St. 90. V (iorici, v soboto dne 10. uoveinbra 1906. iietnik VIII. Izhaja vsak torek in Nohoto ob 11. uri predpoldne za mesto ter oL 3. uri pop. za deželo. Ako padona ta dnova praznik izide dan proj ob fj. zvečor. Stane po pošti prejeman ali v Gorici na dorn pošiljan celoletno 8 K, polletno 4 Kin detrtletno 2 K. Prodajaso v Gorici v to- bakarnan Schwarz v Šolskih ulicah, Jellersitz v Nunskih ulicah in Le- ban na Verdijevem tekaliäcu po 8 vin. GORICA (Zjutranje Izdanje). Urednistvo in upravništvo se nahajata v «Narodni tiakarni», ulica Vetturini h. St. 9. Dopise je nasloviti na uredništvo, oglase in narosinino pa na upravništvo >Gorice«. Oglasi se radunijo po petit- vrstah in sicer ako se tiskajo 1-krat po 14 vin., 2-krat po 12 vin., 3-krat po 10 vin. Ako se večkrat tiskajo, raču- nijo se po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Anton Bavčar. Tisfca „Narodna tiskarna" (odgov. L. Lukežič). Slovenshi fromazoni — na dclu. »Svobodna Misel je vse- svetovna zveza za gojitttv prava k svobudnemu izra- ženju vsake človeške misli na verskem, političncm in socialnern i>olju«. (Izjavu inednarodnega framasonskoga kongrosa v Rimu 1. 1904). Vsakdo pozna delovanje tajnih fra- mazonskih lož, ki majo namen izpodriniti iz ljudstva vsako verstvo. S posebno silo in z vsemi močmi so se vrgle v zadnjem času posebno na kat. cerkev. Boj,ki ga so- vražniki katoliške cerkve bijejo sedaj za razdružljivost zakona in za svobodno Solo, jö delo framazonov. Framazoni iz- dajajo svoja posebna glasila, ki so na- menjena v prvi vrsti najožjim somiälje- Dikom, ki so posvečeni v vse tajnosti njihovih načrtov in ki naj delujejo pri drngih v isle svrhe. Češki framazoni izdajajo list „Volnä Myälenka" — „Svobodna misel". Zadnja ätevilka tega lista prinaäa oklic : „Pri- pravljalne skapine slovenske Svobodne Misli". Kot začetnika Iramazonske ideje na Slovenskem in kot načelnika te pripravljalne skapine ime- nnje češko framazonsko glasilo An ton a A š k e r c a. Ta mož je katoliäki duhovnik, ki se je izneveril svojema poklicu in je v svojih pesniških proizvodih smešil in blatil z največjo strastjo in z očividnim n&menom vse ono, kar bi mu posebno kot katoliskemn duhovnika moralo biti najsvetejše. Aškerca, tega odpadlega duhovnika, ¦ slave vsi slovenski liberalci in sicer ne ¦ toliko radi njegovih pesniäkih del, temveč veliko bolj radi njegovih svobodomiselnih j idej, ki zaslažijo, da po nazorih liberalcev prošinejo vse slovensko ljudstvo. V duha i Aškerčevih idej, ki je postal načelnik slovenskih framazonov, delujejo vsi bIo- venski napredni listi in lističi brez iz- J6me, najsi se potem imenujejo liberalne, narodno-radikalne ali socialno-demokra- tične. — Prav v Aškerčevem duha delujejo ti listi na to, da zatro vereko mišljenje v slovenskem Ijndstvn. V dosego tega napadajo dan na dan dahovnike kot glavne zaatopnike verake ideje, smešijo cerkvene naprave, nameravajo izpodriniti iz sole verski pouk in podreti glavno zaslombo veri s tem, da skušajo po- 8tavnim potom doseči razločljivost za- kona. Vse nasvete, kako nastopati in delovati pa dobivajo naravnost od fra- mazonskih lož, oziroma njihovih glaBil, ki imajo povsod svoje privržence, ki krajevnim razmeram primerno delujejo v njihovem smielu. Ker so spori med duhovniki in lajiki v korist framazonskim idejam, sku- šajo framazoni te spore netiti s tem, da ščuvajo lajike proti cerkveni oblasti. „Pripravljalna skupina slovenske Svo- bodne Misliu kar naravnost piše : „Vsak kdor ima spores cerkvenimi uradi, dobi pri nas brezplačno pravne nasvet e". Da bi dobili v soli ves upliv, po- zivlja ta slovenska framazonska skupina slovenake-napredne učitelje, najstopijo ž njo v dejansko zvezo. Smelo trdimö, da je delovanje naäih liberalcev popolnoma delo framazonov in da liberalni listi niso drugega ko po- družnice framazonskih glasil, iz katerih liberalni žurnalisti kar naravnost za- jemljejo svoje informacije. Vsakdo, ki čita „Sočo", „Slovenski Narod" in drnge napredne liste, čita v večjem delu pre- \ vode iz framazonskih glasil. Zatorej je vsak, ki podpira liberalne časopise, bo- disi vede ali nevede, podpiratelj frama- : zonske ideje, koje glavni nositelj na Slo- venskem je odpadli katoliški dnhovnik j Anton AŠkerc. i Pošteno slovensko ljudstvo, ki ma je še sveta vera in narodnost, naj vrže | j od se liberalne, v mednarodnem frama- i zonskem duhu pisane časopise. Vsakega ! poštenega Slovenca dolžnost je, podpirati j dobro v verskem duhn pisano časopisje ; in voliti pri prihodnjih volitvah može, ki bodo znali pokazati, da med Slovenci ni tal za framazonske ideje. Zlaganje in zaohroževanje zemljišč. (Dalje.) Neomejena svoboda, neomejena go- spodarska tekma morata prenehati, kakor hitro pridemo do zakljuöka, da celoti ne hasni, da imata v glavnem le učinek, da uničujeta v gospodarskem ozira „mnogo- brojne gospodarske bitnostiu, dočim ko- ristita le malotnema delu posameznih in- dividuov. In morata se omejevati, zakaj koristi skupnosti imajo prednost pred koristmi posamnika. Namestu absolutne svobode poedinca stopi socialna ome- jitev individualne svobode, na mestu in- dividualnega naziranja gospodarskih dej- stev stopi socialni nazor: to je nujna reakcija gospodarskega razvoja, ki se je morala pojaviti in izpodbijati liberalna go- spodarska načela. „Logične posledice, ki izvirajo iz kakega napačnega javnega načela, žive stalno, čim so se porodile in sicer dotle, dokler ne vzrastejo v to- liko, da prekopicnejo ves sestav", pravi dr. Krek v že prej omenjenem sestavku (str. 162). Logična posledica neomejene svo- bode je zloraba svobode, posledica zlo- rabe pa omejitev svobode. En sam primer dokazuj, da ce celo pristaši liberalnega načela v gospodarstvu tega načela ne držijo, pač pa vporabijo omejitev svo- bode : karteli in trusti! Ta prehod iz individaalističnega j naziranja v socialni nazor se izraža tudi ! v naäih zakonih, v kolikor so bili dani z ozirom na agrarstvo. Socialni duh se pri teh stopnjuje, čim bolj so zakoni iz- i dani v novejsem času. V njih se tembolj ustaljuje ideja skupnosti, ideja ome.je- vanja svobode posameznika v korist : skopnosti, kolikor bolj se približnjemo današnjim dnem. Zakon glede za- o k r o ž e v a n j a z e m Ij i š č, ki je bil izdan v istem 1808 letu, kakor zakon, ki je kmetu dovolil, da sme svobodno raz- polagati in razkosavati zemljišča, sloni še na liberalnem načela neomejene svobode. Zaokroževanje je odvisno le i od prostovoljne odločitve posameznega ¦ lastnika. Kdor ima zemljišče, ki mu ovira i racionalno gospodarstvo, pride že sain do zaključka, da mora z drugimi lastniki | stopiti v dogovor, ako hoče arondirati in > komasirati v to ugodne zemljiščne par- | cele. j Na isti podlagi sloni tudi še drugi zakon, ki je bil izdan 1. 