w M I v M SLOVESNOST OB KULTURNEM PRAZNIKU IN OB POSTAVITVI TEMELJNEGA KAMNA ZA IZGRADNJO PRIZIDKA KNJIŽNICE GROSUPLJE Župan Janez Lesjak in ravnateljica knjižnice Grosuplje Roža Kek pri polaganju temeljnega kamna. Prav zaradi slednjega je imel letošnji Prešernov praznik za meščane Grosupljega poseben pomen. Knjižnica domuje v Koščakovi hiši, ki ima na por-ta-lu letnico 1887, od leta 1973 naprej. Tega leta je bila stavba obnovljena, knjižnična dejavnost pa se je odvijala na 143 m2. Ko so se iz Koščakove hiše izselile različne službe, ki so imele prostore v prvem nadstropju, je knjižnica pridobila dodatnih 127 m2 prostorov. A tudi to je bilo za normalen potek dela sodobne splošne knjižnice premalo. Med drugim - v knjižnici ponujajo na izposojo 61.000 enot knji- JANEZ BRODNIK -GASILEC 24 UR NA DAN Pogovor ob priznanju Srebrni znak Civilne zaščite poveljniku Gasilske zveze Grosuplje Janezu Brodniku. Priznanja CIVILNE ZAŠČITE je letos ljubljanska regija podelila v Litiji, podeljevala pa sta jih poveljnik Civilne zaščite v ljubljanski regiji Matjaž Godec in litijski župan Mirko Kaplja. Najprej čestitke za prejeto priznanje Srebrni znak Civilne zaščite Republike Slovenije! Ali lahko poveste, kakšne kriterije mora izpolnjevati nosilec takšnega priznanja? Hvala za čestitke. Takšno priznanje lahko prejme posameznik, organizacija ali društvo. Za to priznanje sem bil predlagan na podlagi sodelovanja v vojni za Slovenijo kot poveljnik Civilne zaščite Krajevne skupnosti Grosuplje in dolgoletnega dela na področju prostovoljnega gasilstva v Grosupljem. Koliko ur prostovoljnega dela se skriva za tem priznanjem in koliko časa se že ukvarjate s prostovoljnim gasilstvom? O številu ur je zelo težko govoriti, saj smo prostovoljni gasilci v pripravljenosti 24 ur na dan in 365 dni na leto. Če si /..{¡/. u >r r/yj~rrrr~r / JiHi . j. „ j , *. , J RAZPRODAJA _ SCGTTUSfl KOLES IN [Ta BH S!KES OPREME Mm Slovesnost so si člani kulturnih društev Teater in Vokal Zveze kulturnih društev Grosuplje, skupaj s Knjižnico in Občino Grosuplje, zamislili »nekoliko drugače«. V goste so povabili uveljavljena kulturna ustvarjalca Mirjam Kalin, operno pevko, in Gorana Gluvica, pesnika in pisatelja, ki sta bila zanimiva sogovornika voditeljice večera. Grosupeljski kulturni ustvarjalci so se ob odhodu v pokoj poslovili od Tatjane Lampret in Anice Kas-telec. Slovesnost je pritegnila veliko število obiskovalcev, verjetno tudi zato, ker je bila povezana s postavitvijo temeljnega kamna za izgradnjo prizidka Knjižnice Grosuplje. žničnega gradiva, od tega 85 izvodov Prešernovih del. V sredo, 8. februarja 2006, je bil torej postavljen temeljni kamen na gradbišču knjižnice. Njena arhitekta sta prof. Miloš Florjančič in dr. Matej Blenkuš. Neto površina nove knjižnice bo znašala 1.684 m2, od tega 1.250 m2 novi del ter 434 m2 stari del. Otvoritev je predvidena za drugo polovico letošnjega leta. V dvorani Kulturnega doma Grosuplje so se spomini na največjega slovenskega pesnika prepletali z zanimivimi iskricami iz življenja dveh sodobnih kulturnih umetnikov, gostov voditeljice Tadeje Anžlovar. Domačinka Mirjam Kalin je solistka SNG Opera in balet Ljubljana ter pevka resne glasbe. Kalinova je dobitnica nagrade Prešernovega sklada v letu 2005 in sicer za »mojstrske poustvaritve skladb Uroša Kreka, Iva Petrica, Alojza Srebotnjaka in Sama Vrem-šaka ter za Mahlerjev večer na evroradijskih valovih leta 2002... Z Mahlerjem je potrdila pevsko zrelost, z Mahlerjem se je razgalila njena čustvena ranljivost in prav v Mahlerju je izpovedala svojo vero v umetnost, je delo Kalinove ocenila Veronika Brvar,« je bilo med drugim zapisano v obrazložitvi nagrade. NADALJEVANJE V RUBRIKI KULTURA J cmmmmg Tamara Barič, mladinska svetovna prvakinja v biatlonu. NADALJEVANJE V RUBRIKI ŠPORT prostovoljni gasilec, si vedno pripravljen pomagati sočloveku. To ni služba ali sezonsko delo, ki bi ga lahko merili v urah. Tu se poleg pripravljenosti skriva nešteto ur na intervencijah, izobraževanjih in organizacijskih udejstvovanjih. Z gasilstvom se ukvarjam že od malih nog, več kot 50 let. Kot velika večina tudi jaz izviram iz gasilske družine. Kaj vas najbolje motivira pri tem delu? Kateri so najlepši trenutki pri tem delu in kateri morda najtežji? Kot vse gasilce tudi mene motivira želja pomagati sočloveku v stiski. Veliko nam pomeni že skromna zahvala človeka, ki ceni tvojo pomoč. Lepi so trenutki, ko se ljudje zavedajo in so ti hvaležni, da si jim rešil življenje ali premoženje, pa ti tega nikakor ne morejo poplačati, take stvari nas gasilce duševno bogatijo in nam dajejo zagona. Najtežje pa je, ko storiš vse po svojih najboljših močeh in znanju, pa zaradi spleta okoliščin ostaneš nemočen in izgubljaš bitko proti naravi (npr. povodenj). NADALJEVANJE V RUBRIKI MED LJUDMI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje / letnik XXXII / številka 3 / marec 2006 OGLASI Zgodbe o kruhu v AROBNA MOČ KRUHA ¿(ip.-nij.rt /Kipeli ■ j ¡lLjzi i i j, žr-';:; nnfc, f,1)! le i i,"i jhoiiv ¿■.iniiJiVfi ■;■'■:■ <'.'u/^itJ.■vttiii.i/j Vi ji J i ¿TVi" L''VLI'!'.11: .ViOL1, ffi^gifflFjS^iBp.' L'i-ii-iJUU.YJ L' ¿J! L:.' /.'/i .■'LJiŽj'. J ■' .-^ic i ijrai" .VJ i O f.-. ■: -V ^ -5 ,0 uVj ,'j ...ij .'. .MJ /.im, i: i fjca/ji B NA VTiATA JF 7.F GTASNO POTU K A T. PKA^NIONI DliCiiiMljLEij MBSiiC, KO j h TUI>r PEKA POSEBNO PRAZNIČXA. MlKI.AV/ J K h SLADKIMI 1 >IJ SKOVA Ml VM iL:\ZVLSLLIL-\Af:yiLAjSL, NAjliOLjSl KKU11 PA. JE NASTAJAL OKBOG EOZICA. V TEM ČASI. J K> S" L" K V [ L.N I H SU>VKNSKIH POKRAJINAMI PRIPRAVLJALI POSLBLN .KRUH, ZA KATEREGA SO VERJELI, DA EVIA oakobno ¡vioo. Poimenovale so o a ZELO RAZLIČNO: BOŽIČNIEj POPRTNJAK Al J ]NOTRTMfK IN TUDI ZU^NJAK. Hodnik, ptiprtnik. norjrtniai; ali jšiipnjjtcnO mrno L^zlkna imena kiL:f^"ki ■ ji zamejiI i i/, bile molie. jLLjLJ iTL mleku UIT ¡^fi i>kra.si li !i tfljienimi MjjL""ic!irr.: V (KijiShi ptici« iv in cvtruji Hs#isi giiKpLKlinjil je pnprmik n j vidno spekluv pre(Š hbiičen^ piiveznila na (nia^ in pukriin h prsom. md iudi njcffi^ij in:e. NtcLocaknjezie^j hci tira n i rlo iiilžicjj ti a 3 oIočcLj pnaj.nični (bn. Kn.^He d mina Tin pmzivčno jut "n r^rela. ¡^ gospodinja naT^dili; t"i kriit: in pp nato TKrdcIiiti m knsc. Xacp rihvni^ifll ¡iT^rl n^Ttrin iti boLinifn. dn bej naredi Tjcmn I j-n pkidncjso, iicido jiri sr>7 njim 5t1c(: oh "ar it: ii.?Tn-in si T^gorm-iv dii n^ bi popi avl ¡ith inki nsa h n i lil. Tudi tt-: v Pekarn: C i toku pije v frisn pnzniknv priprav jimi.j poscibnc^ vrsiv ktljI-!:! in \iiSš peki jih jv deserk-ia prifiij aja t posebno L l. bran i j r>, ,i:i j wriiiriienii>. di ima mkn priprirvfien kruh l^i i-n h n o moi: iudi dan^. •i a ¿-i a ¿Pekarna (jrosupije marec 2006 GROSUPELJSKI ODMEVI 3 NAMESTO UVODA Glasilo prebivalcev občine Grosuplje SVET SI. J KLJA VRN|LA Ljubeč in skrben odnos z naravo. In kaj ima Bog s tem? prezgodaj? Provokativno vprašanje, ki išče odgovor. Kaj lahko naredim vsak dan za tak odnos z naravo, ki ima prihodnost? In kakšno zvezo ima to z religijo? S kristjani? Z nami? Odgovor je jasen - dogajanja v naravi so prišla tako daleč, da ima vsak izmed nas svoj del, ki ga prispeva v mozaik. S tem, kaj kupuje, kam mu teče voda, koliko ljudi vozi v avtu ... Pomembno je vodilo: če je ideja dobra, je dobra, ne glede na to, od kod prihaja. Odgovore smo iskali tudi na forumu o odnosu kristjanov do narave, ki se je odvijal 18. februarja 2006 v Ljubljani. Predavatelji prof. dr. Boštjan Anko (Biotehniška fakulteta v Ljubljani), s. doc. dr. Snežna Večko (Teološka fakulteta v Mariboru) in dr. Peter Skoberne (Ministrstvo za okolje in prostor) so osvetlil povezavo stroke in vsakdanjega življenja za okoli 30 udeležncev, nadaljevali pa smo z delom po skupinah po metodi odprtega prostora pod vodstvom Aleša Čerina in Danila Kozoderca. Človek je del sveta, ne more izstopiti iz njega, čeprav se tako obnaša, je poudaril dr. Skoberne. Težava pride, ko živimo v prevelikem obilju -kar naenkrat se zdimo sami sebi zadosti. Rešitve so predvsem v manjšem trošenju. Se kdaj vprašamo, koliko ZARES potrebujemo za življenje? Ptičja gripa je samo simptom. Vzroki pa so v našem odločanju - vsak je odgovoren za svoje odločitve. Svetemu pismu očitajo uničevanje narave skozi zgodovino - na to naj bi vplivalo z besedami:»Bodita rodovitna in množita se, napolnita zemljo in si jo podvrzita; gospodujta ribam v morju in pticam na nebu ter vsem živalim, ki se gibljejo po zemlji!« (1 Mz 1,28) Po besedah s. dr. Večkove je to neupravičeno, saj je Bog postavil človeka za upravitelja, ki naj bi skrbel za svet glede na Stvarnikovo voljo, ki pa želi Stvarstvu le dobro. Človek ima torej pravice, ne pa prekomerne odgovornosti, poklican je k preudarnemu gospodarjenju. Pri študiju naravoslovja je težava v tem, da obravnava posamezne delčke, ne poveže pa jih dovolj v celoto, da bi študentje zaslutili močno prepletenost vseh delov, ki sestavljajo planet Zemljo. O tem je razmišljal dr. Anko, ki je poudaril tudi, da bi Cerkev morala biti bolj aktivna tudi na področju odnosa z naravo. Žal smo izgubili občutek enosti z naravo. In še nekaj ugotovitev z dela po skupinah: • Za kvaliteten odnos z naravo je potrebna izkušnja, čudenje. Naravo je treba najprej začutiti. In izkušnjo je treba občasno obnoviti. • Danes lahko naredimo marsikaj in imamo marsikaj, se pa nismo pripravljeni marsičemu odpovedati - tu bi morale igrati vlogo vrednote. • Potrebno bi bilo, da bi na srečanja o odnosu z naravo prihajali tudi poslovneži, gospodarji zemljišč -da bi se bolj zavedali posledic svojih odločitev. • Vzgoja je za odnos z naravo bistvena! • Okoljska vzgoja je uspešnejša, če poteka na več ravneh - npr. čistilna akcija sama še ni okoljska vzgoja. • Gospodarjenje bi v današnjem času moralo vključevati tudi ohranjanje, da ne bo vse skupaj kot brezobzirni razvoj. • Trajnostni razvoj ne pomeni vedno več in vedno bolje, ampak tudi odpoved. • Najtežje je spremeniti navado (npr. začeti z ločenim zbiranjem odpadkov, manj uporabljati avto). In zakaj »SVET SI.«? Geslo združuje več vidikov: = Del sveta si in svet je del tebe -povezanost z naravo vsega sveta in prizadevanje za doseganje svetosti v odnosu do nje; = Pobuda Združenja slovenskih katoliških skavtinj in skavtov (ZSKSS) in Zveze bratovščin odraslih katoliških skavtinj in skavtov (ZBOKSS). Tema naslednjega srečanja bo vzgoja za odnos z naravo. Vabljeni -da vsak prispeva vsak dan svoj del in se naužije lepot narave! Alenka Oblak V nedeljo, 25. februarja popoldne, je bilo sprva lepo sončno vreme. Z ženo ter s svakinjo in svakom smo šli na nekoliko daljši sprehod. Kolikor bolj se je popoldne prevešalo v večer, pa se je hladilo in tudi vedno bolj je kazalo na sneg. Pot smo zato na hitro podaljšali še do naše hiše, kjer bi še nekoliko poklepetali v toplih prostorih. Tik pred vasjo pa smo na električnem drogu zagledali jasen obris štorklje. Nismo mogli verjeti. Tako zgodaj se štorklje ne vračajo! Naslednje jutro je bilo zares pravo zimsko vreme - močno je snežilo in pihalo. Kaj storiti s štorkljo? Ali jo lahko kako zaščitimo, smo se spraševali. Vprašal sem tudi na Društvo za opazovanje ptic Slovenije, kjer sva se pogovarjala z go. Evo. Pojasnila mi je, da zaenkrat ni potrebno ukrepati ničesar, saj ima štorklja hrane za preživetje dovolj. Če pa bi opazili, da je začela kje čemeti, potem bi poskušali poklicati zavetišče za živali. Tako smo ravnali, vendar pa smo tretji dan ugotovili, da štorklje ni več. Spraševal sem, če bi kdo vedel kaj o njej, a nisem ničesar izvedel. Zdaj le ugibam, kaj se je s to gra-ciozno ptico »naše mladosti« zgodilo. Glede na to, da se prav zdaj veliko govori o ptičji gripi, kurji kugi oziroma aviarni influenci, nočem verjeti, da je prav ta ptica prišla v »najbolj nemogočem vremenu«. Zato upam, da se je vendarle previdno umaknila, in ni bila žrtev plitkega človeškega razmišljanja, kajti -vse bolj nam mora biti v zvezi s ptičjo gripo jasno, da je človek kriv zanjo in ne nedolžne ptice. Jože Miklič Ce želite svojo nepremičnino VARNO pTadati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej POSVETUJETE PRI NAS! Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-98-22-33 e-pošta: jozem@siol.net Uredniški odbor: Barbara Pance, Janez Pintar, Marija Samec, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj. Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 6 1 1 4 8 1 6 0 ISSN: 1 5 8 0 - 0 9 1 1 Računalniška priprava: AMSET - MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.o.o. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 V skladu z določili Zakona o medijih (Ur. list 35/2001) je z odločbo št. 006-61 1/2002 z dne 13. septembra 2002 lokalni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan v razvid medijev pri Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 20 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno (od junija 2005 dalje) v nakladi 5.852 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. SPOROČILA BRALCEM PRISPEVKE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE V APRILU 2006 JE TREBA ODDATI DO PETKA, 7. aprila 2006. Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katere koli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o medijih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom - pravne osebe morajo prispevek avtorizirati in dodati se žig. Avtorji besedil so po zakonu odgovorni za navedbe. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po datumu za oddajo, ne objavljamo. V uredništvu nismo zavezani, da se z vsemi pisci prispevkov tudi strinjamo. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nena-ročenih prispevkov. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij, ki bi lahko prizadeli posameznikovo pravico ali interes, kot to določa zakon. Javne ustanove imajo pravico do brezplačnih objav nekomercialnih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR prispevki se ne honorirajo. Če želite posamezno gradivo vrnjeno, priložite ustrezno kuverto z znamko in na njej napisan vaš poln naslov. Vse ostale pravice in obveznosti uredništva in sodelujočih ureja ODLOK O USTANOVITVI IN IZDAJANJU LOKALNEGA ČASOPISA GROSUPELJ-SKI ODMEVI (št. 006-1/95-1), ki je bil sprejet na seji Občinskega sveta občine Grosuplje dne 30. 10. 2002. NAVODILA ZA PRIPRAVO BESEDIL Zaradi velikega števila prispevkov bralcev in zaradi žeIje uredništva, da čim večjemu številu Ijudi omogoči povedati svoje mnenje, pripombe in pobude, bomo objavljali prispevke dolge do največ 30 tipkanih vrstic (cca. 1800 znakov). Daljše prispevke bomo skrajšali ali jih ne bomo objavili. Prispevke v digitalnih oblikah je treba oddati v RTF, TXT ali DOC zapisih brez vnešenih fotografij. Prispevki, natisnjeni na papirju, morajo biti zaradi optičnega prepoznavanja besedil printana v ARIAL ali TIMES NEW ROMAN pokončnih fontih velikosti 12 (do max 16) pt in dovolj močnem temnejšem natisu brez kakršnih koli barvnih in drugih okrasnih podlag. Digitalne fotografije naj ne bodo vstavljene med besedila, temveč naj bodo priložene posebej, v/pri samem besedilu pa naj bo označeno, kaj posamezna fotografija predstavlja. Krajši, na roko napisani prispevki, naj bodo čitljivi. TEHNIČNA NAVODILA ZA PRIPRAVO FOTOGRAFIJ IN OSTALEGA SLIKOVNEGA GRADIVA Fotografije, risbe in ostalo slikovno-grafično gradivo naj bodo posredovani na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih, le izjemoma so lahko tudi diapozitivi ali negativi. Digitalne fotografije naj bodo zapisane v JPG (brez stiskanja), TIF ali PDF zapisu, 300 dpi, barvne v CMYK razslojitvi. Najmanjša ločljivost glede na želeno velikost objave in motiv mora biti 180 dpi. OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 4 JAVNA RAZGRNITEV RAZŠIRITVE POKOPALIŠČA (RESJE) GROSUPLJE Sklep o javni razgrnitvi predloga sprememb in dopolnitev ureditvenega načrta za razširitev pokopališča Grosuplje - 38. redna seja OS Občine Grosuplje, sreda, 1. marca 2006 POSTOPEK PRIPRAVE OBČINSKEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA Na območju občine Grosuplje je bil skladno z določili veljavnih prostorskih planskih aktov sprejet Odlok o ureditvenem načrtu za razširitev pokopališča v Grosupljem v letu 1988 in spremembe v letu 1996. V maju 2005 je bil zaključen vabljeni projektni natečaj za prostorsko ureditev in gradnjo poslovilnega objekta na pokopališču v Grosupljem, na katerega so bili povabljeni trije avtorji. V juniju 2005 je bila pripravljena predstavitev natečajnih del. V juliju 2005 pa je v Družbenem domu Grosuplje potekala predstavitev prvona-grajene natečajne rešitve Arhitekturnega biroja Blaž in Simona Jereb s predstavniki JKP Grosuplje, KS Grosuplje in Občine Grosuplje in avtorjev natečaj-ne rešitve. V novembru 2005 je Občina Grosuplje pristopila k izdelavi sprememb in dopolnitev dela tega ureditvenega načrta (UN). OPIS NAČRTOVANIH UREDITEV Vsebina sprememb UN: V spremembah in dopolnitvah UN za razširitev so načrtovane: - ureditev poslovilnega kompleksa s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in priključki na obstoječo komunalno infrastrukturo, - poslovno-storitveni objekt skupaj s pripadajočimi zunanjimi ureditvami in priključki na komunalno infrastrukturo in - druge ureditve, kot so parkovne površine na severu, žarni zid s pripadajočo zunanjo ureditvijo, parkirišča na jugovzhodu skupaj s pločnikom ob "cesti ob pokopališču", ureditev območja za raztros pepela. Ureditveno območje (UO): Ureditveno območje novih oziroma spremenjenih ureditev obsega severni, osrednji in jugovzhodni del območja pokopališča Grosuplje. Celotno območje spremembe UN meri 2,29 ha. Poslovilni kompleks na pokopališču: Uredi se nov vhod z vhodnimi propilejami s "ceste ob pokopališču". Predvidi se nov poslovilni objekt za vse vrste pogrebnih slovesnosti. Poslovilni in pomožni objekt se postavita zahodno od obstoječega objekta, vzporedno z dostopno potjo, pred objektoma se oblikuje tlakovana ploščad, na katere severnem delu se postavi stolp - nav-ček z zvonom, na južnem delu pa se postavi steber z večnim ognjem. Južno od obstoječe mrliške vežice se v okviru drugih ureditev lahko postavi žarni zid. Poslovilni in pomožni objekt sta pravokotne zasnove. Oba objekta naj bi bila pritlična in naj imata ravno streho. Streha je nad apsidnim delom nekoliko višja. Fasade so kombinirane: steklo, kamen, omet. Žarni zid je samostojen objekt, izveden v armiranem betonu in oblečen v fasado iz kamna. Na sprednji strani zidu se predvidi tlakovana pot, klopi ter zelena bariera (drevesa vzdolž poti). Poslovno-storitveni sklop: Nov poslovno-storitveni objekt se uredi tako, da je v prostor obstoječih cest postavljen diagonalno, s čimer pred objektom tvori javnosti dostopno tržno površino, namenjeno pešcem (dostopi do objekta) in prodaji na prostem. Objekt naj se zasnuje kot enostaven pravokoten objekt, ki mora biti oblikovno in po uporabi materialov usklajen s pokopališkim kompleksom, pred objektom se oblikuje nadstrešnica. Objekt naj bo pritličen, z ravno streho. Z izbiro materialov, oblikovanjem in višino naj ta objekt ne prevlada nad kompleksom mrliške vežice in poslovilnega objekta na pokopališču. Zunanje ureditve: V gozdiču na zahodnem delu pokopališča se predvidi prostor za raztros pepela in nova pot. Zahodno od obstoječih grobnih polj se predvidijo nova grobna polja. Na severnem delu kompleksa se na območju med železniško progo in lokalno cesto ter med poslovno-storitvenim sklopom uredi javna parkovna površina kot zeleni predprostor pokopališkega kompleksa. Na tem območju se zasadijo gruče dreves listavcev. Vzdolž lokalne ceste se zasadi drevored, ki poteka ob parkovni površini od železniške proge do parkirišča pri pokopališču do južnega roba poslovno-storitve-nega sklopa. Faznost izvedbe: Izvedba spremembe UN se predvidi po posameznih tematskih ureditvenih sklopih, ki se lahko izvajajo ločeno in medsebojno neodvisno: poslovilni objekt na obstoječem pokopališču, poslovno-storitveni objekt in preostale zunanje ureditve. Prometno omrežje - ceste in parkirišča: Po severnem robu območja pokopališča poteka obstoječa cesta - javna pot (JP 611151), ki se za potrebe tega odloka poimenuje "cesta ob pokopališču". Ohrani se obstoječi sistem parkirišč in vmesne drevesne zasaditve. Od križišča s "cesto proti Spodnji Slivnici" do vhoda v pokopališče se vzdolž ceste uredi pločnik. Po vzhodnem robu območja pokopališča poteka obstoječa lokalna cesta (LC 111401 Grosuplje-Malo Mlačevo) s pločnikom, ki se za potrebe tega odloka poimenuje "cesta proti Spodnji Slivnici". Za dostop do poslovno-storitvenega objekta se uredi interna dostopna cesta, ki se navezuje na lokalno cesto Grosuplje-M. Mlačevo. Dostop na kmetijske površine ne severu območja se uredi ob železniški progi. Parkirišča: Nov poslovilni in pomožni objekt se navežeta na obstoječa parkirišča na severni strani ob cesti. Nova parkirišča se uredijo ločeno za pokopališče (ob "stari cesti Slivnica" - Predvidi se ureditev večje parkovno urejene parkirne površine za približno 100 parkirnih mest in z dvema uvozoma s stare ceste Slivnica) in poslovno-storitveni objekt (uredijo se na parceli tega objekta, ob interni dovozni cesti). Komunalna infrastruktura: Elektroenergetsko omrežje: poslovilni objekt se napaja iz obstoječega omrežja, ki je že na območju pokopališča in se ustrezno podaljša do novega objekta. Za napajanje poslovno storitvenega objekta se izvede novo elektroenergetsko omrežje v podzemni izvedbi iz obstoječe trafo postaje. Telekomunikacijsko omrežje: predvidi se izgradnja novega TK omrežja, do izgradnje kabelskega TK omrežja se lahko uporablja mobilna telefonija. Vodovod: obstoječe omrežje se ohrani, uredijo se priključki za nove objekte. Kanalizacija: obstoječe omrežje se ohrani, uredijo se priključki za nove objekte. Odpadki: na območju urejanja se zbiranje odpadkov uredi s postavitvijo posod za odpadke, ki se postavijo na posebej urejena stojna mesta ob cestah, parkiriščih oz. uvozih. Predviden je odvoz ločeno zbranih odpadkov v Špaji dolini. Ogrevanje: Za ogrevanje poslovilnega objekta se uporablja plin, za kar se namesti vkopana cisterna v zelenico severno od predvidenega objekta. RAZPRAVA NA OBČINSKEM SVETU Na seji je gradivo za to točko obrazložila vodja občinskega urada za prostor ga. Mojca Lovšin. Franc Štibernik (LDS), predsednik odbora za prostor, pa je povedal, da je odbor to točko temeljito obravnaval, saj je zelo pomembna, še posebej za samo naselje Grosuplje. Poslovni prostori so po mnenju odbora odločno preveliki, območje pa naj se dopolni s postavitvijo ograje. Glavno dostopno pot bo treba reševati nato tudi z bodočo obvoznico. Prav tako naj se razčistijo zadeve v zvezi z drevoredom ob železnici. Na vprašanje Mihe Kadunca (NSI) ali so objekti že arhitektonsko obdelani, je Lovšinova dejala, da je poslovilni objekt že zelo podrobno obdelan, ostalo pride na vrsto pozneje. Matjaž Trontelj (SLS) je podprl vse, ki v projektu sodelujejo, vsebinskih pripomb pa ni imel. Moti ga le izraz poslovilni objekt. Glede naziva je tak predlog bil izrečen že na predstavitvi izbranega natečajnega projekta. Anton Perme (SLS) je menil, da je zdaj, ko je Grosuplje postalo mesto, treba urediti in posodobiti tudi pokopališče. »Zdaj imamo le dve zelo slabi mrliški vežici.« Moti pa ga velik poslovno storitveni objekt, ki je načrtovan nasproti poslovilnemu na mestu sedanjih rastlinjakov in se boji, da bo "preglasil" pokopališče. V tem območju je tudi premalo parkirišč. Po njegovem bi bilo prav, da bi se poslovno-storitvena stavba prilagodila parcelam. Podobno je menil tudi Dušan Hočevar (SDS), ki je pravi, da Grosuplje potrebuje sodobno urejeno pokopališče, predlagal pa je še, naj se dobro premisli, katere dejavnosti naj bi se uvedle v ta prostor, same velikosti pa ne bi omejeval. S tem se je strinjal tudi Dejan Vuga (LDS). Stane Žvegla (SD) je še posebej pohvalil krajevno skupnost, ki je bila pobudnik. Poslovni objekt pa se mu je prav tako zdel neprimeren in tudi preveč zapira pogled na samo pokopališče z grosupeljske strani. Uredila naj bi se tudi parkovna zasaditev. Mag. Božo Predalič SDS) se ni strinjal predvsem z gostinskim objektom na tej lokaciji, saj ne bo mogel preživeti ob vzporedni pokopališki dejavnosti, pač pa se boji, da se bodo v njem pozno v noč zbirali razni opiti gostje, ki bodo motili mir in dostojanstvo na pokopališču. Zaradi nejasnih razmejitev v ureditvenem načrtu je mag. Breda Škrjanec (LDS) zatrjevala, da so poslovno-storitve-ne dejavnosti povsod po svetu, kjer je hodila, ločene in jo je zanimalo, katere dejavnosti se dejansko pojmujejo za pokopališke dejavnosti. Župan Janez Lesjak je dodal, da bo Grosuplje vedno bolj potrebovalo tak objekt. Kompleks pa bi moral biti urejen po zahtevah ljudi, kraja in časa. V poslovnem objektu naj bi bilo poleg cvetličarne tudi kamnosek in druge potrebne dejavnosti, pa tudi gostinska. Zavedati pa se je treba, da imajo lastniki zemljišč tudi interes, da bi na svojem zemljišču zgradili tak objekt, ki se bo ekonomsko izplačal. Razmisliti pa bi bilo treba tudi o parkovno urejenem in ozelenelem večnamenskem parkirnem prostoru. Škrjančevi je odgovoril, da so pokopališke in poslovno storitvene dejavnosti vendarle ločene znotraj samega ureditvenega načrta. Jože Intihar (LDS) je po tej razpravi predlagal, naj se prepusti podrobnejše pobude, pripombe in rešitve javni razpravi prebivalcem Grosupljega. Svetniki so sklep soglasno potrdili z 22 glasovi. Ob tem pa je treba povedati, da bo do pridobitve gradbenega dovoljenja preteklo še kar nekaj časa in težko verjamemo, če bo to še v letošnjem letu. Kdaj pa bo razširitev pokopališča s poslovilnim in poslovnimi ter drugimi vzporednimi objekti zares dokončno narejena, pa (zagotovo) tega občinski svet v sedanji sestavi in županom ne bo dočakal v tem mandatu. Jože Miklič Vabimo vas, da se udeležite predstavitve in razstave del študentskih delavnic v ponedeljek, 10. aprila 2006, ob 18.00 uri v Družbenem domu Grosuplje, Taborska cesta 3, Grosuplje, na temo VODNA POT GROSUPLJE, ki se je v zimskih mesecih pripravljala na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani, pod mentorstvom prof. Vojteha Ravnikarja in prof. Janeza Koželja. V nadaljevanju bo sledila javna razprava (izmenjava mnenj) na temo ZELENIH POVRŠIN, parkov... ter umeščenosti in urejenosti le-teh v Grosupljem danes in v prihodnje. Koliko zelenih površin imamo v Grosupljem, kje bi še lahko bile? Zelene površine v naseljih in mestih so pokazatelj naše bivanjske kulture in kulture življenja na sploh. So prostor srečevanja, druženja, igre, športnih aktivnosti.. Vabimo vse, ki želijo na konstruktiven način sodelovati pri načrtnem urejanju zelenih površin v Grosupljem s predlogi in pobudami. Razstava bo po 10. aprilu na ogled v stavbi Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, pritličje do 26. aprila 2006. Občina Grosuplje OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 5 VIŠINA CENE ZA POMOČ DRUŽINI NA DOMU Sklep o soglasju k višini cene socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2006 - 38. redna seja OS PREDSTAVITEV TEME je na občinskem svetu je podala vodja urada za družbene dejavnosti Jelka Kogovšek. Zakon o socialnem varstvu določa, da je pomoč družini na domu v pristojnosti občine, ki izbere izvajalca in da soglasje k ceni, ki jo v skladu s predpisano metodologijo pripravi izvajalec, predvsem pa lahko s svojimi subvencijami pomembno vpliva na višino cene storitve, ki je tudi v Nacionalnem programu socialnega varstva opredeljena kot ena najpomembnejših socialno varstvenih storitev. Pomoč družini na domu v občini Grosuplje izvaja Dom starejših občanov Grosuplje na podlagi vsakoletne pogodbe z občino. Cene storitev preverjajo na trgu. Pomoč na domu je namenjena upravičencem, ki imajo zagotovljene bivalne in druge pogoje za življenje v domačem okolju in se zaradi starosti ali invalidnosti ne morejo oskrbovati sami. Do te pomoči so upravičeni vsi starejši od 65 let, ki jim starost in pojavi, ki jo spremljajo, onemogočajo povsem samostojno življenje, osebe s statusom invalida, hudo bolni otroci ali otroci s težko motnjo v telesnem ali duševnem razvoju in hudo kronično bolni ljudje. O upravičenosti posameznika do storitve odloči strokovni delavec izvajalca storitve, ki opravlja vodenje storitve. Storitev se prilagodi potrebam in zahtevam posameznika, obsega pa lahko gospodinjsko pomoč, pomoč pri vzdrževanju osebne higiene in pomoč pri ohranjanju socialnih stikov. Prav tako je o metodologiji izračuna cene uvodoma pri obrazložitvi točke nekaj podrobnosti navedla Jelka Kogovškova, še več pa je bilo zapisanega v samem natančno pripravljenem gradivu. Na občini skupaj z izvajalcem ugotavljajo, da je predpisana metodologija nedodelana in nepremišljena, saj so storitve po različnih občinah zelo različne zaradi razseljenosti. Cene se preračunajo v efektivne ure. Iz podatkov za lansko leto je razvidno, da je ekonomska cena pomoči družini na domu znašala 3.564,16 sit na efektivno uro, ekonomska cena dostave enega obroka pa 751,46 sit. Občina je pomoč družini na domu subvencionirala v višini 70 %, dostavo toplega obroka pa v višini 50 %. V skupini razvoza kosil je bilo v lanskem letu povprečno 60 uporabnikov, na mesec je izvajalec v povprečju dostavil 22,33 kosil na uporabnika v mesecu. V skupino pomoč družini na domu - sklop storitev (nega, kosilo, socialni stiki) je bilo v povprečju vključeno 12 uporabnikov, na mesec je bilo v povprečju opravljeno 114,3 efektivnih ur. Skupno je bilo v povprečju vključenih v socialno varstveno storitev pomoč družini na domu v lanskem letu 71 uporabnikov. (V letu 2004 je bilo v storitev v povprečju vključeno 69 uporabnikov, v decembru 2004 pa kar 79.) K uravnoteženju števila uporabnikov v lanskem letu, ki v veliki meri še vedno presega opredelitve nacionalnega programa, ki za Občino Grosuplje predvideva 33 uporabnikov storitve pomoči družini na domu, v kar pa ni vključena zgolj dostava kosil, je pripomogla uvedba doplačila uporabnikov k ceni storitve. Obenem se kaže povečevanje uporabnikov iz skupine, ki ji zgolj dostavlja kosilo, v skupino, ki uporablja širši sklop storitev za izboljšanje kakovosti svojega življenja. Storitev so izvajale tri socialne oskrbovalke, ki so zaposlene za nedoločen čas in dodatna delavka zaposlena za določen čas (nadomeščanje odsotnosti zaradi dolgotrajnega bolniškega staleža ene delavke). Po podjemni pogodbi pa je bilo v letu 2005 zagotovljeno nadomeščanje delavk v primeru bolniškega staleža oz. dopusta. Koordinacijo in vodenje storitev opravlja strokovna sodelavka, ki je zaposlena v Domu starejših občanov Grosuplje (0,35 zaposlene lani, letos 0,45 zaposlene -všteta še koordinacija). V letu 2006 bo izvajalec stroške nadomeščanja socialnih oskrbovalk, ki so v lanskem letu presegli planirane in vračunane v ceno, v določeni meri zmanjšal s kadrovskimi prerazporeditvami znotraj zavoda. Izvajalec je za leto 2005 planiral stroške storitve v višini 17,71 mio sit, realizacija oz. dejanski stroški storitve pa so znašali 19,37 mio sit (razlika 1,66 mio sit). Razlika je nastala zaradi dolgotrajnega in večkratnega nadomeščanja hudo obolele delavke v začetku lanskega leta in je pri izvajanju storitve prihajalo do dodatnih stroškov, ki so v ceni metodološko omejeni s korekcijskim faktorjem 3,83 % povečanja plač in jih v ceni ni mogoče upoštevati (tudi če bi jih lahko predvideli). Dejanski stroški nadomeščanja so presegli planirane za 12,6 %. Stroški prevoza so zaradi velikega števila dostav kosil visoki in jih ni mogoče opredeliti na efektivno uro. Zato so presegli planirano višino zaradi povečanja števila prevoženih kilometrov in podražitve goriva (skupaj za 27 %). Obenem je analiza dostav pokazala, da je bilo namesto predvidenih in v ceno vračunanih 25 kosil mesečno, povprečno dostavljeno 22,38 kosil mesečno na uporabnika, če upoštevamo obe skupini uporabnikov. Obračun in občinska subvencija pa temeljita na dejanski dostavi kosil. Izvajalec je neposredno od uporabnikov prejel 5,9 mio sit, od Zavoda za zdravstveno zavarovanje 1,2 mio sit (refundirana sredstva za bolniški stalež), preostanek v višini 12,3 mio sit je pokrila občina. Resolucija Nacionalnega programa socialnega varstva za obdobje 2006-2010 navaja, da bo zakonsko obvezalo občine, da v večji meri sooblikujejo in odgovarjajo za socialni položaj prebivalstva na svojem območju in za razvijanje novih socialnih programov. V Občini Grosuplje ugotavljajo, da je izjemno pomembna dostava kosil. RAZPRAVA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA Janez Pintar (SDS) je v imenu odbora za družbene dejavnosti povedal, da je odbor temeljito obravnaval to področje in podprl predlog sklepa o novi višini cene. Župan Janez Lesjak je dejal, da ta pomoč ni izključno socialna kategorija. Zato je treba razmišljati, da so se na občinskem svetu zavestno odločili, da se starejšim in onemoglim omogoči te storitve. Pomoč družini na domu je pred leti izvajal Center za socialno delo Grosuplje in da je nato odstopil od teh socialnih storitev. To dejavnost pa v našem prostoru ustrezno zagotavlja le Dom starejših občanov Grosuplje. Dr. Ivan Dušan Lavrič (SD) je imel pomislek glede racionalnosti koncesije, saj gre za relativno veliko denarja za malo koristnikov. Janezu Kozlevčarju (NSI) pa je vprašanje o kako kompleksnem delu gre pri tej pomoči, pojasnila kar prisotna direktorica Doma starejših občanov mag. Marta Gašparovič. Borut Hrovatin (LDS) je ob navedbi, da le okoli 5 % starejših ljudi v Sloveniji živi v domovih za starostnike, menil, da je »terensko delo« nudenja pomoči družini na domu dokaj celovito. Zaveda se, da gre pri tem tudi za trženje, a le-to ni podobno sistemu "halo, pizza'! Gre za mnoge človeške osebne stike in nenazadnje za osebne navezave, ki pa so za te delavce ob smrtih še posebej zahtevne in morajo biti tudi s psihološkega vidika nanje dovolj dobro človeško in strokovno pripravljeni. Svetniki so sklep potrdili z 19 glasovi. Jože Miklič SPEREJTI SKLEP - Cena socialno varstvene storitve pomoč družini na domu, ki jo izvaja Dom starejših občanov Grosuplje znaša: - za vodenje in koordinacijo 257.202 SIT mesečno, - za neposredno socialno oskrbo: 1.402.921 SIT mesečno, od tega za upravičence do storitve, ki so se dogovorili samo za dostavo kosil 919.386 SIT mesečno. Cena storitve pomoči družini na domu znaša 3.577 SIT/ efektivno uro in velja od 1. 4. 2006. Cena dostave enega obroka znaša 874 SIT in velja od 1. 4. 2006. OBČINA GROSUPLJE SUBVENCIONIRA : - ceno socialno varstvene storitve pomoč družini na domu v višini 70 %, - ceno dostave enega toplega obroka v višini 55 %, - stroške izvajanja socialno varstvene storitve, ki nastanejo zaradi specifičnosti storitve v občini (stroški prevoza socialnih oskrbovalk in nadomeščanja socialnih oskrbovalk za čas dopusta in bolniške) v višini realiziranih stroškov, ki presegajo višino določeno z metodologijo za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev. Cena storitve pomoč družini na domu za uporabnike tako znaša 1.073 SIT/ efektivno uro in velja od 1. 4. 2006. Cena dostave kosila v okviru storitve pomoči družini na domu znaša za uporabnike 393 SIT in velja od 1. 4. 2006. PRAVILNIK ZA OGLAŠEVANJE - TO POT (SKORAJ) BREZ RAZPRAVE Občinski svet je pravilniku, ki govori o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (vzporedno pa tudi odloku o oglaševanju), v zadnjih letih namenil veliko razprav. Lani decembra pa so se svetniki celo odločili razveljaviti pravilnik, ker ga takega ni bilo mogoče več normalno popravljati. Letos januarja pa so ga začeli sprejemati popolnoma na novo. Zato so ga svetniki spet dobili na mizo »v drugo branje«, a so o tako pomembni temi to pot zelo malo razpravljali, pa še ta razprava se pravzaprav niti ni dotaknila tega pravilnika. Po glasovanju je župan Janez Lesjak »pospremil« točko z ugotovitvijo, da gre za dinamično vsebino, za katero ni rečeno, da jo ne bodo še kdaj popravljali. Svetniki so s 17 glasovi potrdili celo predlog odbora za prostor, da se povečajo površine GIGA panojev s 60 m2 celo na 90 m2, kar velja tudi za obojestranske panoje, le 2 svetnika sta bila proti. Nakar so osnutek dopolnjenega pravilnika podprli z 19 glasovi in prekategoriziranega v predlog prav tako sprejeli soglasno z 19 glasovi. Jože Miklič INFORMACIJE, POBUDE IN VPRAŠANJA SVETNIKOV - TER ODGOVORI ČAKALNE VRSTE NA OKULISTA ODGOVOR ZDRAVSTVENEGA DOMA SVETNIKU Francu Štiberniku (LDS) na njegovo vprašanje glede dela okulistične ambulante, 15. 2. 2006: Danes sem preveril čakalno dobo v naši okulistični ambulanti in ta je nekaj dni manj kot 2 meseca. To pa pomeni eno najkrajših čakalnih dob za pregled pri okulistu v Sloveniji. Naj vam ob tej priliki povem, da smo sklenili pogodbo z okulistom Petrom Pre-skarjem, dr. med., iz Novega mesta, ki bo dodatno za naše zavarovance opravljal okulistične preglede na lokaciji Ivančna Gorica. Naša okulistična ambulanta, locirana pri Optiki Markelj v Ivančni Gorici, bo obratovala vsak petek od 7.30 do 14.30. ure. S tem bomo čakalno dobo še dodatno zmanjšali, naši pacienti pa imajo na voljo izjemno strokovnega okulista in izkušenega operaterja. Saj se bo s tem zmanjšala čakalna doba ne samo za pregled pri okulistu, temveč tudi tistim pacientom, ki čakajo na operacijo sive mrene. Ker nam Zavarovalnica plačuje samo polovico okulista, bomo morali kriti stroške gospoda Preskarja z našimi lastnimi sredstvi. Vendar smo prepričani, da s tem delamo veliko olajšanje našim očesnim pacientom, četudi se zna zgoditi, da bomo ob koncu leta imeli kak milijon ali dva izgube. Dovolite, da vam odgovorim še na drugi del vprašanja: Ali je res, da so samoplačniki pregledani takoj. Da, res je. Samo ne pri okulistu, ki dela za Zdravstveni dom, pač pa pri okulistu, ki ga plačuje g. Markelj osebno in dela za njega in ne za Zdravstveni dom. Samoplačniške preglede torej ne opravlja Zdravstveni dom, pač pa Optika Markelj, ki zato sama plačuje dodatnega okulista. S spoštovanjem, Janez Mervič, dr.med., direktor ZD in občinski svetnik Z DIMNIKARJI - VSE V REDU ALI RES? Na 37. redni seji Občinskega sveta Občine Grosuplje, dne 25. 1. 2006, pod točko Informacije, pobude in vprašanja svetnikov je Janez Pintar (SDS) ejal, da je Energetski servis d.o.o. v zadnjem času zelo aktiven pri pregledovanju, čiščenju in merjenju emisij dimnih plinov. To čiščenje poteka zelo pogosto. V Šmarju je pregledovanje potekalo junija, naslednji pregled pa je predviden februarja, čeprav odlok o podelitvi koncesije za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka določa, da se v stanovanjskih objektih dimnikarske storitve opravijo enkrat letno. Predlagal je, da se Energetski servis opomni. ODGOVOR OBČINSKE STROKOVNE SLUŽBE: 1. Zakon o varstvu okolja - ZVO-1 (Ur. list RS, 41/2004) je v 5. odstavku 148. člena opredelil izvajanje meritev, pregledovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov kot obvezno državno gospodarsko javno službo varstva okolja, za razliko od prejšnjega Zakona o varstvu okolja - ZVO (Ur. list RS, št. 32/93, 441/ 95 - odl. US, 56/99-ZON), 22/00-ZJS, 67/02-ZV-1, 10/04 - odl. US ), ki je v 7. toč- ki 26. člena to dejavnost opredeljeval kot obvezno lokalno javno službo. Na osnovi navedenega člena je Vlada RS sprejela Uredbo o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. list RS, št. 129/2004), na podlagi katere je določeno, da se dimnikarska služba opravlja s podelitvijo koncesije, ki jo v imenu koncedenta (države) podeli Vlada Republike Slovenije. 44. člen navedene uredbe določa, da z dnem uveljavitve uredbe prenehajo veljati predpisi, ki določajo način izvajanja obvezne lokalne gospodarske službe iz 7. točke 26. člena ZVO. S sprejetjem navedene uredbe je izvajanje dimnikarske službe dokončno prešlo v pristojnost države, postopek podeljevanja koncesij pa se je z objavo javnega poziva Ministrstva za okolje, prostor in energijo RS za predložitev vlog o zainteresiranosti za izvajanje dimnikarske službe dne 17. 12. 2004 tudi začel. Energetski servis E.S. d.o.o. je v roku kandidiral za pridobitev koncesije na območju naše občine. Rok za oddajo vlog o zainteresiranosti je bil 3. januar 2005, odločbe o podelitvi koncesije pa bi morale biti izdane skladno z določili 222. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. list RS, št. 22/2005) najkasneje v dveh mesecih od vložitve. Ministrstvo za okolje, prostor in energijo RS do zdaj odločbe o podelitvi koncesije na območju občine Grosuplje še ni izdalo in kolikor nam je znano, tudi nobeni drugi slovenski občini. Kakšni so razlogi za molk upravnega organa, nam ni znano, saj nismo prejeli nobenega tovrstnega obvestila. 2. 187. člen Zakon o varstvu okolja - ZVO-1 (Ur. list RS, 41/2004) določa, da gospodarska javna služba izvajanja meritve, pregledovanja in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja, ki se v občini izvaja na podlagi koncesijske pogodbe, izvaja na takšen način do sklenitve koncesijske pogodbe, ki jo sklene vlada RS. Do takrat mora oseba, ki ima z občino sklenjeno veljavno koncesijsko pogodbo, dimnikarsko službo izvajati na način in v obsegu, kot je določeno v predpisu občine in v veljavni koncesijski pogodbi. Na osnovi navedenega lahko povzamemo, da je koncesijska pogodba, sklenjena med Občino Grosuplje in Energetskim servisom E.S. d.o.o., Roška 2a iz Ljubljane, še vedno v veljavi, saj Vlada RS še ni podelila koncesije skladno z določili Uredbe o načinu, predmetu in pogojih izvajanja obvezne državne gospodarske javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva okolja in učinkovite rabe energije, varstva človekovega zdravja in varstva pred požarom (Ur. list RS, št. 129/2004). Cenik, ki je bil potrjen s koncesijsko pogodbo z dne 19. 11. 2002, je še vedno v veljavi, cene pa se v tem času niso spreminjale. 3. Odlok o podelitvi koncesije za pregledovanje, nadzorovanje in čiščenje kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov zaradi varstva zraka (Ur. list RS, št. 15/98), na podlagi katerega je Občina Grosuplje podelila koncesijo Energetskemu servisu E.S. d.o.o., v 7. členu določa, da je koncesionar dolžan izvajati dimnikarsko službo tako, kot določajo vsakokratni veljavni zakonski in podzakonski akti, navodila ministra, ki se nanašajo na izvajanje dimnikarske službe, in upoštevati občinske odloke ter dogovore, definirane s koncesijsko pogodbo. Za individualna kurišča v stanovanjskih objektih se dimnikarska storitev opravi enkrat letno. Minister za okolje, prostor in energijo RS je dne 30. 11. 2004 izdal nov Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov pri opravljanju javne službe izvajanja meritev, pregledovanja in čiščenja kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. list RS, 128/2005 in 18/2005). Navedeni pravilnik za male kurilne naprave na tekoče in plinasto gorivo (do 50 kW ) predvideva čiščenje enkrat letno, za male kurilne naprave na trdo gorivo pa najmanj dvakrat v kurilni sezoni (do 250 kW). Pri bolj zmogljivih napravah so redni pregledi predpisani pogosteje. Za natančnejše pojasnilo opravljanja storitev in upoštevanja pravne podlage smo dne 30. 1. 2006 zaprosili koncesionarja. Energetski servis E.S. d.o.o. V odgovoru z dne 31. 1. 2006 navaja, da pri izvajanju obveznih dimnikarskih storitev uporabljajo frekvenco obiskov za posamezne storitve, kot to določa Pravilnik o oskrbi malih kurilnih naprav, dimnih vodov in zračnikov (Ur. I. RS št. 128/04 in 18/2005), in sicer: enkrat letno se opravi čiščenje, letni strokovni pregled kurilnih, dimovodnih in prezračevalnih naprav ter meritev dimnih emisij pri kurilnih napravah, ki uporabljajo kot gorivo lahko kurilno olje ali plin. Pri kurilnih napravah s trdim gorivom pa se obvezne dimnikarske storitve izvajajo kot sledi - enkrat letno strokovni pregled, čiščenje pa večkrat letno, in sicer v skladu z 11. členom omenjenega pravilnika. Koncesionar pri svojem delu torej dosledno upošteva določila veljavnega pravilnika, zato so obiski pri nekaterih občanih pogostejši, kar pa povzroča negodovanje. Vsem občanom, ki jih je zanimalo, kolikokrat mora oz. sme dimnikar opraviti redni pregled njihovih kurilnih in dimovodnih naprav, smo posredovali kopijo pravilnika in cenik storitev. Na osnovi navedenega ocenjujemo, da koncesionar deluje v skladu s sprejetimi in veljavnimi predpisi. JE INŠPEKCIJSKA ODLOČBA DOKUMENT JAVNEGA ZNAČAJA? Dušan Hočevar (SDS) je pred meseci zaprosil za posredovanje odločbe o inšpekcijski pripovedi oglaševanja na 'na črno' postavljenih oglasnih panojih. Marko Podvršnik je zagovarjal stališče, da naj bi se za take dokumente svetniki osebno obrnili na občino (šlo naj bi za individualne in ne splošne akte), vendar je mag. Božo Predalič v repliki opozoril, da gre tudi v tem primeru za informacije javnega značaja. KRIŽI IN TEŽAVE Z AVTOCESTO NA ŠMARSKEM KONCU Staneta Žveglo (SD) je zanimalo, kako je z avtocestnim križiščem - priključkom na Razdrtem - Šmarje-Sap. Na DRSC so obljubili, da bodo pripravili projekte, pa jih še niso videli. Zanimalo ga je tudi, kaj je z gradnjo bencinske črpalke ob avtocesti in kako je poskrbljeno za preboj kanalizacije pod avtocesto, ki je vezan na vasi Paradišče in Podgorica. Iz županovega odgovora je bilo mogoče razbrati, da so vse te zadeve res dogovorjene, a kdaj bo prišlo do realizacije, tudi on (in verjetno še kdo drug?) ne ve. Jože Miklič OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 6 O PODELJEVANJU KONCESIJNAPRIMARNI RAVNI ZDRAVSTVENEDEJAVNOSTIVOBČINI GROSUPLJE je bil ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI seznanjen z naslednjo vsebino: Občina je v obravnavo prejela več vlog za podelitev koncesij na področju primarne zdravstvene dejavnosti, in sicer na področju zobozdravstvene dejavnosti, kjer se za koncesijo opredeljujejo vsi zobozdravniki, in dve na področju fizioterapije. Občinska uprava je v skladu z veljavno zakonodajo sprožila postopek podeljevanja koncesij, in sicer: 1. ena izmed vlog je bila zavrnjena, ker bi ugoditev pomenila širjenje obstoječe mreže (vlagatelj ni bil zaposlen v javni zdravstveni mreži), 2. za ostale vloge je bilo pridobljeno negativno mnenje Zdravstvenega doma Grosuplje (v skladu z veljavno zakonodajo je zavod stranka v postopku), ki je na seji Sveta zavoda oblikoval stališče, da se ne strinjajo z oddajo koncesij Zdravstvenega doma Grosuplje). Občinska uprava je na podlagi analize stanja v zdravstveni dejavnosti podprla mnenje zavoda in ni ugodila vlogam za podelitev koncesij z obrazložitvijo, da se odločitev o uvajanju zasebništva v zdravstvu v občini pogojuje z oblikovanjem nove javne zdravstvene mreže (znani nosilci posameznih dejavnosti in razmerja med njimi) in s preoblikovanjem zakonodaje. Tako preoblikovanje obstoječe zdravstvene mreže kot sprememba zakonodaje sta prioritetni nalogi Ministrstva za zdravje. V skladu z veljavno zakonodajo občina določa in zagotavlja mrežo javne zdravstvene službe na primarni ravni (osnovna zdravstvena dejavnost in lekarniška dejavnost). Osnovna dejavnost obsega (7. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti): - spremljanje zdravstvenega stanja prebivalcev in predlaganje ukrepov za varovanje, krepitev in zboljšanje zdravja ter preprečevanje, odkrivanje, zdravljenje in rehabilitacijo bolnikov in poškodovancev; - preventivno zdravstveno varstvo rizičnih skupin in drugih prebivalcev v skladu s programom preventivnega zdravstvenega varstva in z mednarodnimi konvencijami, - zdravstvena vzgoja ter svetovanje za ohranitev in krepitev zdravja; - preprečevanje, odkrivanje in zdravljenje ustnih in zobnih bolezni ter rehabilitacijo; - zdravstvena rehabilitacija otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju; - patronažni obiski, zdravstvena nega, zdravljenje in rehabilitacija bolnikov na domu ter oskrbovancev v socialno-varstvenih in drugih zavodih; - nujna medicinska pomoč in reševalna služba, če ta ni organizirana pri bolnišnici; - zdravstveni pregledi športnikov; - zdravstveni pregledi nabornikov; - ugotavljanje začasne nezmožnosti za delo; - diagnostične in terapevtske storitve. Zdravstveni dom zagotavlja tudi: - družinsko medicino ter preventivno in kurativno zobozdravstvo, medicino dela ter fizioterapijo, če opravljanje teh dejavnosti ni drugače urejeno (9. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti). Oblike organiziranja osnovne zdravstvene dejavnosti so javni zavodi - zdravstveni domovi, zdravstvene postaje in zasebni delavci. Občina je ustanovitelj javnega zavoda (ustanoviteljske pravice uresničuje občinski svet) in koncedent zasebnim zdravstvenim delavcem, koncesionarjem (podeljevanje koncesij je v pristojnosti občinske uprave na osnovi izdane odločbe, koncesijsko pogodbo sklene župan). Občina kot ustanovitelj zagotavlja ustrezne materialne pogoje za delo zavoda. Medsebojne obveznosti med občino kot koncedentom in zasebnikom kot koncesionarjem se dolo- čijo s koncesijsko pogodbo. Kon-cesionarji so del javne zdravstvene službe. Zdravstvena dejavnost v občini se financira pretežno na podlagi pogodbe med Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije in izvajalci zdravstvene dejavnosti, ki temelji na obstoječi javni zdravstveni mreži, ta pa ne ustreza potrebam grosupeljskega prebivalstva (premajhno število priznanih nosilcev dejavnosti glede na število prebivalstva in število opredeljenih na nosilca -posebej pereče pomanjkanje splošnih zdravnikov, fizioterapevtov ...), delno tudi s sredstvi ustanovitelja, s sredstvi pristojnega ministrstva in s plačili uporabnikov. PRAVNE PODLAGE PODELJEVANJA KONCESIJ Zakonodaja, ki ureja področje zagotavljanja zdravstvenega varstva, je obsežna, a kljub temu pomanjkljiva, ugotovimo lahko neuresničeva-nje bistvenih določil s strani pristojnih državnih organov. Predvsem pa je važno, da Ministrstvo za zdravje pripravlja temeljito prenovo obstoječe zakonodaje, ki bo na področju primarnega zdravstvenega varstva vzpostavila povsem nova razmerja. Ta trenutek občina kot upravljavec javne zdravstvene mreže na primarni ravni nima jasnih normativnih usmeritev za uvajanje zasebništva na področju zdravstva. Zakon o zdravstveni dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 80/04) opredeljuje, da se koncesija na področju zdravstvene dejavnosti lahko podeli z upravno odločbo (42. člen) in ne upošteva instituta javnega naročila. Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Sloveniie -Zdravje za vse do leta 2004 (Uradni list RS, št. 49/2000) - nov je v pripravi, določa naslednje: "Dokler bo obseg mreže javne zdravstvene službe nespremenjen, lahko pridobijo koncesijo le nosilci zdravstvene dejavnosti ter drugi zdravstveni delavci in sodelavci, ki bodo prenehali opravljati zdravstveno dejavnost kol uslužbenci v javnih zavodih." In v istem poglavju še: "Za to, da se zagotovi podeljevanje koncesij pod enakimi pogoji, Ministrstvo za zdravje RS izda navodilo z bistvenimi elementi za izdajo odločb in sklenitev pogodb o koncesiji." V skladu s temi navodili oz. priporočili za podeljevanje koncesij na primarni ravni občine podeljujejo koncesije in se ne poslužujejo javnih razpisov (razen v primeru, ko gre za nadomestitev nosilcev dejavnosti oz. za zapolnitev prostih mest nosilcev oz. če se za razpis odločijo same, MOL). (Kot primer: Zakon o lekarniški dejavnosti (Uradni list RS, št. 36/ 04 - uradno prečiščeno besedilo), ki je tudi del javne zdravstvene službe na primarni ravni, v 13. členu predvideva podelitev koncesije na podlagi javnega razpisa.). Zakon o zdravstveni dejavnosti v 4. členu določa, da bodo s sprejetjem plana zdravstvenega varstva v RS postavljena merila za postavitev mreže javne zdravstvene službe, kar ni bilo uresničeno - meril ni. Zakon o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 36/04 - uradno prečiščeno besedilo in 62/2004 Odl. US: U-1-321/02-12) pa: - v 7. členu: določi področja razporeda zdravniških mest v mreži javne zdravstvene službe: javni zavodi, druge pravne osebe s koncesijo in zasebni zdravniki s koncesijo, - v 8. členu: obvezuje pristojnega ministra, da določi razpored zdravniških delovnih mest in - v 87. členu: ministru določi rok za razpored zdravniških mest v javni zdravstveni mreži (12 mesecev po uveljavitvi tega zakona - do 18. 12. 2000) - razporeda še vedno ni. Nove strategije na področju zdravstvenega varstva ali novih navodil v smislu zgoraj opisanih smernic nacionalnega programa do leta 2004 še ni, vendar iz normativnega programa dela Ministrstva za zdravje za leto 2005 in leto 2008 lahko povzamemo naslednje: Ministrstvo za zdravje se zaveda neustreznosti osnovne javne zdravstvene mreže, ki zaradi naraščanja prebivalstva, migracijskih elementov in dejstva, da se prebivalstvo vse bolj stara, potrebuje prenovo - za prenovo mreže pa potrebuje še nekaj časa. Predvidoma njeno oblikovanje lahko pričakujemo še letos (glede na program dela in korespondenco med ministrstvom in zainteresiranimi občinami). Do takrat morajo občine, kot upravljalci primarne mreže, reševati obstoječe probleme brez jasnih usmeritev. Ena izmed pomembnih nalog, opredeljenih v programu dela ministrstva, je tudi ureditev razmerij med državnim in zasebnim delom v javnem zdravstvu, predvsem na primarni in sekundarni ravni in oblikovanje zakonodaje za pregledno uvajanje zasebnega dela na področju osnovnega zdravstvenega varstva ter uvajanju novih oblik javno-privat-nega partnerstva. Ministrstvo za zdravje v svojem normativnem programu dela napoveduje spremembo Zakona o zdravstveni dejavnosti. Izpeljana bo reorganizacija javne zdravstvene mreže in oblikovana mreža nosilcev dejavnosti v njej. Urejena bodo razmerja med državnim in zasebnim delom v javnem zdravstvu, na novo bo opredeljen sedaj neustrezen način podeljevanja koncesij. POVZETEK SEDANJEGA STANJA V OBČINI GROSUPLJE Po izločitvi enote osnovnega zdravstvenega varstva Grosuplje iz Zdravstvenega doma Ljubljana in prenosu ustanoviteljskih pravic na Občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, sta Občini Grosuplje in Dobrepolje leta 1997 ustanovili Javni zdravstveni zavod Zdravstveni dom Grosuplje. Občina Ivanč-na Gorica je ustanovila svoj zdravstveni zavod. V zadnjih letih je Občina Dobre-polje s podelitvijo koncesij privati-zirala področje zdravstvenega varstva (splošni zdravnik, zobozdravnik za odrasle, 0,60 koncesije za zobozdravstvo otrok, patronaža), v naši občini pa delujejo zasebni izvajalci zdravstvene dejavnosti (zobozdravstvo), koncesionarjev na področju osnovnega zdravstvenega varstva pa ni. V okviru osnovne dejavnosti v Zdravstvenem domu Grosuplje delujejo: - splošne ambulante - za občino Grosuplje - 5,46 koncesij, - otroški in šolski dispanzer - za obe občini - 3 koncesije, - dispanzer za žene - za obe občini - 0,95 koncesij, - fizioterapija - za občino Grosuplje - povečanje z 2,5 na 2,79 koncesij, pridobljenih v letu 2004, - patronaža in nega na domu - za obe občini - povečanje s 7,8 na 8,10, s tem da je Občina Dobrepo-lje podelila zasebniku 1 koncesijo -število koncesij zavoda torej znaša 7,10, splošna ambulanta v socialno varstvenem zavodu (DSO Grosuplje in DVZ Prizma Ponikve) - povečanje z 0,94 na 0,98 koncesij, pridobljenih v letu 2004, dežurna služba in nujna medicinska pomoč - za vse tri občine (tudi Ivančno Gorico) - povezava v ZD Ivančna Gorica, pokrivanje 24 urne dosegljivosti, zdravstvena vzgoja za vse starostne skupine (preventiva), hematolaški in biokemični laboratorij - nadstan-dardne storitve, del dejavnosti na trgu, zobozdravstvena dejavnost: a.) 5 ambulant za odrasle - 4,- 42 koncesije, izvajanje nadstan-dardnih storitev (udejstvovanje na trgu), b.) mladinsko zobozdravstvo - za obe občini - 2,12 koncesije, 0,60 koncesije podeljeno zasebniku v občini Dobrepolje, c.) ortodontija - 0,50 koncesij, povečanje za 0,15 koncesije, pridobljeno v oktobru 2005, d.) zobozdravstvena vzgoja. Specialistično - ambulantna dejavnost obsega: - pulmologija z rtg - 1,0 koncesij (kaže se potreba po 1,5), - okulistika - 0,5 koncesij, še v lasti zavoda, čeprav preseljena v Optiko Markelj, - medicina dela, prometa in športa - skoraj v celoti predstavlja dejavnost na trgu (financiranje z zasebnimi sredstvi oz. s sredstvi podjetij). Iz poslovnega poročila Zdravstvenega doma Grosuplje za leto 2004 (za leto 2005 ga še ni), iz katerega so povzeti tudi zgoraj navedeni podatki in dopolnjeni s spremembami iz leta 2005, je razvidno, da zavod 90 % dejavnosti opravlja v okviru javne službe, 10 % dejavnosti pa predstavlja prodaja storitev in blaga na trgu (podobno v letu 2005). Zdravstveni dom Grosuplje, ki se spopada s premajhnim številom nosilcev javne zdravstvene službe, je na pristojno ministrstvo podal vlogo za dodelitev novih koncesij oz. povečanje števila nosilcev v okviru oblikovane javne mreže zdravstvene dejavnosti v naši občini. To število se je od podpisa pogodbe o izvajanju dejavnosti v letu 1997 le nekaj malega povečalo, potrebe pa so velike. Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije spremlja preskrblje-nost posameznega območja, pre-skrbljenost pa je definirana kot razmerje med številom prebivalcev in številom nosilcev posamezne dejavnosti, dodatno pa še s številom opredeljenih v posameznem območju na nosilca določene dejavnosti (tistih, ki so si izbrali izvajalce v tem območju). Statistični podatki, povzeti iz vloge Zdravstvenega doma Grosuplje za povečanje števila nosilcev dejavnosti, kažejo, da se število prebivalstva v naši občini povečuje, število opredeljenih na nosilca pa nekoliko nazaduje, a je še vedno visoko nad republiškim povprečjem in povprečjem v območni enoti Ljubljana (indeks 109,13 - kar pomeni 1775 ljudi, opredeljenih na zdravnika v Sloveniji in 1.937 ljudi, opredeljenih na zdravnika v naši občini). Tolerira se 10 % odstopanje od slovenskega povprečja, torej je naše območje, kot ugotavlja Zdravstveni dom Grosuplje, doseglo kritično mejo na področju dejavnosti splošnih, otroških in šolskih zdravnikov, še slabše je na področju fizi-oterapije. Tudi iz naših lokalnih razmer je povsem jasno, da je vzpostavitev nove javne zdravstvene mreže in s tem povečanje števila nosilcev dejavnosti v naši občini nujno potrebna. Povečanje števila nosilcev se pričakuje na področju: splošne ambulante, otroških in šolskih dispanzerjev - 2 zdravnika, fizioterapija - 1,15 nosilca. DILEME PRI UVAJANJU ZASEBNIŠTVA V JAVNO ZDRAVSTVENO MREŽO Ministrstvo za zdravje kot prednosti zasebne dejavnosti navaja: večjo možnost izbire, višjo produktivnost, gospodarno ravnanje s sredstvi, odgovornost za poslovni uspeh. Na podlagi zgoraj navedenih pričakovanih pozitivnih učinkov se pripravlja strategija uvajanja zasebništva v javno zdravstvo. Slabosti pa so: pretežno kurativni pristop, težje usklajevanje finančnih interesov, nepravična dostopnost do zdravstvenih storitev, z javnega vidika nezaželeno ekonomiziranje (uspehi zasebništva - na račun javnega sektorja?). Povzamemo lahko, da gre za naklonjenost pristojnega ministrstva uvajanju zasebnega dela v javno zdravstveno mrežo. Obenem se izkazuje potreba po sistematičnem upravnem, strokovnem in finančnem (davčnem) nadzoru pri uvajanju zasebništva v javno zdravstveno mrežo, pa tudi po preoblikovanju sistema financiranja dejavnosti nosilcev v njej. Iz poslovnega poročita ZZZS za leto 2004 je razvidno, da je zavod v letu 2004 sklenil pogodbo s 1.187 zasebnimi izvajalci, in sicer: zasebni sektor splošni zdravniki 20,00 % zobozdravniki 46,38 % specialisti 13,56 % ginekologi 30,00% Pri tem lahko povzamemo, da se privatizacija zdravstva v praksi v nekaterih občinah kaže kot ustrezen instrument reševanja problemov zdravstvene oskrbe občanov (problem dostopnosti, pomanjkanje zdravnikov, ki jih koncesija pritegne v oddaljene ali manjše občine, problem reševanja prostora ipd.). Po drugi strani pa se v nekaterih okoljih privatizacija kaže kot slabljenje obstoječega zdravstvenega sistema (preventiva v zdravstvu, dežurstva in nadomeščanje, ogrožanje finančne stabilnosti zdravstvenih domov ipd.). ZAKLJUČEK Oblikujemo lahko nekaj temeljnih izhodišč: 1. Nove mreže javne zdravstvene službe še ni, vendar naj bi bila po zagotovilih Ministrstva za zdravje oblikovana v kratkem. 2. Občina ta trenutek nima jasnih normativnih osnov za oblikovanje učinkovite javne zdravstvene službe na primarni ravni, razporeda zdravniških delovnih mest med javnimi zavodi in različnimi koncesionarji (pravne in fizične osebe) ni. 3. Nova zdravstvena strategija, ki bi občini ponudila okvirne smernice pri upravljanju zdravstva na primarni ravni, je prioritetna naloga pristojnega ministrstva, iz programa dela ministrstva pa je razvidno, da bo strategija naklonjena uvajanju različnih formalnih oblik zasebnega dela v javno zdravstveno mrežo. Obenem je v okviru napovedane reorganizacije primarnega zdravstva mogoče pričakovati prenos ustanoviteljstva javnih zdravstvenih zavodov na regije, ko bodo te ustanovljene. 4. Občino zakon nedvoumno zavezuje k učinkovitemu upravljanju primarne mreže javne zdravstvene službe. Nujno je potrebno oblikovati strategijo razvoja zdravstvene dejavnosti v naši občini. Pri tem mora občina, kot upravljavec mreže Javne zdravstvene službe na osnovni ravni, upoštevati tako prednosti kot slabosti uvajanja zasebništva v zdravstveno dejavnost, pa tudi specifičnosti našega območja. Pristojno ministrstvo je v programu svojega dela kot eno izmed prioritet opredelilo pripravo strategije, ki bo določila način in obseg uvajanja zasebnega dela v javno zdravstveno mrežo in uvedla tudi nove formalne oblike javno-privatnega partnerstva. Pričakuje se širitev oz. prilagoditev javne zdravstvene mreže, povečanje števila nosilcev zdravstvene dejavnosti v naši občini (splošni zdravniki, fizioterapija) in tudi pre- oblikovanje financiranja dejavnosti, kar bi pripomoglo k izboljšanju razmer v zdravstvu. Samo podeljevanje koncesij za-sebnikorn v okviru obstoječe mreže, brez meril za dodeljevanje, ki naj bi se izoblikovala v zdravstvenem planu RS, in brez razporeditve zdravniških mest, kot jo zahteva sedanji zakon, je v določenih okoljih lahko ustrezna rešitev, ne more pa biti opredeljeno kot dobra praksa pri zagotavljanju delovanja javne zdravstvene mreže na primarni ravni. V marsikateri občini se ob uvajanju privatizacije v zdravstvo srečujejo s številnimi problemi: problem dežurstva - koncesionarji izpostavljajo neustrezen sistem financiranja, problem neizkoriščenih prostorov in opreme, zaposlovanje kadrov po minimalnih standardih - odvečen kader ostane javnemu zavodu, nelojalna konkurenca ipd. Podeljevanje koncesij zasebnikom v okviru obstoječe mreže lahko ustrezno rešuje problem lokacije in urnika dela v smislu zagotavljanja boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev, vendar ta problem v občini Grosuplje ni izrazit, temeljni problem (zdravstveni dom ga rešuje s pogodbenim delom, ki gre v finančno breme zavoda) je premajhno število priznanih nosilcev dejavnosti. S pričakovanim povečanjem števila nosilcev dejavnosti bodo za zagotavljanje zdravstvene dejavnosti v občini na podlagi pogodbe oz. pogodb med izvajalci in Zavodom za zdravstveno zavarovanje pridobljena dodatna sredstva; podeljevanje koncesij pa v tem trenutku pomeni zgolj prerazporeditev obstoječih sredstev. (Ob tem seveda ne upoštevamo prednosti in ne slabosti uvajanja privatizacije v zdravstvo.). Nenačrtno uvajanje zasebništva v javno zdravstveno mrežo bi lahko namesto pričakovanih pozitivnih učinkov (tržna naravnanost in s tem bolj ekonomično ravnanje s sredstvi, boljša organiziranost, večja možnost izbire) vodilo tudi v negativno smer (poslabšanje organizacije dela in finančnega poslovanja Zdravstvenega doma Grosuplje). Učinkovita strategija uvajanja za-sebništva v javno zdravstveno mrežo na primarni ravni mora temeljiti na: - zakonsko opredeljenih aktih o upravljanju mreže, ki jih morajo sprejeti pristojni državni organi, pa jih še niso, - upoštevanju zakonsko opredeljene vloge javnega zdravstvenega zavoda kot nosilca osnovne dejavnosti v skladu z veljavno zakonodajo (9. člen Zakona o zdravstveni dejavnosti), razen če bo ta vloga v prihodnje zakonsko spremenjena, vendar še ni in - upoštevanju lokalnih specifičnih razmer v mreži. Ministrstvo za zdravje intenzivno pripravlja novo javno mrežo zdravstvenega varstva na osnovni ravni, ki bo po njihovih napovedih oblikovana še letos. Glede na visoko število opredeljenih pacientov na nosilca v posamezni dejavnosti naša občina pričakuje višje število nosilcev po posameznih zdravstvenih dejavnostih, kar pomeni tudi več sredstev. Javno zdravstveno mrežo sestavljajo javni državni zavodi in zasebni izvajalci, ki se lahko konstruktivno dopolnjujejo. Predpogoj za učinkovito uvajanje zasebništva v zdravstveno dejavnost pa so jasne normativne usmeritve, na katerih bo moč oblikovati strategijo upravljanja primarne zdravstvene mreže. Osnovna dilema je, kako uporabniku zdravstvenih storitev zagotoviti čim kakovostnejšo storitev. Vir: Gradivo za 38. sejo Občinskega sveta Občine Grosuplje OBČINSKI SVET IN ODBORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 7 RAZPRAVA NA SEJI OBČINSKEGA SVETA O PODELITVAH ZDRAVSTVENIH KONCESIJ V GROSUPLJEM 38. redna seja OS Občine Grosuplje, sreda, 1. marca 2006 UVODNA OBRAZLOŽITEV Jelka Kogovškova je v obrazložitvi točke napravila krajši povzetek priloženega gradiva, ki so ga pripravili v občinskih službah, in ga zaradi aktualnosti objavljamo v celoti. V njem na občini ugotavljajo, da je občina dolžna zagotavljati predvsem primarno zdravstveno dejavnost, a trenutno nima jasnih normativov, in da se pripravlja nova zdravstvena zakonodaja na državni ravni. Občina tudi ni razpisovala nobenih koncesij na tem področju, podelili pa bi jo samo v soglasju z Zdravstvenim domom. Naj k temu dodamo še, da soglasje k podelitvi koncesij v osnovnem zdravstvenem varstvu dokončno podeljuje pristojno ministrstvo, v postopku pa morajo pristojni organi pridobiti tudi mnenja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in pristojne zbornice ali strokovnega združenja. ODBOR ZA DRUŽBENE DEJAVNOSTI Janez Pintar (SDS) je načelno dejal, da ne bi povzemal razpravo iz odbora za družbene dejavnosti, ker se je občinski svet ob sprejemanju dnevnega reda že odločil, da bo o tej temi razpravljal. Dejan Vuga (LDS) pa je že ob sprejemanju dnevnega reda za razliko od odbora za družbene dejavnosti predlagal umik točke, ker je menil, da so gradiva še dokaj splošna in dodal, če pa se bodo odločili za razpravo, bo predlog podprl. MNENJE DIREKTORJA ZDRAVSTVENEGA DOMA Dr. Janez Mervič (SDS) se je osebno odločil, da bo zastopal mnenje zavoda - Zdravstvenega doma Grosuplje. Nadalje je razložil, da gre za dve vrsti koncesij - ena je zasebna, ki jo podeli občina, druga pa zavarovalniška. Svet zavoda ZD Grosuplje pa meni, da ne bi hiteli z vsesplošnim dodeljevanjem koncesij, temveč menijo, da bi lahko dali v koncesijo fizioterapijo. Če bi privatizirali tudi druga področja, bi se pojavljale tudi razne izgube v zavodu. Pozitivni efekti so bili na zobozdravstvu in na dežurstvih, drugje pa je bilo kar nekaj minusa, kar je logično - če gredo te dejavnosti v koncesijo, se bodo izgube zdravstvenega doma povečevale. Ob predstavitvi interesov zainteresiranih koncesionarjev pa je dejal, da ni načeloma proti koncesijam, vendar jih ni mogoče sprostiti preko noči. Glede strokovnega izobraževanja dr. Mervič trdi, da ga niso še nikomur, ki je bil zainteresiran, zavrnili. Svet zavoda pa je sestavljen po njegovem pravilno in lahko dobro odloča o pomembnih vprašanjih. SVETNIKI RAZPRAVLJALI - NA SPLOŠNO, ... Stane Žvegla (SD) je na splošno dejal, da je o zdravstvu vsakemu težko govoriti. Žal se je ta družba odločila za korenito spremembo zdravstvenega sistema. Načelno trdi, da se bo zdaj sistem razdelil na birokratske in zasebne prido-bitniške dejavnosti in da ga nihče ne bo prepričal, da bo tak sistem boljši. Anton Perme (SLS) se je opredelil za koncesijo pod pogojem, če se bodo skrajšale čakalne dobe. Ker se nismo odločili za gradnjo zdravstvenega doma, nam ga ob razdelitvi dela koncesionarje morda sploh ne bo treba. Ustvarila se bo tudi pozitivna konkurenca. Meni tudi, da bo aktivna populacija prebivalstva razmislila, kdaj bo posameznik odšel k zasebniku, ki ga bo sprejel točno ob določeni uri, ali pa bo v javnem zavodu čakal v vrsti po nekaj ur in nato za konkretne usluge še nekaj mesecev. Dr. Ivan Dušan Lavrič (SD) meni, da so koncesije nek grob način privatizacije. Ko gre za zdravstveno dejavnost, je treba z družbenimi sredstvi ravnati zelo pazljivo in ne more dovoliti, da bi zdravstveni dom kot institucija razpadel. Predlaga ekspertno skupino, ki bi analizirala stanje in pripravila gradivo za javno razpravo. Meni pa tudi, da ni potrebno vsega organizirati po ameriškem sistemu. Franc Štibernik (LDS) se je pridružil mnenju, da je treba najprej poslušati mnenje javnega zavoda, ki ga v občini že imamo, saj gre tudi za to, da se bo zagotavljanje zdravstvenega varstva iz etičnega stališča moralo enakovredno in dovolj hitro zagotavljati prek javnega sistema s koncesijami vred. Prav zaradi tega je prepričan, če se bodo čakalne dobe skrajševale, bodo svetniki take pobude tudi podprli. Pri tem gre bolj za vprašanje kontrole, kako se te storitve izvajajo oziroma do kakšnih storitev so zavarovanci upravičeni. Jože Intihar (LDS) je po razpravi Matjaža Trontlja priznal, da ga je Matjaž z razpravo razorožil in mu nato celo navrgel, da lobiranje deluje in da je tudi Matjaž le sestavni del tega lobija (kar mu je Matjaž nato v repliki odločno zavrnil, označil Intiharjevo izjavo za na pamet izrečeno izmišljotino in pojasnil, da na področju zdravstva nima nobenih osebnih interesov). Intiharja pa je presenetilo tudi stališče direktorja zdravstvenega doma. Nato je predsedujočega vprašal, če lahko prosto govori, ker »je bi zadnjič okaran, da je bil neprimeren«. (Župan mu je nato svetoval, da naj bi se predvsem držal točke dnevnega reda, ki govori o pobudah zasebništva oziroma podeljevanja koncesij v zdravstvu.) Po tem nasvetu je Intihar ugotavljal, da privatizacija bo, pa če bo občinski svet to hotel ali ne - to je evropsko dejstvo. Prepričan pa je, da ni problem v zasebništvu, saj s svojo iniciativo in dajanjem svojih prostorov na razpolago povečuje kapacitete zdravstva. Problem so izgube v javnem zdravstvu. Po njegovem pa gre pri tem tudi za precejšnje lobiranje na državni ravni. Nadalje: Še nikjer ni videl, da bi kje kakšen poslanec čakal na vrsto, kot to morajo navadni občani. Ker pa je zdravje veliko bogastvo, so se tega skozi prizmo denarja začeli zavedati še posebej zdravniki. Kljub podeljevanju koncesij pa bodo problemi zdravstva še vedno prisotni, morda bodo le malo bolj skriti. .... PA TUDI STROKOVNO Če so predhodni svetniki razpravljali na splošni ravni, je bila razprava Matjaža Trontlja (SLS) precej poglobljena. Iz nje se je razbralo, da dobro pozna področje podeljevanja koncesij v zdravstvu. Na začetku pa je dejal, da se ne strinja s splošnimi ugotovitvami ostalih svetnikov in menil, da je prav, čeprav razprava danes še ne bo zaključena, da se je začela. Poleg nekaterih ugotovitev, ki so jih svetniki dobili že v gradivu za sejo je Tron-telj navedel, da so koncesije potrebne tudi zato, ker je v okviru zdravstvenih zavodov nekoliko slabša organiziranost, da smo še vedno na posameznih področjih soočeni z dolgimi čakalnimi vrstami in da je ključni problem motiviranost v javnih zdravstvenih ustanovah. V zdravstvu je premalo denarja tudi za njegov razvoj in raziskave, kljub temu da je v okviru BDP zanj namenjeno 7 %. Čez ta prag po »paktu stabilnosti« pa Slovenija ne more zagotavljati dodatnih sredstev za zdravstvo, zato je treba iskati dodatne možnosti za boljši dostop občanom/državljanom do različnih zdravstvenih storitev in je treba v zdravstvo »pripeljati« zasebni kapital. Pri tem ne gre za klasično privatizacijo, temveč za podelitev koncesij, ki bodo javno nadzorovane, in s privatno iniciativo v zdravstvu nima nič skupnega. Zaradi tega bodo direktorji zdravstvenih domov postali tudi neke vrste managerji, ki bodo zadolženi za organizacijo in koordinacijo na posameznih območjih. Sedanji način podeljevanja koncesij obstaja že trinajst let, pravi Trontelj, in se je na nekaterih območjih bolj na drugih manj uspešno že začel razvijati. Je pa bilo v tem načinu podeljevanja po njegovem možno tudi precej lobiranja in zato je prihajalo tudi do različne pokritosti z zdravstvenimi storitvami. V lanskem letu je bilo na celotnem območju Slovenije podeljeno približno 150 koncesij. Za koncesije se po anketah odločajo nekoliko mlajši, ki želijo svojemu delu dodati dodano vrednost. Večina le-teh pa tega v okviru javnih zavodov ne more izvesti. Bistvo podeljevanja koncesij je tudi v tem, dodaja Trontelj, če bo šel občan v zdravstveni dom ali h koncesionarju, naj ne bi čutil nobene razlike. Obseg storitev predpisuje tem koncesionarjem Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije po veljavni zakonodaji. Predlagal pa je tako kot dr. Lavrič, da bi na občini imenovali neko skupino ljudi, ki bi ugotovila stanje na območju občine Grosuplje in morebitno potrebo po teh koncesijah. Po analizah in predlogih te skupine bi nato nadaljevali javno razpravo tudi na občinskem svetu. Pri tem je dodal, da je sedanji način dela glede na možnosti v Zdravstvenem domu Grosuplje dobro organiziran, dovolj trden in ima zelo dobro strokovno usposobljen kader. Prav zaradi tega, ker trenutno še nimajo jasnih stališč, tudi ne bi rad, da bi kdorkoli, še posebej ne specialisti v ZD, izgubili kakršnokoli motiviranost ali pa morda celo iskali druge možnosti izven našega kraja. MNENJA ZAINTERESIRANIH ZA PRIDOBITEV KONCESIJE Župan je nato dal besedo tudi Urošu Ferjančiču in Simonu Boletu, predstavnikoma več prisotnih zainteresiranih za koncesije na seji občinskega sveta, da so se svetniki lahko seznanili tudi z njihovim pogledom na to področje. Ferjančič je omenil, da zainteresirani želijo priti do koncesij predvsem zato, ker zdravstveni dom ne more ponuditi nekaj več zaradi organizacijskih in prostorskih možnosti. Poleg teh je omenil še nekatere druge prednosti, ki jih pacientom nudi zasebni sektor s koncesijami: uvajanje konkurence, povečanje osebne odgovornosti, večjo svobodo pri strokovnem izobraževanju, zdravstveni delavec ostane v kraju podelitve koncesije daljši čas, bolj pregledno in gospodarno poslovanje in pacient ima večjo možnost izbire. Še posebej pa je opozoril na dogovor o osnovnih storitvah na področju zobozdravstva, ki je bil narejen pred 25 leti in ni sledil razvoju te stroke. Zato je razumljivo, da si pacienti želijo nadstandard-nih storitev, ki pa zahtevajo več časa in zato tudi doplačila. Pri delu ugotavljajo, da paciente lahko delijo v tri skupine: 1. ki se zadovolji z osnovno storitvijo in je v celoti pokrita z zdravstvenim zavarovanjem, 2. ki iščejo samoplačniško storitev izven javne zdravstvene mreže in plačajo polne storitve sami ter 3. ki iščejo nad-standardne storitve v javni zdravstveni mreži, katere del pokrije zdravstveno zavarovanje, razliko pa plača pacient. Občina Grosuplje je ena redkih, kjer še ni bila podeljena nobena koncesija zasebnemu izvajalcu. V Sloveniji pa je bilo npr. konec leta 2004 delež zobozdravnikov zasebnikov s koncesijo več kot 46 % -najnižji delež je v ljubljanski regiji (39 %), najvišji pa v celjski (64 %). Simon Bole pa je poudaril povečevanje števila prebivalcev v Grosupljem, ki jih ne bo mogel Zdravstveni dom zadovoljevati več sam. Meni pa tudi, da predvidena nova zakonodaja ne bo v tem pogledu prinesla nič novega, morda le to, da občina v bodoče ne bo mogla h koncesijam ničesar dodajati, ker bo to še nekoliko bolj natančno urejeno na državni ravni. Poleg tega se mu zdi prav, da se v razpravah o dodeljevanju koncesij upošteva pretežno strokovno mnenje, saj v laičnih razpravah največkrat prihaja do napačnih razlag in zato tudi do nepotrebnih konfliktov. ŽUPANOVO MNENJE, REZIME IN POTRDITEV SKLEPA Župan Janez Lesjak je nato dejal, da je tudi ta razprava dobro izhodišče za nadaljnjo širšo javno razpravo, ki bi jo izvedli med prebivalci oziroma uporabniki zdravstvenih storitev na primarni ravni v občini. Predlagal je, da bi delo skupine, ki sta jo predlagala dr. Lavrič in Trontelj (posredno pa tudi direktor ZD dr. Mervič), za javno razpravo prevzel odbor za družbene dejavnosti, ki bi ga razširili s strokovnimi osebami na področju zdravstva. Posebnih sklepov o dajanju koncesij naj ne bi sprejemali, ko pa bo pripravljeno gradivo za javno razpravo, pa naj bi ga čim prej ponudili javnosti. Ta predlog so svetniki nato potrdili z 20 glasovi. Jože Miklič OPROSTITEV NADOMESTILA ZA BOSSPLAST Sklep o oprostitvi nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča v zazidalnem načrtu TOC III 38. redna seja OS Občine Grosuplje, sreda, 1. marca 2006 Uvodno obrazložitev k tej točki je podal Marko Podvršnik, direktor občinske uprave. Zavezanec BOSSPLAST ima v sprejetem zazidalnem načrtu TOC III gradbene parcele, za katere ne more pridobiti gradbenega dovoljenja za gradnjo, ker poleg njegovih zemljišč predstavljajo gradbeno parcelo tudi zemljišča, ki so v lasti DRSC-ja. Kljub velikim prizadevanjem tako s strani zavezanca kot tudi občine, Vlada RS še vedno ni podala pozitivnega soglasja za odkup navedenih nepremičnin, zato zavezanec ni imel možnosti kupiti manjkajočih zemljišč, kar pomeni, da ni mogel graditi v skladu s sprejetim zazidalnim načrtom. Zato je zaprosil za spremembo zazidalnega načrta TOC III. Oprostitev je predlagana za leti 2005 in 2006 do sprejema spremembe zazidalnega načeta TOC III. Franc Štibernik (LDS) je v imenu odbora za prostor predlagal, naj se predlagani sklep o oprostitvi plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča sklene do spremembe zazidalnega načrta, ki bo nato izvzel zemljišče za plačevanje nadomestila., Anton Perme (SLS je v razpravi nakazal, da bi se zadeva lahko po takšnem sklepu tudi močno časovno razvlekla. Župan Janez Lesjak pa je predlagal, da sklep ostane v predlagani obliki. Svetniki so sklep podprli z 19 glasovi. Jože Miklič Zdravstveni dom Grosuplje: DIREKTOR JE PO DVEH MANDATIH ŠE NAPREJ DR. JANEZ MERVIČ Soglasje k imenovanju direktorja Javnega zdravstvenega zavoda Zdravstveni dom Grosuplje 38. redna seja OS Občine Grosuplje, sreda, 1. marca 2006 Na razpis za direktorja Zdravstvenega doma Grosuplje sta se prijavila dva kandidata: dosedanji direktor dr. Janez Mervič in dr. Andrej Stare iz Ljubljane. Oba sta izpolnjevala razpisne pogoje. Svet zavoda Zdravstveni dom Grosuplje v sestavi Jožica Zupančič, Tadeja Ribič, Anton Jakopič, Anica Lampret, Cvetka Tavželj, dr. Katarina Vukelič in dr. Peter Čeferin je 13. februarja letos obravnavala vlogi in ugotovila, da je v več kot 30-letnem delu dr. Mervič v zadnjih osmih letih kot direktor poskrbel za veliko izboljšav delavnih pogojev in posodabljanje medicinske opreme. Kot zelo dobro so ocenili tudi njegovo vizijo razvoja v prihodnje, ki jo je dr. Mervič priložil k prijavi. V njej je izpostavil nadaljnjo skrb za organizacijo dela in ustvarjanje dobrih odnosov med sodelavci. V ta namen bo ustanovil kolegij direktorja, ki se bo sestajal enkrat mesečno v sestavi: direktor, glavna sestra, računovod-kinja in vodje služb. Dr. Mervič je v viziji opozoril tudi na to, da bo treba posodobiti Statut zavoda, da si bo prizadeval za izboljšanje prostorov otroškega dispanzerja ter da bo še nekoliko izboljšal dežurno službo in materialno poslovanje. O prehajanju javnega zdravstva v zasebnega pa smo njegovo stališče zapisali v prispevku o seji občinskega sveta v razpravi o podelitvah zdravstvenih koncesij v Grosupljem. Ne nasprotuje zasebni-štvu v ginekologiji, če bi si ginekolog poskrbel prostore izven zdravstvenega doma, sedanje prostore pa bi namenili internistični ambulanti, ki zdaj deluje v nemogočih prostorih. Po njegovem bi morda lahko oddali tudi fizioterapijo. Mag. Božo Predalič je kot predsedujoči KVIAZ-u svetnikom pred odločanjem povedal, da so prejeto gradivo tik pred sejo obravnavali med odmorom in kandidata sveta zavoda podprli. Svetniki so nato brez razprave z 19 glasovi soglasno potrdili imenovanje direktorja dr. Janeza Merviča. Jože Miklič ŠE NEKAJ ZAMENJAV IN PRIDOBITEV ZEMLJIŠČ ZA ZADRŽEVALNIK BIČJE Sklep o pridobitvi zemljišč k. o. Sela (parc. št. 181/4 in 181/5) Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na zemljiščih v k. o. Sela (parc. št. 2025/4, 2027/6, 2027/7, 2027/8, 2028/2, 2028/3 in 2026) Sklep o odtujitvi zemljišč v k. o. Sela (parc. št. 2025/4, 2027/6, 2027/7, 2027/8, 2028/2, 2028/3 in 2026) Sklep o pridobitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih v k. o. Sela (parc. št. 181/4 in 181/5) 38. redna seja OS Občine Grosuplje, sreda, 1. marca 2006 Marko Podvršnik: Ukinitev zemljišč v k. o. Sela, ki so opredeljena s statusom grajenega javnega dobra, so na občini predlagali zaradi menjave za zemljišča, ki so potrebna za izgradnjo zadrževalnika Bič-je in zemljiškoknjižne ureditve asfaltirane javne poti št. 616602 Sela / Jerlah - Jež, ki poteka v naravi deloma po zemljiščih v privatni lasti, na katerih se pridobi status grajenega javnega dobra. Franc Štibernik (LDS) je v imenu odbora povedal, da so imeli pomisleke, ali je svet KS res lahko popolnoma kompetenten o odločanju v takih situacijah. Župan Janez Lesjak je pojasnil, da so glede poti in »komunščin« nekatere zadeve že močno zastarane. Ukinjanje javnega dobra izvajajo le tam, kjer gre za »mrtve rokave« poti, ki niso v uporabi. Kadar pa urejajo že utrjene poti, običajno sledijo dejanski rabi oziroma - cesta je tam, kjer je, zdaj jo le zemljiško-lastniško urejajo. Možno pa je, da bo lahko prišlo še do kakšnih dodatnih pobud. Anton Perme (SLS) je bil nasprotnega mnenja, saj gradivo ne izkazuje tega in je po njegovih ugotovitvah šlo v tem primeru za precejšnje površine, ki jih je občina izgubila, pridobila pa jih je le malo. S takim ravnanjem pa se daje potuho tistim, ki silijo na javno dobro in postavljajo razne podporne zidove in betonske ograje. Župan meni, da je bilo vodenje tega postopka korektno in da se v glavnem predstavniki vaš-čanov in KS strinjajo. Dušan Hočevar (SDS) pa je poudaril, da je treba iti ljudem na roko in da je treba nameniti še posebno pozornost pri novogradnjah, novih zazidalcih in pri podobnih situacijah, kot je zadrževalnik Bičje, ki je obveza občine. Pri teh primerih pa ne bi smeli dovoliti, da se dogajajo npr. tudi kakršnekoli nepravilnosti pri izvedbah novih objektov. Svetniki so točko podrli s 17 glasovi. Jože Miklič marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 8 JAVNI RAZPISI, IZ PISARN Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/ 01, 30/02, 56/02 in 110/02), Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. List RS, št. 108/04), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, Pravilnika o finančnih intervencijah za ohranjanje in razvoj kmetijstva v Občini Grosuplje (Ur. list RS, št. 96/03 in 61/04) in Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/05, 94/05 in 111/05) JAVNI RAZPIS za zbiranje potreb za izvajanje melioracijskih del na območju občine Grosuplje v letu 2006 1. Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje melioracijskih del kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, s katerimi se kmetijska zemljišča izboljšajo oz. se izboljšajo pogoji obdelave teh zemljišč. Med te ukrepe sodijo: - agromelioracije, ki obsegajo ruvanje in odstranjevanje skalnih samic, štorov in zarasti, ki na kmetijskih zemljiščih ovirajo obdelavo, planiranje in ravnanje terena po končanih agromelioracijskih delih in - vzdrževanje obstoječih melioracijskih sistemov, to je čiščenje in urejanje brežin, odstranjevanje usedlin in nanosov na dnu melioracijskih kanalov, ureditev prehodov preko kanalov in drugi ukrepi za izboljšanje fizikalnih in kemijskih lastnosti tal. 3. Skupna okvirna vrednost razpisanih del je 5.900.000,00 SIT. Navedena sredstva so namenjena sofinanciranju strojnih ur oz. potrebnega materiala in plačilu akontacije dohodnine, ki jo je po Zakonu o dohodnini (Ur. list RS, št. 21/06 - uradno prečiščeno besedilo) potrebno obračunati in odvesti od tovrstnih prejetih finančnih sredstev. 4. Dela po tem razpisu morajo biti izvedena najkasneje do konca novembra leta 2006. Občina Grosuplje iz namenskih sredstev za urejanje kmetijskih zemljišč sofinancira melioracije kmetijskih zemljišč v višini 40% celotne vrednosti izvedenih del. 5. Na javnem razpisu lahko sodelujejo lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč na območju občine Grosuplje, ki se ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo. Lastniki, solastniki ali najemniki kmetijskih zemljišč so dolžni sodelovati pri izvajanju strojnih del, izvesti potrebna ročna dela (pri odstranjevanju zarasti in kamenja ter finem planiranju zemljišč) in po končanih delih vzdrževati zemljišče. Sredstva za dela po tem razpisu lahko pridobijo upravičenci na podlagi vloge, ki mora vsebovati: - izpolnjen obrazec, ki ga upravičenci dobijo na vložišču Občine Grosuplje, - načrt parcele oz. zemljišča, ki ga želijo vlagatelji meliorirati, - zemljiškoknjižni izpisek zemljišča, na katerem se bo izvajala melioracija, - najemno pogodbo in soglasje lastnika, če je vlagatelj melioracijskih del najemnik zemljišča, in - predračune, če gre za dela, pri katerih se uporablja kakršenkoli material. Prednost pri dodelitvi sredstev imajo prosilci, ki v preteklem letu za dodelitev tovrstnih sredstev niso zaprosili. Prosilcem, ki so jim bila sredstva za sofinanciranje melioracijskih del odobrena že na podlagi razpisa v letu 2005, pa del niso izvajali, se v primeru ponovne vloge v letu 2006 sredstva dodelijo le v primeru, če so potrebe novih prosilcev po sofinanciranju melioracijskih del manjše kot pa je višina razpisanih sredstev za ta namen. 6. Merila za pridobitev sredstev za sofinanciranje melioracijskih del: - na podlagi pravočasno oddanih in popolnih vlog bo komisija opraviTa terenski ogled kmetijskih zemljišč, ki bodo predmet melioracijskih del, ta ogled pa je pogoj za pripravo pogodbe o višini odobrenih strojnih ur oz. dodeljenih sredstev, ki jo župan Občine Grosuplje podpiše s prosilcem. 7. V letu 2006 občina ne bo sklepala pogodbe z izvajalcem melioracijskih del, pač pa si dobitniki sredstev izberejo izvajalca sami, dela pa izvajajo v skladu s sklepom župana oz. določili pogodbe, ki jo prosilci podpišejo z Občino Grosuplje. Dokazila o izvedenih delih morajo prosilci predložiti občini najkasneje do 30.11.2006, kot dokazilo pa se upošteva račun izvajalca del, na katerem morajo biti navedeni naslednji podatki: - ime, priimek ter točen naslov prosilca pri katerem so bila melioracijska dela izvedena, - vrsta stroja, - število opravljenih strojnih ur, - podpis prosilca na računu kot potrdilo o opravljenem delu ali pa mora biti računu priložen delovni nalog o opravljenih strojnih urah, podpisan s strani prosilca, - v primeru, da je bil v okviru izvajanja del porabljen kakršenkoli material, se kot dokazilo o nastalih stroških upošteva tudi račun za material. Dobitniki sredstev za sofinanciranje izvajanja melioracijskih del so na podlagi predloženih dokazil upravičeni do sofinanciranja števila strojnih ur oz. materiala, ki jim je bil odobren s sklepom župana oz. v medsebojni pogodbi na podlagi predhodnega terenskega ogleda predvidenih del. 8. Rok, do katerega morajo biti predložene vloge za sofinanciranje melioracijskih del, poteče v ponedeljek, 10.04.2006. Vloge za dodelitev sredstev za sofinanciranje melioracij kmetijskih zemljišč z vsemi potrebnimi prilogami vložijo prosilci na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance, Taborska 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani dobijo tudi vse dodatne informacije pri ga. Martini Cingerle. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako »NE ODPIRAJ - VLOGA MELIORACIJE 2006«. Rok za predložitev dokazil o izvedenih delih oz. nastalih stroških poteče v četrtek, 30.11.2006. Dokazila, predložena po tem datumu, ne bomo upoštevali. 9. Odpiranje vlog bo v torek, 11.04.2006 ob 08.00 uri v sobi št. 31 Občine Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. 10. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni po opravljenem terenskem ogledu kmetijskih zemljišč in sicer v 25-ih dneh od dneva odpiranja vlog. Občina Grosuplje, župan Janez Lesjak Rpublika Slovenija Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano OBVESTILO NOSILCEM KMETIJSKIH GOSPODARSTEV, KI MORAJO ODPRAVITI POMANJKLJIVOSTI ALI VNESTI SPREMEMBE NA GERK-ih Podatke morate obvezno uskladiti najkasneje en dan pred elektronskim vnosom zbirne vloge za subvencije 2006. Za termin usklajevanja GERK-ov (grafičnih enot rabe zemljišč kmetijskih gospodarstev) se vnaprej dogovorite: - do 28. 2. 2006 na instituciji, kjer ste že do sedaj urejali GERK-e (Upravna enota, Kmetijsko svetovalna služba, Geodetska uprava, Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, Zavod za gozdove Slovenije), - od 1. 3. 2006 dalje pa na Upravni enoti, zakupniki zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov pa na tej instituciji. Opozarjamo predvsem na: - ZAČASNE TRAVNIKE IN NJIVE: o vsa zemljišča, ki so začasno zasejana s travo ali travno-deteljnimi mešanicami, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1130 - Začasni travnik; o vsa zemljišča, na katerih nameravate uveljavljati poljščine, morajo imeti vrsto dejanske rabe 1100 - Njiva ali 1160 - Hmeljišče, če je v premeni; - NOVE LETALSKE POSNETKE na določenih območjih, zaradi katerih lahko pride do odstopanj, kjer so se GERK-i vrisovali še po starih letalskih posnetkih; - ODSTOPANJA GERK-ov zaradi vnosa po digitalnem katastrskem načrtu. Pozivamo vas, da preverite podatke o GERK-ih na grafičnih predlogah, ki ste jih prejeli na dom kot grafični del predtiska za subvencije 2006 in podatke čimprej uredite. Podatki so dostopni tudi v spletni aplikaciji GERK in RABA: pregledovalnik podatkov na naslovu: http:\\ rkg.gov.si\GERK\. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Oskrba za živali, naje puščenih enih na območju Občine Grosuplje Občane Občine Grosuplje obveščamo, da je Občina Grosuplje na podlagi veljavne zakonodaje, ki opredeljuje ravnanje z zapuščenimi živalmi, izbrala izvajalca oskrbe zapuščenih živali, s katerim smo v začetku meseca februarja 2006 podpisali pogodbo. Izvajalec oskrbe v letu 2006 je MELI CENTER REPČE, Terezija Hajdi-njak s.p., Repče 10, 8210 Trebnje, tel št. 07/ 304-56-16 ali 041 779-884. V skladu s pogodbenimi določili prijavo o najdeni živali posreduje izvajalcu storitve naročnik (Občina Grosuplje) ali neposredno najditelj živali po telefonu. Najdeno žival mora izvajalec storitve oskrbeti v skladu z določili pogodbe najkasneje v roku enega dne po prejeti prijavi o najdbi živali. Izvajalec storitve prevzame zapuščeno žival v oskrbo izključno le na naslovu najditelja živali. V zvezi z navedenim naprošamo najditelje, da živali ne puščajo v veterinarskih ambulantah BUBA d.o.o. v Rožni dolini v Grosupljem ali Veterini Dobro Grosuplje d.o.o. na Taborski cesti v Grosupljem. V skladu z zgoraj navedenim naprošamo vse najditelje, da v primeru najdbe zapuščene živali na območju Občine Grosuplje pokličete na Občino Grosuplje (ga. Martina Cingerle tel. 01/7888-778) ali neposredno izvajalca storitve na eno od zgoraj navedenih telefonskih številk. Urad za gospodarstvo, družbene dejavnosti in finance SEZNAM splošnih aktov Občinskega sveta Občine Grosuplje, objavljenih v Uradnem listu Republike Slovenije v letu 2005 1. Sklep o določitvi višine in načina plačevanja članarine Območni obrtni zbornici Grosuplje za leto 2005 (Uradni list RS, št. 7, z dne 25. 1. 2005) 2. Odlok o spremembi odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2005 (Uradni list RS, št. 20, z dne 3. 3. 2005) 3. Odlok o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Uradni list RS, št. 20, z dne 3. 3. 2005) 4. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za planski celoti 1/1 Šmarje-Sap in I/2 Grosuplje (Uradni list RS, št. 21, z dne 4. 3. 2005) 5. Odlok o turistični taksi v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 23, z dne 10. 3. 2005) 6. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Račna (parc. št. 2202/2 in 2200/4) (Uradni list RS, št. 28, z dne 18. 3. 2005) 7. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Šmarje (parc. št. 1127/2) (Uradni list RS, št. 28, z dne 18. 3. 2005) 8. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori III (Uradni list RS, št. 32, z dne 29. 3. 2005) 9. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV (Uradni list RS, št. 32, z dne 29. 3. 2005) 10. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Mali Vrh (parc. št. 1183/6 in 1183/7) (Uradni list RS, št. 36, z dne 8. 4. 2005) 11. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Grosuplje - naselje (parc. št. 2204/3) (Uradni list RS, št. 36, z dne 8. 4. 2005) 12. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra v k.o. Mali Vrh (parc. št. 569/17, 569/18 in 569/19) (Uradni list RS, št. 36, z dne 8. 4. 2005) 13. Sklep o soglasju k višini cene in načinu financiranja socialno varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2005 (Uradni list RS, št. 38, z dne 15. 4. 2005) 14. Pravilnik o vrednotenju programov društev in organizacij na področju socialno humanitarnih in ostalih neprofitnih dejavnosti (Uradni list RS, št. 38, z dne 15. 4. 2005) 15. Ugotovitveni sklep, da je mandat občinskega svetnika prešel na naslednjega kandidata (Uradni list RS, št. 38, z dne 15. 4. 2005) 16. Pravilnik o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (Uradni list RS, št. 43, z dne 29. 4. 2005) 17. Pravilnik o sofinanciranju kulturnih dejavnosti v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 51, z dne 23. 5. 2005) 18. Pravilnik o povračilu stroškov šolskega prevoza otrokom s posebnimi potrebami (Uradni list RS, št. 51, z dne 23. 5. 2005) 19. Sklep o javni razgrnitvi predloga Odloka o prostorsko ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje -Generalni PUP občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 52, z dne 27. 5. 2005) 20. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za zemljišči parc. št. 2018/6 in 2018/7 k.o. Sela v Paradišču (Uradni list RS, št. 54, z dne 3. 6.2005) 21. Odlok o komunalnih taksah v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z dne 24. 6. 2005) 22. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno-varstvenem zavodu Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 60, z dne 24. 6. 2005) 23. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za zemljišči parc. št. 2283/22 in 2283/23 k.o. Slivnica (Uradni list RS, št. 60, z dne 24. 6. 2005) 24. Program priprave za spremembe in dopolnitve zazidalnega načrta gospodarske cone Sever Grosuplje (Uradni list RS, št. 61, z dne 30. 6. 2005) 25. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Brinje Grosuplje (Uradni list RS, št. 61, z dne 30. 6. 2005) 26. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževalnega zavoda Osnovna šola Louisa Adamiča Grosuplje (Uradni list RS, št. 61, z dne 30. 6. 2005) 27. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o ustanovitvi javnega zavoda Vzgojno-varstveni zavod Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 61, z dne 30. 6. 2005) 28. Odlok o spremembah odloka o taksah in povračilih za obremenjevanje okolja in racionalno rabo ter izkoriščanje naravnih dobrin na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 61, z dne 30. 6. 2005) 29. Ugotovitveni sklep, da je mandat občinskega svetnika prešel na naslednjega kandidata (Uradni list RS, št. 65, z dne 8. 7. 2005) 30. Odlok o zaključnem računu proračuna Občine Grosuplje za leto 2004 (Uradni list RS, št. 68, z dne 18. 7. 2005) 31. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra na delu zemljišča parc. št. 1910/7 v k.o. Grosuplje naselje (Uradni list RS, št. 70, z dne 26. 7. 2005) 32. Program priprave za občinski lokacijski načrt Rožna dolina II (OLN) (Uradni list RS, št. 76, z dne 12. 8. 2005) 33. Popravek Odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV (Uradni list RS, št. 83, z dne 12. 9. 2005) 34. Popravek odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta Dvori IV (Uradni list RS, št. 88, z dne 4. 10. 2005) 35. Sklep o javni razgrnitvi odloka o spremembah in dopolnitvah zazidalnega načrta za območje Evrotrans v Grosupljem (Uradni list RS, št. 89, z dne 7. 10. 2005) 36. Odlok o oskrbi s toploto in splošni pogoji za dobavo in odjem toplote iz distribucijskega omrežja na območju naselja Grosuplje (Uradni list RS, št. 91, z dne 14. 10. 2005) 37. Tarifni sistem za prodajo toplote iz javnega vročevodnega sistema Grosuplje (Uradni list RS, št. 91, z dne 14. 10. 2005) 38. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljiščih parc. št. 1121/5, 1124/3, 1124/8, 1129/6, 1168/8, 1186/6, 1186/7, 1186/9, 1189/2, 1190/2 in 1194/5, vse k.o. Šmarje, ter zemljiščih parc. št. 2019/8, 2020/12, 2020/14, 2020/ 15, 2055/2 in 2056/2, vse k.o. Sela (Uradni list RS, št. 92, z dne 18.10.2005) 39. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2005 (Uradni list RS, št. 94, z dne 25. 10. 2005) 40. Odlok o spremembi Odloka o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Uradni list RS, št. 94, z dne 25. 10. 2005) 41. Pravilnik o dodeljevanju enkratne občinske pomoči za izobraževanje na področju kmetijstva (Uradni list RS, št. 94, z dne 25. 10. 2005) 42. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah Pravilnika o dodeljevanju posojil iz sredstev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 94, z dne 25. 10. 2005) 43. Pravilnik o obremenjevanju nepremičnega premoženja v lasti ali upravljanju Občine Grosuplje (služnostne pravice) (Uradni list RS, št. 96, z dne 28. 10. 2005) 44. Cenik daljinskega ogrevanja za tarifne odjemalce (Uradni list RS, št. 96, z dne 28. 10. 2005) 45. Pravilniki o spremembi in dopolnitvi Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (Uradni list RS, št. 98, z dne 7. 11. 2005) 46. Odlok o lokalnih turističnih vodnikih na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 100, z dne 10. 11. 2005) 47. Odlok o spremembi Odloka o turistični taksi v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 100, z dne 10. 11. 2005) 48. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra za zemljišči parc. št. 1483/2 in 1428/2 k.o. Grosuplje - naselje na Prečni poti v Grosupljem (Uradni list RS, št. 100, z dne 10. 11. 2005) 49. Sklep o ukinitvi statusa javnega dobra v k.o. Grosuplje - naselje (parc. št. 2212/1 in 2212/8) (Uradni list RS, št. 102, z dne 15. 11. 2005) 50. Sklep o ukinitvi statusa grajenega javnega dobra na zemljišču parc. št. 1923/5 k.o. Grosuplje - naselje (Uradni list RS, št. 102, z dne 15.11.2005) 51. Pravilnik o oddajanju oglasnih mest in/ali oglasnih objektov v lasti Občine Grosuplje v najem (Uradni list RS, št. 110, z dne 9. 12. 2005) 52. Sklep o izhodiščni ceni za izračun sorazmernega dela stroškov opremljanja stavbnega zemljišča izven območja urejanja stavbnega zemljišča za občino Grosuplje (Uradni list RS, št. 110, z dne 9. 12. 2005) 53. Sklep o vrednosti točke za izračun nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča na območju občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 110, z dne 9. 12. 2005) 54. Odlok o spremembi odloka 2 o proračunu Občine Grosuplje za leto 2006 (Uradni list RS, št. 111, z dne 13. 12. 2005) 55. Program priprave za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta za razširitev pokopališča v Grosupljem (Uradni list RS, št. 112, z dne 15. 12. 2005) 56. Pravilnik o plačah in drugih prejemkih občinskih funkcionarjev, članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov v Občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 113, z dne 16. 12. 2005) 57. Odlok o ureditvenem načrtu »Upravni trikotnik« (Uradni list RS, št. 115, z dne 20. 12. 2005) 58. Odlok o prostorskih ureditvenih pogojih za območje občine Grosuplje -Generalni PUP občine Grosuplje, in sicer za PPC 1/1 in PPCI/2, PPC I/3, I/4, I/6, I/7 in I/8, PPC I/5 in PPC I/9 (Uradni list RS, št. 118, z dne 27. 12. 2005) 59. Sklep o prenehanju veljavnosti Pravilnika o pogojih za enotno oblikovno podobo objektov za oglaševanje (Uradni list RS, št. 119, z dne 28. 12. 2005). _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 9 AKTUALNO NASILJE MED MLADIMI: ALI PREPREČUJEMO ALI VZPODBUJAMO? V četrtek, 2. marca, je bila v avli Osnovne šole Brinje Grosuplje okrogla miza z naslovom Nasilje med mladimi - Ali preprečujemo ali vzpodbujamo in s podnaslovom Kako naj mladi kvalitetno preživljajo svoj prosti čas, ki jo je organizirala Lokalna akcijska skupina (LAS) občine Grosuplje. Okrogle mize so se poleg predsednika LAS-a Boruta Hrovatina in njegove podpredsednice Angelce Likovič, ki je tudi podpredsednica društva Pobuda za šolo po meri človeka, udeležila še oba ravnatelja Dare Gabrijel in Irena Kogovšek. Okrogli mizi pa so svoj pomen dali tudi dr. Hubert Požarnik, predsednik društva Pobuda za šolo po meri človeka, generalna sekretarka Belega obroča Slovenije oziroma društva za pomoč žrtvam kaznivega dejanja Vlasta Nussdorfer, predstavnik Policijske postaje Grosuplje Robert Bradač in predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar. Iz osnovnih šol pa sta se okrogle mize udeležila strokovni delavki - psihologinji na obeh grosupeljskih osnovnih šolah. Okroglo mizo je vodila Angelca Likovič. Angelca Likovičeva je uvodoma dejala, da so jo obiskali predvsem tisti, ki že veliko vedo o tej problematiki in tisti, ki jim ni vseeno, kaj se in kaj se bo z našo mladino dogajalo in k temu dodala, da je kvaliteta neke države odvisna od kvalitete vsakega posameznika. Ta posameznik pa se najprej začne oblikovati v družini, z oblikovanjem pa se nadaljuje v vrtcu, v šoli in tudi v kvalitetni lokalni skupnosti. Okrogla miza naj bi spregovorila predvsem o današnjem stanju na področju nasilja med mladimi v občini in širše. Iz tega naj bi nastal akcijski načrt, da bi bilo delo pri preprečevanju širjenja nasilja čim uspešnejše. Za izhodišče, kako mlade dejavno vključiti v prostem času, je Likovičeva predpostavila, da niso prosti čas samo plesi in zabave ter raznovrstno uži-vaštvo in izživljanje, temveč še marsikaj drugega. Pri tem je treba stalno skrbeti, da so mladi vključeni v dejavnosti, kjer lahko izžarevajo svojo pozitivno osebnost. Poleg tega je navedla tudi podatek, da je vsako leto približno 1100 otrok manj v šolah in če bo šlo tako naprej, slovenska družba ne bo imela nobene prihodnosti. Nadalje je spregovorila o odnosih v družbi in dejala, da demokracija ni samo anarhično razumevanje svobode, temveč tudi večja odgovornost posameznika kot organiziranih skupin. Skrb za mlade je med drugim ena od prioritetnih skrbi tudi občine Grosuplje, je dejal Dare Gabrijel, ravnatelj OŠ Louis Adamič in podžupan Občine Grosuplje. V ta namen občina vlaga precej sredstev, npr. v gradnjo šol, vrtcev in zdaj tudi knjižnico, ki jo mladi kar precej uporabljajo. Poleg tega imajo mladi kar nekaj možnosti v številnih raznovrstnih društvih, še posebej v športnih dejavnostih. Pravi pa še , da bo treba še veliko postoriti na kulturnem področju, saj nimamo nobene solidne kulturne dvorane. V imenu Osnovne šole Louis Adamič je problematiko nasilja med mladimi predstavila šolska psihologinja Nina Rome. Pravi, da so na šoli še posebej intenzivno začeli razmišljati o možnostih za razreševanje te problematike po ustanovitvi LAS-a. Nasilje je bilo prisotno, tako fizično kot psihično nasilje, čeprav so v pogovoru s starši največkrat izpostavljali psihično nasilje. Vzrok zanj pa ni tolikokrat šolski neuspeh kot nerazumevanje med vrstniki; otrokov neuspeh ponavadi bolj prizadene starše. »Zaposlovanje« otrok z dejavnostmi, ki trajajo le uro ali nekaj več na teden, je odločno premalo. Analiza pa jim je pokazala, da se bolj ali manj v izvenšolske interesne dejavnosti vključujejo učenci, ki so tudi v šoli dobri, manj tisti s slabšim uspehom, najmanj pa se vključujejo problematični. Rometova je tudi ugotavljala, da predvsem za otroke v Grosupljem še ni velikih možnosti za udejstvovanje v izvenšolskih dejavnostih. Veliko več bi se tako v šoli kot doma morali med seboj pogovarjati, predvsem z otroki. Prav tako ugotavlja Irena Kogovšek, ravnateljica Osnovne šole Brinje, da so temelj dobrih odnosov pogovori med učenci in učitelji. Le-te uporabljajo tudi v konfliktnih primerih. Poleg roditeljskih sestankov in pogovornih ur so na šoli organizirali delavnice, na katerih se učijo komunikacije, strpnosti, motivacije in podobno. Na šoli imajo organizirano vsako leto tudi okoli 50 interesnih dejavnosti. Imajo organizirane tudi šolske plese. Precej pozornosti namenjajo podobi pozitivnega samovrednotenja v šolskem okolju. Učenci sodelujejo v šolskih parlamentih in zanimivo, da tudi takrat, kadar to ni tema parlamenta, učenci izpostavijo to problematiko. Za učence višjih razredov organizirajo še »družbeno koristno delo«, kot so obiski Doma starejših občanov. 60 % otrok je vključenih v šolske interesne dejavnosti, če pa k temu dodamo še dejavnosti izven šole, je vključenih kar 83 % učencev (glasbena šola, verouk, tečaji tujih jezikov, šport, skavti, taborniki in podobno). Nekateri imajo teh dejavnosti le za kakšno uro, povprečno dve uri na teden, nekateri izjemni športniki pa celo do 20 ur na teden. 5 % učencev pa ni vključenih v nobeno dejavnost, niti v šolsko niti izvenšol-sko. Praviloma so to učenci z učnimi in vedenjskimi težavami. S temi otroki so skušali ugotoviti, katera področja so jim najbližja, da bi jih vključili, a niso bili preveč uspešni. Večina jih je vezana z dopolnilnim poukom ali pa na šolski prevoz. Kogovškova je na koncu ugotavljala, da je mnogo težav na področju nasilja povzročil prav današnji materialistični čas, ki je sistem vrednot čisto povozil. Občina Grosuplje je namenila kar precejšnja sredstva za interesne dejavnosti mladih, je povedal predsednik občinskega odbora za družbene dejavnosti Janez Pintar. V odboru se tudi precej pogovarjajo o temah, ki zadevajo mlade, včasih tudi »out off record« in prav taki spontani pogovori največkrat pripeljejo do najboljših rezultatov. Najtežji problem v zvezi z nasiljem je po njegovem ulično nasilje. V takih primerih pa težava nastopi zato, ker se ni s kom pogovarjati, saj je možno le to, da bi se šli pogovarjat s starši teh otrok, do njih pa je skoraj nemogoče priti. Druga večja težava v Grosupljem je nasilje posameznikov iz »subkulturne skupine« prebivalcev. Tudi o tem se bodo na odboru za družbene dejavnosti še večkrat pogovarjali in odločali. Predstavnik policijske postaje Grosuplje Robert Bradač je pritrdil, da je prisotno ulično nasilje. Še posebej je to nasilje največje ob vikendih. Za Grosuplje pa v razgovorih ugotavljajo, da so bili v zadnjih mesecih večinoma storilci uličnega nasilja opiti gostje iz Študentskega kluba GROŠ. Tako je bilo tudi v primeru, ko so predhodno opiti mladi gostje odšli iz Kluba GROŠ in nato razbili dobršen del ograje pri vrtcu Tinkara. Storilce so dobili in o tem so obvestili tudi starše. Težave v lokalu GROŠ pa so se po njegovem pojavljale zato, ker se večina že nekoliko opitih gostov po zaprtju drugih lokalov preseli v GROŠ in tam nato prihaja do konfliktov med posamezniki in skupinami. Pojavijo se tudi Romi. V takem okolju nato prihaja do raznovrstnih incidentov in kršitev javnega reda in miru ter ogrožanja prometne varnosti. Zato so skupaj z lokalno skupnostjo dosegli, da se je obratovalni čas zelo skrajšal. Kljub temu da je nasilje, ki ga obravnavajo na grosupeljski policiji, v kraju Grosuplje največje, pa je, ker pokrivajo poleg grosupeljske še ivanško in dobrepoljsko občino, navedel tudi nov tovrstni podoben problem. Zaradi skrajšanja obratovalnega časa v GROŠU se mladi zdaj zbirajo ob nekem lokalu v Šentvidu pri Stični, kjer »imajo en kup mladoletnikov pijanih«. Predstavnik policije pa je imel prav tako pomislek bolj kot glede odpiralnih časov na odgovornost staršev do svojih mladoletnih otrok (med njimi so tudi osnovnošolci), ki veseljačijo in pijančujejo vse do 3. - 4. ure zjutraj. Večina nasilja med mladimi, ki ga obravnavajo na policiji, pa zato izvira iz teh lokalov in pijančevanja v njih. Predsednik Lokalne akcijske skupine LAS Grosuplje Borut Hrovatin je v kratkem predstavil dosedanja prizadevanja LAS-a in da je veliko pozitivnega dela vloženega tudi v šolah, vrtcih in drugih organiziranih skupinah v občinah. Med približno 1500 otroci so v LAS-u ugotovili, da je alkohol največji problem med mladimi, ostale droge pa sicer nekoliko manj, a so prav tako prisotne. Uporaba drog se nato povečuje, ko gredo otroci v srednje šole. Med temi mladimi obstaja celo mišljenje, če ne poizkusijo droge, da »niso več pravi »jacki/džeki«. Veliko možnosti za odpravo nasilja med mladimi pa Hrovatin vidi tudi v medgeneracijskem sožitju, ker lahko mladi učijo starejše in obratno. S predstavitvijo dela z mladimi v grosupeljski cerkvi in ob njej se je na povabilo Likovičeve v okroglo mizo vključil tudi grosupeljski župnik Janez Šket, ki je naštel poleg verouka še nekatere druge možnosti udejstvovanja za mlade. Enkrat na mesec imajo tudi posebna druženja mladih, ker lahko sodelujejo krožkih ročnih spretnostih in kulturnem delu. V letošnjem letu bodo začeli z organizacijo dejavnosti Kotnikovega združenja, ki je že dobro uveljavljeno na Štajerskem, pa tudi v Avstriji, Nemčiji in drugod po Zahodni Evropi. Vlasta Nussdorfer se že vrsto let ukvarja s problematiko nasilja. Deluje namreč v društvu za pomoč žrtvam kaznivih dejanj, da se s pomočjo društva lažje izvijejo iz travm, ki se porodijo pri otrocih v takih okoliščinah. K temu je dodala najbolj grozljivo dejstvo, da so otroci največkrat žrtve v tistih okoljih, kjer bi morali biti najsrečnejši - to je v družinah. Velike travme pri otrocih se dogajajo, kadar se starša ločujeta. Že pri 10 letih pa jim je dana možnost, da se odločijo, kam bodo šli živet. A otroci imajo ponavadi oba starša radi! Vse te in še mnoge druge travme otrok lahko »prekana-lizira« v nasilje nad vrstniki ali v okolje. Še posebej se to rado zgodi, ko taka žrtev odrašča, in zgodi se, da postane nasilnež, ki povzroča vedno več kaznivih dejanj. Največkrat so to premoženjski delikti, večkrat pa tudi zoper življenje in telo. Javnost običajno ob velikih zločinih reagira na dva načina: 1. da ni ničesar vedela za dogajanje med štirimi stenami, saj je bila podoba zločinca oziroma njegove družine v javnosti skoraj idealna in je začudena, da se je to zgodilo, ali pa 2. rečejo, da so na to vsi opozarjali, pa ni nihče nič ukrenil. O tej praksi je ga. Vlasta Nussdorfer napisala tudi knjigo, ki razkriva, kako se nasilje širi in s tem pokaže, kje so možnosti, da bi preprečili njegovo širjenje. Izkupiček od knjige gre izključno v sklad žrtvam kaznivih dejanj. Predsednik društva Pobuda za šolo po meri človeka dr. Hubert Požarnik je povedal, da je društvo na ministrstvo za šolstvo že posredovalo več pobud. V njih pišejo, na naj bi šole več časa in truda namenile vzgoji, pa tudi še več dajale na voljo prostore mladini, da bi lahko dejavno in organizirano preživljala prosti čas. Obrnili so se tudi na vlado in jo poprosili, naj da staršem več pomoči za vzgojo, pa tudi društvom, ki se ukvarjajo z mladimi. Večje naj bodo tudi pristojnosti uradnih institucij za ukrepanje (policija, inšpekcije...). Med najbolj razvpitimi prek medijev pa je bila tudi njihova pobuda, da bi prepovedali obiskovanje lokalov po 24. uri, sploh pa brez spremstva staršev. Predsednik vlade se je že odzval in odgovoril, da je že dal pobude naprej na druga ministrstva, da jih bodo kompleksno preučili. V društvu se tega zavedajo, da gre za kompleksne rešitve, ki jih bodo morala reševati različna ministrstva in službe ter se usklajevati med seboj. Tako so na ministrstvu za šolstvo že ustanovili delovno skupino, ki bo pretehtala šolske učne načrte. Odgovorilo je tudi Ministrstvo za kulturo, pa Ministrstvo za družino in socialo. Dr. Požarnik je osebno govoril z dr. Šturmom, ki vodi Ministrstvo za pravosodje ter z Matejem, ki vodi Ministrstvo za notranje zadeve. Oba podpirata prizadevanja, vendar zadev ni mogoče spremeniti čez noč, saj bo poleg usklajenih zakonov treba (pre)organizirati tudi nekaj javnih služb. Posebej pa je dr. Požarnik poudaril, da brez sodelovanja od spodaj uspeh ni mogoč. Nujno bo sodelovanje staršev. POBUDE IN VPRAŠANJA OBISKOVALCEV Nato so obiskovalci nanizali nekaj svojih pobud. Ker osebno vseh sodelujočih ne poznam, jih zato ne bom navajal z imeni in priimki. Prvi gospod, ki se je oglasil, je predlagal, naj bi za osnovnošolce poskrbeli za plese v primernem času, v katerih pa bi morali sodelovati dežurni učitelji, ki poznajo učence. Nadalje je Janez Pintar v razpravi predlagal, da bi morda prostore kluba GROŠ izkoristili lahko tudi na ta način, da bi si npr. posamezne šole rezervirale prostor v določenem dnevu in bi tam organizirali ob primernem času brezalkoholne plese npr. od 18. do 21. ure. Pri tem pa bi morali sodelovati tudi starši. - Po tem predlogu se je oglasil predsednik Študentskega kluba GROŠ Klemen Marinčič in dejal, da se o podobnem predlogu že pogovarjajo s šolo v Ivančni Gorici in je prepričan, da bo do uspešnih dogovorov prišlo tudi z grosupeljskimi šolami. Med razpravljajočimi je bila tudi meni osebno znana gospa Marta Hrovatin, ki se je dotaknila problemov kakovosti življenja mladih nasploh - od problematične prehrane in pijače, pa do čečkanja grafitov po javnih ter celo zasebnih zgradbah. Celo v kakavu in kokakoli so narkotiki, ki v kombinaciji s sladkorjem že pripravijo mlade do posebnih razpoloženj in povečane agresivnosti. Ob tem pa nimamo pravih mlečnih restavracij oziroma zajtr-kovalnic. In za to bi morala po njenem poskrbeti država. Nadalje je ugotavljala, da so prenekaterim mladim, ki imajo mesečne vozovnice, tudi železniški vlaki prostor za izživljanje. Na svoji postaji vstopijo, med vožnjo že na vlaku delajo hrup in škodo, izstopijo na eni od postaj, delajo škodo na postaji, vmes obiščejo še kakšen lokal, popijejo razne pijače, jih mešajo z raznimi praški. In se vrnejo z enim od naslednjih vlakov. Na tak način jih tudi z našega okolja kar precej odhaja npr. v disko Afrika v Trebnje. Pri njenem splošnem ugotavljanju, kako reševati in ustavljati nasilje, ko pravi, da nasilje vedno rodi le še večje nasilje, pa sta dr. Požarnik in Nussdorferjeva prepričana, da morajo tudi mladi spoštovati red in disciplino in da bi morali biti prekrški sankcionirani vzgojno, da bi povzročeno škodo morali odpraviti z lastnim delom in bi s tem spoznali, kako se služi kruh in kako je treba spoštovati tuje in javno imetje. Župnik Šket je v razpravi dodal še, da je Karitas v letošnjem postnem času začela z akcijo 40 dni brez alkohola. Omenil pa je tudi, da v razvitem svetu odpirajo npr. telovadnice in druge javne objekte tudi v nočnem času, saj se je marsikomu ritem dela močno zamenjal. Tako mnogi hodijo na rekreacijo ali neko drugo dejavnost pozno v noč. Ena od razpravljalk pa se je med razpravo, kje vse so vzroki, da se v družbi širi nasilje med mladimi, vprašala: »Kje so starši?