URADNI VESTNIK
OKRAJA CELJE
LETO II.	15. september 1957	Štev. 6
VSEBINA:
OKRAJ CELJE
106.	Odlok o gradbenih okoliših v občini kozje,
107.	Odlok o določitvi gradbenih okolišev na območju občine Planina pri Sevnici.
108.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Rogaška Slatina.
109.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Slovenske Konjice.
110.	Odlok o gradbenih okoliših v občini Šentjur pri Celju.
til. Odlok o določitvi gradbenih okolišev v občini Šmarje pri Jelšah.
112. Odlok o gradbenih okoliših občine Vojnik.
11/3. Odlok o določitvi gradbenih okolišev v občini Vransko.
114.	Odlok o odškodnini za razlaščena zemljišča.
115.	Odlok o potrditvi sklepnih računov, o izvršitvi proračunov bivšega okraju Celje in bivšega okraja Šoštanj za leto 4955 ter posebnega predračunu izdatkov sedanjega okraju Celje za čas od 1. 9. do 31. 12. 1955.
116.	Odlok o vodnem skladu okraja Celje.
117.	Odredba o priznanju stroškov prometa na drobno za petrolej pri razsvetljavi na območju OLO Celje.
118.	Sklep o izvolitvi sodnika Okrajnega sodišča v Celju.
119.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
120.	Sklep o izvolitvi sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča v Celju.
121.	Sklep o pritrditvi k odločbi Občinskega L O Kozje o prenehanju podjetij.
122.	Sklep o pritrditvi k odločbi Občinskega LO Mozirje o prenehanju podjetij.
123.	Sklep o pritrditvi k odločbi Občinskega LO Vojnik o prenehanju podjetja »Krojaštvo« Frankolovo.
124.	Sklep o odobritvi umetniškega dodatka umetniškemu osebju Mestnega gledališča v Celiu.
125.	Sklep o spremembah in dopolnitvah okrajnega gozdnega sklada Celje.
126.	Sklep o potrditvi odločbe 'Občinskega LO Žalec o novi amortizacijski stopnji pri investicijskem vzdrževanju za Lesno podjetje Šempeter.
127.	Sklep o razrešitvi okrajnega sodnika za prekrške.
128.	Sklep o potrditvi sklepa Svetu za gospodarstvo občinskega LO Žalec, s katerim je za amortizirana osnovna sredstvu podjetja »Pečarstvo« Gotovi j e potrdil nove amortizacijske stopnje.
129.	Sklep o po trii it vi sklepa Sveta za gospodarstvo občinskega LO Laško, s katerim je za podjetje > Izbi ra« Luško določil novo stopnjo amortizacije 10%.
130.	Sklep o potrditvi sklepa Sveta za gospodarstvo občinskega LO Celje, s katerim je bila določena nova stopnja amortizacije za iuvest, vzdrževanje že amortiziranih osnovnih sredstev grupe 15 podjetja Železarne Štore v višini 14%.
151. Sklep o potrditvi sklepa Sveta za gospodarstvo občinskega LO Celje, s katerim je bila za Rudnik rjavega premogu »Pečovnik« določena nova stopnja amortizacije.
132.	Odločba o imenovanju komisije za vsakoletni obračun dohodka pri privatnem obrtnem sektorju.
133.	Oclločba o imenovanju upravnega odbora okrajnega sklada za kadre.
134.	Odločba o imenovanju direktorja Zavoda za plan pri Okrajnem LO Celje.
135.	Odločba o imenovanju Gledališkega sveta pri Celjskem gledališču Celic.
136.	Odločba o razrešitvi dosedanjih in imenovanju novih disciplinskih tožilcev pri Okrajnem disciplinskem sodišču.
137.	Odločba o razrešitvi dosedanje in imenovanju nove komisiji' za prošnje in pritožbe OLO Celje.
138.	Odločba o spremembi odločbe o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda v Celju.
1,39. Odločba o imenovanju načelnika Tajništva za narodno obrambo pri OLO Celje.
140.	Odločba o imenovanju upravnega odbora okrajnega gasilskega sklada.
141.	Odločba o razrešitvi dosedanjega in izvolitvi novega disciplinskega sodišča pri Okrjanem ljudskem odboru Celje.
142.	Odločba o dopolnitvi upravnega odbora Zdravilišča Rogaška
Slatina.	t
143.	Odločba o razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega upravnega odbora pri Biroju za posredovanje dela.
144.	Odločba o razrešitvi dosedanjega in imenovanju novega upravnega odbora Doma onemoglih v Vojniku.
145.	Odločba o imenovanju odbora okrajnega vodnega sklada Celje.
146.	Pravila okrajnega vodnega sklada.
147.	Pravila sklada za štipendije Okrajnega ljudskega odbora Celje. _
148.	Navodilo za izkoriščanje gozdov SLP, dodeljenih v izkoriščanje kmetijskim gospodarstvom.
149.	Navodilo o izvajanju male prodaje glavnih in postranskih gozdnih proizvodov.
150.	Pravilu Vodne skupnosti porečja Savinje.
106.
Po 4. točki 64. členu zakonu o okrujnili ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS št. 15-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje Ilu predlog Občinskega ljudskega odboru Kozje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Kozje.
1.	člen
V občini Kozje se smejo uporabiti za gradbene oamenc samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okopih, kakor je to določeno v 3. členu tega odloka.
2.	člen
Občinski ljudski odbor Kozje bo predpisal za "godbene okoliše ustrezno urbanistično dokuinenta-I jo. Urbanistična osnova mora zajemati potrebe za obo 2 let. Dokler ta dokumentacija ne bo predpi-je treba pri izdaji posameznih lokacijskih doajen j upoštevati splošne urbanistične principe, ve-
ljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi ustrezne predpise tega odloka.
3.	člen
Za gradbene okoliše posameznih krajev se določijo naslednja zemljišča:
1.	Bistrica ob Sotli:
Meja tega okoliša poteka takole:
Zahodna meja zazidalnega okoliša: Izhodišče gre od ceste pare. št. 1144/2 in poteka dalje proti severu med parcelami št. 39-44, 41-44, pride do ceste pare. št. 1147/2, gre dalje ob isti cesti do stavb. pare. št. 13 in zemljiške parcele 41, stavbne parcele št. 13 in zemljiške parcele 37/1, 44/3—37/1, 40/1—37/1, 37/1—41, stavb. pare. št. 10/1 zemljiške pare. št. 37/3, 37/2 stavb, pare. št. 10/1, 23/1—37/2, 38/23/1, 25—38, 27—38, stavb, pare. št. 16. zemljiške pare. št. 38, 31—38, 33/1—38, 35— —33/1, 33/1—34/1, 34/1, 34/6—34/1, 34/7—34, 34/2—34/7; s tem pride meja do ceste pare. št. 1150/1, ki jo preseka in gre dalje ob isti cesti do pare. št. 968. Od tu zavije meja proti vzhodu med parcelami: stavbna parcela št. 158 — zemljiška parcela 968, 966/2—966/1; s tem se začenja vzhodna meja zazidalnega okoliša ter pride do oglišča parcele št. 962/17. Dalje gre med
parcelami št. 962/1—stavb. pare. 262. 962/17—962/1. Dalje gre meja proti severovzhodu in s tem seka parcelo št. 962/17 do pare. št. 962/16, teče med parcelami št. 968/3—962/16, 987/1—962/16, 962/1—987/1. 987/2 —962/1. Od tu zavije meja proti jugu do ceste pare. št. 1150/1 in teče dalje ob severovzhodnem robu te št. 968/3—962/16,	987/1—962/16, 962/1—987/1, 987/2—
—962/1. Od tu zavije meja proti jugu do ceste pare. št. 1150/1 in teče dalje ob severovzhodnem robu te ceste v smeri proti severozahodu, dospe do zahodnega oglišča parcele št. 962/48, jo preseka in doseže oglišče parcele št. 962/2 in seka parcelo št. 970/1 v dolžini 40 m, nato zavije meja proti jugu in s tem seka isto parcelo ter dospe do oglišča pare. št. 973/1 in dalje med parcelama št. 974—973/1; to seka do pare. št. 981. Dalje drži meja med parcelami številka 977—981. 978—977, doseže občinsko cesto pare. št. 1161, jo preseka in gre dalje med pare. št. 1015/4—1016/1, 1015/2—1016/1, 1015/1—1016/1, pride do pure. št. 1016/4, jo preseka do oglišča pare. št. 1020/3 in gre dalje med parcelama 1016/4—1020/3 do oglišča parcele št. 1016/4. Od tu seka parcele proti vzhodu v dolžini 60 m. kjer zavije pravokotno proti jugu v dolžini 40 m, doseže oglišče pare. št. 1020/7, od koder seka v isti smeri parcelo št. 1020/6 do pare. št. 1020/8, še v isti smeri seka is/to parcelo do pare. št. 1021/6, še seka isto parcelo do ceste pare. št. 1146/1, jo preseka in gre dalje ob zahodni stranici ceste pare. št. 1146/1 vse do ogli-šča parcele št. 1028/1. Od tu zavije meja proti zahodu in gre med parcelami št. 1051/1—1028/1. 1052/2—1027/1. Od tu zavije meja proti severu ob pare. št. 1027/1 in pride do parcele št. 1026/1. Dalje zavije meja proti zahodu do oglišča pare. št. 1054/1, od tu pa zavije proti jugu in gre dalje med parcelami št. 1053—1054/1, stavb. pare. 192/2 zemljiška pare. št. 1053 in gre dalje med parcelami št. 1054/1—1053. Pride do pare. št. 1056, jo preseka v južni smeri do stavbne pare. št. 198, gre ol» isti parceli do parcele št. 1057, kjer je skrajno južno oglišče zazidalnega okoliša. Od tu zavije meja proti severu, s tem teče ob vzhodnem robu ceste II. reda pare. št. 1044/1 do jugozahodnega ogla hiše pare. št. 192/1, preseka cesto II. reda in na drugi strani seka parcelo št. 4 do vogala stavbe pare. št. 2, doseže, vozno pot pare. št. 1145, gre proti severu ob njenem vzhodnem robu do oglišča parcele št. 5/1. Nato zavije meja proti vzhodu in gre dalje med parcelami št. 6/1—5/1, zajame še stavbno parcelo 3/4 in gre dalje proti severu ob jugozahodnem robu ceste II. reda pare. št. 1144/2 do oglišča pare. št, 7/1. jo obide in gre dalje med pare. št. 7/3—7/1, 7/10—7/3, stavb. pare. 4/2 zemljiška pare. 7/3, 7/2—7/3, 8/2—7/3, 8/1—7/3, preseka slednjo v smeri proti zahodu do oglišča pure. št. 7/8 in gre dalje med parcelami št. 7/8—7/3. 7/9—7/3, 10/1— —7/9, 7/7—10/1, do južnega oglišča pare. št. 7/7, od koder zopet zavije proti vzhodu in gre dalje med parcelami 11—7/7, 10/2—11, od koder zavije proti jugu in gre med pare. št. 12—11. Na oglišču pare. št. 11 obrne meja proti vzhodu in s tem preseka parcelo št. 12 v dolžini 30 m do potoka, to je k. o. Kunšperk in k. o. Žagaj, preseku to mejo in drži proti zahodu v k. o. Žagaj. Nadaljuje se v isti smeri in s tem seka parcelo št. 84 do pare. št. 79 ter gre dalje med parcelami št. 79—84. 89/1—84, seka parcelo št. 71 do pare. št. 90 in jo seka do potoka Bistrica. Gre ob desnem bregu struge proti severozahodu do parcele št. 80. Od tu zavije proti severozahodu in seka pare. št. 81, 79, 74 ter s tem doseže križišče cest pri pokopališču. Od tu zavije ob jugozahodnem robu ceste II. reda do izhodiščne točke.
Iz zemljišč, ki jih zajema opisana meja gradbenega okoliša Bistrica ob Sotli, se izločijo zemljišča, ki so določena za:
a)	šolske gradbene potrebe. Zemljišče zajema parcele št. 1020/1, 1020/5, 1020/4, 1020/6, 1020/8 in 1020/1 k. o. Kunšperk;
b)	za zdravstvo pure. št. 33/1, 33/2 in 34/1 v k. o. Kunšperk:
c)	za obrt: zemljišče zajema parcele št. 262, 261. 962/17, 962/18, 986/2, 986/1, 985, 156, 155/ 986/3, 986/4, 986/5, 154, 988, 987/1 in 987/2 k. o. Kunšperk:
d)	gradbene potrebe športnega stadiona in kopališča zemljišču pare. št. 79, 89/1. 89/2 in 91 k. o. Žagaj.
Zemljišča tega zazidalnega okoliša razen navedenih rezervatov od a) do d) se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
2.	Kozje A;
Vzhodna meja zazidalnega okoliša se začenja na severozahodni strani ceste II. reda pare. št. 1397/2, ki jo meja preseka in drži proti jugovzhodu ter gre med parcelama št. 1379—1378, 1377—1381, 1378—1381, 1387— 1378, 1389/1—1387/1, 1388/1—1389/1, na stavb. pare. št. 23/2 zemljiška pure. št. 1389/1. Dalje teče meja po jugozahodni stranici parcele št. 1350/1 ob isti smeri pare. št. 1390/1 ter po sev. vzh. stranici pare. št. 1390/2 do poti pare, št. 1389/2 ter ob isli poti proti j. zah. do stavb. pare. št. 1, jo še zajame in gre dalje ob parcelah št.: 1390/2, 1390/1, 1350/2, pride do parcele 1391/2, jo preseka do vogala stavbne parcele št. 5, ki jo še zajame. S tem doseže skrajno točko na jugu tega okoliša. Zahodna meja poteka dalje od skrajne južne točke proti severu in s tem že seka potok Bistri graben, pare. št. 1384/2 in gre dalje med pare. št. 1—3, na stavb. pare. 2/2 in zemljiška pare. št. 1, preseka obč. cesto in teče do jugozahodnega oglišča pare. št. 5, od tu pa zavije proti severozahodu ter gre med pare. št. 138/1—5, pride do parcele št. 7, jo preseka do ogala stavbe pare. št. 17, dalje gre med parcelami št. 8 — stavb. pure. 17, 9—8, stavb. pare. 19 — zemljiška pare. šti 8, 11	- stavb. pare. 19, 11 — zemljiška
pare. 17, 14/1—17. Dalje gre meja proti severovzhodu ob parceli št. 14/1 do severozahodnega oglišča iste parcele, od koder krene proti severovzhodu in gre dalje med parcelami št. 75 — stavb. pare. št. 46, zajame še stavbno pare. 46 in gre ob stavbni parceli št. 48 in 47 do ceste II. reda pare. št. 1398. jo preseka in gre dalje med parcelami: stavb. pare. 43/1 — zemljiška pare. 50/2, 50/1 — stavb. pare. 43 I. 48 — stavb, pare. 43/1, 39—48. 35—39, stavb. pare. 37 — zemljiško pare. 35, stavb. pare. 83 — zemljiška pare. 35, stavb, pare. 57 — stavb. pare. 38 in s tem doseže cesto II. reda pare. št. 1397/1. Nulo drži meja ob severozahodni strani te ceste do izhodiščne točke.
V zgoraj navedenem zazidalnem okolišu se zemljišče izloči kot nezazidljivo zaradi poplavnega področju in sicer pare. št.: 289, del parcele 313, parcele v celoti št. 19/2, 20/2, 21, 22, 23. 24, 28, 1385 1, 1385/2. 1396.
Zemljišča leže v k. o. Kozje. Enako leže navedene parcele v tej k. o.
Zemljišču v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
3.	Kozje B:
Zemljišča leže v naslednjih mejah zazidalnega okoliša: izhodiščna točka je križišče cest II. reda Kozje—Podsreda s cesto lil. reda Kozje—Buče in gre meja proti severozahodu ob severozahodnem robu poti pare. št. 486 vse do parcele št. 80/2, zavije proti severovzhodu in s tem preseka pare. št. 480/2 ter gre dalje med parcelama št. 491/2—4802, 494 493, preseka slednjo in poteka ob severovzhodni strani iste parcele ter teče proti jugu do parcele št. 491/3, kjer zavije proti severovzhodu in gre do severnega oglišča pare. št. 496/1, zavije proti jugozahodu med pure. št. 491/2—496/1, pride do ceste III. redu Kozje—Buče. Nato zavije meja proti jugu in gre ob severovzhodnem robu parcele št. 492/2. Od tu zavije meja prot' severozahodu in gre med parcelami št. 491/5—492/2-Od tu zavije meja proti jugu in gre med parcelam11
492/1—492 2, 492/5—492/2, 492/5 — stavb. pare. št. 502, doseže okrajno cesto III. reda. zavije proti severovzhodu in gre ob severozahodnem robu iste ceste 25 m, nato preseka cesto v jugovzhodni smeri ter Sre med parcelami; stavb. pare. 342 - zemljiška parcela št. 1215/3, 1217/1 stavbna parcela 243 ter med 'stiini parcelami zavije v jugozahodni smeri in s jem doseže cesto II. reda Kozje—Podsreda. Nato zavije "leja proti severozahodu ob tej cesti do izhodiščne točke.
Zemljišče leži v k. o. Kozje. V istem k. o. leže tudi vse parcele, označene v tej k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo "porabiti za individualno gradnjo razen zemljišč, ki Zajemajo parcele št. 492/6, 492/1, 491/3, 493, 132 in 491/2. To zemljišče se rezervira za šolske gradbene Potrebe.
4.	Pilštanj — Lesično A:
Zemljišča leže v naslednjih mejah zazidalnega okoliša: izhodiščno točko tvori cesta v Pilštanj pare. št. 1324/3, to je na jugozahodnem oglišču parcele št. 859/1. Od tu gre meja dalje v smeri proti severovzhodu med parcelami št. 859/1 — stavb. pare. 191, 850/1 — 859/2, 859/1 —1324/3. S tem dospe do ceste v trgu, jo preseka na vogal stavbne parcele št. 274. Od tu zavije meja na jug, pride do parcele št. 885/3, Sre po severozahodni stranici iste parcele in dalje 'ned parcelami št. 885/4—885/3, 886/2—885/4, preseka občinsko vozno pot pare. št. 1323/2. Nato zavije meja proti severozahodu in gre ob severozahodnem robu 'ste ceste do južnega vogala stavbne parcele št. 195 ter gre po isti strani te stavbne parcele in pride do zemljiške parcele št. 860/1. Od tu zavije zopet proti jugu in teče dalje med parcelami št. 860/2—860/1. 865/3—860/1. Od tu gre meja ob jugovzhodni stranici Pare. št. 861 v približni dolžini 10 m in nato preseka Pare. št. 865/1 v dolžini 8 m. Dalje preseka meja v isti smeri parcelo št. 865/2 v dolžini 20 m in zopet v 'sti smeri preseka parcelo št. 865/1 v dolžini 5 m. S tem pride do severovzhodnega oglišča stavbne parcele 179 ter gre dalje med parcelami št. 868 — stavb. Pare. 179, stavb. pare. 178 — zemljiška pare. 868, 868 — stavb. pare. 173, 870 stavb. pare. 173. Od tu Zavije meja proti jugozahodu in teče dalje med parcelami: stavb. pare. 174—173; s tem pride do parcele Št. 1324/3. Dalje gre meja med parcelami: 878—1324/3, 794 — stavb. pare. 172, 794 — stavb. pare. 171, 821/2— 7-818, 817/1—821/2. Od tu dalje meja preseka parcelo st. 831/2 in poteka proti severu ter seka parcelo št. 821/3 in gre dalje med parcelami št. 822/1—822/2, 823—822/2, 823 -822/2, 825—822/2, doseže cesto v trgu Pare. št. 1324/3, gre ob jugozahodnem robu iste ceste do stavbne parcele 180, jo še zajame do pare. št. 829. 6re ob južni stranici iste parcele v dolžini 14 m. Nata isto parcelo preseka v smeri proti severu in gre dalje med pure. št. 832—830, 834/1—834/2. 835—834/2 !" tako doseže cesto. Dalje gre ob zahodnem robu lste ceste v severni smeri ter teče med pare. št. 835— 7-837/1, 836—837/1, 838—837/1, 839—837/2; še zajame stavbno parcelo 189 in gre dalje med parcelami št. 848/2 — stavb. pare. 190/2, stavbni parceli 190/1—190/2 1,1 tako pride do pare. št. 857/1 ter s tem doseže skrajno severno točko tega okoliša. Nato se obrne Pfoti jugu, zajame v celoti stavbno parcelo št. 190/2 pride do izhodiščne točke.
, Zemljišča leže v k. o. Pilštanj. Enako leže nave-1 e"e parcele v tej k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo upo-"biti za individualno gradnjo.
5.	Lesično B:
, Zemljišča leže v naslednjih mejah zazidalnega Kulisa: izhodiščna točka je na zahodni strani pri "slu ere/, potok Bistrico ter teče meja ob desnem
bregu tega potoka v severovzhodni smeri v dolžini 140 m. Nato preseka parcelo št. 645/1 v severovzhodni smeri v dolžini 15 m, doseže cesto II. reda Celje—Kozje pare. št. 1337, gre dalje ob zahodnem robu te ceste do križišča cest II. in lil. reda, to je pare. št. 1326/1 in 1337. Dalje seka meja navedeno križišče cest in zavije proti jugu med parcelami št. 645/2 —- stavb, pare. 119, 646/1 — stavb. pare. 119, preseku vozno pot pare. št. 1325 in gre dalje med pare. št. 620,1 —620/2, 620/1 — stavb. pare. 120, 623/2—620/1 —, 588—623/2. Od tu zavije meja proti severu med parcelami: št. 583/2 — stavb. pure. 181, 626/2 — stavb. pare. 181. 626/2 — stavb. pare. 110. Tu zavije meja proti zahodu in gre med parcelama št. 585 — stavb. pare. 109. Od jugozahodnega ogala parcele št. 109 še teče v isti smeri v dolžini 10 m, nato se obrne na sever in preseku parcelo št. 583/2 v dolžini 24 m ter tako pride do izhodiščne točke.
Zemljišča leže v k. o. Pilštanj. Enako leže navedeno parcele v tej k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
6.	Lesično C:
Zemljišča leže v naslednjih mejah zazidalnega okoliša: izhodiščna točka je severovzhodno oglišče parcele št. 646/1, to je pri cesti II. reda pare. št. 1337 ob njenem južnem robu v dolžini 183 m ter nato zavije proti jugu in s tem preseka parcelo 554/2 do parcele št. 657, nakar se obrne proti zahodu in teče med parcelami št. 654/2—657, stavb. pare. št. 306 — zemljiška parcela št. 657, 657 — stavb. pare. 301, 656— —657, 649—651/2, 650—651/2 do jugozahodnega ogala parcele 651/2. Od tu zavije meja na severozahod v ravni črti do izhodiščne točke.
Zemljišča leže v k. o. Pilštanj. Enako leže navedene parcele v tej k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
7.	Podsreda:
Zemljišča leže v naslednjih mejah zazidalnega okoliša: izhodiščna točka je ob vzhodnem robu ceste II. reda Celje—Podsreda—Brestanica pare. št. 1591 in gre meja v severovzhodni smeri, preseka parcelo št. 79/3, še v isti smeri preseka parcelo 78/2 in pride do parcele št. 77, od koder se obrne proti vzhodu in tako zopet preseka pare. št. 77, pride do stavbne parcele št. 54/1 in ceste parcela št. 1591. Dalje gre meja ob zahodnem robu te ceste do stavbne parcele 53/2, jo še zajame in gre med parcelami št. 22 — stavb, pure. št. 53/1, 22 — stavb. pare. 52. 21 — stavb. pare. 50, 21—18/2, 17/2—18/2, 17/1 — 18/1. Izaije preseka parcelo št. 17/1 do parcele št. 16. V isli smeri seka naslednje parcele št.: 16, 14, 12, 11 in pride do javne poti pare. št. 1533. Meja gre dalje ob vzhodnem robu te javne poti, zajame stavbno parcelo št. 202. to je skrajna severna točka tega okoliša. Od tu gre meja v smeri proti jugu med parcelami št. 1—366/1, 2/1—I, 2/1—23, 38—23, stavb. pare. 34 — zemljiška 38 iri pride do ceste II. reda pare. št. 1589. Od tu gre meja dalje ob zahodnem robu iste parcele do ceste. Od jugovzhodnega oglišča pare. št. 33. preseka to cesto, zajame stavbno pare. št. 29 in gre dalje med parcelami št. 32 — stavbna parcela 29, 31 — stavbna parcela 29, preseka pare. št. 30/1. zajame stavbno parcelo št. 27/1 in gre dalje med parcelami št. 29/1 — stavb, pare. št. 26, 36/25, 24 — stavbna 24, preseka parcelo št. 23. zajame stavbno parcelo 22 in gre dalje med parcelami št. 66—65, s tem pride do ceste v trgu pare. št. 1587. Od tu obide stavbno parcelo št. 71 do potoka pare. št. 1646. preseka tu potok in gre dalje med pare. št. 83 — stavbna, 283, pride do ceste lil. reda Podsreda—Bistrica ob Sotli, to je pare. št. 1592, jo preseka in gre po zahodnem robu iste ceste do
južnega oglišča parcele št. 82. Nato preseka potok pare. št. 1648, gre dalje proti zahodu, doseže javno pot pare. št. 1596, jo preseka, gre po njenem zahodnem robu do južnega oglišča pare. št. 85, ki je skrajna južna točka tega okoliša. Od tu zavije meja proti severu, obide parcelo št. 85 do javne poti, jo preseka; istočasno tudi potok in gre dalje med parcelami št. 82—80, 81—80, stavbna parcela št. 261 — zemljiška pare. št. 80 in tako pride zopet do ceste v trgu ter gre v isti smeri po zahodnem robu te ceste v dolžini 43 m. Od tu gre meja proti zahodu med parcelami št. 73—590, preseka parcelo št. 73 in pride do parcele št. 80 ter teče dalje v isti smeri do ceste It. redu pare. št. 1591, jo preseka in gre dalje po vzhodnem robu iste ceste do izhodiščne točke.
Zemlijšča leže v k. o. Podsreda. Enako leže navedene parcele v tej k. o.
Zemljišče v tem gradbenem okolišu se sme uporabiti za individualno gradnjo.
4.	člen
Grafični prikaz (situacijski naris) zazidljivosti zemljišč je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Določbe tega odloka ne posegajo v arheološka, turistična in prirodna zaščitena zemljišča ter zemljišču, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena od republiškega organa, pristojnega za urbanizem.
6.	člen
Izven gradbenih okolišev ležeča zemljišča se za gradbene namene ne smejo uporabiti razen izjem, ki so določene v zgoraj cit. zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
7.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ Občinskega ljudskega odbora Kozje.
8.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu navedenega zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
Ta prepoved ne velja za gradnje na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstva.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01-2590/1-57
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik
okrajnega ljudskega odbora: Riko Jerman, 1. r.
107.
Po členu 64, točka 4 zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19—89/52) in čl. 2 zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS št. 13—46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. 4. 1957 na predlog Občinskega ljudskega odbora Planina pri Sevnici sprejel
ODLOK
o določitvi gradbenih okolišev na območju občine Planina pri Sevnici
1.	člen
Na območju občine Planina pri SCvnici se smejo uporabljati za gradbene namene samo zemljišča, ki leže v mejah gradbenega okoliša, določenega s tem odlokom za okraj Planina pri Sevnici.
*	2. člen
V tem gradbenem okolišu je dopustna zazidava na način, ki ga z ustrezno dokumentacijo predpiše Občinski ljudski odbor Planina pri Sevnici. Dokler ta način zazidave odnosno zazidalni načrt ne bo dokončen, mora pristojni gradbeni organ tega občinskega ljudskega odbora pri določevanju posameznih lokacij upoštevati splošne urbanistične principe, predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustrezne predpise tega odloka.
Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo najmanj dveh let.
3.	člen
Meje gradbenega okoliša potekajo takole:
Izhodiščno točko tvori vzhodno oglišče pare. št. 80/1. Odtod poteka meja v smeri proti jugozahodu vzdolž ceste lit. reda pare. št. 357/1 Planina—Šentjur d« južnega oglišča par. št. 35. Nato seka omenjeno cesto, teče v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 62, se usmeri na jug in poteka po vzhodni meji slednje parcele. Zatem se usmeri na jugovzhod in teče po jugozahodni stranici pare. št. 66, nakar seka parceli št. 62/1 in 63/1 v premi črti, dokler ne doseže severnega oglišča pare. št. 63/2. Za tem teče po severovzhodnih stranicah pare. št. 63/2 in 62/2, seka s podaljškom pare. št. 56, 57 in 47, dokler ne doseže zahodnega ogljišča pare. št. 43. Nato celotno površino pare. št. 43 in 44/2 po severni stranici pare. 45/3 v podaljšku pa po severozahodnem delu po stranici pare. št. 46, dokler ne zavije proti jugozahodu, seka to parcelo in parceli št. 45/5 ter št. 359/9 (cesta) in v premem podaljšku poteka po zahodni meji pare. št. 308/3. Nato seka v premem podaljšku pare. št. 307, poteka potem po jugozahodni stranici te parcele, dokler ne doseže javne ceste pare. št. 362. Potem zajame zemljišča pare. št. 199, 196, 192/1, 190 in 191. Od severozahodnega oglišča pare. št. 192/1 — teče po severozahodni polovici stranice pare. št. 193, nakar se usmeri proti severovzhodu in v premi črti seka pare. št. 184, 181/3, 181/1, 176/2 in 176//, dokler ne doseže severovzhodnega oglišča pare. št. 177. Nato poteka po severni stranici te parcele in pare. štev. 176/3, za tem po jugozahodni meji te parcele, zavije proti zahodu in teče po severni meji pare. št. 171, seka v skoraj premem podaljšku pare. št. 165, 163 in 160 in tako doseže najbolj južno oglišče pare. št. 156/1; Odslej teče po južni stranici te parcele in po južni meji pure. št. 355/1 (cesta) in se preusmeri na sever in v podaljšku poteka ob vzhodni meji pare. št. 151/5. ki jo seka v smeri proti zahodu, tako da doseže v ravni črti jugovzhodno oglišče pare. št. 147. Nato pO' teka ob vzhodni meji te parcele, zavije zopet proti zahodu in teče po severnih mejah parcele št. 143 in 144, V premem podaljšku seka pare. št. 141/2, nakar zavije nekoliko bolj proti jugozahodu in v premem podaljšku seka pare. št. 138/2, 135 in 131, dokler n® doseže severozahodne meje pare. št. 133. Odslej p°' teka po tej meji, se obrne proti jugu in poteka ob meji iste parcele, nakar se obrne proti severu in seka

pare. št. 131, v premem podaljšku pa teče ob zahodnih mejah parcel št. 116/2, 76 in 116/1. Zatem poteka po stranici tc parcele, seka v premem podaljšku parcele št. 114/2, se obrne proti jugu in doseže južno oglišče pare. št. 114/1. Zatem teče ob južnem robu najbolj severnega odcepu ceste pare. št. 335/1, zavije proti jugu in poteka ob jugozahodni meji pare. št. 9/11, se obrne proti severu in teče po jugovzhodni stranici iste parcele. Nato zavije dalje proti jugovzhodu in teče po jugovzhodni stranici pare. št. 9/8, se obrne proti severu in poteka po južnih stranicah parcel št. 12/3 in 12/4. Na jugovzhodnem oglišču slednje parcele zavije proti jugu, seka pare. št. 10/4 v premem podaljšku poteka po severovzhodni stranici Pare. št. 80/1 in tako doseže izhodiščno točko.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo Uporabiti za individualno gradnjo razen naslednjih:
a)	pare. št. 62 in južni delec parcele št. 73, kolikor se nahaja v gradbenem okolišu. To zemljišče je določeno za javne zgradbe.
b)	pare. št. 198, 191, 192/1 in 190 ter jugozahodnih delov parcel št. 195, 196, 192/2 in 193 do črte, ki slednje parcele seka in poteka premočrtno od razpolo-višča severozahodne stranice pare. št. 193 do najbolj, zahodnega oglišča pare. št. 307. Ta zemljišča so določena za tamkajšnje šolske gradbene potrebe.
c)	pare. št. 43 in 44/2, katerih zemljišča so določena za gradbene potrebe klavnice.
Vse v tem členu navedene parcele leže v katastrski občini Planina.
4.	člen
Upravni postopek glede določitve ožje lokacije vodi ustrezni gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Zemljišča, ki leže izven meja gradbenega okoliša, se ne smejo uporabljati za gradbene namene razen Posebnih izjem, določenih v zgoraj citiranem zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Pregledni situacijski načrt gradbenega okoliša je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po čl. 9 zgoraj citiranega zakona o Uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in Prirodopisno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker bodo kot zavarovana zemljišča posebej določena ud republiškega upravnega organa, pristojnega za urbanizem.
9.	člen
. Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
108.
Po 4. točki 46. člena zakona o okrajnih ljudskih dborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. členu za-Uona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Urad-1 Ust LRS, št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor
Celje na predlog Občinskega ljudskega odbora Rogaška Slatina na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprilu 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Rogaška Slatina.
1.	člen
V	občini Rogaška Slatina se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki leže v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo (zazidalnimi načrti) predpiše občinski ljudski odbor. Do izdelave teh načrtov sme pristojni gradbeni organ izdajati dovoljenju o ožji lokaciji le ob upoštevanju splošnih urbanističnih principov, predpisov o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustreznih predpisov tega odloka.
Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let.
3.	člen
Za gradbene okoliše se v posameznih krajih določijo naslednja zemljišča:
L Rogaška Slatina
Gradbeni okoliš se sestoji iz šestih predelov a, b, c, d, e, f.
