IZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK S 1. JANUARJEM 1956 KOT POLTEDNIK OD 1. JAN. 1960 IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO IZDAJA CP -GORENJSKI TISK« V KRANJU UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK TELEFONI: UREDNIŠTVO 475 in 190, UPRAVA 397 TEK. RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-135 - IZHAJA OB PONEDELJKIH, SREDAH, IN SOBOTAH - LETNA NAROČNINA 900, MESEČNA 75, POSAMEZNA ST. 10 DIN LJUDI ZA GORENJSKO SREDA, 10. AVGUSTA 1960 POT DO •.angleške" sobote Polletne izkušnje ObLO Kranj s popoldansko službo Občinski ljudski odbor v Kra- Seveda bodo morali v dopoldan- °JU ie februarja letos vpeljal skem in popoldanskem času ?*H popoldansko delo. Vsako opraviti določeno število ur. sredo poslujejo vsi uradi ObLO Vendar je ugodnost »angleške °d ^^ do 12. ure in še popoldne sobote« le del današnjih razgo- °^ 14. do 18. ure. Za'občinstvo vorov med prizadetimi usluž- *° uradi odprti do pete ure po- benci. V večini uslužbenci niso Poldne. To je prvi poskus uva- za popoldansko službo in s tem rale zapuščati delo v tovar-*J\ >n drugih ustanovah v do- f^danskem «asu In so zato hva" ,ežne za to novost. Spričo takih ugotovitev name-SSl'0 V kranJ^ki občini še raz-mi popoldansko službo, in si-na trikrat tedensko. Tako bi . eu ljudje še več ugodnosti, da * lahko Vse dni sejma pred paviljoni ni zmanjkalo kupcev. Podjetja so prodala toliko blaga, da ga jim je zadnje dni celo primanjkovalo r opravljali svoje stvari Gb zaključku X. jubilejnega Gorenjskema sejma VELIKI OBET Mladi proizvajalci na sejermJtih prostorih i Krani 9 aveusta — Tudi naš predka našega okraja in tudi vsemu utemeljeno, saj daje ta - P"*tCTn PopoManskem času. Kranj, JJJJJJ Gorenjski širše domovine. Morda ugotovi- kolektiv skoraj polovico celotne sinžbe razs^anju popoldanske toMhtft u nocoj) m da nekaterih proizvajalcev vrednosti proizvodnje v okraju, na razmišljajo, «a m ocjmu, ■« &« "--—r r " _. L = ,___„.:^;t„; n;.iroW Prov ta pa ,Uslužbenci j^p nui-ij prosto tako je bil vsekakor pomembna ma- Qovano »angleško soboto«. — nifestacija gospodarskega na- Neuspeh ali uspeh? Nid milijardo dinarjev prometa na Gorenjskem sejmu ni bilo na tej prireditvi nikakor Prav tako je imela na sejmu veni znak gospodarskih težav, lik prostor tovarna Iskra, kjer je marveč prav nasprotno: znak hi- poleg svojih izdelkov lahko pri-trega ekonomskega razvoja de- kazovala malim obiskovalcem žele. Rapidno naraščanje kupne celo razne risane filme, moči potrošnikov in veliko pov- praševanje po industrijskih izdelkih daje trenutno proizvajalcem ugodne pogoje na trgu. Ta Toda razen teh, zelo znanih in velikih kolektivov, so na sejmu bili tudi mnogi novi, mladi pro- V Ponedeljkovi številki smo P°d naslovom »Neuspeh?« obja-Jflf Številke o letošnjem pro-Usluž ko še večji, če bi razstavljavci imeli na zalogi zadostne količine blaga. Največji promet med razstavljavci so doslej do- 176 i Va BOJf-u I- ;■• f dajalci. Nekateri od teh, kot 5 da si še niso pridobili prave legitimacije, so se stiskali po hodnikih in vogalih. Toda obiskoval- j^tu na jubilejnem GS. . Jjenec sejma, ki je bil v nedeljo segli: Tiskanina iz Kranja a°Poldne v tehnični pisarni, mdijonov din, Kalnik iz va- ve ^ .-m ^ fe ng let0fi čez ||a nam je dal nepopolne podat- raždina - 30 in Vino iz Kranja —i„* .lnriMTa Vr»t *iai- e in je pisca zavedel na na- 24 milijonov dinarjev. Iz teh J**»0 komentiranje o komer- podatkov lahko zaključimo, da cialnem uspehu Gorenjskega je že do 6. avgusta znašal pro-8ejma, v ponedeljkovem raz- met na GS nad milijardo din !?Voru z direktorjem sejma, in da je sejem s komercialne ^todom Rotarjcm. smo dobili strani povsem uspel.« -n-n-DovSem druge podatke, ki tudi fcjem s komercialne strani pridejo v drugi luči. Do vključ-o 6. avgusta je bil v malopro-»47 l-°scžcn promet v znesku . 7 bilijonov dinarjev, med-eiU ko je bilo podpisanih po- VUk Za 7:58 minj< d'n" *TC ŠtC" *e Pa še vedno niso popol- »ker iC povedal tov" Rotar- razprodano svojo proizvodnjo za celo leto vnaprej ali še več. Zato tudi del razstavljavcev na sejmu ni prišel iz lastnih interesov, marveč iz splošne uvidevnosti in spoštovanja do te osrednje, tradicionalne gospodarske priredit- ci so se često ustavljali prav pred njihovimi izdelki. Mnogi so ob tem kramljali in se čudili, (Nadaljevanje na 4. strani) KOMISIJA ZA MALOOBMEJNI PROMET Z AVSTRIJO pri OLO Kranj daje k že objavljenim navodilom v Glasu Gorenjske z dne 21. 7. 1960 koristnikom maloobmejnega prometa med FLRJ in republiko Avstrijo še naslednja dopolnila: OBČINA JESENICE: vse vasi. OBČINA RADOVLJICA: vasi: Begunje, Poljče, Zgoša, Zapuže, Mlaka, Slatna, Srednja vas, Zadnja vas, Lesce, Hraše, Nova vas, Studenčnica, Gorica, Vrbnje, Zgornji in Spodnji Otok. OBČINA TRZlC: vse vasi. OBČINA KRANJ: vasi: Zg. Jezersko, Sp. Jezersko in Zgornja Kokra. Koristniki v prihodnje ne bodo vlagali prošenj za izdajo propustnic pri turističnih društvih, temveč pri upravnih organih za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora in krajevnih uradih. Vse tiskovine in informacije bodo dajali ti organi. Taksa za pridobitev propustnice je neizpremenjena (državni kolek za 250 din), cena propustnice pa je 960 din. Vidirane propustnice bo pošiljal koristnikom Oddelek za notranje zadeve pri Okrajnem ljudskem odboru Kranj preko upravnih organov za notranje zadeve Občinskega ljudskega odbora in krajevnih uradov. KOMISIJA ZA MALOOBMEJNI PROMET Z AVSTRIJO PRI OLO KRANJ nekaj let, lahko služila kot najširša pot. na trg in med potrošnike za prodajo svojih izdelkov. upravi sejma še niso vsi a*8tavljavel dali podatkov o "ometu. Promet pa bi bil lah- Nov eian ObLO Kamnik V Kamniku so bile preteklo nedeljo volitve novega člana občinskega ljudskega odbora v volilni enoti Graben. Volivci, ki se jih je od skupnega števila 769 udeležilo volitev 642 ali 83 odstotkov, so potrdili kandidaturo Franca Vidcrvola. VELIKI IN MALI Tudi na letošnjem sejmu so obiskovalci lahko videli velike in male razstavljavce. Železarna Jesenice je imela enega največjih prostorov, kjer so bili razstavljeni razni valjani izdelki, žice in drugo železo, ki ga tam v velikih količinah izdelujejo. Obiskovalci se niso toliko skih držav, avtobusi, napolnjeni ustavljali v tem delu sejma, saj z domačimi turisti in ne nazad-ti izdelki niso zanimivi. Končno nje tudi to, da so dela za popra-pa jo Železarna že zdavno malo- vilo ceste med Bledom in Bone vsem .šolskim otrokom. Toda hinjem v polnem teku in na njeno mesto na sejmu je kljub prenekaterem mestu sploh ne --«-«- ---X--1 - J---U „ Male sličice iz Bohinja Turistična sezona na višku Da je to res, nam priča množica avtomobilov na cesti — najrazličnejših znamk iz najrazličnejših evropskih in prekomor zadnje renti Ne w York, 9. avgusta "avi se je nadaljevala razpra- nega srekretarja ZN Daga Ham-merskjoelda, da uredi vse potrebno za uresničenje sprejete resolucije. Varnostni svet je v v Varnostnem svetu ozn. Po msoluciji posebej poudaril, da se dzPravi so Mani vs z 9 glasovi s\\e zn ne bodo vmešavale v no- ^r°U 2 vzdržanima, znova potrdili tranje spore v Kongu niti ne bo- Rrusclj, 9. avgusta Zvedelo se je, da je belgijska vlada vznemirjena zaradi resolucije Varnostnega sveta o takojšnjem odhodu belgijskih sil iz Katange. Ti krogi menijo, da je še prezgodaj pričakovati uraden belgijski odmev na morebiten sklep provincijske vlade Ka dosedanje stališče o umiku Ho vplivale na končno ustavno tange, da se bo uprla prihodu skih čet iz Konga in o od- m politično ureditev v deželi. °du sil združenih narodov i Katan sil Združenih narodov v to provinco ^o. Proti tej odločitvi ni •Oval« nobena delegacija, gla *°vanja pa sta se vzdržala ita-^nski in francoski delegat. - ^v°^a umaknila svojo resolucijo, Ncw York, 9. avgusta Generalni sekretar združenih Lcopoldvillc, 9. avgusta h«m>mw ,v..----- Danes so razglasili v Leopold narodov Dag Hammarskjold bo villu izredno stanje. Obenem z odpotoval jutri v Lcopoldvillc, razglasitvijo izrednega stanja so red i «v.v«rK, ^^a„.. da bi izpolnil nalogo, ki mu jo v Leopoldvillu sporočili, da bodo *v Rlafiovanjem je Sovjetska jc naložil Varnostni svet. - Na dosegli odhod belgijskega vcle- . umaknila svojo resolucijo, kraju samem bo določil način poslanika iz Konga, če bo treba 1 te zahtevala naj se belcijske 7a odhod bt>,^iskJh s'l te Katan- tudi s silo. Gostoljubje belgij- *iIe odstrani t/ gK' Hammarskjold bo odpotoval skemu veleposlaniku so odpove ^ videz bele barve. Suha je vas ob takem potoku, ki je od časa do časa brez vode, to je suh. Prebivalci vasi Luže so se naselili »pri lužah«, so Lužani. Več imen vasi po vodah je ob vzhodnem rabu Kranjske ravnine, kjer pritečeta izpod gora dve večji vodi, ena — kot marsikje drugod pri nas — imenovana kratko malo Reka, ki pa ima v ravnini tudi ime Brniški potok ali Brnik, z vasjo Brnik. Druga je Pšata — kot marsikje drugod pri nas — z naseljem enakega imena v bližini izvira. S Tunji-ških Dobrav prinašajo potoki glinasti drobir in ga naplavljajo na ilovnato ozemlje. Ljudje na takem ozemlju so Glinjani, tamkaj je danes vas Glinje ( v Gli-njah). (Po razpravi Milka Kosa »Starejša naselitev na Kranjski ravnini« v spominskem zborniku »900 let Kranja«) Sprehod med paviljoni Na letošnjem 10. jubilejnem Gorenjskem sejmu razstavlja po podatkih nad 200 razstavljavcev. Med obiskom sem se ustavil pri tem ali onem paviljonu, in seveda moja poklicna radovednost me je gnala, da sem povpraševal razstavljavce, pa tudi obiskovalce, kaj menijo o letošnjem sejmu, koliko so prodali, kaj jim je najbolj všeč in podobno. Ustavil sem se v paviljonu podjetja »Modelit« iz Kamnika. Zastopnica podjetja — Sonja Vidervolova je takole povedala: »Letošnji sejem mi je zelo všeč, predvsem zato, ker mi, proizvajalci, pridemo v neposreden stik s potrošniki. Tako lahko spoznamo, česa trg največ potrebuje. Naše podjetje razstavlja na sejmu predvsem zaradi reklame.