« Mesto staršev je danes močno zapostavljeno, po drugi strani pa prav tega mesta nekateri starši ne izpolnjujejo niti z minimalno odgovornostjo do svojih otrok. Likovi-čeva je nato kljub ugotovljenemu dokaj slabemu stanju na področju nasilja med mladimi menila, da ne smemo obupati v prizadevanjih za izboljšanje stanja na tem področju in povabila vse, da se vključijo s svojimi pobudami v Lokalno akcijsko skupino Grosuplje ali pa v društvo Pobuda za šolo po meri človeka in posredujejo svoja mnenja za pripravo akcijskega načrta. Jože Miklič AKTUALNO, ODMEVI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 10 KAJ PRAVZAPRAV GROŠ JE? Študentski klub GROŠ je nedavno praznoval prvo obletnico odprtja novih prostorov na Industrijski cesti. V starih prostorih na Taborski cesti je bila celotna organizacija pod okriljem kluba, v novih prostorih pa za program skrbi druga pravna oseba - Zavod GROŠ. Zavod ima zaposlenega direktorja, ki v prostorih kluba organizira progam, delo natakarjev, varnosti... Čeprav se v klubu GROŠ opravlja gostinska dejavnost, pa za prostore kluba GROŠ ne moremo reči, da so navaden lokal. V enem letu se je v novih prostorih zvrstilo preko 40 nastopov glasbenih skupin, preko 20 jazz večerov, organizirali smo okrogle mize, recitale, tematske večere, šahovske, računalniške turnirje, turnirje v taroku, potopisne večere, gostili pa smo tudi nekaj znanih osebnosti, kot so Sašo Hribar, Gojmir Lešnjak, Zdenka Cerar, Marko Pavliha in druge. Študentski klub GROŠ je društvo študentov ter dijakov upravne enote Grosuplje. Njihove interese zastopa vsako leto voljeni sedemčlanski upravni odbor. Le-ta vodi klub, odloča o financah kluba, ga promovira, uresničuje smernice delovanja ter organizira projekte, ki so v interesu študentov in dijakov. Pri realizaciji zastavljenih idej ima upravni odbor izdatno pomoč članov, ki so zelo povezani s klubom. Delo članov upravnega odbora (letošnjega sestavljajo Tina Po-držaj, Nejc Kolmančič, Matej Godec, Anamarija Bučar - blagajničar-ka, Petra Lukavečki - tajnica, Goran Antončič - podpredsednik in Klemen Marinčič - predsednik), kot tudi članov, ki klubu nesebično priskočijo na pomoč, je prostovoljno in za svoje delo ne dobivamo nobenega honorarja. Biti član upravnega odbora ali kako drugače pomagati in prisostvovati pri vodenju kluba, pomeni biti prisoten na sestankih, prijeti za fizično delo, organizirati ali pomagati pri organizaciji projektov, skratka, žrtvovati veliko prostega časa. In vse to poleg obveznosti na fakulteti, ki jih imajo tudi drugi študentje. Glavni vir dohodka kluba GROŠ so mesečne koncesnine z naslova Študentske organizacije Slovenije. Del tega denarja klub nameni za projekte (v lanskem mandatnem obdobju smo tako pripravili presenečenja za naše člane na tematskih večerih, sodelovali na ŠKIS-ovi tržnici, priredili open air koncert Soseda, organizirali gokart, paintball in polet z balonom, omogočili trem študentom, da so razstavili svoje fotografije in slike pri nas, pred prostori smo naredili teraso, prostore večkrat deloma preuredili, skupaj z letošnjim upravnim odborom pa smo vsak mesec organizirali kegljanje, dva motivacijska vikenda v Kranjski Gori in predstavitev srednjih šol za bodoče srednješolce na Osnovni šoli Brinje). Ostali, veliko večji del koncesnin, pa gre za odplačilo kredita, ki ga je ŠK GROŠ pod takratnim vodstvom najel za nakup svojih prostorov. GROŠ je eden redkih študentskih klubov v Sloveniji, ki ima v lasti svoje prostore. Toda koncesnine bodo počasi ukinjene. Ravno iz teh razlogov je bil tudi ustanovljen Zavod GROŠ. Klub GROŠ se tako lahko v večji meri posveti zunanjim projektom in se bolje prilagodi željam ter potrebam študentov in dijakov. Zavod GROŠ pa se profesionalno ukvarja s prostori kluba in gostinsko dejavnostjo. Ob ukinitvi koncesnin bo tako finančno pomagal klubu pri izvedbi projektov in s tem ohranil njegov obstoj. Zavod GROŠ se financira zgolj iz gostinske dejavnosti. Vendar pa z razliko od ostalih grosupeljskih lokalov ponuja zanimiv, kvaliteten, pester in zabaven program, namenjen ne samo mladim, temveč tudi starejši populaciji. Poleg fiksnih stroškov za prostore, mora Zavod pokriti tudi stroške prej omenjenega programa. Vsi pa se zavedamo, da so stroški ob tako raznovrstnem dogajanju precej visoki. Na občinski seji konec januarja so svetniki sklenili, da Zavodu ne bodo dali dovoljenja za podaljšano obratovanje med vikendi. V tem primeru bodo prostori, ki so opremljeni z vrhunsko opremo za koncerte, ponujajo oglede filmov na velikem platnu, brezžični dostop do interneta in so srce kluba GROŠ, postali samo še eden izmed navadnih lokalov v Grosupljem, saj Zavod ne bo mogel pokriti niti rednih stroškov, kaj šele tedenskega programa. Prostori pa so bili zgrajeni in opremljeni ravno zato, da se v njih vrši dogajanje za kar se da široko populacijo. Tako Zavod GROŠ, ki je bil ustanovljen z namenom pomagati preživeti Študentskemu klubu GROŠ, še sam ne bo preživel. V imenu Študentskega kluba GROŠ predsednik Klemen Marinčič ODMEVI NA OBJAVLJENO POLICIJSKO POROČILO Ker smo po elektronski pošti osebno prejeli kar precej odzivov na objavo policijskega poročila v Grosupeljskih odmevih o intervencijah v Študentskem klubu GROŠ in istoimenskem zavodu, moram piscem teh »odmevov« pojasniti, da njihovih prispevkov nismo objavili zato, ker: - ne ustrezajo veljavni zakonodaji, - nekateri prispevki med njimi so žaljivi, - nekateri se ponavljajo (iz njih se da razbrati, da so bili pošiljatelji in domnevni pisci dogovorjeni med seboj) - in ker se avtorji niso identificirali na papirju z imenom in priimkom, polnim naslovom ter z lastnoročnim podpisom, za institucije pa velja še dodani žig. Ob tem pa vsem članom in vodstvu Študentskega kluba GROŠ sporočamo, da jim tudi v bodoče ne odrekamo objav v Grosupeljskih odmevih, le za kritične prispevke zahtevamo popolno prepoznavnost avtorjev in prispevke, napisane na papirju in pravočasno oddane na enega od objavljenih naslovov Grosupeljskih odmevov, saj se elektronska pošta brez veljavnega elektronskega certifikata ne pojmuje kot gradivo, ki bi nam ob morebitnem (sodnem) sporu lahko služilo kot uradni dokument. Te pogoje zahteva veljavna zakonodaja, pogoje pa imamo objavljene v kolofonu na strani 3 v vsakih Grosupeljskih odmevih. Vsebino kritičnih prispevkov je obravnaval tudi uredniški odbor v polni sestavi na svoji seji 7. marca 2006 in se je z navedenimi ugotovitvami strinjal. S spoštovanjem, odgovorni urednik Jože Miklič HEMINGWAYSKI VEČERI v GROŠ-u z Arturjem Šternom in gosti V klubu GROŠ se že nekaj mesecev odvijajo tako imenovani hemingwayski večeri. G. Artur Štern nas počasti s svojo prisotnostjo enkrat na mesec in vedno znova požanje veliko navdušenja s sočnimi in zmeraj zanimivimi debatami, ki jih izvaja z gosti, pripeljanimi z najrazličnejših koncev. Artur Štern (doktor znanosti, metabiolog, kolumnist... predvsem pa znan po zelo specifičnem slogu oblačenja (slavni škornji!!) je organizator, voditelj oz. moderator teh večerov, ki so sprva potekali v Ljubljani, zdaj pa polnijo prostore Kluba v Grosupljem. G. Štern goste pripelje s seboj po lastni izbiri, verjamem pa, da mu je pri tem v pomoč trenutna aktivnost, angažiranost, odmevnost in celo škandaloznost teh ljudi, načeloma medijskih osebnosti. Marsikdo bi si pod imenom »hemingwayski večer« predstavljal mirno, poznavalsko razpravo na temo svetovno znanega pisca Ernesta Hemingwaya. Napaka! Edina povezava med tem človekom in »njegovimi« večeri je: dobra družba, sočna debata, cigare in vino... Namreč hemingwayski večeri potekajo zelo sproščeno in v prijetni družbi (to še zdaleč ni resna predstava, kjer bi ljudje v prvih vrstah velikih dvoran željno pričakovali... nič drugega kot resen dogodek), za piko na i pa je zraven še kapljica žlahtnega in debela cigara. In ker je bil ljubitelj vsega prej naštetega tudi Hemingway, so večeri poimenovani kar po njem. Na zadnjem večeru (potekal je v torek, 7. februarja), je Štern pripeljal goste z vseh vetrov. Družbo so mu delali: Erazem Pintar (poslovnež in prvi tako imenovani slovenski playboy), Jurij Hudolin (pesnik, predan oče in zapriseženi svobodni umetnik) in Eva Pogačnik (miss universum- bodybuilding). Kot na vseh poprejšnjih "hemingwaycih", tudi na tem večeru tema ni bila določena. Ravno zaradi tega se namreč vse razprave razvijejo spontano in so zato še toliko bolj zanimive. Začetek je bil pričakovan (kreganje, kdo bo sedel zraven gospodične Eve, kaj bo kdo pil...), nato pa je debata nanesla na uspešne kariere navzočih gostov in kaj si oni pod pojmom uspešnost predstavljajo. Idilično pomenkovanje na odru je prekinil Arturjev oče, Anatol Štern. Bil je v bližini, pa se je oglasil in sin mu je kar takoj naložil nalogo; za 5 minut mu je prepustil vodenje večera. G. Anatol je ponujeno sprejel in v duhu Prešernovega dneva (praznik je bil naslednji dan) fenomenalno odreci-tiral Turjaško Rozamundo! Po recitaciji je voditeljske niti prevzel Artur in večer popeljal do vrhunca in obenem konca. Glavna atrakcija sta bila vsekakor Artur in Eva, ki sta se za konec pomerila v bodybuildingu; ob bučnem aplav-ziranju številne GROŠ-eve publike in spodbujanju ostalih dveh gostov, sta pokazala izrazite in natrenirane mišice (eden več, drugi manj). Petra Lukavečki ALKOHOLIZEM PRI NAS Alkohol je v naši deželi najbolj razširjena, dovoljena in vsem ljudem dosegljiva droga in v marsikatero družino je že prinesla mnogo gorja. Po njem ljudje prepogosto posegajo in mnogokrat po prevelikih količinah, brez vsakih pomislekov in brez strahu, da jih redno pitje lahko iz zmernih pivcev postopoma zapelje v odvisnost. To se je zgodilo tudi mojemu možu. Alkoholizem pa ni samo bolezen posameznika, ampak je to družinska bolezen, saj postane sčasoma življenje s človekom, ki trpi za to odvisnostjo, pogubno in nevzdržno za vse ljudi, ki živijo z njim. Takšna je moja osebna izkušnja, saj sem veliko let svojega življenja preživela z alkoholikom in nisem poiskala pomoči. Poročila sem se polna upanja in ljubezni in spregledala sem, da je moj fant alkoholik. Niti slutila nisem, kako težka in trnova bo moja življenjska pot. Že v začetku sem ugotovila, da mož vse prevečkrat posega po alkoholu, vendar je še nekako šlo. Pozneje pa smo bili vedno bolj razočarani, žalostni in obupani, nazadnje pa že vsi psihično utrujeni zaradi njegovega, za nas nerazumljivega početja. Do nas ni bil nasilen, navzven je veljal za zelo uglednega in uspešnega človeka in nihče ni poznal resničnega stanja v našem domu. Zaradi nevednosti in sramu sem naš družinski problem prikrivala pred sorodniki in znanci. Še tisti najbolj zaupni, ki sem jim povedala o naših težavah, so se samo zasmejali in zamahnili z roko, češ kaj naklada, saj ni tako hudo. V glavnem so vsi, s katerimi smo se družili, vedeli, da mož pije, niso pa vedeli, da to počne dnevno in se čedalje bolj utaplja. Po dolgih letih trpljenja nisem več mogla prenašati posledic njegove zasvojenosti. Nisem razumela, zakaj čezmerno pije in se ne more odreči alkoholu. Ves moj trud, usmerjen v to, da bi se spremenil, je bil zaman. Nisem vedela, da je to bolezen in da si iz zasvojenosti lahko pomaga samo on sam s svojo trdno odločnostjo in s priznanjem, da je alkoholik, ter tako, da si poišče ustrezno pomoč. Nekega dne pa sva se le dogovorila, da poiščeva pomoč in tako sva se vključila v program Anonimnih alkoholikov, oziroma jaz v Družinsko skupino Al-Anon za pomoč svojcem in prijateljem alkoholikov. Spoznala sem, da le na ta način mož lahko premaga zasvojenost, spremeni svoj način življenja ter sebe in nas reši iz tega pekla. Uspelo mu je in naša družina je na novo zaživela V Al-Anon skupini za svojce sem prvič začutila, da nisem sama s svojimi težavami. Tu se srečujejo možje in žene s podobnimi zgodbami. Našli so pomoč, tolažbo, upanje in pot v zdravo življenje. Samo ljudje, ki so breme alkoholizma ali posledice te bolezni občutili na lastni koži, lahko razumejo tiste, ki še trpijo in ne vidijo izhoda iz brezupnega stanja. V AA-ju in Al-Anonu boste našli razumevanje in oporo, s pomočjo katere boste v varnem in ljubečem ozračju lahko reševali svoje težave in jih tudi premagali. Svojci pa se v naš program lahko vključijo sami, ne glede če alkoholik že živi trezno ali ne. Srečanja imamo po vsej Sloveniji in tudi v vašem kraju. Prvi stik z nami dobite na telefonskih številkah: za alkoholike pokličite: 041/586-563 ali 01/43-38-225, spletna stran: www.aa-drustvo.si, e-pošta: aa.slo@amis.net; za svojce pokličite: 041/590-789 ali 01/432-30-01, spletna stran: www.al-anon-drustvo.si, e-pošta: alanon@email.si. Anita Župani z ministroma o cesti in železnici Ministra, mag. Janez Božič in Janez Podobnik, sta županom predstavila smernice razvoja tretje razvojne osi in rekonstrukcije železniških prog po vsej Sloveniji, vključno s kočevsko železno cesto, čeravno slednja nima obetavne prihodnosti. (Foto: Barbara Pance) V februarju so se v občini Dobrepolje sestali župani sosednjih lokalnih skupnosti in skupaj z ministroma mag. Janezom Božičem in Janezom Podobnikom staknili glave v reševanju cestne in železniške problematike na južnem obrobju prestolnice. Delovni pogovor se je najprej dotaknil rekonstrukcije kočevske ceste, s čimer se bo razredčil tudi promet iz Dobrepolja, ki se vije skozi Grosuplje. Prometni minister mag. Janez Božič: »Upam, da bomo prehiteli cilj, ki je postavljen v programu državnega lokacijskega načrta. Marca prihodnje leto bo izbor variant, vendar menim, da je rok postavljen predaleč in se ga da skrajšati do konca letošnjega leta. Postavka je tudi v nacionalnem programu državnih cest. Navezovalno cesto je potrebno zgraditi čim prej, saj promet zahteva elemente hitre ceste. Roki so odvisni od sprejetja lokacijskega načrta, vendar mislim, da bi se dalo že v prihodnjem letu v programu DARS-a rezervirati nekaj denarja za planiranje in za odkupe, v letu 2008 naj bi stekle priprave na gradnjo, fizična gradnja pa pred letom 2009 po mojem mnenju ni možna. Ob tem se bo rekonstruirala tudi stara cesta do Kočevja.« Ob bok cestnim projektom pa so postavili tudi vnovično obuditev železne ceste med Ljubljano in Kočevjem, ki prečka tudi našo občino. Mag. Janez Božič: »Javna agencija za železniški promet pripravlja potrebno dokumentacijo, sam projekt pa je razdeljen v tri faze. Za prvi del do Ortneka je dokumentacija v večini že pripravljena, ni še revidirana, zneski vložkov so zelo visoki, vredni do 4,5 milijard. Projekte bomo peljali skozi poroštvo države, za katerega upam, da ga bomo dobili, saj gre za visoke zneske. V državnem proračunu ni rezerviranega denarja za ta namen, je pa seveda kočevska proga na listi projektov, vendar je obnova te proge zelo slaba, dotrajana in na nekaterih delih zelo nevarna.« Treba bi bilo popolnoma rekonstruirati spodnji ustroj proge in seveda poskrbeti za signalno-varnostne naprave. Podpora financiranju železnic je v tem trenutku v Evropi zelo velika, večja kot je denimo posluh za vlaganje v cestno infrastrukturo. Na vprašanje, ali ka-nijo na tej povezavi vzpostaviti tudi potniški promet, je minister za promet odgovoril, da je ta vidik v prihodnosti pogledati skozi druge oči. »Slej ko prej bo zaradi naraščanja prometa treba zagotavljati ta način transporta za migracije ljudi iz periferije. V tej smeri so možnosti financiranja, da se pomaga in doseže število potnikov, ki izkazujejo fizibilnost. To je vprašanje naslednjih let, tudi drugod po Sloveniji.« Med župani, ki so se odzvali posvetu, je bil poleg Janeza Lesjaka tudi »sosed«, župan občine Škofljica, dr. Jože Jurkovič, generalni direktor Slovenskih železnic: »Pred kratkim smo naredili študijo obnovljivosti in smiselnosti gospodarnosti obnove te proge glede na obstoječe resurse, ki so sedaj na razpolago, in se optimistično ozrli naprej, kaj se lahko povečuje. Rezultat je bil razmeroma slab. Neke gospodarne prihodnosti na tej progi žal ni.« Prizadevanja za železnico na Dolenjsko in naprej proti Karlovcu segajo v leto 1864, toda šele sporazum med Konzorcijem za gradnjo dolenjskih železnic, Trboveljsko premogokopno družbo, ki je kupila kočevski premogovnik, ter Državnimi železnicami, podpisan leta 1890, je pospešil njeno izgradnjo. Kočevje, ki je bilo dotlej izrazito kmetijsko okolje, je z železno cesto doživelo razcvet. V prizadevanja za gradnjo dolenjskih železnic se je vključil tudi profesor Fran Šuklje*, deželni poslanec in pozneje deželni glavar in državni poslanec. Po številnih sestankih, dogovorih, dopisovanjih, izračunavanjih, iskanju konce-sionarjev in delničarjev ter zbiranju prispevkov in posojil je generalno ravnateljstvo Državnih železnic vendarle prevzelo gradnjo proge Ljubljana-Grosuplje-Kočevje, dolge 76,1 km, ki so jo 27. septembra 1893 odprli za javni promet. Barbara Pance * Po njem se je imenoval tudi pred vojno zgrajeni leseni turistični dom na Polževem. _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 11 RAZVOJNI PROGRAMI REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM LJUBLJANSKE URBANE REGIJE 2007 DO 2013 JE V JAVNI RAZPRAVI Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije 2007 do 2013 je pripravljen in poslan v javno razpravo. Program opredeljuje razvojne prioritete regije. 25 občin regije se v posamezne projekte, katerih namen je razvoj regije skladno z RRA LUR, vključi po lastni presoji. Regionalni razvojni program Ljubljanske urbane regije (RRP LUR) je pripravljen na podlagi Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Zakon opredeljuje številne cilje spodbujanja skladnega regionalnega razvoja, na primer: zmanjševanje razlik v gospodarski razvitosti in življenjskih možnostih prebivalstva med območji v državi, preprečevanje nastajanja novih območij z večjimi gospodarskimi problemi, razvoj in povečanje konkurenčnosti gospodarstva v vseh regijah, zmanjševanje razlik v kakovosti življenja ter ekonomski in socialni blaginji ob upoštevanju varstva okolja, ohranjanje in razvijanje kulturne identitete.. Regionalni razvojni program opredeljuje razvojne prednosti regije, določi razvojne prioritete regije in njihov finančni načrt, način spremljanja doseganja ciljev ter organiziranost za izvajanje regionalnega razvojnega programa. V programu se uskladijo razvojni cilji na področju gospodarskega, socialnega, izobraževalnega, zdravstvenega, prostorskega, okoljskega in kulturnega razvoja v regiji. Program odraža potrebe regije in predstavlja okvir za sodelovanje znotraj regije. Cilj programa je torej preseganje ozkih občinskih okvirov, saj konkurenčnost celotne regije povečuje tudi konkurenčnost posamezne lokalne skupnosti v regiji. Občine in ostali partnerji se na osnovi lokalnih prioritet odločajo za sodelovanje pri implementaciji posameznih regionalnih razvojnih projektov. Financiranje projektov poteka sproti, na podlagi sklenjenih pogodb o sofinanciranju projekta med nosilcem projekta in uporabniki. Pri iskanju financiranja pomaga tudi Regionalna razvojna agencija Ljubljanske urbane regije (rRa LUR), pri čemer išče poleg sredstev državnega in EU proračuna tudi zasebni kapital. Za projekte 2007 do 2013 sredstva še niso zagotovljena. IZHODIŠČA REGIONALNEGA RAZVOJNEGA PROGRAMA Poleg tega, da mora biti pripravljen skladno z zgoraj omenjenim zakonom, naj bi bil razvoj regije skladen s cilji kohezijske politike Evropske unije, če želimo pridobiti denar iz kohezijskih skladov. Kohezijska politika Evropske unije je steber razvoja Evrope in se kaže v predlogih novih predpisov o strukturnih skladih. V obdobju 2007 do 2013 so opredeljeni trije cilji razvoja Evrope kot celote oziroma trije cilji kohezijska politike. To so: 1. cilj: »Konvergenca«: Evropski sklad za regionalni razvoj usmerja svojo pomoč k celostnemu regionalnemu in lokalnemu gospodarskemu razvoju. To naj bi dosegli s podporo programom na številnih področjih: raziskave in tehnološki razvoj, učinkovita uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij, okolje, vključno z ravnanjem z odpadki, oskrbo z vodo, kakovostjo zraka, obnavljanjem onesnaženih rastišč in zemljišč ter spodbujanjem biotske raznovrstnosti, turizem, vključno z obogatitvijo turistične ponudbe z novimi storitvami z dodano vrednostjo, vzpodbujanje kombiniranih sistemov transporta in zmanjšanje vplivov transporta na okolje, izboljšanje energetske učinkovitosti in razvoj obnovljivih virov energije, izboljšanje zdravstvene oskrbe, povečanje prilagodljivosti delavcev in podjetij, izboljšanje dostopa do zaposlitve iskalcem zaposlitve in podaljševanje delovne dobe, boj proti diskriminaciji... 2. cilj: »Regionalna konkurenčnost in zaposlovanje«: Pomoč je namenjena inovacijam, uvajanju bolj čistih in inovativnih tehnologij v mala in srednja podjetja, gospodarni izrabi novih idej, pospeševanju ustanavljanja novih podjetij s strani visokošolskih zavodov, varstvu okolja, spodbujanju energetske učinkovitosti in proizvodnje obnovljivih virov energije, spodbujanju čistega mestnega javnega prometa, uspešnemu spopadanju z naravnimi in tehnološkimi tveganji... 3. cilj: »Evropsko teritorialno sodelovanje«: Evropski sklad za regionalni razvoj svojo pomoč namenja spodbujanju podjetništva, turizma, kulture in čezmejne trgovine, spodbujanju skupnega okoljskega upravljanja, vzpostavljanju čezmejnih sistemov za ravnanje z vodami, odpadki in energijo. ANALIZA RAZVITOSTI LJUBLJANSKE REGIJE Geografske značilnosti: Ljubljanska urbana regija je druga največja slovenska regija. Obsega 25 občin ter 13 % ozemlja Slovenije. Po številu prebivalstva je največja, saj v njej prebiva 25 % prebivalcev Slovenije. Dohodek na prebivalca se v ljubljanski regiji povečuje najhitreje, zato se število prebivalstva v tej regiji povečuje dvakrat hitreje kot drugje po državi v zadnjih 20 letih. Zaposlovanje in izobrazba: V letu 2003 je bilo v LUR zaposlenega 30 % vsega delovno aktivnega prebivalstva v državi. Prebivalec ljubljanske regije je bolj izobražen od povprečnega Slovenca. Dodiplomsko in podiplomsko izobrazbo je pridobilo 18,7 % prebivalcev ljubljanske regije (v Sloveniji 13 %). To je precej slabše kot v Evropski uniji, kjer ima 21,2 % prebivalcev visokošolsko izobrazbo. 21,4 % prebivalcev ljubljanske regije ima dokončano zgolj osnovnošolsko izobrazbo (v Sloveniji 26 %), 4,7 % prebivalstva ljubljanske regije pa nima dokončane niti osnovne šole (slovensko povprečje je 7 %). Slovenija torej v izobrazbeni strukturi precej zaostaja za evropskim povprečjem in to klub temu, da namenja za visokošolsko izobraževanje 1,36 % bruto domačega proizvoda, kar je primerljivo z Evropo. Slednje je posledica dejstva, da kar 44 % vpisanih študentov študija ne dokonča ter posledica dolgotrajnega študija. Gospodarstvo: V letu 2003 je bruto domači proizvod na prebivalca v ljubljanski regiji presegel slovenskega za 34 % in bil hkrati večji od povprečja v Evropskih uniji za 2,7 %. Velika podjetja v regiji so v letu 2003 zaposlovala 48 % delavcev in ustvarila 60,3 % prihodkov, srednja podjetja so s 15,8 % zaposlenih ustvarila 14,3 % prihodkov, mala pa s 36,2 % zaposlenih 25,4 % prihodkov. V letu 2003 je v ljubljanski regiji oddalo zaključni račun 17.848 družb. Dodana vrednost na prebivalca znaša v ljubljanski regiji 60 % več, kot je slovensko povprečje. Podobno sliko kažejo tudi podatki o dodani vrednosti na zaposlenega. V Ljubljanski regiji je leta 2002 znašala 6.631.000 SIT, v Sloveniji pa 5.588.000 SIT. V regiji je leta 2002 delovalo 44,3 % vseh slovenskih podjetij. V letu 2001 so podjetja regije poslovala z izgubo v višini 75.859 milijonov tolarjev, v letu 2003 pa z dobičkom v višini 156.242 milijonov tolarjev. Dostopnost: Po železniških tirih je bilo na področju regije v letu 2003 odpravljenih 4.837.734 potnikov, kar predstavlja 32,2 % vseh prepeljanih potnikov v državi. Število potnikov v železniškem prometu rahlo narašča, medtem ko število prepeljanih potnikov v avtobusnem prometu upada. Cene mesečnih vozovnic primestnega prometa dosegajo 7 % do 10 % povprečnega bruto dohodka prebivalca regije, cene mesečnih vozovnic vlaka pa 6,2 %. Število vozil se je v regiji od leta 2001 do leta 2003 povečalo za 3 %, enako tudi v državi. Skoraj vsak drugi prebivalec regije in države je tako lastnik osebnega vozila. Velika je obremenjenost cest na mestnih vpadnicah v Ljubljano, saj šteje več kot 25.000 vozil na dan. Po ljubljanski obvoznici se vsak dan pelje 59.000 vozil. REZULTATI IN IZKUŠNJE PRI IZPOLNJEVANJU RRP LUR 2002-2006 V izpolnjevanje programa so (bili) vključeni akterji tako iz javnega (občine, podjetja, inštituti, šole, univerza, nevladne organizacije) kot tudi zasebnega sektorja. V RRP LUR je bilo vključenih 48 projektov, pri čemer podatka o tem, koliko je zaključenih, nisem dobila. Veliko jih seveda še poteka. Število projektov, ki so bili skladni z RRP LUR, a vanj niso bili vključeni, in so s svojo implementacijo prispevali k razvoju regije, je bilo še mnogo večje. Omenila bom le nekatere projekte iz RRP LUR, ki še potekajo. Občina Grosuplje sodeluje pri projektih: Mreža kolesarskih poti regije, Izgradnja infrastrukture in poslovnih con, Sožitje med mestom in podeželjem, Regionalne zasnove prostorskega razvoja. Nekatera grosupeljska podjetja so vključena v projekt »Grozd kovinsko predelovalne industrije«. Naštela bom še nekaj drugih projektov v regiji, ki se jim naša občina ni pridružila: Mreža pešpoti v regiji z izdelavo vodnika v slovenskem jeziku, Izboljšanje trženja kulturne dejavnosti v regiji, Oblikovanje upravljalske organizacije za mrežo poslovnih con, Zavarovanje Ljubljanskega Barja, Zavarovanje kamniško Savinjskih Alp, ... Vzrok za realizacijo le manjšega števila projektov je bil, da za veliko projektov nosilci ter viri za izvedbo sploh niso bili opredeljeni. RRA LUR bo zato v programskem obdobju 2007-2013 večino svojega delovanja namenila iskanju partnerjev in nosilcev projektov, spremljanju in pospeševanju zagona projektov ter tudi spremljanju in vrednotenju izvajanja. Novost je Regionalni razvojni svet, ki ga je ustanovila RRA LUR. Svet sestavlja 25 članov, županov občin regije, ter je zadolžen za uskladitev ter izvajanje razvojnega programa. Po novem morajo posamezni projekti znotraj regionalnega razvojnega programa vsebovati fizične in finančne indikatorje za kvantitativno spremljanje uresničevanja regionalnega razvojnega programa. REGIONALNI RAZVOJNI PROGRAM LJUBLJANJSKE URBANE REGIJE 2007-2013 Program naj bi zagotovil uresničitev 3 glavnih ciljev regije: 1. Delujoče somestje: Prostorski razvoj regije naj bi zagotovil dobro dostopnost javnih storitev ter bližino naravne in kulturne dediščine. Do leta 2013 naj bi več kot 80 % prebivalcev regije imelo v povprečju manj kot 300 metrov zračne razdalje do javnih površin in javnega prevoza. 2. Ustvarjalni ljudje in uspešna podjetja: Regija ima cilj, da se dodana vrednost na zaposlenega poveča za 10 % do konca leta 2013. 3. Regija z evropsko prestolnico, kjer je kakovost življenja najvišja (!) v Evropi: Ljubljana naj bi postala ena od prestolnic Evropske unije. S povezavo ljudi in ohranjene narave v regiji naj bi zagotovila vrhunsko kakovost bivanja in dela. Pričakovana življenjska doba v regiji naj bi bila večja od povprečja v Evropski uniji. Za dosego teh ciljev RRA LUR predlaga izvedbo sledečih projektov: 1. Dostopnost za kakovost življenja: Nastajajoče urbane strukture so prilagojene uporabi avtomobilov in dodatno vzpodbujajo rast avtomobilskega prometa. Zaradi tega upada ponudba javnega prevoza. To pa povzroča zmanjšanje mobilnosti in s tem socialne vključenosti udeležencev, ki nimajo lastnega avtomobila. Vse to povzroča potrebe po novih investicijah v cestno infrastrukturo ter v povečevanje števila avtomobilov v gospodinjstvih. Zato bi morali omogočiti ekonomičnost in učinkovitost javnega prevoza, ohraniti prevoznost cest z zmanjšanjem rasti cestnega prometa in zmanjšanjem potreb po novih investicijah v ceste. Zmanjšati bo potrebno tudi onesnaževanje zraka, hrupa in emisij to-plogrednih plinov. Ti ukrepi so kot eni pomembnejših vsebovani tudi v gradivih Odbora za reforme. 2. Ohranjena dediščina: Kulturna dediščina v regiji ni izkoriščena za razvoj turizma, kar bi v prihodnje lahko predstavljalo možnosti za nove izzive. Hkrati je v regiji veliko območij, ki zaradi svoje naravne vrednosti zahtevajo poleg rabe tudi ustrezno pozornost in varovanje. Med temi območji je omenjeno tudi Radensko polje. 3. Načrtovanje za zagotovitev kakovostnega življenjskega prostora: Predvsem otrokom, mladim in starejšim naraščajoči osebni promet in z njim povezana nevarnost lokalnih cest ter pomanjkanje javnega prevoza močno zmanjšujejo mobilnost in zmanjšujejo ustvarjalni potencial. Kakovostno delo in življenje v regiji naj bi tako dosegli s pripravo in primerjavo scenarijev razvoja prometnega sistema v regiji. V regiji je v zadnjem času nekaj urbanih območij zaostalo v razvoju (npr. stara Ljubljana, center Vrhnike in Kamnika), druga so se pospešeno razvijala, zaradi koncentracije ponudbe in povpraševanja (npr. BTC, Rudnik). Na dolgi rok bo potrebno obe vrsti območij povezati ter gledati njihov razvoj povezano. V ta sklop ukrepov spada tudi varovanje vodnih virov ter izgradnja kolesarske infrastrukture. 4. Učinkovite komunalne storitve: Na RRA LUR ugotavljajo, da sedanja organiziranost ne vzpodbuja zmanjševanja količine odpadkov za odlaganje ali porabe pitne vode, saj so podjetja, ki zbirajo odpadke oziroma distribuirajo vodo, tudi upravljalci deponij in vodnih virov. Zato bo na tem področju agencija podpirala programe, katerih cilj bo zagotovitev kakovostnejših komunalnih storitev po stroškovno učinkovitih cenah, varne oskrbe s pitno vodo ter zmanjšanje porabe le-te in količine odpadkov na prebivalca. 5. Enake možnosti za prispevek h konkurenčnosti regije: Tu želi agencija vsem prebivalcem regije zagotoviti enake možnosti pri dostopu do izobraževanja in dela ter na ta način zmanjšati socialne in druge razlike. 6. Kultura - konkurenčna prednost regije: V regiji je veliko kulturnih organizacij ter temu ustrezna ponudba kulturnih dogodkov. Bogata je tudi tradicionalna kulturna ponudba društev. Vendar je za boljšo organiziranost ter večje uspešnosti poslovanja kulturnih ustanov potrebno večje povezovanje med njimi. 7. e-uprava Skozi projekta Informacijski portal za občane in Elektronsko poslovanje z občani (olajšan dostop do občinskih storitev) želimo v regiji z rabo sodobnih tehnologij povečati dostopnost do informacij. 8. Podporno okolje za podjetništvo: Analize kažejo, da v regiji primanjkuje storitev oziroma znanje, ki bi podjetjem omogočilo vstop na nove trge, zagotovilo razvoj inovativnih proizvodov ter tako zagotovilo nova kakovostna delovna mesta. Primanjkuje finančnih virov za vlaganja v nove tehnologije in R&R, premajhna je informiranost o razpisih in nepovratnih sredstvih, ki jih ponujata država in Evropska unija, ni znanja oziroma ponudbe storitev za oceno tveganj oziroma izvedljivosti določene investicije pri začetnih vlaganjih in razvoju izdelka, ni povezovanja in s tem prenosa znanj, idej in kadrov med izobraževalno sfero in podjetji. Zato bo agencija podpirala projekte, ki bodo zagotavljali prenos znanj in tehnologij (financiranje obiskov gospodarsko in tehnološko razvitih držav), ki bodo pospeševali lasten razvoj proizvodov in storitev, zagotavljala bo sklad zagonskega kapitala, pri čemer bo vrednotenje idej za nove produkte opravila skupina domačih in tujih strokovnjakov. Javno razpravo, sprejem in izpolnjevanje Regionalnega razvojnega programa Ljubljanske urbane regije 2007 do 2013 ter vključenost občine Grosuplje v razvojne tokove bomo v Grosupeljskih odmevih pozorno spremljali. Mag. Tatjana Jamnik Skubic »SOŽITJE MED MESTOM IN PODEŽELJEM« vedno bolj med ljudmi Minevata dve leti od začetka sodelovanja občin Grosuplje, Ig, Škofljica in Mestne občine Ljubljana pri razvoju podeželja. V tem času je bilo delo usmerjeno v pripravo ustreznih dokumentov, v katere smo vključili tako stroko, javni sektor, kot tudi civilno iniciativo. Seveda pa razvojna usmeritev s tem, ko je zapisana, še nima nobene realne vrednosti. Prav zato je potrebno začetno iniciativo in delo nadaljevati z izdelavo posameznih konkretnih izvedbenih razvojnih projektov. Koordinator izvajanja skupnega programa podeželja je CIZA, Zavod za razvoj podeželja. V lanskem letu smo se osredotočili na zbiranje projektnih idej na terenu in zagotavljanju konkretne pomoči posameznikom. Glede na skupne pobude in interes posameznikov smo zaradi lažjega dela oblikovali tri ciljne skupine. To so: skupina za turizem na kmetiji, skupina za dopolnilne dejavnosti na kmetiji predvsem za rokodelstvo in posebna skupina za nosilce dejavnosti ljudi s posebnimi potrebami. Skupina za turizem na kmetiji vključuje posameznike, ki že imajo registrirano dejavnost, pa razmišljajo o nadgradnji svoje dejavnosti, in seveda posameznike, ki se za tovrstno dejavnost šele odločajo. Prihajajo iz vseh občin in na skupnih srečanjih pomagamo razvijati njihove ideje, jim svetovati, poskrbeti za odgovore na njihova vprašanja in dileme. Seveda jih obveščamo in pomagamo pri iskanju finančnih virov, predvsem pri kandidiranju na javne razpise. Letos predvidevamo redna srečanja s skupino vsak prvi torek v mesecu, ob 18. uri v Zadružnem domu Zadvor Sostro. Pri skupini za dopolnilne dejavnosti na kmetiji smo se osredotočili na delo s skupino za rokodelsko dejavnost. Na območju sodelujočih občin je veliko bogatega ljudskega izročila, ki počasi tone v pozabo. Kljub vsemu pa se precej posameznikov še vedno ukvarja s to dejavnostjo, pa čeprav marsikdo bolj za zabavo. Da bi ohranili izročilo, hkrati pa omogočili tudi trženje teh produktov, bomo letos tudi s to skupino posebej delali. Redna srečanja so predvidena vsak zadnji torek v mesecu, ob 18. uri v Zadružnem domu Zadvor Sostro. V sklopu teh srečanj bo organiziran tudi tako-imenovani inkubator novih idej, kjer bomo zbirali vse produkte, jih s strokovno pomočjo ocenili in poskušali preveriti njihove tržne možnosti. Posebej ponosni pa smo na skupino, ki deluje na področju enakovrednega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami. V okviru teh skupin smo se posebej usmerili na ljudi z motnjami v duševnem razvoju. Uspeli smo povezati več institucij in posameznike, ki s temi ljudmi že delajo: ŠENT- Slovensko združenje za duševno zdravje, Dom Dolfke Boštjančič Ig, Dom Dolfke Boštjančič Škofljica, Društvo Sožitje Grosuplje, Karitas Škofljica, prof. Katja Vadnal Biotehniška fakulteta ter invalidski podjetji Želva in Dobrovita. Skupina je že pripravila skupen akcijski plan dela za leto 2006, ki je usmerjen predvsem v uporabo podeželja, ki ponuja ogromne možnosti za zdravljenje, rehabilitacijo in delovno terapijo. Letos smo na pobudo občine Grosuplje začeli pripravljati tudi program za Rome. Pri tem ne gre toliko za neko izpolnjevanje zakonov in predpisov, ampak za konkretne projekte vključevanje Romov v našo družbo. Za vse, ki vas karkoli zanima, smo na voljo tudi v informacijskih pisarnah, ki delujejo v vsaki občini ob sredah, od 13. do 16. ure. - MO Ljubljana, vsako prvo sredo v mesecu, na sedežu zavoda CIZA, Šmartinska 102. - Občina Ig, vsako drugo sredo v mesecu, na sedežu občine Ig. - Občina Škofljica, vsako tretjo sredo v mesecu, na sedežu občine Škofljica. - Občina Grosuplje, vsako četrto sredo v mesecu, na sedežu občine Grosuplje. CIZA, Zavod za razvoj podeželja, Šmartinska 102, 1000 Ljubljana, Josip Pintar, koordinator programa, Telefon: 01/ 520 82 13; GSM: 031 515 875. OBVESTILA, EKOLOGIJA marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 12 INFORMACIJA ZA IMETNIKE PERUTNINE Aviarna influenca (AI) ali »ptičja gripa« je zelo nalezljiva virusna bolezen, ki lahko prizadene vse vrste ptic in se izraža na različne načine, ki so odvisni od patogenosti virusa in vrste ptic. Okužbe z virusom AI pri pticah so razdeljene v dve skupini na osnovi virulence virusa: • Zelo patogena aviarna influenca (angl.: Highly Pathogenic Avian Influenza - HPAI), ki povzroča visoko obolevnost in smrtnost (do 100 %) in je obvezno prijavljiva tako v Sloveniji kot v drugih državah; • Nizko patogena aviarna influenca (angl.: Low Pathogenic Avian Influenza - LPAI), ki povzroča blaga obolenja. V posameznih primerih se virus nizko patogene AI lahko spremeni (mu-tira) v virus visoko patogene AI in tako povzroči visoko obolevnost in smrtnost. Vendar pa se obe okužbi med seboj razlikujeta in ju ne bi smeli zamenjevati. Medtem ko so domače ptice na splošno zelo dovzetne za bolezen, kar se kaže z močno izraženimi znaki bolezni, so divje ptice, predvsem vodna perutnina, običajno naravno odporne in pogosto ne kažejo nobenih znakov. Zato divje ptice predstavljajo naravni rezervoar teh virusov in so lahko vir okužbe za domačo perutnino. Ljudje redko zbolijo za AI. Če pa zbolijo, se bolezen po navadi kaže z blagimi znaki in je prehodnega značaja. Ne glede na to pa je lahko okužba ljudi z virusom zelo patogene AI tudi smrtna. Zaradi tega se namenja bolezni velika pozornost in se po svetu stalno izvajajo ukrepi z namenom, da bi se izognili izbruhom AI, oziroma da bi bolezen izkoreninili čim prej po pojavu bolezni pri perutnini ali drugih pticah na gospodarstvu. POVZROČITELJ Virusi influence, med katere uvrščamo povzročitelje HPAI, spadajo v družino Orthomyxoviridae. Na osnovi anti-genskih značilnosti jih delimo v tipe A, B in C. Tip A lahko povzroči obolenja tudi pri prašičih, konjih, govedu, morskih sesalcih, kožuharjih in ljudeh. Podtipe virusa influence A določata površinska antigena hemaglutinin (H) in neuroami-nidaza (N). Do sedaj je poznanih 15 H in 9 N podtipov, ki se pojavljajo v različnih kombinacijah. Zelo virulentni virusi povzročajo zelo patogeno AI z visoko smrtnostjo, pri perutnini tudi do 100 %. Ostali virusi AI povzročajo blaga obolenja (nizko pa togena AI), pri katerih so znaki bolezni slabo vidni ali jih celo ni in tudi smrt nost je mnogo manjša. Dokazano je, da se lahko virusi z nizko patogenost-jo spremenijo (mutirajo) v zelo patogene viruse, po tem ko nekaj časa krožijo med populacijo perutnine. ZNAKI BOLEZNI Glavni znaki pri zelo patogeni AI so: depresivnost, pomanjkanje apetita, pa- PTIČJA GRIPÜ AVIARNA V Društvu za opazovanje ptic Slovenije že od jeseni skrbno spremljamo dogajanje na terenu ter sodelujemo s pristojnimi inštitucijami. Pojav nevarnega virusa H5 aviarne infuence na reki Dravi ni presenetljiv, saj ravno tam prihaja do največjih koncentracij vodnih ptic. Zavedati se moramo, da je virus aviarne influence nevaren, da pa se doslej z njim še noben človek ni okužil od prostoživečih ptic. Kot kažejo podatki, je glavni prenašalec ptičje gripe človek s svojo dejavnostjo, predvsem nenadzorovano rejo in transportom perutnine. Prostoživeče ptice so kljub resnemu pojavu ptičje gripe še vedno predvsem žrtve, saj upravičeno domnevamo, da so se tudi one okužile zaradi človeških dejavnosti - na primer gnojenja travnikov, na katerih se labodi in gosi naravno pasejo, z iztrebki iz perutninskih farm, virus pa se lahko med njimi zelo hitro širi. Na Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Sloveniji bomo še naprej skrbno spremljali dogajanje in stanje na terenu ter sodelovali s pristojnimi inštitucijami. Obenem pozivamo člane društva in druge obiskovalce v naravi, da v primeru, da opazijo kakršnekoli znake nenavadnega vedenja vodnih ptic ali množične pogine, to čim prej sporočijo na center za obveščanje na številko 112. Tomaž Mihelič, Društvo za opazovanje ptic Slovenije (DOPS) dec nesnosti, živčne motnje, oteklina in modra obarvanost rože, podbrad-kov in kože nog, izcedek iz oči, kašlja-nje in kihanje ter driska. Pojavi se lahko tudi nenadna smrt, brez predhodnih kliničnih znakov. Smrtnost je lahko tudi 100 %, kar je odvisno od vrste ptic, njihove starosti, tipa virusa in dejavnikov okolja. Znaki bolezni pri nizko patogeni AI se kažejo v blagih obolenjih dihal, depresiji in padcu nesnosti. Inkubacijska doba (čas od okužbe do pojava prvih znakov bolezni) je lahko zelo kratka - nekaj ur do tri dni pri posameznih pticah in do dveh (treh) tednov, da se razširi po celi jati. V času pred pojavom znakov bolezni pa okužene živali že izločajo virus z izločki (iztrebki, izcedek iz oči). PRENOS IN ŠIRJENJE Najpogostejši vzrok za izbruh bolezni pri domačih pticah je vnos virusa AI z divjimi pticami, predvsem z vodno perutnino. Za vnos virusa ni nujno potreben neposreden stik z divjimi pticami, ampak lahko pride do okužbe domače perutnine tudi posredno preko iztrebkov okuženih divjih ptic. Le-ti se lahko zanesejo v jato čisto mehansko (s čevlji, prevoznimi sredstvi, ...). Če so površinske vode (potoki, mlake, ..) okužene z virusom AI, predstavljajo možen vir okužbe, še posebej za perutnino, ki ima dostop do takšnih voda. V sami jati se bolezen širi z neposrednim stikom med živalmi oziroma posredno preko opreme in skrbnikov živali. Bolezen se prenaša z obolelimi živalmi, njihovimi iztrebki, mesom in jajci, vir okužbe pa sta lahko tudi voda in krma. Širjenje med gospodarstvi poteka predvsem z mehanskim prenosom okuženih iztrebkov, v katerih je virus prisoten v velikih koncentracijah in je tudi dlje časa obstojen. Vsekakor je človek zelo pomemben vir sekundarnega širjenja AI med domačo perutnino. Skrbniki perutnine, kmetje, drugi delavci, prevozniki in prevozna sredstva, s katerimi se prevaža perutnina ali krma z ali na gospodarstvo, so največkrat vzrok širjenja bolezni. VETERINARSKA UPRAVA RS, Parmova 53, 1000 Ljubljana, Slovenija Telefon: (01) 300 13 00, Informacije lahko dobite na brezplačni telefonski številki: 080 50 52 KOSOVNI ODVOZ IN ODVOZ NEVARNIH ODPADKOV IZ GOSPODINJSTEV - POMLAD 2006 Javno komunalno podjetje Grosuplje obvešča občane občine Grosuplje, da bo v spomladanskem času odvažalo kosovne in nevarne odpadke iz gospodinjstev po naslednjem vrstnem redu: Plan kosovnega odvoza: Sreda 29. 3. 2006 KS Račna, KS Ilova Gora, KS Sp. Slivnica Četrtek 30. 3. 2006 KS Mlačevo, KS Žalna, Petek 31. 3. 2006 KS Št. Jurij, KS Škocjan Ponedeljek 3. 4. 2006 KS Polica, KS Grosuplje - okolica Torek 4. 4. 2006 Grosuplje naselje - severno od Adamičeve ceste Sreda 5. 4. 2006 Grosuplje naselje - južno od Adamičeve ceste Četrtek 6. 4. 2006 KS Šmarje - Sap Med kosovne odpadke spadajo pohištvo, sanitarni elementi, gospodinjski aparati in drugi kosovni predmeti iz gospodinjstev. Izrabljene avtomobilske in traktorske gume ne sodijo med kosovne odpadke. Kosovne odpadke je potrebno primerno zložiti, povezati oz. zapakirati ter jih na dan odvoza do 7. ure zjutraj odložiti pri zabojniku, kjer običajno pobiramo odpadke. Plan zbiranja nevarnih odpadkov iz gospodinjstev: DATUM NASELJE STOJNO MESTO ČAS ZBIRANJA torek 11. 4. 2006 Polica Parkirišče pri družbenem domom 14,00 - 15,00 h torek 11. 4. 2006 Mala vas pri Grosupljem Parkirišče za družbenim domom 15,30 - 17,00 h torek 11. 4. 2006 Veliko Mlačevo Parkirišče pri družbenem domom 17,30 - 19,00 h sreda 12. 4. 2006 Grosuplje Parkirišče pri sodišču 14,00 - 16,00 h sreda 12. 4. 2006 Šmarje-Sap Parkirišče pred družbenim domom 16,30 - 18,30 h Med nevarne odpadke spadajo topila, kisline, barve, laki, olje in maščobe, detergenti, zdravila, baterije, akumulatorji, fluorescentne cevi in drugi živosrebrni odpadki, prazne tlačne posode, fotokemikalije, pesticidi in podobno. Proti plačilu pa bomo sprejemali tudi manjše količine nevarnih odpadkov od podjetnikov. Naša prihodnost je čisto okolje! Javno komunalno podjetje Grosuplje RIBIČ - NEPOSREDNI STIK Z NARAVO Vsakokrat na novo sem razburjen in odmaknjen od drugih, ki ne znajo prisluhniti otožnemu odmevu daljnega vesolja. Ribič se tako počuti kot poslednji pionir v svetu, ki človeku dopušča vedno manj svobode in mu skuša ukrasti še tisto malo strasti in srca. Vendar pa na bregu potoka, jezera, reke ali v čolnu, ki reže v vodo minljive sledi, še vedno najde skrivnostni čar. Kakor vse zgodbe o Ribiču, je tudi ta nestanovitna in brez konca. Za nekatere je ribolov strast, drugim je postal način tekmovanja in dokazovanja samega sebe, čeprav ni vedno zmagovalca. Iskanje plena poteka podobno, kot že v davnini, ko je človek uporabljal različne zvijače za ulov ribe. Včasih so ljudje ribo lovili le z rokami. Danes jih lovimo z najsodobnejšimi ribiškimi pripomočki. Ribiči se borimo za čiste vode, za zaščito ogroženih ribjih vrst in njihovega življenjskega okolja; borimo se, da bi tudi v prihodnosti lahko sodelovali pri smotrnem koriščenju vodnega bogastva. Vendar pa nam je hudo, ker vemo, da so mnoge vrste rib ogrožene ali skoraj izumrle! In to ne zaradi ribolova, ampak zaradi povečanega onesnaževanja in degradacije okolja. Spoštovani sokrajani, potok GROSUPELJŠČICA, ki naj bi bil BISER naše občine, služi za odtok raznih odpadkov. Če bi se sprehodili ob njem, bi videli, kako se z brežin ob vodi iz cevi iztekajo umazanije in strupi! Spomnimo se, da smo še pred desetimi leti iz te iste Grosupeljščice lahko pili vodo. V njej so živeli raki jelševci, ki so simbol čiste vode! Danes jih zaradi onesnaženosti ni več! Ne le to, ogrožena je avtohtona potočna postrv (Salmo trut-ta fario), za katero nihče ne ve, koliko časa bo še zdržala v tako onesnaženi vodi. Zdi se, da smo pozabili, da je voda vir življenja, nujna za preživetje in da je največji sestavni del večine živih organizmov. Mogoče je naše upanje, naš sončni žarek, le še to, da živimo v času, ko se ljudje vse bolj zavedamo, da je naše okolje ranljivo in ima svoje meje. Vedno več ljudi išče stik z naravo. Pred stresom, ki ga prinaša poslovni svet, se umikajo k rekam, jezerom in na morje! Ribiči si prizadevamo z vsemi močmi, da bi stvari spremenili, da bi narava bila spet takšna kot nekoč, popolnoma neokrnjena. A žal smo brez pristojne inšpekcijske službe, ki opozarja, kaj se v resnici dogaja z Grosupelj-ščico, nemočni! A kaj, ko pa inšpekcijska služba še ni zasledila umazanije, ki se izteka v ta naš biser, ali pa mogoče tudi oni nimajo moči, da to uredijo!? Nadaljnje upanje nam daje županova obljuba, da se bo v primeru Gro-supeljščice nekaj naredilo. Ko le-to ne bi bile le prazne obljube, in bi izpolnile našo željo, da bo naša Grosupeljščica s časom spet postala dom raka jel-ševca! KDO SMO RIBIŠKA DRUŽINA GROSUPLJE? Ribiško društvo Grosuplje šteje okrog 100 članov, med njimi je okrog 30 mladih ribičev. Gospodarimo z ribnikoma Boštanj pri Malem Mlačevem in Dobje (v sanaciji), s potoki Grosupeljščica, Račna, Višnjica, Temenica in še nekaj manjšimi potoki, ki nam služijo kot gojitveni potoki. Najbolj zastopane ribe v naših dveh ribnikih so krap, amur, ščuka, lin, koresel ter ogromno rdečeperk in črnook, ki so glavni lov za naše najmlajše ribiče. V potokih so najbolj zastopane potočna postrv, postrv šarenka, klen in ostriž. Kot dobri gospodarji naredimo vsako leto plan, koliko rib je potrebno dodati v naše vode. Na žalost je tudi to povezano s finančnimi sredstvi družine, ki so posledično zaradi velikosti družine, zelo nizka. Trenutno je naša največja skrb sanacija ribnika Dobje, ki je pravzaprav vrsta naravnega jeza. Člani družine si močno prizadevamo za njegovo sanacijo, ki bi osrečila tako nas ribiče, kakor tudi vse ljubitelje narave in krajane Grosupljega in okolice.. Žal pa za njegovo sanacijo nimamo dovolj finančnih sredstev. Občino, komunalo in vse ljudi dobre volje zato prosimo, da nam pomagajo pri sanaciji ribnika Dobje. V tekočem letu se bomo prvenstveno posvetili delu z mladimi ribiči. Potrudili se bomo, da že mlade ribiče osvestimo o koristnem delu ribičev in seveda o vseh zvijačah ulova ribe, fotografiranja in tudi spuščanja. Za vse informacije se lahko obrnete na gospoda Toneta Škufco (vodjo mladih ribičev) na GSM 041/ 741-351 ali na telefon Ribiškega doma 78645-46. Vsem ribičem in ribičkam želim uspešno ribiško sezono ter »DOBER PRIJEM« Bogdan Kulič-Ležimirac STRAN ZA POLITIKO, KOMENTIRAMO marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 13 OVENCI? 10. KONGRES SDM V Hotelih Otočec je 21. januarja potekal že 10. kongres Slovenske demokratske mladine. Prisotnih je bilo 86 delegatk in delegatov iz vse Slovenije. S svojim obiskom pa so nas med drugim počastili tudi predsednik vlade Janez Janša, evropski poslanec Miha Brejc, poslanki Alenka Jeraj in Eva Irgl, Ivan Grill ter Stane Pajk. Po sprejetju dnevnega reda je predsedujoči kongresu Dušan Hočevar predal besedo predsednici SDM Alenki Jeraj, ki je več kot uspešno vodila SDM dva mandata. Nemalo spodbudnih besed za vnaprej pa so nam namenili tudi vsi gostje . Ker je po statutu SDM predsednici, članom IO ter članom Nadzorne komisije potekel dvoletni mandat, smo izvolili nove predstavnike. Za člane Nadzorne komisije so bili izvoljeni Petra Šušterič, Žan Cenc in Damir Žerak, za člane IO pa Zoran Mojškerc, Polonca Zor, Jernej Zakošek, Tomaž Lisec, Andrej Kopušar, Žiga Konjar, Jure Kristan, Sandra Letica, Andrej Korpar in Gregor Horvatič. Za predsednika SDM sta bila na listi kandidatov 2 predstavnika, in sicer Nikolaj Oblak, katerega predlagatelj je bil OO Sevnica, ter Boštjan Viher, ki ga je predlagal MO Maribor. Slednji je nekaj dni pred kongresom odstopil s svojo kandidaturo in tako smo dobili novega predsednika SDM, Nikolaja Oblaka iz OO Sevnica, za kar njemu in ostalim članom IO ter Nadzorne komisije še enkrat iskreno čestitamo. Po končanem kongresu smo vsi skupaj še nazdravili novemu kadru ter jim zaželeli novih zmag na novi poti. Slovenska demokratska mladina praznuje že 16-letnico obstoja. Naj izpostavim še novico, da se kot največji podmladek v Sloveniji lahko pohvalimo z 42 na novo ustanovljenimi občinskimi odbori od leta 2004 do danes, torej jih skupaj štejemo kar 68, kar pomeni, da je skupno več kot 5000 članov. Petra Zakrajšek, predsednica OO SDM Grosuplje DR. ANTON KOROŠEC -65 LET OD SMRTI Pred nedavnim je minilo 65 let od smrti dr. Antona Korošca. Rodil se je 12. 5. 1872 v kraju Biserjane v župniji Sv. Juriju ob Ščavnici v vinorodnih Slovenskih goricah. Dr. Anton Korošec je umrl 14. decembra 1940 v Beogradu tik pred začetkom velike morije, ki se je sicer začela že leta 1939 in posebej med leti 1941 in 1945 ter istega leta dosegla svoj vrhunec s pomorom dela slovenskega narodnega telesa. Ob 65. obletnici njegove smrti je prav, da iz njegove oporoke navedemo nekaj misli in njegovih citatov, ki so še vedno lahko aktualni. Dr. Korošec je odkrito nastopal proti liberalnim in marksističnim frazam: »Brez moralne obnove ne bo rešitve iz gospodarskega in socialnega kaosa" in »Zaupati (verovati) je v družino, šolo, slovensko literaturo in vse ustanove javnega življenja« ter »Posebej je potrebno skrbeti za čisto slovensko ozemlje ob avstrijski, madžarski in italijanski meji (danes bi dodali še hrvaški meji). Preprečevati je potrebno povsod v vseh panogah tujerodno ekspanzijo na slovensko ozemlje, posebej tam, kjer ta ni nujno potrebna.« Dr. Anton Korošec je tudi zapisal, »da je potrebno potencirati slovensko narodno zavest in slovensko kulturo, vse zaradi obrambe proti nevarnosti tujerodnih navalov«. Glede družin pa zapiše, »da mora red zavladati najprej v osnovni celici človeške družbe, to je v družini, kjer naj red sloni na katoliških načelih«. Ta naj pridejo do svoje veljave prav v družini kot najmanjši enoti družbe, ker »če hočemo, da bo odporen ves slovenski narod, mora biti odporna tudi sleherna naša družina, ki naj predstavlja narodno trdnjavo in ognjišča narodne kakor tudi katoliške zavesti«. Dr. Korošec med drugim tudi zapiše, »da naj bodo posamezne države in njihova svetovna skupnost urejena na podlagi delovnih stanov, medsebojno povezanih v pojmovanju in izvajanju socialne pravičnosti, kot so to modro učili in poudarjali socialni papeži«. Svoboda posameznikov in delovanje stanov ne sme biti zatrta, ampak pametno urejena tako, da koristi splošni blaginji. Nadalje dr. Korošec zapiše: "Držeč se smernic, podanih v papeževih okrožnicah, se izrekamo za korporativni družbeni in gospodarski red, osnovan na krščanskem organskem pojmovanju družbe, da se zajamči interes skupnosti in svoboda osebnosti. In dalje »Izrekamo se za vodstvo narodnega gospodarstva v kmetijstvu, obrtništvu in industriji.« »Čuvajmo naše za-drugarstvo, skrbimo za njegovo idealnost, za njegovo razširjanje, da bo lahko prevzelo naloge korporativnega gospodarskega reda. Ne izogibajmo se potrebnih socializacij«. Med drugim zapiše »Obsojamo kapitalistični in komunistični gospodarski red! Odklanjamo totalitarno ureditev države, izoblikovano v komunizmu in fašizmu, ki odvzema ostalim družbenim edinicam in poedincem vsako avtonomijo in svobodo!« Zaveda se, da gola pravičnost ne zadostuje, potrebna je tudi ljubezen ter zapiše: »Dovedimo socialno pravičnost in socialno ljubezen v človeški družbi do popolne zmage!« Ob zaključnih besedah v oporoki in ob svojih poslednjih mislih dr. Anton Korošec razmišlja o načinu, kako priti do uspeha, ker ve, da je potrebno graditi in samo graditi in nikoli podirati ne z besedo in ne z dejanji, zato zapiše: »Ne nergajmo, ne podirajmo, ampak gradimo! Proč z nergači iz naših vrst!«. Zgoraj so podane glavne misli iz oporoke dr. Anton Korošca, s katero je dejansko napovedal: »Pot našega naroda se šele začenja. Ne v zaton, temveč v življenje, z vero v Boga in v samega sebe.« Pripravil: Matjaž Trontelj Na Radiu Ognjišče je dr. Stane Granda* pred kratkim povedal nekaj zanimivih misli, ki so jih že objavili tudi v lokalnem glasilu Naš kraj v sosednji občini Do-brepolje**. Razmišljanje intelektualca ob posvetitvi dr. Antona Jamnika, našega občana, v škofa govori tudi o manj znani zgodovini, ki je tudi našim občanom prizadejala mnogo gorja. Mnogi nis(m)o smeli javno povedati te resnice še niti pred petnajstimi leti, ko so že v mnogih (evropskih) državah opravili spravo. Pri objavi prispevka dr. Grande pa nam ne gre toliko za obujanje spominov na težke čase Slovencev in s tem tudi brskanje po žalostnih kotičkih mnogih duš naših občanov kot za to, da bi ob tem primeru ljudem vlili novega upanja, ki se rodi tudi takrat, ko nam je najtežje in zbudili zavest, da nobeno trpljenje nikoli ni zaman. Hkrati pa naj bo vsebina spodnjega prispevka tudi nitka za razmišljanje v preostalem postnem času. Letos bomo praznovali tudi 15. obletnico osamosvojitve Slovenije. Nekateri pa že spet netijo razdor med Slovenci ob prefinjenih in v navidezno načelno pozitivnih vprašanjih (kot so to počeli večji del časa v zadnjih petnajstih letih / npr. sodelovanje Slovenske vojske na proslavi osamosvojitve - da ali ne, sodelovanje Slovenske vojske v NATU in mirovnih operacijah - da ali ne ...) in s te omalovažujejo pomen Slovenske vojske, ki je nastala ob osamosvojitvi Slovenije. Po drugi strani pa pripisujejo zasluge za obstoj slovenskega naroda celo revolucionarnemu obdobju komunistične partije s predvojnim, medvojnim in povojnim ilegalnim delovanjem in namesto teh dejanj obsodijo nedolžne žrtve, ko so jih pahnili v naročje nasilnemu okupatorju. Naslednikom komunistov pa naj bi bili pri »načrtovanemu sestopu z oblasti« in kraji družbenega premoženja danes celo hvaležni? Ne! Toliko zablod in žrtev, kot jih je prinesel komunizem v slovensko narodno telo, jih ni nobeno drugo gibanje, politična stranka ali ideologija v vsej več kot tisočletni zgodovini (mimogrede: Ta zgodovina se je začela s sprejemom krščanstva). Mnoga negativna dogajanja v naši družbi pa so še danes posledica te pol-stoletne sence zla, ki je poleg Slovenije preplavila tudi precej drugih delov sveta. Nekdanji komunisti, njihovi nasledniki ter simpatizerji in »večno pravoverni!