(L0U©iH©3 v Četrto desetletje Delo je enako, le generacije so se zamenjale. Pred trideset in več leti so očetje gradili ceste, železnice in tovarne... tudi Litostroj — danes gradijo sinovi. Posnetek je z mladinske delovne akcije »Sava 78«. OB 31-LETNICI Ob 31-letnici delovne organizacije je prav, da spomnimo bralec na tiste pomembne dejavnike, ki so bili minulo leto v središču pozornosti vseh delovnih ljudi pri izvrševanju vsakodnevnih nalog pa tudi pri delu družbenopolitičnih organizacij samoupravnih organov in vodstvenih struktur. V preteklem letu so bili naši napori predvsem usmerjeni v pripravo, sprejemanje, dograjevanje in izvajanje samoupravnih normativnih aktov, v izpopolnjevanje sistema neposrednega obveščanja delavcev, v izpolnjevanje planskih nalog, v priprave in uresničevanje investicijskih programov, dvig produktivnosti dela ter izboljšanje delovnih pogojev in osebnega standarda delovnih ljudi. Z dograjevanjem samoupravnih normativnih aktov na podlagi določil ustave in zakona o združenem delu in z uveljavljanjem le-teh v neposredni samoupravni praksi na najboljši možni način poglabljamo samoupravno odločanje delavcev v tozdih in uveljavljamo nove družbenoekonomske odnose. Obveščanje in odločanje delavcev po sindikalnih skupinah ter neposredno osebno informiranje delavcev sta najbolj neposredni obliki uresničevanja oblasti delavca nad pogoji in rezultati svojega in združenega dela. Obenem pa ta oblika odločanja pomeni tudi spreminjanje zavesti, da znotraj delovne organizacije ni več odločujočih vrhov, ki sami razrešujejo vse probleme in situacije. Povsod, kjer še prevladuje takšna miselnost, je treba poskrbeti, da jo preženemo in obrnemo v smer neposrednega odločanja delavcev v temeljni organizaciji in še nižje, v sindikalne oziroma samoupravne skupine delavcev. Na tem področju smo dosegli velike rezultate. Le redki so tisti, ki pasivno opazujejo dogajanje okrog sebe. Velik korak smo v minulem obdobju naredili tudi na področju neposrednega obveščanja. Obstoj te oblike obveščanja moramo še naprej izpopolnjevati in uvajati nove, hitrejše oblike. Nujno pa je, da se v sistem obveščanja vključujemo tudi sami po svojih sposobnostih, nagnjenjih in možnostih. Prenehati moramo z vsemi oblikami napačnega obveščanja, ki sc širi po vogalih od ust do ust, in ki je včasih tudi zlonamerno, ampak moramo uporabljati že ustaljene pa tudi nove načine in oblike obveščanja, pri katerih lahko vsak dobi odgovor na vsako zastavljeno vprašanje. V minulem letu smo naredili precej velik korak tudi v zavesti, da je uspešno gospodarjenje in izpolnjevanje s planom zastavljenih nalog neposredno odvisno od slehernega para delovnih rok delavcev v temeljni organizaciji. Okrepilo se je prepričanje, da je uspeh ene temeljne organizacije odvisen tudi od uspešnosti drugih temeljnih organizacij v naši proizvodni fazni verigi, zato nam ni vseeno, kako te druge temeljne organizacije gospodarijo in izpolnjujejo svoje obveznosti. Pri tem pa je pomembno to, da je prodrlo spoznanje, da za lastne neuspehe ne moremo več kriviti drugih, ampak da skupno s tistim, od katerega je naš uspeh neposredno odvisen, tekoče razrešujemo vsa odprta vprašanja in ozka grla v proizvodnji. To velja ne samo za naše notranje medsebojne odnose, ampak tudi širše v družbenem okolju. Zahvaljujoč temu spoznanju je bila ugodno sprejeta pobuda družbenopolitičnih organizacij Litostroja o povečanju produktivnosti z akcijo »Človek, znanje, produktivnost«. Ob 31-letnici lahko ugotovimo, da smo zastavljeni cilj na področju priprave investicijskih programov uspešno izpolnili. Uspešno poteka izgradnja obratne ambulante, pripravljalna dela za izgradnjo hale za TVN se pospešeno odvijajo, odobreni so projekti za halo PPO in razširitev jcklolivarnc, v zaključni fazi pa je projekt za težko obdelavo