Po naših občinah Majšperk • Kje je denar od najemnin za »posebno« šolo? O Stran 6 Po naših občinah Dornava • Svetniki tokrat mirni in tihi kot solnati stebri... O Stran 6 Od tod in tam Ptuj • Država v megli - kdo je za to kriv? O Stran 7 Ptuj, torek, 14. februarja 2012 letnik LXV • št. 13 odgovorni urednik: JožeŠmigoc cena: 0,80 EUR Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 1581-6257 Štajerski RADIOPTUJ 89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si Šport Dejan Zavec • Znova pripravljen za pohod na vrh! O Stran 11 «mis " t m iš V Rokomet • Še korak bližje končnici za prvaka O Stran 11 Ptuj • Začetek EPK 2012 s prvim medcelinskim Etnofestom Nova zgodba ptujskega kurentovanja Na Ptuju so z 52. kurentovanjem začeli pisati novo zgodbo največje pustne prireditve v tem delu Evrope, ki je zaradi vključitve v projekt EPK dobila večji mednarodni pomen in razsežnosti. Ptuj je sicer uradno vstopil v projekt prestolnice kulture z glasbenim, gledališkim in etnografskim projektom Kurentova svatba. Na prvem mednarodnem Etnofestu, ki ima ambicijo v nekaj letih prerasti v največji etno dogodek z udeleženci iz vseh celin, so se slovenskim tradicionalnim pustnim maskam, med katerimi so se nekatere v soboto prvič predstavile na Ptuju, pridružile tudi nekatere tuje skupine, med njimi iz Japonske in s Karibskega otočja. Skupaj je nastopilo 2000 mask iz enajstih držav sveta. Otvoritvene dogodke 52. kurentovanja je s svojim obiskom počastil tudi predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon, pokrovitelj letošnjega kurentovanja. Svoje so mestu znova podarile godbe na pihala ter mažoret-ke in skupine tvirling iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Festival umetnosti in dediščine letos predstavlja 150 dogodkov. MG Foto: Črtomir Goznik Strelstvo • Šumak dobro pripravljen pred EP O Stran 13 • A • % _ Ar- a tí ■:. H | /S ^ z Ptuj je vstopil v projekt prestolnice kulture s Kurentovo svatbo. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik V karnevalski dvorani: Novi fosili ter Petra in Marjan 9771581625005 Slovenija • Po izvolitvi nove vlade Katere so ključne naloge nove vlade? Evropski poslanci iz Slovenije se načeloma strinjajo, da se mora nova slovenska vlada pod vodstvom Janeza Janše osredotočiti na reševanje krize, izhaja iz njihovih odgovorov o tem, kaj je ključna naloga nove vlade. Politični analitik Samo Uhan pravi, da se bo odločnost nove vlade pokazala pri uresničevanju zastavljenih usmeritev, Matej Makarovič pa, da bo največja preizkušnja za novo vlado reformni ukrepi. Tanja Fajon (S&D/SD) poudarja, da novo vlado čaka zelo naporno obdobje. »Storiti bo morala to, kar ni uspelo prejšnji, torej izvesti nujne, a nepriljubljene reforme. Slovenija je doslej razmeroma uspešno obvladovala gospodarsko in finančno krizo, ki je veliko držav že močno načela, a reforme so nujne, da bomo uspeli tudi v prihodnje ostati v stabilnem jedru držav ter okrepiti rast in delovna mesta,« je poudarila. Romana Jordan Cizelj (EPP/ SDS) meni, da je prva in glavna naloga nove slovenske vlade, da skozi spodbude trajnostne-ga razvoja in okolju prijaznih tehnologij oživi gospodarstvo. Pri tem opozarja, da je v Sloveniji težava predvsem v tem, da tudi podjetja z dobrimi pro- jekti ne pridejo do financiranja, zato je treba poskrbeti, da se jim zagotovi dostop do potrebnega kapitala, ki bo preko novih delovnih mest ponudil možnost za ponovni zagon gospodarstva. Jelko Kacin (Alde/LDS) je menil, da si vlada Janeza Janše načeloma zasluži 100 dni miru, a ji trenutne razmere in pričakovanja ljudi tega preprosto ne dovolijo. »EU in Slovenija ter ves svet se vrtijo hitreje, okrevanje gospodarstva pa zahteva hiter in operativen odziv,« je poudaril, a opozoril, da bi bila »hitrost kar tako, zaradi EU in brez doseženega medsebojnega zaupanja korak nazaj in navzdol«. Kacin pričakuje ukrepe, ki bi pomirili in vzpodbudili poslovneže, da gredo v večja vlaganja in zaposlujejo. Ob tem je Kacin izpostavil še to, da je »primer konflikta v odnosu do kulture pokazal, da vlada še ni sposobna priznavati napak, ne storiti koraka nazaj, da bi poiskala kompromis, pomirila prizadete in širšo javnost«. »Aro-ganca predsednika vlade in grobo diskreditiranje javnih uslužbencev na ministrstvu za kulturo namesto elegantnega kompromisa je le slabo prikrivanje napak in nesposobnosti, da bi o posledicah razmišljali pred sprejemanjem odločitev. Tak vedenjski vzorec me moti in skrbi,« je dodal. Mojca Kleva (S&D/SD) pa je poudarila, da je »za mednarodni ugled Slovenije vsekakor zelo dobro, da je Slovenija dobila novo vlado, pa čeprav šele v drugem poskusu«. Poslanka upa, da se bodo tudi finančni trgi kmalu pozitivno odzvali na to novico. »Evropska unija pričakuje, da bo Slovenija čim prej izvedla potrebne reforme, kar pa tudi za novo vlado ne bo lahka naloga, saj status quo vlada, že odkar je bila zavrnjena pokojninska reforma,« je poudarila. Zofija Mazej Kukovič (EPP/ SDS) poudarja, da bo ključna naloga nove vlade to, da v okviru strategij Evropske unije za obvladovanje krize na eni strani deluje razvojno - v smislu ustvarjanja pogojev za nova delovna mesta, na drugi pa varčevalno - z znižanjem stroškov, ki nam nižajo konkurenčnost doma in v svetu. Alojz Peterle (EPP/NSi) izpostavlja, da novo vlado čaka ureditev javnofinančne slike, kar pomeni varčevanje, refor- Referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca Referendum o družinskem zakoniku bo 25. marca, hkrati z županskimi volitvami v Ljubljani, je sklenil državni zbor. Roki za izvedbo referenduma so začeli teči 13. februarja, 24. februarja pa se bo začela uradna referendumska kampanja. Na referendumu bodo volivci glasovali z glasovnico, na kateri bodo lahko obkrožili besedo »za« ali »proti«. Referendumsko vprašanje me in ukrepe za krepkejšo gospodarsko rast. »To bo zahtevalo zelo usklajene, povezane politike z jasnimi strateškimi cilji,« je poudaril. Po Peterletovih besedah je jasno, da ne bo mogoče naprej brez pokojninske reforme, reforme delov-nopravne zakonodaje in brez jasnega odnosa do podjetij v državni lasti, ki so tudi precej vplivala na stanje v bančnem sektorju. Uhan in Makarovič: ključne bodo reforme Predavatelj na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani Samo Uhan je ocenil, da nova vlada nastaja v okoliščinah, ki jih tudi sama poskuša predstaviti kot izjemne oziroma izredne, kar naj bi k sodelovanju mobiliziralo vse politične akterje. Kot je pojasnil, lahko to delno razumemo kot odraz objektivnih okoliščin, v katerih je Slovenija, lahko pa je del strategije, kjer se z vzpostavitvijo izrednih razmer vzpostavi stanje, ko je druga stran, če je kritična, obtožena nekooperativnosti. »Ta vlada je nastala v okoliščinah pomanjkanja politične legitimitete, ki jo vsaka vlada dobi na volitvah. To bo poskušala prikriti z izrednimi razmerami, ki zahtevajo odločno ukrepanje,« je poudaril. Koalicija pa je po njegovih oceni bolj heterogena, kot se zdi. Ob tem je opozoril na različnost pogledov na ključna ekonomska vprašanja: DeSUS zastopa socialni pogled, Lista Virant se bo glasilo: »Ali ste za to, da se uveljavi družinski zakonik, ki ga je sprejel državni zbor na seji 16. junija 2011?«. Mandatar Janez Janša pa je že napovedal, da se vlada v referendumsko kampanjo ne bo vključevala in da imajo koalicijske partnerice o tem vprašanju različna stališča. Stroški za izvedbo referenduma se krijejo iz državnega proračuna, njegova izvedba pa stane okrog štiri milijone evrov. Čeprav bo referendum potekal na isti dan kot neoliberalni, ki temelji na odprodaji državnega premoženja in popolni liberalizaciji, SLS pa po drugi strani vsaj v nekaterih razmerah nastopa kot branik nacionalnega interesa. Uhan meni, da kampanja o družinskem zakoniku ne bo zamajala nove vlade. Po njegovem mnenju bo poskušal tudi predsednik vlade Janez Janša ta problem zminimalizirati, »ker natančno ve, da razmerja niso takšna, kot so se kazala na začetku - nasprotnikov je manj, podpornikov pa več, kot se je sprva zdelo«. »To se bo poskušalo zminimalizirati tudi zato, ker bo to vprašanje postavljeno v kontekst bolj perečih in bolj usodnih vprašanj za Slovenijo. Morebitni neuspeh referenduma bi bil prikazan kot demokratično izražena volja koalicije, ki zna spoštovati tudi razlike,« je dejal Uhan. Načelna podpora varčevanju je razmeroma velika, dokler niso poimenovane konkretne skupine državljanov, ki bodo s tem sistemom prizadete. Takrat se bo po Uhanovem prepričanju pokazala odločnost nove vlade, da sledi svoji usmeritvi, v ozadju katere je interes države, ali pa bo zaradi ohranjanja koalicije odstopala od najbolj ključnih reform, ki bi lahko tudi omajale trdnost te vlade. Makarovič v delovanju same vladne koalicije večjih težav, vsaj kratkoročno, ne vidi. Dejstvo, da gre za podobne akterje, kot so sodelovali že v mandatu 2004-2008, po njegovih besedah vzbuja določeno upa- županske volitve v Ljubljani, pa to po oceni Državne volilne komisije ne bo prineslo pomembnejšega prihranka. Pličanič: Racionalizacija v javni upravi Minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič napoveduje, da bo ob nastopu funkcije najprej analiziral dejansko stanje, ugotovil, kateri so problemi in jih »reševal enega za drugim«. Kot je pojasnil med prve naloge uvršča spreje- nje, da bo vlada kolikor toliko stabilna. Makarovič tudi pravi, da čeprav se Janši pogosto pripisuje neko izrazito ostrino in brezkompromisnost, njegova dosedanja praksa vladanja vendarle kaže, da je bil sposoben dokaj spretno krmariti med raznimi interesi in tudi ohranjati skupaj tovrstne koalicije. Opozarja pa, da so današnje razmere težje, da je Slovenija v težkem gospodarsko-finanč-nem položaju in da je tudi po-lariziranost političnega prostora danes še večja, kot je bila pred nekaj leti. V tem smislu je tako pred vlado zelo težko obdobje. Razkošja, da bi čakala, si ne more privoščiti, zato bo morala »mnoge zoprne ukrepe potegniti zelo hitro, kar pomeni, da bomo najbrž v roku naslednjega pol leta videli, ali so stvari izvedljive ali ne«. »Če lahko kaj resno zamaje to koalicijo, je to vprašanje, koliko daleč in kako odločno iti z gospodarskimi reformami,« je prepričan Makarovič. Dodaja, da ima vlada le eno možnost: iskati mora široko soglasje za svoje ukrepe. Druge možnosti, kot da poskuša prepričati ključne akterjev v družbi, da so nekatere reforme preprosto nujne, čeprav so nepopularne in boleče, namreč vlada po njegovem prepričanju ne bo imela. Ali bo uspešna pri iskanju tega širokega soglasja, je po Makarovičevih besedah odvisno predvsem od tega, kako močni bodo vnaprejšnji predsodki v družbi. Če bodo obstajali premočni predsodki, tako na vladni, kot tudi na civilno-družbeni strani, bo iskanje dogovorov zelo težko. Pri tem po Makarovičevem mnenju samo dejstvo, da je del sindikatov tako rekoč napovedal proteste proti vladi, še preden je sploh potegnila kakršno koli potezo, gotovo ni dober znak in uvod v konstruktiven dialog. STA (Pripravlja: SM) tje zakona o državni upravi, eden glavnih ciljev pa je racionalizacija v javni upravi. Zakon o državni upravi bo po besedah Pličaniča udejanjil to, kar je bilo pripravljeno z novelo zakona o vladi, torej združitev posameznih ministrstev. Glede na položaj, v katerem je Slovenija, pa je po ocenah Pličaniča tudi v javni upravi racionalizacija eden od glavnih ciljev. Odpuščanje uslužbencev pa je skrajno sredstvo, ocenjuje in poudarja, da se bo vsekakor zavzemal za to, da se poiščejo rezerve najprej povsod drugod in šele na koncu pri zaposlenih v državni upravi. (sta) Uvodnik Prinaša izobrazba napredek? Poleg snega je bila glavna tema minulega konca tedna v številnih družinah tudi, kam vpisati otroka v nadaljevanju šolanja. To je tema, ki okupira celotno družino, da tehta in tuhta, kaj bi bilo najbolje storiti. Odločitev nikoli ni bila lahka, vendar je danes še bolj negotova. Če si se nekoč odločil za soliden poklic, si vedel, kaj te v življenju čaka: če boš delaven in priden, se ti ni česa bati. Danes so stvari bistveno drugačne. Poklica, ki je bil še pred 20 leti povsem običajen, danes ni več. Se spomnite strojepisk, brez katerih nekoč absolutno ni šlo? Danes mora to delo opraviti vsak sam in to na računalnik. Tudi mojstrov, ki bi popravljali stvari, ni več. Zelo malo je čevljarjev, urarjev, krojačev, mojstrov, ki znajo popraviti male kuhinjske aparate. Poklici izumirajo, ker izdelkov ni vredno popravljati. Po drugi strani pa je danes tudi lažje, saj se ob napačni odločitvi mladi lahko v kratkem času prekvalificirajo in usposobijo za drug poklic. Medtem ko smo mi v svoji poklicni karieri zamenjali nekaj delovnih mest, bodo naši otroci v svoji delovni dobi zamenjali nekaj poklicev. Pretekle generacije so objokovale vsako izgubljeno leto delovne dobe. Mladim tega ne bo treba, saj se delovna doba kmalu ne bo štela več, ne bo upokojitve in ne bo pokojnin. Zakaj pa bi potem še šteli leta službe? V preteklosti smo tudi verjeli, da dvig izobrazbeni ravnipre-bivalcev prinaša nerazvitim delom Slovenije napredek. Danes vidimo, da izobraževanje naših otrok našemu okolju prinaša le malo ali nič. Čim bolj izobraženi so naši otroci, tem slabše je za naše okolje. Kajti visoko izobraženi in usposobljeni mladi ljudje v teh krajih res nimajo kaj iskati. Razen če so premalo ambiciozni, preveč navezani ali romantično zaljubljeni v te kraje, da bi živeli drugod, se vrnejo. Zelo, zelo malo se jih vrne in začne kakšno dejavnost. Pa tudi službo je v teh krajih praktično nemogoče dobiti, dokler se nekdo ne upokoji ali umre. Zato mladi sledijo svoji srečni zvezdi, kijih pelje v svet. S tem ni nič narobe. A vseeno je ironično, da izobrazba, na katero smo stavili, da bo pripeljala na podeželje napredek, dejansko skrbi za to, da se podeželje vse bolj prazni, da bodo kmalu tukaj ostali le še ostareli ljudje, za katere ne bo imel kdo skrbeti. Viki Ivanuša Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice DALMATINSKE KLAPE in DANIJELA Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 14. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM kurenfovame20i2 ^mheritage festival *KB* MARIB0R2012 Bkropsba prestolrica biAure Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6,2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Dženana Becirovic, Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Simona Meznarič. Lektorica: Mirjam Danilovič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,80 EUR , v petek 1,30 EUR. Celoletna naročnina: 106,30 EUR, za tujino (samo v petek) 117,30 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25- člena Zakona o DDV (Uradni list 23- 12. 1998, št. 89). Ptuj • Zamenjati bo treba dobro tretjino dokumentov Manj čakanja le s pravočasno vlogo Na območju Upravne enote Ptuj bo v letošnjem letu potekla veljavnost kar 14.349 potnim listom in 11.763 osebnim izkaznicam. To pomeni, da bo glede na skupno število prebivalcev na tem območju, teh je 69 tisoč, treba zamenjati dobro tretjino dokumentov oziroma dobrih 37 odstotkov vseh. Pri tem je treba računati še na izdajo kakšnih 3000 do 4000 novih dokumentov pri vseh tistih, ki jih doslej še niso imeli. Tako naj bi se samo v UE Ptuj na račun izdaje novih dokumentov število strank povečalo za okrog 30 tisoč. Lani so izdali skupaj okrog 16 tisoč novih dokumentov. Največjemu številu dokumentov bo prenehala veljavnost v obdobju od aprila do avgusta, pri čemer je izstopajoč julij, ko bo treba zamenjati 3557 osebnih izkaznic in 2035 potnih listov. Da bi se izognili gneči, ljudem svetujemo, naj čim prej preverijo veljavnost svojih dokumentov in pravočasno zaprosijo za izdajo novih, je te dni povedal načelnik UE Ptuj mag. Metod Grah. Vsem, ki načrtujejo potovanje v tujino, svetujejo naj mesec dni pred potekom veljavnosti dokumenta oziroma vsaj mesec dni pred dnem, ko ga bodo potrebovali, zaprosijo za novega. Vsi, ki jim v kratkem poteče veljavnost omenjenih dokumentov, morajo tudi vedeti, da ni več prioritetnega reševanja vlog, kakršnega smo poznali v preteklosti, ko je nekdo lahko dobil novi dokument še isti dan oziroma naslednji dan, še dodaja Metod Grah. Prioriteta je po novem le pri Cetisu, ki pa prioritete rešuje za območje cele Slovenije. Vlogo za izdajo novega dokumenta je tudi v tem primeru treba oddati pri UE ali na krajevnem uradu, pri čemer pa je treba plačati še dodatno takso, vse ostalo pa je potem v pristojnosti izdajatelja. Vsak naj bi imel vsaj en veljavni dokument, četudi sta osebna dokumenta tudi vozniško dovoljenje in orožni list, ki sicer dokazujeta identiteto, ne pa državljanstva, v tujino pa lahko potujemo samo z veljavnim potnim listom ali osebno izkaznico. V UE Ptuj pričakujejo povečano število vlog za izdajo novih potnih listin in osebnih izkaznic že aprila. V državi zamenjava skoraj polovice potnih listov V celi Sloveniji letos poteče veljavnost 491.908 potnim listom, kar predstavlja kar 47,26 odstotka vseh veljavnih potnih listov, in 391.115 osebnim izkaznicam, kar je 23,9 odstotka vseh osebnih izkaznic. V Sloveniji samo Ce-tis izdeluje osebne izkaznice in potne liste, ki pa v primeru povečanega števila vlog za izdajo listin, ne bo mogel spoštovati pogodbenih rokov za izdajo novih dokumentov. Foto: Črtomir Goznik Na območju Upravne enote Ptuj ljavnost 14.349 potnim listom in bo v letošnjem letu potekla ve-11.763 osebnim izkaznicam. Osebno izkaznico mora glede na pogodbeni rok izdelati najpozneje v roku štirih dni, potni list pa v roku sedmih delovnih dni od prejema naročila. V primeru, da se bo število vlog v celi Sloveniji povečalo za dva tisoč na dan, se bo za vsakih nadaljnjih 500 dokumentov rok izdaje podaljšal še za en dan.Pri tem pa je treba upoštevati tudi čas, ki je potreben za dostavo dokumentov po pošti do upravne enote oziroma do državljanov. Ti se lahko sami odločijo med dvema načinoma vročanja: po po- šti ali na upravni enoti oziroma njenem oddelku za uprav-no-notranje zadeve. Vročitev na upravni enoti je obvezna, če stranka ob vložitvi vloge ne odda starega potnega lista, da se ta uniči, in če ima stranka prijavljeno stalno prebivališče v tujini, vlogo pa je vložila na upravni enoti. Vlogo za izdajo novega potnega lista in osebne izkaznice je mogoče oddati v katerikoli upravni enoti ali krajevnem uradu v Sloveniji, ker v teh primerili ne velja krajevna pristojnost. Oddati jo je mogoče le osebno, za dokument za otroka pa mora zaprositi njegov zakoniti zastopnik. Če gre za otroka, ki je dopolnil osem let, pa mora ta biti ob vložitvi vloge tudi navzoč. Za izdajo potnega lista je treba predložiti osebni dokument s fotografijo velikosti 35 krat 45 mm, pri otrocih, ki so dopolnili osem let, je obvezen podpis, za vse osebe, ki so dopolnile 12 let, pa tudi dva prstna odtisa. Za 32-stranski potni list za otroke do treh let je treba plačati 30,67 evra, za starejše otroke in mladostnike do 18 let 34,75 evra, polnoletne osebe pa novi potni list stane 41,55 evra. 48-stranski potni listi so dražji za 2,5 evra. Polnoletna oseba bo za novo osebno izkaznico plačala 18,77 evra, za otroke do treh let je njena cena 12,43 evra, za starejše otroke in mladostnike do 18 leta pa 14,25 evra. Nova osebna izkaznica ni obvezna; vsak polnoletni državljan se svobodno odloči, katero javno listino, opremljeno s fotografijo, ki jo je izdal državni organ, bo uporabljal pri izvrševanju temeljnih pravic in obveznosti. Kar pa zadeva samo dolžino veljavnosti potnih listin in osebnih izkaznic, je ta odvisna od starosti vlagatelja. MG Prlekija • Izobraževanje kmetov Medsebojna sosedska pomoč Društvo za medsosedsko pomoč strojni krožek Ljutomer - Križevci je bil ustanovljen pred petnajstimi leti in združuje več kot 300 članov iz občin Križevci, Ljutomer, Sveti Jurij ob Ščavnici in Veržej. Strojni krožki predstavljajo vrsto in obliko rabe strojev na kmetijah, ki si med seboj pomagajo. Kmetje, člani društva, s svojimi stroji kot dopolnilno dejavnost opravljajo delo na kmetiji pri kmetih, ki teh strojev nimajo. Minuli občni zbor društva je potekal v znamenju izobraževanja, saj sta bili izvedeni dve zanimivi strokovni predavanji, na katerih so se kmetje podučili o nekaterih novostih. Marjan Dolenšek, tajnik Zveze strojnih krožkov Slovenije je predstavil novitete na področju davčne zakonodaje v izvajanju storitev osnovne kmetijske in gozdarske dejavnosti, Robert Jelen in Tomaž Poje iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije pa sta govorila o možnostih varčevanja nafte pri kmetijskih opravilih. Predsednik društva Daniel Vargazon je v plan za letošnje leto med drugim uvrstil orga- nizacijo strokovnih prireditev in ekskurzij, udeležbo na srečanjih sorodnih društev, oglede kmetijskih sejmov, nabavo zaščitne opreme, opravljanje strojnih uslug ter pripravo cenika strojnih uslug in vlog za pridobitev sredstev od držav- nih ustanov. Občnega zbora so se udeležili tudi poslanec v DZ Franc Jurša, predstavnik Kmetijsko gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun in predsednik Strojnega krožka Mirko Kosi. NŠ 16. 2. .Valentino ^JBSUSLOXu^^^^ Nicolás Lutz (Club Der Visíonaere, Uruguay) lan F. Rokico, Roiss (Colours jr, Slovenija) urir 18. 2 DVORANA CAMPUS t 17.2 Magnifico Lol/obrig/da M-c- i2 ^"feHERITAGE festival ***. MARIB0R2012 eurapsba prestolnica kulture pcrtneribo mesto Pb4 Ptuj • Prvi medcelinski etnofest Za začetek Aruba in Japonska Tudi najstarejši udeleženci ptujskega kurentovanja, med njimi je nekaj takih, ki na prireditvi sodelujejo že okrog 50 let, ne pomnijo tako nizkih temperatur v tem času. Sobotno otvoritveno dejanje 52. kurentovanja z uradno predajo mestne oblasti med županom Štefanom Čelanom in 13. princem karnevala Vladom Hvalcem, in prvi medcelinski Etnofest sta potekala pri minus osem stopinjah Celzija. Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Plesalke z Arube (Karibsko otočje) so na otvoritveni povorki zaplesale v zimski preobleki, v pravih kostumih pa so jih lahko v soboto zvečer občudovali v karnevalski dvorani. V slovenski pustni prestolnici je oblast v soboto prevzel 13. princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer z ženo plemenito Zoro Oprossnitzer. Na Ptuju so se 11. februarja, ko se je uradno pričel pustni čas, ki bo trajal do 21. februarja, zbrali vsi, ki se zavedajo pomena ohranjanja kulturne dediščine. V slovensko pustno prestolnico je ponovno prišel tudi predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon, ki prevzel pokroviteljstvo nad 52. kurentovanjem, kar je zanj izredna čast. Prišli so nekateri veleposlaniki, predstavniki Zavoda 2012 Maribor, predstav- niki Fecca Slovenije, poslanci državnega zbora, župani sosednjih občin, mestni svetniki, predsedniki četrtnih skupnosti in nekateri drugi. Zaradi partnerstva v projektu EPK je 52. ptujsko kurentovanje dobilo še večji mednarodni pomen in razsežnost. Po besedah Branka Brumna, vodja projekta Kurentovanje 2012 in predsednika Fecca Slovenije, predstavlja Festival umetnosti in dediščine, presežno vrednost v evropskem karnevalskem prostoru. Kurentovanje 2012 je prireditev, kot je še ni bilo. Ptujsko kurentovanje prehaja z Etnofestom v nov koncept. Ptuj želi v nekaj letih postati pojem za srečevanje etnografskih skupin s celega sveta, je med drugim povedal ptujski župan Štefan Čelan. Začetek je napovedalo z 52. kurentova-njem in prvim medcelinskim Etnofestom, na katerem so nastopile tradicionalne maske enajstih držav: Slovenije, Italije, Hrvaške, Avstrije, Bolgarije, Foto: Črtomir Goznik Iz daljne Japonske, mesta Oga, se je 52. kurentovanja udeležila skupina Namahage. Belgije, Nemčije, Moldavije, Rusije, Japonske in Arube (Karibsko otočje). Povorko tradicionalnih pustnih mask in likov je v soboto sestavljalo okrog 2000 udeležencev iz 88 skupin, kurentov je bilo okrog 700, prišli pa so iz 29 skupin. Devetim tradicionalnim pustnim likom Ptujskega in Dravskega polja ter Haloz in cele Slovenije, ki že tradicionalno prihajajo na Ptuj, so se letos prvič pridružile tudi nekatere nove skupine, kot na primer skupina zeliščaric Društva gospodinj Draženci, prvič je na ptujskem kurento-vanju nastopila skupina Borovo gostuvanje, iz Dolenjske sta prvič prišli skupini Prforcen-haus in Obrški prutarji (pu-tarji), s Sardinije so se prvič na ptujskih ulicah in trgih pokazali Urthosi in Buttudosi, prav tako tudi skupina, ki pleše če-tvorke, Sprotzer Achterrom iz Palenberga v Nemčiji, plesalke z Arube so prav tako orale ledino na Ptuju, čeprav je njihova princesa Marcha že bila na Ptuju, iz Edineta v Moldaviji se je prvič predstavila skupina s predkrščanskimi plesi, iz Dub-na v Rusiji je občinstvo navdušila skupina Kalinka, iz mesta Oga na Japonskem pa skupina Namahage. MG Foto: Črtomir Goznik Foto: Črtomir Goznik Urthosi in Buttodosi iz Sardinije Članice skupine Kalinke iz Dubna v Rusiji Od tod in tam Ptuj • 52. ptujsko kurentovanje Foto: Črtomir Goznik V poročni dvorani Mestne hiše na Ptuju so 11. februarja ptujski župan Štefan Čelan, vodja projekta Kurentovanje 2012 Branko Brumen in 13. princ karnevala Vlado Hvalec sprejeli udeležence letošnjega I. mednarodnega Etnofesta. Sprejema so se udeležili tudi predstavniki nekaterih tujih ambasad ■ Rusije, Madžarske, Srbije in Japonske - in predse- dnik evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon. Po njegovem mnenju ima ptujsko kurentovanje nove razsežnosti tudi zaradi projekta EpK in je edinstvena tovrstna prireditev v Evropi in širše. Ptuj • Proslava kulturnega praznika Foto: Črtomir Goznik Za proslavo slovenskega kulturnega praznika nekoliko drugače je ponovno poskrbel režiser Samo M. Strelec (Zavod Novi zato). V preteklosti je na kulturni praznik že vabil k prebiranju pesmi na Slovenskem trgu in pred Mestnim gledališčem. Tokrat jo je umestil na prostor pred propadajočim turniškim gradom, v katerem je želel razstaviti tudi svoje fotografije o Ptuju in pesmice enodnevnice, ki jih je natisnil na hrbtni strani svojih prošenj, ki jih je v preteklosti poslal MO Ptuj, Ministrstvu za kulturo RS in tudi Zavodu 2012 Maribor, a mu je ministrstvo za kulturo tudi v tem primeru odreklo gostolju-blje, zato jih je izobesil na okna gradu. Kdor je želel, jih je po končani enourni proslavi ob Prešernovem dnevu, na kateri so zainteresirani brali pesmi, lahko tudi odnesel s seboj. MG Ormož • Razstava o Mateju Slekovcu Foto: Viki Ivanuša Matej Slekovec (1846-1903) je bil štajerski duhovnik, ki je kot zgodovinar samouk zbral obsežno zgodovinsko dokumentacijo o slovenski Štajerski. Mira Petrovič iz Knjižnice Ivana Potrča Ptuj je pripravila razstavo o njegovem delu z naslovom Zgodovinske razprave in dela, katere del si je do konca tega tedna še mogoče ogledati v ormoški knjižnici. Matej Slekovec se je rodil v kmečki družini v Kunovi pri Ne-govi. Svojo službeno pot je začel kot kaplan v Središču ob Dravi, potem je služboval v Cirkovcah in Markovcih. Po začasni upokojitvi zaradi bolezni se je vrnil v službo pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, dokončno pa se je ustalil v Markovcih, kjer se je 1903. leta upokojil. Že kot kaplan je zbral precej podatkov o kraju in to mu je vzbudilo veselje do zgodovinskega raziskovanja. V naslednjih letih je zbral obsežno zgodovinsko dokumentacijo o slovenski Štajerski, pri čemer se je posluževal cerkvenih matičnih knjig ter občinskih in osebnih arhivov, brskal pa je tudi po arhivih v Gradcu, Mariboru, Ljubljani, Zagrebu, Salzburgu in na Dunaju. Bil je prvi predsednik Zgodovinskega društva za slovensko Štajersko. Viki Ivanuša POLI ZUR - Čuki in Ribič Pepe Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 16. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM Catering TEDNIK kurentovanje 2012 ^TOHERITAGE festival ÍFEM* MARIB0R2012 * • eyropsba prastolnkxr biJture pcrtnersfeo mesto Ptuj Ptuj • 3. mednarodno pustno srečanje godb na pihala Niti sneg jim ni mogel do živega Letošnje pustno srečanje pihalnih orkestrov z mažoretkami in skupinami tvirling je bilo že tretje po vrsti, prvič pa tudi mednarodno. Kljub obilnemu sneženju, so prireditev izvedli, odpovedali so se le mimohodu po ptujskih ulicah in trgih. Na Mestnem stadionu so skupaj pod dirigentsko taktirko Fredija Simoniča zaigrali štiri skladbe: Slovenci, Čas počitnic, Tratata in San Carlo. Prvič so pustno srečanje pihalnih orkestrov z mažoretkami in skupinami tvirling organizirali ob 50. kurentovanju, ko je na Mestnem stadionu nastopilo 50 skupin godb na pihala ter mažoretk in skupin tvirling. Leto kasneje jih je bilo že 52. Pred 3. srečanjem, ki je bilo prvič tudi mednarodno, pa so prejeli kar 61 prijav skupin iz Slovenije, Hrvaške, Italije ter Bosne in Hercegovine. Kot je povedal organizator srečanja Fredi Simonič, dirigent Pihalnega orkestra Ptuj, V soboto so karnevalsko dvorano razgreli Novi fosili, Vlado Kreslin in Trubači. Nedeljski narodno-zabavni večer je bil zaradi slabih vremenskih razmer odpovedan, sinoči pa so temperaturo na odru in pod njim dvigovali Charlie & Tequila, Dražen Zečič in Vesna Pisa-rovič. S hiti hrvaške zabavne glasbe bo zaznamovan tudi današnji večer, ko bodo nastopili pevka Danijela in dalmatinske klape. Simpatična Danijela se današnjega nastopa na Ptuju že zelo veseli in obljublja nepozabno zabavo. Na vprašanje, ali se bo za nastop na Ptuju maski-rala, je v smehu odvrnila: »Celo leto sem maskirana v Danijelo. In ona je nepredvidljiva, vesela, živahna in zabavna. Prav takšno Danijelo lahko pričakujete tudi na Ptuju. Vabljeni na moj koncert, saj vam zagotavljam, da bomo pripravili nepozabno zabavo.« Foto: Črtomir Goznik V soboto je v karnevalski dvorani navduševal Vlado Kreslin. Sreda in četrtek, 15. in 16. februar, bosta dneva za slovensko pop in zabavno glasbo. V sredo bosta nastopila Jan Plestenjak in Rebeka Dremelj. Tudi Re-beka že komaj čaka nastop na ptujskem odru. Zaupala nam je namreč, da se bodo za ta večer skupaj s člani benda maskirali, vendar zaenkrat o tem še ne želijo govoriti preveč naglas. Ker je Rebeka precej klepetava punca, bomo seveda lahko Foto: Črtomir Goznik člani katerega se za to priložnost preoblečejo v Rimljane, tega niti v snu niso pričakovali. Če bi v nedeljo, 12. februarja, na Mestnem stadionu nastopile vse skupine, bi jih tako bilo okrog 2000. Zaradi obilnih snežnih padavin so nekatere skupine udeležbo odpovedale, tako je v nedeljo skupaj nastopilo med 1300 in 1400 godbenikov, ki so jim družbo delale mažoretke in skupine tvirling. Vztrajali pa so tudi gledalci, ki so tribune Mestnega stadiona skoraj v celoti zasedli. Nastopajoče so še posebej pozdravili ptujski župan Štefan Čelan, predsednik Evropskega združenja karnevalskih mest Henry van der Kroon in 13. princ karnevala Vlado Hvalec, plemeniti Jurij Oprossnitzer, ptujski grajski kapetan, ki so skupaj z vodjem 52. kurentovanja Bran- kom Brumnom imeli ob tej priložnosti posebno spremstvo - spremljala jih je XIII. rimska legija, ki je tudi uradna spremljevalka boksarskega šampiona Dejana Zavca. Udeleženci 3. mednarodnega pustnega srečanja pihalnih godb treh držav so se po končanem nastopu na Mestnem stadionu zbrali v karnevalski dvorani na Vičavi, kjer so v veselem vzdušju nadaljevali svoje letošnje druženje. Sklenjeni pa so bili že prvi dogovori o 4. srečanju v letu 2013. MG Foto: Črtomir Goznik Godbenikom so se že po tradiciji pridružile tudi mažoretke in skupine tvirling. Ptuj • Glasba v karnevalski dvorani Danes Danijela, jutri Jan in Rebeka, v četrtek Maja in Tabu Dogajanje v karnevalski dvorani na Vičavi je minuli konec tedna zaznamoval raznolik program z glasbo za različne glasbene okuse. Občinstvo je uživalo ... hitro odkrili, kdo se skriva pod kostumom. Sicer pa je simpatična Dolenjka tudi te dni, tako kot običajno, zasuta z delom. »Pripravljam novo pesem, ki jo boste kmalu lahko slišali na radijskih postajah. Pogovarjamo pa se tudi o večjem projektu, o katerem bom lahko več povedala takrat, ko bodo vse stvari jasne. Saj veste, da se jaz nikoli ne ustavim,« je pevka povedala pred nastopom na Ptuju. V četrtek, 17. februarja, bodo na oder v ptujski karnevalski dvorani stopili Tabu in Maja Keuc. Člani zasedbe Tabu, ene najuspešnejših pop rok skupin na slovenski glasbeni sceni, so povedali, da se bodo za nastop na Ptuju maskirali. Niso pa želeli izdati, kateri lik bodo izbrali. Tudi glede odigranega repertoarja so ostali precej skrivnostni. Edino, kar nam je uspelo izvedeti, je, da bo nastop dramatičen in z lepim koncem. Prav slednje pa je odvisno od publike, ki bo morala pri stvari sodelovati. Glede na pozitivno energijo in dobre vibracije, ki jih prinaša zasedba Tabu, se obeta odličen rokerski večer, ki ga bo dopolnila še odlična vokalistka Maja Keuc. Tudi petkovo dogajanje v karnevalski dvorani ne bo nič manj zanimivo. Ta dan bodo za dobro vzdušje skrbeli Tanja Žagar, Petar Grašo in Trubači. Podrobneje o tem, kaj pripravljajo, pa v petkovi številki Štajerskega tednika. Mojca Zemljane Foto: Črtomir Goznik Na Mestnem stadionu je v pustni preobleki nastopilo med 1300 in 1400 godbenikov iz Slovenije, Hrvaške in Italije. Sp. Podravje • Odvoz odpadkov v zunanjih občinah Nov sistem pričenjajo v Dornavi Po prenosu dejavnosti za odvoz odpadkov na območju Mestne občine Ptuj s podjetja Čisto mesto na Javne službe Ptuj, v Čistem mestu nadaljujejo odvoz iz ostalih podravskih občin; med prvimi bodo uvajanje novega sistema pričeli v občini Dornava. Kot pojasnjujejo v ptujskem podjetju Čisto mesto, gre za sodoben sistem, ki omogoča učinkovitejše zbiranje odpadkov na mestu njihovega nastanka, to je na domu uporabnikov. Na območju Spodnjega Podravja se je kot prva za nov sistem zbiranja odločila občina Dornava, katere občani bodo v naslednjih dneh prejeli dodatno posodo za zbiranje papirja in vreče za zbiranje odpadne mešane embalaže. „To pomeni, da bomo 'ekološke otoke' pripeljali vsaki stranki kar na dom," pojasnjuje Janez Letnik, direktor Čistega mesta Ptuj, in dodaja: „Pričakujemo, da se bo s tovrstnim ločevanjem količina odpadkov zmanjšala tudi do 25 odstotkov, hkrati pa bo ločevanje za uporabnika postalo lažje in preprostejše. Frekvenca odvoza papirja bo enkrat na mesec, enako bo pri zbiranju mešane odpadne embalaže. Pri tem priporočamo, da uporabniki odpadno embalažo, kot je plastika, pločevinke in tetrapaki, stisnejo ter tako prihranijo prostor. Odvoz mešanih komunalnih odpadkov bo potekal enkrat na tri tedne, bioloških 43-krat na leto, zbiranje steklene embalaže pa bo še naprej potekalo na ekoloških otokih, kjer bo odvoz enkrat na mesec." Ker se zavedajo, da uvedba vsakršne novosti na področju ločevanja odpadkov za občane pomeni tudi spremembo, so se odločili, da bo vsak na dom zraven dodatne posode in vreče prejel tudi zloženko z navodili za ločevanje odpadkov. S tem bodo omogočili večjo razumljivost novega sistema ter hkrati jasno sliko o tem, kam odložiti določeno vrsto odpadka. -OM Foto: M. Ozmec V teh dneh bodo dodatno posodo za zbiranje papirja in plastične vreče za zbiranje odpadne mešane embalaže (na posnetku) med prvimi prejeli v občini Dornava. MAJA KEUC in TABU Karnevalska dvorana Ptuj ČETRTEK, 16. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM ^J^ Caterjllg ^¿¿TEDNIK hureníóvanje 2012 ^feHERITAGE festival í'™* MARIB0R2012 evropsha prestoHca hufoire Majšperk • Nezadovoljni zaradi slabih razmer v OŠ Ljudevita Pivka Kje je denar od najemnin, ki so ga plačevale občine Na zadnji seji sveta Občine Majšperk je županja dr. Darinka Fakin opozorila na problematiko slabo vzdrževane stavbe ptujske OŠ Ljudevita Pivka, za kar po njenem prepričanju niso krive okoliške občine, saj so svojo najemnino redno plačevale; upravičeno se sprašujejo, kje je ta denar. Na predlog županje dr. Darinke Fakin so v drugi obravnavi brez težav potrdili odlok o ustanovitvi OŠ dr. Ljudevita Pivka na Ptuju. Zaradi spremembe zakonodaje in posledične prilagoditve razmeram so potrdili tudi nekaj predlogov sklepov, s katerimi so uredili premoženjske zadeve občine. Sicer pa so se na seji v četrtek, 9. februarja, dogovorili tudi o praznovanju letošnjega 16. občinskega praznika, v okviru katerega bodo pripravili številne prireditve v času od 18. avgusta do 15. septembra. Osrednjo slovesnost načrtujejo 15. septembra pod občinskim prireditvenim šotorom. V ta namen so imenovali sedemčlansko komisijo za pripravo praznovanja, ki jo bo vodila županja. V skrbi za zagotovitev varnejših pogojev v lokalnem prometu so potrdili investicijsko dokumentacijo za ureditev pločnika na Ptujski Gori. Z omenjenim projektom, ki je ovrednoten na blizu 200.000 evrov, se namreč želijo prijaviti na razpis Ministrstva za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano RS. Kot je pojasnila županja, pričakujejo okoli 135,6 milijona evrov, preostala sredstva, programa športa, je Adolfa Kopšeta zanimalo, kakšno je vrednotenje oziroma točkovanje posameznih aktivnosti, saj se obseg dejavnosti med posameznimi društvi precej razlikuje. Pa so mu zagotovili, da je načrtovano vse po predpisih, saj bodo dobrih 21.300 evrov, ki jih nameravajo nameniti za šport, razdelili na podlagi javnega razpisa in z upoštevanjem vseh meril in kriterijev, ki jih morajo izpolnjevati posamezni nosilci športa v občini Majšperk. Največ, po 5000 evrov, naj bi namenili za košarko in pohodništvo, za nogomet nekaj čez 4000 evrov, za mali nogomet okoli 2400 evrov, za preostale dejavnosti pa od 300 Svetnik Branko Karneža (četrti z leve) je menil, da je prava sramota, da se je Mestna občina Ptuj šele po tolikih letih odločila, da bo v »posebno« šolo vložila nekaj denarja. F°t° M.ozmec do 800 evrov. dobrih 63.000 evrov, pa naj bi zagotovili iz lastnih virov oziroma občinskega proračuna. Gre za načrtovano izgradnjo pločnika od doma krajanov, mimo šole do vrha oziroma proti parkirišču na Ptujski Gori, za kar so predstavniki občinske uprave že opravili ogled na terenu. Ob tem je Janez Vedlin predlagal, da bi vzporedno z gradnjo pločnikov položili v zemljo vso možno infrastrukturo. Na predlog predsednika odbora za družbene dejavnosti Branka Karneža so brez pripomb potrdili letni program kulture za leto 2012, s katerim so določili programe kulture, ki jih bodo v letošnjem letu sofinancirali iz občinskega proračuna. Tako naj bi za knjižnično dejavnost namenili okoli 35.000 evrov, za ljubiteljsko kulturno dejavnost nekaj manj kot 20.000 evrov, za dejavnost sklada za kulturo Ptuj 2.100 evrov, za opremo kulturnih društev pa 2.700 evrov. Sredstva bodo dodelili na podlagi javnega razpisa ter vrednotenja posameznih programov oziroma dejavnosti. Ko so se lotili predlaganega sklepa o potrditvi letnega Kje je denar od najemnin za »posebno« šolo Na nekatera aktualna dogajanja v občini Majšperk in bližnji okolici pa je svetnike tudi tokrat opozorila županja dr. Darinka Fakin. Posebej kritična je bila do problematike slabih, že skoraj nevzdržnih razmer v propadajoči stavbi OŠ dr. Lju-devita Pivka na Ptuju. Sama stavba je sicer v lasti Mestne občine Ptuj, posamezne občine pa zanjo plačujejo najemnino glede na število učencev, je pojasnila županja, ob tem pa poudarila: »Samo občina Majšperk, ki je ena manjših, je v zadnjih 10 letih v te namene nakazala Mestni občini Ptuj za okoli 36.000 evrov najemnine. Kje konča ta denar, mora pojasniti Mestna občina, saj so razmere za pouk v stari propadajoči in očitno nevzdrževani stavbi res nemogoče tako za učence kot za učitelje. Trdno upam, da bodo otroci v šoli Ljudevita Pivka vendarle kmalu dobili primernejše prostore; take, kot jim dejansko pripadajo,« je poudarila ogorčena županja. In podobnega mnenja so bili tudi nekateri svetniki, posebej je izstopal Branko Karneža, ki je menil, da je prava sramota, da se je Mestna občina šele po tolikih letih odločila, da bo v posebno šolo vložila nekaj denarja in to le borih 25.000 evrov. Še dobro, da so se našli ljudje dobrega srca, obrtniki, ki bodo polovico šole prepleskali brezplačno, saj je ta po vsem, kar so videli, slišali in prebrali v medijih, res prava ptujska sramota. M. Ozmec Dornava • Z enajste redne seje Mirni in tihi kot solnati stebri ... Četrtkova večerna seja dornavskega občinskega sveta je spolzela med prsti kot droben pesek; brez enega samega konkretnega spora ali predloga, ki bi bil vreden razprave. Čisto na koncu se je nekoliko zaiskrilo le med svetnikom Jurijem Valenkom in županom Rajkom Janežkovičem glede financ za načrtovano kulturno dvorano, ki je še vedno le na papirju. Že prva in najpomembnejša točka dnevnega reda - sprejem proračuna za leto 2012 -je dala vedeti, kakšno ozračje in sejanje bo sledilo. Toda po besedah župana, da na javno razgrnitev proračuna ni bil podan niti en sam amandma, in na njegov predlog, da lahko sedaj svetniki začnejo razpravo, do katere ni prišlo, je bilo jasno, da bo seja mirna. Franc Šuen je bil pravzaprav edini, ki je tik pred soglasnim sprejemom proračuna (slednji znaša 2,780 milijona evrov) predlagal, da naj bi občina gasilskim društvom in gasilski zvezi nakazovala sukcesivno, torej na dva ali tri mesece, saj sicer ne bodo imeli za pokrivanje tekočih stroškov, s čimer se je župan strinjal. Potem so svetniki in svetnica na hitro potrdili še spremembo odloka o priznanjih občine. Novost je v tem, da se bodo odslej lahko letno podelila največ štiri priznanja in ena plaketa občine, sicer pa bodo lahko občani ali društva po sklepu občinskega sveta prejemali še jubilejne plakete, priznanje župana (in priznanje občine) ter naziv častnega občana, za kar bo treba izpolnjevati določene pogoje. Tudi pri točki „informacije o fašenku" so bili svetniki mirni in tihi kot solnati stebri, saj nihče ni upal vprašati ničesar, kaj šele povedati kakršnokoli mnenje v zvezi z aktualnim dogajanjem in spori med domačimi cigani... Tako je Janžekovič le povedal, da priprave na 16. tradicionalni fašenk tečejo v redu in da fašenk bo. Pri seznanjanju občinskega sveta s soudeležbo Občine Dornava pri izgradnji nove šole Ljudevita Pivka pa je župan precej previdno povedal, da je cifra izgradnje zelo visoka (prek 4,2 milijona evrov) in po njegovem mnenju prena- Za edino vročo, a kratko debato enajste redne seje občinskega sveta je poskrbel svetnik Jurij Valenko. pihnjena, da pa bodo občine način in višino sofinanciranja (če sploh bodo sofinancirale) dorekale šele po naslednjem kolegiju županov, na katerem naj bi se pogovarjali le o tej sporni novogradnji. Valenko: Naša I V| ■ v občina m vec vzor... Jurij Valenko pa je ponovno sprožil vprašanje gradnje kulturne dvorane: „Zanima me, kako je s soglasji stanovalcev, ki živijo v neposredni bližini bodoče dvorane oziroma v sklopu sedanjega kompleksa vaškega doma. Ali so že pridobljena ali ne? Da ne bomo zaradi tega ponovno izpadli iz razpisa kot smo lani ... Ker če ni soglasij, ni gradbenega dovoljenja in posledično ne moremo uspeti na TANJA ŽAGAR in PETAR GRASO Karnevalska dvorana Ptuj PETEK, 17. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM letošnjem razpisu." Valenko je ob vprašanju še pojasnjeval, da bo gradnja dvorane dražja, saj naj bi se gradbena dela v tem času precej podražila, to pa naj bi občini jemalo tudi denar za gradnjo vrtca, ki je prav tako v načrtu (nekoč). Župan Janžekovič je odgovarjal, da je gradbeno dovoljenje že pridobljeno in da so iz lanskega razpisa izpadli, ker še ni bilo pravnomočno, čeprav je bilo že takrat pridobljeno. Glede finančnih zadev pa je povedal: „Po projektantski oceni naj bi dvorana z vsemi ostalimi prostori zahtevala okoli 1,8 milijona evrov brez DDV. Če bi na razpisu uspeli lani, bi iz RRP dobili dober milijon evrov. Letos bomo z istega naslova s prijavo pridobili skoraj 1,5 milijona, torej smo v plusu. Kolikšna pa bo dejanska cena izvajalca, pa zdaj ne moremo vedeti; predvidoma pa bo nižja od projektantske ocene. Tako po finančni plati nismo ničesar izgubili, kvečjemu pridobili!" Valenka takšen odgovor ni zadovoljil: „Sami ste rekli, da bo dvorana dražja. Skupaj bo torej zahtevala več kot dva milijona. In potem se ta razlika iz RRP tako in tako porazgubi, izravna. Sicer pa je žalostno, da naša občina ni več vzor napredka ostalim občinam, kot je bila pred okrog desetimi leti ... Poglejte malo naokoli, imajo nove vrtce, dvorane ... " Janžekoviča je ob tej kritiki zadelo: „Dobro, pač nimamo novega vrtca, je pa v načrtu, in če ne bi v preteklosti zaradi pritiskov odpirali novih oddelkov, bi se danes že lahko gradil. A tudi ti malo poglej okoli in pojasni, zakaj danes ne bi bili vzor?! Sicer pa, dovolj je tega vedno istega natolcevanja iz seje v sejo! Ko bo razpis, se bo delalo vse po načrtih, tako dvorana kot vrtec! Nikakor pa ne bomo delati brez denarja, tako kot se je včasih delala kanalizacija, dolgove pa plačujemo še danes in jih bomo še lep čas!" Nekoliko pa je v osir nejevolje, ki se je na srečo hitro zaključila s koncem seje, dregnil še svetnik Franc Kukovec, ki je povedal, da imajo svetniki po Poslovniku pravico do sedem-minutne razprave, nato pa še do triminutne replike in da naj se to tudi upošteva, ne pa da se svetnikom omogoča le eno oglašanje ob vsaki točki. SM hureniovame 2012 ^"feHERITAGE festival ***. Foto: SM Ptuj • Ob izidu knjige Viljema Ščuke Država v megli - kdo je kriv? »Šola, učenje ex katedra, vcepljanje znanja v glavo, tudi z represijo - tako renesančno so zastavljeni šolski sistemi v Evropski uniji,« je med drugim na zanimivi predstavitvi knjige Država v megli pomenljivo dejal avtor dr. Viljem Ščuka. Njegove kritične misli o družbi in šolskih sistemih, ki vodijo v »izgorelosti« mladostnikov, ponujajo povsem nov pogled, ki nudi odgovore določenim družbenim vprašanjem. Zakaj so mladi danes priča bistveno večjim zdravstvenim težavam, kot so jih imeli nekoč? ,m\w\\\ Dr. Viljem Ščuka in mag. Danica Starki -oto: DK Dr. Ščuka: Oblastniki se požvižgajo na pamet svojih državljanov -ščitijo sebe in svoje osebne koristi; njihove besede so puhle in manjvredne - »tehtnosti« političnih razprav v našem parlamentu; poklic poslanca v državnem zboru ali državnem svetu je vse prej kot spoštljiv. Šolski zdravnik, psihoterapevt in predavatelj, usmerjen v raziskovanje in razvoj zdravega načina življenja šolske mladine in odraslih, dr. Viljem Ščuka je slovenski javnosti že dobro poznan. S knjigo Brez megle v glavi se je na Ptuju predstavil pred petimi leti. V založbi Šole osebnosti pa je te dni izšla njegova nova knjiga z naslovom Država v megli. Z njo želi državljane ozavestiti, obenem pa je »izziv oblastnikom« in novemu ministru. Ščuka meni, da je skrajni čas, da knjigo preberejo in ga pokličejo: »Zadeva je avtentična in težko bodo našli izgovor, zakaj v šolah ni predmeta oblikovanje osebnosti.« Knjiga ponuja medicinsko in psihoterapevtsko tolmačenje trenutnih družbenih in političnih okoliščin v Sloveniji, pri čemer avtor ne prizanaša nikomur. Kritičen je do pedagoških teoretikov, politikov in drugih akterjev, katerih naloga naj bi bila omogočiti razvoj osebnosti šolarjev in odraslih državljanov. Ptuj podprl projekt Pogovor z dr. Ščuko je na predstavitvi knjige v CID-u vodila direktorica Dijaškega doma Ptuj mag. Danica Starkl, tudi vzgojiteljica predšolskih otrok in magistrica socialne pedagogike. S Ščukom je pričela sodelovati pred 12 leti v sklopu projekta Razvoj osebnosti, o njegovem delu pa pravi: »Znanja, ki jih daje dr. Ščuka, so nepogrešljiva in bi morala biti del vsakega šolskega sistema. Ponudila sem mu sodelovanje in ni sprejel samo tega, sprejel me je kot osebo in danes imam dobrega prijatelja, ki ga občudujem in se od njega lahko samo učim. Hvaležna sem za sodelovanje s človekom, ki je naredil za šolstvo več kot številni pedagogi v zadnjih 100 in več letih.« Ni naključje, da je bila knjiga med prvimi predstavljena prav na Ptuju. Nastala je namreč kot rezultat 4-letnega razvojnega projekta izobraževanja mentor- jev in dela z otroki in mladostniki. Izobraževanje je potekalo v dveh skupinah in na dveh lokacijah: OŠ Cirila Kosmača v Piranu in Dijaškem domu Ptuj, finančno pa je projekt podprla tudi MO Ptuj. Šolski sistem onemogoča novosti Knjiga Država v megli na 250 straneh bralcu ponuja kritičen pogled, podkrepljen z medicinsko in psihoterapevtsko razlago trenutnih družbenih in političnih razmer, ki imajo svoj vpliv tudi na slovenski šolski sistem. Prizanesljiv pa ni niti do pedagoških teoretikov niti do politikov s področja šolstva, katerih naloga naj bi bila omogočanje razvijanja osebnosti šolarjev in mlajših odraslih te države. Kot je na predstavitvi knjige dejal Ščuka, je naš šolski sistem neprebojna zadeva, ki onemogoča, da bi v razred prišel z novitetami. Kot pravi, je to praksa tudi v drugih evropskih državah: »Šola, učenje ex katedra, vcepljanje znanja v glavo, tudi z represijo, tako renesančno so zastavljeni šolski sistemi v Evropski uniji«. Prav zato naj bi bili mladostniki soočeni z mnogimi težavami, med drugim tudi zdravstvenimi, ki jih povzroča stres, pešanje fizične kondicije, način življenja, vzgoja ipd. Po mnenju Ščuke se vse začne in konča pri oblikovanju osebnosti, kar pa je v naših šolskih sistemih povsem zanemarjeno. »Zakaj se Slovenci bojimo oblikovati osebnosti,« se sprašuje avtor. Prepričan je, da smo mali narod, ki je utonil v potrošništvo, a da se zmoremo iz tega izvleči. »Če hranite otroke le s kokakolo in čipsom, ne bodo več vedeli, kaj je ješprenjček,« je še dejal simpatični pisatelj. Po njegovem mnenju bi posvečanje oblikovanju osebnosti tudi v šolah prineslo odlične rezultate. »Brez velikega napora se je možno naučiti vsaj petkrat več kot hočejo teoretiki, pri tem pa je pomembna motivacija, za katero je predpogoj, da imamo izoblikovano osebnost,« svoje teze podkrepljuje Ščuka. Edini, ki temu sledijo, naj bi bili skandinavski šolski sistemi. »Ti ob znanju dajejo vzporedno vedenje o oblikovanju osebnosti,« še pravi Ščuka. Dženana Kmetec Dr. Ščuka: Danes nas obvladuje tehnologija in ne več niti lastna vest niti ozaveščenost sebe, ki sta pogoj za pamet in modrost. Zapeljujejo nas bogataši, zasvojeni z bančnimi transakcijami, bednim življenjem, ki ga označujejo pohlep, bahavost, sebičnost in nestrpnost. Cuki in Ribic Pepe Se vidimo na Poli žuru! KATRCA in NUSA DERENDA Karnevalska dvorana Ptuj SOBOTA, 18. februar 2012, ob 23. