eD©^7©[De[k@ IkaDthatrD© atkoDj©
Leto VI. - 21 VOCERO DE LA CULTURA BSLOVENA 15.11.1959
O Sv. TOMAŽU AKVINSKEM
(Namesto uvoda v napovedano predavanje)
Sv. Tomaž Akvin-ski je umrl, kemaj 49 let star, v cistercijanskem samostanu Fossanuova. To je bilo 7. marca 1274, torej pred 685 leti, kar naj! bi imeli pred očmi, kadar govorimo o njegovem pomenu za naš čas. Za pravilno presojo Tomaža in njegovega dela je treba dobro poznati tudi tedanjo dobo: njene razmere, duhovne težnje in naloge.
Spet 49 let po smrti je bil 19. julija 1323 proglašen iza svetnika. Morda je posebnost te proglasitve v tem, da je bil Tomaž kanoniziran tudi kot učitelj in mislec. Izjajvia Cerkve ni merila le na njegove kreposti, ampak tudi na njegov nauk. Tako misli eden najboljših poznavalcev Tomaža in njegove dobe M. Grabmann. Dejansko je naslednje leto (14. maja 1324) pariški škof Štefan Bcurett preklical obsodbo tea sv. Tomaža, ki jo je bil izrekel njegov prednik 7. marca 1277 (prav na tretjo obletnico Tomaževe smrti!). Nadaljni korak v tem razvoju je bila proglasitev sv. Tomaža za cerkvenega učitelja (doctor Ecclesiae) 11. aprila 1567. Znano je, kako so novejši papeži, vsi od Leona XIII. do; Pija XII. poudarjali pomen Tomaževe filozofije, ki da ni le nek zgodovinski, muzejski veličasten spomenik, mariveč pravilen, novemu času primeren in potreben filozofski nauk. Priporočali in naročali so študirati njegovo filozofijo, slediti ji, povsod jo širiti. Za primer navedem samo c. 1366 § 2 Zakonika cerkvenega prava: “Profesorji sholastičnega mo-droslovja in, bogoislovja se morajo pri študiju in pri poučevanju gojencev v teh predmetih povsem ravnati po metodi, nauku in načelih sv. Tomaža in se jih zvesto držati.”
Takšna in podobna naročila morejo imeti slabe posledice, a vse slonijo na zmotnem pojmovanju tovrstnih odločb. Na podlagi številnih izjav zadnjih papežev moremo ugotoviti njih pravi smisel. Kratko moremo reči:
a)	Odlok v can. 1366 in podobna obvezna naročila veljajo le za poučevanje na cerkvenih učiliščih za bodoče duhovnike, kjer profesorji učijo po naročilu in v imenu Cerkve. Drugih te ohvezpasti ne zadevalo, čeprav papeži tudi laikom zelo priporočajo študij Tomaževe filozofije.
b)	Naročila in priporočila veljajo za teologijo in filozofijo, ne pa za Tomaževe trditve na področju fizike, biologije, astronomije itd., ki so skoro: vse zastarele in mnoge zmotne.
c)	Ko Cerkev postavlja sv. Tomaža za učitelja, ne dela s tem nič nenavadnega: vsak filozof, naj s'e ima za še tako originalnega, ima svojega učitelja, le navadno ne tako .odličnega.
d)	_ Nikoli Cerkev ni umela svojega naročila v smislu epigonskega ponavljanja vsega, kar je Tomaž kdaj učil ali zapisal. Leon XIII. je sam takole razložil svoj poziv: “Nazaj k Tomažu!”, Nazaj k modrosti sv. Tomaža, pravimo. Če je v sholastiki kaj, kar je le subtilno igračka-’ nje, ali kar ni zadostno premišljeno, ali s poznejšim spoznanjem več v
(Dalje na 4 strani)
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
Petnajsti kulturni večer bo v soboto dne 21. novembra ob 19. uri v salonu Rullrich, Sarandi 41, Capital.
Prireditev bo v okviru filozofskega odseka in bo zaključna v letošnji sezoni kulturnih večerov.
Predaval bo unilv. prof. dr. Ign. Lenček :
SV. TOMAŽ AKVINSKI IN NAŠA DOBA Po predavanju debata.
Peti letnik naših knjižnih zbirk ima poleg navadne še jubilejno naročnino. Ko simo jo uvajali, smo bili nekoliko v strahu, češ da bo marsikdo zmajeval z glavo.: Zakaj poleg navadne še jubilejno ? Če navadna krije stroške, kam bo šel iznesek jubilejne?