1883, namreč zakon gledeočiščenja gozdnih zemljišč od tujih enklav in glede zaokroževanja gozdnih mej. Oiločitev je sicer še popolnoma odvisna od prostovoljne odločitve posa- meznih kontrahentov menjalne pogodbe, potrebuje pa že potrdila pristojne agrarne komisije, deželne ali ministerijalne. Uspeh zaokroževalnih (arondacijskih) zakonov je bil skoro negativen, ali vsaj minimalen, kar velja sicer tudi za druge agrarne zakone, ki so bili kasneje vza- konjeni. Vzrok temu je večinoma dejstvo, da skušajo' zakoni proizvesti agrarne reforme, ne da bi se preveč dotaknili obbtoječih laslninskopravnih razmer. Dr. Walter SchiIV navaja v tem ozira v svojem sestavku „Arrondierung und Zu- sammenlegung der Grundstücke (Öster- reichisches Staat&würterbuch, I., str. 87) na podlagi tozarfevnega poročila finanč- nega ministerstva iz leta 1897, da se je v 1. 1885—1896 zaprosila pristoj- binska oprostitev na leto povprečno Ie za 626 zemljiäcnih zamenjav. Sicer pravi, da se racionalnejša izboljšava zemljiščne razdelitve ne da doseči „brez omejitve in'iividualne svobode posamnika v eko- nomični interes vseh in ne da bi se priznala razumnim poljedelcem, ki že- lijo doseči izboljšavo zemljiščne raz- delitve, neko prisilno pravico nad onimi,ki se teiiiu protivijo, torej ne brez relativne siie" (Grundriss des Agrarrechts, str. 30). Da se doseže izboljšava, je torej polrebna neka pravno utemeljena nad- sila nad onimi, ki nočejo r«zumeti, ki nočejo spoznati ugodnosti zaokroževanja in zloževanja zernljišč. To nadsilo nad „nespametnimi" —sit venia verbo — po- aestniki jo pripoznal razumnim gospo- darjem z 1 o ž i t v e n i (komasacijski) za- kon iz ). 1883. Neomejena svoboda li- beralnega nazora se že začne krčiti, še bolj pa se krči zzakonom o ne- razdeljivem nasledstvn iz leta 1889 (Anerbe-, Ilüferecht) inz zakonom o stnnovskih zadrugah izl. 1902. L. 1890. je vlada predložila parlhinentu osno\o zakona glede rentnih po- ses lev, a zbala so je javnofeli, ki tedaj ni bila še zrela za tako reformo in jo je zalo tudi zelo napadala. Osnova ni prišla niti v razpravo, ker jo je vlada odtegnila. Od tistega Časa sem se so- cialno naziranje takih reform vedno bolj utrjuje. Danes ovirajo äe nekoliko ostanki liberalnih idej iz preteklega stoletja, ne- koliko pa vroči nacionalni boji, da bi se prišlo do vzakonjenja tako resnih reform. Pride pa gotovo čas za to, in tedaj se bo moral državni zbor pečati z ?pra- LISTEK. m iD Povest iz doline. Pastüskin. (Dalje). „Drugače ne more biti. Saj nekaj bo že imel ta Joža, ni tako na cistern ne, kakor se zdi. Sicer pa, ko bi tudi bil, ako je Marički po volji, se ga Tinea ^vestno ne bo branila, ker ve, da je Posten in delaven, kakor jih je le malo Pod zvonom, in tudi raditega, da ma kolikortoliko povrne krivico, ki jo je trpel tri dolga leta". „Res, dober je bil, da je molčal — Pa je vedel zakaj". „Oh, vedel, vedel! Ko bi bil tudi ^aJ iskal, bi se mogel le iz težka opra- v'čiti, zakaj Goščak ni bil več pri čisti pameti in njegove izjave ne bi veljale pred gosposko, veljala bi le prisega. Potem pa bi se s tem činom ne prikupil ne Tinci, ne Marički". Tako je älo to naprej, neumorno, brez oddiha, brez prestanka, kakor voda. Na prvi pogled bi se zdelo onemu, ki bi ju po8lušal kakih dvajset korakov od- daljen in bi ne sliäal razločno, kaj je predmet njunega pogovora, da moli Tinea roženkranc naprej a Pepa za njo. Še marsikaj brezpomembnega in neumnega sta izbleknili, kar bi jima ne smelo biti prav nič na skrbi. Toda, ker ni8ta pripoznavali merodajnosti pravila, ki se glasi : „pometaj pred svojim pra- gom", sta prav skrbno pom^etali še dalje pred tujim, ne da bi jim to le količkaj težilo vest. Jelo se je že mračiti, a njim jezik je migal še vedno' živahno in ve- selo, kakor ravnokar namazano kolo. Pogrebci so se vračali s poko- pališča, a Tince in Maričke ni bilo med njimi. Ostali sta ob grobu in molili, mo- lili... in močili s solzami ravnokar na- suto zemljico. Potem sta se pomudili še na Petrovem grobu, na katerem so se svetili zlati njegovi stihi, vklesani ˇ rezan kamen ob glavi. Še-le ko je bilo že skoro temaj potegne Tinea Maričko za rokav : „Greš, Marička?" Hči ni odgovorila. Vstala je molče in pritiskaje si ruto na objokane oči odšla na materini strani proti domu. Kako je bilo ta vse pusto in praz- no ! Že prej, po Petrovi smrti, Be je zdelo zlasti Marički vse nekam tuje, ne- prijazno, ko ni čula veö iz Petrove so- bice ali iz pod oreha Onega božajočega glasn njegove tamburace. Kedar je imela čas, posebno ob nedeljah po molitvi je smuknila večkrat gori v Petrovo sobo, premetala kaj po njegovih knjigah, snela večkrat tamburico z zidu pa sama kaj zabrenkala. In v takih trenutkih ji je nekoliko odieglo, Čutila se je potolaženo, pa sama si ni znala odgovoriti zakaj. Takrat je bil tudi še oče, bolan sicer, pa vendar, videla ga je pred seboj, živel je hodil, se gibal. A sedaj tudi njega ne bo več. Prišedši s pokopališča je sedla Ma- riČka na nizki trinožni stolec poleg ognjiäca in se zamislila v tla. Prišla sta tudi hlapec in dekla