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM -¿^¿LlJii hurenfovame2oi2 ^*&heritage festival J'™* MARIB0R2012 eurapsbaprestolnica kulture Ogorčenje in razočaranje „starih" ciganov Dornava • Zaradi ciganov sprta cela občina Tone Horvat, Meta Peteršič in Marija Cizerl, dornavski cigani z dolgoletnim stažem - Meta Peteršič je bila tudi ustanoviteljica -o razprtijah v TED Lukari, ki so dosegle vrh z odcepitvijo dela članov sekcije cigani v samostojno društvo. Foto: SM Člani sekcije ciganov TED Lukari Tone Horvat, Meta Peteršič (ustanoviteljica) in Marija Cizerl so ogorčeni in razočarani nad odcepitvijo dela sekcije v samostojno društvo; Anici Slodnjak očitajo, da je to naredila namerno. Kot so povedali, je bilo napetosti res čutiti že veliko časa: „Sekcijo ciganov je Anica Slodnjak začela voditi pred štirimi leti in od takrat je šlo počasi vse navzdol," so se strinjali vsi trije, Tone Horvat pa je k temu dodal: „Upam si mirne duše trditi, da je bil končni cilj delovanja Slodnjakove v tem, da bi prevzela celotno TED Lukari s Čušekovo domačijo vred. V tem primeru bi tudi oldtajmerji, danes organizirani v društvo Vitezov Pesni-čarjev, ki jih vodi Miroslav Slo-dnjak, ostali kot sekcija TED Lukari. Ker pa se to ni zgodilo, si je Slodnjak ustanovil svoje društvo, njegova žena Anica pa svoje društvo." Vsi trije tudi pravijo, da je bil dogovor okoli praznovanja 50-letnice obstoja ciganov sklenjen drugače, kot se je potem vse skupaj izpeljalo: „Na skupnem sestanku, na katerem so pač starejši člani sekcije povedali, da se prireditve v juniju ne bodo udeležili zaradi družinske tragedije v Dor-navi, je bil sprejet dogovor, Rogati koranti so bili na osrednjem Balkanu že četrtič in prvič po letu 2010. Kot vse pretekle so tudi letošnje nastope opravili odlično in navdušili večtisočglavo množico v Perniku. Temu v prid govori tudi dejstvo, da so morali ko-ranti na željo organizatorjev in bolgarske nacionalne televizije namesto predvidenih štirih opraviti še dodaten nastop, ki ga je bolgarska nacionalna televizija v živo ponesla po vsej deželi in tudi širše. Prav tako je skupina rogatih korantov s svojimi nastopi precej zanimanja izzvala pri številnih lokalnih in tudi tujih (grških) medijih. Poleg vsega naštetega pa v prid dejstvu o uspešnem gostovanju govori tudi spoznanje, da so se številni obiskovalci želeli fotografirati s »strašnimi liki v kožuhih«, jim stisniti roko, mnoge pripadnice nežnejšega spola pa so brez strahu s koranti tudi zaplesale. Zadeva je bila na kocu da se bo prireditev združila z Lukarskim praznikom v avgustu in bi bila potem dvodnevna: en dan za lukarje, en dan za cigane. Ampak iz tega ni bilo potem nič; kakšen teden je bila s strani Anice in njenih somišljenikov tišina, potem pa je bilo že ustanovljeno novo društvo. Vsem je jasno, da društva ne moreš kar ustanoviti v nekaj dneh, torej je to že precej naporna, saj željam po fotografiranju in poziranju ni bilo konca. Festivala na zahodu Bolgarije se vsako leto udeleži 10 tujih skupin, vendar pa ravno za skupino iz Slovenije po besedah organizatorjev velja, da je najbolje organizirana in vzorna. Letošnji nastop v Perniku je bil specifičen, saj je ta del Balkana zajela huda zima z obilico snega in nizkimi temperaturami, na kar pa je bila 26-članska odprava dobro pripravljena, tako da je niti skoraj 40-centimetrska snežna odeja ni mogla presenetiti. Lancovski koranti so v Bolgariji predstavili običaj prihoda koranta na domačijo, kar ima s samim festivalom Surva, ki temelji na etnografskem in ljudskem izročilu, precej skupnega. Na letošnje mednarodno gostovaje so se v sekciji lancovskih korantov, ki spadajo pod Folklorno društvo Lancova vas, še posebej jasen dokaz, da so vse skupaj načrtovali že prej." Nadalje pravijo, da je bilo za sekcijo ciganov v okviru TED Lukari vedno dobro poskrbljeno in ni bilo nobenega kritiziranja: „Iz društvene blagajne so bili plačani vsi prevozi ciganov, pa tudi hrana. Anica je kot vodja sekcije lahko uresničevala svoje zamisli in ideje, nihče je ni omejeval. Po njeni dobro pripravili, med obiskovalce so namreč člani razdelili precej promocijskega materiala, prevedenega v bolgarski in angleški jezik, organizatorjem zamisli smo se cigani naučili celo užiško kolo, čeprav to ni ciganski ples. Četudi se z vsemi njenimi potezami nismo strinjali, smo ji ugodili, nihče ji ni metal nobenih polen pod noge. Vsekakor pa se ne moremo strinjati s tem, da bi pustni liki ciganov bili aktivni skozi vse leto; to je pustni lik in pojavljanje ciganov spada edino v pustni čas, ne pa kar skozi vse leto!" „Če so hoteli svoje društvo, bi si omislili svoj pustni lik!" Res pa je, kot potrjujejo vsi trije, da so kot cigani obiskali svoje člane na njihovo željo ob kakšnih večjih slavjih: „To je bilo pač za „žur". Slodnjakova pa je potem uvedla kar obiske ciganov pri komerkoli, ki je to pač želel in za takšen obisk potem računala 100 evrov. To se nam ne zdi ravno ohranjanje tradicije in etnografskega pustnega lika ciganov." Peteršičeva in Cizerlova k in županji Pernika pa so izročili tudi simbolična darila. Na sprejemu pri županji mesta s približno 80.000 prebivalci sta jo predsednik sekcije ko- temu še dodajata: „Velika škoda je in zelo žalostno, da so razbili prej tako enotno sekcijo dornavskih ciganov. Karkoli že bodo počeli, je njihova zadeva, vendar pa si ne morejo prisvajati naše tradicije, naše zgodovine za svojo! Boli pa nas, da lahko s svojim delom povsem izničijo pristen lik cigana, bojimo se, da cigani čez nekaj let ne bodo več to, kar so bili. Nimamo nič proti, da so se odločili za svoje društvo, ampak naj bi si potem raje omislili kakšen drug pustni lik, cigane pa pustili nam!" Na to Cizerlova še dodaja: „Do starejših ljudi bi bilo prav imeti tudi nekaj spoštovanja; vsi starejši smo bili nekoč mladi, pa vedno smo radi šli v cigane, še danes je to res težko pričakovan čas. Potem pa, ko slišiš, da naj se stari spravijo stran, precej zaboli ... Saj ne rečem, da smo vse delali prav, nekaj gotovo kdaj tudi narobe, ampak smo poskušali popraviti, poslušali smo Anico, ko je pač hotela kaj drugačnega in smo to naredili. Žalostno da- rantov Danilo Turk in vidni član skupine Rado Škrjanec povabila v naše kraje na ku-rentovanje, ki se šele prav začenja. Organizatorji in »sur-vakarji«, kot se imenujejo tradicionalne bolgarske maske (lahko smo jih že spoznali na ptujskem kurentovanju) in po katerih je največji balkanski etnografski pustni karneval tudi dobil ime, so ob koncu tridnevnega druženja izrazili upanje in tudi prepričanje, da se z lancovskimi koranti po- so se odzvali na članek nes je, da se zdaj po vasi zaradi tega razdora gledamo po strani, da smo razdeljeni. Ne vem, če je bilo to res potrebno?!" Slodnjakova: na takšen nivo se ne bomo spuščali! Predsednica društva Anica Slodnjak na obtožbe odgovarja zelo na kratko: „Društva ne more ustanoviti en človek, bilo nas je 24 ustanovnih članov. V društvu smo pošteni in prijazni ljudje, takšni bomo tudi ostali, z roko v roki bomo nadaljevali 50-letno tradicijo. Vsem tistim, ki so vpleteni v dogajanje, je čisto jasno, kaj in kakšna je resnica! Ne bomo pa se več spuščali na tako nizek nivo kot določeni posamezniki!" Do premirja med cigani očitno še ne bo prišlo hitro; letos bodo šli vsak zase, kako bo naprej, pa ne ve nihče. Strasti - namesto, da bi se pomirjale, se šele razvnemajo SM novno snidejo prihodnje leto. Čeprav vidno utrujen od dolge in naporne poti ter precej zgoščenega programa nastopov, je bil z letošnjo izvedbo festivala, še bolj pa z nastopi »svojih fantov« zadovoljen tudi predsednik sekcije korantov v Folklornem društvu Lancova vas Danilo Turk: »Festival 'survakarjev' in 'kukerjev' v Perniku je res prava stvar. Tudi koranti spadamo sem, saj smo si zelo podobni. Bolgari se tako kot mi ali pa celo še bolj zavedajo etnografskega pomena lika, podobnega korantu. Zadovoljen sem tudi z našim nastopom, saj menim, da smo svoje poslanstvo opravili z odliko. Ljudje so nas sprejeli odprtih rok, saj smo nekaj novega, nekaj drugačnega. Tudi županja Perni-ka nas je lepo sprejela in nas že povabila na njihov karneval prihodnje leto, sami pa smo jo letos povabili na Ptuj in v Lan-covo vas, da bi videla, od kod koranti prihajamo. Naj pa povem, da smo skupino bolgarskih 'kukerjev' pred kratkim, ko so se vračali s karnevala v Bariju, gostili v Lancovi vasi. V zahvalo so nam podobno mero gostoljubja vrnili v Bolgariji in med nami se je razvilo pravo prijateljstvo.« tp GITARSI in TONY CETINSKI Karnevalska dvorana Ptuj PONEDELJEK, 20. februar 2012, ob 20. uri PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM g™ ^mfeTEDNIK Lancova vas • Koranti ponovno navduševali v Bolgariji Zanimiva mednarodna izkušnja Čeprav se je pri nas s svečnico pustni čas šele pričel in so maske še marsikje na podstrešju, pa je za lancovskimi koranti že zanimiva mednarodna izkušnja. Ponovno so se namreč mudili v Bolgariji, kjer so od 27. do 29. januarja nastopili na že 21. tradicionalnem etnografskem karnevalu Surva v Perniku. Ormoš • Ljudska univerza pričenja nove tečaje Izobraževanje in druženje Tako kot se osnovnošolci v tem času odločajo o izbiri srednje šole, se odrasli lahko odločijo za obiskovanje kakšnega tečaja, delavnice ali izobraževanja, ki ga pripravljajo na Ljudski univerzi Ormož. Nedavno so pričeli z več jezikovnimi tečaji angleščine in nemščine za odrasle. Večino izvajajo na sedežu ljudske univerze, eden pa poteka v osnovni šoli pri Svetem Tomažu. Poleg jezikovnih pa se začenjajo tudi programi za dvig ravni pismenosti. Veliko povpraševanje je zlasti po programih s področja računalniške pismenosti za odrasle. Za te tečaje je vedno dovolj kandidatov, kakor tudi za tečaj računalniškega in digitalnega opismenjevanja, ki je podoben, a ima več poudarka na drugih sodobnih informacijsko-komunikacij-skih tehnologijah. Staršem osnovnošolcev bo zanimiv tečaj Beremo in pišemo skupaj, ki jih bo usposobil za uspešnejšo učno pomoč otrokom v prvi triadi osnovne šole. Obiskujejo ga starši ali babice in dedki skupaj z otroki tega starostnega obdobja. V drugi polovici februarja ga bodo začeli izvajati na eni izmed osnovnih šol v treh lokalnih skupnostih - Ormož, Središče ob Dravi ali Sv. Tomaž. Tečaj Branje za znanje in branje za zabavo je podoben, a je namenjen pridobivanju znanja in spretnosti za razvoj dru- žinske pismenosti in spodbujanju pismenosti predšolskih otrok. Ciljna skupina so predšolski otroci in njihovi starši. Tečaj se bo pričel v začetku marca v enem od vrtcev na območju treh občin. Na Ljudski univerzi Ormož bodo prvič izvedli tečaj Knjige so zame, ki je namenjen spodbujanju interesa za branje pri odraslih, razvoju bralne pismenosti in jezikovnih zmožnosti. Direktor Ernest Vodopivec je še posebej opozoril na tečaj Podjetništvo - izziv našega časa, ki ga načrtujejo za april. Namenjen bo občanom, ki si želijo pridobiti temeljna znanja pod- jetništva za potrebe poklicnega in vsakdanjega življenja. Udeleženci bodo lahko svoje znanje praktično nadaljevali v podjetniškem inkubatorju. Vsi ti programi so brezplačni, ker so financirani iz Evropskega socialnega sklada ali s strani ministrstva za šolstvo in šport, nekatere pa financirajo tudi lokalne skupnosti Ormož, Središče ob Dravi in Sveti Tomaž. Formalni programi za pridobitev strokovne izobrazbe pa so na ljudski univerzi že v polnem teku. Za te programe je udeležencev vsako leto manj, ker zmanjkuje odraslih, ki nimajo zaključene poklic- ne triletne ali štiriletne šole. Slušatelji se izobražujejo v programu gostinske in hotelske storitve za poklic kuhar in natakar na ravni triletne šole ter v nadaljevalnem programu gastronomija, v katerem pridobijo strokovno izobrazbo gastronomski tehnik. Največ udeležencev je še vedno v programu ekonomski tehnik. Vanj se vključujejo udeleženci, ki že imajo pridobljeno izobrazbo trgovec, tisti ki pa so končali štiriletno strokovno šolo in niso opravili mature, pa se lahko eno leto vključijo v poklicni tečaj za ekonomskega tehnika. Kmalu bodo aktualni tudi študijski krožki. Običajno letno izvedejo tri do štiri. Udeleženke so večinoma ženske, saj je vsebina običajno bolj pisana na kožo ženski populaciji. Ernest Vodopivec pravi, da so tečaji in študijski krožki odlična odločitev za zimske mesece, ko je na voljo več časa, za vzdrževanje intelektualne kondicije, pridobivanje aktualnih znanj, poleg tega pa imajo še eno nezanemarljivo plat, in sicer predstavljajo prijetno druženje. Viki Ivanuša Ptuj • Razstava v Salonu umetnosti Po 226 letih se vračajo dominikanci V Salonu umetnosti so na predvečer kulturnega praznika odprli razstavo z naslovom Dominikanci na Ptuju. Gre za obuditev in ohranitev spomina na prisotnost bratov dominikancev skozi več stoletij. Pred natanko tednom dni je Pokrajinski muzej Ptuj - Ormož odprl razstavo z naslovom Dominikanci na Ptuju. Ta gostuje v Salonu umetnosti in je plod dela avtorjev Renate Čeh in Aleša Ariha. Razstava prikazuje življenje in delo bratov domi-nikancev v letih od 1230 do 1786. Njen namen je obuditi in ohraniti spomin na prisotnost dominikancev v našem mestu skozi več stoletij. Kot je na otvoritvi pojasnil Aleš Arih, direktor Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož in soavtor razstave, so dominikanci s svojim pastoralnim, kulturnim, umetnostnim, izobraževalnim in gospodarskim delovanjem za vedno zaznamovali Ptuj in njegovo okolico. Projekt je pripravljen v čast praznovanja Evropske prestolnice kulture Maribor 2012, sočasno pa so z njim obeležili praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Razstava je razdeljena v več vsebinskih sklopov. En prostor je namenjen zgodovinski predstavitvi dominikancev, drugi gradbeništvu in arheologiji, samostojni del pa predstavlja jedilnica. Med zanimivimi sklopi je gospodarstvo, predstavljeno pa je tudi njihovo šolstvo, gradbena in umetnostna podoba omenjenega reda. Raz- stava kaže tudi vinogradniško plat bratov dominikancev, ki so uživali v pridelovanju vina. „Ptujski dominikanski samostan, ki je z duhovno, kulturno, izobraževalno, umetnostno in gospodarsko dejavnostjo zaznamoval Ptuj in okolico, je bil z jožefinskimi reformami leta 1786 ukinjen, dominikanski red pa razpuščen," je o razstavi povedala avtorica Renata Čeh. Na Ptuj so dominikanci prišli leta 1231. Zgodovina ptujskega dominikanskega samostana je izjemno bogata, del te pa je zajet na omenjeni razstavi. S tem projektom se tako dominikanci po 226 letih vračajo na Ptuj, ne kot redovniki, ampak v obliki razstave, ki jo muzej poklanja svojemu mestu. „Projekt Dominikanci na Ptuju ponuja priložnost vsem, ki želijo v živo spoznati kraje, ki jih je s svojim delovanjem zaznamoval ustanovitelj dominikanskega reda sveti Dominik," je še dejal Arih. Potovanje skozi razstavo vsekakor ponuja zanimiv vpogled v zgodovino do-minikancev. Ti bodo v Salonu umetnosti na ogled do 24. junija, Arih pa upa, da bodo po prenovi svoj prostor dobili tudi v Dominikanskem samostanu. Dženana Kmetec Pa brez zamere Pravi in nepravi Pomesti pred svojim in pragom „naših" - kaj je že to? Pred nami je resen problem. Gre za enega temeljnih in najpomembnejših postulatov demokratične in civilizirane družbe: integriteto. Etiko, če hočete. Vprašanje, ki ga velja razmisliti, je naslednje: ali je v demokratični in napredni družbi, torej kulturni demokratični družbi, potrebno, da njeni voditelji izkazujejo tudi veliko stopnjo integritete in etičnosti? Menim, da vas bo večina odgovorila zjasnim in takojšnjim: "Da!". Seveda se ne boste motili, ko boste tako odgovorili. Malo je takih, ki bi si kot voditelja želeli nekoga, katerega integriteta in etična načela so vprašljiva ali celo okruše-na. Tukaj torej ni nobenih težav. A težava se, kot običajno, pojavi v praksi. Natančneje, v ljudskem razmišljanju in ocenjevanju. Kaj se dostikrat zgodi? Državljan, ki v teoriji sveto prisega na to, da morajo vsi tisti, ki vodijo državo, izkazovati popolno integriteto in neomadeževano visoko stopnjo moralnosti, ta "vsi" iz teorije v praksi malce zameša; ali ga apriorno pripiše "svojim", odreče pa "drugim", ali pa pomanjkanje le-tegapri "tapravih"relativizira in zabriše s trditvijo, da so oni "nepravi" itak še večje barabe, prevaranti in plagiatorji kot pa "njihovi", in da torej vprašljiva integriteta in pomanjkanje etične drža pri "njihovih" kar zbledi v primerjavi z "onimi drugimi". V obeh primerih je na delu hudo pomanjkanje osebne, tako racionalne kot moralno-etične higiene pri presojajočem posamezniku. Da popolnoma zgrešenega sklepanja niti ne omenjam; tak državljan namreč sklepa nekako takole: zakaj se nekaj spravljajo na "mojega", ko pa so "njihovi" toliko bolj pokvarjeni in zlobni! Ali še huje: kaj nekaj brez veze na tem področju očitajo mojemu, naj raje pogledajo, kaj so prej na drugih področjih delali oni. Ta izpeljava je še hujša, saj pri njej popolnoma umanjka kakšna racionalna povezava med področjema, na katera se ta "argument" nanaša. Poglejmo resničen primer. Eden najbolj prepoznavnih slovenskih politikov je pred kratkim v enem svojih najpomembnejših javnih govorov "citiral" velikega rimskega državnika, filozofa in pravnika Marka Tulija Cicera, kije tudi sicer ena najbolj spoštovanih osebnosti v svetovni zgodovini. Kaj je s tem narobe? To, da Cicero nikoli ni izrekel ali zapisal tega, kar je omenjeni politik "citiral". Kot se je izkazalo, je visokoleteči gospod "citiral" ponaredek, ki je krožil po svetovnem spletu. Je zato zločinec? Ne. A od človeka na njegovem položaju bi pričakoval, da bo vsaj preveril to, kar prosto citira s svetovnega spleta, v kakšnem resnejšem viru, ne pa da meni nič tebi nič to mirno vključi v enega svojih pomembnejših govorov. Sam vsekakor zmeraj preverim točnost citatov, pa nisem ne visok politik (pravzaprav sploh nisem in ne želim biti kakršenkoli politik) ali kak drug državni mogočnik. Lapsus, ki si ga je privoščila ta oseba, ni pomemben zaradi svoje neposredne teže, ampak zato, ker kaže na osebnostno lastnost tega politika, ki ne preverja (če pri-vzamemo, da tega ni storil namenoma) svojih virov - to pa je nekaj popolnoma drugega. Takega človeka si ne želim v najvišji sferi države, v kateri živim (pravzaprav si ga ne želim nikjer, a v omenjeni sferi lahko človek s tako lastnostjo povzroči precej več škode kot pa en čisto navaden vsakdanji butec). Da je vse skupaj še bolj zaskrbljujoče, si je ta isti politik pred leti "sposodil" del govora pri britanskem prvem ministru in ga potem prodajal za svojega. Zame je to alarmanten znak, pri čemer me sploh ne briga, ali je ta, ki je to storil, levi, desni, sredinski, poročen, ločen, gej, lezbijka ali karkoli tretjega. Še enkrat - gre za kategorični imperativ (saj veste, govorili smo o tem, da se na teoretičnem nivoju glede tega skoraj vsi prav lepo strinjamo), ki potem ne postane modus ope-randi, ki se torej v praksi, v dejanskem ravnanju izkrivi, državljani pa ga potem niso sposobni obsoditi, saj ga prakticira "naš", "tapravi", ne pa "njihov", "nepravi". Dokler ne bomo od vseh, tako "njihovih" kot "naših", "starih1 in "mladih", "prejšnjih" in "zdajšnjih" in tako dalje, brezpogojno enako zahtevali najvišjo stopnjo integritete in moralno-etične zavesti in v skladu s tem ravnanja v praksi, se ne moremo imenovati demokratična in civilizirana družba. Pravzaprav si je niti ne zaslužimo. Gregor Alič ČUKI in KINGSTON Karnevalska dvorana Ptuj TOREK, 21. februar 2012, ob 20. uri RADIOPTUJ 89.8-98,2-ICH3 Štajerski TEDNIK fSd Caterjng PREDPRODAJA VSTOPNIC: RADIO TEDNIK PTUJ, DON CAFFE, TIC PTUJ, EVENTIM kurenfovanje 2012 ^feHERITAGE festival MARIB0R2012 Doroteja Feguš je študentsko Prešernovo nagrado prejela na prvem abonmajskem koncertu Akademije za glasbo v Slovenski filharmoniji, kjer je igrala v Simfoničnem orkestru Akademije za glasbo. Podlehnik • Prejemnica študentske Prešernove nagrade Mlada virtuozinja na flavti Mlada flavtistka Doroteja Feguš iz Podlehnika, študentka Akademije za glasbo, je letošnja dobitnica študentske Prešernove nagrade Akademije. Odlična flavtistka pravi, da nagrada zanjo ni le potrditev dosedanjega dela, temveč tudi vzpodbuda za nadaljnje ustvarjanje. „Vesela sem vsakega uspeha, ki odpira veliko novih vrat. V prihodnje si želim nadaljevati izobraževanje tudi izven meja Slovenije," je takoj po prejemu visokega priznanja povedala srečna Doroteja, ki se je mojstrskega igranja na flavto učila tudi pri svetovno znanih flavtistih Giampaolu Prettu, Pietriju Alanku, Mo-scheju Aronu Epsteinu, Petru Lukasu Grafu, Bulentu Evcilu in Julienu Beaudimentu. Študentske Prešernove nagrade so sicer najvišja priznanja Univerze v Ljubljani za dela in dosežke študentov v času študija. Podeljene so najboljšim študentom tako na področju umetnosti kot znanosti. Doroteja je nagrado prejela za izvedbo Koncerta za flavto in orkester št. 1 Malcoma Arnolda, ki ga je kot solistka izvedla z orkestrom SNG Opera in balet Ljubljana v okviru koncertnega abonmaja Akademije za glasbo 2011. Seveda pa je ta nagrada potrditev tudi vsega dosedanjega glasbenega ustvarjanja, ki se je (uradno) začelo pri osmih letih z vpisom v nižjo glasbeno šolo Karol Pahor na Ptuju. „Igrala bom flavto ali pa nič!" „Z glasbo se v bistvu srečujem že od otroštva. Že od malih nog sem rada prepevala pesmice. Za igranje pa me je pri šestih letih navdušila sestrična Katja, ki me je naučila 'pihati' v flavto še preden sem poznala note. Že takrat sva imeli prve nastope v du-etu, pa čeprav samo v dnevni sobi pred starši. Zaslužili pa sva si za sladoled, ha, ha ... Ko pa sem v pripravnici glasbene šole morala izbrati instrument, me je učiteljica blokflavte prepričevala, da bi igrala oboo, saj sem precej hitro dojemala stvari. Z mamo sva potem šli na 'sestanek' k učitelju oboe, ki pa se ni dobro končal. Sobo sem zapustila v solzah, da ne bom igrala ničesar drugega kot flavto. Seveda se kot otrok zgleduješ po starejših bratih, sestrah, sestričnah ... Ampak mi ni niti malo žal, da sem se tako odločila," se prvih glasbenih korakov z nagajivim nasmehom na obrazu spominja Doroteja. Potrditev, da se je odločila čisto prav, je dobila že v prvih letih glasbenega izobraževanja, saj je z odličnimi nastopi na tekmovanjih prejela več nagrad in priznanj. Po uspešno zaključeni nižji glasbeni šoli je šolanje nadaljevala na Srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru pri profesorici Snežani Draganic. Odločitev, da bo s študijem flavte nadaljevala, po besedah Doroteje niti ni bila težka: „V bistvu sem se na nek način že z vpisom v srednjo šolo zelo ozko opredelila glede šolanja. Seveda se je ponujalo na takratni Srednji glasbeni in baletni šoli Maribor tudi nadaljevanje drugih študijev, ne samo glasbenih, vendar nikoli nisem imela pomislekov, da pa ne bi nadaljevala s študijem flavte. Že v nižji GŠ sem hodila na tekmovanja, torej sem že takrat stvar vzela nekoliko bolj resno kot ostali sovrstniki." Ko inštrument stane več kot dober avto ... Od leta 2009 tako Doroteja študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu profesorja Mateja Zupana. Uspehi na tekmovanjih pa so se vrstili še naprej: lani je na tekmovanju v Štanjelu dosegla 99 točk in prvo mesto. Z nastopi na tekmovanjih pa ni blestela samo v Sloveniji, temveč tudi v tujini. Drugi nagradi na mednarodnem tekmovanju v Beogradu je dodala še prvo mesto z absolutnim številom točk na mednarodnem tekmovanju v Trevisu. V lanskem letu se je predstavila na flavtističnem večeru v Rdeči dvorani Magistrata v Ljubljani, kjer se bo po uspešno opravljeni avdiciji predstavila tudi 8. marca. „Seveda je študij naporen kot vsi ostali. Poleg predavanj strokovnih predmetov, kot so solfeggio, harmonija, zgodovina glasbe itd., se moraš najbolj posvečati instrumentu. In seveda več časa kot vložiš v vajo, večji je napredek, vidnejši so rezultati. Brez talenta, ki je potreben, pa ne gre. Letos končujem prvo stopnjo bolonjskega sistema, nato me čakata še dve leti. Na težave pa velikokrat študenti naletimo, ko je potreben nakup novega instrumenta, ki presega vrednost dobrega avtomobila ... " Kljub študiju, vajam in tekmovanjem pa Doroteja najde čas še za en svoj hobi - petje, saj je članica uspešne dekliške vokalne skupine Cantilena iz Podlehnika: „Če želiš dan maksimalno izkoristiti, da ti ne zmanjka ur za vaje, moraš biti zelo organiziran. Petje pri Cantileni mi ne predstavlja nekih težav z usklajevanjem, saj imamo vaje le enkrat na teden. Res pa je, da za kakšen drugi resnejši konjiček zmanjka časa." Glede prihodnosti pa je Feguševa, kljub svojim letom, zelo realna: „Seveda je želja vsakega akademskega glasbenika, da bi igral v kakšnem simfoničnem orkestru. Bo pa čas pokazal, če je zame ta želja uresničljiva. Vsekakor pa si v prihodnje želim nadaljevati izobraževanje tudi izven meja Slovenije." SM Ludvik Kotar, Radio Ptuj Komentar tedna /čdM - -v^ •j TK\ iai U AV Vse mora biti enostavno! V prejšnjem Komentarju tedna je kolegica Natalija zapisala, da je vse biznis. Res je, toda res je tudi, daje vse zelo enostavno, vendar tega ne vidimo in ne izluščimo. Zato imamo veliko stvari tako kompliciranih, da se v vsej tej džungli težko znajdemo. Zakaj je tako? Eden odgovorov je rek naših sosedov v nekdanji skupni državi: zakaj preprosto, če lahko komplicirano. Kar nekaj izkušenj in znanja sem si nabral na življenjski in delovni poti in zato tudi jaz vem, da je preprosto velikokrat tudi najtežje. Najtežje pa zato, ker zaradi gozda ne vidimo posameznih dreves. Zato pa gremo raje po daljši poti kot po bližnjici, ki je seveda ne vidimo. Pravimo, da je vrag v podrobnostih. Ja, še večji pa je v enostavnosti, ki bi življenje