«, sprijaznite se enkrat že s tem dejstvom! Drugo plat medalje pa namenjam tudi vsem žrtvam vojne tako na eni kot na drugi strani, ki so iz domoljubja in rodoljubja odhajali v borbe in se mnogi niso več vrnili. Tisti, ki smo nekoliko globlje spoznali to težko slovensko zgodovino, vemo, da so Primorci, Štajerci in večina Gorenjcev doživljali vojno precej drugače kot Dolenjci, Notranjci in širša Ljubljanska kotlina ter zelo specifično tudi Pre-kmurci. Slovenci se v zadnjem času večkrat tudi sprašujemo, kaj je prav in kaj ne? V javnih medijih se pojavijo celo takšna vprašanja kot npr.: Ali potrebujemo TV prenos rokometne tekme ali blagoslov škofa? Prav zaradi takih vprašanj in razmišljanj potrebujemo spravo in tudi gibanja za razvoj in pravičnost, vendar jih morajo voditelji peljati k jasnim ciljem, da se bomo znali upreti anarhični svobodomiselnosti, nihilizmu, sprevrženosti in špekulantstvu, temveč bomo na slovenskih koreninah gradili spoštovanje tudi do drugih in drugačnih ter nam omogočili, da se bomo prek vrednot vrnili h kulturi življenja. Že samo pri razvoju pa se bomo morali še večkrat vprašati, kaj to sploh je, da o pravičnosti v tem trenutku sploh ne razpredam, saj je tudi med nami še veliko takih, ki se borijo za temeljne človekove pravice, precej pa tudi za dostojanstvo in preživetje nasploh. Slovenci zato potrebujemo poleg dobrih pobud tudi klene in jasne ljudi kot je bil npr. dr. Franc Rode, ki je postal pred kratkim kardinal v Vatikanu, ter sta tudi škof dr. Anton Jamnik in predsednik vlade Janez Janša. Vesel sem, da sta slednja dva prav naša občana. Verjamem, da bodo taki Slovenci lahko veliko pripomogli, da bo Slovenija še boljša, čeprav tudi že sedaj ni vse slabo. odgovorni urednik Jože Miklič ** Odgovorna urednica Mihaela Steklasa je letos prejela Jurčičevo priznanje za promocijo dobrepoljske kulture v lokalnem časopisu Naš kraj, ki ga ureja. V uredništvu Grosupeljskih odmevov ji ob tej priložnosti čestitamo in ji želimo še nadalje veliko uspešno zapisanih misli ter še nadalje dobrega sodelovanja ob skupnih srečanjih, predvsem ob dogodkih »treh občin«. Slovenska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka, Občinski odbor Grosuplje, ob materinskem dnevu, 25. marcu, vsem materam in ženam iskreno čestitamo z globoko in iskreno hvaležnostjo ter spoštovanjem do vašega vsakdanjega dela, požrtvovalnosti, ljubezni, iskrenosti in nesebičnosti, ki ga pri svojem delu vlagate v svojih domovih, družinskem krogu, podjetjih in drugih organizacijah ter tako bogatite dneve vsakdanjega življenja in mu tako dajete pravi pomen in lepoto stvarstva. Slovenska ljudska stranka, Občinski odbor Grosuplje VEM, DA TE LJUBIM Vem, da te ljubim, ker me tvoje veselje veseli, ker me tvoja žalost žalosti, ker me tvoja bolečina boli, ker sem lep od tvoje lepote, ker sem dober od tvoje dobrote. ter prijateljem in članom stranke In vem, da me ljubiš ti. želimo tudi VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE. Tone Kuntner OO SDS Grosuplje "Zmagoslavje pobite doline" V nedeljo, 8. januarja 2006, smo lahko preko televizije skoraj po vsej Sloveniji spremljali posvetitev novega ljubljanskega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika. Obred je bil veličasten, na nekaterih mestih celo malo mističen, vendar ne toliko baročen, kot bi pričakovali. Osebnost novega škofa ga je s svojim izjemnim in-telektom zaznamovala v taki meri, da ni niti trenutek zdrknil v cenenost ali pateti-ko, ki se ji ob takih primerih skoraj ni mogoče ogniti. Ob voščilih različnih skupin na koncu obreda so se mi vtisnile v spomin besede enega njegovih mladostnih prijateljev (mag. Brane Brodnik je bil tudi delegat zbora krajevnih skupnosti v nekdanji skupni Občini Grosuplje po prvih svobodnih volitvah v letih 1990 do 1994, s katerim sva skupaj sedela na sejah za isto mizo -o.p. J.M.), kako so hodili napol ilegalno k roškim breznom in molili za tam pobite. Dobrepoljska dolina v slovenski zgodovini ni znana le po tamkajšnjih izjemnih ljudeh in njihovem petju, tudi ne samo po železarstvu, ampak zlasti po zadružništvu. To znamenito delo Janeza Evangelista Kreka je po njegovi smrti zašlo v precejšnjo krizo, iz katere se ves medvojni čas ni povsem izvleklo. Velika izjema je bila dobrepoljska fara, kjer je tamkajšnji župnik ob pomoči sovaščanov na zadružni podlagi organiziral izobraževanje deklet, ustanovil lekarno in skrbel za stare, osamljene in onemogle. Zlasti slednje bi bilo po naših vaseh še danes aktualno. Ko se je začela II. svetovna vojna, je ta dolina, prepojena z idejami resničnega krščanskega socializma, ne politikanstva, kot mož stopila skupaj in naredila vse, da bi Slovenci ta izjemni čas preizkušnje preživeli. Ko je Hitler napadel Sovjetsko zvezo, je, po pripovedovanju domačinov, v tamkajšnje vasi pribežalo kar nekaj beguncev s Štajerske, zlasti iz Maribora, med katerimi so bili komunisti. Takratni župnik Anton Mrkun jih je na priporočilo škofa Rožmana ljubeznivo sprejel in nekaj mesecev ob pomoči vaščanov skrbel, za tiste so domnevali ali vedeli, da komunizma niso pripravljeni sprejeti. Nadaljnji politični razvoj je znan. Zaradi komunističnega nasilja je tu nastalo eno izmed središč odpora revoluciji. Dobrepoljska dolina je doživljala hude in težke čase. Ob koncu II. svetovne vojne so bili Dobre-poljci predzadnji, ki so zapustili jugoslovansko Slovenijo in se umaknili na Slovensko Koroško. Sledilo je vračanje v Jugoslavijo. Mnogi Dobrepoljci, izmučeni, ponižani in razčlovečeni, so s tovornih vagonov, ki so jih peljali v smrt, zadnjikrat videli svoje kraje. Nekateri so z listki, ki so jih metali z vlaka, opozarjali rojake, da gredo v smrt. Seveda pa zmagovalcem to še ni bilo dovolj. Oznovci so lovili domačine in jih odpeljali na pot brez vrnitve. Nekdanji učitelj iz tamkajšnje šole, njegovega imena brez njegovega dovoljenja ne smem navesti, mi je pred leti opisoval dobre-poljsko dolino v poletnih mesecih leta 1945. Bilo je grozno. Žene in matere so tavale kot sence po vaseh in njivah. Preko noči so izgubile može, sinove, brate. Imenoval mi je neko nesrečno mater, ki je, iz mogočne družine z gospodarjem in štirimi sinovi, ostala sama. Mnogim se je zaradi strašnega trpljenja dobesedno mešalo. Dolino je obvladovala črnina. Otroškega joka dolgo ni bilo slišati, saj skoraj ni bilo mož, ki bi postali očetje. Kadar obiščete Kostanjevico, si ogledujete tamkajšnje kiparske stvaritve iz lesa, si skrbno oglejte stvaritev Staneta Jarma Žalujoče matere. Vedno si predstavlja, da je imel v mislih dobrepoljske. Dolina si je v preteklih desetletjih opomogla. Na tragedijo tukajšnjih vasi spominja monumentalni spomenik na enem najlepših slovenskih pokopališč. Že samo zaradi njega se splača obiskati Dobrepolje. Ni rezultatov brez napora in trpljenja. Ob Jamnikovem imenovanju za škofa se človek sprašuje, ali ni v osebnostni novega škofa na nek svojstven način poplačano trpljenje te doline. Ne bomo sodili, ali je bilo potrebno, toda vtisa nekega posebnega sporočila se ne morem otresti. Njegovo imenovanje čutim kot svojevrstno potrditev svetosti življenja. Nedeljska posvetitev bi šla mimo mene kot drugi zgodovinski dogodki, če ne bi zvečer poslušal poročil o velikih spominskih prireditvah v Dražgošah in na Pohorju. Proslavo v spomin na uničenje znamenitega Pohorskega bataljona, nad katerim še vedno ležijo nekatere ne dovolj pojasnjene skrivnosti, so televizijci pospravili tako na hitro, kot da jih je česa sram. Zdi se, da niso zmogli ali hoteli dojeti velike tragedije narodno izjemno zavednih mož, ki niso hoteli pristati na uresničitev Hitlerjevih načrtov. Na Pohorju niso bili pobiti revolucionarji, ampak narodnjaki. Povsem drugačna je zgodba iz Dražgoš. Še kot študentje smo pred skoraj štiridesetimi leti, prav ste slišali, pred štiridesetimi leti v časih najtršega komunizma, poslušali na fakulteti pri prof. Mikužu (dr. Metod Mikuž je bil tudi Šmarčan), da je bila dražgoška bitka ne le nepotrebna, ampak velika neumnost. Partizani so pod vplivom komunistične propagande pričakovali bližnjo zmago Sovjetske zveze in s tem svetovno revolucijo. Sprejeli so frontalni boj, kar je bila neodpustljiva napaka. Zlorabljena so bila narodna čustva. Nemško maščevanje, ne le pogoj, tudi požig, je bilo pričakovati, kar pomeni najmanj sokrivdo za trpljenje in žrtve vaščanov Dražgoš. Letošnji slavnostni govornik, ki je vojaški strokovnjak, to problematiko gotovo dobro pozna, zato je še toliko manj razumIjivo, zakaj jo je potvarjal. Pustimo zgodovino, saj njena obravnava ni njena zanimiva sporočilnost. Pohorje je bilo v bistvu prezrto. Dražgoše so bile izrabljene za mitologijo in ideološki obračun z aktualnimi političnimi nasprotniki, kar je svojevrstna zloraba, ne le zgodovine, ampak tudi dražgoških žrtev. Organizatorji prireditve bi morali razmisliti, kakšno medvedjo uslugo so si naredili. Tak način proslavljanja preteklosti vodi v njeno zanikanje, poniževanje, smešenje. Ko se človek spominja trpljenja, žrtev, smrti, je potrebna pieteta, ne pa podžiganje nestrpnosti. Laž in zmerjanje - kot na stalinističnih sodnih procesih. V gornjih povezavah dobi zahvalni govor novega pomožnega škofa dr. Antona Jamnika povsem nove dimenzije. Na prvem mestu smo lahko videli, koliko je za oblikovanje vsakega posameznika potrebna resnična humanistična izobrazba. Glede na svoj novi položaj, glede na svoje poreklo, glede na opravljeno delo, bi lahko spregovoril o marsičem. Toda vse njegove besede so bile namenjene sedanjosti in prihodnosti. Bile so spravne ne glede na našo težko zgodovinsko preteklost, spravne v smislu resnične sprave, ki je potrebna za jutri, ne včeraj. Misli so bile obrnjene naprej, v prihodnost, ki nas čaka. Eden vodilnih sodobnih slovenskih mislecev, dr. Brane Senegačnik, je v zadnji Družini posebej opozoril na Jam-nikovo izjemno poznavanje resničnih slovenskih razmer, osebno prizadetost z najpomembnejšimi duhovnimi vprašanji, ki jo slovenska kultura tako usodno pogreša. Skratka: Z dr. Antonom Jamnikom smo dobili na škofovskem mestu človeka, ki ga potrebujemo. Slovenci nismo v krizi zaradi zgodovine. Te ne more nihče spremeniti, pa če je še tako sposoben govornik in še tako vešč mitologiziranja. Slovenci moramo letos, ko se bomo spominjali 15.-letnice svoje lastne države, to osmisliti. Dr. Jamnik nam kot škof lahko pri tem veliko pomaga. Saj ima že tudi doslej veliko pokazati, le bolj odmeven bo poslej. Seveda pa bi bilo zaman pričakovati, da lahko sam spremeni sodobno Slovenijo. Pri tem moramo sodelovati vsi. Izjemno pomembno pa je, če imamo tudi na vrhu take ljudi, ki se tega zavedajo in ki so tega sposobni. * Dr. Stane Granda je zdaj imenovan tudi kot predsednik Programskega sveta Javnega zavoda RTV Slovenija. Na RTV pa so se pred njegovim imenovanjem ob posvetitvi škofa dr. Jamnika nekateri zaposleni spraševali, ali je pomembnejša rokometna tekma ali škofovo posvečenje. SDS S hvaležnostjo, spoštovanjem in najlepšimi željami ob MATERINSKEM DNEVU. Vsem občankam in občanom SPREMEMBE ZAKONODAJE, NOVI OBRAZI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 14 SPREMEMBE ZAKONA O NOVA PROSTORSKA STARŠEVSKEM VARSTVU IN ZAKONODAJA DRUŽINSKIH PREJEMKIH Vlada je na redni februarski seji določila besedilo predloga zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih in ga posredovala v državni zbor. Cilji sprememb zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih so naslednji: - uvesti nove pravice oziroma nekoliko razširiti že obstoječe pravice s ciljem izboljšati razmere za oblikovanje in razvoj družin ter povečanje rodnosti; - odpraviti ugotovljene pomanjkljivosti, ki so jih zaznavali vse od uveljavitve zakona iz leta 2001 v smislu zgolj redakcijskih popravkov, ki bodo omogočile boljše razumevanje in poenostavitve pravic. Predlog zakona uvaja nekatere izboljšave: - Uveljavljanje pravice do dodatka za veliko družino ne bo več datumsko omejeno, določajo pa se tudi višji zneski, in sicer dodatek za družino s tremi otroki znaša 81.910 tolarjev, dodatek za družino s štirimi ali več otroki pa po predlogu zakona znaša 100.000 tolarjev. Predlaga se torej višji dodatek za veliko družino za družine s štirimi in več otroki; - Predlog zakona uvaja spremembo pri pogojih za pridobitev otroškega dodatka, in sicer samo pogoj prebivališča (ne pa pogoj stalnega prebivališča), predlaga pa se tudi črtanje pogoja dodiplomskega študija za pridobitev otroškega dodatka, kar pomeni uskladitev z bolonjsko deklaracijo. Predlog zakona razširja: - pravico do krajšega delovnega časa zaradi starševstva tudi na starše, ki so samozaposleni. Ti starši bodo po novem pridobili pravico do plačila prispevkov za socialno varnost do tretjega leta otrokove starosti, in na enega od staršev, ki neguje in varuje dva otroka, in sicer do šestega leta starosti starejšega otroka; - pravico do delnega plačila za izgubljeni dohodek, in sicer naj bi imel pravico tudi eden od staršev, ki neguje in varuje dva ali več otrok z zmerno oziroma težjo motnjo v duševnem razvoju ali zmerno oziroma težjo gibalno ovi-ranostjo, in ne samo eden od staršev v primeru nege in varstva otroka s težko motnjo v duševnem razvoju ali težko gibalno oviranostjo, kot velja sedaj. Predlog zakona uvaja nekatere spremembe pri izvajanju že uveljavljenih pravic: - nekoliko drugačen način koriščenja plačanega očetovskega dopusta. Oče naj bi po novem izrabil očetovski dopust do dopolnjenega šestega meseca otrokove starosti v trajanju najmanj 15 dni v obliki polne odsotnosti z dela (sedaj veljavna ureditev pa določa, da mora plačani očetovski dopust izkoristiti do konca porodniškega dopusta matere, ki traja 105 dni, mati pa ga nastopi 28 dni pred predvidenim datumom poroda). Oče nima pravice do izrabe tega dela dopusta, če koristi porodniški dopust. Pravica do očetovskega dopusta pa se po predlogu zakona lahko prenese samo do 3. leta starosti otroka, na pa do osmega leta starosti, kot to predvideva veljavni zakon; - spremembo pri delu dopusta za nego in varstvo otroka, ki se v trajanju največ 75 dni sedaj lahko prenese in izrabi najdlje do 8. leta starosti otroka. Predlagatelji menijo, da otrok potrebuje, posebej v prvih treh letih starosti, posebno nego, varstvo in skrb, zato se največ 75 dni po predlogu zakona lahko prenese in izrabi samo do 3. leta starosti otroka. Predlog zakona predvideva ukinitev pravice do dobroimetja za neizkoriščen del dopusta za nego in varstvo otroka, ker predlagatelj meni, da otrok prav v najzgodnejšem obdobju življenja najbolj potrebuje ob sebi enega od staršev. Predlog sprememb zakona mora sedaj obravnavati in sprejeti državni zbor RS. Pripravil: Matjaž Trontelj RAZMIŠLJANJE OB SPREJEMANJU NOVE PROSTORSKEZAKONODAJE Prostorska zakonodaja je družbeni dogovor, v katerem so opredeljeni cilji urejanja prostora v skupnem in posamičnih interesih. Zakon mora omogočiti realizacijo zastavljenih ciljev brez konfliktov, saj že vnaprej, dogovorno, določa razmerja med skupnimi in posameznimi interesi v prostoru in način njihovega usklajevanja. Kadar kljub upoštevanju zakona ne dosežemo zastavljenih ciljev, oziroma kadar je reševanje razmerij med posameznimi in skupnimi interesi v prostoru kon-fliktno, je potrebno na podlagi kritične analize zakona pristopiti k njegovi korekciji. Vendar vedno le na osnovi opazovanja njegovih učinkov v konkretnem fizičnem prostoru. Zakon je smotrno spreminjati, dopolnjevati ali poenostavljati le v tistih elementih, ki predstavljajo njegovo pomanjkljivost. Predvsem zaradi kontinuitete dela na terenu (občinske službe, upravne enote, urbanistični in projektni biroji, itd) ni smotrno nenehno spreminjati izrazoslovja za stvari, ki pomenijo v spremenjenih zakonih praktično isto. V slovenski praksi so se v zadnjih desetletjih utrdili izrazi, kot so: strategija, prostorski plan, urbanistični načrt, zazidalni načrt, ureditveni načrt, lokacijski načrt, prostorsko ureditveni pogoji (PUP-i), PGD, PZl, PID, in podobni. Razen urbanističnega načrta je za vse navedene dokumente določena zakonsko obvezna procedura njihove priprave. Lahko trdim, da smo v Sloveniji sposobni izdelati solidne prostorske plane, lokacijske načrte in gradbeno tehnično dokumentacijo za gradnjo objektov ali naprav. Očiten pa je izostanek urbanizma in urbanističnih načrtov, ki bi jih morali izdelovati pooblaščeni arhitekti - urbanisti s širokim znanjem in kreativnimi izkušnjami. Današnje stanje na področju urejanja prostora v Sloveniji ni dobro. Priče smo eroziji historičnih entitet, nesmotrni izrabi zemljišč, podvajanju regionalnih funkcij ter tipološko kaotični pozidavi novih delov naselij, kar je posledica predvsem treh dejstev: a. izostanka regionalne ravni urejanja prostora, b. izostanka aktivne zemljiške politike kot instrumenta za izvajanje občinskih prostorskih strategij, c. izostanka urbanističnega načrtovanja kot pomembne koordinacijske ravni med prostorskim planiranjem in operativnim nivojem graditve objektov. a. Po obstoječi prostorski zakonodaji je odločanje o prostoru bodisi pretirano centralizirano na nivoju ministrstva ali pa lokalno atomizirano na nivoje posameznih občin brez prepotrebnega vmesnega regionalnega nivoja kot platforme za usklajevanje interesov med občino in republiko oziroma med posameznimi Slovenci po svetu so dobili prvega predstavnika v Državnem zboru RS - DR. BRANKA ZORNA Analiza veljavnih prostorskih predpisov in stanja v praksi je pokazala, da so posamezne predpisane rešitve na tem področju sporne, nedodelane, nejasne ter vsebinsko in organizacijsko vprašljive, zaradi česar so potrebne celovite sistemske spremembe. Glede na to, da morajo občine v skladu z veljavno prostorsko zakonodajo iz leta 2003 do sredine leta 2007 pripraviti nove prostorske akte, se je ministrstvo lotilo sprememb na področju prostorskega načrtovanja na vseh ravneh (državni, regionalni in občinski). Pripravlja se tudi novi zakon o prostorskem načrtovanju, ki je v zaključni fazi in bo v kratkem objavljen na spletnih straneh ministrstva. Namen novega zakona je zagotoviti takšen pravni okvir, ki bo ob doslednem spoštovanju varovalnih zahtev omogočal čim večjo razvojno dinamiko v prostoru. Čeprav je veljalo to načelo tudi v dosedanjih predpisih s tega področja, pa so vsakokratne sistemske in praktične pomanjkljivosti onemogočale uravnotežen razvoj. Z novim zakonom bo vzpostavljen sistem, ki bo prostorsko načrtovanje razbremenil odvečnih vsebinskih in postopkovnih elementov, s tem pa bo vsem vpletenim dal možnost, da s strokovnim znanjem in usklajenim delovanjem v zglednem času in v okviru sprejemljivih finančnih stroškov pridejo do rešitev, ki bodo zagotavljale človeku in okolju primeren urbani razvoj. Novi zakon zajema vzpostavitev novega sistema in vsebine prostorskih aktov s poudarkom na urbanističnem urejanju mest in naselij, postopek priprave in sprejema prostorskih aktov ter vloge nosilcev urejanja prostora pri tem, vlogo arhitekturno-urbanistične stroke pri prostorskem načrtovanju, vzpostavitev prostorskega informacijskega sistema in dovoljevanje posegov v prostor. Predvideva pa tudi novi sistem prostorskih aktov (načrtov) na vseh ravneh z vidika njihove vsebine, hierarhije in tudi poimenovanja. Ti so: - na državni ravni: državni strateški prostorski načrt, državni prostorski načrt in državni podrobni prostorski načrti; - na regionalni (medobčinski) ravni: regionalni razvojni prostorski načrt; - na občinski ravni: občinski prostorski načrt (z urbanističnim načrtom za vsa naselja) in občinski podrobni prostorski načrti. Bistvena vsebina zakona so postopki priprave prostorskih aktov na vseh ravneh, ki so, upoštevajoč dosedanje izkušnje, racionalizirani in sinhroni-zirani s predpisi s področja varstva okolja, ohranjanja narave in varovanja kulturne dediščine ter gospodarjenja z vodami. Vključitev postopka celovite presoje vplivov na okolje v postopek priprave občinskih prostorskih aktov kot rešitev »sui generis« pomeni za občine ključno racionalizacijo v vsebinskem, časovnem, kadrovsko-organizacijskem in finančnem pogledu. Da bi zagotovili racionalizacijo dela, časa in finančnih sredstev pri pripravi prostorskih aktov, bodo na novo urejena razmerja med vladnimi resor-ji in občinami. Prostorske vsebine, ki izhajajo iz veljavnih predpisov posameznih resorjev, se zbirajo na MOP, v Direktoratu za prostor. S tem direktorat prevzema vlogo koordinatorja vseh vsebin. Ministrstvo za okolje in prostor že vzpostavlja prostorski informacijski sistem, v katerega vključuje tudi druge nosilce urejanja prostora, postopoma pa bo vanj vključilo tudi prostorske podatke, ki jih občine pripravljajo za svoja območja. V končni fazi naj bi prostorski informacijski sistem omogočal brezplačen dostop do prostorskih informacij občinam in drugim nosilcem urejanja prostora, saj sta enoten pristop do informacij glede stanja v prostoru, preteklih stanj in pravnega stanja ter pregled nameravanih prostorskih odločitev nujno potreben pogoj za: - kakovostno pripravo strokovnih podlag oz. boljše vključevanje strokovnega dela in strokovnjakov različnih strok v celoten proces priprave, sprejemanja in spremljanja sprejetih prostorskih odločitev; - uporabo objektivnejših metod merjenja vplivov, učinkov in posledic na področju urejanja prostora in varstva okolja, predvsem pri vrednotenju različnih variantnih rešitev; - vključevanje, sodelovanje in obveščanje javnosti pri pripravi in sprejemanju prostorskih odločitev; - prostorske ureditve v razmerju med občinami, občinami in državo ter med ministrstvi. Z novim zakonom bo uvedeno dovoljenje za poseg v prostor, torej dovoljenje za umestitev in oblikovanje objekta in drugega posega v prostor. Za zahtevnejše objekte in manjše skupine "manj zahtevnih" objektov na območjih, ki se bodo urejevala le na podlagi meril in pogojev iz prostorskega načrta občine, se bo kot strokovna podlaga za dovoljevanje izdelal (idejni) urba-nistično-arhitekturni projekt. Posebna pozornost bo posvečena tudi sedanji zelo sporni ureditvi enostavnih objektov. Njihovo umeščanje v prostor, ki je sedaj pravzaprav prepuščeno odločitvam občanov, bo odslej podvrženo vsakokratni urbanistični in oblikovalski preveritvi s priglasitvijo posega pristojnemu upravnemu organu. Vzporedno z navedenimi spremembami prostorske zakonodaje na področju prostorskega načrtovanja bo izvedena tudi prenova prostorskih predpisov, ki se nanašajo na področje zemljiške politike, ter predpisov, ki se nanašajo na arhitekturno dejavnost, na status in organiziranost načrtovalske in projektantske stroke ter na kakovost arhitekture v urbanih in ruralnih okoljih Slovenije. Pripravljene bodo tudi spremembe gradbene zakonodaje, saj so nujne zaradi uskladitve z novo prostorsko zakonodajo. Metka Černelč, generalna direktorica Direktorata za prostor (Okolje in prostor, februar 2006) Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu pri Državnem zboru je na 3. redni seji dne 19. oktobra 2005 sprejela sklep, da se prouči možnost ureditve stalnega predstavnika Slovencev v zamejstvu in po svetu, ki bi sodeloval na sejah Državnega zbora RS in njegovih komisij. Kolegij predsednika Državnega zbora je na podlagi navedenega sklepa odločil, da Poslovnik DZ to možnost daje, in določil, da civilne organizacije, ki so s sedežem na območju Republike Slovenije zadolžene, da skrbijo za odnose Republike Slovenije s Slovenci po svetu, izberejo predstavnika, ki bo v Državnem zboru zastopal Slovence po svetu. Na predlog Kolegija predsednika Državnega zbora in na podlagi dopisa predsednika Komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu, z dne 31. januarja 2006, št.: 020-02/92-25, so se 7. februarja 2006 sestali predstavniki Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Rafaelove družbe, Svetovnega slovenskega kongresa in Združenja Slovenske izseljenske matice in soglasno izvolili dr. Branka Zorna, dr. med., člana glavnega odbora ID Slovenija v svetu, Slovenca, ki se je pred nekaj leti z družino vrnil iz Pariza. KDO JE DR. BRANKO ZORN Branko Zorn se je rodil 12. maja 1952 v Prvačini. Leta 1959 je emigriral s starši (oče Ivan in mati Bogomila, roj. Peric) v Francijo. Aprila 1995 se je z ženo Vereno Koršič in s 3 otroki (Uroš, Nada in Matjaž) vrnil v Slovenijo. Izobraževanje in poklic. Osnovno, srednjo in višjo šolo ter medicinsko fakulteto (Medicinska fakulteta Saint-Antoine) je opravil v Parizu. Diplomiral je leta 1979. Podiplomski študij je opravil v Parizu (Internat des Hôpitaux de la Région de Paris). Specializacijo je opravil iz ginekologije in porodništva (1984) in subspeci-alizacijo iz andrologije (1996). Od 1984 do 1988 je bil asistent na univerzi Paris-Créteil. Od leta 1987 je bil stalno zaposlen v splošni bolnišnici v Aulnay (Pariz) na oddelku za ginekologijo in porodništvo. Zasebno prakso v Parizu je imel od leta 1989 do 1995. Od aprila 1995 je zaposlen na Kliničnem oddelku za reprodukcijo na Ginekološki kliniki v Ljubljani, kjer raziskuje in zdravi moško neplodnost ter vodi Center za andrologijo. Dr. Zorn je avtor ali soavtor 214 znanstvenih prispevkov in člankov. Včlanjen je v 8 strokovnih domačih in mednarodnih združenj (od leta 2005 je blagajnik Združenja porodničar- jev in ginekologov Slovenije). Od oktobra 2004je docent predmeta ginekologije in porodništva na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Družbenokulturna dejavnost. Poleg družinske vzgoje, iz katere je črpal zvestobo do slovenstva, je od leta 1963 bil deležen tudi duhovne in narodne vzgoje slovenske katoliške misije v Parizu. S starši je redno obiskoval skupnost Društva Slovencev v Parizu (DSP). Na povabilo g. Naceta Čretnika se je udeleževal rednih izobraževalnih srečanj izseljenskih duhovnikov. Od leta 1976 je bil blagajnik DSP. Od leta 1981 do leta 1995 je bil redni sodelavec glasila DSP Korenine. Leta 1985 in 1987 je ob praznovanju 25-letnice Slovenske katoliške misije na Švedskem na povabilo dušnega pastirja g. J. Drolca obiskal Društvo Slovencev na Švedskem. DSP je povezoval z društvom Slomšek iz Maasmechelna (Belgija) in se s pevskim zborom Naš Dom (Pariz) udeleževal letnih prireditev društva Slomšek. Decembra 1987 je z Vereno Koršič-Zorn, s Poldetom Cverletom ter z izseljenskima duhovnikoma Stankom Kava-larjem in Vinkom Žakljem ustanovil Svet slovenskih krščanskih izseljencev v Evropi (SSKIE). Svet je spodbujal delovanje v tujini rojene mladine ter laikov v slovenskih izseljenskih župnijah in s povezovanjem vseh slovenskih središč v evropskih državah preprečeval zamiranje njihove dejavnosti (J. Prunk, Enciklopedija Slovenije 1998, str. 403). Od leta 1987 je SSKIE dvakrat letno organiziral srečanja na različnih postojankah slovenske katoliške misije v Evropi: predavatelj iz matične ali zamejske Slovenije je poročal o aktualnih temah političnega, socialnega in prosvetnega pomena, povezanih s trenutnim stanjem v Sloveniji. Sledili so si predavatelji L. Peterle, M. Drnovšek, J. Stanovnik in F. Cvelbar, H. Toma-žič, V. Reišp idr. Od leta 1989 dalje je na prvo nedeljo v avgustu SSKIE organiziral srečanja na Sv. Višarjah. Peš romanju je sledil kulturnoizobraževalni program s predavanji: Slovenija v Evropi - 1989, 1990 in 1991, Slovensko izseljenstvo in mediji -1992, Slovenci na Goriškem in Tržaškem - boj proti asimilaciji - 1993. Prireditev se je končala s sveto mašo. SSKIE je nehal delovati 1995. zaradi vrnitve dr. Zorna v domovino. Ohranila se je prireditev Srečanje treh Slovenij na Sv. Višarjah. Leta 1991 se je kot delegat Slovenskega svetovnega kongresa (SSK) za Francijo (skupaj z dr. J. Zorcem in dr. E. Bavčarjem) udeležil 1. zasedanja SSK v Ljubljani. Leta 1998 je predaval na 1. srečanju slovenskih zdravnikov doma in po svetu, ki ga je SSK organiziral na Bledu in Otočcu in nato leta 1999 prav tako tudi na 2. srečanju, ki je bilo v Ljubljana in v Novi Gorici. Leta 2000 je predaval na 1. zasedanju slovenskih znanstvenikov doma in po svetu, ki ga je SSK organiziral v Mariboru. Od leta 1999 je član glavnega odbora Izseljenskega društva Slovenija v svetu. Pripravil: Matjaž Trontelj Vir:http://www.drustvo-svs.si/2006/ Branko Zorn.html občinami. Vzpodbujati je potrebno medobčinsko povezovanje v zadevah, ki so skupnega pomena. Problem je v tem, da je občine težko prepričati v nove povezave, ko so se osamosvojile predvsem zato, da se medsebojno ne bi dogovarjale. Rešitev je verjetno v ustanovitvi pokrajin, kjer bo obvezno tudi skupno prostorsko načrtovanje. b. Občine morajo v večji meri z instrumenti zemljiške politike udejanjati cilje sprejete strategije prostorskega razvoja občine - republike (planske odločitve). Občine bi morale razpolagati z zemljišči za izvajanje javnega interesa - delovati podjetniško in imeti svoj management. Potrebno je preseči nadvlado privatnih monopolov, ki kreirajo urbanistično politiko predvsem na področju stanovanjske gradnje. c. Potrebno bo ponovno vzpostaviti mestne (občinske) javne urbanistične službe (kot strokovne službe), ki bodo delovale v javnem interesu. Izostanek urbanizma kot politike, teorije in prakse se nedvomno odraža neposredno v današnjem nezavidljivem stanju na terenu. Med nivojem planiranja in arhitekturo je velika sistemska praznina. Ugotavljam, da vodijo sodobni urbani transformacijski procesi v oblikovanje novega, kompleksnega urbanega sistema, kar usodno spreminja položaj mest, ki niso več ekskluzivni kraji »koncentracije«, »izmenjave« ali »centralnosti«, pač pa le elementi novega širšega in difuznega, urbanega sistema. Vloga mest se seli iz ožjega v širšo urbano okolje, kjer ideja skupnosti ne temelji več na sorodnih, pač pa na vse bolj različnih interesih. Fizični obseg mesta ni več ekskluziv-na karakteristika urbanosti. Številni primeri novo nastalih somestij kot tudi urbanih regij pritrjujejo tej hipotezi, saj so to območja spremenljive urbane gostote s številnimi izvornimi in ciljnimi prometnimi točkami, povezanimi z učinkovitimi prometnimi sistemi, ki omogočajo učinkovito mobilnost in dostopnost ter možnost izbire doma, dela, šole in zabave. Mesta postajajo vsakodnevni urbani sistemi oziroma središča mestnih regij, ki jih ne definirajo upravne ali politične meje, pač pa vsakodnevni pretok ljudi in blaga. Predstave o mestu se tako vse bolj odmikajo od njegove absolutne, monocentrične, klasične in statične podobe in se vežejo na prometne in prostorske izkušnje uporabnikov transportnih koridorjev. Ker so kompleksni, urbani sistemi globalno učinkovitejši od enostavnih, bo potrebno v bodoče prilagoditi naš epistemološki aparat, s katerim vrednotimo in usmerjamo urbano produkcijo, in ga naravnati na nove vrednostne opredelitve, ki bodo bolj naklonjene kompleksnosti, raznolikosti, spremenljivosti in začasnosti. prof. Peter Gabrijelčič (Okolje in prostor, februar 2006) marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 15 KULTURA OSREDNJA PRIREDITEV OB KULTURNEM PRAZNIKU S PODELITVIJO JURČIČEVIH PRIZNANJ ZA LETO 2006 JE BILA LETOS V IVANČNI GORICI Že od leta 1993 se ob kulturnem prazniku podeljujejo Jurčičeva priznanja za izjemne gledališke, glasbene, plesne in druge dosežke na področju ljubiteljske kulture ter tudi za predano strokovno in organizacijsko pomoč kulturnim ustvarjalcem. Tako je bilo tudi letos. Zveze kulturnih društev občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica ter Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava Ivančna Gorica so podelile priznanja petim predanim kulturnim delavcem iz treh občin. Iz občine Grosuplje sta Jurčičevo priznanje za izjemne uspehe ter dolgoletno uspešno ljubiteljsko delo v kulturi prejela Brane Petrovič, član Moškega pevskega zbora Šmarje-Sap, in Alojzij Škerjanec, član Pevskega zbora Račna. Slavnostni govornik je bil župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret. Razmišljal je o kulturi v najožjem, pa tudi v najširšem pomenu besede. Ugotovil je, da se vaške kulturne dvorane pogosto odpirajo. Prireditev je po njegovem opažanju vse več, obiskovalcev pa vse manj. Televizija marsikateremu predstavlja ustrezno nadomestilo za obisk kulturne prireditve, z vsem udobjem, ki mu ga pričara domača dnevna soba in udoben fotelj. »Zato je zelo pomembno, da se zavemo, da je potrebno kulturne vrednote dajati in sprejemati,« je nadaljeval. Obiskovalcem je položil na srce, naj jim ne bo škoda časa in dela za kulturno ustvarjanje ter za vzgajanje potomcev in prikritih talentov, da se uspejo izkazati v kulturi. V občini, katere župan je, za kulturno dogajanje največkrat poskrbijo v krajevnih skupnostih ali kulturnih društvih. Po njegovem ima življenje na vasi to prednost, da so ljudje med seboj še vedno bolj povezani. Tako se lahko hitreje organizirajo in dogovorijo o načinu kulturnega ustvarjanja. Zahvalil se je ljudem v knjižnici, ki svojo ljubezen do knjige prenašajo na obiskovalce. To se odraža v naraščanju števila prebranih knjig. Župan je zadovoljen tudi z delom v muzejih in kulturnih društvih, ki si prizadevajo za bogatenje kulturnega življenja v vsaki vasi. Prepričan je, da so uspehi in rezultati nagrajeni, tako z osebnim kot skupnim zadovoljstvom. Kultura pa je seveda še veliko več kot zgolj ustvarjanje in obiskovanje kulturnih prireditev. Ni kulturno, pravi, da se znašamo ali norčujemo iz kulturnih vrednot drugih, ker to lahko pripelje do kritičnih žarišč v svetu. Nadalje je lahko vedenje ljudi kulturno, velikokrat pa je lahko zelo nekulturno. Kulturo predstavljajo umetniški izdelki, ki jih ne razumemo, pa tudi tisti, ki so povsem enostavni, pa vseeno enkratni, narejeni z ljubeznijo in potrebni pozornosti. Po mnenju župana je kulturno sporočilo tudi, da naj razmišljamo pozitivno ter da naj dajemo drug drugemu to, kar si sami želimo. Kultura je torej način življenja. Vsekakor je župan Jernej Lampret tudi sam lep vzor zagnanega kulturnega udejstvovanja, z odličnimi upodobitvami Jurčičevih likov v Letnem gledališču na Muljavi. Jurčičeva priznanja je nagrajencem podelila vodja Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Območne izpostave Ivančna Gorica, Tatjana Lampret. Podeljenih je bilo 5 priznanj, od tega 2 nagrajencema iz občine Grosuplje. To sta bila Brane Petrovič in Alojzij Škerjanec, za izjemne uspehe ter dolgoletno uspešno ljubiteljsko delo: Brane Petrovič je že trideset let baritonist Moškega pevskega zbora Šmarje-Sap. S svojo umirjenostjo, skromnostjo in prizadevnostjo je zelo cenjen med pevci. Nekaj let je vodil blagajno društva. Ker se zelo dobro spozna na tehniko, vestno skrbi za foto dokumentacijo zbora in društva. V svoji zbirki ima lepo število zanimivih posnetkov, ki nas spominjajo na nepozabne skupne trenutke, so v obrazložitvi zapisali člani Kulturnega društva Šmarje-Sap. Alojzij Škerjanec iz Kulturnega društva Račna. Društvo ima bogato tradicijo. Njegovi člani navdušeno pojejo, plešejo, tambu-rirajo. Svoje znanje, izkušnje ter ljubezen do ohranjanja ljudskega izročila stalno prenašajo na najmlajše, tako da so v društvo včlanjeni tako otroci kot mladi in manj mladi. Med slednjimi je tudi Alojzij Škerjanec, ki je zvest član Pevskega zbora Račna vse od njegovega nastanka leta 1974. Od takrat pa do danes je v zboru prepeval z dušo in srcem. Je zelo vesten in zanesljiv član zbora. Člani društva mu želijo, da bi bilo še dolgo tako. Oba nagrajenca so na prireditvi spremljali številni domači ter prijatelji iz obeh društev ter jima iskreno čestitali za prejeto priznanje. Iz ostalih dveh občin so Jurčičeva priznanja prejeli: Mihaela Steklasa iz Dobrepolja, glavna in odgovorna urednica lokalnega časopisa, za tenkočutno spremljanje kulturnih dogodkov ter promocijo kulturne dejavnosti v glasilu Naš kraj, France Bradač iz Trebeža pri Muljavi, ljubiteljski gledališčnik Letnega gledališča na Muljavi, za predanost, doslednost, vestnost in vztrajnost, ter Jana Kutnar iz Ivančne Gorice, za šestletno vestno in predano sodelovanje in nastopanje v celovečernih igrah. Po zaključeni podelitvi je velikemu državnemu prazniku na pot Tatjana MATERE Z otroki v naročju nihajo kot žito, ki ziblje zlato zrnje. Njihov govor je šepet vetra, ki gre čez njive. Njihove roke so listi, ki zbirajo sok zemlje v ogenj neba -vse za zlato zrnje v naročju. Njihove oči se svetijo, v njih je toliko topline, kot je premore le julijsko sonce. (Neža Maurer) Ženam je zaupana velika vloga, saj nosijo in ohranjajo življenje. Mnoge se razdajajo - ne le svojim otrokom, temveč tudi drugim. Kakšno bogastvo srca in duše! Vsem materam, ženam in dekletom, ki nosijo v sebi čut materinstva, ob 25. marcu, ki je namenjen prav njim, iskreno čestitamo in želimo, da bi pogumno stopale po svoji poti, obdane s prijazno besedo, toplim nasmehom in spoštovanjem svojih otrok. NOVA SLOVENIJA, Krščanska ljudska stranka OO GROSUPLJE, Mihael Kadunc Folklorna skupina Vidovo. Lampret natrosila nekaj lepih in iskrenih misli. Zaželela nam je, naj spomin na največjega slovenskega pesnika spremljajo lepa občutja, naj se dotakne slehernega srca, naj ta dan slehernega prevzame pristna človečnost. Lepo je, če vsakemu omogočimo, da se izkaže ter da ga opazimo. Zahvalila se je vsem kulturnim ustvarjalcem, ki tenkočutno zaznavajo ta svet in ga ple-menitijo. Te čudovite želje ob prazniku so hkrati pomenile slovo Lampretove ob njenem odhodu v pokoj. Zato ni mogla skriti svojih čustev in težkega slovesa od dela, ki ga je opravljala z velikim veseljem in zavzetostjo. Gotovo bo pogrešala ustvarjalce, s katerimi je veliko let sodelovala, s katerimi so delili lepe in težke trenutke. Za sodelovanje se je zahvalila društvu podeželskih žena, športnim in pevskim društvom, univerzi za tretje življenjsko obdobje, knjižnici, glasbeni šoli ter občinskim upravam. »Hvala za lepe vtise, ki ste jih pustili v mojem srcu,« je Lampretova s solzami v očeh sklenila svoje slovo. Ob slovesu je presenetila vse tri župane s podelitvijo diplom v zahvalo za pomoč, podporo in zaupanje ljubiteljski kulturi. Vrata Jakličevega doma v Dobrepolju so bila kulturnim ustvarjalcem vedno odprta. Dobrepoljski župan Anton Jakopič je bil deležen pohvale tudi zaradi iskrene podpore in spoštljivega odnosa do posameznikov in skupin. Grosupeljski župan Janez Lesjak se je po mnenju Lampretove izkazal kot dober sogovornik, ki se je znal približati tako kulturnim izvajalcem kot poslušalcem. Za ustvarjalni prispevek h gledališki dejavnosti ter spoštljiv odnos do ljubiteljske kulture se je Lampre-tova zahvalila tudi ivanjškemu županu Jerneju Lampretu. Lampretovo je na novo življenjsko pot pospremila predsednica sveta JSKD RS OI Ivančna Gorica, Anica Volkar, z lepimi besedami in pohvalami. Lampretova je devetnajst let ustvarjala in gojila ljubiteljsko kulturno dejavnost, odlikovala sta jo vztrajnost in vzpodbujanje umetniškega dela. Spopadla se je z animatorstvom in mentorstvom, organizirala je srečanja in natečaje, prizadevala si je za medijsko odmevnost kulturnih dogodkov. V njenem delu se je odražal čut za lepo, je sklenila predsednica. Praznično vzdušje, obarvano s priznanji in slovesom, je postalo veselo in razgibano, ko so na oder prišli glasbeni umetniki. Z nežnimi melodijami najprej Moški pevski zbor Corona Kulturnega društva Grosuplje, ki ga že več let vodi neutrudni Jernej Kralj. Z velikim veseljem in navdušenjem so se na svojem prvem nastopu predstavili mladi folkloristi Kulturnega društva Stična, ki jih vodi Boštjan Genorio. Odlično so se odrezali. Za njimi je dvorano nabil s pozitivno energijo in dinamičnimi jazz ritmi Dobrepoljski orkester mladih -DOM, ki ga od leta 2002 vodi slavni Braco Doblekar. Za konec je nekaj zimzelenih melodij ob spremljavi orkestra zapela solistka Andreja Zupančič, ki ustvarja glasbo za otroke. Mislim, da je bila prireditev lep uvod v praznovanje Prešernovega praznika za vse obiskovalce, ki so napolnili dvorano kulturnega doma. Tatjana Jamnik Skubic PreprogpdušQimo'jim.uTotrok^ naj ga z Iz roda v rodjz dušjS^ušoJ naj vzorec ta patu^_ da se mi vsi, ki smo ga kdaj . tkamčnMSEoiumetnino^ čez dvesto, tristo let . ozrimoraojna^im'i|0^ in radostn,0T|akliGim01_^^ kako čudovito pregrogp^mojstkanj Življenje, kakšnoim^jl^ovi^oilP* Dana-Štibjrniki KD Teater Grosuplje Gledališče GGNeNi Gledališče GGNeNi Kulturnega društva Teater Grosuplje je v sezoni 2005/2006 že pred drugo premiero. Prvič v svoji sedemletni zgodovini bomo igrali odrasli publiki. Tako prebujamo tradicijo gledališča BOLDRIK II, ki je postavilo na oder isto predstavo pred natanko sedemnajstimi leti z velikim uspehom - predstava je bila odigrana tudi na Linhartovem srečanju. To je bil dober začetek, Boldrik II je vztrajal kar sedem let in s svojo dejavnostjo vplival še na nastanek dveh ljubiteljskih gledališč na Grosupljem: HENRY CHINASKI in COFKI. Še posebej bomo veseli obiska nekdanjih članov teh gledališč! Avtor Eugčne Ionesco, romunskega rodu, ki je nekaj let odraščal ter večino svojega življenja preživel v Parizu, kar kliče po uprizoritvah ljubiteljskih in profesionalnih gledališč. Z besedilom antidrame PLEŠASTA PEVKA ponuja izvirne, ustvarjalne, zanimive in vedno aktualne predstave. Kdo in kaj »krasi« plešo na glavi spretno zasnovane antidrame PLEŠASTA PEVKA Gledališča GGNeNi boste lahko izvedeli in v živo doživeli v četrtek, 23. marca 2006 ob 19. uri v Kulturnem domu Grosuplje. Premiera predstave je bila 9. marca 2006. MED LJUDMI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 16 PECIVO Potem ko so imeli v Domu starejših občanov na sam pustni dan pravo pustno rajanje, ko je od vsepovsod dišalo po okusnih pustnih flancatih, so sklenili letošnji 8. marec ovekovečiti na svojstven način. Podarjeni cvet pozornosti ženam ob dnevu žena naj bi zamenjala razstava peciva. Na oglasnih deskah v domu, ki so nekakšen povezovalni člen med vodstvom oz. zaposlenimi v domu, ki skrbijo za čim lepše in čimbolj polno preživete dneve, oskrbovanci in njihovimi svojci, so minuli teden »spregovorili« lični plakati: »Spošto vani stanovalci in stanovalke, sorodniki in zaposleni v domu! Praznujmo letos dan žena v domu drugače! Vabimo vas, da sodelujete s svojimi izdelki na veliki razstavi peciva. Pecivo bomo ocenjevali in poskušali vsi udeleženci: stanovalci, svojci, ostali obiskovalci in zaposleni. Vse skupaj vabimo k sodelovanju. Sodelujoče čakajo lepe nagrade! Dobre gospodinje se rade izkažemo s čudovitimi preizkušenimi recepti. Predstavimo svoje znanje, spretnosti in izkušnje in z njimi sodelujmo na razstavi PECIVO ZA DAN ŽENA!« Vabila, ki se jim ni bilo mogoče upreti! A kljub temu, kot zatrjuje delovna terapevtka ga. Jožica Kralj, niso računali na tako velik odziv vseh - delavcev, varovancev in njihovih družinskih članov. Polno napetosti in navdušenja je bilo že torkovo popoldne, ko so se oskrbo-vanke, ki so jim na pomoč priskočili tudi zaposleni v domu, zbrale v čajni kuhinji v nadstropju in iz spominov svojih mlajših let, ko je v domačih kuhinjah prijetno dišalo po pecivu, izbrskale recepte vabljivih dobrot. Leta in okornosti so se potuhnile, ko so se spet kot nekoč, morda res malo počasneje, sukale ob štedilnikih, tehtale, mešale in je dišalo po vsem mogočem pecivu. Takšnem, iz babičine skrinje. In marsikateri se je prikradel občutek, da se vračajo že davno minula leta. Pa je nostalgijo preplavilo pomenkovanje, nasveti, pogledi na slastno zapečene dobrote. V sredo, na sam 8. marec, pa se je jedilnica spremenila v pravo slaščičarsko zakladnico! Mize so se šibile od slastnih dobrot, oči so se pasle nad lično priprav- ljenimi pladnji z različnimi dobrotami, ki so jih pripravile oskrbovanke same, veliko tudi njihovi svojci in seveda v domu zaposlene delavke, ki so vse pripravile doma. Oskrbovanci pa so s pomočjo zaposlenih, nekaterim pa so se pridružili tudi svojci, do zadnjega kotička napolnili že malce premajhno jedilnico. Celo površnemu opazovalcu ni ostalo skrito veselje, žarki pričakovanja v očeh ostarelih, tistih na invalidskih vozičkih, pa tudi onih drugih, ki so zasedli pripravljene stole, postavljene ob stenah jedilnice, kajti po sredini so bile postavljene mize, obložene z dišečimi in vabljivimi dobrotami. Zato pa je še najtežje delo imela komisija, ki si je vse to pozorno ogledovala. Kako med odličnim izbrati najboljše, najlepše! Kako nagraditi najboljših pet!? Prav v vse, kar je bilo »na ogled in pokušino« postavljeno, pa je bilo vloženega ogromno truda in prizadevanja. Zato so na predlog direktorice ge. Marte Gašparovič simbolične nagrade prejeli vsi sodelujoči, pet nagrajenk, ki jih je po ocenjevanju izbrala komisija, pa so za izbiro nagrade, vse so bile namenjene prav za gospodinje, žrebale. Pladnji so bili označeni s številkami, tako da komisija ni vedela, kdo je avtor razstavljenega. Še posebno vzdušje pa je zavelo v jedilnici, ko je napočil čas poskušanja vseh teh dobrot. Koliko smeha, prijaznih besed, pogledov in seveda pohvalnih besed o slastnih pecivih! Bila je to ena sama velika družina - delavci in varovanci. drug z drugim. MAMICI Sončki mali so prišli, rožice prinesli vsi naši zlati mamici, saj materinski dan slavi. Rok'ce ji podali vsi, prisrčne želje voščili, naši ljubi mamici, lepi kakor rožici. Kolo zaplesali vsi, skupaj z njo zarajali, dobri, lepi mamici, njeni sončki ljubljeni. Potem na trato skupaj šli, z mamico plesali vsi, skupaj so se valjali, po zeleni tratici. Ko pa sončki so odšli, se mamici oko solzi, naši zlati mamici, rdeči kakor vrtnici. Toliko prijaznih besed, pozornosti, kot da so tu vsi drug za drugega. Da to čutijo tu- ANI di svojci, ki prihajajo v dom k svojim, je povedala ga. Darja Božeglav takole: »Moja 93-letna mama Tončka Tancik, doma iz Šmarja-Sapa, je že eno leto tukaj. Iz sežanske bolnice smo jo po težki poškodbi, ki jo je povzročil padec, pripeljali sem povsem nepokretno, brez življenjskih moči in glejte, kaj so tukaj naredili iz nje -spet je živahna. Tukaj je ponovno zaživela, pri svojih 93 letih. Osebje je tukaj - to so ljudje z veliko začetnico, zaslužijo si iskreno pohvalo. Vsak drugi dan prihajam k mami, pa ne zato, da bi se bala, da zanjo ne bodo poskrbeli, temveč ker je to moja mama, pa vedno znova ugotavljam, da tu zaposleni živijo s svojimi varovanci in zanje. Ker smo bili glasbena družina in je tudi mama igrala citre, jo prireditve, ki jih imajo tukaj, vedno znova duhovno poživljajo. Zato sem se danes tudi sama potrudila in spekla pecivo, čeprav nisem tako dobra na tem področju, kot je bila moja mama. Pa vendar, kako se ne bi vključila v ta njihov projekt, ko sem čutila, kako so vsi te zadnje dneve živeli za današnjo prireditev!« Med nagrajenimi je bila tudi Anamarija Garbas, ki dela v pralnici. Ko sem jo povprašala, kaj jo je vodilo v sodelovanje, je dejala: »Tu sem zadnje leto pred upokojitvijo. Vedno rada sodelujem z našimi varovanci, pridružim se jim tudi ob romanju, saj smo vsi pod eno streho, zato mi je bila priprava različnih slaščic, ki sem jih pekla, v pravo veselje.« Ga. Jožica Kralj pa mi je med drugim zaupala, da organizatorji niso pričakovali tako velikega odziva, še posebno ne od svojcev. Vendar pa tudi zaposlene pri delu vse bolj vzpodbuja prav vključevanje svojcev varovancev. Trdne vezi zaupanja so se spletle med ostarelimi v domu in zaposlenimi. Tako je tudi veliko lažje delati, je prepričana Kraljeva. Ljudi, pravi, imaš vedno pred seboj, in vsekakor želimo, da jim je čim lepše. Na jesen življenja se pomlad prebuja v grosupeljskem Domu starejših občanov. Alenka Adamič Razmišljanje o postu "Nekam ga moramo dati, da ga bodo videli" »MED SPOMINI IN POZABO« Post se je bližal koncu, vsi so mi razlagali, kaj vse se dogaja na veliki četrtek, petek, kaj počnejo na veliko noč, kaj jedo... Pri nas je to čas začetka pomladi, prebuja se dišeče zelenje, obarvajo se rože, v Pantanalu v Braziliji pa so vsa drevesa večino časa zelena, vedno najdeš kakšen žareč cvet. In na veliko soboto, soboto pred veliko nočjo, naj bi imeli v mestu Corumba poseben običaj Navdušeno so mi razlagali, kaj vse so že doživeli, ko so opazovali ta običaj kako smešno je, kako so ljudje zavzeti, ko Juda vlačijo okrog... Juda? Kdo pa je to? »Ja, lutka!« Počasi mi je uspelo povezati dogajanje. Naredijo lutko Juda in ga oblečejo. To je tisti Juda, kije s poljubom izdal Jezusa. Lutko potem vlačijo okrog ali jo pripnejo na avto, tečejo za njo in udarjajo po njej s palicami, če pa še kaj ostane od nje, jo vlečejo narazen, dokler ne ostanejo samo majhni koščki. Včasih jo tudi obesijo, postopek do majhnih koščkov pa je enak - udarjanje s palico, vlečenje narazen, cefranje... Ker je Juda kriv, da so Jezusa križali. Ob obtoževanju Juda mi je bilo kar tesno pri srcu. Ali je res tako lahko vso krivdo zvaliti na enega človeka? Res pa je, da ima tudi naša kultura dogodke, ko sproščamo svojo agresijo. In prišla je imenovana sobota. Tja do enajstih nisem videla ali slišala ničesar, kar bi me opozorilo na omenjeni običaj, čeprav naj bi ga menda spremljalo glasno vpitje. In sem že pozabila, da obstaja. Po kosilu me dva prijatelja vprašata, če sem Juda že videla. Ne, niti slišala. »To moraš videti!« Takoj sta začela razmišljati. Eden se je spomnil, da imajo v delavnici eno lutko, oblečeno v moškega, drugi je dobil idejo, da jo lahko damo na njegov avto in peljemo v četrt ob reki, približno kilometer stran, kjer bodo ljudje gotovo prihiteli zraven. Otrokom je to všeč! Prvič je omenil otroke. In se peljemo. Z Judom na strehi. Meni je malo nelagodno. Onadva večinoma resna, sem in tja se malo pohecata. Okna imamo seveda odprta, saj vročina pritiska. Cesta je slaba, zato se peljemo počasi in medtem brazilski prijatelj zavpije otrokom, ki se igrajo ob cesti, naj pridejo do cerkve, da bo tam Juda. Nisem zaznala, da bi se kaj premaknili. Čudno. No, niti ne tako čudno, saj so tudi običajno reagirali bolj p o o č a s i za moje predstave. Ampak čudno je bilo to, kako sta prijatelja opisovala navdušenje ljudi ob običaju, oni pa kar stojijo. Pridemo do trga pred cerkvijo. Eden od revnih delov mesta, kar se vidi že po hišah. Smeti ležijo ob cestah. V zraku tišina mesta, tista po kosilu. In zdaj? »Nekam ga moramo dati, da ga bodo videli.« Nikogar nisem videla, kdo bo potem videl Juda? No, trije otroci so se malo stran igrali s papirnatim zmajem, ampak se niso kaj dosti zanimali za nas. Prijatelj najde palico in nekako mu uspe Juda zatakniti za kovino, ki je bila visoko na svetilki sredi trga. Čakamo. Nič. »Bo kdo prišel??« »Počakaj, boš videla!« Nič. Potem eden pokliče otroke. »Juda je tu, pokličite še druge!« Eden steče in nekaj vpije, drugi stojijo, še vedno na drugi strani križišča. Nekaj se jih nabere. In gledajo. Čakam s fotoaparatom (rekla sta mi: »To moraš slikati, kar pripravi se!«) in ne vem, kam bi se dala. Ne vidim nobenega navdušenja, ki so ga opisovali. Počasi se nekaj otrok in en mladenič približajo. Kaj več kot deset jih ni bilo. Postopajo okoli, gledajo. Kot da ne vedo, kaj bi. Prijatelj jih začne nagovarjati. »Dajte ga!« Vse skupaj se mi zdi kot počasen posnetek tega, kar so opisovali, da se običajno dogaja. Počasi se začne dogajati. Eden vrže kamen, drugi palico, se približajo še trije in nekaj mencajo. Eden vzame palico, a Juda ne doseže. Mladenič je malo višji in mu uspe odtrgati del obleke. Zdaj ga dva že spodbujata. Juda pade z droga in tedaj planejo otroci. Vlečejo ga narazen in prav hitro je v nekaj kosih. In se že konča. Otroci se gredo spet igrat, tam ostanemo samo mi trije. To je to. Od vsega obljubljenega. Običaj so mi opisovali kot nekaj posebnega, navdušujočega..., nazadnje pa se je izkazalo, da ni bilo prav veliko zainteresiranih in še to so bili večinoma samo otroci. Je to res običaj, priljubljen pri ljudeh? Izgledal je slon, bilje polh. Post pozna in izvaja veliko religij kot del vsakoletnega ali večletnega cikla. Nekatere za daljši čas, druge za kakšen dan, spet ponekod velja za posebne skupine ljudi in ponekod za vse. Je del življenja na različnih koncih sveta. Ker s seboj prinaša eno osnovnih zakonitosti življenja - za nekaj časa se nečemu odpoveš, se za nekaj potrudiš, da potem dobiš več, da so odnosi spet bolj bogati, da začutiš bistveno. Ni pravega veselja brez trpljenja, ni pravih dosežkov brez truda (ni velike noči brez velikega petka), ni odločitev, pri katerih ne bi bila potrebna odpoved. Post ni cilj, ampak pot. Na kateri so obvezni del opreme odpoved, solidarnost in molitev, kot pravi p. Pavle Jakop. Da bi postali boljši ljudje - osebna rast je del našega življenja, za katerega odgovarjamo sami. In smo svobodni v odločitvi, ali to počnemo ali ne. Post je ena od pomoči, kako to lahko dosežemo. Njegova posebnost je ta, da poseže na področja, na katera ponavadi ne posegamo, ko si postavljamo cilje. Običajno se trudimo v poklicnem življenju, pri študiju, pri hobijih, včasih v družini, v odnosih z ljudmi, ki so nam bližji. Post gre širše - vabi nas, da odpremo tudi vrata, ki jih velikokrat ne - na duhovno področje in področje odnosov z ljudmi. To velja v različnih kulturah, religijah. (Za katoličane velja, da je post čas, ko naj bi postali bližje Bogu in ljudem.) Kako je z omenjeno osebno opremo na poti posta? Odpoved - Odpovem se nečemu, kar ni bistveno v mojem življenju, kar je navlaka časa, mode, pretvarjanj. Odpovem se zato, da bom lahko bolj cenil druge darove, da bom bolj jasno videl odnose, da bom postajal odprt za bistveno v življenju. Solidarnost - Sreča v življenju pride samo, če jo delimo tudi z drugimi. Ko si vesel, si želiš to deliti z drugimi. Pot, ko poskušam iskati bistvene stvari življenja, me pelje med ljudmi. Lahko jih ne opazim, a to pomeni, da je pot zgrešena, lahko pa jim dam del sebe in izboljšamo odnose, lahko jim dam nekaj svojega - kar bom sicer pogrešal, a bom ravno zaradi tega bolj vesel, da sem ravno to, kar mi je dragoceno, delil z drugimi. Drugim podarjam tisto, kar nekaj pomeni. Molitev - Odpiram se za razsežnost, ki je nad ljudmi, in kličem blagoslova nad ljudi, ko molitvi dajem namen. Vzamem si čas, da premišljam svoje življenje in najdem trenutke, ko vanj vstopa Bog. Bog je Ljubezen. Torej imam spet razlog za veselje. Ki ga delim z drugimi. Včasih se zazdi, da je čas posta pri nas stvar mode (za zdravo življenje) in peščice ljudi. Res je, post lahko pripomore tudi k bolj zdravemu življenju, a če ima pravi namen, pomeni to veliko več kot samo telesno zdravje. Da pa se s tem ukvarja le peščica ljudi - mogoče je prav, da se to opazi. Sveto pismo pravi, naj se postimo tako, da drugi tega ne bodo opazili, in naj bomo ves čas veseli. Saj je to vendar pot k veselju, kot smo videli. Upam, da je to razlog, zakaj je opaziti malo ljudi, ki se postijo. Da ne bo post kot običaj, ki ga izvajajo samo otroci in še to le peščica. In da bo več kot le običaj. Mogoče bi ga res morali dati nekam, da bi ga videli ... Alenka Oblak Zvečer pred slovenskim kulturnim praznikom je Jože Burnar (še do pred kratkim Grosupeljčan) s svojimi prijatelji in zbiralci pripravil razstavo starih razglednic in fotografij v kulturnem domu v Šentvidu pri Stični. Jože zdaj tudi živi v Šentvidu. In zakaj pisati o dogodku v sosedni občini? - Razstavo v Šentvidu sta sicer uradno organizirala Kulturno društvo Vidovo in Kulturno društvo likovnikov Ferda Vesela. Na njej so poleg Jožeta Burnarja sodelovali še Stane Rus, Marko Korenčan ter Dušan Štepec Dobernik, ki je pripravil tudi predstavitveno besedilo razstave, v katerem je med drugim zapisal: »Leta 1995je s svojimi razglednicami (Jože Burnar - o.p) prvič predstavil na razstavi starih razglednic in fotografij krajev občine Grosuplje v Družbenem domu v Grosupljem, kamor ni pozabil povabiti že omenjene zbiratelje (Miloš Mikolič, Marko Korenčan, Mihaela Zajc Jarc - o.p.) in znanega fotografa Roka Zrnca. S svojimi razglednicami je sodeloval pri knjigi z naslovom Po Grosupljem in okolici - Nekdanje podobe naših krajev, avtorja Jožeta Mikliča iz Zagradca pri Grosupljem.« Na odprtju razstave leta 1995 v preddverju Družbenega doma v Grosupljem sva se z Jožetom zares prvič srečala in se že takrat dogovorila za sodelovanje. S podporo Občine Grosuplje v letu 1997 sem nato poskrbel za izid knjige. K temu naj kot zanimivost še dodam, da je Dušan Štepec Dobernik ob letošnji razstavi v Šentvidu v spremno besedilo zapisal tudi: »Naš namen je z razstavo opozoriti na bogato dediščino starih razglednic. Po našem mnenju bi veljajo predstavljene razglednice objaviti v posebni monografiji, ki je občina Ivančna Gorica še nima. Prav bi bilo, da jo po vzoru sosednjih občin Grosuplje (1997) in Trebnje (2003) dobi. Na ta način bi občina dobila kvalitetno protokolarno darilo, mlajši rodovi bogato domoznansko knjigo, lokalna skupnost pa pomemben prispevek k ohranjanju skupnega spomina in k oblikovanju svoje identitete.« Zdaj, po skoraj desetih letih, ugotavljam, da je bila knjiga o grosupeljskih krajih narejena prav s temi nameni in je bila kljub nekaterim kritikam ena izmed prvih desetih knjig nasploh tudi v slovenskem prostoru, ki je iskala prepoznavnost naših krajev. Knjige s podobno tematiko so namreč pred tem na Slovenskem izdale le občine Ljubljana, Maribor, Celje, Vrhnika, Domžale, Litija, Metlika (Bela Krajina) in Kamnik. Še večja napaka pa je bila narejena s tem, da so knjigo (pa tudi leto prej izdelane turistične zloženke) na občini želeli prodajati. Kakorkoli že! Najino intenzivno sodelovanje z Jožetom sredi devetdesetih let je med nama sklenilo tudi močnejše vezi, ki jih čutiva še danes. Zato je bilo razumljivo, da sem se na njegovo povabilo z veseljem odzval na razstavo, pa čeprav naslednji dan po otvoritvi in na Prešernov praznik (ravno ob odprtju razstave sva z ženo v krogu domačih in prijateljev praznovala pomemben praznik). Upam pa tudi, da mi ne bo treba dolgo čakati, ko bom prejel novo vabilo na predstavitev nove knjige o ivanških razglednicah. Kaj pa bo Grosuplje zares naredilo s svojo identiteto, še posebej na področju varovanja kulturne in naravne dediščine, pa je že drugo vprašanje. Poleg nekaterih manjših uspešnih drobcev osebno menim, da tudi v letošnjem volilnem letu še ne bo prišel čas za pretirano veselje kljub razglasitvi naselja Grosuplje za mesto in začetku gradnje knjižnice - še posebej ne, če pogledam na medlo pripravljen program občinskega sveta, ki so ga župan in posamezni občinski uradi predložili občinskemu svetu, svetniki pa so ga skoraj brez razprave potrdili. Torej bo šlo bolj za »pozabo« kot »spomine«! Jože Miklič MED LJUDMI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 17 IF^ ° % B° Jo Y o n i=rp V "V o n Pri Vidičevih v Trosčinah: 23 jih je bilo v teh njenih 30 letih. Prihajali so in odhajali. Nekateri ostali do svoje polnoletnosti. Ob odhodu najmlajših se ji je trgalo srce, solze so polzele po utrujenem licu, roke drhtele, ustnice se poslavljale ob zadnjem materinskem poljubu. Bili so njeni otroci. Nič manj ljubezni jim ni poklanjala kot rodnim petim - obema hčerkama in trem sinovom. MAMA Dom Vidičevih, mame Ivanke in očeta Antona, je v zanje najlepšem kraju -v Troščinah, čeprav se do vasice visoko vzpenja ozka ovinkasta cesta. Toda tudi ta mame Ivanke ni ovirala tudi v najbolj zimskih mesecih, ko je svoje tri najmlajše (Majdo, Tonija in - obljubila sem prikupni 20-letnici, da ne bom izdala njenega imena), vsak dan vozila v šolo v Grosuplje, dokler niso toliko odrasli, da so se vozili s šolskim avtobusom. Mrak je že zagrnil vasico, ko smo sedle po pogovoru v prijazni kuhinji - mama Ivanka, njena najmlajša hčerka Majda, študentka prvega letnika ekonomije, 20-letna prikupna dolgolaska, nežnega, skorajda otroškega pogleda, dijakinja 3. letnika ekonomske srednje šole, medtem ko je 19-letni Toni, prav tako dijak 4. letnika ekonomske srednje šole, še opravil zadnja dela v hlevu in že sedel k računalniku v sosednji sobi. 23 rejencev je imela mama Ivanka; odšli so; slednja dva sta ostala, tako da imata Majda in Miha, ki sta tudi še doma, brata in sestro in seveda vsi štirje vedno dovolj družbe. Pred dvema mesecema pa se je odselil rejenec Silvo, ki bo letos dopolnil 28 let in je pri Vidičevih živel od svojega prvega meseca življenja. Se morda spominjate tistih trenutkov v vašem življenju, ko ste se odločili za rejništvo, - sem začela pogovor, da mama Ivanka odstre spomine na svojih 23 varovancev, otrok, ki so bili njeni in so njeni tudi ostali, čeprav so odšli, vsak svoji usodi naproti. Kajti, vsak od njih je dobil mesto v njenem srcu in v njem tudi ostal. Oči so ji zažarele, ustnice so se raztegnile v blag nasmeh, ko je odstrla zaveso svojega življenja: »Spominjam, prav dobro, kot bi bilo včeraj, pa je minilo že 30 let.. Strojinčeva iz sosednje vasi mi je povedala, da ima rejenčka in me vprašala, če bi tudi jaz kakšnega vzela. Nisem pomišljala, saj sem vedela, da morajo biti starši v krizi in pa tudi, da je ubog otrok, ki mu socialna služba išče dom. Pa smo kmalu dobili dva meseca staro Barbko. Dve leti je bila pri nas. Kako hudo mi je bilo, ko je morala oditi, ko je ponjo prišla mama. Stiskala se je k meni, proseč: »Mami, drži me, mene bo teta vzela!