« V Vinarski zadrugi iz Maribora so mi povedali, da največ prodajo ritoznojčana, pa tudi biser s Kajžarja gre kar dobro v promet. No pri tem paviljonu sem mimogrede srečal Vilija Planinska — vsakoletnega obiskovalca sejma. Poslušajmo, kakšno je njegovo mnenje: »Letos so vsi paviljoni zelo dobro aranžirani. Menim, da je sejem dosegel svoj namen, saj je precej izdelkov v prodaji. Tudi sam sem si nabavil radioaparat v paviljonu Telekomunikacij iz Ljubljane.« Prav to podjetje je prodalo na sejmu do ponedeljka za 3,335.000 dinarjev raznih proizvodov. »Kaj gre največ v promet, me je zanimalo?« Minka Žerjav po poklicu fakturistka, je takole odgovorila: »Največje povpraševanje je po radijskih sprejemnikih, in sicer znamke »Triglav«. Ta sprejemnik ima vgrajen gramofon in stane 66.460 dinarjev. V redni prodaji pa ga lahko dobite za 69.950 dinarjev.« Sejem si je letos že drugič ogledal tudi upravnik Kmetijske zadruge Katarina pri Tržiču. Tovariš Jože Carman je tole pripomnil: »Sejem mi je všeč, toda nečesa le pogrešam. Prejšnja leta so bili razstavljeni tudi razni kmetijski stroji in tudi izdelki. Čudi me, da letos tega ni.« V paviljonu Elektrotehničnega podjetja so prodali doslej že 9,000.000 dinarjev razstavljenih predmetov. »Največ prodamo gospodinjskih strojev in radioaparata v,« mi je še povedal Viktor Klement, ki vodi paviljon tega podjetja. Ze starejšo mamico Ivano Lebar iz Spodnjega Bitnja sem srečal, ko je kupovala dve brisači. »Všeč mi je sejem, ker lahko tudi kaj kupimo. Ce bi imela še več denarja, bi si najraje kupila električni štedilnik,« je še dodala ob najinem razgovoru. Prvič razstavlja na letošnjem Gorenjskem sejmu tudi tovarna pohištva iz Nove Gorice. Prisluhnimo, kaj nam je povedal zastopnik tega podjetja: ' »Veseli smo, da so nas povabili kot razstavljavce na sejem. Čeprav imamo vse pogodne za izdelavo pohištva zaključene že za dve leti naprej, smo kljub temu pror dali že za več kot 9,000.000 dinarjev. Največ je povpraše-vanja za sodobno spalnico štiridelnih omarah in po kombinirani sobi.« Prikupno dekle iz paviljona Turisti, društva Kranj — Dunja Kregar — .študentka gradbene fakultete iz Ljubljane, je imela tudi nekaj kritičnih pripomb na račun sejma: »Zdi se mi, da je v prodaji še vse premalo izdelkov in da nekatera podjetja preveč le razstavljajo'. Po drugi strani pa bi organizatorji lahko poskrbeli tudi za boljšo zabavo. Organizirali bi lahko vsaj kakšen veseli večer ali pa revijo popevk, kot so ob začetku sejma obljubili. Kajti plesa se na slabem plesišču kaj kmalu naveličaš.« M. Ž. J DVE LETI ŽIČNICE KRVAVEC 2. avgusta letos je minilo dve leti obratovanja žičnice na Krvavec. Prve potnike so na to privlačno turistično postojanko prepeljali z žičnico 2. avgusta 1958. Žičnica doslej še ni imela večjih okvar, pa tudi težjih nesreč še ni bilo. Do 2. avg. je žičnica prepeljala na Krvavec že 247.554 turistov. Samo v juliju letos so jih prepeljali 16.566, rekord dneva pa je bil 24. julija letos, ko je z žičnico obiskal« Krvave« 2121 turistov. Kranj — Kot smo že poročali je bilo preteklo nedeljo v Kranju okrajno prvenstvo traktoristov Gorenjske, ki so se ga udeležili vsi najboljši traktoristi. To tekmovanje sta pripravila kmetijsko tehnična komisija pri OOLT in Okrajna zadružna zveza. Pripravljeno je bilo zelo dobro. Uradni rezultati so bili objavljeni šele konec pretekelga tedna in so pokazali, da bo odšlo 6 najboljših traktoristov na republiško prvenstvo v Mursko Soboto. Pri članih nad 20 let je zmagal Janko Kranjc iz Kmetijskega pceestva Poljče, ki je v moč- ni konkurenci premagal dosedanjega prvaka Gorenjske Franca Strahana iz Kmetijskega posestva Hrast je, ki je že tri leta branil ta naslov. Letos se je moral zadovoljiti z drugim mestom. Pri mladincih je zmagal Veliko dnu Janez Pogačar s Kmetijskega posestva Hrast je pred Marjanom in Andrejem Frelihom, oba iz Kmetijskega posestva Sorsko polje (Zabnica). Zmagovalci so dobili tudi nagrade in diplome. -an Podljubelj V nedeljo je bilo ves dan v Podljubelju nad Tržičem pravo praznično razpoloženje, ko je Obisk v naselju „Franc Vodopivec" Prostrana planota ob kopališču v Kranju že dobiva svoje prve oblike. — Tu gradijo centralni žportni stadion. Ena izmena brigadirjev je že odšla. Sedaj sta prišli v brigadir, naselje »-Franc Vodopivec« novi brigadi, in sicer III. štajerska MDB »XIV. divizije« iz Celja in IV. kranjska MDB »Iva Slavca-Jokla«. »2e spet to muhasto vreme,« so se jezili brigadirji in briga-dirke. Saj to je repriza prve izmene. Tudi takrat je prve dni padal dež in delovni uspehi niso bili nič kaj dobri. No, sedaj je malo drugače. Kljub težju gre delo kar dobro od rok. Ko sem včeraj obiskal brigadirsko naselje, je bilo dopoldne deževno, kasneje pa se je vreme popravilo. Obe brigadi sta bili v naselju. — Poslušali Sta predavanje »Program ZK Jugoslavije«. No, ko je bilo tega konec, je takoj stekel pogovor. Prvi se mi je predstavil komandant celjske brigade Fredi Božič: »Kot komandant prvič sodelujem v brigadi. Z uspehi na de-lovišču sem zadovoljen, saj znaša naše tedensko povprečje kar 135 odstotkov delovnega učinka, čeprav je povprečna starost brigadirjev nekaj mesec več kot 16 let. Še nekaj bi rad povedal. Ko sem bil zadnji dežurni naselja, je prišel k meni dežurni celjske brigade in mi ves prestrašen že precej pezno ponoči sporočil, da še vedno eden manjka. Vprašal sem ga, če je štel mene. Odgovoril mi je, da ne.« Prikupni brigadirki iz celjske brigade Helga Plajhar in Breda Vrečko, sta mi zaupali, da prvič sodelujeta na mladinski delovni akciji. Breda pa je še tole dodala: »Rada bi videla, da bi bil komandant naselja več med nami, saj ga komaj poznamo. Kadar pa pride, je malo preveč strog.« »No, še eno intimno vprašanje obema, ali že imata fanta?« »Zato Imava še obe čas!« Eni so igrali odbojko, drugi badmington, ali pa so se to dopoldne pred kosilom zabavali e čim drugim. Marija je pisala pismo staršem. Seveda o prvih vtisih v brigadi. Povedala mi je, da se je pohvalno izrazila, ker ji je Kranj izredno všeč. Pravi, da se bo vpisala na pravno fakulteto in da bo novinarka. Karla je ekonom celjske brigade. Pravi, da ima vedno precej dela. Ce je vreme bolj slabo, potem mora vedno dati še kakšno odejo, saj je noč včasih precej nladna. Potem je bilo kosilo in zbor. Vreme se je popravilo in brigadi sta odšli na delovišče. Med potjo je odmeval brigadirski pozdrav. Krepak stisk rok me je ločil cd teh mladih ljudi, ki 60 vedno nasmejani in veseli, tudi takrat, ko je treba prijeti za kramp in lopato. M. Zivkovie tamkajšnje prostovoljno gasilsko društvo slavilo 30-letnico svojega obstoja. Ta praznik je društvo počastilo tudi z otvoritvijo novega gasilskega doma, v katerem so prostori tudi za tamkajšnje politične in družbene organizacije. Slovesnosti se je udeležilo več sto domačinov in okoličanov, nadalje številni predstavniki Okrajne gasilske zveze in občinskega ljudskega odbora Tržič. Pri tem delu so domačini opravili nad G tisoč prostovoljnih delovnih ur v skupni vrednosti 5 milijonov dinarjev. Pri gradnji pa je pomagala tudi Bombažna predilnica in tkalnica Tržič, Občinski ljudski odbor in drugi. Prihodnje leto pa bodo k temu domu prizidali še dvorano za kulturno prosvetno dejavnost. -an KADER V GOSTINSTVU Tržič — Z ozirom na maloobmejni promet med Avstrijo m Jugoslavijo, ki bo v kratkem zaživel, se v tržiški občini najbolj pripravljajo gostinci. Spričo pomanjkanja kadra v gostinstvu, skušajo vsaj tega, kar ga imajo, čimbolj vsestransko usposobiti. V ospredju so jeziki, zlasti nemščina. Prav zaradi tega prirejajo jezikovne tečaje, namenjene predvsem tistim, ki se nemškega jezika še nikoli niso učili, čeprav jih obiskujejo tudi tisti, ki so z nemščino že nekoliko seznanjeni. Razen gostincev, pa so o maloobmejnem prometu razpravljali tudi že na občinskem ljudskem odboru. Doslej je občina že odkupila celotno poslopje hotela Pošte, v katerem be s preureditvijo opevčala dosedanjo zmogljivost nočnin na 100 odstotkov. IMAJO SVOJ GASILSKI DOM Britof — V teh dneh so v tovarni -Oljarica« v Britofu izročili namenu svoj gasilski dom, ki so ga preuredili iz starega hleva. Dom je okusno urejen in opremljen z vsemi potrebnimi gasilskimi aparati in napravami. V Oljarici imajo tudi svojo gasilsko četo, ki je sposobna pogasiti tudi večje požare. Gasilci te tovarne so doslej že stopili enkrat v akcijo, ko se je l.r<57. leta vnelo ostrešje stavbe in požar takoj ob izbruhu pogasili. MALO VEC OBZIRNOSTI Bilo je na avtobusni postaji T Kranju, 3. avgusta, dopoldne. " Precejšnje število potnikov J* napravilo vrsto za vstop Pre zadnjimi vrati avtobusa za J*" zersko. Prva pred vrati je bil* sivolasa ženica šestih do sedmi* križev, ki je tako kot vsi druf1 čakala izstopajoče, da bi se tem povzpela na avtobus. Nenadoma st* od nekje prit*' kla in se pojavila pred vrati dv» lepo oblečena (po vsem sod** mož in žena) srednjih let. M i m* vrsie sta se prerila do vrat '* žena, ko je ugotovila, da bo oi^ da pri sprednjih vratih r»rej sto za vstop, se je izvila nM** in 'tekla t lakaj. Mor p j je ""^ vsak primere, zadržal pribori** prostor. »Tu zadaj ni izstopa! To f* skrajno nekulturno, < je kričal 1* so končno otrescl z-dnjega V okviru krajevnega praznika v Predosljah sta bili na spornem igrišču v Britofu dve pomembnejši športni tekmovanji, ki sta jih izvedla strelska dru- K U l T U t hI I. A1b L i 0 V Kranjski gori je fl'bičajno vs ik dan zelo živahen promet »kozi vse leto. Kot vidite na sliki, je vsak dan pred bencinsko črpalko nasproti Razorja vedno precej motornih vozil. Zato je tudi povsem upravičena gradnja mo tela in parkirnega prostora DVE RAZSTAVI Razstavni prostori kranjskega Mestnega muzeja so tudi letos res dobro izkoriščeni. Razstave se vrste kari druga za drugo. v teh dneh sia v Mestnem muzeju spet dve razstavi, in sicer v z ornjih prostorih razstavljajo gorenjski likovniki -— amaterj , v spodnjih pa akademska slikarja ljubo Ravnikar in Milan Ba-tista. — Obe razstavi bosta odprti do 12. avgusta. »SREČNI dnevi« Tržič, 9. avgusta — Sinoči je imela v Cankarjevem domu dramska sekcija tr/iske »Svobode« premiere Puget.tovo komedije »Srečni dnevi«. Komedijo je z mladimi gloda liščniki pripravil režiser Dolfe Andorlo. — Smoč-n;a premiera Je sp^t pokazala, da j»-> mod Tržičani za gledališko dejavnost veliko zanimanje. Ta trditev velja toliko bolj, ker je tr/.i.