in zgradbo inštituta IRRP. Doseženi uspehi v minulem letu in procesi, ki se nezadržno razvijajo v pozitivno smer preseganja zastarele miselnosti, so osnova, na kateri lahko gradimo našo bodočnost. Zato smelo stopamo v 32-Ict-nico novim uspehom nasproti — ti pa so odvisni od vsakega posameznika in nas vseh skupaj. v » V preteklih treh desetletjih razvoja naše delovne organizacije je nekaj važnih obdobij. Najprej je tu obdobje izgradnje, čas odrekanja in zagnanosti, da iz nič ustvarimo industrijo, ki bo sposobna prevzeti velike naloge pri obnavljanju v vojni porušene domovine in pri ustvarjanju novih osnov za boljše življenje našega človeka. To zagnanost pa grobo prekinejo informbirojevski dogodki, ki se odrazijo tudi v utripu Litostroja. Vendar pa ideja samoupravljanja ustvari čvrsto osnovo, na kateri gradi Litostroj svoj razvoj naprej. Obdobje po letu 1953 označujejo napori za prodor na tuja tržišča. To so časi prvih in velikih izvoznih naročil. Kmalu pa se pokaže, da postaja proizvodni program preozek in daje premalo možnosti za izrabo zmogljivosti in za razmah podjetja. Desetletje od leta 1960 do 1970 označujejo predvsem napori za uvedbo novih proizvodov. V tem času se rodijo prvi viličarji, mobilna dvigala, hidravlične stiskalnice, kupimo licenco za dieselske motorje, zaradi uvedbe te proizvodnje pa izvedemo obsežno modernizacijo v obdelovalnici. (foto D. Androjna) POGODBA ZA RHE OBROVAC PODPISANA V julijski številki našega časopisa smo že poročali o ponudbi Litostroja za izdelavo in dobavo hidromehanske opreme za reverzibilno turbino HE Obrovac za Elcktroprivredo Dalmacija iz Splita. Kot smo že predvidevali, se je investitor odločil, da zaupa izdelavo prvega agregata z opremo znani avstrijsko-nem-ški turbinski tvrdki J. M. Voit, drugi agregat z ostalo opremo pa Titovim zavodom Litostroj. Tako so 3. avgusta 1978 v Litostroju predstavniki Elek-troprivredc Dalmacija iz Splita, ki jih je vodil njihov generalni direktor dipl. inž. Ante Adarič ni predstavniki Litostroja z generalnim direktorjem dipl. inž. Markom Kržišnikom podpisali pogodbo o dobavi navedene hidromehanske opreme za RHE Obrovac. PODATKI O NAROČILU Po moči sc naročena 150 MW črpalna turbina za RHE Obrovac uvršča med srednje močne,. če jo ocenjujemo po merilih za klasične izvedbe Kaplanovih, Francisovih, Pclto-novih ali celo cevnih turbin. Kot črpalna turbina za padce vode 550 m pa sega v sam vrh tovrstnih energetskih naprav v svetu. črpalne turbine — imenujemo jih tudi reverzibilne, obratujejo v energetskih konicah kot turbine, torej pretvarjajo vodno energijo v električno, ko pa energetske konice minejo, se turbina spremeni v črpalko, ki potem dviga vodo v višje ležeče bazene kot rezervo za naslednjo energetsko konico. Litostrojevi strokovnjaki so sc dolgo pripravljali na to naročilo, zato so se povsem enakopravno udeležili mednarodne licitacije, kjer je konkuriralo poleg Litostroja še pet tujih proizvajalcev. Investitor Elektroprivrcda Dalmacija sc je v želji, da bo v RHE Obrovac vgrajena oprema izdelana na podlagi najsodobnejših konceptov energetskih naprav v svetu, odločila, da oba dobavitelja najtesneje poveže, da torej med projektiranjem, konstruiranjem in proizvodnjo najtesneje sodelujeta. Vrednost naročila, ki ga bomo izdelali v Litostroju, znaša 115 milijonov dinarjev. K. G. SPET JE LETO OKOLI IN V LITOSTROJU BOMO 2. SEPTEMBRA ZABELEŽILI ENAINTRIDESETO OBLETNICO OBSTOJA. TA OBLETNICA BI LAHKO SLA NEOPAZNO MIMO NAS, VENDAR OB NJEJ LAHKO ZABELEŽIMO NEKATERE POMEMBNE ZNAČILNOSTI IN PRELOMNICE. Čas po letu 1970 bi lahko označili kot obdobje notranje rasti podjetja, ki ga spremlja okrepljena izvozna dejavnost. Tedaj dozorevajo ideje o novih proizvodih in izredno se razmahne razvojna dejavnost. Vse to pa spremlja modernizacija podjetja, ki se čuti prav v vseh