zelo olajšala. Samo poglejmo številne zakone in predpise, ki so po številu in obsegu skorajda že za vsako malenkost. Ja, kje pa! Potrebni so novi in novi, ker v prejšnjih ni bilo vse zajeto! In tako birokracija in politika brez premora generirata nove in nove zakone ter predpise in hranita sebe. Običajni smrtniki si določila težko razložimo in jih razumemo, čeprav naj bi bili napisani tako, da so vsem razumljivi. Nova zabloda. Razumljivi so samo posvečenim, tistim, ki so jih pripravili in sprejeli. In odvetnikom. Zato pa toliko različnih mnenj o istem. Kako razumeti, vam mora povedati nekdo od posvečenih, sicer zakona ali predpisa ne izvajate pravilno in kazen je tu. Sam sem doživel, da sem si predpis razlagal, kot je bil napisan, vendar so mi odločitev spodbijali, rekoč, da ga nisem pravilno razumel in da bi moral prositi za tolmačenje. Pa se to ni zgodilo na sodišču! Skoraj lahko rečem, da smo vse zakomplicirali do nepre-poznavnosti. Čeprav je pri tem opravljeno ogromno dela, kar priznavam, izdelek ni pravi, skoraj bi rekli temu delo v prazno. Tako mislim jaz, veliko pa jih je, ki v tem vidijo smisel življenja in dela ter za to in od tega živijo. Normativizem je seveda potreben, brez njega ni urejenega življenja v skupnosti. Vendar naj ne bo kompliciran in naj bo za prava področja. Sicer bomo tam, kot smo pri nas sedaj, ko smo zaradi slabe regulative dobili izjemno bogatenje na čuden način, kar je očitno omogočila tudi pomankljiva zakonodaja. Pri tem ne mislim na količino, temveč na vsebino predpisov. Zakaj je bilo tako, po pravico povedano ne vem. Lahko zaradi nepoznavanja in neznanja ob vpeljavi drugačnega družbenega sistema, lahko pa tudi namerno. Skratka, potrudimo se v življenju sprejemati preproste odločitve, vsem razumljive, vse pa ocenjevati po tem, ali je enostavno ali komplicirano. Če kdo meni, da ne priznavam stroke in znanja na višjem nivoju, dodajam, naj se pomembnost in znanje na višjem nivoju pokažeta predvsem pri vsebini odločitev in viziji razvoja naše družbe! Stara Gora • Starodobniki zelo aktivni Letos več prireditev Na območju občine Sv. Jurij ob Ščavnici je dejavnost v društvu Oldtimer zelo aktivna. Društvo vključuje 177 članov, ki so lastniki kar 85 traktorjev zavidljive starosti, 23 stabilnih motorjev, 95 motornih koles in mopedov ter 48 osebnih avtomobilov. Ob tem Foto: arhiv Člani društva starodobnikov na Stari Gori imajo zanimive eksponate. se lahko pohvalijo z ohranjanjem velikega števila muzejskih in tehničnih eksponatov posebnega pomena in neprecenljive vrednosti. Skozi vso minulo leto so opravili številne društvene aktivnosti, med pomembnejše pa gre šteti restavriranje in obnovo starejših vozil. Člani so se udeleževali srečanj doma in v tujini, največ pozornosti pa so namenili tekmovalnim dogodkom v okviru točkovanja za prvenstvo Zveze starodob-nih vozil Slovenije. Že drugič zapovrstjo so dosegli prvo mesto in ponovno osvojili prehodni pokal. Primat želijo potrditi še v tretje in si s tem pridobiti pokal v trajno last. Sicer pa si v društvu, ki ga vodi predsednik Alojz Sleko-vec, prizadevajo dobiti ustrezne prostore, namenjene tako poslovanju kot možnostim za razstavljanje lastnih eksponatov. V letošnji program dela so zapisali sodelovanje na številnih razstavah, dodatno pa se želijo tudi usposobiti na področju restavriranja, obnove in konzerviranja starejših vozil. Izvedli bodo strokovno ekskurzijo ter izdelali zloženko in društveno razglednico. Na Stari Gori se bo letos zvrstilo kar nekaj pomembnih prireditev: 13. maja bo že osmi festival in razstava kmetijske tehnike ter sejem rabljene opreme, 25. julija bo dan mo-pedistov, 4. avgusta srečanje starodobnih vozil, 16. septembra pa društveni reli. NŠ Rokomet Tudi v drugo boljši od Ljubljančanov Stran 12 Rokomet Gorišnice in Drave burja ni ustavila Stran 12 Strelstvo Šumak pred EP dobro pripravljen Stran 13 Košarka Po šestih porazih zmaga za Ptujčane Stran 13 Nogomet V NK Gerečja vas pripeljali šest okrepitev Stran 14 Šport mladih V 3. fazo RIN U-10 Bistrica in Aluminij Stran 14 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Tadej Podvršek, Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Simeon Gonc, Sebi Kolednik, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Silva Razlag, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič tednik k™ E-mail: sport@radio-tednik.si Boks • Dejan Zavec Znova pripravljen za pohod na vrh! V petek je dvorano Rudolfa Maistra na sedežu MO Maribor zasedla množica novinarjev. »Toliko novinarjev se v tej dvorani še ni zbralo,« je ob vstopu ugotovil župan MO Maribor Franc Kangler. Razlog ni bil kakšen pomemben politični ali kulturni dogodek, niti uni-verzijada, ampak tiskovna konferenca našega boksarskega superšampiona Dejana Zavca. Na njej so ob Dejanu sodelovali še njegov menedžer Ulf Steinforth, Franc Kangler in Tomaž Barada. Na konferenci je bilo dokončno objavljeno ime tekmeca, kraj in čas dvoboja, s čimer se je za Dejana in njegovo ekipo končalo obdobje negotovosti. 35. profesionalni dvoboj bo Dejan Zavec imel 24. marca v dvorani Tabor v Mariboru, tekmec pa bo Afričan Bethuel Uushona. Dvoboj bo štel za naslov inter-kontinentalnega prvaka verzije WBO, s čimer se zmagovalcu zagotovo obeta pomik na visoko mesto velterske kategorije v omenjeni verziji. »Želimo si ponovni povratek na sam vrh, zato se zavedamo, da gre za izjemno pomemben dvoboj. Praktično to pomeni, da si ne smemo privoščiti nobenih napak. Boksarskemu svetu želimo poslati jasen signal, da je Dejan pripravljen na ta korak,« je v uvodu povedal Ulf Steinforth, ki ni nikoli skrival navdušenja nad boksarskimi večeri v Sloveniji. Mariborski župan je posebej poudaril dejstvo, da je Dejan v Mariboru vedno dobrodošel. »V Dejanu je velik duh športnika in veliko srce, ki bije za boks. Z organizacijo njegovega naslednjega dvoboja utrjujemo dejstvo, da je Maribor športno mesto in kot tako bo po najboljših močeh stalo ob strani Dejanu in organizatorjem. Prepričan sem, da se bomo po dvoboju skupaj z njim veselili zmage!« Kompliment je županu vrnil tudi Dejan: »Čeprav so se zadnji dvoboji v Sloveniji odvijali v Ljubljani, nisem nikoli zares pozabil na Maribor. Dokaz je na dlani, saj se vračam na kraj, kjer sem doslej nastopil že štirikrat. V šali bi lahko dejal, da se Lesie vedno vrača.« Pogled je Slovenija, Nemčija, Ukrajina ... Dejan se bo na dvoboj še nekaj časa pripravljal v Sloveniji (do 20. 2.), nato pa bo po ustaljeni praksi odšel v Nemčijo. Od tam bo za en teden odpotoval v Ukrajino, sledila bo vrnitev v Nemčijo in tik pred dvobojem prihod v Slovenijo. »V Ukrajini bo imel dvoboj moj klubski kolega Lukas Konecny, s katerim imava skupnega trenerja. Iz praktičnih razlogov bom tako kar v Ukrajini opravil del sparingov,« je o načrtu priprav na dvoboj povedal Dejan. Foto: Črtomir Goznik Dejan Zavec: »Vsekakor se počutim sposobnega vrnitve na vrh in v prihajajočem dvoboju vidim velik izziv. Po ogledu prvih posnetkov tekmeca je že jasno, da bo šlo za enega težjih dvobojev doslej.« in si na široko odpreti pot proti vrhu. A to so njegove želje, mi pa imamo podobne. Prav zaradi tega se nam obeta spektaku-laren dvoboj.« Vstopnice za 20 evrov Za samo organizacijo bo tokrat skrbel Tomaž Barada. »Ni bilo lahko pripeljati takšnega dvoboja v Maribor, vendar nam je lažje, ker imamo podporo celotnega mesta. Vsi pa vemo, da ekonomska situacija v mestu ni najboljša, zato smo se s pomočjo sponzorjev izredno potrudili, da smo za navijače pripravili cenovno ugodno ponudbo kart: tako bo več kot 2 tisoč kart na voljo po nato usmeril v bolj resne vode. »Zadnji dvoboj z Bertom je za menoj; popolnoma sem osredotočen v prihodnost. Pri kon-dicijskih pripravah mi sedaj pomaga Boštjan Jakše, ki je bil že doslej občasno del naše ekipe in pozna vse podrobnosti. Za to fazo priprav sem pripravljen odlično, tako kažejo tudi vsa testiranja. Vsekakor se počutim sposobnega vrnitve na vrh in v prihajajočem dvoboju vidim velik izziv. Po ogledu prvih posnetkov tekmeca je že jasno, da bo šlo za enega težjih dvobojev doslej. S tem mislim predvsem na taktiko boksanja Uushone, saj ta goji zvečine boks na distanci in čaka na svoje priložnosti. Proti takšnemu tekmecu je potrebnega še posebno veliko garanja, da prebiješ njegovo obrambo, napake pa je treba privesti na minimum. Tudi v edinem doslej izgubljenem dvoboju Afričan ni bil niti slučajno v podrejenem položaju, ampak je bil povsem enakovreden. Ne gre za naivnega borca.« To mnenje je delil tudi Ulf Steinforth: »Uushona je nekoliko mlajši od Dejana in prihaja nekako »iz ozadja«. Doslej se je že okitil z naslovom afriškega prvaka velterske kategorije po verziji WBO. Vsekakor se bo želel tudi v Mariboru izkazati Bethuel Uushona (Namibija) Rojen: 9. marca 1982 27 dvobojev, 25 zmag (8 s KO), 1 poraz, afriški prvak po verziji WBO Rokomet • 1. A SRL (ž) Še korak bližje končnici za prvaka Mercator Tenzor Ptuj - Piran 40:35 (20:16) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Križanec, Mateša 4, Majcen 3, Ko-rotaj 9, Strmšek 14, Močnik 1, Bol-car 2, Tumpej 4, Borovčak, Petrovič, Praprotnik 3, Kolednik, Kovačec, Šrajner. Trener: Nikola Bistrovič. V 17. krogu 1. lige za ženske so na Ptuju gostovale rokome-tašice Pirana. Te so sicer zaradi vremenskih razmer želele srečanje prestaviti, za kar pa ni bilo dovolj tehtnih razlogov (to je pri njih povzročilo nekaj slabe volje). Domačinke so nastopile z obolelo Mateševo (vročina), ki je igrala bistveno manj kot ponavadi. Njeno nalogo sta prevzeli Korotajeva in Strmško-va in delo opravili izjemno: skupaj sta namreč dosegli kar 1. A SRL (ž) REZULTATI 17. KROGA: Mer- cator Tenzor Ptuj - Piran 40:35 (20:16), Krim Mercator - Zagorje GEN I 37:20 (17:11), Antrum Se- žana - Celjske mesnine 20:33 ( 10:14), Vurja - Veplas Velenje 21:37 (11:16), Mlinotest Ajdovšči- na - Naklo Tržič 31:28 ( 18:16), Olimpija - Krka 28:43 (14:20) 1. KRIM MERCATOR 16 16 0 0 32 2. ZAGORJE GEN -I 17 15 0 2 30 3. MER. TENZOR PTUJ 16 13 0 3 26 4. KRKA 17 12 0 5 24 5. CELJSKE MESNINE 17 9 0 8 18 6. VEPLAS VELENJE 16 9 0 7 18 7. M. AJDOVŠČINA 17 8 0 9 16 8. PIRAN 17 8 0 9 16 9. ANTRUM SEŽANA 17 5 0 12 10 10. OLIMPIJA 17 2 0 15 4 11. NAKLO - TRŽIČ 16 2 0 14 4 12. BURJA 17 1 0 16 2 Foto: Črtomir Goznik Patricija Korotaj (ŽRK Mercator Tenzor Ptuj) zelo sprejemljivi ceni 20 evrov za karto. Dražje vstopnice bo moč kupiti za 30 in 40 evrov, na voljo pa bo tudi nekaj posebnih miz VIP blizu ringa.« Kaj se lahko potencialno skriva v tem marčevskem mariborskem dvoboju, pa najbolje ilustrira podatek, da je svetovni prvak velterske kategorije po verziji WBO Manny Pacquiao. Filipinec je trenutno največja zvezda svetovnega boksa, vodilni na lestvici P4P (neuradni lestvici vseh profesionalnih boksarjev), na kateri mu sledijo Floyd Mayweather, brata Klit-schko ... Zmagovalec dvoboj a Zavec - Uushona pa se bo zagotovo povzpel vsaj na mesto 1. ali 2. izzivalca prvaka verzije WBO. Jože Mohorič 23 zadetkov. Začetek srečanja je postregel z izenačenim rokometom, rahla pobuda pa je bila na gostujoči strani - Piran-čanke so v 10. minuti povedle 5:7. Domača zasedba je pri tem izidu le strnila svoje vrste in že nekaj minut kasneje je bil rezultat 13:10. Do konca polčasa varovanke Nikole Bistroviča prednosti niso več izpustile iz rok, vseskozi so vodile za dva ali tri zadetke. Po prvih tridesetih minutah je bil izid 20:16. Podobno se je nadaljeval drugi polčas: domača ekipa je vseskozi narekovala tempo igre in vodila s tremi ali štirimi zadetki prednosti. V napadu so dosegle nekaj lahkih zadetkov (vratarka Pirana ni imela svojega dne), v obrambi pa so v tem delu igre Ptujčanke s tesnejšim pokrivanjem dobro ustavile najnevarnejši gostujoči igralki Baričevo (skupaj 7 zadetkov) in Atanasovo (12), ki sta bili razigrani predvsem v prvem delu igre. V 48. minuti je ptujska ekipa prvič na srečanju povedla za sedem zadetkov (36:29), kar je pomenilo, da bo nova zmaga ostala doma. V sami končnici srečanja je domači strateg v igro poslal številne mlade rokometašice, kar so gostje izkoristile za ublažitev poraza. Naslednje srečanje bodo rokometašice Mercator Tenzorja odigrale v torek v Velenju. Ob morebitni zmagi bi se v končnico za prvaka uvrstile tudi teoretično. Rokomet • 1. B SRL (m) Tudi v drugo boljši od Ljubljančanov Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovan 34:31 (15:14) VELIKA NEDELJA CARRERA OP-TYL: Zorec, Majcen 7, Kaučič, Ko-cen, Hanželič 1, Horvat 3 (1), Bez-jak, Veselko 4 (2), Bračič 1, Škripec 3, Preac (9 obramb), Ivančič 7, Do-gša (7 obramb), Lorenčič, Špindler 8, Marin. Trener: Bojan Munda. Rokometaši iz Velike Nedelje so nekoliko nestrpno pričakovali prvo srečanje nadaljevanja prvenstva v 1. B slovenski moški ligi. V goste je prišel ljubljanski Slovan, ki so ga v prvem srečanju letošnjega prvenstva presenetili na njihovem parketu. In če je šlo prvič, zakaj ne bi še enkrat. Tokrat so bili domačini močnejši za dva rokometaša, ki dolgo nista igrala zaradi poškodb: za Uroša Škripca in Mateja Bračiča, manjkal pa je Matjaž Tušak. Na začetku tekme so bili v vodstvu gostje, vendar so domači po zadetku Mitje Horvata v 8. minuti prešli v vodstvo, ki ga do konca polčasa niso izpustili iz rok. V 9. minuti je manjšo poškodbo arkade utrpel Jakob Majcen, ki je na mestu krožnega napadalca odlično zamenjal poškodovanega Matjaža Tušaka. Do kon- : Črtomir Goznik Vratar Maks Dogša (Velika Nedelja Carrera Optyl) je bil eden ključnih mož na tekmi s Slovanom. ca polčasa so v tekmi »gol za gol« bili uspešnejši domačini in na odmor odšli z minimalnim vodstvom. Osrednja figura prvega polčasa je bil vsekakor domači vratar Tadej Preac, ki je v 30 minutah obranil devet strelov in tako omogočil svoji ekipi, da prvega dela ni končala v zaostanku. Po scenariju prvega polčasa je potekala tekma tudi v drugem delu. Ekipi sta bili večji del izenačeni, saj je bila v prednosti zdaj ena, zdaj druga ekipa. Domači so imeli nekaj možnosti, da povečajo razliko Rokomet • 2. SRL (m) Gorišnice in Drave burja ni ustavila ... Col - Moškajnci - Gorišnica 30:33 (11:20) COL: Žganec 5(1), Gregorec, Tratnik, Pregelj, R. Kobal 3, Peljhan 7, M. Koren 10, Benčina 3 (1), N. Kobal 1, J. Koren 1. Trener: Aleš Krapež. MOŠKANJCI - GORIŠNICA: Bra-tuša, Petek 6 (1), Zorli, Bedrač 1, Valenko 4, Arnuš 6, Balas 2, Lozin-šek 6, Lukaček, Vincek 2, Dimec 2, Firbas 1, Preac 3, Gerčar. Trener: Sebastjan Oblak. SEDEMMETROVKE: Col 4 (2), Moškanjci - Gorišnica 1 (1); IZKLJUČITVE: Col 2, Moškanjci - Gorišnica 4 minute Zaradi neugodnih vremenskih razmer v zahodni Sloveniji sta se ekipi dogovorili, da bosta srečanje odigrali v Go-rišnici. Srečanje, ki bi naj bilo za rokometaše Moškanjcev -Gorišnice zgolj formalnost, so slednji vzeli zelo resno, saj je njihov končni cilj jasen: ostati na drugem mestu prvenstvene razpredelnice. Domačini so odlično pričeli srečanje in gostje so ob takšni zavzetosti delovali nebogljeno. 5 takšno igro so si Gorišniča-ni priigrali domala odločilno prednost, saj so povedli 0:7 in 1:9. Na odmor so gorišniški rokometaši odšli z devetimi zadetki prednosti. V drugem delu igre pri domačih ni bilo več zaznati tiste poletne igre; ob visokem vodstvu so popuščali v obrambi in napadu in gostje so vztrajno nižali zaostanek. Ta je na koncu znašal samo tri gole. V isti sapi je treba dodati, da so rokome- 2. SRL (m) REZULTATI 15. KROGA: Col - Moškanjci Gorišnica 30:33, Mitol Sežana - Drava Ptuj 27:30, Črno- melj - Slovenj Gradec 2011 22:22, Brežice - Mokerc Ig 29:25, Arcont Radgona - Rudar 35:23 1. SLOVENJ GRADEC 14 12 1 1 25 2. MOŠKANJCI - GOR. 14 11 0 3 22 3. MOKERC IG 14 10 0 4 20 4. ČRNOMELJ 14 9 1 4 19 5. RADEČE MIK CELJE12 9 0 3 18 6. BREŽICE 14 8 0 6 16 7. ARCONT RADGONA 14 7 1 6 15 8. DRAVA PTUJ 14 7 1 6 15 9. NOVA GORICA 13 4 0 9 8 10. MITOL SEŽANA 14 3 0 11 6 11. COL 13 3 0 10 6 12. POMURJE 12 1 2 9 4 13. RUDAR 14 1 0 13 2 taši iz Gorišnice igrali toliko, kolikor je bilo potrebno za vpis novih dveh točk. S tem so »potrdili« uspeh iz preteklega kroga, ko so ugnali vodilno ekipo Slovenj Gradca. Danilo Klajnšek Dravi niti burja ni prišla do živega: Mitol Sežana -Drava Ptuj 27:30 (13:16) DRAVA PTUJ: Koštomaj, Bede-nik, Toš 6, Ferk 1, Janžekovič 2, Verdenik, Horvat, Bezjak 4, Maroh 9, Sabo, Čeh 4, Pukšič 1, Zolar 3. Trener: Tomi Matjašič. Pred srečanjem med Sežan-ci in Ptujčani je bilo kar nekaj negotovosti glede tega, ali tekma sploh bo. Na Primorskem namreč s krajšimi presledki že deset dni piha orkanska burja. Tako je bilo tudi v soboto, toda Sežana vendarle ni Ajdovščina, zato je bilo srečanje odigrano in - kar je najpomembneje -modri so vknjižili novi točki. Ptujčani so tekmo odigrali brez Požarja, toda njegove naloge so uspešno opravili ostali, kar je bilo dovolj za novo slavje. Drava je srečanje začela odlično in v 4. minuti z domiselnimi akcijami povedla 0:3. Toda domačini so kmalu ujeli priključek in sledilo je obdobje bolj izenačenega rokometa. V 27. minuti je bilo na semaforju še 13:14, toda zaključek polčasa je bil s strani gostov tako dober kot začetek, zato je bil izid polčasa 13:16. Tudi v 2. polčasu so gledalci spremljali dokaj izenačen rokomet, modri pa so vseskozi vodili za dva ali tri gole. V 42. minuti so „dravaši" pobegnili na štiri zadetke prednosti (19:23), kar je bila najvišja prednost na srečanju. Sledilo je nekaj napak in dve sporni sodniški odločitvi (pri Dravi sta bila izključena Janžekovič in Bezjak), kar so domačini izkoristili in v 55. minuti izenačili na 25:25. To pa je bilo prvo in tudi zadnje izenačenje Sežane na srečanju, saj je Drava po odsluženih izključitvah zaigrala tako kot zna, hitro zabila dva zadetka in srečanje je bilo praktično odločeno. Pri gostih, ki so precej zadetkov dosegli iz protinapadov, je bil najuspešnejši Maroh z 9 doseženimi goli, medtem ko sta barko domačinov vlekla le Ban (10) in Kocijan (8). tp 1. B SRL (m) REZULTATI 12. KROGA: Velika Nedelja Carrera Optyl - Slovan 34:31, Alples Železniki - Dol TKI Hrastnik 23:25, Grča Kočevje - Sviš Pekarna Grosuplje 23:28, Škofljica - Dobova 31:31, Cerklje - Celje Pivovarna Laško B 31:25, Sevnica - Grosuplje 29:26 1. SEVNICA 12 11 1 0 23 2. SVIŠ GROSUPLJE 12 10 0 2 20 3. GROSUPLJE 12 7 0 5 14 4. CELJE P. LAŠKO B 12 6 1 5 13 5. DOL TKI HRASTNIK 12 5 2 5 12 6. V. NEDELJA C. O. 12 5 2 5 12 7. CERKLJE 12 5 2 5 12 8. DOBOVA 12 3 4 5 10 9. GRČA KOČEVJE 12 4 1 7 9 10. SLOVAN 12 2 4 6 8 11. ŠKOFLJICA 12 2 4 6 8 12. ALPLES ŽELEZNIKI12 1 1 10 3 za tri gole, vendar priložnosti niso izkoristili. V 36. minuti so imeli kar dva igralca več v polju, a so vseeno prejeli zadetek. Rezultat je bil nazadnje izenačen v 48. minuti (24:24). Nato je sledila ofenziva domačih, ki so prek Uroša Škripca in Dejana Ivančiča z igralcem manj dosegli dva zadetka in povedli 27:25. V teh trenutkih je svoje dodal tudi vratar Maks Dogša, ki je bil ena izmed osrednjih figur drugega polčasa. Varno prednost treh zadetkov so domačini uspešno branili do 56. minute, ko so gostje izkoristili izključitev na domači strani ter se približali na 31:30. V zadnjih štirih minutah so domači odigrali odlično v obrambi, v napadu pa sta zadela Dejan Ivančič (dvakrat) in Tomaž Špindler na končnih 34:31. Pri domačih je treba posebej pohvaliti vratarski dvojec Preac -Dogša, saj sta skupaj zbrala 16 obramb, ter Jakoba Majcna, ki se je odlično znašel v napadu ter z odlično igro v obrambi dodal velik delež k zmagi Velike Nedelje. Danilo Klajnšek Rokomet • Jeruzalem Ormož Zadnji vlak proti Ligi za prvaka Rokometaši Jeruzalema so drugi del prvenstva pričeli z dvema porazoma proti Krškem (20:24) in Celju (29:31). Na obeh tekmah so Jeruzalemč-ki žal prikazali več slabih kot dobrih minut. Če je »štimala« obramba, potem je škripalo v napadu in obratno. Nikakor ekipi trenerja Saše Prapo-tnika ne uspe istočasno na eni tekmi povezati dobre igre v obrambi in v napadu. V sredo, 15. 2., je pred Or-možani nova zahtevna preizkušnja, igrajo namreč proti Mariboru, ki je sestavil odlično moštvo, vendar tudi vijoličastim ne gre v prvenstvu vse po načrtih. Razen v Evropi, kjer so blizu uvrstitve v četrtfinala Pokala Challenge (na prvi tekmi so ugnali Gradačac 30:22). Poleg številnih tujcev (Lončar, Mirkovic, Tarbochia, Svali-na, Špelic, Djukic) je ekipo nazadnje okrepil še bivši Jeru-zalemček Gregor Čudič, ki z Mislavom Lončarjem tvori enega boljših vratarskih parov elitne slovenske lige. Obe ekipi bosta na Hardeku lovili točki, ki bi ju še do konca rednega dela prvenstva ohranili v boju za uvrstitev v Ligo za prvaka. Jeruzalem do konca rednega dela sezone čakata še gostovanji pri Šmartnem in Gorenju ter domača tekma proti članu evropske Lige prvakov Cimo-su iz Kopra. Na drugi strani bo Maribor doma gostil Trimo in Ribnico ter gostoval pri Šmartnem. Prvo srečanje v Mariboru se je končalo s presenetljivo, ampak zasluženo zmago Jeruzalema 29:24. Zagotovo je to bila najboljša predstava ormoških rokometašev v tem prvenstvu, saj je obramba bila odlična, napad pa soliden. Ker gre tudi za sosedski derbi, je zmagovalca težko napovedati: »Čaka nas težka preizkušnja proti Mariboru katerega smo ugnali v gosteh. Že zaradi tega bodo naši tekmeci šli v tekmo povsem drugače, kot v prvem delu sezone. Mi bomo - kot na vsaki tekmi - tudi tokrat šli na zmago. Lahko obljubim, da bomo šli vsi fantje 'na glavo' in upam, da nam uspe doseči prve točke v tem drugem delu sezone,« je pred gostovanjem vijoličastih povedal 22-letni Celjan Jaka Špiljak, pozitivno odkritje Ormožanov v tej sezoni. Tekma na Hardeku se bo pričela ob 19. uri. KU Rokomet • RŠ Jeruzalem Ormož Letniki 1998 in 2000 tretji v Ludbregu Jeruzalem Ormož, letniki 2000 Igralci Rokometne šole Jeruzalem, letniki 1998 in 2000, so se udeležili mednarodnega turnirja Centrum Mundi v Ludbregu pri Va-raždinu. Ormožani že vrsto let odlično sodelujejo z rokometnim klubom Mladi rukometaš iz Ludbrega in so se tudi tokrat z veseljem udeležili turnirja, ki po organiziranosti in po kvaliteti spada med najboljše na Hrvaškem. Letniki 1998 Zaradi slabih vremenskih razmer na Hrvaškem so se turnirja letnikov 1998 udeležile le štiri ekipe. Ormožani so pred nadaljevanjem državnega prvenstva odigrali tri močne tekme, na katerih so enkrat remi-zirali in dvakrat izgubili. Glede na izostanek Jurčka Korpiča Lesjaka, Gašperja Horvata, Davida Lukne-ra, Mihe Kavčiča, Boštjana Žižka Cvetka, Žaka Ciglara, Mateja Nie-dorferja so v klubu s prikazanimi igrami zadovoljni. Fantje so se borili po svojih najboljših močeh, vendar so bile nasprotne ekipe tokrat enostavno boljše. Za Jeruzalem so igrali: Kevin Caf; Martin Hebar, Nejc Zidarič, Ti-len Kosi, Dominik Ozmec, Tomi Sok, Rene Plavec, Timon Grabovac, Filip Luci, Nino Ulaga, trenerja Uroš Kr-stič in Jernej Kosi. Prvo mesto na turnirju je pripadlo ekipi Varteksa iz Varaždina, ki je Ormožane ob obilni pomoči sodnikov iz Varaždina premagala 21:19. Iz vrst Jeruzalema je v naj sedmer-ko turnirja kot levi zunanji igralec bil izbran Tilen Kosi. Rezultati: Jeruzalem - Zagreb 14:19, Jeruzalem - Varteks 19:21, Jeruzalem - Ludbreg 17:17 Vrstni red: 1. Varteks, 2. Zagreb, 3. Jeruzalem, 4. Ludbreg Letniki 2000 Izjemno močan je bil turnir pri letnikih 2000. Sodelovale so najboljše hrvaške ekipe te generacije z izjemo Karlovca, Ivaniča in Matuljev iz Opatije. Jeruzalemčki, ki so pred kratkim osvojili podoben turnir v Varaždinu, so na turnirju odigrali pet tekem. Kar štiri tekme so bile izjemno kvalitetne in napete do zadnjih sekund. Tekma med Ormožani in Varaždinci (9:9) je bila proglašena za lepotico turnirja. Takoj zatem je sledila tekma med Jeruzalemom in Info Starom (8:8). Obe tekmi sta bili na visokem kva- litetnem nivoju, na katerem bi vse tri ekipe lahko zmagale. V polfinalu proti Virovitici (hrvaški državni prvaki) so Jeruzalemčkom pošle moči in hrvaški prvak je izkoristil slab začetek Ormožanov (4:1) in obdržal prednost do konca. Tekma za 3. mesto je bila še ena izjemna tekma, na kateri so Slovenci povedli 7:3, nato pa popustili in Zagrebčani so jih tik pred koncem skoraj ujeli. Turnir je bil tako izenačen, da bi katerakoli od prvih petih ekip lahko osvojila turnir. V idealno sedmerico turnirja sta iz vrst Jeruzalema bila uvrščena Tobi Torič (levo krilo) in Aljoša Munda (desni zunanji). Za Jeruzalem so igrali: Žan Firšt Šeruga; Jure Lukman, Gašper Cvetko, Niko Sovič, Tobi Torič, Blaž Za-dravec, Gašper Hebar, Anže Noters-berg, Aljoša Munda, Primož Ozmec, Teo Šulek, trenerja Iztok Luskovič in Nejc Havlas. Rezultati: Jeruzalem - Trnovec 10:2, Jeruzalem - Varteks 9:9, Jeruzalem - Info Star Čakovec 8:8, polfinale: Jeruzalem - Virovitica 9:11, tekma za tretje mesto: Jeruzalem - Zagreb 11:10 Vrstni red: 1. Virovitica, 2. Varteks, 3. Jeruzalem, 4. Zagreb Uroš Krstič Košarka • 4. SKL - vzhod Po šestih porazih zmaga za Ptujčane Posavje Sevnica -Ptuj 61:69 16:22, 15:18, 21:11, 9:18 KK PTUJ: Hameršak 2, Jakomi-ni, Frajnkovič, Kramberger 6, Dre-venšek 3, Pleskonjič 18, Vodušek 8, Horvat 9, Holc 23, Čoh. Trener: Matjaž Damiš. Košarkaški klub Ptuj je kar šest tekem čakal na prvenstveno zmago, dosegel pa jo je po pravi cestni avanturi na poti v Sevnico. Vožnja je zaradi slabega vremena namreč trajala kar tri ure. Zanimivost je tudi to, da so Ptujčani najprej šli v napačno dvorano, tako da so na tekmo prišli šele 15 minut pred uradnim začetkom. Delegat je Ptujčanom dovolil popolno ogrevanje in ti so očitno dobro opravili s tem pomembnim delom, saj so odlično začeli tekmo. Prvo četrtino so dobili za šest, drugo pa za tri točke in v teh dvajsetih minutah igrali dobro v obrambi, ob tem pa so bili natančni tudi v napadalnih akcijah. Ptujčani so izkoriščali svojo prednost v višini glede na ekipo Sevnice, tako da so prevladovali v skoku pod obema košema, prav tako pa so tudi izpod koša dosegli veliko točk. Celotno ekipo sta na tekmi »vlekla« predvsem Holc (23 točk) in kapetan Pleskonjič (18).V tretji četrtini 4. SKl - vzhod 1. CELJSKI VITEZ 13 13 0 26 2. POSAVJE PODBOČJE 12 10 2 22 3. KOROŠKA PREVALJE 11 6 5 17 4. RUŠE 12 5 7 17 5. P. SLOVENJ GRADEC 12 5 7 17 6. PTUJ 12 4 8 16 7. POSAVJE SEVNICA 12 2 10 14 8. ŠRK KOŠI ŠENTJUR 14 4 10 12 so ptujski košarkarji ponovno igrali sila neorganizirano, kar so domačini izkoristili in izničili prednost gostov. Minuto pred koncem tega dela tekme je trener Matjaž Damiš vzel minuto odmora, v katerem je od razburjenja celo zlomil tablo za risanje akcij ... Na nek način pa je s to reakcijo predramil svoje košarkarje za nadaljevanje. Tako so v zadnjih desetih minutah ti prešli iz obrambe mož na moža v consko postavitev, ki jim je spet prinesla prevlado v skoku. Tudi v napadu so pokazali več idej v zaključkih akcij in v 36. minuti so Ptujčani ponovno povedli. V naslednjih minutah so ubranili nekaj domačih napadov ter prevzeli popolno kontrolo nad dogajanjem ter se ob koncu tekme zasluženo veselili zmage z 69:61. Ta zmaga jim bo gotovo dala dodatne spodbude pred zadnjima dvema tekmama v tej tekmovalni sezoni. David Breznik Foto: Črtomir Goznik Sebastjan Holc je v Sevnici dosegel 23 točk. Tenis • 2. zimska liga REZULTATI 8. KROGA: VETERANI - TK SKORBA 2:1 (Pušnik - Zebec 9:1, Merc - Žitnik 9:1, Mazera/Tumpej - Žitnik/Hazimali 1:9), TK SKORBA GAD - PSS PTUJ 1:2 (Intihar - Vamberger 4:9, Šun-tner - Čeh 9:4, Šlamberger/Intihar - Čeh/Čajič 7:8), DURAS PROJEKT - TK ŠTRAF 0:3 (Kos - Škofič 4:9, Majcen - Fras 5:9, Lubec/Gavez -Fras/Škofič 0:9) Ekipa Veteranov je v derbiju 2. lige premagala ekipo TK Skorba: posamična dvoboja sta hitro dobila veterana, dvojice pa člana Skorbe. Drugačen potek je imelo srečanje med ekipama TK Skorba Gad in PSS Ptuj, v kateri je zmaga po podaljšani igri pri parih pripadla sreč- nejši ekipi PSS. TK Štraf je v srečanju z ekipo Duras Projekt gladko zmagal 3:0 in se premaknil na 2. mesto. igre gemi 1. VETERANI 17 188 2. TK ŠTRAF 15 179 3. TK SKORBA 14 169 4. PSS PTUJ 11 155 5. TK SKORBA GAD 10 153 6. DURAS PROJEKT 5 119 1. liga PARI NASLEDNJEGA KROGA (sobota, 18. 