Predel a) (Ratanju vas) ima naslednjo mejo:
Izhodišče tvori severovzhodno oglišče pare. štev. 310. Od tod poteka meja v južni smeri ob potoku pare. št. 555/1 do jugozahodnega oglišča pure. št. 368/1, teče po južni meji iste parcele, v razdalji 22 m se obrne na jug, seka premočrtno pare. št. 329/4, doseže tako južno mejo iste parcele in poteka po njej v razdalji 38 m do najsevernejšega oglišča te parcele. Od tu drži proti jugu ob potoku pure. št. 555/1, dokler sc ne usmeri pravokotno proti jugovzhodu, seka pure. št. 313/1 in doseže na vzhodni strani srednje oglišče iste parcele. Nato zajame južno polovico tako razdeljene pare. št. 313/1 in pare. št. 324 in teče od vzhodnega oglišča slednje parcele do severovzhodnega oglišča pare. št. 333/2. Od tod drži po vzhodni meji pure. št. 333/2, nadalje od južnega oglišča slednje parcele do severovzhodnega oglišča pare. št. 335/1, od tu pa po vzhodni meji slednje parcele. Od jugovzhodnega oglišča pure. št. 335/1 drži do severozahodnega oglišča pare. št. 338/3, zajame slednjo parcelo in pure. št. 338/2 in poteku v smeri proti vzhodu po severni meji pare. št. 339/1 do severovzhodnega oglišča te parcele. Od tu teče premočrtno proti severu, doseže severozahodno oglišče pare. št. 331/1, zajame slednjo parcelo in pare. št. 331/2, poteka nato po severovzhodni meji pure. št. 331/3 v dolžini 16 m, nakar se obrne proti jugu in v premi črti dospe do severnega oglišča pare. št. 340/6. Nato zajame pare. št. 340/3 in jugozahodni del pare. št. 341, tako da v krivulji vzbočeni proti vzhodu poteka do vzh. oglišča pare. št. 340/3 do severovzhodnega oglišča pare. št. 88/2, v premem podaljšku seka pare. št. 563, zavije naravnost proti zahodu in premočrtno drži skozi pare. št. 27 v dolžini 130 m, tako da se med to potjo krije z najjužnejše mejo pare. št. 75/1. Od tod se usmeri proti jugozahodu in v premi črti doseže vzhodno oglišče pare. št. 35/2. Nato zajame parcele št. 35/2, 37/2, 40, 41/1, 41/2, 42/2 in 43 in 6 in 1/2. Od jugovzhodnega oglišča pare. št. 1/2 teče do vzhodnega oglišča pare. št. 9/2, zajame nato parcelo št. 9/2 in v premem podaljšku jugoza-
hodne meje te parcele dospe do jugovzhodne meje pare. št. 530/3 teče proti jugovzhodu po meji slednje parcele, nato po severozahodnih mejah pare. št. 935 in v dolžini 12 m po severni meji pare. št. 537. Odslej se usmeri naravnost proti severu in v premi črti doseže južno mejo pare. št. 553. Od tega stikališča poteka v premi črti do najbolj zahodne meje pare. št. 530/2, nato po tej meji do potoka pare. št. 554/3 in ob tem potoku proti severozahodu do ceste pare. št. 563. Zatem prečka to cesto in teče v vzhodni smeri ob njej v razdalji 110 m, nakar zavije proti severu in zajame jugovzhodni del pare. št. 49, tako da poteka v liniji izbočeni proti zahodu v razdalji 80 m ter proti jugovzhodu v premi črti do jugovzhodne meje pare. št. 49. Od tu teče v razdalji 25 m po jugozahodni meji pure. št. 49 do železniške proge pare. št. 565, ki jo seka nadalje po severozahodni meji pare. št. 46/2 do severnega oglišča te parcele. Od tod drži tako, da se v začetku v celoti krije z jugozahodno mejo pare. št. 48/2 v premi črti do potoka pare. št. 555/1. Za tem drži ob tem potoku navzgor v dolžini 14 m, drži nato pravokotno na severozahod v razdalji 36 m, za tem pa proti severovzhodu premočrtno do najjužnejšega oglišča pare št. 217. V nadaljevanju poteka v severozahodni smeri ob cesti pare. št. 546/1, po severozahodni meji pare. št. 217 in v premem podaljšku te meje do jugozahodne meje pare. št. 220/1. Nato poteka proti severozahodu ob tej meji in iiugozahodni meji pure. št. 222, potem po severozahodni meji pare. št. 222, dokler se ne usmeri proti vzhodu in seka pure. št. 222, tako da v premem podaljšku poteka po severnih mejah parcel št. 220/1 in 219 do ceste 545/3. Od tu poteka v severni smeri ob tej cesti do jugozahodnega oglišea pure. št. 281/5, od tod pa po južni meji iste parcele do izhodišču. ■
Za induvidualno gradnjo v tem predelu so namenjena naslednja zemljišča:
1.	Vse parcele severozahodno od potoka pare. št. 555/1 in vse parcele odnosno deli parcel severovzhodno od tega potoka in ceste pare. št. 546/2 do južne meje pare. št. 335/1.
2.	Vse parcele odnosno deli parcel vzhodno od črte, ki poteka takole: Izhodišče je točka na severni meji pare. št. 339/1 oddaljena od severovzhodnega oglišča te parcele 12 m. Od tod poteka črta premočrtno in paralelno s cesto 546/4 do južne meje pare. št. 331/1, zavije proti vzhodu in teče po južni meji pare. št. 339/1 do jugovzhodnega oglišča te parcele. Od tu poteka premočrtno proti jugu in paralelno s cesto pare. št. 946/4. do meje predela, zajame parcelo št. 75/1 in drži v smeri proti vzhodu ob cesti pure. št. 563 do južnega oglišča pare. št. 88/2.
3.	Vse parcele odnosno deli parcel jugovzhodno od potoka pure. št. 1/2 ter 7/1, slednja zemljišča so določena za zidavo v kasnejšem razdobju.
Vsa ostala zemljišča tega predela so iz zazidave izločena do ugotovitve, preko katerih zemljišč bo potekal podaljšek kumrovške železnice.
Parcele leže v k. o.
Predel h) (Rogaška Slatina — središčni del) obdaja naslednja meja.
Izhodišče tvori severovzhodno oglišče pare. št. 199 Od tod poteka meja v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 194, nato po severni meji iste parcele v razdalji 40 m, nakar zavije proti severozahodu in v premi črti dospe do vzhodnega oglišča pare. štev. 836/5, zajame slednjo parcelo in poteku po vzhodni in južni stranici parcele št. 835/2. Od jugozahodnega oglišča pare. št. 835/2 teče premočrtno do jugozahodnega oglišča pare. št. 818/2 in drži po južni meji slednje parcele ter severni meji pare. št. 818 do ceste pure. št. 936/1. Od tu drži v južni smeri ob tej cesti, nato po najjužnejši meji pure. št. 817 in vzhodni meji
pare. št. 815, zajame parcele 807/2 in 807/1, poteka po vzhodni meji pare. št. 10 in poteka proti zahodu ob cesti pare. št. 870 v razdalji 10 m nakar zavije proti jugu in dospe v premi črti do severozahodnega oglišča pare. št. 128. Od tu poteka po zahodni meji pare-št. 128 nato v smeri proti zahodu po severni meji pure. št. 79, za tem po zahodni meji iste parcele, v premem podaljšku te meje pa doseže cesto pare. Št. 408. Od tod poteka v severovzhodni smeri ob tej cesti in v jugovzhodni smeri ob cesti pare. št. 936/1 do severnega oglišča pare. št. 82 in zajame slednjo parcelo. Od najjužnejšega oglišča pare. št. 83 teče paralelno s cesto pare. št. 936/1 do severne meje pare. št. 7, nakar drži v vzhodni smeri po severnih mejah parcel št. 7 in 10/1 do ceste pare. št. 936/1. Nato poteka v južni smeri ob tej cesti do ceste pare. št. 507/2, za tem ob slednji cesti dokler ne zajame stavbno pare. št. 2 z obkrožil im pasom v širini 7 m. Od najzahodnejšegu oglišča slednje parcele, gre do severovzhodnega' oglišča pure. št. 14/2, po vzhodni meji iste parcele do ceste parc. št. 507/2, ki jo seka in poteka po vzhodnih mejah parcel št. 11 ni 15 do najvzhodnejšega oglišča pare. št. 15. Od tu poteku premočrtno do severnega oglišča pare. št. 18 in po vzhodni meji parcele št. 18, v podaljšku katere doseže cesto pare. št. 507/1. Nato drži v severovzhodni smeri ob tej cesti do pare. št. 924/1. ki jo prečka, iu teče ob severni meji pare. št. 947 do železniškega tira, katerega seka kakor tudi cesto pure. št. 956. Zatem poteka v smeri proti jugovzhodu ob tej cesti, dokler ne zavije po vzhodni meji pure. št. 390, tako da zajame v podaljšku pare. štev. 18/1 in dospe do najsevernejšega oglišča pure. št. 393. Od tod teče premočrtno do jugovzhodnega oglišča pure. št. 272, zajame to parcelo in teče v smeri severozahodno ob cesti pare. št. 956 do izhodišča.
Zemljišča celih parcel št. 22, 10/6, 9, 794/3, 794/1, 795, 798/2, 798/7, 797, 799/1, 9/2. 9/1, 9/3, 1/4, 800, 801, 239/1. 240. 239/2 in 238/2, 40 m širok in 110 m dolg pas zemljišča vzhodno od ceste pare. št. 924/1, ki zajema parcele odnosno dele parcel št. 238/1. 237/1, 237/2, j 230/2 in 230/3. nadalje južna tretjina pure. št. 802 ter zemljišča vseh cest in voda, ki so v tem predelu, so rezervirana za preložitev ceste Rogaška Slatina—Grobelno, razširitev železniških prog, podaljšanje železniške postaje, nadalje za družbeni in športni center Rogaška Slatina ter za varstvene pasove ob železniških progah in cesti II. reda Grobelno Rogatec.
Ostala zemljišča v predelu so določena za individualno gradnjo.
Predel c) (Rogaška Slatina — središčni del) obdaja naslednja meja:
Izhodiščno točko tvori severozahodno oglišče pare. št. 220. Od tod poteka meja po severni meji iste parcele, dokler ne zavije proti severu in v premem podaljšku pelje po zahodni in severni meji pare. štev. 218/1 ter zajame v podaljšku parcele št. 218/2, 218/3, 218/4, 216/1, 216/2, 216/3, 251. 219/3, 251, 219/3 in 218/5. Od jugovzhodnega oglišča pare. št. 218 teče po južni meji te parcele v dolžini 12 m, zavije proti jugozahodu in paralelno z jugovzhodno stranico stavbne parcele št. 249 doseže severno mejo pure. št. 230. Od tu poteka v smeri proti zahodu po severnih mejah parcel 230 in 231/1 in nato po vzhodni meji pare. št-220 do izhodišča.
Zemljišča predela so namenjena za individualno gradnjb.
Predel d) obdaja naslednja meja:
Izhodišče je jugozahodno oglišče pare. št. 25/3-Od tod poteka meja po južni meji te parcele 66 m, nakar zavije pravokotno v smeri proti severu in sekajoč pare. št. 25/3 doseže severno mejo iste parcelo-Nato teče proti zahodu po severni meji pure. št. 25/3 v razdalji 28 m, se obrne proti severu in drži pravokotno v razdalji 47 m, se usmeri pravokotno proti za-
hodu in teče v tej smeri v razdalji 32 m, nakar zajame parcelo 71, 28/2, 28/1, 28/5, 29/4. 29/3 in 29/6. Od jugozahodnega oglišča pare. št. 29/6 poteka po scvcr-nozahodni meji pare. št. 29/1 v razdalji 30 m, se pravokotno na to mejo usmeri proti jugovzhodu in doseže jugovzhodno mejo pare. št. 29/1. Nato pelje ob tamkajšnji eesti proti severu, jo seka in doseže izhodišče.
Zemljišča tega predela so namenjena za individualno gradnjo.
Predel e) obdaja naslednja meja:
Izhodiščna točka je vzhodno oglišče paro. št. 134/6. Od tod poteka meja po severozahodnih mejah parcel št. 139, 781/2, 781/1, po zahodni meji pare. št. 765. v nadaljevanj u pa po severovzhodnih mejah parcel št. 767 in 768/1 do Ločniškega potoka. Nato teče ob tem potoku navzdol do najzahodnejšega oglišča parcele številka 789/1, zavije proti jugovzhodu in drži po severovzhodni meji pare. št. 134/1, nakar zajame parcelo št. 134/6, 134/7, 134/8 in 137/1 in tako doseže izhodišče.
Zemljišča predela so izvzeinši pure. št. 134/6, ki je namenjena za zidavo v kasnejšem razdobju, namenjena za individualno gradnjo.
Predel f) (Tržišče) obdaja naslednja meja:
Izhodišče je južno oglišče pare. št. 410/2. Od tod poteka meja po jugovzhodni meji pare. št. 410/2 in v premem podaljšku do jugovzhodnega oglišča pare. št. 411/4. Nato zajame parcele 411/4, 412/2 in 411/3, seka cesto pare. št. 956 in teče ob njej v severovzhodni smeri do južnega oglišča pare. št. 358,2. Od tu preide omenjeno cesto in v premem podaljšku teče po severovzhodni meji pare. št. 412/1 v razdalji 20 m, nakar poteka premočrtno do razpolovišču jugozahodne meje pare. št. 416. Nato teče v smeri jugovzhoda po slednji meji. zavije proti severovzhodu in poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 416 in 417/1 nato pa v premem podaljšku doseže jugozahodno mejo pare. št. 423/1. Za tem teče v smeri proti severozahodu po jugozahodni meji pare. št. 423/1 in v razdalji 17 m po severozahodni meji pare. št. 421. nakar se usmeri proti severozahodu, seka cesto pare. št. 956 in poteka po jugozahodni meji pare. št. 321/2 do severnega oglišča te parcele. Od tu drži v premi črti do severnega oglišča 311/2 nato po severozahodnih mejah parcel 311/2 in 339, zajame parcele 349/1, 349/2, 350/2, 350/3, 350/4, 351, 354 in 80, poteka po severozahodnih mejah parcel št. 359 in 361/2 in v smeri severozahoda v razdalji 13 m po sevrovzhodni meji pare. št. 351. Od tod točo pravokotno na slednjo •mejo in v premi črti doseže jugozahodno mejo pure. št. 363. Nato poteka v jugovzhodni smeri po severovzhodni meji pare. št. 364 do ceste pare. št. 956, ki jo v premem podaljšku seka in doseže tako severozahodno mejo pare. št. 409/1. Od te točke teče ob tej cesti v jugozahodni smeri do zahodnega oglišča pare. št. 410/2, po kateri jugozahodni meji dospe do izhodišča.
Zemljišča predela so namenjena za individualno gradnjo razen površine, ki jo tvori trapez z naslednjimi mejami: na jugovzhodu severozahodna stranica parcele št. 326 in njen podaljšek do severovzhodne meje pare. št. 332/1: na severozahodu severozahodna stranica pare. št. 331 in njen podaljšek do jugozahodne.* meje pare. št. 325; na severovzhodu ustrezni del jugozahodne meje pare. št. 325 in na jugozahodu Ustrezni del severovzhodne meje pare. št. 332/1. Zemljišča v tem trapezu so namenjena za gradbene namene otroškega igrišča.
2. Rogatec
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče je zahodno oglišče pare. št. 108/3. Od 'od poteka meja po severni meji iste parcele, po Potoku 878/1 navzgor do severozahodnega oglišča Pure. št. 735/4, nato v severni smeri ob cesti pare. št.
977/1, zopet ob omenjenem potoku navzgor do južnega oglišča pare. št. 9482, od tod pa v premi črti do najvzhodnejšega oglišča stavb. pare. št. 1. Nato zajame stavbno pare. št. 1 in pare. št. 759/4, poteka v smeri proti severu ob zahodni meji pare. št. 969 v razdalji 90 m, se usmeri proti vzhodu, seka slednjo parcelo, zajame pare. št. 96/2 in se izogne parcel 761/1 in od najvzhodnejšega oglišča pare. št. 767/4 ob potoku pare. šl. 878/1 navzdol v razdalji 19 m. nato teče premočrtno do najsevernejšega oglišča pare. št. 4 in zajame parcele št. 1. 2, 93/6. 42/1, 42/2. 6 in 8. Od najvzhodnejšega oglišča pare. št. 8 poteka po jugovzhodni meji pare. št. 9 in od vzhodnega oglišča iste pat-cele poteka v premem podaljšku severovzhodne meje pare. št. 9 do severozahodne meje pare. št. 16. Od tu teče po slednji meji do najvzhodnejšega oglišča pare. št. 22, zajame to parcelo in pare. št. 23, seka tamkaj šno cesto in drži proti jugu ob tej cesti do jugovzhodnega oglišča pare. št. 56. Nato zajame pare. št. 37 in 38, vodi v zahodni smeri po severni meji pare. št. 93/5 v razdalji 30 m, seka to parcelo, izpusti pare. št. 40 in zajame parceli 41/1 in 43, izpusti parcele 44/2 in 46. Od najsevernejšega oglišča pare. št. 65/2 poteka po severni meji slednje parcele po južni in v razdalji 32 m po vzhodni meji pare. št. 64/1, nakar zavije proti vzhodu in v loku doseže najzahodnejše oglišče pare. št. 67. Od tu teče v razdalji 6 m po jugozahodni meji pare. št. 67, se nato usmeri proti jugovzhodu, seka pare. št. 67, 66. 68 in poteka paralelno z južno ležečo cesto do zahodne meje pare. št. 69. Od tod drži proti jugozahodu tako, da v premem podaljšku poteka po zahodnih mejah parcel 58/1 in 55/3, nakar teče po severni in zahodni meji pare. štev. 55/2. Od jugozahodnega oglišča slednje parcele drži proti zahodu po prvem podaljšku južne stranice pare. št. 55/2 do vzhodne meje stavbne parcele 148. Od tu se usmeri proti jugu tako, da v premem podaljšku teče po vzhodni meji pure. št. 53/3 do ceste pare. št. 960, teče proti zahodu ob tej cesti do ceste pare. št. 962. nato ob tej cesti proti severu do jugozahodnega oglišča pare. št. 47. nakar seka to cesto in teče ob cesti pare. št. 966/1 do najjužnejšega oglišča pare. št. 778/2. Od tu teče ob slednji cesti še v razdalji 12 m, nakar zavije proti severu in seka parceli št. 719/4 in 778/2 in.doseže severno mejo pare. št. 719/4, poteka po tej meji v vzhodni smeri, preide na severozahodno mejo pare. št. 719/3. po kateri teče do njenega najsevernejšega oglišča. Od tod poteka po zahodni meji pare. št. 721/1 in jugozahodni meji pare. št. 108/3 do izhodišča.
Zemljišča v okolišu so za posamezne namene porazdeljena takole:
1.	Parcele št. 52/2, 49/3 in južne polovice parcel št. 51/1 in 49/1 so namenjene za blokovno zazidavo.
2.	Zemljišče, ki meji na severu na parceli št. 41/1 in 43. na vzhodu na pare. št. 44/2, na jugu na pare. št. 67 in zahodu na cesto 962 ter parceli št. 41/1 in 43 so namenjene za zazidavo z vrstnimi hišami.
5. Parcele št. 720, 721/2, 717, 721/1, 727, 108/2, 108/3, 729, 722/1, jugozahodni predel pare. št. 21 in potok na tem območju so namenjeni za del športnega centra. povečanje šolske zgradbe odnosno za eventualno novo šolo, za regulacijo potoka in del družbenega centra naselja.
4.	Za zazidavo v kasnejši dobi so določena zemljišča. ki jih obdaja naslednja meja:
Izhodišče je severovzhodno oglišče pare. št. 48/2. Od tod poteku meja po vzhodnih mejah parcel št. 48 in 45/2 ter zahodni meji pare. št. 62. dokler ne zavije proti vzhodu in v premem podaljšku teče po južni meji pure. št. 50. Od jugovzhodnega oglišča pare. št. 5(1 drži po vzhodni meji pare. št. 50 in v razdalji 13 m po zahodni meji pare. št. 51/2, nakar se usmeri proti vzhodu in drži premočrtno in paralelno s severno stranico pare. št. 149 v razdalji 110 m, nato za-
vije proti severu in v premem podaljšku poteka po vzhodni meji pare. št. 61/2 v razdalji 18 m, nakar se obrne proti zahodu in drži do razpolovišča vzhodne meje pare. št. 48/1. Od tu poteka v smeri proti jugu po najzahodnejši meji pare. št. 62 in krene po južni meji pare. št. 61/6 do izhodišča.
5.	Vsa ostala zemljišča v okolišu so namenjena za individualno gradnjo.
3.	Tekačevo
Zemljišča okoliša leže v naslednjih mejah:
Izhodiščno točko tvori severozahodno oglišče pare. št. 22. Od tod poteka meja v smeri proti severovzhodu ob cesti pare. št. 545/1 do križišča s pare. št. 555, nato zajame pare. št. 381 in seka pare. št. 384/3, tako da v podaljšku zajame pare. št. 10/2 in 394/4. Zatem zajame pare. št. 398/2, 401/3, 401/2 in seka cesto pare. št. 545/1, tako da v premem podaljšku doseže jugovzhodno oglišče pare. št. 522/3. Od tod poteka v smeri proti zahodu ob severnem robu pare. št. 541, ki jo seka tako, da v premem podaljšku zajame pare. št. 462/2 in 462/1, zajame še pare. št. 465/2 in 12 in poteka po severni meji pare. št. 465. Nato teče po severozahodni meji slednje parcele, po južni stranici pare. št. 460, se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni stranici pare. št. 547, dokler je ne seka tako. da v premem podaljšku zajemši parcelo št. 452/5 doseže vzhodno oglišče pare. št. 452/3. Nato teče po severovzhodni meji pare. št. 452/3 do južnega oglišča pare. št. 452/2 in v premem podaljšku doseže severozahodno stranico pare. št. 452/6. Od tod se obrne proti jugozahodu in poteka ob severnem robu pare. št. 452/6 ter 554 do jugozahodnega oglišča pare. št. 449/1. Za tem teče od vzhodni stranici pare. št. 440/1, se usmeri nato proti vzhodu in teče v razdalji 10 m ob južnem robu pare. št. 542/2. Od tod zavije proti severu in sekajoč pare. št. 407, v podaljšku pa potekajoč ob zahodni stranici pare. št. 22 doseže izhodiščno točko.
Zgoraj navedene parcele se nahajajo v k. o. Tekačevo, prav tako pa tudi zemljišča, ki jih zajema okoliš.
Zemljišča v okolišu so določena za individualno gradnjo.
4.	Tunčovec
Meja okoliša poteka takole:
Izhodiščno točko tvori jugovzhodno oglišče pare. št. 826. Od tod poteka meja ob zahodni stranici slednje parcele, se usmeri proti vzhodu in teče v razdalji 6 m po severni meji pare. št. 58, nakar zavije proti severu in v premem podaljšku teče po vzhodni meji pare. št. 827, zajame pare. št. 841, teče po njeni severni meji in v premem podaljšku te meje doseže vzhodno mejo pare. št. 836. Od tod se usmeri proti jugu in poteka po vzhodni meji pare. št. 836, v premem podaljšku te meje doseže severozahodno mejo pare. št. 870, nakar zavije proti zahodu in poteka po slednji meji, v nadaljevanju teče po severni stranici pare. št. 871 in v razdalji 36 m po zahodni stranici iste parcele. Od te točke se usmeri proti zahodu, doseže v premi črti severovzhodno oglišče pare. št. 32 in teče po vzhodni stranici pare. št. 324 in teče po vzhodni stranici slednje parcele. Nato seka pare. št. 1012. poteka po vzhodnih mejah pare. št. 1008/2 in po južni meji iste parcele v smeri proti zahodu v razdalji 20 m. Od te točke seka pare. št. 1008/2 in 1012, v premem podaljšku teče po jugozahodni stranici pare. št. 324, nato po severozahodni stranici iste parcele, tako da v nadaljevanju doseže jugozahodno oglišče pare. št. 54 in od te točke v premi črti doseže izhodišče.
Zgoraj navedene parcele kakor tudi vsa zemljišča v tem okolišu leže v k. o. Sp. šečovo.
Zemljišča okoliša so namenjena za individualno gradnjo.
5.	Sp. Sečovo
Meja okoliša poteka takole:
Izhodišče tvori zahodno oglišče pare. št. 37. Od tod poteka meja po severozahodni stranici iste parcele, seka cesto pare. št. 1022/1, nakar zajame parcele št. 170, 44, 45, 40 in 39. Nato se usmeri proti jugovzhodu, seka pare. št. 1 in v premem podaljšku preide na vzhodno mejo pare. št. 2/1, katero parcelo zajame in seka cesto pare. št. 1033/2. V nadaljevanju zajame parcele št. 9/1, 38, 37, 9/2 in 35. Nato veže v premi črti južno oglišče pare. št. 35 z vzhodnim ogliščem pare. št. 22 pašnik, zajame slednjo parcelo in pure. št. 25 pašnik in veže v nadaljevanju v premi črti južno oglišče pare. št. 23, pašnik v zahodnem oglišču pare. št. 26, tako da zajame še pare. št. 22 stavbišče. Od tod poteka v smeri proti severu ob vzhodnem robu ceste pare. št. 1033/2, dokler se v razdalji 36 m severno od severnega oglišča pare. št. 25 pašnik ne usmeri proti severozahodu in v premi črti doseže južno oglišče pare. št. 49 stavbišče. Nato teče ob zahodnih mejah parcel št. 49 stavbišče in 37 do izhodišča.
Navedene parcele in zemljišča leže v k. o. Sp. Sečovo.
Zemljišča okoliša so odobrena za individualno gradnjo.
6.	Brestovec:
Okoliš sestoji iz predelov a in b.
Predel a (jedro naselja) ima naslednjo mejo:
Izhodišče tvori najjužnejše oglišče pare. št. 254/1. Od tod poteka meja v smeri proti zahodu po vzhodni meji pare. št. 253, nato pa v neznatni krivini v isti smeri seka parcelo št. 254/1, 249/1, 248/1 in 246 in doseže jugozahodno oglišče pare. št. 11. Od tu teče po jugozahodni stranici pare. št. 11, v premem podaljšku doseže severovzhodno oglišče pare. št. 241, nato po severni meji slednje parcele do najbližjega oglišča iste parcele, odkoder v premi črti dospe do severne meje pare. št. 243/1 v razdalji 25 m od severnega oglišča parcele št. 14. Od tod drži v premi črti do severozahodnega oglišča ptirc. št. 29, zajame to slednjo parcelo in parcelo št. 82, 81 in 74 in v premem podaljšku severno mejo pare. št. 74 v smeri proti vzhodu seka pare. št. 437/ , 512 in tamkajšnjo cesto. Nato se izogne pare. št. 5/2 in 9 in poteka od najjužnejšega oglišča te parcele v neznatni vzboklini in seka parcele št. 5/3, 6, 19, 20/2 in 22 do severozahodnega oglišča pare. št. 23. Od tod teče po zahodni stranici pare. št. 23 do njenega jugozahodnega oglišča, odkoder v premi črti doseže zahodno oglišče pare. številka 424 in poteka po najbolj zahodni stranici slednje parcele do njenega jugozahodnega oglišča. Od tu se v premem podaljšku spusti proti jugu do ceste pare. št. 430/1, odkoder pelje do izhodišča.
Navedene parcele in zemljišča okoliša leže v k.
o.	Brestovec.
Zemljišča v okolišu so določena za individualno gradnjo.
Predel b ima naslednjo mejo:
Izhodišče tvori jugozahodno oglišče pare. št. 52. Od tod poteka meja po jugozahodni stranici pare. št. 52 in v premem podaljšku seka parcele št. 436, 55, 56 in 57 in dospe do vzhodne stranice slednje parcele. Od tu se usmeri proti severovzhodu, poteka po zahodni stranici pare. št. 57 v razdalji 40 m, nakar sc obrne proti vzhodu in v premi črti dospe do razpo-lovišča vzhodne stranice pare. št. 67/4. Nato zavije proti severovzhodu, poteka po vzhodnih stranicah parcel 67/4 in 66/3, seka parcelo št. 436 in teče po
vzhodni stranici pare. št. 42 v razdalji 60 m. Od tu se usmeri proti zahodu in dospe v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 49/1. Nato zajame parcelo 49/3 in 50/1, poteka po zahodni stranici pare. št. 50/2 in doseže v premem podaljšku te stranice severovzhodno oglišče pare. št. 53, od koder se spusti po vzhodni meji slednje parcele k izhodišču.
Navedene parcele in zemljišča predela leže v k.
o.	Brestovec.
Zemljišču v predelu so namenjena za individualno gradnjo.
7.	Zgornja Kostrivnica:
Okoliš obkroža naslednja meja:
Izhodišče tvori jugovzhodno oglišče pare. št. 12. Od tod poteka meja v smeri proti severu po zahodni stranici pare. št. 8/1, nato po zahodni stranici pare. št. 7 do njenega prvega severovzhodnega oglišča, od tu pa teče v premi črti ter seka parcele 8/2 in 9/1 jugovzhodnega oglišča parcele št. 9/2. Nato zajame parcele št. 314, 5/2, 5/1 in 6 in severni pas parcele št. 11 tako, da to parcelo seka in v premem podaljšku poteku po severni stranici pare. št. 10 v razdalji 36 m. Od tod se usmeri proti severovzhodu in v premi črti dospe do jugovzhodnega oglišča pare. št. 679/2, zajame parceli št. 679/2 in 291, tako da v premem podaljšku od severovzhodnega oglišča te parcele doseže južno oglišče pare. št, 710. Za tem zajame pare. št. 710 in 166 in teče od jugovzhodnega oglišča parcele 146 po zahodni meji pare. št. 713 v razdalji 30 m, nakar se usmeri proti severozahodu in v premi črti dospe do zahodne meje pare. št, 712 v razdalji 20 m od severozahodnega oglišča te parcele. Od tod se obrne proti jugozahodu in poteka ob zahodnem robu ceste pare. št. 4227/1 in po južnem robu ceste pare. št. 1234/1 v smeri proti zahodu v razdalji 75 m. Tu zavije proti jugu in v premi črti dospe do jugozahodnega oglišča pare. št. 146 in poteka po južni stranici te parcele m po jugovzhodni meji pare. št. 147/1, do njenega jugovzhodnega oglišča. Od tu teče do jugozahodnega oglišča pare. št. 144/3, to parcelo zajame, teče v smeri proti jugozahodu ob cesti pare. št. 1236, nato pa po severnih in severovzhodnih mejah pare. št. 60 do izhodišča.
Navedene parcele iu "Omljišča v okolišu leže v k. o. Sp. Kostrivnica.
Zemljišča okoliša so določena za individualno gradnjo,
8.	Velike Rodne:
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče tvori severovzhodno oglišče pare. št. 156. Odtod poteka meja proti jugovzhodu v premi črti do severnega oglišča pare. št. 548/3. Od tu teče proti Vzhodu po severnih stranicah parcel št. 558/3, 458/4 ‘n 458/2, po vzhodni stranici slednje parcele, nakar Zavije proti zahodu in pelje po severni meji parcele st. 425 do njenega severozahodnega oglišča. Od tod teče v premi črti do vzhodnega oglišča pare. št. 456, Zajame pare. št. 457, od jugozahodnega oglišča te Parcele teče proti zahodu, seka pare. št. 465 in drži v premem podaljšku po severozahodni meji pare. št.
Od severozahodnega oglišča te parcele poteka v' premem podaljšku po južni strani pare. št. 453/2 d<> njenega jugozahodnega oglišča. Od tu teče v sme-v1 Proti zahodu v premi črti do vzhodne meje pare. st- 450, ki jo doseže na njenem razpolovišču. Odslej s° usmeri proti severu in poteka po zahodnih strani-puh parcel št. 450 in 452 ter v daljavo 30 m še po za-rodni stranici pare. št. 145. Nato teče po severovzhod-I .meji pare. št. 41, nakar zavije proti vzhodu in po-dka po jugovzhodni stranici pare. št. 87 in v daljavo um še po vzhodni meji te parcele. Od tu se usmeri , °.t/ vzhodu in teče v premem podaljšku po severni llcji pare. št. 140/2 in zajame to parcelo, preseka par-
celo št. 459/2 in zajame še parceli 442/1 in 142/2. Od severovzhodnega oglišča te parcele se obrne proti severu in v premi črti dospe do najbolj južnega oglišča pare. št. 157. Od tu poteka po južni in jugovzhodni stranici te parcele, zajame parcelo št. 6 in drži po severni stranici pare. št. 156 do izhodišča.
Navedene parcele in zemljišča v okolišu leže v k. o. Vel. Rodne.
Zemljišča okoliša so namenjena za individualno gradnjo izvzemši parcel 143, 12, 144, 8, 150, 147 in 149, katerih zemljišča so namenjena za javne zgradbe.
9.	Dobovec:
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče tvori južno oglišče parcele št. 25. Od tod poteka meja proti severovzhodu po jugozahodni meji pare. št. 25 v razdalji 60 m, nakar sc usmeri proti severovzhodu in v premi črti dospe do severovzhodne meje pare. št. 29 v razdalji 50 m od jugovzhodnega oglišča te parcele. Od tu teče v smeri proti jugovzhodu po severovzhodni meji te parcele, v premem podaljšku doseže cesto pare. št. 654/3, jo seka, nakar zajame parcele št. 1/1, 5 in 2/1 in poteka nato v jugozahodni smeri ob cesti pare. št. 654/3, dokler se ne usmeri proti severozahodu, tako da seka pare. št. 7/2, v premem podaljšku pa teče po najbolj vzhodnih stranicah parcel št. 18 in 19 in doseže tako jugozahodno oglišče pare. št. 5/2. Od tu sc spusti ob vzhodni meji pare. št. 25 k izhodišču.