obratih. V tem obdobju prejme Litostroj vrsto pomembnih izvoznih naročil ter dvigne delež izvoza v svoji proizvodnji tudi do 50 %. V preteklih srednjeročnih razvojnih načrtih slovenskega gospodarstva strojni industriji večkrat ni bilo dano pravo mesto v našem gospodarstvu. Morali smo dokazovati pomembnost naše dejavnosti, vendar zato ni bilo pravega razumevanja. Končno pa je družba prišla do spoznanja, kje so osnove, na katerih počiva zanesljivost gospodarskega razvoja in kaj daje temu razvoju hrbtenico. Zato so družbeno sprejeti programi za srednjeročni razvoj bistven dejavnik, ki bo vplival na razvoj našega podjetja. Če smo med prednostne panoge uvrstili strojegradnjo in postavili zahtevo o prestruktuiranju našega gospodarstva, je to krepka podpora našim stremljenjem. Prestrukturiranje gospodarstva pomeni pospeševati razvoj tistih industrijskih dejavnosti, ki zahtevajo visoko stopnjo znanja in visoko kvaliteto ob sočasni spremljavi z raznimi finančnimi aranžmaji in inženiringi. Prestrukturiranje gospodarstva pomeni tudi dajati vso podporo tistim naložbam, ki so intenzivne, ki zagotavljajo večjo rast družbenega proizvoda, bodisi z večjo stopnjo predelave ali kvalitete, modernizacijo proizvodnje, višjo tehnologijo. Litostroj je ob taki usmeritvi in takih ciljih spoznal dvoje: — prvič, da je njegova naloga, da se vključi v te napore, saj je eden izmed nosilcev stojegradnje v Sloveniji, in drugič, da je to tudi njegov čas, na katerega se je dolga leta pripravljal. Zato smo že eno leto nazaj priča mrzlični investicijski dejavnosti v podjetju. Res je, da se navzven tega še ne opazi v veliki meri. Vsi tisti pa, ki so bili vključeni v pripravljalne študije, izdelavo elaboratov in druge intenzivne priprave, pa vedo, da je bilo opravljeno veliko delo. Tako imamo sedaj že odobrene bančne kredite in sklenjene pogodbe o sofinanciranju za projekt industrijskih vozil. Odobreni so bančni krediti za modernizacijo in razširitev zmogljivosti v jeklolivar-ni ter projekt preoblikovalnih strojev. Za projekt industrijskih vozil je sklenjena tudi pogodba 7 izvajalcem gradbenih del Slovenija ceste, pripravljalna dela so opravljena in gradnja je že stekla. Sklenjene so pogodbe za nakup strojev in opreme. Pri tem je najbolj pomembno to, da imamo za vse stroje, ki jih za ta (Nadaljevanje na 3. str.) LETO XIX. AVGUST 1978 St. 8 Predvsem je pomembno to, da smo napravili korak v četrto desetletje, kar pomeni trdne temelje za nadaljnji razvoj Litostroja. Na pragu četrtega desetletja smo se odločili tudi za obsežno razširitev proizvodnih zmogljivosti. Razvoj Litostroja pa je tesno povezan tudi s svetovnim tržiščem, saj polovico svojih proizvodov izvozimo v številne dežele sveta. Tako naš razvoj lahko primerjamo le z razvojem podobnih tovarn v razvitih državah sveta. VLOGA SINDIKATOV »Bistvena razlika med družbeno vlogo sindikatov v kapitalističnih proizvodnih odnosih in našimi sindikati, se pravi sindikati v proizvodnih odnosih socialističnega samoupravljanja, je v tem, da sindikati pri nas niso varuhi interesov delavskega razreda samo v delovnih odnosih in v boju za vsakodnevne ekonomske, socialne in politične zahteve delavcev, ampak v celotnem sistemu družbene reprodukcije. To pa iz preprostega razloga, ker se pri nas upravljanje dela in upravljanje družbenega kapitala spajata v samoupravnem združenem delu, se pravi v rokah delavcev v temeljnih organizacijah združenega dela.