« Kako bi lahko ostala ravnodušna?! In potem v teh dolgih tridesetih letih, ki so vse prehitro minili, jih je bilo veliko. Mojih otrok. Naših otrok, ki jih je usoda tako ali drugače zaznamovala, pa smo se trudili, da bi jim bilo čim lepše, da bi imeli otroštvo, ki pripada otrokom.« Spomine odstira dalje: »Pred tremi leti smo imeli 4-letno Dunjo. Eno leto je bila naša. Potem je morala k očetu. Kako težko nam je bilo vsem, posebno še, ko smo ugotovili, da oče hoče, da punčka pozabi na to leto, ko smo ji poklanjali vso ljubezen, ko je čutila, da jo imamo radi, saj je bila - naša. Tako si je želela pravo dekliško krilce. Ko smo jo šli obiskat, smo ji res nesli lepo krilce, da ji uresničimo to otroško željo. Pa je otrok stiskal darilce k sebi. punčka se je bala očeta. Spet ena bolečina, ki je ostala in nas vse premnogo-krat spominja na žalostno usodo otroka. Kako radi smo jo imeli, pa ni smela ostati,« z neprikrito bolečino, bolečimi občutki za »svojo Dunjo« razkriva eno izmed zgodb. Veliko je bilo še takšnih in podobnih. 23 OTROK, 23 ZGODB IN PRAV TOLIKO USOD. Vsak izmed njenih 23 otrok, ki jim je Vidičeva mama nudila topel dom, je imel svojo zgodbo. Vsi ti otroci so v času bivanja pri njih imeli mamo in ata, tako so ju klicali in še danes, ko se prav vsi, razen Gorana, ki je bil 10 let pri njih, radi vračajo v topel dom svojega otroštva. Še preden hočem svojo radovednost pregnati z naslednjim vprašajem, mi prikupno 20-letno dekle, ki svojega življenja ne mara izpostavljati, resno pravi: »Jaz sem njihova. To sta moja mami in ati. Čigava bi lahko bila, če sem tu naredila prve korake, odraščala od najnež-nejših mesecev dojenčka?! Tu mi je tako lepo, da si niti v sanjah ne bi upala želeti še česa?! In če sem iskrena - kar malo me razvajajo.« Kakšni so občutki, ko previjaš tujega otroka, ko bediš ob njem v bolezni? - brskam po spominih, ki jih je pustilo 23 rejencev v teh njenih 30-ih letih nesebičnega materinskega razdajanja. Drugačen lesk dobijo njene oči, ko z vso mehkobo glasu odkriva svojo in preteklost svojih otrok: »Nikdar nisem pomislila na to. Vsak otrok, ki sem ga sprejela v svoj dom, je tisti trenutek postal naš, moj. Občutki? Prav tako sem trepetala ob njihovih boleznih, enako kot pri svojih petih, ki sem jih rodila, me je vedno skrbelo zanje. Kako bi pozabila občutke, ko se ti otrok prvič nasmehne, ko te prvič pokliče mama, ko mu zraste prvi zobek! Vsi ti moji otroci so me klicali mama in očeta ata, brez, da bi jih to učila. Veliko je bilo skrbi, veliko dela. Toda, kaj je vse to napram lepim občutkom in sreči, ki ti jo s tisočerimi drobnimi radostmi prinašajo otroci. In tistim notranjim zadovoljstvom, ob spoznanju, da so otroci pri nas imeli topel dom, da so bili ljubljeni! Vsi so bili naši in v ničemer se niso ločili med seboj. Kar je bilo za enega, je moralo biti za vse! Vedno so se predstavljali kot bratci in sestrice, ker so tako tudi čutili. Zato pa me je vedno, kadar sem slišala skorajda z očitajočim prizvokom be- sedo rejenec, zabolelo v srcu. Otrok je, ki ni v ničemer kriv za svojo usodo. In prav nič slabši od drugih otrok!« je odločno povedala. Prav gotovo so bile tudi krize, ko so otroci odraščali, obdobja trmoglavosti in težkih trenutkov. Kako ste zmogli reševati tudi takšne probleme? Ste kdaj tiho pomislili, češ, kaj pa mi je tega treba!? »Skozi takšna obdobja morajo iti vsi otroci, le da so eni lažje, drugi težje vodljivi. Z lepo besedo, pogovori in z zaupanjem. Najhuje pa mi je bilo ob fantiču, ki je kradel. Tako nebogljenega, nedonošenčka sem dobila in ga vzljubila, saj je bil izredno dobrega srca, vedno mi pripravljen pomagati pri delu še kot majhen otrok. Sedemnajst let je bil pri nas, potem pa je odšel od doma. Ko smo ugotovili, v kaj se je podal, smo poskušali na vse načine, vendar zaman. Tako se mi je smilil! S težo bremena sva ga z možem obiskala tudi na prestajanju kazni. Sedaj si je uredil življenje, ima družino in srčno upam in želim, da mu bo mladostna zabloda dober opomin. Še vedno se nam oglasi in tudi mi ga obiskujemo. Kljub stranpo-tom, na katera je skrenil, je naš,« pravi in vendar ne more zatreti, da ji je težko, posebno še, ker ve, da so stvari, ki jih otrok prinese s seboj v genih. SLOVO - KAKO JE TREPETALO SRCE. Otroci so prihajali. Postali vaši, vzljubili ste jih. In potem - slovo. Je bilo težko? »To je resnično hudo, posebno še, ko se poslavljaš od majhnega otroka. List papirja, ki ga prinesejo socialne delavke, pomeni novo usodo otroku, ki si mu namenil vse najboljše, skrbel zanj, ga imel rad. Saj sem vedela, da ne bodo vedno ostali pri meni, toda v trenutkih, ko so morali stran, joj, kaj bi dala, da bi ga lahko privila k sebi in položila v toplo posteljico. Nikoli nisem vedela, kakšno otroštvo jih čaka, kakšna mladost,« razgrinja pred nami tudi neprikrito bolečino rejništva, se zamisli in potem iskre-čih oči z nasmehom nadaljuje: »Vsi, ki so tu odraščali, se vračajo v naš dom kot da prihajajo domov. Otroke imajo že in midva vnuke. Eno deklico so posvojili in še zdaj imamo dobre stike tudi s posvojiteljema. Najstarejša rejenka ima že 40 let, vsi ostali so mlajši.« Morda spomin na vsa ta leta, ki se je tako globoko usidral v vaše srce, da bo v njem tudi ostal »Vsak otrok je v meni pustil del sebe. Kajti, na otroka ne moreš pozabiti. Je bil pa mali fantič, ki sem ga dobila še prav majhnega, dojenčka in kmalu smo ugotovili, da fantek ne sliši. Bil je gluh. Tako sem si želela, da bi vsaj sho- dil. In ko smo to dočakali, je bil tako hiter, da mi je takoj kam pobegnil. Ker pa ni slišal, se ni odzival na naše klice, zato sem mu na hrbet privezala zvonček, da sem vedela, kje je. Potem je moral v zavod. Kolikor je bilo otrok, toliko je bilo usod in prav toliko je spominov nanje. Vse imam živo pred očmi kot bi se včeraj pogovarjali z njimi, jih učila, jim svetovala. Bila in ostala sem njihova mama. To je pravzaprav največ vredno, kar mi je ostalo od teh 30 let, ko so k nam prvo prinesli Barbko«, pripoveduje z žarom v očeh, božajoč spomine preteklih let, ko je bil poklic in poslanstvo MAMA tisto glavno in poglavitno v njenem življenju in na kar je danes lahko ponosna. »Šest naenkrat jih je bilo v plenicah. Pa je bil to čas, ko nismo poznali »pumpers« plenic, zato si je danes kar težko predstavljati, kako je to izgledalo. Nič mi ni bilo pretežko, saj človek vse zmore, če dela z ljubeznijo - tudi za ljubezen,« odpira svoje srce in potem še doda: »Zadnji trije so bili, nedolgo tega, trije otroci iz ene družine iz Kočevja -4, 6 in 8 let jim je bilo; eno leto so bili pri nas.« Leta, pojasni Majda, mami ne dopuščajo več, da bi se lahko še posvečala majhnim otrokom. Kljub temu pa, če bi potrkal na vrata še kakšen otrok, mar bi se mogla mama Ivanka upreti?! Po vsem, kar je vrelo iz nje, ljubezen, doživetja, prepričana sem, da bi ne zmogla reči - ne. Otroci so prihajali in odhajali. Toni in prikupno 20-letno dekletce sta ostala. Nekoč si bosta tudi onadva ustvarila svoje življenje. Ostal pa bo njun dom, do katerega iz doline vodi strma ovinkasta cesta. Ostala bo ma- ma Ivanka, oče Anton, ostali bodo bratje in sestre, družina, ki ju bo vedno sprejela odprtih rok. In ostali bodo spomini na srečne dneve otroštva, mladosti. Brez mame Ivanke bi ne bilo spominov 23 rejencev, prav gotovo ne takšnih, kot so ostali sedaj. - Hvala, mama Ivanka, oče Anton, hvala Vidičevi otroci, velika družina srečnih otrok! Alenka Adamič Ob tridesetletnici poroke je ena od rejenk, zdaj v posvojitvi z imenom Janja, prebrala tole, kar se jim je zasidralo najgloblje v srce: 30 let je lepa doba, ki sta skupaj jo prebila, hčere in sinove skrbno vzgojila. Hitro, hitro mine čas, leta brž naprej teko v njih ljubezni in težav ni manjkalo. Sta petim otrokom življenje dala, čeprav od jutra do noči se močno na-garala. Ljubezni še za rejenčke je ostalo, lahko vama rečem, da sta poštenjaka taka, da tega ne zmore družina vsaka. Le poglejta, koliko nas je, vsi smo kot bratje in sestre. Posebno HVALA vama jaz dolgujem, ki vaju že od rojstva občudujem, sta mi prva očka - mamica bila, me dobrim staršem izročila, nikoli-nikoli vaju ne bom pozabila. NEVARNO OBDOBJE ZA DELO V GOZDOVIH Letošnje zimske razmere, ki po dolgem času trajajo že vse od konca novembra, so v zasebne gozdove prinesle nekoliko delovnega zatišja. Sneg marsikje v gozdovih leži že več kot dva meseca in za manj izkušene ter slabše opremljene za gozdarska opravila je to čas premora del v gozdovih. Poleg tega smo imeli tudi nekaj toplejših obdobij, ki so gozdna tla omehčala in še dodatno pripomogla k zahtevnosti tako sečnje kot tudi spravila lesa. V tej zimi večjih škod v gozdovih zaradi snega ali žledu (še) ni bilo, tako da se z deli v njih še ne mudi. So pa verjetno mnogi že izkoristili prve toplejše dni za pregled stanja v svojem gozdu in izdelavo drv, katerih poraba je bila to sezono zaradi nižjih temperatur zagotovo večja. Med manj intenzivnim delom pozimi človek pozabi na del gibov in prijemov, zmanjša pa se tudi fizična moč. Slednja je pri delu v gozdu poleg pravilne tehnike dela z ustreznimi delovnimi sredstvi in uporabo osebne varovalne opre- me še kako pomembna. Lahko bi rekli, da je redno delo podobno kot pri športniku trening. Zaradi tega je potrebna še posebna previdnost na začetku izvajanja del v gozdovih. Ko se odločamo, da bomo zopet odšli v gozd, si še pred tem vzemimo čas za pripravo orodja in morebitni pregled zgibanke ali knjižice o varnem delu v gozdu. Morda se nam to zdi nepotrebno, ker že »vse vemo«, toda dovolj je že osvežiti spomin, da postanemo bolj pozorni na potencialne nevarnosti, ki lahko botrujejo nezgodam. Pomembno je še to, da pri delu ne hitimo, saj ob tem kaj hitro lahko storimo napačne gibe, ki privedejo do nepredvidljivih situacij. Podatki o delovnih nezgodah v zasebnih gozdovih se na podlagi policijskih zapisnikov zbirajo in obdelujejo na Oddelku za gozdno tehniko in ekonomiko na Gozdarskem inštitutu Slovenije. Tako je bilo v obdobju med letoma 1981 in 2004 v Sloveniji evidentiranih 684 zelo težkih nezgod, kar pa ne po- meni, da se jih je toliko v resnici zgodilo. Ne gre zanemariti še vseh tistih, pri katerih nastale poškodbe niso zahtevale policijske obravnave. Kakšen vpliv ima zimski premor na del zasebnih lastnikov gozdov jasno kaže analiza delovnih nezgod v zasebnih gozdovih znotraj meja Upravne enote Grosuplje. V tem 24-letnem obdobju so policisti na območju Upravne enote Grosuplje zabeležili 24 težkih delovnih nezgod pri delu v gozdu. Od tega jih je bilo 16 s hudimi telesnimi poškodbami in 8 s smrtnim izidom. Skoraj tri četrtine (71 %) se jih je pripetilo pri sečnji, kjer je tudi sicer največ smrtnih nezgod. Več kot polovica vseh nezgod (51 %) se je zgodilo ravno v pomladanskih mesecih (marec, april, maj), pri čemer je april s četrtino vseh letnih nezgod na prvem mestu po njihovi pogostosti. Čez poletje število nezgod upade in znova naraste v septembru in oktobru. Nezgode se med delovnikom najpogosteje pojav- □ UE Gnosupjje ■ Oržanmo povprečje Zima Pomlad Poletje Jesen ljajo med 10. in 13. uro ter med 16. in 18. uro, ob koncu tedna pa se jih največ zgodi med 12. in 14. uro. Starost poškodovancev je različna, vendar je največje število nezgod v starostni skupini med 41. in 50. letom (povprečna starost poškodovancev je 46 let). Že to, da so več kot polovici vseh nezgod (54 %) botrovali nepravilni postopki dela, četrtini pa nepazljivost, je dovolj veliko opozorilo. Delo v gozdu, pa naj si bo to le zlaganje vej na skupnem de-lovišču ali priprava drv, je zelo nevarno in zahtevno ter zato potrebno ustreznih pristopov. Ni dovolj le poznavanje dela z različnimi delovnimi sredstvi, ampak tudi skrb za njihovo brezhibno delovanje, uporaba osebne varovalne opreme in delo v primernih delovnih razmerah. Iztok Sinjur, dipl. inž. gozd. Gozdarski inštitut Slovenije Dragi otroci! Če ne hodiš v vrtec in bi se rad igral-a ter si star-a več kot štiri leta, se nam pridruži vsako zadnjo sredo v mesecu ob 16.30 v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15, Grosuplje. Skupaj se bomo eno uro igrali, zabavali in se z roko v roki odpravili v svet igrarij. Prijave lahko sporočite na telefonsko številko 01/786-61-88. Vabiva vas Petra Bor in Cucic. POGOVORI, MED LJUDMI JANEZ BRODNIK -GASILEC 24 UR NA DAN Pogovor ob priznanju Srebrni znak Civilne zaščite poveljniku Gasilske zveze Grosuplje Janezu Brodniku - nadaljevanje s 1. strani marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 18 Kakšno izobrazbo na področju gasilstva imate in kakšna je vaša funkcija ter čin? Skozi vsa ta leta sem postopoma nadgrajeval gasilsko izobrazbo na različnih tečajih in izobraževanjih. Zadnje strokovno izobraževanje za člane višjih poveljstev sem uspešno zaključil na Izobraževalnem centru na Igu. S tem sem si pridobil čin višji gasilski častnik in kasneje sem dobil naziv višji gasilski častnik I. stopnje. Sem tudi poveljnik Gasilske zveze Grosuplje. Podelitev priznanj civilne zaščite na regionalni ravni je vsako leto v drugem kraju. Povejte za naše bralce, kdo jo organizira in kdo podeljuje priznanja. Letošnja podelitev je bila v Litiji. Organizira se po dogovoru z Upravo za zaščito in reševanje Republike Slovenije, Regijskem poveljstvom Civilne zaščite in posameznimi občinami v Ljubljanski regiji. Podelitev sta letos izvedla poveljnik civilne zaščite za Ljubljansko regijo gospod Matjaž Godec in župan občine Litija gospod Mirko Kaplja. Kakšna je bila po vašem mnenju prireditev? Prireditev mi je bila zelo všeč, saj je bil program prijetno zapolnjen s krajšimi govori in kulturnim programom. V kulturnem programu so sodelovali Zasavski rogisti, Moški oktet Valvasor in družinsko gledališče Kolenc, ki je prispevalo pevski vložek in povezovanje celotnega programa. Kakšno redno službo opravljate in ali vam omogoča, da lahko aktivno delujete v gasilstvu glede na to, da zakonsko status gasilcev še ni zadovoljivo rešen? Delam v podjetju za inženiring kot vodja projektov v Ljubljani. Zaradi narave dela krajša odsotnost ni problematična, za celodnevne aktivnosti (intervencije, seminarje, tečaje) pa koristim dopust. Tudi jaz sem eden od množice operativnih prostovoljnih gasilcev v Sloveniji, ki nima zakonsko rešenega statusa gasilca. Upam, da bo zakonodajalec kmalu doumel in bolje opredelil status gasilca, saj so ti plemeniti ljudje, ki žrtvujejo svoj prosti čas in zdravje, da pomagajo sočloveku v stiski, v današnji družbi še kako potrebni. Dejavno se z gasilstvom ukvarjata tudi vaša sinova. Kaj delajo ostali člani družine oziroma ali vam pomagajo pri vašem delu? Gasilstvo je pri nas prisotno že več generacij. Tako kot so bili gasilci naši predniki od pradedka naprej, smo gasilci tudi v naši družini. Hčer in dva sinova so gasilci že od malih nog, ostali članici družine pa sta prijateljici gasilstva, saj je potrebno, da ima vsak gasilec vso podporo tudi doma. Pogovor pripravil Jože Miklič BISERNA POROKA FRANČIŠKE IN ANTONA DEŽMANA 12. februarja je bilo v poliški cerkvi sv. Jakoba prav svečano. Gospod župnik Jože Mrvar je opravil poročno sveto mašo v čast gospodu Antonu in gospe Frančiški Dežman v zahvalo za 60-letno skupno življenjsko pot, ki sta jo sklenila pred Gospodovim oltarjem. Bisernoporočenca sta lahko hvaležna za velik čudež skupnega življenja, ki traja že 60 let. Njuno spoznavanje pred mnogimi leti je moralo biti čudovito. Neštetokrat sta doživljala življenje kot eno samo veselje, kot nekaj lepega in svetlega, kot so sončni žarki, ki človeka ogrejejo in mu vlijejo nov pogum. Srečanje z otroki in vnuki je kakor sončni žarek v življenju staršev in starih staršev. Rodilo se jima je šest otrok: Vida, Marinka, Vera, Jani, Justi in Gregor. Imata dvajset vnukov in sedemnajst pravnukov. Njune korenine so se razprostrle daleč. Vnukinja Saša se je zaobljubila, da bo njuno drevo življenja postalo še večje, mogočnejše, obrodilo bo ogromno ljubezni. V 60 letih skupnega življenja sta spoznala, da v življenju ne gre brez dela in truda. Koliko dela in skrbi je bilo potrebnih, da sta si zgradila hišo, pravilno vzgojila svoje otroke, kolikokrat se je pojavila bolezen? Spoznala sta, da je življenje nekaj silno odgovornega, skupaj sta premagovala ovire in težave, ki sta jih srečevala ob poti. Življenje v družini prinaša tudi solze, pa naj so to solze ob slovesu, solze ob ganjenosti, solze ob bolezni in bolečini, solze nerazumevanja in zavrnitve. Biserna poroka je dokaz, da sta se našli dve sorodni in Biserno-poročenca sta si ponovno zvestobo obljubila na Ljubljanskem gradu 11. 2. 2006. prepleteni duši, ki sta si skozi leta nabrali veliko izkušenj in modrosti. Vseskozi ju je na njuni poti spremljalo Božje oko, nikoli nista obupala drug nad drugim, temveč sta si bila v oporo in prijateljstvo. Za konec naj dodam še nekaj čudovitih misli vnukinje Saše: ''Predraga in spoštovana mama Frančiška in ata Anton! Vidva sta tista, ki sta zgled in steber besede zakon in skupnega življenja, saj je to v današnjem času že prava redkost. Mama in ata, želimo vama še ve- liko dolgih in prijetnih skupnih trenutkov, da vajine iskrice v očeh ne bi nikoli ugasnile. Naj bo vajin dom še naprej poln smeha, zdravja in zadovoljstva, zato se veselita življenja, kot se škrjanček veseli belega dne.'' Sorodniki bisernoporočencev se zahvaljujejo gospodu župniku Mr-varju za svečano opravljeno sveto mašo. Prisrčna zahvala pa je namenjena tudi poliškim pevcem za lepo petje. Vlasta Strmljan SLIKA NA NASLOVNICI: Mama Frančiška in ata Anton s svojimi hčerami in sinom. SLIKA SPODAJ: Biserno drevo biserno-poročencev. POČNEMO POZIMI? X— m ■ / \ A H >' / / v/ * i Podelitev priznanj sta letos opravila poveljnik civilne zaščite za Ljubljansko regijo Matjaž Godec in župan občine Litija gospod Mirko Kaplja. - foto Franc Skalja Gasilski tovariši z Gasilske zveze Grosuplje s svojim poveljnikom Janezom Brodnikom v dvorani na prireditvi v Litiji. Po prireditvi so se ustavili tudi na kozarčku. KAJ SKAVTI Če ste mislili, da imamo tako kot medvedje zimsko spanje, ste se pošteno zmotili! Ena izmed stvari, ki zaznamujejo skavtsko življenje v zimskem času, je zimovanje. Gre za to, da se za tri dni odpravimo nekam »na lepše« in tam doživi-mo čimveč zanimivih in zabavnih reči. Za nas skavte je zimovanje predvsem čas intenzivnega druženja in močnega doživljanja. Odnosi med voditelji in člani se v skupno preživetem času poglobijo, prav tako pa se utrdijo tudi prijateljske vezi med člani samimi. Tisti, ki so prišli k skavtom na novo, imajo čudovito priložnost, da se vključijo v skupino in bolje spoznajo tiste, ki so tam že dlje časa (in obratno). Na zimovanju se ponavadi vzpostavi odlično vzdušje v skupini, kar daje dogodkom še večji žar, člani pa to začutijo kot skupinsko pripadnost. Voditelji v zimovanje vključujemo različne dejavnosti glede na letni načrt in cilje. Trudimo se, da bi čimveč stvari, ki jih pripravimo, potekalo na prostem (kaj je lepšega, kot če smo zunaj, okoli nas pa sneg, sneg, sneg .). Vsako zimovanje ima tudi svojo rdečo nit, svojo tematiko - tako smo npr. lahko Indijanci, detektivi, Kamenčki. V letošnjem februarju sta zimovanje že »opravili« dve veji v našem stegu Grosuplje 1, in sicer najmlajši, volčiči in volkuljice (8-10 let) ter najstarejši člani, popotniki in popotnice (16-20 let). Veja izvidnikov in vodnic (11-15 let) pa se je na zimovanje odpravila v začetku marca v okolico Loške doline. Volčiči so se z vlakom za tri dni odpeljali v Bohinjsko Bistrico (brez staršev, ja!). Tam so postali astronavti in obiskali planete Jupiter, Mars in Zemljo, spoznavali vesolje in Zvezdico Zaspanko, se podali na nočni lov, delali krplje, se na smučišču Kobla spuščali po vrečah za smeti in še in še ... Popotniki in popotnice (klan Rolica papirja) pa so imeli zimovanje v potovalnem stilu. Potikali so se po Blokah (Fara - Sv. Ana - Stari trg pri Ložu). Ogledali so si Križno jamo, se povzpeli na Križno goro (zanimivost so postaje križeve-ga pota), imeli so zabavni večer s skavti iz Litije, igrali nogomet z zvezanimi nogami, se poučili o zvezdah in si seveda kuhali sami (če je bilo mogoče na gorilnikih). V teh zimskih radostih pa smo se na sam kulturni praznik spomnili na našega ustanovitelja Baden Powella, katerega dan spomina skavti praznujemo 22. februarja, in na našega največjega pesnika Franceta prešerna. Skupaj z odraslimi skavti smo spoznali znamenitosti Grosupljega, si ogledali vse kipe, ki jih imamo v mestu in ob njih prebrali nekaj pesmi in spoznavali njuno življenje, dan pa zaključili ob rojstni hiši Louisa Adamiča in nekaj izvedeli o njegovem življenju. Skratka, pri skavtih se vedno kaj dogaja in nikoli ni dolgčas! O tem pa se lahko prepričate tudi na skavtski spletni strani www.skavt.net. Pozdravljamo vas grosupeljske skavtinje in skavti. Barbara Bobnar marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 19 DRUŠTVA, KLUBI, ZVEZE Občni zbor: OBMOČNO ZDRUŽENJE VETERANOV VOJNE ZA SLOVENIJO GROSUPLJE Delovno predsedstvo občnega zbora ZVVS: predsednik Miro Zupančič, člana Jože Novak in Alojz Potočnik. Zapisnikarica -Jelka Janežič, (v sredini) predsednik OZVVS Gregor Bregar. Veteransko dejanje sta slavnostno opravila Boris Peterka in Andrej Godec. ... prisotni člani pa so dejanje častno spremljali stoje. Veterani Območnega združenja Grosuplje so 3. marca sklicali redni letni občni zbor svojih članov. Zbora se je udeležilo več kot šestdeset članov iz Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosupljega. Predsednik združenja, Gregor Bregar, ki je pozdravil vse prisotne, ni mogel skriti ponosa, zadovoljstva in veselja nad ugotovitvijo, da se članstvo v Območnemu združenju veteranov vojne za Slovenijo nenehno povečuje. Poudaril je, da to pomeni podporo in priznanje veteranski organizaciji in njeni vlogi v slovenskem prostoru, ki ima za temeljne vrednote: MIR - SVOBODO - NEUKLONLJIVOST -ZMAGO - PONOS -SPOMIN -OPOMIN. To vlogo na simbolni ravni izraža tudi VETERANSKO DEJANJE, ki ga izvedejo veterani na vsakem večjem in pomembnejšem srečanju. Vodja simbolnega dejanja je »najstarejši« po funkciji, zaslugah, činu ali letih. Tokrat je veteransko dejanje izvedel Boris Peterka, ki je ob mizi, pokriti z belim prtom, na kateri so bili rdeč nagelj, vaza s čisto vodo, posoda s soljo, krožnik, vejica pelina, bodalo, kamen s Triglava in kozarec rdečega vina, nagovoril prisotne z vprašanjem: »Ali smo tukaj zato, ker nas druži ljubezen do doma, družine in domovine; ker spoštujemo hrabrost, poštenost, čast in resnico; ker želimo in delamo v dobro naše domovine Republike Slovenije?« Smo! - se je slišalo kot odmev. Vodja protokola je nadaljeval z izvajanem simbolnega dejanja z obrazložitvijo SIMBOLOV: - Miza s štirimi nogami je simbol trdnosti in dokončne vpetosti Slovenije v zemljevid Evrope. - Prazen stol je simbol veteranov vojne za Slovenijo, ki jih ni več med nami. Spominjajmo se jih. Naj bodo večno v našem spominu. - Bel prt na mizi je simbol čistosti in neomadeževanosti misli in dejanj. - Kamen z našega očaka Triglava je simbol veteranske trdne odločenosti, da na tem slovenskem prostoru obstanejo. - Rdeč nagelj je simbol spomina na vse tiste, ki so v vsej zgodovini prelili kri za slovensko domovino, vaza čiste vode pa je simbol solza njihovih najdražjih. - Ščepec soli in vejica pelina sta simbola bolečine in grenkobe družin padlih. - Bodalo je simbol boja, poguma, hrabrosti in zvestobe tistih, ki so se bojevali za samostojno Slovenijo. - Kozarec rdečega vina je simbol spomina na vse, ki so se bojevali za Slovenijo. S prvo zdravico je vodja protokola nazdravil vsem, ki so padli, umrli in prelili kri za domovino, za solze njihovih otrok, žena, mater in očetov. Druga zdravica je veljala vsem, ki so v vsej zgodovini delovali v dobro slovenstva. Simbolno veteransko dejanje pa je bilo zaključeno z zdravico vsem zbranim. V nadaljevanju zbora je predsednik združenja podal poročilo o delu v preteklem letu in hkrati nanizal pester program za leto 2006. Veterani so namreč aktivni na mnogih področjih, tako na športnem, družabnem, kulturnem področju kot tudi pri aktivnostih širšega družbenega pomena. So aktivni soustvarjalci proslav ob državnih praznikih, udeležujejo se različnih pohodov in športnih tekmovanj v smučanju in v preizkušanju strelskih veščin, kjer so posamezni člani: Marko Mole, Frenk Šest in Marjan Žvegla v lanskem letu prejeli priznanja za odlične dosežke. V letošnjem letu bodo veterani Območnega združenja dali poseben poudarek obeležitvi petnajste obletnice vojne za Slovenijo. V počastitev te obletnice bodo izvedli slavnostno akademijo s koncertom orkestra Slovenske vojske. V pripravi pa je tudi bilten, v katerem bodo predstavili dogodke, ki so se odvijali na območju Dobrepolja, Ivančne Gorice in Grosupljega od vojne za Slovenijo dalje. Na zboru so podelili tudi veteranska priznanja za vsestransko pomoč in delo v območnem združenju. Priznanja za lansko leto so letos prejeli: Dušan Hudolin, Andrej Koželj, Tone Kogov-šek, Boštjan Ivanjko, Miloš Šonc in Drago Kastelec. Vera Šparovec KKtJH HeL K % ft IV k ^ ' vlogi Lovra Tomana. KO JE PRVIČ RAZVIL SLOVENSKO ZASTAVO Turistično društvo Šmarje-Sap je v torek, na predvečer kulturnega praznika organiziralo uprizoritev drame literarnega zgodovinarja, književnika, politika in akademika dr. Matjaža Kmecla o Lovru Tomanu (1827 - 1870), ki je bil ob svojem času, zadnji dve desetletji pred smrtjo, eden najbolj priljubljenih in vplivnih slovenskih politikov ter narodnih buditeljev iz druge polovice 19. stoletja. Z vzneseno besedo in celo nekolikanjšnjo pesniško nadarjenostjo je ognjevito oznanjal slovenstvo in se trudil dvigniti narodno zavest. Aprila leta 1848 je v tedanji Gledališki, danes Wolfovi, ulici prvikrat razvil slovensko zastavo. Leta 1853 se je oženil z najlepšo, najbogatejšo in vsem zaželeno nevesto Ljubljančanko Josipino Ur-bančič Turnograjsko. Žal sta na porodu umrla mati in otrok. Kasneje se je kot ugleden deželni in državni poslanec ponovno poročil in sicer z nemško Avstrijko. Ko je leta 1870 smrtno zbolel, je v oporoki zapisal, da njegova vdova deduje po njem le v primeru, če se poroči z bratom prve žene tako, da bo premoženje, ki se ga je že precej nabralo, zopet prišlo v slovenske roke. Svojo pripadnost slovenstvu je izrazil tudi v trenutkih umiranja, ko se vse njegove misli vrtijo okrog naroda, ženske in premoženja. Igralec Anatol Štern je izvajal Tomanov izmišljeni »življensko bilančni« govor za govorniškim pultom, ki je bil postavljen med slovensko zastavo in grablje, kar je izražalo na eni strani pripadnost slovenstvu, na drugi strani pa so grablje predstavljale orodje in orožje, ki so kakšnega slovenskega nemškutarja udarile po nosu, ko je stopil nanje in je takoj znal po domače zakleti »preklete grablje«. Posamezne dele Tomanovega samogovora je igralec smiselno zaokrožal in razdeljeval z zdravico domače kapljice ter ob tem tenkočutno poudarjal nivoje njegovega počutja in razpoloženja. Številno občinstvo je igralca nagradilo z večkratnim ploskanjem. Predstava je bila v prelepi dvorani »Turenčka«, katerega vrata je gostoljubno odprl župnik dr. Bojan Korošak. Po predstavi je bila možnost ogleda »Turenčka« kot kulturne in zgodovinske vrednote, kakor tudi razstave zbranih okrasnih in uporabnih predmetov naših prednikov ter slik, za kar gre zasluga prejšnjima župnikoma gospodu Marku Levstiku in gospodu Jožetu Mrvarju. Večer se je podaljšal s skromno pogostitvijo in druženjem. Lojzka Zajec Priznanja za požrtvovalnost v osamosvojitvenem času in športna priznanja. Letošnja priznanja: Dušan Hudolin, Andrej Koželj, Peter Trontelj, Tone Kogovšek, Boštjan Ivanjko, Miloš Šonc; priznanje v letu 2004 Drago Kastelec. Priznanja za športna tekmovanja v letu 2005 so prejeli Marko Mole, Frenk Šest, Marjan Žvegla, za leto 2004 Janez Lesjak (ni na fotografiji). Znake veteranov-praporščakov bodo odslej nosili Vili Podržaj, Andrej Godec, Andrej Lekan, Jožko Hrovat. GREGORČIČEV VEČER: Z goriškim slavčkom v jubilejno slovensko leto Svetovni slovenski kongres, konferenca za Slovenijo, tudi v letošnjem letu organizira tradicionalne večere, poimenovane "Večer izza Kongresa". Letos se bomo spominjali stote obletnice smrti Simona Gregorčiča, zato smo v okviru Večerov izza Kongresa v četrtek, 23. februarja 2006, v dvorani Svetovnega slovenskega kongresa pripravili večer, ki je bil posvečen »goriškemu slavčku« in njegovi izpovedi. Gregorčičevega večera se je udeležilo nekaj več kot 70 oseb, primerno vzdušje v dvorani pa je ustvaril Oktet Simon Gregorčič, ki je za začetek zapel Gregorčičevo pesem Znamenje. Večer je povezovala gospa Jana Čop, ki je po pozdravnih besedah predala besedo najprej profesorju Tomažu Pav-šiču, pobudniku tokratnega večera. V slavnostnem govoru je gospod Pav-šič na kratko predstavil pesnikovo življenje, njegovo pesniško delo in njegovo narodnobuditeljsko izročilo. Sledil je premor, v katerem je zbor izvedel še dve pesnikovi umetnini: »Moje gosli« in »Moje nade«. V nadaljevanju so navzoči lahko prisluhnili recitaciji Martine Valentinčič, ki je z občutkom prebrala nekaj pesnikovih umetnin. Zbirke izbranih Gregorčičevih poezij je predstavil urednik Matija Remše, knjige pa so bile izdane pri Mohorjevi družbi. Gospa Marta Filli je predstavila priložnostno razstavo, s katero je obogatila dvorano. Razstava o Simonu Gregorčiču in njegovem delu prikazuje predvsem pesnikovo delo in dokazuje, da so njegove pesmi uglasbili mnogi slovenski znani možje. Ves razstavni material je last družine Filli. Zbor je za zaključek večera izbral dve Gregorčičevi pesmi: »Planinska roža« in »Mojo srčno kri škropite«, a so bili pevci zaradi aplavza prisiljeni dodati še en »bis«. Pripravil: Matjaž Trontelj marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 20 (iLZTJRAV.fA-S]\Iti]lJ E^O]JZDRA^^JA-SMí:HJEP0T7JDRA^^JA-SMEHJF^HlLZDRAVlAS^IEI^JKíl01J^ | ^ & ^ A A I ^ 4 A Ü I i s « * POL J'1 Z O C 1113 HSl¥fA¥HtKlOdBOlH KS'VÍMffiTJ Od 3 Í 'H 3 HI S ■ VIAVU 0Z1 (M3 fH 3 HSMflfAVH Q Z10 dH f HH HS^VtAVU OH Od 3ÍH3 MS ■ VfAVH OjTH) d 3 f HHWS'Vílff M5H O <í H ( H 3 KS L¥fAYH OZlOd 3 I'H ÍIHIS" VfAVU ÍIZ10¿ J fl lEHSaHS"^* ¿UTA * * * . i Kako je Jože moderno pohištvo kupoval Jože je bil po naravi dober človek Rad je imel svoje otroke in lepo mu je bilo, če je lahko s čim ustregel ženi. Imel pa je tudi napako - od časa do časa je rad pregloboko pogledal v kozarec. Nekega dne mu je žena potar-nala: »Joj, kako slabe stole imamo v hiši; vegasti so in kar zaječijo, ko se usedem nanje. Novih bo treba!« Jože pa kar tiho. Je bil že prej sklenil, da bo ženo spet enkrat presenetil, zato mu je priložnost prav prišla. Malo pred Veliko nočjo je skrivoma najel vozataja Tonzla in sta oddr-drala z zapravljivčkom v Ljubljano po nakupu. Ker je bil tudi Tonzelj ljubitelj žlahtne in malo manj žlahtne kapljice, sta se že pred mestom ustavila v gostilni. Tam je voznik ob prvem poliču sopotnika lepo poučil: »Jože, če boš mene poslušal, boš veliko prišparal. V mestu vem za štacune, ki iz opuščenih programov robo za majhne denar-ce dajejo.« Potem sta obiskala več trgovin in po vsakem nakupu se je zbirka na za-pravljivčku povečala za stol. Premetena nakupovalca sta kajpak vsako kupčijo sproti zalila z žlahtno kapljico, kajti Tonzel je vedel za gostilne, v katerih so tudi pijačo točili iz opuščenih programov. Zvečer je Jože doma zmagoslavno razvrstil stole okoli mize in prihuljeno čakal na priznanje. Toda namesto pohvale je slišal le skrušen ženin glas: »Jože, za božjo voljo, kaj ne vidiš, da je vsak stol drugačen!«. Jože je najprej zazijal od presenečenja, potem pa se je kljub učinkom »rujnega« iz opuščenih vinskih programov, še kar dobro znašel. »Veš, v mestu so mi rekli, da je to sedaj moderno.« Zjutraj je navsezgodaj prišla soseda in prinesla stol, ki sta ga junaka si- noči zgubila pod vaškim klancem. Tedaj se je žena spet obrnila k strokovnjaku za moderno pohištvo in vprašala: »Je tudi to v modi?« »To še ne«, je priznal Jože, »ta moda šele prihaja.« Leopold S. Kdo pravi, da ne vem! 1. Kdo vodi priljubljeno TV oddajo o namišljenem baru? a) Aleksander Dolinar b) Aleksander Hribar c) Aleksander Gričar 2. Katero znamenje označuje dušik? a) N b) C c) H 3. Največji med planeti našega osončja je: a) Merkur b) Venera c) Jupiter 4. Kam gledamo s teleskopom? a) blizu b) daleč c) okoli ogla 5. V kateri reki se končno zbero vse padavine z Grosupeljskega ............. ? 6. Stetoskop največ uporabljajo: a) zdravniki b) iskalci nafte c) prometni policisti 7. Slovenijo včasih imenujemo: a) deželo jezer b) deželo cerkva c) deželo pašnikov Tri burke Rešitev iz januarske številke: 1.c, 2.b, 3.a, 4.a, 5.b, 6. 100, 7.b. 1. Kdo hodi v obleki, a ni človek? 2. Kdo je svoj čas najbolj obvladal rimsko govorico? 3. Kako se začne zlatenica? 4. Kateri tiči najraje pijejo vino? ODGOVORI: 1. bolha, 2. Rimljani, 3. s črko z, 4. v februarju, 5. (mla)tiči. ti stare stvari!« 1. Prikupno dekle po cesti žene psa. Mimoidočemu fantu je bila mladenka všeč. Hotel se ji je prikupiti, zato je zinil: »Tako rad bi šel zraven namesto tvojega psa.«. »Samo izvoli! Mojemu psu bo zelo všeč. Pravkar ga namreč peljem k veterinarju, da mu bo odrezal rep,« je pojasnila mladenka. 2. »Oči, termometer je padel!« »Jej, spet bo sprememba vremena. Za koliko pa, sinko?« »Se ne vidi, ker se je čisto raztreščil.« 3. »Tončka, v trgovino pojdi po kruh in mleko, saj imaš mlajše noge kot jaz.« »To je že res, mami, toda zakaj vedno govoriš, da je treba najprej porabi- STARAV ^ V 1 REMENSK \ PREROK (OVANJA Ce v suscu km Če je na dan i Tisto leto, ko iet začne orati, bo mučencev lepo, b v sušcu grmi, laki ) v malem travi >o štirideset dr ote bati se ni. nu moral počivati. ii ostalo tako. Ce na Gabrije Kar v sušcu o: Igrajo v marc la dan zmrzuje, s zeleni, se rado pc u se mušice, v tra lana nič več ne »suši. vnu vzemi rok ! škoduje. avice. Ce se na Jože fa vreme zvedri, | prežene za leti no nam skrbi. Kratice za vedoželjne glavice Kombinacija LMCKKNNJMT bo malo težji oreh, kot je bilo zadnje kratičje. Pomoč: Ozrite se malo na zemljevid Slovenije, pa se vam bo odprla rešitev. Kratice iz prejšnje številke so pomenile začetne črke vseh mesecev v letu: (J)ANUAR, (F)EBRUAR in tako naprej. Naslednji don ' S* SMEŠNO LAHKA KRIŽANKA Smešno lahka križanka V poudarjenem navpičnem stolpcu bo napisano, kaj si bomo nadeli ob koncu svečana. Opozorilo: To smejo zvedeti le tisti, ki bodo križanko rešili! Vodoravno: 1. ugriz (medmet) 2. jutranja osvežilna pijača 3. kapljice na travi 4. organ vida 5. četrti samoglasnik v abecedi - Kaj j t rakla žena, ko si sinoči takole zdelan prišel domov? ~ - Nič, saj tedaj Je nisem bil takŠen?^ i—1 Rešitev iz januarske številke: KAŠELJ SV H EC marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 21 NOVA LEPA VIDA Prosto po Prešernu »Lepa Vida je ob Dravi stala...« LEPA VIDA * LABOD KDO JE KRIV ZA PTIČJO GRIPO? - TISTI, KI JO JE NAPOVEDAL. V EHO CAJTNGIH smo že kar nekaj mesecev iskali odgovornega KRIVCA ZA PTIČJO GRIPO. Končno smo ga le našli v eni od slikanic VELEUPELJSKE KNJIŽNICE, iz katere je jasno razvidno, kdo je že pred tridesetimi leti NAPOVEDAL PTIČJO GRIPO. Piše se KAJETAN KOVIČ. BOBU - KROF! Na pustno soboto je EDEN OD MEŠČANOV VELEUPELJ močno negodoval nad vremenskim dogajanjem, ko se je mastil z debelim pustnim KROFOM. »Recimo BOBU KROF!« se je prav po meščansko razpištolil. »Zdaj, ko smo postali meščani, nas tudi vreme nič več ne uboga. PUST bi moral pregnati zimo, ne pa da jo je priklical,« in na novo ves besen ugriznil v KROF. OZIMNEMU KROMPIRJU POTRGALI CIME Ker so zadnjič na cesti od VELEUPELJ proti CVIKAVI sadili krompir kar v zmrznjeno zemljo, so prebivalci STARIH in NOVIH VERBAC v NE-DELJO, 5. sušca, Z NAJBOLJŠIM SOSEDOM vred pozno v noč čakali z motikami in gajbami, da bodo očistili sneg z razorane ceste in bi začeli pobirati NAJ-zgodnejši krompir. Ker gradbincev in komunalcev kljub njihovemu čakanju še dolgo v noč ni bilo, so iz jeze krompirju potrgali cime. S SNEGOM - VSE SPLUŽENO Ob zadnjem močnem sneženju je plug cestnega podjetja poleg usmerjevalne table do onemoglosti zbil tudi PROMETNO TABLO TABLO tj» «i . na koncu MLATIČEVEGA, ki so jo nepridipravi (beri: cestarji!) postavili kar v luknjo izpodjedenega asfaltnega vozišča. Zdaj se šofer cestarskega tovornjaka s plugom boji svojih nadrejenih, če ga bodo kaznovali za popraskan - PLUG. KDAJ BODO ŠMARIJANI ZADOVOLJNI Z AVTOCESTO? Ko je na vprašanje enega od SVETNIKOV, kdaj bodo na RAZDRTEM pričakali nov priključek na avtocesto, ni veliko manjkalo, da jim niso odgovorili: »Na RAZDRTEM bo z avtocestnim priključkom še vedno vse tako kot doslej - RAZDRTO.« KDAJ BODO PORODILI PARADIŠKO KANALIZACIJO? Ob godu sv. Nikole. Predlagamo, da si PARADIŠČANI in PODGURCI za prevoz skozi avtocestne podvoze pripravijo BROD, ali pa kar TRAJEKT. \ PRVA OD-JUGA - PODIRA TUDI \ PROMETNE ZNAKE 1 Ko so se POLITIČNA VREMENA VELEUPELČANOM nato le nekoliko i otopllla, so spet začeli padati / PROMETNI ZNAKI kar sami od sebe. / Najbrž so jih pred pozebo le dobro zalili z »aviarno meteorno vodo«- (beri: z dežjem)? Eden izmed upokojenih dolgoletnih članov krajevne skupnosti in še vedno izvedenec za vaške prometne zadeve pa je na sprehodu po dnevnem obhodu nato ob šanku nostalgično ugotavljal: »Pa tako trdno so stali pri - 20 °C.« V ZAČARANIH KROŽIŠČIH Ko je j0ežek Zagraški kot nekdanji priučeni urbanist videl nov načrt preureditve cest s krožišči za dostop do MEGLENIH DVOROV, je dejal: »Papir pa res prenese vse! Pa l'dje božji, t'le ni placa zadost' niti za tamal ringelšpil postav't, kaj šele za kakšna pametna abvozn'ca nar'dit! Kam boste pa šleperje in prikoličarje dal?« KOMUNŠČINE - BODO VZROK ZA TRETJO SVETOVNO VOJNO Špan je na zadnjem zasedanju VELECENJENEGA KOMUNSKEGA SVETA dejal, če bodo začeli po katastru urejati komunščine, bodo le-te postale VZROK ZA TRETJO SVETOVNO VOJNO. j0ežek pa se zelo čudi, in pravi, da se je zadnjič pogovarjal z enim od državnih zemljemercev, ki mu je rekel, da je res čudno, kaj se dogaja s temi KOMUNŠČINAMI. »Noben hudič noče več delat', pr' cestah in poteh pa najbolj not' rinejo. Zato: Če bo vojna, bo zaradi oslovske sence in ne zaradi kakšnih oprijemljivih gospodarskih interesov.« TIK PRED SVEČANOSTJO 8. SVEČANA ODNESLO STREHO Ob zadnji spremembi VELEUPELJSKEGA POLITIČNEGA VREMENA, kmalu po novem letu in tik pred 8. svečanom, je menda zapihal z gradbeniških logov tako močan vihar, da je popolnoma razkrilo staro KNJIŽNICO. KAJ SI JE OB TEM MISLIL...? PRAPROŠKI LOJZ, ki je stal V ZAVETJU VELEZADRUŽNEGA DOMA, je žalostno zavzdihnil: »For God's sake, what are you doing (Za božjo voljo, kaj pa delate)?« in si mislil, Bog ve, če bodo ta PUBLIC LIBRARY (javno knjižnico) še kdaj pokrili nazaj, al' ne. HLADNO VREME OB TEMELJNEM KAMNU Vsi VELE-meščani, lepo oblečeni in že zelo svečani, so se močno ustrašili, če ne bo zaradi slabega vremena odpadlo polaganje temeljnega kamna. Na koncu so ga v mrzlemu in vetrovnemu vremenu postavili namesto v gradbeno jamo -KAR za gradbinske planke. Nekateri Z DESNEGA KRILA pa so raje vztrajali doma za pečjo - ne ve se še, ali zaradi mraza ali ohlajenih političnih odnosov. KAJ PA KULTURA - IN DUNAJSKA ŠOLA? »Nezaslišano!« je vzkliknil eden, ki je ob polaganju temeljnega kamna stal v zadnji vrsti in gledal, kako se ni nihče spomnil, da bi španu pomagal odnesti težak temeljni kamen. Španu je namreč težak kamen pomagala odnesti kar ravnateljica knjižnice. »Lahko bi se, fantje, zgledovali po Prešernu in pokazali malo stare dunajske šole!« J0EŽEK SE IZGOVARJA. Nekateri zlobni jeziki pa že klevetajo, da so v nekdanji knjižnici pustili peč v poročni sobi SAMO ZATO, KER BODO V NJEJ menda v bodoče zakurili tudi vse zapisane zlobne misli, ki bodo prispele na POREDNIŠTVO EHO CAJTNGOV. J0ežek pa se že hiti izgovarjati, da njegove misli niso zlobne, temveč le našpičene. KAJ BODO (ŠE) NAREDILI Grozno Prebrisani Gradbinci? Grozno Prebrisani Gradbinci so sredi VELEUPELJ ob nekdanji knjižnici postavili tako veliko gradbeno dvigalo tudi zato, da bodo lahko mimogrede POPRAVILI IN RAZŠIRILI še nekaj OSTARELIH BLOKOV in drugih JAVNIH HIŠ v neposredni okolici. NAČELNICA - PA NIČ! »NE-Glede na izkušnje v MEGLENIH DVORIH razširitev objektov in GRADBIŠČA KNJIŽNICE lahko zanesljivo pričakujemo,« je dejal eden od POTOPLJENIH SOSEDOV v MEGLENIH DVORIH, kateremu so mu dvorske balkone obesili kar nad njegovo posestno mejo. NAČELNICA UPRAVNE ENOTE - pa NIČ! ŠE TOLIKO BOLJ UPRAVIČENO! Ker je NOVA KNJIŽNICA oblikovana kakor MEH OD FRAJTONARICE, lahko razširitev objekta še toliko bolj zanesljivo pričakujemo. NATEGNJENA FRAJTONERICA Tisti z DESNEGA KRILA, ki so ostali doma za pečjo, pa menda še vedno zatrjujejo: »Če bo že šlo za kakšno NATEGOVANJE, potem bodo to mesečne gradbene situacije in na koncu obračun. Še dobro, da bodo le-tega naredili naslednje leto - po volitvah. ZADRŽAN SMEH NOVIH MEŠČANOV Ob razglasitvi travnatih VELIKIH UPELJ v mestne VELEUPLJE so si VELIKO in mALO LOČANI upali v VELEUPELJSKEM kulturnem hramu zaigrati celo GOSPOSKO KMETIJO, VELEUPELČANI pa so se kljub polni dvorani ob igri bolj na ozko in prikrito smejali, saj so se ustrašili, da ni kakšen prizor namenjen prav njim - NOVIM MEŠČANOM. TUDI SNEŽAKI SO SE RAZJOKALI Na cesti od SV. JURIJA do mALE VASi (mALE se piše z malo!) se ljudje zdaj že celo zimo sprehajajo gor in dol na tistih nekaj sto metrih in žalostno gledajo na novo poasfaltirano glavno cesto, ki je v tem času že kar lepo razpokala. V ponedeljek, 6. sušca, pa so si po obilnem sneženju razpoke na cesti BP5sJ~j] " ogledali tudi ŠTIRJE SNEŽENI MOŽAKI in se «. t J- 11 1 1 1 1 ;s !! Stari del knjižnice znotraj. 1 marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI KULTURA, JUBILEJI 23 ŽUPANOVA JAMA - Turistična in okoljsko društvo GROSUPLJE 80-LETNICA ODKRITJA ŽUPANOVE JAME: Stanje, izkušnje in pers razvoja izletništva v S pektive oveniji V Postojni, na Inštitutu za raziskovanje Krasa, je 31. 1. 2006 potekal posvet o izletništvu v Sloveniji, ki ga je organizirala TZS Slovenija v sodelovanju s TD Postojna, Občino Postojna in Inštitutom za raziskovanje Krasa ob podpori Ministrstva za gospodarstvo - Direktorata za turizem. Iz našega društva (TOD Županova jama Grosuplje) smo se posvetovanja udeležile: Dora Adamič, Andreja Smolič in Min-ka Grablovic. Na posvetu se je razvrstilo enajst predavateljev z različnih področij z zanimivim razmišljanjem na temo izletništva v Sloveniji. Obširno gradivo s posveta je bralcem in zainteresiranim na voljo na spletnih straneh: www.turisticna-zveza.si/aktualno,www.slovenia.info,www.zrss.si Kot je poudaril Janez Plevnik iz Turistične zveze Slovenija, postaja izletništvo vse bolj pomembna sestavina turističnega razvoja in je ena najstarejših pojavnih oblik turizma v Sloveniji, ki ima s svojo geografsko lego, naravnim in kulturnim potencialom idealne možnosti za izletniški turizem. Izletništvo je sestavni del integralnega turističnega produkta v Sloveniji, vpliva na večje zaposlovanje in na zmanjšanje pasivnega turizma. Posebno pomembna pri razvoju izletniškega turizma je vloga lokalnih skupnosti in turističnih društev. Izredno velik problem je razpad oz. občutno zmanjšanje javnega prometa in vedno večja udeležba osebnih avtomobilov. Šolski izleti in ekskurzije predstavljajo velik delež izletniškega turizma in zmanjševanje subvencij znatno upočasnjuje trend. Izkoristiti velja trende krajših enodnevnih izletov, manjših skupin, bliže domačemu kraju - projekt koncentričnih krogov spoznavanja domovine - in več vložiti v turistično, usmer-javalno in obveščevalno signalizacijo, ki se zgublja v cestnem reklamnem oglaševanju. Majda Dekleva z Gospodarske zbornice Slovenija je podala pregled najbolj obiskanih turističnih točk po Sloveniji. Izletništvo je način našega življenje. Najbolj obiskana turistična točka v letu 2005 s 520.000 obiskovalci je Postojnska jama, sledi Blejski grad z okrog 200.000 obiskovalci, Ljubljanski grad z več kot 100.000, Pokrajinski muzej Ptuj, Lipica in Predjamski grad, Kobariški muzej itd. Statistično obdelujejo le tiste turistične točke, kjer so ogledi možni z vstopnico. V Sloveniji imamo na tisoče izletniških točk, ki so še velika, ne dovolj izkoriščena tržna niša. Če k temu pristavimo ogledalo stanja izkoriščenosti ogleda turističnih točk v naši občini (Županova jama, Tabor, Radensko polje, Boštanj, Kopanj, Magdalen-ska gora, grad Praproče, sakralni objekti in druga naravna in kulturna dediščina .), lahko z gotovostjo zatrdimo, da imamo na stežaj odprta vrata za pritegnitev večjega števila izletnikov in moramo še marsikaj postoriti tako v lokalni skupnosti kot v društvenih organizacijah. Nujno potrebna bo večja povezanost, tudi s sosednimi občinami, turističnimi agencijami ter z vsemi dejavniki, ki vplivajo na boljšo predstavitev naše turistične ponudbe in uspešno trženje. Večjo povezovalno vlogo naj med društvi opravi Turistična zveza Grosuplje, za kar je bila ustanovljena in katere obstoj naj sloni prav ne tem. Izpostavila bi še referat Matjaža Pavlina iz Združenja turističnih agencij Slovenije in TA Kompas Novo mesto. V Sloveniji imamo preko 200 turističnih agencij, ki so lani popeljale na enodnevne domače izlete 114.952 ljudi in 98591 Slovencev v tujino. Zanimiv je stroškovnik enodnevnega izleta: gostinske storitve zavzemajo 47 %, avtobusni prevoz 25 %, ogled znamenitosti 20 % in strokovno vodenje 8 %. V Sloveniji je veliko društev, na primer društva upokojencev, ki zaradi majhnega prihranka opustijo strokovno vodenje izleta, čeprav je ta postavka najnižja, in obidejo kraje, ne da bi o njih izvedeli kaj več. Organiziranih izletov mimo agencij naj ne bi bilo, saj so v veljavi zakonske omejitve tako glede strokovnosti kakor tudi varnosti. Izletniki najbolj cenijo kombinirane izlete, v perspektivi pa se nam obeta doživljajski turizem. Za uspešno trženje v turizmu zgolj razkazovanje turističnih točk ne zadovolji več zahtevnega turista. Območna gospodarska zbornica Novo mesto je v sodelovanju z drugimi akterji izdala lepo oblikovan in pregleden turistični vodnik širšega pomena PO POTEH DEDIŠČINE DOLEJNSKE IN BELE KRAJINE. Lokalne turistične vodiče so popeljali po vseh turističnih točkah in jih usposobili, da lahko vodijo po širšem območju in se jim ni treba strogo držati ozkih občinskih meja. Vedno bolj se kaže potreba po čim večjem povezovanju pri vseh večjih turističnih projektih, tudi preko občinskih meja. Nekaj te dobre prakse bi lahko prenesli tudi na naše območje, združili moči tako lokalne samouprave kot društvene dejavnosti in vseh, ki bi na področju turizma radi iztržili čim več. Obdelovanje le lastnih vrtičkov ne bo rodilo veliko sadov. Na posvetu so sledile še teme: Stranske poti in izletništvo, Izletništvo in mladinski turizem, Šolski izleti, Izletniške dejavnosti za upokojence, Kolesarjenje kot izletništvo, Izletniška kultura, Turistične agencije v razvoju izletništva in Vloga turističnih društev pri razvoju izletništva v Sloveniji. O gradivu s posveta smo razpravljali tudi na zadnji seji TOD ŽUPANOVA JAMA in nam bo služilo kot strokovna pomoč pri naših nadaljnjih aktivnostih razvoja turizma po naši lepi okolici. Minka Grablovic ^ ^ ^ Ob tej priliki Turistično in okoljsko društvo ŽUPANOVA JAMA Grosuplje, obvešča cenjene bralce, da bomo letos slavili pomembno obletnico ŽUPANOVE JAME, častitljivo 80. obletnico odkritja, ko se je tedanji župan gospod Perme podal v ta biser dolenjskega kraškega sveta in ga nam izročil v varstvo in uporabo. Skupaj bomo praznovali ob jami in v jami in še na drugih lokacijah v času od 25. 5. 2006 do 27. 5. 2006. Pridružite se nam! Ali ima še katera jama svojo skladbo? KRISTALNI STALAKTIT - koračnica gospoda Marjana Sajovica, posvečena Županovi jami. Ženski pevski zbor BISER vabi vse, ki rade pojete, da se nam pridružite. Pridite na naše vaje, ki so vsak torek od 19. do 21. ure v Glasbeni šoli Grosuplje. Okvirna starost pevk je od 20 - 50 let. Za več informacij pokličite 041-634-770. V 4 Gospod Marjan Sajovic je bil dolga leta ravnatelj Glasbene šole Grosuplje. Ustanovil je šolski pihalni orkester in zanj tudi skladal ali pisal priredbe. Ves čas svojega delovanja v Grosupljem je skrbel za povezavo Glasbene šole s krajem. S svojimi mladimi glasbeniki je sodeloval na vseh proslavah in prireditvah v kraju, tudi na tistih, ki jih je organiziralo Turistično društvo. Interes mladih godbenikov je bil čim več nastopati. Kar 72 članov orkestra je bilo Grosupeljča-nov in iz Ivančne Gorice in so se hoteli predstaviti pred domačim občinstvom. V glasbeni šoli so se v rednem programu učili igrati klavir, harmoniko, kitaro, ponudili pa smo jim, če se želijo zastonj naučiti še kakega pihalnega inštrumenta. Večinoma so sprejeli in začeli so igrati v godbi. ''V sodelovanju s Turističnim društvom Grosuplje smo igrali na vseh Zlatih jesenih, na prireditvah pred jamo, pri Permetovi hiši v Ponovi vasi ob odkrivanju spomenika Josipu Permetu, odkritelju Županove jame, pri predstavitvi knjige ob 70-letnici odkritja jame,'' se spominja gospod Sajovic. Kdaj ste se seznanili z delom Turističnega društva Grosuplje in z jamo? Gospod Janez Lesjak st. je bil tedaj predsednik društva. Ker živi v hiši poleg Glasbene šole Grosuplje, je večkrat prihajal v našo ustanovo, da smo mu kaj pre-fotokopirali za društvo, tudi natipkali smo mu kaj na pisalni stroj. Še tesnejše prijateljstvo sva sklenila, ko sem za opremo nove dvorane dobil rabljeno, vendar še vedno lepo pohištvo iz Ljubljane. S tovornjakom sem dal pripeljati omare do šole, gospod Lesjak je pa to videl in me prosil za eno omaro za arhiv društva. Pa smo mu jo zapeljali do pisarne Turističnega društva, ki je bila tedaj na stari občini v drevoredu. Tako se je začelo najino znanstvo. Vsaj trikrat sem bil v jami, ko me je peljal sam gospod Lesjak st., saj sem iz lastnega interesa hotel videti tedaj Taborsko, danes Županovo jamo. Kdaj ste postali član upravnega odbora društva? Že z gospodom Lesjakom sva dobro sodelovala, kasneje pa me je novi predsednik Turističnega društva Grosuplje Miro Vreg leta 1991 uradno povabil v Upravni odbor društva in ostal sem v njem do 1999. Udeleževal sem se sestankov in Del partiture Kristalni stalaktit. predvsem prispeval svoj delež pri organizaciji prireditev, saj sem vedno v program vključil učence naše glasbene šole. Kako ste prišli na idejo, da napišete skladbo, posvečeno Županovi jami? Kot sem že povedal, je pihalni orkester Glasbene šole sodeloval na vseh prireditvah Turističnega društva Grosuplje, predvsem odmevne pa so bile Zlate jeseni, tradicionalne jesenske prireditve, ki so bile tudi vedno dobro obiskane. Županova jama pa mi je tudi ostala v lepem spominu. Pa sem si mislil, z orkestrom igramo različne skladbe, domače in tuje, zakaj pa ne bi zaigrali skladbe, ki bi bila posvečena prav Županovi jami. Kdaj je skladba nastala KRISTALNI STALAKTIT? Leta 2002, pred 10. zlato jesenjo. Napisal sem jo na računalnik Dirigent Vlado Škrlec je pripravil Pihalni orkester Glasbene šole Grosuplje, nekajkrat pa sem tudi sam prišel na vajo. Na jubilejni 10. zlati jeseni sem dirigiral orkestru, ko je igral skladbo Kristalni stalaktit. Kaj ste želeli povedati s skladbo? Na poslušalce sem želel prenesti občutek, da ste v jami sredi lepote, da se vse lesketa, da so dvorane sicer majhne, vendar je v njih veliko lepega, celo pompoz-nega. Zamislil sem si, da bi z orkestrom posneli skladbo, po jami napeljali ozvočenje in predvajali skladbo, da bi jo obiskovalci med ogledom jame lahko slišali, kar z današnjimi tehničnimi možnostmi ne bi smelo biti pretežko. Marija Samec Slavko Zaviršek in njegova Slavko Zaviršek, rojen 5. 10. 1948 v Ljubljani, diplomiral na Pravni fakulteti v Ljubljani, živi in piše na Cikavi pri Grosupljem. Do sedaj je izdal že štiri pesniške zbirke: Utrinki, Duša poeta, Močvirska roža in Hvalnica zemlji. Pesnikova občutljiva duša sprejema spreminjanje narave in se mu odziva z različnimi razpoloženji. V pesmi NOVEMBER (str. 65) je takole zapisal: V brazde njiv je legla jesen. Na travniku drhti nepokošena trava. V trsje se zapreda lahen vetrič. Ob potoku gole vrbe, kot gole kosti se širijo v nebo. Na obzorju jata škorcev. V duši blažen mir. V naravi se sprosti, duša mu svobodna plava nad močvirnato okolico njegovega doma. Kdor pozna to zamočvirjeno polje med Cikavo in Seli pri Šmarju-Sapu, bo razumel tudi pesnikovo mehko in občutljivo pesniško dušo in sanja-vo, rahlo otožno, melanholično občutje sveta. Ob spreminjanju letnih časov, ki jim sledi v naravi, občuti tudi odtekanje časa. Žal mu je, da človek svojega bivanja na svetu ne zna bolj koristno izrabiti, da je toliko 'praznih dni, zapiše v pesmi Kratka reka (str. 66): Kratka je reka našega življenja! Pa se pretoči toliko znoja, a se zgodi toliko gorja, a se preplete toliko niti razpoloženj, pa se vdira v zemljo toliko korakov, pa se v tako kratkem času odšteje toliko praznih dni. V pesmi VSEMIRJE VEČNOSTI (str. 60) kaže navdušenje nad veličast-jem narave in se zaveda majhnosti človeka: Kaj je dan, kaj je leto v vsemirju večnosti? Samo drobna iskrica na brezkončni poti življenja, samo drobna krpica na večnem zemljevidu narave. V nekaterih pesmih pokritizira ljudi, ki so izgubili občutek za tegobe drugih. V pesmi Imeli smo (str. 53), se sprašuje, če še zaslužimo svoje ime, ko pustimo brate in sestre stradati. V pesmi Popotnica (str. 52) pa ugotavlja, da se je rodil brez želja, sedaj pa hlepi po večnosti. Pesnik kaže poseben, idiličen odnos do kruha tako v prozi, objavljeni v tej knjigi, kot tudi v pesmih. VSAKDANJI KRUH (str. 51): 'OGejaajjmi naš vsakdanji kruh1!! Včasih pesnik lepo ujame ritem in tudi metafore mu zapojejo. POZABA (str. 44): Rosilo je jutro, zlatil se je dan, zaspano je legel večer na ravan. Prevladujejo pa pesmi v prostem ritmu. Večinoma so enokitične, pri drugih pa razdeli verze na več, številčno različno dolgih kitic. V knjigo Doživetja je gospod Zaviršek združil 45 pesmi in 14 pripovedi. V slednje je strnil spomine na ljudi, ki so zaznamovali njegovo mladost, vaške posebneže, obrtnike, delavce, posebej izpostavljena pa sta njegova oče in mati. Nezavedno je ob stiku z njimi vsrkaval življenjske modrosti, radosti in žalosti, ter tako tudi sam osebnostno zorel. Pesniški svet Slavka Zavirška se vr- ti okoli zemlje, ki jo pojmuje kot dobrot-nico, hraniteljico, začetnico vsega živega in mesto zadnjega počitka. Vse, kar nas kot ljudi določa, omejuje in osvobaja, vse se začne in konča pri zemlji. Marija Samec VESELJE Veselim se vsakega novega dne, vsakega zdravega koraka. Veselim se zrelih misli in sem hvaležen za vsak žarek sonca, za lunin sij, za bohoten cvet in lahkokrilega metulja. Veselim se žvrgolenja ptic in brenčanja čebel. In ne potrebujem več kot košček trate, kamor lahko sedem, da si oddahnem z nasmehom v očeh. Žito in kruh, grozdje in rože Razstava tihožitij Ljudmile Šuklje v Knjižnici Jožeta Mazovca v Ljubljani Grosupeljska slikarka Ljudmila Na malem, ozkem hodniku pred Šuklje je za slovenski kulturni praz- vhodom v knjižnične prostore je ste nik odprla razstavo slik v Knjižnici Jo- ne krasilo 11 slik, nekaj starih, ne- žeta Mazovca v Ljubljani. kaj pa novih, narisanih prav za to razstavo. Pogled se mi je najprej ustavil na slikah z motivom kruha: vrečka z moko in že pečen hlebec kruha, kruh in grozdje, kruh in klasje, vse v zanimivi igri svetlobe na mizi, slika, ki mi je pripovedovala zgodbo o slovesu (kruh, ob njem pa kavna skodelica, črnilnik in pismo, na njem fotografija in prstan). Sledile so slike z grozdjem in rožami: vrt- nice na mizi skupaj z grozdjem in vinom, pa sončnice, maki in marjetice, povsod pa mehka, nenavadna svetloba, ki sije od strani ali zvrha. Delavna umetnica ne pozna počitka. Za 8. marec je bila povabljena, da s skupino umetnikov sodeluje na slikarski delavnici na ljubljanski tržnici. Gospa Šukljetova bo v prihodnjem mesecu razstavljala v termah Snovik v Tuhinjski dolini. Marija Samec _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 24 KULTURA TURŠKI VPADI NA SLOVENSKO OZEMLJE - 4. del Doba obrambe pred Turki in drugi vzporedni dogodki, ki so zaznamovali slovenski prostor na prehodu iz 15. v 16. stoletje, je bilo eno od najtežjih obdobij (poleg 2. svetovne vojne) v zgodovini naših prednikov. Med pobudniki za gradnjo taborov so bili poleg deželnih stanov in posameznih graščakov tudi župniki. Razmerja med tabori pri župnijskih cerkvah in podružnicah pa je bilo 3 : 5 za slednje (brez upoštevanja, da se je število župnij povečalo šele po jožefinskih reformah). Med drugim pomeni ta ugotovitev tudi potrdilo, da so ljudje imeli radi svoje cerkvice, saj so jim poleg duhovno-verskega predstavljale tudi višek kulturnega življenja. Prav zaradi tega so v času turških napadov znesli tudi večino svojega vrednejšega imetja v zavetje teh cerkva. Valvasor je med drugim o taborih zapisal: »Na Kranjskem je takih taborov zelo veliko, kar kaže, da je Kranjska močno trpela zaradi vojnih nemirov, vpadov in prehodov; tedaj so ljudje morali spravljati lastnino v kakem taboru. Večji del pa so jih danes opustili, odkar so postavili obmejne utrdbe, kjer noč in dan z največjo skrbnostjo varujejo meje. Tako, hvala Bogu, imamo zdaj mir pred Turkom, če ni prave vojske; če pa je, se je treba krepko v bran postaviti in preprečiti, da ne vdre čez hrvaško mejo.