Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA:
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83-177
PODUREDNIŠTVO:
34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	. . Lir	8.000
Letna inozemstvo ....	»	13.000
Letna inozemstvo, USA	dol.	15
Poštno čekovni račun:	štev. 24/12410
[
Wk
Leto XXX. - Štev. 34 (1517)
Gorica - četrtek, 31. avgusta 1978 - Trst
Posamezna številka Lir 200
Cerkev v veselju
»Imamo papeža, ki je kardinal Albino Luciani; privzel si je ime Janez Pavel I.« Tako je v soboto 26. avgusta zvečer sporočil »Urbi et orbi« (Rimu in svetu) kardinal diakon Pericle Felice z lože bazilike sv. Petra. Velika množica, ki je nestrpno čakala na trgu pred baziliko v negotovosti, ali je papež izvoljen ali ni, je ob sporočilu vesela začela vklikati: »Viva il papa!« Z verniki na trgu sv. Petra so se razveselili vsi, ki so po radiu ali televiziji sledili tistim dogodkom: Imamo papeža!
Žalost Cerkve od smrti Pavla VI. se je spremenila v veselje zaradi novega papeža, upanje se je spremenilo v gotovost: Cerkev ni več ladja brez kapitana, temveč je dobila novega poglavarja, ki jo bo vodil skozi valove in viharje prihodnjih let.
Zato če smo v zadnji številki zapisali: Cerkev v pričakovanju, moremo to pot zapisati: Cerkev v veselju!
Kroniko dogodkov in ostalo o novem papežu objavljamo na drugem mestu, tu le še misel, zakaj je Cerkev vesela. Razlogov je več.
VIDNI KRISTUSOV NAMESTNIK
Cerkev je vesela, ker ima znova vidnega poglavarja, vidnega namestnika Kristusovega na zemlji. Znano je, kako so bili učenci žalostni, ko jim je Jezus rekel, da odhaja od njih in da ga ne bodo več videli. Toda v tolažbo jim je obljubil Sv. Duha. Ta je potem res prišel na binkošti. Prišel je pa tako, da se je v podobi ognjenih jezikov ustavil na učencih. Svojo notranjo moč razsvetljenja in ogrevanja je na viden način pokazal v podobi ognja. Bog namreč ve, da kristjani nismo duhovna bitja, da smo ljudje iz mesa in krvi. Zato za notranje doživljanje potrebujemo tudi zunanjih vidnih znakov.
Tako je tudi z vodstvom Kristusove Cerkve. Ona je in ostane nevesta Kristusova, njegovo mistično, skrivnostno telo; Kristus sam je zaročenec Cerkve in nevidna glava svojemu mističnemu telesu; temeljni kamen, ki ga nihče ne more zamenjati. Vse to je res in vse to trdno verujemo.
Toda prav tako je res, da smo kristjani ljudje iz mesa in krvi. Zato potrebujemo tudi vidnega vodstva, vidne glave in temelja. To je Kristus dosti bolj razumel kot pozneje mnogi njegovi učenci, ki so začeli tajiti, da bi Cerkev imela tudi vidno vodstvo in vidni temelj edinosti in vere. Kristus je razumel potrebo vidnega vodstva v Cerkvi, zato vemo, da je to vodstvo poveril apostolu Petru in njegovim naslednikom rimskim papežem. Zaradi tega je Cerkev vedno vesela, ko ob smrti enega papeža izvolijo novega, ker se tako uresničujejo Kristusove besede: »Na to skalo bom sezidal svojo Cerkev.«
VIDNO ZNAMENJE EDINOSTI
Drugi razlog za veselje je zavest, da imamo znova vidno znamenje edinosti. Kristusova velika skrb je bila edinost med učenci. Zato je pri zadnji večerji molil za edinost med njimi. Toda kako naj se ta edinost javlja v Cerkvi, ki jo sestavljajo ljudje, podvrženi zmotam, dvomom, zamerljivosti, napuhu, laži? Kristjani smo namreč ljudje in ne angelčki in moramo zato računati z vsemi človeškimi slabostmi tudi v Cerkvi. Kako naj se zato javlja edinost vere, bratske ljubezni, krščanskega življenja?
Tudi zaradi tega je Kristus naročil Petru: »Ti pa potrdi svoje brate.« Potrdi jih v edinosti vere, ljubezni in krščanskega življenja. Ce je to veljalo za Jezusove učen-ee, koliko bolj mora to veljati za nas, ki smo v veliko večji meri podvrženi zmotam, dvomom, egoizmu. Cerkev je ob novem Papežu torej vesela tudi zato, ker je znova dobila skalo edinosti in ljubezni.
Največja moralna sila človeštva
Končno se ob novem papežu veselimo 'udi kot ljudje. Smrt Pavla VI. in izvolitev Uovega papeža je zbudila zanimanje po Vsem svetu, pri vseh narodih. Eti enil1 Lolj, pri drugih manj, molče ni mogel mi-">o nihče razen maloštevilnih, ki so se sa-
mi izolirali od ostalega sveta (Albanija). Nihče ni mogel mimo in ne more mimo, ker je papež in z njim katoliška Cerkev poslal največja moralna sila človeštva.
Papež nima tankov in nima atomskih in drugih uničevalnih bomb in vendar morajo danes z njim računati vsi, verni in neverni, kristjani in nekristjani. Poslušajo pa ga, ker je branilec osnovnih človečanskih pravic miru, previčnosti, enakosti, bratstva, solidarnosti, ljubezni, družinske skupnosti in človeškega življenja. Gre za vrednote, ki jih vsi priznavajo, a v svojem egoizmu tudi vsi teptajo. Samo papež in z njim Cerkev ostajata zvesta zagovornika teh pravic, prilično in neprilično, kot preroki v stari zavezi. Tudi za ceno nepriljubljenosti in preganjanja.
Prav je zato, da se ob novem papežu veseli tudi nekrščanski svet, ker je znova dobil zagovornika in branilca človečanskih pravic, ki so sicer zapisane tudi v listini Združenih narodov in v ustavi držav, a jih eni in drugi poznajo le, dokler služijo njih političnim interesom. Papež pa je njih zagovornik tudi, kadar se zdi, da je to proti »političnim« interesom Cerkve, proti njenemu ugledu in mirnemu sožitju z vladami in režimi. »Amicus Plato, magis amica veritas.« Cerkvi je pri srcu mirno sožitje z vladami in režimi, toda še bolj so ji pri srcu neodsvojljive pravice ljudi in vernikov.
Zato Cerkev in tudi ostali z veseljem pozdravljamo novega papeža in bomo z njim združeni tudi na dan ustoličenja, ko bo slovesno in uradno postal 263. naslednik apostola Petra kot Janez Pavel I.
K. H.
Hitra izvolitev novega papeža
Vsi, ki so se poskusili v ugibanju, kdo bo novi papež, so to pot ostali brez besed. Kandidatov na sedež sv. Petra ni bilo malo, a nihče ni resno jemal v poštev beneškega patriarha Albina Lucia-nija. Ni bil ne diplomat ne znan teolog, duhovniška pot ga je vodila iz bellunskih gričev prek Vit-toria Veneta samo do Benetk, rimsko kurijo je poznal le od daleč, bil je znan po svoji premočrtnosti glede verskih in moralnih načel. Torej vse prej kot po novotarijah stremeč škof.
In vendar je bil izvoljen prav on, in to že prvi dan konklava, pri tretjem glasovanju in zraven na plebiscitaren način. Zanj so glasovali škofje Tretjega sveta, obeh Amerik, Afrike, da ne govorimo o Evropi. Po izvolitvi je bil skoro enoglasen odgovor sodelujočih kardinalov, da so bile zadnje volitve delo Svetega Duha.
»Pri teh volitvah smo čutili roko Sv. Duha,« je dejal angleški kardinal Hume. In dunajski kardinal Konig je rekel: »Nisem pričakoval tako hitrega razpleta. Brez dvoma je bil z nami Sv. Duh.« In poljski kardinal Wyszynski: »Bil sem prepričan, da konklave ne bo kratek. Pomagal nam je Sv. Duh.« Holandski kardinal Alfrink je dodal s svoje strani: »Čutili
Programske	misli
■Dan po izvolitvi v nedeljo 27. avgusta je papež Janez Pavel I. v Sikstinski kapeli pred zbranimi kardinali prebral svoje programske misli, ki naj bi ga vodile pri nje go vem vladanju.
Papežev program je obsežen v šestih točkah. Prva dolžnost Cerkve ostaja evange-lizacija sveta, dialog s svetom naj bo veder in konstruktiven, ekumenizem naj se nadaljuje brez pomislekov, a tudi brez popuščanja v nauku, glede miru pa je treba podpirati vse hvalevredne in dobre pobude, ki .težijo k pospeševanju in varstvu miru na tem zbeganem svetu, ki trpi zlasti od slepega nasilja. Koncilske določbe je treba izvajati s pametnimi navodili, pa pri tem paziti, da ne pride do nepremišljenih pobud, ki lahko popačijo vsebino in pomen koncilskih odlokov. Prav tako pa je treba preprečiti, da ne bi bojazljive in zaustavljajoče sile zmanjšale veličastnega poleta Obnove in življenja v Cerkvi.
Nato je sv. oče naštel dvanajst vrst ljudi, ki jih je hotel pozdraviti. Najprej je omenil kardinale, nato škofe. Njih kole-giatno vladanje je treba še bolj ovrednotiti, kar naj se izrazi tako po novih sinodah škofov kot potom struktur rimske kurije. Nato je izrekel pozdrav svojim ožjim sodelavcem, pa duhovnikom in vernikom rimskega mesta. Spomnil se je vernikov beneške in bellunske škofije, potem vseh duhovnikov po svetu, zlasti dušnih pastirjev, ki »delujejo v neugodnih pogojih in v pravem uboštvu«.
Posebej je Janez Pavel I. omenil vse, ki trpijo, bolne, jetnike, begunce, preganjane, brezposelne in vse, ki »bojujejo težak boj za svoj življenjski obstoj«. Poseben pozdrav naj velja vsem, katerih svoboda je omejena zaradi zvestobe katoliški veri.
Pozdrava so bili še deležni: redovniki in redovnice; možje in žene, ki delajo v laičnem apostolatu s Katoliško akcijo na čelu; mladina, up bolj čistega jutrišnjega dne, da bi znala ločiti med dobrim in slabim; družine, da bi postale jez zoper uničevalno poplavo uživanjaželjnosti, ki ugaša nova življenja. Namig na splav je jasen.