Slovenska knjiga, tiskana v Buenos Airesu pri SKA, je goto!ro danes najcenejša knjiga na svetu. Knjiga naše založbe z običajno ceno pod 100.— pesov v Argentini, stane v ZDA vsaj 3 in pol dolarje, v Evropi, zlasti v Nemčiji pa med 400.— do 6 Ob.— pesov. Naše cene nam krijejo komaj produkcijske stroške.
Vsako delo zasluži svoje plačilo, le slovenski kulturni delavci v emigraciji so se morali odreči tej resnici in pravici. Pri naših revijah, zbornikih in knjigah sodeluje nad 40 piscev in nikdo za to ne prejema honorarja; nekaterim je bilo možno kriti le najnujnejše stroške. Povsod po sivetu se uveljavlja pisatelj, pesnik in znanstvenik, ki more živeti od svojega peresa.
Res je: vse to ise ne da poplačati s kupi zlata in tega se vsak stvaritelj najbolj zaveda. Jubilejna naročnina je pomoč SKA, kakor ji pomagajo ustvarjalci in ne terjajo ničesar zase.
SLOV. KULTURNA AKCIJA
1L
Peti letnik
knjižne založbe Slov. kult. akcije je že v tisku in sicer
MEDDOBJE V - štev. 1/2
Prof. Roman Pavlovčič ZGODOVINSKI ATLAS SLOVENSKEGA OZEMLJA
SLOVENSKO EMIGRANTSKO SLOVSTVO
Izbor črtic in novel in je zbirko uredil prof. Alojzij Geržinič
TARIFA REDUCIDA Concesion 6228
Recristro Nacion&l de la Propiedad Intelectual N® 624770
naši ■vseeri
ebrazi in abserjtf
—	Trinajsti kulturni večer je bil v soboto dne 7. novembra. Predaval je g. dr. Vinko Brumen in je bila prireditev v okviru filozofskega odseka. Ko je večer začel g. Ruda Jurčec, je bila dvorana zelo številno zasedena in med predavanjem je prišlo še več poslušalcev. Tema je zajemala: Kaj je “novo” v “novi vzgoji” ?
Predavatelj je zajel snov zelo raKseižno in podal pregled razvoja vzgoje do sodobnih poskusov in ugotovitev. Predelano je bilo ogromno snovi in je bil res podan pregled vseh smeri ter nazorov, ki pretresajo obenem iz vzgojo vse probleme sodobnega človeštva.
Kako je predavanje zajelo poslušalce, je najbolj naizorno pokazala debata, ki je verjetno prav ta večer bila najbolj bogata in obsežna. Saj jo je bilo treba zaključiti poprej kot bi moglo biti vsem izadoiščeno, ker se je za našim večerom vršil v isti dvorani še drug program.
Vodja večera se je predavatelju lepo zahvalil, še bolj pa je hvaležnost izpričevalo odobravanje ob zaključku predavanja.
—	Štirinajsti večer je upralva Slov. kult. akcije uvedla kot izreden ,ker je prišla med nas ga. dr. Branka Sušnik, ravnateljica Etnografskega muzeja v. Asuncionu, prestolnici Para-guaya. Odlična slovenska (znanstvenica biva že nekaj let v Paraguayu, kjer se je posvetila zlasti študiju zadnjih področij, kjer žive še indijanska plemena. V Buenos Aires je prišla, da v tukajšnjih knjižnicah izpolni tsvoje gradivo. Prav rada se je odzvala prošnji SKA, da bi predavala na posebnem večeru o svojih iz-fcušnjaiv in ugotovitvah pri delu v Paraguayu. Izbrala je za snov: Primitivec kot človek. Večer je bil v dvorani Slovenske hiše dne 10. novembra ob 20. uri. Ob napovedani uri je bilo že mnogo poslušalcev, pa so prihajali še novi.
Večer je začel predsednik zgodovinskega odseka g. Marijan Marolt, ki je v pozdravnem govora opozoril na važnost dela, ki ga opravlja ga. dr. Sušnik, pri tem pa podčrtal misli, ki vodijo deijo slovenskega znanstvenika v tujini.
Predavanje je bilo izčrpno ,metodično, kleno in jasno, kakor je vsaka 'znanost, ki je res znanost. Zanimanje je kazalo ,kako je snov zajela, še bolj pa obilna debata, ki je sledila.