2.): ob 8.30: Straf Skorba - Hiša Kager, TK Šumari - Trgovine Jager. Prosta je ekipa TC Goja. JM Strelstvo • Pred EP z zračnim orožjem 10m - Vierumäki Jan Šumak dobro pripravljen odpotoval na Finsko Med 14. in 20. februarjem se bo na Finskem, v majhnem športnem mestecu Vierumaki, 30 km oddaljenem od veliko bolj poznanega središča Lahti, odvijalo letošnje evropsko prvenstvo v streljanju z zračnim orožjem. Na prvenstvu bo, enako kot lani v Brescii, nastopala 10-članska slovenska reprezentanca, ki pa je dodobra pomlajena, saj je ekipa sestavljena iz 7 mladincev in samo 3 članov. Med slovenskimi strelci se je v reprezentančno ekipo, ki je izpolnila zahtevne izborne kriterije vodje reprezentance in selektorja Alojza Mikoliča, uvrstil tudi mladi in perspektivni ormoški strelec Kovinarja Jan Šumak. Jan bo na Finskem nastopal kot edini slovenski mladinec s standardno puško, družbo pa mu bodo delale še 3 mladinke s puško (Nina Juvan, Špela Mihalič in Živa Muhič), 2 mladinki s pištolo (Katja Vodeb in Anuša Kovačič) ter mladinec s pištolo (Klemen Juvan). Zraven predstavljenega, mladinskega dela slovenske izbrane vrste, bosta na Finskem nastopala še člana s puško, Željko Moičevic in Robert Markoja, ter Živa Dvoršak, članica s puško. Prvi, Foto: Peter Golob Jan šumak, na sliki s svojim trenerjem Stivenom Vočancem, je v ponedeljek iz Budimpešte že poletel na Finsko, kjer bo skupaj z 10-člansko slovensko izbrano vrsto v petek, 17. 2., dočakal svoj krstni nastop na velikih tekmovanjih. mladinski del reprezentance, je v ponedeljek v ranih jutranjih urah že odpotoval proti prizorišču prvenstva, drugi - članski del reprezentance pa se bo ekipi pridružil v četrtek. V sredo, 15. 2., bo uradna otvoritev prvenstva, Jan pa bo svoj krstni nastop na EP doča- kal v petek, ko si bo po lokalnem času (1 uro pred našim!) od 15.00 do 16.45 poskušal izboriti najboljši možen kvalifikacijski rezultat in se uvrstiti med prvo osmerico, ki se bo ob 19.00 pomerila še v finalu. Vrhunec dogajanja za slovensko ekipo pa pričakujemo v soboto in nedeljo, ko bosta v glavni vlogi za olimpijsko vstopnico za POI London 2012 nastopala predvsem Živa Dvoršak v soboto in Željko Moičevic v nedeljo (Rajmond Debevec in Boštjan Maček že razpolagata z olimpijsko vstopnico). Trenutno najboljša slovenska strelca se, na podlagi odlične pripravljenosti, nadejata zelo visokih uvrstitev, prav oba pa imata za svoj glavni cilj osvojiti še eno izmed zadnjih štirih olimpijskih kvot, ki se bodo podelile na Finskem. Takšnih strelcev z najvišjimi ambicijami in brez olimpijske kvote pa je trenutno še precej, tako da bo na Finskem treba pokazati resnično vrhunsko predstavo, saj to prvenstvo predstavlja zadnje kvalifikacijsko tekmovanje za OI. Nastope slovenskih strelcev, ki so se predstavili na četrtkovi tiskovni konferenci v Ljubljani in vsi v en glas zatrjujejo, da so dobro pripravljeni in se nadejajo visokih uvrstitev, pa lahko vsak dan v živo (po vsakem strelu!) spremljate prek spletne strani http://re-sults.sius.com. Simeon Gonc Kegljanje • 1. B SKL (ž), 3. SKL (m) Trinajstica srečna za ženske, za moške ne Številka trinajst je za nekatere srečna, za druge nesrečna, mnogi pa se na t. i. vražever-stva ne ozirajo. Tako so storile tudi ptujske kegljavke, ki so v Novem mestu slavile svojo četrto zmago v tem prvenstvu. Ta je toliko pomembnejša, ker je bila dosežena proti direktnim konkurentkam v borbi za obstanek. Po prvih štirih dvobojih je bilo jasno, da bo zmaga odšla na Ptuj, saj so prav vse dobile Ptujčanke. Najvišji posamični rezultat je dosegla Melita Krušič (558), ki je bila s tem najboljša gostujoča igralka kroga. Do konca prvenstva je še pet krogov, v katerih bodo Ptujčanke branile 8. mesto. Kegljači so bili kljub soli- dnemu nastopu in dobremu podiranju kegljev poraženi v Slovenskih Konjicah. Z malo več športne sreče bi lahko izvlekli vsaj kakšno točko, vendar jim tokrat ni uspelo. Tako bodo morali v nadaljevanju prvenstva močno zasukati rokave, saj jih čaka težka borba za obstanek. 1. B SKL (ž) REZULTATI 13. KROGA: Novo mesto - Drava Deta Center 2:6, Trebnje - Šoštanj 6:2, Miklavž -Impol 3:5, Gorica - Lanteks II. 1:7, Slovenj Gradec - Radenska 4:4 1. LANTEKS II. 13 12 0 1 24 2. TREBNJE 13 11 0 2 22 3. MIKLAVŽ 13 8 0 5 16 4. IMPOL 13 7 1 5 15 5. RADENSKA 13 5 2 6 12 6. ŠOŠTANJ 13 6 0 7 12 7. SLOVENJ GRADEC 13 4 2 7 10 8. DRAVA DETA CENTER13 4 0 9 8 9. NOVO MESTO 13 3 0 10 6 10. GORICA 13 2 1 10 5 NOVO MESTO - DRAVA DETA CENTER 2:6 (3076 -3187) DRAVA DETA CENTER: Krušič 558, Fridl 535, Kolar 546, Kozo-derc 538, Kramberger 504, Bom-bek 506 3. SKL vzhod (m) REZULTATI 13. KROGA: Konjice - Drava Deta Center 5:3, Radenska - Rile Servis 7:1, Prepolje - Loko- motiva 2:6, Nafta - Petrol 6:2, Gašper Korotan - Ceršak 4:4 1. NAFTA 13 11 0 2 22 2. PREPOLJE 13 8 0 5 13 3. CERŠAK 13 5 2 5 12 4. RADENSKA 13 7 0 6 14 5. KONJICE 13 6 1 6 13 6. PETROL 13 5 2 6 12 7. GAŠPER KOROTAN 13 4 3 6 11 8. DRAVA DETA CEN. 13 5 0 8 10 9. LOKOMOTIVA 13 5 0 8 10 10. RILE SERVIS 13 4 0 9 8 KONJICE - DRAVA DETA CENTER 5:3 (3174 - 3129) DRAVA DETA CENTER: Arnuš 542, Premzl 533, Murko 536, Vo-grin 105 - Čuš 358, Kozoderc 546, Čeh 509 Danilo Klajnšek Kolesarstvo • KK Perutnina Ptuj Mladi pridno vadijo na trenažerjih in valjih Vzhod Slovenije je v zadnjem času pokrila debela snežna odeja. Zimske razmere tudi športnikom, predvsem tistim, katerih glavno poslanstvo poteka na prostem, onemogočajo normalne pogoje vadbe. Tako je tudi s kolesarji Perutnine Ptuj, ki bodo odslej večji poudarek namenjali mladim selekcijam. Te so zaradi vremena prisiljene poiskati alternativne rešitve, zato trenirajo na različne načine. Vsekakor je v tem obdobju v ospredju poudarek na bazični pripravljenosti, ki jo povečini izvajajo v klubskih prostorih na Muzejskem trgu. Najbolj učinkovito je treniranje na t. i. trenažerjih, kjer zadnje kolo vpnejo v napravo, poleg tega pa prakticirajo še trening na valjih, kjer kolo postavijo na vrteče valje. Še posebej je zanimiv trening na trenažerjih, ko je kolo vpeto v trenažer, tako da sprednje kolo miruje. Je primeren za težje treninge, saj se lahko simulira težavnostno stopnjo. Sicer pa v klubu še naprej obi- Ptujski kolesarji vabijo v svoje vrste mlade, ki bi se želeli preizkusiti v tem športu. Foto: Marjan Keiner skujejo osnovne šole, kjer učencem približujejo kolesarjenje, obenem pa v klub vabijo vse, ki jih veseli šport in kolesarstvo, da se jim priključijo. Letos bosta selek- cije dečkov, ki jih je v klubu v tem trenutku okrog 20, vodila Jernej Finšgar in Marjan Kelner. Prav selekcije dečkov so v lanski sezoni na Ptuj prinesle številne lovori- ke, saj praktično ni minila dirka, da na njej pomembnejše vloge ne bi imel kakšen mlajši član Perutnine Ptuj. tp Nogomet • Prijateljski tekmi Kidričani še naprej uspešni, Zavrč enakovreden drugoligašu Aluminij - Šmarje pri Jelšah 4:1 (1:0) STRELCI: 1:0 Vindiš (40), 2:0 Sambolec (55), 3:0 Topolovec (67), 4:0 Kurež (79), 4:1 Aslanaj (85) ALUMINIJ: Lipovac, Krajnc, Lon-zarič, Sambolec, Rešek, Petek, Bingo, Spahič, Vindiš, Tisaj, Štrukelj. Igrali so še: Murko, Medved, Topolovec, Režonja, Kavčič, Kelenc, Kurež, Kmetec. Trener: Bojan Flis. Vreme v Sloveniji trenutno ni zaveznik nogometašev, ki si naporne treninge popestrijo s pripravljalnimi tekmami. Marsikje tekme odpada- jo, v Kidričevem pa je vseeno bilo poskrbljeno za igranje. Tokrat so nogometaši Aluminija gostili vodilno moštvo štajerske lige Šmarje pri Jelšah. Domači trener Bojan Flis je v prvem polčasu na igrišče poslal kombinirano ekipo, ki je bila sicer boljši nasprotnik, vendar so gostje igrali dobro in borbeno. Edini zadetek v tem delu srečanja je dosegel Marcel Vindiš. Varovanci trenerja Bojana Flisa so tudi v drugem delu zaigrali motivirano, hitro in borbeno ter dosegli še tri zadetke, kar je bilo dovolj za prepričljivo zmago. Pogoji za igranje niso bili lahki, zato nogometašem obeh moštev gredo čestitke za prikazano. Žal so v Aluminiju kljub vsej prizadevnosti morali odpovedati nedeljsko srečanje s ptujsko Dravo. Danilo Klajnšek Šmartno 1928 -Zavrč 3:2 (2:0) STRELCA ZA ZAVRČ: Kokot (52.), Avguštin (56.) ZAVRČ: Golob, Lenart, Murko, Rumež, Gabrovec, Kuserbanj, Šnaj-der, Fridl, Letonja, S. Čeh, Murat. Igrali so še: Sagadin, Kokot, Avguštin, Filipovič, Lunder, Matjašič in Kokol. Trener: Miran Emeršič. Potem ko je pretekli konec tedna zaradi sneženja odpadlo srečanje proti avstrijskemu Feldbachu, so nogometaši Zavrča v soboto v Kidričevem na igrišču z umetno travo odigrali prvo prijateljsko srečanje pred spomladanskim delom sezone. Njihov tekmec je bil v zimskih razmerah drugoligaš Šmartno 1928, ki se je v tem prestopnem roku precej okrepil. Zavrč se je pokazal v spodbudni luči: v prvem delu so varovanci Mirana Emeršiča sicer prejeli dva zadetka, toda v drugem delu so kmalu izenačili in bili tudi sicer boljši tekmec. tp Nogomet • NK 1A Gerečja vas Pripeljali šest okrepitev Nogometaši iz Gerečje vasi so priprave na spomladanski del prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj pričeli 1. februarja. Na prvem treningu se je zbralo 14 nogometašev. Glede na to da so se v ta rang tekmovanja vrnili po sedmih letih igranja v Štajerski ligi, so pričakovali višjo uvrstitev, tako da z doseženim v jesenskem delu nikakor niso zadovoljni. Zaostanek za vodilnim Središčem namreč znaša sedem točk. Glede na to da cilji vodstva kluba še naprej ostajajo enaki (ponovna uvrstitev v ŠNL), je uprava kluba prisluhnila željam trenerja Ivana Ornika, da je moštvo treba okrepiti. Nova imena pri 1 A Gerečji vasi so tako Blaž Po-tpara (NK Pohorje), Miha Leben (NK Rogoznica), Robert Bratkovič (NK Zavrč), Matija Letonja (NK Drava), Aljoša Debevec (NK Rače) in Zoran Ivančic (SV Union, St. Johann, Avstrija). Po daljši odsotnosti Nove okrepitve s strokovnim vodstvom se po poškodbi v ekipo vrača tudi Jernej Sagadin. Klub so v zimskem premoru zapustili Rok Štumberger (NK Hajdi-na), Orha Sahiti (NK Maleč-nik) in Dejan Novak. Novi pomočnik trenerja Ivana Ornika je postal Svetozar Kaisersberger, za fizično pripravljenost igralcev pa bo skrbel Franc Zupanič. Zaradi trenutnih snežnih razmer tre- ningi 4-krat tedensko potekajo v telovadnici. Do pričetka prvenstva (17. marca) pri Gerečji vasi načrtujejo odigrati od 5 do 7 pripravljalnih tekem. Danilo Klajnšek Šport mladih • RIN U-10 V 3. fazo Bistrica in Aluminij Mura II 3:0, NK Aluminij - NK Nafta a 0:5 Tekmovanje RIN (Rad igram nogomet) se je prevesilo v 2. fazo. Tako je bilo v soboto, 21. 1., v Slovenski Bistrici odigrano tekmovanje 2. faze turnirja za naraščajnike do 10. leta starosti. Nastopila so štiri moštva, vsako z dvema ekipama, v nadaljevanje tekmovanja pa sta se uvrstili prvo- in drugo-uvrščeni ekipi turnirja. To sta bili domače moštvo AHHA EMI Bistrice A in Aluminija. Rezultati, ekipe A: NK AHHA EMI Bistrica A - ND 4:0, ND Mura II - NK Nafta 0:1, NK AHHA EMI Bistrica A - NK Aluminij 5:0, NK Aluminij - ND Mura II 0:1, NK Nafta - NK AHHA EMI Bistrica A 0:4 Ekipe B: NK AHHA EMI Bistrica A - ND Mura II 3:0, NK Aluminij - NK Nafta 1:1, ND Mura II - NK Nafta 3:0, NK AHHA EMI Bistrica A - NK Aluminij 0:1, NK Aluminij - ND Mura II 1:1, NK Nafta - NK AHHA EMI Bistrica Vrstni red (ekipe A): 1. NK AHHA EMI Bistrica A 2. NK Aluminij 3. ND Mura II 4. NK Nafta Vrstni red (ekipe B): 1. NK AHHA EMI Bistrica A 2. NK Aluminij 3. ND Mura II 4. NK Nafta tp Udeleženci turnirja RIN U-10 v Slovenski Bistrici Športna novička Namizni tenis • Občinsko prvenstvo Ljutomera tomera v namiznem tenisu za članice, ženske in mešane dvojice ter veterane so bili najboljši: članice: 1. Sara Vinkovič (Cven), 2. Ines Frlin, 3. Nastja Kuster in Melani Murkovič Na občinskem prvenstvu Lju- (vse Ljutomer); ženske dvojice: 1. Ines Frlin - Melani Murkovič (Ljutomer), 2. Nastja Kuster - Sara Vinkovič (Ljutomer/Cven), 3. Ana Marija Horvat - Eva Grabnar (Cven); mešane dvojice: 1. Ines Frlin - Darko Fijavž, 2. Melani Murkovič - Nino Kuster (vsi Ljutomer), 3. Sara Vinkovič -Gregor Kotnik in Nastja Kuster - Tadej Mesarič (vsi Cven); veterani: 1. Darko Fijavž (Ljutomer), 2. Milan Murkovič (Mala Nedelja), 3. Drago Kr-znar (Cven) in Robi Gregorin-čič (Ljutomer). NŠ PD Naveza Zakorakali v novo leto pohodov Planinsko društvo Naveza je mlado društvo, vendar kljub temu zelo uspešno. Trenutno šteje okrog 100 odraslih članov in prek 80 otrok. Članstvo se iz leta v leto hitro povečuje, saj je vedno več ljudi, ki si želijo te vrste rekreacije. Za nami je že precej izletov po Sloveniji in tudi v tujini. Udeleženci izletov so zmeraj očarani nad lepotami Slovenije, dobro družbo in kvalitetnim vodenjem. Za letošnje leto smo pripravili prek dvajset pohodov različnih zahtevnosti, tako da lahko vsak najde nekaj zase. Na naš drugi letošnji pohod smo se odpravili na tradicionalni pohod Zdravju naproti na Goro Oljko. Pohod smo začeli v Šmartnem ob Paki, od koder smo v lepem jutru nadaljevali pot proti vrhu, kjer so nas pričakali veseli domačini, ki so nam postregli s čajem in tradicionalnim kuhanim jajcem. Po počitku smo pot nadaljevali proti Vimperku in Polzeli, kjer nas je čakal avtobus. Med potjo smo se srečali tudi z nekdanjimi sova-ščani, kar je naš pohod še popestrilo. Po prijetnem dnevu smo si obljubili, da naslednjič ne sme manjkati nihče, saj je naša družba enkratna in nepozabna. Če vas veseli planinstvo, vas vabimo, da se nam pridružite. Informacije lahko najdete na www.pd-naveza. si. PD Naveza vsem ljubiteljem gorništva želi prijetno druženje in varen korak! Danilo Milošič Foto: Marko Vinko Planinski kotiček Haloška planinska pot: štirje letni časi - zima Podlehnik - Cirkulane (sobota, 25. 2. 2012) Letos bo Planinsko društvo Ptuj organiziralo štiri pohode po Ha-loški planinski poti: v vsakem letnem času en pohod. Pričeli bomo z zimo, in sicer 25. februarja 2012, na etapi Podlehnik-Cirkula-ne. Za te pohode bo izdelan tudi poseben kartonček pohoda, ki ga bo prejel vsak pohodnik na startu. Pohod bo potekal večinoma po markirani Haloški planinski poti, ponekod pa bomo iz nje tudi skrenili. Hodili bomo še po „speči" naravi med sadovnjaki in vinogradi. Pohod bomo zaključili s toplim obrokom za vse udeležence. Na vmesnih postojankah, na katerih bomo počivali, bo na voljo čaj in kuhano vino. Na koncu pohoda prejme vsak udeleženec poseben žig v kartonček pohoda. Odhod: sobota, 25. 2., ob 7.00 iz železniške postaje Ptuj Vrnitev: sobota, 25. 2., do 18.00 (ŽP Ptuj) Oprema: planinska - pohodniška, glede na vremenske razmere Prehrana: iz nahrbtnika in na cilju Cena: 12 evrov Prijave: v pisarni PD Ptuj ali pri vodji izleta do torka, 21. 2. Vsi udeleženci morajo imeti plačano članarino za tekoče leto. V primeru dežja se pohod prestavi na nedeljo, 26. februarja 2012. Ljubitelji lepih planinskih izletov ste vljudno vabljeni. Vse ostale informacije dobite pri vodji izleta (040 699 252 - Vlado Fridl). S planinskimi pozdravi! Mali nogomet • ONL Videm ČLANI REZULTATI 11. KROGA: KMN Majolka - ŠD Zg. Pristava Bar Avguštin 3:1, Krovstvo Petrovič ŠD Selan - ŠD Videm 4:7, NK Tržec Bar Osmi-ca - Strmec 1:2, ŠD Lancova vas -ŠD AS Evroavto 3:12, ŠD Pobrežje - Joe Fernandes 7:6, ŠD Lancova vas mladi - ŠD Majski Vrh 4:6 1. ŠD MAJSKI VRH 11 9 2 0 66:26 29 2. AS EVROAVTO 11 8 1 2 52:30 25 3. ŠD POBREŽJE 11 8 0 3 58:45 24 4. KMN MAJOLKA 11 7 2 2 44:24 23 5. ŠD VIDEM 11 6 0 5 52:42 18 6. ZG. PRISTAVA 11 5 2 4 50:48 17 7. PETROVIČ SELAN11 5 1 5 51:44 16 8. TRŽEC OSMICA 11 4 1 6 33:40 13 9. LANCOVA VAS 11 3 0 8 51:78 9 10. STRMEC 11 3 0 8 28:56 9 11. J. FERNANDES 11 2 0 9 33:48 6 12. LAN. VAS ML. 11 1 1 9 35:72 4 VETERANI REZULTATI 10. KROGA: ŠD Lancova vas - ŠD Pobrežje 1:9, NK Videm - ŠD Selan 0:3 (b. b.). Prosta je bila ekipa KMN Majolka. 1. KMN MAJOLKA 8 7 0 1 54:26 21 2. ŠD POBREŽJE 8 4 2 2 46:33 14 3. ŠD SELAN 8 4 0 4 28:25 12 4. LANCOVA VAS 8 3 0 5 23:43 9 5. NK VIDEM (-1) 8 0 2 6 19:41 1 Darko Lah Foto: DK Ptuj • Izbor osebnosti leta 2011 na Radiu Ptuj Osebnost leta 2011 Robert Kramberger Radio Ptuj je decembra lani izpeljal izbor osebnosti leta 2011. Po boksarskem asu Dejanu Zavcu, ki je naziv osvojil dve leti zapored, leta 2009 in 2010, so poslušalci tokrat največ glasov, presenetljivo ali tudi ne, prisodili veterinarju Robertu Krambergerju iz Veterinarske bolnice na Ptuju. Foto: Črtomir Goznik Največ glasov so poslušalci Radia Ptuj namenili veterinarju Robertu Krambergerju iz Veterinarske bolnice na Ptuju in radijskemu voditelju Marjanu Nahbergerju. Za osebnost leta so predlagali kar pet veterinarjev iz širšega ptujskega območja, med predlogi so bili še športniki, kulturniki, gostinci in skupine, medijske osebnosti ter priljubljeni posamezniki. Za razliko od minulih let se na seznam lani ni uvrstil noben gospodarstvenik ali lokalni politik. Veterinar prepričal poslušalce Veterinar Robert Kramber-ger naziva ni pričakoval, zato ga je bil še toliko bolj vesel. Pričakovali ga niso niti v Veterinarski bolnici Ptuj, od koder so bili za naziv predlagani trije njihovi zaposleni. A pripravljenost, da nekdo prisluhne ljudem in poskrbi za njihove živali podnevi in ponoči, je očitno odtehtala, da so radijski poslušalci za osebnost leta 2011 izbrali prav Kramber-gerja. 38-letni veterinar je ob delu tudi ponosni oče treh otrok, ki si je dom z družino ustvaril pri Sveti Trojici. Rojen je bil v Negovi, od tam pa ga je pot najprej vodila na srednjo veterinarsko šolo in kasneje še Veterinarsko fakulteto Univerze v Ljubljani. Občutek za živali in njihove tegobe je, kot pravi, pridobil že doma na kmetiji svojih staršev. Ključno pri delu pa ni, da poskrbi le za živali, pač pa mora prisluhniti tudi lastnikom. Prav tu se verjetno mladi veterinar loči od ostalih protikandidatov v izboru, saj zna, kot so povedali poslušalci, vedno prisluhniti in poklepetati tudi o vseh povsem obrobnih zadevah, ki danes tarejo ljudi na podeželju. Robert se zna pošaliti in nasmejati, to pa ljudem v teh turobnih časih pomeni veliko, zato so ga najverjetneje tudi izbrali za osebnost leta 2011 na Radiu Ptuj. Marjanu Nahberger-ju naziv medijsko najbolj prepoznavna osebnost Poslušalci radia so izmed medijskih osebnosti v regiji lani daleč največ glasov namenili dolgoletnemu voditelju Radia Ptuj Marjanu Nahber-gerju, ki je tako osvojil naziv medijsko najbolj prepoznavna osebnost leta 2011 po izboru poslušalcev. Tudi Marjan je bil naziva vesel. Še toliko bolj, ker so mu poslušalci znova izrazili naklonjenost in to po več kot desetletju, ko je Radio Ptuj prvič organiziral izbor osebnosti leta. Leta 2001 je namreč prav Marjan Nahberger na prvem izboru v zgodovini radia postal osebnost leta. Svojih začetkov na Radiu Ptuj se danes spominja z mešanimi občutki. Ko je pred skoraj 23 leti prvič stopil pred radijski mikrofon, je bil program radia bistveno krajši, delo pa zahtevnejše. Tudi kriteriji, da si sploh smel stopiti pred mikrofon, so bili ostrejši, se spominja Marjan. Najprej radijska avdicija pod budnim ušesom komisije, ki sta jo sestavljali radijki Ajda Kalan in Nataša Dolenc ter legendarni slovenski televizijski voditelj Tomaž Terček. A uspelo mu je, kot mu je uspelo opraviti tudi prek 200 ur govornih vaj pri še danes aktivni radijski voditeljici Idi Baš. Šele potem se je pričelo zares in to ob redni službi v gostinstvu. Radio Ptuj se je širil in pod uredniško taktirko Ludvika Kotarja ustvarjal čedalje več programa, tako da je bilo tudi dela zanj vedno več. Sprejel ga je kot priložnost in izziv. Danes je Marjan Nahberger ob Danici Godec in Darinki Čo-bec voditelj z najdaljšim stažem na Radiu Ptuj. Je voditelj in tehnik v eni osebi, voditelj in avtor oddaj Z glasbo do srca ob petkovih večerih, Med ljudskimi pevci in godci ter nove oddaje Iz ljudske zakladnice. Energije in izzivov mu za naprej ne manjka. (ak) Ptuj • Obiskali smo Etnografsko društvo Kurent Ko je nastop nekaj več kot samo zvonjenje in preganjanje zime Med skupinami kurentov na Ptujskem in širše je Etnografsko društvo Kurent, ki ima sedež v Dravski ulici na Ptuju, v kletnih prostorih nekdanjega ptujskega mestnega kopališča, danes Domu društev, ki so ga uredili sami, nekaj posebnega. V tem trenutku ima že 40 članov in že od ustanovitve načrtno skrbi za promocijo osrednjega lika ptujskega ku-rentovanja in pustne oziroma kulturne dediščine v ožjem in širšem okolju. Pri tem jim je v veliko pomoč tudi edinstvena strokovna knjižnica, namenjena dodatnemu izobraževanju in spoznavanju mističnosti lika, ki ga predstavljajo. Predvsem pa je njihov cilj vedenje o tradicionalnih pustnih likih, s poudarkom na kurentu, prenesti na mladi rod. Da gre v bistvu za društvo, ki na organiziran način skrbi za ohranitev kulturne dediščine na Slovenskem in po svetu, dokazujejo tudi s samo strukturo članstva, saj med 29 člani je kar devet otrok. Vsako leto lik kurenta in ptujsko kurentovanje predstavijo na številnih osnovnih šolah v Sloveniji. V letošnjem letu jih bodo pozdravili na sedmih osnovnih šolah. Etnografsko društvo Kurent je doslej lik kurenta in njegovo poslanstvo predstavilo v desetih državah sveta. Kot so te dni povedali predsednik društva Aleš Ivančič, podpredsednik Matej Kirbiš in Edvard Strelec, ki skrbi za finance in kulturo, je njihov naslednji cilj pridobiti status društva, ki deluje v javnem interesu. Prepričani so, da so s svojim dosedanjim delom na področju skrbi za kulturno dediščino dokazali, da si zaslužijo tudi tovrstno zaupanje. V posebno zadovoljstvo pa si štejejo, da so predstavljali Slovenijo na svetovni razstavi EXPO 2010 v Šanghaju. K sodelovanju jih je povabila Javna agencija RS za podjetništvo in tuje agencije (JAPTI) skupaj z Ministrstvom za kulturo RS. Slovenija se je odločila za nastop kurentov, saj so s svojo kostumografijo izjemno zanimivi, z zvonci tudi glasni ter opazni v množici. Prav tako so izstopali na paradi EU, na kateri je bilo prisotnih več kot 500 predstavnikov EU. Predstavili pa so se tudi visokim predstavnikom LR Kitajske in EU. Etnografsko društvo Kurent je z odliko opravilo tudi predstavitev Ptuja in kurentovanja v Luksemburgu, kjer so prejeli prvo nagrado za najboljšo tujo skupino, kar doslej ni uspelo nobeni skupini kurentov doslej, ne v tujini in ne v Sloveniji. Z njihovo pomočjo oziroma somentorstvom pa so nastala tudi odlična diplomska dela Vojke Havlas na Filozofski fakuleti v Ljubljani in Maje Zupančič na Univerzi v Antwerpnu. Slednja je prejela eno glavnih nagrad mednarodne žirije, ob tem pa je pripravila tudi odmevno razstavo o etnoloških kostumih Srednje Evrope v Bruggeu v Belgiji v letu 2010 oziroma 2011, na kateri so člani Etnografskega društva