placaan v gotoflei Spediz. in abb, post. I. gr. DEMOKRACIJA Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tej. 3-62-78 Uprava: Trti. ulica S. A*a*ta»!o 1-c - tel. i-St-ll Cloriiko uredaiitvo: Goric«, Riva Piazzutts It. K. C SNA: posamezM Itevilka L 28. — Naroialma: L 100. letao L 1.200. - Za inozemstvo »e&to L 170, letao L 2.000. — Poštai tekova) račun: Trst štev. 11-7223. Leto X. - Štev. 8 Trst - Gorica 24. februarja 1956 Izhaja vsak petek Kulturni dom Delniška družba »Dam« je preteklo nedeljo, preko »Primorskega dnevnika«, sporočila tržaškim Slo-Sencem, da je od oblasti prejela vpoto 175 milijonov lir kot prvi obrok za zgraditev Kulturnega dami »i Trstu v ulici Petronio štev. 4. Predsednik »Odbora za zgraditev Kulturnega doma«, občinski svetovalec dr. Jože Dekleva, je nato u-redniku »Primorskega dnevnika • povedal, da nima s tem pravzaprav nobenega opravka, kajti lastnik in graditelj Doma bo omenjena delniška družba, ne pa njegov odbor, ki, je v podoben, namen doslej nabral samo 7 in vol milijona lir, medtem ko naj bi ameriški Slovenci sprat/tli skupaj okrog 5.000 dolarjev. Ker pa spadata tako delniška dru': im »Dom«, kakor »Odbor za zgraditev Kulturnega domn« pod isto — » tem primeru titovsko — politično streho, je razumljivo, da bo Od bor iTrilagodil svoje delovanje novo nastalemu položaju. Dr. Dekleva je tudi vedel povedati, da sta se jugoslovanska in italijanska vlada » Londonu točno sporazumeli, dri bo veliki Kulturni dom, ki ga dooi Slovenci kot nekakšno nadomestil') iri odškodnino za požgani Narodni 4om na trgu Dalmazia., izključni l«st omenjene titovske delniške družbe. Zato so — kakor je dejal dr. Dekleva — spodleteli vsi poskusi drugih skupin, ki so hotele Jo-btti pravico rui udeležbo tudi pri lastništvu in ne samo pri uporabi riavega reprezentativnega slovenskega Kulturnega doma v Trstu. S tem je dr. Dekleva mislil pran gotovo na Slovensko demokratsko zvezo in Katoliško skupnost, kvečjemu zaradi lepšega, morda še m slovenske komuniste, ki so v Vidc-lijevi partiji. Z objavljenim sporo-čilom je namreč slovenska javnost 4akončno zvedela prav tisto, na kar sta jo ob začetku lanskega poletja opozorili obe tukajšnji nekomunistični slovenski politični stranki: v soglasju in ob soodgovornosti obeh mlikih zahodnih demokracij je italijanska demokratična vlada izročila odškodnino za po fašistih demokratičnim ali vsaj vsem primorskim Slovencem povzročeno škodo v iz-kStjužno komunistične roke. Zakaj je bila italijanska nekomunistična iSada tako radodarna samo nasproti titovskim komunistom, ki predstavljajo neznatno manjšino med tržaškimi Slovenci? To se je zgodita vkljub zgovornim rezultatom 4veh občinskih volitev, ki so na, Tržaškem očitno pokazale, da skupina, ki je, oziroma ie bo zdaj dobila pol milijarde lir, ne uživa za-ifpanja niti relativne, še num) pa (Absolutne večine tistega dela tukajšnjega prebivalstva, čigar potrebam naj bi obravnavana stavba služili Vseh teh dejstev ne omenjamo z namenom, da bi dosegli kakšno spremembo tega, kar je bilo v Londonu zbarantano, pač pa smatramo, da je treba dejanske okoliščine i te/m trenutku še enkrat podčrtati, kujti po svoji nesrečni in zgrešeni politični logiki spada ta rešitev v vrsto podobnih nerazumljivih političnih posegov zahodnih demokracij, ki koncem kcmcev dokazujejo, da ima od njih veliko večje koristi tisti, ki je njihov sovražnik, kakor tisti, ki je njihov idejni pristaš. Posledice takšnega ravnanja se bodo prav gotovo čutile tudi pri bližnjih občinskih volitvah na Tržaškem in sploh povsod tam, kjer se dogajajo stične napake, med katerimi je te-Htev vprašanja slovenskega Kulturnega doma v Trstu celo eden najbolj drobnih, čeprav za nas neposredno najbolj pomembnih členov. Tako je torej z zadevo, v kateri se je še enkrat, kot t> zadnjih letih že tolikokrat, brezobzirno šlo pre-1 ko volje, če že ne vseh, pa vsaj pečine tržaških Slovencev. Ni nam še znano, ali so pravila delniške družbe »Dom« urejena tako, da si posamezniki nekega dne vsaj ne bodo mogli lastiti z javnimi sredstvi zgrajenega Kulturnega doma v svojo zasebno last. Upamo vsaj, da se ni šlo tako daleč, da bi se dajal') rte samo kolektivno politično, temveč kar zasebne nagrade. To bi bit sicer višek, ki ga pa — po vseh izkušnjah — nikakor ne izključuje-mo in zato nanj tudi opozarjamo. V smislu londonskih dogovorov mora biti novi Kulturni dom na razpolago »jugoslovanski etnični skupini« na Tržaškem, torej mera tržaškim Slovencem, brez ozira na njihovo politično ali svetovno na-sorsko usmerjenost in organizacijsko pripadnost. Dr. Dekleva je v svojem intervjuju to tudi izrecno priznal in je dopustil možnost, da bo uprava Kulturnega doma urejena skladno z načelom souporabe Pri upravi in razpolaganju z novim Kulturnim domom bi torej njegovo lastništvo moralo stopiti v ozadje, Obsegati »golo lastnino* in prepu- Podjarmljenje isse§a sneta še vedno do Končni cilj komunizma V mednarodnopolitičnem dogajanju zadnjega časa s-toji v ospredju dvajseti kongres sovjetske komunistične partije, ki se je vršil te dni v Moskvi. Na kongresu je 'bilo pa-: najvažnejše poročilo, ki ga je pod.il tajnik paritje, Hruščev. Hruščev bi-cer ni v bistvu pc-vedal dosti novega, bil pa je gotovo zelo odkrit, ko je govoril o komunistični revoluciji ter d...,al komunistom v zahodnih demokratičnih državah navodila. fcaKO se naj polastijo oblasti. lem komunistom je svetoval, popolnoma v Leninovem smislu, naj kar se da Izkoriščajo demokratične u-stanove meščanskih držav za njihovo uničenje. Drzno je dal razumeli, da smatrajo komunisti državljansko vojno sicer za redno sredstvo za dosego oblasti, da pa kot priložnostno izjemo ne zametujejo tud-redne parlamentarne poti. V te; zvezi je priznal, da ne drži vrž Marxov nauk o nujnosti vojn med kapitalističnimi državami, razveljavil pa tudi Stalinovo stališče, da je pravilna samo tisi® pot v sociaH zem, ki jo je hodila in jo uči Sovjetska zveza; po tem stališču so svojčas tudi obsodili jugoslovansko komunistično stranko in jo izključili iz komunizma. Kaj naj vse to pomeni? Nič drugega kot spretnejšo, gibčnejšo in nevarnejšo politiko kot jo je vocl.! Stalin, ki ge na kongresu imenoma skoraj niso omenjali in katerega nezmotljivost je uradno uničil v svojem govoru Mikojan. Hruščev je izrecno poudaril, da se mora i-deološki boj proti nasprotnikom komunizma z nezmanjšano silo nadaljevati, kajti komunizem mora zmagati po vsem svetu. Tu pridemo v njegovem govoru do velikih protislovij. Po eni strani govori o prijateljskem sožitju med komunisti in njihovimi nasprotniki, po drugi pa napoveduje, da jih bo uničil b->-disi mirno s parlamentarnim prevratom, ki naj bi ga omogočile ljudske fronte, bodisi nasilno. Morda se bo kdo vprašal, če ni Hruščev s svojimi javnimi navodili komunističnim voditeljem na Zahodu škodil. Hruščev pa se očividno ne boji, de bi s tem škodil zahodnim komunističnim strankam na Zahodu, ki se na vso moč trudijo, da bi pridobile levičarske stranke za sodelovanje. Hruščev pač dobo ve, da je na svetu še vedno dosti naivnežev, pa tudi tepcev in ljudi ki jim je komunizem moderna stvar. Partijski kongres je soglasno o-dobril politične smeri Centralnega komiteja sovjetske komunistične partije, ki so prišle do izraza v go- vorih Hruščeva in drugih voditeljev. Skupina, ki je zdaj na oblaki v Kremlju, je na kongresu dokončno obračunala z nekaterimi potezami staiinovske politike in delno lu-di s Stalinom samim. To izhaja zlasti iz napadov na češčenje ene sime osebe in na dogmatike, ki so o-perirali s citati Stalina. Seveda ta protistalinovska kritika nikakor ne pomeni, da bi se komunisti spremenili ali celo poboljšali v demokratičnem ali človeškem smislu. On’ hočejo samo vzbuditi v zunanjem smislu tak videz, da bi lažje dosegli svoj končni smoter, to je komunistično in s tem tudi sovjetske nadoblast po vsem svetu, 'Nova sovjetska garnitura je po vsem tem s svojimi režiserji posts-vila na oder svetovne politike nove kulise z novimi vlogami. Igra pa je ostala nespremenjena. Kongres je z velikim aplavžom-sprejel poslanico, ki jo je poslal kongresu Tito, ki seveda prav tako govori o ojačenju miru in mirnem reševanju raznih svetovnih vprašanj. Po trditvi beograjskih uradnih krogov so po govoru Hruščev« na kongresu podane tudi možnosti za spremembo odnošajev med sov- jetskim in jugoslovanskim komunizmom, ki n:so povsem jasni. Pra/r jo, da je po normalizaciji odnosa-jev med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo kot državama zdaj tudi možna normalizacija ednošajev msd komunističnima partijama obeh d?-žel. Skoraj dvotedenski kengreš v Moskvi je bil seveda pomemben tudi glede gospodarskih načrtov v bodočnosti, toda o tem morda ob drugi priliki. Upravne volitve? Pred časom so nove upravne volitve za vso Italijo določili za prvo nedeljo v mesecu juniju. Da bi se niogle volitve vršiti ob napoveda-nfe’tii’"čašu, pa je potrebno, da obe zbornici potrdita nov volilni zakon najkasneje do 22. marca. Na razpolago za obravnavanje osnutka volilnega zakona preostaja torej komaj mesec dni časa. Verjetno je, da bi ta čas tudi zadostoval, če se r.e bj v zadnjih dneh pojavile številne zapreke. Ce jih ne bodo pravočasno odstran:li, bi se upravne volitve lahko vršile šele v jeseni, najbrž 23. septembra. Zaton bogov u Kremlju Včerajšnji bog se je s svojega visokega oltarja prekucnil v prgh in pepel. To je nov obrazec komunistične dogme, ki ga je postavil na XX. kongresu sovjetske KP podpredsednik sovjetske vlade, Miko jan. Stalin, »oče narodov«, kakor ga je slavila bizantinska propagand na priliznjenost od moskovske »Pravde« do tržaškega »Dela«, ta »luč znanosti«, s katero ga je pred štirimi leti krstil isti Mikojan, ta Stalin se je razpršil v nič — kakor vsi malikovalski bogovi. Njegova dela, v kolikor jih je v resnici sani spisal ali pa jim samo posodil ime. so izgubila svojo vrednost kar čez noč. Rdeče sv. pismo je postalo le še pravljica za otroke. Stalinovo zunanjo politiko so v Kremlju odložili na slepi tir. Prav Mikojanove besede razkrivajo oddih In sprostitev, ko se ;e rdeči car Jože poslovil s tega sveta v samih sovjetskih vodilnih vrstah. Kakšen oddih se je šele polastil ruskih množic! Mikojanova. izpoved odkriva šele v svojih končnih zaključkih, da je Berja moral na morišče zaradi strahu pred novim Stalinom in ne zaradi zločinov, ki so ga obremenjevali. Torej ne zaradi preteklosti, pač pa iz strahu pred bodočnostjo! Se nujnejše in važnejše pa je Po nagli smrti Vanonija Preteklo nedeljo so pokopali v n:egovem rojstnem kraju Morbs-gnu nenadno umrlega proračunskega ministra Vanonija. Z njim je legel v grob mož, ki je zaoral globoke, moderne in socialno ter človeško občutene brazde v italijansko gospodarsko, finančno in socialno življenje. Vanom je bil velik strokovnjak na gospodarskem in finančnem področju. Svoje sposobnosti je dal na razpolago kot profesor univerzam, raznim zavodom in