Kulturni program. Kot oreanizacija smo p-opplnoma O.n\ olj niocni. da si postavimo svoi lastni kultmni provrain: neodvisni smo lahko papolnoma od javnosti pri njega izvajanin. kei iniamo kot stan krasno pozicjio med narodom; imamo v vsaki vasi svojea kulturiietra eksponenta. satno treba nozicijo pravilno izrabiti in dati' ii pravc življenske mpči, notranje sile ter jasnega smptra- programa. za Mstt.matrčno clclo. Vcdeti moramo — kai liočemo? Le nad sedanje ruzmere vzvišen knlturni program nas lahko dvkne nad strankarskf razmere in nas dovede do tesa. da bnmo kot stan lahko objektivno služili kir.turnim r.otrebani in visokim smotrom naroda brez strankarskih primesi. Naš Drogram mora b'ii izrazito kulturn". oroeram! Z niočnim kuHurnim prpgramom in z doslediiNTi. konsekventniin izva.ian.iein tetega bo močen naš stan. le s tem bo obvlada! situacijo. bo smotrenc\ šel preko razmor in se bo uveliavil kot saiinostojna lnočna soeialna skupima v narodu. Naš kutturni program bi moral biti direktiva kulturnemu stremljenju politiških strank. ne pa. da so kulturni programi politiškiih strank direktiva našemu kulturneniu streinljenjii. Današnje razmere so v tein pogledu pri nas še mnogo slabejše, ker so kulturni programi in kuUurna stremljenja stopila pri vseh strankali skoro popplnonia v ozadje iin prevladujejo izključno politični in gospodarski momenti; in vendar ni politika ono. od česar innamo pričakovati duševncjra in nravstvenega preroda naroda temveč ie to kultura in le kuljturno prerojenje je podlaga socialnemu prerojenin. Naše pciitiške stranke imaio dancs v splošnem slabe kulturne prpgrame in če iih iinajp dobrc. jih nc. izvajajo in omahuieio pred niimi ob polHiških situacijah. Izrazit kulturni program je razvil češki napredni stranki na III. zboru 1912 univ.  prof. dr. Dftina: ta vsebuje sledeče točke in načela: »Kulturnemu in šolskemu prpgrarnu pripisuje češka napredna stranka vdiik pomen in dela na to. da se izvede skozi in skozh Cili kulturnega ojačenia ceškega narpda ie prerod Dovsod kjer stainuie in živi češki človek: živeti kulturno. da bi bil v duhu nove dobe fizično močan in zdrav. srospodarsko razvit in kultnrno probujen. VDrašanie narpdne napbrazbe nam ie iedrp Dclitičnega delovanja iedro notranje Havličkove pdlitike, ki vidi v mogočnosti nravnosti in svežosti naroda iamstvo za lepšo nieKovo bodočnost in politično sarnostoinost. Svesti smo si, da so narodi v dobi Dplitičncga uoadka ootpm duševnega preopr^da. rcfcrmne vzeoje <',n šplstva oiačevali svpj obstoi. Komenskv se poteza v dobi naivečiega upadka češkeca naroda za reformo šolstva. NemčTia prganizira svoje šole do Napoleonovih zmagah in pripravlia 7imasro pruskeera »kantorja« pri Sadovi in Sedanu. Šoflsk' zalogi Juies Ferrva v Francijt. kulturni napredek in eospodairski razvoi Ainerike politična samostoinost Danske, zmaga Japonske: vse to zavisi cd kultiirneca saoredovan'r. teh narpdov in razvpja njihovih šol. Narodna naobrazba v zvezi z njegovim telesniin zdrav;cm :e nredppgdi zave.dania drž-avlianskili Dravic iti čuta prave odgovornosti. Napbraženi člpvek ni la,hkoveren> ne oričakuie nadnaravns domoči, veruje v delo. zna dclati in rau d.lo prinaša blagpslov. Npvodobni individualizem in socia.izem se dotičeta ravno v pojmn naobražcnosti. Samo napbražen c.osamoznik se r_ore udejstvovati v družbi. z družbo in za družb-G'. l'a naobrazba pa ie organični razmali