Kurent sodelovali z opremo, dokumenti, pisano besedo in predstavitvami, pri čemer je bil somentor predsednik društva Aleš Ivančič. V čast si štejejo tudi, da bodo letos kot prva skupina kurentov sodelovali na karnevalu v Beljaku, s tamkajšnjimi organizatorji so podpisali tudi pismo Vsi prejemniki državne pokojnine so bili do začetka letošnjega leta namreč tudi obvezno zdravstveno zavarovani. „Tisti prejemniki državne pokojnine, ki jim jo bo center za socialno delo v postopku dodelil denarno socialno pomoč in varstveni dodatek, bodo obvezno zdravstveno zavarovani tudi v prihodnje. V primeru, da je nekdanji prejemnik državne pokojnine odklonil preverjanje izpolnjevanja upravičenosti do denarne socialne pomoč in varstvenega dodatka, pa ostane brez obveznega zdravstvenega zavarovanja. Tak posameznik si mora urediti obvezno zdravstveno zavarova- o sodelovanju. V dveh do treh letih pa želijo s slovensko kulturo dediščino prodreti tudi v Avstralijo in ZDA. Z dogovori so že zelo daleč. S svojimi odmevnimi nastopi in predstavitvami kurenta in kulturne dediščine so si v nje z oddajo vloge na Zavodu za zdravstveno zavarovanje RS. Lahko pa odda zahtevek za preverbo pogojev plačevanja obveznega zdravstvenega zavarovanja iz javnih sredstev na center za socialno delo. Pri tem mora izpolnjevati enake pogoje kot prejemnik denarne socialne pomoči," opozarjajo v vodstvu Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS), saj je (bilo) med prejemniki državnih pokojnin nemalo kmetov. Novost je tudi ta, da občine od začetka letošnjega leta niso več zavezanec za plačila prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje občanov: „Nova ureditev vseh letih delovanja pridobili zaupanje donatorjev in sponzorjev, ki so prepričani, da so za promocijo lika kurenta, ptujskega kurentovanja in Slovenije s kulturno dediščino opravili neprecenljivo delo. MG določa, da o teh pravicah po enotnih merilih odločajo centri za socialno delo. Vsi, ki so imeli do konca lanskega leta plačevanje obveznega zdravstvenega zavarovanja urejeno prek občine, so brez zdravstvenega zavarovanja, razen če so v postopku ugotavljanja upravičenosti do denarne socialne pomoči oziroma so oddali vlogo za ugotovitev upravičenosti plačila zavarovanja iz javnih sredstev," še pojasnjujejo v KGZS in hkrati pozivajo vse, da preverijo svoje zdravstveno zavarovanje oziroma da poskrbijo za oddajo ustreznih vlog. Foto: Črtomir Goznik Aleš Ivančič, predsednik, Edvard Strelec (finance in kultura) in Matej Kirbiš (podpredsednik) Slovenija • Kmetijska zbornica opozarja Občine več niso dolžne plačevati obveznega zdravstvenega zavarovanja Nova zakonodaja o socialnih prejemkih prinaša številne novosti; med drugim lahko tisti, ki so bili prejemniki državnih pokojnin, ki jih poslej ne bodo več dobivali, ostanejo brez zdravstvenega zavarovanja. Prejeli smo Gasilski domovi niso za veselice Občinski svetnik in predsednik GD Velika Nedelja g. I. Vajda me je za ustvarjanje ustreznega predpraznič-nega vzdušja orkestrirano in ihtavo s predlagateljem proračuna napadel zaradi tega, da sem si drznil vložiti 14 amandmajev na predlog občinskega proračuna in ker sem na dodatno vprašanje novinarjev pojasnil, kaj lokalna skupnost sme financirati na področju požarne varnosti. Ob tem sem izjavil, da ni dopustno z javnimi sredstvi nasploh, še posebej pa v danih kriznih razmerah financiranje objektov ali delov objektov, ki služijo veselicam. Mojo izjavo o veselicah je pač potrebno razumeti v širšem kontekstu in ne v smislu tradicionalnega, vendar danes neučinkovitega načina zbiranja sredstev, ki se tako dogajajo na prostem. Osnovni namen vloženih amandmajev je bil razgaliti slabosti predloženega proračuna. V obrazložitvi amandmaja, s katerim sem predlagal črtanje proračunske postavke „030734 Obnova Gasilsko vaškega doma Velika Nedelja" v vrednosti 268.018 evra, sem zapisal, da nobeden izmed predvidenih finančnih virov ni realen. Predlagatelj proračuna je v ta namen predvidel naslednje finančne vire: 20.918 evra iz državnega proračuna, 62.754 evra (skupaj 83.672 evra in ne 72.000 evra, kot navaja pisec) iz EU sredstev, 55.304 evra (in ne 67.000 evra) donacije GD Velika Nedelja in 129.042 evra v breme zadolževanja občinskega proračuna. Državna in Prejeli smo EU sredstva je potrebno šele pridobiti na javnem razpisu v letu 2012, saj je občina lanski razpis zamudila, za kar v danih razmerah ni nobenega jamstva. Glede na aktualne razmere in kvaliteto potrebne dokumentacije je to malo verjetno, podobno lastna udeležba GD Velika Nedelja, saj je pridobivanje sponzorjev praktično nemogoče, pritisk na obubožano prebivalstvo neetičen. Pisec se v svoji gorečnosti in pomanjkanju argumentov želi izkazati z etiketira-njem nasprotnika in si na tak način pridobiti „jude-ževe srebrnike" kot plačilo za politične usluge. V svoji zaverovanosti je spregledal vsebino Dokumenta identifikacije projekta z naslovom Rekonstrukcija Gasilskega doma Velika Nedelja, ki ga je vodstvo občine posredovalo v juniju lanskega leta v sprejem občinskemu svetu. Avtorji in ne jaz so zapisali v dokument, ki je obvezen za udeležbo na natečaju in uvrstitev investicije v proračun, da predstavljajo največji letni fond ur uporabe gasilskega doma „poroke". V želji, da bi upravičili financiranje iz javnih sredstev so gasilskega dom preimenovali v gasilsko-vaški dom in na račun tega dodali „cvetke", da prostore koristi Krajevna skupnost za zasedanje Sveta krajevne skupnosti, politične stranke(?), osnovna šola, prosvetno društvo in drugi, kot da v neposredni bližini ni vrtca, osnovne šole, športne dvorane, Zadružnega doma s kulturno dvorano, sejnimi sobami in poslov- nimi prostori krajevne skupnosti, da lovskega doma sploh ne omenjam. Za nekaj sto ur „komercialnih dejavnosti", ki niso povezane z osnovno dejavnostjo društva pa bi letno iztržili 300 evrov ali manj kot 1 evro na/ uro? Vse po načelu „papir vse prenese", vsebina dokumenta ni pomembna, ker ga tako nihče ne bere in ni potrebno z njim dokazovati upravičenosti porabe javnih sredstev, če si zagotoviš politično podporo, pa če je zato potrebno žrtvovati tolikokrat deklarirano apolitičnost gasilske organizacije. Javnost pa je treba zavesti s pamfleti in etiketiranjem vsakega, ki bo ovira do cilja in si bo drznil spraševati po zakonitosti, smotrnosti, transparentnosti, politični korupciji in podobnih neumnostih. V dokumentu ni duha ne sluha o potrebnih, obstoječih in manjkajočih površinah v kraju tako za gasilsko (delujeta še dve GD) kot za druge dejavnosti, da bi sploh lahko odgovorno definirali potrebe in rešitve. Verjamem, da je kot vsak objekt tudi gasilski dom po določenem času potreben ustrezne prenove, še posebej zamenjave salonitne kritine in še česa. Vendar pa je iz dokumentacije možno razbrati, da so ravno temu namenu namenjena le pičla sredstva, podobno kot ena sama garderobna omara predstavlja edino opremo v zvezi z gasilsko dejavnostjo, h kateri menda ja ni možno prišteti „šanka", konferenčnih stolov in druge podobne opreme!? Pisec ne razume svoje vloge in odgovornosti občinskega svetnika, ki izraža bojazen, da naselje, v katerem živimo trije svetniki, ne bo imelo koristi, če ne bo realiziran njegov projekt. Ne motijo ga, da občinsko vodstvo že leta zavrača nakup 40 arov zemljišča za nujno sanacijo Sejanskega potoka kljub zagotovljenim sredstvom v državnem proračunu, ki je nujna zaradi varovanja vodovodnega zajetja, da občina ni želela zagotoviti projektne dokumentacije za prepotrebno rekonstrukcijo križišča na magistralni cesti v neposredni bližini gasilskega doma v Mihovcih, da občina ni pripravljena zagotoviti projektne dokumentacije in plačati kosa zemljišča za ureditev odcepa lokalne ceste od magistralne ceste prav tako v Mihovcih, ki je nujna zaradi varnosti in dostopa na gradbišče HC Haj-dina-Ormož, da del naselja kljub zgrajeni kanalizaciji že pet let ni priključen na čistilno napravo, dotrajanost opreme in zgradbe vrtca v neposredni bližini gasilskega doma in sramotno stanje zgradbe OŠ S. Vraza v Ormožu, o katerem se je pred dnevi lahko prepričala vesoljna Slovenija na eni izmed televizij, da prispevek občine za GD bistveno večji kot višina letnih sredstev namenjenih za vzdrževanje vseh šolskih zgradb v občini. Verjamem, da klimatizira-nje danes predstavlja standard, ampak koliko je klimatiziranih prostorov v naših vrtcih, šolah, domu ostarelih? Vili Trofenik Ormož - šolski primer korupcije? Ormoški župan g. A. Sok mi v svojem predprazničnem pisanju očita napačne trditve v zvezi z občinskim proračunom in nikakor ne more dojeti pomena občinskega proračuna kot temeljnega letnega občinskega dokumenta, ki mora biti v funkciji javnega interesa ne pa v funkciji ohranjanja oblasti. Tako priprava kot izvajanje proračuna sta podrejena načelom zakonitosti, enotnosti in transpa-rentnosti, ki pa jim ni možno slediti brez prepotrebne strokovnosti. Na mojo pripombo na račun nesprejemljive prakse gospodarjenja z občinsko cestno infrastrukturo, ki se izvaja brez ustreznega programa in brez nujno potrebne tehnične dokumentacije, me ormoški župan poučuje, da je potreben le DIP, v nasprotnem bi ga državni uslužbenci na to opozorili. Kot običajno se župan zateka k zavajanju javnosti in še vedno ne razlikuje pojma tehnične dokumentacije, ki predstavlja eno od ključnih podlag za pripravo investicijske dokumentacije, med katero spada DIP. Ali drugače povedano, da bo razumljivo: brez načrta ni popisa del, brez popisa ni možno oceniti investicijskih stroškov in oddati javnega naročila ter nadzirati izvedbe investicije, brez nadzora ni smotrne in transparentne porabe javnih sredstev, obstaja pa velika nevarnost korupcije. Zaradi tega je skrajni čas da g. Sok prouči Uredbo o enotni metodologiji za pripravo in obravnavo investicijske dokumentacije na področju javnih financ in Zakon o javnih financah namesto, da se zanaša na državne uslužbence, ki večine ormoških cestnih investicij sploh ne vidijo ali pa vloge zavračajo. Župan mi v pomanjkanju argumentov za zavrnitev mojega očitka o nedopustni in nerealni finančni konstrukciji za gasilski dom pri V. Nedelji brez potrebe očita napačno trditev, da mora občina zagotoviti 268.000 evrov, pri tem pa pozabi, da je podpisal DIP, s katerim se je občina opredelila na investitorja sicer v tujo lastnino, ki je edini odgovoren za zagotavljanje potrebnih sredstev. V naglici je spregledal, da je prepisal finančne vire iz DIP-a in ne iz proračuna, ki se med seboj razlikujejo, pa čeprav je podpisnik obeh dokumentov. Tudi županov očitek glede sredstev za investicijsko vzdrževanje ne pije vode. Nesporna je proračunska postavka „ 051916 Investicije in investicijsko vzdrževanje osnovnih šol 100.000 evrov" in je ni mogoče nategovati z drugo proračunsko postavko. Za pomoč pri ugotavljanju primernosti navedene postavke pa svetujem županu, da si da izračunati vrednost amortizacije šolskih nepremičnin in jo primerja z navedeno postavko in se ob tem resno zamisli. Vili Trofenik Od tod in tam Pridih srednjega veka Foto: arhiv OS Mladika V petek, 27. januarja, je na OŠ Mladika potekal tehniški dan. Sodelovali so učenci 1., 2., 6., 7, 8. in 9. razreda. Izdelovali so različne izdelke, značilne za srednji vek, s katerimi se bodo predstavili na pustnem karnevalu. Prvošolci so izdelovali viteške obleke, klobučke in konjičke iz odpadnega papirja. Tretješolci so izdelovali punčke in lutke iz blaga. Sestošolci so steklene kozarce z vitraži spremenili v svetilke. Izdelovali so tudi brezove metle in blazinice iz blaga, nastali pa so tudi medvedki iz blaga. Seveda pa na šoli nismo pozabili na dobrote, kot je npr. kruh, ki so ga spekli učenci in učenke 7. razreda. Poleg tega so sedmošolci izdelovali tudi hodulje in šivali punčke. V 8. razredu so naredili konjičke, medtem ko so v 9. razredu izdelovali vozičke iz lesa in vej. Vsi že komaj čakamo na pust. Urška Rožmarin in Živa Šuta, 8. b OŠ Mladika Videm • 8. Vincekova rez in pohod Društvo vinogradnikov in sadjarjev (DVS) Haloze je na god zavetnika vinske trte sv. Vincenca v nedeljo, 22. januarja, izvedlo 8. tradicionalno Vincekovo rez in pohod. Dopoldan so se zbrali na kmetiji ob vinogradu družine Pajn-kiher na Rodnnem Vrhu, najstarejše kmetije v trojiški fari. Vse je pričakalo okrepčilo in topli napitki. Zapeli so ljudski pevci Kopači KFD Podlehnik in zaigrali godci Trio Srečka Letonja. Vse navzoče so pozdravili gospodar kmetije Franc Pajnkiher, predsednik DVS Edi Hojnik in župan občine Podlehnik Marko Maučič. Nato je častni občan občine Podlehnik Ludvik Maučič recitiral Zravljico haloški kapljici. Po programu so se podali v vinograd, ki ga je blagoslovil domači župnik p. Martin Gašpa-rič. Prav posebej so bili toplo sprejeti vsi pohodniki, saj so se tradicionalnega pohoda udeležili v lepem številu. Spotoma so se ustavili pri etnološkem muzeju TD Podlehnik na Gorci. Del pohodnikov pa se je podal iz Dolene po daljši poti. Zdenka Golub Prejeli smo • Odmevi Normalno je, da tudi naš Štajerski tednik s svojim poročanjem sledi nenormalnim dejanjem naše politike. Tako se zaradi Zakona o socialno varstvenih prejemkih izvzame en poznani primer in se ga poskuša reševati izven institucij, namesto da se preveri, ali gre v posameznem primeru za izjemo ali pa zakon ni pravilno uporabljen. Takoj je tu drugi problem z odlagališči odpadkov, kjer je spet zaradi birokratske zakonodaje ogrožano življenje mnogih ljudi, ki jim grozi »neapeljski scenarij«, ker vse ni urejeno tako »v nulo«, kot bi bilo idealno. Pa se vprašajmo, v katerem segmentu našega bivanja je vse, kot bi moralo biti. Važno je, da se idealnemu poskušamo približevati. Daleč od idealnega je seveda tudi mešetarjenje liderjev posameznih parlamentarnih strank za vodenje države. Tisti, ki so nalašč še bolj skalili vladni ribnik, sedaj poskušajo v njej naloviti čim več zase. In najbrž je zaradi tega (pa še česa), prekipelo kolumnistu Gregorju Aliču, da se je pod naslovom Religija domovine poigral z idejo, kako bi bilo, če bi si prebivalci lahko sami izbirali, v kateri domovini bi želeli živeti. Nekako tako, kot tisti podjetniki, ki si poiščejo davčno oazo v Cipru, čeprav živijo drugje. Tudi sam živim v družinski hiši, ki se je ne da preseliti ne na Ciper, ne kam drugam, a bi mi ugajalo, če bi lahko izbiral, kje bodo imeli nižji davek od nepremičnin, pa nižje cestnine in druge dajatve. Z ozirom na razširjenost internetnih povezav, bi to šlo. Gregor pravi, da bi se v tem primeru vlade bolj potrudile zadovoljiti svoje državljane, saj bi se bale izgubiti službe. Edino, česar se bojim, da bi nastal velik naval prebivalcev k nam iz Afrike, Bangladeša, Afganistana, Bosne..., kjer je še slabše, kot pri nas. Zato naj kar tako ostane. Mirko Jaušovec Foto: ZG Valentinov horoskop u Piše: Dani Zorko • Po poteh Evrope (4.) Proti Franciji ena sama zgodovina, v kateri kraljuje na stotine majhnih trgovinic. Ko smo korakali čez mostiček, smo uzrli zanimiv prizor. Starejša ženska, verjetno brezdomka ali pa lokalna turistična atrakcija, je namreč sredi mostička poskušala naložiti nek voziček z vso mogočo kramo in seveda zaustavljala promet. Kot da ji ni bilo mar za avtomobile, je lepo ležerno zlagala kovčke, ki so ji vedno znova padali na tla. Zanimivo je bilo to, da so ljudje čakali tudi do petnajst minut, a nihče ni niti potrobil niti šel pomagat. Ko ni bila več zanimiva, smo si šli ogledat stari del mesta. Na potovanjih si velikokrat kupim kakšno knjižico in tudi tokrat sem v eni stranskih ulic našel bukvarno z rabljenimi knjigami. Tam sem zabil vsaj pol ure, nahrbtnik pa je bil hitro poln, saj so bile knjige proti pričakovanju izjemno poceni. Ko sem prišel do blagajne in ko po kratkem kramljanju z lastnico bukvarne preideva na finančni del, sem ugotovil, da mi je zmanjkalo frankov. Joj, kako težko je bilo ženšče prepričati, da sem lahko plačal v evrih ...Švicarji so že po naravi patrioti in to se pozna tudi pri njihovi valuti, saj je v centralnem delu države praktično nemogoče kupovati v evrih. Z zares težkim srcem je ženska popustila in šele drugi dan sem ugotovil, da sem jo pri tečaju še nenamerno malo usekal za nekaj evrov, a smo bili že daleč vstran. Naš avto je lepo preživel zastonjsko parkiranje, nasle- Foto: Dani Zorko Bern ima ogromno srednjeveško mestno jedro. dnji cilj pa je bil francoski del Švice. Tudi jezikovno je Švica razdeljena na štiri cone, vendar je nemški del hvala Bogu največji. Zakaj hvala Bogu? Ker je francoski del izgledal, kot da bi prišli iz Slovenije v najbolj revne predele kakšne Albanije. Razlika je bila res očitna, tako pri infrastrukturi, arhitekturi, označbah, pa tudi v sami naravi. Če je bilo prej vse do potankosti nadzorovano, je bilo zdaj vse drugače. Mesto Biel je eno večjih naselij v tem predelu, ampak izgleda kot staro industrijsko mesto iz ranih osemdesetih. Kar hitro smo se pobrali od tam. Švica se nam je vseeno zares prikupila, le čas in denar bi človek potreboval, da bi jo lahko pošteno raziskal. V Francijo smo jo urezali kar po nekih čudnih linijah. Vstop v državo je potekal po vseh pravilih; čeprav nismo imeli težav, smo na meji spet pričakovali kontrolo. Mejo, če je sploh kje bila, smo prečkali v vasici Goumois, ki je bil v bistvu nek skriti kanjon z nekaj hišicami, na naslednjem hribu pa smo že uzrli zgolj francoske napise. Ja, najbrž smo našli enega tistih mejnih prehodov, ki jih poznajo samo lokalci. Ker smo bili že lep čas na poti, smo si zaželeli tudi kakšne francoske kavice, da malo spoznamo to njihovo gostoljubje. Ustavili smo se v vasici Ma-iche in si šli malce ogledovat. V primerjavi s Švico vtisi niso bili najboljši, čeprav nikakor ne slabi. Vse je bilo nekako sivo in neurejeno, vendar pa so vasico poživili šopki rož. Nič, treba je bilo iti na stranišče, zato smo se naselili v en barček ter eden po eden hodili v spovedni-co. Problem pa je nastal, ker nobeden od nas ni znal prav nobene besede francosko, na podeželju pa tudi nihče ni znal tujih jezikov. To je bilo mahanja z rokami, lomljenja jezikov in smejanja, da se je krohotala cela gostilna. Na koncu smo namesto kave vsi naročili pivo, ker je bilo najlažje. Ko sem se pravkar namenil plačati, mi je veter bankovec odnesel nekam za vogal in ko sem se zapodil za njim, sem odkril zanimivo reč. Tam je stal sam samcat citroenov kombi, ki pa je imel slovenske registrske tablice. Menda so tiste dni imeli ljubitelji starih citroenov srečanje nekje v Franciji in iz te garde je po mojem mnenju prihajal tudi ta ličen avto, čeprav lastnika nismo našli. Škoda, pa drugič. Nadaljevanje prihodnjič Foto: Dani Zorko Ob vstopu v Francijo smo takoj srečali slovensko vozilo. Foto: Dani Zorko Brezplačno si lahko odrežeš cvetlic, kolikor hočeš. Oven (21. 3. - 20. 4.) Ona: ljubezen bo prinesla mnogo popolnosti. Zaupali boste v svojo magnetičnost in tako doživeli razcvet na osebni ravni. Spremljala vas bo tudi močna volja in želja po pogovoru. On: valentinov dan v sebi skriva neko skrivnost. Raziskovalna narava vam prinaša pozitivne spremembe. Samski boste imeli več izbire in vezani si morajo postaviti trdna pravila igre. Bik (21. 4. - 20. 5.) Ona: zvezde vam bodo v ljubezni naklonjene. Na življenje boste znali pogledati iz svetle plati. Srčni izvoljenec vam bo vir navdiha. Pogovor bo prinesel blagostanje in harmonijo. On: zvezdni ples bo romantičen in poln popolnosti. Znali boste na pravilen način povedati svoje mnenje. Odlikovalo vas bo ognjeno srce, ki v sebi skriva možnost prijetnih trenutkov. Dvojčka (21. 5. - 20. 6.) Ona: sprejeli boste paleto komplimentov. Odprle se vam bodo čudovite priložnosti. Zvezde vam v ljubezni nakazujejo mnogo preudarnosti. Slediti pa boste morali glasu svojega srca! On: dogodki v ljubezni vam bodo naklonjeni. S svojim šarmom boste okrepili osebo nasprotnega spola. Odlične iztočnice osebnega napredovanja bodo v komunikaciji. Rak (21. 6. - 22. 7.) Ona: Valentinov dan prinaša mnogo pozitivnega, plodnosti in harmonije. Zadeve se bodo korak za korakom pričele odvijati v pričakovani smeri. Ljubezen bo sol in aroma življenja. On: Polepšala vas bo razigranost. Ljubezenska sreča prinaša več izvirnosti in nenavadnosti. Odlikovala vas bo drznost. Nekaj zdrave previdnosti in premišljenosti ne bo odveč pri igri besed. Lev (23. 7. - 22. 8.) Ona: združili boste srčnost in modrost znanja - tako najdete določeno popolnost. Jasno bo, da se bodo zadeve s svetlobno hitrostjo odvijale v vašo korist. Mnogo bo sproščene romantike! On: sprejeti boste morali salomonsko rešitev. Omenjeno vam bo v osebno korist v ljubezni. Poiskati bo treba izzive in motivacijo. Življenje v dvoje bo naporno in čarobno. Devica (23. 8. - 22. 9.) Ona: napredek bo viden v komunikaciji. Tako najdete v vsem navdih in potrebo po ravnovesju. Določiti si boste morali osebne meje in pravila igre. Počasi se daleč pride. On: na nezavedni ravni boste opozorili nase. Ljubezenske dogodivščine bodo za vas nekaj posebnega. Naklonjena vam bo oseba nasprotnega spola, ki vam bo podelila pohvalo. Tehtnica (23. 9. - 23. 10.) Ona: nakazano je, da vas bo spremljala čutnost. S svojim navdihom boste privabljali pozitivno. Narediti morate prerez in reči bobu bob. Prijetnosti se bodo nadaljevale v ljubezni! On: igra usode vam bo prinesla blagostanje v ljubezni. Ugodno bo slediti svojim vrednotam in jih zagovarjati. Lažjih poti ne bo, zato boste nagrajeni za pravilne in modre ljubezenske odločitve. Škorpijon (24. 10 - 22. 11.) Ona: ljubezen prinaša košaro pozitivnega. Izvirnost in magne-tična privlačnost vam prinašata osebni napredek. Doživite lahko neko ključno spremembo. Poiskati boste morali svojo srečo. On: slediti boste morali osebni preobrazbi. Pomembno bo, da ne spregledate malenkosti. Spremljala vas bo strast in seksualnost. Srčna izvoljenka bo vaša neodkrita uganka. Strelec (23. 11. - 21. 12.) Ona: obiskala vas bo vila blagostanja in prinesla navdih. Pogovoriti se boste morali o svojih občutkih. Zadev ne pometajte pod preprogo, ampak rešujte. Ljubezen je za vas pravljica! On: občutili boste pomladno hrepenenje. Življenje vam bo ponudilo možnost izbire. Srčna izvoljenka vam pomaga pri osebnem pogovoru. Samski bodo poleti že veselo zaljubljeni. Kozorog (22. 12. - 20. 1.) Ona: ob paleti čustev boste našli navdih. Pričakovati bo dobro izbiro in prijetno romantiko. Dogodki se bodo zavrteli v vašo korist. Pravilno bo, da sledite glasu srca in ljubezenski simfoniji. On: notranja svoboda bo pot do osebne sreče. Vezani predstavniki bodo doživeli moč preobrazbe. Za ljubljeno osebo se bo dobro nekoliko boriti. Srčna izvoljenka bo vaše ogledalo. Vodnar (21. 1. - 18. 2.) Ona: določiti si boste morali meje in pravila igre. Pozitivni premiki v ljubezni vas bodo polepšali. Poiskati bo treba notranjo trdnost. Čas prinaša mnogo romantike in prijetnih besed. On: narediti bo treba prerez in reči bobu bob. Doživite lahko razcvet čustev. S svojim dinamičnim načinom boste magnet za ženski spol. Poglobite se v svet pogovora in intimnosti. Ribi (19. 2. - 20. 