in mali hlapec, pastir. Mati je pripravila nekaj večerje, a Marički se ni ljubilo jesti. Vstala je in odšla v svojo sobo spat, pravzaprav | jokat. Ko je legla, je skrila bledo lice v dlani in solze so kar curljale na belo njeno zglavje. Polna luna je pogledala zvedavo skozi odprto okno na njeno postelj in ko je videla njen krčeviti plač, njeno tiho ihtenje, se ji je tako zasmi- lila, da se je kar Btresnila... „Da moram biti ravno jaz tako ne- srečna!" je tožilo od usode ožigosano dekle. „In zdi semi, da ne bo äe konca, da se born še zvijala pod težkimi udarci nesreče. Mračna slutnja vstaja v mojem sren in frfota nad mojo dušo kakor zlo- bokobna črna veša nad moövirjem, zlo- vražno in Skodoželjno. Neki tajnt glasr zdi se mi, da mi äepeta na uho, da me čaka še nekaj groznega. — 0 Bog, kakor hočeš Ti 1 Ti si pravičen in gotovo mi ne naložiš več kakor morem prenesti. Daj mi moči, da ne omahnem na trdi trnjevi poli, ki hodirn po njej po Tvoji sveti volji. Kogar Bog Jjubi njega tepe. Torej ljubiä tudi mene ? Da Ijabiš me, saj si Ljubezen sama, zato sem prepii- čana, da me ljubiš in da me ne za- pustiš n;koli in nikdar. In ta zavei»t me krepi, daje mi moči, tako da se čatim dovolj močno Še za nadaljne udarce, še za težja bremena," Tako je potolažil svojo ljubljenko On, ki skrbi za ptice pod neborn in evetke na poljn. Napojil je s svojo to- lažbo tadi to evetko in tedaj je priplaval v njeno sobico omamljujoči sen po srebrnih luninih trakovih. Obletel ji je objokane oöi, zatisnil jih s svojo žamet- nomehko roko in ji risal po tetn skoro vso noč pred očmi čudo lepe podobe, v katerih osredju je stal vedno — Joža, Poljakov Joža... (Dalje pride.) šanji, ki bo za ohranitev kmečkega stanu velevažna, pred vsem z vpraäanjem o nreditvi zadolževanja kmečkih posestev, mogoče tudi o rentaih posestvih, brez dragega pa z vprašanjem, kako privesti do tega, da zakoni, ki so se doslej skle- nili v agrarnem ozira, postanejo meso in kri in ne ostanejo, kakor doslej, — na papirjn. Da, na papirju I Zakaj vsi navedeni zakoni so le državni, okvirni zakoni in stopajo le tedaj v veljavo, ako sklenejo posamezna deželna zakonodajna za- stopatva tozadevne deželne zakone k okvirnim, državnim zakonom in izda vlada k tem še izvräilne naredbe. Vpra- šanje o kmečkem nasledstvu n. pr. je izredne važnosti, ker baš temu se imamo mnogo zahvaliti, da se kmečka posestva tako razkosavajo in zadolžajejo. Glede tega imamo, kakor zgoraj omenjeno, državni zakon o nerazdeljivem nasledstva iz 1. 1889. deželnega dodatnega zakona k ti postavi pa äe ni sklenil noben naš deželni zbor. Pač pa ima Koroäka svoj posebni nasledni zakon z dne 16. IX. 1903, ki v obrisih odgovarja smislu dr- žavnega zakona, pa ni tega izvräilni zakon. Tadi Tirolska ima poleg starega zakona glede podedovanja kmečkib po- sestev äe novi agrarni zakon z dne 17. III. 1897, dopolnjen s poznejšimi zakoni z dne 12. VI 1900, dež. zak. št. 47 in 48. A tadi ta zakon ni v neposredni zvezi z navedenim državnim okvirnim zakonom. (Dalje pride.) Dopisi. Iz St. Petra. — V četrtek amo do- bili novega dekana preč. g. Got. Pavletiča biväega žnpnika mirenskega. Ž© od ne- delje sem je veselo pritrkovarije ozna- njevalo njegov prihod. Sprejem je bil nad vse lep in prisrčen. Vsa vas je bila lepo ozaljšana z mlaji in zastavami. Sta- reäinsivo šempetersko je polnoätevilno spremljalo g. dekana iz Mima do Št. Petra. V Mirnn pa ae je ljudstvo čudilo nad robatoatjo in neolikanostjo ondašnje- ga županstva in „drugih", ki niti toliko ne razumejo, da zahteva cat aljudnosli in doatojnosti, da bi svojega dolgolet- nega župnika pozdravili, ko ae od njih poalavlja. V St. Petra ae je Ijndstvo v zares obilnem ätevilu adeležilo sprejema novega dnšnega pastirja. Pozdravili so ga g. kaplan, g. žapan, g. nadučitelj, pred- sednik krajnega sol. sveta g. Mervic in prebl. g. Albreht prof Goronini. Zvečer je bila ob nbranem petja pevskega zbora draätva „Prešeren" s krasnimi umetnimi ognji, ki jih je pripravil domačin Doljak. G. dekanu želimo, da bi dolgo ostal med nami zadovoljen in srečen. Iz gorlške okolice. —V „Gorici" 8mo vpraäali „SoČo", naj pove ime do- tičnega župana, ki je kaznoval 8 mlade- ničev, ker ma nigo hoteli kopati vino- grada. „Soča" je pa odgovorila, da je imedotičnegažapana na r a z- polago v n jenem uredniätvu. Doznali smo, da se je neki župan res predstavil v aredništvn „Soče", ali ime- na so ma ni povedalo, ampak le reklo, da dopis se tiče nekega dragega žnpana iz 13rd. Zdaj bi mi vpraäali: Ako da ured- niätvo ime na razpolago, nili dolžno ime tadi povedati, ako kdo po njem vpraäa? S tem, da se reče: Se ne tiče Vas, am- pak nekoga dragega, se ni Š9 izpolnilo dolžnosti povedati ime, katero seje dalo na razpolago, ker tako bi le lahko vsa- kemn žapana reklo, brez da bi slednjič kdo vedel ime dotičnega žapana. To je 8icer „kunštno", nikakor pa lepo od strani uredniätva „Soče". 0 tem bomo najbrže äe govorili. Politiöni pregled. Volivna reforma v državnem zboru. Drngo branje o volilni reformi v rbornici äe vedno traja. V pondeljek je konec debate, nakar se prične špecialna debata. Nasprotniki volilne refjrme so opetovano predlagali konec seje, a se jim ni nikdar agodilo. Prihidnji teden se vräe seje drž. zbora vsak dan od 11 are dopoldne do 7. are zveöer. Razpravljalo se bo v 13 Bkapinah kronovin. Gariška se bo obravnavala skapaj z lstro in Tr- stom. Volitve v moravski deželni zbor. Volitve v moravski deželni zbor se prično jntri. Voliti bo 74 poslancev. Nova večina bo skoro gotovo katoliäka- narodna in staročeaka. Vojno ministerstvo in Dalmacija. Prihodnje leto izvräi vojno minister- stvo v Dalmaciji nova obrambna dela. Dalmacija dubi tadi dve novi gorski bateriji. Naskok Čehov na Budjevice. Čez 7 let je nemäki občinski svet v Bndjevicah letos prvikrat razpisal vo- litve. Nemci so skozi 7 let delali krivico in vlada jo je trpela. A sedaj je bila mera polna in