Poštnina plačan« t gotovini. Potamena številka 1 Din. Ust za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto Uredništvo in uprava, Strcssraajerjev trg 1 Tel. it. 73. Leto XXI. Št. 7. Kranl, 13. februarja 1937. Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din. polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din. Statistika kranjske dekanije za 1. 1956 Za leto 1936. so je na podlagi uradnih poročil sledeča statistika o gibanju prebivalstva in o vseh župnili uradov kranjske dekunije sestavila prejemanju svetih zakramentov: Št. Župnija Št. prebivalcev | Pride n« Rojstev i CR '*so* j rojstev Mrli če v Porok OkMcev Obhajil Na nn.hn obhajil 1 Besnica 520 19 36 7 1 5 2 ~~2~ Cerklje 3736 77 20 55 9 28 ? » 3 4 Duplje 673 12 18 8 8 8 ir 7786 11 Gorice 450 6 13 6 4 4172 9 5 Kokra 440 9 20 5 1 3 1562 3 22 2 9 6 Kov or 850 19 13 3 8200 7 Kranj 6030 (165) 150 (27) 25 67 62 104 96762 16 __ 8 Križe 2049 51 24 13 26 25126 12 !) Lom 427 10 23 4 - - 7649 10932 15 10 Mavčiče 879 (24) 16 .(20) 17 10 8 10 13 12 11 Naklo 1 1203 34 26 17 6 19000 15 12 13 14 Podbrezje 90!) 12 13 11 1 4 9870 10 Preddvor 1423 40 28 17 10 20 14000 9 Predoslje 1700 41 24 28 14 25 39000 22 15 Smlednik 2037 60 29 33 18 30 25824 12 16 Šenčur 3258 105 32 53 21 32 46200 14 17 Šmartin 4000 133 33 61 60 77 28000 7 18 Št. Urška gora 350 8 23 6 3 4 ? ? 19 Trboje 346 9 26 8 3 4 5999 18 20 Trstenik 560 12 21 6 6 7 10050 17 21 Tržič 5002 (133) 125 ___ (26) 24 59 40 63 71555 14 21 Velesovo 612 15 6 24 8 7 7 12496 20 23 Zapoge 280 21 4 1 4 4852 19 24 Jezersko 641 19 29 10 7 i 8 1871 8 25 (iolnik - 11 i — 1 17000 - , 38425 1 1 988 | 26 536 295 | <) |> O in b e k tabeli: \ seli župnij v kranjski ilekuniji je 23, enako Število ima tudi radovljiška dekanija in sta to največji dekani j i v ljubljanski škofiji po številu župnij. V tabeli sta obe župniji na Jezerskem, to je župnija sv. Ožbalta in župnija sve-tega Andreju na Kavnem, navedeni pod eno župnijo Jezersko. Ker ima zdravilišče Golnik svojega lastnega dušnega pastirja, ga radi prejemu sv. obhajil in mrličev navajamo posebej in ne pod župnijo Križe, kamor spada. Število prebivalcev je navedeno po zadnjem štetju, le v župniji Šmartin pri Kranju je radi prevelikega priseljevanja navedeno število duš približno. Med številom rojstev so navedeni le oni, ki so bili rojeni v domači župniji. Pri kranjski, iižiški in tnuvčiški župniji pa so v oklepaju navedeni tudi še oni. ki so bili rojeni v ljubljanski bolnici. Če se pri teli župnijah upoštevajo še novorojenčki domačih družin, ki so pa rojeni v ljubljanski bolnici, potem se procen-lualno zelo spremeni število rojstev na en tisoč prebivalcev. V tretji koloni je navedeno, koliko rojstev pride v župniji na en tisoč prebivalcev, Po te.| tabeli vidimo, da je bilo sorazmerno največ rojstev v Besniei, na drugem mestu je Šmartin pii Kranju, na tretjem Šenčur pri Kranju, nato slede: Jezersko, Smlednik, Preddvor, Naklo, I rboje, Kranj, Križe, Predoslje, Tržič, Velesovo, Lom, Št. Urška Gora itd. V celotni dekaniji pride na tisoč prebivalcev po 26 rojstev, kakor jih imajo župnije Naklo in Trboje. Splošno pa se opazuje neprijeten pojav, da imajo one župnije, kjer prevladuje kmečko prebivalstvo, manj rojstev, kakor pa one župnije, kjer živi tovarniško delavstvo. Največ rojstev pride na one kraje, kamor se priseljuje delavstvo: Besnica, Šmartin in kranjska okolica, V kranjski župniji j" bilo rojenih v mestu samem 56 otrok, v okoliških vaseh pa 94, tako pride v mestu samem na en tisoč prebivalcev komaj 16 rojstev, v okolici pa 37! Odkod prihuju to, da dajo posebno kmečke župniji' bolj malo naraščaja? Slovenci smo glede števila rojstev daleč nazaj za Hrvati in Srbi! Na kmetih se pri nas ljudje ženijo bolj v poznejših letih, deluvci pa stopajo kuj kmalu v zakonski jarem! Zelo bi bili zanimiva statistika poročenih po starosti! Jasno bi dokazala, da se splošno po kmetih ženijo posebno gospodarji v poznejših letih, ker gorenjski kmet ne da tako brž iz rok grunta, dokler še mezinec giblje! Kmet vse bolj premisli, predno se poroči, delavec si pa ne dela posebnih skrbi glede poznejšega življenja in preskrbe družine! Saj se nekateri celo ženijo zato, da bodo nuto lažje kot omoženi dobili delo v tovarni! Ni majhen procent med poročenimi brezposelnih! Bela kuga je gotovo bolj razširjena med meščani in delavskimi družinami, za to gotovo malega rojstva po kmetih ni kriva de-moralizacija, umpak gospodarske razmere, ki ne dovolijo kmečkim fantom v zakon. Tabelu o številu porok jasno kaže, da imajo one župnije, kjev žive delavci zelo veliko število porok, kmečke župnije pa prav malo poročenih parov! V Kranju je n. pr. med 56 poročenimi pari bilo 43 ženinov delavskega stanu in le 13 trgovskega stanu, uradnikov, posestnikov in mojstrov, pa niti en kmečki sin — gospodar, dasi je v okolici precej kmetov! Največ porok je bilo v Kranju in Smarinem pri Kranju, procentuelno pa največ r Šmartnem pri Kranju, ki je v zadnjih 10 letih postala iz kmečke izrazito delavska župnija. Število razdeljenih sv. obhajil v 1. 1956. je tudi zelo poučno in splošno zelo dobro kaže versko stanje dotične župnije. Najboljša je v tem oziru župnija Predoslje, kjer je prišlo lansko leto povprečno na vsakega župljana z malimi otroci vred po 22 sv. obhajil! Če so številke o sv. obhajilih v Predosljih točne — o čemer ni dvoma — potem je v tem oziru najbrž to med najboljšimi župnijami v naši škofiji! Pomisliti je treba, da je večinoma kmečka župnija, kolikor pa je delavcev, pa morajo hoditi precej daleč v tovarne in vendar je bilo tam toliko sv. obhajil! Za Predoslji pride župnija Velesovo, kjer pride kur 20 obhajil nu osebo na leto, naravnost sijajne procente dajo nato Zapoge z 19 obhajili na osebo, Trboje 18, Trstenik 17; nato slede: Kranj. Lom. Naklo, Šenčur. Tržič itd. Pripomniti moram, da so vse številke okrogle in du bi skoro za eno točko več na tisoč dali Križe, Lom in Trstenik. Seveda popolnoma jasna slika verskegu življenja te številke še niso. Napačno bi bilo. če bi po teh številkah presojali n. pr. Kokro in Jezersko. To so popolnoma planinske župnije, kjer ljudje težko prihajajo v cerkev in k sv. zakramentom posebno med tednom. V Kranju in Tržiču mnog« pomorejo k sorazmerno velikemu številu sv. obhajil tudi zavodi! Po neka+erih župnijah lani niso šteli sv. obhajil, zu to manjkajo tozadevni podatki. Nepotrebna radoznalost Zadnje čase se je veliko že pisalo o raaaa«-rah v našem gasilstvu. Vsu javnost je postala pozorna in sledila dogodkom, ki so se vrstili eden zu drugim. Ne bomo razpravljali o dejstvih, radi katerih je prišlo do sprememb pri gasilskih organizacijah, to je znano že vsej javnosti. Mislimo, da ni nobenega poštenega človeka, ki bi odrekal utemeljenost in upravičenost sprememb, ki so se izvršile, in to ravno gasilstvu samem v prid. Vse liberalno časopisje je zagnalo velik krik, da se godijo gasilcem vnebovpi-joče krivice, in na vse