« Posebej so bila na obrambo pripravljena mesta. Poznani pa so tudi nekateri samostojni tabori, ki so bili narejeni v raznih (kraških) jamah, ali težko dostopnih hribih, ali pa tabori, kamor se je začasno preselila in utrdila kar vsa vas. Beseda tabor izvira iz svetopisemske gore Tabor v Palestini. Podobno ime (ta-bur) pa so imeli tudi Turki za svoja štirioglata taborišča. Ime Tabor je polihistor Valvasor razlagal takole: "... V drugi knjigi tega dela je treba opozoriti, da bese- PRIREDITEVOBSLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU Br''■ Hm jH i1 rflH i' V I I ^Hra iPjL-i H m i M Prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku je potekala 7. februarja v dvorani kulturnega doma v Mali vasi. Prireditev je organizirala podružnična osnovna šola Št. Jurij. K sodelovanju so povabili vrtec Kosobrin in žensko vokalno skupino Solzice. Prireditev je bila namenjena vsem krajanom in krajankam. Učiteljica četrtega razreda, ga. Slavka Šerjak, je predstavila priprave na prireditev: ''Takoj po novem letu smo se začele na šoli dogovarjati za prireditev. Sama sem šla do predsednika krajevne skupnosti Št. Jurij, g. Mihaela Tratnika in se pozanimala glede dvorane. Bili so navdušeni, da smo pripravljeni organizirati prireditev in dvorano so nam radi pripravili'' Vse zaposlene v osnovni šoli so sodelovale pri prireditvi. Vsaka učiteljica je s svojim razredom pripravila delček programa. ''Ko sem dobila celoten program, sem sestavila vezni tekst. Sledila je vaja v šolski športni dvorani, generalko pa smo že imeli v Mali vasi,'' je povedala glavna organizatorka ga. Slavka Šerjak. Kako je potekala prireditev? V uvodu je iz trobente učenca Jana Grčarja zazve-nela slovenska himna. Vodja šole, ga. Irena Rakar, je pozdravila vse prisotne. Sledil je zanimiv in pester program, ki ga je povezoval četrtošolec Jan Grčar. Obiskovalci so lahko prisluhnili recitacijam, otroškemu pevskemu zboru, igrici. Otroci iz vrtca Kosobrin, ki obiskujejo plesno šolo Taras, so se predstavili z dvema plesoma. Četrtošolca Tanja in Matic sta skozi pogovor razkrila, kdo je bil France Prešeren, kaj je napisal in kakšne so bile njegove pesmi. Vmes so tretješolci devetletke odrecitirali in odigrali Povodnega moža. Vokalna ženska skupina Solzice, ki deluje pod vodstvom ge. Julije Omahen, je prireditev popestrila z dvema pesmima. Na koncu prireditve je bil na oder povabljen predsednik krajevne skupnosti, g. Mihael Tratnik ki je povedal nekaj besed o prazniku in se zahvalil vsem nastopajočim ter vsem obiskovalkam in obiskovalcem prireditve. Med prireditvijo so vsi v dvorani lahko spremljali predstavitev posameznih točk in nastopajočih na velikem platnu, za kar je poskrbela profesorica tretjega razreda, gdč. Zvonka Ziherl. Kaj je po končani prireditvi povedala ga. Slavka? ''Vsaka prireditev vzame ogromno časa, še posebej organizatorju. Večkrat sem morala do posameznih ljudi, se dogovarjati. Seveda pa sem s prireditvijo zelo zadovoljna. Dvorana je bila skoraj polna, kar nam, ki smo v prireditev vložili ogromno truda, veliko pomeni. Ob koncu je ga. Slavka Šerjak izpostavila krajana, g. Janeza Gerla, ki že nekaj let poskrbi za ozvočenje na vseh prireditvah, tako tistih, ki potekajo v osnovni šoli kot tistih, ki se odvijajo v dvorani kulturnega doma. Prireditev je dokaz, da se da s skupnimi močmi marsikaj doseči in obeležiti pomembne praznike. V manjšem kraju se vidi prepletenost delovanja osnovne šole s krajem. Lahko bi rekla, da osnovna šola Št. Jurij z vsemi svojimi učenkami in učenci ter zaposlenimi živi s krajem. mag. Branka Škufca da tabor v poljščini in češčini pomeni taborišče in ... da uporabljam ime tabor tako za mesto kot za vojaško taborišče; podobno so zgradili husiti na takem prostoru taborišče in v njem zgradili hiše; posebej pomeni ta beseda zatočišče ali grad, v katerega se da zateči in ki lahko nudi varnost in zaščito. - Vendar moram to bolje razložiti in popraviti pravi pomen, kajti v slovenskem jeziku se razume pod imenom tabor taborišče; to so zatočišča ali tabori tako na Kranjskem kot drugje." Vladimir Levec pa o nekaterih taborih govori kot o cerkvenih gradovih (Kirchenkastelle), kjer so bila utrjena cela naselja z osrednjo cerkvijo, ali pa je bila utrdba narejena le okrog nje. Beseda tabor je nato na Slovenskem dobila pomen zidane ali naravne kmečke trdnjave. Kot pribežališča za ljudi in shrambe za premičnine so bili tabori utrjeni v vasi ali blizu nje, na kraju, primernem za obrambo, bodisi kot samostojne zgradbe, z enim stolpom ali več stolpi, bodisi okrog cerkve, obdani z zidovi, stolpi ali palisadami. Ponekod so kot pribežališča uporabljali tudi podzemeljske jame, ki so jim zavarovali vhode. Doslej znane lokalizacije sicer še ne dopuščajo točnega številčnega pregleda, vendar je na področju današnje Slovenije več kot 200 ugotovljenih in okrog 50 v izročilu ohranjenih taborov; na preostalem slovenskem etničnem ozemlju pa je lociranih še najmanj 100 taborov. Največji pomen so imeli tabori v zadnji tretjini 15. stoletja in v 16. stoletju. Tabori so specifična in samosvoja oblika kmečke obrambe, ki se je sicer zgledovala po drugih zgradbah z istim namenom, a na svoj lasten način. Dr. Peter Fister v knjigi Arhitektura slovenskih protiturških taborov ugotavlja, da so ohranjeni skromni ostanki kmečkih taborov "pravzaprav bistveni del naše preteklosti in so morda deloma omogočili celo obstoj našega naroda, da so ostanki neke skoraj povsem naše ideje in bi jih bilo potrebno skrbno varovati pred propadom, če ne poznamo njihove resnične vrednosti." Splošne terenske značilnosti pokrajine, prometne poti in obljudenost so narekovale tudi strateško razporeditev taborov. Le-to je določal verjetno deželni knez. Gostota taborov v neposrednem zaledju meje in v bližnji okolici večjih mest je bila neprimerno večja kot drugje. Med tabori je bila vedno možna (vsaj med sosednjima dvema) optična komunikacija (ta dva pa sta videla vsaj še vsak po enega). Ob taborih so bile običajno tudi signalne postaje, čeprav je bilo teh signalnih postaj oziroma straž še celo nekaj več. V sistem signalne obrambe pa je treba šteti tudi utrjene gradove. Ponoči so kurili ogenj, podnevi pa so dajali dimne signale s kurjenjem svežega lesa. Uporabljali so tudi možnarje ali topiče. Nekdanje strešne zvonice na cerkvah so zamenjali z večjimi utrjenimi stolpi, v katere so obesili težje zvonove in tudi z njimi zvonili ob preteči nevarnosti. Imeli so dogovorjene znake za obveščanje: en strel je pomenil, da se sovražnik bliža; dva, da je velika nevarnost napada, trije pa, da je sovražnik že znotraj deželnih meja. Podobno je bilo z zvonjenjem. Prehodi ob rekah in čez reke so bili skrbno varovani. Nekateri tabori so varovali pomembnejše notranje ceste. Teren je bil v okolici tabora počiščen na razdalji približno enega streljaja, kar je pomenilo okoli 150 m. V ostalih težko prehodnih gozdovih pa so celo prepovedovali sečnjo, tako da se je gozd čim bolj zaraščal in ni dopuščal normalnega prehoda. Precej utrdb v naši okolici opisuje že Valvasor v svoji Slavi vojvodine Kranjske v VIII. knjigi na strani 765. Tako tu naštete najdemo Lipoglav, Polico - Pod tabrom (gozd ob taboru), danes popolnoma odstranjen, Šmarje-Sap - taborski kompleks, ohranjen SV stolp Turenček, Tabor nad Cerovim, Kopanj - Velika Rač-na, Ledenica pri Županovi jami, »Stari grad« - jama v Lučah, Viršnica na Radenskem polju, Peščenik (grmada), Magdalenska gora (grmada - morda tudi tabor), Boštanj, Stari grad nad Čušperkom, Železnica, Sv. Ahac nad Turjakom in Gornja Krka. Vseh skupaj pa je na Slovenskem dr. Peter Fister evidentiral 307 protitur-ških taborov. Naj k temu dodamo trditev, ki smo jo poslušali do pred kratkim (in jo tudi nekateri jugonostalgiki in nekateri naši kvazi-svobodnjaki še vedno razglašajo), da Slovenci nismo bili dobri vojaki. Valvasor v Slavi vojvodine Kranjske trdi popolnoma drugače. (To pa smo nenazadnje dokazali tudi z osamosvojitveno vojno.) Valvasor pa je zapisal je: »Človek bi se čudil in komaj verjel, da pošilja Kranjska vsako leto toliko vojakov pod zastavo in se tako iznebi obilice ljudstva. Kdor pa pozna številnost prebivalstva, se ne bo čudil; zakaj dežela ima ljudstva na pretek in povsod, na najvišjem, najbolj strmem in čisto kamenitem gorovju je vse naseljeno, da, celo na krasu, kjer vidiš samo golo kamenje, povsod človeška bivališča, pomanjkanje rastlin, tako da vzklije in raste tu več otrok ko sadežev. To je nedvomno božja previdnost poleg drugih vzrokov zategadelj tako uredila, ker ima ta dežela dednega sovražnika krščanstva za soseda, saj prideš ponekod s Kranjskega na Turško v treh urah. Zato tudi je treba na Kranjskem oskrbovati mnogo obmejnih trdnjav zoper tega silnega poglavitnega sovraga. Pri tem je inklinacija ali nagnjenje Kranjcev do orožja v nemajhno korist, zakaj tam, kjer plešejo mnogi po trobenti, pavkah in bobnu rajši kakor po dudah, je nabor lahek in pohod zoper krščanskega sovražnika tem silnejši, oboje zaradi moči in moštva. ... Da je turško gospostvo grob plemstva, otomansko carstvo pa ječa svobode, je po vsem svetu znano. Tak premislek pa rabi za netilo, ki v tih dušah močno razvnema tleči ogenj zoper barbare.« Najširša vojaška organizacija, ki so jo sestavljali podložniki, je bila črna vojska (»Landsturm«), začetki ustanavljanja te vojske pa niso natančno znani. Po načinu sklicevanja je bilo mnogo podobnosti z zelo starimi običaji. V 15. stoletju je bila črna vojska organizirana v okviru deželskih sodnih okrajev in je v teh okvirih tudi delovala. Njena naloga je bila torej samozaščita pred roparji in manjšimi oddelki tujih vojska. Vojaško vodstvo je bilo v rokah plemstva. V primeru nevarnosti je veljala vsesplošna vojaška obveznost, zato je bil običaj, da so imeli podložniki orožje doma. Ponekod je dobila orožje tudi vdova, čeprav ni imela v hiši moškega, sposobnega za vojsko. Za razdeljeno orožje je veljalo, da je sestavni del gospodinjstva, ki ga ni bilo mogoče prodati ali kako drugače odtujiti. Ker je ob sklicu zajela črna vojska praktično vso delovno silo, je bilo njeno delovanje omejeno le na nekaj dni. Oborožitev, ki so jo predpisovali obrambni redi za kmečki vpoklic pešcev, so plačali podložniki po uveljavljenem sistemu, da nevpoklicani v celoti vzdržuje vpoklicanega. S priporočilom stiških menihov o obrambi pred turško nevarnostjo so na Cero-vem ob cerkvici sv. Nikolaja okoli leta 1493 zgradili protiturško obzidje in v okroglem turenčku priredili več prostorov za shranjevanje živeža. (Opomba: Šentjurski župnik Sitar je ob rob v kroniki pri obnovitvenih delih za leto 1930 zapisal »utrdba je iz leta 1472« in nekateri to letnico navajajo kot letnico izgradnje Tabora Cerovo. Osebno menim, da so tabor zgradili šele na ponovno priporočilo stiških menihov proti koncu 15. stoletja.) Kmalu za tem so jih zgradili tudi na Železnici, v Šmarju, na Kopanju in morda še kje. Tabor nad Cerovim je po obliki preprostejša ljudska gradnja. Njegovo obzidje je precej prilagojeno terenskim razmeram. Grajen je bil v različnih časovnih obdobjih ali pa je morda celo nekoliko predelan. Morda je bila gradnja ustavljena le zaradi zime. Presledek v obzidju je zelo raven in nakazuje popolno oddvo-jenost in tudi nekoliko spremenjeno gradnjo in material. Velik je približno 10 x 16 sežnjev (19 x 30.5 m) z dvema ravnima, eno ukrivljeno in eno lomljeno stra- nico. Na dveh mestih sta izmaknjena vogalna stolpa, na sever(ozahodu) pa je okrogli stolp, zgrajen po zgledu utrdbenih elementov tedanje arhitekture, ki je bil pozneje uporabljen kot bivalni prostor. Na vrhu obzidja je bilo konzol-no ostrešje, ki je varovalo branilce pred vremenom, jih vizualno zakrivalo, hkrati pa jim je nudilo hitre premike proti smeri napadalca. Postavitev strelnih lin je dokaj neenakomerna, vendar ustreza močni smeri dostopa sovražnika, sama gradnja dveh izmaknjenih vogalnih stolpov pa naj bi omogočala čim manj mrtvih kotov. 1493 - Turki so se ponovno pojavili na Spodnjem Štajerskem. 1494 - Turki so spet ropali, požiga- li in pobijali po Kostanjevici, Planini, Pil-štajnu, Žusmu, Studenicah, Slovenski Bistrici, Žičah, Ptuju in Celju. 1496 - Turki so bili spet na Kranjskem (Dolenjska, Gorenjska, Notranjska in Ljubljana). Poglejmo še nekoliko v širši balkanski in črnomorski prostor! Črno goro so Turki zasedli leta 1496, kasneje pa še Krimski kanat. Meja z Ogrsko je bila začasno prestavljena na Savo in Donavo. 1497 je kralj Maksimiljan I. naročil grofu Viljemu Auerspergu, ki je bil deželni vicedom, da naj stiškega opata Martina ne ovira pri utrjevanju samostana. Stičani so to razumeli kot namig, da lahko uporabijo za utrjevanje tudi imenitne nagrobnike, katere so imeli v samostanu postavljene med drugim tudi vplivni Turjačani. 1497 - Turki so lomastili spet po Ribnici, Cerknici, Logatcu in Vrhniki. 1498 - Naslednje leto so Turki spet drli do Ljubljane prek Notranjske. V tem letu je bil od Turkov nevarno ogrožen tudi beneški Levrant. Leta 1499 se je »obnovila« vojna med Benetkami in Turki. Zato so Turki še pogosteje vdirali na Slovensko, še posebej prek Kočevske, Ribnice, Cerknice, Logatca, tudi v severno Istro, del Goriške in Furlanije. Z njimi so na Slovensko prišli tudi prvi Romi, ki sebe najraje imenujejo Cigani. 1499 - Turki so spet ropali po jugozahodnem in zahodnem slovenskem ozemlju - v Podgradu, severni Istri ter Goriški in celo po Furlaniji. 1500 - 1511 je vladal turški sultan Bajazit II. Večjih vpadov v njegovem času na Kranjsko deželo ni bilo, razen tistega v letu 1511, ko so ga že preglasili z uporom tudi janičarji, predvsem pa njegov sin Selim I, ki je očeta v naslednjem letu tudi odstavil in začel napadati sosedstvo. Okoli leta 1500 so gradili utrdbeni grad v Gotenici s tremi stolpi. Tudi v Ribnici je bil grad močno obzidan, prav tako na Ortneku. 1508 - Po oceni kranjskih, štajerskih in koroških deželnih stanov so Turki do tega leta pobili ali odvlekli iz slovenskih dežel že okoli 200.000 ljudi. 1508 - 1616 so se Habsburžani bojevali z Benečani. Pogosto je cesar obtoževal Benečane, da se povezujejo s Turki, kar ni bilo brez osnove, saj so Benečani s svojim visokim predstavnikom v Carigradu zelo vplivali na bojne pohode v naše dežele. 1511 - Turki so bili spet v Metliki in na Mehovem. nadaljevanje prihodnjič Jože Miklič ZGORAJ: Tloris tabora Cerovo. SPODAJ: Tabor Cerovo - risba dr. Petra Fistra. Grad Boštanj - risba konzervatorja Konrada Črnologarja Jama Viršnica - Zatočne jame/Radensko polje Na Magdalenski gori so za obrambo pred Turki kurili opozorilne kresove, verjetno pa je bila cerkvica obdana tudi s tabornim obzidjem. Cerkev v Šmarju-Sapu s Turenčkom. Grad Ortnek marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 25 KULTURA, ZANIMIVOSTI SLIKA ZGORAJ IN SPODAJ: Ocenjevalna komisija pri svojem delu. PRVA SALAMIADA POD BOŠTANJEM V petek, 10. februarja, je sekcija salamarjev (tako so se poimenovali ljubitelji, mesarji in ocenjevalci salam, ki delujejo v okviru Turističnega društva Boštanj) pripravila prvo tekmovanje v ocenjevanju kakovosti salam. Na tekmovanje se je prijavilo 36 tekmovalcev od blizu in daleč. Za boljše vzdušje so prireditelji poskrbeli tudi za zabavo pod nadstreškom Grajskega vrta z ansamblom As Band. Naj pa še dodamo, da so salame, ki so jih tekmovalci prinesli v oceno, po opravljeni ocenitvi narezali in ponudili vsem gostom v pokušino, še prej pa so pripravili tudi okusen golaž. Prostor nadstreška so prireditelji zaprli in ga tudi ogrevali, saj muhasto marčevsko vreme kar ni hotelo poskrbeti za nekoliko bolj pomladanske temperature. Temperatura pa je na prizorišču iz ure v uro bolj naraščala tudi zaradi pričakovane razglasitve rezultatov, ki jih je skrbno podeljevala šestčlanska ocenjevalna komisija po predhodno dogovorjenih enotnih pravilih. Pri ocenjevanju kakovosti salam so za okus lahko namenili od 1 do 6 točk, pri izgledu sestave salame (prerez, barva, vsebina) od 0 do 4 točke, vonj od 0 do 3 točke in zunanji izgled od 0 do 2 točki. Rezultate posameznih ocenjevalcev pa so nato vnesli v računalnik in sešteli. Najboljšo in najslabšo oceno pri posamezni ocenitvi so črtali. Delo komisije je trajalo dobre tri ure. Pred razglasitvijo rezultatov, ki jo je strokovno in na trenutke nekoliko hudomušno opravil Tone Košmrlj, napovedovalec in voditelj na radiu Zeleni val, je mladi Urban med vsemi prijavljenimi tekmovalci izžrebal Matjaža Okorna. Prejel je vakuumirni stroj za shranjevanje mesa in mesnih izdelkov v zamrzovalnih skrinjah. Vsi tekmovalci so za tolažilno nagrado prejeli potrdilo, s katerim bodo v trgovini Boštanj lahko dobili profesionalni mesarski nož. Poleg priznanj so prvi trije dobili tudi praktične nagrade v obliki mesarskih sekir. Podelitev priznanj (poslikane krožnike je pripravila in nato na sami prireditvi zmagovalna imena nanje napisala ga. Darja Štibernik) pa je opravil direktor Avtotransporti Kastelec - Lado Kastelec, ki je bil tudi glavni sponzor. Tretje mesto so ocenjevalci dodelili Stanku Janežiču (na podelitvi priznanj ga ni bilo), drugo mesto je odnesel Zlatko Šobčič, najboljšo salamo pa je na prvo tekmovanje v ocenjevanju salam pod Boštanj prinesel Franc Brlan iz Velike Loke. "PRVA OSTANE ZA VEDNO V SPOMINU." Tako je dejal Igor Bartol, ki je kot glavni organizator salamiade po končani prireditvi dodal, da je po tehnični plati zelo zadovoljen z ocenjevanjem, saj je bilo neodvisno ocenjevanje posameznih ocenjevalcev zelo usklajeno in ocene niso bistveno nihale pri posameznem izdelku. Franc Krampelj pa je prav tako kot vodja dejavnosti v grajskem kompleksu zadovoljen tudi zato, ker se je s tem na novo izpeljal eden izmed programov, ki so jih zastavili že leta 2000 v celovitem projektu oživitve tega nekoč propadajočega velikana v gospodarski, kulturni in turistični kompleks. Programi pa so nastavljeni tako, da naj bi se tudi finančno pokrili. Jože Miklič Novosti iz domoznanske - 12 pripove,di iz . Grosupljega in okolice - 21 Iva Frbežarja poznamo kot oblikovalca, pisatelja, pesnika, v letu 2005, in to ne prvič, pa se nam je predstavil kot zelo domiseln ilustrator slikanic in knjig za mladino. V sodelovanju z založbo Morfem je ilustriral pravljice Helene Koncut Sanje morske zvezde Ane, Potopljeni zaklad in kraljestvo biserov, pravljico Mojice- 15 let) Prijateljice in usodno srečanje avtorice Helene Koncut. je Podgoršek Prepir med metlo in sesalcem in pripoved za pionirje (od 9- Vodnik po urbarjih Arhiva Republike Slovenije : 1. zvezek : Urbarji v zbirki urbarjev in fondih zemljiških gospostev / Danijela Juričič Čargo, Li-lijana Žnidaršič Golec. - Ljubljana : Arhiv Republike Slovenije, 2005, 326 str. Knjiga prinaša podatke o urbarjih, ki jih hrani arhiv. Razloži, kaj so urbarji, popiše časovni obseg vseh zapisov, tudi tistih, ki niso urbarialni (razne nabožne izreke in zgodovinske zapise), listine, poročna pisma, pogodbe. Zunanji opis pokaže ohranjenost, posebnosti. Naših krajev se dotikajo urbarji gospostva Turn in sicer vasi Blato. Navedene so osebe in pregled oddane pšenice, ovsa in jajc po posameznih vaseh. Urbar gospostva Boštanj pri Gro-suplju prinaša seznam krajev in register gornine. Omenjeni so še kraji Šmarje pri Ljubljani (Šmarje-Sap), Praproče pri Grosupljem... Igrače zate / [pripravila in ilustrirala] Alenka Vidrgar. - Grosuplje : Tamara, 2005, 47 str. ; ilustrirano. Avtorica pokaže, kako je mogoče predvsem iz odpadne embalaže izdelati zanimive igrače in se zabavati že ob izdelovanju. Črmošnjiško-poljanska dolina in njeni ljudje : Kočevarji staroselci in Slovenci iz preteklosti v sedanjost / Marija Makarovič in sodelavci. - Ljubljana : ZRC SAZU, 2005. Knjiga prinaša rodovnike kočevar-skih Nemcev, ki so stoletja živeli in po svoje zaznamovali kraje v črmošnjiško-poljanski dolini. Med drugimi je svoj rod in življenje je opisal Grosupeljčan August Gril. Marija Samec Pripravila Marija Samec Gospod Slavko Zaviršek je svoji novi, peti pesniški zbirki dodal tudi nekaj pripovedi, ki sodijo v to rubriko. Spomini na ljudi, ki so znali z duhovitostjo, s humorjem spremljati vse, kar jih je v življenju doletelo, so vredni našega spomina. Odslikavajo življenje svoje dobe in nas spominjajo na čase, ko hrane ni bilo v izobilju, ko so bili ljudje veseli koščka kruha, pa naj je bil še tako trd, črn ali rumen. Iz zadnje knjige pesnika Slavka Zavirška sem torej izbrala pripoved o kruhu. KORUZNI KRUH Vaški kratkohlačniki smo večkrat obiskovali železniške čuvaje, ki so ročno dvigovali in spuščali zapornice na začetku vasi. To so bili prijetni možakarji, polni življenjskih modrosti. Otroci smo jih poslušali z odprtimi usti. Pri njih smo dobivali tudi karbid, ki so ga sami uporabljali za železniške svetilke, mi pa smo z njim polnili kovinske škatle, s katerimi smo potem streljali po vasi. V tistih časih petard nismo poznali. Od vseh čuvajev mi je najbolj ostal v spominu stari Jurgljič. Njega smo otroci vedno radi obiskovali. Nekoč sva ga ravno med malico obiskala skupaj s prijateljem Tonetom, ki je bil nekoliko mlajši od mene in zato tudi bolj naiven. Čuvaj Jurgljič je potegnil iz svoje aktovke nekaj rumenega. Ko je bil kos na majhni mizici, sem ugotovil, da je koruzni kruh. Tonetu so se zasvetile oči. Tako rumenega kruha še ni videl. Ni si mogel kaj, da ne bi pobaral starega lisjaka: ''Stric, koliko jajc ste pa natolkli, da imate tako rumen kruh?'' Čuvaj ga je pomenljivo pogledal in rekel: ''Tone, cel jerbas.'' Fantič je ves razočaran pogledal na mizo in rekel: ''Naša teta pa ubije le eno jajce, zato imamo tako črn kruh.'' Ja, tako se je takrat živelo, vendar nam ni ničesar manjkalo. Še dobre volje smo imeli več, kot jo imajo današnji otroci. PRISLUHNILI SO NAŠIM ŽELJAM ... V naši šoli je že ustaljena navada, da zaključni razredi, letos smo to mi, prva generacija 9-letkarjev, ki se bo v šolksem letu 2005/05 poslovila od osnovnošolskih klopi in prizadevnih učiteljev, med šolskim letom poskrbi tudi za kanec razvedrila z organizacijo šolskih plesov. Le-te pa vsak razred, ki je organizator plesa, popestri z združenimi iznajdljivostmi. Še posebno je privlačen srečelov. Mi pa smo se odločili in poprosili grosupeljska podjetja za do-natorsko pomoč. Ker so se na naše prošnje prijazno odzvali, se jim iskreno zahvaljujemo. Naši donatorji so bili: Trgovina Štih, trgovina Da-ša, SKB banka, trgovina Moj dom, Sigram, Casino&igralni-ca Kongo, Hranilnica Lon, Frizerski salon Mitja, Veterinarska ambulanta Buba, Peugeot SPC Trzin, Pivnica Anton, Mobitel, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Tilia, Odvetniška pisarna Čeferin, Kozmetični salon Tasja, Zlatarstvo Gros, Zlatarstvo d.r., Foto tisk SITEX, Avtoservis Je-rovšek, Radio Zeleni val, Av-totransporti Kastelec, Logo, Drogerija Tuš, Omaplast, Žito, Telekom, Ljubljanska banka, Cvetličarna Agrokor. Vsem našim donatorjem iskrena hvala! Učenci 9. b OŠ Brinje Grosuplje z razredničarko Marjet-ko Kolbl Danes za radost, nekoč za gnoj ^¡JCSrr: Ob zadnjem radodarnem snežnem metežu, ko je zima tik pred vznikom pomladnega brstenja vnovič obudila živi ples snežink, sta domačina z Velikega Mlačevega na plano izbezala dvestoletne sani za vožnjo gnoja po njivah. Vpre-žene na vihravega konjiča so ju popeljale po senožetih in ravnicah okoliških travnikov in njiv. »Letošnja zima je bila naklonjena kmetom kot nekoč, saj so ob debeli snežni odeji, ki je gosto pokrpala pokrajino, lahko zapregli konje in vlekli gaz,« je Stane Jereb obudil spomin na mlačevski rajon, ki so ga nekdaj obvladovali vaški furmani in lastniki posebnih lesenih plugov. Med njimi je bil tudi sovaščan Ivan Bučar, ki se je kot prvi furman konjiču ugnezdil na hrbet in z njim zdrčal po zametenih vaških poteh. »Kmetje smo se veselili in komaj čakali, da so naše oči uzrle prve snežinke. Dvakrat ali trikrat smo se veselili, da smo zapregli konjiče in naredili gazove ter za povrh še nekaj zaslužili. Zraven smo se pa še malo poveselili in po grlu spustili kakšen glažek žganja,« se je na spominsko nit navezal še Bučar. »Šest parov konj je bilo potrebno vpreči na en plug. Najprej smo orali bolj na široko, da smo sneg dobro razrili, nazaj grede pa smo plug stisnili, da smo ga pošteno pometli s tal. Jaz sem jahal na čelu, da sem držal smer in usmerjal konja. Nazaj je bilo mrzlo, kmetje so šli peš, zeblo jih je, pa še malo so bili majavih nog. Radi smo kaj zapeli in z radoživostjo preganjali strupeni mraz z naših teles. Včasih so na plug posedli tudi otroci in uživali.« Premožnejši kmetje so imeli pri hiši tudi sani za prevoz gospode, ki so bile podobne zapravljivčkom. »Imeli so jih samo boljši kmetje, da so z njimi lahko k hiši pripeljali fajmoštra ali pa zdravnika. Posodili so jih vsakomur, ki jih je potreboval za imenitni prevoz. Konjiček je imel pod vampom zvonček, da se je vprega bolje slišala, ko je skorajda neslišno brzela po snegu,« je Stane Jereb besedo znova ujel med svoje vajeti. »Ostali kmetje pa smo imeli sani za prevoz drv in gnoja,« je uzdo zategnil še Ivan Bučar. »Spominjam se, da sem se nekega jutra ob rani uri namenil v Ljubljano, da bi tam prodal drva. Dvojne sani sem bogato naložil dva metra v višino. Prišel sem pa samo do šmarskih red. Ura je odbila tretjo jutranjo budnico, jasno je bilo kot glaž, mrzlo pa kot hudir. V šmarskih redah je bilo golo, o snegu ne duha ne sluha. Kaj sem hotel drugega kot zbuditi domačina in ga prositi za voz ter preložiti drva na kolesnik, da je pot do prestolnice spet gladko stekla.« Te sani so že davno preč, ohranil pa je sanke za prevoz gnoja. »Gotovo so stare dvesto let. Pred njimi so kmetje gnoj nosili še v koših. Moj stari oče Martin pa je bil bolj napreden in si je omislil lesene sani. Na njih je spletel košaro za gnoj, kasneje pa jo je opremil z deskami, ki so se lahko snele in je bilo trosenje gnoja s kopačo lažje.« Kljub sanem je bilo potrebno dvajsetkrat ali celo tridesetkrat peljati na njivo, saj nisi mogel veliko naložiti. »Gnoj se je vozil bolj zato, da se je žival prehodila in da so se breje kobile malo premigale. Ker zadnja leta zima ni bila radodarna s snegom, sem jih postavil v kot. Letos sem jih potegnil iz ropotarnice zaradi otrok, vozil pa bi tudi gnoj, če cesta ne bi bila kopna. Saj po njivah še gre, vendar ne bom vozil gnoja po drugih posestvih, na svoje ga pa ne morem zapeljati. Ja, zime so nekoč bile hude, take kot je letos, pa tudi že dolgo ni bilo,« je v brk prhnil Bučar. »Tako huda zima je prišla v deželo, da smo po steklu drgnili s prsti, da smo spraskali ledene rože. Ko so ljudje drobili k maši, je zunaj delalo švrk, švrk, švrk. Za vsakega smo vedeli, kdo gre mimo, čeprav nismo nič videli skozi zaledenela okna. Pa se nismo nič pritoževali, če je bilo veliko snega, smo vsaj s pluženjem kaj zaslužili.« Barbara Pance Spoštovani (mladi) dopisovalci Grosupeljskih odmevov! Za začetek moram reči, da z veseljem objavljamo vaše prispevke, ki nam jih pošljete na naslov uredništva. Za časopis v marcu pa je prispelo ogromno raznovrstnih prispevkov, zato smo se pri tehničnem urejanju zaradi stiske s časopisnim prostorom odločili, da bomo večji del neobjavljenih prispevkov, ki ste jih poslali dopisovalci iz osnovnih šol in vrtcev (prispevkov je približno za dve A3 strani), objavili v naslednji številki, ko bo tudi pripravljena časopisna priloga VETRNICA, ki jo pripravljajo mladi novinarji ob rojstnem dnevu ameriško-slovenskega pisatelja in našega rojaka Louisa Adamiča. Prav tako bodo v redni številki časopisa objavljeni še nekateri drugi neobjavljeni in prepozno prispeli članki - vseh skupaj je 14. odgovorni urednik Jože Miklič _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 26 KULTURA »GOSPOSKA KMETIJA« JE GOSTOVALA NA ŠTEVILNIH ODRIH Gledališka skupina Velike in Male Loke je tudi letos pripravila zanimivo veseloigro z naslovom Gosposka kmetija. Igra Štefana Jerka v treh dejanjih prikaže zanimiv vpogled v preteklost življenja na kmetih. Ustvarjalci so se letos odločili za dve otvoritveni uprizoritvi, in sicer v soboto in nedeljo. Odločitev je bila prava - gledalcev je bila namreč oba dneva polna dvorana. V naslednjih mesecih pa je gostovala s predstavo še na številnih krajih v občini in izven nje. Gledališka skupina Velike in Male Loke je v teh krajih postala že zelo znana. Spomnimo se je lahko iz lanskoletne uspešno odigrane igre »Trije vaški svetniki«, s katero so nastopili po vsej občini in celo izven nje. Igro si je v lanskem letu ogledalo okoli 2000 ljudi. Za letošnjo igro so igralci kupili kar nekaj novih stvari. Tako smo gledalci lahko sedeli na udobnih novih stolih. Poleg tega so pridobili tudi novo ozvočenje oz. tehnično opremo, material za sceno in reflektorje. K temu naj dodamo, da so se odločili tudi za uvedbo vstopnine in to predvsem zaradi večanja stroškov, ki jim jih predstavlja vsakoletna postavitev igre. Igra Gosposka kmetija govori, kako bogati svetnik iz mesta in njegova družina pridejo vsako leto na počitnice na podeželje. Do zapleta pa pride že, ko svetnik sprejme stavo z gospodarjem kmetije. Dogovorita se namreč, da za tri dni zamenjata vlogi - torej posestnik odide na dopust, svetnik pa se prelevi v gospodarja kmetije. Prepričan je namreč, da bo skupaj s svojo družino lahko ravno tako opravil vse delo na kmetiji kot to dela posestnik. Težave se vrstijo ena za drugo. »Gosposki« ljudje pač niso za na kmetijo. Povrhu vsega pričakujejo še obisk tete iz mesta, kar zadevo le še bolj zaplete. In kljub temu, da je mestna družina prepričana, da bo stavo dobila, na koncu vendarle odneha. V igranju so se letos preizkusili že znani obrazi. V vlogi višjega svetnika Ivana Bahovca nastopa Stane Zabukovec, njegova žena Klara je Zlata Brlan, njuno hčerko Ano je odigrala Erika Brlan in njunega sina Vilija Klemen Boc. Posestnika Bregarja igra Janez Roštan, njegovo nečakinjo Jerico Nina Brlan, hlapca Jaka pa Dušan Potokar. V vlogi posestnikove sestre Neže nastopa Marija Kogovšek, Peter Brlan igra hlapca Janeza, medtem ko teto iz mesta (gospo Cvetkovo) predstavlja Joža Mustar. K ekipi dobrih igralcev moramo dodati še obe šepetal-ki, Judito Menard in Anico Gruden, ter Antona Dremlja, ki skrbi za ozvočenje in osvetlitev. Tekst za letošnjo igro so igralci dobili od JSKD Jesenice in so se nanjo pripravljali približno dva meseca. Dobro pripravljeni igralci pa so pripravljeni tudi na nov sklop gostovanj v občini in izven nje, za katera se dogovarjajo sproti. Gotovo jih boste, ali pa ste jih že, zasledili tudi vi. Kristina Zajc Gledališka skupina Velike in Male _ poleg dveh premiernih uprizoritev apr^d^ta^o^^posKak^^eti^igost! ovala: - v soboto, 4. februarja, v gasilskem S^mSB^GaMi - v nedeljo, 5. februarja, v gasilskem^s^^vZagradguiprilGros.upliem - v soboto, 11. februarja, v kulturnemldom^vRašnil - v nedeljo, 12. februarja, v gasilskemESlEfellh - v soboto, 4. marca, v kulturnem doffl|ypY- - v petek, 10. marec, v kulturnem doS^m^Mum^® - v soboto, 11. marca, v kulturnem damMHainii - v petek, 17. marca v kulturni domuTyiM3liIVa5iI(ŠMuiii)] - in v nedeljo, 19. marca v župnijski d^^^^^nJE^Siš^^^^^sS^ Pravijo pa še, da bodo v soboto, 25. marca ob 19 h gostovali na Sp. SNWli_ v petek, 7. aprila ob 18 h, v dvorani rajrače! in v soboto, 8. aprila ob 19 h, v dvoj^ SOBOTA REZERVIRANA ZA PESEM, ali: kako (so) se »Magdalene« pripravljajo na koncert Pesem »Čuk se je oženil« je sobotno dopoldne (4. marec) odmevala iz prostorov grosupeljskega Kulturnega doma, kot bi navkljub ostri burji in dežju, hotela le priklicati težko pričakovano pomlad. In če je pesem klic pomladi, potem bo kmalu pregnala zimo. Kajti pevke pevskega zbora Magdalena jo preganjajo že od novega leta dalje, ko se dvakrat na teden zbirajo na vajah in se tako intenzivno pripravljajo na bližajoči koncert, posvečen 10-letnici zbora. Zbor 18 žensk, tako različnih struktur, da se človek mimogrede vpraša, kako »vozijo« skupaj že celih deset let - dekleta, žene, mamice, tudi že babice, torej tiste, ki so na vrhuncu delovnih moči in vsak dan obremenjene z različnimi delovnimi obveznostmi, pa potem one, ki so vse to že opravile in uživajo zasluženi pokoj, mimogrede pa poskrbijo tudi za vnuke. Od vsega začetka jih vodi neutrudni pevovodja Emil Kovačec, ki se kljub temu, da se trudi z njimi priti do najviš- jega cilja - kvalitetnega petja, zna prav prijetno vključiti v njihovo družbo. Kajti, roko na srce, poleg petja jih druži in povezuje tudi prijateljstvo ter dobra volja. Deset let v zboru že vztrajajo: Darja Zorec, Marjetka Zakotnik, Mara Podr-žaj, Marinka Vidic, Justina Urbančič, Helena Živkovič, Majda Faj-diga, Melita Gale in Angelca Janežič. Medtem ko jih je nekaj odšlo, so prišle nove. Idejo o ustanovitvi pevskega zbora, o katerem govorimo, je nastala preprosto iz potrebe. Pred 12 leti je namreč prenehal delovati, (se sliši lepše, kot če zapišem, da je razpadel) ženski pevski zbor, grosupeljsko turistično društvo pa je pripravljalo različne prireditve, na katerih je manjkala zborovska pesem. - Tako strne pripoved o ideji Mara Podržaj in doda, da je misel, zbrati nekaj navdušenk za petje v obrtniških vrstah, morala opustiti, je pa našla drugačno pot: včasih so prepevali v pevskem zboru nekdanjega grosupeljskega velikana GPG-ja (morda se še komu stoži po tistih časih!) in akcijo je speljala kar z novačenjem tistih, za katere je vedela, da so kdaj prepevale v zborih. Ko pa je bila zasedbo zbora zbrana, so bodoče pevke naletele na drug problem - potrebno je bilo najti pevovodjo. Kljub temu, da imamo v Grosupljem nekaj strokovnjakov s tega področja, odziva ni in ni bilo, bilo pa je sto in sto izgovorov. Zato, pravijo, so »našemu« Emilu zelo hvaležne, da je uslišal njihove želje, vedoč, da je bilo potrebno veliko obojestranskega dela, pa tudi potrpljenja, da so v desetih letih dosegle toliko, da se bodo lahko predstavile na koncertu. Zbor 16 pevk je najprej prepeval preproste, enostavne ljudske pesmi, za katere je tudi danes v strokovnih krogih največji interes. Po dveh mesecih vaj so 25. maja 1996 že nastopile na prireditvi ob 70-letnici Županove jame. Sedaj pa, pravijo, rastejo kot zbor tudi v kvaliteti in zato same hočejo prepevati tudi bolj zahtevne pesmi, čeprav izbor repertoarja v večji meri prepuščajo pevovodji, ki pa rad prisluhne tudi njihovim željam. Sicer pa, kot je poudarila Majda Fajdiga, so ljubiteljske pevke in ne razmišljajo o profesionalizmu. Pevski zbor Magdalena je v mesecu februarju nastopil tudi na odlični prireditvi Pesem preprostih ljudi v Šentvidu pri Stični; to jim je tudi vzpodbuda za nadaljnje delo. »Žal pa je vnemanj takšnih prireditev, na katerih se lahko predstavimo; v času našega delovanja je bilo ustanovljenih več pevskih zborov. Za pevce pa nikakor ni vzpodbudno samo vaje in vaje, brez nastopov. Zato smo se odločile našo ju- bilejno obletnico prepevanja praznovati na prav poseben način - s koncertom, na katerem predstavljamo najljubše pesmi naših 10 let,« je povedala Darja Zorec, predsednica kulturnega društva Vokal Grosuplje. Da kdor poje, zlo ne misli, potrjujejo pevke zbora Magdalena. Prav prisrčna druščina so, med katerimi človek pozabi na vsakdanje skrbi. Prav zato tudi toliko časa vztrajajo skupaj, saj pravijo, da petje ob ljubiteljstvu jemljejo tudi resno. Kajti, samo tako lahko tudi gradijo na kvaliteti. Takole pravi Jolanda Grom, ki v zboru poje že 5 let, v Ljubljani pa v Glasbeni matici, kjer ima tudi odgovorne zadolžitve in se na vaje vozi iz Ljubljane, kjer živi - na vprašanje, kaj jo vodi v Grosuplje: »V Grosupljem so moje korenine. Rada imam ta kraj moje mladosti. Rada pa imam tudi ta zbor! To je zbor, kjer poleg prepevanja, veliko dobiš tudi za svojo dušo, za dobro počutje, za prijetne trenutke.« Zadnja se je zboru pridružila Jasna Černic in nikakor bi ga ne želela zapustiti: »Ko sem se septembra preselila v Grosuplje in sem že v domačem Kopru prepevala v pevskem zboru, sem iskala tudi primerno družbo zase v pevskih vrstah. Tako sem prišla v ženski zbor in potihoma razmišljala, ali mi ne bo morda tu dolgočasno (Jasna je namreč najmlajša - op. avtorja), pa sem hitro ugotovila, da sem se uštela. Vsako vajo sem dobila 10 do 15 not, poleg sebe imam dobre pevke, tako da sploh nisem občutila kakšnih problemov. Sploh pa je posebno poglavje prijetna druščina. Toplo so me sprejele medse, krasno se počutim in prepričana sem, da sem postala prava Magdalena!« Marinka Vidic pa je le dodala: »V zboru sem najstarejša, tako da bi mi bilo mesto pri Lastovkah, vendar se nikakor ne morem ločiti od te prekrasne druščine! Človek se počuti mlad!« Naš dopoldanski klepet v odmoru med celodnevno intenzivno vajo pa je Emil Kovačec zaključil z malce šale in resnico: »Brez mene in moje desne roke - Ta-mare Zadravec, ki je moja desna roka in v zboru nepogrešljiva (zakaj, je na vprašanje povedala: igra več instrumentov in je tudi prepevala v različnih zborih, preden je postala Magdalena) - tako nič ne morejo, pravzaprav, drug drugemu smo potrebni!« Če vas je koncert Magdalen navdušil, se jim lahko pridružite. »Kdor čemi samo doma, sploh ne ve, kaj zamuja,« pravi Mara Podržaj in vse ostale ji pritrdijo. Torej, na vas samih je vrsta, da preverite, ali imajo vrle Magdalene prav! Alenka Adamič _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 27 KULTURA M NA VAS Spevoigra ljudskih pesmi na novem poliškem odru Sobota, 4. februar 2006, bo v zgodovini Police še dolgo zapisan dan. Tega dne so v počastitev slovenskega kulturnega praznika na novi oder v večnamenski dvorani gasilskega doma poliški ljudski pevci skupaj s pritrkovalcema premierno postavili spevoigro, za katero je scenarij napisal Šmarčan Dušan Mazaj in jo tudi reži-ral. Z enim stavkom povedano: kulturna prireditev, kakršne si Slovenci lahko samo želimo. MLADI ŠMARSKI PRITRKOVALCI V CANKARJEVEM DOMU V ponedeljek, 27. februarja 2006, so Mladi pritrkovalci iz Šmar-ja-Sapa nastopili v Cankarjevem domu v Ljubljani. Sodelovali so kot gostje glasbene skupine Katalena, skupaj z Vladom Kresli-nom in zborom »Zagrebački dječaci«. Zvonovi že od nekdaj privlačijo človeško pozornost. S svojim prodornim in skrivnostnim glasom se vpletajo v človeško življenje. Še posebej izrazito mesto ima pritrkavanje. Tako je glas zvonov očitno prišel tudi do glasbene skupine Katalena, ki je nas ,Mlade šmarske pritrkovalce (Jože Mehle, Robert Mehle, Miroslav Zatler, Tjaša Pleško in Simona Strežek) povabila k sodelovanju pri izdelavi nove zgoščenke z naslovom Kmečka ohcet. Dušana Mazaja našim bralcem ni potrebno posebej predstavljati. Našli ga boste povsod tam, kjer radi zapojejo, kjer zbirajo narodno blago, kjer se ljudje družijo, učijo in kjer ustvarjajo lep danes za še lepši jutri. Za to svoje delo je med drugim prejel tudi občinsko nagrado z zlatim znakom v letu 2000. Dušan ima poleg številnih darov bogate izkušnje tudi z glasbo. Tisti, ki ga poznamo že dalj časa, vemo, da je nekoč igral kitaro v narodnozabavnem ansamblu. Že kar nekaj let pa ga srečujemo na različnih prireditvah v občini Grosuplje z njegovimi blagozvočnimi citrami, ko nastopa sam ali spremlja pevske skupine, med njimi tudi šmarske ljudske pevce. Še ne tako dolgo nazaj smo ga srečali na odru s poli-škimi ljudskimi pevci prav v dvorani poliškega gasilskega doma na veselem nedeljskem popoldnevu. In samo vprašanje časa je bilo, da je »beseda dala besedo« in je ideja o spevoigri »meso postala«. Spevoigro si je Dušan zamislil z nizanjem ljudskih pesmi v venček. Pevci brez posebnega zborovodja pojejo originalno, v dvoglasju ali največ troglasju z narodnim melosom. Sem ter tja ta ali oni pevec zapoje solistično, včasih samo uvod pesmi ali prve verze v posamezni kitici, v refrenu pa mu pritegnejo vsi ostali. Dušan jim daje intonacijo in jih tudi spremlja s citrami. Med posameznimi skladbami pevci sami pripovedujejo smešne in nekoliko bolj resne zgodbice in pripetljaje ob teh dogodkih. Scenarij pa je napisan tudi tako, da dovoljuje igralcem nekaj improvizacije. V spevoigri na začetku spoznamo, kako so včasih kosili. Za kosci so prišle grab-ljice in prinesle koscem v jerbasih ali manjših košarah malico. Pri delu spoznamo tudi perice, ki pleničke, posteljnino in oblačila perejo na roko v škafih ali ob potoku. Presunljivo je zapel mladi talentirani Poličan že skoraj pozabljeno Cigansko siroto. V vsaki vasi se je našel tudi kakšen lovec, ki je imel »za jagrovskim klobukom« vedno zataknjeno tudi kakšno šalo ali pa zvijačo, povito z debelo lažjo. Prijetno je bilo prisluhniti tudi modrovanju možakarjev in žena v vaški krčmi ali pa za mizo pod vaško lipo. Beseda jim lažje steče, ko prilijejo nekaj kozarčkov dobre volje in zapojejo v čast majol'ki. »Prav lepo je zares na deželi«, ugotovi tudi meščanski gospod, ki pride z ženo in avtom na obisk med svoje rojake in razmišlja, da si bo našel svoj košček tega prvinskega sveta, ko skupaj zapojejo Slomškovo - En hribček bom kupil. Vsemu temu slikovitemu dogajanju pevci dodajo še objokovanje samskega stanu, pa razne zakonske težave in večna vprašanja, kdo pri hiši nosi hlače. Povedano nekoliko bolj po moško, ko gre za vprašanje, kdo komu bolj deli odpustke, pa se prizadeti možakar pred posmehljivo družbo izmaže iz trte izvitim odgovorom: »Dokler sem jaz gospodar pri hiši, lahko letam okoli hiše, kadar jaz hočem.« In nenazadnje: beseda steče tudi o zapravljivosti žensk, pa o prepirih med sosedi, katerega žena naj bi bila lepša. Ugotavljali so celo, da je mladim danes precej lažje -še kuhati jim ni treba, saj naročijo pizzo kar na dom. Pa še otroke jim mimogrede naredijo v epruvetah, čeprav nekateri kljub vsemu še vedno prisegajo »na star način«... Tudi vaške čenče so izvabile veliko smeha pri poslušalstvu, ko so si na svoj opravljivi način razlagale »polnočne obiske in vzdihovanja strahov in duhov« na kozolcu. Danes mladi tudi ne vedo več, kako s(m)o fantje odhajali k vojakom in kako s(-m)o se poslavljali od deklet, kaj vse s(m)o jim in kaj vse so (nam) obljubljale! Tudi vasovanja pod oknom, plezanja po lestvah, trkanja na polkna in odpiranja (včasih tudi napačnih!) oken pravzaprav ni več, saj moderna subkultura v diskotekah z ropotajočo in oglušujočo »dance musko« te romantike s podoknicami ne more pričarati. So se pa menda že v starih časih fantje tudi težko odločali, katera od (treh) ljubic jim je bolj pri srcu, pa čeprav so vasovali vse do belega dne, ko je pri farni cerkvici že zvonilo. Morda so si nekdanji časi z današnjimi podobni še najbolj po tem, saj tudi danes mladina prihaja domov z belim dnevom, čeprav zvonjenja iz cerkvenih lin zaradi prevelikih zvočnikov v avtomobilih niti ne sliši več, jim pa zato toliko bolj zvoni v glavi. Polna dvorana obiskovalcev se je v dobri uri trajajoči predstavi veselo zabavala, pevcem pa so ob zapetih pesmih in povedanih šalah namenili že med predstavo veliko aplavzov. S pritrkovalskimi vložki sta se v predstavo vključila Jože Mehle iz šmarske župnije in Janez Bijec iz župnije Šentvid pri Stični. Poleg ljudskih pevcev, režiserja in pritrkovalcev so bili na prireditvi posebej izpostavljeni tudi izdelovalci novega odra in donatorji. Večino prikazanega na poliškem odru pa je tudi na podeželju danes, žal, že prekril prah pozabe in so ga za nekaj uric ljudski pevci skupaj z Dušanom Mazajem le odstrnili. In prav zato ima ta spevoigra še posebno ceno, saj je bilo v polni poliški dvorani kar nekaj tudi mladih in otrok, ki so si s pesmijo na vasi ustvarili vsaj približen vtis o nekdanjem življenju na vasi. Jože Miklič Začetki zasedbe Katalena so vezani na glasbeno delavnico, ki se je dogajala v poletnih mesecih leta 2001 v belokranjski vasi Črmošnjice. Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Cilj Katalene je oživiti to glasbeno zapuščino, ji vdihniti nove energije, potegniti jo iz zaprašene narodove podzavesti in jo obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. V okviru prirejanja materiala je dovoljeno tako rekoč vse. Skupina je kmalu postala znana v širšem slovenskem krogu. Za svoje delovanje so prejeli številne nagrade in priznanja, zelo uspešno pa nastopajo tudi po koncertnih odrih v tujini. Verjetno mi ni potrebno posebej omenjati, da smo z veseljem sprejeli sodelovanje. Kmalu smo začeli z natančnejšimi dogovori in pripravami. Na že tretji zgoščenki skupine Katalena, »Kmečka ohcet«, sta dve melodiji, v katerih sodelujemo šmar-ski pritrkovalci. Prva melodija je povsem klasična pritrkovalska melodija, postavljena med dve baladno orisani melodiji in kot nekakšen most poveže vsebino obeh pesmi. Druga melodija služi kot ritmična podlaga prekmurski ljudski pesmi »Nede mi več rasla«. Pri tej melodiji so poleg vokalne zasedbe dodani še drugi inštrumenti, ki naredijo pravo harmonijo. Pesem je zaradi osebne vsebine in umirjenosti zamišljena kot zaključek zgodbe, ki se razpleta od začetka do konca in je kot zadnja na zgoščenki. Obe melodiji sta bili posneti v cerkvi Marijinega rojstva v Šmarju-Sa-pu. Za snemanje in koncert smo uporabili komplet petih mobilnih miniaturnih zvonov, ki smo si jih izposodili v župniji Šentvid pri Stični. Na tem mestu se zahvaljujemo šentviškim pritrkovalcem za pomoč in sodelovanje. Njihov komplet miniaturnih zvonov je namreč edino primerno in dovolj natančno uglašeno zvonilo v Sloveniji, ki ga je možno uporabiti skupaj z ostalimi glasbili. Po posnetih melodijah za zgoščenko je bil pred nami še finale-koncert v Cankarjevem domu. Ne zgodi se prav pogosto, da pritrkovalci lahko nastopajo v tako veliki koncertni dvorani. Da je bila prisotna tudi trema, je povsem razumljivo. Na koncertu smo nastopali dvakrat. Prvi del nastopa je bil samostojen in zaigrali smo klasično pritrkovalsko melodijo »Po pet« v malo predelani obliki. Druga melodija »Nede mi več rasla« je bila na koncu koncerta, ko so poleg pevcev iz skupine peli še Vlado Kreslin in »Zagrebački dječaci«. O tem, kako so nas sprejeli obiskovalci koncerta, je vse povedal bučen aplavz, ki smo ga bili obakrat deležni. In priznam, da je enkratno doživetje nastopati pred 1100 glavo publiko, še posebej, ko vidiš, da ljudje z navdušenjem sprejemajo tvoje delo. Koncert v Cankarjevem domu je za nami. Močna in bogata izkušnja in zanimiv »izlet« iz visokega zvonika na koncertni oder. In kaj sledi sedaj? Kakor koli že, naše veselje do zvonov ostaja enako. Pritrkavati ljudem v veselje in Bogu v čast. Po tihem pa se tudi že pripravljamo, da v letošnjem poletju posnamemo tudi svojo prvo zgoščenko, na kateri nameravamo predstaviti stare in nove pritrkovalske melodije. Nam bo uspelo? Tudi nastop v Cankarjevem domu so bile nekoč le »pobožne želje«. Jože Mehle, vodja Mladih šmarskih pritrkovalcev marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 28 POGOVORI ATJANA LAMPRET , vodja Območne izpostave Javnega sklada za kulturne dejavnosti »ČLOVEK ŽIVI ZATO, DA NEKAJ USTVARI IN DA SVOJE DOBRE SPOMINE DELI Z DRUGIMI.« TJS: Kako in kdaj ste se znašli v grosupeljski ljubiteljski kulturi, če področje vašega profesionalnega dela lahko tako opišem? TL: Začetek novega življenjskega izziva sega v leto 1986. Po devetnajstih letih sem se poslovila od dela v izobraževanju in ravno moje delovanje z otroki, zlasti na gledališkem področju, me je pripeljalo v ljubiteljsko kulturo. To so bili uspešni projekti, na katere sem še danes ponosna in opazili so jih tudi drugi. Ko je bilo prosto delovno mesto na tedanji Zvezi kulturnih organizacij, sem bila povabljena in izbrana. Slovo je bilo težko, saj sem doživela toliko lepega v razredu. A nove naloge so me vso prevzele in takoj sem »padla noter«. Nič uvajanja, takoj akcija! TJS: V tem času se je organiziranost ljubiteljske kulture na državni ravni zelo spreminjala. Spreminjale so se tudi zakonske podlage. Je bil vzrok za to predvsem način financiranja ali tudi drugačna organiziranost ter nove vzpodbude za delovanje na tem področju? TL: Na novosti in spremembe se na srečo hitro prilagodim in deležna sem jih bila nemalo. Na začetku 90-ih so ukinili Kulturno skupnost Grosuplje, katere naloge je za tem prevzela Občina Grosuplje, oddelek za družbene dejavnosti. Ukinjen je bil komaj ustanovljeni Zavod za kulturo Grosuplje, v katerega je bila vključena knjižnica, glasbena šola in Jurčičev muzej. Glasbena šola in knjižnica sta postala samostojna zavoda, Jurčičev muzej pa se je priključil k Zvezi kulturnih organizacij Grosuplje (ZKO). ZKO Grosuplje so ustanovila društva leta 1973 zaradi uresničevanja skupnih interesov, povezovanja, razvijanja in izpopolnjevanja ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini Grosuplje. Ustanovitev novih občin je vnesla nekaj sprememb tudi v organiziranost ljubiteljske kulture. Leta 1998 so se iz ZKO Grosuplje, ki se je preimenovala v Zvezo kulturnih društev (ZKD), izločila društva iz občine Ivančna Gorica in oblikovala svojo Zvezo (ZKD Ivančna Gorica). Konec leta 2005 pa so svojo zvezo ustanovila še društva iz občine Dobrepolje. Javni sklad RS za kulturne dejavnosti je leta 1996 ustanovila Vlada RS z zakonom o Skladu RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti in aktom o ustanovitvi Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, da bi z njim zagotovila skladen in uravnotežen kulturni razvoj na celotnem ozemlju Slovenije. Sklad s sedežem v Ljubljani in 58-imi izpostavami po vsej Sloveniji sodi med najpomembnejše dejavnike kulturnega življenja v državi, saj sestavlja dobro organizirano kulturno, izobraževalno, svetovalno in posredniško mrežo za različne kulturno umetniške dejavnosti. Ena izmed 58-ih izpostav je tudi Območna izpostava Ivančna Gorica, ki daje podporo kulturnemu in ustvarjalnemu dogajanju na območju treh občin - Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Povezuje 36 kulturnih društev s 86 skupinami, jim nudi priložnosti za predstavitev njihovih letnih produkcij na Tatjana Lampret, ki je devetnajst let uspešno in zavzeto skrbela za kulturno dogajanje v občini, odhaja v pokoj. To priložnost smo izrabili za pogovor z njo, v katerem smo želeli osvetliti zgodovinski razvoj organiziranosti ljubiteljske kulture v Grosupljem. območnih revijah, srečanjih, koncertih. Kvalitetnejše skupine pa si vztrajno utirajo pot na medobmočne in državne revije ter srečanja. Hkrati je organizatorica vseh pomembnejših prireditev v občinah Grosuplje in Ivančna Gorica, posrednica profesionalne kulturne ponudbe in izobraževanja. Območno izpostavo Ivanč-na Gorica sem vodila od njenega začetka do konca leta 2005. Te dni pa bo objavljen razpis za to delovno mesto. TJS: Ali danes država ljubiteljsko kulturo vzpodbuja? Je država na tem področju radodarna ali kaže bolj mačehovski odnos? TL: Pogosto negodujemo, a mislim, da tudi neupravičeno. Država zagotavlja osnovne pogoje za delovanje ljubiteljske kulture. Letno ji je dodeljeno okoli 800 milijonov sit za plače 110 zaposlenih in za vse programe. To je vendar lepa številka! TJS: Torej menite, da je država ustrezno poskrbela za finančno in svetovalno dejavnost v ljubiteljski kulturi. V ljubiteljski kulturi se verjetno pričakuje, da so motivi za delovanje veliko globlji in pomenljivi kot zgolj finančni? TL: So notranji vzgibi, ki pripeljejo človeka v te sfere. In če si tu s srcem, tu ostaneš. Veliko dobre volje in prostega časa je potrebno darovati. A prevzame te kolektivna pripadnost, prijateljstvo! TJS: Kateri so bili po vašem mnenju ključni projekti, ki ste jih v času vašega službovanja izpeljali v Grosupljem? TL: Predvsem moram poudariti, da zajema JSKD OI Ivančna Gorica, kot prej Zveza kulturnih organizacij Grosuplje, področje ljubiteljske kulture vseh treh občin, torej teritorij nekdanje občine Grosuplje, saj gre za skupne programe. Seveda je imelo Grosuplje, kjer je bil sedež ZKO (do konca leta 1998), prednost, saj smo izvajali tudi vrsto lokalnih projektov. Prva leta v Grosupljem sem se veliko ukvarjala tudi s kulturno dediščino, promocijo občine (sejmi Alpe Adria), kinode-javnostjo, prirejanjem prireditev, ki jih je bilo znatno več kot danes. V upravljanje nam je bil zaupan Kulturni dom Grosuplje (katerega lastnik je Športna zveza) in hkrati velike skrbi, saj dom iz leta v leto kliče po tehničnih izboljšavah in novih vsebinah. Avlo Kulturnega doma nam je uspelo urediti v prijazno galerijo, kjer se zadnje leto vrste razstave likovnih umetnic članic Univerze za tretje življenjsko obdobje. Sicer pa smo v Grosupljem izvedli vrsto medob-močnih in tudi nekaj državnih prireditev. Ne bi izpostavljala kakega projekta. Mislim, da sem se resno lotevala načrtovanih programov - tistih obveznih in drugih, po moji pobudi. Predvsem sem imela vedno pred seboj žive ljudi, spoštovala sem njihova pričakovanja, najsi bodo županova ali pa najmlajšega člana velike družine kulturnikov. Saj je prav kulturno delovanje eno najbolj subtilnih. TJS: Ljubiteljska kultura je organizirana na več nivojih preko zveze kulturnih društev (ZKD), javnega sklada za kulturne dejavnosti (JSKD), kulturnih društev. Kakšne so medsebojne povezanosti in odvisnosti med temi organi? Kdo je zadolžen za njihovo vodenje ter kako potekajo razpisi oziroma vključevanje novih ljudi na ta mesta? TL: Zveza kulturnih društev Grosuplje ostaja kot prostovoljno, samostojno in nepridobitno združenje kulturnih društev na lokalnem nivoju, ki skrbi za razvoj in popularizacijo ljubiteljske kulturne dejavnosti v občini, za enotno zastopanje skupnih interesov, zagotavlja pogoje za delovanje društev, organizira in soo-rganizira kulturne prireditve, sklepa pogodbe in sporazume za financiranje dejavnosti z lokalno skupnostjo, se povezuje z JSKD in drugimi zvezami in društvi v občini. Javni sklad pa je državna inštitucija, ki prvenstveno spremlja dejavnosti društev, jim nudi strokovno in organizacijsko pomoč, organizira pregledna srečanja in revije ter izobraževanja. Torej tudi v občini Grosuplje sistemsko pokrivata ljubiteljsko kulturno dejavnost JSKD RS OI Ivančna Gorica in ZKD Grosuplje. Osnovni cilj obeh je spodbujanje kulturne ustvarjalnosti in povezovanje kulturnih društev in skupin. ZKD je dobila novo vodstvo, s kulturo prežetega predsednika Ljuba Vilarja in člane predsedstva s svežo energijo. Želim jim uspešno delovanje in predvsem pozitivno energijo! Zaposleni delavki na JSKD (vodja) in ZKD (administrativno finančna delavka) sva v letu 2005 zaključili aktivno delovno dobo. Vodstvo občine ugotavlja, da razvojna dejavnost tega področja zahteva v Grosupljem polno zaposlitev in tako z ZKD Grosuplje iščejo nove rešitve: mislim, da je čas za razpis in zaposlitev, ki je več kot utemeljena - občinske prireditve, pomoč kulturnim društvom, upravljanje Kulturnega doma, kino-dejavnost, varovanje kulturne dediščine - povezovanje s turizmom, gospodarstvom... Razpis za delovno mesto strokovnega delavca na Zvezi kulturnih društev Gro- VABILO V petek, 31. marca ob 19:30 bo v Slovenski filharmoniji v Ljubljani KONCERT Pihalnega orkestra Komen in Pihalnega orkestra Glasbene šole Grosuplje. Vabimo vse občanke in občane na zanimiv in prijeten večer dobre orkestralne glasbe. S svojo prisotnostjo boste podprli naš pihalni orkester in razveselili mlade glasbenike, ki žrtvujejo svoj čas za skupno dobro. Glasbena šola Grosuplje Šopek za mamo Mačice ob potoku se v vetru pozibavajo, čebele v svate veselo k njim prihajajo. Pomlad prišla je mavrična, za praznik vsa ozaljšana. Zvončke, teloh, trobentice, cvetje pomladno v šopek povežite, mamam za praznik podarite. Mame, ne pozabite nase! Imejte se rade, hitite počasi, ljubite življenje! PRAZNUJTE! V marcu vse veselo je, saj vse mame slave. Lepšega imena na svetu ni, ko pokličem MAMA, moj zaklad si ti. ISKRENE ČESTITKE ob MATERINSKEM DNEVU SONČNICAM ter bralkam GROSUPELJSKIH ODMEVOV. Stanka Ahlin suplje oblikuje predsedstvo ZKD in le-to tudi odloča o zaposlitvi, seveda v soglasju s financerjem - občino. Za uspešno in usklajeno delovanje je izjemno pomembno sodelovanje z občino in strokovnimi službami. Ob slovesu se jim res lahko še enkrat najlepše zahvalim. Sodelovanje je bilo odlično. TJS: Območna izpostava JSKD za bivše 3 občine je v Ivančni Gorici. Obstaja kakšen globlji vzrok za to? TL: Vsaka novost prinese tudi dvome, vprašanja. Ko se je rojeval Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti in v letu 1998 tudi naša območna izpostava, so se morale občine dogovoriti o sedežu. Župan Jakopič je vedel, da ima občina Do-brepolje malo možnosti kljub bogati kulturni tradiciji. Župan občine Ivančna Gorica pa je ponudil dobre poslovne prostore in sedež goreče utemeljeval s pestro in tudi številčno močno kulturno dejavnostjo. Tedanji župan Rudolf Rome pa ni našel ustrezne utemeljitve, da bi ostal sedež v Grosupljem. In smo se selili, po 13-ih letih! Ni bilo prijetno! TJS: Katere kulturne skupine danes delujejo v Grosupljem? Kako so organizirane in kako so povezane? Kdo jih financira? TL: Ljubiteljsko kulturno delovanje, ki je sofinancirano iz občinskega proračuna, je živahno in pestro. V 13 društvih pokriva domala vse kulturne dejavnosti 32 skupin: 13 pevskih zborov, 5 instrumentalnih skupin, 6 gledaliških, 1 likovna, 2 literarni, 2 folklorni, 2 etno in 1 univerzo za tretje življenjsko obdobje. Slednja je že drugo leto vključena v Zvezo kulturnih društev in je močno gibanje starejše generacije, želne novih znanj, koristne izrabe prostega časa. Posamezna društva delujejo v skladu s pravili - s statutom Zveze, sicer pa imajo vso svobodo pri izbiri vsebin, programov in vnašanju svežine v te aktivnosti. Težko pa presegajo »vrtičkarstvo«, se premalo povezujejo med seboj. Kako lepo bi bilo, da bi nastal močan mešani pevski zbor, močna gledališka skupina in prireditve bi bile bolj obiskane, kot so. Tisto najvažnejše v skupini pa so vsekakor medsebojni odnosi - pošten odnos do sočloveka, sprejemanje drugačnosti, spoštovanje, ljubezen do lepega in skupnega, do ustvarjanja in poustvarjanja. In če tega ni, se skupina razide. TJS: Kako se je z leti spreminjal odnos javnosti do dosežkov ljubiteljske kulture? TL: »Ti meni svetlo sonce, a jaz sem mesec tvoj, od tebe luč dobivam, od tebe ogenj svoj.