Papež je omenil tudi notranje napetosti v Cerkvi, ki jih povzročajo nekateri teologi in duhovniki s svojimi stališči. »Treba
rV*:«' /-•
je premagati skušnjavo priličiti se okusu in navadam sveta kakor iskanju lahkotnega aplavza ter se povezati v ljubezni, ki naj oblikuje tako intimno življenje Cerkve kakor njeno zunanjo disciplino.«
Poseben poziv je papež izrekel »odgovornim voditeljem posameznih narodov«. Naj bodo učinkovito orodje novega reda, ki bo bolj pravičen in iskren. Čeprav prekriva svet še gosta odeja teme, sovraštva, krvi in vojn, se pa že svetlika zarja novega upanja. On, ponižni Kristusov namestnik, ki začenja v trepetu in z zaupanjem svoje poslanstvo, se stavi na razpolago Cerkvi in svetni družbi, brez razlikovanja ras in ideologij, da bi zagotovil svetu nastanek novega bolj svetlega in milega dneva.
•	Poljski primas kardinal Višinski je ob zadušnici za pok. papežem Pavlom VI. v spominskem govoru v stolnici sv. Janeza v Varšavi povedal, da je pokojni papež nameraval obiskati Poljsko za božič 1977 in počastiti svetišče Matere božje na Jasni gori nad Čestohovo z izročitvijo zlate rože, toda poljska vlada na to ni pristala.
smo navdih Sv. Duha, ki nas je vodil.«
IZ BELLUNA V RIM
Novi sv. oče se je rodil 17. oktobra 1912 v kraju Canale d’Agor-do v bellunski pokrajini. Kmalu bo torej izpolnil 66 let. Izhaja iz revne družine, ki je živela nekaj časa v emigraciji v Švici, nato pa je oče našel delo kot steklar v Muranu pri Benetkah. V iskanju socialne pravičnosti je oče postal socialist. Sin Albino pa je odkril drugo pot za reševanje socialnih problemov: Kristusov evangelij. Izbral si je službo Kristusu za vsebino svojega življenja. Leta 1935 je postal duhovnik, leta 1958 škof v Vittoriu Venetu, enajst let nato je nasledil patriarha Urbanija na sedežu sv. Marka v Benetkah. Papež Pavel VI. ga je v konzistoriju 5. marca 1973 imenoval za kardinala. S tem mu je bila odprta pot do papeštva.
V Benetkah si je osvojil s svojim odprtim pristopom, skromnostjo in prijaznostjo zlasti preproste sloje, otroke in mladino. Odklanjal je blesteče nastope, rad je nastopal kot navaden duhovnik, ni mu bilo dosti mar za zunanje znake svojega dostojanstva. Odpovedal se je častnemu naslovu »primas Dalmatiae«, saj mu ni ničesar pomenil.
Prišel je v Rim, trdno prepričan, da se vrne po volitvah v svoje Benetke. Pa so se glasovi hitro začeli usmerjati k njemu. Že tretje glasovanje je odločilo.
V svojem prvem nagovoru je
Beneški patriarh Albino Luciani, sedanji papež Janez Pavel I. je leta 1973 obiskal Gradež, kjer ga je pozdravil takratni gradeški župan, pričakal pa tudi gorlški nadškof msgr. Cocolin, ki je tudi na sliki
novi papež na priljuden način v nedeljo 27. avgusta razkril tiste zanj tesnobne trenutke. Eden kardinalov mu je šepnil: »Pogum! Komur Gospod naloži breme, mu da tudi moč, da ga nosi.« Drugi pa mu je dejal: »Ne boj se! Toliko ljudi je po vsem svetu, ki moli za novega papeža!«
Nato si je moral izbrati novo ime. Tudi to izbiro pojasni zbrani množici 200.000 oseb: »Takole sem razmišljal: papež Janez XXIII. me je posvetil v škofa tu v baziliki sv. Petra; kasneje sem ga jaz, nevrednež, nasledil v Benetkah, v mestu ki je še polno spominov nanj. Pavel VI. pa me je napravil za kardinala. Pa ne samo to; ko je prišel v Benetke leta 1972 je na trgu sv. Marka, ko mi je zdrsnila štola, to štolo zagrabil in mi jo položil na ramena. Nikdar nisem bil tako rdeč kot tistikrat. Sicer pa je papež Pavel VI. ne le meni, temveč vsemu svetu pokazal, kako se ljubi, služi, dela in trpi za Kristusovo Cerkev. Pa sem si rekel: Imenoval se bom Janez Pavel. Nimam modrosti srca Janeza XXIII. niti izobrazbe in kulture Pavla VI., a sedaj sem na njih mestu in bom skušal služiti Cerkvi. Upam, da mi boste pomagali s svojimi molitvami!«
OSEBNOST NOVEGA PAPEŽA
»L’Osservatore Romano« je svoj čas osebnost novega papeža, ko je bil še škof, takole označil: »Absolutna zvestoba papežu in dosledno katolištvo sta stalni usmerje-valki življenja in duhovniškega poslanstva škofa Albina Luciani-ja.«
Osebno veder in mladeniško razpoložen je bil vedno nepopustljiv, ko je šlo za verska ali moralna načela. To je večkrat jasno pokazal. Ko je bil škof v Vittoriu Venetu, se je med prvimi brezpogojno izrekel za stališča, ki jih je papež Pavel VI. zavzel v okrožnici »Humanae vitae« glede urejevanja rojstev. V Benetkah je brez oklevanja razpustil sekcijo Zveze katoliških univerzitetnih študentov, ko so se ti izrekli za razporoko, »kajti ne more se nekdo več imenovati katoličan, če ne sprejema nauka katoliške Cerkve«. Enako je zavrnil tiste, ki so trdili, da sme katoličan delovati v marksističnih strankah, češ da ni dopusten pluralizem (raznolikost stališč in mnenj), če spreminja verska načela. Zdravi pluralizem mo-(nadaljevanje na 2. strani)
Ob deseti obletnici zatrtja »praške pomladi«
V noči med 20. in 21. avgustom 1968 so sovjetske čete ob simboličnem pridružen ju vojakov še drugih članic Varšavskega pakta, razen Romunije, vdrle na ozomlje republike Češkoslovaške, kjer je bilo v teku splošno prenovitveno gibanje, ki si je zadalo cilj ustvaritev »socializma s človeško podobo« in vsilile tedanjemu češkoslovaškemu političnemu vodstvu z Aleksandrom Dubčkom na čelu sprejetje »normalizacije«, Ij. prekinitev reformnih prizadevanj za demokratizacijo javnega življenja v državi.
S tem je bil zadan dejansko konec prepo-rodnemu gibanju, poznanemu pod imenom »praška (oziroma češka) pomlad«, ki je obetavno nastopilo po odstopu Moskvi zvestega predsednika republike in partijskega ga tajnika Antonina Novotnyja konec marca istega leta. Za novega tajnika partije je bil izbran Aleksander Dubček, ki je nekako poosebljal nezadržne težnje Čehov in Slovakov po demokratizaciji političnega in gospodarskega življenja v državi. Užival je zaupanje tako preprostih ljudi kot intelektualcev, ki so mu pravzaprav pripravili ugodna tla s svojimi novimi pobudami, katere so težile za tem, da se v njihovi domovini vzpostavi svobodno in demokratično življenje kot prvi pogoj za prenovitev razmer v kulturi, politiki in narodnem gospodarstvu. To je bilo nujno potrebno, da se dežela izvleče iz birokratskega mrtvila in splošne zaostalosti ter nadoknadi zamujeni razvoj.
PREPOROD LETA 1968
V skladu s temi globoko občutenimi težnjami je Dubčkovo vodstvo sprejelo nekatere temeljne sklepe, ki so dokončno obračunali s stalinovskim načinom vladanja: uvedba svobode tiska in zborovanj, pospešena rehabilitacija vseh oseb, ki so v dobi stalinizma padle v nemilost, ter sprejetje obsežne reforme v narodnem gospodarstvu.
S temi začetnimi ukrepi, ki so želi splošno odobravanje pri vsem prebivalstvu in zagotavljali Dubčku in novemu vodstvu največjo prostovoljno podporo, kar je je bila deležna katera koli skupina na krmilu v povojni Češkoslovaški, je začel dobivati jasnejše in konkretnejše oblike »socializem s človeško podobo«, v katerega so Čehi in Slovaki takrat verjeli.
Kljub pritiskom od zunaj, zlasti še s strani drugih članic Varšavskega pakta in Sovjetske zveze še posebej, je Dubčkovo vodstvo bilo prepričano, da bo svoj poskus uspelo izvesti in da se Moskva ne bo toliko spozabila, da bi vojaško posegla kot na Madžarskem leta 1956. Zato so Dubček in ostalo vodstvo skrbno pazili, da ne bi omajali vojaško-političnega okvira Varšavskega pakta in s tem dali razlog za zunanje posege. Zato so javno zagotavljali pripadnost temu zavezništvu in poudarjali samo pravico, da si na Češkoslovaškem gradijo socializem v skladu z demokratičnimi tradicijami dežele.
Toda dogodki na Češkoslovaškem od februarja 1968 dalje so močno zaskrbljali Sovjetsko zvezo, ki jc v češkoslovaškem primeru videla začetek konca svoje politične, vojaške in gospodarske nadvlade nad državami vzhodne Evrope. Po češkem zgledu toi se prej ali slej začele ravnati ostale članice Varšavske zveze kot so Poljska, Madžarska in Romunija.
Tega pa Moskva ni mogla dopustiti niti v mislih ne samo iz hegemonističnih razlogov, ampak predvsem iz ideoloških razlogov leninizma, po katerem komunizem ne more dopuščati pluralizma idej in vladnih sistemov. V tem pogledu se je edinole Jugoslavija uspela izmakniti leta 1948 in le mednarodnim razlogom tistega časa je pripisati, da Stalin ni vojaško interveniral. Romunija se je tudi nekoliko osamosvojila v zunanji politiki, v notranjem načinu vladanja pa je ohranila diktaturo proletariata brez kakih odklonov v smeri liberalizacije.