Navedene parcele in zemljišča v okolišu leže v k. o. Dobovec.
Zemljišča v okolišu so določena za individualno gradnjo.
10.	škale:
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodiščno točko tvori jugovzhodno oglišče pare. št. 296/1. Od tod poteka meja po južni stranici te parcele do severnega oglišča pare. št. 296/2, se usmeri proti severu, tako da v premem podaljšku teče po vzhodni meji pare. št. 298, seka cesto pare. št. 1029 in seka v premem podaljšku v razdalji 30 m pare. št. 319/1, od koder pravokotno nadaljuje proti vzhodu in tako v premi črti doseže jugozahodno oglišče pare. št. 331/1. Nato zajame parcele štev. 331/2 in poteka po vzhodni in južni meji pare. št. 295 do izhodišč.
4.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Zemljišča, ki leže izven gradbenega okoliša, se ne smejo uporabiti za gradbene namene razen izjem, določenih z zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Grafični prikazi zazidljivosti zemljišč v posameznih okoliših so sestavni del tega odloka. Grafične prikaze vseh okolišev hranijo v enem izvodu Sekretariat Izvršnega sveta LRS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve. Okrajni ljudski odbor Celje in Občinski ljudski odbor Rogaška Slatina.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izda jati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča, na katerih stoje* kulturno in zgodovnisko zaščiteni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil republiški upravni organ, pristojen za urbanizem.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01-4189/1-57
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
109.
Po 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odbora Slovenske Konjice na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Slovenske Konjice.
1.	člen
V	občini Slovenske Konjice se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki leže v gradbenih okoliših določenih s tem odlokom.
2.	člen
V	gradbenih okoliših" je dopustna zazidava na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo (zazidalni načrt) predpiše občinski ljudski odbor. Do izdelave teh načrtov sme pristojni gradbeni organ izdajati dovoljenja o ožji lokaciji le ob upoštevanju splošnih urbanističnih principov, predpisov o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustreznih predpisov tega odloka.
Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let.
5. člen
Za gradbene okoliše se v posameznih krajih določijo naslednja zemljišča:
1.	Slovenske Konjice
Gradbeni okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče tvori najjužnejše oglišče pare. št. 925/2. Od tu poteka meja v smeri proti severovzhodu ob cesti pare. št. 1337 do najsevernejšega oglišča pare. št. 129, nakar zavije proti jugovzhodu in zajame pare. št. 131/3, 127/2 in 126/2, se zopet usmeri proti jugozahodu in dospe v premem podaljšku jugozahodne stranice pare. št. 125 do ceste pare. št. 1335. Od tu pelje proti severozahodu ob tej cesti do ceste pare. št. 1312/1, drži skozi križišče slednje ceste s cesto pare. št. 1312/2, nakar poteka po cesti pare. št. 1334, dokler ne doseže pare. št. 1332/1. križa to parcelo in teče v smeri proti severovzhodu ob cesti pare. št. 1383. Od tod se usmeri proti severozahodu in drži ob cesti pare. št. 1328/1 do jugozahodnega oglišča pare. št. 11/3, zajame to parcelo in pare. št. 64 in tako dospe do ceste pare. št. 1315/1, po kateri poteka v smeri severozahoda do južnega oglišča pare. št. 510/5. Odslej teče po severozahodnih stranicah parcel št. 510/2, 510/4 in 769. Od severnega oglišča te parcele teče v premi črti do naizahodnejšega oglišča pare. št. 500/2, od tod po zahodni meji iste parcele in po severni
meji pare. št. 503/2 in dospe v premem podaljšku do reke Dravinje. Za tem teče proti jugovzhodu ob bregu reke Dravinje do razpolovišča zahodne meje pare. št. 210/1, od te točke poteka v premi črti do severnega oglišča pare. št. 204/4. Od tod teče povsem neznatno proti severu v vzbočeni krivulji do severozahodnega oglišča pare. št. 251/6, od tu pa v enakomerni, neznatno proti jugu vzbočeni krivulji, in seka nekako v sredi te krivulje križišča cest pare. številka 1315/4 in 1387 do najjužnejšega oglišča stavbno parcele št. 276. Od te točke poteka proti vzhodu v krivulji, neznatno vzbočeni proti severu, v razdalji 95 m do točke, ki je oddaljena od ceste pare. št. 1515/4 trideset metrov. Od te točke krene naravnost proti jugu. teče premočrtno, tako da v premem podaljšku poteka po zahodni meji pare. št. 557 do jugozahodnega oglišča te parcele. Nato drži v smeri proti jugu po vzhodni stranici parcele št. 361 do železniškega tira, nakar zavije proti zahodu in teče ob železniškem tiru do severozahodnega oglišča pare. št. 365. Od tu poteka po zahodni meji pate. št. 363 do reke Dravinje', nato pa v smeri proti zahodu ob Dravinji do jugovzhodnega oglišča pare. št. 396. Zatem sc usmeri proti jugovzhodu, seka Dravinjo ter poteka premočrtno do jugozahodnega oglišča pare. št. 478, odtod pa po vzhodnih mejah parcel št. 473/1 in 940 do jugovzhodnega oglišča te parcele. Od tu teče proti jugozahodu 'premočrtno do najvzhodnejšega oglišča [mre. št. 919/59. Zatem v isti sineri po vzhodni meji pare. št. 519/59, po zahodni meji pare. št. 544/1 in po južni meji iste parcele v razdalji 15 m, nakar obrne zopet v jugozahodno smer, seka parceli št. 545 in 919/19 in poteka v premem podaljšku po zahodni meji pare. št. 919/23 do jugozahodnega oglišča te parcele. Nato potoka v razdalji 8 m po južni meji pare, št. 919/23, od tod pa po zahodnih mejah parcel št. 928/1. 927 in 926 k izhodišču. *
Navedene parcele kakor tudi vsa zemljišča tega okoliša leže deloma v k. o. Konjice, deloma pa v k. o, fikalcc.
2.	Zreče
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče tvori vzhodno oglišče pare. št. 114. Odtod poteka meja v smeri proti severovzhodu po jugovzhodnih stranicah pare. št. 113 in 870/7, seka pare. št. 1384/2 in v premem podaljšku teče po severozahodni stranici pare. št. 870/6. Nato zavije proti severozahodu in poteka ob cesti pare. št. 1374/1, dokler sc ne usmeri proti severovzhodu ter teče tako, da se v premeni podaljšku krije z jugovzhodno mejo pare. št. 547/1 in nato v premem podaljšku doseže vzhodno ogljišče pare. št. 549. Zatem seka cesto pare. št. 1563 in drži po severozahodni meji pare. št. 529/5. Od severnega oglišča pare. št. 529/5 teče premočrtno do južnega oglišča pare. št. 57, od tu pa p ra v ta ko v premi črti do najvzhodnejšega oglišča pare. št. 617/1. Od tu poteka po vzhodnih mejah pare. št. 617/1 do najsevernejšega oglišča te parcele in od. tod do jugovzhodnega oglišča pare. št. 623. Od tega oglišča pelje po vzhodnih mejah 623 in 628, zajame slednjo parcelo in poteka po vzhodnih stranicah parcel št. 631 in 632 ter v premem podaljšku vzhodne stranice pare. št. 632, doseže cesto pare. št. 1552. Nato seka to cesto in teče proti severovzhodu v premem podaljšku po vzhodnih mejah pare. št. 666 do najsevernejšega oglišča te parcele. Od tu poteka v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 661/2, nato po severovzhodnih mejah parcel št. 661/2 in 660/2. zajame pare. št. 658 in teče po severovzhodnih mejah parcel 658 in 657. Od severnega oglišča pare. št. 657 drži premočrtno do jugovzhodnega oglišča pare. št. 653, teče po južnih mejah te parcele do najsevernejšega oglišča pare. št. 654/1, Od tod teče do južnega oglišča ceste
pare. št. 1549, nato proti zahodu ob cesti pare. št. 1546, dokler ne zavije proti severu, zajame pare. št. 758 in od severozahodne meje te parcele poteka v premem podaljšku po severovzhodnih mejah pare. št. 737/1, zajame to parcelo in parcelo št. 114, seka cesto pare. št. 1546 in drži po severovzhodni meji pare. št. 116 do reke pare. št. 1380/3. Od tu poteka ob levem bregu te reke v smeri proti jugovzhodu, dokler se ne obrne proti jugozahodu, tako da seka to reko, v premem podaljšku pa teče po jugovzhodnih stranicah parcel št. 326/1 in 831/1. Od južnega oglišča pare. št. 831/1 teče v premem podaljšku z jugovzhodno stranico te parcele do ceste pure. št. 1340 in nato proti jugu ob tej cesti do jugovzhodnega oglišča pure. št. 818. Od tu poteka i)o južnih mejah parcel št. 818, 1325 in 1328. Od najjužnejšega oglišča pare. št. 1335 do vzhodnega oglišča pare. št. 137 seka cesto pare. št. 1331. Nato teče proti jugu po tej cesti do jugovzhodnega oglišča pare. št. 983/1, odkoder drži po južni meji pure. št. 983/1 do jugozahodnega oglišča te parcele. Od tu poteka v smeri proti jugovzhodu po severovzhodni meji pare. št. 954/1, seka cesto pare. št. 1332 in teče po severozahodni meji pare. št. 959. Nato zajame parceli št. 962/1 in 964/2 in poteka po severozahodni meji pare. št. 974 in tako doseže cesto pare. št. 1330, seka to cesto in drži ob cesti pare. št. 1329 do vzhodnega oglišča pare. št. 943. Odtod teče po severozahodnih mejah parcel št. 929, 934 in 935 in po jugozahodni meji slednje parcele ter jugovzhodnih mejah parcel št. 936, 935, 934 in 927 do ceste pare. št. 1329. Od tu teče proti jugovzhodu in jugozahodu ob tej cesti, dokler ne zavije proti jugozahodu in v premi črti poteka skozi severno oglišče pare. št. 843/9 do južnega oglišča pare. št. 876. Nato poteka po jugovzhodnih mejah parcel št. 876, 878/1 in 875, zajame severozahodni podaljšek parcele št. 884 in doseže tako najjužnejše oglišče pare. št. 866/1. Od tod teče premočrtno do severnega oglišča pare. št. 114, nato pa po severovzhodni meji pure. št. 114 do izhodišča.
Navedene parcele in vsa zemljišča v tem okolišu leže v k. o. Zg. Zreče.
Iz grafičnega prikaza tega okoliša je razvidno, katera zemljišča v okolišu so določena za posamezne gradbene namene.
3.	Loče
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodiščno točko tvori najjužnejše oglišče pare. št. 29/1. Od tod poteka meja po severnem robu ceste pare. št. 833, se usmeri v razdalji 10 m od juž. ogli-šča pure. št. 33/1 proti jugu in dospe v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 52/1 in poteka po najsevernejši meji parcele št. 52/1. Nato zajame parceli 47/3, seka cesto pure. št. 832 in pare. št. 47/1 in tako doseže južno oglišče pare. št. 834. Od tu poteku proti zahodu ob levem bregu Dravinje do zahodnega oglišča pare. št. 54/2, seka pare. št. 54/1, v premi črti dospe do južnega oglišča pare. št. 16, poteka po jugozahodnih mejah stavb, parcel 16, 14 in 13, zajame v podaljšku z.emlj. parceli št. 42/2, 40, cesto pare. št. 854, zemlj. parceli 15—16 in poteku po vzhodni meji Parcele št. 18/2 do južnega oglišča pare št. 18/1. Od •n se usmeri proti vzhodu in drži ob cesti pare. št. 861 do križišča s cesto 819, zajame pare. št. 202/1, se izogne parceli 203/1, zajame pare. št. 241, in teče od njenega najjužnejšega oglišča v premi črti do severovzhodnega oglišča pare. št. 240/1. Od tu teče po zahodni meji slednje parcele do železniškega tiru, ki gn v premem podaljšku seka, se obrne proti severozahodu in teče po severnih mejah pare. št. 243/2 in 246/4, nakar pelje proti jugu in zajame parcele št. *^1/1 in 272. Od jugozahodnega oglišča pare. št. 272 Poteku v smeri proti zahodu ob cesti pare. št. 835/1,
dokler sc ne usmeri proti jugu, seka to cesto in teče po vzhodni meji pure. št. 29/2, po severozahodni meji pare. št. 273 do izhodišča.
Navedene parcele in vsa zemljišča v tem okolišu leže v k. o. Sv. Duh.
Iz grafičnega prikaza tega okoliša je razvidno, katera zemljišča v okolišu so določena za posamezne gradbene namene.
4.	Vitanje
Okoliš obdaja naslednja meja:
Izhodišče je južno oglišče pare. št. 320. Od tod poteka meja v smeri proti vzhodu in severovzhodu ob bregu Hudinje do južnega okoliša pare. št. 9. Nato zajame parceli št. 9, 1/1 in 153, poteka od jugovzhodnega oglišča pare. št. 1/1 v razdalji 42 m po jugovzhodni meji pare. št. 11, od tu pa v premi črti seka pare. št. 11, 413 in 47 do južnega oglišča pare. št. 38. Odtod pelje po zahodni meji pare. št. 48, zajame pare. št. 39 in tako dospe do ceste pare. št. 426. Za tem drži v smeri proti vzhodu ob tej cesti do jugozahodnega oglišča pare. št. 75 in zajame pare. št. 72, 71. 68, 67 in 66. Od najsevernejšega oglišča parcele št. 66 teče v premi črti do vzhodnega oglišča pare. št. 19, zajame to parcelo in parcelo št. 150, 149/2 16 in 12 nakar se usmeri proti zahodu, tako da v premem podaljšku po severnih mejah parcel, št. 251, 20 in 244 prispe do Hudinje. Od tod drži proti jugozahodu ob Hudinji do najsevernejšega oglišča parcele št. 68 in tako dospe do ceste pare. št. 405. To parcelo seka, zajame pare. št. 74 in 75 in teče po jugovzhodni meji pare. št. 280, dokler se ne obrne proti jugovzhodu in poteka po severovzhodnih mejah parcel št. 284, 338/2, 338/5, 321 in 313 do izhodišča.
• Navedene parcele kakor tudi vsa zemljišča tega gradbenega okoliša leže v k. o. Vitanje.
Iz grafičnega prikaza tega okoliša je razvidno, katera zemljišča v okolišu so določena za posamezne gradbene namene.
4.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Zemljišča, ki leže zunaj gradbenega okoliša, se ne smejo uporabiti za gradbene namene razen izjem, določenih z zakonom o uporabi zemljišča za gradbene namene.
6.	člen
Grafični prikazi zazidljivosti zemljišč v posameznih okoliših so sestavni dol tega odloka. Grafične prikaze vseh okolišev hranijo v enem izvodu Sekretariat Izvršnega sveta LRS za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve, Okrajni ljudski odbor Celje in Občinski ljudski odbor Slovenske Konjice.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha veljali pravica izdajati dovoljenja po čl. 9 zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 01-6128/1
Celje, dne 19. aprilu 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
110.
Po 4. členu 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 15-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših v občini Šentjur pri Celju
1.	člen
V občini Šentjur pri Celju se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor je to določeno v 3. členu tega odloka.
2.	člen
Občinski ljudski odbor Šentjur pri Celju bo predpisal za gradbene okoliše ustrezno urbanistično dokumentacijo. Urbanistična osnova mora zajemati potrebe za dobo vsaj dveh let. Dokler ta dokumentacija ne bo predpisana, je" treba pri izdaji posameznih lokacijskih dovoljenj upoštevati splošne urbanistične principe, veljavne predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav kakor tudi ustrezne predpise tega odloka.
3.	člen
Za gradbene okoliše posameznih krajev se določijo naslednja zemljišča:
1.	Šentjur pri Celju:
Meja tega gradbenega okoliša poteka takole:
Izhodiščno točko tvori most čez potok Pešnico na cesti 11/344. Severno od tod poteka meja ob levem bregu omenjenega potoka, dokler ne preide na javno pot pare. št. 181/19, teče ob tej poti, nakar se ob zahodnem oglišču parcele št. 181/18 obrne naravnost proti severu in seka pri tem pare. št. 175/1, 175/2 in 174. Nato zavije pravokotno proti vzhodu, teče ob južni stranici parcele št. 173/1, zavije proti severu in poteka ob vzhodnih mejah parcel št. 137/1, 170/2, 171 in 170. Nato se pravokotno usmeri proti zahodu in teče ob južni stranici parcele št. 170/4, se usmeri proti severu in poteka ob zahodnih mejah parcel št. 170/4, 170/5, 170/2, 168/7, 168/2, seka parcelo št. 107/2, dokler ne doseže stikališča parcel 'št. 164/1 in 163/3. Odslej poteka ob severozahodni stranici parcele št. 163/6 do križišča cest IV. reda Šentjur—Kameno s ceste III. reda Šentjur—Dramlje, poteka ob tej cesti vse do jugozahodnega oglišča pare. št. 1019/1, odtod zavije proti zahodu in se križa z južno stranico te parcele. Nato seka isto parcelo in pare. št. 13 v smeri proti severovzhodu, teče dalje ob severovzhodni stranici pare. št. 161, zavije proti vzhodu
in zopet seka pare. št. 13. Nato teče po južni stranici pare. št. 13 in severozahodni meji pare. št. 1031 in v razdalji 25 m zahodno od ceste IV. reda Šentjur —Kameno do severovzhodnega oglišča pare. št. 3. Odtod zavije proti zahodu, poteka po severni stranici slednja parcela, seka nato pare. št. 155/2, poteka ob vzhodni stranici te parcele in se krije s severno stranico stavbne parcele št. 4, kjer seka občinsko cesto. Nato poteka ob jugozahodni in jugovzhodni stranici pare. št. 124 in ob zahodni stranici pare. št. 121, seka v premi črti pare. št. 120 in 118/1, dokler ne doseže severne stranice slednje parcele v razdalji ca. 30 m zahodno od ceste IV. reda Šentjur—Kameno. Od tega mesta poteka ob severni stranici pare. št. 118/1, seka prej omenjeno cesto IV. reda, seka pare. št. 109/1 in 101. poteka ob južni stranici parcele štev. 106 v razdalji ca. 75 m in vzhodno od te ceste zavije pravokotno proti jugu in seka tam parcele 101, 68, 66 in 65. Za tem se krije z vzhodno stranico pare. štev. 52, se obrne proti zahodu in teče ob južni stranici slednje parcele, zavija proti jugu ter poteka ob zahodni meji pare. štev. 46/1, seka v premem podaljšku pare. štev. 44 in občinsko cesto pare. štev. 1010, poteka po zahodni stranici pare. št. 38/1 in pare. štev. 31 ter v premem podaljšku doseže severni vogal pare. štev. 245/2. Nato poteka ob severovzhodnih mejah parcel štev. 245/2, 237/2, 237/9 in 237/8. Noto zavije proti jugozahodu in doseže severno oglišče pare. štev. 236/3, poteka ob severovzhodni stranici te parcele, nadalje ob severovzhodni stranici pare. štev. 250 v razdalji 30 m, zavije proti jugozahodu in seka v premem podaljšku parcele štev. 250, 224, 225, 217 in doseže severozahodno oglišče pare. štev. 206/2. Od tod poteka ob zahodnih mejah parcel štev. 206/2, 209, 193/1, 195/4 in 195/1, seka pare. štev. 196/4, preide na jugozahodne stranice parcel štev. 188, 189 in 183, doseže cesto 11/344 in teče ob njej do južnega oglišča pare. štev. 472. Od tod se krije z jugovzhodno stranico pare. štev. 472, poteka ob jugozahodni stranici pare. štev. 491/1, se usmeri proti jugu in seka zopet cesto 11/344, nato poteka v severozahodni smeri ob tej cesti do severozahodnega oglišča pare. štev. 749, zajame del vzhodne stranice pare. štev. 759 do severovzhodnega oglišča parcele štev. 760/1, teče ob severni stranici pare. štev. 750/1 in se krije s celo severno stranico pare. štev. 754. V premem podaljšku proti zahodu seka parcele štev. 475, 476. 478, 481 in 483 ter doseže severozahodno oglišče parcele štev. 483. Nato poteka ob severozahodni stranici slednje parcele v razdalji 45 m, se usmeri proti zahodu in seka parcele štev. 785 in okrajno cesto Šentjur—Jakob. Končno poteka ob severnih stranicah parcel štev. 791, 793 in 794, doseže potok Pešnico in ob njegovem levem bregu drži do izhodišča.
Zemljišča tega gradbenega okoliša leže v katastrski občini Šentjur. Prav tako leže tudi vse zgoraj navedene parcele v k. o. Šentjur.
Iz zemljišč, ki jih zajema opisana meja gradbenega okoliša Šentjur, sc izločijo zemljišča, ki so namenjena za:
a)	šolske gradbene potrebe. Zemljišče zajema parcelni štev. 166/1 in 163/2.
b)	zazidavo z javnimi objekti in zazidavo z bloki. To površino zajemajo zemljišča pare. št. 168/2, 168/1, 170/1, 170/5, 170/4 in del parcele štev. 167/2, ki leže v gradbenem okolišu.
c)	gradbene potrebe telesne vzgoje (gradnja športnega stadiona in kopališča). To površino zajemajo zemljišča pare. štev. 245/2, 245/1, 237/2, 237/9, 237/8 in 238/1.
2.	Laze:
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodiščna točka je severozahodno oglišče parcel, štev. 784/7. Od tod poteka meja proti severu ob
vzhodni meji pare. štev. 787/7 in dalje ob vzhodni stranici pare. štev. 795, se spusti proti vzhodu ob severni stranici pare. štev. 797/2, se obrne proti severu potekajoč ob zahodni stranici pare. štev. 764/2, še zajame pare. štev. 233 in 127/3. Nato zavije proti severovzhodu in delno seka parcelo štev. 761/1 in dospe na občinsko cesto pare. štev. 1491/1. Odslej teče po tej cesti v razdalji 90 m. Nato zavije v skoraj pravem kotu proti vzhodu in se dotakne zahodne stranice pare. štev. 816/2, teče ob tej stranici proti jugu. Za tem se obrne zopet proti vzhodu, poteka ob južni stranici slednje parcele, zavije proti jugu in teče ob zahodni stranici pare. štev. 816/11. Nato seka v premem podaljšku parceli štev. 816/10 in 817/8, doseže cesto pare. štev. 1491/5 in jo seka. Odslej teče proti jugu, tako da zajame še stavbno parcelo štev. 244. v oddaljenosti od pravkar omenjene ceste 30 m in se obrne v pravokotni smeri proti zahodu in doseže pare. štev. 809/1. Od tega stikališča se obrne proti jugu, poteka ob vzhodni in južni stranici slednje parcele. Dalje teče ob severozahodnih stranicah parcel štev. 811 in 804 in doseže občinsko cesto pare. štev. 1491/5, ob kateri poteka do južne meje pare. štev. 799. Končno zavije proti zahodu, poteka ob južni stranici pare. štev. 785 in tako doseže izhodišče.
Zemljišča leže v k. o. Marija Dobje. Enako leže navedene parcele v tej k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
3.	Dramlje:
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodiščna točka je severovzhodno oglišče pare. štev. 1497. Od tod teče meja ob cesti 111. reda Šentjur—Dramlje, doseže jugozahodno mejo pare. štev. 1502, poteka ob njej do stavbne parcele štev. 140. Nato teče ob južni meji parcele štev. 1508. doseže jugovzhodno mejo pare. štev. 1505, jo v nadaljevanju seka v smeri proti severu in doseže tamošnjo občinsko cesto ter teče ob tej cesti proti severozahodu v dolžini 60 m. Nato zavije proti severovzhodu, zajame stavbno parcelo 143, teče ob severovzhodni stranici parcele štev. 1514 in 1518 ter doseže občinsko cesto pare. štev. 1959/2. Zatem zavije proti jugovzhodu ob jugozahodni stranici parcel štev. 1519/2 in 1519/1 in doseže okrajno cesto Šentjur—Dramlje. Nato teče ob tej cesti v severovzhodni smeri v dolžini 70 m. nakar to cesto križa in teče proti vzhodu, tako da doseže zahodno stranico parcele štev. 1275/1. Nato sc obrne proti jugu in seka parcelo štev. 1274 ter doseže področno občinsko cesto in jo seka. Odslej zavija proti vzhodu, drži do severovzhodnega oglišča parcele štev. 1271, zopet zavije proti jugovzhodu ob zahodni stranici pare. štev. 1263/2 in teče dalje ob južni meji iste parcele. Potem Zavija proti jugovzhodu tako, da zajame še stavbno parcelo štev. 104/7, se obrne proti jugozahodu in teče ob severozahodni stranici pare. št. 1268/2. Meja teče sedaj ob zahodni stranici slednje parcele in doseže občinsko cesto pare. štev. 2018 ter jo seka. Dalje teče Po jugovzhodni stranici pare. štev. 114/3, zavije proti severozahodu, teče ob severovzhodni stranici pare. št. 1282 in 114/2, zajame še stavbno parcelo štev. 114/4 in Zavije proti severu, doseže občinsko cesto pare. štev. 2022. Končno teče ob tej cesti in ob cesti pare. štev. 2021 vse do izhodiščne točke.
Zemljišča leže v k. o. Šentilj. Prav tako leže vse navedene parcele v isti k. o.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo upo-rabiti za individualno zazidavo.
4.	Gorica:
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodišče tvori jugovzhodno oglišče pare. štev.
670. Od tod teče meja ob cesti 11/337 v dolžini 70 m, poteka proti severozahodu in 'seče pare. štev. 673/2 in 673/1, tako da zajame stavbno parcelo štev. 244. Nato zavije proti jugozahodu, poteka ob jugovzhodni stranici pare. štev. 676, ki jo ob sredini seka v smeri severozahod kakor tudi parcelo štev. 687/1, Nato doseže potok Voglajno, ki ga seka, seka pare. štev. 278, teče ob jugozahodni in severozahodni stranici parcele štev. 679 v razdalji ca. 45 m in zavije proti severu. Odslej poteka ob vzhodnih stranicah parcel štev. 680, 709, 708, 743/4 (cesta), in 744/2, zavije proti vzhodu, tako da zajame še stavbno parcelo štev. 778 in 218, nakar doseže parcelo štev. 721/1 in sicer njeno vzhodno stranico, teče ob tej stranici proti jugu ter doseže pare. štev. 720. Od tod zavija proti zahodu, teče ob severozahodni stranici te parcele, doseže cesto 11/337 in poteka proti jugovzhodu ob tej cesti do južnega oglišča pare. štev. 650/2. Dalje zavije proti severovzhodu, poteka ob južni stranici pare. štev. 650/2, doseže pare. štev. 652/4, ki jo seka v smeri severa. Dalje teče ob severni stranici iste parcele proti vzhodu. Nato zavije zopet proti severu do sečišču parcel štev. 655/1 in 653/2. Od tod se obrne proti vzhodu, poteka ob severni meji pare. štev. 653/2 in ob severovzhodni stranici iste parcele in parcele štev. 655/1. Nato zajame parcelo štev. 655/3 in dospe do ceste 111. reda Gorica—Loka in teče ob tej cesti do severozahodnega oglišča pare. štev. 660/2. Zatem teče po zahodni in jugozahodni stranici te parcele, od koder poteka po jugozahodni stranici pare. štev. 664 v dolžini 45 m. Od tod zavije meja proti jugozahodu, v premi črti seka parcelo štev. 662/1 in cesto 11/337 ter doseže izho-d išče.
Zemljišče leži v k. o. Sv. Urban. V isti k. o. leže tudi vse parcele, označene v tej točki.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo razen zemljišč, ki zajemajo parcele štev. 249, 653/1, 653/2, 655/1, 655/2 in tistega dela parcele štev. 652/4, ki leži v gradbenem okolišu. Tako izločeno zemljišče je rezervirano za šolske gradbene potrebe.
5.	Slivnica:
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodiščno točko tvori severozahodno oglišče pare. štev. 891. Od tod sc usmeri mejna črta proti vznodu in poteka po južni stranici pare. štev. 893, sc obrne proti severu in teče po vzhodni stranici iste parcele, teče od tod proti vzhodu ob občinski cesti pare. štev. 1295/1 do križišča te eeste z občinsko cesto pare. št. 1294. Nadalje poteka po severnih stranicah parcel štev. 140, 1160/2, 1160/1, 141, po sečišču pare. št. 1159/2 dokler ne preseka ceste pare. štev. 1302; od tega se-čišča teče po zahodni meji pare. štev. 932, seka ti parceli pravokotno v smeri proti vzhodu, preskoči na njeno zahodno stranico, teče ob njej, tako da še zajame stavbno parcelo štev. 144 in zopet selca parcelo štev. 932, dokler ne dospe do meje parcele štev. 931 in teče po vzhodni in južni meji te parcele do vzhodnega oglišča pare. štev. 906/1. Od tod teče po severovzhodni stranici pare. štev. 907, selca slednjo parcelo, tako da v premem podaljšku poteka ob celotni zahodni stranici pare. štev. 908, nakar se v premem podaljšku spusti na zemljišče parcele štev. 877/1 na daljavo 25 m, se nato obrne pravokotno proti zahodu in seka zopet. pare. štev. 877/1, dalje pare. štev. 887/2, cesto pare. štev. 1299/1 in pare. štev. 879. Potem se obrne proti severu, poteka ob severovzhodni meji pare. štev. 880, severni meji pare. štev. 882 in zavije zopet proti jugu ob cesti pare. štev. 1298 do severovzhodnega oglišča pare. štev. 886. Od tod teče po severni stranici te parcele do njenega severozahodnega oglišča, nakar seka pare. štev. 884, preide na mejo pare. štev. 889, ob katere jugovzhodni stranici teče,
dokler se ne usmeri proti severu in v premem podaljšku nadaljuje pot ob vzhodni stranici pare. štev. 891 do izhodišča.
Zemljišča leže v k. o. Slivnica. V isti k. o. leže tudi vse v tej točki označene parcele.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno zazidavo z izjemo površine, ki zajema pare. štev. 901, 902, 903/1, 903/2 in 127. Tako izločeno zemljišče se sme uporabiti za potrebe tamkajšnje šole.
6.	Stopče
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodiščna točka je zahodni konec južne stranice pare. štev. 1008. Meja poteka nato po tej stranici proti vzhodu, nakar zavije proti jugu in poteku po vzhodni črti parcele 1006 in 1011, zavije ob južni meji iste parcele na vzhod, nato zavije ob isti parceli proti severu. Nato zavije pravokotno proti vzhodu ob občinski cesti. Križa to cesto in zavije proti severu, poteka ob vzhodni stranici pure. štev. 1009 in seka skoraj pravokotno pare. štev. 897, 896 ter 888, dokler ne doseže občinske ceste pare. štev. 1304.
Odslej poteka ob južnem robu te ceste, jo križa na sredini njene ostre krivine, nato zavije proti severu in teče po vzhodni stranici pare. štev. 145. Dalje zavije proti severozahodni smeri, severno od stavbne parcele štev. 143/2, križa občinsko cesto pare. štev. 1304, zavije nekoliko proti jugozahodu in seka pare. štev. 887, 883, teče na severni strani tik stavbne parcele štev. 197 in seka občinsko cesto štev. 1295 ter pure. štev. 853, 835 in 834. Meja poteka nato ob vzhodni stranici pare. štev. 913, se usmeri pravokotno proti zahodu in teče ob severni stranici pare. štev. 913, zavije pravokotno proti jugu in teče ob zahodni stranici iste parcele, zavije pravokotno proti zahodu severno od stavbne parcele štev. 132, seka pare. štev. 913 in 949, zavije proti vzhodu in teče po severni stranici pare. štev. 953. Tako dospe do občinske ceste pare. št. 1304, kjer jo seka, in nato poteka ob jugovzhodnem robu te ceste do križišča te ceste z občinsko cesto pare. štev. 1295, zavije ostro proti jugu po parceli štev. 998, se usmeri proti vzhodu in teče ob severni stranici stavbne parcele štev. 187, v katere premem podaljšku seka pare. štev. 1003 in doseže izhodiščno točko.
Zemljišča leže v katastrski občini Grobelno. Prav tako leže v tej k. o. tudi vse zgoraj označene parcele.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
7.	Ponikva 1
Meja tega gradbenega okoliša poteka takole:
Izhodiščno točko tvori severni rob ceste III. reda Teharje—Ponikva—Loče. Od tu poteka po vzhodni meji parcele štev. 480, nato zavije pravokotno proti vzhodu in seka parceli štev. 478 in 475/3, nato poteku po južni stranici parcele štev. 474/1, seka parcele št. 468/2, 468/3, 472, 469, 470/1 in 466/2. Nato zavije meja proti severovzhodu in seka parcele štev. 462/7, nato poteka po severozahodni stranici pare. štev. 463, doseže občinsko cesto pare. štev. 469/1 in zavije proti severovzhodu ter pelje po vzhodnem robu te ceste v smeri proti severu vse do južne stranice parcele štev. 421/2. Od tu poteka ta meja po južni stranici parcele štev. 425/18, seka občinsko cesto, poteka po severni stranici parcele štev. 425/16, nato seka zopet občinsko cesto in zavije proti vzhodu ter seka parcelo štev. 426/1; sedaj zavije meja proti jugovzhodu, poteka po južnih stranicah parcel štev. 431, 432 in 439, nato seka parcelo štev. 440/1, doseže cesto lil. reda Teharje—
Ponikva—Loče, ki jo pravokotno križa, dalje seka parcelo štev. 66, 64 in 51. Od tu zavije meja proti jugozahodu do jugovzhodnega oglišča pare. štev. 50 in poteka v smeri proti jugu ter pri tem seka parceli štev. 41 in 40. Dalje' poteka meja po vzhodni stranici parcele štev. 31, seka parcelo št. 26 in teče po vzhodni stranici iste parcele, dokler ne doseže občinske ceste pure. štev. 13/4. Nato poteka meja po zahodni stranici parcele štev. 18, dospe do običnske ceste pare. štev. 1314, ki jo seka, nato seka parcelo štev. 8/1, križu občinsko cesto pare. štev. 1313 in poteka še dalje proti jugu po pare. štev. 3 v dolžini 50 m. Sedaj zavije meja skoraj pravokotno proti zahodu po isti parceli, dokler ne doseže ceste 111. reda Ponikva—Šentvid, ki jo pravokotno križa. Dalje seka parceli štev. 765 in 766 ter teče ob severnem robu občinske ceste štev. 1338 do jugozahodnega oglišča pare. štev. 625. Od tod poteka meja proti severozahodu, doseže cesto III. redu Teharje—Ponikva Loče, ki jo pravokotno seka in tako doseže izhodišče.