Odobravanje je bilo le delen izralz zadovoljstva, ki ga je ugledna predavateljica nudila udeležencem večera.
Urenike
— JUBILEJNO NAROČNINO za peti letnik so plačali: g. Kremžar Marijan 800.— pesov in 350.— pesov v podporni sklad za natisk Zgodovinskega atlasa; g. ing. Lampret Branko, Salta, 800.— pesov in 460.— pesov za tiskovni sklad Glasa; č. g. dr. Rudolf Hanže-lič, Cordoba, 800.— pesov; č. g. Zver, Brazilija, 900.— pesov; g. Guštin Ciril, Pariz, za tiskovni sklad Glasa 480.— pesov; č. g. srvet-
KULTURA NA MEDNARODNIH FESTIVALIH
Še pred nekaj leti bi bilo mogoče prešteti na prste ene roke kulturne in umetnostne festivale po svetu. Pred drugo svetovno | vojno sta bila najslavnejša Salzburg in Bayreuth, in ko je Hitler zasedel Avstrijo, je bilo konec in ponekod so mislili, da je nad svet začela legati megla, ki se ne bo več dvignila. V vojni vihri je hotelo utoniti vse, kar je bilo lepe vsebine v človeštvu. Toda nekaj let po koncu vojne so se že začeli kazati znaki, da bo ; ravno iz festivalov pognalo novo življenje; Salzburg je kmalu odprl vrata novim manifestacijam in v nekaj letih je vsako večje i mesto v Evropi že začelo pripravljati načrte; poletne sezone so i tako zasedene s prireditvami, da ne morejo dobiti dovolj pevcejv, j zlasti pa manjka dirigentov.-. Statistike navajajo, da morajo pevci in dirigenti v nekaj tednih preleteti tudi nad trideset tisloČ j kilometrov z letali in tako zadostiti sklenjenim pogodbam. Seveda i je bilo najprej največ glasbenih festivalov; pozneje pa vedno vež j gledaliških (Pariz, Avignon, Strattford, Edinburgh, Dubrovnik) in za njimi so prišli tudi festivali poezije...
Letošnji je bil spet v Belgiji in sicer v mestu, ki ima po svoje pesniško ime: Knoikke - Le - Zoute. Kraj je v flamskem delu Belgije in belgijska vlada ga rada podpira. Ko so pripravljali festival, so se odločali iza temo, ki bi bila najbližja sodobnosti: Ali more pesnik v sedanji civilizaciji najti dovolj motivov? Današnja civilizacija človeštvo plaši in presenečenj še dolgo ne bo konec. .. Ali se naj pesniki umaknejo in odlože svoje lire ?
Pesniki so se odzvali v velikem številu; prišli so kar iz 42 držav, med drugimi so bili iz Sovjetske zveize (prvič), Indijs> Španije, Konga. Glavna zasedanja so bila v veliki dvorani Kazina (kjer so zvečer ljudje igrali ruleto) in je stene okrasil surrealist Magritte. Naslikal je motive (vsaj tako' bi naj bilo): riba je bila spremenjena v žensko, drevo je imelo njen obraz in sadeži drevesa so bili krinke te ženske. Festival je vodil francoski pesnik in pisatelj ter umetnostni zgodovinar Jean CassoU in v uvodnem govoru poudaril: “Skozi vsa stoletja se je videlo, da se je človeški genij moral adaptirati, če se je hotel Ubraniti’ Med neredom sedanje tehnične civilizacije mora pesnik znati ohraniti duha otroštva...” Za njim je govoril belgijski prosvetni minister Moureau, ki je navajal: “Pesniki morajo znati sanjati, i da se bo iz njihovih sanj zgradil novi svet.” Soibona je poslali1 | kar svojo profesorico moderne poezije, ki je iv svojem predavanju ugotovila, da Sorbona ni imela nikdar toliko doktorskih tez 0 i poeziji, kakor v letih po drugi svetovni vojni. Revije so poln® esejev o moderni ipoeziji. Kritik Robert Goffin je (zagovarjal mi' sel, da mora svet “vstopiti v poezijo” in pesniki ne smejo biti taki ljudje kot so drugi. Roger Callois je razlagal, kako na) poezija iznajde jezik, ki bo dušo približal duši v njeni prozornosti, | srce srcu. Tak jezik boi “stroj”, ki ga noben 'znanstvenik ne bo m<i' gel zgraditi. P. L. Flouquet je ugotovil: “Poezija in znanost imata za cilj tolažiti človeka; Sodobna znanost je postala čudež, i ki se spreminja v resničnost.”