mogoče načine poskušalo dokazati, kako se sedaj vrše v gasilstvu politično razračunuvunja in to v onem gasilstvo, ki je bilo doslej vedno „izvcn dnevne politike" Naši čitatelji so se lahko prepričuli ravno o nasprotnem, saj smo s točnimi podatki ugotavljali, da se ravno sedaj izganja politika iz gasilske organizavije, v katero so jo zanesli ljudje, ki naj bi jim gasilstvo bilo samo politična garda. Gasilstvo naj bi bilo ona politična armada, na katero bi se lahko v vsakem slučaju zanesli ruzni „firerji". Ko se sedaj izmikajo pri gasilcih tla našim tako ..nacionalnim" in velezuslužnim ..gasilcem", skušajo na vse mogoče načine oprati sebe raznih očitkov in se opravičiti pred javnostjo. Vendar je jasno, da so izgubili zaupanje gasilcev samih, saj so ravno občni zbori to dokazali. Zelo jih skrbi, kako so se izvršili zbori pri posameznih četah, posebno pa jim je za to, koga so člani izvolili za delegate za župske skupščine. Du je to resnica, nas prepriča to pismo: Gospod T. A. v Sml e d n i k u. Vljudno Vas prosim, da mi pošljete točne podatke kako se je vršil Vaš občni zbor gas. čete, kedo je sedaj izvoljen za delegate na župno skupščino, kedo je v Zapo-gah, in Trbojah, zbiram podatke, ker jih moram poslati vojnemu Ministru. Škoda je le ta ker niste obdržali čete. Za enkrat bode treba potrpeti, pride pa še čas, in morebiti v kratkem, ko se bode to početje od te golazni grozno maščevalo. Prosim, da mi čim prej pošljete, in Vas prijateljsko pozdravljam. V Stražišču, dne 5. II. 1937. Križnar, 1. r. Prepričani smo, da bodo merodajni prav gotovo umeli izkoristiti zgornje pismo razrešenega starešine kranjske gasilske župe Križnarja Antona in se pripraviti na »maščevanje" za delo. ki ga opravljajo, kot „golazen". Ker pa vidimo, da Križnarja zelo zanimajo podatki za Smlednik, mu bomo mi postregli drage volje. Za delegate sta bila namreč izvoljena v Smledniku g. Burgar, župan, in pa g. Japelj Pavel, upravitelj. Za Trboje pa je prav gotove že dobil potrebne podatke za vojnega ministra (?) od g. Bohincu enako kot za Zapoge. Čudi nas samo, kako je g. Križnar prišel na to, da potrebuje podatke za g. vojnega ministra, ko vendar že vsak otrok ve, da je gasilstvo v smislu zakona podrejeno ministru za telesno vzgojo naroda. Pa morda ja nt tako naiven, da misli pri ljudeh na tn način vzbuditi pozornost in zaupanje?! Prosvetnim društvom Dekanijski prosvetni odbor je začel s svojim sistematičnim delom, potem ko je izvršil vse predpriprave. Zato naj se društva rada obračajo nanj za nasvete ali s svojimi potrebami. Hitro bomo ugodili vašim prošnjam. Odbornike nu deželi pa prosimo, da vestno in z veseljem više zaupane jim dolžnosti. Predsednik in tajnik pa naj ne pozabita, da morata biti stalno v stiku tudi z dekanijskim odborom. Prosvetna društva, ki nam še niso poslala poročila o svojem letošnjem delu, naj to vendar takoj store. Zato da se spoznamo in da poznamo svojo moč in življenje, nujno rabimo statistiko, ki naj obsega: število članov, odseke ▼ društvu, letošnje prireditve in končno predsednikovo in tajnikovo ime. Dodajte eventuelne želje! Do sedaj smo pripravili več predavanj. Na razpolago so vam predavatelji za 1.) Bistvo naroda ir. slovenska zavednost; 2.) O Španiji; j.) O zvezdah, s skioptičnimi slikami, in 4) več zdravstvenih predavanj: a) O nalezljivih boleznih, b) Kako se varujemo bolezni itd. Ostale naslove javimo prihodnjič. Pogumno na delo! Naše člane moramo vzgojiti za moderni čas, ki nalaga toliko dolžnosti vsakemu posamezniku in ki terja tudi pripravljenih ljudi v naših društvih. Na drugi strani pa morate krepko prijeti za vajeti tudi zato, ker nas letos po dolgih letih čaka — naš nastop pred javnostjo. V začetku počitnic — datum je že določen — priredimo Prosvetni dan v Kranju za vso deka-nijo. Program dneva je v splošnih črtah sestavljen. Nu to pa morate misliti že sedaj in na to tudi že delati. Vsi društveni odseki bodo sodelovali. Program in dolžnosti posameznih društev vam sporočimo naknadno, za podrobnosti pu boste zvedeli na dekanijskem svetu v najkrajšem času, že sedaj mislite na narodno nošo. Fantovski odseki bodo s ponosom organizirali konjenike in kolesarje. In s tem ni treba nič odlagati. Treba jih je zbrati. Da pevcev ne bo manjkalo pri skupnem koncertu in pri nastopu nekaterih posameznih edinic, se razume. Če imate kaj posebnih znamenitosti iz svojega de-lovunja v kulturno zgodovinskem oziru, pripravite zu razstavo. Dela in priprav bo dovolj! Zato pa nič ne čakajte! Takoj je treba pričeti z organizacijo. Vodje naj bodo fantovski odseki! Nekatera društva se gibljejo zelo fivab.no. Naj jih sosedna posnemajo v energiji in marljivosti, pa tudi v vzgoji svojega članstva. Naprosili smo »Gorenjca", ki bo rad priobčeval vaše dopise o kulturnem življenju pri vas. Zato naj ne bo društva, ki se ne bi poslužilo te prijazne naklonjenosti! — Na dekanijski svet mrv rate priti že s poročili o pripravah za naš Prosvetni dan. — Odbor. Pametno gospodarstvo ?! Trboje, februarja 1937. -Mi vaščani se nismo mnogo čudili, ko se je branil oddati posle predsednika gasilske čete in samozvanega blagajnika naš mlinar Bohinc Jernej. Vedeli smo. da nekaj ne more biti v redu. In res so se naše slutnje uresničile. Bohinc namreč ni bil na redni letni skupščini več izvoljen — še celo predlagan ni bi) — za predsednika upravnega odbora gasilske čete.Ko je prišel Čas, da se oddajo posli, je enostavno odšel „po opravkih" v Stražišče. Tudi od strani župe napovedani reviziji se ni hotel udati ter je morala četa zaprositi pri srezkem načelstvu za pomoč. Prvi obisk orožnikov pri njem je ostal brez uspeha. Šele. ko so drugič prišli z zastopnikom občine, se je udal ter oddal posle. Mi smo izpraševali, zakaj se je tako branil oddati posle, pa smo kmalu dobili točen od- »GORENJEC - Tedenske novice govor, ki ga je ugotovil« revizija. Med drugim je revizija ugotovila, da je Bohinc dvignil s knjižico gasihke čete dne 28. aprila 1936. znesek 4500 Din v gotovini. Nato pa je dne 4. maja istega leta iz neke stare hranilne knjižice, za katero je veljala denarna zapora ter sc iz nje more dvigniti mesečno samo 100 Din, prepisal znesek 4500 Din. Ob predaji poslov je v hranilnici ostalo samo 4500 Din, ki se pa ne morejo takoj dvigniti, čeprav je bila prej vloga čete vedno razpoložljiva. Tako se je koristil z denarjem gasilske čete, slednjo pa oškodoval v toliko, da sedaj ne more razpolagati s svojim premoženjem. Tako do sedaj prav gotovo še ni nihče znal gospodariti 1 Mi našega Bohinca poznamo kot dobrega pre-kupca. pa se zato čudimo, da je sklenil tako imenitno kupčijo z Dolinarjem glede sveta, na katerem naj bi stal gasilski dom. Dolinarju je naša četa izplačala tri tedne prej nego je sklepal upravni odbor, vsoto 4000 Din za svet, za katerega trdijo takrat prisotni odborniki, da je bil velik 10X30 metrov. To ni nikjer napisano, ne v zapisniku, še manj pa v kaki pismeni pogodbi, ker ista sploh