USODNI 21. AVGUST 1968
Po številnih pritiskih na češkoslovaško vodstvo, da bi zavrlo proces preporoda, češ da pušča odprto pot protirevoluciji, je Sovjetska zveza z Brežnjevom na čelu sklenila z vojaškim posegom »normalizirati« stanje na Češkoslovaškem. Zadnja pogajanja v Černi in v Bratislavi konec julija in v začetku avgusta so bila le diplomatska krinka, ki je dajala vtis, da je Moskva ubrala pot pogajanj.
Zato je vojaški poseg, ki je sledil 21. avgusta, presenetil Dubčka in njegovo vodstvo, ki sploh ni imelo niti časa, da bi pomislilo na kak odpor. V teku šestih dni je bila dramatično zatrta »praška pomlad« in z njo vera v »socializem s človeškim obrazom«. 27. avgusta so Dubček in drugi iz
njegovega vodstva v ujetništvu v Moskvi, kamor so jih nasilno odpeljali Sovjeti, pod mučnim pritiskom bili prisiljeni podpisati izjavo o »normalizaciji«. Aprila naslednjega leta (1969) je Dubčka nasledil Husak, ki pokoren Kremlju že deset let izvaja program »normalizacije«.
KAJ JE OSTALO OD »ČEŠKE POMLADI«
Ob letošnji obletnici nasilnega zatrtja preporodnega gibanja na Češkoslovaškem se vsi vprašujejo, kaj je ostalo od tedanje »češke pomladi«. Zdenek Mlynar — eden izmed članov Dubčkovega vodstva, ki živi kot begunec na Dunaju — je na to vprašanje takole odgovoril: »Na Češkoslovaškem je danes slabše kot leta 1967 glede svobode in človekovih pravic. Toda ni bilo vse izgubljeno. Mi smo ljudstvu dali nekaj, čigar pozitivni učinki se še danes poznajo: upanje v boljšo bodočnost. Danes obstaja na Češkoslovaškem skupina ljudi, ki se ne zadovoljuje z relativnim blagostanjem, temveč se bori za enake ideale kot pred desetimi leti. "Charta 77” je skupna osnova prizadevanj te skupine, ki utegne čez deset let ali kadarkoli že ponovno odpreti pot reformam. Prepričan sem, da bosta ideji svobode in demokracije, ki smo ju obudili pred desetimi leti, prej ali slej rodili sadove.«
Drugo vprašanje, ki se postavlja, je sledeče: »Ali je mogoče državam, ki so v okviru Varšavskega tabora, ustvariti "socializem s človeško podobo”, to je združiti svobodo s socializmom?«
Vsi dosedanji poskusi v tem pogledu so tako ali drugače propadli. Sovjetska zveza ne dopušča, da bi se kje ustvaril drugačen sistem od leninističnega, ki ne bi bil totalitaren. Dubček je verjel do zadnjega v možnost demokratičnega razvoja socializma v svoji deželi. Toda sovjetska intervencija je njega in vse, ki so v to verjeli, prevarala v tem upanju. Nekatere zahodnoevropske komunistične partije v zadnjih letih zatrjujejo, da hočejo v svojih deželah takšen komunizem, ki bi spoštoval vse dosedanje demokratične pridobitve zahodnega sveta. To lahko trdijo, dokler niso na oblasti; povsod tam, kjer so se pa dokopali do odločujoče oblasti, pa tega niso mogli ali niso smeli uresničiti.
BILANCA »NORMALIZACIJE«
Obračun procesa »normalizacije« na Češkoslovaškem po desetih letih je sledeč: zamenjava Dubčkovega vodstva z Moskvi vdanim Husakovim, sto tisoč beguncev, izključitev pet sto tisoč članov iz partije, kulturno in duhovna mrtvilo. Sovjetske čete se še vedno zadržujejo na Češkoslovaškem kljub zagotovilu leta 1968, da se bodo umaknile, ko se bo položaj v deželi >. normaliziral«.
L. T.
H 160 km proč od južnovzhodne obale pri Vietnamu je ameriška vojna ladja »Whipple« rešila gotove smrti 416 vietnamskih beguncev, ki so pobegnili na ribiški ladji. Ta je bila na tem, da se potopi. Poveljnik ladje je begunce prepeljal v Hongkong, kjer jih je izročil v varstvo krajevnim oblastem.
Devet dni, od 21. do 29. avgusta, se je mudil v Jugoslaviji kitajski državni in partijski voditelj Hua Kuofeng. S tem je vrnil obisk Titu, ki se je prav pred letom dni mudil v Pekingu in drugih kitajskih mestih.
V	Beogradu so kitajskega gosta zelo slovesno sprejeli. Vzdolž vse poti od letališča do Dedinja se je zbrala množica ljudi, ki je seveda vneto pozdravljala Hua Kuofen-ga in njegovo spremstvo. Povsod, kjer je bilo mogoče, so nastopale folklorne skupine s plesi. Pred »Belim dvorom« na Dedi-nju je Kitajce sprejel sam Tito. Že prvi dan je prišlo nato do razgovorov.
Hua Kuofeng je ostal v Beogradu do srede zvečer. V sredo čez dan si je ogledal živinorejsko kmetijsko gospodarstvo »Le-pušnica« v Banatu. Naslednji dan pa je odpotoval v Skopje, kjer je ostal do petka opoldne. Z letalom se je nato odpeljal v Zagreb. Tam je obiskal tovarno »Rade Končar« in imel pogovore z najvišjimi republiškimi predstavniki. Proti večeru je nadaljeval pot na Brione, kjer je preživel konec tedna. Tu se je ponovno sestal s Titom in se z njim razgovarjal. Najdaljši pogovor, ki je trajal tri ure, sta imela v nedeljo 27. avgusta. Tito je govoril kar dve uri. Hua Kuofengu je opisal jugoslovansko pot v komunizem, kako je prišlo do prelo-
Apostol Karantancev sv. Modest
V	letošnji številki »Glasa Korotana« (o izidu smo že poročali), katerega občasno izdaja omenjeni visokošolski dom na Dunaju pod rektorjem p. Tomažičem, je tudi obširna obravnava izpod peresa prof. dr. Ericha Komerja o sv. Modestu, apostolu Karantancev.
O njem vemo iz zgodovinskih listin pravzaprav malo. Da je bil podružnični škof pri Gospe Sveti, kamor ga je poslal iz Sol-nograda nadškof Virgil leta 753. Prof. Kor-ner nadrobno popiše vse cerkve na nekdanjem ozemlju Karantanije, v katerih se je ohranilo češčenje sv. Modesta in načenja še mnoga vprašanja s tem v zvezi, ki jih je še potrebno raziskati in vsaj poskušati nanje odgovoriti. Upošteva razne vire in razlage zgodovinopiscev, ki so jih doslej objavili. Med nerešena vprašanja spada tudi češčenje sv. Domicijana, starega ljudskega svetnika iz Millstatta ob istoimenskem jezeru, o katerem pravi zapis iz 13. stoletja (v zvezi s starejšim svetiščem na istem mestu) naslednje: poganski »dux« (knez) Domicijan je po svoji spreobrnitvi porušil pogansko svetišče ob jezeru in na njega mestu zgradil cerkev, v kateri je bil pokopan. Prof. Korner sodi, da v tem primeru ne gre za vladajočega karantanskega kneza, ampak verjetno za pokrajinskega kneza, ki bi vladal nad ozemljem današnjega solnograškega območja Lun-gau.
Ob koncu še nadrobno popiše ohranjene in danes že pozabljene spomine na sv. Modesta na Koroškem, kot tudi zunaj te dežele. Teh pomnikov je zmeraj manj, na Zg. Štajerskem, ki je bilo tudi področje njegovega misijona, so njegov spomin že pred 60 leti popolnoma pozabili. Sv. Modest nima svojega posebnega spominskega dneva niti v deželnem koledarju za nemško govoreče škofije. Škofija Celovec se ga pa sama spominja kot koroškega apostola na isti dan kot sv. Virgila. Opustila pa je sv. Domicijana. Nobenega spominskega dneva mu ne posvečata niti škofiji Solnograd in Gradec, pa tudi ne Irska. Pač pa sta se temu misijonarju Karantanije spodobno oddolžili škofiji Ljubljana in Maribor. Spominski dan sv. Modesta je tu 31. marec. V slovenskem domu »Korotan« pa mu je posvečena domska kapela.
• Škofje petih baskovskih škofij na severozahodu Španije so objavili pastirsko pismo, v katerem obsojajo nasilje in pozivajo svoje rojake k mirnemu reševanju spornih vprašanj. Ko kristjan zahteva svobodo zase, jo mora priznavati tudi drugim.
• Papeška univerza Gregoriana se je znašla v slabem finančnem stanju. Na njej študira 2.500 bogoslovcev in drugih slušateljev, predava pa okoli 300 profesorjev Doslej se je ustanova vzdrževala predvsem z darovi, deloma pa tudi s prispevki slušateljev. Profesorji, ki so člani jezuitskega reda, predavajo brezplačno. Ker so se dohodki zadnje čase zelo skrčili, bo treba katoliško javnost pozvati k večji podpori.
• V Angoli so v sredi aprila vsa semenišča začela svoje novo šolsko leto. Malih semenišč je 14, veliko semenišče pa je v mestu Huambo. Ne manjka tudi novink za redovne družbe.
ma s Stalinom, vlogo neuvrščenih držav, razložil svoje stališče do položaja na Afriškem rogu in Bližnjem vzhodu ter do ev-rokomunizma. Tito je tudi povabil kitajskega gosta na vožnjo z »Galebom« ob istrski obali od Pulja do Poreča. V torek
29.	avgusta je kitajska delegacija s posebnim letalom odpotovala v Iran, kjer bo ostala pet dni.
Spet je vzbudilo pozornost, da Hua Kuofeng ni obiskal Slovenije, čeprav je najbolj razvita jugoslovanska republika. Isto se je zgodilo, ko je Jugoslavijo obiskal Ni-xon, isto, ko so prišli drugi pomembni državniki. Makedonija, Bosna, Hrvaška, to da, Slovenija pa ne. Od kod ta stalna diskriminacija? Je posledica stališč partijskega vodstva ali Ljubosumnost Beograda?
Kot je bilo pričakovati, se je ob kitajski obisk v Jugoslaviji obregnila Sovjetska zveza. Tiskovna agencija Tass je obtožila Hua Kuofenga, da izkoristi vsako priložnost za napad na Sovjetsko zvezo, jugoslovanska sredstva javnega obveščanja pa je obtožila, da ne čutijo potrebe po tem, da bi se od takih stališč odmaknila. Na te obtožbe je odgovorila jugoslovanska tiskovna agencija Tanjug, da Jugoslavija ne bo nikdar dovolila, da bi trenja in slabi odnosi med nekaterimi državami bremenili njene odnose z le-temi.
