka od prometa proizvodov. direktnega izvoza, še več pa v kooperaciji s poljsko firmo Unitra. Zanimivo je, da je ob znanih polj škili dogodkih kooperacijski posel in izmenjava sestavnih delov tekla normalno. Seveda pa konec decembra in večino januarja ni bilo mogoče kontaktirati s poljskimi partnerji. Izolacija je bila tako temeljita, da niso dobili ne telefonske ne teleks zveze z Unitro. Konec januarja pa so Poljaki sporočili, da bodo že lahko stopili v stik s kostanjeviško Iskro, da se dogovorijo o načrtih in tehničnih podrobnostih. In kako so zadovoljni z lansko »letino11? Direktor Peter Luštek pravi, da so sredi leta prišli do teoretične izgube, ki ji je botrovala selitev, saj je delo nekaj tednov skoraj v celoti zastalo. Druga težava pa je bila, da je kooperacijski posel stekel z zamudo in tako je priučevanje novozaposlenih 50 delavk teklo precej počasneje, kot so računali. Tako so delavke, ki so se šele uvajale v novem programu za kooperacijo prve dni sestavile dnevno 2, 3 do 5 kosov, zdaj pa dosežejo normo, ki znaša 80 kosov v izmeni. Poleg tega so imeli manjši prihodek zaradi drsečega kurza dolarja. Namesto planirane vrednosti se je »zredil11 skoraj za polovico. Seveda je bila razlika na škodo Industrijske elektronike. Peter Luštek je zelo pohvalil strokovne službe IEZE pa tudi občino ki sta z razumevanjem priskočili na pomoč s strokovnimi ljudmi, TOZD IEZE pa s sredstvi, da se delo ni ustavilo. Poleg tega so se TOZD domače delovne organizacije odpovedale marže in so tako v Kostanjevici dobili elemente ceneje, cena je »padla11 elementom celo za nazaj, od januarja 1981. Tako je uspelo Iskri v Kostanjevici z lastnim trdim, strokovnim in kvalitetnim delom ter ob solidarnostni pomoči TOZD IEZE v zadnjih treh mesecih lani »izplavati11 in so leto zaključili s kar solidnim ostankom dohodka. Trg je bil za Industrijsko elektroniko lani še kar ugoden, razen prvih mesecev, ko je manjkalo naročil. Ostali del leta pa je bilo kar dobro. Žal je ob pospešenem tempu proizvodnje manjkalo materiala in zato tudi ni teklo vse po načrtu. Osebne dohodke so lani seveda prilagodili storilnosti in tako je poprečni osebni dohodek okrog 7.900 dinarjev mesečno, tako znese srednja »plača11 priučene delavke okoli 7.100 dinarjev mesečno. TOZD TGA, RETEČE Izboljšati delovanje delegatskega sistema »V obdobju pred nami je vrsta zahtevnih nalog, vendar smo v ospredje postavili odločitev, da izboljšamo delo naših delegatov,11 je poudaril sekretar OO ZK v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah NOVICA JEVTIČ. Iz razgovora z njim povzemamo osrednje točke delovnega programa komunistov iz Reteč. Vprašanje odgovornega in uspešnega dela delegatov, delegacij in delegatskega sistema nasploh je zlasti v obdobju pred splošnimi volitvami vsepovsod v ospredju pozornosti. Kako nameravate svoje delegate uspešneje povezati z delegatsko bazo? JEVTIČ: »Smo prav v obdobju pred volitvami novih delegatov in nosilcev najodgovornejših samoupravnih funkcij. Zavedamo se, da je prav to trenutek, ko lahko z ustreznim in pretehtanim evidentiranjem, kandidiranjem in slednjič volitvami, največ dosežemo. V naši osnovni