ne obstoji. Doli-nar pa, ki je svet tako poceni (?) prodal, trdi, da on sveta sploh ni prodal, temveč samo odstopil za zgraditev potrebnega gasilskega doma. Sedaj ne vemo, če je kupčija sploh sklenjsna in kako, ker ni niti v zemljiški knjigi nobenih podatkov o njej. Zanimivo je tudi to, da Doli-nar še vedno koristi svet, za katerega je že pred dve in pol leti prejel lepo vsoto 4000 Din. Tako ima dve koristi: prejel je denar, svet pa je še vedno njegov. — Ima pa še tretjo korist, in ta je, da ga nihče ne more prisiliti, da odstopi že enkrat prodani svet, ker ni nobene pogodbe. Upamo, da bodo možje, ki jih je zaupanje članov postavilo na odločilna mesta v upravi naše čete, napravili tukaj red, čeprav bo morda za to potrebna celo sodna pot. K 25-letnici poroke ge. Zofije Mohorjeve v Kranju. Kakor njiva blagodatna naša je slovenska mati, kakor kruh je dragocena, kakor krog brezkončni, zlati. Nje srce je kakor morje —, v njem ljubezni globočina. Njena duša je velika —. kot življenja bolečina! Kakor gora zvesto čuva naše ljubljene domove, kakor vsepričujočnost zvesta, nad življenjem dragih plove, Kakor žrtvonik je mati, kakor sveča izgoreva, s slednjim dihom, slednjim časom, v upu vernem svet ogreva. Taka, draga jubilantka. Ti si zdaj —, in vedno bila. saj si v rosni že mladosti, sliko verno to nosila. Saj je med dekleti nekdaj Tvoje nam ime sijalo, cvet mladosti, vzorov, upov Tebi je in nam dajalo. Zdaj si mati, dobra žena petindvajset vzornih let, v njih je doba dragocena —, za Tvoj dom, Boga in sveti In zato častitke sprejmi naše, naj jih usliši Bog. V zlati jubilej naj živi Tebe in Tvoj družinski krog! Marija Ferjan. Cesta na Črni vrh naj se gradi še letos! S priključitvijo občine Črni vrh k našemu okraju je nu mah stopila v ospredje nujna potreba gradnje ceste Skofja Loka—Črni vrh, ki je bila sicer že prej zelo potrebna, vendar se je njena nujnost pokazala v pravi luči v trenutku priključitve Črnega vrha k Skofji Loki. S svojim bivšim okrajem je bil Črni vrh vezan z lepo cesto Črni vrh—Polhov gradeč v doHini 12 km. S Škofjo Loko pa nima črnovrška občina prav nikake primerne prometne ceste. Pota Škof ja Loka — Sv. Andrej — Sv. Ožbolt — Alč — Kopačev vrh — Božnar — Črni vrh, 4 ure, ali Skofja Loka — Bodo vi je — ob Bukovem potoku — na Kopačev vrh, 5 ur itd., so deloma steze, deloma grape ali slaba poljska pota, tako du v vsej dolžini ne moreš rabiti nikakega vozila. Vsa druga pota so pa še daljša in zato iz enakih vzrokov kakor zgornja še veliko manj primerna. Naši možje, ko so to uvideli, so storili vse potrebne korake, da so zagotovili zgraditev moderne ceste, ki bi ustrezala vsem prometnim potrebam. Kr. banska uprava je imenovala komisijo, da je izvršila vsa potrebna merjenja. Komisija je zaznamovala teren in določila, da bo cesta peljala približno po črti Skofja Loka — Bodovlje — ob Bukovem potoku — Kopačev vrh — Črni vrh. Ker so vsi spoznali silno nujnost ceste, je bilo določeno, da se z gradnjo ^la-čne že letos. Vendar so v zadnjem času, kakor smo culi, nastopile neke ovire, zaradi katerih bi bila gradnja ceste odložena na leto 1938. ali morda še na nedoločen čas. Vsekakor pa je nujna potreba, da se začne z gradnjo ceste takoj. Vemo, da bodo naši možje vse storili, kar se storiti sploh da! Apeliramo na vse odločujoče činitelje, naj vse store, da se z gradnjo ne odlaša na poznejši čas! Zakaj, če je kje cesta potrebna, je gotovo tu! 2e samo dejstvo, da bosta tako zvezani pol-hovgrajska in škofjeloška dolina, potrjuje to zlasti iz vojaškega rtališča, kakor tudi tujsko-prometnega in zimsko-sportnega stališča. Saj bi bili ob cesti krasni smuški tereni, ki bi zaradi bližnje Ljubljane prinesli marsikak denar v žepe prebivalstva. Skofja Loka pa bi ob ugodnih razmerah postala lahko eno izmed smuških središč v državi. Saj bi njeni tereni in športne naprave omogočale prav vse panoge smuškega športa od skakanja (skakalnica v Vincarjih. 50 m), drsanja na igrišču „Sore", tekov, slaloma in smuka. Ljudstvo Vas prosi, uslišite ga! Hvaležno Vum bo!! Vsako sredo zvečer Strelske vaje v dvorani na „Stari pošti* v Kranju. Vabljeni tudi nečlani. KRANJ Regulacija Kranja. V soboto, dne 13. februarja 1937 se vrši v dvorani hotela Stara pošta ob 20. zanimivo predavanje o osnutku regulačnega načrta za mesto Kranj in okolico. Predaval bo univerzitetni profesor g ing. arh. Ivan Vurnik, ki je nupravil idejno skico regulačnega načrta. Na predavanje so vsi zlasti pa interesentje, vljudno vabljeni. G. Mohor Ciril ob srebrnem jubileju. V nedeljo bo praznoval v krogu svoje družine ;-voj srebrni jubilej nam vsem dobro znani g. Mohor Ciril. Ta dan bo namreč 25 let odkar skupno nosita zakonski križ on in njegova soproga. Vse svoje življenje je posvetil cerkvi m naravi. Toda tudi za prosvetno delo se zelo trudi. Saj je ravno letos režiral spevoigro „Cevljar baron" in sedaj pripravlja koncert. Vedno je delal in še vedno dela za kat. prosvetno društvo. Pa tudi v športu se še vedno aktivno vdej-stvuje. Tako je predsednik Lovskega društva za Gorenjsko in pa predsednik Strelske družine v Kranju, ki je ravno po njegovi zaslugi tako slavnostno proslavila lansko leto avojo desetletnico. K srebrnemu jubileju naj jubilanta poleg številnih čestitk sprejmeta tudi naše čestitke. Naj Vaju ljubi Bog blagoslovi da bi dočakala še zlati jubileji Merodajne faktorje prosimo, naj poskrbe, da bodo naše ulice la ceste bolj snažne. Blata na naših cestah je toliko, da se človek boji zapustiti sobe in iti po najnujnejših opravkih, vsi pa tudi nimamo avtomobilov, da bi ne gazili blata. Če drugega nima, Gorenjska ima pač dovolj kamna, da se zadostno posujejo naše ceste. Posebno na križišču pred hotelom »Stara pošta" bi morali skrbeti za čistoto. Vsak tujec, ki pride v naše mesto, mora najprvo stopiti v blato in to mu pokvari ves utis. Štiridesetnrno češčenje v kranjski fari je za vso okolico že od nekdaj zelo privlačno. Tako je tudi letos to nadvse lepo uspelo. Vedno je bilo dovolj vernih častilcev v cerkvi. Vse pridige so bile dobro obiskane. Sv. obhajil je bilo te tri dni 2500. Naše mesto v znamenju pnsta. Letos je'bil zelo kratek predpust, toda kljub predpustu nismo imeli mnogo veselic. Zanimivo je to, da še te, kar jih je bilo, niso bile obiskane tako kakor so želeli. Pustni torek pa je iznenadil vse gostilničarje. Ta večer se je v vsaki gostilni kar trlo ljudi. Opaziti pa je bilo, da niso prišli zapraviti bajnih vsot, ker teh naši ljudje nimajo, ampak samo, da plešejo in gledajo maske-Toda mask je bilo letos malo in še te niso bile nič kaj prida. Nekateri so bili pač zelo veseli in se niso nič zmenili za pepelnico. Mnogi so imeli celo opravka z našimi policaji, nekateri so se morali celo pokoriti na stražnici za svoje grehe. Do kakšnega prevelikega škandala ni prišlo. Zanimivo je bilo. knko so ljudje v torek popoldan čakali, kdaj se pojavijo maškare. Lansko leto je meščane iznenadila kranjska godba, letos