Zemljišča leže v katastrski občini Ponikva. Enako leže navedene parcele v tej k. o.
Iz zemljišč, ki jih zajema opisana meja gradbenega okoliša Ponikva I., se izločijo zemljišča, ki so namenjena za šolske gradbene potrebe, in sicer parcele štev. 425/6, 449/8, 449/7, 449/6 in delno 449/3.
Vsa ostala zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo.
4.	člen
Grafični prikaz (situacijski naris) zazidljivih zemljišč je sestavni del tega odloka.
5.	člen
Določbe tega odloka ne posegajo v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča. na katerih stoje kulturni in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
6.	člen
Zemljišča, ležeča izven gradbenih okolišev, se za gradbene namene ne smejo uporabiti razen tistih, ki so določena z zakonom o uporabi zemljišč za gradbene namene.
7.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora Šentjur pri Celju.
8.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene. Tu prepoved ne velja za gradnje na področju prometa, zvez, elektrifikacije in vodnega gospodarstvu.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in Uradnem vestniku okraja Celje.
št.. 01-1944/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
lil.
Po 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list I.US, štev. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Ur. lisi LRS, štev. 15-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odboru Šmarje pri jelšah na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o določitvi gradbenih okolišev v občini Šmarje pri Jelšah.
1.	člen
V	občini Šmarje pri Jelšah se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki leže v gradbenih okoliših, določenih s tem odlokom.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo (zazidalnimi načrti) predpiše občinski ljudski odbor. l)o izdelave teh načrtov sme pristojni gradbeni organ določati ožje lokacije le ob upoštevanju splošnih urbanističnih principov, predpisov o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustreznih predpisov tega odloka.
Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe za dobo vsaj dveh let.
5.	člen
Za gradbene okoliše se v posameznih krajih določijo naslednje površine:
A)	Šmarje pri Jelšah
Zemljišča leže v naslednjih mejah:
Izhodiščna točka je jugovzhodno oglišče pare. št. 174/4. Od tod poteka meja po vzhodnih stranicah slednje parcele in pare. št. 174/5, nato po južnih sl ranicah pare. št. 197/1 in 197/2, seka premočrtno tamkajšnjo cesto in poteka po južnih stranicah pare. ši. 195/1 in 195/3. Zatem zajame pare. Sl. 29/1, 188 in 190/2, pri jugovzhodnem oglišču slednje, parcele se obrne proti jugu in teče po vzhodni stranici pare. št. 190/1 v razdalji 40 m, se obrne proti vzhodu in v pravokotni črti na slednjo stranico, seka tamkajšnjo cesto in pare. št. 189/1 in tako dospe do najbolj južnega oglišča pare. št. 197/6. Nato zajame pare. št. 30/3, 5, 6, 4/2 in 4/1, od katere jugovzhodnega oglišča seka v premi črti pare. št. 979/5 in tako dospe do jugozahodnega oglišča pare. št. 22/2, zajame to parcelo in pare. št. 71. Odslej teče po vzhodni stranici parcele št. 979/5 po najbolj južni meji pare. št. 8, seka v premem podaljšku pure. št. 26/1. nakar zavije proti severu in poteka po vzhodni stranici slednje parcele in pore. št. 30/7. Od tod poteka pravokotno na naslednjo stranico proti jugu v razdalji 40 m, nakar se obrne proti vzhodu in teče premočrtno ter seka pare. št. 27, 30/2 in 28, dokler ne doseže jugozahodno ogli-šee pare. št. 502/2. Nato teče po južni meji te parcele, seka v premi črti pare. št. 502/1, 500 in 503/3, dokler ne dospe do razpolovišča spodnje stranice slednje parcele. Od te točke poteka v smeri proti severu po vzhodni meji pure. št. 505/3, v premem podaljšku seka pare. št. 983, zavije proti zahodu in teče po severni meji slednje parcele, nakar se usmeri proti severu in poteka po vzhodnih stranicah parcel šl. 156 in 38. V premem podaljšku seka nato pare. št. 44/12 in dospe do pare. št. 979/1. Od tod teče v jugozahodni smeri ob južni stranici slednje parcele, katero seka in v pravokotni smeri nanjo poteka po vzhodni meji
pare. št. 168 in v premem podaljšku doseže pare. št. 990. Nato se obrne proti zahodu, teče po južni meji pare. št. 990 vse do 8 m od zahodnega oglišča parcele št. 110/5. Zatem se usmeri proti jugu in v premi črti seka slednjo parcelo in pare. št. 993 in 110/1 ter dospe do severozahodnega oglišča pare. št. 106/1. Od tega oglišča teče po zahodnih stranicah slednje pare. in pare. št. 105/1, v premem podaljšku dospe do severne meje pare. št. 181/4 in po tej meji teče proti zahodu do jugovzhodnega oglišča pare. št. 181/3. Od te točke poteka premočrtno proti zahodu, dokler ne doseže severovzhodno oglišče pare. št. 179/2, nakar teče po severni meji slednje parcele, se obrne proti severu in poteka po vzhodni ter severni meji pare. št. 179/3, dokler v premem podaljšku ne doseže zahodne stranice pare. št. 179/6. Nato teče v južni smeri ob zahodni meji slednje parcele vse do njenega jugozahodnega oglišča. Od tod se obrne proti zahodu, poteka po severni meji pare. št. 978/1, se usmeri proti jugu, tako da v premem podaljšku poteka po vzhodni stranici pare. št. 172, nakar se usmeri proti vzhodu tako, da v premem podaljšku teče po južnih mejah parcel št. 174/5, 174/1 in 174/4 do izhodišča.
Navedene parcele ležijo v katastrski občini Šmarje pri Jelšah.
Zemljišča so namenjena za individualno gradnjo razen naslednjih površin:
1.	Zemljišča, ki leže med rezervatoma 3 in 4 ter severno od ceste pare. št. 579/1, so namenjena za razširitev železniških naprav in za preložitev ceste in regulacijo potoka.
2.	Parcele št. 195/2, 195/3 in 29/1 so namenjene za gradbene potrebe šole.
3.	Parcele št. 26/1. 181/5, 183, 185. 181 in deli parcel št. 181/1. 181/2 in 181/4, ki so v gradbenem okolišu, so namenjene za zdravstvene gradbene potrebe.
4.	Parcele št. 44/10, 44/8, 29, 44/11, 36, 37, 38, 156 in del pare. št. 44/12, ki leže v gradbenem okolišu, so namenjene za razne javne zgradbe.
B)	Grobelno
Okoliš sestoji iz predela Al in Bi.
Predel Al zajema vas Grobelno, kolikor ta leži na območju občine Šmarje pri Jelšah. Zemljišča tega predela leže v naslednjih mejah:
Izhodiščna točka tvori severozahodno oglišče pare. št. 570/2. Od tod poteka meja po zahodni stranici slednje parcele, seka v premem podaljšku cesto pare. št. 1549/1, nakar seka pare. št. 566, tako da v premem podaljšku poteka po zahodni stranici pare. št. 562, teče po južni meji te parcele in pare. št. 560. Nato seka tamkajšnjo cesto, teče po severni meji pare. št. 596/1, po severozahodni meji št. 594, nakar izpusti pare. št. 231/1, 585/1, 585/3, nato teče po severovzhodni meji pare. št. 413, obkroži pare. št. 266, poteka po vzhodni stranici pare. št. 416, katero v podaljšku seka in teče v smeri proti zahodu po severni meji iste parcele. Od tod poteka po zahodni in severni stranici pare. št. 417. po severni meji pare. št. 419/2 do njenega severovzhodnega oglišča. Od tod poteka premočrtno do severovzhodnega oglišča pare. št. 571/2, zatem pa po južni strani pare. št. 1589 do izhodišča.
Navedene parcele leže v katastrski občini Plati-novec.
Zemljišča v tem predelu so namenjena za individualno gradnjo.
Predel Bi zajema kraj Grobelno ob železnici.
Meja tega predela poteka takole:
Izhodišče tvori jugozahodno oglišče parcele št. 1076/3. Od tod poteka meja proti severu ob vzhodnem robu ceste pare. št. 1474/1, dokler se ne obrne pravokotno proti vzhodu in v premem podaljšku teče po severni stranici pare. št.'516/1, dalje po severovzhodni meji iste parcele po severni meji pure. št. 531/1, nato
se obrne proti jugu in poteka ob zahodni meji ceste pare. št. 1550 do severozahodnega oglišča pare. št. 519. Od iod drži proti zahodu po severni meji pare. št. 518 do njenega severozahodnega oglišča. Od te točke teče meja v premi črti do izhodišča.
Ta predel se določi za individualno gradnjo razen pare. št. 1076/5, 1079, 516/2, 1549/3, 516/1, 514, 515, 531/2, 532/2, 530/1, 530/2, 529/2, 517/2, delov parcel 1076/2 in 512. kolikor leže ob mejah tega predela ter vzhodnega dela pare. št. 529/1, katerega zahodno mejo tvori podaljšek zahodne stranice pare. št. 532/1.
Izvzeta zemljišča so namenjena za šolske gradbene potrebe.
Navedene parcele leže v katastralni občini Pla-tinovec.
C)	Mestinje
Okoliš sestoji iz treh predelov: I, II in III.
Meja predela I. poteka:
Izhodišče tvori jugozahodno oglišče pare. štev. 156/3. Od tod poteka meja v smeri proti severovzhodu ob zahodnem robu ceste pare. št. 1566/2 do severovzhodnega oglišča pare. št. 61/2, obrne proti zahodu in teče po severovzhodni stranici pare. št. 61/2, seka tamkajnšjo cesto in se krije s severovzhodnimi stranicami pare. št. 12/2 in 63 ter z vzhodno mejo pare. št. 75. Odslej se obrne proti zahodu in poteka po severnih mejah pare. št. 75 in 74, delno pa po zahodni stranici pare. št. 70, nato po južni stranici pare. št. 95, seka pare. št. 73/1, premočrtno, tako da doseže severno oglišče pare. št. 101/3. Od tod teče v smeri proti jugovzhodu po zahodnih mejah pare. št. 73/1 in 72/1, nadalje v južni smeri ob cesti parcel št. 1550/2 do severnega oglišča parcel št. 103/5. Od te točke teče premočrtno in seka pare. št. 101/2 ter drži do južnega oglišča pare. št. 133. nadalje po južni meji pare. št. 112/1, to parcelo seka tako, da v premem podaljšku teče po vzhodni meji pare. št. 112/2. To parcelo zajame in teče proti jugu ob vzhodnem robu ceste pare. št. 1551. dokler ne obrne proti zahodu, tako da v premem podaljšku teče po severnih stranicah pare. št. 99/2, 212/2. Nato zajame obe slednji parceli, seka cesto pare. št. 1550, teče po zahodni meji pare. št. 145, zajame to parcelo in pare. št. 146/1. 260, 157, 156/2, 17/1 in 156/3 ter tako doseže izhodišče.
V tem predelu so zemljišča določena za naslednje namene:
1.	Parcele št. 71/2, 72/1, 75/1, 74, 75, 73/2, 72/2, 64, 63, 66/1. 69/3 in 70/1 za šolske gradbene potrebe.
2.	Parcele št. 145, 146/1, 147/4, 147/5, 110/1, 106/3, 107/2, 110/2, 109/2. 147/1 razen severnih delov pare. št. 144. 143 in 147/3. Izvzeta površina tvori približno 30 m širok pas jugovzhodno od ceste pare. št. 1550.
Zemljišča so določena za javne zgradbe.
3.	Parcele št. 260, 157, 156/2 in 156/3 so namenjene za izpopolnitev in razširitev lesne industrije.
4.	Ostala zemljišča tega predela so določena za individualno gradnjo.
Meje predela IT. zajemajo zemljišča naslednjih parcel: št. 130. 129. 127. 1555/2, 206/4. 206/3, 206/2, 206/1, 253/2 in 234.
Zemljišča so namenjena za individualno gradnjo.
Meje predela III. potekajo takole:
Izhodiščna točka je najjužnejše oglišče pare. št. 34. Od tod poteka meja po zahodni stranici slednje parcele in severni stranici pare. št. 230/1. Nato od severozahodnega oglišča pare. št. 230/1 v premi črti do najbolj južnega oglišča pare. št. 376. od tod po severni meji pare. št. 377 in nato po južni meji pare. ša. 375 v razdalji 30 m. Od tu teče pravokotno do severne meje pare. št. 375, se usmeri proti vzhodu in poteka po severni meji slednje parcele. Nato zajame pare. št. 374/2, 41, 297/3, 297/1, 296. 43 in 295/1. Od najbolj severnega oglišča pare. št. 295/1 teče premočrtno
do severozahodnega oglišča pare. št. 46, nato v premem podaljšku do zahodne meje pare. št. 293. Od te točke poteka premočrtno do severovzhodnega oglišča pare. št. 45, zajame pare. št. 45, 266/2, 249 in teče po južni meji pare. št. 34 do izhodišča.
Zemljišča so namenjena za individualno gradnjo.
Parcele, navedene pri obravnavanju gradbenega okoliša Mestinje, leže v katastralni občini Pijovci.
4.	člen
Ožje lokacije v gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
5.	člen
Zemljišča, ki leže izven gradbenega okoliša, se ne smejo uporabiti za gradbene namene razen tistih, ki so določena v zgoraj cit. zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Grafični prikazi zazidljivih zemljišč v posameznih okoliših so sestavni del tega odloka.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenje po čl. 9 cit. zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Ta odlok ne posega v arheološke, turistične in prirodno zaščitena zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
9.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in Uradnem listu LRS in Uradnem vestiliku ivkraja Celje.
Št. 01-805/3-57
Okrajni ljuski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
_____(Jerman Riko)
112.
Po 2. odstavku 15. člena in 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52), 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 14/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odbora Vojnik na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o gradbenih okoliših občine Vojnik.
1.	člen
V	občini Vojnik se smejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki ležijo v gradbenih okoliših, kakor jih določa 3. člen tega odloka.
2.	člen
V	gradbenih okoliših je dopustna zazidava zemljišča na način, ki ga z ustrezno urbanistično dokumentacijo predpiše Občinski ljudski odbor Vojnik in to ob upoštevanju čl. 3 in 9 do 13 temeljne uredbe o generalnem urbanističnem planu (Uradni list FLRJ, št.
78-625/49) ter priloge l/b-2/1 zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 54-571/55). Urbanistična osnova mora zajeti gradbene potrebe najmanj za dobo dveh let.
Pri pripravi urbanistične dokumentacije je potrebno upoštevati vse veljavne predpise o zaščiti javnih cest. prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav.
5.	člen
Za gradbene okoliše sc določajo naslednja zemljišča:
1.	Vojnik
Zazidalni okoliš kraja Vojnik obsega zemljišče, ki ima naslednjo mejo:
Izhodiščna točka je južno od ceste I. reda ob jugozahodnem oglišču pare. št. 115. Od tod poteka ob občinski cesti pare. št. 1547/1, teče severno po sredini parcele št. 117 do južne meje pare. št. 68/1, nadaljuje vzhodno ob južni meji pare. št. 68/1, dalje južno ob občinski cesti pare. št. 1557/1 ter prečka ob južnem oglišču pare. št. 552/5. Meja zazidalnega okoliša poteka dalje ob južnih mejah pare. št. 552/5, 514/4, 554/7 in zavije severno ob vzhodni meji pare. št. 554/7, 554/6, 554/2, 552/2, prečka občinsko cesto št. 1554/1 in poteka ob zahodni meji parcele 540/1 do jugozahodnega oglišča parcele 555/14. Meja poteka nadalje severovzhodno ob parceli 555/14, prečka občinsko cesto št. 1555 in zavije ob isti cesti do jugozahodnega oglišča parcele št. 600, se nadaljuje severovzhodno ob severni meji parcele 600 do jugovzhodnega oglišča 602/2, krene vzhodno do severovzhodnega oglišča parcele št. 206/1, se nadaljuje severovzhodno do južnega dela parcele št. 592/1. Meja zazidalnega okoliša teče nadalje vzhodno in to od južnih meja pare. št. 592/1, 649, preseka parcelo št. 615/1 in teče ob južni meji pare. št. 610, nadaljuje ob vzhodni strani parcele št. 615/1 in krene severozahodno ob južni meji pare. št. 611/5, teče severno ob parceli 615/5 in 615/8, obkroži parcelo 50 ter drži do zahodnega oglišča parcele 28. Od tod pa teče preko parcele 25, prečka cesto I. reda do jugozahodnega oglišča pare. 14 do potoka Hudinje. Od tod ob potoku Hudinja do parcele 10/1, prečka Hudinjo ter drži ob desnem bregu Hudinje do severovzhodnega kotišča parcele št. 885/5. Meja nadaljuje svojo pot ob severni meji pare. št. 502/1 in severno ob občinski cesti pare. št. 1564/1, jo prečka in obide parcelo št. 892 in 895/2. od tod poteka proti jugu ob zahodnih mejah parcele št. 85. Nadaljnja meja zazidalnega okoliša je vzhodno in to ob južnih mejah parcel št. 85, 84. 79, prečka cesto I. reda in od tod drži ob njej do izhodišča.
a)	Zemljišča, ki ležijo vzhodno od občinske ceste proti osnovni šoli, pare. št. 552/5. 554/4, 554/7, 552/4, 67/2, 554/5, 554/6 ležeče v k. o. Vojnik trg, so namenjena za gradnjo individualnih hiš za dobo do dveh let.
b)	Zemljišča, ležeča vzhodno od občinske ceste, ki drži proti osnovni šoli. pare. št. 150/2, 145/1. 517 del. 552/1 del, ter zemljišča severno od občinske ceste osnovna šola do Jurčak pare. št. 555/14. 559, 157, 159. 545/1, 540 del, 547 se določajo za zazidljivost po individualnih hišah po dobi dveh let.
c)	Zemljišča, ki ležijo na vzhodni strani občinske ceste parcela št. 1545/1, v smeri odcepa pri pokopališču do Kolarja, pare. št. 65, 559, 64, 572, 65/1, 50, 68/1, 66/1 ležeče v k. o. Vojnik trg. se smejo uporabiti za gradnjo bodočega centra kraja Vojnik za gradnjo javnih objektov (kulturni dom, šola. igrišče itd.).
d)	Zemljišča, ležeča med obč. cestama, odcep pri Pokopališču — Kolar in odcep pri pokopališču — osnovna šola pare, št. 115, zahodni del, se sme upo-
rabljati za gradnjo večjih stanovanjskih enot za dobo do dveh let, vzhodni del parcele št. 115 pa za gradnjo večjih stanovanjskih enot po dobi dveh let.
2.	Dobrna
Zazidalni okoliš kraja Dobrna obsega zemljišče, ki ga omejuje meja zazidalnega okoliša in to: Izhodiščna točka se določa ob jugozahodnem kotišču pare. 601/2, ob cesti lil. reda. Meja zazidalnega okoliša poteka od tod ob južnih mejah parcel 601/2, 602/1, 50, zavije južno ob parceli št. 598/1 do potoka Dobrnice. Od tod poteka dalje ob potoku Dobrnici navzgor do jugovzhodnega kotišča pare. 1588/1, nadaljuje ob zahodni meji parcele 1588/1 do občinske ceste Dobrna— Porož, jo prečka in poteka ob njej do severovzhodnega oglišča pare. 1751/2, jo obkroži in poteka ob severni meji parcel št. 216, 1751/4, 1754/1, 1757/2, 1750/5 ter zahodno ob severnih mejah pare. št. 1762, 1750, 1758, prečka zdraviliški potok in obide parcelo 1751, nadalje poteka ob zahodnih mejah parcele št. 156, 1678/5, 1675/2, 1547/1, 1547/2 do ceste lil. reda tj. izhodišča.
a)	Zemljišča, ki ležijo severozahodno od občinske ceste Dobrna—Parož, pare. št. 1751/5, 1751/5, 1724/5 del, 1725 del, se smejo uporabiti za zidanje individualnih hiš.
b)	Zemljišča, ki ležijo med cesto III. reda Višnja vas—Dobrna in potokom Dobrnico pare. št. 581, 48/1, 588/1, 592, 610/1, 529/1, 205, 608, 618/2, 608/2, 611/2 del, ležeče v k. o. Dobrna, se sinejo uporabiti za gradnje javnih zgradb (šola, igrišče, kulturni dom itd.).
c)	Okrog naselja Dobrne se določa zdraviliško-zaščitni rajon povprečne širine 500 m.
3.	Frankolovo
Zazidalni okoliš kraja Frankolovo obsega zemljišče, ki ga omejuje meja zazidalnega okoliša, ki poteka: Izhodiščna točka je ob cesti 1. reda, t. j. jugozahodnega oglišča parcele 166. Od tod poteka do parcele 472/2, prečka cesto ter teče ob južni strani parcele št. 4/2, 27/5 ležeče v k. o. Loku do potoka Tesnice in ob njej navzgor do parcele 661/2. Tu prečka cesto
1.	reda in drži ob njej do severovzhodnega oglišča parcele 741 ter ob isti parceli severno do južnega kotišča parcele 745 in do severnega kotišča parcele 746, ležeče v k. o. Verpete. Od tu je meja zazidalnega okoliša meja med k. o. Verpete in k. o. Loka do jugozahodnega kotišča parcele 611 ležeče v k. o. Loka. Meja poteka nadalje ob občinski cesti pare. št. 1138 do parcele 608, nato teče vzhodno in zavije na jug, tako da zajame vzhodni del parcele št. 605,597/2 do južnega oglišča parcele št. 602/3, od tod pa ob občinski cesti do severnega dela (sredina parcele) št. 682, jo obide severno in zahodno in teče proti jugu ob zahodnih in južnih mejah pare. št. 483/2, 467, 150, 466 do izhodišča.
a)	Zemljišča, ki ležijo ob cesti Frankolovo—Lipa parcele št. 603, 604, 605 del, 602/1, 602/3, 602/5, ležeče v k. o. Loka in del parcele št. 746, ležeče v k. o. Verpete, se smejo uporabiti za zazidavo po individualnih hišah.
b)	Zemljišča, zahodno ob cesti I. reda Ljubljana —Maribor, parcele št. 751, 82, 87, 80, 742, 81, ležeče v k. o. Verpete, so rezervirana za obstoječo graščino.
c)	Zemljišča zahodno ob cesti I. reda Ljubljana— Maribor, parcele št. 741. 750, 756, ležeče v k. o. Verpete, in parcele št. 602/2, 42, 676, 477, 30, 475, ležeče v k. o. Loka, se smejo uporabiti za gradnjo javnih zgradb (gasilski dom, kulturni dom itd.).
4.	Strmec
Zazidalni okoliš kraja Strmec obsega zemljišče, ki ga omejuje naslednja meja zazidalnega okoliša ki poteku:
Za izhodišče se določa jugovzhodno oglišče parcele št. 80, ob cesti ITI. reda Višnja vas do Vitanja. Od tod teče ob južni meji parcele št. 80. nakar zavije severno in sicer ob vzhodni meji parcele št. 655, tako da zajame del parcele 750, prečka občinsko cesto pare. št. 882, teče do jugovzhodnega oglišča parcele št. 656, od tod pa ob vzhodni meji parcele št. 886. Od tod poteka vzhodno in to ob južnih mejah parcel št. 85/1. 83/2, delno zajame parcelo št. 656, se nadaljuje na severno kolišče parcele št. 71 in obide severovzhodno in severozahodno parcelo št. 71, 634, 89. 68/1, 67, 643/2, 645, ležeče v k. o. Nova cerkev, do ceste III. reda. Od tod poteka ob isti cesti do jugozahodnega oglišča parcele 64/2 in prečka cesto ter obkrožuje severno in zahodno parcele št. 552/1. 551, 58/2, 546/1. 546/3, prečka občinsko cesto in teče ob zahodni meji parcele št. 546/2. Južna meja zazidalnega okoliša je naslednja: Od oglišča parcele 546/2 drži do občinske ceste vzhodno in ob njej do severozahodnega oglišča parcele št. 752, od tod pa zaokroži parcelo št. 752 in zajame severni del parcele št. 762 in z vzhodno smerjo drži do izhodišča.
a)	Zemljišča, ki ležijo južno od ceste, ki spaja cesti s smerjo proti Dobrni in Vitanju, parcele št. 752, 753, 762 del ter parcelo 546/2, 801 del in 761 del, se bodo uporabila za gradnjo individualnih hiš.
b)	Zemljišča, ki ležijo južno od ceste, ki spaja cesti s smerjo proti Dobrni in Vitanju, parcele številka 761, 800, 801 so v severnih delih rezervirani zn kmetijske namene.
4.	člen
Ta odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker jih bo kot zavarovana zemljišča posebej določil za urbanizem pristojni republiški upravni organ.
5.	člen
Zemljišča zunaj gradbenih okolišev sc za gradnjo ne smejo uporabljati razen tistih, ki jih določa zakon o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Ožjo lokacijo o gradbenih okoliših določa gradbeni organ občinskega ljudskega odbora ob upoštevanju 1. odstavka 2. člena tega odloka.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenja po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
Veljavnost odločb, izdanih po 9. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene, ugasne po preteku 1 leta od dneva pravnomočnosti tega odloka.
9.	člen
Situacija gradbenih okolišev v merilu 1 :2880 z grafičnim prikazom zemljišč, ki so določena za gradbene namene, je sestavni del tega odloka.
10.	člen
Ta odlok prične veljati, ko bo objavljen v Uradnem vestniku okraja Celje.
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
113.
Po 2. odstavku 15. člena in 4. točki 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 2. členu zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene (Uradni list LRS, št. 13-46/56) je Okrajni ljudski odbor Celje na predlog Občinskega ljudskega odbora Vransko na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o določitvi gradbenih okolišev v občini Vransko.
1.	člen
V	občini Vransko se sinejo uporabiti za gradbene namene samo zemljišča, ki leže v mejah gradbenega okoliša, določenega s tem odlokom za kraj Vransko.
2.	člen
V	tem gradbenem okolišu je dopustna zazidava na način, ki ga z ustrezno dokumentacijo predpiše Občinski ljudski odbor Vransko. Dokler ta način zazidave odnosno zazidalni načrt ne bo končan, mora pristojni gradbeni organ občinskega ljudskega odbora pri določevanju posameznih lokacij upoštevati splošna urbanistična načela, predpise o zaščiti javnih cest, prometnih naprav, vodnih tokov in drugih komunalnih naprav ter ustrezne predpise tega odloka.
3.	člen
Meja zazidalnega okolišu Vransko poteka, kot sledi:
Izhodišče je na cesti pare. št. 766/2 in leži nasproti skrajnega severnega vogala pare. št. 25/1, dalje poteka ob potoku po desnem bregu v severovzhodni smeri do skrajnega vzhodnega vogala pare. št. 188. Nato teče proti jugu in seka pare. št. 186 do vzhodnega vogalu pare. št. 184, dalje poteka po meji severne meje pare. št. 177/1. Tu prečka potok, teče parcele št. 186 proti vzhodu, nato proti jugu po zahodni meji pare. št. 196 do potoka in ob njem do po vzhodni meji pare. št. 177/1 in v podaljšku te linije seka staro republiško cesto 1. reda. Dalje poteka po vzhodni in južni meji pare. št. 170/1 in pare. šte-\ilka 169 ter po južnih mejah pare. št. 168/2, 186/1, 165/2, 165/1, prečka cesto in teče po južnih mejah pare. št. 158/2, 158/3. 159/2, 154/1, 164/2, 146/1., 146/2, ter preide nato na vzhodno mejo pure. št. 141. Dalje poteka paralelno z novo republiško cesto I. reda Maribor—Trst, tako da gre po južni meji parcele 111 in 107 in v podaljšku doseže vzhodno mejo pare. št. 59, Od tod poteka po vzhodni in južni meji pare. št. 59 do stare republiške ceste 1. reda ter po zahodni meji pare. št. 92/1, doseže južni vogal pare. št. 87. Nato poteka po južni meji pare. št. 87, seka cesto, gre po južni meji pare. št. 76 do ceste ter ob njej do južnega vogala pare. št. 69/1. Nadaljuje po južni stranici te pare. do ceste pare. št. 760, po severnem robu, ki poteka do vzhodne meje parcele št. 387/2. Nato krene proti severu in teče po vzhodnih mejah pare. št. 373/4, 373/2, (373) do potoka. Nato poteka ob potoku do severnega vogala pare. št. 68/1, nato obrne proti severozahodu, seka potok ter po zahodnih mejah pare. št. 365/1, 364. 362, 776/2 doseže južno mejo pare. 337. Od tod obrne proti vzhodu ter ob severnem robu ceste 776/1, in 775, doseže potok, ga prečka in seka še pare. št. 36/1, ter po zahodnih mejah pare. št. 38, 40/5, 40/6, 41/2 dospe do parcele št. 60/4 in teče po severni in vzhodni meji. Dalje po zahodni, južni in vzhodni meji pare. št. 40/2, po vzhodni meji pare. št. 40/1 po južni in vzhodni meji pare. št. 25/1 do izhodiščne točke.
Zemljišča v tem gradbenem okolišu se smejo uporabiti za individualno gradnjo razen naslednjih površin:
a)	Pare. št. 104/5, 103/2 del parcele 100 in stavbne parcele št. 244, ki so namenjene za potrebe osnovne šole.
b)	Pare. št. 65/2, 56/1, 65/2 61 do potoka na severu teli parcel, ki so določene za gradnjo bazena.
c)	Parcela št. 57/2, 56/2 in 237 ter stavbne parcele št. 60, ki so določene za potrebe gimnazije.
d)	Parcele št. 359/3. 360/1, 359/2, 560, 359/1, 355 in 556, ki se rezervirajo za športni prostor.
e)	V mejah zazidalnega okoliša se o 11 cesti na Lipo obdrži obojestranski zaščitni pas s širino 10 m. Vse v tem členu navedene parcele leže v katastrski občini Vransko.
4.	člen
Upravni postopek glede določitve ožje lokacije vodi ustrezni gradbeni organ občinskega ljudskega odbora.
Odločbe o določitvi lokacije je treba predložiti v prepisu tudi ustreznemu upravnemu organu Okrajnega ljudskega odbora Celje.
5.	člen
Zemljišča, ki leže izven meja gradbenega okoliša, se ne smejo uporabljati za gradbene namene razen posebnih izjem, določenih v zgoraj citiranem zakonu o uporabi zemljišč za gradbene namene.
6.	člen
Pregledni situacijski načrt gradbenega okoliša je sestavni del tega odloka.
7.	člen
Z veljavnostjo tega odloka preneha pravica izdajati dovoljenje po čl. 9 zgoraj citiranega zakona o uporabi zemljišč za gradbene namene.
8.	člen
la odlok ne posega v arheološka, turistična in prirodno zaščitena zemljišča ter zemljišča, na katerih stoje kulturno in zgodovinsko zaščiteni objekti, ker j Hi bo kot zavarovana zemljišča določil za urbanizem Pristojni republiški, upravni organ.
9.	člen
Ta odlok stopi v veljavo takoj, objavi pa se v Uradnem listu LRS in v Uradnem vestniku okraja Celje.
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
114.
Po 2. odstavku 15. členu zakonu o okrajnih ljudje111 odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 35., 36. J1 47. členu zakona o razlastitvi (Uradni list FLRL Q- 12-140/57) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji 'rajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne maja 1957 sprejel
ODLOK
o odškodnini za razlaščena zemljišča.
1.	člen
Za področje okraja Celje se določi kot odškodnina za kmetijska zemljišča, razlaščena po zakonu o razlastitvi, sedemkratni znesek enoletnega katastrskega donosa dotičnega zemljišča.
2.	člen
Za nerodovitna zemljišča, za katera se ne ugotavlja katastrski donos, se določi odškodnina največ din 0,75 za 1 m2.
3.	člen
Kot osnova za izručunanje katastrskega dohodka služi lestvica izdana od Geodetske uprave LRS.
4.	člen
Za stavbna zemljišča se določi odškodnina do din 200 za 1 m2.
Pri ugotavljanju odškodnine po prejšnjem odstavku tega člena je treba upoštevati zlasti oddaljenost zemljišč od gospodarskega in kulturnega središča kraja, lego, prometne zveze, komunalne naprave, kakovost zemljišča, pomembno za graditev (ali je zemljišče suho ali vlažno, ali je na zemljišču na razpolago gradbeni material) in podobno.
5.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraju Celje in se uporablja za cenitve, izvršene po uveljavitvi zakona o razlastvitvi. Objavi sc tudi v Uradnem listu LRS.
Št. 01-3697/2-57
Celje, dne 14. maja 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
K temu odloku je dal Izvršni svet Ljudske skupščine LRS svoje soglasje z odločbo št. S-2421/1-57 z dne 27. 6. 1957.
115.