organizaciji smo se dogovorili, da te priložnosti ne smemo zamuditi, zato kadrovanju (Nadaljevanje na 8. strani) Katarine Plemelj napolnjeno ozračje, v katerem tonejo upodobljeni predmet in tista podoba resničnosti, ki seje ne moremo dotakniti z rokami, temveč privablja le poglede naših oči. Katarinini slikarski objekti, naj bo to krajina, figura ali katerikoli drug motiv, so razpršeni na nešteto barvnih delcev, ki se šele v naših očeh združujejo v celoto in oblikujejo objekt. Sprejemamo ga ne kot neoptično, temveč optično resničnost, ker so v umetnosti človek in njegovi čuti merilo njenih dosežkov, pomeni način, s katerim Katarina Plemelj osvaja vidni svet, skrajni naturalizem, dosledno resničnost človekovega dojemanja naravne danosti.11 Na koncil še kritika Dr. Andreja Sedeja: »Izredno zanimive »pointilistične11 slike Katarine Plemelj so naslikane z znanjem, s prefinjenim občutkom za barvno gradnjo in kompozicijo ter korajžo. Ustvarila je izrazito oseben prijem, s katerim izraza svoj odnos do slikarstva — to pa ji pomeni sredstvo Eno izmed del Katarine Plemelj. za iskanje svojskih zakonitosti in načel, o tem priča preračunana poteza, ki je hkrati osnovni gradbeni kamen in specifični likovni znak.11 ^ ZAHVALE Ob boleči izgubi moje mame MARIJE JENKO se zahvaljujem sodelavcem TOZD Števci za podarjeni venec in izraze sožalja hčerka Vera Kočevar. Ob bolači izgubi najine drage mame ANE BLAŽI R se zahvaljujeva sodelavcem TOZD Vzdrževanje in ISKRE Commerce za podarjena venca, izraze sožalja in spremstvo na zadnji poti sinova: Tine in Franc z družinama. Ob boleči izgubi drage mame MARIJE PUŠAVEC se iskreno zahvaljujemo vsem sodelavcem TOZD Števci — kontrola in duroplasti ter DO Električna orodja za izražena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njeni zadnji poti ^ žalujoči sin Ludvik z ženo Marijo in družino. Ob nepričakovani izgubi mojega dragega moža in očka TONETA VOVKA se zahvaljujemo sodelavkam in sodelavcem Tovarn’: števcev — vrtal niča in elektrofo-reza za darovane vence, izrečena sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti žalujoča žena Vida Vovk, hčerki Veronika in Vida. Ob boleči in nepričakovani izgubi mojih staršev JOŽETA IN MARJETE PODOBNIK ki sta tragično preminula v letalski nesreči na Korziki, se iskreno zahvaljujem sodelavcem TOZD STIKALA za izraze sožalja, denarno pomoč in spremstvo na njuni zadnji poti hčerka Ljuba Turuk z družino. Izboljšati delovanje delegatskega sistema (Nadaljevanje s 7. strani) resnično namenjamo veliko pozornosti. Naši cilji, ki jih povezuje zahteva, da moramo delegate vključiti v okolje pa so seveda povezani s številnimi dejavniki. Med drugim je to tudi struktura osnovne organizacije ZK. Pri nas je nekoliko drugačna, kot marsikje tarnajo. Članov iz neposredne proizvodnje ne manjka, mnogo premalo pa imamo članic. V kolektivu, kjer ženske prevladujejo pa je to seveda pomanjkljivost.16 Za ZSMS velja, da je ,, kovnica kadrov" za druge družbenopolitične organizacije. Kakšno je sodelovanje pri vas? Novica Jevtič. JEVTIČ: „Ne najboljše, tako da „kadrovanje‘‘ v vrstah te organizacije ne zaživi. Vzrok temu smo pripisovali strukturi