je vlada budjeviške Nemce vendarle prisilila, razpisati občinske vo- litve. Cehi so takoj naskočili. Boj za tretji razred se bije že nekaj dni. Zmaga še ni odločena, vendar ložijo celo nemäki listi, da se Čehi tako obnaäajo, kakor bi bili že gospodarji mesta. Nemci delajo nasilnosti. Dr. Lueger nevarno bolan. Krščansko-socijalni časopisi o bo- Iezni dr. Luegerjevi težko piäejo, ker dr. Lueger pridno čita časopise. Največ sedaj trpi dr. Laeger na katarjn v mehurja, kar ran provzroča straäne bolečine in na vedno pogostejše se pojavljajoče sla- bosti, ki ne izkljačaje katastrofe v krat- kem času. V nedeljo je bral dr. Schöpfer v Laegerjevi sobi sv. maäo, kar je dr. Luegerja silno veselilo. Dr. Lueger je hotel za celo maäo klečati, a so ga na- padle 8labosti, nakar so ga njegovi pri- jatelji dvignili. Dr. Laeger ae premalo varuje in hoče še sedaj delati. Zdravniki so prepovedali mnoge obiske in zapove- dali popolno mirnost. Zdravniki so izja- vili, da zvračajo vso odgovornost na dr. Luegerjevo okolico, ki naj pazi, da bo bolnik imel mir. Cesar v Budimpešti. Cesar bo v Budimpešti navzoč pri odkritju Andrassyjevega spornen ka. Umet- niki delajo na to, da bo cesar navzoč tudi pri otvoritvi mnzeja za lepo nmetnost. Vatikan protestira. Proti civilni poroki. ki jo sedaj ho- čejo vpeljati na Španskem, je izdal Va- tikan protestno noto. Burna seja v srbski skupščini. V četrtek so bili v srbski skupačini burni prizori. Minister za notranje zadeve Protič je odgovarjal na interpelacijo po- slancev Rafailoviča in MarinkoviČa radi konftsciranja neke tiskarne v nekem pri- vatnem stanovanju. Minister je izjavil, da se je mislilo, da je tiskarna last časni- karja Sibariča, ki je radi raznih časni- karskih deliktov dolžan državi nad 2000 dolarjev. Šele pozneje se je izvedelo, da je tiskarna last nekega druzega. Rafailo- vič je kričal: „Jaz bom vaše zarotniäko 8rce že pomiril. Proti vaakema, ki me naziva tujega agenta, bom nastopil z re- volverjem !" Predsednik radi hrupa pre- kine sejo. Poslanec Nektarevič zakliče Rafailoviču, da je agent Sibaričev. Ra- failovie skoči k NektareviČu in ga udari 8 pe8tjo v obraz. Ko je bila aeja zopet otvorjena je Rafailovič obžaloval svoje dejanje. Skupščina je sklenila, da Bvoje zasedanjc odgodi do 24. novembra. Volitve v Ameriki. V državi New York so zmagali pri volitvah na vsej črsti republikanci. Ha- ghes je izvoljen s 55.000 glasovi večiue za guvernerja. Vlada je izdala 10.000 povelj za aretacije vsled volilnih ale- parij. Domače in razne novice. Yeselica drustva „Skalnica" se bo vršila v nedeljo dne 11. t. m. ob 5. pop. v dvorani hötela »pri Jelenu« in ne v čitalniških pro- slorih, kakor je bilo prvolno nazna- njeno. Čitalniške proslore je prepo- vedalo v zadnjem hipu c. kr. okr. glavarstvo, ker so potrebne v njih nekatere raznovrslne poprave. Veselica društva „Skalnica" začne jutri v nedeljo točno ob 5. pop. in sicer v dvorani p ri „Jelenu". Ker jeta veselica nekaj novega za Gorico, pričakujemo obilne udeležbe. Priditegos- podarji in gospodinje ter prepričajte se na svoje oči, kako lepo se vzgajajo v drustva „Skaln.ca" služabnice in delavke ! Na- stopala bodo na veselčjem odru sama priprosta dekleta naäega naroda v Gorici. Pridite torej v nedeljo k „Jelenu" vsi, da izkažete svoje spoätovanje do stanu, ki je zbran v društvn ..Skalnica", ki je sicer reven in priprost, a vendar goreč za vae dobro in plemenito. Za „Šolski dorn" je doälo naäemu upravniHvn: Valentin Knavs, vikar v Logjeh 5 K (ravno toliko za „Alojzije- viäce); gospa Terezija vd. Goi a izplačala 200 K po želji njenega pokojnega so- proga gospoda fiaančn^ga svetnika Golja; o priliki prjhoda naäega dekana nabralo se je |v St. Petru dne 8. nov. med 8taraäini 7 K 40 v, in med pevci društva „Prešeren" 3 K 30 v. SrČna hvala! Beda iu nadloga oglaäa se v ne- katerih krajih po deželi ali pa se bo oglašala, ako ne pri de o pravem času pomoč od države. Neugodne vremenske razmere letoänjega leta so prouzročile, da po nekaterih krajih goriške grofije so letoänji pridelki komaj za polovico od navadnih aii pa še manjäi. Na Tolmin- skem je zadržavalo pomladi hladno vre- me, poleti in v zgodnji jeseni pa trajna suša travo v njeni rasti. Radi pomanj- kanja sena in otave bo moral marsika- teri živinorejec skrčiti število svoje go- veje živine, ki po nekaterih krajih vrha tega trpi äe po nerodovitnosti. Pogoste nevihte, združene z močno točo so ve- liko škodovale poljskim pridelkom in sad- jn. Zato je pač treba, da pride država prizadetim občinam na pomoč. V političnih okrajih goriäkem in gra- diškem je toča opetovano hudo tolkla ter vinski pridelek močno zmanjäala ali celo nničila. Najbolj je trpel Solkan, Kronberg, Št. Maver, pa tudi druge ob- čine so bile močno prizadete, posebno v Brdih Podgora, Št. Ferjan, Kojsko, Kož- bana, Biljana, Medana in drage občine kakor so potrdile komiaije, ki so se po- šiljale na razne kraje radi odpisa zem- ljiäkega davka, Dolgo trajajoča suäa je äkodovMa v Furlaniji na Krasn, pa tudi v vipavski dolini žitn in trti, ki sta dala manj kot srednji pridelek, tako da tadi ti kraji so potrebni državne pomoči. Mnoge občine so se obrnile na deželni odbor s proänjo, naj bi poročal o njihovi bedi in potrebi visoki c. k. vladi ter zahteval od nje po- trebnih podpor. V tem zmislu je stavil tadi držav- ni poslanec dr. Gregorčič s tovariäi v državnem zbora predlog, naj visoka c. k. vlada poizve po svojih ali tadi po avtonomnih uradih in organih o bedi, ki je nastala ali ki preti v nekaterih krajih na Goriškem, ter naj podeli prizadetim občinam državnih podpor za javna dela, kakor za ceste, vodovode, vodnjake, brnmbena dela ob hudournikih in vodah in druga enaka dela, oziroma naj po- maga tudi tako, da prizadetim deli brez- plačno živila, klaje in semena. Nadejamo se, da združen glas prosilcev ne ostane brez uspeh*. Sami se bijejo po zobeh. — „Soča" od 1. novembra t. 