ška Svoboda edina v kranjskem okraju, kjer odnsko življenje ni prenehalo niti poleti. IZMENJAVA Dl.L LIKOVNIH UMETNIKOV V prihodnji sezoni bodo v naših večjih mentih razstavljali nekateri pomembni likovni ustvar- jalci iz tujine. Verjetno bo že jaseni v Jugoslaviji razstavljal eden izmed pomembnejših sov-jetskih slikarjev, medtem ko bo 1k ' v.'.r.ijski umetnik Milo Milu-nović oktobra razstavljal svoja s'.ikarsdca dela v Sovjetski zvezi. — V novombru je predvidena v Beogradu razstava romunske arhitekture, istočasno pa bo v Sofiji in Bukarešti odprta razstava higoslova rusko arhitekture. IRKI) ZiNNEMANN MED NAS I Ml FILMSKIMI DELAVCI Trt d dnevi Je prispel v Portorož znani ameriški filmski režiser Fred Zinnemann, avtor številnih pomembnih del ameriške kinezttaiografije* V imenu jugoslovanskih filmskih podjetij ga je na meji pričakal in pozdravil direktor Triglav l'ilma Branimir Turna. Po krajšem odmoru se bo Fred Zinnemann udeležil snemanja onega izmed kadrov filma »Karolina Koška«, ki ga piavkar snemajo v Piranu. Gost iz Amerike bo obiskal še Split, Dubrovnik, Brione in nekatera druga mosta. Copr.iv je njegov obisk neuraden, bo med bivanjem pri nas navezal slike in se pomenkoval z našimi filmskimi delavci. žina »Mrak Franc« Predoslje in TVD Partizan Predoslje. Strelci so izvedli strelsko tekmovanje z zračno puško, Partizan pa nogometno tekmo. Nepričakovano sta oba pokala, ki jih je za zmagovalce pripravila osnovna organizacija ZB Britof, ostala doma. — Strelci so premagali ekipo Strelske družine z Golnika z rezultatom 896 krogov nasproti gostom, ki so dosegli 880 krogov od 1200 možnih. Od posameznikov pa je bil najuspešnejši Anton Ciglič iz Predasolj z 176 krogi, pred Cpaj-kovičom z Golnika, ki je dosegel 157 krogov. Od članic pa je bila najuspešnejša Serašin Terezija z Golnika z 149 krogi. Nogometna enajstorica Parti-znna Predoslje pa je premagala mladinsko enajstorico mladinskega aktiva Bela — Preddvor z rezultatom 5:2. -an stepajočega. S komolci je cdrJ-nil od sebe še staro ženico, ki J* upravičeno pričakovala, da vslop'la, in razumljivo, prvi P°" vzpel na avtobus. Z ženo, ki r bila Se hitrejša na srednjih vr*^ tih, sta kar brž zasedla« vC* sedežev in jih šele pozneje odstopila dragim. Prisotni so se nad takim obnašanjem zelo zgražali. Zato s* stari ženici kar ponujali sede* Sicer pa je bilo že pred T«P*£ čami dovolj sedežev. Toda 0 . ^ dogodku, kako si posameznik' brezobzirno nesramnostjo za£" tavljajo določene ugodnosti. ^ govorili še na Jezerskem. '* TUDI NA PRJMSKOVEM BODO RAZVILI PRAPOR ZVEZE BORCEV Kranj Na zadnji seji osnovne oni*" nizacije Zveze borcev rrinlS'{ vo-Gorenje, so med dnm:m ° ravnavali tudi, da bodo 28. gusta, organizirali vo.'-jo prosl3v - na kateri bodo pred Zrdru*' nim domom razvili svoj Pr;,^h^ Pokroviteljstvo nad pr;ii> >"om ™ prevzelo podjetje »Elektro« Kranj. V naslednjem letu p« do organizirali v počsstlteV letnice vstaje večjo proslavo, kateri bodo odkrili tudi dve SP,^ minski plcia-i padlim borcem aktivistom NOB. "5 -VI VPRAŠUJETE - Ml (DGMRJ M0- Kafešni prejemki mi pripadajo? Vajenec iz Škofje Loke Končal sem triletno vajeniško šolo. Ob koncu sem delal izpit za kvalifikacijo, pa sem ga uspešno opravil samo iz praktičnega dela. Zato me zanima, k;:k.šni osebni dohodki mi pripedajo, če imam uspešno opravljen samo praktični izpit. Sedaj še vedno prejemam vajeniško nagrado. , ODGOVOR: Ni to vprašanje ?e odgovoril načelnik za šolstvo Pri OLO Kranj tovariš .lože Vari: »Ker ste končali triletno vajeniško šolo, bi morali v najslabšem primeru dobivati prejemke nekvalii ic 'r MM "'I* delavca. V tem primeru, ker sle praktični Izpit napravili us|)e mi', tO je polovica izpita, vam prav gotovo prlP*" padajo prejemki polkvalif iciruncga delavca. — Vsekakor Je zaželeno, da izpit za kvalifikacijo čimprej opravite.« K2 GORENJSKE SREDA, 10. AVGUSTA 1960 posvstovanja Poslovnega združenja oljarske industrije Jugoslavije v Br tofu RANJ, 9. avgusta — Danes zvečer so se vrata X. jubilejnega Gorenjskega sejma zaprla. Predavanja glede obiska so se uresničila, saj si je razstaviščne prostore ogledalo nad 100.000 obi- tova?he »Kalnik« iz Kalko«, so številni obiskovalci spre- skovaleev (številka uradno še ni potrjena). — Na sliki: Pred paviljonom araždina je bilo vse dni živahno. Sadne sokove, zlasti pa jci 1 z velikim veseljem Pred kratkim je bilo v novih »Oljarica« v Britofu zborovanje industrije Jugoslavije, ki so mu varn olja in drugi. Posvetovanje se pogovorile o nekaterih važnih nanašajo na industriio olja na edkup eemena v letošnje« leto. Glavne referat«, ki so obravnavali vsa ta vprašanja, 60 prebrali direktor Poslovnega združenja in direktor tovarne olja iz Brčkega Rado Rubič in drugi. Povzamemo nekaj najvažnejših zaključkov in sklepov s tega posvetovanja. Ugotovili so, da se v naši državi iz leta v leto prideluje manj semena za oljno industrijo. Tako je bilo na primer še lam posejanih 120 tisoč hektarov zemljišč v naši državi s temi rastlinami, letos pa je bilo predvideno 80 tisoč na hektar, vendar niti ta površina ni bila v celoti posejana. Najbolj občuten je padec pridelovanja teh rastlin v Sloveniji, ker so ga kmetovalci stko- Obisk v podjetju „Niko" Železniki V prvem polletju: dobro I Niku v Železnikih so v letošnjem prvem polletju proizvodni Pkm za malenkost presegli (50,48 ° Pravočasno ne Potrebnih izdelkov. strojev pripravljajo zdaj elaborat in ko bodo uredili stanje v orodjarni in brusilnici, bo proizvodnja motorčkov porasla od sedanjih 8.000 na 20.000 na mesec. V Niku so se doslej in se še vedno poslužujejo tarifnega pravilnika iz leta 1959, ki pa je po- stal močna ovira za nadaljno rast podjetja, za porast proizvodnje in delovne storilnosti — Zato je delavski svet pred nedavnim sklenil, da je treba do novega leta pripraviti nov stimulativnej-ši sistem nagrajevanja. Priprave so zdaj v teku. sejnih prostorih tovarne olja Poslovnega združenja oljarske prisostvovali zastopniki 39 to-je bilo sklicano z namenom, da gospodarskih vprašanjih, ki se pridelovanje oljnih semen in na raj v celoti opustilj. Slovenske sončnice imajo na primer zaradi daljše vegetacijske dobe 10 •/» manj maščobe kakor one iz južnih republik, odkupna cena pa je ista za vso državo in zato oljna industrija za te sončnice ne kaže toliko zanimanja. Sklenili so, da bo združenje predlagalo pristojnim gospodarskim organom nekatere spremembe in priporočila za pridelovanje teh surovin. Nadalje so ugotovili, da 6e iz naše države izvaža precej bučnega semenja, zlasti v Avstrijo, istočasno pa uvažamo iz ameriške pomoči velike količine surovega olja. Sklenili so, da bodo predlagali pristojnim organom, da se prepreči prodaja bučnega semena v inozemstvo. Nadalje so sklenili predlagati Združenju kemične industrije Jugoslavije, da ne bi uvažali polproizvoda — lanenega surovega olja, temveč le laneno seme, ker je naša oljna idustrija sposobna predelati seme za vse potrebe naše države. Govorili in sklepali so še o drugih problemih in nalogah tega združenja, n. pr. o odkupu semena oziroma surovin za to industrijo, o uvozu semena, pro- daji olja, o odnosih med tovarnami, o mehanizaciji teh podjo-tij in tovarn itd. Po končnem zborovanju se si zastopniki skupno ogledali š« Gorenjski sejem in nekatero druge gospodarske in turistično zanimivosti Gorenjske. -an Dopusti v Škofi š Loki Škofjeloška industrijska podjetja nimajo svojih počitniških domov na jadranski obali ali kje drugje, zato se pred leti združila v Škofjeloško počitniško skupncst. — Vanjo so včlanjena vsa večja loška industrijska podjetja (Jelovica, Gorenjska predilnica, Loške tovarne hladilnikov) in tudi nekatera manjša. V Strunjanu v Istri so zgradili svoje naselje z weekend hišicami, v katerih je okoli 70 ležišč. Vsako podjetje je tu udeleženo z določenim številom ležišč preko vsega leta, na primer Loške tovarne hladilnikov z 12 ležišči itd. Pred otvoritvijo koroškega velesejma OSNOVNI POMEN SEJMA -LESNO GOSPODARSTVO Od jutri naprej bo Celovec za 10 dni prizorišče velike gospodarske prireditve — koroškega velesejma, ki si je zlasti kot avstrijski lesni sejem pridobil širok mednarodni sloves. Posebno ima tudi za blagovno izmenjavo značilnost letošnje prireditve, ki l našo državo zelo velik pomen, (e svečana otvoritev nove razstavne dvorane v zelo moderni arhitektonski izvedbi, v kateri bo velika razstava avstrijskega blaga. V kleti dvorane je montirana naprava za umetno drsališče, tako da nova dvorana lahko služi kot pomemben športni objekt. Letošnjega celovškega sejma se bo udeležilo skupno 1025 razstav-ljalcev, od tega 110 iz 11 evropskih držav. Med inozemskimi razstavljalci zavzema po številu dobavljajo Za nakup V -OLJARICI« SO POLLETNI PLAN PRESEGLI ZA 18,4% BRITOF — Na nedavni seji delavskega sveta tovarne "-Oljarica« v Britofu so med drugim pregledali tudi uspeh podjetja v prvi polovici letošnjega leta in ugotovili, da so polletni plan pre-sesli za 18,4 %. Močno so porasli tudi osebni prejemki zaposlenih zaradi dobro urejenega stimulativnega uspeha v prvem polletju. -an JESENICE - Svet za turizem in gostinstvo ter Svet za blagovni promet pri ObLO Jesenice, sta že precej razpravljala o maloobmejnem prometu med Avstrijo in Jugoslavijo, ker pričakujeta, da bo na območju jeseniške komune precej narasla potrošnja mesa in mesnih izdelkov ter alkoholnih pijač. Zato sta sklenila, da bo morala imeti prodajalna mesa v prostorih nove jeseniške tržnice vedno na zalogi zadostne količine mesa vseh vrst in mesnih izdelkov. Kar zadeva gostinstvo, ne bo večjih problemov, ker so sedanje zmogljivosti gostinskih obratov po rekonstrukciji hotela Pošte zadostne. Ostal bo le še problem gornjesavskega tu- rizma, ki pa bo delno dograditvijo motela in hotela v Kranjski gori. resen z novega -n.