pri nas zaposlenih delavcev. samo prehodno." Kako pa se komunisti vključujejo v prizadevanja za odpravljanje gospodarskih težav temeljne organizacije? JEVTIČ: „V temeljni organizaciji prav zdaj potekajo priprave na reorganizacijo, hkrati se pripravlja nova sistemizacija del in nalog. Zavedamo se, da mora biti politična vloga naše organizacije prav v tem trenutku okrepljena. Seveda pa ne le to -komunisti se tvorno vključujemo v vsakodnevne dejavnosti temeljne organizacije, sodelujemo pri obravnavanju gospodarskih načrtov, periodičnih obračunov, v zadnjem času smo pri-ravili in podprli več akcij. Med rugim smo pričeli razpravljati o oblikah združevanja dela in sredstev znotraj SOZD Iskra, poskušamo vplivati na preobrazbo proračunskih odnosov v dohodkovne. Ob vsem tem pa je seveda na dlani, da moramo bistveno okrepiti akcijsko in idejno moč komunistov. To bomo poskušali uresničiti tudi z uspešnejšim in rednej-šim izobraževanjem članov naše OO." Stane Fleischman KERAMIČNI KONDENZATORJI Pripravljajo se na volitve V žužemberški Iskri so sredi izvajanja zelo smelih načrtov. Uvajajo del novega proizvodnega programa, so tik pred investicijo in posodabljanjem tovarne in v načrtu imajo močno rast proizvodnje. Zato so volitve v marcu še zlasti pomembne, saj ni vseeno, kdo in kako jih bo zastopal v delegacijah. Zato so evidentiranje možnih kandidatov za delegate in delegacije vzeli zelo resno. V javni razpravi so na svojih 13 sindikalnih skupinah izbrali 85 kandidatov. Ker so sindikalne skupine pravzaprav zaokrožene delovne skupine, se ljudje dobro poznajo in je tako izbira realna in kritična. Iz vsake skupine so med seboj predlagali po 5 kandidatov, ki bodo na volitvah kandidirali za delegate v samoupravnih organih TOZD, delovne organizacije IEZE, v SOZD Iskra in v delegacijah samoupravnih interesnih skupnosti. Ob predlaganju delegatov ni šlo čisto gladko. Nekateri strokovni ljudje se branijo delegatskega dela v SIS. Ravno tu pa je pomembno, da strokovnjaki sodelujejo v razpravah in pri odločitvah. Za gospodarsko področje, za kulturo, za zdravstvo in še kje je pomembno, da so v delegacijah ljudje, C Časopisne novice Večina jugoslovanskih dnevnikov je objavila vesti ali članke, da je Iskra v ostri mednarodni konkurenci zmagala v natečaju za modernizacijo železniške proge Sofija-Plovdiv, železniško vozlišče v Plovdivu in za ranžirno postajo v Poduene pri Sofiji — vse v Bolgariji. Za opravljena dela bo dobila Iskra 20 milijonov dolarjev. Najobsežnejši in najizčrpnejši članek na vsej strani je napisal o tem Stane Pučko v Zagrebškem Vjesniku. Ljubljansko Delo je objavilo članek o slovenjebistriškem združenem delu, ki si je zastavilo obsežen izvozni načrt v naslednjih letih. Združeno delo načrtuje letošnji izvoz v vrednosti dobre milijarde dinarjev, kar je 17 % vrednosti družbenega proizvoda, v naslednjih letih pa tri desetine družbenega proizvoda. V članku je tudi stavek, da bi elektroindustrija, to je oba Iskrina obrata lahko povečala izvoz in ga vrednostno izenačila z doma prodanimi količinami. Ljubljanski Dnevnik je objavil povzetek iz razgovora s predsednikom novomeške raziskovalne skupnosti