Iz Moskve je prišel pesnik Kirsanoiv, ki je govoril v gladki francoščini: “Kaj bi s človekom v dobi sputnikov?” Odgovori je: “Novi človek potrebuje novo poezijo. In ta poezija bo moral3 biti aktivna, človeka, bo vlzela v obrambo in se borila skupno ž njim proti vsem malenkostim sodobnosti. Prišel sem na ta koi> greš z letalom, ki je letelo s 1050 km hitrosti na uro. Mišim1' da mora pesnik ostati džin (čudežno bitje iz arabskih pravljic) in graditi legendo novemu človeštvu. Ko sem letel, nisem nikje1 videl železnih zaves in zato predlagam, da se vse televizijske postaje povežejo in oddajajo vsak teden mednarodno uro sve' tovne poezije.” Alain Bousquet mu je odgovarjal: “Pesnik je ustvarjen za samoto; kadar pride pesnik v javnost, takrat “sl®'
________________
pari”. Mi pesniki imamo pravice, iki segajo do lune in še onstran. Vprašati se moramo, ali nam ibodo pustili toliko -svobode, da bomo mogli delati v samoti in iskati silnic, ki gredo daleč, daleč čez Vse... In za usodo poezije se nikar ne bojmo, kajti v delih znanstvenika, ki je dobil Nobelovo nagrado, je prav toliko poezije, kolikor v krikih Ijudožrca iv osrčju Afrike...” Pierre Emanuel je predložil resolucijo, ki zalhteva, da madžarska vlada izpusti iz zaporov pesnika Tiborja Deryja. Robert Ganzo, Pierre Nothomib in France® Dalmiatie so govorili o elektronski ali planetarni poeziji.
Festival v Knokke - Le Zonte je vsako1 drugo leto; prvi je i Gl v letu 1S152. Letos je podelil prvo literarno nagrado in jo je 1 Prejel francoski pesnik Saint John Perše. Prireditelji so sprejeli Ponudbo orkestra iz Brugesa, da bi prišel pesnikom izvajat glasbo Po njihovem okusu in srcu. Pesniki elektronske dolbe -so ponudbo sprejeli in določili, da jim naj pridejo godbeniki predvajat kom-Pozicijd za piščali in sicer glasbo iz 12. in 13. stoletja.
širši obseg imajo “Recontres Intemationales”, ki se že 14 let Razvijajo vsako poletje v Ženevi ob Lamanskem jezeru. Letos so sklenili obravnavati temo: Delo in človek. Tudi na tem zborovanju se je zgodilo, da je prišel prvič zastopnik iz Rusije. Rektor ^ehnične akademije v Moskvi Jurij Francev je -izbral snov: Ustvarjalna delavnost ljudstva. Navajal je ,da postaja delavec v Rusiji Vedno bolj prost in tsvolboden. Lahko, svobodno izbira delo in do-Postno je, da doseže viša mesta v industriji in upravi podjetij. Francoski zastopnik Louis Armand je ugotovil, kako se Spreminjajo' osnove dela v industriji. Skoraj s strahom gleda vlada in vse gospodarstvo, kako izginja potreba po premogu. V Franciji in Belgiji zapirajo rove, ker so vsa skladišča premoga Prepolna in zastfonj čakajo milijoni ton premoga na izv ciz-. .. In ^aj bo tedaj, ko bo začela v industrijo vdirati atomska energija kot pogonska sila? Vse se postavlja na glavo in ko so francoski Seologi iskali -petrolej v Sahari, so ugotovili, da se tudi geologija hmra postaviti “na glavo’. Armand misli, da znanstvenik in teb-Pik današnjim zahtevam, več ne odgovarjata-. Na njuno mesto sto-Pa tisti, ki ima predvsem mnogo fantazije, dar prividov. Silno Se mudi in človeštvo ne sme izgubljati nobenega trenutka. Za ^jim je govoril Adolf A. Berle, ki je bil član Rooseveltovega Srains trusta. Branil je modemi kapitalizem in ugotovil, da je Moderni kapitalizem “kolektivizem brez državnega poseganja”, francoski strokovnjak za razorožitev Jules Moch je zahteval, da kodi geslo dobe: niti kapitalizem, niti komunizem. Mnogo pozornosti je vzbudil referat mladega italijanskega sociologa Danila kalcija, ki je na Siciliji uvedel celo vrsto modemih socialnih re-in prihajajo njegove stvaritve študirat Jz vseh strani sveta, ^olci je star 35 let.