-n Spet lahko na Brdo Kot smo pred kratkim obvestili bralce, je bil Dom na Brdu začasno zaprt. Po nekaterih preureditvah in kadrovskih spremembah so v ponedeljek, 8. avgusta, ta dom znova odprli. Tako je sporočil upravni odbor Turističnega društva Posavec. Preden so Dom znova odprli je poslovanje v tem planinskem gostišču pregledala tudi tržna inspekcija ObLO TržiČ. podjetij prvo mesto Jugoslavija, saj bo na letošnji kolektivni razstavi v okviru Koroškega sejma v posebnem jugoslovasnkem paviljonu prikazalo svoje izdelke kar 39 jugoslovanskih razstavljavcev. Za 12. avgust je predviden poseben jugoslovanski dan velesejma, na katerem bo vsekakor prišlo do pomembnih srečanj med našimi in avstrijskimi gospodarstveniki. V okviru letošnjega sejma, ki razpolaga s 130.000 kvadr. metrov razstavnega prostora, od česar odpade na pokriti razstavni prostor dobrih 40.000 kvadr. metrov, bodo prirejene še posebne razstave: »Velika razstava pohištva 1960«, -Naša trgovina«, ki bo prikazovala različne načine trgovanja s posebnim poudarkom na sodobnem oskrbovanju potrošnikov, ter razstava »-Vrednosti domovine«, ki bo prikazovala različne zgodovinske in turistične zanimivosti Koroške. Prav tako bo v okviru sejma prirejena še posebna gozdarska razstava in številne druge prireditve, med katerimi naj omenimo razstavo »•Les v ljudski umetnosti Koroške«, ki bo v skladu z osnovnim pomenom sejma — lesnim gospodarstvom — prikazovala razne umetniške predmete iz lesa. f) Sporazum o cestnem prometu z Italijo. V Beogradu so 27. julija podpisali sporazum med vlado FLR Jugoslavije in vlado republike Italije, s katerim je urejen cestni promet med obema državama. Ta sporazum je rezultat stalnega naraščanja cestnega prometa med Italijo in našo državo, z njim pa bo znatno olajšano prehajanje cestnih vozil iz ene države v drugo, kar bo zlasti ugodno vplivalo na nadaljnji razvoj turizma in na povečanje števila turističnih potovanj. £ Pospešena graditev tovarne avtomob. v Kragujev- cu. Glavna dela pri gradnji tovarne avtomobilov v Kra-gujevcu bodo končana več kot leto dni pred rokom. Po prvotnem načrtu naj bi bila graditev avtomobilske dvorane, ki bo merila okoli 65 tisoč kvadrat, metrov, končana leta 1961. Zaradi hitrega tempa graditve pa bo dvorana pokrita že letos decembra. Računajo, da bo stekla proizvodnja v novih objektih že proti koncu prihodnjega leta, medtem ko je bilo prvotno predvideno, naj bi stekla šele leta 1962. % Nov obrat za proizvodnjo papirja. 27. julija je začel v Prijedoru obratovati v okviru tovarne celuloze obrat za proizvodnjo papirja. Za zdaj obratuje samo prvi stroj za proizvodnjo papirja z zmogljivostjo 15.000 ton papirja letno. 0 Nove ladje za trgovsko mornarico. Sredi avgusta bodo v reški ladjedelnici »3. maj« dogradili doslej najso-dobneje opremljeno ladjo jugoslovanske trgovske mornarice »Trebinje«, ki je prva iz serije šestih ladij, ki jih gradijo v ladjedelnici za »Jugo-linijo«. Ladja z nosilnostjo 10.500 ton bo imela hladilne prostore za 280 ton blaga in tanke za 600 ton rastlinskih olj, dalje najsodobnejše naprave v vseh prostorih za potnike in posadko. Na ladji bo prostora za 20 potnikov, vozila pa bo s hitrostjo 17,5 vozla na uro. £ Veliko tobaka v Makedoniji. Tobačni inštitut je pričel na svojih površinah z obiranjem tobaka, prav tako pa tudi nekatere zadruge in tudi zasebni pridelovalci. Letošnja letina je precej ugodna, saj predvidevajo, da bodo pridelali največ prilepskega tobaka. Problemi kmeiijstva i Zgornjesavski dolini OV-inski ljudski odbor Jesenice je v juliju razpravljal O problematiki kmetijskih zadrug na njihovem področju • n <» njihovi gospodarski dejavno ti. S tem v zvezi so na ■'■'■ji sprejeti nekatere sklepe, od katerih velja zlasti ome-n'ti prvega, ki pravi, naj se vse zadruge na njihovem Področju združijo v eno kmetijsko zadru-o z značajem prol-vodnefa podjetja, ki bio pronolo vso focdao in kme- t'jsko dejavnost v jeseniški ohini. Ii poročila, ki so ga o Problematiki prejeli odborniki /a sejo, pov/.emamo ilanes nekaj pe:l:itkov in ugotovitev. vijski^ka, postavlja našim kme- du s potrebami komune: izvaža Vmi ^ Zi,drugam iz dneva v dan se hlodovina, rezanega lesa pa Drtvjv ^o*!0 v zvezi s preskrbo gradbenim podjetjem primanj- btVodi ^ s kmetijskimi pro- kuje. V zvezi z reorganizacijo tem ' kmetijske zadruge pa kmetijskih zadrug v jeseniški Zacij o ,1<>L!"n v današnji organi- občini v eno gospodarsko enoto, ska obliki niso kos. Kmetij- ki bo zmožna s svojimi obrati dansjT Ka J° Prešibka gospo- voditi vso kmetijsko in gozdar- Čiin<> a er»ota in ne more odlo- sk<> dejavnost, so mora postopo- Po^(il [|<> 'čl v preskrbo. Zato se m*> prenesti tudi gozdarska de- žit.vj' i,Ja n,1)na zahteva po zdru- javnost od poslovne zveze na to rn>' bil predv;;; m uskladitev njenega dela i potrebami komune. Razvita industrija povzroča, da se vrši diferencijacija prebi- Sirn ? 8osP°danako enoto s Sir-tijskj""'"vauj..,,,. n,. ,s;imo km,.. SV(?t m' t'-'mviv tudi gnttdanstkiim fitv< V"X kmetijstvo m gozdar- valstva in močan odtok delovne litika ni v skla- se večajo potrebe po prehram- benem blagu. Tem rastočim potrebam pa ne more zadostiti niti privatni proizvajalec, niti sedanje kmetijsko zadruge, ki so sicer v preteklih letih odigrale pozitivno vlogo, vendar danes niso več kos, zadosti rastočim potrebam. Jasno je, da jeseniška občina nima takih podnebnih in talnih pogojev, kot druga kmetijska področja, ki lahko tudi v kmetijstvu vpeljejo industrijski način proizvodnje. Toda kljub temu se pojavlja čedalje bolj pogosto vprašanje, ali no bi mogli teh 1. pacitet, kolikor jih imajo, bolje izkoristili. Gre predvsem za proizvodnjo zelenjave in mleka, ki ne preneseta dolgega transporta in kjer BO zato v občini vezani na samoproskrbo. V dosedanji organizacijski obliki pa večjih rezultatov ne bodo dosegli. Privatni proizvajalec je pod vplivom bližnje industrije in mu primanjkuj* delovne sile. Vse bolj opušča intenzivno obdelo- vanje zemljišč, družinske člane pa po možnosti zaposli v industriji. S tem seveda sebe oziroma svojo kmetijo obsodi na propast. V kmetijsko proizvodnjo bo vlagal vse manj dela in zato dobival tudi vse manjše donose, čeprav po drugi strani rastejo potrebe industrijskega centra po živilih. Kmetijske zadruge zaradi svoje šibkosti in slabe notranje organizacije niso sposobne organizirati večjih lastnh obratov in s tem pospeševati podružabljanje proizvodnje. Zato je gospodarsko in politično nujno, da se kmetijske zadruge združijo v večjo gospodarsko enoto, ki bo po svoji moči in v organizacijskem ter ekonomskem pogledu postala nosilec kmetijske proizvodnje. Kakšne so na jeseniškem področju možnosti za organizacijo kmetijskih obratov in kakšne so potrebe trga? Na jeseniškem trgu je zelo občutna potreba po zelenjavi, razen tega pa je v načrtu gradnja obrata družbene prehrane. Za ta obrat in za trg bo preko leta in za ozimnico treba nekaj sto ton zelenjave. Zato je nujno, da organizirajo vrtnarski obrat. Zanj pa so potrebna precejšnja investicijska sredstva, dober strojni park in strokovni kader, kar vse bo lahko dala le zadružna kmetijska zadruga. Da bi omilili pomanjkanje mesa, bi organizirali pitališče za piščance. 2e pred letom dnj' so govorili o tem, da bi pitanje vodili rejci malih živali, danes pa jim je jasno, da mora biti to velik, sodoben obrat, organiziran na osnovi industrijskega načina proizvodnje. Osnova zanj je valilnica, ki v enem letu lahko zvali 200.000 piščancev. Kaže se tudi še potreba po organizaciji mlečnega obrata v gornjesavski dolini. Pogoj za to je urejena zadružna mlekarna v Ratečah, ki bo delala po vseh sanitarnih predpisih in zalagala z mlekom in mlečnimi izdelki gornjesavsko dolino. S tem bo realiziran del občinskega perspektivnega plana, ki predvideva, da bo mesto Jesenice preskrbovalo 7. mlekom posestvo Poljče, gornjasavsko dolino pa skupno s privatnim sektorjem mlečni obrat v gornjesavski dolini. Ce upoštevamo, da je kmetijska zadruga nosilec in organizator proizvodnje, potem je jasno, da mora zajemata določeno področje, ki ima pogoje za blagovno proizvodnjo. Pri določanju Teritorij alnega obsega zadruge je prav, če upoštevamo glavno panogo tega področja — gozdar--stvo. Na jeseniškem območju se torej nujno postavlja potreba p« eni kmetijski zadrugi, ki bo vodila gozdarsko in kmetijsko dejavnost s svojimi obrati z vsem potrebnim strokovnim kadrom. Nikakor ni možno, da bi posamezni obrati — kmetijski ali gozdarski — obstojali kot samostojna podjetja. To velja predvsem za kmetijske obrate, ki prva leta gotovo ne bodo rentabilni. S tem pa se pojavi vprašanje, na katerega bodo morali jasno odgovoriti: ali se bodo odločili za subvencioniranje teh obratov, ali pa jih bodo priključili kmetijski zadrugi in ji dodelili še celotno gospodarjenje z gozdovi, celotno predelavo lesa in promet z gozdnimi izdelki. Naš družbeni komunalni razvoj t$9 tako hitro naprej, da zahteva enotno politiko kmeiijstva in gozdarstva, ki naj prvenstveno služita potrebam komune. Zato so odborniki na seji tudi sprejeli sklep o združitvi vseh zadrug ▼ eno močno kmetijsko zadrugo, ki bo kot proizvodno podjetje prevzelo vso gozdno in kmetijsko dejavnost v jeseniški občini. F3RU G ORENJSK Ej SREDA, 10. AVGUSTA 19» ^.Obveščevalec^ Veliki obeti mali oglasi MALI OGLASI Prodam dobro ohranjeno motorno kolo Puch 175 ccm. Suha 6, Kranj 3046 Prodam Vespo GS za 260.000 din. — Likozarjeva 11, pri šoli Primskovo 3047 Prodam plemenskega vola 400 kilogramov težkega. Zgornji Br-niki 44 3048 Prodam dve novi gumi 600 krat 16 in borove plohe. Sp. Brniki 30 - Cerklje 3049 Prodam italijanski moped Co-tur Super sport — nov. Naslov: Zeleznina Kranj, Koroška 11 — pri blagajni 3050 Prodam voziček z derco. Naslov v oglasnem odd. 3051 Prodam rabljeni gradbeni les in deske — primerne za gradnjo hiše. Žagar Anton, Stara Loka 48, Sk. Loka. Ogled vsak popoldan 3052 Prodam Mercedes 3-tonski in vrtna vrata. Britof 11, Kranj 3053 Prodam 14 mesecev starega bikca. Britof 52, Kranj 3054 Prodam športno moško, novo italijansko kolo »Diamant«, Kutinova 3, Kranj 3055 Prodam vzidljiv štedilnik, levi, dobro ohranjen in strešno opeko, rabljeno in novo. Struže-vo 35 3056 Prodam kravo 7 mesecev brejo. Naslov v oglasnem odd. 3057 Rejci perutnine! Valilnica v Naklem prodaja poleg enodnevnih piščancev tudi plemenske piske v starosti 7 do 10 tednov vsako sredo od 8. do 12. ure v valilnici. KZ Naklo 