pa je dala svoje instrumente v popravil) in ni mogla napraviti tega veselja. Tako je pustni torek bil za marsikoga žalosten, ker si pusta brez pustnih Sem še predstaviti ne more. Krajevni odbor Jadranske straže v Kranju obvešča vse svoje člane, da bo imel svoj redni letni občni zbor dne 17. februarja 1937. ob pol deveti uri v dvorani hotela „Staru pošta" s sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo predsedstva o celoletnem delovanju J. S.; 2.) poročilo blagajnika; 3.) poročilo nadzornega odbora; 4.) volite* predsednika; 5.) volitev upravnega odbora; 6.) volitev nadzornega odbora; 7.) volitev treh delegatov za oblastno skupščino. — Vsi člani Jadranske straže se opozurjajo, da občn. zbora zanesljivo udeleže. — Za odbor: Dr. Bežek Josax 1. r., predsednk; Mohor Gabrijel, t. č. tajnik. Vincencijeva družba v Kranju ima v nedeljo, dne 14. t. m. svoj redni občni zbor v Marijnai-šču od pol deseti uri dopoldan. Vljudno vabljeni člani in dobrotniki! Kmetijsko gospodarski tečaj se bo nadaljeval v nedeljo ob 9. uri dopoldne v dvorani Ljad-skega doma. Vabljeni ste vsi člani in prijatelji iz vseh sosednih društev, da se tečaja v obilnem številu udeležite. Na tečaju se bo razpravljalo o sadjarstvu. Telovadni fantovski odsek Prosveti ,-a društva ima redne vaje vsak ponedeljek in vsak petek ob 8. uri zvečer. Dekliški telovadni odsek pa ima redne vaje vsak torek zvečer ob 8. «ri. Pridite v čimvečjem številu! Skupina posel ske zveze sporoča, da bo v nedeljo, dne 14. t. m. popoldne ob pol 4. uri v M«' rijanišču redni sestanek. — Pridite vse! TR2IC Informatorji našega sodišča. Med svojimi prijatelji se je mudil nekaj dni bivši naš kaplan čg. Zakrajšek, kateri je trpel z nami v dobi najkrutejšega preganjanja vsega, kar je dišalo po katolištvu in slovenstvu. Sodišče mora imeti dobre informatorje, ki so zasledili gospoda Zakrajška, katerega je sodni sluga kar sredi ceste terjal za sodne stroške še izza leta 1935.. ko je moral braniti sebe in svoje tovariše pred denuncijanti, ki so se pa takrat skrili za imuniteto takratnega poslanca Lončarja. G. Zakrajšek je seveda to gladko plačal. Naša javnost pa za tem dejanjem vidi nekaj drugega. — Se se niso umirile tiste protiljudske temne sile in ro-varijo podtalno dalje. S tem dejstvom smo bili opozorjeni na nevarnost, kar nas sili, da moramo biti nas traži vsi, ki čutimo katoliško in slovensko. V Dolini je znamenje Križanega, pred katerim gori navadna ročna svetilka. Ob pustnih dneh sta ponoči to svetilko snela dva napredna iičitelja, ki sta svetila po poti v četrt ure oddaljeno gostilno svoji krokarski družbi. Kaj se je vse počenjalo in govorilo med potjo in * gostilni na račun te svetilke in znamenja, si lahko vsak misli. Kličemo višjo šolsko in politično oblast na pomoč, da pozove take kulturo-nosce na odgovor, ker ljudstvo ne more trpeti tega, du bi se vzgojitelji naše mladine uorče-vali iz stvari, ki so vernemu ljudsvtu svete. Če ni dobrega učiteljstva, tudi takih ni treba! Bolje je, da narod takih učiteljev nima, da ostane analfabet, kakor da bi se moralno izpridil. SKOFJA LOKA Igra. Pri Sv. Duhu so uprizorili igralci tamkajšnjega odseku Prosvetnega društva Stara l.oka, dne 31. januarja in na Svečnico ..Cigane", ki so bili dobro igrani. Dvorana gasiln. doma v Virmaših je bila premajhna. Poroka. V nedeljo, dne 7. t. m. se je poroči! občinski odbornik Mihael Škrlj z gdč. Julko Ja- Skerbec Matija: Šenčurski dogodki (Dalje) Res je bilo mučno goniti razne osebe pred sodišče, posebno ker so bile to večinoma žrtve drugih, ki so se znali dobro skriti, toda radi naše obrambe je bilo to nujno potrebno. Ravno s temi procesi smo pred sodiščem dokazali, da so nekateri, ki so nas obremenjevali navadni zločinski tipi, ki jim sodišče ni moglo dati vere... Izmed raznih obrambnih procesov, ki smo jih takrat povzročili, naj opišem le enega, ki je zelo značilen. Tožba proti Juliju Lapajnetu. Pred nekaj tedni je prineslo „Jutro" zmagoslavno uovieo. da so Brodur, Umnik in Škerbec propadli pri prizivneni sodišču v Ljubljani s svojo tožbo napram Juliju Lapajnetu iz. Cerkelj pri Kranju. Nisem prvotno namerava! osebno imenovati nikogar, izmed onih, ki smo jih izročili sodišču radi klevet ob priliki šenčurskih dogodkov. Da pu moram v tem oziru napraviti izjemo z g. Julijem Lapujnetom. naj se pač gre g. La-pajne zahvalit temu uglednemu listu. Radi objektivne resnice moram pojasniti celotno pravdo proti g. Lapajnetu. Kmalu po nuših aretacijah enkrat junija meseca je prišel g. Lapajne Julij, sin šolskega upra-\ itelja v Cerkljah pri Kranju, v Radomlje na drisk k preč. g. Davidu Doktoriču, kuratu v Radomljah in je pri tej priliki izjavil, da so pri liišni preiskavi pri škerbcu v Kranju našli doku- mente, ki pričajo, da je bil Škerbec v zvezi z Italijani. Podobno je trdil tudi o Umniku in o Bro-darju. Od drugod smo izvedeli, da je isti govoril o naših zvezah z Italijani in da so pri Umniku in Brodarju našli tudi italijanski denar. Radi tega smo vložili proii Juliju Lapajnetu tožbo radi klevete pri okrajnem sodišču v Kranju. G. David Doktoric je kot priča izjavil pri okrajnem sodišču v Kamniku sledeč«: „lz časov, ko sem služboval v Spod. Brniku, sera z rodbino Lapajne dobro znan. Tudi sem tam veliko občeval. Odkar sem v Radomlju pa so se stiki z rodbino pretrgali in ni nihče od njih prišel me v Radomlje obiskat. Po šenčurskih dogodkih nekako v začetku junija t. L, pa se je pripeljal k meni v družbi Finžgarja ml. iz Cerkelj obdolženec. Takoj v početku pogovora je napeljal pogovor na politično polje in na šenčurske dogodke, vendar pa sem ga jaz zavračal, naj nikar o tem ne govorimo in pojdimo rajši k meni na dom na kozarec vina. Tu je zopet obdolženec napeljal pogovor na dogodke v Šenčurju in na to sledeče preiskave in poizvedbe in mi meti drugim povedal, da se je izvršila pri zasebnem tožilcu hišna preiskava, pri kateri so našli dokumente, ki dokazujejo, da je bil zasebni tožilec v zvezi z Italijani. Ker mi je bil cel pogovor neprijeten in ker .ne je ta obdolžitev zasebnega tožilca, ki ga osebno dobro poznam, zelo zadela, sem to ogorčeno zavrnil, češ. to ni res. Obdolženec pa je trdil z vso doslednostjo svoje, češ, da ima to vest od prav zanesljivih virov. Iz prejšnjega pogovora bi bil moral pod temi zanesljivimi viri smatrati, da je ta vir sresko načelstvo. Izrecno pa obdolženec za vir ni navedel. Bili smo takrat navzoči moja nečakinja Doktoric Fortunata pri meni v Radomljah in njena sestrična Gec Darinka iz Ljubljane. Rožna dolina V 29 in seveda Čimžar iz Cerkelj. Inkriminirani očitek pa je padel pri meni v hiši ali pa na dvorišču ob slovesu. Ta obdolženčeva vest je name tako vplivala, da sem. dasi ji nisem mogel verjeti, šel v Ljubljano na policijo, kjer sem slučajno z nekim gospodom, ki ga ne morem imenovati, ki pa je imel ravno s to stvarjo veliko posla, o tem govoril, mu tudi povedal o tej obdolžitvi in ga vprašal, kaj je na