Seveda so -prišle razne skupine umetnikov, da bi tem sociologom in resnim znanstvenikom lajšali ure oddiha in odmora. Najbolj je presenetilo dejstvo, da je največji uspeh dosegla pred-‘‘daiva Claudelovega dela Le Partage du Midi^ Ponovna potrditev l'esnice, da jel Claudel sposoben :za oder in prodoren uspeh, če izvaja skupina, ki zna najti bistvo in pomen Claudelovih stva-Utev za naiš čas. Bajno nloč poezije in modeme umetnosti pa s'o Poživeli udeleženci kongresa na večeru, ki je bil na gradu Copipet, Jor je nekoč Voltaire prirejal premiere svojih dram; njegove dra-takrat in pozneje niso imele uspeha, pač pa ,so na tem večeru recitirali pesmi in prozo Banjamina Constanta, Mme. de ^tael, Mme Recamier in “božanskega” Ohateaubrianda. Ko so tekega udeleženca vprašali, zakaj hodi na take prireditve in akšen smisel more najti pri Claudelu in pesnikih ter pisateljih, j so že sto let pod rušo, je odgovoril: “Pri teh prireditvah pri-ein šele blizu vsemu tistemu, kar naj daje človečansko vsebino Pdi ročnemu delu...”
nik. Alojzij Košmerij, 800.— pesov; g. ing. Albin Mozetič, Indonezija, 800.— pesov; g. dr. Eiletz Leopold, Bs. Aires, 800.— pesov; N. N. nakaizal 3000.— pesov kot trimesečni članski prispevek za SKA (isti je s tem vplačal 12 mecenskih mesečnih prispevkov po 1000.— pesov). — Vsem izrekamo iskreno najlepšo zahvalo:!
— Francoski pesnik Jean Vodaine je v resnici Slovenec in njegovo pravo ime je Vladimir Kavčič. Rodil se je leta 1921 v Čiginju blizu Volč na Tolminskem, kjer je bil njegov oče vaški čevljar. Leta 1925 se je vsa družina preselila v Lotaringijo, da se umakne preganjanju fašizma. Sam ne obvlada več slovenščine, pač pa navaja svoje otroke, da se morajo učiti slovenskega jezika. Sam je izjavil, da je začel pisati pesmi, ko mu je bilo dvanajst let; njegovi učitelji so bili Rimbaud, Verlaine in Rilke, največ pa se je naučil iz zvetzka pesmi, ki jih je mati prinesla iz domovine. Bile -so slovenske narodne in tudi take, ki jih je mati sama spesnila. Dosedaj je izdal sedem pesniških zbirk, dofcil pa je dve pesniški nagradi. Zbirke nosijo naslove: “Skozi lino”, “Potepuh med zvezdami'’, “Zdanilo se bo”, “Nič usmiljenja z uvelim listjem”, “Črno runo”, “Odkril sem drevo”, “Sonce ljubezen”. Dodal je: “Delam v založbi Ca-racteres. Družina mi je ostala v Loreni, spim v nekem kolektivnem prenočišču, hranim se spotoma. Prijatelj sem z Jeanom Casisoujem in Rene Charom (pesnika surrealista), skupaj pripravljamo zbornik poezije. Pesnik nisem le mimogrede, to je moj najresnejši in najoseb-nejši izraz življenja. Zato si želim spoznati domovino, od tega si veliko obetam.”
—■ Claudelovo Marijino oznanjenje so v Clevelandu izvajali v soboto dne 24. oktobra in v listu Ameriška domovina so- izvajalci opozorili ,da bo delo izvajano isti večer kot je Gledališki odsek SKA postavil delo na oder v Bs. Airesu.