prof. dr. Miho Japljem. Le-ta je povedal, da so raziskave v združenem delu v novomeških občinah nezadostne, izjemi sta le Krka in šetnjernejska Iskra, drugod pa je še vse preveč licenc in kupoprodajnih odnosov. Zagrebški Večernji list poroča, da je PTT Iz Čitluka sklenila pogodbo s kranjsko Iskro za razširitev zmogljivosti tamkajšnje telefonske centrale od 400 do 1.000 telefonskih priključkov. Stroške razširitve bodo krili s samoprispevki občanov, delno pa tudi ob pomoči skupščine občine Čitluk in PTT Mostar. Vsi trije zbori novomeške občinske skupščine so sprejeli občinsko resolucijo za letošnje leto. V resoluciji je določilo, da bo izvoz letos porasel za 13 %. Investicijam v gospodarstvu in negospodarstvu se z resolucijo še bolj omejuje delo, saj ne bo novozačetih gradenj, če ne bodo dajale najmanj polovico proizvodnje za izvoz. Navedene so tudi naložbe, ki bodo uresničene. Med drugim naj bi začeli z gradnjo proizvodnih prostorov Iskre-ELA, Iskre-Tovarne napajalnih naprav ter Iskre-Keko v Žužemberku — Dolenjski list, Novo mesto. Sarajevsko Oslobodjenje je objavilo kratek članek o podpisu sporazuma med samoupravno interesno skupnostjo za ceste mesta Ljubljane in Iskrinega Centra za avtomatizacijo sistemov v Stegnah. Po sporazumu bo Iskra semaforizirala cestna križišča s tem, da bodo računalniki krmilili cestni promet. Letos bo kranjsko gospodarstvo ponovilo uspehe ter izvozilo več kot uvozilo. Največji izvoznik bo razumljivo ostala Iskra, ki načrtuje 79.523 milijona dolarjev skupnega izvoza in le 43.594 milijona dolarjev uvoza. V Iskri bodo povečali izvoz za 18,6 % ter tako presegli uvoz kar 82,4 %. Njihova proizvodnja bo sicer našla v veliki meri pot na vzhodno tržišče, medtem ko bodo uvažali večinoma s konvertibilnega in tako zaostali pri pokritju konvertibilnega uvoza za 14,7 %. Jedinstvo iz Prištine pišev članku o družbeno ekonomskem razvoju Slovenije, da bo SOZD Iskra letos izredno povečala izvoz in sicer kar za 21 % v primerjavi z lanskim tako, da bo vrednost dosegla 216 milijonov dolarjev od tega 138 milijonov dolarjev na konvertibilna tržišča. Poglavitna naloga Iskre bo intenzivirati prestrukturiranje in prilagajanje proizvodnje v smislu sodobnih dosežkov elektronike. V tem okviru bodo znižali odvisnost od uvoza glede reprodukcijskih materialov in znanja. Mariborski Večer je posvetil obširen članek problemu, kako jugoslovanski proizvajalci gospodinjskih aparatov uspevajo pri zmanjševanju porabe električne energije pri teh napravah. Tehnološke podatke o varčevanju z energijo pri gospodinjskih aparatih je v imenu Iskre podal Peter Pleško, vodja razvoja v Široki potrošnji. Glede sodelovanja proizvajalcev bele tehnike in elektronike z znanstvenimi ustanovami in fakultetami je podala v imenu Iskre Meta Maksimovič iz oddelka za stike z javnostjo. Dejala je: „kkra že precej let uspešno sodeluje z ustreznimi fakultetami in inštituti v okviru ljubljanske univerze. Pred nekaj leti je sklenila samoupravni sporazum o znanstveno raziskovalnem delu. Financirala je več raziskovalnih projektov, s katerimi so se skupno ukvarjali univerzitetni in Iskrini strokovnjaki. Uresničili so okrog 20 