tem resnice. Ta gospod mi je povedal, da se pri tej preiskavi ni pvav ničesar takega našlo. To povem samo radi tega, da se razvidi, kako je ta vest name vplivala in da sem hoiel na vsak način dobiti zagotovilo, koliko je na tem resnice. Ko sem v Ljubljani zvedel, da zasebni tožilec namerava vse razširjevalce teh vesti poklicati na odgovor, som se tudi jaz ponudil lozadevno za pričo." Pri javni razpravi pri okrajnem sodišču v Kranju dne 17. septembra je isti gospod izpovedal še sledeče: „Tckom razgovora, ko je Lapajne izrazil že navedeno obdolžitev. sem ga jaz opozoril, naj pazi na svoje izjave, da nisem in ne morem biti indiferenlen. če raznaša v moji hiši napram duhovnemu sobratu tako težke obdolžit-ve. Na to opozorilo je obtoženec z raznimi nami-gavanji celo potrjeval svojo izjavo, češ, da ima dobre zveze. Obtožencu sem takoj povedal, da se bom o stvari informiral." »GORENJEC« STRAN 3 vernikovo. Oba novoporočenca sta vneto sodelovala pri cerkvenem pevskem zboru. Zato se jima je isti oddolžil na ta način, da jima je v soboto zapel podokuico. Ženin je vnet igralec Prosvetnega odra, na katerem ga publika želi je večkrat videti. Mlademu paru želimo v zakonu srečnih dni! Umrla je. V Karlovški ulici 29 je umrla gospa Marija Prevodnikova v visoki starosti. Bila je po rodu iz Bodovelj. J. S. Z. Na občnem zboru JSZ za „Šešir", ki se je vršil na Svečnico v društveni dvorani je bil izvoljen za predsednika Sever Tine. V imenu centrale je poročal tov. Pestotnik iz Kranja. Javna dela. V ponedeljek so pričeli delavci na Kamnitniku kopati kamenje za škarpo ob Tincarski cesti od Kapucinskega mostu do Koširjevega jezu. Za letos je določano za to delo 100.000 Din. Vsa dela so preračunana na okrog 230.000 Din. Delno se je škarpa zgradila že lani, kako pa je JNS gradila ta zid, smo že zadnjič omenili! Maškarada. Na pustno nedeljo so bile ma-fikare v hiši št. 33. Pa pravijo, da so nekateri bile res maškarel V torek pa so tekale celo po cestah! V današnjih hudih časih bi pač lahko izostale! Postne pridige. Letos je bila cerkev sv. Jakoba pri postnih pridigah tako polna, da že dolgo ne tako. Ljudstvo je zlasti z zanimanjem spremljalo slovitega pridigarja in bivšega škofjeloškega župnika g. kanonika Tomaža Klinarja. Ljudstvo pač čuti, da ni rešitve iz današnjih hudih časov v maškarah, ampak le v cerkvi in molitvi. Obnašajte se dostojno! Osebe, ki prihajajo skoraj vsako nedeljo med deseto sv. mašo v cerkev ter ostajajo za stranskimi vrati, kjer se nato norčujejo, prav vljudno opominjamo, naj se obnašajo dostojno ali pa naj ostanejo tam, od kjer so prišli! Poštena pnstna zabava. Na pustni torek zvečer je tukajšnje Katoliško prosvetno društvo priredilo družabni pustni večer pri pogrnjenih mizah. Na sporedu sta bili tudi Štokovi »Laži-zdravnik" in »Trije tički". Igralci so izvrstno zabavali publiko, ki je ob glasu zvona zapustila zabavo in odšla na domove, zavedajoč se pričetka posta. Nov dom. Starološko prosvetno društvo je pričelo z akcijo, da si zgradi nov, oziroma popolnoma prenovi stari dom na ..Marofu". Nabirajo darove, kakor denar, les, apno itd. Ljudstvo se rado odziva prošnji nabiralcev. Največ zaslug, da se je stvar premaknila z mrtve točke, ima novi kaplan g. Babnik, ki je tudi zelo poživil prosvetno delo v društvu. Bog mu naj dovoli, da bo dolgo med nami in da svoje delo tudi srečno dokonča! PRIMSKOVO Naš prosvetni odsek je uprizoril veselo igro »Trojčki" v Ilrastju in Kranju v popolno zadovoljstvo vseh. To naše delo močno boli nasprotnike. Zato so šli in od Gorenj pa skozi vso vas do Kranja potrgali vae plakate. Bilo jih je več in dobro znani, saj jih je nekdo opazoval. Če ne bi bil dotični sam, bi se jim že postavil v bran, tako pa je moral gledati, kako s sovraštvom in maščevalnostjo trgajo plakate. To je vzgoja. In tem daje na razpolago dvorano gasilska četa. Vidimo jih te ptičke, ki so rdeče pobarvani, kako konferirajo pozno v noč v gasilnem domu in potem polni raznih sklepov gredo navdušeni za svoje ideje k počitku. Mnogi od njih so celo tako korajžni, da gredo in pod okni prisluškujejo, ko imamo mi svoje sestanke. Pač bi radi kaj ujeli in hitro nesli v svoj brlog. Resno se čudimo, da naši gospodarji ne uvidijo, kdo jim nudi pravo kulturo srca: ali slovensko katoliško prosvetno društvo ali ruski komunizem. Da smo mi na pravi poti, imamo dokaz v tem, da z nami misli vse pošteno prebivalstvo vasi. Naših fantov je vedno več tako, da človek z veseljem zre v bodočnost. In ti fantje se bodo strnili v eno močno skupno fronto, ki se bo znala postaviti v bran. Ustanovili smo tudi dekliški odsek. Prepolna je bila Krivčovu hiša, tako velika je bila udeležba ua prvem sestanku. Mislili smo pač, to je prvič, ne, tudi drugi in tretji sestanek sta pričala, da število ne pada, ampak raste. Cvet naše vasi, našu dekleta, nad 40 po številu, so vstopilu v vrste naše prosvete. Tu je vaš drugi dom. Danes morate biti odločne za eno in to je, da boste dosledne cerkvi in narodu. Nočemo v naše vrste vlačug, ampak samo dobra slovenska dekleta če boste, tuko fantje kukor dekleta, ostali zvesti dani obljubi, da boste šli zu praporom slovenske kutoliške prosvete, potem bo naš rod v bodoče ros pravi slovenski in katoliški. Nihče naj ne odpade i/, naših vrst! Vsi vztrajajte, četudi bi morali prenašati ponižanja! Strnite in pomnožite še bolj svoje vrste! — Vuša sveta naloga je, fantje in dekleta, dn nuprnvite v cerkvi red. Nujprvo začnite pri sumih sebi iu sumi nikar ne zaostajajte zadaj! Pokažite svojo zavest! Če bo 50 fun- tov in 40 deklet delalo tako, potem bomo imeli v cerkvi vzoren red! KRIZE Prosimo pojasnila! Pri nus se zadnje čase precej govori o občnem zboru tukajšnje gasilske; čete. Ob kocu meseca junija sta prijavila vstop k gasilcem dva somišljenika JRZ, katera sta tudi bila sprejeta. Po zadnji lanski okrožnici bi imela novovstopivša člana tudi volilno pravico, pa gospodom pri odboru ta okrožnica ni impo-nirala, so se rajši držali starega načina. Vprašamo naše gasilske funkcionarje: »Zakaj delate tako, ko vedno in povsod poudarjate, da ste nepolitični? Ali pa morda niste prejeli okrožnice gasilske zajednice št. 3839 z dne 30. decembra 1936., da iste niste upoštevali?" Poroka. — V ponedeljek, 8. t. m. se je poročil v farni cerkvi blagajnik Prosvetnega društva g. Jekovc Rok, čevljar iz Ziganje vasi, z gdč. Moniko Jane, hčerko ugledne družine iz Senič-•ega. Poročil jih je nevestin stric preč. gospod župnik Jane iz Vodic. Novemu paru želimo na novi življenjski poti mnogo sreče in božjega blagoslova. »Pri Hrastovih" je naslov igri, katero pripravlja dramatični odsek Prosvetnega društva za nedeljo, 2t. t. m. Snov za to igro je vzeta iz kmečke družine m je polna napetih prizorov. Vloge so razdeljene med najboljše moči tako. da je upati, da nam bodo igralci pokazali res nekaj lepega. Preskrbite si vstopnice pravočasno v konsumu! Naše ceste. Menda je prav malo vasi daleč naokrog, da