—• Prosvetni odsek Baragovega doma v Clevelandu je priredil dne 11. oktobra Slomškovo proslavo v počastitev stoletnice prenosa sedeža lavantinske škofije v Maribor. Pozdravni nagovor je imel prof. J. Ovsenek, slavnostni govor o škofu Antonu Martinu Slomšku pa pre-vzv. škof dr. Gregorij Rožman. France Gorše je za proslavo dal na razpolago kip A. M. Slomška. Sodeloval je tudi pevski zbor Korotan.
odmevi
—	“SVOBODNA SLOVENIJA” je v svoji št. z dne 29. oktobra objavila Obširno kritično poročilo; o Zgodovinskem zborniku, ki ga je napisal dr. Tine Debeljak. Ugotavlja predvsem velik pomen prispevkov in podčrtava delo, ki ga je pri tem opravil urednik Zbornika Marijan Marolt.
—	Uprizoritev Claudelovega misterija Oznanjenje Marijino je v “Svobodni Sloveniji” z dne 3. novembra ocenil T. D. (j) in opozoril v jasno in stilno dovršenem poročilu na prednosti in pomanjkljivosti te izvedbe Gledališkega odseka Slov. kult. akcije.
dema in
— Čelo Pertot ,slovenski kipar, ki živi na Švedskem,se je odločil, da priredi razstavo v Milanu. Zato se je za nekaj časa vrnil v domovino.
— Zanimivo je, da po antikvariatih kupci med knjigami najbolj sprašujejo po Zbranih spisih Aleša Ulšeničnika. Zelo mnogo pa je med prodajanimi knjigami del Ingoliča, Miška Kranjca in Potrča,
— Delavnost likovnih umetnikov v Sloveniji mora hiti zelo velika. Jakopičev paviljon je namreč oddan že za celo leto naprej. V njem morejo umetniki .svobodno prirejati razstave svojih del —med temi tudi začetniki—, dočim prireja Umetnostna galerija razstave že priznanih umetnikov po svojem programu.
— Zveza književnikov Jugoslavije je povabila na obisk Zveuo poljskih pisateljev. Poljski pisatelji so obiskali tudi Ljubljano, Bled in Postojno. Društvo slovenskih književnikov je priredilo 'poseben javen razgovor z njimi. Poljaki so pojasnili, da je na Poljskem zdaj najbolj na višku satira in humoristična literatura. Poljaki so se v Sloveniji najbolj izanimali za zibirke slovenskih narodnih pesmi.
----Pri gradbenih delih na Dunajski cesti so odkrili rimske grobove iz pnvega in drugega stoletja. Groifcovi so bili polni dragoce-nosti iz keramike in stekla; bila sta tudi dva novca iz tiste dobe.
pe svetil
— V poletju je potoval ipeš skozi Slovenijo danski pisatelj Karl Eskelund, spremljala p-a ga je njegova žena Fejčujum po rodu Kitajka. Založba Lipa v Kcipru je namreč izdala Eskelundovo delo “Moja žena Kitajka” in sta oba potnika prišla tudi v Koper, kjer sta si ogledala tiskamo in založbo. Izvedela sta, da se knjiga lepo prodaja.
— Slov. filmsko podjetje Triglav je posnelo tri lutkovne filme v barvah. Prvi nosi naslojv “Bongo” in kaže sinčka-razvajenčka zamorčka, ki si zaželi vse mogoče stvari in tako tudi snežnega moža sredi vroče Afrike; drugi film je posvečen bolezni našega časa in nosi naslov “Motorist” in je glavni junak smrdeči bencinski motor, tretji pa kaže usodo pisem, ki jih raznaša poštar po raKnih delih Ljubljane.
— Med romani je v Angliji seveda pri prodaji zasedel prvo mesto Pasternakov Doktor Živago, V Londonu žive pisateljeve sestre in zato izhajajo Pasternakove knjige najprej v Londonu v angleškem prevodu. Zanimivo je, da se višini naklade Živago bliža roman Grahama Greena, ki je izšel istočasno in vse kaže, da bo prodajo Pasternaka prekosil. Najnovejiše Greeno-vo delo “Naš mož v Havani” je satira na nezmožnost angleške vohunske službe. (Delo je izšlo v prevodu tudi v Argentini.)
— Senzacija londonskega knjižnega trga je dejstvo, da je med bestsellerje zašel tudi pesnik John Bentjeman. Ob njegovi petdesetletnici so izdali njegove Zbrane pesmi in v nekaj tednih je bilo prodanih nad 30.000 izvodolv London-slki knjigarnarji se sprašujejo za razlogi: kajti od Byronovega Chil-de Havolda se ni zgodilo, da bi bilo tolikšno povpraševanje iza pesniško zbirko.