ustanovam, predvsem pa raznim vladam, od De Gasperija do Pelle, Scelbe in Segnije. Nepozaben spomenik si je postavil predvsem z davčno reformo, pri kateri se je ravnal po načelu, da mora država s svojo social-n gospodarsko politiko vzeti tistemu, ki ima, da lahko dž onemu, ki mora imeti. Tako naj bi se davčna bremena pravičnejše porazdelila na vse sloje. Druga pokojnikova velika zamisel je bila desetletni načrt za gospodarski razvoj, ki naj na o-spovi modernih načel prinese razgibanost v gospodarsko življenje, razvije vse narodne vire ter odpra- vi na;večjo rano — berzposelnost. Pri vsem njegovem delu ga je vo- dil globok socialni čut, tako da so ga nekateri imeli kar za socialista, dasi je bil le dosleden katoličan, ki z načelom ljubezni do bližnjega povezanega socialnega čuta n.i nosil le na jeziku, ampak ga kazal tudi v dejanjih. Besede, ki jih je govoril tik pred smrtjo v senatu in so bile njegov labodji spev, so bile človeško občutene. Govoril je o rev-njh ljudeh s svojih hribov in ko! po nekem čudnem navdihnjenju je ta človek številk in računov še tik pred smrtjo odprl svetu svojo dušo. Predsednik Segtii je v sporazumu z ostalimi strankami vladne koalicije naglo izpolnil vrzel, ki je nastala s smrtjo Vanonija in odstopom zakladnega ministra Gave. No- vi proračunski minister je senator Zoli, novi zakladni minister pa senator Medico, oba krščanska1 demokrata. Nova ministra bosta nadaljevala gospodarsko in finančno politiko po smernicah, ki jih je začrtal pokojni Vanoni. To zadevo so torej naglo, rešili in tako preprečili krizo vlade. S tem pa niso zadovoljni skrajneži na desnici, misini in monarhisti. Njihovi manevri so uperjeni Baloni križarjev za svobodo V avgustu 1951 so prvič spustili na bavarsko-češki meji 10.000 balončkov, ki so ponesli devet milijonov »poslanic svobode in pri;a-teljstva« v Češkoslovaško. Zamisel za te balone izvira od Harolda Stassena, svoječasnega kandidata za ameriškega predsednika. Akcijo z baLoni vodi poseben odsek Odbora za svobodno Evropo, ki so ga, kot znano, ustanovili na pobudo nekdanjega vojaškega guvernerja za Nemčijo, generala Luciusa CIayn. Ta odbor vodi »križarsko vojno za svobodo« in upravlja v Muenchenu zlasti tudi Radio svobodne Evropa. Balon je Sam na sebi malo tehnično čudo. Meteorologi preračunajo ibitrost vetra v višini 8.000 metrov, samo v tej višini naj bi namreč baloni plavali. Oni izračunajo, kako težak naj bo balast k poldrugemu kilogramu propagandnega gradiva. stili te pravice posebnemu mešanemu odboru. Sestava in delovanje takšnega odbora, kakor tudi razmejitev pristojnosti in pravic tega odbora na eni ter lastništva na drugi strani sta dve težki nalogi, ki ju zaradi zapletenosti interesov in dosedanjih žalostnih izkušenj skupnih akcij s titovci ne bo lahko rešiti, čeprav skuioni narodni interes še tako jasno nakazuje, da bi bilo treba vsaj v tem omejenem o-kvirjai rešiti načelo, da bodi novi Kulturni dom zares dom vseh in ne samo enih Slovencev! Naši titovci imajo pač priliko, da še enkrat pokažejo, ali jim je prvo njihov partijski ali narodni interes. Prav brez zavisti želimo, da bi se vendar enkrat zgodilo, da bi bil odgovor, ki ga bodo pokazali Z dejanji — ne z besedamiI — drugačen leot je bil v takšnih primerih doslej. * * * da bo balon dosegel določeni cilj J.n tam odvrgel svoje breme. V ta namen uporabljajo suh ledeni zdrob, ki na poletu proti Vzhodu izhlape-va. Za različno razdaljo zavijejo različno količino ledu v vrečico iz celofana, ki jo pritrdijo pod škatlo s propagandnimi letaki. Težo vrečice z ledom drži zaponka tako dolgo zaprto, dokler ni vsa vsebina izhlapela. Tako se sprosti zaponki na vnaprej izračunani točki in tisoči miniaturnih časopisov splapo-lajo proti tlom. Olajšani balon se pa dvigne do 20.000 metrov visoko, kjer se razpoči. Do leta 1954 so balone spuščali le neredno, od časa do časa. Od takrat dalje pa natisnejo vsakih 14 dni nove letake, in to v češčini, poljščini in madžarščini. Zdaj ima- io tri različna stalna oporišča za vsako od teh treh dežel, vsa so na Bavarskem. Do začetka letošnjega februarja je prišlo 260 milijonov letakov za železno zaveso, za kar so spustili proti vzhodu 400.000 balonov, ki jih polnijo s polietilenom. Miniaturni časopisi so sestavljeni zelo spretno in nimajo prav nobe nega propagandnega patosa. Na dveh straneh, ki sta tako veliki koi 2 doDisnici, so v drobnem tisku na-t;sniena gola dejstva in poročna Tako čitamo na primer med za Češkoslovaško določenimi kratkimi vestmi »Svobodne Evrope« pod naslovom »O čem režim ne poroča« sledeče: »Orna borza v Bratislav1 ie preplavljena z nylon nogavicami, ki so jih prinesli s seboj sovjetski vo’aki.« Ali pa: »Nemške avtomobilske tovarne bodo do leta 1957 u-vedle 40-urni delovni tednik.« Na-dalfnie sporočilo ne zamolči, da so dosegli komunisti uspeh pri volitvah v obratne sv6te rudnika West-falenhuette.« Iz teh treh primerkov vidimo, da ■nočejo uredniki povedati le resnice o komunističnem Vzhodu, ampak tudi prinesti neolepšano sliko o stanju na Zahodu. Propagandistično nedvomno zelo spretna je bila zadnja božična izdaja: 18 strani dragega umetniškega papirja s pesmimi in prozo emigriranih čeških književnikov in cela vrsta umetniških reprodukcij. Barvna naslovna stran: modra Madona neznanega češkega slikarja iz XIV. stoletja. Dve leti je komunistični Vzhod skušal z molkom odpraviti to propagando. Komunistični mogotci so pač pustili po policiji zbirati odvržene letake, na Češkem so razpisali za šolarje 10 kron nagrade za 50 pobranih letakov. Končno jim j zemlje je vlada odposlala letala in padalce. Medtem pa so vladne čete novega predsednika Kubička zatrle u-poir. Brez strela so zavzele uporniško mesto v dolini reke Amaconke. Uporniški letalski major je zbežil. IZ ITALIJE Borba proti malariji je dosegla zadnja desetletja v Italiji velike u-spehe. Nekoč je za to boleznijo vsako leto umrlo na tisoče oseb, še več pa jih je moralo prenašati njene ponavljajoče se napade. Danes se je vse to močno izboljšalo, tako da nekateri že pravijo, da je malarija skoro izginila. To dokazuje zmanjšanje potrošnje kinina. Se leta 1938 so ga porabili 38.000 kg, lani pa s»-mo še 6.400 kg. Kinin je v Italiji državni monopol, pri katerem pa država nič ne zasluži, ker je hotela s podržavljanjem njegove proizvodnje samo zagotoviti, da bo prebivalstvu dostopen po najnižji možni ceni. Delavnice, v katerih ga izdelujejo, so v Turinu in so seveda zdaj samo delno zaposlene. Zato jih bodo morali preurediti za izdelavo drugih proizvodov. V italijanskih kaznilnicah skušajo zapornike vedno bolj zaposliti z gospodarskim delom. To jetnikom olajša prenašanje kazni in jim p^-leg tega tudi gmotno koristi. Tako je zdaj od približno 38.500 kaznjencev skoro 18.000 zaposlenih v "--iv-nih industrijskih, obrtniških u: kmetijskih obratih. Plačo, ki jo dobivajo kaznjenci za svoje delo, določa posebna medministrska komisija. Mnogi kaznjenci se pri tem naučijo popolnoma novih obrti n se vrnejo na svobodo kot kvalifi igrani delavci. K &*.'> Stran 2. DEMOKRACIJA Leto X. - Stev. J’ VESTI z GORIŠKEGA' Dvoličnosti poklicnega komunizma Komunisti so v Solkanu proti naši narodni zavesti in proti samostojnosti malih kmetov »Primorske novice« iz Nove Gorice štev. 8 od 17. t. m. prinašajo obširno poročilo o poteku kongresa okrajne Zveze komunistov. Glavno poročilo je imel tajnik okrajnega komiteja Zveze komunistov Sl> -venije, Tine Rsmškar, ki je med drugimi zanimivostmi dejal tudi sledeče: »Kot komunisti moramo računali da je precej let po vojni vsa politična aktivnost v precejšnji meri slonela tudi na nacionalni zavest' Vsa ta gledanja pa prihajajo vedno ostreje v nasprotje z našim današnjim razvejem. Borbo proti takim nesocialističnim gledanjem otežku-ča dejstvo, da vrsta ljudi laka gle danja smatra za socialistična.« Ker poznamo komunizem prav dobro, smo s tega mesta že večkrat poudarjali dejstvo, da so komunisti proti vsaki narodnosti in narodni zavednosti ljudstva. Ne, da bi Tine Remškar zamenjal pojem narodne zavesti s po,mom nacionalizma, ki utegne biti kvaren in n socialen, ko gre za pohlep po tujem, ki često privede do oboroženih napadov na miroljubne narode in do zavojevanja tujih dežel. O ne, gre prav za poudarek komunističnega nauka, da je narodnost bur-žujsko-kapitalistični in verski nojem, da se narodi med seboj prego-nja:o in koljejo, namesto da bi pod komunistično diktaturo krvaveli in umirali! Kjer narodna zavednost neha biti vez vseh pripadnikov enega naroda, tam je narod izgubljen in pade ali pod komunizem ali pa pod tujca. Na vsak način izgubi tak narod vse svoboščine, fizične in duševne. Dokler so jugoslovanski komunisti za borbo proti okupatorju m predvsem za lastno oblast rabili Sloven-ce, da so se junaško borili in za zlato svobodo umirali, dotlej so jih podžigali v borbo in pritiskali na struno nacionalne zavesti ter proglašali za izdajalca in na smrt obsojali vsakega Slovenca, ki je že od začetka zaslutil komunistično nevarnost in zahrbtnost. Zato pa so ng bojiščih padali povečini le nekomunisti ali celo protikomunisti, po vaseh pa tudi starčki in starke, žene in otroci. Goreli pa so le domovi nekomunistov, to je samo narodno čutečih ljudi! Za to smo se borili Ko je borba končala- in so se komunisti odkrili ter prevzeli vs-i redno oblast ter proglasili državo za komunistično republiko, tedaj so stopili na dan z geslom: »Za to smo se borili!« V resnici bi bili morali reči: »Za to smo vas gonili v smrt pod okupatorjeve strele, o-genj in vislice in vas tudi sami po bijali!« Ubogi narod, preganjan pod fašizmom, ki mu je zadušil vse narodne pravice in ga ponižal "e stopnjo raznarodenega ljudstva, je rade volje šel v borbo. Slepo je povečini verjel, da komunisti ne la žejo, saj so oni- tudi bili Slovenci in kri ni voda. Vsi pripadniki enega naroda so že po naravi med seboj povezani! Pa je ta naš narod bridko plačal svojo lahkovernost, kajti zdaj mora nositi železni jarem komunizma, ki mu gospoduje in pljuje na njegovo narodno zavest! Drobna zasebna lastnina je kvarna Oče socializma, Karel Mara, je dejal, da je mali kapital dopusti ji v. Za mali kapital je mislil, in mislimo -tudi mi, toliko imetja, da se človek lahko preživlja, ne da bi mogel še drugega kopičiti ali pa z njim druge izkoriščati. Mali kmetski posestniki, recimo z Remškarjevimi besedami »drobni lastniki«, spadajo v to vrsto malih, zelo malih kapitalistov, ker posedujejo nekaj svojega, ne katerem .