bi imeli ob deževju tako slabe, blata polne ceste, kot ravno pri nas. Nekateri s" prav po nepotrebnem jezijo na cestarja, ne vidijo pa pravih krivcev. Pozivamo merodajne funkcionarje, naj vendar že enkrat po tolikem času dajo pripeljati vsaj nekaj peska tja, kjer je za pol čevlja blata, ako že ne morejo posuti ceste od župnišča do Pristave. Sploh bi bila nujna potreba razširitev te ceste; pa kaj ...1 LEsE Nesreča. Pri spravljanju drv se je ponesrečil Zupan Janez. Zlomil si je desno nogo in se zdaj zdravi v ljubljanski bolnici. Želimo mu, da kmalu okreva, ker ga težko pogreša njegova družina. Radovednost Pri nas imamo sila radovedne ljudi. Zelo se zanimajo, kdo je dopisnik »Gorenjca*. Sumničijo lahko, toda pravo zadeti je težko. Ker s petimi kovači, ki so jih obljubili za poizvedbo dopisnika, najbrže ni bilo nič, so se sedaj zmenili, da bodo sami dopisovali — seveda ne v »Gorenjca". Pričakujemo! BESNICA Ker so gasilci odstopili dvorano za prijejanje iger Prosvetnemu društvu, bodo naši igralci v aedeljo dne 14. februarja ob 3. uri popoldne in ob en četrt na 8. zvečer priredili v gasilskem domu v Sp. Besnici igro »Razvalina življenja", ki je prav primerna za sedanji postni čas. MAVČIČE Občni zbo JRZ je izvolil zu svojega načelnika župana Jamnik Franca, odborniki so porazdeljeni po vaseh primerno številu duš. Preteklo nedeljo je minilo 150 let odkar so Mavčiče samostojna fara. V tem času je bilo rojenih 4533 otrok, 2205 dečkov in 2119 deklic, 9 je vpisanih kot mrtvorojeni otroci, povprečno na leto 28.8 rojstev; umrlo jih je 5617, 1797 moških in 1820 žensk, torej 23 žensk več, povprečno na leto 24 smrti; poročenih je bilo 799 parov, povprečno na leto 5.33 zakonov. Duhovnikov je bilo v tem času 13, od teh so i pokopani v Mavčičah. BITNJE PRI KRANJU V nedeljo, dne 7. t. m. se je pri nas v gasilskem domu vršil ob obilni udeležbi občni zbor Kmečke zveze. Občnega zbora so se udeležili kmetje iz vseh vasi v občini in tudi precejšnje število iz Zabnice, kar je dokaz, da je med kmeti dosti zanimanja za organizacijo. Priglasil se je že 101 član skoro samih kmečkih gospodarjev. Vseh udeležencev je bilo na občnem zboru okoli 200, ki so pozorno sledili izvajanjem in poročilu pripravljalnega odbora ter ravnatelja g. Lesjaka. Ko se je zborovanje že bližalo h koncu, se je pripeljal tudi predsednik Kmečke zveze bun. svetnik g. Brodar ter se je z njegovimi iskrenimi besedami zaključil občni /bor. Končno se zahvaljujemo tudi upravnemu odboru gasilske čete, ki nam je radevolje dovolil dvorano. Kmetje, oklenite se svoje organizacije! ZG. DOLINA NAD TRŽIČEM Pretekle nedelje so nus povabili otroci v šolo k roditeljskemu sestanku. Skupno s spričevali 80 otroci prinesli domov tudi lično izdelana vabila zu tu sestunek, ki so jih sami napisali, Bil je to prvi tak sestanek nu naši šoli. Očetje in inulere so nekako začudeno po vpraševali: kaj pa bo to spet novega? Zraven tega je pa bila še pustna nedelja, ko sc vsak ruje posveti drugačnemu delu, ne pa sestankom. Vzlic temu pa se je zbralo v šolski sobi toliko mater in očetov, da je bil ves prostor zasede«!. Otroci so pokazali, česa so se v preteklem polletju naučili, gospod učitelj pa nam je ODisal potrebo sodelovanja med šolo in domom. Očetje in matere so izrazili željo, da bi se taki sestanki večkrat vršili. ZEMLJEVID TUBERkULOZE ztm.jcw x RtzotLxn pe kuzih. «4u uaoa i piko ozn«¿ux i tod nez*, vcuki UJOÜ M 4utonomho wc1to. itlrtO V |—fa>" miz* poisn bol tk DM, tO oomoc» letno NI 100 ó.4KCV Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani jc že ieta 1929. izdelal »Zemljevid delavske tuberkuloze" za območje Dravske banovine. Sedaj je zbral Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu obširne statistične podatke o bolehanju zavarovanih delavcev za leto 1933., iu sicer po spolu, diagnozah in srezih. Na podlagi teh podatkov je izdelal OUZD pričujoči »Zemljevid tuberkuloze v Dravski banovini". Kakor smo že svoječa^no poročali, je tuberkuloza najstrašnejša bolezen našega delavstva. Ena petina vseh bolezenskih podpor odpade samo na eno samo diagnozo, to je tuberkulozo. Ako pomislimo, da znašajo prispevki bolezenskega zavarovanja pri nas v Jugoslaviji, in sicer samo pri SUZOR-u nad eno četrtino milijarde dinarjev na leto, vidimo, da nas stane samo tuberkuloza med delavstvom vsako leto okrog 50 milijonov dinarjev. Zalibog moramo ugotoviti, da se izdatki za to strašno bolezen pri nas niso niti zmanjšali zadnja leta, niti ne moremo trditi, da je tuberkuloza mod delav- stvom znatno popustila, ako primerjamo analogne statistične podatke iz ieta 1929. in 1933. Po statistiki SUZOR-a je bilo v letu 1933. vseh bolezensko podpornih dni 826.998, od katerih odpade na tuberkulozo 101769 ali nekaj nad 12°/«. K temu moramo prišteti še dva momenta. V statistiki je izkazana samo tuberkuloza, ki povzroča delanezmožnost delavstva. Ni pa izkazana tuberkuloza, katera ni še tako daleč napredovala, da bi moral delavec opustiti svoje poklicno delo. Brez dvoma imamo takih primerov »ambulantne" tuberkuloze zelo mnogo. Nadalje moramo upoštevati tudi dejstvo, da naše socialno zavarovanje pošilja v veliki meri tuberkulozne bolnike v posebne sanatorije, v katerih jc zdravljenje mnogo dražje nego zdravljenje doma v domači skrbi, ko prejema bolnik samo hranarino. Upoštevajoč ta dva momenta, vidimo, da odpade še vedno okrog 20 odstotkov vseh bolezenskih podpor samo na tuberkulozo. Iz pisarne Kmečke zveze VODITELJSKI TEČAJ MLADINSKE KMEČKE ZVEZE. Kot smo že sporočili vsem krajevnim edinkam Kmečke zveze v okrožnici in objavili v eni zadnjih številk »Domoljuba', je Glavni odbor v Ljubljani priredil voditeljski tečaj Mladinske Kmečke zveze. Na ta tečaj je bilo sprejetih 34 kmečkih fantov iz vseh '"ajev Slovenije, ki so pri devetdnevnem poslušanju predavanj dobili močno podlago, ua kateri bodo mogli graditi nadaljne delo v organizaciji Kmečke zveze. Tečaj je uspel v vsakem pogledu zadovoljivo, saj so sodelovali kot predavatelji priznani organizatorni delavci in govorniki, ki so znali napraviti obilno snov zanimivo in privlačno. Tečaj se je pričel v soboto 50. januarja s sv. mašo, po kateri je načelnik Kmečke zveze g. Brodar Janez v otvoritvenem govoru pojasnil pomen tečaja in povdaril, da je to prvi tečaj, ki ga prireja Kmečka zveza, da pa mora biti radi tega tudi uspešno izpeljan, za kar lahko v prvi vrsti poskrbijo tečajniki sami, če bodo namreč sledili predavanjem z vso vnemo in veseljem. Pri otvoritvi tečaja so bili navzoči tudi drugi odborniki Kmečke zveze. Za njim je govoril kot prvi predavatelj g. /upnik Finžgar, ki je z njemu lastno živahnostjo navdušil fante, razlagajoč jim važnost kmečkega stanu za ves narod in državo. Sledila so ostala predavanja, tako, da jih je bilo vsak dan po 6 ur. Na tečaju je sodelovalo 17 predavateljev, med njimi organizator tega tečaju iu Mludinske Kmečke zveze g. Puš Lu-dovik, ki je pokuzal fantom praktične, v čem naj