« Nekateri ljudje nam postanejo prijatelji in ostanejo v našem življenju kar nekaj časa. In teh se je v skoraj dveh desetletjih nabralo lepo število - kot člani delovnih skupin, mentorji, vodje, predsedniki in člani društev ali kot hvaležna publika. Zato je življenje nekaj posebnega! Tisti, ki čutijo potrebo po kulturnem dogajanju, se nam pridružijo, nas podpirajo in razumejo, so nam hvaležni, si prihajajo nahranit svojo dušo, preprosto uživat. Da se v Grosupljem nič ne dogaja, ugotavljajo običajno tisti, ki naših dogodkov ne spremljajo, jih ne potrebujejo. TJS: Kakšno je vaše mnenje o doseženem nivoju ljubiteljske kulture v Grosupljem? TL: Preveč svetlobe je kot preveč teme - preprečuje, da bi videli. Sije prijazno sonce. Si lahko želimo več? Vse lepo tudi vnaprej vsem. TJS: Boste še delovali v ljubiteljski kulturi ? TL: Seveda. Človek živi zato, da nekaj ustvari in svoje dobre spomine deli z drugimi. Hvala vsem, ki so mi dovolili, da sem z njimi sodelovala in prijateljevala in so pustili v mojem srcu lepe odtise. Z go. Tatjano Lampret sem obujala spomine na uspešno in ustvarjalno pot v ljubiteljski kulturi Tatjana Jamnik Skubic. Ga. Lampret, hvala vam za dobro voljo, pripadnost, predanost in pozitivno energijo, ki ste jo vnašali v kulturno dogajanje v Grosupljem tudi v imenu uredništva Grosupeljskih odmevov. POGOVORI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 29 V mesecu mnogih lepih praznikov, namenjenih ženskam, sem se pogovarjala z magistro Bredo Škrjanec, mamo, svetnico Občinskega sveta Občine Grosuplje, kulturno delavko, umetnostno zgodovinarko, višjo kustodinjo v Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani, skratka z zanimivo žensko, ki je znana v strokovnih krogih doma in v tujini. Njena bibliografija, ki se začne v 1992. letu, obsega blizu 160 naslovov (strokovnih besedil, prevodov, uredništev, člankov, intervjujev) v slovenskem in tujih jezikih. Rojena Grosupeljčanka je osnovno šolo končala v Grosupljem, v gimnazijo je hodila v Stično, nato pa je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala umetnostno zgodovino in sociologijo. Kakšni so vaši spomini na osnovno in srednjo šolo? Na osnovno šolo nimam dosti spominov, razen na to, da sem ves čas delovala na gledališkem področju in sodelovala na vseh proslavah z recitacijami, ki sem se jih naučila na pamet. Sprva me niso sprejeli k pevskemu zboru, zborovodja mi je rekel, da nimam posluha in to je bila zame prava travma, čeprav sem sama zase vedno pela. V srednji šoli so me pa silili, naj grem v zbor, pa jaz nisem hotela, saj v 'tisti dobi' nisem prenesla nobene prisile. Gledališče pa me je spremljalo skozi vso osnovno šolo, gimnazijo in potem. Sodelovala sem v začetku osemdesetih let v skupini učiteljice Matilde Zorc, igrali smo Lorcovo dramo Dom Bernarde Albe - same ženske. Potem pa smo pod vodstvom Gorana Gluviča ustanovili gledališko skupino, ki se je konec osemdesetih poimenovala Boldrik II. Na ta leta imam v spominu veliko poezije, ki jo še vedno znam na pamet, še kasneje sem se jo učila na pamet kar tako, za sebe. Kdo vas je v osnovni šoli učil likovni pouk? Viktor Magyar in mama (Marta Dobrovoljc - o.p.). Magyar je bil zanimiv, ker je dopuščal obliko in polne barve, brez mešanja - da je bila barva močna in je imela svoje mesto. Bil je slikar naivec, pa je imel rad čiste barve in oblike. V spominu mi je ostala risba - šlo je za učenje o barvnih kontrastih - in narisala sem cirkuško areno. Obema je bila slika všeč, meni in Magyarju. Tudi mama me je učila nekaj časa. Bolj kot to, so vplivale name knjige, ki smo jih imeli doma in pa moja fantazija. Mama se je ukvarjala z likovno umetnostjo in je imela doma knjige s slikami in te sem kar naprej listala in pregledovala. Vas je vse to tako zaznamovalo, da se odločili ravno za študij umetnostne zgodovine? Moja prva želja je bila AGRFT, po vseh teh mojih gledaliških izkušnjah in nagnjenju do gledališča. Šla sem na sprejemni izpit in ugotovila, da sem med samimi otroki igralcev. Nekako se nisem videla med njimi in sem odšla. Mislila sem si, da se lahko z gledališčem ukvarjam amatersko, kot sem se že do sedaj. Kot študentka sem malo sodelovala s pouličnim gledališčem, ki je bilo nekak predhodnik današnje skupine Ane Monro. Potem sem se odločila za študij jezikov na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Študirati sem hotela angleščino in francoščino, pa sta se študijska programa preveč prekrivala. Šele na tretjem mestu je bila umetnost. Razmišljala sem tudi o likovni akademiji, vendar sem vedela, da nisem nadarjena v praktičnem pomenu, ampak bolj za teorijo in razlago. Zato sem vpisala na filozofski fakulteti umetnostno zgodovino in sociologijo. Vendar so jeziki še vedno moja strast. Tudi med študijem in v službi prevladuje literatura v tujih jezikih, saj je strokovnih besedil z mojega področja le malo prevedenih. Tako sem si 'pokvarila' jezik, uporabljam dolge stavke, z veliko odvisniki, uporabljam tudi trpnik, ki v slovenskemu jeziku ni ravno priporočljiv. Zato dam slovenska besedila vedno lektorju v pregled, angleška pa ne. Kaj vam je dal študij umetnostne zgodovine? Idealizirani svet umetnostne zgodovine se mi je že v prvem letniku podrl. Če bi bila še enkrat na začetku, ne bi šla več študirat na Filozofsko fakulteto. Študij je bil usmerjen v preteklost, veliko smo zvedeli o srednjem veku, renesansi in baroku, o novejših obdobjih pa zelo malo, mi pa živimo sedaj in tukaj. Po končanem študiju smo se umetnostni zgodovinarji morali za sodobno umetnost izobraževati sami, v tujini ali pa doma preko drugih inštitucij, kot sta na primer SCCA (Soro-šev center za sodobne umetnosti) in ISH - Fakulteta za podiplomski humanistični študij v Ljubljani. Poklic ste nadgradili tudi z magistrskim študijem! Razmere na oddelku umetnostne zgodovine pojasnjuje tudi to, da za dosego magistrskega študija nisem imela nobenega izpita, samo nalogo sem napisala, saj nisem imela pravega sogovornika. Izbrala sem si zgodovino ljubljanskega grafičnega bienala. To ni bila le teoretična naloga. Uredila sem dokumentacijo bi-enalov, fototeko, hemeroteko in tako sem začela svoje delo v tej ustanovi - Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani. Urejati sem začela tudi knjižnico. Nekatera dela sem dokončala, druga pa sem začela in so jih drugi lahko nadaljevali. Je bila to vaša prva služba? Moja prva služba je bila pri varnosti. Pri 24. letih sem postala mama in ker sem hotela za svojo družino sama skrbeti, sem se zaposlila pri varnosti, potem sem nekaj časa delala v Krajevni skupnosti Grosuplje. Vmes sem diplomirala in imela sem srečo, da sem dobila mesto v programu 2000 mladih raziskovalcev. Zaposlena sem bila na Filozofski fakulteti, delala pa sem v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in pisala magistrsko nalogo. Vaše zanimanje je usmerjeno v grafiko, kakšen pa je vaš odnos do slikarstva? Rada imam slikarstvo, pa tudi arhitekturo. Moja ljubezen ni grafika, v to sem kar 'padla, pa me je potegnilo vase. V okviru grafike me zanima predvsem tisk kot civilizacijska dobrina, ki se vleče kot rdeča nit skozi zgodovino. Spremembe v tehnologijah so, začenši z iznajdbo tiska, vplivale na spremembe v družbi. Tisk je omogočil razvoj znanosti in s tem tudi umetnosti. Grafika kot posebna zvrst umetnosti, ki ima možnost multipliciranja, v sebi nosi izrazito družbeno orientirano sporočilno moč. In jaz zastopam mnenje, da ni dobre umetnosti brez socialnega an-gažmaja. Kateri umetnik vam je blizu? Ne posamezen umetnik, bliže so mi načini ustvarjanja., postopki, smeri. Všeč mi je minimalizem, konceptualna umetnost, bodyart - zaradi politične in socialne moči, ki jo je imela ta smer, ko je nastajala konec šestdesetih in v sedemdesetih letih, in jo ima še danes. Všeč so mi umetniki, kot na primer Damien Hirst, angleški umetnik, socialno angažiran, kaže na nepravilnosti v družbi z jezikom umetnosti. Pogosto je ciničen, ruši tabuje in mite, kaže nam stvari, ki jih ne vidimo ali nočemo videti. Za oko mi je blizu barvna abstrakcija. V Bonnu, v Muzeju sodobne umetnosti je soba, posvečena Gerhartu Graubnerju. V sobi, kjer so štiri platna - Štirje letni časi - bi lahko sedela cele ure in uživala. Slikar se ukvarja z barvo kot izraznim sredstvom. To niso barvni geometrijski liki. Zima in jesen me ne prevzameta tako, na slikah pomladi in poletja pa se barva giblje, celo vonja. Tu gre za čutno dojemanje umetnosti. Iz preteklosti imam rada renesanso in zgodnji barok, posamezne avtorje, na katerih sloni razvoj: Caravaggio, Giotto, ki je pravzaprav začetnih slikarstva, Beato Angelico. Ti slikarji morda niso tako zelo poznani, so pa prinašali napredek. Rada imam tudi impresioniste, ti so že modernisti in so pomembni za razvoj današnje umetnosti, so na nek način prvi avantgardisti. Kaj pomeni biti kustodinja v muzeju ali galeriji? Kustos, kustodinja je muzejski naziv, ne galerijski. Pri nas nimamo izrazov za te poklice, pa smo kar vsi kustosi in kustodinje. Kustosi so običajno v muzejih. Tam se stvari hranijo za dolga leta, gradivo se pridobiva na terenu, tudi na terenu so hranjena različna gradiva, kar lahko poimenujemo z izrazom kulturna dediščina. Razstave v muzeju so občasne, veliko večja pozornost pa je posvečena stalni postavitvi. Ta se po delčkih lahko letno spreminja, celotna postavitev pa na pet let ali več. Dela, ki so bila dalj časa izpostavljena okoljskim faktorjem, svetlobi, prahu, vlagi, je potrebno delno restavrirati in konzervirati ter shraniti v depoje, da ne pride do trajnih poškodb. V galeriji pa je najpomembnejša galerijska dejavnost, razstave. Včasih sem samo koordinatorica, ponavadi pa si človek za vse: idejo si zamisliš, poiščeš partnerje v projektu, poskrbiš za promocijo, napišeš besedila, daš natisniti kataloge, vabila, poskrbiš za postavitev razstave. Saj imaš pomočnike, vendar vsa skrb je na tebi. Najlaže bi ponazorila svoje delo ob primeru. Leta 1998 sem postavila v srednjeevropskem prostoru zelo uspešno razstavo Moja Altamira. Imenovala sem jo po jami, ki jo zaradi starih slikarij vedno na novo odkrivajo in obravnavajo. Hotela sem postaviti nekaj novega, atraktivnega in zamislila sem si 'risbo v prostoru' in tu je povezava z jamo. V Altamiri so najstarejše slike, zato naj bi bilo vse v znamenju začetka. Povabila sem mlade ustvarjalce, ki še niso bili uveljavljeni, torej na začetku svoje kariere. Naša ustanova ima osem velikih prostorov, zato sem se odločila za osem avtorjev iz osmih dežel. Malo denarja je bilo na voljo za potovanja in študij, zato sem prosila znance po svetu, da so mi pomagali pri iskanju primernih avtorjev. Odziv je bil presenetljiv. Ponekod so izvedli celo natečaje na razpisano temo, poslali so mi ogromno gradiva. Iz Slovenije je sodelovala mlada umetnica, v katero sem zaupala, da bo sposobna izvesti nalogo. Sledila sem delu vseh izbranih avtorjev, saj so si izbrali prostor v galeriji in konkretnemu prostoru prilagodili svoje delo. Vseh osem avtorjev se je zbralo v Ljubljani, da smo postavili razstavo. Organizirati sem morala prenočišča, prevoze, prehrano, poiskati sponzorje. Od jutra do večera, celo celo noč do jutra smo delali. Avtorji, ki so preje postavili svoje stvaritve, so potem pomagali drugim. Tako je med nami nastalo prijateljstvo, ki še traja. Govorili smo pet jezikov, projekt je bil prava avantura, ampak bilo je nepozabno lepo. Napisala sem besedila za zloženko, plakat, vabila, sodelovati sem morala z dizajnerjem. Vse niti sem imela v rokah. Na koncu sem bila zelo utrujena. V galeriji mora biti kustos včasih vse, manager, tudi ekonomist, pa tudi fizični delavec, saj imamo vedno omejena sredstva. Kakšno nalogo ima Mednarodni grafični likovni center v Ljubljani? Mednarodni grafični center ima več dejavnosti: smo galerija, imamo produkcijski oddelek, kjer tiskamo grafike v tehnikah globokega tiska, sitotiska in litografi-je, od leta 2000 pa smo tudi muzej, saj zbiramo grafiko 20. in 21. stoletja, vendar je ta segment, zaradi pomanjkanja časa, še vedno zapostavljen. Pričakovali smo, da bo država poskrbela vsaj za prostorske pogoje hranjenja, ko nam je dodelila tudi muzejski naziv, pa se to do danes še ni zgodilo. Poleg grafik, ki jih pri nas natisnemo in gresta dve kopiji vedno tudi v naš muzej, zbiramo še umetniško efemero - knjige umetnikov, pa letake, plakate, stikerje, flajerje - to so sicer propagandne oblike tiskovin, vendar pa so narejene z umetniškim jezikom, vsebinsko socialno usmerjene, opozarjajo na napake v družbi, uporabne pa so za marketinški princip distribuiranja. Zbrano gradivo hranimo v posebnih predalih pod posebnimi pogoji, da grafike ne propadajo pod vplivom svetlobe, toplote, vlage, prahu in škodljivcev. Med posamezne grafične liste položimo brezkislinski papir, gradivo hranimo tudi v posebnih mapah in škatlah, če so knjige, iz brezkislinskega papirja. Že sam papir je drag, pa še vse, kar potrebujemo, dajemo delati po naročilu, po merah. Z muzejskim delom se ukvarjam, kadar imam čas, v glavnem pa ga za to delo primanjkuje. Zaposleni smo le štirje kustosi. Standardi se tudi zelo hitro spreminjajo. Včasih so morali biti predali kovinski, zdaj se v tujini zopet vračajo k lesu. Posebni materiali, predvsem digitalna grafika, so neobstojni, že sedaj slike bledijo, kaj bo z njimi čez leta, nihče ne ve, ker še niso preizkušeni, sodobni materiali in pigmenti so slabši, enako velja za druge digitalne nosilce vizualnih podob. Potrebno bi bilo vse poslikati z navadno, klasično fotografsko tehnologijo, da bi vsaj na tak način ohranili podobo. Kako pridobivate gradivo za muzej? Zadnje čase nekaj več odkupujemo, je pa to še vedno malo, saj so odkupi pri nas, na žalost, v celoti vezani na javna sredstva. Večinoma dobivamo darila, kar pomeni, da naši hiši raste kredibilnost. Že za leto 2006 sem popisala skoraj 1000 'kosov', za leto 2005 smo tudi dobili dve 'močni' donaciji. Po večjih razstavah sodobne umetnosti avtorji pogosto poklonijo muzeju nekaj svojih del. Kupujemo samo tisto, kar še ni v drugih javnih grafičnih zbirkah. Kolege po muzejih poprosimo za podatke o njihovi zalogi. Žal muzealci nimamo popisa tako urejenega, kot imajo to knjižnice s Cobissom. Tudi na področju muzejev so pripravljali podoben program, pa je nova oblast proces nastajanja programa ukinila, tako da se mora vsak sam znajti. Za popisovanje od letos uporabljam program, ki ga je razvila Moderna galerija in sem zadovoljna z njim, ker je preprost in dovolj natančen. Vendar popis naše zaloge še ni končan. Bili ste tudi članica žirij. Kako poteka to delo, ki je očem skrito in zato pogosto tarča mnogih ugibanj? Žirije so sestavljene različno, odvisno od predmeta izbiranja. Ko se žirija sestane, izbere predsednika in potem se člani dogovorijo o načinu dela in normativih. Komisija je lahko sestavljena pretežno iz umetnikov ali teoretikov in od tega je odvisno delo. Umetniki gledajo na umetnost bolj čustveno. Vsak član komisije ima na voljo običajno deset točk in ocenjuje ter dodeljuje točke glede na to, koliko je nagrad. Običajno se hitro oblikuje ožji izbor. Dela si najprej ogledaš, razdeliš točke, potem pa se pogajaš za svoje izbrance. Pomembna je dobra argumentaci- ja, ki lahko včasih prepriča tudi že drugače odločene člane žirije. Včasih pa se ne strinjam z odločitvijo in se je že zgodilo, da sem se umaknila iz žirije. Pogosto vas srečujemo tudi kot predavateljico. Predavam na strokovnih srečanjih, v zadnjem času pa tudi na likovnih akademijah doma in v tujini. Zanimivo je predavati študentom, ker so njihova vprašanja tako nepredvidljiva in zato zanimiva. Sodelujem tudi na strokovnih srečanjih, posvečenih grafiki. Tudi sama sem se že spoprijela z delom pri organizaciji simpozija o grafiki. Tudi zadnje čase imam kar veliko različnih vabil. Ko si s strokovnostjo pridobiš ime, imaš veliko znancev, se ti odpre veliko vrat. Vsaka nova srečanja omogočijo nove znance in nove povezave. Vendar ta dejavnost zahteva veliko časa, dela, priprav. Kot strokovnjakinjo me cenijo doma in v tujini. Nisem sebična, ni mi problem dati informacijo o nečem, kar poznam, ni razloga, da bi znanje držala zase kot neko ekskluzivo. Prejeli ste tudi dve potovalni štipendiji. Prvo potovalno štipendijo sem dobila kot darilo. Bivši direktor je bil že starejši gospod, pa mi je odstopil svojo štipendijo za potovanje po Japonski in jaz sem jo z veseljem pograbila. Zlepa ne bi prišla v to daljno zanimivo deželo, ki slovi tudi po tem, da je tam vse zelo drago. Japonska fondacija je plačala pot, bivanje in celo dnevnice sem dobila plačane. Japonci so namreč iskali partnerje v Evropi, predvsem iz bivšega socialističnega sveta. Tako smo se zbrale iz 12 držav 14 žensk, kar je bil za patriarhalne Japonce pravi šok in nekaj časa smo imeli težave s komunikacijo. Predvsem so nam kazali staro, njihovo tradicionalno umetnost, mi pa smo želeli spoznati tudi sodobno ustvarjanje. V tistih treh tednih sem si za prijatelja pridobila japonskega vodjo naše skupine. Pregovorila sem ga, da nam je omogočil tudi srečanja s kustosi za sodobno umetnost v muzejih za sodobno umetnost. Še vedno si dopisujeva. Japonska me je navdušila. Po vrnitvi sem se začela učiti japonščino, brala sem njihovo prevedeno literaturo. Vzdržujem pa tudi stike z drugimi člani te skupine. Drugo tako potovanje pa je bilo v Brazilijo. Povabila me je umetnica Maria Bo-nomi na festival Rio gravura v Rio de Janeiro. To je bil velik projekt. Vse kulturne ustanove v tem mestu so razstavljale grafike, kar 70 razstav si je bilo mogoče ogledati. Pregledali so vse depoje, restavrirali vse gradivo, ki je to potrebovalo. Vendar smo kmalu ugotovili, da ima večino tega tudi Evropa. Zanimivo pa je bilo srečanje z brazilsko grafiko. Videli smo veliko populistične grafike. Tisto, kar je mene navdušilo, so bile grafične delavnice po mestu. Pod šotori so se zbirali revni prebivalci tega mesta, nešolani, nepismeni, saj tu šolanje ni obvezno. Grafiki, ki so bili animatorji na teh delavnicah, so pomagali nepismenim, da so vrezali svoje ime in ga odtisnili. Prvič so vizualizirali sebe. Mnogi so se naučili pisati. Tudi posebni avtobusi so vozili po mestu in delali na tak način z revnim prebivalstvom. V spominu mu je ostal deček, ki je sicer čistil čevlje po ulicah. Umazan, z velikim zavojem orodja je stal pred vrati in ni upal vstopiti. Potem pa je le sezul umazane natikače in vstopil. Eden od animatorjev mu je rekel, naj pusti bisago zunaj. Deček se je obrnil in odšel. Vendar so nazadnje ugotovili, da je bisaga vse njegovo bogastvo in da ne more tvegati, da mu jo kdo ukrade. Poklicali so ga nazaj in fant se je ob pomoči podpisal in odtisnil svoje ime. Kako je bil vesel, ko je zagledal svoje ime in je zadovoljen odšel. Morda ga je ta dogodek spodbudil, da se je naučil pisati. Kot plačilo za povabilo smo morali napisati nekaj vtisov o dogajanju na Rio gravura. Objavljeni so bili v reviji Grapheion, ki ne izhaja več. Revije, namenjene grafiki so zelo redke, ker so namenjene zelo ozko strokovno usmerjeni publiki, ki ni ravno številna. Imate radi potovanja? Rada potujem. Veliko sem potovala in še potujem službeno, a to ni isto, kot če potujem v lastni režiji. Zadnje čase imam več časa in možnosti, ker me odrasla hči ne potrebuje več toliko. V načrtu imam potovanje v Pariz s hčerko, vendar ne samo turistično, tudi poslovno. Tam imam veliko znancev, ki jih bom obvestila o svojem prihodu. Ponavadi se vedno zgodi kaj nepredvidenega, pa zato toliko bolj zanimivega. Kakšno daljše potovanje pa načrtujem za pozno jesen ali začetek zime. Nič še nisva povedali o vašem delu svetnice v Občinskem svetu Občine Grosuplje? Ja, res je, proti koncu gre moj drugi mandat v klopi LDS v občinskem svetu in odboru za družbene dejavnosti. Vesela sem, da sem sodelovala pri številnih odločitvah, ki so pospešile razvoj Grosupljega v zadnjih 8 letih. Res pa je, da ima razvoj tudi negativne plati, pri čemer je najbolj očitna ta, da se prav ob hitrem razvoju pokažejo vse šibkosti in vse luknje v strukturi lokalne skupnosti in pri nas se te, poleg zakonodaje, na katero pa v svetu nimamo neposrednega vpliva, najbolj kažejo v obeh infrastrukturah, tako komunalni, kot socialni, čeprav je slednja zadnja leta v naložbeni prioriteti. Skratka, svetnike grosupeljskega OS čaka v prihodnje še veliko dela in predvsem modrih odločitev. Gospa Škrjanec izžareva neko posebno energijo, ki jo, morda se tega niti ne zaveda, širi na ljudi, ki se z njo družijo. Ni čudno, da ima velik krog znancev, kolegov in prijateljev. Je neverjetno delavna, podjetna in uspešna pri svojem delu. Čutiti je, da je umetnost svet, v katerem se dobro počuti, ki ji daje dovolj manevrskega prostora za izobraževanje in osebno rast, ob vsem tem pa ji ostaja še čas za družbenopolitično delo. Rada kuha, vendar ima rada posebne jedi, za katere je ideje prinesla s seboj s potovanj. Bralci in uredništvo ji želimo vse lepo ob marčevskih ženskih praznikih in naj ji v življenju še naprej tako lepo kot do sedaj uspeva vse, česar se bo lotila. Marija Samec Mag. Breda Škrjanec pred delom italijanskega avtorja Federica Pietrele na 26. grafičnem bienalu v Ljubljani. _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 30 UPOKOJENCI i a. M !_■# ' j 3 ^ ■ ^ ■ ■ i m v ,WB G * i ¡Jž • ■■J®» * _ z, ■ i l! i Mu f. i E» (Desno) Marija Kastelic pri tajniškem poročilu. REDNI LETNI OBČNI ZBOR DRUŠTVA UPOKOJENCEV GROSUPLJE SREČA JE TISTO, KAR DELIMO Z DRUGIMI V četrtek, 23. februarja 2006, je Društvo upokojencev (DU) Grosuplje imelo v Družbenem domu Grosuplje svoj redni letni občni zbor. Zbora so se poleg članov udeležili tudi župan Janez Lesjak, predstavnica koordinacije iz DU Šmarje-Sap Anka Fabjan, predstavnica regionalne organizacije DU Ljubljanske pokrajine Malči Žitnik, predsednik Mestne zveze DU Ljubljana Marjan Sed-mak, direktorica Doma starejših občanov mag. Marta Gašparovič in podpredsednica LAS Grosuplje Angelca Likovič. Večina gostov je poleg pozdravov s svojega zornega kota (po)iskala rešitve za še boljše možnosti izrabe in preživljanja življenja starejših. Na začetku je predstavnik policije Rudi Ribaker predaval o nasilju in možnostih zaščite pred njim, v kulturnem programu pa sta nastopila Ženski pevski zbor Lastovke pod vodstvom Mojce Intihar, ki je zapel Prešernovo Pod oknom in ljudsko »nagajivko« Jaz pa pojdem na Gorenjsko in grosupeljska pesnica Dragica Zakrajšek, ki je zrecitirala svojo pesem Nova moč. Pred uradnim začetkom občnega zbora so v DU organizirali predavanje na aktualno temo o nasilju in varovanju občanov pred njim. Predstavnik Policijske postaje Grosuplje (ki pokriva poleg območja občine Grosuplje tudi sosednji občini Ivančna Gorica in Dobrepolje) Rudi Grumbacher je v predavanju izpostavil nekatere kritične točke na tem področju v našem okolju in se pri tem dotaknil romske problematike. Za obrambo pred nasiljem pa je nakazal, kako naj se ljudje zaščitijo. Še posebej morajo biti pozorni na nošenje in shranjevanje denarnice in torbic, saj prilika dela tatu. Prav tako ni pametno nositi vseh dokumentov v torbici ali denarnici. Pozorni morajo biti v gneči, pa tudi na bankomatih, ali pa pri nošenju dragega nakita. Prodajalci na domu in razni akviziterji, še posebej v skupinah, so lahko tudi potencialni nepridipravi. Če bi se občanom zgodilo karkoli, ali so videli sumljivo ali storjeno kaznivo dejanje in želijo ostati anonimni, lahko dogodek prijavijo anonimno na št. 113. Nikoli pa naj kot morebitne žrtve ne izpostavljajo svojega življenja, četudi se znajdejo v takih okoliščinah. Pri tem naj le si čim bolj zapomnijo storilca in ga nato ob prijavi podrobno opišejo. V nadaljevanju so člani DU izvolili delovne organe zbora in v delavno predsedstvo imenovali Lojzeta Gabrščka kot predsedujočega, za člana pa Martina Jesiha in Anico Koščak. Predno so začeli z delom, so se poklonili svojim umrlim članom v preteklem letu. V poročilu je predsednik DU Grosuplje Borut Hrovatin, ki je prevzel mesto predsednika lansko leto, na začetku pozdravil tudi nove člane, še posebej novopriseljene v Sončnih dvorih in jih povabil k dejavnemu sodelovanju. Nadalje je dejal, da se morajo ob povečevanju števila upokojencev v slovenski družbi tudi v DU prilagajati novim okoliščinam in skrbeti za čim bolj kvalitetno vključevanje starejših v različne programe. Pri tem je treba poudariti, da v domovih po Sloveniji živi le 5 % upokojencev, ostali živijo večinoma na svojih domovih. Kljub temu pa še vedno precej ostarelih živi v izredno slabih razmerah in tisti, ki nimajo svojcev. Kaže tudi, da bo treba v občini organizirati center za pomoč na domu. Trenutno to delo opravlja Dom starejših občanov Grosuplje. Zaradi zaposlenosti mlajših in drugih razlogov je taka pomoč potrebna tudi invalidom in tistim, ki si sami ne morejo stre-či. (Celovita pomoč na domu pa je še mnogo bolj kompleksna. Del te vsebine si lahko preberete ob prispevku, kjer pišemo o soglasju občinskega sveta k višini cene socialno-varstvene storitve pomoč družini na domu za leto 2006.) Člani DU se lahko vključujejo v razne sekcije in komisije, ki jih imajo organizirane v društvu, in v druge organizacije, ki lahko izpolnjujejo njihova pričakovanja. V društvu so zelo delavni tudi poverjeniki, ki so ob svojem delu na terenu pridno hodili še na predavanja, na katerih so se izobraževali, kako stopiti v stik z ostarelimi ljudmi, ki imajo tudi razne težave, in spoznavali tudi druga področja, zanimiva za starejšo populacijo. Med tistimi, ki pa so opravili največ obiskov na domovih, sta bili Marija Šeme in Marija Novak, ki so jima podelili posebni priznanji. V društvu so zelo veseli sodelovanja z Zdravstvenim domom Grosuplje in njegovo patronažno službo. V krajevnih skupnostih Grosuplje, Polica, Račna, Sp. Slivnica in Žalna imajo organizirane tudi meritve krvnega tlaka. Za to delo skrbita upokojeni medicinski sestri Marija Je-sih in Vladimira Slak (ga. Vladimira je bila odsotna). Izredno pomembno je bilo tudi sodelovanje Osnovne šole Brinje, ki je poskrbela, da so se upokojenci ob mentorstvu učencev učili osnov računalništva. Že vrsto let so upokojenci dejavni tudi na raznih športnih področjih. Poleg druženja tudi tekmujejo na krajevni, medobčinski in regionalni ravni. Okoli 30 jih redno telovadi v šolski telovadnici, približno 30 parov pa obiskuje tudi plesne vaje. Upokojenci se preizkušajo tudi na kulturnem področju. Pevke v zboru Lastovke so lani imele 21 nastopov tudi izven občine. Ustvarjalna vnema njihovih pesnic Dragice Zakrajšek, Stanke Ahlin in Jožice Sklepič ter, žal lani umrle Jožefe Skubic jih vedno preseneča. Veli- ko možnosti za udejstvovanje starejših omogoča Univerza za tretje življenjsko obdobje. V vseh njenih programih sodeluje okoli 80 članov DU. Zbor je posebej pozdravila tudi Andreja Smolič, vodja te Univerze. Tajniško poročilo je podala Marija Kastelic. Iz njega smo lahko razbrali, da društvo trenutno šteje 846 žensk in 603 moških. Lani se je vključilo 53 novih članov, umrlo pa jih je 34. V vzajemno samopomoč je vključenih 407 članov. Upravni odbor je imel 10 sej, na katerih je bila prisotna tudi predsednica nadzornega odbora. Poleg teh podatkov je Kastelčeva podala tudi finančno poročilo za 2005 in načrt za 2006. Predsednik častnega razsodišča Vinko Županič je vidno zadovoljen oznanil, da je ta sekcija v DU edina, ki nima nobenega dela in si želi, da bi tako ostalo tudi v prihodnje. Namesto odsotne predsednice nadzornega odbora Rozi Fortuna je pozitivno poročilo podala njegova članica Malči Šturm. Na koncu so upokojenci sprejeli vsa podana poročila, med drugim tudi višino članarine za leto 2006, ki znaša to pot 8 EUROV. Po zboru pa so se še zadržali ob prigrizku in prijetnem klepetu s sovrstniki. ŽUPANOVA SPOROČILA UPOKOJENCEM Med razpravo po poročilih na občnem zboru Društva upokojencev Grosuplje se je oglasil tudi župan Janez Lesjak, ki je pohvalil delo društva. Le-to deluje verjetno tudi zato tako uspešno, ker se člani zavedajo, da je človek kot posameznik preveč ranljiv in da v skupnem organiziranju veliko lažje preživi tudi težke čase. Menil pa je še, da je bila tema o nasilju na začetku zbora primerno izbrana, saj je nasilje kar močno prisotno v zadnjem času v našem okolju in ga tudi mladi npr. na svojih parlamentih postavljajo kot problem na prvo mesto. Prav tako je posebej izpostavil romsko problematiko, za katero meni, da tudi veljavna zakonodaja in organizirane institucije v državi do zdaj niso omogočale, da bi jo lahko uspešno reševali. Pri tem meni: če moramo mi vso evropsko zakonodajo urejati tako, da je primerljiva, potem naj Evropa sprejme tudi tak zakon o Romih, da ne bo prihajalo do imi-gracij v Slovenijo iz drugih evropskih držav. Zelo pomembno je po njegovem izobraževanje. Prva generacija Romov, ki bo naredila šolo, ne bo imela več težav s komunikacijo »s civili«, je prepričan župan. Je pa tudi dejal, da z večino Romov dobro sodelujejo in da le problematična skupina meče slabo luč tudi na vse ostale. K temu je še dodal, da so mu Romi sami prinesli peticijo, da nočejo svojega svetnika v občinskem svetu, saj so med seboj močno sprti in bi jih ta svetnik le še dodatno sprl. Nadalje se je župan vprašal, kaj bo s pokojninsko blagajno, ko je upokojencev vedno več? Ker imamo v naši družbi kar precej težav z medgeneracijskim sožitjem, bo tudi pobiranje davkov za ta namen vedno bolj težavno. Pri tem je tudi medsebojno odtujevanje eden od vzrokov za vrsto težav in izčrpavanj državne in občinske blagajne, hkrati pa je tudi izguba vrednot obrnila nekatere stvari na glavo. Župan trdi, da je nas Slovence demokracija opijanila. »Demokracija ni samo pravica, demokracija je tudi dolžnost!« Ob koncu se je dotaknil tudi problematične slovenske demografske situacije in nato položil upokojencem na srce. »Stari ata, pa stara mama, dajta se ukvarjati z vnuki!« in s tem nakazal možnosti obnove medgeneracijskega sožitja, saj vse otroke ne bo mogoče nikoli dati v vrtce. Tam, kjer večgeneracijske družine živijo skupaj, se lahko (ali pa še bolj!) kvalitetno razvijejo odnosi med ljudmi, otroci pa naučijo vrsto različnih spretnosti, modrosti in drugih pozitivnih lastnosti za poznejše življenje, ki zna večkrat biti tudi zelo trdo. Na občini se bodo trudili, da bo okoli 160 društev lahko čim uspešneje delovalo. »Družba naj vam nameni tisto, kar vam pripada!« so bile ene od zadnjih županovih besed na tem zboru. Jože Miklič Predsednik DU Borut Hrovatin izroča priznanje Mariji Jesih. VVZ KEKEC GROSUPLJE Trubarjeva 15, 1290 Grosuplje VPIS OTROK V VRTEC VVZ Kekec Grosuplje sprejema vloge za vpis otrok v vrtec do konca meseca aprila 2006 za naslednje šolsko leto 2006/07. Vloge oz. prijave za sprejem otrok v VVZ Kekec dobijo starši v vrtcu Kekec, Trubarjeva 15 - tajništvo, vsak delovni dan od 6.30 do 14.30. ure. Vlogo za sprejem otrok v vrtec lahko dobite tudi preko e-pošte. Če bo v vrtec vpisanih več otrok, kot je prostih mest, bo o sprejemu odločala Komisija za sprejem otrok v zavodu, ki bo starše o sprejemu otroka obvestila ob koncu meseca maja 2006. »Dokler so otroci majhni, jim dajmo korenine, da poženejo. Ko postanejo malo večji, jim dajmo peruti, zato jim veliko pripovedujmo o lepem in čudežnem.« (Indijski rek) VRTEC ZA SREČNO IN IGRIVO OTROŠTVO Ravnateljica Cvetka Košir, prof. marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 31 ZDRAVSTVO Majda GABRŠEK, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa: NOVA STROKOVNA MOČ NA MEDICINI DELA V ZDRAVSTVENEM DOMU GROSUPLJE V Sloveniji se že vrsto let pojavlja problem kroničnega pomanjkanja zdravnikov. Na to nas opozarja minister za zdravstvo, vodstvo Kliničnega centra in mnogih bolnišnic po Sloveniji, posebno pa še direktorji zdravstvenih domov. V zdravstvenih domovih po širni Sloveniji, posebno v bolj oddaljenih krajih, se namreč srečujejo z velikim problemom zaposlovanja zdravniškega kadra. Tudi Grosuplje pri tem ni izjema, čeprav ne sodi med »oddaljene« kraje, je pa očitno preblizu Ljubljane, kamor odhaja večina ustreznega zdravniškega kadra. Zato si mora direktor ZD Grosuplje, dr. Janez Mervič, zelo prizadevati, da pridobi ustrezen in kvaliteten kader. Da mu to dobro uspeva, je dokazal tudi s tem, da je ob upokojitvi zdravnice, ki je do sedaj delala na medicini dela v ZD Grosuplje, pridobil priznano in uspešno gospo Majdo GABRŠEK, dr. med., spec. medicine dela, prometa in športa. Gospa Gabršek se je na svoji življenjski poti srečala z mnogimi izzivi, ki so ji dali nova znanja in nove izkušnje. Z življenjsko energijo, ki jo je začutiti ob srečanju z njo, pa ji gotovo ne zmanjka moči, da bi vse to tudi udejanjila. OSEBNA PREDSTAVITEV IN POKLICNA POT Rojena sem bila v Celju, kjer sem obiskovala osnovno šolo in kasneje gim-nazijo.V OŠ sem bila znana kot odlična matematičarka, saj sem bila v zadnjih treh razredih OŠ okrajna vice prvakinja in prvakinja v matematiki. Celjsko gimnazijo sem zaključila z odliko in bila oproščena mature. Še istega leta sem se vpisala na MF v Ljubljani, smer splošna medicina, in jo sicer z manjšo zamudo na račun mojih odjavljanj izpitov tudi končala. Leta 1978 sem se poročila v Ajdovščino in leto kasneje povila svojega prvorojenca Jako.Tam sem svojih prvih pet let službovala kot splošna zdravni- ZDRAV ČLOVEK IMA STO ŽELJA, BOLAN LE ENO. (A. P. Čehov) Se kdaj ob bolečem udarcu močno podrgnete po prizadetem predelu telesa in vam hitro odleže? Pomagali ste si z najbolj naravno in najstarejšo metodo naravnega zdravljenja - z metodo dotika. Tradicionalne metode zdravljenja si v slovenskem prostoru že nekaj let trmasto utirajo pot. Dolge čakalne dobe, prezaposleno zdravstveno osebje, nezadostna oprema in togost našega dragega zdravstvenega sistema slovenskega pacienta vse bolj pogosto potiskajo v naročje zdravilcev. Dejavnost, ki jo bo v kratkem urejal poseben zakon, kot obljublja minister Bru-čan, se vse bolj uveljavlja. Od kar se pri nas zdravijo s pomočjo zdravilskih metod tudi nekatere vidne osebnosti javnega življenja, je zdravilstvo vedno bolj pod drobnogledom. Večina držav v Evropi ima »pravila igre« napisana dovolj natančno, da je stranka dovolj zaščitena, hkrati pa je zdravilcem dana možnost, da ob izpolnjevanju določenih pogojev opravljajo svoj poklic, izdajajo račun (ki ga ponekod povrne zdravstvena zavarovalnica) in plačujejo davke. V Sloveniji žal še ni tako. Zdi se, da capljamo na evropskem repu. Malokdo pa ve, da je slovenski homeopat g. Matej Faust Gradišek že leta 1836 zdravil 200 bolnikov, obolelih za kolero, pri kateri je bila dokazana smrtnost 30 do 50 % od vseh obolelih. Od omenjenih dvestotih, ki so se zdravili s homeopatijo, jih je umrlo le pet. To pa seveda ni edina tovrstna statistika: v 19. stoletju so s homeopatijo uspešno zdravili tifus, rumeno mrzlico, malarijo in druge infekcijske bolezni. Španska gripa je leta 1918 pomorila blizu 20 milijonov ljudi. V homeopatskih bolnišnicah se je takrat dokazano zdravilo vsaj 28.000 bolnikov, beležili so le do eno-odstotno smrtnost. Homeopatija je danes pacientom na voljo v Evropi, na obeh ameriških celinah, Indiji in skoraj 100 drugih državah po vsem svetu. V januarju je bil v Londonu svetovni homeopat-ski kongres, katerega pobudnica je bila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), zraven so bili tudi slovenski homeopati. Homeopatija je le ena od tradicionalnih metod in po nekaterih podatkih jih je uporabnikom v državi na voljo več kot sto. V tiskanih virih smo pred leti lahko prebrali, da Slovenci plačamo na leto zdravilcem več kot 10 milijard tolarjev, pri tem pa marsikdo ne zna ločiti zrna od plev, t.j. dobrega zdravilca od takega, ki mu je zaslužek osnovno vodilo. Sodobni časi zahtevajo tudi od uporabnikov različnih zdravilskih storitev, da so poučeni o njihovih prednostih in slabostih. V pomoč nam je seveda cel niz revij in časopisov, na svetovnem spletu pa tovrstnih informacij kar mrgoli. Ob težavah, ki nastopijo ne- ca. Dnevno sem delala v splošni ambulanti in polovično še v obratni ambulanti takratne uspešne tovarne Lipa Ajdovščina. Veliko smo dežurali vsi, ker nas je bilo malo, tako da je bil mesečni izkupiček ur za dva delovnika dnevno. Bila sem tudi športna zdravnica RK Mlinotest in RK Lipa. Ko danes pomislim na tista leta, se zgrozim, kako smo vsi skupaj zmogli takšne obremenitve, pa bili kljub temu prijatelji med seboj in prijazni s pacienti. Leta 1983 sem se preselila v Ljubljano. Naslednjih 11 let sem delala v obratni ambulanti Lek-ZD Šiška kot kurativni in preventivni zdravnik. Leta 1994 sem zamenjala službo - postala sem nadzorna zdravnica ZZZS-OE Ljubljana in se preselila v majhno stanovanje v Grosupljem. Leta 2000 sem opravila specialistični izpit iz medicine dela, prometa in športa, čeprav sem ves specialistični staž zaključila že 15 let prej in sem imela ves čas opraviti z medicino dela. Dobri 2 leti sem delala pogodbeno v DC Murgle kot spec. MDPŠ in 4 leta kot izvedenka na senatih IK I. stopnje v Ljubljani. Konec leta 2004 sem ZZZS želela zapustiti, pa so me pregovorili, da sem prevzela vodenje oddelka za medicinski nadzor v OE Kranj, kjer so bili v letu 2004 zelo slabi rezultati. V dobrem letu vodenja nam je uspelo rezultate ponovno vrniti v slovensko povprečje, tako da mi ob slovesu vsaj zaradi dobrih rezultatov ni bilo težko. Zdaj delam v ZD Grosuplje kot spec. MDPŠ . V Grosupljem je še vedno moje stanovanje in moja hči, jaz pa se več ali manj še vedno vozim, saj veste, osebno življenje pač. Pacientu veliko pomeni, če ga je zdravnik pripravljen poslušati, če ima občutek, da se zdravnik zavzema zanj.. Kako vi vidite in gradite ta odnos? Sem ženska, ki imam rada ljudi. Tudi za svoj poklic sem se odločila že pri sedmih letih in glede tega nikoli nisem imela nobenih pomislekov. Ravno zaradi medsebojnega izmenjavanja pozitivnih energij med zdravnikom in pacientom se ponovno vračam v ambulanto. Svoj odnos gradim na pozdravu, nasmešku, prijaznosti, umirjenosti, pa tudi odločnosti, če je potrebno. Menim, da se pacienti ob meni ne počutijo nelagodno, da mi zaupajo - sicer bi pa o tem morali spregovoriti oni. Skratka, verjamem v nasmeh, ki nič ne stane in čudežno deluje - je najboljše naravno zdravilo.Res pa je, da smo tako kot pacienti tudi zdravniki samo ljudje in da akcija rodi reakcijo. Pri tem mislim na to, da je v zadnjih letih zaupanje v zdravnike močno padlo, kar se močno pozna tudi pri odnosu pacientov do zdravstvenih delavcev, saj so le ti premnogokrat preagresivni in prezahtevni, pri tem pa se zdravnik mora držati smernic stroke in pravil plačnika zdravstvenih storitev. Padec zaupanja je izključno v škodo pacienta, saj je znano, če verjamemo, bo pomagala že navadna voda (placebo efekt). Pri delu na ZZZS-u in na ZPIZS-u sem morala mnogokrat uporabiti precej diplomatskih pristopov, se z zavarovanci pogovoriti, jih seznaniti z drugimi možnostmi rešitve njihovih problemov, jih seznaniti z zakonodajo oziroma jim nakazati izhod, ki ni čisto povezan samo z zdravstvenim stanjem in delanez-možnostjo. Menim, da mi je vedno uspelo zavarovancu vsaj delno pomagati in se hkrati držati predpisov. Kakšne so posebnosti, specifike medicine dela? Kdo so vaši pacienti? Medicina dela se bistveno razlikuje od ostalih vej medicinske stroke. Nobeno od zdravstvenih zavarovanj namreč ne vključuje naših storitev, ampak gre za direktno menjavo med naročnikom in timom medicine dela. Opravljamo različne preventivne preglede (predhodne, obdobne, specialne,...) v ambulanti, sodelujemo z vodstvom delavnih organizacij in njihovimi inženirji za varnost pri delu pri prilagajanju delovnih mest delavcem, da bi s nadoma in ko se zdravstveno stanje bolnika hitro slabša, seveda nemudoma poiščemo pomoč svojega zdravnika, vendar ne bo odveč, če se hkrati poučimo, kako si lahko z uporabo tradicionalnih metod učinkovito pomagamo tudi sami ali v ta namen obiščemo izkušenega zdravilca. Zdravilske metode imajo mnogo oblik, dejavnost pa imenujemo s (prevelikim številom različnih izrazov, med katerimi se običajno ne znajdemo ravno najbolje. 1. Dopolnilne - komplementarne metode zdravljenja se imenujejo tako, ker dopolnjujejo metode klasične, t.j. uradne medicine. Dopolnilne metode zdravljenja imajo tudi to odlično lastnost, da ne izključujejo klasične medicinske doktrine, temveč pomagajo telesu pri samozdravljenju in pospešujejo učinke razstrupljanja. Ena takih metod je tudi reiki, s katero se v Sloveniji ukvarja približno 20.000 oseb. Življenjska energija se s pomočjo te tehnike prenaša v telo natančno tja, kjer jo telo najbolj potrebuje. 2. Izraz alternativne metode zdravljenja ali alternativna medicina nam pove, da je uporabnik izbral med dvema možnostma, se odločil za zdravilstvo in pri tem izključil možnost uporabe klasične medicine. 3. Holistična medicina je celostna medicina. Na človeka gleda kot skupek telesa in duha in na ta način obravnava tudi zdravstvene težave pacientov. Te ne obsegajo le enega ali dveh znakov bolezni, pač pa so težave lahko posledica motnje v telesu ali duševnosti, vzrok išče v dražljajih iz okolice, čustvih, počutju, odnosih z ljudmi. 4. Eden najbolj ustreznih izrazov za del tradicionalnih metod zdravljenja je integrativna medicina. S tem se ukvarja neformalna skupina zdravnikov, ki želi prispevati k tvornemu povezovanju uradne medicine in komplementarnih metod zdravljenja na vseh ravneh oskrbe bolnikov. Ustanovili so odbor, njihova vizija pa je dvigniti raven komuniciranja med zdravstvenimi ustanovami, ki skrbijo za strokovnost, izobraževanje, financiranje, raziskovanje in zakonodajo ter med predstavniki odbora, ki so opremljeni z informacijami, dokazi o učinkovitosti izbranih komplementarnih metod zdravljenja ter s podatki o potrebah bolnikov. Večina najpogostejših metod, ki se danes uporabljajo v zdravilstvu, temelji na izkušnjah starodavne kitajske, indijske medicine in homeopatije. Uspešna uporaba tradicionalnih metod zdravljenja pri živalih in otrocih je še en, pravzaprav eden najtrdnejših in neizpodbitnih dokazov, da pri alternativni medicini ne gre zgolj za vpliv na voljo in mišljenje, sugestijo oziroma efekt »placebo«. Živali in majhni otroci za vplive na svojo voljo namreč niso dovzetni in so zato njihove reakcije na tradicionalne metode zdravljenja povsem spontane. r tem zmanjšali obolevnost in invalidizacijo delavcev ter izdelujemo mnenja in spričevala za oceno začasne ali trajne delanezmožnosti. Seveda je pomemben tudi pretok informacij med nami in osebnimi zdravniki. Naše paciente običajno k nam napotijo delovne organizacije ali pa pridejo na lastno pobudo. Kako da ste se odločili za delo v ZD Grosuplje? Od kdaj opravljate svoje delo pri nas? Že nekaj let sem si zopet želela delati v ambulanti, zato sem se že avgusta na pobudo direktorja dr. Janeza Merviča odločila za pogodbeno delo dvakrat tedensko v popoldanskem času. Stik s pacienti in zelo prijetno vzdušje v kolektivu (zahvaljujoč sestrama Andreji in Zalki) me je prepričal, da sprejmem tudi ponudbo o rednem delu. S tem sem pričela pred nekaj dnevi - 1. 3. 2006. Kaj menite o pogojih dela v ZD Grosuplje? In kakšna je vaša vizija? Že v času pogodbenega dela je prišlo po našem predlogu do majhnih prostorskih sprememb, tako da imamo sedaj boljšo notranjo povezavo in je delo poenostavljeno. V bodoče je predvidena še posodobitev aparatur, ki se uporabljajo v fiziologiji dela, nabavili pa bomo tudi nove. Prešli bomo na računalniški sistem izpisa izvidov in spričeval. Skratka trudili se bomo našo ponudbo razširiti in s tem upamo, da bomo pridobili še več novih naročnikov naših zdravstvenih storitev. Kaj bi še želeli sporočiti Grosupeljčanom? Dragi sokrajani! Vaše izkušnje z medicino dela do sedaj so lahko različne. Da boste spoznali naše kvalitete, nas morate obiskati. Potrudili se bomo, da boste zadovoljni kot pacienti in kot delodajalci, za vse dogovore in razgovore smo vam na voljo. Naš ordinacijski čas je od torka do petka od 7.00 do 13.00, ob ponedeljkih pa od 13.00 do 19.00. Vera Šparovec KDAJ POIŠČEMO ZDRAVILCA? Za obisk zdravilca - terapevta naravnega zdravljenja, kot jih tudi imenujemo, je vedno ravno pravi čas. Ko začutimo, da je naše zdravljenje v slepi ulici, je prav gotovo čas za to. Zdravilstvo ni le gašenje požara, v veliki meri deluje tudi preventivno in vpliva na dobro počutje z načinom prehranjevanja, telesne aktivnosti, prehranskih dopolnil (joga, ayurveda). Uspešno je pri nekaterih kroničnih boleznih (manualna medicina, homeopatija, Bowno-va terapija). Nepogrešljivo je pri premagovanju stresa (vse vrste tradicionalnih masaž, refleksoterapija) in še bi lahko naštevali. Pomembno pa je, da -če se zdravimo za določeno boleznijo - seznanimo svojega zdravnika s svojo odločitvijo, da bomo obiskali zdravilca. Kako ga izbrati, o tem pa v enem od prihodnjih nadaljevanj. Mojca Sajovic SPREJEM DOHODNINSKIH NAPOVEDI, ki bodo organizirane izven sedeža Davčne izpostave Grosuplje, in sicer: OBČINA GROSUPLJE: 29. 3. 2006, 30. 3. 2006 in 31. 3. 2006 od 8.00 - 18.00 ure v prostorih Družbenega doma Grosuplje. REPUBLIKA SLOVENIJA, MINISTRSTVO ZA FINANCE DAVČNA UPRAVA REPUBLIKE SLOVENIJE, DAVČNI URAD LJUBLJANA IZPOSTAVA GROSUPLJE Po pooblastilu Emil Rokavc, vodja izpostave ZDRAVILSTVO: MED MODO IN TRADICIJO marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 32 ZA ZGODOVINO GROZOTE 2. SVETOVNE VOJNE NA SP. SLIVNICI ZAČETEK VOJNE Vas Spodnja Slivnica leži na gričku jugozahodno od Grosupljega v oddaljenosti dveh kilometrov zračne linije. Na sredini med Grosupljem in Spodnjo Slivnico je Slivniški hrib, ki je zaradi svoje strateške točke zanimiv tudi za vojsko, saj ima na njem svojo geometrijsko točko. Že leta 1941 se je na hribu utaborila bivša jugoslovanska vojska s svojim protiletalskim topništvom. Z vrha hriba je mogoče kontrolirati celotno Grosupeljsko kotlino. Vas je pred drugo svetovno vojno štela približno sedemdeset hiš, do danes pa se je njihovo število podvojilo. Štela je približno tristo prebivalcev, sedaj jih ima okrog petsto. Takoj po okupaciji leta 1941 so Italijani postavili v Grosupljem svojo postojanko, kmalu nato pa tudi na Spodnji Slivnici z manjšo posadko. Utaborili so se v tedanjem gasilskem domu sredi vasi, ki je stal nasproti Zupančičeve hiše. V zgodnji spomladi leta 1942 so partizani ponoči napadli postojanko, vendar brez kakšnega večjega uspeha. Ob napadu je pogorel leseni stolp gasilskega doma in bližnje gospodarsko poslopje Jožeta Grudna - Špančev pod. Ker so Italijani uvideli, da je njihova lokacija sredi vasi med hišami težko ubranljiva in neustrezna, so pospešili s postavitvijo barake in utrdbe na Slivniškem hribu. PARTIZANSKI NAPADI NA ITALIJANSKO POSADKO POLETI 1942 Iz hriba so patruljirali po vasi in nadzorovali železniško progo proti Kočevju, ki je tik pod vasjo. V vas so hodili tudi po nakupih jajc, kokoši in mleka. Tako je šel tistega jutra 29. 6. 1942, prav na žegnanjsko nedeljo svetega Petra in Pavla, italijanski vojak s puško na rami in kanglico v roki po mleko k Ivanu Trontlju - Buben-čevim. Izza vogala te hiše ga je pričakal partizan in ga iz neposredne bližine ustrelil. Zaradi tega so se Italijani maščevali tako, da so aretirali nekaj vaščanov in jih odpeljali v internacijo. Popolnoma drugače pa je bilo naslednjo nedeljo, 6. 7. 1942. leta. Grosupeljska posadka je dnevno oskrbovala postojanko na Slivniškem hribu. Tudi to nedeljo, 6. 7. 1942, je vojaški džip vozil vso potrebno prehrano, za njim pa tovornjak -cisterna z vodo. Okrog treh ali štirih popoldne je v vas prišla manjša skupina partizanov. Ukazali so nam otrokom, ki smo se igrali na sredi vasi ''pri pilčku'' (kapelici sredi vasi), da gremo takoj na svoje domove, ker bodo napadli vračajoča se italijanska vozila. Partizani so se razporedili za pokopališkim obzidjem in za vogali bližnjih hiš. Ko sta vozili pripeljali na dvajset- do tridesetmetrsko razdaljo pred zasedo, je ta odprla močan ogenj z mitraljezi, puškami in bombami. Ker so bili Italijani iznenadeni, so se na napad slabo odzvali. Ubita sta bila oficir in vojak, nekaj vojakov od petih ali šestih, kolikor jih pač gre v dve kabini, pa je bilo ranjenih. Takoj po prvem streljanju je s postojanke s hriba pridrvela na pomoč napadenim večja skupina vojakov. Partizani so se nemudoma umaknili. MAŠČEVANJE ITALIJANSKIH VOJAKOV Razjarjeni Italijani so iz kleti v bližini napada potegnili in ustrelili 20-letnega Franca Gruma - Streškovega in težko ranili Alojza Zupančiča - Valentinovega. Zupančič se je naredil mrtvega, zato sta Italijana, ko sta prišla do njega, le ugotovila: »morto caput« in odšla naprej. Ob napadu sta bila lažje ranjena tudi Ivan Starin in Francka Hribar. Ranjenega Zupančiča in ranjeno lastno hčer je Franc Hribar - Klančar, oče sedmih otrok, odpeljal z vozom v Grosuplje v zdravniško oskrbo, sam pa je tam tudi prespal. Ko so Italijani pobrali svoje mrtve in ranjene in avtomobila zvlekli iz vasi, so iz Grosupljega odprli močan topniški ogenj in okolico napada močno topovsko zbombardirali. Cela naša devetčlanska družina smo bili stisnjeni v kleti na krompirju. Ob napadu se je zateklo v našo klet tudi več vaščanov, predvsem moških, ki so pod našo hišo na travnikih sušili seno. Prve granate so padale okrog naše hiše in gopodarskega poslopja. Dve sta padli na kovačnico, tri pa na našo hišo. Naša družina in ostali vaščani smo se stiskali v kotu kleti in molili, molili... Do najhujše stiske je prišlo, ko je topovska granata prebila 45 cm debelo betonsko steno in eksplodirala v kleti. Bil je strahoten pok, vse se je rušilo in bilo je veliko dima in prahu. Ker je bila klet brez okna in svetlobe, smo se spraševali, ali je kdo ranjen. K sreči smo bili za delno predelno steno, ki nas je zaščitila. Primanjkovalo nam je zraka, dušili smo se v dimu in bali smo se, da se zadušimo. Ko je topovsko bombardiranje ponehalo, so pridrveli iz Grosupljega kraljevi gre-nadirji - rdeče kravate - specialna vojska. Razjarjeni vojaki so s puškinimi kopiti razbili okna in pričeli kričati: »Via, via banditi.« Razvrstili so nas pred hišo, moške posebej in namerili strojnico v nas. Ženske, moški in otroci - vsi smo klečali in prosili usmiljenja. Italijani so vzklikali: »Tutti banditi!« Prišel je oficir, nagnal vse nas v hišo, zaklenil vhodna vrata in s ključem v žepu odšel v vas. Mi smo se v hiši tresli od strahu in ugibali, ali nas bodo zažgali ali pokončali z bombami. Čez nekaj časa se je oficir s ključem vrnil, odprl vrata in ukazal: »Tutti via, via!«. Vse vaščane so nagnali na sredo vasi in nam zagrozili, da bodo vas požgali in ustrelili vsakogar, kogar dobe v vasi, ker podpiramo bandite. Na sredi vasi v križišču je stala kapelica, ''pilček'' svetega Petra in Pavla, na nasprotni strani pa mogočna lipa. Padla granata je kapelico popolnoma zravnala z zemljo, lipo pa okle-stila. Močno prestrašeni smo se vrnili na svoje domove. ŠE ENO ITALIJANSKO MAŠČEVANJE - POŽIG VASI Ker smo zvečer pričakovali požig vasi, smo se podali v klet starega očeta, ki je bila sredi vasi, ker se nam je zdelo tam bolj varno. Kmalu po deveti uri zvečer, ko se je stemnilo, je pričelo pokati. Italijani so pričeli uresničevati svojo grožnjo. Vas je zažarela kot ena sama velika bakla. Zagorelo je okrog 70 gospodarskih po- slopij in hiš. Ko sta od sosedovega - Hribarjevega oziroma Klančarjevega gorečega hleva začela pritiskati vročina in dim, smo skočili iz kleti in zbežali skozi vas in gozd, v kilometer oddaljeni Zavrh, nekateri pa v bližnje vasi. Od tam smo opazovali ogromni sij ognja in poslušali detonacije bomb in mukanje prestrašene in goreče živine. Ker pristava oziroma gradič v Zavrhu, ki je bil last barona Lazarinija, ni mogel nuditi zatočišča tolikim beguncem, smo se zaradi prostorske stiske naslednji dan preselili na dom stare mame v Predole. Domačim sedmim prebivalcem, smo se pridružili še naša sedemčlanska in stričeva petčlanska družina. Ker so tam imeli zelo majhno hišo, komaj dovolj veliko za svoje potrebe, smo se nastanili kar na podu in pod kozolcem. Zvedeli smo, da se je iz Grosupljega v vas vrnil Franc Hribar - Klančarjev, ki je prenočil v Grosupljem in ni vedel za Italijanske grožnje. Italijanska patrulja ga je zalotila na dvorišču, ga ustrelila in pokončala z bombo. Ker je bila vas zapuščena in ljudje prestrašeni, je ležal dva dni na vročem soncu, saj ni bilo človeka, ki bi ga pokopal. Po dveh dneh sta Hribarja in Gruma pokopala v skupni grob učiteljica Nuša Jaklič in pater Pintarič, ki sta prišla iz Grosupljega. BEGUNCI Naslednji dan po požigu je mama lepo prosila: ''Franc, za božjo voljo te prosim, pojdi na Slivnico in pripelji kravo! Imeli bomo vsaj mleko, da ne bomo pomrli od lakote'. Dolgo sem se branil, bal sem se Italijanov, da me ne ubijejo. Po dolgem prepričevanju in nagradi - koščku koruznega kruha - sem se opogumil in odšel. Tekel sem skozi gozd in se oprezno približeval vasi. V nos mi je udaril strašen smrad po sežganih živalih, cunjah, senu in še vedno tlečem pogorišču. Počasi in oprezno, hišo za hišo, sem se približeval svojemu domu. V vasi nisem naletel na živo dušo. Po dvoriščih so skakljali le ožgani zajci in kokoši. V hlevih je mukala preživela lačna in prestrašena živina. Srečno sem prišel do doma, odvezal kravo in jo prav tako previdno odpeljal v Predole. Naslednji dan se je prošnja ponovila. Uspelo mi je rešiti še drugo kravo pred poginom, tretjo pa so že pred tem odpeljali Italijani. Po sedmih dneh bivanja smo se begunci preselili v vas Zagradec, v hišo maminega bratranca Jožeta Moharja - Brinovčevega. Tam smo ostali tri mesece. Ker smo bili brez vsakega živeža, smo hodili na naše njive izkopavati za oreh debel krompirček, ga skuhali in pojedli z lupinami vred. Malo pozneje smo na hitro poželi prvi ječmen in oves, temu dodali malo suhega fižola, to zmes zmleli in mama je iz te moke pekla kruh. Ta kruh je bil grenak in vkljub lakoti ni in ni šel po grlu. Naša hiša sicer ni bila požgana, bila pa je popolnoma uničena in izropana. Pred vrnitvijo domov smo za silo popravili hišo in uredili okolico. Dvorišče se je v tem času zatravilo prav do hišnega praga. Za preživetje smo se po pomoč obračali na svoje sorodnike in druge znance po okoliških vaseh, da so nam pomagali s hrano. Tako sva z očetom obiskala sosednje vasi: Gabrje, Veliko in Malo Ilovo Goro. Ljudje so nama darovali kruh, moko, žito, mast, fižol, suho sadje in jabolka. PONOVNA VRNITEV ITALIJANSKIH VOJAKOV DO KAPITUALCIJE Že v pozni jeseni leta 1942 so se Italijani ponovno vrnili v vas, kajti bali so se ponovnega napada. To pot so se utaborili in utrdili v osnovni šoli in v hiši mojega strica Alojza Drobniča. To sta bili dve največji enonadstropni stavbi v vasi. Družina strica se je morala preseliti v staro hišo. Zaradi nevarnosti so Italijani zazidali vsa okna, okrog postojanke so napeljali bodečo žico, na dohode in izhode vasi pa so postavili »španske jezdece«. Da so povečali varnost, so bodečo ograjo okrog postojanke še razsvetlili. V naši opuščeni kovačnici so imeli šest konj in mul. V najmanjši sobici naše hiše pa je imel kapitan svoje poveljstvo. Ker takrat Slivnica še ni imela elektrike, so Italijani pobrali električno žico iz Županove jame in elektriko potegnili v vas. Med italijanskimi vojaki so bili tudi dobri ljudje. Večkrat so tudi za naše krave naskrivaj podarili kakšno balo sena in vrečo otrobov. Otroci pa smo radi hodili s kanglicami po »menažo«, najsi bo v Grosuplje ali v slivniško vojaško kuhinjo, ki je bila poleg šole. Takrat smo prvič okusili riž in makarone. Na živilske karte so prebivalstvu dajali moko, makarone, sladkor, riž, olje in celo cigarete. Do kapitulacije Italije, 8. septembra 1943, smo živeli še kar v miru. OBVESTILO Fotografija Hribarjeve družine, po domače Klančarjeve s Spodnje Slivnice: 1. vrsta: sinova Janez (ubit ob koncu vojne) in Alojz 2. vrsta: mama Marjeta, vojni kurat Franc Pintarič, Franc Hribar (ubit naslednji dan zaradi maščevanja italijanskih vojakov), hči Ivana, 3. vrsta: sin France, hčerki Francka in Micka ter sin Jože. NEMŠKO BOMBARDIRANJE VASI Leta 1944 pa se je stanje ponovno poslabšalo. Zaradi že omenjene strateške točke so se partizani pogosto zadrževali v vasi. Ponoči so redno minirali železniško progo Grosuplje - Kočevje. Stalno smo bili pod navzkrižnim ognjem. Po miniranju je pripeljal do pod vasi oklopni vlak. Z reflektorji je razsvetlil okolico in spuščal iz težkega mino-metalca mine, ki so padale okrog naše hiše za bežečimi partizani. Cele noči smo pre-ždeli v kleti. Podnevi so vas obiskovali Nemci in domobranci, ponoči pa partizani. V začetku marca 1944. pa so se Nemci odločili za povračilno akcijo in Slivnico zbombardirali. Bilo je ob treh popoldan. Pod vas je pripeljal oklepni vlak in se ustavil. Začudili smo se, ko so iz njega poskakali vojaki v belih ogrinjalih in se postavili ob vlaku. Pokrajina je bila namreč na debelo pokrita z zmrznjenim snegom. Takoj zatem smo zagledali nad Slivniškim hribom tri letala - štuke, ki so se približevala vasi. Odvrgla so bombe, ki so bile vidne kot pivske steklenice. Skočili smo v klet in že so sledile eksplozije. Letala so se vrtela v krogu, saj so istočasno bombardirala poleg Slivnice še Zagradec in Žalno. Ob vsakem vračanju in oglušujočemu spustu so odvrgla nove bombe, mi pa smo se še močneje stiskali v kotu in molili in molili. Po bombardiranju smo se odločili, da se naslednje jutro odselimo in umaknemo ponovnemu bombardiranju. Toda letala so nas ponovno prehitela. Priletela so že ob sedmi uri zjutraj in ponovno bombardirala vas. Zopet smo se stiskali in trepetali v kleti. Ko so letala odletela, smo hitro naložili na voz najnujnejše stvari, zapregli kravi in hitro odpeljali po zmrznjenem snegu na Malo Mlačevo k Šipelj-nu. Kravi sta puščali za sabo krvavo sled. Ob desetih so letala še tretjič priletela in ponovno bombardirala vas. Tokrat pa smo bili že na varnem in smo od daleč opazovali to barbarstvo. Tam smo preživeli približno tri tedne, dokler se razmere niso umirile. Zasilno obnovljena vas je bila ponovno porušena, več ljudi je bilo ranjenih, v Žalni pa tudi osem mrtvih. Podobni napadi so se nadaljevali vse do konca vojne. EPILOG Za vse te tegobe so še živeči upravičenci uveljavili status žrtve vojnega nasilja in begunstva in so oproščeni prispevka za dodatno zdravstveno zavarovanje in prejemajo rento 1.026 sit na mesec! Franc Drobnič Lovska družina Grosuplje in Lovska družina Višnja Gora, obveščata imetnike kmetijskih in gozdnih zemljišč na območju občine Grosuplje, da lahko škodo, ki jo povzroči divjad na teh zemljiščih, pisno prijavijo v treh dneh (glej 56. člen Zakona o divjadi in lovstvu) na naslove cenilcev škod: JANEZ GALE, Adamičeva 28, 1290 Grosuplje (tel. 786-17-18, mob. 041-320-456) za LD Grosuplje in FRANC KOŠAK st., Mestni trg 35, 1294 Višnja Gora (tel. 788-47-44, mob. 041-427-422) za LD Višnja Gora. Ü Wk v/. 