■so, odnosno bi morali biti izključni gospodarji in samostojni ljudje, od nikogar odvisni! To pa komunistom ni pogodu, kar je vsak še tako »droben« svobodnjak njim, tiranom, nevaren so vražnik. Državljani nekomunist! morajo samo ubogati, samo garati in ne posedovati, kajti kdor ni od njih odvisen za košček kruha in za besedo, ta je njihov sovražnik. Ta ni zgrajen, ne bo lutkovsko prikimal volji nadutih partijcev praznih možgani Zato je Tine Remškar na komunističnem kongresu v Novi Gorici glede malih, »drobnih« kmetov dejal sledeče: »Saj nam mora komunistom biti jasno, da ne moremo razvijati socialističnih odnosov samo na enem področju, na drugem (kmetijstvu oziroma vasi) pa dopuščati, da se pred našimi očmi ali pa celo z na- šo podporo utrjujeta drobna privatna lastniška pravica in miselnost. Tak razvoj ni le v škodo skupnosti kot celote, temveč tudi kmeta samega, čeravno nam trenutno ne koliko bolje kaže.« To ponatiskujemo za tiste naivne zaslepljene slovenske kmete, ki še verujejo, da komunisti v Jugoslaviji kmetom vračajo zemljo in jim jo bodo pustili -kot malo zasebno lastnino. Ze Tito sam je nekajkrat pojasnil, da se prisilno zadružništvo to je kolektivizacija na kmetih šele začenja. Danes smo v tem razvojnem času, kajti komunistični modrijani so zmetali v neke vis> ke načrte kmetijske kolektivizacije težke milijarde dinarjev. Te objekte so potem morali opustiti z izgubo mili:ard dinarjev. In ker je »suša« vsako leto -uničevala žitne pridelke, so komunistični gospodarji dovolili prost izhod iz prisilnih zadrug, da bi kmetje bolj pridno delali in »sušo« odpravili. »Suša« ie namreč bilo le pasivno zadržanje kmetov, ki niso hoteli delati, ker niso od dela imeli nobene koristi! Zdaj si Tito in njegovi komunisti mislijo: »Naj kmetje zemljo zopet dobro obdelajo in postavijo na sade, potem jih bomo že zopet vsega oropali! Samostojni kmet glavni nasprotnik komunizma Tako je! Prvi sovražnik komun z-ma in komunističnega režima je samostojni kmet, ker utegne biti sam svoj gospod na svoji zemlji., Prosto svojo kmetijo obdelovati, pridelke uporabljati za družino, presežke pa prodajati. Poleg tega pa hoče tudi prosto misliti in mis i razvijati napredno in človekoljubno v tekmi z ostalimi svobodnimi državljani. Komunisti pa prav tega nočejo, ker hočejo sami -ukazovali in svojo tudi še -tako neumno voljo vsiljevati državljanom. V zamejstvu najdemo marsikaterega slovenskega naivneža, ki sicer ne čuti komunistično, pa je vendar hlapčevsko v službi jugoslovanskih komunistov, ki mu dovolijo kako ugodnost, kako olajšavo, da le njihov režim poveličuje. Gre za brezvestneže, ki nimajo sočutja do bratov trpinov v matični državi. Da so le sami siti in na varnem, trdi usoda drugih jih ne briga! Pa pride dan obračuna. Trpini bodo vsta li in govorili. Glavno besedo bodo imeli mučeniki, ki nosijo težki križ na Kalvarijo. ,Soča“ glasilo socialistične fronte Slovencev v Italiji pa takole Komunisti pa ne poznajo sramu niti pred še tako -jasno dvoličnostjo svoje politike in metod, ki so zvijačne, da le pridejo do usp°ha, četudi na najbolj nesramen način. Vodja komunistov novogoriškega okraja', Tine Remškar, poudarja, da je drobna zasebna lastnina škod ljiva in nesocialistična, ter da jo je zato treba slej ko prej odpraviti in kmete spraviti v prisilno kolektivno zadrugo. »Soea«, giasilo socialistične (misli: komunistične) lronte S.oven- cev v Italiji, pa se 18. t. m. poslavlja za samostojnost briških kmetov seveda tostran državne meje, ker bi jih sicer onstran meje -tudi oinv gonila- v prisilni kolektiv, prav tako kot Tine Remškar! »Soča« od 18. t. m. piše dobesedno: »Le kadar bodo briški koloni tudi gospodarsko neodvisni in samostojni gospodarji na svoji zen:-Tji, tedaj se bodo lahko smatrali tudi nevredno svobodnejši: ni mogoče doseči spoštovanja in izvajanja narodnih pravic, če ni obenem zajamčena tudi gospodarska svoboda.« Tako torej! Onstran meje, kjer so komunisti na vladi, trdi okraju! tajnik komunistov Tine Remškar da je nacionalna zavest brez pomena te-r da jo je treba nadomestiti s socialistično, to je komunistično m.seinc-st.o in zavestjo, tostran meje pa, kjer komunisti niso še na vladi in ne morejo diktatorično u-kazovati, se lisičje oblači.o in kažejo kot borce za nacionalno zavest, ki pa je dosegljiva le z gospodarsko samostojnostjo naših kmetov, ki morajo postati 3voji gospodarji na svoji zemiji. Poglej no, kako dvolični so tovariši komunisti: narodna zavednost in drobna zasebna lastnina sta dv<= neločljiva pojma, dva nujna pogoja za »spoštovanje in izvajanje narodnih pravic« tostran državne meje, kjer vlada demokracija, čerav- no mm je v marsičem nenaklonjena, onstran meje pa, kjer so na o-■Oiasti -komunisti, ožji prijatelji tovarišev osoli »Soče«, tam s-ta na-iodna zavest in drobna zasebna .astnina, to je kmetova gospodarska samostojnost, škodliva. Seveda, saj je »spoštovanje in izvajanje narodnih pravic« onstran meje sploh nemogoče, ker to ni skladno s komunistično miselnostjo in diktaturo! S seje olič.nskega sueia PreteKu teden ib. t. m. je goriški obc.nski svet razpiavijai o pro.a-cunu mestnih podjetij za razsvetljavo, plin, vodo in drugo. Proračun predvideva 411,780.000 lir dohodkov in koristi proti 409,780.000 lir stroškov in izgube z dvemi milijoni lir preostanka. Finančni proračun pa izkazuje 702,800.000 lir dohodkov prot' 701,300.000 lir izdatkov, torej z 1,500.000 lir presežka. K besedi s-ta- se oglasila -tudi svetovalca g. Rudi Bratuž, ki je zahteval, naj se občinska javne dela da .o -domačim in ne tujim podjetjem in g. dr. Karol Birsa, ki se je izjavil za to, da se napeljave razsvei-l.ave, plina in vode v zasebne namene izvedejo le na stroške zasebnikov samih. V proračunu je predvidenih 54 milijonov lir za poprave in razširitev raznih naprav. Proračun je občinski svet končno sprejel in nato odobril stroške v znesku 1,900.000 lir za povečanje razsvetljave na korzu in na trgu pred južno postajo. Opozorilo beguncem iz Jugoslapije Doiocfc.ni krog oseb nas je obvestil, da imajO jugoslovanski državljani, begunci, možnost prejema odškodnine za kodo, ki so jim jo med vojno povzročile nemške okupacijske sile. V ta namen pa je potrebna natančna prijava škode z opisom okornosti ter z navedoo višine utrpele škode i>o tedanji ceni. V prijavi je treba navesti še jpo-sebne poaatke oškodovanca, njeg >-vo -takratno in sedenje bivališče ter kraj in datum nastale škode. Po možnosti navesti tudi povzročitelju škode in priložiti morebitne doka-zilne listine. Begunci z ozemlja Julijske kraii-ne, katero je bilo odstopljeno Jugo-Si&vi;:, k: niso opi rali za ohranitev italijanskega državijansiva, odnosno, ki jim je opcija bila zavrnjena, naj tudi, če hočejo, prijavijo škodo ki so jo utrpeli od strani nemških okupacijskih sil. Prijavo je sestaviti v slovenščini ali pa tudi v nemščini. Prijave sprejema brezplačno pisarna dr. Avgusta Sfiligo.a v Gorici, ul. Garibaldi 9, kjer prizadeti lahko dobijo pojasnila. Zimska pomoč V ponedeljek se je na goriški prefekturi sestala komisija za- zimsko jtomoč. Prefekt De Zerbi je p6ve-dal, da je letos do tega dne bilo nabranih en milijon lir več kot lan;. Vendar je ugotovil, da industrialni krogi niso še dali svojega prispevka, kot je bilo pričakovati. Zato je pozval, naj storijo svojo dolžnost Komisija- je v ostalem nakazala pomoč občinam, med drugimi, kakor -sledi: v Krmin 500 tisoč lir, v Doberdob 200 tisoč, v Gorico 3 mi- Smrt zaslužnega ministra Panonija ■Pretekli teden je nenadoma urrui rimskem senatu finančni in začasni zakladni minister Vanoni. Po važnem govoru, ki ga je držal v senatu v zvezi z razpravo o odstz-pu ministra Gave in v katerem j? iznesel vsa čustva svojega plemenitega srca v prid revnih slojev in splošne državne koristi, se je počutil slabo. Prenesli so ga v predsednikovo predsobo in ga položili na divan. Prihitele so njegova žena z dvema hčerkama, sam predsednik republike, Gronchi, in vrsta min -strov in senatorjev. Poklicali so tudi bližnjega duhovnika, ki si ga je minister Vanoni želel. Kmalu zatem pa je na divanu izdihnil. Njegova smrt je napravila g'o-bok vtis po vsej državi, zlasti pa v parlamentarnih krogih, saj je minister Vanoni bil eden od tistih mož. javnih delavcev, ki se vse življenje s svojo znanostjo in pridnostjo žrtvujejo za javni blagor. Tako si je pokojnik zamislil in izvedel davčno preosnovo v Italiji, ki nosi njegovo ime in ki se je izkazala za učinkovito in je pri pravilnem uveljavljanju tudi precej pravična. Na drugi strani pa je pokojnik gojil posebno skrb za revne in brezposelne državljane ter je z namenom, da brezposelnost končno odpravi, sestavil desetletni delovni načrt javnih proizvajalnih del, ki •bi sicer stala deiset bilijonov lir, odpravila pa bi težko rano dveh milijonov brezposelnih v državi. Mini-stri so ob njegovi prerani smrti sklenili v celoti izvesti ta veliki in človekoljubni načrt, ki je bolj socialnega kot državnega pomena. Zimsha pomoč o Šteuerjanu Posebni občinski odbor je v Ste-verjan-u sklenil podeliti zimsko p-.-moč 25 Občinarjem, ki živijo v potrebi in stiski. Vsega skupaj pa ro-d.o v ta namen razdelili le 100.009 lir, torej 4.000 lir vsakemu. Vsako zrno je dobro, toda vsekakor je znesek premajhen v tem času, ko je delo na kmetijah zaradi preostrega mraza ustavljeno in s tem tudi zaslužek nemogoč! Tragedija pod komunizmom " V četrtek popoldne 16. t. m. so I ščin, ki jih italijanska ustava pr?d-policisti pripeljali iz Vidma do Se- videva! sljana, kjer so jih spravili z vlak i. trinajst mladeničev, jugoslovanskih beguncev, da jih na meji izročijo Titovim miličnikom, ker jih videmska komisija ni priznala za politične begunce. Na postaji pa je nastal mučen prizor, ki je na prisotne napravil zelo globok vtis. Eden od mladeničev je namreč iz groze pred maščevanjem Titovega komunističnega režima skočil na mimoidoči vlak, ki je ravno privozil, v upanju, da mu vendarle uspč izogniti se novemu trpljenju. Toda policisti so bili takoj za njim, ustavili vlak, m.a-deniča prijeli in zvezali. Skupaj z ostalo dvanajstorico so ga policisti spravili v zaporni voz in zdirjali na mejo. Drugi dan so vsi krajevni italijanski listi o tem nesrečnem in neljubem dogodku poročali ter se nad izročitvijo beguncev ostro zgražnii. Izročitev kot taka je obsoje vredna, zlasti ko bi oblasti morale vedeti, da so komunistični režimi nečloveški. Cernu se boriti proti komunizmu in ga prikazovati kot nekaj zločinskega, če so mu oblastva sama tako ustrezna, da mu izročajo v roke nedolžne žrtve njegovega preganjanja?! Begunci sami vedo, kakšno trpljenje je pod komunizmom! Zato je zaman vsaka trditev, da ne gre za politične begunce! Saj pravi 10. člen ustave, da se zatočišče (azil) dovoljuje tujcu, kateremu je v nie-govi državi za-branjeno dejansko -u-živanje tistih demokratičnih svobo- -Kdo pa ne ve, da ustava komunističnega Titovega režima sloni prav na zanikanju vseh demokratičnih svoboščin? -Proti izročitvi -beguncev Tito-ko-munističnim miličnikom dvigamo ponovno svoj protest in upamo, da se vlada vendarle odloči, da ne oo več stregla komunističnemu pohlepu s temi žrtvami! Sovodnji rabijo posolilo Sovodenjski občinski svet se ba-vi z vprašanjem, kako kriti primanjkljaje iz leta 1953 v znesku 1.185.000 lir in iz leta 1954 v znesku 1.590.000 lir. Treba bo pač najeti posojilo in v ta namen so se namenili poizvedeti pri