raziskovalnih projektov na področju mikroelektronike, računalništva, telekomunikacij, avtomatizacije itd. Rezultati te naše usmeritve so vidni tudi v tem, da temelji 95 % Iskrine proizvodnje na lastnem znanju, samo 5 % tehnoloških rešitev pa uvozimo. Uvažamo namreč samo take tehnologije, ki predstavljajo osnovo za nadaljnje razvijanje. Zbral in uredil Marjan Kralj J ki jim je področje domače in ga tudi resno obvladajo. V Keramičnih kondenzatorjih menijo, da bo tako pretok informacij iz tovarne v SIS in nazaj najbolj kvaliteten in tudi odločitve bodo dobre. Sindikat je naredil vse, da je bilo evidentiranje opravljeno med vsemi, da so tako zastopani vsi oddelki, ženske, moški in zlasti mladina. K. F. V TOZD Potenciometri in hibridi mo po telefonu poklicali Franca Baznika in ga vprašali, kake j začeli letošnje proizvodno leto. Pravi, da v Potenciometrih teče vse po načrtu, kot so predvideli. Žal pa se v zelo perspektivnem oddelku hibridnih vezij ne morejo pohvaliti, ker jim manjka materiala. Zato bodo januarja naredili precej manj, kot načrtujejo. Škoda. KRANJSKA ISKRA IN SAH Brez pretiravanja lahko trdimo, da je Iskrina šahovska sekcija zelo delovna. V četrtek, 21. januarja smo se šahisti zbrali na letnem občnem zboru, kjer smo analizirali dosežene rezultate v preteklem letu. Za razliko od osnovnih sekcij kaže naša šahovska sekcija hvalevredno vztrajnost in stalnost pri delu. Če upoštevamo dejstvo, da si mora poprečen šahist nabrati že precej šahovskega znanja in se pomeriti v večjih srečanjih, da se dodobra ,,ogreje" in ga zgrabi šahovska mrzlica, lahko rečemo, da je v Iskri šah kar dobro zastopan. Poročilo o delu šahovske sekcije v letu 1981 je podal dosedanji predsednik Janez Krek. Poudaril je, da smo glede na plan izpolnili večji del predvidevanj, odpadla so le nekatera tekmovanja v republiškem okviru. Na ravni delovne organizacije smo organizirali vsa tri prvenstva — to je za posameznike, posameznice in med temeljnimi organizacijami. Med dvaindvajsetimi šahisti je letos ponovno zmagal Janez Krek pred Branetom Deželakom in Leopoldom Gaile-tom. Med posameznicami je zmagala Olga Štempihar pred Marijo Brcetovo in Damijano Ajdnikovo. Za naslov najboljše temeljne organizacije v delovni organizaciji se je potegovalo sedem TOZD. Zmagala so Stikala v postavi Krek, Obleščak in Kern, pred Števci (B. Deželak, Gavrič, Prelovšek, Rozman) in Orodjarno (Drešar, Mezeg, Kordiš, Crček, Hiti). Prvenstvo na ravni temeljne organizacije so izvedli v Nabavni organizaciji, kjer je prepričljivo zmagal Stane Ječnik in v ATC, kjer je zmagal Alfonz Medved. Zmagovalec mesečnih hitropoteznih turnirjev je postal Brane Deželak. Sledijo mu Albin Obleščak, Janez Krek, Alojz Mezeg, Alojz Deželak, Rihard Piskar, Marjan Planinc, Janez Zavrl, Martin Brce, Jože Cimperman in drugi. V okviru tekmovanj na ravni SOZD smo sodelovali na Iskriadi v Škofji Loki, kjer smo v postavi Mazi, Krek, B. Deželak, Obleščak in Loc osvojili drugo mesto. Šahovsko društvo Iskra iz Ljubljane je letos organiziralo kar pet trimesečnih turnirjev, ki so bili v Pržanu, dvakrat v Ljubljani, Kranju in Novem mestu. Na teh je imel največji uspeh Leon