Po 103. in 106. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 15-126/56). 12. in 64. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS. št. 19-89/52) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o.	potrditvi sklepnih računov o izvršitvi proračunov bivšega okraja Celje in bivšega okraja Šoštanj za leto 1955. ter posebnega predračuna izdatkov sedanjega okraja Celje za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955.
1.	člen
Potrdita sc sklepna računa o izvršitvi proračunov bivših okrajev Celje in Šoštanj za leto 1955 in posebni predračun izdatkov sedanjega okraja Celje za čas od 1. septembra do 31. decembra 1955.
A.	Bivši OLO Celje:
Sklepni račun okrajnega proračuna Celje: z dohodki v znesku	650,171.110 din
z izdatki v znesku	642,516.347 din
presežek dohodkov nad izdatki 7,654.763 din
B.	Bivši OLO Šoštanj
Sklepni račun okrajnega proračuna Šoštanj: z dohodki v znesku	167,630.213	din
z izdatki v znesku	167,585.480	din
s presežkom dohod, nad izdatki 44.733	din
C.	Sklepni račun finančno samostojnih zavodov
z dohodki v znesku	823,549.791	din .
z izdatki v znesku	768,005.245	din
presežek dohodkov nad izdatki 56,111.774 din s primanjkljajem	567,228	din
2.	člen
Presežki dohodkov nad izdatki proračunov bivših okrajnih ljudskih odborov Celje in Šoštanj se uporabijo za kritje neporavnanih obveznosti iz leta 1955.
Presežki dohodkov nad izdatki finančno samostojnih zavodov so razdeljeni s sklepnimi računi teh zavodov za leto 1955.
Primanjkljaj finančno samostojnih zavodov se krije iz proračuna Okrajnega ljudskega odbora Celje.
3.	člen
Ta odlok velja z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
116.
Po 2. členu zakona o vodnih skladih (Uradni list LRS, št. 58-155/56), 2. členu uredbe o upravljanju vodnih skladov (Uradni list FLRJ, št. 43-534/56), 91. členu temeljnega zakona o proračunih (Uradni list FLRJ, št. 13-126/56 in 26. členu statuta okraja Celje je Okrajni ljudski odbor Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 sprejel
ODLOK
o vodnem skladu okraja Celje. 1 2 3 4 5
1.	člen
Ustanovi se vodni sklad okraja Celje.
Ime sklada je: Okrajni vodni sklad Celje.
2.	člen
Okrajni vodni sklad je proračunski sklad in pravna oseba, ki je za svoje obveznosti odgovorna s svojimi sredstvi.
Za obveznosti nad zneski, s katerimi razpolaga okrajni vodni sklad, je potrebno dovoljenje okrajnega ljudskega odbora.
3.	člen
V okrajni vodni sklad se stekajo naslednja sredstva:
1.	prispevek v vodne sklade, ki je določen z zveznim družbenim planom oziroma z zveznim zakonom;
2.	drugi dohodki po posebnih zveznih predpisih;
3.	obresti od sredstev skladu, ki so naložena pri bunki na posebnem računu;
4.	darila in drugi podobni dohodki;
5.	dotacija okrajnega ljudskega odbora.
4.	člen
Sredstva okrajnega vodnega sklada so namenjena za:
1.	varstvo zemljišč in ureditev vodnih tokov, rek in hudournikov v okraju;
2.	obrambna dela pred poplavami;
3.	vzdrževanje objektov na vodnih tokovih;
4.	pomoč pripravljalnim odborom za ustanovitev novih vodnih skupnosti pri izdelavi študij in projektov za melioracijo novih območij;
5.	za študijska, raziskovalna in projektivna dela za ureditev in reguliranje vodnih tokov, ki tečejo skozi okraj.
5.	člen
Okrajni vodni sklad upravlja upravni odbor, ki ima predsednika in štiri člane. Predsednika in člane upravnega odbora imenuje okrajni ljudski odbor za dobo dveh let.
Upravni odbor posluje po pravilih okrajnega vodnega sklada in drugih veljavnih predpisih.
Upravni odbor določi odredbodajalca za .izvrševanje predračuna sklada in računodajalca.
6.	člen
Sredstva okrajnega vodnega sklada se vodijo pri Komunalni banki v Celju.
7.	člen
Upravni odbor okrajnega vodnega sklada sprejme pravila sklada, potrdi pa jih okrajni ljudski odbor.
8.	člen
Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje. Objavi se tudi v Ur. listu LRS.
št. 01-6288/1-57
Celje, dne 19. aprila 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
117.
Svet za industrijo, obrt in blagovni promet OLO Celje je izdal na svoji seji dne 20. 6. 1957 po 129. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52) in odloka o naj višjih prodajnih cenah za petrolej za razsvetljavo (Ur. I. FLRJ št. 15/57) po predlogu Trgovinske zbornice za okraj Celje
ODREDBO
o priznanju stroškov prometa na drobno za petrolej za razsvetljavo nu območju OLO Celje.
1
Stroški prometa nu drobno za petrolej za razsvetljavo sc priznajo v višini 10% od grosistove prodajne cene.
2
Tu odredba velja takoj, objavi pa se v Uradnem vestniku okraja Celje.
Št. 03/2-7446/1-57
Celje, dne 20. junija 1957.
Predsednik sveta: (Žgank Nesti)
118.
SKLEP
o izvolitvi sodnika Okrajnega sodišča v Celju.
Okrajni ljudski odbor je po 68. in 69. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 49. ter 50. člena zakona o sodiščih (Ur. list FLRJ št. 30-376/54) na seji okrajnega zbora dne 19. aprila 1957
sklenil:
Za sodnika Okrajnega sodišča v Celju se izvoli Jelka Fink, dosedanji sodnik Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
Št. 01-344/1-57 Celje, dne 15. 5. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
119.
SKLEP
o izvolitvi sodnikov-porotnikov okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 5. odstavku 49. člena zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ, številka 30-376/54) v zvezi s 67, členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
izvolil
za sodnike porotnike za mladinsko sodstvo pri Okrajnem sodišču v Šmarju pri Jelšah naslednje državljane:
1.	Kramar Tone, šolski upravitelj, Pristava;
2.	Napast,Anton, šolski upravitelj, Kostrivnica, p. Podplat;
3.	Libnik Milica, učiteljica, Rogaška Slatina;
4.	Lešnik Marta, učiteljica, Šmarje pri Jelšah;
5.	Breinec Jože, miličnik, Rogaška Slatina.
št. 01-14265/4-56 Celje, 21. 5. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odboru:
(Jerman Riko)
120.
SKLEP
0 izvolitvi sodnikov porotnikov Okrajnega sodišča v Celju.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 49. členu zakona o sodiščih (Uradni list FLRJ št. 30-376/54) v zvezi s 67. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih 'Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 27. členom statuta °kraju Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aPrila 1957
i z-v o 1 i 1
z.(l sodnike porotnike Okrajnega sodišča v Celju najedajo državljane:
I.	S področja občine Celje:
1.	Bovik Bernard, polj. delavec, Pečovnik 54,
2.	Bobek Ludvik, delavec, Železarna Štore,
3.	Bremec Emil, čevljar, Nova vas 26, Celje,
4.	Blažin Lovro, nameščenec, Cret 1, Celje;
5.	Cvetko Janko, strojni ključavničar, Celje, Ljubljanska 19;
6.	Dermaša Alojz, uslužbenec, Celje;
7.	Delakorda Martin, nameščenec, Celje;
8.	Fazarinc Janca, trg. nameščenka, Celje, Prešernova 7;
9.	Gašpcrič Anton, upokojenec, Celje, Nova vas 48;
10.	Godler Martin, ravnatelj »Kinopodjetja« Celje;
II.	Juhart Edi, numešč., Celje, Dečkova c. n. h.;
12.	Jankovič Niko, sekretar AERO Celje;
13.	Jezernik Stanko, delavec v Cinkarni, Celje;
14.	Korošec Ignac, delavec v Železarni Štore;
15.	Kralj Štefan, delavec v TEP Celje;
16.	Kunst Jože, delavec v TEP Celje;
17.	Kroflič Jernej, delavec v TEP Celje;
18.	Kalipi Angela, nameščenka MLO Celje;
19.	Koželj Ema, upravnica D1D Gaborje;
20.	Tovornik Franc, nainešč., Celje, Dečkova 29;
21.	Tratnik Avgust, upokoj., Celje, Zagrad 35;
22.	'lofant Dragica, namešč., Celje, Delavska 18;
23.	Udrih Mihael, nameščenec, MLO Celje;
24.	Vrečko Polde, namešč., Celje, Zadobrava 48;
25.	Vidic Franc, upokojenec, Medlog 11, Celje;
26.	Vučko Marjeta, nameščenka, 1KŠ Celje;
27.	Valenčak Jože, delavec v Cinkarni, Celje;
28.	Zupanc Ivan, strojnik, Zgornja Ložnica;
29.	Zavšek Miha, delavec v TEP, Celje;
30.	Žnidaršič Franc, strojnik, Celje, Oblakova 2;
31.	Žagar Dušan, nameščenec ObLO Celje;
32.	Žbogar Lojzka, delavka v Metki, Celje;
33.	Čendak Ivan, nameščene TEP, Celje;
34.	Lipovšek Ivanka, vratarka, Celje, Krožna pot 10;
35.	Maslo Tone, urednik Celjskega tednika, Celje;
36.	Matjaž Anton, personalni referent, Pošta, Celje;
37.	Mihelič Franc, nameščenec, Celje, Miklavški hrib 4;
38.	Mirnik Marica, nameščenka, MLO Celje;
39.	Marinc Dana, nameščenka, Celje, Ostrožno 24;
40.	Naglav Oskar, ravnatelj hotela Evropa Celje; Celje;
41.	Novak Ivanka, nameščenka OLO Celje;
42.	Oset Franc, upokojenec, Celje, Za vodna 20;
43.	Polanc Jože, poslovodja, Štore;
44.	Pavlin Ivan, nameščenec ObLO Celje;
45.	Penič Jože, delavec v TEP, Celje;
46.	Pangcrl Franc, delavec TEP, Celje;
47.	Pečnik Slavko, kmet, Zgornje Lisce;
48.	Pečnik Roman, delavec v TEP, Celje;
49.	Rozman Martin, nameščenec, Laška vas 35, Štore;
50.	llepenšek Franjo, Cinkarna, Celje;
51.	Roj ni k Marjan, nameščenec Splošne bolnišnice, Celje;
52.	Rupreht Mariju, delavka, Celje, Veselova 11;
53.	Ratej Ivan, delavec v TEP, Celje;
54.	Ribič Martin, delavec pri SGP Beton, Celje;
55.	Stojan Ciril, nameščenec, Celje, Oblakova 2;
56.	Štajner Svetozar, nameščenec, Žel. štore;
57.	ščuka Cvetko, upok., Celje, Stritarjeva 27;
58.	Štruc Štefan, delavec v Tovarni AERO, Celje;
59.	Šepec Franjo, direktor Ljudskega mag. Celje;
60.	štiftar Franc, uslužbenec v Cinkarni Celje, Plečnikova 20;
61.	Jezernik Stane, skladiščnik, Cinkarna Celje; Kajuhova 10:
62.	Žele Pavle, mojster v Cinkarni, Celje, Cret 71;
65.	Leban Viktor, delavec v Cinkarni, Celje, Tovarniška 10;
64.	Polak Anton, mojster v Cinkarni, Celje, Ulica lončke Čečeve 1;
65.	Mljač Adolf, delavec v Cinkarni, Celje, Ivanke Uranjekove ul.;
66.	Grabar Milan, mojster v Cinkarni, Celje, Nova vas n. h.;
67.	Korošec Franc, mojster v Cinkarni, Celje, Zagrad 20;
68.	Pevec Jože, ključavničar v Cinkarni, Celje, Pokopališka 15;
69.	Marolt Adolf, delavec v TEP, Celje, Nova vas;
70.	Pernik Roman, delavec v TEP, Celje;
71.	korozija Anton, delavec v TEP, Celje;
72.	Peša k Franc, delavec v TEP, Celje, Ljubečna;
75.	Kralj Štefan, delavec v TEP, Celje;
74.	Cokan Franc, delavec v TEP, Celje, Cret;
75.	Grobelnik Ivan, strugar v TEP, Celje, Šmartno v Rožni dolini;
76.	Dvoršak Stane, delavec v TEP, Celje;
77.	Vedlin Janko, delavec v TEP, Celje;
78.	Štravs Feliks, uslužbenec v TEP, Celje;
79.	Grubar Edi, delavec v TEP, Celje, Ostrožno;
80.	Tkalčič Matija, delavec v Železarni štore, Štore;
81.	Rukavina Dane, gradbeni tehnik, Železarna Štore, Štore 45;
82.	Černetič Drogo, elektrotehnik, Železarna Štore;, Štore 65;
85.	Žohar Jurij, strojni ključavničar, Železarna štore, štore 15;
84.	Pišck Alojz, strojni tehnik Železarne štore, Medlog 68;
85.	Štefančič Pavel, delavec v Železarni štore, Štore 70;
86.	Franič Ivo, višji gradi), delovodja, Beton Celje, Celje, Dečkova cesta 46;
87.	Lakovič Alojz, tajnik gradbišča Beton Celje, Dečkovo naselje;
88.	Marinšek Janez, gradb. tehnik, Beton Celje, Celje, Titov trg 9;
89.	Pepelnak Emil, delovodja, Beton Celje, Celje, Dečkova 52;
90.	Vuga Jure, dipl. ekonomist, Beton, Celje, Celje, Trg V. kongresa 4;
91.	Rajh Vlado, strojnik, Beton, Celje, Kocbekova 5;
92.	Gajšek Maks, strojni ključavničar, Beton, Celje, Kocbekova 5;
95.	Jerin Marjan, upravitelj L osnovne šole, Celje, stanuje v šoli;
94.	Gregorčič Ignac, učitelj, II. osnovna šola Celje, Malgajeva n. h.;
95.	Uršič Rudolf, uslužbenec Obč. LO Celje,
Štore 77;
96.	Mirtič Rafko, uslužbenec Obč. LO Celje, Razlagova 11, Celje;
97.	Perme Alojz, uslužbenec Obč. LO Celje, Celje, Dečkova — bi. c.;
98.	Gašpcrič Ivan, uslužbenec Obč. LO Celje, Celje, Dečkova — bi. B;
99.	Dermolj Ludvik, kmet. tehnik, Mest. vrtnarija. Celje, Medlog 18;
100.	Trogar Zdravko, usluž. Komunalne banke Celje, Vodnikova ulica;
101.	Remu s Martin, sekretar SGP Graditelj, Celje;
102.	Bandič Jerko, gradb. tehnik SGP Graditelj, Celje, Stanetova 22;
105.	C ret n ih Franc, upravnik pod j. Vulkanizacija, Celje, Selce;
104. Jensterle Vinko, upravnik trgovine Komisija, Celje;
105.	Kolenc Martin, trg. poslovodju v Ljud. magazinu, Celje;
106.	Pavline Cvetko, trg. uslužbenec Kolon ialc-živila, Celje, Lava;
107.	Plankar Franc, uslužbenec OLO Celje, Celje, Lava 10;
108.	Ošo Milan, ravnatelj trg. podjetja Pri Cinkarni Celje;
109.	Bon Zinka, šivilja, Dečji dom, Celje, Šlandrov trg 5.
II.	S področja občine Kozje:
1.	Pečnik Niko, KZ Bistrica ob Sotli, stanuje isto tam;
2.	Poljšak Jože, ravnatelj nižje gimnazije Bistrica ob Sotli, stanuje isto tam;
5.	Plevčak Martin, uslužb. ObLO Kozje, stanuje v Kozjem;
4.	Leskovšek jaka, kmet, stanuje Pilštanj, p. Lesično;
5.	Tiselj Peter, kmet, stanuje Vrenska gorica, p. Buče;
6.	Kovačič Franc, delavec, stanuje v Kozjem;
7.	Hostnik Anica, šef KU Polje ob Sotli, stanuje Lustnič, p. Buče;
8.	Martinčič Dušan, šef Revirne gozdne uprave Kozje, stanuje v Kozjem.
9.	Perc Stanko, kmet, stanuje v Jcšovcu, p. Kozje.
III.	S področju Laško:
1.	Aškerc Anton, uslužbenec ObLO Laško;
2.	Defar Branko, kmetovalec, Blatni vrh, Jur-klošter;
5.	Frece Anton, barv. mojster, Volna, Laško;
4.	Grešak Ivan, rudar, Rečica 20, Laško;
5.	Groser Rudi, tkal. mojster, Volna, Laško;
6.	Krivec Antonija, gospodinja, lludu jama, Laško;
7.	Požun Stanko, st. Rečica 20. Laško;
8.	Suša Ivan, uslužbenec Obč LO Luško;
9.	Štajner Jože, delavec v Volni, Laško;
10.	Videc Anton, muli kmet, Šempeter nad Luškim, Laško;
11.	Za že Franc, rudar, Huda Jama, Laško;
12.	Bila Milan, upok. oficir JLA, Rim, Toplice;
15. Pirnat Milka, uslužbenka. Laško:
14. Kranjc Vilko, upravnik KZ Jurklošter.
IV.	S področja občine Pianinu pri pri Sevnici:
1.	Križnik Alojz, kmet, Planinska vas 7;
2.	Jančič Cenko, uslužbenec, Planina 56/u;
3.	Pintar Franc, kmet, Šentvid 38;
4.	Romih Mihael, uslužbenec KZ Visoče 20;
5.	Štefane Peter, uslužbenec KZ Planina 44.
V.	S področja občine Slovenske Konjice:
1.	Lepšimi Pavla, uslužbenka TKO Zreče;
2.	Ribič Štefan, uslužbenec ObLO Slovenske Konjice;
3.	Pipinič Rajko, delavec tovarne usnja KONUS, Slov. Konjice;
4.	Sesničar Lojze, upokojenec, Slov. Konjice;
5.	Horvat Jože, gozdar, Vitanje;
6.	Brodej Anton, Vitanje;
7.	Iršič Janko, upokojeni poclpk.. Vitanje;
8.	Lubej Matevž, blagajnik Opekarne Loče, Koblje;
9.	Juhart Karl. mizar, Novo Tepanje;
10.	Kračun Adolf, kmet, Loče;
11.	Urbašek Miha, TKO Zreče.
VI.	S področja občine Šentjur pri Celju:
1.	Gaberšek Jože, računovodja pri Kmetijski šoli Šentjur;
2.	Korenjak Jurij, kmet, Bezovje, p. Šentjur pri Celju;
3.	Horvat Izidor, upravnik Internata kmet. šole Šentjur pri Celju;
4.	Šalej Miloš, čevljar, Šentjur pri Celju;
5.	šumej Jurij, kmet, Nova vas, p. Šentjur pri Celju;
6.	Mastnak Vinko, uslužbenec KZ Kalobje, p. Šentjur pri Celju;
7.	Merslavič Anton, uslužbenec Trgovskega podjetja »Resevna«, Šentjur pri Celju;
8.	Križnik Vinko, šef Krajevnega urada Loka pri Zusmu;
9.	Brglez Ivan, upravnik kmet. posestva Loka pri Zusmu;
10.	Krašek Ivan, upravnik KZ Slivnica pri Celju;
11.	Lesjak Stanko, kmet, Slivnica pri Celju;
12.	Magdalene Ivan, Zegar, p. Slivnica pri Celju (kmet);
13.	Podbregar Karl, direktor Kmet. posestva Slom, Ponikva pri Grobelnem;
14.	Kopinšek Mira, gospodinja, Šentjur pri Celju;
15.	Vrečko Terezija, kmetica, Šentjur pri Celju.
VII.	S pod r o č j a o b čine Vransko:
1.	šoster Viktor, upokojenec, Prekope;
2.	Košenina Stanka, gospodinja, Vransko.
Vlil. S področja občine Žalec:
1.	Casl Martin, Dobrteša vas 50, Šempeter;
2.	Drča Franc, mali kmet, Šempeter 125;
3.	Illačar Rado, delavec v rudniku Zabukovca, p. Griže;
4.	Kasesnik Franjo, uslužbenec, Dobrteša vas, Šempeter;
5.	Korent Ivan, gradbeni delovodja, Gomilsko;
6.	Lukman Božo, sekretar Keramične industrije Liboje;
7.	Medvešček Milko, matičar, Polzela;
8.	Mirnik Antonija, šivilja, Vel. Pirešica. Žalec;
9.	Ocvirk Mara, gospodinja, Griže, Zabukovca;
10.	Oglajuer Franc, delavec, Žalec;
11.	Podbrežnik Vinko, delavec, Juteks, Žalec;
12.	Raček Pan krač, rudar, rudnik Zabukovca;
13.	Reberšak Slavko, kmet iz Trnova;
14.	Rizmal Ivan, nameščenec, Polzela 112;
15.	Rožanc Marija, zadružnica, Kaplja 32. Tabor;
16.	Žagar Ivan. tekstilni tehnik, šešče 71. Prebold;
17.	Žilni k Ivan. tov. delavec, Sv. Matevž, Gomilsko;
18.	Arzenšek Boris, nameščenec, Žalec.
Sodniki porotniki za mladinsko
sodstvo:
1.	Jeršič Ivan, inšp. dela pri OLO Celje, Celje, Gregorčičeva 5;
2.	Sorč Slavka, nameščenka Doma onemoglih Grmovlje, Žalec;
3.	Levstik Lleonora. učitelj., Celje, Razlagova 5;
4.	Kastelic Zdenka, prof., Celje, Plečnikova 35;
5.	Koželj Alojzij, upravitelj Osnovne šole Rim-ske Toplice;
6.	Urlep Martin, upravnik Osn. šole Ljubečna;
7.	Božiček Edo, ravnatelj nižje gimn. Žalec;
8.	Gerželj Milan, ravnatelj Nižje gimn. Polzela;
9.	Kolar Marija, učiteljica. Braslovče;
K). Ipavec Milica, upravitelj osnovne šole, št. Vid Pri Grobelnem;
11.	Seručar Franjo, učitelj, Slovenske Konjice;
12.	Novak Marija, učiteljica, Celje, Dečkova c.;
13.	Ambrož Martin, učitelj, Celje, Miklavžki h. 4;
14.	Lužnik Franc, učitelj, Celje, Aškerčeva 7;
15.	Unverdorbon Jože, upravnik Pomožne šole v Celju;
16.	Cuk Franjo, upravitelj šole v Polulah;
17.	Lužnik Ivanka, učiteljica na II. osnovni šoli v Celju;
18.	Volferl Marica, predmetna učiteljica na II. gimnaziji Celje;
19.	Mrevlje Milena, nameščenka OLO Celje;
20.	Štravs Milan, upravitelj Nižje gimn. Štore;
21.	Črnigoj Mara, učiteljica na 1. osnovni šoli v Celju.
Št. 01-339/23-57
Celje, dne 15. 6. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
______(Jerman Riko)
121.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 1. členu točke
a)	uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ, št. 51-425/53), v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-89/52), 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ številka 34-371/55) in 26. členom statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957
sklenil:
Da se pritrdi k odločbi Občinskega ljudskega odbora Kozje o prenehanju naslednjih podjetij:
1.	Obrtno podjetje »Apnenica« Kozje,
2.	»Mlin« Kozje,
3.	»Kamnolom« Kozje,
4.	»Žaga« Kozje,
5.	»Mesnica« Kozje,
6.	»Opekarna« Kozje.
št.: 01-943/1-57
Celje, dne 18. 5. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
122.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 1. členu točke a) uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ. št. 51-425/53) v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52), 26. členom statuta okraja Celje ter 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) na seji okrajnega zbora in na seji zboru proizvajalcev dne 19. aprila 1957
sklenil:
Da se pritrdi k odločbi Občinskega ljudskega odbora Mozirje o prenehanju naslednjih podjetij:
1.	»Žaga venecianka« Luče,
2.	»Klavnica« Luče,
3.	»Čevljarska delavnica« Gornji grad,
4.	»Gostišče« Luče.
Št.: 01-2940/1-57 Celje, dne 18. 5. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
123.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 1. členu točke a) uredbe o prenehanju podjetij in obrtov (Uradni list FLRJ št. 51-425/53) v zvezi s 64. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-89/52), 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-371/55) in 26. členom statuta okraja Celje na seji okrajnega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957
sklenil:
Da se pritrdi k odločbi Občinskega ljudskega odbora Vojnik o prenehanju podjetja »Krojaštvo« Frankolovo.
Št.: 01-1449/1-57 Celje, dne 18. 5. 1957.
Predsednik okrajnega ljudskega odbora:
(Jerman Riko)
124.
SKLEP	'
Okrajni ljudski odbor Celje je na seji okrajnega zbora dne 19. aprila 1957 na predlog Svetu za prosveto in kulturo po 14. členu uredbe o delovnih razmerjih ter plačah umetnikov in pomožnega umetniškega "osebja (Uradni list FLRJ, št. 20/52) v zvezi z navodilom Zveznega izvršnega sveta o umetniških dodatkih z dne 11. II. 1957, št. 610 po 11. točki 69. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52)
sklenil:
Odobri se predlog uprave Mestnega gledališča v Celju glede določitve umetniškega dodatka umetniškemu osebju tega gledališča.
Umetniški dodatek sme znašati največ 20.000 din.
Odločitev glede višine dodatka za posameznika bo izdala uprava Mestnega gledališča Celje z veljavnostjo od 1. septembra 1957.
Izvršitev sklepa se poveri tajništvu za šolstvo, prosveto in kulturo.
Št. 01-4004/1-57
125.
SKLEP
Okrajni ljudski oebor Celje je po 67. členu zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) v zvezi s 1. členom odloka o določitvi upravnega organa okrajnega gozdnega sklada Celje (Uradni list LRS, št. 41-177/56) in 27, členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
sklenil:
1.	Štruc Josip, član upravnega odbora okrajnega gozdnega sklada Celje, se razreši te dolžnosti;
2.	ing. Urlep Franc, upravnik gozdarske poslovne zveze v Celju, sc imenuje za člana upravnega odbora okrajnega gozdnega sklada Celje;
3.	dodatno sc imenuje kot zastopnik okrajnega zbora proizvajalcev v upravni odbor okrajnega gozdnega sklada Turnšek Pongrac, kmet, Breg št. 16 pri Polzeli.
Št. 01-
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 16. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
126.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 3. odstavku 32. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 52/53) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34/55) in 72. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19/52) na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957 na predlog Občinskega ljudskega odbora Žalec skladno z 2. odstavkom 203. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list FLRJ, štev. 52/56)
sklenil
I.	Potrdi se odločba Občinskega ljudskega odbora Žalec z dne 20. marca 1957 št. 03/6-353/2-57, s katero so bile določene za Lesno podjetje Šempeter nove amortizacijske stopnje za investicijsko vzdrževanje za naslednja osnovna sredstva, ki so bila v letu 1956 v celoti odpisana:
1.	Amortizacijska grupa 77 — stroji, naprave in žage:
446-83 pol no jermen ik................5.5	%
446-8la venecijanku — samica . . . 5.5	%
342-2 vodno kolo.......................5,5	%
150-DS betonski zidovi.................5,5	%
2.	Amortizacijska grupa 2 — mehanična oprema pri hidrogradnjah:
119-11 a zatvornica......................2	%
II. Sklep izvede Urad tajnika Okrajnega ljudskega odbora Celje.
Št. 01-3732/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 15. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
127.
SKLEP
o razrešitvi okrajnega sodnika za prekrške.
Okrajni ljudski odbor Celje je na prošnjo Matka Kosija, da se razreši dolžnosti okrajnega sodnika za prekrške zaradi bolezni, po 68. in 162. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) v zvezi s 33. členom splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, št. 26-259/55) in 54. členom temeljnega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, štev 46-428/51) na seji okrajnega zbora dne 19. aprila 1957
sklenil:
Matko Kosi, uslužbenec Tajništva za notranje zadeve pri okrajnem ljudskem odboru Celje, se razreši dolžnosti okrajnega sodnika za prekrške.
Št. 01-6355/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 15. maja 1057.
Predsednik: (Jerman lliko)
128.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 3. odstavku 32. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, številka 52-433/53) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, št. 34-371/55) in 72. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1957
sklenil:
Potrdi sc sklep Svetu za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Žalec, s katerim je za amortizirana osnovna sredstva podjetja »Pečarstvo«, Gotovlje, ki se še vnaprej uporabljajo, potrdil naslednje amorti-
zacijske stopnje in sicer:
stroj za mletje glajenke.................2 %
valj za glino............................2 %
Št. 01-1443/1-56
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
129.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 3. odstavku 52. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospdarskih organizacij (Ur. list FLRJ, št. 52-433/53) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 54-371/55) in 72. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji zbora Proizvajalcev dne 19. aprila 1957
sklenil,
Potrdi se sklep Sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Laško, s katerim je za podjetje »Izbira«, Laško, določil novo stopnjo amortizacije 10% za amortizirani tovorni avtomobil »Chevrolet«.
Št. 01-100/2-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
130.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 3. odstavku 32. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 52-433/53) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ, štev. 34-371/55) in 72. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 1954
sklenil:
Potrdi se sklep Sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Celje, s katerim je bila določena nova stopnja amortizacije za investicijsko Vzdrževanje že amortiziranih osnovnih sredstev grupe 15 podjetja Železarne štore v višini 14%.
Št. 01-484/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
131.
SKLEP
Okrajni ljudski odbor Celje je po 3. odstavku 32. člena uredbe o gospodarjenju z osnovnimi sredstvi gospodarskih organizacij (Uradni list FLRJ, štev. 52-433/53) v zvezi s 4. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ štev. 34-371/55) in 72. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev 19-89/52) na seji zbora proizvajalcev dne 19. aprila 195?
sklenil:
Potrdi se sklep Sveta za gospodarstvo občinskega ljudskega odbora Celje, s katerim je bila za Rudnik rjavega premoga »Pečovnik«, Pečovnik pri Celju, določena nova stopnja amortizacije za investicijsko vzdrževanje že amortiziranih osnovnih sredstev, ki jih rudnik še nadalje uporablja, in sicer:
a)	za grupo 42 osnovnih sredstev (transportna sredstva) 17,5%;
b)	za grupo 91 osnovnih sredstev (veliko orodje, instrumenti) 12%;
c)	za grupo 93 osnovnih sredstev (ostali inventar)
10%. ,
Št. 01-1400/1-57
132.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 67. in 142. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 14. maja 1957
odločil :
Pri okrajnem zavodu za statistiko sc imenuje komisija za vsakoletni obračun dohodku privatnega obrtnega sektorja.
Komisija je sestavljena takole:
1.	Razpotnik Cveta, ekonomist pri OLG Celje;
2.	Zelič Ljubo, direktor Okrajnega zavoda za statistiko Celje;
3.	Pevec Tatjana, referent za narodni dohodek pri okrajnem zavodu za statistiko Celje;
4.	Vovk Milena, referent okrajnega zavodu za plan, Celje;
5.	Petauer Ivan, ekonomist Obrtne zbornice, Celje;
6.	Lednik Anton, ključavničarski mojster v Avtomehanični delavnici Zavedna v Celju.
Št. 01-6556/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957
Predsed nik: (Jerman Itiko)
133.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 28., 33. in 34. členu uredbe o skladih za gospodarske kadre (Uradni list ELRJ, štev. 13-145/57) v zvezi s 67. členom zakonu o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 14. maja 1957
odločil:
Imenuje se upravni odbor okrajnega sklada za kadre v naslednji sestavi:
1.	Cvenk Miran, podpredsednik OLO Celje, kot predsednik upravnega odbora;
2.	Vitunc Franc, uslužbenec podjetja »Beton«, Celje;
3.	Franulič Anton, delovodja v Železarni Štore;
4.	Robas Tone, upravnik podjetja Kolarstvo v Petrovčah ;
5.	Rebevšek Ludvik, profesor na Ekonomski sred-nji soli v Celju;
6.	Delakorda Martin, tajnik OZZ Celje;
7.	Tekavec Jože, uslužbenec rudnika Velenje;
8.	Kampuš Zvone, uslužbenec podjetja Volna Laško;
9.	Veber Ivan, uslužbenec Tovarne emajlirane posode v Celju;
10.	Macarol Rudolf, uslužbenec, Celje;
11.	Klinar Anton, direktor Metalurško industrijske šole v Štorah;
12.	Mežek Franc, član okrajnega sveta za delo;
13.	Drofenik S vetom ir. uslužbenec OLO Celje;
14.	Rižnar Riko, uslužbenec Gostinske zbornice v Celju;
15.	Rojnik Aleksander, uslužbenec Steklarne v Rogaški Slatini in odbornik okrajnega zbora proizvajalcev.
Glede poslovanja upravnega odbora veljajo določila uredbe o skladih za gospodarske kadre (Uradni list FLRJ, štev. 13-145/57) in okrajni odlok o skladu za gospodarske kadre.
Št. 01-4874/2-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 21. maja 1957.
•	Predsednik:
(Jerman Riko)
134.
ODLOČBA
o imenovanju direktorja Zavoda za plan pri okrajnem ljudskem odboru Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 40. in 44. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ, štev. 26-269/55) v zvezi s 67. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
odločil:
Za direktorja Zavoda za plan pri okrajnem ljudskem odboru Celje se inrenuje dr. Božič Alojz, dosedanji v. d. direktorja.
Št. 01-1026/2-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
135.
ODLOČBA
o imenovanju gledališkega sveta celjskega gledališča.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 7. in 12. členu splošnega zakona o gledališčih (Uradni list FLRJ, št. 16-151/56), v zvezi s 67. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
odločil:
Pri celjskem gledališču se imenuje gledališki svet v naslednjem sestavu:
1.	Jošt Darinka, upraviteljica vajenske šole I v Celju;
2.	Grgič Edo, okrožni javni tožilec, Celje;
3.	Aškerc Anton, ravnatelj učiteljišča v Celju;
4.	Janežič Anton, profesor na učiteljišču, Celje;
5.	Medved Marjan, odvetnik v Celju;
6.	Furlan Zdenko, uslužbenec rudnika Velenje;
7.	Gradišnik Fedor, upravnik Celjskega gledališča v Celju;
8.	Eržen Janez, Mestno gledališče, Celje;
9.	Domijan Jože, Mestno gledališče, Celje;
10.	Klobučar Franc, Mestno gledališče, Celje;
11.	Kos Stanc, predstavnik Delavskega odra. Celje.
Člani svetu so imenovani zu dve leti.