3058 Prodam perzijsko preprogo. — Cerklje 56 3059 Ugodno prodam dobro ohranjen Roller »Puch« 125 ccm. — Cena 160.000 din. Brejc Kristijan, Zadraga 8, P. Duplje 3060 KUPIM Kupim enostanovanjsko hišo ali dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku 3061 RAZNO Opremljeno sobo oddam tovarniški delavki ali upokojenki. Naslov v oglasnem odd. 3042 Trgovsko podjetje z odpadnim materialom »Surovina« Kranj, Jezerska c. 59 sprejme skladiščnika, po možnosti trg. pomočnika. Zglasite se osebno od 6. do 7. ure zjutraj 3062 Dvosobno stanovanje na Koroški cesti 12 zamenjam z enakim v blokih na Zlatem polju ali pri Vodovodnem stolpu. Po-izve se pri Jereb, Koroška 12, Kranj 2983 Uslužbenka išče opremljeno sobo,- v Radovljici ali v Kranju in okolici. Ima lastno perilo. — Ponudbe oddati v ogl. oddelek pod »Nujno« 3063 Preklicujem besede, ki sem jih izrekel v gostilni pri Toporšu na Mlaki o Skodlar Jožetu in izjavljam, da so neresnične. Zahvaljujem se mu, da je odstopil od tožbe. Studen Janez, Mlaka 25 3064 Kravo vzamem v rejo. Ce bo dobra jo tudi odkupim. Naslov v ogl. odd. 3065 Sprejmemo dekle za vrtna in gospodinjska dela v Stražišču s 1. septembrom. Naslov v oglasnem odd. 3066 Občinski sindikalni svet Kranj obvešča vse zanesljive prodajalce tombolskih kart, da lahko dvignejo tombolske karte za prodajo vsak dan od 8. do 13. ure v pisarni Občinskega sindikalnega sveta — nasproti avtobusne postaje. TOMBOLA bo 18. septem- bra tega leta. — Provizija 8% 3067 Preklicujem besede, izrečene napram Ambrožič Štefki in obžalujem zaušnico zaradi lažnih izpovedi moža. Pivar Helena, Jesenice 3068 k i n • Jesenice »RADIO«: 11. in 12. avgusta avstrijski barvni film MOZART. Jesenice »PLAVZ«: 11. in 12. avgusta jugoslovanski film VIZA ZLA. Bled: 10. in 11. avgusta jugoslovanski film VRNIL SE BOM, 12. avgusta francosko-italijanski barvni film BREZ DRUŽINE, predstave ob 18. in 20.30. Radovljica: 10. avgusta ameriški barvni film BAGDADSKA SIRENA, predstave ob 18. in 20. uri, 11. avgusta francoski revijski film TABARINE, predstave ob 20. uri, 12. avgusta francoski revijski film TABARINE, predstava ob 18. uri in ameriški barv. film OBRAČUN PRI O. K., predstava ob 20. uri. Kropa: 11. avgusta sovjetski barv. film ENAINSTIRIDESETI. Tržič: 11. in 12. avgusta ameriški barvni film OBTEZlLNA PRIČA. Kranj »STORZlC«: 10. avgusta italijanski kriminalni film PREKLETA SLEPARIJA, predstave ob 16., 18. in 20. uri in matineja ob 10. uri, premiera francoskega filma STRUPI, predstava ob 22. uri, 11. avgusta italijanski film KJE JE SREČA, predstave ob 16., 18. in 20. uri ter matineja istega filma ob 10. uri, 12. avgusta ameriški barvni film VOZOVI ZA ZAHOD, predstave ob 16., 18. in 20. uri, matineja istega filma ob 10. uri. Letni kino »PARTIZAN«: 10. avgusta premiera francoskega filma STRUPI, 11. avgusta ameriški barvni film VOZOVI ZA ZAHOD, 12. avgusta francoski film STRUPI, predstave ob 20. uri. Naklo: 10. avgusta premiera italijanskega filma KJE JE SREČA, predstava ob 20. uri. Cerklje »KRVAVEC«: 10. avgusta ameriški barvni film VOZOVI ZA ZAHOD, predstava ob 20. uri. Stražišče »SVOBODA«: 11. avgusta francoski film STRUPI, predstave ob 18. in 20. uri. Škofja Loka: 10. avgusta francoski film UBOGI II. DEL, 12. avgusta ameriški barvni film KORISTEN POSMEH, predstave ob 18. in 20.30. Kamnik: 10. in 11. avgusta ameriški barvni film ZGODBA O BENNY GOODMANU, 10. avgusta predstava ob 20. uri, 11. avgusta pa ob 17.15. Duplica: 10. in 11. avgusta franc. film BLODNICA, VREDNA SPOŠTOVANJA, predstave ob 20. uri. gibanje prebivalstva NA JESENICAH Rodile so: Zupančič Elizabeta — deklico; Smrekar Fani — deklico; Marko Cecilija — dečka; Rozman Marija — deklico; Rih-tar Slavka — dečka; Ukmar Jelka — dečka; Zabret Ivanka — dečka; Lužan Valentina — deklico; Meden Teodora — deklici; Močnik Stanislava — deklico; Nežmah Marija — deklico; Bledic Antonija — deklico; Andrejič Frančiška — dečka; Kranjc Ružica — deklico; Cotman Rozalija — dečka; Stendlar Vera — dečka; Aljančič Vera — dečka; Polanič Maksimilijana — dečka; Dovžan Ana — deklico. Umrli so: Janša Jože — star 58 let. ili] L. Z. SKOPJA LOKA Vprašanje — Z lastnim avtomobilom se vozite v službo, zanima vas ali vam pripada povračilo bencina. ODGOVOR - Odredba o najvišjih zneskih povračil stroškov za službena potovanja in terensko delo (Ur. list FLRJ, št. 26/58, 1/59 in 40/59) ne predvideva povračilo bencina, pač pa lahko gospodar, organizacija to predvidi v tarifnem pravilniku in pravilih podjetja. F. O. JESENICE Vprašanje — Ste edini sin moškega spola in vas zanima ali vas lahko naborna komisija dodeli za odsluženje vojaškega roka za dobo treh let. ODGOVOR - Po spremenjenem zakonu o narodni obrambi (Ur. list FLRJ, št. 30/55, 14/57) se sinu edincu ne sme določiti triletni vojaški rok. R. B. RADOVLJICA Vprašanje — Zanima vas kolikšen delovni čas velja za vajence v drugem letu učne dobe. ODGOVOR - V skladu z uredbo o vajencih (Ur. list FLRJ, št. 39/52) velja v drugem letu učenja 45 urni delovni čas tedensko. L. O. JESENICE Vprašanje — Zanima vas kolikšen je odpovedni rok za prekinitev stanovanjske pogodbe. Trgovsko podMh „PETR0L" a p r e j m e več kQi*skih *tmočrrtkf v za novi bencinski servis v Kranju Pogoj: kvalificirani delavec v trgovini. — Prošnje z navedbo dosedanjih zaposlitev pošljite na »-Petrol«, Ljubljana, Cankarjeva 5/TI, najkasneje do dne 15. avgusta 1960 Komisija za sklepanje in odpovedovanje delov, razmerij pri podjetju »Zvezda« Kranj razpisuje prosta delovna mesta za fakturista korespomfcota za komercialni oddelek In obratnega knj!govod]o Zaželena srednja strokovna izobrazba. Osebni dohodki po tarifnem pravilniku. » Nastop službe takoj. Ponudbe sprejema uprava podjetja do 25. avgusta 1960. ODGOVOR - V skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Ur. list FLRJ, št. 16/59) se odpovedni rok določi v stanovanjski pogodbi v kolikor ta ni določen velja enomesečni odpovedni rok. O. I. KRANJ Vprašanje — V podjetju, kjer ste zaposleni nameravate zapustiti službo. Zanima vas ali vam pripada preden zapustite podjetje dopust. ODGOVOR - V skladu z zakonom o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ, št. 53/57) imate pravico, da izkoristite dopust v podjetju, ki ga zapuščate. A. V. KRANJ Vprašanje — Ali bost eobdržali pravico do otroškega dodatka tudi v času, ko boste služili vojaški rok. ODGOVOR - V kolikor že sedaj sprejemate otroški dodatek, ga boste tudi v naprej v skladu z uredbo o otroških dodatkih (Ur. list FLRJ, št. 36/55). F. L. JESENICE Vprašanje — Ali lahko podjetje zahteva, da nadomeščate v službi obolelega sodelavca kot vratar poleg svoje redne zaposlitve. ODGOVOR - V pravilih podjetja se določi turnus opravljanja vratarske službe. Določen je tudi maksimum delovnega časa, ki je določen z zakonom o delovnih razmerjih (Ur. 1. FLRJ, št. 53/57). Vsako prekoračenje delovnega časa določenega po maksimumu se smatra kot nadurno delo in ga je možno uvesti samo v skladu z zakonom. K. B. JESENICE Vprašanje — V NOV ste stopili 1914. leta in ste ostali v JLA tudi po 15. 5. 1945, ko ste bili demobilizirani. Vojaški rok ste odslužili že pred vojno in vas zanima, ali se vam ta čas šteje v pokojnino. ODGOVOR - V skladu z zakonom o pokojninskem zavarovanju (Ur. list FLRJ, št. 44/58) se vam čas po 15. 5. 1945 prebit v JLA šteje v pokojnino, ker niste ostali v vojski zaradi odsluženja. O. L. KRANJ Vprašanje — V letu 1947 ste obiskovali šestmesečni strokovni tečaj. Zanima vas ali se vam ta čas šteje v pokojnino. ODGOVOR - V skladu z zakonom o pokojninskem zavarova- (Nadaljevanje s 1. strani) kako kar nenadoma pride na dan nov kolektiv, nov izdelek. POSTELJE BREZ ZIME IN VOLNE Najbolj značilno za hitri gospodarski razvoj našega gospodarstva sploh in še posebej okraja Koper, je bila užaljenost predstavnika Tovarne plastičnih izdelkov — IPLAS iz Kopra. Na vprašanje, če je to nova tovarna, se je hudoval, da vendar oni že od lani delajo. Premostili so, kot je pravil, najtežje kadrovske probleme in začeli izdelovati vrsto stvari, ki so na naših trgih zelo iskane. Sedaj v velikih količinah izdelujejo polvtilen. vrečke za živilsko industrijo (vrečke iz polivinila baje niso higienske) začeli so izdelovati tako imenovana tervlinska vlakna, ki so zadnji krik kemije v tekstilni industriji za nvlonom, perlonom itd. Proizvajajo tudi posebno trdo neprobojno snov za čelade motoristov, za karoserije in podobno. Zene obiskovalke pa so zlasti spraševale o prodaji posebne penaste gobe, imenovane ipren. Ta se uporablja v tapetništvu. Blazina iz te umetne gobe, ki ni iz gume, marveč iz drugih umetnih snovi, je že dokaj preizkušena po trdnosti in odpornosti in je bila še do nedavnega samo uvozno blago. Režejo jo v raznih debelinah. Zene so se zlasti zanimale za blazine iz te gobe, za kar je zelo primerna: trpežnejša, lahka, dokaj cenejša kot žima ali volna in tudi topla. Po prvih uspehih v proizvodnji imajo sedaj že načrte in sredstva za gradnjo novih prostorov oziroma tovarne. V šestih, sedmih letih tako je njihovo -neuradno« tiho upanje, bo IPLAS ena izmed tovarn z največjo zmogljivostjo v koprski nju (Ur. 1. FLRJ, št. 44/58) se šteje v delovno dobo čas do 31. 12. 