obstoji njihovo delo na vasi in kako naj piirejajo kmečke večere. Tečajniki so ves čus tečaja pazljivo sledili predavanjem in zapisovali v zato prirejene zvezke glavne misli, da bodo imeli tudi pozneje možnost iz njih črpati snov in navodila zu deli/. Poleg predavanj pa je Kmečka zveza poskrbela, du so fantje tudi nekaj videli. Tako so si ogledali klavnico mestne občine, ureditev Tentrulno vinarne. kar je zlasti zanimalo one. ki so doma v vinorodnih krajih, Jugoslovansko tiskarno, novo frančiškansko dvorano in muzej, kjer jim je g. dr. Štele razkazal in tolmačil vse zanimivosti. Mnogo tečajnikov ni imelo še doslej priliko videti muzeja, pa so bili navdušeni nad stvarmi, katere hrani naš narodni muzej. G. Puš je s fanti priredil tudi pevski večer, kjer se je zopet pokazalo, da so res, skoro vsi kmečki fantje dc^ri pevci, gosp. Smersu pa je pokazal s skioptičnimi slikami vsa grozodejstva, ki jih je povzročil boljševizem v Rusiji, Mehiki in Španiji. Na predvečer zaključka tečaja se je vršil v obednici Vajeniškega doma, kjer se je tečaj vrši! in kjer so imeli tečajniki vso oskrbo, družabni večer. Povabljeni so bili vsi predavatelji, ki so se tega večera tudi udeležili. Tečajniki so pokazali, kaj so se na tečaju naučili in uprizorili »Gregorčičev večer". Zapeli so najprvo par Gregorčičevih pesmi, nato sta dva tečajnika deklamirala njegovi pesmi, druga dva pa sta imela predavanje o Gregorčiču kot kmečkemu sinu in ljubitelju kmečke grude. Za zaključek je sledila zopet pesem, nakar je predsedujoči zaključil večer s kratkim nagovorom na udeležence. Lepo so fantje priredili ta večer, pokazali so. da so sposobni sami voditi sestanke in na njih tudi nekaj povedati. V nedeljo, dne 7. februarja je bil pismeni in ii si meni izpit. Iz snovi, ki se je obravnavala nu tečaju so morali napisati kratko nalogo, kakor tudi odgovarjati na nekatera važna vprašanja. Dobro so se odrezali in dokazali, da tečaj ni šel mimo njih brez haska. ampak, da so pridobili mnogo znanja, s katerim so se jim razčistili pojmi o najpotrebnejših vprašanjih. Zaključek tečaja pa je bil posebno svečan. Prišel je namreč g. ban dr. Marko Natlačen, ki je naslovil na tečajnike mnogo lepih in vzpodbudnih besedi. Naglašal je, da je kmečki stan tisti, kateremu se imamo zahvaliti, da je naš narod vzdržal tudi v najtežjih prilikah, da je on tisto seme. iz katerega je vzraslo večina naših javnih delavcev, pisateljev in znanstvenikov in ki pomiajevahio vpliva nu vse narodno življenje. Tega dejstvu, da se mora zavedati kmečko ljudstvo, zlasti pa kmečka mla- Zares lepa darila dobre ure, kakor tudi očala, zlatnino, jedilno orodje in druga krasna darila dobiš najsolidnejse le pri B. Rangus zlatar In sodni cenilec v Kranj-u Istotam se strokovno in pod garancijo izvrse vsa popravila aH v novo predela vsa zlatnina, srebrnina, ure i.t.d. STRAN 4 »GORENJEC« VELIKA JUBILEJNA PRODAJA t v r d k e LOGAR & KALAN manufakturna zaloga — KRANJ Ob priliki 40-letnSCd ustanovitve tvrdke, prodajamo v jubilejnem letu 1937 vse manufakturno blago po najnižjih, brezkonkurenčnih cenah, poleg katerih bomo nudili vsakomur še posebej 10°/0 popusta V letu 1937 vsi samo v trgovino LOGAR & KALAN Tvrdka bo ob svojem redkem jubileju v znak hvaležnosti vso Gorenjsko postregla: z dobrim blagom, z najnižjimi cenami, z velikimi popusti in v popolno zadovoljstvo vsakega odjemalca. Za jubilejno leto si je tvrdka nabavila ogromno izbiro češkega, angleškega, kakor tudi domačega blaga, posebno za moške in ženske obleke, kakor vse ostale manufakture. Izkoristite redko priliko in naše jubilejne cene v letu 1937. dinu in biti mora ponosna na svoj stan. „Z znanjem, ki ste ga pridobili na tem tečaja pohitite nu svoje domove in z njim pripomorete onim, ki niso imeli prilike udeležiti se tečaja." Njegove besede so žele ogromno odobravanje in aplavz, v imenu tečajnikov pa se mu je zahvalil za naklonjenost in Zanimanje za kmečko mladino g. Skoliber Martin i/ Ormoža. Takoj na to pa so bile razdeljene vsem udeležencem lične diplome I motom: ..Sveta si zemlja in blagor mu, komur plodiš" in pripisom. ..da bodi to i/.kazilo klicar k skupnemu delu za slovensko kmečko mladino, ki je najžlahtnejše, kar narod premore." Kmetijstvo Obdavčenje svinjereje. Glede na vprašanje kako je obdavčiti kmete, ki se buvijo s klanjem in prodajo svinj, je davčni oddelek finančnega ministrstva dal pojasnilo, da se kmetje, ki se bavijo s klanjem in prodajo svinj, dele V dve vrsti. V tiste, ki rede svoje svinje na lastnem posestva in jih hranijo s krmo z lastnega posestva ter dokupujejo samo manjkajočo krmo in v kmete, ki poleg svinj, ki jih rede na svojem posestvu, kupujejo še druge in jih rede. a jim krma z lastnega posestvu ni zadostna n\ rejo svinj, temveč jo morajo kupovuti pri drugih pridelovalcih. Prva kategorija ni podvržena plačilu pridobnine pri prodaji nu'tak način prodanih svinj, druga kategorija pa motu plačali pridobnino na dohodke, pridobljene s klanjem in prodajo svinj. Ker je prednje pojasnilo še vedno nepopolno, javnost popolnoma upravičeno zahteva točne definicije, kdo je podvržen plačilu pridobnine /u klanje in prodajo svinj. Obrtništvo Nova obrtniška organizacija. Po razpustu ..Društva jugoslovanskih obrtnikov', katerega osrednji odbor \ Ljubljani je prekoračil dopustne moje. se je osnovala nova organizacija ..Društvo obrtnikov". Preizkušnja zadnjih let jc pokazala, kako se more rokodelec udejstvov ali. d« mu je mogočo Stopiti na plan in zahtevati svoje pravice. Žalostna polpretekla doba nam je jasen dokaz, da je vse delo prazna pena. a ko ni grajeno v zaupanju in zavesti, ne oziraje se na osebne koristi in čustihlepje. ki vedno rušijo zdrave temelje, položene z idealizmom svojega stanu. To pot se je dokazala trditev resnih delavcev na obrtniškem polju, da se stavbo mora pričeti graditi pri temeljih in da le zdrava mladika požene močno drevo, da odgoji sad, ki mu je bil vcepljen. Prav radi trhlih temeljev in graditve organizacije od zgoraj se jc imenovana organizacija zrušila v prah in pepel. Iz te nezdrave sKiišnje pa so oni, ki so na to ze prej opozarjali, zavihali rokave in šli na delo. du jih čas ne prehiti in začeli misliti, kako bi osnovali res zdravo in trdno organizacijo. Ker je pretežna večina obrtništva /u resen in zdrav stanovski pokret je bilo možno no podlagi Inkih piviskušenj sestaviti pravilu, ki zadovoljujejo vsakega obrtnika. Glavno pu, kar predvidevajo ta pravilu, je to. da je društvo popolnoma samostojno, ter ni obvezno priključiti »e iiikaki centrali ali nadvladi, umpak postopa \ tem oziru popolnoma sumolustno. Mordu l>o kdo dvomil, du tako ni mogoča skupna slogu in moč. V odgovor naj bo to. da ravno samostojno in prosto odločujoče članstvo osnovano nu istih pravilih z istimi cilji bo nujbolje sodilo pu tudi združilo vse svoje sile. kadur bo šlo za njegove lastne interese. Čas v katerem živimo, to neizprosno tirju od nas, sicer bo srednji