1 Zavrtel ¿ä pfrjfitoffckci. komunalno in stanovanjsko urajanjo Grosupljo. ct.o.a PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA ALI REKONSTRUKCIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA vam nudimo: - izdelavo "urbanističnega dela" posebnega dela projekla lokacijskaifokurnentaciia po starih predpisih - izdelavo projeklne dokumentacije za vse vrste objektov - pridobitev gradbenega dovoljenja Najdalo nas na TnbaisV ' M*. 11 3 v OnsL.plju in po lelelcuiu {01) 781-03-20 ali (01) 701-03-20 marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 33 ZANIMIVOSTI, KINOLOŠKI KOTIČEK PROSTI ČAS V DANSKI PRESTOLNICI Eno največjih proslavljanj v danski zgodovini je zagotovo dvestota obletnica rojstva svetovno znanega pisca pravljic Hansa Christiana Andersena, kateri je bilo posvečeno celo leto 2005. Rojen je bil 2. aprila 1805, v mestu Odense. Pri 14 letih se je 6. septembra 1819 preselil v Kopenhagen in od takrat tudi na ta dan proslavljal kopenhagenski rojstni dan. Projekt obletnice rojstva HCA se je odvijal pod okriljem Fundacije HCA in pod pokroviteljstvom danske kraljice Margrethe II. Dvesto petdeset različnih projektov s področja baleta in modernih plesov, klasične glasbe, filma, radia in televizije, literature, razstav v muzejih, opere, gledališča, prevajanja, turizma, vizualne umetnosti, izobraževanja in raziskav je dobilo finančno podporo fundacije za izpeljavo svojih aktivnosti v proslavitev HCA. Kopenhagen je poln muzejev, galerij, ne samo umetniških, tudi tematskih, npr. Muzej Guinnessovih rekordov ali Muzej Erotica, v katerem je na ogled slavna bela cocktail obleka Marilyn Monroe. Muzej se lahko pohvali s skoraj milijon obiskovalci od leta 1992, ko je bil odprt. Proti koncu leta 2005 se je za umetnost in njeno dostopnost vsem prebivalcem Danske zgodila velika sprememba. Parlament je predpisal (ukazal) 130 večjim in pomembnejšim muzejem, da od 1. januarja 2006 prenehajo zaračunavati vstopnino za svoje stalne zbirke. Narodni muzej (Nationalmuseet) tako pričakuje 100-odstotni porast števila obiskovalcev, manjši muzeji pa se seveda bojijo, da se bo obisk drastično znižal, in že pozivajo zasebnike, naj prispevajo DKK 25.000 in s tem postanejo sponzor muzeja za en mesec. Tudi gledališča skušajo biti dostopna večjemu delu ljudi, ne samo premožnejšim. Kakšno uro pred začetkom predstave vedno znižajo cene neprodanih vstopnic tudi do 50 %. Kraljevo gledališče (Det Kongelige Teater) pa skuša privabiti tudi priseljence iz drugih držav, in sicer na tradicionalne predstave, prav tako pa na oder postavlja tudi dela, ki obravnavajo priseljensko problematiko. V ta namen je Kraljevo gledališče najelo 20 "ambasadorjev" iz različnih priseljenskih skupnosti, ki bodo skušali povečati priljubljenost gledališča tudi med tem delom prebivalstva Danske. Seveda pa je trenutno glavna skrb muslimanskih priseljencev vse kaj drugega kot gledališče. Mesto ni ne preveliko ne premajhno in v središču lahko veliko ''obdelaš'' peš ali s kolesom. Drugače tudi javni prevoz ni problematičen, zelo dobro deluje mreža avtobusov, vlakov in podzemne železnice, ki mimogrede pelje brez strojevodje. Javni prevoz je točen, razen v izjemnih razmerah - letošnjo zimo jim jo je zagodel sneg. Vozijo zelo pogosto in za vse velja ista vozovnica, katere veljavnost traja 1 uro, seveda pa le za tiste cone, za katere je kupljena. Nihče se ne vozi brez veljavne vozovnice, kazni so zelo visoke. Zelo dobra je tudi povezava z vlakom na letališče Kastrup, iz centra mesta odpelje vsakih 20 minut, vožnja pa traja 15 minut. Mesto težko pričakuje tudi obljubljeno nadgradnjo podzemne železnice, zgrajene leta 2002, ki naj bi peljala do letališča. Državni železniški prevoznik DSB je začel zaračunavati 50 % višjo ceno vozovnic v oddelkih za kadilce, saj le-ti po njihovih izkušnjah za seboj pustijo večjo nečistočo kot nekadilci in zato podjetje porabi več sredstev za čiščenje in vzdrževanje teh oddelkov. Nič kaj dobro ne kaže tudi voznikom osebnih avtomobilov, saj že tako plačujejo zelo visoke parkirnine v centru mesta. Nova županja Riit Bjerregaard je potem, ko v Stockholmu na Švedskem že poteka šestmesečno poskusno obdobje, pokazala veliko naklonjenost zaračunavanju približno 20 DKK vsakokrat, ko se bo voznik pripeljal v center mesta. S temi prihodki bi še izboljšala sistem javnega transporta. Bolje se godi kolesarjem. Ostali vozniki jih zelo upoštevajo, tudi sami kolesarji upoštevajo semaforje, z roko nakažejo smer vožnje... Danci so veliko na kolesih, ne glede na vremenske razmere. Tudi tekačev je veliko, pozimi kljub vetru, dežju ali snegu, so pač s kapo ali trakom na glavi, rokavicami in šalom. Res so pravi Vikingi, na kolo in v trgovino gredo v smučarskem kombinezonu, da jim je le toplo in udobno. Kopenhagen je ena najstarejših prestolnic v Evropi in tu prebiva tudi ena najstarejših evropskih monarhij. Kraljica Margrethe II. od leta 1972 prebiva v palači Amalienborg, kraljevi rezidenci sta tudi grad Rosenborg in Christiansborg, v katerem domuje danski parlament. Vsak dan ob 11.30 se od gradu Rosenborg poda kraljeva straža proti palači Amalienborg, kjer je ob 12.00 uradna menjava dolžnosti. Najbolj znan danski kralj, ki je pustil velik pečat mestu, je Christian IV. Med stavbami, ki so bile zgrajene pod njegovo vladavino, je tudi Borsen, ki velja za najstarejšo borzo na svetu. Zgrajena je bila leta 1620, da bi Kopenhagen postal finančno središče in bi lahko tekmoval z Amsterdamom. Stavba je bila zgrajena na vodi, na posebej narejenih temeljih, obkrožajo pa jo kanali s treh strani. Prav zato je objekt preživel različne požare, ki so divjali po mestu skozi vsa ta leta. Prvotni namen je bil, da bi se v Borsen srečevali domači in tuji trgovci. V 19. stoletju so jo prenovili v moderno borzo, vendar danes ni več v uporabi. S financami so se Danci začeli ukvarjati že tako zgodaj, danes pa imajo za 42 % višji BDP na prebivalca, kot je povprečje med petnajsterico starih članic EU. A kaj ko so tudi njihove cene najvišje v EU, v letu 2004 so bile cene običajnih potrošniških dobrin za 32 % višje kot v povprečju v starih članicah. Pozimi je v Kopenhagnu tema že kmalu po četrti uri popoldan. Danci se takrat radi zatečejo na toplo, če ne domov, pa v kino, muzej, galerijo. Samo kaj ko se večina muzejev in galerij zapre že ob 16.00. Takrat se napolnijo kavarne, bar-čki, restavracije. Številni Danci pojejo kosilo, večerjo ali vsaj prigrizek v enem od številnih lokalov. Če ne hrana, pa vsaj kava, ki je nesramno draga. Pozimi pri-ja glog, ki je podoben našemu kuhanemu vinu, samo da Danci dodajo še rozine in mandeljne, ponekod tudi rum ali viski. Od sladic so zelo priljubljeni razni zavitki in rogljički. Leta 1780 so na Dansko prišli švicarski slaščičarji, ki so se obrti naučili v Italiji. S svojim znanjem so imeli velik vpliv na danske slaščičarje, tako da so ti od njih prevzeli pečenje tort, izdelavo sladke smetane ter mandljeve in kaka-vove podlage za sladice. Poseben šok je bil sladoled. Slaščičar Johann Slotani je svojo slaščičarno odprl leta 1793 na Kongens Nytorv in še danes je tam kavarna - slaščičarna Cafe a Porta. Proti koncu 18. stoletja je bilo za prebivalce nekaj popolnoma novega iti v slaščičarno na kavo in slaščico. Sledila so obdobja vzponov in padcev priljubljenosti slaščičarn in kavarn, leta 1976, ko se je odprl Cafe Som-mersko, pa je pomenilo dokončno uveljavitev ' kofetkanja'. Še ena razvada je med Danci popularna, hygge, uživanje ob izbrani pijači na nabrežju Nyhavn s pogledom na slikovite stare ladje in barke. Pozimi te pričakajo na stolih pred lokali tople odeje, tako da nemalo ljudi pozimi pije kavo na prostem, ogrnjeni z odejo. Nyhavn je verjetno s tega vidika bolj prijeten poleti. Moj študijski obisk Danske bo takrat že končan. Dansko si bom zapomnila po umirjenem načinu življenja, predvsem pa po novoletnem obisku iz Slovenije, ki mi je ogrel te hladne dni na severu. Petra Ljubič Stavba opere, slovesno odprte januarja 2005. Ladje v kanalu Nyhavn NAJBOLJŠI ČLOVEKOV ŠTIRINOŽNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! KINOLOŠKO PREDAVANJE O VLOGI PSA V URBANEM OKOLJU Kinološko društvo Grosuplje je tudi letos pred začetkom pasje šole organiziralo brezplačno predavanje, poslušalci pa so napolnili dvorano gasilskega centra in prisluhnili predavatelju Jožetu Vidicu, dr. vet. med. Tretji četrtek v februarju so prišli na svoj račun vsi, ki se radi naučijo kaj novega o svojih pasjih spremljevalcih, saj Jože Vidic z nadvse zanimivo tematiko in iskrivim podajanjem snovi poslušalcev ni prepustil dolgočasju niti za trenutek. Za vse, ki so dragoceno predavanje zamudili, povzemamo njegovo vsebino. Vloga psa v današnjem času je nedvomno povsem spremenjena, saj pes iz čuvaja postaja partner, igra pomembno vlogo pri vzgoji otrok, pomeni družbo starejšim, vpliva na zdravje in dobro počutje ljudi, opravlja službene naloge... Skozi pasjo družbo otrok v družini pridobiva občutek do drugega živega bitja, občutek odgovornosti, komunikativnost. Otrok seveda s psom ne puščamo samih, saj je dokazano, da v 60-ih odstotkih pride do ugriza, ki ga zagreši znani pes proti znani osebi, velikokrat torej v družini. Vedno obstoja vzrok za ugriz, ki ga skrbnik psa včasih hote ali nehote spregleda, in preprosto obsodi psa. Pes človeku nadomešča človeško družbo, še posebej v teh časih, ki so družabnosti manj naklonjeni. Pes je produkt vzgoje, v manjši meri obnašanju botrujejo dedni dejavniki. Za psa kot za vsa visoko razvita bitja, kar pes nedvomno je, velja, da so produkt okolja. Za razumevanje psa je pomembno tudi poznavanje pasemskih značilnosti. V Angliji, ki velja za zibelko kinologije, so leta 1835 predstavili prve štiri pasemske standarde, danes je pasem preko 400! Življenjska obdobja psa: - vegetativno obdobje: 0 - 2 tedna, - prehodno obdobje: 2 - 3 tedni. - obdobje vtisnjenja: 3 - 8 tednov, - obdobje socializacije: 4 - 15 tednov, - puberteta: obdobje do spolne zrelosti, - odraslost (velike pasme odrastejo celo pri štirih letih), - staranje. Pes vse življenje preizkuša meje tolerantnosti svojega skrbnika. Psihično prisilo pes dojema enako kot človek (psihično mučenje je namreč tudi veriga ali osama v pesjaku). Uporaba sile pri psu pa se po besedah dr. Vidica lahko enači s prete- panjem ženske, t.j. šibkejšega v odnosu, in je tako nedopustna. Vzgoja mladiča se deli na obdobje pred porodom, na vzgojo, ki jo mladič dobi od matere, in na vlogo vzreditelja pri vzgoji. Psica ima dovršen način, kako mladiču pokaže, da njegovo vedenje ni ustrezno: rahlo zarenči, pridvigne čobe in pokaže zobe, v skrajnem primeru mladiča rahlo objame z gobcem preko nosnega hrbta. Za vratno gubo ga prime le, če ga želi prenesti, nikakor ga ne stresa. Človeško krdelo, kamor se vključi mladič po prihodu v novi dom, ima enaka pravila kot pasje krdelo. Mladič skrbnika spoštuje, kar je osnova za dober odnos in je popolnoma enaka kot v zakonu; pes ima skrbnika rad in mu zaupa. Pes ne oprošča, ima izvrsten selektiven spomin: to pomeni, da si najprej zapomni slabe stvari. Strah je lahko pridobljen v leglu od plašne psice (zato take živali izločamo iz vzre-je), lahko pa se prenese s skrbnika, ki neustrezno reagira na dogodke v prisotnosti psa. Predvsem gre tu za odnos do drugih psov. Za plašnega psa pa vemo, da lahko reagira s pobegom ali agresijo (ugrizom). Pri vzgoji mladiča ima veliko vlogo vzreditelj, saj ga mora naučiti tudi zaupljivosti. Tak mladič je značajsko uravnovešen. Vplivi okolja so pri pasji vzgoji pomemben dejavnik, nanj vplivajo: - družinski člani, - tuji ljudje, - drugi psi, - domače in divje živali. Pes je, kot so dognali znanstveniki, telepatsko in čuteče bitje. Z okoljem zna komunicirati brez »besed«, zato pravimo, da je psa potrebno božati z glavo in s srcem, ne le z roko, poudarja dr. Vidic. Pes pa je tudi družabno bitje, zato velja: PES V PESJAKU JE KOT ČLOVEK V SAMICI! Pred nekaj leti je Slovenijo obiskal strokovnjak znane angleške ustanove Waltham, kjer proučujejo pasje vedenje, zdravje in prehranjevanje. Ko ga je ena od udeleženk vprašala, kaj meni o pasjem življenju na verigi, ni mogel verjeti svojim ušesom, da polovica slovenskih psov še vedno živi priklenjenih. Tako se seveda ni čuditi, če imajo skrbniki s psi toliko vedenjskih težav. Pes naj bo vedno v vidnem polju skrbnika, pravijo strokovnjaki (tako kot žena, hudomušno dodaja dr. Vidic). Posebno to velja pri zatiranju lovskega nagona, kjer se je treba še posebej zavedati, da sta dva psa krdelo. Igra je obvezni sestavni del pasjega življenja. Pes je žival, ki ostane igriva vse življenje. Potrebuje seveda primerne igrače, ki ne ogrožajo njegovega zdravja - teniške žogice niso primerne, v bolje založenih trgovinah pa se dobijo trpežne in sodobne igrače, ki spodbujajo pasjo inteligenco. Igra naj bo nagrada, dolžino igre pa vedno določa človek, ne pes. Sprehodi so pomemben del sožitja r\ s psom. Takrat se posvetimo izključno psu, utrjujemo vaje poslušnosti, ga nagrajujemo, spodbujamo. So psihična in fizična hrana. Prvo leto, svetujejo strokovnjaki, naj bo pes na povodcu povsod, kjer obstoja nevarnost, da presliši povelja skrbnika. Leto na povodcu pomeni 10 let brezskrbnega življenja, je pregovor, ki drži samo v primeru, če se to prvo leto z mladim psom res temeljito, vztrajno in pravilno ukvarjamo. Poučevanje psa traja celo življenje. Pes osvoji določeno znanje po približno 40-ih ponavljanjih, naenkrat pa utrjujemo posamezno vajo le kakih 5-10 minut. Razvrščanje psov na pametne in omejene ne gre, poudarja dr. Vidic, ker je pes vedno odraz svojega gospodarja. Za poučevanje potrebujemo ovratnico in povodec, postopno prehajamo na zahtevnejše vaje in se ne lotimo naslednje, preden ne osvojimo predhodne. Uporaba prisile pri učenju ni potrebna. Pomembno pa je vedeti, da skrbnik, ki je v časovni stiski, nerazpoložen ali slabe volje, ne bo uspešen oziroma bo svoj odnos s psom celo pokvaril. Slušatelji so slišali še nekaj koristnih napotkov o prehrani psa, o nepotrebnem in zakonsko prepovedanem kupiranju uhljev, pa tudi o nastanitvi psa. Vedno več psov živi s skrbniki v stanovanju oz. hiši, življenjski prostor je tudi ograjen vrt, pesjak pa naj služi le za čas, ko skrbnika ni doma. Veriga že dolgo velja za fizično in psihično mučenje psa. Zakaj so boljši rodovniški (čistopasemski) psi kot mešanci (večpa-semski psi)?, je vprašanje, ki si ga zastavlja veliko bodočih skrbnikov. V Sloveniji je le 10-15 % pasemskih psov, za primerjavo pa smo slišali, da je na primer na Finskem takih kar 80 %. Zavetišč praktično ne potrebujejo, saj velja, da je zavreči psa enako nesprejemljivo dejanje, kot zapustiti otroka. Zavest skrbnikov psov je torej na bistveno višji ravni. Nesporno pa je, naj velja enim in drugim enaka skrb. NOVICE IN ZANIMIVOSTI IZ PASJEGA SVETA vsak prvi petek v mesecu ob 17.10 na frekvencah Radia Zeleni val v oddaji »Pasji val«. V oddaji, ki bo na sporedu prvi petek v aprilu, bomo gostili znanega kinologa Jožeta Vidica, dr. vet. med., urednika revije Moj pes. Z njim bomo poklepetali o posebnostih pasjega krdela, kar bo še posebej zanimalo tiste skrbnike, ki imajo dva psa. S svojimi bogatimi izkušnjami nam bo dr. Vidic svetoval o dlaki in koži, predstavili pa bomo pasmo koder. Oddajo bodo popestrila tudi nagradna vprašanja. Po dva izžrebana poslušalca iz vsake letošnje oddaje bosta sodelovala na velikem kvizu, ki bo potekal na pasjem pikniku RADIA ZELENI VAL in revije MOJ PES v začetku meseca junija v idiličnem naravnem okolju Polževega nad Višnjo Goro. Oddajo Pasji val lahko poslušate tudi preko spletnih strani www.zilinival.com. Ne zamudite je! Mojca Sajovic V SPOMIN, VREME marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 34 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega moža, očeta in dedka JANEZA JANŠE (13. 5. 1927 - 20. 2. 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih osebno ali s pisnimi izrazi sožalja lajšali bolečino in nam stali ob strani. Hvala g. pomožnemu škofu Antonu Jamniku, g. župniku Andreju Šinku in drugim duhovnikom za svečan pogrebni obred in poslovilne besede, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za ganljivo petje, gasilcem PGD Žalna za slovesno slovo in vsem drugim, ki ste se v tako velikem številu poslovili od njega, ga spremljali na zadnji poti, mu poklonili cvetje in sveče, darovali za svete maše in dobrodelne namene. Posebej se zahvaljujemo tudi zdravnikom in drugemu zdravstvenemu osebju Zdravstvenega doma Grosuplje in Kliničnega oddelka za gastro-enterologijo KC v Ljubljani za njihov trud pri zdravljenju, skrbi in negi. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi. Vsi njegovi Ne sprašujte me, zakaj! Sledil svoji sem svetlobi navzgor in navzdol. In drugi so mi sledili. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega brata MARJANA TRUNKLJA se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, mu podarili cvetje in sveče, darovali za cerkev in svete maše ter nam izrekli ustna in pisna sožalja. Posebno se zahvaljujemo njegovim sodelavcem iz Ljubljanskih mlekarn in govorniku za poslovilne besede, grosupeljskemu župniku Janezu Šketu za lepo opravljen pogrebni obred, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik iz Žalne in trobentaču Boštjanu Jakliču za zaigrano Tišino. Zahvaljujemo se tudi Fani Kralj in Tonetu Adamiču za nenadomestljivo pomoč. Še enkrat iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči sestri in brata Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Izčrpal svoje si moči in zaprl utrujene oči. A v naših srcih za vedno boš ostal. ZAHVALA Ob mnogo prezgodnji in boleči izgubi našega dragega moža, atija, brata in strica TONETA BUČARJA (1953-2006) z Velikega Mlačevega 16 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v težkih trenutkih, nam izrekli soža-lje, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Iskrena hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Veliko Mlačevo in g. Stanetu Jerebu za sočutne besede slovesa. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Šinku za lepo opravljen pogrebni obred, pogrebcem in Moškemu pevskemu zboru Samorastnik za odpete žalostinke, Najlepša hvala vaščanom, Tatjani in Ivu Virant ter Urškinim sošolkam in sošolcem. Prav tako se zahvaljujemo tudi osebju Zdravstvenega doma Grosuplje, patronažnima sestrama Romani in Jani ter Onkološkemu inštitutu. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči vsi njegovi. Ko se oziramo okrog, povsod te čutimo - mi vsi. Saj ni rečeno, da te ni. Med nami si. ( R. Robič) ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedija ŽELJKA POPOVIČA (1947- 2006) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče in darove ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Grosuplje. Hvala gospodu župniku dr. Bojanu Korošaku za lepo opravljen pogrebni obred. Še posebej pa se zahvaljujemo MPZ Šmarje-Sap za zapete pesmi ter Ljubu Vilarju za poslovilni govor. Žalujoči: Vsi njegovi Niti zbogom nisi rekel, niti roke nam podal. Le trudne si oči zaprl in v večnost se podal. Življenje celo si garal, vse za dom, družino dal. Sledi ostale so povsod od dela pridnih tvojih rok. Zato ne bomo te pozabili, za vedno v srcu te nosili. ZAHVALA Nenadoma in nepričakovano nas je zapustil dobri mož, ata, stari ata, brat in stric MILAN JERŠIN (1935 - 2006) z Rožnika pri Turjaku. Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebej se zahvaljujemo družini Tomažin za nesebično pomoč v njegovih zadnjih trenutkih, kakor tudi Martinu Tomažinu za izrečene poslovilne besede. Zahvaljujemo se Prostovoljnemu gasilskemu društvu Škocjan za organizacijo pogreba. Zahvaljujemo se tudi gospodu župniku Edu Škulju za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem in trobentaču in vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki ste našega ata imeli radi, ga spoštovali in ga boste ohranili v lepem spominu. Žalujoči vsi njegovi ZAHVALA Ob nenadni in boleči izgubi moža, očeta, opija, brata in strica MARTINA KOPRIVNIKA iz ŠtJurija se zahvaljuemo za vso pomoč in prijazne besede vsem sosedom, so-vaščanom, prijateljem, sodelavcem in sošolcem, pa tudi vsem bližnjim in daljnjim sorodnikom za vso izkazano podporo. Prav lepa hvala gospodu župniku Antonu Hostniku, Moškemu pevskemu zboru Samorastnik, gospodu Slavku Kaduncu in vsem, ki so ga z nami pospremili k zasluženemu počitku. Njegov korak je obstal sredi potoka pred domačo hišo. Žalujoča žena Zdenka, hčerki Vesna z družino in Andreja VREME V GROSUPLJEM: JANUAR IN FEBRUAR JANUAR Po deževnem vstopu v novo leto je nekaj centimetrov južnega snega padlo zjutraj drugega dne in nato še 5. ter 6. januarja. Sledilo je 10-dnevno obdobje z ustaljenim vremenom, saj se je nad naše kraje od severa razširilo območje visokega zračnega pritiska. Jutranje temperature so se po nekaj jasnih nočeh med 10. in 12. 1. spustile pod -12 °C, kasneje pa je nastala nizka oblačnost in takega mraza ni bilo več. V noči na 18. 1. so se ob prehodu frontalnega vala od jugozahoda pojavile padavine (padlo je 4 cm novega snega), ki so do jutra ponehale. V naslednjih nekaj dneh je sledilo razmeroma toplo in suho vreme z zdaj več, zdaj manj oblačnosti. Izrazita sprememba je nastopila 22. 1. zvečer, ko nas je dosegel mrzel zrak iznad Rusije. Ohladilo se je za več kot 10 stopinj, občutek mraza pa je stopnjeval še vzhodnik, katerega največje hitrosti so bile prek 30 km/h. Vse do 27. 1. so bile jutranje temperature pod -10 °C (najnižja je bila 25. 1, -18,3 °C), najvišje dnevne pa okoli -6 °C. Ob koncu meseca (po 28. 1.) se je oto-plilo in zaradi sredozemskega ciklona tudi prehodno poslabšalo. Bilo je nekaj rahlega dežja in občasnega rosenja iz nizke oblačnosti. Temperature so bile zjutraj okoli stopinje pod, čez dan pa nekaj stopinj nad ničlo. Snežna odeja, katere višina se je gibala med 15 in 25 cm, je obstala vse dni v mesecu. Najnižja mesečna temperatura je bila -18,3 °C (25. 1.), najvišja pa +7,7 °C (21. 1.). Bilo je 27 dni s temperaturo pod lediščem, od tega 8 s temperaturo pod -10 °C. Mesečna količina padavin je bila 52,5 mm/m2 in ni bistveno odstopala od povprečja. FEBRUAR V prvih dneh se je redno pojavljala megla, ki se je razkrojila šele ob popoldnevih (temperaturna inverzija). Ob jutrih je bilo do -6 °C, čez dan pa okoli +4 °C. 4. 2. zvečer nas je od severovzhoda dosegel hladnejši in bolj suh zrak, zaradi česar je bilo več jasnega vremena in tudi mraza ob jutrih. Najnižje se je temperatura spustila 7. 2., ko je bilo -13,7 °C. Dan kasneje nas je od severozahoda prešla hladna fronta, ki pa je zvečer dala le nekaj snežink. Do sredine meseca se je nato nadaljevalo večinoma jasno in suho vreme z jutranjimi temperaturami okoli -7 °C in dnevnimi okoli +5 °C. Po 15. 2. so zapihali jugozahodni vetrovi in prinesli otoplitev ter spremenljivo vreme z manjšimi padavinami v obliki dežja. Ker se je ob nekaterih sončnih popoldnevih živo srebro že povzpelo nad +10 °C, od 19. 2. dalje v Grosupelljski kotlini strnjene snežne odeje ni bilo več - pojavljale so se snežne krpe. V noči na 24. 2. je od juga pričelo rahlo snežiti in do 26. 2. zjutraj, ko se je za krajši čas razjasnilo, je padlo 8 cm snega. Še istega dne ponoči se je od severa sneženje ponovno okrepilo in do sredine naslednjega dne ponehalo. Padlo je še 14 cm suhega snega. Zaradi dotoka hladnejšega zraka je temperatura 27. in 28. 2. tudi čez dan ostala pod lediščem, jutro zadnjega dne pa je bilo z -12,6 °C drugo najhladnejše v mesecu. Snežna odeja je po okoliških travnikih ležala vse dni in je 28. 2. zjutraj merila 13 cm. Najnižja temperatura je bila -13,7 °C (7. 2.), najvišja pa +11,7 °C (18. 2.). V 20 dneh se je temperatura spustila pod ledišče, od tega trikrat pod -10 °C. V 11 padavinskih dneh je padlo 50,9 mm padavin, kar je približno % manj od povprečja zadnjih desetih let. Z mesecem februarjem se je zaključila meteorološka zima (december, januar, februar), za katero je bilo značilno, da je sneg ležal prav vse dni. V zadnjih petnajstih letih, od kar obstajajo podatki, zime s tolikšnim številom dni s snežno odejo v Grosupljem še ni bilo. Iztok Sinjur, dipl.inž. KRI REŠUJE ŽIVLJENJA. MOJA KRI - VARNA KRI -ZAME, ZATE, ZA VSAKOGAR. Daj majhen delček sebe za dobro drugega. RKS Območno združenje Grosuplje Vas vljudno vabi, da se udeležite krvodajalske akcije: - V ČETRTEK, 13. 4. 2006, OD 7. DO 13. URE, V KULTURNEM DOMU IVANČNA GORICA, - V PETEK, 14. 4. 2006, OD 7. DO 13. URE, V OŠ LOUIS ADAMIČ GROSUPLJE, 13. in 14. aprila sta izredni krvodajalski akciji in krvodajalcem ne bomo pošiljali osebnih vabil. V jesenskem roku imamo redne krvodajalske akcije po naslednjem razporedu: - v torek, 12. 9. 2006, od 7. do 13. ure, v Kulturnem domu Ivančna Gorica, - v sredo, 13. 9. 2006, od 7. do 12. ure, v OŠ Ferdo Vesel - Šentvid pri Stični, - v četrtek, 14. 9. 2006, od 7. do 13. ure, v OŠ Louis Adamič - Grosuplje. - v petek, 15. 9. 2006 od, 7. do 12. ure, v OŠ Videm-Dobrepolje. _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 35 ŠPORT NOGOMETAŠI NK BRINJE GROSUPLJE V ZIMSKEM ČASU ZELO DEJAVNI Nogometaši NK Brinje Grosuplje smo bili v zimskem premoru zelo dejavni. Ob tem, da so selekcije sodelovale v enem od zimskih li- gaških tekmovanj, so se ekipe udeleževale tudi različnih turnirjev po Sloveniji in dosegle nekaj odmevnih rezultatov. Najbolj sta bili uspeš- ni ekipi mlajših dečkov U-12 in starejših cicibanov U-10, ki sta okusili tudi slast zmage. Mlajši dečki so pod vodstvom trenerja Janeza Škr-janca, na turnirju Mladi šampion Dolenjske v Kočevju, v konkurenci vseh pomembnejših dolenjskih klubov, osvojili prvo mesto. Ekipa starejših cicibanov pod vodstvom trenerja Boruta Antončiča pa je na tem istem turnirju osvojila drugo mesto. Ista selekcija pa je bila zelo uspešna v uradnem tekmovanju »Rad igram nogomet« v organizaciji Nogometne zveze Slovenije. Z zmagami na dveh področnih turnirjih se je uvrstila med štiri najboljše ekipe s področja ljubljanske in gorenjske regije, oziroma v polfinale tega vseslovenskega tekmovanja. Samo tekmovanje še ni končano, vendar je že sama uvrstitev med najboljše selekcije v Sloveniji velik uspeh za NK Brinje. Prav tako velja pohvaliti uvrstitev v polfinale ekipe starejših dečkov U-14 na močnem mednarodnem turnirju v Portorožu ter tretje mesto ekipe mlajših cicibanov U-8 na turnirju v Kočevju. Torej, zimski del sezone se počasi, a zanesljivo bliža koncu. Menimo, da smo to obdobje kar najbolje izkoristili v okviru danih možnosti. V prihodnjih dneh nekatere selekcije že drugič zapored odhajajo na petdnevne priprave v Medulin na Hrvaško, kjer nam zaenkrat nudijo odlične pogoje za pripravo igralcev za nadaljevanje sezone. Verjamemo, da bo tudi nadaljevanje prvenstva v spomladanskem delu pokazalo, da smo delali dobro in da nas bodo vse selekcije ponovno razveseljevale z dobrimi igrami in rezultati. Sašo Šehovič in Grega Rozina NAŠA TAMARA BARIČ NAJBOLJŠA NA MLADINSKEM SVETOVNEM PRVENSTVU V AMERIKI CILJ Z JA D Dj Ko sva se o ljubezni do športa, do teka na smučeh, ki ga je tedaj trenirala Tamara Barič, nazadnje pogovarjali, je bila Tamara osmošolka. Vpeta med šolo, kjer je vedno hotela največ, in med treninge, tekme, se mi je ob pogovoru zdelo, da je to dekletce prezgodaj odraslo, da pravzaprav ni imelo časa za otroštvo. Tako resno odrasla je bila. Takšno sem poznala. Potem je odšla novim izzivom nasproti. Konec osnovnošolskih let je zanjo pomenil tudi novo športno pot, ko je prestopila v Biatlonski klub Brdo Ljubljana. V smučarskih tekih ni več videla svoje športne bodočnosti; hotela je več... Pravi, da je imela to srečo, da je bila talentirana tudi za streljanje in že v sezoni 2004/05 zmagala na skupnem slovenskem pokalu v biatlonu, na mladinskih olimpijskih igrah v Švici v isti sezoni pristala na 16. mestu, na mladinskem svetovnem prvenstvu na Finskem je bila 13. v šprintu in 11. v zasledovalni tekmi. Letošnjo sezono 2005/06 je začela z zmago na evropskem pokalu v kategoriji do 21 let v Avstriji. Vsi prejšnji uspehi pa so skoraj zbledeli ob mladinskem svetovnem prvenstvu v Združenih državah Amerike, ki je potekalo od 28. januarja do 6. februarja, kjer je Tamara osvojila odlično tretje mesto v šprintu mladink, in prvo kolajno za Slovenijo na tem prvenstvu, v zasledovalni tekmi pa postala mladinska svetovna prvakinja. Slovenija se tako prvič v zgodovini biatlona ponaša z zlatim odličjem. V iztekajočih dneh februarja, zadnje trenutke pred odhodom na trening za tekmo na evropskem prvenstvu (od 28. februarja do 5. marca v Nemčiji), se s Ta-maro spet zapleteva v prijeten klepet. Po treh letih je postala še bolj odraslo, a kljub temu mladostno prijetno dekle. Dijakinja 3. letnika športne gimnazije Šiška, uspešna športnica. Mladinska svetovna prvakinja, ki kljub velikim dosežkom še vedno ostaja tista prijetna Tamara, ki ji šport veliko pomeni, saj vso svojo mladost žrtvuje zanj, vendar pa šolo postavlja na prvo mesto. Hoče oboje hkrati. Na prvo gimnazijsko leto, pravi, nima lepih spominov. Ostalo je kolebanje pri odločitvi med gimnazijo Bežigrad, tja bi sodila po odličnem uspehu v osnovni šoli in točkah, ki jih je dosegla, in športno gimnazijo, kjer lahko »vozi« kot uspešna športnica. In seveda mamino željo prav tako po bežigrajski gimnaziji. »Bile so krize,« priznava Tamara, »saj v nogometno-smučarskem razredu res ni bilo najboljšega vzdušja. Toda, pretehtala sem med vsemi danimi možnostmi, odličnimi profesorji in - ostala. Mislim, da sem se prav odločila. Kajti nikjer drugje bi mi ne uspelo tako spretno združevati športa z rednim opravljanjem šolskih obveznosti. Z Rokom Benkovičem imava največ izostankov. V prvi konferenci sem imela 170 ur izostankov, sedaj jih imam že 250. Sošolci mi fotokopirajo učne snovi, pošiljajo mi jo po elektronski pošti. Še največ težav je pri fiziki in matematiki, kjer potrebujem razlago, ostale predmete se da naučiti. Glede na to, da smo športna gimnazija, je organizirano tako, da imamo možnost individualnega dela pred ali po pouku s profesorji, da nam razložijo manjkajočo snov. Vse nadaljnje delo je na meni. Moj cilj je - vzporedno z biatlonom v štirih letih zaključiti tudi gimnazijo,« razkriva svojo mladost Tamara, mlada športnica in uspešna dijakinja. Komajda skromno pove, da je bila prva dva letnika odličnjakinja in se seveda na vso moč trudi obdržati ta uspeh. Kako? Šolski učbeniki jo spremljajo na vseh poteh, vsak prosti čas tudi na treningih in tekmovanjih namenja šoli. Večere ji zapolnjujejo šolske vsebine. Delo in še enkrat delo, samo tako ji uspevajo takšni rezultati. Biatlonci v reprezentanci, katere članica je Tamara, so nekoliko na boljšem, ker so šolanje že zaključili ali pa so študenti. Sicer pa ne pozabi povedati, da imajo v reprezentanci športniki zelo dobre odnose, ne glede na to, da je v starosti tekmovalk večji razpon. Tamara ceni svojega trenerja Uroša Velepca, mu zaupa, saj jo zna vzpodbuditi tudi takrat, ko se pred tekmo bojuje s tremo. Nit najinega pogovora so uspehi. V šoli, v športu. Decembra lani je kot izjemno zavzeta športnica prejela nagrado fondacije Roka Petroviča. Je pa tudi Zoisova šti-pendistka. Uspehi. Toda, ali zna prenesti, se spoprijeti tudi s porazi? Tamara se zamisli, živo poblisne z očmi, ki izžarevajo voljo in mladost, in pravi: »Ko sem v letošnji sezoni na evropskem pokalu dosegla normo za svetovni pokal, sem januarja v Nemčiji na svetovnem pokalu doživela katastrofalen poraz, saj sem pristala na 81. mestu. Priznam, neuspeh me je potrl, ni pa me strl. Kajti, ko sem razčlenila vse situacije, sem ugotovila, da je bila vrsta neugodnosti, ki so botrovale neuspehu. Toda, takoj ko smo se vrnili domov, smo se začeli pripravljati za svetovno prvenstvo in nujno je bilo pozabiti prejšnji poraz. Tudi po porazu moraš dalje! Sploh pa - poraze moraš znati premagovati, saj so prav tako kot uspehi del življenja!« Tamari dnevi prehitro minevajo. Smuči, biatlon, knjige, študij, šola. In kje ima mesto mladost, brezskrbnost. Le-te Tamara kljub svojim rosnim sedemnajstim letom ne pozna. In vendar. Ima želje! Tudi takšne, kot njene sošolke, prijateljice iz osnovnošolskih klopi. Kadar ni na pripravah, na treningih ali tekmovanjih, je v šoli. Pogosto ostaja pri babici v Ljubljani, da prihrani na času. Lepo skrbijo zanjo. Vendar pa - pravi, da se želi vrniti v svoje Grosuplje. »Tu so še vedno moji prijatelji, sošolke iz naših najlepših let, s katerimi bi se rada malo več družila, našla trenutke tudi za naše mladostniške pogovore. Kadar smo skupaj, prav dobro vedo, da si ne želim pogovorov o belih strminah, o napetostih, uspehih ali neuspehih, saj si imamo povedati še toliko pomembnih stvari! V šoli pa je povsem drugače. Takrat, ko pridem v šolo, želim intenzivno nadoknaditi vse zamujeno, sošolci pa bi radi poslušali zgodbe in obnove mojih doživetij!« - je morda tudi to cena, ki jo plačujejo mladi uspešni športniki. Tamara je zapisana športu. Koliko časa? »Še nekaj let, če bom seveda dosegala rezultate. Za sedaj pravim, da se nikoli ne moreš naveličati tega, saj se hkrati tudi veliko naučiš. Tudi za življenje. Spoznavam vedno nove ljudi, navezujem stike s prijatelji,« prižiga svetle utrinke, kot da ti zameglijo vse tiste, ki ji kradejo brezskrbno mladost. Saj takšne Tamara niti ne pozna. »Če sedaj gledam nazaj na svoja osnovnošolska leta in na treninge teka na smučeh, se mi zdi, da sploh ni bilo videti mojega dela. Razen takrat, ko sem bila na tekmovanjih, sem bila ves čas v šoli in nihče ni vedel, da sem vsako jutro že ob pol šestih tekla, se ob desetih zvečer vračala s treningov na Pokljuki in bila drugo jutro že spet v šoli,« razgrinja spomine zgodnjih mladostniških let. Življenje jemlje kot izziv in odgovornost. Šolo postavlja pred šport. Veliko razmišlja tudi o študiju. Pravo ali politologija. To so področja, ki jo zanimajo. Najbrž pravo, poudari. Resno dekle za svojih rosnih 17 let je, naša Tamara Barič. Kako prijetno je bilo slišati njene besede, da ima rada svoj kraj, svoje Grosuplje! Alenka Adamič _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 36 ŠPORT NAJŠPOR IZ NAGOVOROV Na začetku prireditve je spregovoril gostitelj, predsednik Zveze športnih organizacij Grosuplje in podžupan občine Grosuplje Božidar Gabrijel, ki je dejal, da so se pri Zvezi odločili, da se spomnijo vseh dobrih rezultatov, ki so jih dosegli športniki v okviru grosupeljske športne zveze. Spomnil pa je tudi, da je Grosuplje imelo v letu 1971 eno telovadnico in da jih ima zdaj pet, ki so zasedene od jutra do večera, in bi že zdaj potrebovali vsaj še tri manjše telovadnice. Župan Janez Lesjak je ob čestitki in zahvali športnikom, ki so ime občine nosili tudi po Sloveniji in izven nje, nanizal nekaj iz dinamičnega dogajanja v občini in da se je v zadnjih petih letih število prebivalcev v občini povečalo za skoraj 4.000 ter bo kmalu doseglo 18.000. Samo naselje Grosuplje pa bo kmalu štelo 7.000 prebivalcev. Vse to pa zahteva tudi ukrepanje v občini na področjih, ki jih ljudje potrebujejo, med drugim so to tudi ustrezni objekti za športne dejavnosti. Tako naj bi bile zgrajene tudi nadstandard-ne telovadnice ob podružničnih šolah, da bi jih poleg šolarjev lahko uporabljali tudi okoliški prebivalci. Ob čestitki svetovni mladinski prvakinji v biatlonu Grosupeljčanki Tamari Barič pa je dejal, da občina podpira predvsem množičen šport. Iz tako široko zasnovane baze pa zrastejo tudi vrhunski športniki. Zato smo zelo veseli vrhunskih rezultatov, ki jih dosegajo naši športniki in ki nosijo naše ime po svetu. Mladim pa je Tamaro dal za zgled. ŠPORT IN KULTURA Športno prireditev so kulturno popestrili Luka Žitnik s klavirsko harmoniko ter Simon in Janez Smre-kar s trobentama. Luka je v dvojnem nastopu dinamično zaigral skladbi Slavka in Vilka Avsenika Od vasi do vasi in Kmetič praznuje, zelo mlada Simon in Janez pa sta uglašeno zaigrala skladbo Sea Shantya Rolling home. Tudi letos je prireditev profesionalno in s kančkom humorja vodil šarmantni glas radijskega napovedovalca in voditelja Aleša Kozine. PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIM DELACEM Na osnovi 22. člena statuta Zveze športnih organizacij Grosuplje, ZŠO Grosuplje vsako leto podeljuje priznanja (zlato, srebrno in bronasto) zaslužnim športnim delavcem in društvom za dolgoletno delo na področju športa. Predsedstvo ZŠO Grosuplje je na svoji 20. redni seji sklenilo, da se podelijo naslednja priznanja: ZLATO PRIZNANJE ZA 30-LETNO DELO NA PODROČJU ŠPORTA-je prejela VESNA TOMAŽINČIČ, članica Športnega društva Grosuplje. Rodila se je 9. avgusta 1956 v Ljubljani. Od svojega zgodnjega otroštva živi in dela v Grosupljem. Po končani osnovni šoli se je vpisala na Gimnazijo Josipa Jurčiča v Stični, po maturi pa na Fakulteto za šport Ljubljani. Študirala je ob delu in diplomirala na smeri organizator športne rekreacije. Njena športna rekreativna pot se je pričela v srednji šoli v letih 1971 do 1975. Na Osnovni šoli Louisa Adamiča je gospa Zdenka Cerar vodila gimnastiko za mlajše in starejše deklice, Vesna pa je pričela kot pomočnica. V tem času je postala tudi članica TVD Partizan Grosuplje, katerega aktivna članica je še danes. Ge. Ani Čeferin je pomagala pri vadbi predšolskih otrok. Po opravljenih tečajih pri TVD Partizanu Slovenija v Mozirju je prevzela samostojno vlogo kot voditeljica predšolskih otrok. Sama je obiskovala tečaje karateja in rekreacijsko vadbo za ženske. Vesna je po odhodu ge. Ane Čeferin, ki je dolgo in uspešno vodila žensko rekreacijo, nadaljevala z njo. Leta 1988 je dobila priznanje za dolgoletno delo v TVD Partizan Grosuplje. Vesna vodi rekreacijo za ženske nepretrgoma že 18 let. Na področju rekreativnega športa pa je aktivna že več kot 30 let. To delo je mnogokrat navzven nevidno, a se širi od ust do ust. Vadečih je vedno več, skupine se širijo, vadba poteka vse dni v tednu. Število članic se iz leta v leto povečuje, povečalo in razširilo se je tudi število vadbenih skupin, kar je zagotovo posledica kvalitetnega in strokovnega dela, ki ga opravlja. Poleg vadbe je Vesna uspešno delovala tudi na področju vodenja društva, saj je bila dva mandata in pol predsednica Športnega društva Grosuplje, ki je naslednik TVD Partizan Grosuplje. Svoje delo je v letu 2005 nadgradila še s sodelovanjem z zdravstvenem domom, kjer pomaga v »šoli huj-šanja« ljudem, ki si želijo povrniti zdravje in so pod vodstvom zdravstvenih in športnih strokovnjakov pripravljeni za to tudi nekaj storiti. Od nekdaj jo zanimata človek in narava. V vodenje vadbe skuša vnesti kar največ humanosti, ljubezni do sebe in drugih, do vsega, kar je, spoštovanja in sproščenosti. Skuša najti pot, ki bi bila primerna za ženske, ki ima- V jo službo, družino, kjer ni pomembno, kaj si po izobrazbi in koliko imaš v denarnici. Ne glede na starost vodečih je namen vadbe, ki jo vodi, da v ljudeh vzbudi občutek, da cenijo sebe kot osebo, da vzljubijo svoje telo, da uživajo v gibanju, naravi, druženju in da z vsem tem, kolikor se da, prispeva k boljšemu in kvalitetnejšemu življenju. SREBRNO PRIZNANJE ZA 20-LETNO DELO NA PODROČJU ŠPORTA je prejel vomi P I ffml i fmW >d m ,-a; V: ALAIN VIDMAR, član Strelskega društva Grosuplje. Alain se je že kot zelo mlad vključil v delo Strelskega društva Grosuplje. Svojo športno pot je pričel kot tekmovalec z zračno puško v pionirski kategoriji. Že takrat in pozneje kot mladinec je dosegal odlične rezultate. S člansko ekipo tekmuje v 1. državni ligi v streljanju z zračno puško, kjer jim je v sezoni 2004-2005 uspelo osvojiti odlično 3. mesto. Alain je v društvu s svojim nesebičnim pristopom ter odrekanjem vzor mlajšim in starejšim tekmovalcem. Svoje znanje prenaša tudi na mlajše rodove strelcev v okviru pionirske in mladinske strelske šole. S svojim zgledom je porok za nadaljnjo uspešno delo Strelskega društva Grosuplje. Poleg treningov in tekmovanj pa od leta 1993 neprekinjeno odgovorno vodi delo blagajnika društva. Je tudi član upravnega odbora Strelskega društva Grosuplje. Skrb za društvo, skromnost in pravi človeški odnos so njegove vrline, ki zagotavljajo, da bo Strelsko društvo Grosuplje uspešno delovalo še vrsto let. BRONASTO PRIZNANJE ZA 10-LETNO DELO NA PODROČJU ŠPORTA je prejel JANKO REMIC, član Strelskega društva Grosuplje Janko je aktiven tekmovalec Strelskega društva Grosuplje od leta 1994. Živi v Ljubljani. Preko sodelavca je spoznal prijazne in delavne dolenjske strelce in se jim z veseljem pridružil, čeprav ima v svoji bližini v Ljubljani veliko boljše pogoje za streljanje. Tekmuje z zračnim, malokalibrskim in orožjem velikega kalibra. Janko ima velike zasluge za uveljavitev disciplin na regijskem in državnem nivoju, saj je licencirani trener športnega strelstva. Svoje bogato znanje prenaša na mlajše kategorije. Poleg trenerske funkcije pa že drugi mandat odgovorno opravlja funkcijo tajnika društva. Ekipa Strelskega društva Grosuplje je v kategoriji streljanja z zračno pištolo pod njegovim vodstvom napredovala z regijskega nivoja v III. ligo, nato v II. ligo in končno tudi v I. državno ligo. Janko na strelišču in v društvu pušča veliko ur svojega prostega časa ter tako prispeva svoj delček v mozaiku uspešnosti društva. V sredo, 15. februarja, so v okviru Športne zveze Grosuplje podelili priznanja najboljšim športnikom in delavcem na športnem področju. Letošnje podelitve se je udeležilo poleg športnikov, njihovih trenerjev in svojcev ter tudi precej navijačev, saj je bila avla Osnovne šole Louisa Adamiča lepo zasedena. Priznanja športnikom pa so podeljevali župan občine Grosuplje Janez Lesjak, predsednik Zveze športnih organizacij in podžupan občine Božidar Gabrijel ter vodja strokovne službe pri Športni zvezi Grosuplje Andrej Cevc, ki je tudi pripravil scenarij prireditve. lahti (disciplini sprint in zasledovalno). Letošnjo, torej drugo biatlonsko sezono, je postala članica B reprezentance, in je do sedaj dosegla naslednje rezultate: - zmaga na državnem prvenstvu v kategoriji mladink in 2. mesto v članski kategoriji, - 1., dvakrat 4., ter 8. mesto na evropskem pokalu v kategoriji juniork (do 21 let) - prva Slovenka, ki je zmagala na tekmi evropskega pokala, - izpolnila je normo za nastop na svetovnem pokalu ter tudi nastopila na tekmi svetovnega pokala v Nemčiji - Oberhof, kjer se je v izredno težkih vremenskih razmerah kot najmlajša tekmovalka uvrstila na 81. mesto, - največji uspeh je dosegla na mladinskem svetovnem prvenstvu v Presque Isle, zvezna država Maine, USA, od koder se je vrnila z bronasto in zlato medaljo: v sprinterski preizkušnji 28. januarja 2006 se je uvrstila na 3. mesto, naslednji dan v zasledovalni tekmi pa na prvo mesto in s tem postala prva svetovna biatlonska prvakinja v zgodovini Slovenije. Naslednje veliko tekmovanje - evropsko prvenstvo do 21 let v Nemčiji -jo je čakalo od 23. februarja do 5. marca 2006 v Nemčiji. Tamara obiskuje Gimnazijo Ljubljana Šiška, športni oddelek. Trenutno je dijakinja 3. letnika. Odličen uspeh, ki ga je dosegala vsa leta v osnovni šoli Brinje Grosuplje, je kljub velikim športnim obremenitvam uspela zadržati tudi v gimnaziji. Za »odlične športne dosežke in nadpovprečen učni uspeh« je decembra 2005 prejela nagrado Fundacije Roka Petroviča. Po končani gimnaziji pa se namerava posvetiti študiju prava. PODELITEV PRIZNANJ ŠPORTNIKOM Predsedstvo Zveze športnih organizacij Grosuplje je na svoji 20. seji, ki je bila 30. januarja 2006 na osnovi razpisa med prispelimi predlogi izbralo za priznanja za športne dosežke v letu 2005 naslednje predloge: NEVA SUHADOLČAN, članica Športnega društva Flip-Flop: 4. mesto na DP v odbojki na mivki, 5. mesto na pokalu Siemens (na zaključnem turnirju serije Siemens masters 2005). Neva se je s svojimi rezultati uvrstila na 14. mesto slovenske lestvice igralk odbojke na mivki v letu 2005, na kateri je 186 igralk. MARKO ŠKRJANC, član Teniškega kluba Grosuplje: 3. mesto na DP v tenisu za člane in 3. mesto na zimskem DP v tenisu za člane. MATIC BAVDEK, član Smučarsko skakalnega kluba Čušperk: 7. mesto v skupnem seštevku Slovenskega pokala v smučarskih skokih, v mednarodnem tekmovanju je za pokal Alpe Adria dosegel 10. in 15. mesto. POSEBNA ZAHVALA Na tej športni prireditvi pa so posebno pozornost namenili tudi mladinski svetovni prvakinjo v biatlonu TAMARI BARIČ in njenemu trenerju UROŠU VELEPCU. Posebno darilo jima je izročil župan. Rojena je 6. 9. 1988 v Ljubljani in stanuje v Grosupljem na Kozakova cesti. S športom se je začela ukvarjati pri devetih letih, sprva kot alpska smučarka, nato pa je z dvanajstimi leti prestopila k teku na smučeh. Tam je vztrajala 4 leta in kot najmlajša članica nordijske tekaške reprezentance dosegla več naslovov državne prvakinje, dve zmagi in 2. mesto na Troffe Topolino, ki velja za najpomembnejšo tekmo za smučarje tekače do 14 let, ter zmago in 3. mesto v štafeti na OPA igrah do 16 let v Švici. V Švici je postala prva slovenska tekačica, ki je dosegla zmago na omenjenem tekmovanju. Leta 2004 je tek na smučeh zamenjala z biatlonom. V prvi sezoni je kot članica mladinske reprezentance dosegla naslednje rezultate: - štirje naslovi državne prvakinje in skupna zmaga v slovenskem pokalu, - 16. mesto na Olimpijskih dnevih za mladino v Švici - Monthey, - 11. in 13. na mladinskem svetovnem prvenstvu na Finskem - Kontio- ČLANI STRELSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE: RENATA ORAŽEM - državna prvakinja z zračno puško, državna prvakinja z malokalibrsko puško 3 x 20; samostrel - državna prvakinja + rekord; 3. mesto na ekipnem evropskem prvenstvu; športnica mednarodnega razreda po kriterijih OKS. ŽELJKO MOIČEVIC - državni prvak z zračno puško, 4. mesto z malokalibrsko puška - 60 - leže; športnik državnega razreda. MATIC BARIČ - državni prvak med mlajšimi mladinci z zračno puško (6 zmag od 7 možnih); z malokalibrsko puško - 2. mesto - 60 - leže med mladinci, 3. mesto z malokalibrskim orožjem - 3 x 40; športnik mladinskega razreda. _marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 37 ŠPORT NAJŠPOR V MARIO HOLOŠ - državni prvak med mlajšimi mladinci z zračno pištolo; 3. mesto na državnem prvenstvu z malokalibrsko pištolo proste izbire. ROK IVANC - 3. mesto na državnem prvenstvu med mladinci z zračno pištolo, 4. mesto v državni ligi z zračno pištolo. ANTON PERKO - 1. mesto in državni prvak invalidov z zračnim orožjem. POSADKA EKIPE JADRALNEGA KLUBA SCORPION Posadka Jadralnega kluba Scorpion je že drugo leto zapovrstjo osvojila 1. mesto v končni razvrstitvi za Pokal Slovenije na državnem tekmovanju Jadralne zveze Slovenije v kategoriji OPEN razreda ECHO. EKIPA STAREJŠIH DEČKOV U-14 NOGOMETNEGA KLUBA BRINJE Ekipa je osvojila 1. mesto v 2. ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. PLESALCI PLESNEGA KLUBA M GROSUPLJE: KRISTINA KUHELJ in ANŽE JAKOPIN - 1. mesto na državnem prvenstvu in 1. mesto na Pokalnem prvenstvu v Sloveniji; športnika državnega razreda po kriterijih OKS. ŠPELA ROBLEK in BLAŽ HREN - 1. mesto na državnem prvenstvu, 1. mesto na Pokalnem prvenstvu v Sloveniji, na tekmi za svetovni pokal pa sta osvojila 19. mesto med 46 pari. ANA ULA LEBAN in MATIC ADAMIČ - 1. mesto na državnem prvenstvu v kategoriji MINI. EKIPA STAREJŠIH DEČKOV KOŠARKAŠKEGA KLUBA GROSUPLJE Ekipa je osvojila v tekmovanju za naslov državnega prvaka končno 8. me^ sto. V tem tekmovanju je sodelovalo 72 ekip. ČLANSKA EKIPA NOGOMETNEGA KLUBA BRINJE Članska ekipa je v tekmovalni sezoni 2004/2005 osvojila 1. mesto v 2. ligi Medobčinske nogometne zveze Ljubljana. PRVAKI OBČINSKIH IN MEDOBČINSKIH REKREATIVNIH TEKMOVANJ ATLETSKA EKIPA STAREJŠIH DEČKOV IN DEKLIC OŠ LOUISA ADAMIČA Ekipa učencev in učenk je v šolskem letu 2004/2005 dosegla nekaj izvrstnih rezultatov, saj so na državnem finalu v ekipni atletiki, kamor se uvrsti samo najboljših 12 šol iz cele Slovenije, dosegli 2. mesto. Prav tako so na državnem prvenstvu v atletskem mnogoboju, v postavi Černič, Ilič, Anžič, osvojili naslov državnih prvakov. Dosti niso zaostala tudi dekleta, saj so v postavi Bahovec, Zorko, Žugelj osvojile 3. mesto v atletskem mnogoboju. EKIPA MLADINCEV ROKOMETNEGA KLUBA PEKARNA GROSUPLJE Mladinska ekipa RK Pekarna Grosuplje je v tekmovalni sezoni 2004/2005 končala z uvrstitvijo v 1. mladinsko državno ligo. Kakovost te lige potrjuje dejstvo, da so samo trije klubi, ki nimjo članske ekipe v 1. članski ligi. Posamezni igralci mladinske ekipe pa že nastopajo tudi v članski ekipi, ki nastopa v 1. B državni ligi. NAMIZNI TENIS Medobčinskega rekreativnega prvenstva v namiznem tenisu se je udeležilo 9 ekip. Sistem tekmovanja je bil ligaški, razdeljen v spomladanski in jesenski del prvenstva. 1. mesto je osvojila ekipa ŠMARJE MLADI, 2. KGG KRKA in 3. mesto VELIKE LAŠČE. PLANINSKO DRUŠTVO GROSUPLJE -PLEZALNA SEKCIJA ASCENDO Posamezniki so dosegli nekaj dobrih rezultatov v slovenskem merilu, za kar so bili tudi nagrajeni z zastopanjem slovenskih barv na mednarodnih tekmovanjih. ČLANI STRELSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE -KATEGORIJA ZRAČNA PUŠKA - za doseženo 3. mesto v 1. slovenski ligi. Izredna ekipa, ki s svojim delom dokazuje, da je tako posameznik kakor ekipa odvisna od pozitivnega pristopa pri treningu in na najvišjih tekmovanjih. BALINANJE Medobčinskega prvenstva v balinanju se je udeležilo 7 ekip. Odigrano je bilo 42 tekem v 14 kolih jesenskega in spomladanskega dela. 1. mesto je osvojila ekipa PEKARNE GROSUPLJE, 2. GRADIŠČE in 3. mesto IVANČNA GORICA I. NADALJEVANJE NA NASLEDNJI STRANI marec 2006 - GROSUPELJSKI ODMEVI 38 ŠPORT, OGLASI Glasilo prebivalcev ^bčineGrosupIj^ V LETU - nadaljevanje s prejšnje strani ODBOJKA Medobčinskega prvenstva v ODBOJKI ZA ŽENSKE se je udeležilo 5 ekip. Po končanem spomladanskem in jesenskem ligaškem prvenstvu je naslov medobčinskega prvaka občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje osvojila ekipa LIMONE, 2. mesto TRIM TRADE TIM, 3. mesto pa ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE. Medobčinskega prvenstva občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje v ODBOJKI ZA MOŠKE se je udeležilo 6 ekip iz vseh treh občin. 1. mesto je osvojila ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA GROSUPLJE, 2. mesto ekipa LIMONCE, 3. pa ekipa ŠPORTNEGA DRUŠTVA DOBREPOLJE. Po končani prireditvi so športnike in vse ostale prisotne povabili na pogostitev in družabni večer. Scenarij podelitve priznanj je pripravil Andrej Cevc, povzel pa Jože Miklič. Prizadevnim športnim delavkam in delavcem ter uspešnim športnicam in športnikom čestita tudi uredništvo Grosupeljskih odmevov! IZLET PO Sobota se je začela zelo klavrno. Celo ob 9. uri, ko se nas je na Bo-štanju zbralo že kar blizu 40 pohod-nikov, je bilo vreme še vedno megleno in zoprno. Po prijaznem pozdravu g. Kram-plja in uvodni predstavitvi Radenskega polja g. Peterlina v turistični pisar ni s panoji in prospekti ter še pozdra vu članice DOPPS-a ornitologinje Eve smo krenili. Tudi sonček nas je že začel pozdravljati. Sneg je bil trd, zato je bila hoja ob strugah z nekaj vode prijetna. Mosti ček pod Zagradcem smo prehodili že v dolgi koloni. Prvi večji postanek z izčrpno razlago g. Peterlina smo imeli pri prvem retju - Sredn'cah. Z začetki naraščanja vode! In upadle, nalomljene ledene plošče, ki so kazale velikost in globino kotanje. Ornitologi so zaostajali, pravzaprav so z dvema teleskopoma opre-zali za vsako premikajočo se pikico na nebu. »Ujeli« so labode in več rac. Čas je mineval. Veliko je bilo izletnikov, ki so prvič zrli Kopanj iz drugega kota. Navdušenje! Dve uri in pol smo rabili, da smo prišli do prve Zatočne - Lazarjeve jame. Že pri vhodu so nas pozdravili lepi ledeni kapniki. Po ogledu jame smo obrnili in se po obronku gozda začeli vračati. Izlet po RADENSKEM POLJU je pri večini povzročil sklep: Sem se je potrebno še vrniti, v drugem letnem ča su, saj je ta delček Grosupljega vsak teden drugačen, prijeten, raznovr sten, skrivnosten, preseneča z živalmi, z rastlinami, s prehodi, ki se glede na vodo spreminjajo. Morda še namig: že 20. maja je planiran vodeni, tradicionalni pohod, z velikim poznavalcem te pokrajine, z g. Peterlinom. pred ,dvema teleskopoma se je splačalo. Labodi so bili čisto blizu. OGLASNO TRŽENJE: CENIK IN POGOJI OGLAŠEVANJA V zvezi z možnostmi za oglaševanje v Grosupeljskih odmevih objavljamo cenik oglašavanja, ki je narejen na podlagi cenika št. 006-1/95, sprejetem na občinskem svetu 29. 9. 1999. Iz 1. člena TABELA ZA OKVIRNI IZRAČUN ŠTEVILA TOČK Točka znaša protivrednost 0,511229 EUR v SIT po srednjem tečaju BS na dan obračuna. TABELA OKVIRNEGA IZRAČUNA okvirne dniinzije og/ssevcm (ešaf FURft 17.1.2004 nem VTFdnosI ojteH tanoii zneski rav 1.0*10.0 isi.oj 93S7 11254 6.0x10.0 257.03 10675. 12910 9.0x10.0 jsi.ts IlESI 1M5S 10.0x10.D 237.03 13«: 16754 15 D i10 P tuiH 10.0x20.0 237.M 29561 1501 ao Bf.O* 419® iO.OiiO.O 297.03 45C05 541K H.OiSC.O Bi.oi S56SS essrr 20.0x277 237.03 51JU 73161 30.Or 20.0 2J7.0S 65S55- 79145 JO.OiSO.C ¿37.0} SS12H iiKiSi «.0x27.7 Bi.Oj 13922C Izračun je pripravljen na podlagi tečaja EVRA 17. januarja 2004 za oglase na črnobelih straneh. Za oglase na notranjih barvnih straneh je treba znesek pomnožiti z 1,25, na zadnji strani z 1,5 in na naslovnici s faktorjem 2,00. V CENO NI VRAČUNANO OBLIKOVANJE OGLASA. Račun se izstavi po izidu časopisa. K neto vrednosti oglasa je treba dodati še 20 % DDV. 2. člen Za vmesne velikosti se število točk izračuna z interpolacijo. Za prvo objavo enakega oglasa ni popusta. Vsaka naslednja serijska objava je cenejša za 5 % do največ 30 %. Če se stranka odloči za celoletno redno oglaševanje, se ji lahko obračuna razliko popustov do 30 % pri sedmem nespremenjenem oglasu. Rok za oddajo podatkov za oglas (besedila, logotipi, fotografije, ceniki in podobno) je vsak prvi petek v mesecu. Predhodno pokličite za rezervacijo časopisnega prostora za vaš oglas. Če boste oddali digitalno oblikovan oglas, mora biti zapisan v EPS (pri vektorskem EPS-u je potrebno fonte spremeniti v krivulje), JPG (brez stiskanja), TIF zapisu (300 pik/palec - za barvne oglase v CMYK barvni razslo-jitvi), ali PDF zapisu. Digitalno izdelan oglas lahko pošljete na elektronski naslov jozem@siol.net. Lahko pa ga pošljete tudi na naslov izvajalca končne grafične postavitve amset@siol.net (Matej Macedoni, Grosuplje, Pod gozdom 3/9), vendar morate o tem obvestiti odgovornega urednika po telefonu (GSM 041/ 98 22 33) ter mu po pošti na njegov domači naslov (Jože Miklič, Zagradec 53, 1290 Grosuplje) poslati potrjeno naročilnico najpozneje en teden po roku, ki je določen za oddajo ostalih prispevkov. ZA OGLASE, PREDSTAVITVENE PR (piar) ČLANKE IN ZAHVALE OB SMRTI SVOJCEV JE TREBA NAVESTI POLN NASLOV NAROČNIKA OZIROMA PLAČNIKA RAČUNA. OGLASI Prostovoljno gasilsko društvo Mala Ilova Gora ODDA RESNEMU PONUDNIKU PROSTOR V IZMERI 120 m2. PROSTOR JE PRIMEREN ZA STANOVANJE ALI MIRNO DEJAVNOST. Samo resne ponudbe sprejemamo na tel. 01 7807-148 po 18. uri. VIŠJA STROKOVNA ŠOLA VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ STROJNIŠTVA izredni študij v Ljubljani 2006/07 pridobitev VI, stopnje izobrazbe in poklica inženir strojništva * VEČ INFORMACIJ O VPISU: v referatu šole na Srednji poklicni in strokovni šoli Bežigrad. Ptujska 6, Ljubljana (ob torkih in četrtkih mod i 1 uro; soba 170, Ksenija Hren); po telefonu 01 280 53 28 aii gsm 040 473 810: e-pošta: ni inerv a,ed ti ('¿tišjo!. net: IŠČEMO GOZDNE DELAVCE. DELO JE NA OBMOČJU DO 40 km IZVEN LJUBLJANE. ČE IMATE VESELJE DO DELA V GOZDU, POŠLJITE PROŠNJO Z NASLEDNJIMI PODATKI: NASLOV, STAROST, IZOBRAZBA IN TELEFONSKA ŠTEVILKA, NA NASLOV: GOZD LJUBLJANA d.d., TRŽAŠKA CESTA 2, p.p. 229, 1001 LJUBLJANA. Ls. GOZD LJUBLJANA Vobrfno-postaem oiye/rfu v Ponovi ras/ ODDAMO B Vsem ženam in materam ob 25. marcu iskreno čestitamo! Naj vas spremljata ljubezen v družinskem krogu in sprejetost v družbi! Vsem občankam in občanom pa hkrati voščimo tudi vesele velikonočne praznike! Uredniški odbor Grosupeljskih odmevov Kunec leta Je Ebs, ko potegnem d imipMtvpjimpMtwon]«n. Vam Vsi renitat nI vSei? Vam eb vodenje luijig primanjkuje ¿aia? b oaite strckovnjak bifti »upajte nuni Bančne sfo' '%c na L u bežni v Osebn Nač'^