— Knjige spominov so. bile vedno priljubljeno branje v Angliji. Zdi se, da je nastopil čas', ko morejo generali iz zadnje svetovne vojne že povedati vso resnico. Glavna poveljnika angleške vojske sta bila Montgomery in Alanbrofce. Njuni spomini so izšli skoraj istočasno in glavna značilnost je v tem, da so silno kritični nad strategijo generala Eisenhowerja, ki je bil vrhovni zavezniški poveljnik po angloameriškem izkrcanju v Afriki v novembru 1942. Montgo-mery zagovarja svojo tezo, da je bil general Eisenho-vver slab strateg, Alanbroke pa piše ,da bi se vojna mogla končati vsaj že v zimi 1944, če bi bil Eisenhower sposoben general;, očita mu zlasti to, da je raje igral golf na golfišču v Reimsu kot pa da bi dajal potrebna povelja. Tako je moral vsak general na svojem odseku fronte delati po svoje, ker skupne enotne strategije ni bilo, Eisenhower na očitke ne odgovarja, pač pa je njegov tajnik izjavil, da general Eisenho-vver ni igral golfa v Reimsu, pač pa je bilo poslopje njegovega štaba na golfišču v Reimsu.
— Kritiki spominov generalov iz druge svetovne vojne poudarjajo, da iso najboljše pisani spomini, ki jih objavlja general de Gaulle. Priznavajo mu velike pisateljske sposobnosti in ga vzporejajo z zgodovinarji klasike (Plutarh, Tacit, Herodot). Dosedaj so izšle tri knji-ke njegovih spominov, dve sta že tudi v ceneni obliki. V tretji knjigi ponavlja de Gaulle svojo negativno sodbo; o Eisenhowerjavii strategiji (sicer pa je de Gaulle tudi aster za Churchilla in še bolj za Roosevelta) in navaja, da je dal na pomlad 1945 kar na svojo roko generalu Koenigu, poveljniku francoskih divizij, ukaz za prehod čez Ren, ker Eisenhowerjevih navodil ni bilo. Sicer pa de Gaulle ne dolži pri tem samo Eisenhowerja, ampak zaveznike na sploh, ker meni, da niso mislili dopustiti sodelovanje francoske vojske pri zasedbi Nemčije.
(Dalje s 1 strani)
skladu, ali kar se ne da zares utemeljiti, vsega tega vaim resnično ne mislimo stavljati v posnemanje in prevzemanje.” Pij XII. je izrecno poudaril, da nihče ni vezan slediti sv. Tomažu v smislu takoimenovane to mistične šole; vezanost na sv. Tomaža ni vezanost na eno določeno šolo, marveč na njegovo veliko filozofijo v njenih osnovnih načelih. Vsi papeži so ponovno poudarjali, da prav umeta hoja za Tomažem nikakor ne jemlje duhovne svobode.
e) Biti učenec sv. Tomaža se pravi: naprej s sv. Tomažem! Kakor je zapisal A. Ušeničnik. Znameniti kardinal Ehrle je dejal: “Pravi to-mist je tisti, ki talko ravna, kakor bi ravnal sv. Tomaž, če bi danes živel.” To je. pravo posnemanje Tomaževega duha. Sv. Tomaž je bil zasidran v tradiciji, a je bil obenem drzen iskalec novih spoznanj, borec-iza resnico, ustanovitelj nove filozofije. Obstajati pri Tomažu je- proti načelom sv. Tomaža. Pij XII. nam je zaklical: “vetera novis augere et perficere!” (Staro z novim bogatiti in spopolnjevati). Razumeti klic časa, izrabiti rezultate skupnega prizadevanja človeškega raziskavanja, iskati v sodobnih zmotah resnična jedra, ob zmotah svoje trditve nanovo skrbno pretehtati in razčistiti — to je v duhu sv. Tomaža in predvsem nam ga Cerkev v tem stavlja za vzor (prim. Pij XII. Humani generis).
Osnovno je: hoditi za sv. Tomažem, kjer je res velik. Nekaj malega o tem, v čem je njegova veličina, bo skušalo pokazati predavanje.
IGN. LENČEK
“■GLAS” je štirinajstdnevnik. Iizdaja ga Slovenska kulturna akcija, Alvarado 350, Ramos Mejia FCNDFS, Bs. Aires, Argentina. Ureja Ruda Jurčec. Tiska tiskarna “Federico Grote”, RIontes de Oca 320, Buenos Aires.