stan zbri- san iz površja zemlje in to v taki dobi, da si sami niti ne predstavljamo. Da se očuvamo in da bdimo pri našem gospodarskem napredku ter da se tudi num pripadajoči del ne trga iz rok, zato se potom svobodnih organizacij združujemo v močno m odločno armado, kot čuvarji svojih pravic. Kakor se čuje. je v vsakem večjem okolišu /e v teku ustanavljali je Društva obrtnikov in se bodo tudi ostala obrtniška društva prilagodila tej enotni in nepristranski organizaciji. Za Kranj in bližnjo okolico se bo občni zbor vršil še ta mesec. Od delavoljnih in požrtvovalnih obrtnikov je pričakovati, da zagrabijo zu delo in povedejo društvo, kar zmore le nepristrunski idealizem. S takim delom bodo doprinesli ono žrtev, ki je potrebna, du se končno vsaj deloma uresničijo naši cilji. Upamo, du se bo obrtništvo tako kakor doslej oprijelo in podprlo to svojo edino organizacijo ter s tem pokazalo svojo moč in enotnost. Naj jih pri tem delu spremlja izrek ..V močni stanovski slogi je moč!" (Datum občnega zbora se objavi v prihodnji številki). Peter Rešetar rešetari Začeli so zopet govoriti slovenski. V Ljub-lJani je en del JNS pod vodstvom Pucu, Pu-celja in Marušiča začel tiskati list z imenom »Slovenska beseda". Da so začeli ..Slovensko besedo" izdajati, tega ne smem trditi, ker to so delali že preje, čeprav ni bilo to natiskano. Da so pa seduj odločili se za »Slovensko besedo", me pa prav veseli. Človek mora vendar imeti veselje nad izpreobrujeniini grešniki. Dve kmetijski družbi. Glasilo gospode med Slovenci ..Jutro" piše. du imamo sedaj dve Kmetijski družbi. Ites je to sedaj slučaj. Ena je taka. du bodo spet kmetje v njej. druga pa je taka. da so gospodje v njej in nosi samo ime Kmetijska družba. Jaz bi predlagal, da bi se /h io zadnjo družbo sprejel predlog g. Peto-vurja. da se imenuje za Sod. kjer ima \suk posebej pipo. Koliko so jih ustrelili v Rusiji? Še ni bilo mogoče sešteli, ker so jih streljali kar s strojnico. Čudna zadeva. Komunisti ne smejo imeti pravzaprav nobenega svojega premoženju! Sedaj pa so bili vsi ti največji komunisti v Rusiji obsojeni, da izgubijo vse svoje premoženje. Ti so ga namreč imeli! (Slov. gospodar.) SPORT Na občnem /boru strelske družine v Tržiču, ki se je vršil na Svečnico so bili izbrani /a letošnje poslovno leto sledeči odborniki: 1.) Predsednik, komandir stanice gosp. Vidic Franc, 2.) Podpredsednik, mestni župan g. Majeršič Junez, 3.) Tajnik, pekovski mojster Bohorič Anton, Î.) Tajnikov namestnik, tov. uslužbenec Présent Rudolf, ~>.) Blagajnik, predilniški mojster g. Demšui Štefan. 6.) Tehnični vodja, elck-liikur g. Schubert Jožef. Odborniki: 7. Kemper-le Franc, obratovodja, Puterhof, 8.) Elsner Val-ter, hotelir iz Tržiču. 9.) Kosmiič Ivan, clektri-kur i/ Tržiču. tO.) Hludnik Franc, sedlarski mojster iz Tržiča n.) Stri tih Franc, tesurski mojster iz Bistrice. 12.) Kemc Jožef, sin gostilničarja i/. Tržiču. 13.) Krujnik Jožef, tovurn. delavec, iz Bistrice. Preglednika: Dr. Sfiligoj Jožef, predsednik srez. sodišča iz Tržiča in Ločniškar Hin-ko iz Kranja. imeni odbornikov num jamčijo za plodonos-no delo v tekočem letu. Izvoljeni so iz vrst vseh slojev in pripadnosti, kur bo tej važni narodno obrambni, obmejni Organizaciji le v korist. Družina je s soglasno izvolitvijo v svoj odbor naše- V ponedeljek, dne 15. februarja 1937 prične trgovina Hinko - Kranj poleg farne cerkve — s posezijsko prodajo po skrajno znižanih cenah. Za to prodajo je izdan poseben cenik, ki je priložen današnji številki „GorenjcaM. Kdor varčuje — pri HINKOTU kupuje! ga spoštovanega g. župana, ki je znan po svoji objektivnosti in pravičnosti v prid svojih meščanov in naklonjenosti strelskemu pokretii. pridobila na ugledu in bo sigurno tudi na razmahu. Zato vsi v strelske vrste! Strelska družina jc po občnem zboru priredila tekmovanji- s flobertovkami, pri katerem so strelci, predvsem g. Demšar, Vidic i. dr. dosegli polno število točk. K odličnim uspehom naše čestitke ti r kličemo: Strelci, korujžno na tlelo zu lavori-kami! S. K. „Sora". Kakor vse kaže, letos s smuški-mi tekmami S. k. ,.Sore" ne bo nič. Sneg. ki je zapadel jired kratkim, je dal nekaj upanja, vendar pa sta mu dež in jug hitro ugasnila življenje. Drsališče tudi ni več porabno. Bliža (m se nova sezona, na katero se je treba že sedaj pripraviti. Namreč nogometna. Prvenstvene tekme se bližajo z urnimi koraki! Ali nuj se jih ..Sorti" udeleži? To zanjo ne sme biti vprašanje, to je njena dolžnost! Ze lani jeseni so izpadle prvenstvene tekme! Zakaj? Nezaninia-11 je publike! Najboljši igralci so pri vojakih. I inančna sredstva! Dogodek v Tržiču, in kakor se nam zdi, ne kot zadnji vzrok: nediscipliniranost igralcev sumih! Letos mora vso to odpasti! Publiko je treba privezati na igrišče z dobro in lepo igro. zato začnite že sedaj trenirati! Igralci so prišli domov. Janez in Silvo sta doma. Izgovarjanje, da ni igralcev, je prazno. Če bo igra dobra in bo publika zadovoljna, bo tudi finančno stanje kluba zadovoljivo. Dogodki, kakor v 'I ržiču. se ne smejo ponavljati ter morajo igralci poznati na igrišču najetrezjo disciplino' Le na ta način je mogoč uspeh. Da ni igralcev in da niso sposobni, je smešno. Saj recimo igralci: Škerlj F., Margač S„ škrlj Janez. Perko. Skrlj Miha. Kermelj. Rudi. Ivan, Marjan. Jože in Kusterl ne zaostajajo ne fizično in ue po sposobnostih /a igralci kateregakoli gorenjskega kluba, izvzemši „Korotanu". To priča rezultat 1:3 nu Jesenicah lani z »Bratstvom", ki si je luni / velikim naskokom osvojil prvenstvo. -Tudi igralci sami bi radi igrali, zato poklicani, UStrezite njim in Škol jeločanoin. katerih dolžnost pa je. da klub gmotno podpro. Upurao, da bc vodstvo kluba izprevidelo vse to in ne bo odpovedalo prvenstvenih tekem/ Oblekce za dečke, vseh velikosti v za logi. Klobuki srajce« hlače in vsakovrstno blago z i obleko na izbiro. Se priporoča ALBIN JAZBEC v KRANJU Pozor! Pozor Trgovci, obrtniki! Po zmerni ceni Vam popravim vsako vrs ne tehtnice. Vrnem jih uradno preizkušeni Pesjak Stanko izd. tehtnic, KRAN.J, Ljubljanska c. 3 (Jelenov klane) HI H L I OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D. Najmanjši znesek je 6 Din Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter se priporoča Viktor Tonejc tapetitik, v hiši g. Kocbeka. Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. šipica). Iščem dekle od M 16 let sturo, ki imu veselje do otrok in gospodinjstva. Ponudbe nu upravo listu. Slike, povečave, portrete I legitimacije najlepše in najcenej pri Foto JUG - Kranj (Sedaj nasproti trgovine Savnik Vina Za težko delo je močno vino! Dobite i najlažje v Centralni vinarni v Ljuhij ni, Frankopanska ulica 11. Po nizki ceni prodamo 15 komadov starih v 2 komudu starih omar, 1 kompletno štei niško ogrodje s ploščicami zu velik zidan 1 dilnik „\1erkur" P. Ma.jdič, Kriinj Za arednika in izdajatelja odgovarja VeHovšek Milan, v Kranja. Tiska Tiskarna Tiskovnega drnftva v Kraa