■ V Ženevi v Švici je 21. avgusta umrl v tamkajšnji kliniki v 78. letu starosti znani italijanski pisatelj Ignazio Silone, čigar pravo ime je bilo Secondo Tranquilli. Veljal je za enega največjih sodobnih piscev. Pred leti je SSG v Trstu uprizorilo Silone-jevo dramo »Prigode ubogega kristjana«. Takrat je bil Silone tudi osebno navzoč na premierski predstavi. Naj še povemo, da je bil med ustanovitelji italijanske komunistične partije, vendar se je kasneje z njo razšel in stopil v socialistično stranko. Ko je v njej nastal razkol, se je odmaknil tudi od nje, čeprav je ostal zvest socialističnim idejam do smrti.
■ Skoro istočasno je na treh krajih v Španiji, v Santiagu de Compostela, v baskovski provinci Guipuzcoa in v samem središču Barcelone prišlo do umora treh policijskih agentov. Po 21. juliju, ko sta bila v Madridu umorjena dva visoka častnika, je v Španiji vladalo neko zatišje, ki pa je bilo z zadnjimi umori spet prekinjeno.
■ Imenovanemu predsedniku portugalske vlade Alfredu Nobre Da Costa je uspelo sestaviti novo vlado. S tem se je zaključila najdaljša vladna kriza v zgodovini mlade portugalske demokracije. Rešitev je seveda le začasna. Nova vlada naj bi sklicala predčasne splošne volitve, ki naj razjasnijo politični položaj. Da Costa se je pri imenovanju ministrov držal načela, naj bo vlada izraz raznolikosti portugalske družbe, zato so v njej ministri različnih političnih prepričanj, od zelo levičarskih do konservativnih in tehničnih izvedencev, čeprav uradno niso vezani na nobeno obstoječo stranko.
■ Islandija ne bo imela komunističnega predsednika vlade. Komunistični voditelj Ludvik Josefsson, ki mu je predsednik države poveril sestavo koalicijske vlade, se je odpovedal tej nalogi, ker socialdemokrati niso hoteli stopiti v vlado, katere predsednik bi bil nekdo, ki nasprotuje ameriškim vojaškim oporiščem v deželi.
■ V starosti 90 let je umrl Jomo Ke-nyatta, tvorec neodvisnosti vzhodnoafriške države Kenija, ki je bila do leta 1963 britanska kolonija. Njegova zasluga je, da je ohranil enotnost dežele, ki jo sestavljajo številne etnične skupnosti. Na miren način mu je uspelo prenesti lastnino od belih priseljencev na domače prebivalstvo. Na podlagi ustave je predsedniške posle prevzel za 90 dni podpredsednik republike. V tem času bo moral 170-članski enodomni parlament izvoliti novega državnega predsednika.
■ Iranski vladni predsednik Amuzegar je bil po enem letu prisiljen odstopiti in dati prostor Šarifu Emaniju. K temu koraku so ga prisilili krvavi nemiri v raznih perzijskih mestih, zlasti v Abadanu, središču petrolejske proizvodnje. Da bi pomiril islamsko sekto šiitov, je novi predsednik Emani ukinil kraljevi koledar, ki je kazal leto 2537 s šiitskim, ki kaže leto 1357. Izšel je tudi odlok, ki dovoljuje delo strank, splošne volitve pa naj bi bile leta 1979.
■ V srednjeameriški državi Nicaragua, kjer družina Somoza že nad štirideset let diktatorsko vlada, se je skupina 50 gverilcev polastila palače, kjer imata svoj sedež vlada in parlament ter zajela kot talce okoli 60 oseb, med njimi bratranca in nečaka diktatorja Anastasia Somoze. Ta je pristal na vse zahteve gverilcev: privolil je v izpustitev 83 političnih jetnikov od 120 zahtevanih, na nemoten odhod gverilcev s posebnim letalom v tujino, na izplačilo 3 milijonov dolarjev gverilcem ter na objavo proglasa sandinistične fronte po radiu, televiziji in v časopisju. Brez dvoma pomeni ta akcija gverilcev trd udarec za Somozev prestiž in je morda začetek konca te nasilne vladavine.
Deželna Slovenska skupnost novemu papežu
Predsednik deželnega sveta SSk Andrej Bratuž je ob izvolitvi novega papeža Janeza Pavla I. poslal sv. očetu naslednji telegram:
Njegova Svetost papež Janez Pavel I. Vatikan. Ob razveseljivi izvolitvi za papeža pošiljam v imenu stranke Slovenske skupnosti in izražajoč čustva demokratičnih Slovencev v deželi Furlaniji-Julijski Benečiji spoštljive pozdrave in čestitke združene z Željo, da bi Vaša Svetost bila vedno blizu duhovnim in življenjskim problemom slovenske manjšine v Italiji.
•	Oporečniški nadškof Lefebvre je izjavil, da bo smatral izvolitev novega papeža za neveljavno, ker se nad 80-letni kardinali niso smeli udeležiti volitev.
Novi papež
(nadaljevanje s 1. strani)
ra spoštovati izročila in biti prežet ljubezni do Cerkve in čutenja z njo.
V	svojih pastirskih pismih je obsojal oporečništvo v katoliški Cerkvi, kajti kdor zavrača nauk cerkvenega učiteljstva, nastavlja smrtonosno past. Tudi do teologov, ki so, sklicujoč se na svobodo izražanja, začeli postavljati v dvom premnogo dogmo, je bil strog. Imenoval jih je proste strelce, ki pozabljajo, da je teologija ne posvetna, ampak božja veda.
O duhovnikih, ki iščejo svojo identiteo (tj. ki se sprašujejo, v čem je njih poslanstvo), je bil prav tako jasen: »Ne izgubljajmo časa o tem, kaj smo, temveč skušajmo raje svoje duhovništvo živeti ob Kristusovem zgledu, ki je bil čist, skromen, ponižen, blag, ubog in pokoren.«
Cerkev je torej dobila papeža, ki je glede nauka nepopustljiv, neupogljiv glede morale in nedostopen za kompromise na področju idej. Nekdo iz njegove bližine ga je takole označil: »Razume grehe mesa, odločno pa obsoja grehe duha.« Ko je odločno obsodil zakon o prekinitvi nosečnosti, ki ga je nedavno sprejel italijanski parlament, je v baziliki sv. Marka v Benetkah z vsem zanosom dejal: »Mi škofje imamo posebno poslanstvo, ki smo ga prejeli iz Kristusovih besed: Kdor vas posluša, mene posluša. Zato ne smemo molčati k zakonu, ki legalizira umor spočetega življenja. Malo nam je mar, kaj mislijo ljudje. Mi škofje moramo braniti to, kar je božje!«
Naj še omenimo, kako je novega papeža označil tržaški škof L. Bellomi: »Odlikujejo ga velika dobrota, ponižnost in skromnost. Po značaju je zelo močan, poln odločnosti, ki je značilna za hribovsko ljudstvo.« Škofov vikar dr. Lojze Škerl, ki je tudi poudaril veselje slovenskih vernikov ob izvolitvi novega papeža, pa je med drugim povedal, da je imel s kardinalom Lucianijem več srečanj pred zamenjavo škofa Santina ter mu je izročil spomenico slovenskih vernikov, v kateri je bila zahteva, naj Apostolski sedež upošteva tržaško slovensko stvarnost. Novi papež je torej seznanjen z našimi problemi.
Peč v konklavu, ki je znana po tem, ^ črni dim, ki pride iz nje, naznani, da P*1' pež ni bil izvoljen, beli pa, da ima Cerke1 novega papeža. Pri zadnjih volitvah cli«1 po tretjem glasovanju, ko je bil izvoljeI’ Janez Pavel L, ni bil ne črn ne bel, tak0 da prisotni pred baziliko sv. Petra eno i"° niso bili gotovi, ali inia Cerkev noveg9 papeža ali ne
Zahvala kardinala Villota SSk za sožalje ob smrti Pavla VI.
Kardinal kamerlengo Jean Villot je P°' slal predsedniku deželnega sveta SSk Andreju Bratužu naslednjo brzojavko: Pošiljam toplo zahvalo za iskreno sotf Ije ter izraze občutenega in ganjenega & lovanja poslane ob svetem odhodu papd“ Pavla VI. in združene s posebnimi Živi"1 prošnjami.
Kitajec u Jugoslaviji
Slovenski dom v Parizu
V nedeljo 10. septembra bo na Opčinah pri Trstu
30. MARIJANSKI SHOD
Vodil ga bo tržaški škof Lovrenc Bellomi. Pričetek ob 16. uri v Ma-rijanišču s sodelovanjem mladih. Nato sprevod s kipom fatimske Matere božje do župne cerkve. Tam bo na prostem sv. maša, ki jo bo daroval g. škof, govoril pa bo prelat dr. Lojze Šuštar iz Ljubljane. Vabljeni vsi rojaki na to trideseto obletnico marijanskih shodov, ko naj bi obnovili vero, upanje in ljubezen do Boga po Marijinem Sinu.
V primeru slabega vremena bo vse marijansko slavje v župni cerkvi.
7. julija 1978 je bila pri notarju podpisana začasna pogodba o nakupu hiše v predmestju Pariza, v Chatillonu. Gre za enonadstropno hišo s šestimi sobami. Na vrtu za hišo je bivša fotografska delavnica, ki jo bo mogoče preurediti v dvorano in prostore, kateri bodo odgovarjali slovenskim potrebam. Poslopje neposredno meji na cerkev, katera bo lahko služila za bogoslužne namene.
Pomisleke, ki jih je vzbujala sorazmerna oddaljenost (čeprav je kraj razmeroma lahko dostopen tudi z avtobusom in metrojem), je odstranilo dejstvo, da je dvorana že zgrajena, in zlasti dejstvo, da poslopje meji na cerkev, kjer se bodo Slovenci lahko zbirali za mašo in torej ne bo potrebno graditi cerkve ali kapele.
Še pred podpisom začasne pogodbe je bilo treba informirati se na vseh pristojnih uradih, kakšne zahteve stavijo za izdajo dovoljenja in ali se lahko z gotovostjo upa, da bo to dovoljenje res dano. Iz vseh teh stikov s pristojnimi oblastmi ostaja 99 % verjetnosti, da bodo dovoljenja izdana. Vsi načrti so medtem že bili pripravljeni in zadevna prošnja je bila prve dni avgusta vložena.