Goriški hranilnici (Cassa di Risparmio), kakšne obresti bi za tako posojilo zahtevala. V zvezi s tem poudarjamo -naše že večkrat iznešeno mnenje, da bi občinske primanjkljaje morala kriti država, prav tako kakor krije primanjkljaje mestnih občin. Al1 pa, naj bi vsaj nudila brezobres na posojila! Osebni obmejni promet V okviru videmskega dogovore za obmejni promet je zadnje čase prejelo prepustnico 25.955 jugoslovanskih državljanov proti 16.766 i-taliianskim. Nekateri listi poročajo, da jugoslovanske oblasti niso prepustnice potrdile v 48. italfjanske pa v pe.ih slučajih. ŠOLSKA VPRAŠANJA Z ozirom na nameravano spremembo načina polaganja izpitov za šolsko maturo, sporoča prosvetno ministrstvo, da ostane za letošnje šolsko leto vse pri starem. Tudi kar se tiče privatistov se bodo izpraševanja pri izpitih morala vršiti na osnovi, kot je bila predpisana za prejšnja leta. Zberimo šolsho hnjižnico! Gospod ravnatelj višje gimnazije in liceja s slovenskim učnim jezikom v Gorici nam je poslal pismo, s katerim. se on in profesorji zahvaljujejo nekemu očetu, katerega hčerka in sin obiskujeta tl šoli, za podarjeno zbirko vseh Cankarjevih del knjižnici šole. Istočasno pa g. ravnatelj in gg profesorji prosijo starše in sploh vse ljubitelje šole, da se vsak do svojih močeh žrtvuje za to, da #c* zbere šolska knjižnica, ki je zlasti v pogledu leposlovnih in znanstve nih del slovenskih avtorjev zelo potrebna. K pozivu g. ravnatelja in gg. profesorjev slovenske višje gimnazije in liceja v Gorici se pridružujemo tudi mi in toplo priporočamo vsej naši javnosti, da nujno prispeva za zbirko omenjene šolske knjižnice. Zavedati se moramo vsi, da pre mnogi dijaki ne zmorejo, da bi si nakupili potrebnih izobraževalo, h knjig, ker so otroci revnih staršev Kdor le more, naj daruje za knjižnico v gotovini. Vsaka lira pride prav! Sola pa sprejme tudi knjige, če so v redu. Naše -uredništvo je pripravljeno sprejemati prispevke in jih oddali na gori omenjeno goriško šolo. To je lepa prilika, da lahko tudi na skromen način učinkovito prispevamo za izobraževanje naše ličeče se mladine! 2e pred nekaj meseci je vodstvo Slovenske demokratske zveze v Gorici dalo pobudo za ustanovitev slovenskega šolskega sveta s programom vsestranske skrbi za naše šo. stvo. K stvari je povabilo še druge organizacije, ki pa se do sedaj še niso odzvale. Skrb šolskega sveta bi bila tudi nabava primerne knjiž nice za potrebe dijakov in profesorjev. Ker se je ustanovitev in začetek delovanja šolskega sveta zakasnela, seveda ne po krivdi pobudnikov, je prav, da prepotrebno knjižnico začno zbirati starši dijakov in sploh vsi ljubitelji šole, ki je glavna kul-‘urna ustanova naše manjšine v I-taliji. lijone, v Steverja-n 50 tisoč, v So-vodnje 250 tisoč. Vsega skupaj J« občinam goriške province komisije nakazala za 10 milijonov in osem sto petdeset -tisoč lir podpdre. Kom.si.a je dala občini Stever-„an še izredno pomoč v znesku 459.657 lir v okviru zimske pomoči, vendar za stroške popravljanja rajnih stavb. Komisi.a poziva zamudnike, naj nemudoma prispevajo J* zimsko pomoč. FetdesstLtnica poroHe v Števerjanu V soboto 18. t. m. smo Ste ver ja*-ci doživeli izredno lep in pomembe« dogodek. G. Rudolf Tomažič in njegova žena, gospa Marija Lenardič, sta praznovala petdeseto obletnic« svoje poroke. Zjutraj sta šla v cerkev zahvaliti se B-ogu za srečni ga-kon in za zdravje ter ponoviti si ge za naprej obljubo, ki sta si jo bila dale pred petdesetimi leti. Hčere naših jubilantov so porečene in. imajo vsaka svojo družino. Sin Jožef, -ki je tudi občinski svetovalec, izvoljen na listi števerjas-ske Kmetsko delavske zveze, je pa na domu pri starših, oženjen in s tremi otroki. Jubilanta sta seveda- bila vsa srečna ob veselem dogodku, ki sit ga praznovala v krogu hčerk in Bina, zetov in sinahe, številnih vnukov in ostalih sorodnikov. Vaščani čestitamo jubilantoma, ki -uživata v vasi ugled in -spoštovanje ter jima želimo še mnogo let skupnega življenja v miru in zadovolj stvu.. * * * Tudi mi se pridružujemo čestitkam Steverjancev in voščimo jji bilantoma srečno in- veselo bodočnost. IZ SLOVENIJE POTROŠNIŠKI KREDITI V Jugoslaviji je v veljavi svoie-vrstno obročno kupovanje p»troš-niških predmetov. To ni pravzaprav kupovanje na obroke, pač pa potrošniško posojilo. Narodna banka in hranilnice odobrč potrošniško posojilo v višini ene tretjine letne ga dohodka prosilca, ki nudi tuli poroka, ki jamči z dvema tretjinama svoje plače ali dohodkov. Prosilec pa mora položiti pri banki, ki mu odobri p>osojilo, določeno vsoto denarja v višini 10 odstotkov odobrenega kredita. NOV VELESEJEM V Zagrebu so začeli graditi >b južni obeli Save nov velesejem, ki 'do imel okrog 300 tisoč k v. m površine. Samo zaprta razstavna površina bo imela 70.000 kv. m, t, t. •toliko, kot je celotna površina se danjega velesejma. Nekatere -tuje države, med njimi tudi Italija, ?e zanimajo za gradnjo lastnih -paviljonov na novem velesejmu. Upi-jo, da bodo do prihodnje jeseni večino del že končali, tako dba bo večji del jesenskega velesejma v novih prostorih. LETALSKA ZVEZA MED POLJSKO IN JUGOSLAVIJO 14. januarja so vzpostavili redni potniški letalski promet med Beogradom in Varšavo. Na tej progi bodo letala obratovala vsak torek in vsako soboto. POPRAVEK V članku »Prenehajte s spletkarstvom«, ki ga je priobčila »Demokracija« od preteklega tedna, čiiiB.j petem odstavku pravilno takole: »To se je zgodilo nekako tako, kakor ob priliki De Gasperijevega- o-biska v Čedadu, kamor so predstavniki pravega slovenskega ljudstva prišli s transparenti zahtevati priznanje in spoštovanje jezikovnih in, drugih manjšinskih pravi«,’ župani pa, ki jih za to ljudstvo tri izbralo, so dajali De Gasperiju „it»-hanissime” izjave proti koristim ti pravicam tamkajšnjega slovenskega ljudstva.« gospodarstvo] •NA TRAVNIKU IN V SENOŽETI Odstraniti moramo grmovje i-* kamenje, da bo trava lepše pognala. De odstranimo mah. je dobro, da travnike in senožeti tudi pobranamo. S tem odpravimo tudi morebitno krtovlno. V konzorciju najdemo primerne brane. Ce travnike -« senožeti pognojimo z umetnimi gnojili, porabimo 30 do 50 kg super-fosfata -ter 15 do 20 kg žvepleno-kislega amoniaka in še 10 do 15 kg kalijeve soli na vsakih 1.000 metrov površine. Gnojila pa pomešamo vsa skupaj in zmes enakomerno potrosimo. Močvirnate in kisle travnike bo mo gnojili pa s 30 do 50 kg Tomaževe žlindre, s 15 do 20 kg apnenega dušika in 10 do 15 kg kalijeve soli na 1.000 metrov površine. Zir»< teh gnojil moramo takoj potrositi, da se nam ne strdi in pokvari. To drugo gnojenje izvršimo čim-prej, ker nam bo sicer le malo u-činkovalo. Na oba gori omenjena načina gnojimo tudi deteljišča, vendar z razliko, da apnenega- dušika in žve-pleno-kislega amoniaka rabimo »a polovico manj. V prometu imamo tudi še druja temu primerna gnojila, in sicer celovita, kot na primer P K N , katerega poarbimo 60 do 80 kg na 1.004* metrov površine. Prednost dajmo vedno zrnatim limet n im gnojilom, ker jih laže in e-n a kom ime je potrosimo tud-i v vetrovnem vremenu. Cepljenje proti slinavki -Pretekli teden je živinozdravnik cepil živino v Steverjanu proti slinavki. Zdaj pa naj kmetje, -lastnik: te živine, pazijo, da bo živina imela pravilno nego, zlasti čistočo, da se slinavka kljub cepljenju ne pojavi. Dobro naj se vsi zavedajo, da je pravočasna pažnja potrebna ia koristna, ker slinavka prinaša le skrb in škodo! DROGERIJA ANTON PODGORNIK DOBRO BLAGO NAJNIŽJE CENE GORICA - Trg. De Amicis 12, na Kornu - Tel. 3009 X*to X. * Štev. • DEMOKRACIJA STO LET normalno življenje Človeštvo se ie od davnine bavi * vprašanjem, zakaj redki ljudje dosežejo visoko starost, ostali pa umirajo v najboljših letih. Zakaj •oliko ljudi umre na tako imenovanih starostnih boleznih še predno «o v resnici dosegli resnično sia-»ost? .Na eni strani imamo velike starčke: Churchilla, Adenauer.a. Finžgarja; iia, drugi strani nas itoevno presenečajo nenadne smr-.i sjudi, ki jih je v sredi najbolj razgibanega življeo.a dohitela smrt. Življenjska povprečna doba se je v »aidnjem stoletju podvojila in se vrti danes okrog 60-ih let. Ali pa j? * tem.tudi dosežena dejanska meja življenjskih sposobnosti? Na tisoče fjudi je na naši zemlji starih 100 in še več le-t. Zakaj je narava naitlo-»jena samo njim? Sloviti ruski biolog Mečnikov ma vprašanje, koliko let lahko živi iloveški organizem, nekoč odgovoril, da ceni življenjsko dobo človeka najmanj ma 100 let. Njegov rojak, prol. 'Pavlov, prav tako sve-novno znan in tudi na Tiahodu visoko cenjen učenjak, je na podlag j»olstoletnega opazovanja in intenzivnega preučevanja postavil starostno dobo na isto raven. V gost) aaseljeni Moskvi je živelo leta 1939 *ič manj kot 611 stanovalcev od 90 Jo 100 let, in 55 prebivalcev nad 100 let starih. Na področjih Georgije, v Abhaziji, stoletniki sploh aiso redkost. S pomočjo preučeval mih ekspedicij :o učenjaki natančno preučili življenjske navade teh dolgoletnikov. Pri tem so .ugotovili, -ia so bili skoraj v,si ti stoletniki jastirji, ki so živeli prav tako ob lepem, kakor grdem vremenu 'na svežem zraku. Preživljali so se z mlečnimi izdelki, v glavnem s kislim mlekom in redno so pili so,c jz grozdja, brez alkohola. Tobaka fo opojnih pijač niso poznali. Ti Sjudje so tore-j stalno skrbeli za tu, Ja iz organizma sproti odstranjujejo strupe, ki se nabirajo v človeškem telesu. Tudi v Ameriki so prišli do pre-ipričanja, da je prehitro staranje Bosledica notranjega organskega za-•trupljenja v človeškem očrevja. Presnavljanje je potemtakem naj večjega1 pomena. Kdor s svojo pretirano sproti ne izganja iz telesa 'strupenih, zastalin, jih kopiči v svojem organizmu kot neraztopljive »e-ljakovinaste substance. Te po-ifzročaio v teku let tako težke spremembe v tkivu kostnega in žilnega opaža, da je s tem telesu vsaka ri- lagoditev na nove življenjske pogoje izgubljena. Otopeli členki, poapnenje žil, embolije in nenadne prekinitve srčnega delovanja so po-siedice notranjih zastrupljenj. Za dolgo življenje pa je še važnejša ohranitev normalnega delo-van.a živčnih celic. Znana zakonska dvo ica Oskar in Cecilija Vogt je dokazala, -da se možganske celice vse življenje ne delijo. Medtem ko se telesne celice s stalno delitvijo v teku življenja izmenjujejo, se torej stalno pomlajajo, preneha der-tev možganskih celic že med embrionalno dobo. Človek ohranja na ta način skozi vse svoje življenje iste možganske celice. Celice pa, ki se ne delijo, morajo ostareti, zato so tudi najbolj izpostavljene procesu staranja. To spoznanje je vodilo k važnemu vprašanju, kakšni so vzroki o-starelosii možganskih celic. Prof. Vogt je prvi to vprašanje obdela’: Neprestana uporaba možganskih ce lic ne povzroča morda obrabe, tore’ predčasne degeneracije možganskih celic, pač pa se nasprotno starostni po'avi z nezadostno zaposii-■tviio možganskih celic izredno po-sp^šuie':o! Po trdnem prepričanju znanstvenikov prihaja do normalne smrti znradi starosti — ob popolni odsotnosti kakršne koli bolezni — zaradi tega, ker so možganske ce- lice izumrle. »Ta smrt,« zatrjuje prof. Vogt, »nastopa danes kvečjemu pri 110 letih!