ljudskeira bitja. ni samo nagrmadenie znan'a ampak preporod celega človeka. ki ga dela zmožnega. da izpolnuje dolžnpsti svo:e«:a poklica in ie zaveden član državne ce<iote. Temelj vzgoje \n naobrazbe naroda se nahaja v rpdbini. V nji so korcninc in predpogoii vse narpdne kulture. ln ravno inal naiiod n.ora obračati liajvečio pozornost poplemenitovaiiju narodnega živije • nia in mora mladini zagotoviti tudi izven rodbinskega živl:enja smLselno nagrado za to izgubo. Zato mora biti skrb za slabouimno in lx.ino tniadiiio tcr pomoc siabimi iii osiToteliin na prvein mesru v kulturnem prpgramu naroda, ki je poskusil prvi v Evrppi obnoviti pravi humani smisel evamgeljskesra kristijaaistva. Telesna vzgoja in skrb za zdravje. organizacjja šolske higiiene in stik mlad ne s prirodp inoraio vzgojiti raočnp mlad no. SDPsobnp za življenske radosti. V duhu šplske vz.iioje zahtevamo, da bi bil temeli šole položen v poplemeiKtenic srca in oiačenie voljc učeče se mladine. Nravna vzgpja je pravp jedrp vzgoje. samo izur.-iuc razuma in oamtt. nam ns zadostuie. Določno omejuiemo tudi svoje stališče dq verske vzgpje. V šolo ne spada konfesiiski ver.ski pouk- anipak ocsvetni učitelj ima skrbeti v laični šoli za versko vzgolp. onrto na Bsiholog/iio vcrskcaa čuta in zaodovinp verskega razvpja narpdov. V šolski upravi zahtevamo popolno upoštevanie naroda. Šplstvp stoil v službi lastnega narpda in bodi upravljano le do prstaših lastnega naroda. Zahtevamo dalje v - šolski upravi strokovno delitev šolstva v tem smislu, da bi bilo administrativno nadzorstvo odlpčeno od vzgomega nadzarstva in poverieno učiteljstvu in kulturnim činiteliem v narodu. Naivišii narpdni šolski svet mpra biti opsebna inštanca naroda ori vzgoii in Dpučevanju narodne kulture. Jamstvo za moderno češko špIo - je smiselna naobrazba učiteljstva. Učitelji ljudskih in mešča.nskih šol nai bi imeli vsesplošno naobrazbo s srednie šole, strokovno pa nai bi dobili na visoki šotli, na učiteljskih akademijah, ustanovljenih na univerzah ali pa samostojno v večjvh mestih.« To ie pirpgram. ki ga je dr. Dftina izvajal v dovršenih in znanstveno najbolj utemeljenih nazorih. Vprašam vas: ali nimamo mi — kot stan — ključ do rešitve tega kulturnega programa popolnoma v svo.iih rokah? Če mi. kot stan. sisternatiično orffanizujemo delo v smislu navedenega kulturnega programa. če sistematično organizujemo naše narodno — prosvetno delo. potem ne bomo rabili »jerobstva« politiških strank za postavljanie iji izva.jan.ie svoieea kuitum^^a Drograma in dela. Naša smer mora biti močno zasnovano m samastoinp kulturnp ddip brez prinnesi politiškifi strasti: naša smer mora biti tako dosledno kultumo delovanie. da bodo morale politiške razmere kloniti pred čistostio našega kulturnega evanffelija; naša smer mora biti le nad vsako pristranost- io vzvišen močen in dalekoviden kuiturni program ki koraka preko momentanili neuspehov *n^j>reko razmer. po .ia-s-np začrtan, poti- do jasnega etično in socialno visokostoječega smotra. Dvigniti sebe — dvigniti narod! In ta pot ni pot dneva. tudi ni pot meseca im ne leta. ampak ie le dosledna in neoimaiana pot desetletja, ki ga rabi dober kulturni program za svoje uveljavljenje in za no^tranji .oreporpd mas- Predpogpj teinu ie pa jasen visokostoječ kiiitumi program in osamosvojitev stanovskiili energij v skuDtio. jasno začrtano. vzvise.no kulturno siner. Pogoji so nam dani! —k.