« (Edvard Kardelj, Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja). Vloga sindikata je jasna. Je pa v praksi še nešteto dvomovjn nejasnosti, posebno takrat, ko bi se ta vloga morala konkretno izraziti v boju za samoupravne družbenoekonomske in družbenopolitične odnose, to je za take odnose, v katerih bo delavec v združenem delu resnično gospodar nad rezultati lastnega dela. Poleg praktičnih nejasnosti o vlogi sindikata se je pri nas posebno po uvedbi samoupravljanja veliko razpravljalo o odnosu sindikata do drugih družbenopolitičnih organizacij, posebno do zveze komunistov, oziroma o družbeni funkciji, potrebnosti ali nepotrebnosti sindikata. Takšna stališča so bila pogosto izraz idejnih odporov do samoupravljanja, ki so deloma nastajali doma na podlagi različnih napak v samoupravnem razvoju družbe, še v večji meri pa pod tujim idejnim vplivom. ODNOS MED ZVEZO KOMUNISTOV IN SINDIKATOM Za pravilno razumevanje vloge sindikatov je potrebno poznati odnos med zvezo sindikatov in zvezo komunistov. Statut ZKS na primer opredeljuje Zvezo komunistov Slovenije kot revolucionarno idejnopolitično organizacijo delavskega razreda in delovnih ljudi v socialistični republiki Sloveniji v njihovem boju za socializem na temelju samoupravljanja. Osnutek statuta (gradivo za 9. kongres ZSS) pa opredeljuje sindikat kot enotno in najširšo družbenopolitično organizacijo delavskega razreda. Sindikat je torej družbenopolitična organizacija. Ali pa je sindikat res tudi politična organizacija? Glede tega sta se v razvoju sindikalnega gibanja razvili dve nasprotni pojmovanji. Eno poudarja, da je sindikat organizacija, kjer delavski razred bije predvsem ekonomski boj s kapitalisti (povečanje plač, izboljšanje delovnih pogojev itd.) in da ta boj nima nič skupnega s političnim bojem, čeprav praksa v svetu kaže, da ekonomski boj dobi elemente političnega boja, ko delavci na organiziran način preko svojih predstavnikov v parlamentu ali drugih družbenih institucijah uresničujejo svoje posamezne in skupne interese. Drugo pojmovanje, ki se je v praksi polno uresničilo, je pojmovanje sindikatov kot zveze oziroma prenosa med partijo in delavskim razredom. V obdobju po vojni je bil tudi pri nas podoben odnos med KPJ in sindikatom. Izhajajoč iz marksističnega pojmovanja razrednega boja kot enotnega procesa boja delavskega razreda za svojo osvoboditev (oblast nad rezultati in pogoji lastnega dela) ekonomske in politične oblasti ne moremo ločevati, saj je podlaga politične oblasti ravno ekonomska oblast oziroma kontrola nad rezultati dela. To pomeni, da delavski razred svojega boja za osvoboditev ne more deliti na ekonomski in politični boj. Povezovanje enega in drugega boja je glavna naloga sindikatov. Da bi lahko opravljali to vlogo, morajo biti svobodni in samostojni pri svoji akciji, kar pa ne pomeni, da so sindikati ločeni od ZK, nasprotno, obe organizaciji nastopata kot sestavni del istega gibanja in imata deklarirano enako ideološko podlago in programsko usmeritev. Skupni cilj obeh organizacij je razvoj socialistične samoupravne družbe, v kateri bi si delavski razred resnično zagotovil kontrolo nad materialnimi pogoji za družbeno življenje in s tem politično in ekonomsko oblast. Zveza komunistov in sindikatov se skupno borijo, da bi bilo uresničevanje posameznih in skupnih interesov v skladu z dolgoročnimi interesi delavskega razreda, osnovna organizacija sindikata pa je center (kot pravi Edvard Kardelj), prek katerega se prenašajo problemi in težnje delavcev iz samoupravnih skupnosti v sindikate, pa tudi obratno, prek njih se prenaša vpliv aktivnosti in stališč sindikatov kot celote na spoznanja in odločanje delavcev v njihovih samoupravnih skupnostih. Pri tem pa si ne delita vloge, tako da bi bil sindikat zastopnik posameznih in posebnih kratkoročnih interesov, zveza komunistov pa dolgoročnih, zgodovinskih. Takšna delitev bi sindikat postavila zopet v vlogo organizacije, ki bije le ekonomski boj, medtem ko bi bila zveza komunistov le idejnopolitična sila. V tem obstaja nevarnost, da se zveza komunistov oddalji od delavskega razreda in njegovih vsakodnevnih problemov in interesov. Zveza komunistov kot idejnopolitični dejavnik prednjači