1. je povedala mnogo resnic, ticoöih se zgodovinskega razvoja razkola med goriškimi Slovenci. Do sedaj je trobila vedno: „Kardinal Missia je kriv razkola na Goriškem. On je prinesel prepir iz Kranjske k nam.M To je bil refren vsakega „Sočinega" članka. Sedaj pripisuje zeöetek vsega prepira na rovaš dr. Tonklija. — Bomo videll, kaj äe vbo napiäejo „liberalci" v svoji konfaznosti. Odbit protest. — Nameetniätvo je odbilo protest Slovencev proti sklepu goriäkega municipija radi nastavljanje samo laäkih uslužbeacev na električni železnici. Razume se, da se Slo- venci pritožimo dalje! Opozarjamo vse na3e somišljenike äe enkrat na jutriänji shod v Št. Pdtru ki ga sklicuje „Sloga". Osebiia vest. — S prvim novem- brom je n^stopü svoje mesto v Gorici poücijski komisar dr. Jožef C a s a p i c- c o 1 a iz Pulja. G. poücijski svetnik Con- t i n odide na svoje mesto v Trat äe le drugi mesec. Imenovanje. — Ljubljanski stolni proät je postal veleč. g. kanonik Janez Saj o v ic. Smrtiioiievamo je obolel na le- garju preö. g. Fran Gornik, dekan v Postojni na Notranjskem Poučni tečaj „Goriške Zvcze". — V četrtek dne 8. t. m. se je v pro- 8torih „Goriäke Zveze" zvräilo prvo pre- davanje gospodarsko-poučnega teöaja, ki ga je imenovano druätvo vpeljalo po- sebno za one, ki sodelujejo pri naših goriäkih zadrugah, a tadi za äiräe občin- stvo, ki ga zanima ta stroka. Vreme je bilo skrajno neugodno, zato (nismo pri- čakovali posluäavcev z dežele; kljub temu smo opazili več vnanjih ndele- žencev. G. dr. Pavletič je pozdravil v ime- nu „Zveze" posebno prisotne mnogoäte- vilne bogoslovce. Nato je aradni vodja „Zveze" g. Premrou, v predavanjn, ki je trajalo blizu 2 uri, govoril o p o - stankazadrnžni ätva in njegovi nalogi, posebeäeonalogi Reif- feisenskih posojilnic. Zadružništvo, je rekel, je vzniklo v dobi gospodarskega liberalizma, kot odgovor in reakcija na razkrajajoöi vpliv liberalnih gospodarnkih naukov in oblik. Geslo gospodarskega liberalizma je „svo- bodna" konkurenca ki je paö osvobodila surovo silo kapitala, a ponižala človeško delo. Zadruzniätvoje postavi- lo naBproti moči velikega ka- pitala zdrnžene moči malih den ar nih sredstev. Pokazal je gosp. predavatelj, kako je ReiiFeisen dal zadruzniätvu povrhu tega gospodarskega smotra äe nravstveni pečat 8 tem, da je postavil zad- ružne organizme na etično podlago ljnbezni do bližnjega. Zadragam Reiireisenovega seatava , ni namen : Dobičkanosnost, ampak meteri- jalna pomoč bližnjemu v potrebi, ki se mn ima pa tako podeliti, da obenem blagodejno vpliva na njegov značaj. Zato se pri Reiif. pos., kadar se daje posojilo, predvsem gleda na osebo prosivčevo, jeli vreden in čema rabi. V tem tiöi tadi izobraževalna sila RsiiTein- senskega zadruzniätva. Ono namreč uči kmeta prav obračati najeti kapital ter ločiti investicijski kredit od tekočega ali obratnega. To po- slednjo razliko je znanstveno obražložil, razkazal njen pomen in dalekosežne posledice. Predavanje je bilo res aktaalno ter je dokazalo, kako tesno in s kako ljubeznijo se g. Premrou bavi s svojo stroko. Željno pričakujemo nadaljevanja, Predavauje. — V izobraževal- nem druätva pri Sv. Luciji predava pri- hodnjo nedeljo dne 11. t. m. prof. kand. dr. Capnder iz Gorice „o vremen- skihpojavih innjinvzrokih". G. predavatelj priöne s tem ciklus pre- davanj in fizikaličnega zemljepisja. Slavneinu c. k. ravuateljstvu drž, železnic v Trstu. — Piäe se nam: Dae 8. t. m. sem prišel pri Sv. Laciji k bla- gajnici, da knpim listek za Gorico. Okno je bilo sicer odprto, a aradnika ni bilo v sobi. Bijem ob okno, ali aradnika ni bilo. Slučajno je priäel po veži neki zele^niäki uslužbenec. ter mi rekel, naj grem pa brez listka, da plačam že v vozu. Storil sem, ker vlak je imel oditi. Moral sem sprevodniku plačati 1 K kazni. Spomi- njam se, da sem na južnem kolodvoru v Gorici doäel, ko je bila blagajna že za- prta in je nradnik dal že znamenje za odhod vlaka. a vendar je dovolil, da se mi äe da listek. Opominjam Še, da ni- 8em v Gorici ne pri odhodu ne pri pri- hodu sliäal klicanja slovenskega imena in koliko časa se ustavi vlak, pač pa spnki Görz in Gorizia, nasprolno pa je klical sprevodnik v Avčah in Piaveh : ovca plava ! čudno, da niso preveli na nem- äcino „Das Schaf schwimmt 1" Slovenski zastopniki zahtevajte pravice naäemu je- ziku ! „Hitra" poŠta. — Iz goriäke oko- lice smo prejeli sledeče: Čitala sem v ätev. 70. Vaäega cenj. lista o „krasnih" poätnih razmerah v Garici. Evo äe en dokaz ! Odposlan je bil 27. oktobra en sveženj na Kranjsko. Naslovnik bi ga bil imel prejeti 28. oktobra, a projel ga je äele 4. novembra. Blago je bilo vse 8tolčeno in sprijeno. Kdo naj trpi äkodo ? Ali res ne vedo c. kr. poštai uradniki. kje je Kamnik? Mar se niso učili teliko zemljepisja ? Kako so postali | c. kr. poätni uradniki ? Morda ravno zato, ker ne znajo slovensko 1 — Naloga poštnega ravnateljstva v Trstu je, da nastavlja za aradnike take ljudi, ki poznajo poštne kraje vsaj v Avstriji! Vedne in vedne pritožbe o slabih poät- nih razmerah in vendar vse nič ne po- maga ! Kje tiči vzrok ? Tiskovna poinota. — V zadnji ätevilki „Goriceu nam je vrinil tiskovni äkrateljcek prav neljubo pomoto. V člankn „Zlaganje iz zaokroževanje zemljiač" čita naj se v tretjem odstavka na drugi strani mesto „regis trovanje absolatne svo- bode pravilno „vdeJBtvovanje ab- solatne svobode". Vscm občiiiskim upravam de- žele. — Drtželni odbor goriäki naznanja : Za posledice § 82. o. r. obveäcajo se vse oböinske uprave, da bodo pobirali ažitnino na vino, most in meso tudi 1. 1907 fmančni organi. To nara je nazna- nilo c. kr. sinančno ravnateljstvo z do- pisom L dne 10. oktobra t. ). St. 34418. V vseh občinah se bode pobirala torej užitnina na vino, moät in meso tudi 1. 