« Seveda si moramo to tako predstavljati, da vsak človeški organizem natančno za t > liko ostari, kot njegove možganske, cehce. Vsi telesni organi so podre-eni možganskim celicam. Ti organi morajo, če1 hočejo ali ne, korakati vzporedno z možganskimi celicami in .nimajo prav nobene možnosti, da bi vodili svoje lastno podaljšano življenje. Ali obstoja torej ujjanje, da bi človek stvarno užival svojo starost? Znanstveniki odgovarja;o z odločnim da. Po današnjem stanju raziskovanj sta uspešni dve metodi. Prvo pametni ljudje že dolgo uporabljajo in obstoji v preprost; možganski higieni. »Zaposlitev zadržuje ostarelost!« je dejal prof. Vogt in dodal: »Telesna in duševna zaposlitev posreduje v harmonični izmenjavi možganskim celicam dražljaje, ki preprečujejo predčasno starikavost. Nezaposlitev pa pospešuje proces starikavosti možganskih celic in s tem celotnega organizma!« Druga možnost je v tem, da podaljšamo življenjsko dobo možganskih celic z določenimi hormoni. Tudi dolgo življenje je zadeva pr^čen^. Otroško zdravstvo je že dolgo posebna panoga medicine. Sedaj je človeštvo na tem. da zdravi tudi starostne nadloge. Jurij Washington V sredo 22. t. m. je ves ameriški narod proslavil 227-letnico rojstva Jurija Washingtona. Prvi predsednik ZDA, Jurij Wa- shington, je utemeljitelj osvobodilnega gibanja na svetu sploh in u-stanovitelj demokratičnih Združenih držav še posebej. Rojen, je bii leta 1732 v Virginiji. Sin kmečkin staršev je že v zgodnji mladosd kazal izredne vojaške sposobnosti. Ko je izbruhnila velika osvobodilna vojna, je v starosti 43 let pre- Ženo za tri puške vzel vrhovno poveljstvo vseh osvobodilnih armad. Dne 4. marca 1739 je bil izvoljen za prvega predsednika (Združenih držav. Leta 1893 je bil ponovno izvoljen.. Pri tretji izvolitvi pa je izvolitev odklonil in se umaknil z najvišjimi častmi na svoje posestvo. Umrl je leta 1799. Zimsko spanje tudi za človeka OD TU IN TAM Sovjetsko zunanje ministrstvo -e sporočilo, da so pričeli na ozemlju, si ga je Sovjetija prilastila po 4rugi svetovni vojni na račun Polj sike, Z množičnim preseljevanjem Poljakov na sedanje ozemlje poljske republike. Celotno število pre-teljencev ni znano, gre pa v milijone. Tudi poljsko poslaništvo v Uoskvi je vest potrdilo. * * * Na prisilno delo v solnih rudnikih rdeče Kitajske so obsodili več univerzitetnih študentov, ki niso hoteli postn.fi propagandisti za Mao 7se - tunga. * * * Ameriško letalstvo išče gluhe mehanike, ki bi jih zaposlili pri reakcijskih letalih; zdi se, da tru-iča, ki ga povzročajo reakcijski motorji, normalni sluh ne prenese. * * * Šilce vodke stane v boljših moskovskih restavracijah približno tisoč dve sto lir. Prostovoljce, ki so se prijavili iz londonskih polkov, preizkušajo v prostorih londonske ustanove »Medica! Research Council«. Tu namreč preiskuje skupina medicinskih raziskovalcev tako imenovano »u-metno zimsko spanjea. Nizko ohlajevanje posameznih človeških organov in telesnih delov pri operacijah si je že pred časom utrlo pot v kirurgijo. S tem zdravniki ne dosežejo samo neobčutljivosti pri pacientih, pri katerih bi utegnila biti navadna oblika anestezije nevarna, ampak občutno znižajo potrebo po kisiku. Delovanje dihalnih organov in srca se tako skrči na najmanjšo mero. Pri določenih operacijah pri otrokih je v prejšnjih časih znašala umrljivost v edimburški bolnišnici 54 od sto. Z uvedbo nizkega ohlajevanja pa se je odstotek znižal na 14 od sto. Pri tem zavijejo pacienta v odeje«, ki je vsa preprežena s tankimi cevkami, skozi katere črpajo ledeno vodo. Pri sedanjih poizkusih na prostovoljcih armade pa gre za vprašanje ■nizkega ohlajevanja celotnega organizma. Predvsem se raziskovalci ukvarjajo z vprašanjem, kako dolgo laihko traja »umetno zimsko spanje«. Znano je, da se nizko ohlajeno človeško telo samo za toliko postara, kolikor srčnih utripov in dihanj je človek opravil prav v tem stanju. Ce ta telesna delovanja zmanjšajo na eno sedmino, pot°m se bo človek v enem tednu lahki dejansko postaral samo za en d m Potniki, ki bi jih pred odhodom nizko ohladili in položili v raketo. ki jo avtomatično vodijo, bi prišli po dolgoletni vožnji na na membno postajo komaj vidno postarani. Tudi za bližnjo prihodnjost nudi organično nizko ohlajevanje zanimive možnosti. Tako se je že posrečilo živa staničja in organe ohranjati sveže skoro za nedoločen ča=:. V Angliji se ukvarjajo z mislijo, da bi ustanovili »Banko src«, nekako zakladnico za srca in druge življenjsko važne organe, ki bi jih lahko namestili drugače zdravim pacientom, če bi jim njihovi lastni organi odpovedali službo. Iz ameriških laboratorijev pa prihajajo vesti, po katerih se raziskovalci intenzivno Ukvarjajo, da bi iznašli posebne »zmrzevalne kroglice«, ki bi jih nudili ogroženim polarnim raziskovalcem, da bi jih zazibale v umetno zimsko spanje in bi se tako zdržali, vse dokler bi jim ne prišl-i na pomoč rešitev. Škotska vztrajnost Desetletja je osemdesetletni Sk >t Bob Davidson sanjaril, kako bi zopet zagledal svojo oddaljeno domovino, ki jo je zapusti) v svojih mladih letih, da bi našel v Kanadi svojo srečo. Milijonar pa ni pos“tal, pač pa se je preživljal s svojo skromno pokojnino. Pred petimi :e ti se je odločil, da bo vsak cer.t svoje pokojnine prihranil in živ"l na državne stroške — in sicer v zi-poru. Vsekakor pa je bil iznajdljivi starček le primoran, da je od česa do časa potegnil iz banke po kak dolarček, da si je z njim postregel po nekaj kozarčkov žganja. Ko ?“ mu je zazdelo, da je že dovolj o-krogel, se je priguncal na cesto in se spotikal ob mirne pasante. Pr: tem je spretno igral vlogo nadležnega pijančka. Seveda so ga stražniki zaradi kaljenja javnega miru in reda redno zagrabili in vodili pred sodnika. Prvič je prejel deset dni, nato pa se je kazen stalno višala, dokler obsodba ni dosegla treh mesecev državne oskrbe. Po prestani trimesečni zaporni kazni pa ugasnejo po kanadskh zakonih vse kazni in človek je spet nepredkaznovan. Pravici je zadostil. Tudi naš starček je po treh mesecih prestanega zapora moral pričenjati spet znova z desetimi dnevi. V teku let se je Bob do dobrega Seznanil in celo spoprijaznil s stražniki, ki so stalno skrbeli za to, da je bila njegova j etniška celica vedno pripravljena za njegov sprejem. Ko' si je na ta način prihranil 2500 dolarjev, je povezal svoje culice >n se vkrcal na ladjo, ki ga je pripeljala v njegovo nepozabno domovino, na Škotsko. Takoj jpo svojem prihodu na rodna tla je brzojavil svojim prijateljem v Kanadi, začudenim stražnikom in jetniškim strežnikom: »Končno doma, mislim stalno nn vas in se vam iskreno zahvaljujem!« Belgijski misijonar, pater La Gra-vičre, je poslal pristojnemu mestu Združenih nao-odov menico, k; popisuje nezaslišane grozovitosti a-friških trgovcev s sužnji. Belgijskemu duhovniku se je posrečilo, da je v dolgih mesecih odkril ra.zse?-no organizacij trgovcev s sužnji. Nočna ugrabljevanja ljudi s stra ■ ni agentov trgovine s sužnji so v Francoski ekvatorialni Afriki prav taka vsakdanjost kot ugrabljevunja podložnikov v Sovjetiji in njenii kolonijah s strani tajne policije. Na Vzhodu spadajo taka početja med »soc;alne pridobitve«, ki jih samozvane komunistične vlade ne samo zakonito podpirajo, pač pa tudi u-kazujejo. Težko bi bilo ugotovili, kdo je koga učil teh srednjeveških zločinov. Oborožene tolpe, ki se navadno zbirajo v Jemenu ali južni Arabiji, vdirajo po skrivnostnih poteh globoko v notranjost Srednje Afrike. Pri tem se jim največkrat posreči, da se izognejo vojaškim in policijskim patruLam, ker je učinkovito nadzorstvo težko prehodnih območij komaj izvedljivo. Ponoči tolpt obkroži črnsko naselje in polov: prestrašene stanovalce. Na licu masla »blago« takoj sortirajo. Otroke stare in bolne ljudi puščajo v naselju. Jetnike pa z verigami povežejo med seboj in jih kot čredo živali odženejo. Kdor zaradi onemoglosti in izčrpanosti ne more naprej, ga ustrelijo. Varnostne oblasti najdejo največkrat le še obrane kosti nesrečnežev. Središče suženjske trgovine je, po poročilu patra, gorovje Tibesti, na meji med Francosko ekvatorialno Afriko in Libijo. Sem prihajajo karavane s »črno slonovino« iz Čadskega ozemlja, iz Srednjega Maroka, iz Ugande in iz Sudana. To so dežele, ki so najbolj izpostavljene roparskim napadom. V Tibesti je borza za »črno blago«. Cene so fiksne. Trgovci s sužnji ne plačujejo z zlatom, pač pa z orožjem in mu-nicijo. Tako stane ženska tri puške, močan mladenič zaboj patron, odra-ščen otrok eno pištolo ali bajonet. sno, menijo nekateri izvedenci z* afriška politična vprašanja, bod» izpodrezaoi tudi oboroževalni viri upornikom v Keniji, Severni Afr -ki in po drugih sfriških žariščih nemirov. Mnogi mislijo tudi, da je organizacija suženjske trgovine n? :amo pridobitno, pač pa tudi čisto politično podjetje. V kolikor bi bila taka sumničenja upravičena, b»* pokazala bodočnost. Tako se Afrika preseljuje v Azijo. Trgovina s sužnji uporablja sicer moderna sredstva ugrabljeva-nja — prav taka namreč, k^kršn.i je uvajala v Evropo komunistična praksa —, cilji pa so ostali isti. Človek je trgovsko blago za komunistično policijo prav tako, kakor za utešitev sramotnega pohlepa po denarju. Koncert pianista F.Došefea Tržačani imajo na splošno ie tu pa tam priložnost, da poslušajo kvalitetne koncerte. Saj je vsem dobro znano, da se v Trstu ljudje niso nikoli posebno navduševali za visoko umetniške prireditve. Obmorska mesta pač ne slovijo po cvetoči ku’-turni dejavnosti. 20. februarja pa smo imeli priliko poslušati izredno lepo izbraa in zaigran spored Chopinovih skladb. V Trstu se je ustavil zagrebški pianist Freddy Došek im pripravil nepozaben večer ob poslušanju mehkih in odločnih, nei-nih in trpečih etudah, preludijih i* sonatah velikega Poljaka. Mladi pianist se je izredno vživel v duh* in v srce Chopinovih skladb in občinstvo ga je nagradilo z navdušenim ploskanjem. Uvodno besedo • Chopinu, njegovem delu in življenju je spregovoril prof. Pavle Merku. Silladinski literarni natečaj Slovenska prosvetna matica razpisuje velikonočni nagradni literarni natečaj. Trije najboljši prispevki — novela, črtica ali pesem —■ ki na j ne obsega vsak več kot ene kolone »Demokracije«, bodo nagrajeni in objavljeni v velikonočni številki. Prva nagrada 3.000 lir, druga 2.000 in tretja 1.000 lir ter pet prizna-valnih nagrad v obliki knjižnega daru. Oceno prispevanih del bo izvršila posebna žirija. Prispevke v zaprti kuverti poslati na naslov: Slovenska prosvetna matica — Trst - ulica Machiavelli 22-11 najkasneje do 20. marce 1.1. ŠPORTNI DROBIŽ | Kupci v Tibesti, »veletrgovci«, so skoraj sami belci. Mnogi med njimi so dezerterji Tujske legije. Od tu potujejo tovorni avtomobili po skrivnih cestah, ki jih trgovci sami vzdržujejo s posebnimi delavskimi oddelki. Tudi so ob dolgih cestah razmeščene potrebne bencinske postaje. Človeške tovore prevažajo samo ponoči. Poti pa vodijo proti obalam Rdečega morja- Cez dan tovorne avtomobile skrbno prikrivajo očem opazovalnih letal. Končna postaja prevozov je majhno pristanišče v Somaliji med Masseuo in Assabom. V nočnih voi aiah prevažajo sužnje čez Rdečo morje v Arabijo. 