Mazi, ki je osvoj1 pokal zmagovalcev in vodi v tekmovanju z8 100 točk. Enega teh turnirjev smo junij8 organizirali v Kranju, kjer je nastopilo ^ 54 šahistov. Ta prireditev je sodila v skld1 praznovanja 35-letnice Iskre. Maja smo organizirali s šahovski,,, društvom Iskra tudi veliko alternativno simultanko. Igrali so jo velemojster Brun6 Parma in mednarodna mojstra Janez Bar;6 in Iztok Jelen. To je bila doslej največ]8 simultanka v Sloveniji, saj se je prijavil6 kar 63 šahistov. Decembra smo igrali na sindikalneff1 ekipnem in posamičnem prvenstvu občin6 Kranj, kjer smo tako v moški kot v žensk1 konkurenci osvojili prvo mesto. Tudi tokra* smo nastopili s tremi moškimi ekipami. V preteklem letu smo se šahisti Elektre; mehanike kar trikrat pomerili s šahi*11 Obrtnega združenja Kranj. Imeli sm« popoln uspeh, saj je končni rezultat kar 13:4 za Iskraše. Na koncu je predsednik omenil še trač1' cionalno prireditev v počastitev dnev8 republike 5. šahovski festival ISKRA '81' Udeležilo se ga je 68 moštev, med njimi I3 iz Elektromehanike. Verjetno se malokatera sekcija naia sindikalne konference lahko pohvali * tolikšno razgibanostjo in takimi uspeh1' Menda je samo tradicionalna šahovsk8 skromnost vzrok, da te rezultate objavijo mo šele ob letni bilanci sindikalnega dela Bilo bi seveda napak, če bi te otipljiv8 uspehe pripisovali samo spontani vol)1 mladih šahistov. Vsem Iskrinim šahistom)6 dobro znano, da stoje v ozadju šahovskeg8 življenja naše delovne organizacije šahovsk' veterani iz šahovskega društva Iskre, k1 usmerjajo organizacijsko delo sekcije. Za naslednje mandatno obdobje sd111 izvolili novo vodstvo šahovske sekcij6: Predsednik je Albin Obleščak, teh nič”1 sekretar Jože Cimperman, operativni sekte tar Janez Krek, tajnica Milka Lampetova-Za nemoten potek mesečnih turnirjev h0 skrbel Jože Cimperman, za tekmovanja n8 ravni SOZD pa Vinko Zorman, za nadaljni6 delo šahistk bo poskrbela Olga Polakova Po občnem zboru je bil še januarsk1 hitropotezni turnir. Zmagal je Alblh Obleščak pred Janezom Krekom, Dušanoh1 Čebularjem, Marjanom Štemplharjeh,i Jožetom Cimpermanom, Janezom Režkoh1 in drugimi. 0.š G I S zt V( ve TALlSO. VA ORA* ŽADA RISBA: M. JU DEŽ AVSTRIJ. POROČ. AGENCIJA ANTON VODNIK ŽGAN APNE- NEC SUMA NUREJEV RUDOLF TANTAL SOSS KDOR JE PROSTAŠKI AMER. BOKSAR (Muham- mad) ŽENSKO IME NEKDANJI TURŠKI OBLASTNIK ANTON OCVIRK MUSLIM. PRAZNIK ZMIKAVT PRIMOR. M. IME OTOČJE V MIKRONEZIJI 4 x 27 - 8= GR. OTOK V EGIN-SKEM ZALIVU ISKRA TRENJE JUGOSL. NOGOM. VRATAR MESTO V ŠPAN. J. OD CORDOBE ISKRA Članica ZADRUGE PRO- STOR OKOLI HIŠE ZVEZEK GLAV. M. ZRN TORINO ARGON ORIENT. BARVILO JEZERO NA MEJI ZDA IN CANADE LUKANC MATEVŽ RENU VEČJI LOVSKI PES MITOLOŠ LETALEC MESTO V S. IT. ŠVED. SMU- ČARKA MELAN- DER VELIKI ROLAND. SLIKAR VALJEVO ŽIVINO- ZDRAV. REKA FRANC MEŠKO BEZA- NJE KANAD. PEVEC (Paul) ZNAČAJ KDOR MINIRA ULAN BATOR IKRAVEC APNENEC DOMAČE Ž. IME IGRALEC VENTURA GR. BOG NESREČE ETIOPSKI PLEMIŠKI NASLOV TOLKALO STADION V BUDIMPEŠTI VRV DRŽAVA V AFRIKI SNEŽNI PLAZ LETOPIS SKANDIJ POVR- ŠINSKA MERA GLAVNO MESTO GRČIJE RDEČA KRVOSE SA ŽUŽELKA NASILJE IZDELO- VALEC COPAT X £ X 92. rso O ~ $ o