Svet nuj si izvoli predsedniku izmed svojih članov na svoji prvi seji.
Upravnik gledališča je po svojem položaju član sveta, ne more pa biti predsednik sveta.
Dolžnosti sveta so naštete v 15. členu splošnega zakona o gledališčih (Uradni list FLRJ, št. 16-151 /56).
Št. 01-6452/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
136.
ODLOČBA
o imenovanju disciplinskih tožilcev pri okrajnem disciplinskem sodišču.
Okrajni ljudski odbor Celje je glede na potrebo, da se nekateri okrajni disciplinski tožilci na lastno prošnjo razrešijo in da se poveča število okrajnih disciplinskih tožilcev glede na posamezne službene stroke, po 59. členu zakona o državnih uslužbencih LRS (Uradni list LRS štev. 1-2/49), 67. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, številka 19-09/52) in 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 14. maja 1957
razrešil
njihovih dolžnosti vse dosedanje okrajne disciplinske tožilce in za nove okrajne disciplinske tožilce
imenoval
naslednje uslužbence:
1.	Markovič Rudi, pravni referent Okrajne gozdne uprave v Celju;
2.	ing. Rihter Janez, uslužbenec Okrajne gozdne uprave v Celju;
3.	Kleč Franc, šef inšpekcije za delo pri 01.0 Celje;
4.	Korošec Peter, pravni referent pri OLO Celje;
5.	Lupine Karel, pravni referent pri OLO Celje;
6.	Lužar Milan, uslužbenec finančne inšpekcije pri OLO. Celje;
7.	Strehovec Franc, šolski inšpektor pri OLO Celje;
8.	Štros Franjo,' administrativni inšpektor pri OLO Celje;
9.	Šmajdek Franc, pravni referent okrajnega javnega pravobranilstva, Celje;
10.	Hočevar Janko, pravni referent pri OLO Celje;
11.	Mrevlje Milena, referent Tajništva za socialno varstvo pri OLO Celje.
Št. 01-6609/1-57
137.
ODLOČBA
o razrešitvi in imenovanju Komisije za prošnje in pritožbe Okrajnega ljudskega odbora Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 1. točki 67. člena iu 1. odstavku 105. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, štev. 19-89/52) in 36. ter 37. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 14. maju 1957
razrešil
dosedanjo odborniško komisijo za prošnje in pritožbe
in
imenoval
na novo odborniško komisijo za prošnje in pritožbe v
naslednji sestavi:
predsednik:
Sotlar Stane, Celje;
člani:
1.	Borovšuk Helena, Celje;	/
2.	Majhen Dragica, Šmarje pri Jelšah;
3.	Prelovec Slavko, Celje;
4.	Štefancioza Anion, Rogatec.
Štev.: 01-6600/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 23. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
138.
Po 2. in 6. členu zakona o socialnih zavodih (Ur.
I.	LRS št. 26-91/45) v zvezi s 4. členom istega zakona in skladno s 6. točko 64. člena zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/02) je Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov dne
19.	aprila 1957 sprejel
ODLOČBO
o spremembi odločbe o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda v Celju.
Odločba o ustanovitvi socialno vzgojnega zavoda v Celju, ki jo je sprejel Okrajni ljudski odbor Celje na seji obeh zborov, dne 4. okt. 1956 št. 01-12778/1-56, se spremeni in se glasi takole:
1.
Socialno vzgojni zavod za vzgojo duševno nerazvitih otrok v Celju kot proračunski zavod se ukine in se namesto njega ustanovi:
1.	Pomožna šola v Celju kot okrajni proračunski zavod;
2.	Internat in učne delavnice pri Pomožni šoli v Celju kot okrajni finančno samostojni zavod.
Sedež obeh zavodov je v Celju.
2.
Pomožna šola sprejema in oskrbuje izuči ji ve duševno nerazvite otroke.
3.
Pomožna šola, internat in učne delavnice pri tej šoli gospodarijo s premoženjem, ki iim ga dodeli v upravljanje Okrajni ljudski odbor Celje.
4.
Oba zavoda imata skupni upravni organ in sicer upravni odbor, ki je sestavljen iz 7 članov, katere imenuje svet za šolstvo okrajnega ljudskega odbora.
Ravnatelja obeh zavodov imenuje okrajni ljudski odbor.
5.
Za zadeve in naloge obeh zavodov je pristojen svet za šolstvo pri okrajnem ljudskem odboru.
6.
O skladih finančno samostojnega zavoda bo po potrebi odločeno posebej.
7.
Plače uslužbencev in delavcev in napredovanje določajo splošni predpisi.
8.
Finančno samostojni zavod se mora priglasiti za vpis v register finančno samostojnih zavodov.
9.
Ta odločba velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Štev.: 01-6453/1
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
139.
ODLOČBA
o imenovanju načelnika Tajništva za narodno obrambo pri okrajnem ljudskem odboru Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 40. in 44. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) v zvezi s 67. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS številka 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
odločil:
Za načelniku Tajništva za narodno obrambo pri okrajnem ljudskem odboru Celje se imenuje Vašo Starovič, demobilizirani major JLA iz Celju.
Štev.: 01-6591/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 21. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
140.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 5. členu odloka o gasilskem skladu okraja Celje z dne 19. aprila 1957 in 67. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-89/52) in 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeli zborov dne 19. aprila 1957
odločil:
Imenuje se upravni odbor okrajnega gasilskega sklada.
Za predsednika upravnega odbora je bil imenovan Sotler Stane, uslužbenec OK ZKS in odbornik OLO Celje.
1.	Ančik Jože, načelnik Tajništva za notranje zadeve OLO Celje;
2.	Špes Tone, poveljnik poklicnega gasilskega vo,-du pri OLO Celje;
5.	Komerički Drago, predsednik Okrajne gasilske zveze, Celje;
4.	Pirš Josip, šef poslovalnice DOZ, Celje;
5.	Jošt Josip, predsednik Občinskega ljudskega odbora Vojnik.
Za namestnike zgoraj imenovanim članom so bili določeni naslednji:
1.	Prclovec Slavko, Avtobusni promet, Celje;
2.	Leskovec Maks, referent za požarno varnost pri TNZ OLO Celje;
3.	Jordan Vinko, gospodarski referent OGZ Celje;
4.	Smrečnik Rado, preventivni ref. DOZ Celje;
5.	Polajnar Stane, uslužbenec Občinskega ljudskega odbora Celje.
Štev.: 01-6592/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
141.
ODLOČBA
o izvolitvi disciplinskega sodišča pri Okrajnem ljudskem odboru Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje je glede na potrebo, da se razširi dosedanje okrajno disciplinsko sodišče, ki je zaradi smrti predsednika okrnjeno, in glede na potrebo, da sc imenuje novo okrajno disciplinsko sodišče, po 47. členu splošnega zakona o ureditvi občin in okrajev (Uradni list FLRJ št. 26-269/55) v zvezi z 57. in 58. členom zakona o državnih uslužbencih LRS (Uradni list LRS št. 1-2/49), 67. členom zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeli zborov dne 14. maja 1957
'	razrešil
disciplinsko sodišče pri Okrajnem ljudskem odboru Celje v posedanjem sestavu v celoti in
izvolil
novo disciplinsko sodišče pri Okrajnem ljudskem odboru Celje.
Sestav sodišča je naslednji: predsednik:
dr. Pezdirc Joško, šef okrajne pravne službe pri OLO Celje; član:
Zorko Marica, odbornik OLO Celje; namestnik predsednika:
Šlander Joško, šef premoženjsko pravnega odseka pri OLO Celje; namestnik člana:
Kranjc Rozika, delavka v tovarni »Metka«, Celje. Drugega člana sodišča in njegovega namestnika bo delegiral Okrajni sindikalni svet Celje.
Štev.: 01-7143/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 20. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
142.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 67. členu zakona o okrajnih Ijudskili odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) v zvezi z 8. členom uredbe o upravljanju zdravstvenih zavodov (Uradni list FLRJ št. 30-252/55) in 27. členom statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957
odločil:
Upravni odbor Zdravilišča Rogaška Slatina se dopolni tako. da se od dosedanjih osem članov razširi na devet članov in se kot deveti član imenuje dr. Leskovar Rudolf, šef-zdravnik Zdravilišča Rogaška Slatina.
Št. 01-
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 17. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
143.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 67. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52), 4. členu uredbe o organizaciji posredovanja dela (Uradni list FLRJ št. 16-164/52), 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list FLRJ št. 34-171/55) in 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne
14.	maja 1957
odločil:
I.	Razreši se dosedanji upravni odbor pri Biroju za posredovanje dela pri okrajnem ljudskem odboru Celje.
II.	Imenuje se novi upravni odbor pri Biroju za posredovanje dela pri okrajnem ljudskem odboru Celje v naslednjem sestavu:
1.	Orel Franc, uslužbenec Tovarne emajlirane po-z sode, Celje in član okrajnega zbora proizvajalcev;
2.	Meznarič Alfred, uslužbenec Tovarne emajlirane posode Celje;
3.	Veber Viktor, pomočnik direktorja Zavoda za socialno zavarovanje v Celju;
4.	Mirnik Bogdan, tajnik Obrtne zbornice v Celju;
5.	Lužar Milan, finančni inšpektor OLO Colje;
6.	Vitanc Franc, sekretar podjetja »Beton«, Celje;
7.	Krajnc Rozika, delavka tovarne TOPER, Celje, kot predstavnik okrajnega odbora ženskih društev;
8.	Cokan Ivan, tajnik OSS Celje, kot član predsedstva OSS Celje;
9.	dr. Hrušovar Gabrijel, član predsedstva OSS Celje, kot predstavnik OSS Celje.
Štev.: 01-
144.
ODLOČBA
Okrajni ljudski odbor Celje je po 6Z- členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) v zvezi z 12. členom zakona o socialnih zavodih (Uradni list LRS št. 26-91/54), 27. členom statuta okraja Celje in 5. členom zakona o pristojnostih občinskih in okrajnih ljudskih odborov v zadevah, ki so urejene z dosedanjimi republiškimi predpisi (Uradni list LRS št. 26-130/55) na skupni seji obeh zborov dne 19. aprila 1957,
odločil:
Razreši sc zaradi poteka mandatne dobe dosedanji upravni odbor Doma onemoglih v Vojniku in imenuje novi upravni odbor doma v naslednji sestavi:
1.	štamol Adalbert, upravnik Doma onemoglih, Vojnik;
2.	Trstenjak Franc, zastopnik dr. upok. Vojnik;
3.	Romih Franc, zastopnik občinskega odbora SZDL Vojnik;
4.	Cocej Albin, zastopnik obč. odbora ZB Vojnik;
5.	Ahtik Marija, zastopnik prosvetnega društva Voj nik;
6.	Ponikvar Igor, kot zastopnik Obč. LO Vojnik;
7.	Oplotnik Konrad, kurjač Doma onem., Vojnik;
8.	Kadilnik Primož, oskrbovanec Doma onemoglih, Vojnik;
9.	Potočnik Ferdinand, zastopnik ZVVI Vojnik. Štev.: 01-207/3-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 18. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
145.
ODLOČBA
o imenovanju upravnega odbora Okrajnega vodnega sklada Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje je po 2. členit uredbe o upravljanju vodnih skladov (Uradni list FLRJ št. 43-534/56), 4. členu odloka o vodnem skladu okraja Celje. 67. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19-89/52) in 27. členu statuta okraja Celje na skupni seji obeh zborov dne 14. maja 1957
odločil:
Imenuje se upravni odbor Okrajnega vodnega sklada Celje v naslednji sestavi:
1.	Rupret Franc, nameščenec SGP »Beton« Celje, kot predsednik;
2.	llančigaj Ivan, predsednik Občinskega LO Žalec, kot član;
3.	Zupan Anton, predsednik Občinskega LO Mozirje, kot član;
4.	Vovk Miloš, uslužbenec Občinskega LO Šoštanj, kot član;
5.	ing. Lah Franc, šef Vodnogospodarske sekcije, Celje, kot član.
Upravni odbor je imenovan za dobo dveh let.
Štev.: 01-6289/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje v Celju, dne 17. maja 1957.
Predsednik: (Jerman Riko)
146.
Po 20. in 38. členu uredbe o upravljanju vodnih skladov (Uradni list FLRJ št. 43-534/56) in 9. členu odloka o vtjdnem skladu okraja Celje je upravni odbor okrajnega vodnega sklada na seji dne 19. aprila 1957 sprejel
PRAVILA
okrajnega vodnega sklada.
1.	Splošne določbe
1.	člen
Okrajni vodni sklad (v nadaljncm besedilu sklad) je proračunski sklad.
2.	člen
Sklad je namenjen za finansiranje del za zavarovanje pred škodljivim delovanjem vodu in del za racionalno izrabo voda.
3.	člen
Sklad upravlja upravni odbor sklada, ki ga imenuje okrajni ljudski odbor in šteje 5 članov.
4.	člen
Sklad je pravna oseba in je za svoje obveznosti odgovorna s svojimi sredstvi.
Sklad zastopa pred državnimi organi, uradi in ustanovami v pravnih razmerjih nasproti fizičnim in pravnim osebam predsednik upravnega odbora.
Predsednik upravnega odbora lahko pooblasti drugega člana odbora, da zastopa sklad.
5.	člen
Dohodki in izdatki sklada se določijo vsako leto s predračunom sklada po določbah temeljnega zakona o proračunih, po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, po določbah uredbe o vodnih skladih in teh pravil.
Predračun dohodkov in izdatkov sklada je priloga okrajnega proračuna.
6.	člen
Sklad mora imeti rezervo.
Rezerva je namenjena za kritje predračunskih izdatkov sklada v primeru neenakomernega pritekanja njegovih skladov in za kritje nepredvidenih ali premalo predvidenih izdatkov sklada.
7.	člen
Pred začetkom leta napravi upravni odbor sklada program ukrepov za zavarovanje pred škodljivim delovanjem voda in za racionalno izrabo voda. Program potrdi obenem s predračunom sklada okrajni ljudski odbor.
Predračun dohodkov in izdatkov sklada sc sestavi na podlagi tega programa.
II. Sredstva sklada
8.	člen
V sklad se stekajo:
1.	prispevek v vodni sklad, ki je določen z zveznim družbenim planom oziroma z zveznim zakonom;
2.	drugi dohodki po posebnih zveznih predpisih;
3.	obresti od sredstev skladov, ki so naloženi v banki na posebnem računu;
4.	darila in drugi podobni dohodki.
Okrajni ljudski odbor lahko daje iz proračunskih sredstev dotacije za vodni sklad.
9.	člen
Sredstva sklada se nalagajo na poseben račun pri Komunalni banki v Celju.
Sredstva sklada, ki se ne uporabijo v tekočem letu, se prenesejo na naslednje leto.
Ilf. Namen sredstev sklada
10.	člen
Namen sklada je finansiranje naslednjih del:
1.	za varstvo zemljišč in za ureditev vodnih tokov, rek in hudournikov v okraju;
2.	za obrambna dela pred poplavami;
3.	za vzdrževanje objektov na vodnih tokovih;
4.	za pomoč pripravljalnim odborom za ustanovitev vodnih skupnosti pri izdelavi študij in projektov za melioracije novih območij;
5.	za študijska, raziskovalna in projektivna dela v okraju za reguliranje in ureditev vodnih tokov skozi okraj in za druga dela, ki so v zvezi z vodnim gospodarstvom.
IV. Upravljanje sklada
11.	člen
Okrajni ljudski odbor imenuje predsednika in ostale 4 člane upravnega odbora sklada za dobo dveh let.
Upravni odbor skladu naj bo sestavljen tako, da bo upravljanje sklada zajamčeno tako z vodstvene kot s strokovne strani.
12.	člen
Upravni odbor dela in sklepa na sejah, ki se sklicujejo po potrebi, najmanj pa vsake tri mesece enkrat.
Seje sklicuje in vodi predsednik upravnega odbora oziroma po njegovem pooblastilu član upravnega odbora. O seji se vodi zapisnik.
Upravni odbor sklepa veljavno, če je na seji navzočih nad polovico članov in če za sklep glasuje navadno večina njegovih članov.
Upravni odbor sklada:
1.	izdela predlog pravil sklada;
2.	izda program ukrepov za zavarovanje pred škodljivim delovanjem vodu in za racionalno izrabo vodu;
3.	sestavi in predloži načelniku tajništva za finance okrajnega ljudskega odbora predračun in sklepni račun sklada;
4.	določi pogoje in način uporabe sredstev sklada za namene, ki so določeni v programu;
5.	nadzoruje uporabo sredstev skladu;
6.	sprejema sklepe o vseh drugih načelnih vprašanjih v zvezi s poslovanjem sklada;
7.	opravlja druge zadeve v zvezi z upravljanjem sklada.
14.	člen
Strokovno in administrativno službo za sklad upravlja ustrezni upravni organ okrajnega ljudskega odbora.
V. Sestavljanje in izvrševanje predračuna in sestavljanje zaključnega računa sklada.
15.	člen
Predračun dohodkov in izdatkov sklada se izvršuje po določbah temeljnega zakona o proračunih in po predpisih, izdanih na njegovi podlagi, po določbah uredbe o vodnih skladih in teh pravil.
16.	člen
Upravni odbor mora predložiti upravnemu organu, ki je pristojen za finance, predračun dohodkov in izdatkov sklada na način in v rokih, kakor to določa temeljni zakon v proračunih, in skrbeti za izvrševanje potrjenega predračuna.
Potrjeni predračun dohodkov in izdatkov sklada mora upravni odbor sklada poslati banki v izvrševanje v 15 dneh od dneva, ko je bil potrjeni
17.	člen
Predsednik upravnega odbora sklada je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov sklada.
Odredbodajalec in računodajalec za izvrševanje predračunov in izdatkov sklada imata enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo odredbodajalci za izvrševanje predračunov dohodkov in izdatkov državnih organov in zavodov.
18.	člen
Sredstva sklada sc smejo rabiti za namene in uporabiti do višine, ki jih določa predračun.
Sredstva sklada se lahko angažirajo in rabijo po odredbah odredbodajalca za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov.
V odredbi se v mejah potrjenega predračuna natančneje določi, za kateri namen naj se sredstva uporabijo in komu naj se dajo.
19.	člen
Računodajalca določi upravni odbor sklada.
Računodajalec ravna s sredstvi sklada in je za svoje delo odgovoren po predpisih o ravnanju s proračunskimi sredstvi.
Računodajalec sklada mora voditi evidenco o nabranih in porabljenih sredstvih sklada po veljavnih predpisih.
20.	člen
Izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov sklada nadzoruje organ, ki je pristojen za finance.
Okrajni ljudski odbor lahko ustavi izvrševanje predračuna sklada, če ugotovi, da sc sredstva sklada lie uporabljajo v določene namene in v skladu z obstoječimi predpisi.
21.	člen
Zaključni račun sklada se potrdi kot priloga zaključnega računa okrajnega proračuna.
22.	člen
Ta pravila veljajo, ko jih potrdi okrajni ljudski odbor.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprila 1957.
Predsednik
upravnega odbora sklada Rupret Franc, 1. r.
Ta pravila so bila potrjena s sklepom Okrajnega ljudskega odbora Celje z dne 19. aprilu 1957 številka 01-6288/1-57.
Štev.: 01-6288/1-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 19. aprilu 1957.
147.
Na podlagi 19. in 22. člena temeljnega zakona o štipendijah (Uradni list FLRJ št. 32/55) je komisija za štipendije pri okrajnem ljudskem odboru Celje na XI. redni seji dne 24. januarja 1957 sprejela
PRAVILA
sklada za štipendije Okrajnega ljudskega odbora
Celje.
I.	Splošne določbe
1.	člen
Namen sklada za štipendije okraja Celje (v nadaljnjem besedilu »sklad«) je s štipendiranjem pdd pogoji, ki jih določajo temeljni zakon o štipendijah, drugi predpisi ter pravila, omogočiti in pospeševati:
1.	redni študij na fakultetah, umetniških akademijah ter višjih šolah;
2.	strokovno in znanstveno izpopolnitev in specializacijo oseb, ki imajo fakultetno ali njej enako izobrazbo;
3.	šolanje na srednjih strokovnih šolali, učiteljiščih, srednjih umetniških šolah in višjih gimnazijskih razredih.
Štipendija po namenu iz 1. in 2. točke se daje za vzgojo in strokovno izpopolnitev oziroma specializacijo visoko kvalificiranih strokovnjakov, ki so potrebni na delovnih mestih v organih okrajnega ljudskega odbora in okrajnih zavodih.
Štipendija pa se lahko daje tudi ne glede na te potrebe, če s tem omogoča študij in izpopolnjevanje nadarjenim študentom in splošno potrebnim strokovnjakom.
2.	člen
Sredstva sklada za proračunske dotacije okraja Celje, darila gospodarskih, zadružnih in družbenih organizacij ter drugih pravnih oseb in posameznikov, denarne kazni, izrečene zaradi kršitve določb temeljnega zakona o štipendijah in povrnjeni zneski štipendij.
3.	člen
Družbene organizacije lahko dajejo svoja sredstva v sklad in določajo pogoje, po katerih se iz sredstev dajejo štipendije.
Gospodarska organizacija lahko daje štipendijo preko sklada s tem, da delavski svet gospodarske organizacije določi sredstvu v ta namen, število štipendij ter stroke, ki nuj se študirajo oziroma vrste šol, ki nuj se obiskujejo. Druge pravice in dolžnosti opravlja in oskrbuje Komisija za štipendije okrajnega ljudskega odbora Celje.
4.	člen
Sklad za štipendije je pravna oseba.
5.	člen
Sklad upravlja komisija za štipendije, ki jo na predlog sveta za prosveto in kulturo ter šolstvo imenuje OLO Celje.
6.	člen
število članov komisije določi okrajni ljudski odbor.
Člani in predsednik komisije se imenuje izmed prosvetnih, kulturnih in drugih javnih delavcev. Enega člana voli študentska ali mladinska organizacija.
Predsednikovega namestnika imenuje komisija izmed sebe, tajniku pa imenuje okrajni ljudski odbor.
7.	člen
Sklad ima svoj predračun dohodkov in izdatkov, ki ga sprejme komisija za štipendije.
Presežek iz preteklega leta se prenese kot dohodek na prihodnje leto. Odredbodajalec za izvrševanje predračuna je predsednik komisije, odnosno po pooblastilu član komisije.
Glede premoženjsko-pravnih pravic in dolžnosti zastopa sklad javni pravobranilec.
8.	člen
Komisija dela na sejah.
Seje pripravlja in sklicuje predsednik, tajnik pa mu pri tem pomaga.
Seja je sklepčna, če je navzočih nad polovico članov komisije.
Sklepe sprejema komisija z nad polovičnim številom navzočih članov.
Administrativne zadeve v zvezi z delom komisije opravlja pod vodstvom tajnika komisije Tajništvo za prosveto OLG Celje.
9.	člen
Komisija ima zlasti naslednje naloge:
—	sklepa o pravilih sklada in jih predlaga okrajnemu ljudskemu odboru v potrditev;
—	sprejme predračun dohodkov in izdatkov sklada;
—	vodi evidenco o vseh štipendistih «na območju okraja ne glede na to, kdo je dajalec štipendije;
—	nadzoruje dajanje štipendij, ki jih dajejo drugi dajalci štipendij in v zvezi s tem predlaga potrebne ukrepe;
—	razpisuje štipendije, ki se izplačujejo iz skladu;
—	izbira štipendista razen v primerih, ko sc daje štipendija učencem višjih gimnazijskih razredov;
—	sklepa pogodbe o štipendijah, ki se izplačujejo iz sklada, in vodi evidenco o pogodbah ter o obveznostih, ki izvirajo iz pogodb;
—	vzdržuje stike s šolo, kjer se šolajo štipendisti;
—	vzdržuje stalne stike s štipendisti;
—	sklepa o tistem delu sredstev sklada, ki se dajejo glede na število dijakov na razpolago šolskim odborom višjih gimnazij;
—	kontrolira šolanje štipendistov;
—	poroča o svojem delu Okrajnemu ljudskemu odboru Celje;
—	opravlja druge zadeve, ki spadajo po predpisih v njeno delovno področje.
II.' Razpis štipendij
10.	člen
Štipendije se podeljujejo na podlagi razpisa praviloma pred pričetkom šolskega leta.
Razpis se mora objaviti vsaj 30 dni pred izbiro štipendistov v dnevnem časopisju ali na kraju, da je njegova javnost zagotovljena.
Razpis mora obsegati zlasti:
—	vrsto šole, stroko ali panogo, na katero se štipendija nanaša;
—	kakšno predizobrazbo morajo imeti kandidati;
—	koliko znaša štipendija in za koliko časa se daje;
—	katere priloge morajo biti priložene prošnji.
Razpis lahko obsega tudi druge pogoje, ki se zde
komisiji potrebne.
11.	člen
C • se daje štipendija preko sklada na podlagi določb drugega odstavka 3. člena tega pravilnika, se v razpisu lahko določi, da imajo prednost otroci članov kolektiva določene gospodarske organizacije.
III.	Prošnje
12.	člen
Prošnja za podelitev štipendije mora biti pismena. Prošnji morajo biti priložene naslednje priloge:
1.	podroben življenjepis;
2.	izjava prosilca, da ne prejema drugih štipendij;
3.	potrdilo o vpisu na šolo oziroma fakulteto z navedbo letnika oz. semestra in stroke oziroma odseka (pri prvem vpisu naknadno);
4.	zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih v zadnjem letu;
5.	potrdilo o imovinskem stanju prosilca in njegovih staršev;
6.	potrdilo podjetja, zavoda ali ustanove, v katerem sta zaposlena oče in mati prosilca, glede višine plače in otroških dodatkov;
.7. mnenje študentske oziroma mladinske organizacije.
V	primerih iz 13. in 30. člena temeljnega zakona o štipendijah je treba predložiti tudi potrdilo ZB.
Komisija za štipendije pa lahko zahteva tudi druga potrdila oziroma priloge.
13.	člen
Ce je vložena prošnja pomanjkljivo sestavljena ali opremljena, zahteva komisija od prosilca, naj jo popravi ali dopolni v roku, ki mu ga za to določi.
Prošnje, ki niso bile v določenem roku popravljene oziroma dopolnjene, sc ne upoštevajo. Za prošnje, ki se v določenem roku popravijo oziroma dopolnijo, velja, kot da so bile vložene v roku.
IV.	Podeljevanje in izplačevanje štipendij
14.	člen
Štipendije podeljuje komisija na svoji seji in sicer sama na podlagi razpisa in vložene prošnje, ki ustreza zahtevam teh pravil.
15.	člen
Pri izbiri kandidatov je komisija za štipendije neodvisna. Dolžna pa je izbirati na podlagi pogojev razpisa in veljavnosti predpisov tiste kandidate, ki najbolj izpolnjujejo pogoje.
16.	člen
V	mejah pogojev razpisa imajo prednost otroci padlih borcev NOV in žrtev fašističnega nasilja ter revnejši kandidati in kandidati iz Celja oziroma območja OLG Celje.
17.	člen
štipendije učencev višjih gimnazijskih razredov se dajejo preko šolskih odborov višjih gimnazij, ki izberejo posameznega štipendista in o uporabi štipendije obveščajo komisijo za štipendije OLG Celje.
18.	člen
Štipendija sc daje v višini, ki jo določajo zadevni zakoniH predpisi (Uradni list FLRJ št. 33/35), oziroma po določbi 13. člena temeljnega zakona o štipendijah.
19.	člen
štipendija se daje največ za toliko časa, kolikor je štipendistu potrebno po predpisih za šolanje oziroma izpopolnitve. Ce štipendist iz opravičenih razlogov ne dokonča šolanja oziroma izpopolnitve v času, ki je določen s predpisi o šolanju oziroma izpopolnitvi, sc mu lahko štipendija podaljša do konca šolanju oziroma izpopolnitve, vendar največ za eno leto, odnosno za medicinsko in tehniško fakulteto eno leto in pol. Izjemoma komisija lahko ta rok podaljša iz opravičenih razlogov.
20.	člen
Posameznik sme dobivati samo eno polno štipendijo; v času, ko dobiva štipendijo, ne sme biti med rednim šolanjem v stalnem delovnem razmerju.
Določba prejšnjega odstavka glede zaposlitve pa ne velja v primerili drugega odstavka 5. člena temeljnega zakona o štipendijah.
21.	člen
Štipendija se izplačuje v mesečnem znesku vnaprej in se daje za vseh 12 mesecev v letu, izplačevati pa se začne od dneva sklenitve pogodbe, razen če je v pogodbi začetek izplačila izrecno določen drugače.
V	posebnih upravičenih primerih (izpopolnitve, študij v inozemstvu in podobno) se izjemoma lahko da štipendija tudi kot enkratna študijska pomoč (prispevek), v tem primeru pa seveda brez razpisa.
22.	člen.
Učencem višjih gimnazijskih razredov se preko šolskih odborov dajejo štipendije, če sc posebno odlikujejo pri učenju, pa nimajo sredstev za šolanje.
Komisija za štipendije pa lahko določi pogoje oziroma izjeme, pod katerimi naj šolski odbori dajejo štipendije.
23.	člen
Proti izbiri štipendista se lahko pritoži na Svet za šolstvo OLO Celje ali kdor sc je potegoval za štipendijo ali je njegov pravni interes prizadet, če misli, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, ali da izbrani ne izpolnjuje pogojev, ki so predpisani z zakonom ali (predpisom) razpisom.
Svet za šolstvo OLO Celje razveljavi izbiro in razpis, če ugotovi, da razpis ni bil opravljen po predpisanem postopku, v drugih primerili pa razveljavi samo izbiro.
V.	Po g o d b e
24.	člen
Komisija za štipendije in štipendist skleneta pogodbo o štipendiji, ki se mora skleniti pismeno in se sme samo pismeno spremeniti ali dopolniti.
O štipendijah, ki se dajejo učencem višjih gimnazijskih razredov, se pogodbe ne sklepajo.
Pogodbo o štipendiji podpišeta v imenu sklada predsednik komisije odnosno pooblaščeni član komisije za štipendije OLO Celje in štipendist. Če je štipendist mladoleten, podpiše pogodbo tudi eden od staršev oziroma oskrbnik.
Pogodbo, ki vsebuje pogoje iz drugega odstavka
25.	člena tega pravilnika, sopodpiše tudi predsednik OLO Celje.
25.	člen
Pogodba o štipendiji mora vsebovati določbe o višini, načinu izplačila, o trajanju štipendije ter o pravicah in obveznostih pogodbenikov v zvezi s štipendijo.
V	pogodbi se lahko določi obveznost, da bo štipendist po končanem šolanju služboval v službi in v določenem kraju, ki ga določi OLO Celje. Ta čas pa 9e sme biti daljši od časa, kolikor je štipendist dobival štipendijo.
S pogodbo se lahko določi, da mora štipendist vrniti zneske, ki jih je prejemal kot štipendist, če po končanem šolanju ne vstopi v službo, ki je dogovorjeno s pogodbo, v roku, ki mu ga določi komisija za štipendije oziroma OLO Celje, ali če vstopi v tako službo, pa ne ostane v njej dogovorjeni čas, oziroma, Ce noče oditi v službo v kraj, ki je določen s pogodbo.
26.	člen
v Komisija za štipendije pošlje po en izvod pogodbe 0 štipendiji šoli, ki jo štipendist obiskuje oziroma
fakulteti, na kateri študira. Fakulteti se pošlje ta izvod preko republiške komisije za štipendje.
27.	člen
Komisija za štipendije kontrolira šolanje štipendistov.
Štipendist mora predložiti pismeno obvestilo o opravljenih izpitih in o izpolnitvi drugih svojih šolskih obveznostih, tudi če ta dolžnost ni izrecno napisana v pogodbi.
Ce se ugotovi, da štipendist pravočasno ni opravil izpitov oziroma je na izpitih pokazal slab uspeh, ali ne izpolnjuje drugih svojih šolskih obveznosti, mu komisija za štipendije ustavi izplačevanje štipendije in določi rok, v katerem mora po predpisih o šolanju napraviti izpite in izpolniti druge svoje šolske obveznosti. Če štipendist v danem roku ne izpolni te obveznosti, se mu štipendija več ne izplačuje.
28.	člen
Štipendist, ki brez svoje krivde ne more izpolniti obveznosti iz pogodbe, lahko zahteva, da se pogodba razveljavi. Če se pogodba na tak način razveže, štipendistu ni treba vrniti zneskov, ki jih je prejemal kot štipendijo.
29.	člen
Komisija za štipendije preneha dajati štipendijo:
1.	če štipendist izgubi pravico do nadaljnjega šolanja;
2.	če ne napravi izpitov in se zato ne more vpisati v naslednji letnik oziroma če ne izdela razreda, razen v primerih, ko ga je pri tem ovirala daljša bolezen, in v drugih upravičenih primerih;
3.	v primerih iz 27. člena tega pravilnika, če v določenem roku ne napravi izpitov in ne izpolni svojih drugih šolskih obveznosti;
4.	če v nasprotju s pogodbo o štipendiji brez privolitve komisije za štipendije spremeni vrsto šole;
5.	če je obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic;
6.	če sc je imovinsko stanje prosilca oziroma njegovih staršev med šolanjem tako -spremenilo, da bi to vplivalo na odločitev komisije za štipendije;
7.	če se ugotovi, da je bila dodeljena štipendija na podlagi neresničnih izjav v prošnji oziroma prilog, priloženih k prošnji.