'Naslednje postajališče je »šola za sužnje« v mestecu Djedda. Solo vzdržuje neka Armenka. V tej šoli pripravljajo jetnike na dolžnosti, ki jih bodo odslej opravljali pri a-rabski gospodi. Po enomesečni »pripravi« odhajajo sužnji na tržišča v Medino, Meko ali Djeddo, kjer trgovino s sužnji oblasti še vedno tolerirajo. Do sedaj je bilo komaj mogoče vojaškim in policijskim oblastem prizadetih dežel, da bi trgovino s sužnji uspešno pobijale predvsem zato, ker ni bilo otipljivih kažipotov o ravnanju roparjev. Pričakujejo pa, da bo poročilo belgijske*;:', patra, ki je s tveganjem lastnega življenja odkril trgovsko organizacijo, mogoče učinkovito zadušiti to sramoto dvajsetega stoletja. Istoča- Med najbolj priljubljenimi je bila na olimpijskih igrah v Gortini slovenska pesem »Moje dekle je še mlado«. 'Za bojno himno so si jo Izbrali ameriški hokejisti. Zgodovinarji menijo, da je popevko vnese! v moštvo Združenih držav (srebrna kolajna) napadalec številka osem, Maysieh po imenu. Ta je kot pravi slovenski potomec vselej stal sredi ekipe in dirigiral zbor. * * * V Parizu prihajajo novorojenci na dan ob zvoku ping-ponga.Ko je neki zdravnik videl v čakaTnici nervozne kandidate za očetovstvo, mu je prišla na um odrešilna misel. T čakalnice so postavili ping-poag mize in zdaj je tam mnogo bolj zanimivo in napeto. Zgodilo se je celo, da so nekemu gospodu naznanili rojstvo dvojčkov. »V redu,« pravi oče, »naj počakajo, da končam i-gro. Smo že pri 15 : 13 .« In je igra! dalje. Zanimivo pa je, da očetje prihajajo tudi potem, ko so dojenčki že shodili. Porodnišnica postaj* važno družabno shajališče. * * * Najbolj nepričakovan izid tedna je bil poraz madžarskih nogometašev v Carigradu. Nastopili so z vsemi svojimi kanoni, a izgubili z 1:3. Gostje so hoteli igrati kot o-bičajno: mirno, duhovito, s hitri* prenašanjem žoge. Turki pa' so se vrgli na nasprotnika ‘kot kobilice. Kazalo je, kot bi na stadionu bilo dvakrat več zelenih kot belih Madžarov. Tak rezultat zabeležijo samo vsakih sto let enkrat. Madžari so drugič v zadnjih šestih letih odšli domov brez točk. MMNNMMMHMEE3UM&MRXMNMMHMMRMMINiMMNNMWNNI ■ POD ČRTO Revija „Meddobje“ Ze precej časa dolgujemo porodilo o prvih treh številkah drugega (jetnika revije »MEDDOBJE«, ki iz-iaja od leta 1954 dalje v Buen>»? Airesu.' Urejujeta jo Zorko Simčič !» Rudar Jurčec ter spada med red-®e publikacije Slovenske kulturne akcije. Omenjene tri številke so ibrane v en;i sami brošuri na 103 straneh. Preletimo v skopih obrisih njeno pestro vsebino. Na prvem mestu, je razprava Ignacija Lenčka- »Puščava raste*, ▼isec obravnava duhovno krizo modernega človeka in išče vzrokov za duševno plitkost v dejstvu, da premalo razmišljamo ter nakazuje nekaj izhodov iz te puščave. Bliže e-seju je sestavek »Katolicizem v ■DA«, ki ga je 'napisal R. Mazover:. Teža prvega dela publikacije pa ie na leposlovju. Tu gre častno ma-#to pisatelju Mirku Javorniku. Prispeval je pretresljivo črtico, katero dogajanje se razplete, tostran držav-•e meje vzhodno od Trsta neke no-kmalu po vojni. »Potni list« je aaslov delu: potni list — moralna ■ pravičenost, katere samozvanci na •ni, strani nimajo. Eden. teh, bivša »inistrica, pribeži to noč preko ms-jle, ker je padla v nemilost. Pisatelj prepozna, v njej nekdanje detle, ki mil je njega dni za ljubezen vračala Marxa. Mojstrsko je orisu-■o pošastno okolje noči, ko se v e-wo samo celoto stapljajo streli i:. kriki na drugi strani ter zavest svo- bode za ceno nepopisne živčne n-ir petosti na tej. Javornikov jezik je svež in ves voljan: posebno ubrano mu zveni v prizorih, ko se mu ob spominih na tolikanj iskano nežnost očitanje prične rahlo umikati usmiljenju. Mirko Javornik je, kot že tolikokrat,' pokazal, kako zna harmonično povezati misel in srce ter preko njiju posredovati Lepoto. Delo je avtor že tudi dramatiziral in ga bomo lahko v kratkem slišali ne radiu Trst A. Drugi daljši prispevek v prozi so »Vuzmenice« Rude Jurčeca. Tu plane z vso silo na dan domotožje po nekdanji duhovno bogati domovini, domotožje sredi brezizrazne blaginje Amerike. Na veliko soboto zvečer hoče pisec podoživljati slovensko Veliko noč ter zažiga vuzmenice na vzpetini nad Cincinnatijem. Policija ga osumi vohunstva in šele polagoma se izkaže njegova nedolžnost. Med temi prispevki so posejane pesmi Rakovca, Kosa, Polanta, Rozmana, Polenška in Igorja. Med ostalo prozo je objavljen v Jeločnikovem prevodu »Mesov spev« iz drame Paula Clodela »O-poldanski delež«. St>ominu velikega umetnika se je med stalno rubriko »Cas na tribuni« oddolžil Mirko Javornik s posebnim člankom »Predsmrtno zmagoslavje Paula Clodela«. Sestavek nam v različnih prerezih prikaže velike boje in velike zmage največiega pesnika naše dobe. V prvem delu publikacije j še objava Novačanovega »Rdečega Panteona« v rahlo predelani obliki na osnovi podatkov v pesnikovi zapuščini. Delu je napisal kritični u-vod in opombe Tine Debeljak, — Posebno zanimiva pa je »Anketa 1954«, kjer so prvič v tako širokem obsegu zbrana mnenja slovenske inteligence v emigraciji (pa- tudi iz domovine) o sedanjem stanju slovenske književnosti ter razne druge zanimive sodbe o problemih, ki imajo z njo kakršnokoli zvezo, s prvenstvenim ozirom na književno delavnost v emigraciji. Glavni izsledki so predvsem priznanje za u-spešno in nesebično delo, obenem pa tudi bodrilo k opustitvi zagrenjenosti in zgolj malodušnih sanj urjenj o preteklosti. Ankete se je u-deležilo zelo veliko število svobodnih izobražencev in nepristransko so bila objavljena vsa mnenja, pozitivna in negativna« Za rubriko »Crke besede misli« je prispeval Ruda Jurčec sestavka »Avantgardizem v sodobni literaturi« in pa misli ob izdaji Pregljevih del v zamejstvu »Pregelj in n ni čas«. Zlasti je lepo osvetljena Pregljeva »predanost baročni cerkve-nosti slovenskega naroda«. V razpredelku »Črta in prosto'« je z dvema sestavkoma prikazana umetniška pot in stremljenja slikarja Božidarja Kramolca, ki je to izdajo »Meddobja« tudi opremil in priobčil v njej osem reproduke'j svojih del. Dobršen del publikacije je posvečen knjižnim ocenam. Različni avtorji so poslali svoje sodbe o sledečih knjigah in revijah: Vrednote II, Kociper: Mertik, Rozman: Na steni spi čas, Rebula: Devinski shu-lar, Lavrin: Slovenska marijanska lirika, Miško Kranjec: Zgubljena vera, Ahčin: Sociologija, Ogrizek: La Yougoslavie ter časopis slovenskih andinistov Gore. Posebno poglavje obravnava in ocenjuje u-metnostne publikacije v domovini. Prav ob zaključku je zbran-n precej kulturnih utrinkov in novosti od vsepovsod. Znani slovenski kulturni delavec iz Ljubljane, ki se je pred časom mudil na tej strani, se je o reviji izrazil zelo laskavo ter je še dodal: »Naslov se mi pa ne zdi primeren Meddobje je namreč pri mas; pri vas je kontinuiteta prave slovenske književnost^ in kulture sploh« S tem je najbolje označil veliko poslanstvo slovenske izvendomovin ske književnosti: v svobodi in pravem slovenskem duhu nadomeščati vse ono, kar doma ne sme in ne more priti do izraza. »Meddobj®« je posebno natanko prisluhnilo temu klicu poslanstva in kljub temu, da izhaja na oddaljenem kontinentu, predstavlja danes osrednjo slovensko kulturno revijo. S. M. PEPELNIČNA SREDA Cim manjše je mesto, toliko več je so krokade. Pit in Pat, dva valutna verižnika, sta srečno preživela pustno rajanje pod geslom .»Nebeška noč«, oba nabita kot sod. V jutranjih urah sta se zibala po glavnem mestnem trgu, da bi našle prenočišče. Skromno razsvetljeni trg se jima je vrtel pred očmi kot tivolski vrtinjak. V .takem stanja jima ni preostajalo drugega, kot da čakata, da se jima. priziblje na s pr ■-ti hotel. Zdelo se jima je, da se jo to tudi zgodilo, ko sta se zib%!a skozi razsvetljena hotelska vrata. .»Ze—že—li—va posteljo z dvema so—ba—ma,« je zažvrgolel Pit. »Je kak—kakšna pro—o—sta?« je dodal Pat. »Sobo želita z dvema posteljama,« ju je popravljal uslužni vratar. »Vse—e—ena paš ta,« je zagodrnjal Pit, »lahko so tudi jasli ali pa ko—ri—to. Ko—1 i—ko stane brlog?. stelji tu že spi nekdo.« Pit, ki je izgubil že vsak čut zs orientacijo, je ugotovil: »Ti, v moji postelji tudi!« Sledil je kratek odmor. Nato pa se je oglasil Pit: »Pat, kaj sva plačala so—bo?« »Po—šte—no pla—ča—la,« je potrdil Pat. »Po—tem je so—ba naša,« je >a-ločil Pit, »ven z obema fa—fa—lo to—ma!« Sledil je kratek, zato pa silovit boj, pri čemer je končno Pat zletel iz postelje in obsedel na tleh. »Ta—ko, moj falot je že zunaj* je zahropel Pit. »Me—ne pa je moj hudič ven vrgel,« je vzdihnil Pat in se popraskal po sedalu. »Kar pusti hu—di—ča,« je dejal Pit, »boš pa pri me—ni spal.« Pat. se je res splazil v Pitovo posteljo, kjer sta srečno prespala pusta im pepelnične srede dobro polovico. »ran 4. ___i—. oiuostACia Leto X. - fitev. b VESTI s TRZAŠ K E G A Zgodooina jih ni ničesar naučiSa Tukajšnji »Piccolo« posveča v zadnjem casu nekaj svojega prostora vprašan.u Italijanov nasproti naši ma-njs.ni na tem ozemlju. Dosleden je izreku Moličra, po kate rem obtožuje, o psa, da je hud samo zato, da bi ga z mirno vestjo lahko pobili. »Piccolo« trdi, da smo vsega v štirih. Pred kratkim je zapisal, ka ko so v Dolini na osnovni šoli postavili dvu,ezicni napis »Slovenska osnovna šoia«, medtem ko je ital janska osnovna soia dobila naslov »Osnovna šola«, brez dodatka na rodnosti. Sama. označba slovenskega poimenovanja v slovenski občini mu je v napotje. V svojih nadalj njih modrovanjih pa zatrjuje, d; tvorimo »mi .