1907 brezplačno od finanönih organov Glede pobiranja daväcin na pivo opo- ^arjajo se občinake uprave na okrožnioo deželnega odbora z dne 23. oktobra t. 1. št. 9585J6. Brzojavno In telefonsko službo 80 uvedli na pošti goriškega državnega kolodvora. Tako poroča uradni list „Os- servatore Triestino". Tobačnlca v Rabatišča št. 4 se odda. Obrniti se je na sinančno nadzor- stvo v Gorici. Jlladenica pogreäajo. — Iz Bre- ginja nam poročejo: V četrtek zjutraj, sia praznik vseh svetnikov podal se je z bremenom neki 26 letni mladeniö iz Bre- 8'nja čez mejo na ltalijansko. Proti ve- čeru sta ga pogrešila 2 njegova tovariša; vse iskanje je bilo zastonj. Dne 5. no- vembra podalo se ga je iskat 20 vašoa- nov iz Breginja, ki so do zdaj, t. j. 6. novembra se trudili brezvspeäno. Ako je nesrečni mladenič mrtev: „Bog ma bodi niilostljiv !", de je živ, se pa najspomni: «Posvečuj praznik !" Zahvala. — „Slov. politično in gospodarsko za kobariški okraj" se lepo 2ahvali občinskemu sveta v Kobarida, ker je prepastil brezplačno preteklo ne- deljo lepo dvorano v občinskem domu za shod. Na Vrsnem — razsaja že eel niesec med otroci bolezen — „oßlovski kašelj" — in je radi tega Sola zaprta ; ravno tako tudi v Krnu ni äolskega po- duka radi iraenovane holezni. Volitev obeinskega slaresinsva je bila pretekli mesec v libušenjsktem županstvu. Volitev se je vršila lepo in niinio, da že zdavnaj ne tako — pa tudi pravično, ker je vsaka vas dobila pri- merno število starešin. Vendar, kakor se sliši, je vložil nekdo rekurz proti volitvi, ker se je vršila volitev predno je pre- teklo poliiih 8 dni po razglasitvi. Ker to ni prav nič vplivalo na volitve, upa- nio, da c. kr. namestništvo radi te ma- lenkosti ne bo razveljavilo volitev. Ali bodo pričeli tudi na Libušnjem po „bu- kovsko"? Soča — je zadaje dni vsled de- ž©vja tako narasla, da Kamenci že več ^&i ne morejo prevažati ore... To se 2godi vsako leto parkrat. Kako potreben "i bil most, — posebno, ker imajo Ka- ^©oci skoraj polovice zemljišč na des- °em bregn Soče. Ponočujaki zgradili so v nedeljo dne 28. pr. m. po polnoči na treh krajih cesto, ki pelje iz Smasti na Libušnje. Kako lahko bi se bila pripetila velika nesreča! Žandarmerija jim je baje za Petatni. Vsemu temu je vzrok pijača — Posebno pa to, da se ne drži policijska ura. V Hbušenjskem županstvu je sedaj 12 gostilu pa 1500 duš, torej pride sko- r3j ua vsakih 100 duš ena gostilna — 111 čuda, da se gode nerednosti — in vendar prosi sedaj nekdo še za t r i- "ajsto gostilno. Občinsko starešinstvo je prošnjo odbilo — menda vendar c. kr. okr. glavarstvo gostilne ne bo do- volilo. Novo su^i) ie dobil zvonik v Kobarida po prizau?vc.nju preč. gosp. dekana; streha je krasna, s škrilji krits, in prav velikomestno kraljaje v trga. Xa Libušnjem — prekrili so cer- kveno streho z etrnitom, kakor so krite strehe železniških poslopij — vse to Be Je napravilo brez naklade z darovi du- kovnjanov. Naj bi se dahovnjani potru- ^i'i, da tadi zvonika napravijo prinmrno streho, kajti libašenskl zvonik se vidi **J lepo iz doline, pa ima sedaj streho, ^kor kaka stara grajšina. Kiko lep) bi ^'lo, če bi imel zvonik streho podobno *°bariäkemu zvonika. Na noge L;bu5enjci! Občinsko zemljišče — so razdelili *[a Trnovem pri Kobarida. Vprašmje v ael'tvi vleklo se je nad deaet let, in še 8edaj so baje vstrelili velikega koila; že Pred leti 83 namreč napravili pravilao P°godbo za dalitev z nekirn zemljemer- Cena — sedaj so pa delo oddili dru- K^stia, ne da bi prvo pogidbo rdzveljavili. j-9 hjče prvi zöinljenierec jirn sedij de- lti^ 8itn0Bli, jitn lahko velike napravi. Moäko pač niso ravnali. lz baskc doliue. — Olkar teče zeieznica) Je prj nas zej0 vegelo. Tujci, ^1 8o bili ta, so že odäli, le tapatam iäde se kateri izgubljenega area in deloina udl izgubljene pameti; maraikdo ai je narnreč tQ izbral nevesto. — Draginja je taka, da žel. delavec z borno plačo ne more izhajati. — Vreme je grozno slabo. Tadi sneg je že pogleddl doli čez Črno prst prott Iladajažni in Grahjvemu. pobelil J© vse in ostal dva dni, čeravno ga je solnce močno grelo. lilazna ženska obesi a svojega otroka la sebe. — V GWovca je 33-l'etna tobačna delavka Ivanka Scherzinger ö- 1. t. m. okola 11. are dopoldne, v sta- novanja pri Sv. Petra obesila svojega triletnega sinčka Otona in potem še sa- ma sebe. Po izpovedbi njene matere je bila imenovana že izza otročjih let ve- dno bolj otožna. To stanje se ji je pa äe bolj poölabäalo. ko jo je neki hnzar- ski četovodja. s katerim je lmela razmerje, pred enira letom za vedno zapastil. Bila je že tudi v norišnici ler je bila 4. t. m. kot ozdravljena iz blaznice odpuäcena. Uaodnega dne so sosedje slišaii, kako da je imenovana zabijala žebelj v steno, kamor je potem sinčka in sebe obesila. Slišali so tadi otroka govoriti, kako je mater prosil, da naj nikar tega ne atori. Nobeden pa ni slutil, da se bode kaj hu- dega pripetilo. Pri njej so našli tadi eno pismo, katero so oddali vsled vsebine državnemu pravdništva. Nesreönica je obesila najprvo svojega otroka, katerega je, ko je bil mrtev snela in na posteljo položila, potem pa na ravno tisto vrvico in kljuko sarna sebe obesila. Ilrvaški krščanski socialci. — Te dni 86 je v Zagrebu ustanovila hrvaSka kräcansko-socialna stranka. Književnost in umetnost. Kubclik v Gorlci. — Premala je bila v četrtek zvečer sicer velika dvo- rana „Hotala Central", da bi mogla vaae sprejeti vse, ki so prišli poslašat velikega mojstra na gosli dragega Paganinija, Jana K u b e 1 i k a. Barno ovaeijo ...a je priredilo občinstvo, ko je naatopil. Takoj \ pa je nastala sveta tiäina, kosejeslavni mojster postavil, da zaigra. Igral je silno težavno Brachovo fantazijo z občudova- nja vredno lahkoto; istotako je naravnost nedosežno igral divjo tarantelo Wienov- skega. Po burnem odobravanju je dodal izven programa Še Schamannov sladki nSenju. Visek občudovanja pa je dosegel, ko je igral Paganinijev „Ples čarovnic" 8 tako mirnostjo in hladnokrvnostjo, a vendar takim občatkom in vtisom, da si očarano občinstvo ni upalo niti dihati. Po dolgotrajnem