3.) Ona: valentinov dan bo dan čarobnosti. Sladke besede bodo v vas prebudile nežnost. Razcveteli se boste kot nežen cvet lotosa. Ljubezen bo igra smeha in solz. On: muza navdiha vam bo podarila kreativnost. Lepoto življenja odkrivate v dvoje. Seveda se morate izogibati pretirane dinamike in drznosti. Naučite se slediti svojim sanjam. Obiščete me lahko tudi na moji spletni strani www.tadei-sink. si. Možno je naročiti karto skupnega ujemanja za vas in vašega partnerja. Tadej Šink, horarni astrolog V Švici sleherna krava nosi zvonec. Prvoten razlog tiči v tem, da se krave v hribovitem svetu včasih izgubijo in se jih zaradi zvonca daleč sliši, kot nam je povedal starejši kmet z Zuga pri Luzernu, pa lastniki po zvoncih tudi ločijo svoje krave od drugih, če se pomešajo. Na poti smo velikokrat videli tudi ogromna polja cvetlic, povsod pa je stalo „vabilo", da si rože lahko zastonj odrežeš. Če bi bil kdo slučajno v dvomih ... Sleherno mestece ali vasica je bilo res do potankosti urejeno. Nikjer ni bilo opaziti razpadajoče koče ali kozolca, Švicarji so vse obnovili ali podrli. Do Berna, ki je tudi glavno mesto Švice, smo imeli slabo urico, zato smo se odločili, da si ga ogledamo. S pridom smo uporabljali našo parkirno uro, in sicer tudi na mestih, kjer je bilo treba plačati parkirnino. A vse je šlo po sreči. Glavna ulica v Bernu je Foto: Dani Zorko Vse krave v Švici imajo zvonce in svojo številko. Foto: Dani Zorko V Bernu te pri vhodu v mesto najprej pričakajo medvedi. V Švici sleherna krava nosi zvonec. Prvoten razlog tiči v tem, da se krave v hribovitem svetu včasih izgubijo in se jih zaradi zvonca daleč sliši, kot nam je povedal starejši kmet z Zuga pri Luzernu, pa lastniki po zvoncih tudi ločijo svoje krave od drugih, če se pomešajo. Na poti smo velikokrat videli tudi ogromna polja cvetlic, povsod pa je stalo „vabilo", da si rože lahko zastonj odrežeš. Če bi bil kdo slučajno v dvomih . Sleherno mestece ali vasica je bilo res do potankosti urejeno. Nikjer ni bilo opaziti razpadajoče koče ali kozolca, Švicarji so vse obnovili ali podrli. Do Berna, ki je tudi glavno mesto Švice, smo imeli slabo urico, zato smo se odločili, da si ga ogledamo. S pridom smo uporabljali našo parkirno uro, in sicer tudi na mestih, kjer je bilo treba plačati parkirnino. A vse je šlo po sreči. Glavna ulica v Bernu je Foto: Dani Zorko Vse krave v Švici imajo zvonce in svojo številko. Foto: Dani Zorko V Bernu te pri vhodu v mesto najprej pričakajo medvedi. Te orhideje namreč živijo na vejah dreves. Živijo le od tega, kar dež prinese skozi listnate krošnje, zato jim tudi pretirano gnojenje zelo škodi. Med dežjem je vedno obdobje suhega vremena, korenine pa imajo dovolj zraka. To jim moramo ponuditi tudi mi. Zato jih gnojimo samo v obdobju cvetenja, pa še to v zelo nizkih odmerkih, celo nižjih, kot so tisti priporočeni. Bolje pa je, da jih sploh ne gnojite. Ko odcveti, porežemo cvetno steblo nad prvim ali drugim očesom. Običajno tam požene dodatno steblo in spet zacveti. Vse temperature pod 15 °C-17 °C pri tej orhideji zaustavijo rast, zato pazite pri zračenju sobe, prenosu iz trgovine in podobno. Se nižje temperature jo lahko tudi ubijejo! Presajamo jo vsakih pet let, vendar je treba poiskati pravi substrat. Naši so pogosto preveč podobno zemlji, zato v njih korenine nimajo zraka in gnijejo. Potrebujejo samo lubje in vmes nekaj prav posebnega islandskega mahu. Čeveljčki so primerni tudi za tiste, ki nimate primernih oken, želite pa imeti orhideje v sobah. Potrebujejo najmanj svetlobe. Pri njih velja, da so najbolj toploljubne orhideje. Njihov substrat se ne sme izsušiti, sončni žarki pa jih požgejo. Za mnoge niso zanimivi, saj imajo en sam cvet, a prav ta nam lahko prinese veliko veselja, če znamo ceniti posebnost in skromnost. Žal pa ne zacvetijo radi ponovno, zato so primerni samo za nekoliko bolj izkušene vrtnarje. Orhideje so rastline odprtih in zračnih rastišč. Ne prenašajo neprezračenih ali celo zakajenih prostorov. Zato jih imejte v prostorih, kjer se ne kadi in ki jih lahko varno zračite tudi v teh mrzlih zimskih dnevih. Ne odvzemajo veliko kisika ponoči, zato jih lahko imate tudi v spalnicah. Valentinovo naj bi bil sicer praznik zaljubljencev, vendar pa je tudi praznik prijateljev, zato vsem bralcem in tudi poslušalcem voščim lep praznik in se vam zahvaljujem za vašo zvestobo. Miša PUŠENJAK Moje cvetje • Miša Pušenjak, specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Valentin, prvi pomladin Valentin je po starem slovenskem verovanju dan, ko se prične narava prebujati. Vsi poznamo pregovor: »Valentin ima ključ od korenin«. No, letos bodo morali kurenti kar močno pozvanjati, da bodo pregnali zimo, saj so se nizke temperature začele šele zdaj, ko bi nas morali že greti prvi spomladanski sončni žarki. Sobne rastline Za naše prednike je pomenil god sv. Valentina začetek dela na polju, danes pa ga bolj poznamo kot praznik zaljubljencev. Zato se na valentinovo podari veliko rož, predvsem cvetočih lončnic. Pri nakupovanju pa bodite pozorni na nekaj stvari. Najprej pazite, da se na rastlini ne pojavljajo škodljivci. Če so na listih mastni madeži, potem take rastline prav gotovo ne kupimo. Ko jih prinesete domov ali dobite za darilo, naj bodo vsaj mesec dni v karanteni - postavite jih stran od vseh ostalih rastlin. Na rastlinah iz rastlinjakov se radi skrivajo slepi potniki - škodljivci. Te v rastlinjakih zatirajo, vendar vseh jajčec navadno ne odpravijo. Šele ko se prepričate, da na rastlini ni nič neprijetnega, jo prestavite v družbo vaših domačih ljubljenk. Druga izredno pomembna stvar je, da kupljenih rastlin ne prehladimo na poti od cvetličarne do doma ali kasneje, preden rastlino podarimo. V letošnjem letu je to še posebej pomembno. Nujno je, da je nabava rastlin, posebej orhidej, zadnji opravek pred odhodom domov. V trgovini naj vam lepotico dobro zavijejo v papir, če pa kupujete v vrtnem centru, storite to sami. Zato je bolje lončnice kupovati v cvetličarnah kot pa v vrtnih centrih, kjer velikokrat z njimi ne ravnajo tako, kot bi bilo treba. Zanemarjene in prehlaje-ne rastline doma rade odvržejo cvetove. V takem vremenu, kot ga imamo sedaj, ne kupujte gardenij, naj bodo še tako lepe in privlač- ne. Te so na mraz in spremembo prostora zelo občutljive in razočaranje zaradi odpadlih cvetov bo zelo verjetno sledilo nakupu. V zadnjih dveh oz. treh letih so postale izredno priljubljene in seveda tudi našemu žepu dostopnejše ene najlepših cvetočih rastlin - orhideje. Za začetnike so daleč najprimernejše tiste iz družine falenopsis, ki jih tudi največ srečamo v trgovinah. Prav nič pa za njimi ne zaostajajo dendrobiji oz. orhideje iz družine dendrobij, veliko zahtevnejši pa so čeveljčki ali pafiopedili. Ti ne cvetijo vsako leto, orhideje iz prvih dveh družin pa. Naš pogled hitro pritegnejo vande. To so orhideje, ki jih prodajajo z golimi koreninami, pogosto sicer v steklenih kozarcih. Teh ne kupujte, saj niso primerne za vzgojo v stanovanjih; zahtevajo namreč visoko zračno vlago in primeren prostor. Načeloma dobro uspevajo samo v posebnih rastlinjakih. Vse orhideje je dobro poleti postaviti na prosto, vendar ne na tla. Visijo naj v zraku, tako da bo voda odtekala sproti. Le falenopsisi lahko ostanejo vedno na istem mestu v stanovanju. Svetujem pa vam, da nove orhideje vsaj za mesec dni ločimo od zdravih domačih, saj ne vemo, kaj smo z njimi dobili v stanovanje. Dendrobij cveti zelo dolgo, najbolje pa se počuti na severnih in vzhodnih oknih. Ta orhideja lahko zelo razkošno cveti, vendar potrebuje obdobje počitka, ko je ne smemo veliko zalivati. Najbolje je, da je to obdobje v jeseni. Zalivamo Foto: Miša Pušenjak jo samo dvakrat na mesec, poleti pa naj se substrat ne izsuši. Dendrobij cveti na novih poganjkih, ki jih požene veliko vsako leto. Stare poganjke lahko postopoma odrežemo. Falenopsisi izvirajo iz območja Tihega oceana, kjer je vedno toplo (18 °C-25 °C), zato izrazitega počitka ne potrebujejo. Radi imajo visoko zračno vlago in svetlobo, ne marajo pa direktnega sonca, ki požge liste. Mnoge motijo njihove zračne korenine, ki takrat, ko se rastlina dobro počuti, korenine požene iz lončka. Nujno jih pustite pri miru, saj so rasno te pri iskanju hrane bolj aktivne, kakor tiste v lončku. Voda zvečer ne sme ostajati za pazduhami listov, sicer prične gniti, zato jo rosimo le zjutraj. Med dvema zalivanjema se mora substrat popolnoma izsušiti. Zobozdravstveni nasvet • Petra Pergar Barč, dr. dent. med. Parodontalna bolezen - dejavnik tveganja Nekoč so se zobozdravniki ukvarjali zgolj z odpravljanjem zobobola, mehanskim popravljanjem lukenj v zobeh ter nadomeščanjem izgubljenih zob, da bi človeku ponovno omogočili žvečenje in sproščen nasmeh. Danes vse to še vedno počnemo, vendar se dejavnost usmerja tudi na preprečevanje bolezni zob, obzobnih tkiv in celotne ustne votline. Zobozdravstvo se vedno bolj prepleta z medicino. Nova spoznanja kažejo, da bolezni v ustih, zlasti vnetje obzobnih tkiv, poslabšuje nekatere sistemske bolezni, tudi aterosklerozo, glavnega povzročitelja srčno-žilnih bolezni. Kaj je parodontalna bolezen Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv. Pri mladih je omejena na dlesen (gingivitis), z leti pa lahko napreduje na kost, v kateri leži zob in jo razgradi (parodontitis). Zob se omaje, v končni fazi pa izpade. Med ljudmi še vedno velja prepričanje, da gre za starostne, degenerativne spremembe, t. i. paradonto-zo, proti kateri smo nemočni. Harald Loe je že leta 1965 prikazal vzrok za začetne vnetne spremembe dlesni. Opazoval je reakcijo dlesni pri prostovoljcih z odlično higieno in zdravo dlesnijo. Ko so prenehali s čiščenjem zob, je dlesen pri vseh najkasneje po treh tednih postala rdeča, nabrekla in je na dotik zakrvavela, kar so znaki vnetja. Naj opozorim, da vnetje dlesni ne boli, torej žal ni tistega ključnega znaka, ki bi nas opozoril, da je nekaj narobe. Že po enem tednu pravilne ustne higiene so ti znaki pri preiskovancih izginili. Vzrok za vnetje dlesni so torej zobne obloge oz. bakterije v njih. V 1 mm3 jih je kar 100 milijonov. Kaj pospešuje napredovanje Drži pa dejstvo, da nismo vsi ljudje enako dovzetni za napredovanje bolezni. Hujša razgradnja kosti, ki lahko vodi v izgubo zob, se razvije le pri četrtini ljudi. Dejavniki, ki pospešujejo ta proces, so poleg slabe ustne higiene še kajenje, sladkorna bolezen, debelost, nosečnost, oralna kontracepcija, pitje črne kave ter slabo izdelane plombe in mostički v ustih, pod katerimi zastajajo obloge. Pomembna je tudi reakcija naših obramb- nih vnetnih celic. Ta odziv v veliki meri podedujemo, zato se napredovala parodontalna bolezen v nekaterih družinah pogosteje pojavlja. Kakšne so posledice v telesu Pri parodontalni bolezni se prizadeta dlesen in kost umakneta od zoba, nastanejo obzobni žepi, ki lahko segajo čisto do vrha korenine. Globoki žepi okoli vseh zob lahko v skupni_površini tvorijo tudi za dlan veliko okuženo rano. Telo se neprestano bori z infekcijo, obrambni sistem organizma je stalno vzdražen. V kri prehajajo bakterijski strupi in škodljive snovi, ki nastajajo ob Vir: http://www.flegis.si Parodontalna bolezen je vnetje obzobnih tkiv. vnetju. Ob poškodbi sluznice, do česar prihaja vsakodnevno že ob ščetkanju in žvečenju, pa v kri vdrejo tudi bakterije. Posledice se kažejo tudi v drugih telesnih organih. Parodontalna bolezen pospešuje aterosklerozo Ateroskleroza, poapnenje žil, je kronično degenerativno in po novejših spoznanjih tudi vnetno dogajanje v žilni steni in je zaradi zapletov odgovorna za skoraj polovico vseh smrti v Sloveniji. Glavni proces je odlaganje maščob v žilno steno, kar postopno maši žilno svetlino, ovira dotok krvi organom in vodi v zaplete, kot so srčna ali možganska kap, angina pektoris ali huda bolečina v udih oziroma trebuhu zaradi nezadostne prekrvavi-tve nog ali črevesa. K nastanku in pospeševanju prispevajo številni že znani dejavniki tveganja, na katere lahko bolj ali manj vplivamo -hiperlipidemija, kajenje, stres, debelost, premalo gibanja, hi-pertenzija, sladkorna bolezen, metabolni sindrom, starost, spol in družinska obremenjenost. Med novejše dejavnike spada pomanjkanje ženskih spolnih hormonov, homoci-stein, fibrinogen in CRP kot parameter vnetja. Raziskave so pokazale, da je tudi parodontalna bolezen neodvisni dejavnik tveganja za nastanek ateroskleroze. Bolniki s parodontalno boleznijo imajo trikrat večjo verjetnost za nastanek ateroskleroze in z njo povezanih zapletov. Na katere sistemske bolezni še vpliva Že dolgo je znano, da sladkorna bolezen močno poslabša parodontalno bolezen in da slabo urejeni diabetiki hitreje izgubijo zobe. Novejše raziskave pa ugotavljajo tudi obratno povezavo. Ob zdravljenju parodontalne bolezni se je zmanjšal nivo glikoziliranega hemoglobina in potreba po inzulinu, manj je bilo zapletov, povezanih s sladkorno boleznijo. Po številnih raziskavah predstavlja parodontalna bolezen nevarnost tudi za dihala (zvečana možnost nastanka aspiracijske pljučnice), možgane (abscesi v možganih), sklepe (artritis), moške spolne organe (zdravljenje paro-dontalne bolezni je zmanjšalo neplodnost). Vnetje obzobnih tkiv pri nosečnicah zveča verjetnost za prezgodnji porod in nizko porodno težo otroka. Po izračunih znanstvenikov bi lahko s parodontalnim zdravljenjem preprečili kar 18 % prezgodnjih rojstev. Skrbimo za svoje zobe! Za zdravje svoje ustne votline lahko sami storite največ: z redno in dosledno ustno higieno ob primerni za zobe zdravi prehrani. Če bi lahko zobozdravnik dvakrat dnevno vsem svojim pacientom temeljito umil zobe, bi s tem dosegel mnogo boljše rezultate kot jih s svojim delom. Nobena vrhunska protetična rešitev se namreč ne more kosati z zdravim, naravnim zobovjem. Dodaten razlog za skrbno nego ust je tudi spoznanje, da lahko bolezni v ustih prispevajo k razvoju ali poslabšajo že obstoječe kronične sistemske bolezni, ki so v sodobnem svetu glavni vzrok obolevnosti in smrtnosti prebivalstva. S svetovne glasbene scene Ameriška pop zvezdnica Lady Gaga se bo v kratkem znova vrnila na svetovne koncertne odre. Pevka je namreč na Twitterju izdala, da bo 27. aprila v Seulu pričela svojo novo svetovno turnejo, v okviru katere naj bi nastopila na 110 koncertih. Kljub temu, da je že večkrat napovedala izid novega studijskega albuma, bo še pred poletjem podaljšala svojo zadnjo turnejo Born This Way Ball Tour. Turnejo bo pričela v Južni Koreji, sledili bodo nastopi na Japonskem, Singapurju, Novi Zelandiji in Avstraliji. Za tem pa naj bi turnejo nadaljevala po Evropi, a za sedaj še ni znano kje in kdaj. ®®® Člani legendarne ameriške rok zasedbe Metallica bodo letos poleti organizirali popolnoma nov glasbeni festival. Dvodnevna manifestacija pod imenom Festival Orion Music + More se bo odvil to poletje med 23. in 24. junijem v Atlantic Cityju v ameriški zvezni državi New Jersey. Svoj na- Foto: wordpress.com Metallica stop na festivalu so že potrdili naslednji izvajalci: Avenged Sevenfold, Modest Mouse, The Gaslight Anthem, Cage The Elephant, Lucero in ob Metallici glavne zvezde festivala člani zasedbe Artic Monkeys . Frontmen zasedbe Metallica Lars Ulrich je izjavil, da želijo z omenjenim festivalom na enem mestu zbrati najboljše, kar po njihovem mnenju prinaša rok glasba. V zibelki kantri glasbe v Na-shvillu bodo odprli novi muzej posvečen kantri rok legendi Johnnyju Cashu. Johnny Cash je umrl leta 2003 v 71. letu starosti, muzej pa naj bi svečano odprli ob 80. obletnici njegovega rojstva. Ustanovitelj in bodoči vodja muzeja bo dolgoletni zbiratelj Cashovih predmetov Bill Miller. V muze- BILBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA) 1. STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YOU) - Kelly Clarkson 2. SET FIRE TO THE RAIN - Adele 3. GOOD FEELING - Flo Rida UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA) 1. TITANIUM - David Quetta ft. Sia 2. ALONE AGAIN - Alyssa Reid ft. Jump Smokers 3. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra NEMČIJA 1. AI SE EU TE PEGO - Michel Telo 2. SOMEBODY THAT I USED TO KNOW - Gotye ft. Kimbra 3. HEART SKIPS A BEAT - Olly Murs ft. Rizzle Kicks ju bodo ob predmetih, ki jih je prispevala družina pokojnega glasbenika, razstavljeni tudi predmeti iz njegovega bivšega muzeja The House of Cash, ki so ga zaprli leta 1999 in je bil prikazan v njegovem znanem videospotu za skladbo „Hurt". ®®® 53-letna ameriška pop pevka Madonna, ki je pred dnevi nastopila ob polčasu Super Bowla, najbolj gledanega televizijskega spektakla v ZDA, je dokazala, da je še vedno kraljica popa. Navdušila je z novim singlom Give Me All Your Luvin, ki najavlja njen novi studijski album MDNA, ki bo uradno izšel 26. marca. Pred dnevi pa je pevka na svoji uradni spletni strani predstavila datume koncertne turneje, ki bo pospremila izid nove plošče. Nam najbližje bo Madonna nastopila 11. junija na stadionu Maksimir v Zagrebu. ®@® V prodaji je že novi album z največjimi in najlepšimi ljubezenskimi skladbami iz bogatega opusa popularnega italijanskega pevca Erosa Ramaz-zottija. Album s preprostim naslovom Best Love Songs najavlja s singlom Inevitabile, ki ga je posnel skupaj s popularno italijansko pevko Giorgio. Eros Ramazzoti se je rodil 28. oktobra leta 1963, njegovi prvi glasbeni uspehi pa segajo v leto 1981, ko je nase opozoril na glasbenem tekmovanju Voci Nuove di Castrocaro, na katerem ga je v finalu premagal sam Zucchero. V svoji dosedanji karieri je izdal že deset studijskih albumov, ki jih je po celem svetu prodal v več kot 50 milijonih izvodih. Sodeloval je s številnimi zvenečimi imeni iz sveta glasbe, kot so Cher, Andrea Bocceli, Joe Cocker, Carlos Santana, TinaTurner, Anastacia, Luciano Pavarotti in Laura Pausini. ®®® Seznam skladb iz zbirke Best Love Songs CD 1: 1. Inevitabile 2. Bella Storia 3. Una Storia Importante 4. Emozione Dopo Emozione 5. Adesso Tu 6. Un Cuore Con Le Ali 7. La Luce Buona Delle Stelle feat. Patsy Kensit 8. Ma Che Bello Questo Amore 9. Occhi Di Speranza 10. In Segno D'Amicizia 11. Ti Sposeró Perché 12. Amarti E' L'Immenso Per Me 13. Canzoni Lontane 14. Amore Contro 15. Anche tu feat. Raf 16. Un'Altra Te CD 2 1. Stella Gemella 2. Piu Bella Cosa 3. Quasi Amore 4. Il Mio Amore Per Te 5. Fuoco Nel Fuoco (Album Version) 6. Un Angelo Non E 7. Quanto Amore Sei 8. Un'Emozione Per Sempre 9. Piccola Pietra 10. I Belong To You (Il Ritmo Della Passione) feat. Anastacia 11. Sta Passando Novembre 12. La Nostra Vita (Album Version) 13. Cose Della Vita (Can't Stop Thinking Of You) feat. Tina Turner 14. Bucaneve 15. Controvento 16. Parla Con Me ®@® Minila so že štiri leta od izdaje zadnjega albuma Saturday Nights & Sunday Mornings popularne ameriške rok zasedbe Counting Crows. Predaha je očitno konec, saj bodo fantje 10. aprila na tržišče poslali nov studijski album z imenom Underwater Sunshine. Na albumu bodo v glavnem priredbe znanih in manj znanih pesmi drugih izvajalcev. Janko Bezjak To je to Naročite v Štajerski z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...) - poštna dostava na dom. NAROCI1.NICA ZA V Štajerski Ime in priimek:. Naslov: _ Pošta: _ Davčna številka:. Telefon: _ Datum naročila: Podpis: _ RADIO TEDNIK Ptuj d.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Pesmi Na vsake kvatre se sprehodim po svojem seznamu skladb in si zavrtim kakšno partizansko pesem. Slovensko, italijansko, špansko, srbohrvaško, rusko ... Ne zato, ker bi imel kakršnekoli želje po Jugoslaviji, tedanji Ideologiji ali partlzanstvu. Konec koncev tega nikdar nisem doživel v praksi. Kar mi predstavljajo in simbolizirajo, je neke vrste svoboda. Reči ne, reči dovolj. To je razlog, da vsake toliko časa rad poslušam Bandiero Rosso, Bilacanko, Hej Slovani, In-ternacionalo, Katjušo, Hasta Siempre Comandante in tako naprej. Seznam bi lahko bil skoraj neskončen. Lepo bi bilo videti, če bi se ljudje kdaj za trenutek ustavili in premislili o tem, kar imajo in kar jim pripada (ne samo na papirju ali pa še tam ne). Sploh v teh nenavadnih časih, ko peščica ljudi misli, da svet pripada njim, velika večina pa ga poganja. Velikokrat se vprašam, zakaj se nič ne spremeni, zakaj se nič ne premakne. Veliko ljudi je tako ali drugače nezadovoljnih, a ostaja status quo. Čakamo na navodila z vrha, pa čeprav vsi vemo, da od tam ne bo prišlo nič pametnega. Krpanje neštetih lukenj tega cedilastega sistema ne vodi nikamor. Začnemo lahko edino s točke nič. S popolnega začetka. In začeti morajo/-mo mladi. Ta generacija si mora ustvariti in izboriti svojo prihodnost. Kdo drug ... upokojenci? Ti so imeli svojo prihodnost. Nihče drug ne bo potegnil tega voza naprej. Edino upanje za ta rod je v zdajšnji mladi generaciji. Ampak začne se pri osebni svobodi vsakega individuu-ma. Družba je rezultat posameznikov, ne obratno. Šele ko imaš svobodne in pokončne posameznike, lahko začneš razmišljati o zdravi družbi. Kajti to, v čemer živimo danes, ni nikakršna družba. Je navadno skrpucalo in godlja. Je združba posameznikov, ki hodijo vsak po svoje, vsekakor pa ne družba. Ali morda kaj delamo skupaj? Ali morebiti kaj počnemo v skupno dobro? Zelo poredko. Tukaj seveda ne gre za žrtvovanje posameznikove osebne integritete in individualizma. Družba še zdaleč ne pomeni ena uniforma, ena frizura in tako naprej. Družbe, kot je recimo kitajska, ne peljejo nikamor. Misliti z eno glavo in kot življenjski cilj služiti državi je na dolgi rok brezupno. Kakorkoli, na tem mestu je vseeno treba omeniti, da imajo Kitajci veliko močnejši občutek in smisel za narediti in doseči nekaj skupaj. Vendar združiti najboljše obeh svetov se zdi že utopično ... Upam, da bom v svojem življenju dočakal vsaj kak korak naprej. Za začetek bi lahko ponovno začeli peti Internaci-onalo; ne samo Slovenci, vsa Evropa. Enkrat je oligarhiji treba zabrusiti „No pasaran" in pika. Zdaj pa bo po naše. Lahko se začne z družbenimi komunami in zadrugami, zakaj pa ne ... Matic Hriberšek Cradioptuj ^^ 89.8° 98.2 °I04:3 89,8° 98,2° 104^3 www.radio-tednik.si t V KNOW - Gotye Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. 1. AI SE EU TE PEGO - Michel Telo 2. VIDEO GAMES - Lana Del Rey 3. SOMEBODY THAT I USED feat. Kimbra 4. BRIDGE OF LIGHT - Pink 5. GOOD FELLING - Flo Rida 6. DOMINO - Jessie J 7. DANCE WITH ME TONIGHT - Olly Mur 8. STRONGER (WHAT DOESN'T KILL YO Clarkson 9. KISS THE STARS - Pixie Lott 10. WITHOUT YOU - David Gueta & Usher 11. WE FOUND LOVE - Rihanna ft. Calvin Harris vsako sredo na Radiu Ptuj Z Vami na frekvencah 89,8°98,201043 bo Janko Bezjak Kelly Smeh ni greh Kaj bomo danes jedli Foto: ASV TOREK krompirjev golaž SREDA paradižnikova omaka s fižolom*, metuljčki in popečeno šunko ČETRTEK rižota s puranjim mesom, radič z gorčico PETEK ribji polpeti, pire, solata SOBOTA sarma, krompir v kosih; pustni krofi** NEDELJA gobova juha, dunajski zrezki, riž, rdeča pesa v solati PONEDELJEK ohrovt s krompirjem in govedino (iz nedeljske juhe) ^Paradižnikova omaka s fižolom Sestavine: pol čebule, 3 stroki česna, 80 dag (pločevinka) vloženih pelatov, 50 dag vloženega belega fižola, timijan, rožmarin in sol po okusu; testenine - metuljčki; rezine šunke. Čebulo popražimo, da postekleni, dodamo česen, da zadiši, nato pa pelate. Počasi kuhamo, da se omaka zgosti, vmes solimo in dodamo začimbe. Zmiksamo s paličnim mešalnikom, dodamo odcejen beli fižol in še nekaj minut kuhamo. Posebej skuhamo metuljčke. Na žar plošči popečemo šunko po obeh straneh. Na krožnik damo metuljčke, prelijemo s paradižnikovo omako in na vrh položimo šunko. **Pustni krofi Sestavine: 1 kg moke (pol gladke, pol ostre moke), 9 dag kvasa (2 kocki ali 1 kocka kvasa in 1 pecilni prašek), 1/2 l mleka, 7 rumenjakov, 6 dag sladkorja, 1 vanilijev sladkor, 1 dl olja, 1/2 dl ruma, 1 kavna žlička soli, 1/2 limoninega soka; marelična marmelada za nadev. Rumenjake, sladkor in vanilijev sladkor stepamo, da postane masa penasta in naraste. Dodamo olje in rum. Mešamo dalje in dodamo limonin sok. Vsujemo v moko, v katero smo dodali sol in že počasi vmešavali vzhajan kvas (naredili smo ga iz mlačnega mleka, malce sladkorja in malce moke), in prilijemo preostanek mleka. Mešamo (lahko kar z roko) še približno 10 do 15 minut. Ko je zmešano, nič ne čakamo na vzhajanje, pač pa zajemamo enakomerne količine mase (7-9 dag - najenostavneje z jedilno žlico), oblikujemo kroglice (kot bi delali rumove kroglice), jih malce sploščimo in jih pustimo vzhajati približno 30 minut. Med vzhajanjem jih po 15-20 minutah obrnemo, tako da vzhajajo z obeh strani. V kozico damo za 3 prste olja in jih v ne prevroči maščobi zlato rumeno spečemo. Iz tolikšne količine testa naredimo okrog 25 krofov. Pripravila: Alenka Šmigoc Vinko OPOMIN Najemnik stanovanja je od lastnika stanovanja prejel zadnji opomin za plačilo najemnine, ki je ni plačal že pol leta, in ves vesel rekel svoji ženi: »Berta, poglej, končno nama ne bodo več pošiljali opominov. Danes so nama poslali zadnjega!« »Ne, nič takega ni v naši družini.« »Ja, vidite, to je pa res škoda.« PRODAJALEC »Kaj ste po poklicu?« »Ulični prodajalec sem!« »In koliko bi zahtevali za Trdinovo ulico?« SOZALJE V oddelek veleblagovnice s knjigami vstopi ženska v črnini, ki ima v rokah knjigo z naslovom »Užitne gobe«. Prodajalka jo zagleda in reče: »Moje iskrene sožalje. Knjige smo že umaknili iz prodaje in lahko brezplačno dobite nov, popravljen izvod!« SLOVENSKO SADJE »Je to res slovensko sadje?« vpraša nakupovalka branjevko na tržnici. »Želite sadje jesti ali se z njim pogovarjati?« ji zabrusi bra-njevka. OROŽJE Možakar je vstopil v trgovino z orožjem in rekel prodajalcu: »Rad bi kupil pištolo.« »Kakšno pa?« »Ne spoznam se na orožje. Rad bi tako za pet ljudi!« je odgovoril kupec. ŠKODA »Parcela leži tik ob gozdu, smreke dehtijo in čudovit zrak bo prodiral v hišico vse leto. Ne da se povedati, kako je to zdravo. Imate v družini morda pljučne bolnike, astmatike ali koga z infarktom?« je ustrelil prodajalec nepremičnin. NEUMESTNO VPRAŠANJE Starejša gospa je prišla v trgovino in rekla: »Rada bi kupila nov radio!« »Ali vaš stari ne funkcionira več?« je zanimalo prodajalca. »Ne vtikajte se v moje intimne družinske zadeve! Jaz sem prišla po nov radio!