Poleg dovoljenja je sedaj ključno vprašanje denar, ki ga je treba preskrbeti do konca letošnjega oktobra. Hiša z delavnico vred stane 700.000 francoskih frankov, čemur je treba dodati še 100.00 frankov za stroške, ki so v zvezi z nakupom in prepisom.
Zbranega denarja je do sedaj 350.000 frankov, od Mednarodne organizacije je obljubljenih 100.000 frankov, za prostore na ulici Gutenberg se upa dobiti 250.000 frankov, skupaj torej 700.000 frankov.
Do novembra letošnjega leta je treba torej dobiti vsaj še 150.000 frankov, da se bo moglo plačati hišo in kriti stroške, ki
Pred 17 leti so se slovenski duhovniki iz zamejstva in zapadne Evrope prvič srečaii v celovškem bogoslovnem semenišču. Do te zamisli so prišli v želji, da 'bi se vsaj enkrat na leto videli in sestali ter si izmenjali svoje dušnopastirske izkušnje slovenski duhovniki izven Slovenije, ki bolj ali manj imamo .podobne dušnopastirske probleme. Zavedali smo se in se zavedamo, da je cerkveni in dušnopastirski položaj v domovini različen od onega izven nje. Prav zaradi tega potrebuje posebnih prijemov in ustreznih rešitev.
Poleg tega čutimo duhovniki polrebo po duhovniški družbi. To velja zlasti še za duhovnike v službi izseljencev širom zapadne Evrope. Taki duhovniki so bili zlasti prvih 20 let po vojni velikokrat zelo izolirani, živeli so vsak zase, včasih v težkih gospodarskih in socialnih razmerah. Komu naj se zaupajo, pri kom naj dobijo besedo poguma? To so mogli dobiti le v skupnosti s sobrati v podobnih razmerah.
človečanske ipotrebe in želja po ustreznem spoznavanju vedno novih dušnopa-stirskih potreb in vprašanj so torej narekovale, naj bi prišlo do letnih srečanj zamejskih in zdomskih duhovnikov. Nekateri so, žal, takoj videli v takih srečanjih nevarnost kake »zarote« in političnega klerikalizma. Tega občutka se še do danes niso otresli, iker se ga otresti nočejo, četudi je že več kot jasno, da gre za človečanske in dušnopastirske namene.
Po 17 letih smo se torej znova srečali
V	Celovcu v torek 22. in v sredo 23. avgusta. Ni nas bilo prav veliko, posebno se je čutila odsotnost sobratov iz Trsta in Slovenske Benečije, 'kljub temu smo se le-Po imeli. Predaval je mladi profesor sv. pisma v ljubljanskem bogoslovju dr. Jože Krašovec in sicer o religioznem izkustvu
so v zvezi z nakupom, in da bo ostalo vsaj nekaj rezerve za prve nujne stroške, ko se bo začelo urejevanje doma.
Slovenci v Parizu so torej tik pred tem, da uresničijo svoje dolgotrajno in ne lahko prizadevanje za skupni dom. Težko bi bilo povedati, koliko dela, koliko potov in koliko skrbi jih je stalo, da so do tega prišli.
Odbor za Slovenski dom v Parizu se znova obrača na vse rojake v Franciji in Evropi ter drugod po svetu z zaupno prošnjo, da priskočijo na pomoč, da se bo moglo storiti zadnji odločilni korak.
Pri odboru se vsi dobro zavedajo, da bo še mnogo, mnogo težav in dosti zlasti finančnih, pa tudi drugih problemov: delavnico bo treba preurediti, kar pomeni nove stroške, hišo in dvorano opremiti in nato vzdrževati, a najprej je treba do hiše sploh priti. Rešiti je treba torej najprej problem nakupa.
Odbor z zaupanjem pričakuje denarno pomoč s strani rojakov, skupaj pa prosimo našega Očeta v nebesih, da bo vodil in blagoslavljal to delo. Darove pošiljajte na poštni čekovni račun:
C.C.P. PARIŠ 19285 04 F MISSION CATHOLIOUE SLOVENE
7,	rue Gutenberg 75015 PARIŠ ali pa bančne čeke na isti naslov ali pa izročite svoj dar našim poverjenikom.
Pa še tega ne pozabite: 7. novembra letos potečejo štirje meseci, ko bo treba končno podpisati kupno pogodbo in plačati celotno vsoto ali pa se izgubi ‘kavcija, ki jo je bilo treba položiti pri začasnem podpisu!
Pariz, 31. julija 1978
NACE ČRETNIK predsednik Odbora za Slovenski dom v Parizu
svetopisemskih pisateljev. Imel je tri predavanja in se pri tem opiral zlasti na nemškega teologa Bultmanna in na lastna dognanja. Obljubil je, da bo vsa tri predavanja ob priložnosti tudi objavil.
Danes je precej v modi govoriti o religioznem izkustvu. Pri nas se je temu posvetil zlasti pokojni prof. Vladimir Truhlar, ki je napisal odlično delo »Doživljanje Absolutnega pri slovenskih pesnikih in pisateljih«. Temu novemu iskanju sledijo tudi pri obravnavanju sv. pisma. Toda gre za nova iskanja, ki niso samo čisto zlato. Nekaj od tega bo pa le ostalo.
Poleg predavanj so bila še kratka poročila o delu zlasti med izseljenci. Tako je Nace Čretnik poročal, kako je s Slovenskim domom v Parizu. Povedal je, da so stavbo v ta namen že 'kupili. V njej bodo prostori za slovenske dušne pastirje, za pisarno in še nekaj prostorov za goste. Poleg tega bo ob hiši tudi dvorana za kulturne in druge prireditve Slovencev v francoski prestolnici.
KATOLIŠKI GLAS list za kritične bralce
Videli smo tudi dokumentarni film iz življenja Slovencev v Zah. Nemčiji. Dokumentarec je dolg poldrugo uro. Nastajal je več let in prikazuje naše slovenske ljudi v nemški zvezni republiki pri delu, njih življenje v družini, v cerkvi in pri kulturnih prireditvah, ki jih imajo ob raznih priložnostih.
Za zaključek je navzoče duhovnike obiskal celovški škof Joseph Kostner, ki je ostal z njimi tudi pri kosilu. S škofovim blagoslovom se je zaključilo 17. srečanje zamejskih in zdomskih duhovnikov. Napovedano je osemnajsto, ki bo prihodnje leto v Trstu.
Farni praznik v Podlonjerju
»Imamo novega sv. očeta, v Podlonjerju imamo prvi obisk našega škofa, v naši izredno lepo oskrbovani farni cerkvi imamo vsa duhovna sredstva za krščansko življenje,« to so bile glavne misli skupnega farnega praznika v čast sv. Avguština v ponedeljek 28. avgusta.
Čeprav ni bila prisotna vsa župnija, ampak le odstotki Podlonjercev, je bila udeležba na oko kar čedna, celo nadvelikonoč-na. Slovenci smo imeli kar lepo število izrednih gostov iz fare^matice Sv. Ivana, celo tudi nekaj meščanov, naših prijateljev z romarskih izletov, škof L. Bellomi, ki je daroval sv. mašo, se je v začetku svojega govora po naše opravičil »ne znam še govoriti slovensko, se učim«, nato pa nam razložil pot svetosti po zgledu sv. Avguština. Med mašo smo prepevali in skupno molili kakor še nikoli v naši cerkvi. Župnik Fortunato Giursi nam je pripravil tiskan zvezek s celotno sv. mašo z zapovrstnim italijanskim in slovenskim besedilom. Tako smo lahko sodelovali vsi v obeh jezikih. Najlepše je donela skupna molitev-pe-sem Pater noster v latinskem jeziku. Na koncu službe božje smo na Iurški način prepevali Pridi k nam, Gospod in Zvonovi zvonijo.
Po maši se nismo razšli, ampak ostali skupaj pred cerkvijo v veselem razgovoru in prepevanju. Če bi se še zunaj izmenjavala pesem obeh narodnostnih skupin, bi bilo še lepše, tako pa smo prepevali in nalivali pristno kapljico iz Ograde in z Man-drije le bolj samo »Kranjci«.
Lepim skupnim praznikom v Rojanu in Škednju približno enkrat na leto se tako pridružuje tudi Podlonjer, kjer smo že imeli podobna srečanja. Vabimo, pridite drugo leto tudi vi in se sami prepričajte, predvsem pa nas obiščite v majniku ob prazniku Marije Pomočnice kristjanov.
Opasilo in vaški praznik v Gropadi
Gropajska skupnost je verjetno že pred tri sto leti izbrala za zavetnika svoje vasi sv. Roka in mu posvetila svojo kapelico, ki se je nekoliko kasneje tudi povečala. Pravijo, da je ta cerkvica ena najstarejših na Tržaškem. Zadnje čase pa je bila potrebna temeljitega popravila. Streho so prekrili že lansko leto, letos pa je bila na
Ob novi obletnici nasilne smrti
SLOVENSKIH DOMOLJUBOV NA BAZOVICI
bo v župni cerkvi v Bazovici v sredo 6. septembra ob 20.30 sv. maša za dušni pokoj bazoviških žrtev.
Sledeči petek, 8. septembra na praznik Marijinega rojstva ob 20.30 pa bo tradicionalna MARIJANSKA PROCESIJA.
K obema verskima manifestacijama so iskreno vabljeni vsi naši rojaki.
vrsti notranja in zunanja prevleka. Medtem ko so do zdaj notranja dela končana, bodo zunanja v septembru.
Pri popravilu sta bili gonilni sili domači župnik in pa Atili j Kralj. Največ del so izvršili domačini sami, ki so vestno in z njim lastno sposobnostjo opravili svoj delež. Tako je lažje in prijetneje reči: naša cerkev. In zares so domačini upravičeno ponosni na ta svoj biserček ali »cerkvico pred gozdom«, kot so jo nekoč imenovali.