pri razreševanju protislovij med različnimi interesi in je odgovorna za celotni družbeni razvoj, vendar mora to svojo vlogo igrati znotraj delavskega razreda, znotraj sindikata in drugih družbenopolitičnih organizacij. To omogoča zvezi komunistov, da v praksi preverja svoja teoretična spoznanja, kajti vsaka teorija je nična in demagoška, če je ne preverjamo skozi prakso. Sindikati brez politične podpore zveze komunistov in brez praktične angažiranosti komunistov v delu sindikatov ne morejo biti učinkoviti, zato morajo komunisti znotraj sindikata sindikalni akciji zagotoviti ustrezno družbeno vsebino. IN KAKO DELAMO MI? Analiza dela osnovnih organizacij sindikata in osnovnih organizacij zveze komunistov v temeljnih organizacijah nam bi dala jasno podobo, kakšen je danes dejanski odnos med zvezo komunistov in sindikatom v temeljnih organizacijah združenega dela. Hierarhičnih odnosov med njima v pretežni meri ni, se pa pojavlja druga skrajnost, namreč ta, da osnovne organizacije ZK premalo igrajo svojo idejnopolitično vlogo in se vse preveč spuščajo v stvari, ki niso v pristojnosti osnovnih organizacij ZK, tako da često prihaja do neljube situacije, ko se isti problem obravnava na »vseh oblikah organiziranosti« na isti način, da isto stvar isti ljudje obravnavajo enkrat v ZK, enkrat v sindikatu, v samoupravnih organih itd. Konkretnim odnosom med družbenopolitičnimi organizacijami v tozdih bo potrebno posvetiti vso pozornost, ker je od pravilne delitve dela odvisna njihova učinkovitost. Oglejmo si le en utrinek iz vsakdanjega samoupravnega življenja. Obravnavamo samoupravni akt. Kaj se dogaja? Običajno ga obravnava izvršilni odbor osnovne organizacije sindikata, osnovne organizacije ZK, mladinska organizacija, aktiv mladih komunistov, samoupravni organi itd. Na vseh sestankih pišemo pri- pombe, spremembe, dopolnitve, cela gora papirja, ki jo mora potem nekdo pregledati in uskladiti, vse pripombe, ki so si lahko po vsebini čisto podobne. Ali se sploh zavedamo, koliko zaradi takšne »demokratičnosti« trpi učinkovitost organizirane akcije? Take postopke bo potrebno poenostaviti, to pa bo mogoče takrat, ko bo vsak dejavnik poznal svojo vlogo. V tem primeru naj bi se sestal izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, razčlenil postopek pri obravnavi samoupravnega akta in določil ljudi, ki naj bi v samoupravnih skupinah vodili razpravo. Pripombe, oblikovane v samoupravnih skupinah, bi nato uskladili delegati v delavskem svetu, če pa samoupravni akt sprejema zbor delavcev, bi pripombe uskladili na zboru delavcev. Komunisti bi znotraj sindikata v samoupravnih skupinah zagotovili, da bi bila razprava demokratična (da bi bili upoštevani dejanski interesi vseh delavcev) in da bi bil v tem primeru samoupravni akt v skladu s posameznimi skupnimi in dolgoročnimi (Foto J. Jeraša) X. Kongres Zveze socialistične mladine Slovenije Zveza socialistične mladine Slovenije je družbenopolitična organizacija mladih, ki se bori za aktivno vlogo mladine v graditvi samoupravne socialistične družbe in za doseganje idejnopolitične ter akcijske enotnosti mlade generacije na temeljih programa in politike Zveze komunistov Jugoslavije. Zveza socialist, mladine Slovenije je oblikovana in se razvija kot enotna socialistična fronta mlade generacije in vključuje mlade ljudi skupaj z vsemi družbenimi organizacijami in društvi, predvsem s tistimi, ki zajemajo mladino po interesnih dejavnostih. Kot fronta je ZSMS organizator boja vseh naprednih socialističnih sil mladih za njihovo aktiviranje v smislu idej revolucije, socializma in samoupravljanja na čelu z delavskim razredom in zvezo komunistov. Naloga ZSMS je, da razvija vse organizacijske možnosti mladih tako, da vključuje najširši del mladine, ki se je pripravljena boriti za napredne samoupravne socialistične