aplavza je dodal šeHa- berjevo romanco „Zesir", v kateri je krasno posnemal glasove slavčka. V pre- sledkih je igral na klavir pianist Edvard Go 11, Kubelika pa je spremljal na gla- 8ovirju prof. Schvab. Missa in honorem St. Caecüiao zložil Franc Kimovec. Bolj poredkoma se pri nas izdajajo večja glasbena dela kakor n. pr. latinake maše, zato so naäi organisti in pevovodje prisiljeni segali po nemSkih maäah žali- bog, da večkrat ne vzamejo najboljših. V oceni maše stoji: „Kurze and sehr leichte Messe41, „ha !" si misli or- ganist, „ta bo za nas !v< Naroči in dobi v roke dolgočasno stvar, ki zraven tega tadi nikakor ni lihka. In koliko škoda- jejo take skladbe cecilijanskim težnjam ! Mnogi posluäajo (tako mašo, (ki se večkrat tudi jako slabo in prepočasi iz- vaja) in si misli, „ja, če je to cecilijan- sko, potem pa je res mižerija^. Žalibog, da je priälo pri nas tako daleč, da po- meni cecilijansko isto kar dolgočasno. In vendar ni tako ! Cecilijanske skladbe morajo biti sicer resne, kakor se spodobi za cerkev, a morajo biti tadi živahne, krepke in melodijozne. Rečem äe enkrat, m ei o d i jo z n eM Proč z onimi dolgo- časnimi skladbami brez melodije in bre-, daäe ! Naäeme ljudstva ne zadostaje samo pravilna harmonija — ampak naše ljud- stvo zahteva melodijo, in pri skladbah brez izrazite, lepe melodije se ljudstvo dolgoöasi — dolgčas pa včinkaje kakor mrzla slana na vsako pobožnost. Torej proč z dolgočasnimi skladbami ä la Mo- litarjeva Missa in honor. St. Fideiis a Sigmaringa Martyris" etc.! Ta maäa je eieijanstva veliko škodovala. Rabili so je nekdaj kot nekak uzor cecilijanskih maä ! Ljudstvo mora pri sveti daritvi ae- delovati. zato naj se ob navadnih nede- ljah pojejo na kora take pesmi, da se jih ljudstvo kmalo priači in da ljudje tudi po cerkvi pojejo. Take pesmi se do- bijo v Spindlerjevi „Pesmarici" in v P. A. Hribarjevi „Slava Brezmadežni". Ob praznikih, ko je peta latinska maša. pa naj se proizvajajo skladbe v Ijadskem daha, da jih bo ljudstvo razumelo. Toda takih maS, lepih in lahkih, takih je malu. Schweitzer nam jih je nekaj podal. nje- gove Kind-Jesu in Schutzengel-Messe so sploh znano ; bolj moderne, a lepše in melodijoznejše so Vincenc Goller-jeve skladbe. V izborni P. H. Sattnerjevi zbir- ki „Slava Jezusa" ste dve Gollerjevi skladbi namreč št. 17. in št. 41. Iz teh dveh skladeb se lahko spozna v kakänem duha piäe Goller. Pa tudi mi Slovenci imamo skladbe, ki se lahko merijo z nem^kimi proizvodi. Taka skladba je Kimovčeva „Missa in honorem St. Gaeciliae". To je krepka, duhovita skladba, pisana v bolj moder- nem slogu, a ob enem tako prijazna in melodijozna, da se mora prikupiti aaäe- ma ljadstva. Kyrie ima krasno melodijo v ';/s taktu; ta melodija je popolnoma v narodnem tona — a nikjer trivijalna. Tadi najäibkejäi pevski zbor se je lahko loti in zadovoljen bo z uspehom. Ta maša Be lahko poje enoglaano, dvoglasno. troglasno (aopr. alt In bas) in cveteroglasno seveda se spremljevanjem orgelj. Na tretji strani v 4. taktu mora stati v altu „gis" in sicer cela nota. To skadbo vsem zborom prav toplo pripo- ročamo. Msša je pisana za mešan zbor in stane : partitura ll80 K, glasovi u 70 h. Dobiva se pri skladatelju v Alojzije- višču v Ljubljani ali pa v Katoliäki bu- kvarni. äce, katero je postavilo majorju baronu Füllerju v Rabijah. Poglavarstvo slob, i kr. grada K-rlovca zahvalilo se je na do- poslanih slikah v dopisu na društveno predsedniätvo z dne 2. t. m. pod Stev. 13.885 nastopno: „Podpisano gradsko poglavarstvo ča- sti se slavnom predsjedničtva izraziti ovi- me srdačnu hvalu za priposlanje ^oraen slika odkriča spomenika KarlovČanina četnika Maksimiliana Füllera viteza voj- ničkog reda Marije Terczije, koje Č9 slike biti liepim spomenom na junačkog sina našega grada. Preugodno se dojmio ovoga pogla- varstva i sadržaj velecjenjoga dopisa od 28. listopada o. g. toga slavnoga pred- sjedničtva, a kojem se toplim osječajem spominje i janak našega grada kao i na^ hrvatski narod, pa ovo poglavarstvo uz- vrača tu nježnu pažnju toga dičnoga vojno-veteranskoga društva izrazom obo- bite zahvale i visokog ätovanja, koje osta- je trajno i dabsko osječano koli spram hvaljenoga društva, toli spram odličnoga predsjedničtva. Gradski načelnik : D r. Ba nj a v ci č." Narodna Čitalnica v Bovcu pri- redi vrsto predavanj, ki se začno v so- boto 17. t. m. ob 8. uri zvečer v dru- štvenih prostorih ter se nadaljajejo na- slednje soboto ob taistej ari. Predavpl bo predsednik dr. Al. Kraigher „0 n a - lezljivih boleznih in njih provzročitelji h". Oibor se na- deja najobilnejše udeležbe. Vabilo k 19. občnemu zboru „pod- pornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju", ki bode dae 14. novembra t. 1. v dvorani „Slovanske Besede" na Dunaju, I., Dracheng^sse 3 I. nadstropje. Začetek ob šestih zvečer. Doerni red : 1. Nagovor g. predsednika ; 2. poročilo g. tajnika; 3. poročilo g. blagajnika ; 4. poročilo gg. preglednikov; 5. volitve ; 6. slučajnosti. Odbor. Tamburasko pevsko društvo „Svo- boda" v Renčah priredi 18. t. m. žalo- igro „Mlinar in njegova hčiM. Režijo je prevzel g. Štoka iz Trsta. Društva. Drnštvo vojaških veteranov za Goriško - Gradiščansko poslalo je žu- panstvu v Karlovcu sliko spominske plo- Gospodarske drobtine. Bakreni ruduik na Slovenskem. — Neka slovenska družba se je začela zanimati za opuščeni rudnik v pogorju okoli Carkna na Goriškem. Glavni vzrok, da se je tedanji rudnik opastil, so bile takratne odvozae, oziroma dovozne te- žave, kakor tadi nepopolno izčrpavanje rude. Sedaj so se vse te težave odstra- nile, oziroma zmanjšale in omenjena družba se je z vso resnostjo poprijela dela. da prične izčrpavati domače za- klade. Blago najboljse vrste. Zaloga velika. „Kroj. zadruga v Gorici, Via Signori štev. 7 Za jesenski-zimski cas so ravnokar došle razne v velikanski izberi Ira novosti ifliep Waga, kakor modne volne, flanele, forštajne, sukno