štirje« nevarnost in stalno grožnjo za italijanstvo tega področja. Prav zato pisec članka misli, da je potrebno zaradi te nevarnosti, ki jo predstavljajo »ti štirje«, londonsko spomenico — revidirati. Torej po reviziji mirovne pogodbe še revizija spomenice. Fo mirovni pogodbi smo bili enakopravni avtohtoni živelj. Po spomenici so nas potisnili na položaj zaverovane narodne manjšine. Sedaj naj bi tudi ta položaj ne veljal, pač pa bi se morali zadovoljiti z jamstvi, ki nam jih nudi italijanska u-stava. Dejansko pa spomenica, ni b;'u niti objavljena, kaj šele uresničena. Brez vsakega dvoma je, da so odredbe italijanske ustave zelo pravične, ali od uzakonjenja do izvrševan'a vodi dolga pot, in to pot je mogoče še izredno podaljšati, kadar so pri izvajanju zakona- ude'0-ženi ljudje, kiterim je neka izmišljena slovanska nevarnost opraviči- lo za vsako samovoljno izigravanje pravnih določb. Glede pravnih pripomočkov pa vemo, da je postopanje upravnih oblasti — po dosedanjih izkušnjah — zelo, zelo počasno Ali pa Slovenec pravico tudi doseže, je spet drugo vprašanje, »iPiceolo« v isti sapi zatrjuje, da ne stremi za politiko narodnostne diskriminacije, ki so jo izvajali pred prvo in drugo svetovno vojno Verujemo, da mu ni piri srcu taka politika, ko je vendar očitno, kakšne posledice je rodila. Prva izmed vseh nevernosti je nevarnost sovjetskega prodiranja do Jadrana in širjenje komunizma prav do Zahodne Evrope. Težko si predstavljamo, da bi bik) ljudem okrog »Pic-eola« pri srcu, da posredno ali neposredno podpirajo širjenje komu-hizma s svojo politiko na tem področju. Ce namreč pogledamo na stvari, kakršne so, potem je tudi najbolj površnemu tujemu opazovalcu jasno, da je med Slovenci dvoje poetičnih gibanj: eno gibanje je proti komunistično, drugo je komunistično, prvo zastopa zamisli lojalnega sodelovanja z Italijo, drugo je načenja, da je vsako Sodelovanje z Italijo zaradi me-kiavelističnega zadr- žanja Italijanov (glej »Piccolove« trditve glede dogovorov med močnejšim in šibkejšim) nemogoče Vprašanje odnosov med dvema narodnostma je odvisno od. tega, a i naj se postavimo na pritrdilno stališče lo.alnega sodelovanja, ali naj tako sodelovanje odklanjamo. Demokratični Slovenci zastopamo m -sli, da je tako sodelovanje ce samo mogoče, pač pa zaželeno in celo potrebno. Komunisti in okolica »Piccola« pa izgleda, kakor da so si soglasni v tem, da je tako sodelovanje nemogoče in tudi nezaželeno. Ce »Piccolo« na tak način podpira komunistično iiališče, potem se .te sme čuditi, da s takim početjem ne podpira samo komunizma pri nas, pač pa prav tako tui v notranjost'. Italije. »Piccolo« se pritožuje nad nerazumevanjem uradne Italije in zahteva, da zastopniki italijanske u-prave, kakor da bi jih bilo tu še premalo, več časa ostajajo tu. Ah je »Piccolo« res tako prepričan, da je nerazumevanje moči očitati drugim in. ne prav njemu? Obnašanje ljudi okrog »Piccola« očito kaže na popolno preziranje evropskega položaja. Danes ni več borbe med e-nim in drugim narodnim kapitalizmom, pač pa poteka borba okrog socialnega ravnotežja. Da se morajo v tej borbi vsi tisti, ki delujejo za ohranitev dobrih načel medsebojno sporazumeti, o tem ni mrd objektivnim svetom nobenega dv> ma več. Med objektivnim svetom, ne pa med ljudmi okrog »Piccola«. Ti motrijo tržaški položaj skozi o-čala najdrobnejšega nacionalizma. Njim je obstoj »S,ovenske osnovne šole« v Dolini trn v peti. Ce bi sledili njihovi morali, bi se morali odreči tako jeziku, kakor narodnosti v šolah. Kako lepo, kajne! Kaj pa bi ti ljudje s .tem dosegli? Ali ne u-videvajo, da Trst svoje nacionalistično stališče- plačuje vse preveč drago' in da njim samim preti na jutrišnjih volitvah razjarjenosf razočaranih volivcev? Vesti iz Nabrežine Huda letošnja zima je tudi oci nas pustila svoje posledice. Nenavaden mraz do 15 stopinj pod ničlo :e skoraj v vsaki družini pustil svoje spomine. Draga kurjava je bila posledico, da je v mnogih družinah bilo premalo zakurjeno, nekatere družine so celo trpele v mrazu brez ognja. Občinska podporna u-stanova je v najhujših dneh priskočila najrevnejšim družinam na pomoč. V -šolah v Nabrežini, Seska-nu in Devinu so štiri dni priprav,!! kosilo za najbolj potrebne. Prvi dan so delili tudi nekaj drugega ži- veža. Tako je bilo vsaj v skromni meri pomagano tistim, ki so .zaradi z.me najbolj trpeli. Pust se je od nas poslovil brez velikih ceremonij. V vasi nismo i-meli v celem pustnem času sploh nobene prireditve ter tudi sam pust je skoro neopaženo šel mimo nas. Končno so le razdelili stanovanja v novih ljudskih hišah. Na razpolago je bilo 10 stanovanj, toda prosilcev je bilo 65. Razdelili so ie 9 stanovanj, ker eno- je ostalo na razpolago za nekega podčastnika rožnikov. .Seveda je bilo mnogo protestov od strani neuslišanih prosilcev, vendar lahko rečemo, da je bilo le bolie razdeljeno pri prejšnjih hišah. Novi stanovalci so skopo vsi domačini iz Nabrežine. Stanovanje so dobili: Dario Marega, Milan Milanič, Milan Pertot, Alojz Pertot, Milan Pernarčič, Oskar Semolič, Rihard Sittnig, Alfonz Terčon i-n Angela- Colja vd. Leban. Pomanjkanje stanovanj je v naši občini zelo občutno, zato bi bilo dobro-, če bi Zavod za ljudske -hiše spat zgradil vsaj še 4 ali 5 šeststa-n-ovanjskih hiš. Gotovo se bo občinska uprava za to potegovala. Po'dolgem čakanju je podporno ust:-,nova"vendar prejela nalog, riu izplača starim moškim nad 65 let ter ženskam nad 55 let enkratno podporo iz sklada za zimsko pomoč. Podpora je bila izplačana preteklo soboto ter je bilo deležnih približno 160 oseb. Vsaka oseba, je prejela XX) 5.000 lir. TRŽAŠKI PREPIHI Ozadje slouenskega kulturnega doma MnMMnJhHBBHKMMUMaram - iimim ■ i ■■ iiim --. .. ..... , , Pismo, ki je bilo v Londonu izmenjano med italijanskim in jugoslovanskim poslanikom ob podpisu londonskih dogovorov o slovenskih kulturnih domovih v Trstu, se glasi: > Moja vlada (Italija) želi obvestiti Vas, da bo, ko prevzame upravo v coni, za katero bo odgovorna glasom Memoranduma, dala tui razpolago v Rojanu ali v drugem predmestju poslopje za kulturni sedež z a slovensko skupnost v Trstu, poleg tega bo dala na razpolago fonde za zgradbo in opremo novega kulturnega sedeža v ulici Petronio. Je potrjeno, da je tudi Narodni dom pti Sv. Ivanu na razpolago, da se uporabi za kulturni sedež. « Ti kulturni domovi so bili obljubljeni kot odškodnina slovenskih Narodnih domov, ki so bili pod fašizmom požgani ali Slovencem odvzeti. Gre za Narodni dom na trgu Dalmazia, za Narodni dom v Rojanu, za Narodni dom pri Sv. Ivanu, medtem ko za Narodni dom v Barkovljah ni bilo do-no nikako nadomestilo. Vprašanje odškodnine za požgane odnosno odvzete Domove je sprožila Slovenska demokratska zveza že leta 1948 pri Zavezniški vojaški upravi. Ta je končno pristala na to, da zgradi Slovencem v v Se uedno uračajo begunce (Protesti demokratičnih strank v Trstu, zgražanja demokratičnega liska na našem področju in v notranjosti Italije in končno še kritična razmotrivanja tiska v Švici, Avstriji in Nemčiji, vse to ni odvrnUo oblasti od vračanja beguncev v maščevalne roke tistega, ,zaradi katerega so begunci zapustili svojo rodno zemljo in se zatekli v tujino Ta vztrajnost oblasti dokazuje, da obstojajo med Italijo in Jugoslavijo tajni dogovori prav tako o vračanju beguncev, kakor o izročitvi odškodnine za Narodni dom v Trstu v roke Titovih komunistov. S tem pa vsa določila tajnega barantanja verjetno še niso izčrpana. Vračanje beguncev se torej nadaljuje, Prejšnji teden so tukajšnje oblasti vrnile 13 beguncev. Ta zadnja vest je našla svoj odmev tudi v tržaškem občinskem svetu prejšnji petek. Značilno je, da je zadevo sprožil odvetnik Harabeglia, ki spada med večinske občinske svetovalce in je bil izvoljen na demokrščanski Lis':. Kot dosledni zagovorniki spoštovanja človečanskih pravic v polnem soglašamo z njegovimi izvajanji in želimo, da ne bi naletela na gluha ušesa. Pri tem pripominjamo, da bi prav tako ne odobravali vračanju komunističnih beguncev v Franciji ali Italiji Francovemu režimu. Morala demokratov je samo ena. Odv. Ha raba sj Ha je med drugim dejal tudi tole: »Z žalostjo in z ostrim občutjem nejevolje, pomešanim s studom, smo , i »vedeli, da se še vedno sistematično nadaljuje izročanje Jugoslaviji beguncev, ki so se semkaj zatekib de bi našli politično zatočišče. In zdaj se to izročanje vrši na način d* bi ne bjlo preveč očito in da bi se tako izognili upravičenemu od ■ pea?u„jay,n£ga mnenja. Bil je nam- reč le zgolj in nadvse mučen slu čaj, ki je odkril osuplim gledalcem, ki so prisostvovali dramatičnemu prizoru, da se še vedno nadaljuje sramotni način postopanja. Čeprav je popolnoma očitno kršenje člena 10. ustave — je nadaljeval odv. Harabaglia — je danes zaradi pomanjkljivega pravilnika za pritožbe na ustavno sodišče, ki se morejo izvršiti samo kot i>os’e-dica nekega incidenta v teku sodbe pred sodnimi oblastmi, očlvidno, da je prizadetemu onemogočeno, da se sklicuje na sodbo imenovanega sodišča. Kajti za izvršitev bi moral prizadeti najprej izpodbiti ukrep izgona pred državnim svetom, da bi nato šele na tem mestu dokazal nezakonitosti sporazuma, na podlagi katerega je bil Izvršen Izgon. Z ozirom na ta položaj — je zaključil govornik — in ker smatram, da je zdaj pač brez pomena pošiljati nove pritožbe na one, ki so dokazal i in še vedno dokazujejo poleg hote preziranega svetega načela, ki ga jamči ustava, da še zdaleč niso zaskrbljeni zaradi ugleda naše države in da ne gojijo v svojih prsih ču stev človečnosti. Želim samo znova javno, povedati vsem prebivalcem težko odgovornost, ki si jo je napotila naša vlada.« Podžupan ing. Visintin se je brezpogojno pridružil besedam svetovalca večine: »Odbor bo preučeval nadaljnje podrobnosti in razpravljal o postopku, ki ga je treba podvzeti, da bi nezakoniti in podli način tega postopanja končno prenehal.« Tudi socialdemokratski svetovalec Pa-ladin se je pridružil prejšnji intervenciji; prof. Collotti, radika', pa je dejal, da vidi v nadaljevanju tega žalostnega pojava neke vrste »mednarodno policijo«, ki še vedno deluje nad vsako vlado in ustavnimi zakoni. središču mesta kulturni dom, ki bi oil nadomestilo za požgani Narodni dom (bivši hotel Balkan) na ‘r-gu Dalmazia. Bil je že zasiguran prvi obrok za začetek del v znesku 50 milijonov lir in izbran je bil že prostor. Kulturni dom je ,imel obsegati: veliko'dvorano z odrom in galerijami za 600 oseb, ki bi bila služila za gledališče, koncertno dvorano, eventualno tudi za kinema‘o-graf in druge prireditve, prostore za vaje, garderobo, bar, knjižnico, čitalnico, urade, telovadnico, prostore za mladinsko organizacijo, za pevski zbor, za orkester, sobo za upravni odbor, stanovanje za čuvaja in na strehi;< otroški vrtec in zabavišče. Ali vsled nasprotujočih posredovanj pri tedanjem komandantu, angleškem generalu Aireyu, je bilo zidanje ustavljeno. To je bilo koncem decembra- 1949. Nato je Slovenska demokratska zveza precenila škodo, nastalo slovenskim narodnim zavodom in društvom: Tržaški posojilnici in hranilnici, Slavjanski čitalnici, Slovenskemu dramatičnemu društvu ut gledališču, Sokolu, Slovenski glasbeni matici in Slovenskemu planinskemu društvu vsled požiga Narod-' nega doma. Skoda je znašala, po vrednosti od lete 1950, eno milijardo sto osemnajst milijonov Ihti „118,000.000). To škodo je Sloven ska- demokratska zveza sporočila preko conskega predsedništva ne merodajna mesta v Trstu in Rimu, ker se je že takrat Rim za to škodo zanimal. Rešitev je SDZ večkrat urgirala, ali čas še ni bil prišel. Leta 1954, ko so pričela med zavezniki in Italijo pogajanja za Svobodno tržaško ozemlje, se je Italija obvezala, da bo Slovencem vrnila odnosno sezidala nove kulturne domove. V Londonu je to obljubo v javnem pismu Italija ponovila; ali v tajnem pismu si je jugoslovanska vlada dala zagotoviti od italijanske vlade, da bo reprezentativni vel:ki kulturni dom sezidan v ulici Petronio, na