V	primerih iz 7. točke mora štipendist povrniti zneske, ki jih je prejemal kot štipendijo.
30.	člen
V	roku, ki ga določi komisija, mora štipendist javiti komisiji za štipendije, da je končal šolanje oziroma izpopolnitev.
Komisija za štipendije mora po končanem šolanju oziroma izpopolnitvi v roku 3 mesecev zahtevati od štipendista, da izpolni pogoje in obveznosti iz pogodbe; če komisija tega ne zahteva v roku 3 mesecev, je štipendist odvezan svojih obveznosti.
31.	člen
Ta pravila veljajo od dneva objave v Uradnem vestniku Okrajnega ljudskega odbora Celje.
Predsednik komisije: Slavko Verdel
Pravila sklada za štipendije pri OLO Celje so bila potrjena na seji okrajnega zbora dne 19. aprila 1957 (sklep št. 01-6340/1-57 z dne 15. 5. 1957).
Štev.: 01-6340/2-57
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 24. januarja 1957.
148.
Po 129. členu zukona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52), 49. členu zakona o upravnih organih LRS (Ur. list LRS št. 13-45/56) v zvezi s 4. točko XII. poglavja družbenega plana okraja Celje za leto 1957 izdaja Svet za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje
NAVODILO
za izkoriščanje gozdov SLP, dodeljenih v izkoriščanje kmetijskim gospodarstvom.
L Gozdovi, ki so dodeljeni v izkoriščanje kmetijskim gospodarstvom, ostanejo pod upravo okrajne uprave za gozdarstvo. Kmetijskim gospodarstvom se v dodeljenih gozdovih zajamči samo prioritetna pravica izkoriščanju glavnih (les) in postranskih gozdnih proizvodov (stelja, suhljad, vejevinu, pesek, kamenje itd.) za potrebe lastnega gospodarstva.
Gozdnih proizvodov kmetijska gospodarstva iz teh gozdov ne smejo preprodajati.
2.	V lastne potrebe posestva sodijo:
a)	tehnični les, potreben za vzdrževanje gospodarskih, upravnih in stanovanjskih poslopij gospodarstva;
b)	tehnični les, potreben za investicije (novogradnje pod a) navedenih objektov, limeljske žičnice, vinogradi, sadovnjaki in drugi nasadi, pregonski pašniki in pod.), določene s perspektivnim planom vsakega gospodarstva;
c)	drva, potrebna za obratovanje posestva (kuhanje za.svinje; kuhanje žganja, ogrevanje upravnih prostorov, sušenje hmelja in sadja itd.). Pri tem je upoštevati, da so gozdovi SLP v okraju Celje glede drv dcficitni in da je mogoče posestvom zagotoviti drva samo kot dodatek k premogu, ki mora biti glavna kurjava tudi pri kmetijskih gospodarstvih.
Delavci in uslužbenci kmetijskih gospodarstev sc ne morejo oskrbovati s tehničnim lesom in drvi iz dodeljenih gozdov.
Steljariti se sme samo po načinu triletnega kolobarjenja.
Ce dodeljeni gozdovi ne morejo kriti potreb po stelji, se lahko primanjkljaj stelje krije proti plačilu iz ostalih gozdov SLP, s katerim gospodarijo gozdna gospodarstva; kot gozdna stelja se šteje tudi vejevina iglavcev, ki napade v rednih letnih sečiščih gozdnih gospodarstev.
3.	V dodeljenih gozdovih se sme sekati samo na podlagi sečnih dovoljenj, izdanih po okrajni upravi za gozdarstvo.
Prošnje za sečna dovoljenju predlagajo kmetijska gospodarstva okrajni upravi za gozdarstvo v avgustu tekočega leta za naslednje leto.
4.	Odkazovanje, izmero in žigosanje lesa vrši okrajna uprava za gozdarstvo po področnih logarjih. Les se žigosa z modro barvo.
5.	Sečnjo, spravilo in izvoz, odkazanega lesa vršijo kmet. gospodarstva po veljavnih predpisih.
6.	K prošnji za posek lesa za potrebe, navedene v točki 2/b, morajo kmetijska gospodarstva obvezno predložiti gradbeno dovoljenje In potrdilo banke, da so denarna sredstva za nameravane investicije zagotovljena. Brez navedenih dokazil se sečno dovoljenje za investicije ne more izdati.
7.	Nadzor nad dodeljenimi gozdovi vrši okrajna uprava za gozdarstvo.
Sečne naloge, varstvena in gojitvena dela v dodeljenih gozdovih izvršujejo po veljavnih predpisih praviloma uporabniki. Vsa gojitvena dela mora ko-lavdirati okrajna uprava za gozdarstvo.
8.	Za les, posekan v dodeljenih gozdovih, plačajo kmetijska gospodarstva gozdni sklad po točki 2 ta-
rife o prispevkih v gozdne sklade od gozdov SLP uredbe o novi tarifi prispevkov v sklade (Ur. I. LRS št. 6-12/56). Postranske gozdne proizvode uživajo uporabniki brezplačno.
9.	Kmetijskim gospodarstvom, ki izkoriščajo dodeljene gozdove na način, ki ni v skladu s temi navodili, se lahko dodeljeni gozdovi odvzamejo po predlogu sveta za gozdarstvo.
10.	Ta navodila veljajo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 2. aprila 1957.
Štev.: 1059/1-57
Predsednik svetu za gozdarstvo OLO Celje:
Strgar Ivan, 1. r.
149.
Po 129. členu zakona o okrajnih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-89/52), 49. člena zakona o upravnih organih LRS (Ur. list LRS št. 13-45/56) v zvezi s 4. točko XII. poglavju družbenega planu okraju Celje za leto 1957 izdaja Svet za gozdarstvo okrajnega ljudskega odbora Celje
NAVODILO
o izvajanju maloprodaje glavnih in postranskih gozdnih proizvodov.
1.	Maloprodajo glavnih in postranskih gozdnih proizvodov v gozdovih SLP, ki so dani v gospodarjenje gozdnim gospodarstvom, vršijo gozdna gospodarstva na podlagi kvot, ki jih dobijo vsako leto od okrajne uprave za gozdarstvo.
2.	Maloprodajo glavnih in postranskih proizvodov smejo gozdna gospodarstva vršiti samo v izdelanem stanju v gozdu pri panju ali na pomožnih in glavnih skladiščih.
Izjemoma se smejo prodajati na panju drobni gozdni sortimenti t. j. fižolovke in kolje.
3.	Glavni gozdni proizvodi sc smejo prodajati:
a)	gozdnim delavcem gozdnih gospodarstev;
b)	osebju pomožne gozdno-tehnične službe, gozdnih gospodarstev in okrajne uprave za gozdarstvo (logarji, gozdarji itd.);
c)	za kritje potreb po drveli onih šol, ki ležijo v hribovitih predelih in se ne morejo oskrbovati z drvi na tržišču, ker bi bil prevoz do teh šol nesorazmerno dražji;
č) za kritje potreb po tehničnem lesu šol, komunalnih ustanov, obč. ljudskih odborov in pašnih obratov, če ti nimajo gozdov;
d)	zasebnikom, ki nimajo lastnega gozda In se z drvi in tehničnim lesom ne morejo oskrbeti na tržišču ali pa njihov gozd ni zmogljiv za kritje lastnih potreb;
4.	Glavne in postranske gozdne proizvode prodajajo gozdna gospodarstva po ceniku, ki ga sestavijo gozdna gospodarstva, potrdi pa okrajna uprava zu gozdarstvo.
5.	Gozdno takso za prodane glavne in izkupiček za postranske gozdne proizvode odvajajo gozdna gospodarstva po maloprodajnem ceniku v okrajni gozdni sklad najpozneje do 20. v mesecu za pretekli mesim, sicer plačujejo 9% zamudnih obresti.
Gozdno takso za glavne proizvode je treba nakazovati ločeno od izkupička za postranske gozdne proizvode.
Za prodane glavne gozdne proizvode so gozdna gospodarstva obvezna predlagati okrajni upravi za gozdarstvo materialni seznam.
6.	Za nabiranje gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč se ne plačuje noben prispevek.
Nabiranje se sme vršiti samo z roko. Nabiranje brusnic z mehaničnimi sredstvi ni dopustno.
Nabiralci gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč se niorajo predhodno prijaviti na gozdnih obratih gozdnih gospodarstev, kjer se jim izdajo dovolilnice za nabiranje.
Gozdni obrati gozdnih gospodarstev so dolžni voditi evidenco o izdanih dovolilnicah in nadzor nad nabiranjem gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč.
Nabiralci sc morajo pri nabiranju strogo ravnati po splošnem zakonu o varstvu gozdov pred požarom. Pri nabiranju gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč ne smejo poškodovati ali uničiti gozdni mlaj ter odgovarjajo za škodo, ki bi nastala v zvezi z nabiranjem. Nabiralci zdravilnih zelišč ne smejo nabirati zaščitene rastline.
Ce se nabiralci ne ravnajo po določilih teh navodil. se jim mora odvzeti dovolilnica.
7.	Ta navodila veljajo z dnem objave v Uradnem vestniku okraja Celje.
Okrajni ljudski odbor Celje, v Celju, dne 2. aprila 1957.
Štev.: 1059/2-57
Predsednik Sveta za gozdarstvo OLO Celje:
Strgar Ivan, 1. r.
150.
PRAVILA VODNE SKUPNOSTI POREČJA SAVINJJE
Prizadete fizične in pravne osebe, ki jim je do ureditve perečih oziroma važnih vodnogospodarskih vprašanj v porečju Savinje, so sc po določilih 9. in
14.	člena splošne uredbe o vodnih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 6-48/52) sporazumele, da ustanovijo v ta namen vodno skupnost na zadružnih načelih in da uredijo svoja razmerja do te skupnosti ter poslovanje te skupnosti z naslednjimi pravili, ki postanejo veljavna, ko jih sprejme občni zbor te skupnosti in ko jih potrdi republiški organ za vodno gospodarstvo v Ljubljani.
I. poglavje
SPLOŠNE DOLOČBE
Ime, sedež, delovno območje in naloge Vodne skupnosti.
1. člen
Vodna skupnost porečja Savinje je obvezna vodnogospodarska organizacija na zadružnih načelih, ustanovljena po sporazumu prizadetih interesentov na občnem zboru dne 10. 7. 1957 z dovoljenjem Uprave za vodno gospodarstvo LRS v Ljubljani št. 740/4 z dne 18. 6. 1957.
Vodna skupnost se imenuje: »Vodna skupnost porečja Savinje« ali skrajšano »Vodna skupnost Savinja« (v nadaljnjem besedilu imenovana Vodna skupnost).
Sedež Vodne skupnosti je v Celju.
Vodna skupnost je pravna oseba in jamči za svoje obveznosti s svojim premoženjem. Posluje po do-
ločilih splošne uredbe o vodnih skupnostih (Uradni list FLRJ št. 6-48/52), po pravilniku o premoženju vodnih skupnosti in o njegovi uporabi (Uradni list FLRJ št. 24-270/52), po pravilniku o vodnem prispevku (Uradni list FLRJ št. 24-271/52), po teh pravilih in po drugih za vodne skupnosti veljavnih predpisih.
2.	člen
Delovno območje Vodne skupnosti obsega vodo-zbirno področje Savinje s pritoki, I. j. zemeljsko površino, s katere se voda odteka v Savinjo na območju okraja Celje.
3.	člen
Vodna skupnost je ustanovljena za obrambo pred poplavami, za uporabo vode, za vzdrževanje in urejanje voda, za preprečevanje erozije zemljišč ter za varstvo kakovosti voda.
Za dosego namena iz prejšnjega odstavka vodna skupnost proučuje, projektira in gradi potrebne vodne zgradbe in naprave v lastni režiji ali po drugem izvajalcu ter jih vzdržuje. Proučuje in izdeluje študije in programe v skladu s predpisi o projektiranju.
Vodna skupnost bo skrbela tudi za urejanje hudournikov in za izvajanje melioracij na območju porečja Savinje.
Članstvo v Vodni skupnosti
4.	člen
Član vodne skupnosti je lahko vsak lastnik oziroma upravni organ zemljišč, ki ležijo v območju Vodne skupnosti in ki imajo ali bodo imeli od delovanja Vodne skupnosti kako neposredno ali posredno korist.
Članstvo v Vodni skupnosti je obvezno za tiste fizične in pravne osebe, ki jih določi občni zbor.
Obvezni člani Vodne skupnosti so upravno teritorialne enote, gospodarske organizacije, zadružne organizacije, društva in imetniki zasebnih obrtnih obratov, ki imajo korist od skupne obrambe pred škodljivim delovanjem vode, od skupne uporabe vode ali od drugih naprav Vodne skupnosti.
5.	člen
Zoper sklep občnega zbora o vpisu v Vodno skupnost smejo oni, ki mislijo, da ne spadajo med interesente. vložiti pritožbo na republiški organ za vodno gospodarstvo v 15 dneh po prejemu pismenega sklepa o obveznem včlanjen ju.
6.	člen
Kjer je članstvo vezano na lastništvo (posest) oziroma na upravo nepremičnin (objektov, naprav), preide ob spremembi lastnika oziroma upravnega organa članstvo avtomatično na novega lastnika ozir. upravnega organa.
Obvezno članstvo preneha, če prenehajo pogoji, zaradi katerih je bilo odrejeno. O prenehanju članstva odloči republiški organ za vodno gospodarstvo.
Izstop iz članstva je možen samo pod pogoji, zaradi katerih bi bilo nedopustno obvezno včlanjen je, t. j. v primerih, ko tisti, ki želi izstopiti, dokaže, da zanj ne obstoji ni kak interes biti član Vodne skupnosti. ker mu delovanje Vodne skupnosti ne more dajati nobene neposredne ali posredne koristi.
Pravice in dolžnosti članov
7.	člen
Pravice članov Vodne skupnosti so naslednje:
1. smejo v zadostni meri uporabljati objekte, naprave in priprave Vodni' skupnosti in sc posluževati
drugih uslug, ki jih Vodna skupnost nudi svojim članom ;
2.	se lahko udeležuje občnih zborov po svojih zastopnikih, ki so lahko voljeni za člane organov Vodne skupnosti in za člane katerega koli organu Vodne skupnosti;
3.	lahko naslavljajo na organe Vodne skupnosti predloge zaradi izboljšanja dela in poslovanja skupnosti, zahtevajo od Vodne skupnosti nasvete in rešitve v določenih vodno-gospodarskih vprašanjih in ji predlagajo proučevanje, projektiranje in gradnjo naprav ter objektov, ki so potrebni za izpolnjevanje nalog Vodne skupnosti;
4.	lahko vlagajo na občni zbor pritožbe proti sklepom in ukrepom upravnega in nadzornega odbora, pri državnem nadzornem organu pa pritožbe zoper sklepe vseh organov Vodne skupnosti, zlasti občnega zbora.
8.	člen
Dolžnosti članov Vodne skupnosti so naslednje:
1.	da čuvajo imovino Vodne skupnosti;
2.	da plačujejo v redu prispevke Vodni skupnosti in izpolnjujejo druge obveznosti, ki bi jih sklenil občni zbor; da se v svojih odnosih do Vodne skupnosti ravnajo po zakonitih določilih, po teh pravilih, pravilnikih, sklepih organov Vodne skupnosti in po njihovih navodilih;
4.	da uporabljajo in vzdržujejo svoje naprave na način, ki je združljiv s skupno uporabo vode;
5.	da skrbijo za ohranitev in izboljšanje kakovosti vode in da vzdržujejo ter po nasvetu ali s pomočjo Vodne skupnosti gradijo čistilne naprave;
6.	da sporočijo Vodni skupnosti vse spremembe v lastništvu oziroma upravnemu organu zemljišč, objektov in drugih naprav ter vse spremembe, ki se tičejo tehnične strani, ter vsa dela, ki bi utegnila vplivati na varnost obrežju, obrežnih zemljišč, hidro-tehničnih objektov, na ribolov ter na vodni režim sploh.
Razvid članstva
9.	člen
Direktor Vodne skupnosti skrbi, da se vodi spisek članov in njihovih obveznosti do Vodne skupnosti.
11.	poglavje
ORGANIZACIJA VODNE SKUPNOSTI Organi Vodne skupnosti
10.	člen
Organi Vodne skupnosti so:
1.	občni zbor,
2.	upravni odbor,
3.	nadzorni odbor,
4.	direktor.
Upravni in nadzorni odbor se izvolita za 3 leta, občni zbor pa sme vse ali posamezne njune člane izmenjati tudi prej.
Občni zbor
11.	člen
Najvišji organ Vodne skupnosti je občni zbor. Občni zbor izvoli izmed članov Vodne skupnosti upravni in nadzorni odbor, ki sta mu za svoje delovanje odgovorna. Občni zbor namešča tudi direktorja.
12.	člen
Občni zbor sklepa o vseh splošnih in važnih vprašanjih Vodne skupnosti, zlasti pa:
a)	sprejema in spreminja pravila Vodne skupnosti;
b)	sklepa o potrebi, velikosti in načinu izvedbe gradbenih in gradbeno vzdrževalnih del in o uporabi naprav, ki so potrebne za dosego namenov Vodne skupnosti;
c)	voli, razrešuje in odstavlja predsednika ter člane upravnega in nadzornega odbora;
č) pretresa letna poročilu upravnega in nadzornega odbora;
d)	odloča o gospodarskem načrtu, o letnem predračunu dohodkov in izdatkov in o zaključnem računu skupnosti;
e)	odloča o razdelitvi bremen in koristi Vodne skupnosti, določa skupno višino članskih prispevkov;
I) daje upravnemu odboru navodilu za delo, okvirne določbe za izdelavo pravilnikov in poslovnikov;
g)	določa najvišji znesek posojila, ki ga more Vodna skupnost najeti preko zneska, do katerega ga lahko najame upravni odbor samostojno;
h)	odloča o predlogih in pritožbah članov Vodne skupnosti;
i)	odloča o spojitvi, razdelitvi in prenehanju Vodne skupnosti;
j)	namešča direktorja Vodne skupnosti v soglasju z republiškim organom za vodno gospodarstvo.
Sklicevanje in poslovanje občnega zbora.
13.	člen
Redni občni zbor skliče upravni odbor vsako leto najkasneje do 1. marca, izrednega pa po potrebi. Izredni občni zbor se mora sklicati na zahtevo nadzornega odbora ali na zahtevo ene desetine članov ali pa na zahtevo državnega nadzornega organa.
Ce ne skliče občnega zboru upravni odbor, ga skliče nadzorni odbor, če ga ne skliče niti ta, ga skliče državni nadzorni organ.
’ 14. člen
Vabilo na občni zbor se mora z navedbo dnevnega reda objaviti vsaj 14 dni pred občnim zborom v dnevnem časopisju, po potrebi na okrajni razglasni deski in na občinskih razglasnih deskah v območju Vodne skupnosti. Vabilo na občni zbor se mora z objavo dnevnega reda dostaviti vsem delegatom pismeno vsaj osem dni pred občnim zborom. Vsak občni zbor se mora prijaviti tudi nadzornemu organu.
15.	člen
Občni zbor vodi delovni predsednik, ki se izvoli na občnem zboru. Ce skliče občni zbor državni nadzorni organ, ga lahko vodi njegov zastopnik.
16.	člen
Vsak član (delegat) ima na občnem zboru en glas. Odsotne, bolne in sicer opravičene člane lahko zastopajo pismeno pooblaščeni zastopniki, vendar pa noben zastopnik ne more imeti več kot 5 glasov. Pooblastilo za zastopanje mora biti potrjeno po občinskem ljudskem odboru oziroma po krajevnem uradu.
17.	člen
Gospodarske, zadružne in družbene organizacije, zavodi, državni organi imenujejo, skupine privatnikov pa volijo po enega delegata za občni zbor in sporočijo Vodni skupnosti natančen naslov delegata, delegatu pa izdajo potrdilo o imenovanju. Kot skupine privatnikov so mišljeni privatni mlinarji in žagarji ter imetniki drugih vodnih naprav za izkoriščanje vodne sile na območju ene občine. V te skupine spadajo tudi mlini, žage in podobne naprave, ki so splošno ljudsko premoženje. Volilno pravico pri njih imajo organi upravljanja.
Delegati se morajo na občnem zboru izkazati s potrdilom o izvolitvi oziroma imenovanju.
18.	člen
V vsaki občini volita skupini mlinov in žag oziroma sorodnih naprav po enega iz vrst članov. Volitve organizira Vodna skupnost. Ce se volitev ne udeleži vsaj ena petina članov, imenuje delegata iz vrst članov tiste skupine občinski ljudski odbor.
Upravni odbor
19.	člen
Občni zbor voli posebej predsednika upravnega odbora, 14 nadaljnjih članov upravnega odbora in 14 namestnikov. Za izvolitev zadostuje navadna večina, ob enakosti glasov se volitev ponovi, ob ponovni enakosti pa žreba.
Člani upravnega odbora izvolijo izmed sebe po potrebi podpredsednika, tajnika, blagajnika in druge morebitne funkcionarje.
Direktor je po svojem položaju član upravnega .odbora.
20.	člen
Kolikor niso pridržani občnemu zboru, spadajo v pristojnost upravnega odbora opravki glede izvrševanja namena Vodne skupnosti, izvajanja gradbenih in vzdrževalnih del, nadzor nad uporabo hitrotehnič-nih objektov, vsi tekoči upravni opravki, posebej pa še te-le naloge;
a)	uprava imetja Vodne skupnosti, najemanje kratkoročnih posojil do najvišjega zneska 20 milijonov din, najemanje takih posojil preko tega zneska in najemanje investicijskih (dolgoročnih) posojil v mejah pooblastila občnega zbora, nadzorstvo nad blagajniškimi in finančnimi posli;
h) odmerjanje članskih prispevkov Vodne skupnosti v denarju, delu ali drugih uslugah po splošnem sklepu občnega zbora;
c)	sestavljanje predlogov gospodarskega plana, letnega predračuna in zaključnega računa;
č) izvajanje obstoječih predpisov in sklepov občnega zbora o gradnji, vzdrževanju in uporabi naprav Vodne skupnosti;
d)	nameščanje uslužbencev in delavcev razen direktorja po predsedniku upravnega odboru, če upravni odbor za to ne pooblasti direktorja.
Predsednik upravnega odbora zastopa Vodno skupnost na zunaj skupno z direktorjem in izvršuje sklepe občnega zbora in upravnega odbora. Podpredsednik nadomešča predsednika v vseh poslih, kadar je ta odsoten ali zadržan. Tajnik, blagajnik in drugi funkcionarji upravnega odbora opravljajo dela, ki jim jih poveri upravni odbor.
Nadzorni odbor.
21.	člen
Nadzorni odbor sestoji iz 3 do 5 članov, ki jih lzvoli občni zbor. Ti določijo izmed sebe predsednika.
Nadzorni odbor spremlja vse delo upravnega odbora in direktorja ter ju nadzoruje, pregleduje blagajno in obračune ter o vsem poroča občnemu zboru.
Ce ugotovi nadzorni odbor večje nepravilnosti ali Pa tako nepravilnost, ki se na njegovo opozorilo takoj ne odpravi, naznani to glede na naravo nepravil-Posti bodisi upravnemu odboru bodisi državnemu Padzornemu organu.
Direktor
22.	člen
Direktor Vodne skupnosti mora biti hidrotehnič-Pl strokovnjak. Vodi neposredno administracijo Vod-
ne skupnosti, skrbi za izvrševanje tehničnih in upravnih nalog, vodi neposredno izvrševanje nalog Vodne skupnosti, sklepov občnega zbora in upravnega odbora, izvršuje zakone ter predpise nadzornih organov. Direktor zastopa skupno s predsednikom upravnega odbora Vodno skupnost na zunaj, sopodpisuje obvezujoče listine, sklepa v okviru pooblastil upravnega odbora pogodbe za Vodno skupnost, je odredbodajalec za izvrševanje predračuna dohodkov in izdatkov Vodne skupnosti, vodi in ureja seznam članov ter v okviru pooblastil upravnega odbora namešča uslužbence in delavce Vodne skupnosti. Direktor je odgovoren za svoje delo upravnemu odboru, občnemu zboru in državnim nadzornim organom.
Skupne določbe za organe Vodne skupnosti
23.	člen
Občni zbor sklepa veljavno ob navzočnosti nad polovice članov (delgatov), po polurnem čakanju pa je sklepčen ob vsakem številu. Le za sklepanje o prenehanju skupnosti je potrebna navzočnost polovice vseh članov (delegatov).
Upravni in nadzorni odbor sklepata veljavno, če je navzočih nad polovico njih članov.
Sklepi vseh organov so veljavni, če je za sklep glasovala več kot polovica navzočih.
Vse volitve se opravljajo pismeno, če večina navzočih ne sklene drugače.
24.	člen
O poteku in sklepih občnega zbora in sej drugih organov skupnosti sc mora voditi zapisnik, ki ga podpišeta predsedujoči in zapisnikar. Udeleženci občnega zbora oziroma sej imajo pravico zapisnik pregledati in dajati pripombe na prvem naslednjem občnem zboru oziroma seji, kjer sc o teh pripombah tudi odloča. Občni zbor lahko predpiše poslovnike za delo upravnega in nadzornega odbora ter direktorja, upravni odbor pa po pooblastilu občnega zbora pravilnike o načinu uporabe in vzdrževanja naprav Vodne skupnosti.
25.	člen
Dolžnosti delegatov ter članov upravnega in nadzornega odbora so častne, po sklepu občnega zbora pa se jim povrnejo dejanski stroški, ki so nastali v zvezi z izvrševanjem njih dolžnosti, ter izgubljeni zaslužek.
Vsak član Vodne skupnosti, ki je v polni posesti državljanskih pravic, je dolžan sprejeti izvolitev za delegata ali člana upravnega ali nadzornega odbora in vztrajati na svojem mestu do poteka volilne dobe, če ga ne opravičuje starost, bolezen ali drugi utemeljeni razlogi, da izvolitev odkloni oziroma odstopi. O upravičenosti razlogov odloča občni zbor skupnosti oziroma organ, kateremu odstopajoči pripada. V sporu se odločitev predloži v rešitev državnemu nadzornemu organu.
Delavci in uslužbenci
26.	člen
Delavce in uslužbence, izvzemši direktorja, namešča in odloča o njihovih službenih razmerjih predsednik upravnega odbora oziroma po pooblastilu upravnega odbora direktor. Proti odločbam predsednika upravnega odbora oziroma direktorja sc prizadeti uslužbenci in delavci lahko pritožijo na upravni odbor, proti sklepom upravnega odbora pa na državni nadzorni organ.
Pritožbe, ki bi se morale reševati v okviru splošnih predpisov o inšpekciji dela, lahko upravni odbor odstopi inšpekciji dela, ako jih ni poslal tja že pri-tožitclj sam.
Stran 18
URADNI VESTNIK
Štev. 6 - 15. IX. 1957
III.	poglavje
PREMOŽENJE VODNE SKUPNOSTI Vrste premoženja
27.	člen
Premoženje Vodne skupnosti sestavljajo osnovna sredstva, obratna sredstva, sklad za vodno gospodarstvo in amortizacijski sklad.
a)	Osnovna sredstva
28.	člen
Osnovna sredstva (zemljišča, stavbe, razni gradbeni objekti, stroji in strojne naprave, naprave za odpravo, prevoz in zveze ter orodje in inventar, katerega vrednost presega 5000 dinarjev), pridobi skuliri osi bodisi z dodelitvijo iz splošnega ljudskega premoženja ali kasneje z gradnjo ali z nakupom.
29.	člen
Osnovnih sredstev, ki izvirajo iz splošnega ljudskega premoženja, ni mogoče odstopati drugim v izkoriščanje brez privolitve organa, ki jih je skupnosti dodelil. Drobni inventar, ki ga skupnost več ne potrebuje, sme najugodnejšemu ponudniku odprodati tudi upravni odbor sam.
30.	člen
Osnovna sredstva se lahko povečajo iz sklada za vodno gospodarstvo, iz kreditov za investicije, z dotacijami, darili in z delovnimi prispevki članov ali pa s splošnim ljudskim premoženjem, ki se da Vodni skupnosti v uporabo.
31.	člen
Osnovna sredstva se smejo uporabljati samo za namene, za katere so bila dodeljena, zgrajena ali nabavljena. Upravni odbor sme s pooblastilom občnega zbora skleniti, da se osnovna sredstva uporabijo tudi za druge namene.
b)	Obratna sredstva
32.	člen
Obratna sredstva so: zaloge surovin, pomožni in pogonski material, denar, vrednostni papirji in material za tekoče vzdrževanje objektov. Obratna sredstva za normalno delovanje se določijo v letnem predračunu, opravičeni primanjkljaji v teku leta se dopolnijo iz. sklada za vodno gospodarstvo, presežki ob koncu letu se smejo ob začetku leta takoj uporabljati. računsko pa so prenesejo na predračun izdatkov in dohodkov za naslednje leto.
O dopolnitvi primanjkljaja pri obratnih sredstvih in o prenosu presežkov na novi predračun odloča na predlog direktorja upravni odbor. Svojo odločbo pa mora opravičiti na letnem občnem zboru, Občni zbor lahko pooblasti d p ravni odbor, da sme za kritje obratnih sredstev najeti do določene višine terminske kredite, ako dotekajo lastni dohodki v neenakih časovnih intervalih in no bi mogli zagotoviti nemotenega delovanja.
c)	Sklad zn vodno gospodarstvo
33.	člen
V sklad za vodno gospodarstvo sc stekajo:
1. vodni prispevek članov po letnem predračunu dohodkov in izdatkov;
2.	eventualni izredni prispevki, ki sc pobirajo po pooblastilu rednega ali izrednega občnega zbora:
3.	posojila, ki se najemajo za investicije in druge potrebe skupnosti;
4.	dotacije, ki jih nameni Vodna skupnost skladu za določene namene, ter izkupički odsvojenih osno\ -ni h sredstev;
5.	obresti od sredstev sklada.
34.	člen
Sredstva, zbrana v skladu za vodno gospodarstvo, se smejo trošiti:
1.	za kritje izrednih izdatkov izven rednega predračuna kakor n. pr. ob škodah in pod.;
2.	za kritje primanjkljaja obratnih sredstev;
3.	za nabavo novih osnovnih sredstev in za večja popravila;
4.	za zagotovitev odplačila izposojenih investicijskih finančnih sredstev;
5.	za plačevanje prispevkov v sklad republiške zveze Vodnih skupnosti, če bi se ustanovil.
35.	člen
Sredstva, ki naj gredo v sklad za vodno gospodarstvo, določi vsako leto občni zbor obenem s predračunom dohodkov in izdatkov. Naloga sklada za vodno gospodarstvo je dvojna: V skladu se zbirajo in koncentrirajo sredstva za bodoče gradnje, nabave in večja popravila, sklad služi kot rezervni sklad za kritji' izrednih nepredvidenih in nepredvidljivih izdatkov, a tudi kot finančna centrala za finansiranje vseh investicijskih del.
d)	Amortizacijski sklad
36.	člen
Naloga amortizacijskega sklada je, da zagotovi finančna sredstva za velika popravila in za nadomestitev dotrajanih objektov, ki spadajo v osnovna sredstva. Amortizirati se morajo vsa osnovna sredstva, ki so v uporabi in so vanje naložene investicije. Amortizacijska kvota se določa po njihovi dobi.
37.	člen
Amortizacijski zneski, ki nuj se odvedejo v amortizacijski sklad, se določijo v vsakoletnem predračunu. Za določitev amortizacijskega zneska za objekte iz osnovnih sredstev se določi posebna komisija po 14. členu v 1. členu teh pravil omenjenega pravilnika (Ur. list FLRJ štev. 24-270/52), zaradi ocenitve ostalih osnovnih sredstev in ugotavljanja amortizacijskih kvot pa sme občni zbor imenovati komisijo, da opravi te ugotovitve v skladu z istim pravilnikom.
Finančno poslovanje
38.	člen
Vodna skupnost posluje po predračunu dohodkov in izdatkov, ki se sprejme na vsakoletnem občnem zboru.
Vodna skupnost vodi svoje blagajniške in računske posle po denarnem zavodu, ki ga določi upravni odbor s kasnejšo odobritvijo občnega zbora, tam nalaga tudi svoje sklade.
Vse premoženje Vodne skupnosti s posebej izkazanim skladom za vodno gospodarstvo in amortizacijskim skladom se izkaže v vsakoletnem predračunu dohodkov in izdatkov.
Za vodstvo računskih in knjigovodskih poslov se morajo smiselno uporabljati predpisi, ki veljajo za finančno in računsko poslovanje finančno samostojnih zavodov.
IV. poglavje
DOHODKI VODNE SKUPNOSTI
39.	člen
Dohodki Vodne skupnosti so:
1.	dohodki in premoženja podjetij Vodne skupnosti in posebnih uslug in storitev, ki jih skupnost nudi elanom in nečlanom;
2.	redni in izredni vodni prispevki članov in pristopnina;
3.	dotacije državnih organov ter prostovoljni prispevki gospodarskih zadružnih in družbenih organizacij in zasebnikov;
4.	razni nepričakovani dohodki.
40.	člen
Vodni prispevek plačujejo vsi člani Vodne skupnosti in služi za kritje stroškov za izvrševanje nalog Vodne skupnosti, zlasti za investicije, za nubuvo investicijske opreme in inventarja, za upravne stroške, za amortizacijo osnovnih sredstev in za odplačevanje posojil.
41.	člen
Skupni znesek vodnih prispevkov določi vsako leto občni zbor v mejah predračuna dohodkov in izdatkov.