cilje na tej stopnji socialistične revolucije. Prav zaradi tega ZSMS ne sme biti samo politična organizacija, zaprta mladim z vso širino njihovih interesov, temveč moramo skozi njo mladi uveljavljati razne oblike povezovanja in uresničevanja samoupravno socialistično naravnanih interesov mladih ljudi znotraj osnovnih organizacij ZSMS. Zato mora ZSMS pritegniti tudi tisto mladino, ki ni za ožjo politično organizirano obliko delovanja, pač pa je pripravljena in željna vključevati se v najširše aktivnosti in dejavnosti, ki jih organizira in vodi ZSMS. V oktobru bo v Novi Gorici X. kongres ZSMS. Člani v naši delovni organizaciji že v tem obdobju razpravljajo o kongresnih dokumentih. Razpravljali pa ne bomo samo o predlagih statuta in resolucij, temveč analizirali tudi naše akcijske programe. Na podlagi teh analiz bomo lahko ocenili našo dejavnost do kongresa in istočasno kritično ocenili naše delo na nekaterih področjih. V tem obdobju se mora spremeniti vloga koordinacijskega sveta ZSMS. Koordinacijski svet je telo, ki povezuje delo OO ZSMS, nikakor pa ni izvršilno telo. OO ZSMS je nosilec vseh akcij, koordinacijski svet pa le usmerja delo in preko svojih komisij izvršuje konkretne skupne akcije. V našem dosedanjem delu smo lahko zadovoljni z delom komisije za idejnopolitično usposabljanje. V spomladanskem času je bil organiziran seminar za nove člane predsedstev OO ZSMS v naši delovni organizaciji, ta jim je omogočil lažjo vključitev v njihovo delo. Vendar pa je premalo povezanosti z OOS, saj bi s skupnim izobraževanjem lažje vključili mlade tudi v delo OOS. interesi delavcev, da bi to, kar je sprejeto, tudi dejansko prispevalo h krepitvi položaja delavcev v združenem delu. Prihranjenega bi bilo veliko časa, ki ga zapravimo s sestankovanjem, pripombe bi bile zbrane na enem mestu, delavci bi bili dejansko obveščeni, tako da bi na zboru delavcev vedeli, o čem odločajo, presegli bi forumsko odločanje, vsi aktivisti, posebno komunisti, bi se temeljiteje seznanjali z obravnavanim gradivom in kar je najpomembnejše samoupravne skupine bi postale aktivne, s čimer se danes ne more pohvaliti nobena temeljna organizacija. Obenem bi odpravili formalizem, verbalizem, forumsko sestankova-vanje in odločanje, premagali podvajanje dela, ponavljanje enakih razprav itd. Miro Peček Komisija za LO in DS je organizirala pohod ob žici okupirane Ljubljane in v Dobrepolje v počastitev 4. julija, dneva borca. Stalno smo sodelovali z vojašnico »Boris Kidrič« iz Šentvida, npr. pri organizaciji tekmovanja v poznavanju delavskega gibanja in zgodovine naše delovne organizacije, kjer sta sodelovali tudi ekipi V. p. 1267/1 in V. p. 2480/4. Zmagala je ekipa iz OO ZSMS TOZD ZSE. Komisja za mladinske delovne akcije je skrbela za kadrovanje naših brigadirjev-udarnikov in za organizacijo naših očiščevalnih akcij v delovni organizaciji. Kadrovska komisija je pripravila kandidate na naših programsko volilnih konferencah. Po dolgem pripravljanju oziroma poteku evidentiranja in kandidiranja nam je v juniju uspelo izvesti volitve našega vodstva. Komisija za šport in rekreacijo je organizirala vrsto tekmovanj v okviru naše delovne organizacije (tekmovanja med TOZD in DS), tekmovanja z vojašnico »Boris Kidrič« iz Šentvida in športna tekmovanja v okviru našega občinskega praznika — dneva mladih Si Škarjev. Komisija za DEO bi v tem preteklem obdobju imela lahko največ dela, vendar je zaradi preobremenjenosti njenega predsednika njeno delo obmirovalo. OO ZSMS so bile v tem primeru v težkem položaju, saj so iskale področje dela po svojih možnostih. OO ZSMS so same oziroma s kadrovskimi komisijami sodelovale pri evidentiranju delegatov za SIS, zbore združenega dela in delegate v samoupravne organe. V tem obdobju je bila sprejeta vrsta samoupravnih splošnih aktov, katere so