« Štajerski TEDNIK BOLNIK Z GONOREJO KRAJ PRI VRANSKEM NASELJE V OBČINI POLZELA RADIJ SESTAVIL EDI KLASINC STARA SORTA JABOLK SKLADBA JURETA ROBEŽNIKA VEČJA LUŽA, LOKEV ZVEZDA SPREMENLJIVKA NIKELJ SPOMENIK SINTETIČNO VLAKNO REKA V ITALIJI OKROGLA ZNAČKA NAŠA PEVKA DEŽMAN BICIKEL IZ BESED KARAN + IND HOKEJSKI PLOŠČEK, PUCK ENRICO CARUSO STROKOVNJAK ZA PREHRANO AJDOVA SLAMA, AJDOVKA NESTROKOVNJAK MLINSKI ŽLEB, RAKE DONENJE STOPALNIK PRI BICIKLU GRŠKA ČRKA OŽIVLJENI MRTVECI KMET, KI ORJE (STAR.) KOVINSKI ZVOK URESNIČEVANJE NEN. SRČNA SLABOST MOŠKA SPOLNA ŽLEZA IZRODEK, IZVRŽEK, SPAČEK KOPNO V MORJU ... JO JE SESTAVIL RADIOAKTIVNI PLIN PREVAJALKA VINŠEK NAS DRAMATIK CANKAR drhal, sodrga AMERCIJ STOKANJE nar. pitna voda LANTAN ČASOVNO OBDOBJE SKODELA (NAR.) iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii KRAJ PRI ZREČAH DOBIVANJE ZOB iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii VODNA STRUJA PADEC KRAJ V SLOVENSKIH GORICAH NEPREGIBNA BESEDA iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii GRŠKI MITOLOŠKI IGRALEC KOVINSKI SPOJ RICHARD YATES MADŽARSKI PESNIK ACS PREDNIK, ZARODNIK NAŠA IGRALKA KUMER DRUGO NAJVEČJE JAPONSKO MESTO Štajerski TEDNIK GL. MESTO NOVEGA JUŽNEGA WALESA LOVILEC RAKOV UGANKARSKI SLOVARČEK: GOMILSKO = kraj pri Vranskem, KAROLY = ime madžarskega pesnika Acsa, KOKARDA = okrogla značka, OROVA VAS = naselje v občini Polzela, POPKA = stara sorta jabolk, PREDIKATIV = nepregibna beseda, ROJA = mlinski žleb, rake, ZDELA = narodni naziv za skodelo, ZEČE = kraj pri Zrečah. ■je^ej 'AaupAs 'e^eso 'eomv 'egooid 'A|oje>i 'Ap^paid 'eu\/ ejoAS 'Aei|qozo 'e|apz 'e~| '^ojs 'uuv 'lefoAS 'uba| '¡p3 '^ojo 'jo^zj 'opoui 'erpezpai 'jejoio '|epad 'uop '^¡ojouoS 'e^jeump 'baou 'e^e|iu 'uouo 'e^dod :ouAoiopoA '3>1NVZId>1 31 A3HS3d Foto: ASV Govori se ... ... da se je prisega desete slovenske vlade baje čisto po naključju zgodila šele po kulturnem prazniku in na predvečer uradnega pričetka norčavih pustnih dni v deželi korantov. . da je bila osrednja prireditev ob kulturnem prazniku v najstarejšem mestu tako močno »kulturna«, da so besede slavnostne govornice med nekaterimi povzročile precej nezadovoljstva. Prvi človek muzeja, ki mu je stopila na žulj, naj bi baje razmišljal celo o tožbi. . da smo Poetovionci, kljub temu da smo za otvoritev EPK porabili bistveno manj denarja kotMarburgovci, imeli zanimivejšo in baje tudi bolj všečno »ljudsko« prireditev. ... da se je na poetovionski slovesnosti pokazalo, da je prva dama EPK-ja prava ču-dodelka, saj je rimskega cesarja Hadrijana pomladila za dobrih 1000 let. . da je bil v omenjeni poeto-vionski superfašenski predsta- vi edini akter, ki je uradno prijavljen v poetovionski občini, baje le štirikolesnik. ... da avtor besedila omenjene svatbe že ve, zakaj predstave ni bilo mogoče izvesti v po-etovionskem gledališču, saj je pred časom sam zapisal, da lahko v njem nastopa že skoraj vsak. ... da so za »prijetno« popestritev fašenka po dornavsko letos še posebej poskrbeli tamkajšnji cigani; baje zato, ker je med pustnimi tudi nekaj pra- vih. ... da se je naš Trdobojec kar sam postavil v vlogo Lesija: že petič se vrača - v MB namreč. Vidi se ... . da so kljub hudemu mrazu obiskovalce otvoritvene slovesnosti, predvsem pa prvega človeka peotovionskega kuren-tovanja ter nekaj bivših prin-cev karnevala dodobra ogrele navidezno pomanjkljjvo oblečene karibske plesalke. Foto: Tajno društvo PGC Foto tedna • Bralci fotografirajo Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do ponedeljka, 20. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami smo izžrebali nagrajenca, ki bo nagrado prejel po pošti. Ime in priimek:_ Naslov:_ Pošta:_ Nagrado prejme Tjaša Kramberger, Dornava 92, 2252 Dornava. Foto: Ivan Svajgl Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@ radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! Tokrat smo v arhivu izbrskali fotografijo z naslovom »Večerno nebo nad Ptujem« avtorja Ivana Švajgla. Iskrice RADIOPTUJ 89,8*98,2*104,3 www.radio-ptuj.si Sudoku • Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat. Od torka do torka Tadejevznakpskpp 9 8 4 1 2 5 2 9 3 1 5 4 2 7 6 3 2 6 9 6 2 8 7 2 4 Ljubezen Poseí Denar Zdravje Oven ¥»¥ © €€€ 00 Bk VV ©©© €€ 000 Dvojčka V ©© €€€ 00 Rak ¥» © €€ 000 Lev VVV ©© € 00 Devica V ©©© €€€ 0 Tehtnica VVV ©© € 00 Škorpijon VVV © €€ 000 Strelec V ©©© €€€ 00 Kozorog V ©©© €€ 0 Vodnar VV ©©© €€€ 00 Ribi V ©© € 000 Sestavil: Tadej Sink, horarni astrolog Velja za teden od 14. februarja do 20. februarja 2012. 1 znak -slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično (Vir: www.pregovor.com) »Velike umetnine rastejo samo iz velike radosti ali iz velike bolečine.« Neznan avtor •kick »V gledališču je režiser bog - žal pa so igralci ateisti.« Žarko Petan •kick »Umetnost je laž, ki nam pomaga doumeti resnico.« Pablo Picasso •kick »Vse se da v poeziji naučiti, samo dvoje ne. Ako nima tvoje oko svojih žarkov, ako nima tvoja kri svojega utripa - nikdar ti ne bo pesem sijala, nikdar ne bo pela.« Oton Župančič •kick »Zdi se, da se narava in umetnost razhajata, in preden človek na to pomisli, se najdeta.« Johann Wolfgang von Goethe •kick »Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš.« Pablo Picasso •kick »Prava umetnost je predvsem tista, ki v nas premakne kako čutečo struno, tista, ki nas razburi v najbolj intimnih čustvovanjih.« Ingmar Bergman •kick »Izzvati v sebi že nekoč doživljeno čustvo in nato s kretnjami, linijami, barvami, podobami, izraženimi z besedami, predati to čustvo tako, da tudi drugi doživijo isto čustvo, to je stvar umetnosti.« Lev Nikolajevič Tolstoj •kick »Večina pesnikov pride na svet šele po svoji smrti.« Georg Christoph Lichtenberg •kick »Pesnik je vedno bil tisti, ki druge zdravi bolezni, od katere umira sam.« Branko Miljkovič Častni pokrovitelj 52. Kurentovanja na Ptuju dr. Danilo Türk, predsednik Republike Slovenije ★ feccJ ***** kurenfovanje 2012 AR%______ Kurentovanje kot ga še ni bilo Kurentovanje 2012 bo prelomno, saj dobiva z novim konceptom in partnerstvom Ptuja v Evropski prestolnici kulture 2012 vse večji mednarodni pomen in razsežnosti. Kot edinstvena kulturno-etnografska prireditev je jedro Festivala dediščine in umetnosti (Art&Heritage Festival), ki smo ga razdelili v tri programske sklope: EtnoFest, KarmevanFest in ArtFegt katerih preplet predstavlja presežno vrednost v Evopskem karnevalskem prostoru. Pridružite se nam, da začutite mistično moč kurenta in žlahtne pustne tradicije ter karnevalskega duha. Pomagajte nam v plemenitem poslanstvu odganjanju zla in oznanjanju čiste energije, doživite Kurentovanje, kot ga še ni bilo. ArtFest festiva anje lR1&H ival ERITAGE Ptuj, od 2. februarja 2012 Osrednji dogodki 11.-21. februar povezujemo svetove we connect worlds KarnevalFest EtnoFest Od 2. do 27. februarja ZDRUŽENJE KARNEVALSKIH MEST (FECC) - RAZSTAVA Od 3. februarja do 7. marca MED SLOVENSKIMI KURENTI IN SIBIRSKIMI ŠAMANI - SLIKARSKA RAZSTAVA Od 6. do 24. februarja MEDNARODNI SLIKARSKI EX TEMPORE PTUJ KARNEVAL 2012 Od 11. do 21. februarja FILATELISTIČNA RAZSTAVA FD PTUJ Od 13. do 14. in od 16. do 18. februarja KURENT - IGRANI LUTKOVNI MUZIKAL 16. februar PRAZNOVANJE POMLADI -OTVORITEV SLIKARSKE RAZSTAVE BORISA ŽOHARJA 17. februar 8. LIKOVNA KOLONIJA BEJŽI ČOPIČ, KURENT GRE 14. februar SREČANJE KULTURNE DEDIŠČINE SLOVENIJE 19. februar MEDNARODNI KARNEVALFEST -52. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA 21. februar POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI 10.-21. februar VEČERNI ZABAVNI PROGRAM V KARNEVALSKI DVORANI Klapa Kumpanji, Klapa Kampanel, Danijela, RD Band, Rebeka Dremelj, Jan Plestenjak, Maja Keuc, Tabu, Avantura, Tanja Žagar, Petar Grašo, Katrca, Nuša DerendWa, Drugo Dugme, Gitares, Tony Cetinski, Čuki, Kingston. Pustno vzdušje s kulturno, kulinarično in vinarsko ponudbo v ptujskih kulturnih ustanovah, hotelih in gostinskih lokalih. .¿¿t 16. februar POLI ŽUR Od 16. do 18. februarja KURENTANC 2012 - NAJVEČJE ŠTUDENTSKO PUSTOVANJE 17. februar GIMNAZIJSKI PLES V MASKAH 18. februar PUSTNA POROKA 18. februar TRADICIONALNI PRIMUSOV DOBRODELNI PUSTNI PLES 18. februar VELIKI KARNEVALSKI BAL 19. februar MEDNARODNI KARNEVALFEST -52. MEDNARODNA PUSTNA IN KARNEVALSKA POVORKA 20. februar MEDNARODNO SREČANJE VESELIH MAŠKAR IZ VRTCEV 20. februar VELIKA OTROŠKA MAŠKARADA Z ROMANO KRANJČAN 21. februar POKOP PUSTA IN PREDAJA OBLASTI MARIB0R2012 Europska prestolnica kulture partnersko mesto Ptuj Ptuj sir www.kurentovanje.net KONZORCIJ ^^Odem PETROL geaphn MESTNA OBČINA PTUJ TERME PTUJ aoirna □ TOYOTA ^■IGP PROJECT ING V HYPOGROUP RENT Prireditvenik Torek, 14. 2. 08:30 Ptuj, Mestno gledališče: igrani lutkovni muzikal Kurent (še isti dan ob 11. uri) 10:00 Ptuj, slavnostna dvorana Ptujskega gradu: Srečanje kulturne dediščine Slovenije 16:30 Ptuj, Mestni trg: kulturni program, posvečen etnografskemu liku orač (ob 18. uri še na Slovenskem trgu) 17:00 Miklavž pri Ormožu, Dom kulture: Območna revija otroških folklornih skupin Ringa raja 2012 19:00 Ptuj, Hotel Mitra: Valentinov karnevalski večer z nastopom Matije Puža 19:30 Ptuj, Mestno gledališče: komedija Prava baba, za izven 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava s pevko Danijelo in dalmatinskimi klapami Sreda, 15. 2. 10:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: družabno srečanje in ples invalidnih organizacij Podravja in okolice 16:00 Ormož, Knjižnica Franca Ksavra Meška: pravljična ura za otroke in delavnica izdelovanja pustnih mask 16:30 Ptuj, Mestni trg: kulturni program, posvečen etnografskima likoma Jurek in Rabolj ter pobreškim plesačem (ob 18. uri še na Slovenskem trgu) 18:00 Gerečja vas, gasilski dom: predavanje z naslovom Zdravje je naša odločitev 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: predavanje Jane Lavtižar - Odhod otrok od doma 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava z Rebeko Dre-melj in Janom Plestenjakom Četrtek, 16. 2. 08:30 Ptuj, Mestno gledališče: igrani lutkovni muzikal Kurent (še isti dan ob 11. uri) 14:00 Ptuj, CID: zasedanje 22. medobčinskega otroškega parlamenta na temo Junaki našega časa - kdo so in zakaj 15:30 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: Poli žur za najmlajše, nastopajo Čuki in Ribič Pepe 16:30 Ptuj, Mestni trg: kulturni program, posvečen etnografskima likoma baba deda nosi in dornavskim ciganom (ob 18. uri še na Slovenskem trgu) 16:30 Jurovski dol, kulturni dom: območna revija otroških folklornih skupin 17:00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča: pustna pravljica za najmlajše 18:00 Ptuj, Miheličeva galerija: odprtje razstave najnovejšega slikarskega opusa ptujskega slikarja Borisa Žoharja 18:00 Slovenska Bistrica, Knjižnica J. Vošnjaka: zaključna prireditev Bralne značke za odrasle z monokomedijo Jaz sem Ela, čistilka v knjižnici 19:00 Markovci, karnevalska dvorana: pustna zabava z Jeleno Rozga 20:00 Ptuj, dvorana Campus: Kurentanc 2012 - največje študentsko pusto-vanje v Sloveniji, nastopajo Valentino Kanzyani, Nicolas Lutz in Ian F. 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava z Majo Keuc in skupino Tabu 22:00 Ptuj, Diskoteka Super Li: After šotor party Petek, 17. 2. 08:30 Ptuj, Mestno gledališče: igrani lutkovni muzikal Kurent (še isti dan ob 11. uri) 11:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: ples ptujskih gimnazijcev v maskah 12:00 Ptuj, grajska konjušnica: slavnostno odprtje prenovljene stalne zbirke, posvečene pustnim likom Dravsko - Ptujskega polja 14:00 Ptuj, Mestni trg: Ex-tempore Ptuj Karneval 2012 z odprtjem razstav v galerijah Magistrat in Tenzor ter v razstavišču Revivis 16:30 Ptuj, Mestni trg: kulturni program, posvečen etnografskima likoma kopjaš in ploharji (ob 18. uri še na Slovenskem trgu) 17:00 Majšperk, okrepčevalnica Gajser: občni zbor Umetniškega društva Ustvarjalec Majšperk 18:00 Pragersko, kulturni dom: 14. območna revija ljudskih pevcev in godcev ljudskih viž, I. del 19:00 Ptuj, Mestno gledališče: 8. likovna kolonija Bejži čopič, kurent gre - dobrodelna licitacija likovnih del 19:00 Markovci, karnevalska dvorana: pustna zabava z Nedo Ukraden 20:00 Ptuj, dvorana Campus: Kurentanc 2012 - največje študentsko pusto- vanje v Sloveniji, nastopajo Magnifico, Turbolenza in Lollobrigida 20:00 Ptuj, karnevalska dvorana na Vičavi: pustna zabava s Tanjo Žagar in Petrom Grašom 20:00 Ptuj, Hotel Mitra: degustacija vin in prigrizkov iz Španije ob kulturnih utrinkih v vinski kleti Osterberger 20:00 Ptuj, Shamrock Irish pub: Maskenball, pustno rajanje ob mehanski glasbi 20:00 Ptuj, Bar Divino: vikend zabava z DJ-jem 22:00 Ptuj, CID: pustni disko večer, zabava v maskah 22:00 Ptuj, Xtime club: Xtime zabava v maskah s house glasbo 22:00 Ptuj, diskoteka Super Li: pustna zabava z Miranom Rudanom TV Televizija Skupnih nternih Programov TV www.siptv.si torek 14.2. 8:00 Bal na Destmiku 2010 9:25 Destmik - Iz domače skrinje 10:40 Polka in Majolka 11:35 Ujemi sanje 12:35 Video strani 18:00 Destmik - Iz domače skrinje 19:40 Pustna oddaja 2012 20:00 Ob kulturnem prazniku na Destmiku 20:30 Polka in Majolka 21:40 Ptujska kronika 22:00 Fašenk iz preteklosti 23:20 Video strani Četrtek 16.2. 8:00 Ob dnevu kulture v OŠ Domava 9:55 Športnik leta 2011 10:50 Polka in Majolka 11:50 Video strani 18:00 Domava - Iz domače skrinje 20:00 Fašenk po Domavsko iz preteklosti 21:45 Domava - Iz domače skrinje 23:30 Video strani 8:00 Mesečna kronika iz občine Hajdina 9:40 Pustna oddaja 2012 10:00 15 let Ljudskih pevk Hajdina 12:10 Video strani 18:00 Hajdina - Iz domače skrinje 19:30 Glasbeni utrinki 20:00 Kulturne prireditve na Hajdini 21:30 Hajdina - Iz domače skrinje 22:30 Mozaik kulture 23:00 Pustna oddaja 2012 23:20 Video strani Z vami že 15 let! Uredništvo:(02) 754 00 30 Marketing:(02) 780 69 90,031 627 340 Domava 116 D, 2252 Domava Mali oglasi STORITVE IZVAJAMO IZOLACIJO VLAŽNIH HIŠ, ravnih streh, teras, balkonov, kleti, ki jih zaliva voda, in vsa druga gradbena dela. Hack Janos, s. p. Telefon 02 579 91 66, 041 636 489. GOTOVINSKA POSOJILA NA POLOŽNICE, posojila za zaposlene in upokojence, izplačilo gotovine takoj, tudi za osebe z nižjimi dohodki. Info-kredit, d. o. o., Mlinska ulica 28, 2000 Maribor, telefon 051 70 10 20 ali 02 25 27 363. SIGOLDI, d. o. o. SIGOLDI, d. o. o. ODKUP ZLATA IN SREBRA. Odkupimo nakit iz srebra in zlata, srebrne in zlate kovance, zobno zlato, jedilni pribor iz zlata in srebra. Sigol-di, d. o. o., Osojnikova cesta 3, Ptuj. Tel. 02 620 88 04, GSM 051 823 072. Odprto: sreda, četrtek in petek od 9-12 in 1317. Telefon 041 631 027. AVTOPLAŠČI za osebna in tovorna vozila totalna razprodaja in ugodne cene, do odprodaje zalog. Vulkanizerstvo Lamot Zdravko s.p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. Tel 02/ 629 62 77 KMETIJSTVO PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine. Možnost odkupa na panju. Aleksander Šket, s. p., Irje 3/d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite po telefonu na številki 041 326 006. KUPIM traktor IMT, Zetor, Ursos ali podobno in vso kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 923 197. PRODAJA BUKOVIH drv na paleti, 180 x 100. Cena samo 110 €/za paleto. Tel. 041 723 957. 7^SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV 1. Ans. TONETA RUSA - Čas bi zavrtel nazaj 2. ELA & ŠARMERJI - Našla te bom 3. Ans. ZUPAN - Tu sem doma 4. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Prvi sneg 5. Ans. VIKEND-Takšni smo 6. Ans. ČAR - Dobro vse se vrača 7. Ans. T0NIJA S0T0ŠKA - Dom Ji t SLOVENSKIH POP 7 TOP 1. TANJA ŽAGAR - Bila je jesen 2. ATMIK HARMONIK-Fešta 3. DOMEN KUMER & DEJAN VUNJAK- Ona sanja Pariz 4. MALIBU-Goveja juhca 5. MARJAN SMODE-Metulj 6. ŠPELA GROŠELJ - Bog za naju sreče ni izbral 7. CALYPS0 - PA. RA. RA. PAPA... 7 SLOVENSKIH POLK IN VALČKOV SLOVENSKIH POP 7 TOP JS Glasovnice poSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.0.0.,p.p. 13, 2288 Hajdina RAZNO PRODAM kurentijo (kapo in kožuh) Tel. 031 321 269. VSAK CSTRTSK. OB 20.00 URI MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE ZA TORKOVO IZDAJO DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE, ZA PETKOVO IZDAJO DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE na tel. številkah (samo za male oglase) 02 749-34-10 aH 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov justina.lah@radio-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite. budilka 89,8 98,2 104,3 Mb f^očlušajte nai tudi na ipietu: www. radio-ptu,j.ii RADIOPTUJ 89.8-98.2-ICH3 Kogar imaš rad, nikoli ne umre, samo nekje daleč, daleč je ... SPOMIN 13. februarja so minila tri leta, odkar nas je zapustil naš dragi Janez Ferčič IZ PTUJA Hvala vsem, ki ga ohranjate v lepem spominu. Vsi tvoji PRODAM SUHA bukova drva, razcepljena, dolžine 1 meter, 50, 33 in 25 cm, vse z dostavo. Telefon 051 667 170. PRODAJA BUKOVIH drva z razrezom na 25 in 33, možnost dostave. Tel. 041 723 957. KUPIM nakladalno prikolico, lahko tudi slabše ohranjeno. Tel. 041 856 442. BUKOVA DRVA razžagana na 25 in 33 cm z dostavo prodam. Tel. 041 893 305. PRODAM prašiče od 100 do 120 kg, domače reje. Tel. 041 368 498. NEPREMIČNINE V CENTRU MESTA, KREMPLJEVA ULICA NA PTUJU, oddamo v najem poslovne prostore v drugem nadstropju v izmeri 68 m2. Telefon 041 212 136. IMATE veselje do dela z ljudmi in ste komunikativni. Pridružite se skupini sodelavcev za pridobivanje naročil na Delo in Slovenske novice. Vabljeni tudi študentje in mlajši upokojenci. Pisne prijave v osmih dneh. Dialog, K Mitreju 2, 2251 Ptuj. Niti zbogom nisi rekel niti roke nam podal, a v naših srcih za vedno boš ostal. OSMRTNICA V 72. letu nas je zapustil naš dragi mož, oče, dedek in pradedek Lovrenc Kuharic IZ LEŠNICE 10 16. 7. 1940 + 11. 2. 2012 Žara bo pripeljana v mrliško vežico v Veliki Nedelji v torek, 14. februarja 2012, ob 15. uri. Od njega pa se bomo poslovili v sredo, 15. februarja 2012, ob 14. uri izpred tamkajšnje mrliške vežice. Žalujoči: žena in otroci z družinami RADIOIII K PTUJSKA TELEVIZIJA peon Tarek14.2. 8:30 Prodajno okno 3:00 DnevnikTV Maribor - pori. fl:25 Hrana in vino 9:50 Ptuj v pustu - 3. oddaja - pon. 10:10 Mdaro 0:45 Info kanal 1:46 Prodajno okno 2:00 Ptujska kronika 12:25 Ptuj v pustu - 4. oddaja 12:50 Prodajno okno 13:05 Info kanal 15:35 Hrana in vino - pon. 15:00 Ptujska kronika-pon. 10:30 Prodajni) okni) 17:00 Snort(no) 17:30 Moto scena - 8. oddaja 17:50 Predstavitvena oddaja o kartingu - pon. .0:J5 fcimDSEi-1 1S.nn Ptnkka kronika - nnn :Q5 Hpdro . PROGRAMSKA SHEMA PeTV 13:00 Povabilo na kavo 13:35 Epk napovednik - pon. 10:05 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Ptuj v pustu - 5. oddaja - pon. 20:45 Moto scena - 8. oddaja - pon. 21:10 Predstavitvena oddaja o kartingn - pon. 21:25 Povabilo na kavo-pon. 22:00 Ptuj v pustu - 5. oddaja - pon. 22:20 Info kanal Četrtek 16.2. 8:30 Prodajno okno 9:00 Dnevnik TV Maribor ■ pon, 9:25 Hran in vino 9:50 Ptuj v pustu -5. oddaja -pon. com 1B:00 Ptujska kronika-pon. 13:25 Ptuj v pusto • 4. oddaja - poo. 13:45 Slovenija plava - plavaj i nami - pon. 13:15 Info kanal 20:00 Ptujska kronika - pon. 20:25 Ptuj v pustit - 4. oddaja -pon. 20:45 Moto scena - 8. oddaja - pon. 21:10 Ptujska odrska deske - pon. 21:35 Smeha polna skleda -2. oddaja - pon. 22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Info kanal Sreda 15.2. 3:30 Prodajno okno 0:00 Dnevnik TV Maribor - pon. 0:25 Hrana in vino 9:50 Predstavitvena oddaja o kartingn - pon. 10:00 Ptujska kronika - pon. 10:25 Ptuj v pustu - 4, oddaja - pon. 10:45 Modro 11:20 Info kanal 11:45 Prodajno okno 12:00 Info kanal 12:50 Prodajno okno 13:05 Poslanski utrip - pon. 13:45 Ptuj v pustu - 5. oddaja 14:05 Info kanal 15:35 Hrana in vino 16:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:20 Slovenija plava - plavaj i nami - pon. 17:50 Promocijski EPK spot o Ptuju - pon. 1:40 Info kanal 1:45 Prodajno okno 12:00 Ptujska kronika 12:25 Ptuj v pustu-0. oddaja 12:45 Info kanal 12:50 Prodajno olinn 13:05 Povabilo na kavo-pon. 13:40 info kanal 15:15 Ptuj v pustu - 6. oddaja-pon. 15:35 Hrana m vino -pon 18:00 Ptujska kronika-pon. 10:30 Prodajno okno 17:00 Cista umetnost - pon. 17:20 Info kanal 13:00 Ptujska kronika - pon. 18:25 Kultura na dlani-pon. pon. 10:10 Športfnoj - pon. 10:40 Moto scena -8. oddaja -20:00 Ptujska kronika-pon. 20:25 Ptuj v pustu - 6. oddaja - pon. 20:45 Poslanski utrip - pon. 21:25 Ptujske odrske deske-pon. 21:50 Predstavitvena oddaja o kartingu -22:00 Ptujska kronika - pon. 22:25 Ptuj v pustu - 6. oddaja - pon. 22:45 Info kanal pon. www.petv.tv Msüj usMtaiptaifitiMnT? Ptuj • Sedma tradicionalna Obarjada Skupaj za dober namen V soboto, 11. februarja, je na dvorišču Ptujske kleti že tradicionalno potekala največja dobrodelna prireditev Lions kluba Ptuj, sedma Obarjada, ki je bila tudi osrednja dobrodelna prireditev 52. kurentovanja; v njegovem sklopu namreč poteka več dobrodelnih prireditev ptujskih dobrodelnih organizacij. Za dober namen so kuhale že tradicionalne udeleženke Obarjade, kajti letošnja je bila že sedma po vrsti. Dvorišče Ptujske kleti je z leti postalo premajhno za vse tiste, ki se želijo izkazati z dobro kuho obare, te nekoč tradicionalne slovenske jedi, ki si znova utira pot na slovenske mize, in obenem darovati za dober namen, zato novih ekip praktično več ne morejo sprejeti. Lions klub Ptuj, ki ga v novem letu vodi dr. Darko Friš, je že ob napovedi letošnje Obarjade povedal, da si želijo, da bi bila tudi letošnja prireditev tako uspešna kot vse predhodne, da bi lahko z denarjem, ki ga zberejo s to prireditvijo, izvedli čim več humanitarnih projektov in pomagali čim več potrebnim. Predvsem pa želijo v tem letu izpolniti obljubo, dano na lanski Obarjadi, da bodo po- magali tudi pri nakupu novega digitalnega mamografa za potrebe ptujske bolnišnice. Obarjada ni samo dobrodelna prireditev, temveč pravi kulinarično-etnološki praznik. Tudi letos so se stojnice tekmovalnih ekip šibile od dobrot domače kuhinje - mesnih, sladkih in tekočih, ekipe pa so poskrbele tudi že za nekaj pustnega vzdušja. Za dober namen so ekipe prispevale neke vrste startni-no, vsaka je imela tudi svojo lastno skrinjico za dober namen, ki je obiskovalce in pokuševalce obar vabila k darovanju. Letos so uvedli tudi vstopnino za obiskovalce po en evro. Skupno so letos zbrali za nakup mamografa 2000 evrov. Udeleženci tradicionalne Obarjade (dvajset ekip) so postali že pravi mojstri v pripravi obar, zato ima komisija Foto: Črtomir Goznik Košaki, najstarejše slovensko mesnopredelovalno podjetje, je razrezalo velikansko klobaso. Kot zmagovalci prejšnje Obarjade so namreč morali poskrbeti za presenečenje, sicer bi morali v blagajno Lions kluba Ptuj še dodatno prispevati tisoč evrov. preizkuševalcev vsako leto zelo naporno delo, da izmed dobrih izbere najboljšo. V komisiji so bolj ali manj strokovno podkovani člani; od lani izberejo dodatnega člana, ki ga določi žreb izmed prijavljenih ekip. Letos se je s prvim mestom okitila ekipa Ilkosa, ki je že bila med najboljšimi, druga je bila ekipa Taluma, ki je zmagala na 5. Obarjadi, tretja pa ekipa Goje, ki je bila prav tako že med najboljšimi pripravljavci piščančje obare. Foto: Črtomir Goznik Začetek letošnje sedme Obarjade sta napovedala predsednik Lions kluba Ptuj dr. Darko Friš in Slavko Visenjak, vodja prireditve. Lanski zmagovalci, ekipa Košakov, so na dvorišče Ptujske kleti letos pripeljali velikansko klobaso; to je bilo presenečenje, ki so ga bili dolžni pripraviti kot zmagovalci šeste Obarjade, v nasprotnem primeru bi jih pozabljivost drago stala, kot lani ekipo Ta-luma, ki je na svojo dolžnost presenečenja popolnoma pozabila in je zato morala v blagajno Lions kluba Ptuj dodatno prispevati tisoč evrov. MG {PoÁZajk naí na íuitovrwm íjiLíu! Foto: Črtomir Goznik Zmagovalno obaro je skuhala ekipa Ilkosa. RADIOPTUJ ko, áfiíetcc www.radio-pluj.si ÍLEI NA ISTO! 080 1920 www.ZavarovalnicaMaribor.si C zavarovalnica.maribor ZAVAROVALNICA MARIBOR Osebna kronika Rodile so: Martina Kita k, Rogaška cesta 11, Poljčane - deček Aljaž; Nataša Jane-žič, Šalovci 9 a, Središče od Dravi - deklica Ota; Sabina Vidovič, Skorišnjak 34, Zg. Leskovec - deček Klemen in deklica Klara; Patricija Fri-dl, Anželova ul. 3, Ptuj - deček Tilen; Suzana Mohorko, Stari Grad 40, Makole - deklica I ris; Tadeja Gabrovec Vidovič, Hajdoše 1 j, Hajdi-na - deklica Ela; Maja Miho-rič, Miklavž pri Ormožu 20, Miklavž pri Ormožu - deček Gabrijel; Renata Gomboc, Biš 67, Trnovska vas - deček Blaž; Patricija Lorenčič, Mestni Vrh 104, Ptuj - deček Alen; Anita Gal, Ljubljanska cesta 14, Rače - Fram - deček Anej; Adriana Čeh, Videm pri Ptuju 51, Videm pri Ptuju - deklica Ajda; Mojca Žitnik , Dornavska cesta 20, Ptuj - deklica Nika; Adriana Meško, Podgorci 27 a, Podgorci - deklica Hana; Tanja Brdnik Templak, Preloge 22 a, Zg. Ležnica - deklica Tinkara; Petra Antolin, Cvekovci 96, Podgorci - deklica Žana; Vesna Plohl, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj - deklica Ema; Klavdi-ja Golobič Petek, Delavska ul. 17, Rače - deček Luka; Mateja Škorjanec, Ptujska c. 13 a. Ormož - deklica Eva Katarina; Aleksandra Gotlib, Drakšl 5, Velika Nedelja - deček Leon; Nataša Breznik, Biš 36 a, Trnovska vas - deklica Tamara; Laura Klemenčič, Pristava 32, Cirkulane - deklica Lana; Pia Štrucl, Ptujska Gora 61, Ptujska Gora - deček Žan. Umrli so: Ivana CIMER-MAN, roj. Cimerman, Zabov-ci 90, roj. 1921 - umrla 1. februarja 2012; Miroslav SI-MONOVIC, Spolenakova ul. 10, Ptuj, roj. 1940 - umrl 2. februarja 2012; Feliks ME-SARIČ, Starošince 14, roj. 1943 - umrl 6. februarja 2012; Kristina TOPLAK, roj. Bolcar, Spuhlja 36, Ptuj, roj. 1931 - umrla 6. februarja 2012; Marija HORVAT, Spu-hlja 98/a, Ptuj, roj. 1919 - umrla 7. februarja 2012; Marija CIGULA. Rotman 15, roj. 1928 - umrla 8. februarja 2012. Napoved vremena za Slovenijo Foto: Črtomir Goznik Ekipa družbe Radio-Tednika se je tudi letos trudila za dober namen. Bila pa je tudi medijski sponzor letošnje Obarjade. Svečanski Valentin (14.) irinese ključ od korenin Foto: Črtomir Goznik V soboto so obare še posebej teknile, kajti ob nizkih temperaturah se je bilo treba ogreti. Danes bo delno jasno z občasno zmerno oblačnostjo. Najnižje jutranje temperature bodo od -10 do -17, na Primorskem okoli -5, najvišje dnevne pa okoli 0, na Primorskem do 6 stopinj C. Obeti V sredo se bo oblačnostpre-hodno povečala, ponekod bo zapihal jugozahodni veter. Zvečer in v noči na četrtek boponekod v notranjosti Slovenije lahko rahlo snežilo. V četrtek bo sončno in čez dan topleje.