za moške in dijaške obleke, svile za bluze, salonske preproge, zavese, odeje, šivane ku- verte (Steppdecken), žinie, volne in perje za postelje itd. @ Perilo za opremenevesti kakor tudi za hotele, restavraci- je, za zavode itd. Rumberško, belgijsko in švi- carsko platno, bombaževine, chiffon, creton, namizui prti, serviette, brisalke, žepni robci po tovarniških cenah. Cene stalne. Postrežba postena. ^ ________________s 1 ^ X)ovoljuicm se "Vas prositi, da nas o potrebi počastite z Yasim eenj. obiskom in si oglcdatc vse naše novosti, ali pa blagovolite naročiti vzor- ce kateregakoli blaga, koje Yamposljemo ra~ dovoljno franko na dom, da se prepričate o naši zares bogati zalogi in iz- beri, ki se lahko meri z vsako, (udi najrnoder- nejšo trgovino te stroke. JMadejaje se bago- hotnega upoštevanja naše prošnje, biježimo s spo- štovanjem m Jcod. >Cribap. Blago sveže. Konkurenca izključena. Vellkanske povodnji so, kakor f o- ročajo, na Fnrlanskem, v severni Italiji, v južni Franciji in na Angleškem. Dovtipiii biiltau. — Turäki sultan Abdul Hamid ve prav dobro, da jo mnogo njegovih visokih državnikov ravnotako lakomnih kakor nespodobnih ; ker pa po turškem pregovoru ne more p*u zrav- nati krivih nrg, zadovoljuje se sultan s tem, da spašča v odlične roparje pšico 8vojega sarkazma. Veliki vezir je prire- dil sijajen obed, h kateremu je povabil tndi nekatere častnike iz Bultanove te- lesne garde. EJen teh gostov je pripo- vedoval drcgi dan sultana o čudežih, ki jih je delal neki derviš po obedu pri ve- zirjn ter vprašal sultana: „Ali se vam zui verjetno, Veličanstvo, da je derviš požrl več srebmih žlic". — ,.In se vam zdi tako čudno '?•' je odgovoril sultan. „Kaj bi še rekli o ministru moje morna- rice Hasan paäi, ki je mirnega obraza požrl cele oklopnice?" Bilo je to takrat aplošno znano, da je minister za nove vojne ladje določeni denar porabil za svoj harem. — Nekoč je sultan odposlal višjega častnika svoje vojne mornarice z vojno ladjo na otok Malto, da pozdravi v sultanovem imenu angleško brodovje. Nesposobni častnik je brodil cele tedne brezuspešno po morju, ne da bi bil na- äel otok. Končno se je vrnil v Carigrad, Be prijavil pri sultanu ter mu poroČal mirnoduäno : „Veličanstvo, vse govorice o Malti so najbrže slab dovtip; otoka z imenom Malta sploh ni na svetuu. Sultan je odgovoril smeje : „Sedaj šele razumem, zakaj bi se bili Angleži tako radi pola- stili Cipra? ko Malte sploh nimajo". Rojahi! kupujte narodni haleh Jolshep flomo". ¦ f»v ob glavni cesti v goriški oko- ¦ ll^fi lici z obzidanim dvoriščem, MUMM primerna za trgovino, kme- tijo hü za veliko zalogo je na {•: prodaj. Več se izve pri našem opravništvu. <--- —> ffled. uniu. D' Ait Braelj praht. zdraunih in špecijalist za DtPQSke bolezni u Gorici sfonuje in ordinuje od 1. novem- I bra naprej u Gosposki ulici Št. 4. (tik Monta). flnton Ivonov Pečenho j Gorica I priporoča svojo veliko zalogO pristnih * belih in črnih vin iz lastnih in drugih i priznanih vinogradov; plzenjskega piva ^ »prazdroj« iz sloveče češke »Mešoanske pi- i vovarno«, in domačesa žganja I. vrste v < stoklenicah, kojoga pristnost se jamči. \ Zaloga ledu katerega se oddaja le na n HANNS KOMtAI) Prva tovarna ur Most (Briix) štev. 2051 (Češko) Na zahtevo razpošiljarn zastonj in fr.inko 200 1 slrani obsegajoö cenik s 3000 podobami. MARIJA DRA5ČEK ALOJZ KRIZNIČ POROČENA. OPČINA 7. NOVEMBRA 1906 KANAL Rniülflt ^Pom'".i».itv se o vsaki I lUJalXI. priiiki „šolskcgii doraa". Anton Kustrin. trgovec v Gorici Gosposkauiicast. 25 priporoča častiti dnliovžčini in siav- nemu občinstvu v mestu in n«n deželi svojo trgovino jediliieg.i blaga rt. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cej- lon. Portoriko itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in clalmatin- sko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko St. 0, 1, 2, 3, 4, 5. Več vrst riža. Miljsveče. prve in druge vrste, namreč ob '/a kilainod enega funta. Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. Moka iz Mnjdiče- vega mlina iz Kranja in iz Joch- mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste. | Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis. Najnovejša iznajätoa novep stoletja. Samo 2 gld. 55 kr velja ravnokar iznajdena nikel rem. žepna ura z znaniko System-Roskopf Pat, ki tece 36 ur, z miinitniin kazalom, bliščeča, lepain natančno idočas3- letno garancijo. (Eleg. urna verižica in 5 nakitov se zastonj pridene). Ako ura ne ugaja, se denar yrne in je vsak rizik izključen. Pošilja se le proli povzetju, ali naj>rej poslanemu denarju: 31. J. Ilolzer's Wwe Marie Holzer Uhren mill ^ioldunion-Kaliriks-Moin-rlaito an ffr<"*Nj Krnkiiu Oi'sl. Dictols^c. 7!J, St. i ScliusthinipiNso •>(!. ZalaRatelj c. kr. driavnih uradnikov. lliistroviinl cpnlk ur in /.latninc KrattN. Zastopniki se i.ščejo. Slične anocono so ponarejene. Pri naročitvi 10 žepnih ur se pošlje 1 gratis, j C. kr. ixotap Dr. Feliks pl. Fabris v Tolminu otvori pisarno 3. novembra 1.1. ,CeRtraIna posojilniea6 rcgistrovana zadruga v Qoriei, uliea Yetturini št. 9. Posojuje svojim članom od 1. novembra 1905 na mesečna odplačila v petih letih in sicer v obrokih, ki znašajo z obrestmi vred, za vsakih 100 K glavnice 2 K na mesec. Posojuje svojim članom od 1. aprila 1905 na menice po 5V(), na vhnjižbo pa 5°|0 z i:8°;o upravnega prispevka za vsacega pol leta. Obrestna mera za hranilne vloge je nespremenjena. ( Štev. 3284 Op. D^azglas. Naznanja se. da javna dražba zastavil I. in II. četrtleta 1905, t. j. mesecev januvarja, februvarja, marca, aprila, maja in junija istega leta začne v pondeljek, 3. decembra 1906 terse bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne. Ravnateljstvo zastavljalnice. V Gorici, 29. oktobra 1906, Dobro si zapomni podobo in ime Of^ATV^ ^l l^ ** (smodčični papii ^^^ Ü W\JUJ.^iiii in ovitki) ker s ponarejanjem se hoce konsumenta le zapeljati.