16. avgusta je bil zato vaški praznik in zvečer se je pri sveti daritvi zbralo veliko domačinov. Naslednjega dne smo imeli priložnost občudovati na igrišču v Gropadi diapozitive »Poti na Triglav« ob zvokih in pesniški spremljavi g. Toneta Bedenčiča ter nekaj drugih o izletih farne skupnosti in življenja kolonije v Dragi, kot tudi kratek sprehod in nekaj karakterističnih kotov Gropade (delo Silvota Ozbiča). V petek zvečer je bil istotam na sporedu barvni film »Minister«. Višek praznovanja pa je
bil v nedeljo zjutraj s sveto mašo in popoldne z večernicami. Obakrat je bilo prisotnih veliko domačinov.
Vzporedno s cerkvenim praznovanjem sv. Roka je domače športno društvo Gaia organiziralo tradicionalno šagro, ki je privabila v to kraško vasico izredno veliko ljudi. Kako pa tudi ne, saj so se skozi tri
SEKCIJA SLOVENSKE SKUPNOSTI
V	DOLINSKI OBČINI prireja v DOLINI na igrišču ob srednji šoli ob stoletnici narodnega tabora v Dolini
NAŠ PRAZNIK
z naslednjim sporedom:
Sobota 2. septembra: ob 15. uri odprtje kioskov; ob 19.30 nastop pevskega zbora »F. Prešeren« iz Boljunca; od 20. ure dalje igra ansambel »Pomlad«.
Nedelja 3. septembra: ob 14. uri odprtje kioskov; ob 17. uri kulturni program (koncert godbe na pihala Breg, nastop mešanega pevskega zbora iz Mačkolj); pozdrav deželnega svetovalca dr. Draga Štoke; od 20. ure dalje prosta zabava ob zvokih ansambla »Pomlad«. Ponedeljek 4. septembra: ob 16. uri odprtje kioskov; od 19.30 dalje za zabavo in veselo razpoloženje igra amaterska godba na pihala iz Boljunca.
Vse tri dni delujejo kioski z izbranimi jedmi na žaru in pristnim domačim vinom.
večere zavrteli ob vedrih zvokih fantov in brhkih deklet ansamblov »Galebi« in pa TAIMS.
Pa ne samo to. V soboto sta bila na sporedu turnir v briškoli in trešetu ter ugankarsko tekmovanje, ki sta privabila precejšnje število tekmovalcev. V nedeljo je bilo na sporedu veselo popoldne. Zamisel sama je zelo zanimiva. Na takih praznikih navadno sodelujejo pevski zbori, godbe na pihala in razni ansambli. Tukaj pa je občinstvo samo bilo gibalo vsega. Animator Aleksander Mužina je pred predstavo samo povedal, da so se domača podjetja in gostinski lokali velikodušno odzvali vabilu, in s svojim darom pripomogli, da je praznik čim lepše uspel. Nato je poklical na oder od najmlajših do manj mladih, da so odgovarjali na bolj ali manj hudomušna vprašanja in pripravili veselo presenečenje. Za vse to so bili seveda primerno nagrajeni. Vmes je bilo še nekaj posrečenih skečev in ubrano igranje harmonikarja domačina Darija Slavca. Vse je izzvenelo kot prijeten uvod v nedeljski večer, ki se je zavlekel dolgo v noč ob zvokih Taimsa, ob prijetni kapljici in okusnih jedeh na žaru. - A. M.
Neustavljivo uresničevanje načrta Skupnosti družina Opčine
V	petek 25. avgusta popoldne je bilo na gradbišču Skupnosti družina na Opčinah veliko število ljudi, ki so se zbrali na nekakšni tiskovni konferenci, da bi se, na povabilo stanovalcev, seznanili z dosežki.
Mirko Milkovič, glavni tajnik organizacije distrofičnih (UIDIM) in pobudnik zahtevne naloge zgraditi dom, ki bo na voljo ne le telesno oviranim, temveč tudi širši javnosti, je uvodoma poudaril, da ni toliko pomembna zgradba in zidovi ter razni športni objekti, marveč družina ljudi, ki so telesno ovirani in ki naj bi našli tu zatočišče po celodnevnem delu.
Mnogo je že narejenega, a veliko še manjka. Kar so do sedaj postavili, so zgradili z denarnimi prispevki ljudi in ustanov, ki so razumeli njihov klic ter z veliko prostovoljnega dela; na prispevke iz javnih sredstev namreč še vedno čakajo. Gradbena dela se niso ustavila in neutrudno dopolnjujejo najnujnejše.
Do nedavnega so bili telesno ovirani izključeni iz občestva. Zdaj pa jim je uspelo vzpostaviti dialog z ljudmi. Gradbišče je bilo vedno odprto za vse, ki so čutili po-
V	parku Finžgarjevega doma na Opčinah, Narodna ulica 89 bodo v soboto 2. septembra popoldne in v nedeljo 3. septembra
XIII. ŠTUDIJSKI DNEVI DRAGA 1978
Predstavitev letošnjih predavateljev in sodelujočih bo na predvečer študijskih dni v petek 1. septembra ob 18. uri v Peterlinovi dvorani v Trstu, ul. Donizetti 3.
Iz programa:
■ 2. septembra ob 17. uri slovesno odprtje študijskih dni, nato prvo predavanje »Ideologija in demokracija«.
■ 3. septembra ob 9. uri sv. maša, ki jo bo opravil tržaški škof Lorenzo Bellomi, nato drugo predavanje »Od poskusa totalnega uničenja do zarje novega krščanstva«.
■ Popoldne istega dne ob 16. uri okrogla miza na temo »Ob dramatični 30-letnici: Kominform in slovenstvo«.
trebo po družbenem sodelovanju. Sem spadajo razna srečanja, razprave, kulturne prireditve in podobno.
Tako imajo v načrtu namestitev naprav za ogrevanje. Zgradili bi radi v kratkem dve teniški, odbojkarsko ter košarkarsko igrišče. Nadalje imajo v načrtu še pokrit bazen, za katerega gradnjo se je vztrajno potegovala rajonska konzulta za vzhodni Kras. Dostop na igrišča bo odprt vsakomur.
Svoje dosedanje delo in izkušnje so prikazali z diapozitivi. Ob prisotnosti tržaškega škofa Bellomija ter inž. Sosiča so še enkrat potrdili, da je obračun triletnega dela pozitiven. V svojih naporih so uspeli, čeprav so pred gradnjo samo upali, da bo v treh letih že dokončana. Uspelo jim je postaviti novo prijazno okolje, kjer se počuti ivsakdo kot doma.
Telesno ovirani se zahvaljujejo vsem za razne darove, pomoč in nasvete in vabijo vse ljudi dobre volje, naj jim še nadalje velikodušno stojijo ob strani in pridejo na obisk. - A. M.
IZ ŽIVLJENJA NAŠIH LJUDI
Jubilej slovenske šolske sestre
S. Marija Majda Hribernig iz kongregacije šolskih sester je 19. avgusta obhajala v Radišah (Koroška) med svojimi domačimi svoj redovni srebrni jubilej. Ob 16. uri so se zbrali ožji sorodniki, da skupaj s proviiicialko s. Gabrijelo Koncilijo iz Trsta spremljajo jubilantinjo k oltarju župne cerkve v Radišah, kjer je bila krščena, birmana in pri prvem sv. obhajilu. Slovesnost je vodil domači župnik Ludvik Jank. Med sveto daritvijo je obnovila redovne obljube. Z zahvalno pesmijo so se navzoči Bogu zahvalili za vse, kar je po s. Majdi dobrega podelil. Bratsko kosilo je prelepo slo-vestnost zaključilo.
S. Marija Majda Hribernig se je rodila
30.	septembra 1931 v Radišah nad Celovcem kot najstarejša hči številne družine. Oče, zaveden Slovenec, posestnik in kmet, je vzgajal otroke v spoštovanju in ljubezni do doma. Še živeča mati, verna žena in pridna gospodinja je vcepljala in dajala otrokom zgled pristnega krščanskega življenja. Mlada Mici, kakor so jo doma imenovali, je morala že v zgodnjih letih pridno pomagati pri gospodinjstvu, obdelovanju kmetije in skrbi za mlajše brate in sestre.
Za časa hitlerizma je bila družina pregnana iz domače zemlje v internacijo, kjer je mlada Marija odraščala in trpela zaradi svoje narodne zavesti. Po vojni se je vrnila s svojimi v opustošeni rodni dom. Treba je bilo znova zavihati rokave in pridno delati. Zdaj gospodari njen brat z družino na lepo urejenem posestvu.
Ko je Marija odšla v Št. Jakob v Rožu na gospodinjski tečaj, je začutila veselje do redovnega poklica in vstopila v kongregacijo šolskih sester. Kmalu zatem je bila v Grottaferrati pri Rimu preoblečena
8.	septembra 1953 ter dobila redovno ime Majda. Kot mlada sestra je delovala v raznih hišah tržaške province in se povsod uveljavila kot dobra, pridna in skrbna gospodinja ter sposobna kuharica. Zato so ji predstojnice zaupale vodstvo kuharskih tečajev v tržaški in goriški okolici. Šest let je tudi vodila sestrsko hišo v Beli peči.
Zadnje leto je kuharsko stroko poučevala tudi na slovenski šoli pri Sv. Ivanu v Trstu in na slovenskem učiteljišču. Povsod so jo dekleta vzljubila, jo spoštujejo in so ji hvaležne za vse, kar jim je v svojem obširnem znanju in spretnosti koristnega nudila pri pripravi na bodoče življenje in bodočo družinsko srečo.
S. Majdi iskreno čestitamo in ji želimo, naj še veliko dobrega naredi med našo primorsko mladino.
Srečanje slovenskih duhovnikov v Celovcu
mmm
Stavba, ki je bila kupljena za Slovenski dom v Parizu
Vgr.t. '.'Y
Števerjan
Nov grob. V soboto so položili v božjo njivo truplo 64-letnega Leopolda Maraža, po poklicu zidarja. Po razpadu Italije se je vključil v odporniško gibanje in bil dvakrat ranjen. Po končani zadnji vojni je najprej vršil svoj poklic in tako pomagal pri obnavljanju naših domov. Bil je vedno zaveden Slovenec in tudi svoje otroke je vzgojil v narodnem duhu. Rad je hodil na naše prireditve. Zaradi veselega značaja je bil splošno priljubljen. Svojcem izrekamo tudi naše sožalje.