1957, ki ga je zavarovanec prebil do dveh let na strokovnem usposabljanju in če ga je poslalo podjetje. V. G. SKOFJA LOKA Vprašanje — Napraviti nameravate oporoka in vas zanima kako bi jo napravili. ODGOVOR - V skladu z zakonom o dedovanju (Ur. 1. FLRJ, št. 20/55) lahko napravite oporoko lastnoročno ali pa jo napiše oseba, ki jo poverite sopodpisati pa morata dve neoporečni priči. Lahko pa jo napravile tudi na sodišču in jo tam hranite. K. L. KRANJ Vprašanje — Na stanovanju imate najemnika, ki vam dela škodo. Ali lahko zahtevate od njega da isto popravi. ODGOVOR - V skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih (Ur. 1. FLRJ, št. 16/59) odgovarja najemnik za škodo, ki jo povzroči sam. K. J. RADOVLJICA Vprašanje — Zaradi začasne nesposobnosti ste bili demobilizirani iz vojske. Zanima vad do katerega leta boste morali v primeru, da ozdravite odslužiti vojaški rok. ODGOVOR - V skladu z 2. točko člena 73. Zakona o narodni obrambi (Ur. 1 .FLRJ, št. 11/57) so oproščeni službovanja vojaške službe tisti, ki so začasno nesposobni za vojaško službo pa do dopolnjenega 27. leta ne postanejo sposobni za to službo. L. K. SKOFJA LOKA Vprašanje — Nameravate posvojiti svojega sorodnika, zanima vas ali bo v primeru vaše smrti postal on dedič. Ste sam brez otrok. ODGOVOR - V skladu z zakonom O dedovanju (Ur. list Št. 20/55) je zapustnikov zakoniti dedič posvojenec. L. I. BLED VpraSanjc — Pred leti vam je umrl mož, ki je bil upokojen. Sedaj boste tudi sama upokojena in vas zanima ali ste upravičena tudi do moževe pokojnine. ODGOVOR - V skladu z zakonom o pokojninskem zavarovanju (Ur. 1. FLRJ, št. 51/57) ste upravičeni do prejema samo ene pokojnine. občini, s proizvodnjo od 12 do 15 milijard dinarjev po vrednosti. NE BI SMELI MIMO Tako bi morali pisati še o malem, mladem kolektivu Termo-pol iz Sovodenj v Poljanski dolini, ki je na letošnjem sejmu prodajal okusno izdelano konfekcijo in šolske potrebščine iz plastičnih mas. Morali bi omeniti tovarno Elra v Skofji Loki, ki se je v zadnjih letih usposobila za izdelavo elektrotehničnih izdelkov. Ne bi smeli mimo uspeha tovarne Niko v Železnikih, kjer je kolektiv premostil vse težave in prišel na sejem z okusnimi izdelki: sesalci za prah, luščilci za parket in drugimi izdelki, katerim izdeluje še posebne rezervne dele, kar v naši in- dustriji še ni udomačeno. Morali bi pisati o tovarni pohištva V Novi Gorici, kjer imajo tako mehanizirano proizvodnjo, da v 50. delovnih urah izdelajo furnif spalnico, ki so jo na sejmu pr°" dajali po 38.600 dinarjev in 6* obvezali celo za dostavo na dom. — Prav tako zasluži pozornost tudi podjetje Telekomunikacije iz Ljubljane, ki je na sejmu prodajalo radijske sprejemnik* po ceni, znižani od 5 % do 12 '/•• Tako so številna podjetja, zlasti pa nekateri mladi kolektivi pri" jetno iznenadili obiskovalce i*1 pokazali kako raste naš skupni industrijski potencial, kako ra-ste skupna gospodarska moč, 1" kaj vse že izdelujejo naši delovni kolektivi. -1. c. Male sličice iz Bohinja (Nadaljevanje s 1. strani) Bohinjski camping prostori Menda inozemci niso prav preveč očarani nad njimi! Nekateri jih kljub tablici z napisom ne najdejo, ker kratko malo ne morejo verjeti, da je lahko na turističnem vodniku označen camping prostor, a ta nima niti stranišča, niti vode, niti elektrike. Vse to bi nujno morali imeti. — Res je, imajo pa — tablico z napisom camping. Morda mislijo, da bodo s tem ljudi pridobili za hotele in domove, vprašanje pa je, če je to tudi najbolje. Za avto, šotor in eno osebo je treba plačati 180 dinarjev turistične pristojbine. Ali ne bi bilo to dovolj za ureditev najpotrebnejšega? Bo-hinjski sir Kdo še ni slišal za prvovrstni bohinjski sir, ki je znan po domovini pa tudi daleč izven njenih meja. V Bohinju pa tega prvovrstnega sira ni moč dobiti, ker tu prodajajo le drugovrstnega, ki Bohinja drugje ne bi mogel častno zastopati. Za 5000 din V nekem hotelu v Bohinju so na praksi učenke iz Gostinske šole Maribor. Menda zanje ne velja osemurni delavnik in kar po ves dan strežejo gostom- " Utrujene so že, vendar tega B* še nihče od odgovornih opažu- Kresna noč v Bohinju V soboto, 13. avgusta zvečer, bo v Bohinju po dolgem času spet kulturna prireditev. V okviru »Kresne noči« bo na splavi pel oktet narodne pesmi, pa tud kres bodo zakurili na splavu, 1° bo vozil ob obali. Samo, če b° vreme ... O tem, česar ni _ . Menda bi se marsikdo strinja* tudi s tem, da v Bohinju ob zeru n° bi bila odveč pošten* avtobusna postaja. Zares netun-stični pogled je na majhno le56" no stavbo, kjer se stiskata tu" ristična pisarna in trafika, na nekaj pokritih kvadratnih m^ trih, pred njima pa potniki, » čakajo na avtobus, mnogi * kovčki, prodajalka sadja z nekaj zaboji, pa še kdo. ZANIMIVOSTI 01 VSIP0VS0B 1 J BOLNIŠKA POSTELJA, KI REŠUJE ŽIVLJENJA V Veliki Britaniji sta neka bolničarka in inženir znašla bolniško posteljo, za katero pravijo strokovnjaki, da bo povzročila pravo revolucijo v zdravljenju in reševala življenja. Boiruku na tej postelji ni potrebno vstvjati v času pregleda, posebno če je v šoku, ki povzroči največ smrti. Bolnika lahko rentgensko pregledajo, medtem ko leži v postelji. Postelja je oskrbljena z železnimi kljukami, ki drže rentgenski aparat pod žimnico, polnjeno z vlaknastim 6teklom. Štiri odprtine v postelji služijo za merjenje krvnega pritiska in za nameščanje opreme pri transfuziji krvi. Prototp bolniške postelje uporabljajo že dve leti in se je odlično obnesel. Neka londonska firma bo kmalu začela s proizvodnjo teh bolniških postelj. ŽIVLJENJE NA NEVIDNIH PLANETIH? Opazovanje zvezd, katerih sveloba do zemlje sploh ne sega, je nekatere znanstvenike privedlo do zaključka, da na teh planetih živijo ljudje z visoko civilizacijo. Za to teorijo se zavzema predvsem Freeman Deison, član raziskovalnega inštituta v Prin-stonu (/.DA). Dr. Deison je svojo trditev tako razložil: »Nekatere zvezde za nas niso vidne, ker jih obdaja velik obod, ki so ga morali zgraditi ljudje z visoko tehniko. Ta umetni obod so lahko postavili le z izkoriščanjem sončne energije.« Da bi to svojo trditev še bolj utrdil, je dr. Deison predlagal, naj bi vlovili infra rdeče žarke, ki morebiti prihajajo s teh planetov. Ta raziskovanja pa bi na tf; način lahko bila dolga nekaj tisoč let, dokler ne bi prišlo do dokončnih rezultatov. ZEMLJA VSAK DAN TEŽJA Direktor observatorija v Srnith-soniamu (Massachusts) je pred mednarodnim simpozijem za astronomijo v Londonu poročal, da naša zemlja pridobi dnevno zaradi meteori tov, ki padejo nanjo, okoli 10.000 ton na svoji teži. Na omenjenem simpoziju se je zbralo 150 astronomov iz 15 držav in te trditve je potrdil #j neki britanski znanstvenik Z 12 javo, da je z merjenji kozmičn^ ga in meteoritskega prahu P1"1 šel tudi sam do podobnih ug0^ vitev. DUCAT IN DVA MOZA V Los Angelesu je pred dnev vložila tožbo za ločitev od evO" jega — nič manj in nič več k° — štirinajstega moža 43-le^ Mine Avery. Na vprašanje čaS za od- nikarjev, kakšne načrte i"13 bodočnost, je izbirčna žena govorila, da je sipričo stalne 23 poslitve s porokami in ločitvam1 izgubila vsak smisel za kakršno' koli drugo delo. ZA PLES ZAPOR 0a- Notranje ministrstvo na vanskem je za čas, ko trajaj0 v Oberamergauu verske igre, P1^* povedalo vse javne plese in P°* dobne družabne prireditve. Kd , se pregreši proti tej prepoved' plača 150 mark globe, ali pa & za 14 dni v zapor. Za zaklj11^ no prireditve v zasebnih ^ 'L pa predvidevajo globo do 1" mark. NOVA GUMIJEVA KOLESA^ Britanska tovarna Dunlop j? izdelala nove avtomobilske me, ki so za 45 odstotkov odporne, se za 25 odstotkov b° lje oprimejo vlažnega terena se za 15 odstotkov bolje obnaša jo pri zaustavljanju. V tov^'1 trdijo, da so nove gume ob(r Ta pilula se zelo lahko P goltne. Dolga je 25 milim«" .široka 6 milimetrov. Pred uPg rabo so pilula dobro Pre!fl,rjjl Ko je prešla bolnikov ProbJor organ, se pilula izloči P° malni poti. 97 miha klinar ŽARA S PEPELOM Rjavkasto in ubijajoče otožno se črta podolgovat nizek grič srvo, kakor z vlažnimi in umazanimi krpami prevešeno jesensko - 0nstran &riča je mesto. Od tu ga ni videti. Morda pa tam aj sploh ničesar ni in je pokrajina prav tako pusta in po-Jana z dolgimi nizkimi barakami kakor tostran griča. Kdo bi gibal? Vsako ugibanje je nesmiselno, kakor je nesmiselno hre-v svobodne daljave onstran žice, ki obdaja taborišče. Nečloveško upadel obraz, bolj podoben mrtvaški lobanji kakor azu živega človeka, se je sklonil nad prav tak obraz ženske, je nemočna ležala na pogradu in s široko razprtimi, globoko ^cesnih votlinah skritimi očmi strmela nekam v prazno. Ženska Pogradu jo je napeto opazovala, dokler se je ni dotaknila , ^a nekoliko manjša ženska, prav tako podobna živemu K°stnjaku kakor vse, ki so bile v baraki. *še ni umrla?« jo je šepetajoče vprašala, ko se je prva ob "Jenem dotiku vzravnala. *Se ni,« je odgovorila prva. *A bo,« je rekla druga z gotovostjo, ki bi se človeku, neva-***** gledati vsak dan grozotam smrti v obraz, zdela brezčutna, ak iT*** k* Je vsaJ do večerje ne odnesli v krematorij,« je zabelo prvo, zaznamovano z židovskim znakom, "^rijeva jo,« je lačno hlastnila druga. Obe sta čutili ubija- živalsko lakoto In mislili na bolničin obrok hrane. *Da,« je rekla prva. Nato sta utihnili. Lačna pogleda sta nehote obvisela črni, uo nJ°J udarci biča. Visok, ©d vseh za glavo višji «udo°^eC nenenno vihti bikovko, pomaga mu neka paznica s **krV *eD'm dekliškim obrazom, ki se skrotoviči v spako samo »• ko zamahne z elegantnim pasjtm bičem, flpjj T Vrsti, kakor navezana na nevidno verigo, se pomika za nad*1"-' ^ m^zi> podobni trgovskemu pultu. Nekdo nekaj kriči j)j un,C- Komaj zaznavno se ozre. Tista lepa paznica je. Rada *inj-F ■ tl<)'Drot'> na lepem obrazu, a komaj se sreča z nebesno £Pat dekliškimi očmi, se pazničin obraz spremeni v pošast, ijj Zasika. Kakor drobna, zvijajoča se kača se začrta vanj bič e eplete okrog njenega vratu ... % Ci»đi se, da je ne boli. Bič je spolzko mrzel. Kača. Samo «*ija ■*Po. se, vedno tesneje in jo duši... Skuša vzdihniti. Zajeti a samo grgra. I^^Umira«, se je v bolnico zagledala m lačnih očesnih votlin |jen< *>. zaznamovana z židovskim znakom. Njen glas je zaskrb-' boji se, da bo bclnica umrla pred večerjo. *Skrijeva jo. Njeno večerjo morava dobiti...« r©fcc , . J J° bodo n^li,- dvomi Židinja in opazuje bolničine ko L» k' rade do vratu in odvile kačo, spreminjajočo se v zan- ' fel Jo bo zadušila, v h_,kc i nam. Otroke!« se je iztrgalo iz nje in kakor ^Zvira so jj [z očesnih votlin privrele solze na lica. ♦ boj0"?.'"1 '•''> n jej pa se ni zmenila za njene solze. Gledala je n"'iu obraz in ga opazovala. *Se diha, < je rekla, »a jesti ne bo več mogla . ..« ^g^.^^e imam. Razumeš, otroke!« je med Hitenjem ponavljala j g|as esesovske cipe. B%^Angela s-.r... — odgovarja, ker meni, da jo vprašujejo fsovt,01111 in Priimku, a pove samo ime, priimek pa ji odsekata Ka in bič. komaj slišr.o klikne. Bolj od začudenja kakor od e. Ne razume, zakaj jo je ženska udarila z bičem, tptfcl, j* Psovka in bič. Novi udarci. Glas esesovske cipe ne V'lko J(' 'menu. Med sikanjem biča in udarci zahteva šte- ?