zemljišču, ki je last tržaške akcijske družbe »Dom«, in ds b> tako postal titovska lastnina. Ravno tako so si dali zagotoviti, da bo tudi drugi manjši Dom, namesto nekdanjega rojaraskoga, ki se ima tudi nanovo sezidati, izročen tito-v-cem v roke. Tako ni titovski režim niti v tako svetem življenjskem vprašanju tržaških Slovencev, kot so kulturni domovi, hotel podrediti svojih partijskih interesov splošnim slovenskim koristim. In taki ljudje naj bi še igrali — s pomočjo polnih mošenj seveda — vlogo nekih predstavnikov Slovencev v Trstu in I-taliji? Cenitve hmeChili posestev Na seji 21. t. m. je sprožil obč. svetovalec dr. J. Agneletto zelo pereče vprašanje o ocenjevanju kmečkih posestev in zemljišč s strani finančnega tehničnega urada --b njih prehodu od očetov na sinove, odnosno sorodnikov na sorodnike. Veliko je pritožb s strani naših kmetovalcev, da so finančne takse previsoke in meznosljive, ker so naknadne cenitve tako visoke, da ne odgovarjajo prodajni .vrednosti Naša zemljišča so po svoji kakovosti in svoji legi na kraških tleh ali na peščenih plasteh tako slaba in neplodna, da je malokatera kmetija v stanju, da vzdržuje kmečko družino. Zato je pogrešno ceniti kraška zemljišča in ona v bregu po onih načelih, kot se cenijo zemljišča v ravninah, kot na pr. v bližn,i Furlaniji. To velja zlasti za vs > zgornjo okolico tržaške občine, iz-vzemši Opčine, za dolinsko občino, za repentaborsko in zgoniško obči no ter za devinsko-nabrežinsko občino, izvzeniši morda zemljišča v Sesljar.u in ob morju. Zato se je dr. Agneletto obrnil na župana s prošnjo, da naj posreduje pri finančnem intendantu v Trstu, da bi podvrgel kriterije, ki služijo kol podlaga za cenitve nepremičnin v gornjih občinah novemu pregledu v skladu s pravo vrednostjo, ki jo kmečke nepremičnin' imajo pri nas. Matiji Sliabar - ID-letaik (1876 - 1956) Dne 1. marca 1876 je bil rojen v Barkovljah Matija Škabar, ki ga pozna in čisla vse, kar je v Trstu slovenskega, ali tudi veliko števil ) italijanskih sosedov in njegovih stanovskih bratov. Kot sin kmečkih korenin očeta Matije in matere Antonije je obiskoval. naš slavljenec tržaško gimnazijo in nato bogoslovje v Gorici ter je 30. julija. 1899 pel novo mašo v župni barkovljanski cerkvi, kjer je 31. julija 1949 slavil svoj 50-letni zlatomašniški jubilej ob veliki udeležbi duhovništva in občinstva, naj večji dokaz, kako priljubljen je Matija Škabar povsod. Kot kaplan je služboval v svojih mladih letih v Barkovljah in Rojanu in se je nato posvetil vzvišenemu poklicu vzgoje slovenske mladine. Kot katehet je 30 let vzgajal slovensko mladino na Ciril - Metodovi šoli pri Sv. Jakobu v Trstu vse do razpustitve šole leta 1931. Med prvo svetovno vojno je bil tudi katehet na slovenskem učiteljišču v Trstu. Kot izvrsten muzik in pevec je naš slavljenec vodil razne pevske zbore pri Sv. Jakobu, v Marijinem domu, v Sv. Križu pri Trstu. Med drugo svetovno vojno In po vojni opravlja zopet del slovenske službe božje v rojstnih Barkovljah. Osemdeset let polpih dela ima Matija Škabar za seboj. S kakšnim zadoščenjem se ozira na to dolgo dobo skoro celega stoletja dela tn učenja, s kakšnim občutkom na dogodke in spremembe, ki jih je v tem času doživel. Je to doba največjih zgodovinskih dogodkov v življenju slovenskega naroda, zlasti na Tržaškem. Kot katoliški duhovnik in vzgojitelj je Matija Škabar vcepljal tisočem slovenskih učencev nauk krščanske resnice in ljubezni, vere v Boga in ljubezni do svojega blii njega in svojega naroda. Zato je Matija Škabar splošno spoštovan kot plemenit krščanski duhovnik in mož-značaj, ki je ostal zvest svojim načelom Bogu, veri in narodu. Se danes, v visokih letih, je slavljenec čil, zdrav, duhovit, in izvrsten družabnik. Dal Bog, da bi. še dolgo let ostal med nami čil, zdrav in vesel. IZ srca čestitamo gospodu Škabarju k osemdesetletnici z iskreno željo, da bi jo obhajal kakor je zaslužnega moža trredno in dostojno. Vidalijevio sedem debelih in sedem suhih krav Poulični komunisti V,Matijevega krila preživljajo novo krizo. Fo-ie.tje jim je zavezalo jezike proti Titu, jim ohladilo g.ave, ki so sedem debelih let v glavnem ziveit-od jezi-kavosti proti titolašizmu. rirušcev in Bulganin sta oprav is očitno pokoro na zemunskem letališču. Spokorniški val je nato zajel tudi vse ostale kolonialne komunistične gubernije in se skozi železno zaveso prebil do vseh komunističnih trdnjav na Zahodu ter si jih osvojil že v prvem naskoku. Tito je ostal, njegov fašizem pa je vesoljni poklicni komunizem požrl z vsemi prikladami vred. Res je ponekod kremeljska pilula obračala želodce; poklicni komunisti pa i-majo utrjeno drobovje; česa vsega e niso požrli! Saj je komunizem za večino zgolj konjunkturna krava, ki jim daje mleko in si ga ni treba služiti z delom in napori normalnega človeka. No, tudi ta krava bo živela:, dokler bo živela. Bo že druga zrasla, če ne bo rusa, bo pa bela ali pa spet črna, kakršna je bi-a tista pred sedanjo. Taka razmi*-Ijevanja in njihovi zaključki veljajo za vso glavnino komunističnin zaslužkarjev. Vsako pravilo pa ima tudi svoje izjeme, brez teh bi pravila ne -bilo. In prav tu pri nas je to pravilo do-bilo vsaj začasno potrditev. Ej Trst je že polno desetletje znamenito svetovno mesto. Tu, ob sami obali sinjega- Jadrana, v »Domu pristaniških delavcev«, je spokorniški val udari! ob mehikansko čelo — in prvi naskok je bil odbil Vidali ni od muh, so govorili in se tolkli po prsih njegovi opričniki, v srcih pa so že vedeli, da je tudi njihovemu poglavarju odbila zadnja ura: ali se upogneš ali te bodo zlomili.... Sedem debelih let tržaškega komunizma je vsekakor odšlo v večnost — za Videlija in za njegove, najemniško vojsko. Enkrat je imela na.emniška vojska s prerokovanj' več sreče kot njihov poglavar. Poglavar se je upognil. Odpeljali so ga v Kremelj, in v Moskvi bo na Stalinovem grobu lahko razmišljal o minljivosti tega sveta. Vidali je bil pač zadnji rdeči, Mohikanec, ki je še stal ne Stalinovem -potapljajočem se splavu. Kako tesno mu mora biti pri srcu — če mu ga je še kaj ostalo — ob poslušanju kolektivnih partijskih propagandnih registrov, ki v zbornih deklamacijah z vsemi tipičnimi komunističnimi gostobesednostmi zmerjajo in se »junaško« znašajo nad — mrtvim diktatorjem, ki jim jezikov ne more več priščipniti. Ej, zvestobe diktatorjem so posebne sorte! Za Mussolinijem in Hitlerjem je bilo prav tako prelitih le malo solzš. Zakai naj bi bili Stalinovi zvestobarji na odpoved drugačni? Ali je Vidali poslušal »junaške« besede podpredsednika sovjetske vlade, Mikojana, na XX. kongresu sovjetske partije? Popolnoma gotovo to ni. Od Kremlja do znamenitih zaporov v Lubjanki px>t ->i dolga, in že mnogi komunistični poglavarji so to pot obdelali — ne samo za časa Stalinove krvave vladavine — predno so se poslovili iz rdečega raja, Ce so te besede vendarle udarjale na njegova vsekakor že močno prevzgojena, vendar dobrih petdeset let že stara ušesa, ki za pouk niso več tako močno dovzetna!, mu rdeče srce le -ni moglo ostati neobčutljivo. Vidali je bil Stalinov miljenček in svojo ljubezen in vdanost mu je vračal z govori in pisarijo po obeh svojih osebnih trobentah, »II Lavo-ratore« in »Delo«, tudi še dolgo po Stalinovi prostovoljni ali neprostovoljni smrti. Mikojan je bil tokrat res junak, mrtvega tigra se ni prav nič -bal. S psogumom neustrašnega borca za pravico in resnico je napadal mrtvega Stalina z istimi očitki, kakor je to delal svobodni -tisk na Zahodu veš čas Stalinovega paševanja, in tudi »Demokracija« v veliko jezo Titovih nekdanjih dojenčkov in današnjih njegovih spokorniških pionirčkov. Kaj pa je Mikojan povedal? PovedaJ je, da je Stalin dolga leta ;po revoluciji blatil z veleizdajo stare heroje boljševizma in jik pošiljal na morišča. Junaško je Mi-ko,an napadal Stalinova dela, n. pr. »Gospodarski problemi socializma-v Sovjetski zvezi« in »Zgodovin* komunistične partije Sovjetske zveze«. Obe deli sta veljali še do včeraj tudi tržaškim komunističnih zaslužkarjem za rdeče sv. pismo. Miko.an je model poklicnega k»-mumsta. To svojo »vrlino« je izpovedal prav ca kongresih sovjetske komunistične partije. Leta 1952, k«e> je bil Stalin še pri najboljšem zdravju, je prav ta isti Mikojan o obeh zgoraj navedenih Stalinovih delih na XIX. kongresu partije zatrjeval, »da sta obe deli pravi za kladnici zamisli«. Tedaj je Mikojan vzkliknil: »Tovariš Stalin razsvetljuje naša življenja s čarobnostjo žarkov znanosti. Tovariš Stalin nam proži akcijski program in vodi naše zmagovite napore nasproti uresničenju komunizma.« Ob koncu svojega govora pred štirimi leti je prav isti Mikojan vzkliknil: »Slava velikemu Stalinu!« Morda ga je že takrat pokopaval, kdo bi to vede.:, komunistična morala hodi svoj« pota.... Verjetno so ti spomini brneli po Vidalijevih ušesih in mu v .teh mrzlih dneh oblili glavo s še mrzlei-šim curkom, kakor se je to zgodilo v sredi poletne vročine. Ti curki pa so ga tudi dokončno prepričali, da je sedem debelih let njegove kariere končanih in da so sedaj na vrsti suha leta zanj in prav tako tudi za njegovo tukajšnjo najemniško vojsko. Nihče vendar na tem svetu ne bi mogel še nadalje zaupati prisegam komunističnih poglavarjev, ki jih lomijo kar po tekočem traku. G teh polomljenih prisegah naj razmišljajo neprofesionalni .komuni«.:, če nočejo še nadalje ostajati lutke v rokah poklicnih partijskih narednikov. To je morda edini nauk XX. kongresa sovjetske komunistične partije. Križan S I. marcem bo v Združenih drža vali stopil v veljavo nov zvezni zakon, ki povišuje dosedanje nai-nižje mezde od 75 centov na i dala r na. uro. To pomeni, da sl ameriški delavec z enournim delom lahko kupi 5,83 kg kruha. Sovjetsk delavec v komunističnem raju, k: mu je kruh najvažnejša prehrana, si ga kupi lahko 1,25 kg za svoje enourno delo. Jugoslovanski delavec ga dobi v jugoslovanski, socialistični domovini za enourno deio manj ko 1 kg. O teh »pridobitvah« sovjetskih in jugoslovanskih narodov »Delo«, »Novi list« in »Primorski dnevnik« molčijo. Njim je usoda delavcev deveta briga, lansk: sneg.... DAROVI: Gospod Josip Petaros iz Boršta daruje namesto cvetja n»-grob pok. Mihaela Zaharja 590 lir &DD. Za 80-letnico svojega rojstva daruje č. g. M. S. 3.000 lir za S DP. Prisrčna hvala. — Posnemajte! SLOVENSKO NARODNO GLEDALSŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE V s o b o t o 25. t. m. ob 20.30 v dvorani -na stadionu »Pr- vi maj«, Vrdelska cesta 7 premiera J. B. PRIBSTLEY Sreča, kje si? V nedeljo 26. t. m. ob 16. uri v dvorani na stadionu »Pr- vi maj« Sreča, kje si? V torek 28. t. m. ob 20.30 v kino dvorani v Skednju Sreča, kje si? Odgovorni urednik: Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu 1 DAMSKA KROJAČNICA Olika TRST Ul. F. Filzi 21/1, stop. B, tel. 28-748 Gospa} ' —v KrojaCnica „Nika" jamči izbran okus, originalen kroj Vaših oblek in daje čar elegance osej VaSi osebnosti. A - tS'