Zborovsko tekmovanje »Seghizzi«
Od četrtka 31. avgusta do nedelje 3. septembra bo potekalo v Gorici XVII. mednarodno tekmovanje pevskih zborov »C. A. Seghizzi«. Prijavilo se je jih 17. Razen iz Italije bodo navzoči zbori iz Poljske, Estonske (SZ), Madžarske, Jugoslavije (iz Subotice), Romunije, Češkoslovaške, Bolgarije, Zahodne Nemčije in Švedske. Iz Trsta bo nastopil slovenski zbor »Marii Kogoj« pod vodstvom Nade Žerjal, iz Kopra pa zbor »Obala« pod vodstvom Milka Šlosarja.
Koncerti, ki bodo v veliki dvorani UGG na trgu C. Battisti, se bodo pričeli v četrtek 31. avgusta ob 20.30 ter nadaljevali v petek in soboto ob 16. in 20.30, v nedeljo
V	žabniški koči sv. Jožefa je v nedeljo 13. avgusta spet vse zaživelo. Tudi letos — to že devetič — se je precejšnje število (okrog 40) goriških in tržaških prijateljev in znancev odzvalo vabilu SKAD-a, da skupaj preživijo velikošmarni počitek iv prisrčni in vedno vabeči vasici pod Višarja-mi. Marsikdo si je obetal predvsem veliko zabave in sprostitve, toda kmalu je spoznal, da žabniški dnevi so pravzaprav delovni čas. Organizatorji letošnjega srečanja so pri izbiri tematike in predavateljev upoštevali predvsem potrebe mlajših, tj. višješolcev. Želja je bila, da bi mladi v teh dneh poglobili, morda se prvič pobliže seznanili z dejstvi in problemi, ki jih kot člani slovenske manjšine in kot mladi ljudje ne smejo prezreti.
Kako pa smo preživeli te svoje dneve? Nedelja je bila dan prihodov. V poznem popoldnevu smo začeli s programom. Kot uvod: gorski svet. Danilo Čotar je s svojimi diapozitivi popeljal našo misel v višinski svet, v svet, poln skritih, za površnega in zmaterializiranega zemljana nikoli opaznih lepot.
Naslednjega dne je bil naš gost župnik iz Grahovega Ambrož Kodelja. Tudi on je prinesel s seboj diapozitive, da bi nam z njimi pomagal spoznavati svet, toda ne zunanjega, ampak naš notranji, duhovni svet. Z besedo in sliko nam je prikazal, kako mladim generacijam ne zadošča več tradicionalna oblika vere: zavračajo jo in iščejo globljega stika s sočlovekom in z Bogom. Prav v francoskem kraju Taize se zbirajo verni in neverni z vseh strani in v skupinah iščejo ali utrjujejo svojo vero.
15. avgust je bil kar pester. Jutro smo posvetili problemom, ki jih vsak dan doživljamo kot člani slovenske skupnosti v Italiji. Med nas je prišel dragi znanec s Tržaškega, Ivo Jevnikar. Povabljen je bil, da bi prikazal, kako se kot mlad človek sooča z manjšinsko problematiko. O tem argumentu po navadi razpravljajo izkušeni, starejši ljudje, ki so v preteklosti veliko žrtvovali za ideal slovenstva. Tokrat pa je govoril mlad človek mlademu. Med jutranjim razgovorom so mladi spoznali,
pa ob 9.30, 15.30 in 20.30. V soboto in nedeljo ob 20.30 bo objava prvih treh nagrajenih, v soboto iz polifonije, v nedeljo iz folklore.
Mešani zbor »Marij Kogoj« iz Trsta bo nastopil kot prvi v polifoniji v petek ob 20.30, v folklori pa kot šesti v nedeljo dopoldne, zbor »Obala« iz Kopra pa kot četrti v petek zvečer in drugi v nedeljo popoldne. Zbore bosta ocenjevali dve komisiji. V drugi je tudi slovenski skladatelj Rado Simoniti iz Ljubljane.
Poletna številka »Števerjanskega vestnika«
Izšla je 6. številka za julij in avgust, ki vsebuje obširno poročilo o 8. zamejskem festivalu narodno-zabavne glasbe v Štever-janu 1. in 2. julija, komentar k zadnjim pokrajinskim in deželnim volitvam, odgovor enega izmed staršev na pismo učiteljev 2. ciklusa celodnevne šole v Števerjanu, ponatis članka iz Nedeljskega dnevnika »Na svoji zemlji«, v katerem je Slavko Štekar podal nekaj izjav, ki ne držijo ter članka iz Katoliškega glasa »Nespametno ravnanje«. V kroniki najdemo kratka poročila o smrti Leopolda Maraža, o dveh izletih na Tridentinsko in Sv. Višarje, o treh porokah, obisku dveh pihalnih godb v Števerjanu in o šolskih uspehih štever-janske mladine.
da manjšina v trenutni ogroženosti nujno potrebuje njihove moči. Ugotovili so, da se manjšina na Goriškem in Tržaškem prebija skozi pereče probleme, v popoldanskih urah pa so se lahko prepričali, kakšno je šele stanje zavednega Slovenca v Kanalski dolini.
Srečali smo se namreč z župnikom iz Ukev Marijem Gariupom, z gospo Nežo Tribuč, tamkajšnjo prosvetno delavko in z neko dolgoletno članico ukvanskega pevskega zbora. Iz njihovih besed sta izzvenela predvsem pesimizem za bodočnost, toda niti ne za bodočnost, kar za sedanjost, in pa razočaranje nad vsemi tistimi, ki jim obljubljajo pomoč, a ostajajo samo pri besedi. Slovenska zavest je le v nekaterih posameznikih, ki že dolga leta vztrajajo in skušajo obdržati pri življenju še zadnje ostanke slovenstva.
Ob praznovanju 20-letnice SKAD-a je nekdo zapisal v posvetilo našemu društvu: »Ni težko biti zvest, kadar ti te zvestobe nihče ne preizkuša. Toda biti zvest svoji zavesti in se dosledno ravnati po njej tudi takrat, ko bi bilo vsaj za omahljivca najlaže skloniti glavo, priča o izredni moči, vredni vsega priznanja in občudovanja..m S takimi občutki smo se tudi mi poslavljali od naših gostov.
Pred nami je bil še večer v žabniški župnijski dvorani. SKAD je namreč povabil gledališko amatersko skupino iz Štandre-ža, da bi se tu predstavila z Nušičevo komedijo »Analfabet«. Želeli smo namreč obdržati še živ stik, ki smo ga navezali lansko poletje s tamkajšnjimi Slovenci. Za uspeh večera se moramo seveda zahvaliti skupini iz Štandreža, ki je s svojo igro navdušila navzoče in še enkrat potrdila svoje umetniške sposobnosti. V pozdrav so ob koncu trije improvizirani muzikantje, udeleženci srečanja, zaigrali nekaj narodnih melodij.
V	sredo zjutraj smo se odpravili na Sv. Višarje, eni peš, drugi z žičnico, kjer je g. Kodelja daroval sv. mašo.
Tako so se tudi letošnji počitniško-štu-dijski dnevi iztekli v večjem ali manjšem zadovoljstvu udeležencev in organizatorjev.
Iz Slovenije
Dvestoletnica prvega vzpona na Triglav
26. avgusta 1778 so prvič stopili na Triglav, na vrh te najvišje slovenske gore, štirje »srčni možje«. Bili so to rudarja Luka Korošec s Koprivnika in Matevž Kos iz Jereke v Bohinju, lovec Štefan Rožič iz Savice in ranocelnik Lovrenc Willomitzer iz Stare Fužine.
Tem pogumnim gornikom so v nedeljo 27. avgusta odkrili v Ribičevem lazu ob Bohinjskem jezeru spomenik posebne vrste. Na skalnatem podložku iz enega samega kosa stojijo štiri bronaste postave v preknaravni velikosti, delo akademskega kiparja Stojana Batiča. Spomenik je visok tisočinko Triglava, 2863 milimetrov.
»Zavzetje« Triglava je bil za tiste čase gotovo velik gorniški podvig. Šele osem let nato je človek stopil na najvišjo evropsko goro Mont Blanc, 22 let potem na Gross-glockner (premagal ga je tedaj tudi župnik iz Banjšic Valentin Stanič), Matterhorn celo 78 let kasneje.
Triglav je postal simbol naše trdoživosti in povezanosti s slovensko zemljo, zadnja leta prava romarska pot za planince in ne-planince. Našel je pot tudi v grb SR Slovenije. Ni čuda, da je praznik odkritja spomenika štirim »srčnim možem« dobil vseljudski značaj. V Bohinju se je zbralo več tisoč ljudi, dan prej na vrhu Triglava pa skoro tisoč. Obakrat je govoril predsednik Slovenske zveze dr. Miha iPotočnik.
Poseben čar proslavi so dali združeni pevski zbori radovljiške, jeseniške in tolminske občine, godba na pihala jezeniških železarjev, folklorna skupina iz Bohinja ter gledališki igralec Jože Zupan. Slavje je bilo tudi izraz širšega prijateljstva med narodi, saj so se ga udeležili tudi Slovenci iz zamejstva ter predstavniki planinskih zvez iz Julijske krajine in Koroške. Tik pred začetkom proslave so prikorakali slovenski planinci s Tržaškega, ki so tako uspešno zaključili svoje enotedensko pešačenje.
Po proslavi se je seveda slavje nadaljevalo ves dan, saj so na več krajih ob jezeru igrali narodno-zabavni ansambli. V hotelu Zlatorog je bil slavnostni sprejem pri predsedniku SZDL Mitju Ribičiču. Pri tem je dr. Miha Potočnik dejal, da čeprav je Triglav simbol prijateljstva in mednarodnega sodelovanja, pa je gora, ki je simbol slovenstva, predvsem naša, res »Triglav moj dom«.
IZ KANALSKE DOLINE
Sv. Višarje 20. avgusta
Na to sončno nedeljo je na Sv. Višarje poromalo izredno veliko skupin, tako da so se pozno čez poldne vrstile sv. maše. Popoldne je svetišče obiskal tudi videmski nadškof Alfredo Battisti. Pred koncelebri-rano mašo mu je izrekel domači župnik Mario Černet iz Žabnic dobrodošlico v slovenščini in italijanščini. Cenkvena zbora iz Žabnic in Trbiža sta izmenjaje spremljala bogoslužje, opravljeno v jezikih navzočih vernikov, tj. slovensko, italijansko, nemško in furlansko.