*WU jo pove. Zgrabi njeno roko Tetovirna igla se ji zaje 2u* So toliko časa, dokler ae izpiše njene štev U) Visoka v kožo. ilke. Visoka je. dsok Ali **r&bl;s Ml *: niogoče, da je v tem taboriš u toliko ljudi? — jo ^vaj(1(in<' /;i adeiije. V Jugoslaviji nima niti Beograd toliko pre-k* JetUly,Ali in,K',l-<'. da bi imelo taborišče toliko jetnikov **l*«Iino*aiUtte' vr si odgovoriti. I)*m, ki kakor rumena megla Uhk0 Joodi nad taboriščem Ln -iti nenavaden vonj, bi ji **'*•?;»-ij' ''Ovvor'l' » .ii za sedaj ra/.en svojega odvratnega vonja po v<>nj j ,0/«"i:>i ne DOVČ nI eaar. Ne ve. da prihaja ta odvratni krentaiori je v, da lahko vonja po roženini ti'di sežgano ko da »>«• o ln kosti. Slutnja ji sicer prišepetava. Ve, o dobro a so v tftboriičlh krematoriji. Vsak otrok v njeni domovini nasilno kjer ker visi nad pokrajino kakor ve ni dim v njenem mestu * 0 tem. Vendar to slutnjo, U .ii sili v zavest, na v|<>m1, 11:1 >«• misli, da prihaja ti dim od kake tovarne, ali' N;> tovarno misli, ker se ta dim ne razblini, lekjl"visi nad pokrajino kakor večni dim v njenem n * Jovarna Je, tovi Krt na JugU. si prišepetava. ^ j^rematorijl so, — se protivi slutnja. Niso krematoriji. - jo vcl v žlabti dobtarja, ne vem, kdo bi jo prišel pogledat in ji zapisal recept. Od prejšnjega tedna dalje pa se na kranjskih ulicah nisem veČ varen. Dopoldne grem po vseh prometnih predpisih po pločniku s predpisano brzino mimo »Merkurja* in nenadoma hladen tus. Ne vem, iz katerega nadstropja mi je nekdo — ne bom obsojal, ali je naredil to za hec ali za res — poslal kar lepo količino vode točno na mojo glavo. A Jezen in moker sem pridir-jal domov in preklinjal, dokler se mi bolna Marjana ni zasmilili in sem utihnil. Mirno sem se vscdcl v naslonjač in začel prebirati posto. — Nekdo mi je poslal pismo naslednje vsebine: »Preluibi Bodičar, prosim te, če mi odgovoriš, kaj je prav: Mar-tftlih, Mrtulok, Martnlek ali Mar-tmek? Za isti kraj uporabljajo v voznem redu, v časopisih ali na prometnih kazalih, nekoliko spremenjeno ime.* Spoštovani vpra'salec, tudi jaz ti ne morem postreči s točnim odgovorom. Atomska doba je, prelomnica vsega in morda tudi domačini iščejo novo ime. Če bi bilo po moje, naj bi odslej rekli Martuljek, vsaj ne bo tako preprosto izgovoriti. A Ondan sem premišljeval, kam naj grem: na GS, kulturni večer, namizni tenis, rokomet ali v kino. Toliko lepi}} stvari kar na kupu, da je bila odločitev res težka, ln ko sem premišljeval, sem toliko časa premišljeval, da sem hil za vsako prireditev ie prepozen. Torej, ostal sem doma in sva z Marjano kramljala pozno v nert. Kranjskim delavcem pa bi vseeno nekaj svetoval: Dnevi Gorenjskega sejma so že sami po sebi tako pestri, da res ne bi bilo potrebno takrat sc posebnih prireditev. V prihodnje pa bi bilo treba omiliti junijsko, julijsko in avgustovsko (razen od 1. do 10. avgusta) kulturno in športno sušo, saj takrat Kranjčani in okoličani res nimajo kam iti. Uspeh pa bi bil tudi z dr upe strani — sedaj v času G S vsi prireditelji drug drugemu kradefo obiskovalce in puščajo biagajiii-čarke v negotovosti. A Ko sem že pri GS, naj še zapišem nekaj besed na račun Foto Kreg.rr (takšen j namreč lastnoročni podpis fotografa). — Vsi pravijo, da dobre denarce služi in to za slike, na katerih se največkrat samega sebe komaj prepoznaš. Jaz pa Foto Kreganu nisem prav nič nevoščljiv, ošvrknil pa bi tiste, ki tako z veseljem plačajo 300 ali pa celo 500 dir narjev za eno sliko. { Do prihodnjič na svidenje z željo, da me ne boste preveč ohsor-jali, ker prejšen teden nisem dr/..\l besed?, Vaš Bodičar. (> O B t NJSKE TELESNA KULTURA SREDA, 10. AVGUSTA Mladinsko prvenstvo LRS v plavanju končano Ilov rekord Zadnji večer mladinskega prvenstva v plavanju je dal še en rekord plavalke trboveljskega Rudarja Juške Podlesnik, ki je na 100 m hrbtno za 4 desetinke gekunde izboljšala lasten mladinski rekord Slovenije. Ta čas je samo za pol sekunde slabši od absolutnega slovenskega rekorda Pelanove iz leta 1951. — Peter Brinovec pa je na 200 m metuljček dodal zmagam v crawlu še eno v metuljčku in tako osvojil štiri samostojne naslove prvaka in dva v štafetah. Ker je osvojil šest zlatih in štiri bronaste kolajne, je postal najuspešnejši mladinec. V štafetah ni bilo presenečenj. Tako kakor so dekleta iz Trbovelj prepričljivo zmagale V ženski, tako so fantje iz Kra- nja brez težav v moški štafeti. V ekipnem plasmaju je na prvem mestu Triglav, na drugem pa Celuloza. Huda borba se je vnela za tretje mesto med Rudarjem in Ljubljano, ki so jo Trboveljčani s tesno razliko 20 točk odločili sebi v korist. — Uspešen je bil tudi nastop plavalcev iz Domžal, ki so v »spodnjem domu« zasedli 1. mesto. Rezultati - 100 m hrbtno mladinke: Podlesnik (R) 1:25,6, Se-kereš (N) 1:29,3, Hočevar (L) 1:29.6, Čolnar (T) 1:32,3, Kobi (T) 1:36,3; 200 m metuljček -mladinci: Brinovec P. 3:01,3, Košnik 3:02,7, Rebolj (vsi T) 3:03,8, Sulc (C) 3:13,4, Majdič (L) 3:14,5; 4X100 m prosto mladinke: Rudar 5:17,0, Triglav 5:24,1, Celuloza 5:41,5, Ljubljana 5:58,5; 4X200 m prosto - mladinci: Triglav 9:57,8, Celuloza 10:07,4, Neptun 10:17,1, Ljubljana 10:54,3, Neptun II 11:14,2, Prešeren 11:27,9. Dokončno stanje točk: Triglav 27.708, Celuloza 24,365, Rudar 18.867, Ljubljana 18.666, Neptun 17.772, Prešeren 13,044, Domžale 5596, Ilirija 4849, Fu-žinar 4145, Rudar V. 3519, Partizan Bled 1285. TE DNI PO SVETU NACIONALIZACIJA NA KUBI Ameriški politični in poslovni krogi pravijo v prvih komentarjih o sklepu vlade premiera Castra, da nacionalizira podjetja in imetje državljanov ZDA na Kubi, da jih ta ukrep kubanske vlade ni presenetil. Odkar je prišel na krmilo novi režim na Kubi, pravijo ti krogi, je bilo jasno, da bo prej ali slej prevzel lastništvo nad premoženjem ameriških družb. Med najbolj znanimi družbami, ki so prizadete s sklepom o nacionalizaciji, sta kubanska električna družba, katere kapital na Kubi znaša 300 milijonov dolarjev in kubanska telefonska družba s kapitalom 100 milijonov dolarjev. Ti dve in druge nacionalizirane družbe so izpostave močnih amer. družb, katerih sedeži so po večini v New Yorku. 1960 »LETO AFRIKE« Adisabebski dnevnik »Adis Zamen« (Novi čas), ki izhaja v amharskem jeziku, piše o spremembah, nastalih zadnje mesece v Afriki in pravi, da bodo Afričani razumeli leto 1960 v zgodovini kot »leto Afrike«. Časnik opozarja na pomen razglasitve novih držav — Madagaskarja, Konga, Somalije, Kameruna in drugih ter poudarja, da so te spremembe značilne za afriško podnebje. — Neodvisnost 200 milijonov Afričanov, piše časnik, bo kmalu postala stvarnost. Zgodovinske poti nihče ne more več zaustaviti. V septembru bo Tanganji-ka uresničila svoje načrte, prvega septembra bo razglašena neodvisnost Nigerije, v letu 1961 pa bodo doživ ele pomembne spremembe Uganda, Kenija, Njasa, Sierra Leone in druga ozemlja. i POSLANICA KONGRESU V izredni poslanici Kongresu je predsednik Eisenhower zahteval, da odobrijo njegov program pomoči tujini. Razen predvidenega zneska milijarde dolarjev je predsednik Eisenhovver zahteval dodatne kredite v znesku 600 milijonov dolarjev za pomoč južnoameriškim državam in 100 milijonov dolarjev za posebni sklad, iz katerega bi nudili pomoč afriškim državam, posebej pa Kongu. Te zahteve je predsednik Eisenhower obrazložil s potrebo po tem, da bi preprečili posledice »komunistične politike«. IZREDNA SEJA ARABSKE LIGE Svet Arabske lige je imel v ponedeljek izredno sejo, na kateri so razpravljali o enotnem stališču, na kakršnega se bodo postavile arabske države glede sklepa Irana, da prizna Izrael. PRED SPORAZUMOM O VODAH? Predsednik Mednarodne banke za obnovo in razvoj Ilif je včeraj prispel v New Delhi na razgovore o spornem vprašanju voda med Indijo in Pakistanom. Delhijski listi pišejo v tej zvezi o možnosti, da bi dokončno poravnali ta dvanajst let trajajoči spor med obema državama. M ss Bleda 1960 -Luksemburžanka Preteklo nedeljo zvečer so v dvorani Kazine na Bledu volili najlepšo in najprikupnejšo obiskovalko Bleda -• imenovano MISS BLED 1960. Za ta naslov se je potegovalo 19 kandidatk iz raznih držav. Med vsemi je občinstvu najbolj ugajala mlada Luksemburžanka Karla La-mesek, ki je z večino glasov (201) osvojila naslov Miss Bled 1960. Druga je bila Dunajčan-ka, tretja pa Ljubljančanka Zlata Tončič. Kandidatki, ki sta dosegli prvo in drugo mesto na Bledu, sta si pridobili podobno priznanje na nedavnem tekmovanju lepotic v Portorožu. Bled, o ti mol Bled Pod tem naslovom že nekaj let zapored prirejajo med sezono na Bledu družabno zabavno-glasbeno revijo, ki je med občinstvom zelo priljubljena. Posebno zanimiva in pestra je bila ta prireditev lani. Letos bo na sporedu jutri, v četrtek, dne 11. avgusta zvečer v Kazini. — Program na reviji bodo izvajali igralci, pevci humoristi, člani narodnih gledališč iz Ljubljane in Maribora ter Radiotelevizije Ljubljana, dalje znani komiki in artisti ter pevci popevk. Nastopila bo tudi blejska folklorna skupina, igral pa bo ansambel RTV Ljubljana pod vodstvom Jožeta Kampiča. „Stol" razširja skladišča Tovarna upognjenega pohištva »Stol« na Duplici pri Kamniku je preuredila ves prostor do radomeljske ceste v skladišče rezanega lesa. Les bodo prevažali po asfaltiranih prehodih, skladišče pa bo ograjeno. S tem je nogometni klub na Duplici izgubil dosedanje nogometno igrišče in si bo moral zgraditi novega na prostoru ob Bistrici. Začasno bodo Du-pličani igrali nogometne tekme v Jaršah. LJUDJE IN DOGODKI Nove spletke Te dni je pariški tednik »L' Express«, ko je pisal o položaju v Kongu in še posebej v Katan-gi, objavil podatek, da razen premiera Combe v tako imenovani katanški vladi ni nobenega domačina. Vsi ministri so belci ln uporabljajo Combeja le kot fasado, za katero hočejo skriti pravo vsebino sedanjega boja Katange za »svojo« neodvisnost. Ta podatek seveda ni nič novega, kajti vsi dosedanji ukrepi •»katanških« voditeljev so jasno opredelili značaj in namere njihovega podviga, od samozvane proglasitve neodvisnosti do zadnjih kombinacij za povezovanje a komerkoli, samo da bi kongo-ško republiko že na začetku njene neodvisne poti postavili pred nepremostljive težave. 