V izrednih primerili se lahko določi tudi med letom izredni vodni prispevek.
Vodni prispevek se porazdeli med posamezne člane Vodne skupnosti glede na korist, ki jo imajo od Vodne skupnosti. Predpis vodnega prispevka za posamezne člane opravi upravni odbor Vodne skupnosti po kriterijih, ki jih je določil občni zbor.
42.	člen
Direktor Vodne skupnosti je dolžan na osnovi seznama članov in drugih podatkov izdelati razporede za plačilo vodnega prispevsa in jih predložiti pristojnemu občinskemu finančnemu organu, ki vodni prispevek pobira po predpisih, veljavnih za pobili je davkov.
Pobrane vodne prispevke vplačujejo finančni organi na tekoči račun Vodne skupnosti pri Komunalni banki Celje.
43.	člen
O predpisu vodnega prispevka je dolžan direktor s pismeno odločbo obvestiti vsakega člana posebej (plačilni nalog).
44.	člen
Vodni prispevki dospevajo v plačilo četrtletno. Upravni odbor roke dospevanja v plačilo glede posameznih članov določi individualno. Člani, za katere do konca vsakega poslovnega leta še ni znana osnova za predpis prispevka, plačujejo akontacije na prispevek v višini, ki jo določi upravni odbor.
45.	člen
Član Vodne skupnosti, ki z odmero vodnega prispevka ni zadovoljen, se sme pritožiti proti višini od-1,1 ere v 15 dneh po prejemu plačilnega naloga na državni nadzorni organ, t. j. Okrajni ljudski odbor v Celju.
46.	člen
Član, ki z nedopustnim dejanjem in ravnanjem ‘di z neresničnimi podatki prikrajša Vodno skupnost !'(* višini svojih dajatev, plača brez ozira na inore-,'lne kazenske posledice poleg zneska prikrajšanja s<- konvencionalno globo v višini prikrajška in stroške zftdevne ugotovitve.
Člani so dolžni dajati Vodni skupnosti popolne ip natančne podatke za odmero prispevkov. Direktor lahko te podatke prijavi v primeru, če jih član ni dal pravočasno ali jih je dal nepopolno ali nepravilno, sam na stroške članov.
47.	člčn
Okraj Celje daje Vodni skupnosti letni prispevek, ki znaša 1 % od letne razpoložljive vsote splošnega investicijskega sklada OLO Celje, zmanjšan za znesek, ki sorazmerno odpade na ono površino okraja, ki ne spada v območje Vodne skupnosti.
48.	člen
Letni prispevek v Vodno skupnost včlanjenih občin znaša 1 % od sklada za pospeševanje kmetijstva, zmanjšan za znesek, ki sorazmerno odpade na ono površino občine, ki ne spada v območje Vodne skupnosti.
49.	člen
Vodne in toplotne elektrarne plačujejo letni vodni prispevek od kWh proizvedene električne energije, ki pa ne sme biti višji od 8 % povprečne cene za električno energijo v Ljudski republiki Sloveniji.
50.	člen
Gospodarske organizacije, ki uporabljajo vodo za to, da ji opravlja kakršno koli nepogonsko fizikalno ali kemično delo Jpartie naprave, separacija, destilacija, hlajenje, transport ali podobno) plačujejo letni vodni prispevek praviloma po količini uporabljene vode. Glede na raznolikost proizvodnega procesa gospodarskih organizacij in tudi na raznolikost procesa med posameznimi gospodarskimi organizacijami iste panoge, se ta prispevek plačuje na osnovi gospodarskih analiz po individualni odmeri največ do 2 promila od bruto produkta članov Vodne skupnosti, ki so dolžni plačevati.
Uporaba vode iz javnih vodovodov ne oprošča gospodarske organizacije plačevanja prispevka po tem členu.
51.	člen
Gospodarske organizacije, ki posredno ali neposredno spuščajo v nadzemne ali talne vode snovi, ki prekomerno onečiščajo vodo. kvarijo vodnogospodarske naprave ali sicer škodujejo splošnim gospodarskim koristim, zdravju ljudi ali uspavanju živalstva in rastlinstvu, plačujejo letni vodni prispevek v višini, ki jo za vsako leto določi občni zbor po stopnjah, upoštevajoč količino, koncentracijo, specifičnost in druge lastnosti odpadnih voda ter njihov učinek na vode, v katero se take snovi spuščajo. Občni zbor lahko določi, da plačujejo zavezanci iz tega člena namesto omenjenega prispevka prispevek v znesku, ki do ene dvajsetine presega letno amortizacijsko kvoto od vrednosti čistilnih naprav, ki bi bile potrebne za očiščenje vode do neškodljivosti.
52.	člen
Kmetijslco-gospodarske in zadružne organizacije (kmetijska gospodarstva, kmetijske zadruge in podobno) plačujejo vodni prispevek, ki sc izračuna v tisočinkah od celotnega bruto produkta in sicer po stopnji koristi, ki jo imajo od Vodne skupnosti, do štiri promile.
53.	člen
Imetniki obratov iz 17. člena teh pravil plačujejo letno do 2 % od dohodnine.
54.	člen
Na vsako izdano letno ribolovnico za vode na območju vodne skupnosti plača Ribiško društvo v Celju prispevek 100 din. Za druge vrste ribolovnic plača društvo 10 din za vsak dan dovoljenega ribolova.
Prispevki iz tega člena se plačujejo tudi za brezplačno izdane ribolovnice vseh vrst ne glede na razlog brezplačnosti.
55.	člen
Gospodarske, kmetijsko gospodarske in zadružne organizacije, ki uporabljajo vodno silo za naprave z neposrednim prenosom energije, plačujejo prispevek po 49. členu. Ta prispevek se preračuna na kWh. Ne glede na določila 52. in 53. člena teh pravil plačujejo kmetijsko gospodarske organizacije, zadružne organizacije in imetniki zasebnih obrtnih obratov tudi prispevke po 50. in 51. členu teh pravil, če so sicer dani pogoji za predpis teh prispevkov.
56.	člen
Članom iz 49. člena se količina za pogon koles (turbin) uporabljene vode ne šteje v prispevno dolžnost po 50. členu. Člani iz 49. in 50. člena niso oproščeni plačila prispevka po 51. členu teh pravil, če so sicer dani pogoji za predpis prispevka po tem členu.
57.	člen
Prispevke nakazujejo upravno teritorialne enote, kmetijsko gospodarske in zadružne organizacije ter Ribiško društvo v Celju neposredno Vodni skupnosti brez posebne odmere, medtem ko ostale prispevke odmerja članom direktor Vodne skupnosti s pismeno odločbo (43. člen).
V. poglavje KONČNE DOLOČBE Državno nadzorstvo
58.	člen
Vodna skupnost je pod splošnim nadzorstvom republiškega organa za vodno gospodarstvo.
Okrajni ljudski odbor neposredno nadzoruje v mejah svoje pristojnosti materialno, finančno in drugo poslovanje Vodne skupnosti, Vodna skupnost mora temu nadzornemu organu pošiljati sklepe občnega zbora in mu poročati o izvolitvi in sestavi upravnega in nadzornega odbora.
59.	člen
Republiški organ za vodno gospodarstvo je pristojen:
1.	za dovolitev ustanovitve Vodne skupnosti;
2.	za potrditev njenih pravil in za spremembe;
3.	za registracijo Vodne skupnosti;
4.	za potrditev sklepa občnega zboja o spojitvi oziroma o razdelitvi Vodne skupnosti.
Okrajni ljudski odbor je pristojen:
1.	za potrditev plana, predračuna dohodkov in izdatkov in zaključnega računa Vodne skupnosti;
2.	za odobritev pogodb, ki jih Vodna skupnost sklepa s kakim članom upravnega ali nadzornega odbora.
Ne glede na naloge Vodne skupnosti po teh pravilih si mora Vodna skupnost za vse gradnje in preureditve preskrbeti vsa predpisana dovoljenja in soglasja pristojnih organov.
60.	člen
Pritožbe zoper ukrepe vseh organov Vodne skupnosti se vlagajo pri upravnem odboru.
Pritožba v zadevi, ki se po svoji naravi rešuje po prostem preudarku, reši dokončno občni zbor, če ji upravni odbor ni mogel docela ugoditi.
Če sc zdi upravnemu odboru pritožba po 45. členu umestna, lahko sam spremeni napadeno odločbo, kolikor se ta tiče le pritožitelja. Zoper tako spremenjeno odločbo je zopet dopustna pritožba.
Vsako pritožbo po 45. členu sme upravni odbor popreje predložiti občnemu zboru v rešitev kot ugovor; ce občni zbor ugovoru v celoti ne ugodi, se pritožba predloži nadzornemu organu v instančno odločitev. Isto velja tudi za pritožbo zoper rešitev, ki jo je izdal upravni odbor v lastnem delokrogu.
Vendar ima član pravico pritožiti se nadzornemu organu zoper vsako rešitev organov Vodne skupnosti, če misli, da je z rešitvijo kršen njegov na teh pravilih ali na drugih veljavnih predpisih osnovan pravni interes.
61.	člen
V primeru pritožbe zoper odmero kake dajatve pa tudi sicer, če se dajatev ni mogla iz katerega koli razloga dokončno odmeriti, je zavezanec dolžan do končne rešitve spornega oziroma nerešenega vprašanja plačevati Vodni skupnosti akontacijo v višini dotedanje nesporne višine oziroma, če tega merila ni. v sporazumno določeni višini. Če do sporazuma ne pride, pa j c zavezanec dolžan plačevati začasno dajatev v višini, ki jo za obe strani obvezno določi tričlanska razsodišče. Akontacija se obračuna ob končni rešitvi.
62.	člen
S temi pravili se Vodna skupnost zaveže pristopiti k republiški Vodni skupnosti, čim se ta ustanovi.
63.	člen
Vodna skupnost preneha, če so izpolnjene vse njene naloge in če ni več razlogov za njen obstoj. Sklep o prenehanju sprejme občni zbor z absolutno večino.
64.	člen
Od vštetega meseca, ki sledi mesecu potrditve teh pravil do konca prvega nepopolnega poslovnega leta Vodne skupnosti, zapadejo v plačilo vodni prispevki v višini četrtletnih tangent oziroma dvanajstin, zaokroženih navzgor na desetice dinarjev.
65.	člen
Vodna skupnost postane pravna oseba z dnem, ko se vpiše v register Vodnih skupnosti pri republiškem organu za vodno gospodarstvo.
66.	člen
Ta pravila so bila sprejeta na ustanovnem občnem zboru Vodne skupnosti dne 10. 7; 1957 in postanejo veljavna, ko jih potrdi republiški organ za vodno gospodarstvo.
Št. 2/1-1957
Celje, dne 10. julija 1957
Predsednik upravnega odbora: (Jerman Riko)
Štev. 6 —	15. IX. 1957	URADNI VESTNIK		Stran 41
Aktiva		TRGOVINA Z ŽIVILI »PRI ZVONU« CELJU		Pasiva
	Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva........................	.	316
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	177
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva.............. 1.182
C)	Sredstva v obračunu (in druga aktiva
Kupci in druge terjatve ... t	...	.	54
Druga aktiva............................ 548
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček...................... 71
Skupaj .	.	2.348
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 316
Razni skladi......................................  190
Drugi viri za finansiranje investicij .	. .
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	1.310
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................... 461
Druga pasiva...............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček............................................. 71
Skupaj . .	2.348
Računovodja: podpis nečitljiv	Predsednik UO: Hojnik Anica, 1. r.	Poslovodja: podpis nečitljiv
Aktiva
»ORTOPEDIJA« CELJE
Naziv postavke
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...........................
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva...................
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve....................
Druga aktiva...............................
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................
V 000 din
Naziv postavke
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
535 Sklad osnovnih sredstev......................
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
505 Razni skladi.................................
Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.
2.322
350
692
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.
Pasivne časovne razmejitve ......
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti...........
D)	Finančni uspeh
Dobiček...................................
Pasiva V 000 din
472
163
1.500
804
692
Skupaj . .	4.605
Skupaj . .	4.605
Računovodja: Širše Ivan, 1. r.	Predsednik UO: Mužič Tone, 1. r.	Upravnik: Gogič Evgenija, 1. r.
Aktiva	LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE ŠENTJUR PRI CELJU________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 24.170 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	15.070 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 117.072 C)	Sredstva v obračunu« in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 12.877 Oruga aktiva	 10.860 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 1.974	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 24.170 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi	 10.419 Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	2.322 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .	141.756 Fond obratnih sredstev	 Pasivne časovne razmejitve	 HO C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Druga pasiva		 .	1.272 B) Finančni uspeh Dobiček 		  1.974
Skupaj .	.	182.023	Skupaj .	.	182.023
To podjetje je v letu 1956 zaposlovalo povprečno 153 delavcev. Proizvodni plan je bil dosežen po fizičnem obsegu z 136%, vrednostno pa z 95%. Zaradi stagnacije na inozemskem tržišču podjetje ni doseglo predvidenega dobička. Koeficient obračanja jo v letu 1956 znašal 3.5. Na enega zaposlenega je odpadlo v letu 1956 1,527.000 din proizvodne vrednosti. Družbene dajatve je podjetje v letu 1956 redno odvajalo. Računovodja: Cerar Vlado, 1. r.	Predsednik UO: Krofi Edi. 1. r.	Direktor: ing. Najzer Ladislav, 1. r.	
Aktiva	KLAVNICA IN MESARIJA ŠTORE____________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 974
Investicije v teku........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	430
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... 708
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 456
Druga aktiva......................... t.319
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.......................
Skupaj	.	■_______5,887
Naziv postavke________________V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................. 974
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
Razni skladi............................ 436
Drugi viri za finansiranje investicij . . .
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna	sredstva	.	.	.	494
Pasivne časovne razmejitve................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti......... 817
Druga pasiva............................. 14
D)	Finančni uspeh
Dobiček...........................................1152
Skupaj	.	.	5.887
Obrtno podjetje Klavnica in mesnica Štore je pričela poslovati 9. 6. 1947. Stanje je bilo ob zaključku poslovnega leta rentabilno. Cisti dohodek je znašal 1,522.206 din.
Računovodja: Breznik Matej, 1. r. Predsednik UO: Kolar Albin, 1. r. Direktor: Jekuš Stane, 1. r.
Aktiva
MESNINE CELJE
Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 10.989
Investicije v teku........................ •
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	3.298
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... 12.785
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 9.200
Druga aktiva............................. 96
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.................... 15.142
Skupaj	.	■____51.510
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................... 8.513
Razni skladi.................................... 3.341
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.	2.476
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	. .	10.660
Pasivne časovne razmejitve.................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti................ 10.096
Druga pasiva.................................... 1-282
D)	Finančni uspeh
Dobiček.......................................... 15.142
Skupaj .	.______51,510
V poslovnem letu 1936 je podjetje dvignilo promet za din 43,124.603,— ali za 17,83%, proizvodnja pa se je povečala za 158.862 kg ali za 16,92% napram lanskemu letu. Zaposlenih je bilo 82 oseb v 12 poslovalnicah in drugih obratih. Povprečna obratna sredstva so znašala din 9,297.156 —. Podjetje je rentabilno, knjigovodstvo ažurno in v redu. Vse obveznosti so bile pravočasno poravnane.
Računovodja; Seitl Murija, 1. r.	Predsednik UO: Rajkovič Stevo, 1. r. Direktor: Gabrič Tone, 1. r.
Aktiva	ZDRAVSTVENI DOM SLOV. KONJICE	________Pasiva
Naziv postavke________________V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................ 12.000
Investicije v teku................................. 137
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	2.354
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................... 551
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............................ 387
Druga aktiva........................................ 14
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček . '............................ 162
Skupaj .	.______15.605
Naziv postavke	___V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............. 12.000
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
Razni skladi........................... 240
Drugi viri za finansiranje	investicij	.	.	.	2.547
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . .	.	400
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........ 318
Druga pasiva............................. .	10®
D)	Finančni uspeh
Dobiček............................................
Skupaj	.	.	15.605
Aktiva_________________TRGOVSKO PODJETJE »USNJE« CELJE_______________Pasiva
______________Naziv postavke_________________V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva	«
Osnovna sredstva................................. 3.719
Investicije v teku............................... 7.507
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva ....................... 38.189
C)	Sredstva v obračunu Tn druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 12.400
Druga aktiva..............................
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.......................
Skupaj .	.	61.815
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.................. 3.719
Drugi viri za finansiranje investicij . . .
Razni skladi............................. 7.655
Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	40.000
Pasivne časovne razmejitve............... 2
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.......... 10.439
Druga pasiva.............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček...............................................
Skupaj	.	.	61.815
Blagovni promet v letu 1956 je znašal 253,398.818 din— t. j. 10 % več, kot je bilo začrtano, odnosno 14 % manj kot v preteklem letu. Posledica zmanjšanja blagovnega prometa nasproti letu 1955 je bila slaba možnost za nakup idočili artiklov v I. polovici leta. Pri podjetju je bilo povprečno zaposlenih 19 delavcev in uslužbencev. Knjigovodstvo je bilo stalno na tekočem. Vse obveznosti so bile poravnane pravočasno.
Računovodja: Franc Kotnik, 1. r.	Predsednik UO: Budna Leon, 1. r. Direktor: Stupica Stane, 1. r.
Aktiva
LESNO PODJETJE CELJE
Pasiva
Naziv postavke	___ V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 8.456
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	6.273
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 16.165
C)	Sredstva v obračunu*in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 7.899
Druga aktiva....................................... 842
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček............................. 15.507
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................... 8.456
Razni skladi..................................... 6.074
Drugi viri za finansiranje investicij . . .
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	14.100
Pasivne časovne razmejitve.......................... 40
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........... 7.611
Druga pasiva..................................... 3.354
D)	Finančni uspeh
Dobiček !..........................: . .	15.507
Skupaj . .	55.142
Skupaj . .	55.142
V letu 1956 je bilo zaposlenih povprečno 27 oseb. Bruto produkt je bil dosežen s 171 %. Rentalibiteta na-pram letu 1955 znaša 120 %>.
Računovodja: Dokler Emil, 1. r. Predsednik UO: Hribernik Ludvik, 1. r. Direktor: Maslo Drago, 1. r.
Aktiva	GRADBENO PODJETJE ROGAŠKA SLATINA_____________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		916	A) Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		116
Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	81	Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Razni skladi		800 269
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		662	B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Fond obratnih sredstev ........	255
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve		4.102	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		8.226
Druga aktiva	 D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		3.905 1.585	Druga pasiva	 D) Finančni uspeh Dobiček		1.585
Skupaj . .	11.251	Skupaj .	.	11.251
Dosežen dohodek 1,584.602, povprečno zaposlenih 88. Izvrševala so se gradbena, montažna dela na objektih nizke in visoke gradnje.
Aktiva_____________________
.	Naziv postavke
TOVARNA POHIŠTVA POLZELA
V 000 din
Naziv postavke
Pasiva V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................ 21.669
Investicije v teku.................................. 53
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	5.600
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 17.228
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 5.483
Druga aktiva...............................
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček . ........................... 6.669
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev......................... 21.669
Drugi viri za finansiranje investicij ...	53
Razni skladi..................................... 5.999
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	17.530
Pasivne časovne razmejitve................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................. 4.782
Druga pasiva . ......................
D)	Finančni uspeh
Dobiček.........................................  6.669
Skupaj , ._______56.702
Skupaj . .	56.702
V letu 1956 je bilo povprečno zaposlenih 76 oseb. Storilnost se je dvignila za 19% naprain letu 1955. Bruto dohodek je znašal 63,184.281 din.
Računovodja: Robida Vojko, 1. r. Predsednik UO: Zupanc Anton, 1. r. Direktor; Breznik Verner, 1. r.
Aktiva
TRGOVSKO PODJETJE »TOBAK« CELJE
Pasiva
Naziv postavke	_____V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 3.209
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	4.400
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................ 35.317
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 9.919
Druga aktiva......................................... 6
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček................................ 610
Skupaj .	._____53.461
Naziv postavke________________V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev..................... 3.209
Dolgoročno posojilo za dokončane investicije
Razni skladi................................ 4.298
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	24.920
Pasivne časovne razmejitve................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge	obveznosti................ 19.195
Druga pasiva.................................... 1.229
D) Finančni uspeli
Dobiček..............610
Skupaj . ._______53.461
Podjetje je v letu 1956 doseglo promet v znesku 467,768.953 din. Odobren kredit pri Komunalni banki Celje 24,920.000 din. Dosežen plačni sklad z odstotkom od prometa 1,8%	8,339.529 din. Dosežen dobiček
609.803 din.
Investicije za gradbo — trafike v Laškem in za inventar znesejo 2,869.926 din in so do konca leta 1956 likvidirane. Zaposlenih v letu 1956 povprečno 30 oseb.	<
Računovodja: Bandelj M. Avrelij, 1. r Predsednik UO: šoštarec Štefan, 1. r. Direktor: Petan Franc, 1. r.
Aktiva
PEKARNA GORNJI GRAD
Pasiva
Naziv postavke
V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...................................  36
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	24
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva........................... 344
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve............................. 64
Druga aktiva........................................ 22
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................
Skupaj .	.	490
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................. 36
Dolgoročno posojilo.za dokončane investicije
Razni skladi........................................ 23
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	149
Pasivne časovne razmejitve.................
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti..................... 282
Druga pasiva ..............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček.................................
Skupaj .	.________490
Aktiva	KMETIJSKA ZADRUGA z o. j. KOZJE___________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 C)	Sredstva v obračunu, in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 Druga aktiva	 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček		7.968 3.659 1.086 10.745 4.967 1.287	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Razni skladi	 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij . . . B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	. Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva . . . . .'	 D)	Finančni uspeh Dobiček 			5.502 2.467 3.165 3.489 170 7.200 165 5.902 1.211 441
Skupaj . .	29.712	Skupaj . .	29.712
Računovodja: Vouk Manca, I. r.	Predsednik UO: podpis nečitljiv	Upravnik: Andrinek Karl, 1. r.
Aktiva
GRADBENO PODJETJE SLOVENSKE KONJICE
Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva................................. 6.238
Investicije v teku................................. 733
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	2.463
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva......................... 4.488
C)	Sredstva v obračunu • in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.......................... 6.467
Druga aktiva..................................... 2.670
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček........................
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih	sredstev........................ 6.238
Razni skladi..................................... 2.825
Drugi viri za	finansiranje investicij ...	134
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.	598
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .	3.378
Sklad obratnih sredstev.........................  3.378
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................. 5.098
Druga pasiva	 ..................... 1.410
D)	Finančni uspeh
Skupaj . .	23.059
Skupaj . .	23.059
Proizvodni plan je bil dosežen v višini 78 %, pri čemer pa je omeniti, da je bil dobiček na doseženo realizacijo presežen od planirane vsote. Podjetje jo ugotovilo, da mu niso rentabilne visoke gradnje, saj sc je dobiček v glavnem ustvaril na nizkih gradnjah — cestah. Delovna storilnost je v teni letu sicer nekoliko porasla z obračunavanjem po normah, vendar še ni dosegla potrebne višine.
Računovodja: Mlakar Pavlu, 1, r. Predsednik UO: Jelovšek Silvo, 1. r. Direktor: Kušer Jože, 1. r.
Aktiva	DELAVSKA PEKARNA CELJE	________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva....................... 1.689
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	413
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............... 2.229
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve................ 2.177
Druga aktiva ...................................... 124
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.................... 2.525
Skupaj	.	.	9.157
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev............................ 326
Razni skladi....................................... 416
Dolgoročno posojilo za finansiranje	invest.	1.259
Drugi viri za finansiranje investicij . . .	104
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . .
Pasivne časovne razmejitve.................
C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge	obveznosti............... 3.910
Druga pasiva....................................  617
D)	Finančni uspeh
Dobiček.......................... . ■ .___________2.525
Skupaj	. .	9.157
Aktiva	OBRTNO PODJETJE »UMETNI KAMEN« ROGAŠKA SLATINA______________Pasiva
Naziv' postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 8.376 Investicije v teku	 6.000 Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	2.565 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 7.034 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 3.518 Druga aktiva	 4.267 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček .	.	. 		 3.120	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 8.376 Razni skladi	 ’ 7.076 Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	6.672 Dolgoročno posojilo finansiranja invest.	1.000 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	6.000 Pasivne časovne razmejitve	 12 Fond obratnih sredstev	 500 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 877 Druga pasiva	 1.247 D)	Finančni uspeh Dobiček	 3.120
Skupaj .	.	34.880	Skupaj .	.	34.880
Kljub znanim razmeram v invcstic. gradnji v letu 1957 je podjetje sicer v manjši meri normalno poslovalo in doseglo proizv. in finančni plan v višini 66%. Na posameznega zaposlenega odpade bruto produkta din 591.000. Podjetje je izvrševalo svojo dejavnost na industrijskih in stanovanjskih objektih v Sloveniji in Hrvatski. Primanjkuje še strojev, kvalificiranega kadra in sredstev za dovršitev poslovne zgradbe. Računovodja: Gajšek Franjo, 1. r.	Predsednik UO: Bratuša Janez, 1. r. Direktor: Škrabi Andrej, 1. r. Aktiva	GOSPODARSKO PODJETJE »KOVAŠTVO« SLOV. KONJICE	Pasiva	
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 306 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	208 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 188 C)	Sredstva v Obračunu! in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 07 Druga aktiva	 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 481	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih	sredstev	 306 Razni skladi		 381 Dolgoročno posojilo za dokončane invest. Drugi viri za finansiranje investicij .	.	. B)	Viri obratnih sredstev • Banka — kredit za obratna sredstva .	. . C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge	obveznosti	 172 Druga pasiva	 D)	Finančni uspeh Dobiček	 481
Skupaj .	.	1-340	Skupaj . .	1.340
Povprečno število zaposlenih je bilo 2 delavca. Celotni dohodek pa je znašal 1,400.000 din.
Računovodja: Fink, I. r.	Predsednik UO: podpis nečitljiv	Poslovodja: Fink Ivan, 1. r.
GOSTILNA »POD POHORJEM« ZREČE___________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga invest. sredstva B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva ........	937	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 Razni skladi	 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva . . .	142 300
C) Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve . . . 		 Druga aktiva		1.371	C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 Druga pasiva		1.866
D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček			D) Finančni uspeh Dobiček		
Skupaj .	.	2.308	Skupaj . •	2.308
V podjetju je zaposlenih 5 oseb. Celotni dohodek je znašal 6,415.676 din.
Računovodja: Urbašek Nada, I. r. Predsednik UO: Goričar Nada, 1. r. Upravnik: Kračun Davorin; I. r.
Aktiva__	____________GRADBENO PODJETJE »SAVINGRAD« CELJE	Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A) Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva		7.691	A)'- Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev		7.171
Investicije v teku		40	Razni skladi		3.063
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	2.882	Drugi viri za finansiranje investicij .	.	.	175
B) Obratna sredstva Celotna obratna sredstva		14.308	Dolgoročno posojilo za dokončane invest. B) Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.	385 7.728
C) Sredstva v obračunu lin druga aktiva Kupci in druge terjatve	: . Druga aktiva		16.489 191	Pasivne časovne razmejitve	 C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti		19.374
D) Finančni uspeh Razporejeni dobiček		3.473	Druga pasiva	 D) Finančni uspeh Dobiček		3.705 3.473
Skupaj .	.	45.074	Skupaj . .	45.074
Vrednost proizvodnje je bila napram letnemu planu dosežena s 121 %, v primerjavi z letom 1955 pa samo s 66 %. Storilnosti se je dvignila za 7,15 % napram letu 1955, kar je vsekakor zasluga plačilnega sistema, t oje plačevanje po učinku, saj se je preko celega leta plačevalo po učinku 76.5 % vsega zaposlenega delavstvu. Povprečno doseganje norm je znašalo 99%, kar dokazuje, da so iste zelo realno postavljene.
Računovodja: Zore Franc, 1. r. Predsednik UO: Vidmar Ivo, 1. r. Direktor: v. d. Pintar Jože, 1. r.
Aktiva	PREVOZNIŠTVO CELJE ________________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 61.413 Investicije v teku	 Izločena sredstva in druga	invest. sredstva	10.281 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 1.219 C)	Sredstva v obračunu! in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 8.279 Druga aktiva	 10.286 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček .	.	.-	 10.919	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 61.423 Razni skladi	 11.324 Drugi viri za finansiranje investicij . . . B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna	sredstva . . .	13.800 Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 4.053 Druga pasiva	 888 D)	Finančni uspeh Dobiček	 10.919
Skupaj . .	102.407	Skupaj . .	102.407
Letni plan proizvodnje je bil prekoračen za 12% v primerjavi z letom 1955, (ločim je bila realizacija prekoračena le za 1%. Računovodja: Štros Franka, 1. r.	Predsednik UO: Perc Anton, 1. r.	Direktor: Pipan Franc, 1. r.	
Aktiva__________________GOSTINSKO PODJETJE »NA-NA« CELJE__________________Pasiva
Naziv postavke ______________V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.................................. 1.400
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva	1.148
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............................ 524
C)	Sredstva v obračunu Vn druga aktiva
Kupci in druge terjatve.............................. 14
Druga aktiva...................................... 3.402
D)	Finančni uspeh
Skupaj . .	6.488
Naziv postavke	V 000 din
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev................... 1.400
Razni skladi.............................. 1.156
Drugi viri za finansiranje investicij . . .
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	500
Sklad obratnih sredstev................... 879
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti........... 2.553
Druga pasiva..............................
D)	Finančni uspeh
Dobiček....................................
Skupaj	.	.	6.488
Računovodja: Posarič Malčka, I. r. Predsednik UO: Štolfa Franjo, 1. r.
Direktor: Meštrov Mirko, 1. r.
Stran 48
URADNI VESTNIK
Štev. 6 — 15. IX. 195?
Aktiva
TRGOVSKO PODJETJE »IZBIRA« LAŠKO
Pasiva
Naziv postavke
V 000 din
Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva.......................... 4.246
Investicije v teku........................
Izločena sredstva in druga invest.	sredstva	2.386
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva............ 15.776
C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva
Kupci in druge terjatve.............. 1.097
Druga aktiva........................... 189
D)	Finančni uspeh
Razporejeni dobiček.......................
Skupaj	.	.	25.694
Računovodja: Kokol Silva, 1. r.	Predsednik UO
A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev.......................... 4.246
Razni skladi..................................... 2.666
Dolgoročno posojilo za finansiranje invest.
B)	Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva . . . '
Fond obratnih sredstev.......................... 14.922
C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
Dobavitelji in druge obveznosti.................. 1.503
Druga pasiva....................................... 357
D)	Finančni uspeh
Dobiček....................................
Skupaj . .	23.694
Samec Jože, 1. r.	Direktor: Breščak Jože, 1. r.
Aktiva
TRGOVINA »JELKA« GORNJI GRAD
Naziv postavke________________
A)	Osnovna in izločena sredstva
Osnovna sredstva...........................
Investicije v teku.........................
Izločena sredstva in druga invest. sredstva
B)	Obratna sredstva
Celotna obratna sredstva...................
C)	Sredstva v obračunu1 in druga aktiva
Kupci in druge terjatve....................
Druga aktiva...............................
V 000 din	Naziv postavke
A) Viri osnovnih in izločenih sredstev
Sklad osnovnih sredstev...................
Razni skladi..............................
](,! Dolgoročno posojilo za dokončane invest.
189
B) Viri obratnih sredstev
Banka — kredit za obratna sredstva .	.	.
Pasivne časovne razmejitve................
C) Viri sredstev v obrač. in druga pasiva
__ 191 Dobavitelji in druge obveznosti.............
3.825 Druga pasiva.................................
D) Finančni uspeh
Razporejeni dobiček

D) Finančni uspeh
Dobiček .....
Skupaj .	■_______4.366
Skupaj . .
Pasiva V 000 din
194
3.000
4
1.134
34
4.366
Računovodja: Zerovnik M„ 1. r.	Predsednik UO: podpis nečitljiv	Direktor: podpis nečitljiv
Aktiva____________»KAMBRUS« INDUSTRIJA NARAVNIH BRUSOV ROGATEC_________________Pasiva
Naziv postavke	V 000 din	Naziv postavke	V 000 din
A)	Osnovna in izločena sredstva Osnovna sredstva	 1.917 Investicije v teku	 27 Izločena sredstva in druga invest. sredstva	1.763 B)	Obratna sredstva Celotna obratna sredstva	 5.247 C)	Sredstva v obračunu in druga aktiva Kupci in druge terjatve	 2.266 Druga aktiva	 291 D)	Finančni uspeh Razporejeni dobiček	 5.960	A)	Viri osnovnih in izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev	 1.91? Razni skladi	 2.045 Dolgoročno posojilo za finansiranje invest. Drugi viri za finansiranje investicij	...	27 B)	Viri obratnih sredstev Banka — kredit za obratna sredstva	.	.	.	6.800 Pasivne časovne razmejitve	 C)	Viri sredstev v obrač. in druga pasiva Dobavitelji in druge obveznosti	 279 Druga pasiva	 44) D)	Finančni uspeli Dobiček	 5.960
Skupaj . .	17.471	Skupaj .	.	17.471
Računovodja: Kunej Avgust, 1. r.	Predsednik UO:	Mikolič Zvonko, 1. r.	Direktor: Vreš Jakob, 1. r-
Izdaja finančno samostojni zavod »Uradni vestnik okraja Celje« v Celju — Ureja uredniški odbor pri Okrajnem ljudskem odboru Celje — Odgovorni urednik Gorenjak Ludvik — Tiska Celjska tiskarna v Celju Uredništvo in uprava v Celju, Trg svobode štev. 9 — Telefonska štev. 26-06, interna 47 — Naročnina znaša
letno 700 din, cena posamezni številki 30 din