V	krajšem govoru je nadškof omenil zlasti tri namene, za katere naj bi ob tem romanju z njim molili: za pok. papeža Pavla VI. in kardinale volivce, da bi prisluhnili navdihom Sv. Duha in izbrali vrednega naslednika na Petrovem prestolu; za moralno obnovo nadškofije, naj bi se zlasti po potresu težko prizadeti del ne obnovil le materialno, temveč tudi duhovno; za zedinjeno Evropo. Čeprav so gospodarski interesi osnova Združene Evrope, je temu treba dodati to, kar je duša vsake Skupnosti: spoštovanje kulturnih vrednot in tradicij vsakega naroda, pa naj bo ta še tako neznaten! Potrebno je medsebojno razumevanje in prava krščanska ljubezen. To je velika naloga Cerkve, naloga vernikov, zlasti Italije, Jugoslavije in Avstrije ob stičišču treh velikih evropskih skupin, latinske, slovanske in germanske.
Po prisrčnem srečanju in fotografiranju pred cerkvijo so se verniki z nadpastir-jem zopet vrnili v dolino.
•	Župnija in mesto Št. Andraž v Labotski dolini sta na Marijin praznik 15. avgusta proslavila 750-letnico, odkar je bila v tem kraju ustanovljena lavantinska škofija. Slavje je pripravil poseben odbor. Na večer pred praznikom je bil koncert na prostem. Na sam praznik je sprevod krenil iz farne cerkve do cerkve Loreto, ki se je napolnila do zadnjega kotička. Spominsko božjo službo je vodil celovški škof Jožef Kostner. Z njim je somaševal salzburški pomožni škof Jakob Mayr, mariborskega škofa in kapitelj pa je zastopal kanonik Franc Zdolšek.
• Komaj letos v aprilu je bil posvečen za pomožnega škofa v Szekesfehervarju (Stolnem Belem gradu) Ferenc Rosta, star 64 let, pa je že 28. julija nepričakovano umrl. Bogoslovne študije je opravil v Ger-maniku v Rimu, kjer je leta 1939 prejel mašniško posvečenje. Pozneje je bil profesor dogmatike v veszpremskem semenišču.
• Mohamedanci so 5. avgusta letos začeli svoj veliki postni čas, ki ga imenujejo ramadan, končali ga pa bodo 3. septembra z veselim praznovanje, imenovanim »aid«. Ramadan je za muslimane čas poglobljene duhovnosti. Popolni post traja od sončnega vzhoda do zahoda, ko se ne sme užiti niti kapljice vode.
• V Egejskem morju leži otok Tinos, nad katerim so vladale Benetke do leta 1714. Zato je na otoku katoliška škofija, znan pa je otok tudi po milostni podobi Gospodovega oznanjenja Mariji. Vsako leto se vršijo romanja k tej podobi 15. avgusta.
QBV£STUA
Seja Zveze slovenske katoliške prosvete bo v ponedeljek 4. septembra ob 20.30 v Katoliškem domu. Vabljeni vsi odborniki.
Duhovna obnova za žene in dekleta bo v Zavodu sv. Družine v Gorici v nedeljo 10. septembra. Začetek ob 9. uri, zaključek s sv. mašo ob 18. uri. Vabljene družbenice in ostale žene in dekleta, da preživijo en dan v zbranosti in počitku.
DAROVI
Ob deveti obletnici smrti brata dekana Alojzija Pavlina daruje sestra Marija za Zavod sv. Družine, za Alojzijevišče in za katoliški tisk po 5.000 lir.
Ob smrti mame Anice Colja daruje hči Marica z družino za sklad Katol. glasa in za cerkev sv. Ivana v Gorici po 10.000 lir.
Za Alojzijevišče: R. Urbič, ZDA, 20 dol.
V	spomin pok. Virgila Zorzuta daruje N. N. za cerkev sv. Ivana v Gorici, za Alojzijevišče in Zavod sv. Družine po
50.000	lir.
Za Marijin dom pri Sv. Ivanu v Trstu:
družina Vidonis namesto cvetja na grob Ljudmile Živec-Kovačič 5.000; Ana Barovi-na 2.000; Olga Roncelj 5.000; Avguština Nanut 5.000; Štefanija Sola 6.000; Kristina Buda 2.000; družini Abram in Ana Čok 5.000; Marija Bizjak 5.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: družina Kalin v spomin očeta Ivana 15.000; Budai-Goina Eda v spomin očeta Jožefa 5.000; M. M., Trst, 50.000; Giudici Gaia, ob krstu 15.000; razni 2.000 lir.
Vsem plemenitim darovalcem Bog povrni, rajnim pa daj večni pokoj!
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
LEOPOLDA BUZZIJA
se zahvaljujemo Vaščanom in vsem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Posebna zahvala pevcem, g. župniku in darovalcem cvetja.
Žalujoča družina in sorodstvo
štmaver, 28. avgusta 1978
ZAHVALA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam bili blizu ob težki izgubi naše ljube mame
Anice Colja ro]. Skočaj
Še posebno se zahvaljujemo g. župniku iz Ločnika in dr. Oskarju Simčiču, darovalcem cvetja in vsem, ki so se udeležili pogreba.
Mož Ladi, hčere in sinovi z družinami
Gorica - Gradiška - Podgora,
24. avgusta 1978
Trst II
Časnikarski programi ob nedeljah: Poročila ob 8., 12.. 19; kratka poročila ob II., 14; novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 11., 14., 19.15. Ob 8.30 kmetijska oddaja. ob 9. sv. maša.
Časnikarski programi od ponedeljka do sobote: Poročila ob 7., 10., 13., 15.30, 19. Kratka poročila ob 9., 11.30, 17., 18. Novice iz Furlanije-Julijske krajine ob 8., 14., 19.15.
Spored od 3. do 9. septembra 1978
Nedelja: 9.00 Sv. maša iz župne cerkve v Rojanu. 9.45 Oddaja o Benečiji. 10.15 Vedri zvoki. 10.30 Danes obiščemo Mažerole.
11.05 Mladinski oder: »Hči Črnega gusarja«. 11.35 Nabožna glasba. 13.00 Oprostite... 13.20 Poslušajmo spet. 15.00 Nedeljsko popoldne.
Ponedeljek: 9.30 Tone Penko: Živalstvo Jadranskega morja. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo. 11.00 Naš gorski svet.
12.00 Poslušali boste. 13.15 Slovenske ljudske pesmi. 14.10 Cronin-Marjana Prepeluh: »Angeli noči«, 1. del. 14.30 Koncerti »Live«. 15.35 Uspešnice naše dežele. 17.05 Komorni orkester »Citta di Trieste«. 18.05 Po Valvasorjevih stopinjah. 18.20 Operna glasba.
Torek: 9.30 Vinko Beličič: Prelistavanje poldavnine. 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 F. Jeza: »Zadnji človek«, 1. del. 13.15 Zborovska glasba. 14.10 Cronin: »Angeli noči«, roman. 14.30 Jugoslovanska glasba. 15.35 Napotki za dobro diskoteko. 16.30 Otroci, ali veste da... 17.05 Schubert.
18.05 Zgodovina slov. gledališča. 18.20 Operna glasba.
Sreda: 9.30 Antologija ljubezenske lirike.
10.05 Koncert. 10.45 Cicibani poslušajo.
11.00 Ljudje in dogodki. 12.00 Najboljše zdravilo vseh časov - smeh. 13.15 Naši zbori. 14.10 Cronin: »Angeli noči«, roman. 14.30 Prijeten popoldan z vami. 16.30 Otroci pojo. 17.05 Simfonični orkester iz Milana.
15.05 »Junak našega časa«, drama.
Četrtek: 9.30 Govorimo o manjšinah.
10.05 Koncert. 10.45 Cicibani rišejo. 11.00 F. Jeza: »Zadnji človek«, 2. del. 13.15 S pevskih revij. 14.10 Cronin: »Angeli noči«, roman. 14.30 Mladi in glasba. 16.30 Odprimo knjigo pravljic. 17.05 Orkester RTV Ljubljana. 18.05 Slovenska politična in socialna misel. 18.25 Operna glasba.
Petek: 10.05 Koncert. 10.45 Cicibani telovadijo. 11.00 Tržaške črtice Zofke Kvedrove. 12.00 Z naših festivalov. 13.15 Letošnji »Seghizzi*. 14.10 Cronin: »Angeli noči«, roman. 14.30 Resno, a ne preresno. 15.35 Nove plošče. 16.30 Na počitnicah. 17.05 Vivaldi. 18.05 Zgodovina filmske umetnosti.
Sobota: 9.05 Z vseh koncev sveta. 9.30 Naš horoskop. 10.05 Koncert. 11.30 Kulturno pismo. 13.15 Letošnji »Seghizzi«. 14.10 Cronin: »Angeli noči«, roman. 14.30 Kje so tiste stezice. 15.35 Glasba. 17.05 Londonski orkester »Philharmonia«. 18.05 »Kadar te zbudijo«, radijska igra. 18.45 Vera in naš čas.
★
•	Nabožni mesečnik »Stadt Gottes« (Božje mesto), ki ga izdaja redovna družba Božje besede (verbiti) praznuje letos sto let izhajanja in je ena najbolj razširjenih verskih revij v nemško govorečem svetu. Izhaja istočasno blizu Bonna, v Mddlingu pri Dunaju in v Steinhausnu pri Ziirichu. ★
LISTNICA UREDNIŠTVA. Glavni urednik Katoliškega glasa je dobil v nabiralniku dopis z naslovom »Čuk na palici«. Neznani pisec je hotel na ironičen način opisati »Študijske dneve SKAD-a« v Žabnicah. Ko pa kritizira druge, se je očitno zbal lastne kritike in se ni upal podpisati. Zato uredništvo članka ne bo objavilo, ker anonimni pisci tega ne zaslužijo. Dopis je končal v arhivu Katol. glasa.
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 100 lir, osmrtnice 150 lir, k temu dodati 14 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
mmmrnmmmmmmmm—mmm
Vsem, ki so ga poznali, sporočamo, da je Gospodar življenja v četrtek 24. avgusta poklical v Gorici k sebi
Leopolda Maraža
Njegovo telo je našlo svoj zadnji počitek v soboto 26. avgusta na Števerjanskefl* pokopališču. V molitev in topel spomin ga priporočajo
žena Viktorija, hči in sinovi z družina*1^
Gorica - Števerjan-štandret-N ur emberg (Zah Nemčija), 26. avgusta 1978
ŽABNICE 1978
Ivo Jevnikar med predavanjem o manjšinski problematiki