2e sredi julija je Combe snoval načrt za konfederacijo Katange s Severno Rodezijo. Da bi ob-stojal tak načrt, so sicer uradno demantirali tako z ene kot z druge strani, posebno zato, ker Severna Rodezija sploh ni samostojna država in bi bilo torej, če bi priznali, da obstaja tak načrt, vmešavanje britanskih oblatiti v Rodeziji v notranje zadeve Konga preočitno. Nekaj dni pred najavljenim sobotnim vko-rakanjem mednarodnih sil OZN v Katango pa je Combe spet — to pot uradno — objavil svoj novi načrt povezovanja s sosednjimi pokrajinami. Katanga naj bi se po tem načrtu združila z Uranda Urundi in Tanjjanjiko, ko bi ti dve deželi dobili svojo neodvisnost. Doslej je Uranda Urundi še vedno belgijska, Tan-ganjika pa britanska posest. Na dlani je torej, da pri teh »povezovalnih« akcijah katanške vlade ne gre za neke principiel-ne rešitve, marveč za izrazito demonstracijo in spletke kolonia-lističnih sil. ki skupno branijo svoje preostale interese v Afriki. V Kongu se torej ne bije le boj za priznanje popolne neodvisnosti in integralnosti najmlajše afriške republike, marveč se bije odločilni boj med silami napredka in kolonialističnimi interesi na tej celini. Normalizacija razmer v Kongu bi pomenila momo vzpodbudo za osvobodilna gibanja v preostalih afriških kolonialnih posestih, predvsem pri sosedih: v Tancanjiki, Uranda Urundi, Keniji, Francoski ekvatorialni Afriki, portugalskih posestih Mozambiku in Angoli itd. Zaradi nepopustljivega stališča katanških voditeljev, da se bodo z vsemi silami uprli prihodu mednarodnih čet v deželo, v soboto ni prišlo do napovedanih akcij čet OZN. Odložitev vkorakanja mednarodnih sil v Katango je močno odjeknila v svetu, predvsem v Afriki, kjer vse neodvisne države podpirajo kongoško vlado. Nekatere afriške države so zategadelj ponudile Kongu svojo armado, da z ing. Boško Šnajder, mojster med prikoličarji bo letos spet prišel na Ljubelj njo zaščiti svojo ozemeljsko nedotakljivost in neodvisnost. Spričo zadnjih dogodkov se je v ponedeljek popoldne znova sestal tudi Varnostni svet OZN. Sedanji položaj v Katangl je močno protisloven. Belgijska vlada se je namreč uradno podredila sklepu Varnostnega sveta, naj umakne svoje čete iz Katange. Hkrati pa je javna tajnost, da so belgijske čete edina vojaška sila, na katero se opira Combe-jev režim. Kje in kakšne so torej tiste sile, na katere bi se oprl Combe, da prepreči prihod čet OZN v deželo? Nekateri pravijo, da je Combe samo igral, da pa se v resnici ne bi mogel upreti prihodu čet OZN v deželo. DrugI spet trdijo, da igra Belgija in da belgijske čete slej ko prej predstavljajo materialno osnovo Combejevih planov in groženj. Naj imajo prav prvi aH drugi, nekaj je jasno: belgijske čete na noben način ne morejo pripomoči k normalizaciji položaja v deželi. Zato ves svet pričakuje, da bo Varnostni svet znova sprejel sklep, naj se belgijske čete v celoti umaknejo iz Konga, mednarodne sile OZN pa naj zagotovijo nemoteno in samostojno delo kongoških predstavniških organov, ki edino sami lahko rešijo notranja nacionalna in gospodarska pnatislovja — žalostno dediščino koloniali-slične preteklosti. Pred ljubeljskimi dogodki Prscgj možnosti za domače tEkmovsIce Ljubeljske dirke so se še prav posebno afirmirale po osvoboditvi. Prvo povojno mednarodno gorsko dirko na Ljubelju sta priredila prizadevno Avto-moto društvo Tržič in Avto-moto zveza Slovenije leta 1953. Prav gotovo se od tedaj kvaliteta ljubeljskih dirk stalno zboljšuje. Prelomnica v dirkah na Ljubelju pa je bila leta 1955, ko je prvi dirkač prispel na cilj prej kakor v petih min. Prav gotovo, kar pomeni pozimi Planica, je za Slovence v poletnem času Ljubelj. Ljubelj je zibelka avto-moto športa v Sloveniji, pa tudi sicer redko sre-čavamo dirke s takimi odličnimi tradicijami. Na prvih dirkah so na Ljubelju tekmovali le z avtomobili. Med temi je bil tu- di svetovnoznani, zdaj že pokojni konstruktor planiške skakalnice Stanko Bloudek. Svojo originalnost je izpričal tudi na Ljubelju. V hladilniku avtomobila mu je namreč zavrela voda, pa je opremil svoje vozilo še z dodatnim rezervoarjem za vodo. Te njegove iznajdljivosti se prvi veterani ljubeljskih dirk še danes radi spominjajo... Povojne ljubeljske dirke so bile nekaj let v znamenju napadov na stari predvojni rekord. Avstrijec VVolfgang Den-zel je leta 1939 na motociklu znamke BMVV 500 dosegel izreden čas 5.01 minut. Dolgih 16 let je minilo, da je moral pri-količar Nemec Hillebrand priti kar dvakrat na Ljubelj, da je dosegel še več kot samo potol- kel Denzlov rekord. FrVlC.-»i zgodovini Ljubelja je prePc W progo v manj kot petih n?lDJJ> tah. Od tedaj naprej je bil-eI) Ljubelju sleherno leto °"oseZ^ nov absolutni hitrostni za katerega prireditelj zc let zaporedoma razpisuje grado v višini 50.000 dinarje?* V 21. letih so najhitrejši w Ljubelju postali hitrejši za P . bližno 24 sekund. Ta vsakOt* na borba za sekundo pa izP čuje, čeprav v tako skrom^ < rezultatu, sijajen napre tehniki proizvodnje II evropski kriterij penjacev Danes se je pričel na letališču v Lescah IX. Evropski kriterij letečih motornih modelov »pc-njačev« za pokal Letalske zveze Jugoslavije in za pokal, ki ga je za najboljšo ekipo podelil moskovski aerokiub »Ckalov«. Tekmovanje je organizirala Letalska zveza Jugoslavije ob sodelovanju z Letalsko zvezo Slovenije. Tekmovanje je s pestro mednarodno udeležbo, saj se ga bodo poleg A in B ekipe Jugoslavije udeležile še reprezentance iz Sovjetske zveze, CSR in Zahodne Nemčije. Danes zvečer bo v hotelu »Krim« na Bledu objava rezultatov in podelitev nagrad. Jutri pa se bodo tekmovalci odpeljali z avtobusom na izlet v Kranjsko goro in na Vršič, po kosilu pa se bodo po- vzpeli še z žičnico na Vitranc, nakar se bodo vrnili na Bled. Z Bleda pa bodo v petek odpotovali domov. SEDAJ PA SE ORODNE TELOVADKE V nedelio je odšla z Gorenjskega v Koper skupina 60 mladink in pionirk-orodnih telovadk iz TVD Partizan na desetdnevni skupni trening, ki ga je organizirala Okrajna zveza Partizana za Gorenjsko. — Na tečaju bodo mlade telovadke poučevali in trenirali najboljši in izkušeni orodni telovadci in nekateri fi/.kultur-ni učitelji oziroma profesorji. Mladinke so zamenjale mladince, ki jih je bila prav takšna ••■pupina v Kopru na 10-dnevnem skupnem treningu in kateri so se v nedeljo vrnili na Gorenjsko. motprjj Ljubelj v zadnjih letih P?s*jjJ. čedalje pomembnejša preiz^ nja za motocikle vseh ugled $g znamk. Mednarodna udeležba . neprestano veča. Medtem ^ ' hila ta dirka desetletja izlcJoa, no srednjeevropskega PorI1 ^ se letos pogaja prireditelj udeležbo z dirkači iz Anf'|je, Avstrije, Avstralije, 1» Finske, Francije, HolajJ3J-Italije, Rodeziie, Švice, Sv e ske ter Vzhodne in Zah-** Nemčije. Zanimanje za MJJ se torej širi iz Evrope tudi bel) pa druge kontinente, saj letos <> tajo svojo udeležbo iz A-V* lije in Afrike (Rodezija). V hudi konkurenci na 1JubC^. skih dirkah se zadnia leta dalje bolj uveljavljalo tudi goslovanski dirkači. Miliv01 jj žić je bil prvi avtomobili; Sah na Pokljuki Dnslei mmm udeležba je leta 1958 kot prvi vozi' vrh Ljubelja manj kakor 5 te nut. Njegov čas 4:59.4 m'" j velja še zdaj kot medna'" rekord, ki mu ni mogel . niti znani avstrijski avtom list E. Vogel, čeprav je t vC^,t| prizadevnostjo skušal oS ta rekord za avstrijske „| Božieevemu primeru Je „ip-sledil tudi motorist LeoO fjjj tar, ki je na Tomos SGSS .t, v kategoriji rlo 250 ccm 4,55 ^ nute in Izenačil mednarodn^ kord; v kategoriji motoc^ ^ Skoraj 200 šahLstov, povabljencev in ljubiteljev te lepe igre je prihitelo 31. julija na Pokljuko, da so udeleže spominskega brzo-turnirja in s tem počaste spomin narodnega heroja Jožeta Gregorčiča in vseh tistih, ki so in M borili v NOB v Pokljuških gozdovih. Med njimi je bil tudi predsednik Okrajnega odbora Zveze borcev Kranj, tov. Ber-toncelj-Johan, predsednik Šahovske zveze Slovenije tov. Tur-n<-r in drugi. Turnir je dobro uspel. Igralci so bili razdeljeni v tri skupine. V pnvi skupini so bili mojstri in mojstrski kandidati, kjer je zmagal Parma (LUSK), drugi je bil Guzelj (Maribor), tretji Vošpernik (Jesenice). V druj'j skupini prvo in drugo kategornikov je zmagal Grosek z Jesenic, drugi je bil Ankerst (LSK) in tretji Sila (Novo Mesto). V tretji skupini tretje, četrto in brezkategornikov, je zmagal Bedrnjak (LSK) prod P. Vošper-nikom (LSK), tretji pa je bil Zupančič (LSK). Z. D. do 350 ccm, pa je zaostal 2 petinki sekunde za medna ^ nim rekordom, ki ga ^rZ fl> VVeingartmann iz AvstriJe Puchu. • Na letošnji dirki na LJvUeliK3 14. avgusta se obeta konkurenca. Toda W ta*0 vanske računice niso ^ slabe. Lahko računamo ^ uspeh v kategorijah l25 pili' Nič več prahu 250 in 350 ccm (Oblak, ^ v tar, Čuden, Sever itd-)- \0, kategoriji do 500 ccm nikjer se že leto za lct°mtudl zajo rekordi, bodo imeli j** letos glavno besedo in ' |fi ci, ker prideta pruckne^ Praeh. V prikolicah b° da huda konkurenca, tak ^ prireditelj napoveduje ^ našega Snaiderja š Britof Cestni prah ni nikjer zaželen, še toliko manj pa v oljni industriji. S to nadlego je imela doslej velike probleme tudi tovarna »Oljarica« iz Britofa. Zaradi prometa na dvorišču tovarne je prah stalno uhajal v notranjost tovarniških prostorov. Prav zaradi tega je delovni kolektiv te tovarne sklenil, da bodo dvorišče uredili in ga prevlekli s protipravno maso (asfaltom). Doslej so na dvorišču dela že opravili, v prihodnje pa bodo še asfalti" rali tovarniško cesto do priključka na glavno cesto. Predvidoma bodo v.sa dela končana do srede tega meseca. Razen tega je delovni kolektiv poskrbel tudi za lepši zunanji Izgled podjetja. Na dvorišču so zgradili sodobno urejeno kolesarsko lopo in nasadili le potic no grmičevje. -an ele 3. ,bili d" 4. mesto. Med avtorno^1 ^ 2000 ccm je favorit na* # žič. Med avtomobili loj ^, junior pa se bodo kosa ^ mo številni tujci. Toda ^ sta bila na startu l*»°0g |H juniorja, letos jih b° celo 11. Upajmo, da bo d ,jj di Jugoslovani kmalu avtomobile formule ©r«, v kateri bi se nam ^ dvoma odprle nove m atl. 88^631