OO ZSMS pregledale skupno z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi. V prihodnje naj naše delo ne bi ostalo le pri delovanju komisij. Obravnavali naj bi specifične probleme mladih, kot so: izobraževanje ob delu, problemi štipendiranja, stanovanjska problematika, področje dohodkovnih odnosov, vključevanje mladih na vodilna dela in opravila in pa sploh položaj mladega človeka v naši delovni organizaciji. V naši delovni organizaciji je trenutno 1115 mladincev (od tega 176 mladink, kar pomeni, da smo mlad kolektiv. Poprečna starost mladih je 23 let. Skrbeli bomo, da bomo v času kongresa in po kongresu naše naloge še bolj vestno opravljali ter naloge, zapisane v statutu ZSMS in ostalih kongresnih dokumentih, vestno izvrševali v praksi. C. Rozman Glasilo delovne organizacije Titovi zavodi Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 5500 izvodov. — Ureja ga uredniški odbor v sestavi: Stanislav Bradeško, dipl. inž., Milan Vidmar, Janez Oprcšnik, Vukosav Živkovič, Leopold Šole, dipl. inž., Hra-broslav Prcmelč, Janez Stražišar, dipl. inž., Milan Jurjavčič, inž. in uredniki. Odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marjana Ha-bicht, tehnični urednik Estera Lampič. Telefon uredništva 556-021 (n. c.) interna 202, 246 — Poštnina plačama v gotovini — Rokopisov ne vračamo — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. VSEBINA GRADIV NAJ BO ODRAZ PRAKSE Do začetka 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije, ki bo v Mariboru, nas ločita še slaba dva meseca. Priprave na kongres potekajo že celo leto. Osnutek poročila ZSS med obema kongresoma, osnutek sklepov in osnutek statuta ZSS so od začetka julija letošnjega leta v javni razpravi. (Foto J. Žlebnik) SKUPNA INVESTICIJA V preteklem mesecu so se v Litostroju sestali predstavniki Metalke iz Ljubljane in Litostroja. Na tem sestanku so podpisali samoupravni sporazum o sovlaganju sredstev za razširitev proizvodnje transportnih vozil in naprav v Litostroju. S tem sporazumom sta se Litostroj in Metalka zavezala, da bosta v naslednjih dveh letih združevala 150 milijonov dinarjev pri čemer prispeva Metalka 20 milijonov dinarjev. Kot smo že poročali je s tem sporazumom zagotovljen del sredstev pri skupni investiciji 455 milijonov dinarjev kolikor znaša celotna vsota za izgradnjo TVN. V naših osnovnih organizacijah ugotavljamo, da se vsi pripravljamo na razprave, ki bodo stekle v drugi polovici avgusta na vseh ravneh naše organiziranosti. Gradivo je izredno pomembno za vse člane, o njem moramo spregovoriti, se do njega opredeliti in s pripombami obogatiti prihodnjo naravnanost sindikata. V naših razpravah moramo vsebino gradiv povezovati z našo neposredno prakso v temeljnih organizacijah in delovni organizaciji. Ob tem moramo oceniti, kako smo uresničili sklepe celjskega kongresa slov. sindikatov, katere smo uresničili in zakaj nekaterih nismo. Izvrševanje sklepov je obenem tudi podlaga za dokončno oblikovanje kongresnih dokumentov, ki jih bomo sprejeli na 9. kongresu ZSS v Mariboru. Uresničitev sklepov 8. kongresa in nova spoznanja o konkretni politični naravnanosti, ki izhajajo iz prakse delovanja sindikata, so tudi naša izhodišča za vlogo sindikata pri uveljavljanju novih družbenoekonomskih odnosov, za uresničevanje in poglabljanje vseh temeljnih pravic in dolžnosti delavcev, ki smo jih zapisali v ustavi in v zakonu o združenem delu. Prav gotovo bo potrebno oceniti, če so v teh osnutkih opredeljene vse najpomembnejše naloge sindikata za razreševanje bistvenih vprašanj utrjevanja družbenoekonomskega položaja delavca in na katerih sklepih minulega kongresa moramo nadaljevati delo. Menim, da so podlaga za razpravo o teh dokumentih tudi sklepi 8. kongresa ZK Slovenije in 11. kongresa ZK Jugoslavije. Za nas je pomembno, da razprave v temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih dobro organiziramo. Delavci moramo obravnavati predvsem tiste probleme, s katerimi se vsakodnevno srečujemo na svojih delovnih področjih, in jih primerjati z osnutki kongresnih dokumentov. To torej pomeni, da bomo gradili že na znanih usmeritvah, kar je značilno za vse naše kongrese v letošnjem letu. Poglobiti moramo samoupravljanje kot resnično (Nadaljevanje s 1. strani) Projekt kupujemo na Zahodu, tudi že vsa potrebna soglasja. Elaborat za modernizacijo in razširitev kapacitet za težko strojegradnjo, ki načrtuje nove zmogljivosti v pločevinami, mehanski obdelavi in montaži, kot tudi elaborat za zgradbo inštituta pa se 2aključujeta. Ko bodo vsi ti načrti realizirani, bo Litostroj dobil povsem no-Vo podobo. Z vso pravico ga bomo uvrščali med velikane strojne industrije. Letna proizvodnja okrog 700 viličarjev, mobilnih in avtodvigal, 4 tisoč ton preoblikovalnih strojev in pripadajočih orodij in skoraj 10 tisoč ton turbin, črpalk, opreme za cementarne in ostalih proizvodov iz programa mžke strojegradnje bo opravičevala to uvrstitev. V nadaljnjem razvoju proizvodnega programa pa imamo v načrtu tudi povsem novo vejo — opremo jedrskih elektrarn, ki bo v naslednjem desetletju postala ena najpomembnejših vej v programu investicijske opreme. Os-novna značilnost za sedanji razviti svet je energetska stiska. Na eni strani imamo zaplete z nafto, Predvsem glede cen in nabave, hkrati pa bo tega energetskega vira kmalu tudi zmanjkalo; po drugi strani pa je razviti svet Odloge vodne energije močno ali skoraj že povsem izčrpal. Pre-5 bg je surovina za vrsto drugih ndustrij, pa tudi njegove zaloge orodje v rokah delavcev ter usposobiti osnovne organizacije, da bomo kos vsemu, kar ovira nadaljnji razvoj samoupravnih in družbenoekonomskih odnosov v vseh delih našega življenja. Zato ne dvomim, da razprave pri nas v Litostroju ne bi bile konkretne, odkrite, ustvarjalne in življenjske. SINDIKAT, POMEMBNA DRUŽBENOPOLITIČNA SILA Dosedanje razprave, o osnutkih dokumentov 9. kongresa Zveze sindikatov Slovenije kažejo, da moramo nujno opredeliti osnovna vsebinska vprašanja ter nepo-serdne naloge in metode dela za prihodnost. Zveza sindikatov in osnovne organizacije se morajo dosledneje uveljaviti kot politična organizacija pri uresničevanju hitrejšega in stabilnejšega materialnega razvoja na temeljih samoupravljanja v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih. Ko smo po 8. kongresu Zveze sindikatov Slovenije izdelali svoj program dela v osnovnih organizacijah sindikata in konferenci GOS DO Litostroj, je bil ta program odraz pristnih interesov delavcev. Ob tem ugotavljamo, da smo se v sindikatu v minulem obdobju uveljavili kot pomembna družbenopolitična sila, ki dobiva v našem socialističnem — samoupravnem in delegatskem sistemu čedalje pomembnejše mesto. Usklajeno delo je veliko prispevalo k temu, da smo danes v veliko večji meri subjekt našega delovanja in življenja in dejanski gospodarji svojega dela. To pomeni, da uresničujemo temeljno načelo ustave o vlogi delavca v našem družbenopolitičnem sistemu. Menim pa, da se vsi delavci še ne počutijo kot subjekt, zato je bodoča naloga nas in vseh vodilnih in vodstvenih delavcev ter vseh naprednih sil, da krepimo in utrjujemo zavest naših delovnih ljudi. V razvijanju samoupravljanja na vseh ravneh naše organiziranosti smo dosegli zadovoljive rezultate, vendar še ne take, kot niso neizčrpne. Veliki večini današnjih političnih prerivanj v svetu stoji v ozadju borba za energetske vire — nafto, uran. Prav ta pa bo moral v obdobju okrog leta 2000 prevzeti znaten delež v oskrbi z energijo. Naša dežela v tem pogledu ni izjema. Razpoložljive količine vodne energije v državi ocenjujejo strokovnjaki na 50 milijard kWh letno. Od tega izkoriščamo že 30 milijard l