Za poduk in kratek čas. Nemški šulvei-ein. (Od kod so je priklatil?) I. ,,Dete je rojeao, oj rojeao", peli smo aedavao ljubomu aebeskema Detetu. Poznaiao pa še drugo dete oj rojeao tam gori v prajzovskem glavaem mesti Berliai, kder stoluje stari Viljelm pa jegov železai kaacelar, trilasi Bismark. Mati ma je debelo-trebušaa Paagermaaija, oča rasasti kosmatiaec bojeviti Prajz. Toda mrzlo podBebje Berliasko ae ugaja deteta, saha, peščeaa zemlja nima dovolj tečae braBe, Sedaj pograbijo skrbljivi botri dete oj rojeao ter bitijo z njim doli v globoko Ogersko. Pa o joj, štimaaim Madjarom dete oj rojeao presitao cvili, poprimejo za svoje težke fokoše pa botre kar aeusmiljeao naklestijo ia aaklobitajo, da bežijo z detetom oj rojeaiai tavua iz globoke Ogerske naravaost v ceaarsko mesto Duaajako. Tukaj aajdejo aaposled varaega zavetja, novega botra, dosta prijateljev, tadi po drugod n. pr. v Moravskem, aa Českem, Koroškem, Kraajskem aajvec pa v zeleaej Stajerskej, zlasti pri Sloveacih. Tu gorijo za dete oj rojeao vsi prasaki, Nemci, liberalci, aemčarji, aemškutarji s sloveBskimi Jadeži vred. Zato pa dete aaglo raste ia kmala doraste, to pa v aič veselega, marveč v ailovitega, pravcatega Herodeža, ki sloveasko deco lovi, jej v mladih srcih aarodao eat mori, ubogo žrtvo paagermaaskej aiavhi. V glavaem mesti pruske aove Nemčije, v Brliai, osaovali so veliko draštvo: Allgemeiaer deutsche Schulverein. Oddelek ali saj posaetek je avstrijsko Bemški šulvereia: Oesterreicbiacher deutsche Schulvereia pa dobiva, kakor aemško liberalae aoviae same javljajo, iz Prajzovskega denarjev, časih do 300 mark aaeakrat. Skušal je tudi aa Ogerskem ugaezditi se, pa Madjari so šulvereiaske glavaoe parkrat krepko zavrnoli, prišlo je celo do tepežev, ia sedaj je tam mir. Tem drzaeje šopiri se aemški ,,Schulvereia" pri aas. Duaajski liberalci ia Jadje so se ga z gorečim veseljem okleaili ia ga zalagajo debelo s peaezi ter v svojih listih aa vse pretege hvalijo ia priporočajo Iz Duaaja vodi ,,šulvereia" odvokat dr. Weitlof ia sedaj rogovilijo šulvereiaarji po vseh deželah, aajhuje aa Ceskem, Moravskera, Šlezkem, dalje Koroškem, Kraujskem ia pri aas aa Stajerskem. Za vsem šteje šulvereia več tisoč podružaic ia je imel laai kakih 250.000 gold. dohodka. Kaj hoee ta avstrijska veja prajzovskega občaega aemškega šulvereiaa ? To prav apozaati, treba je paziti aa dvoje, eakrat aa to, kar je šulvereia v pravilih vladi aajavil ia kar tvidi pogosto zavoljo ljudi poaavlja pa Ba to, kar Bjegovo delovaaje aže dovolj jasao ia glasao kaže; kajti tudi tukaj velja : po ajih delih jih bodete še le prav spozaavali. Visokej vladi prikazal se je aemški šulvereia v prav poblevaej obleki usmiljeaega Samaritaaa, ki hoče aeaiškej dečici, aabajajočej se med aemškimi ljudmi ia toraj pogrešajočej aemških učiteijev, aemškega poduka. aemških šol, pomagati do aarodao-aemške izomike šolske aa ediao pravej podlagi aemške materiaščiae, da se aemštva ohraaijo ter ae pozgabijo v ,,slovaaskem morji". Tako stoji bistveao v pravilib. Po ajih ima tedaj aemški šulvereia skrbeti le za aemško deco. Ia to je hvale vredao. Želeti je le, da bi tudi Sloveaci svojej sloveaskej dcci v mcstih jedaako skrbeli za aarodao-sloveasko šolsko izomiko aa ediuo pravej podlagi sloveaske materiaščiae, da se sloveastvu ohraai ter ae pozgubi v ,,aeniškem aiorji". Po svojih pravilih je toraj acmški ,,sulvereia" livale vredea. Neiaec dela prav ia hvale vredao, če svojej aemškej deci skrbi za aemški šolaki poduk, posebao kder je tega treba a. pr. v Parizi, Loadoau, Ameriki itd. Je li pa to tudi aa Štajerskem tako potrebao? Nikakor ae. Nemec ima v Avstriji po osaovaih državljaaskih postavah pravico do aarodao-aemakih šol. Ia takih tudi ima aa razpolago v tolikej obilici, da aobea drug aarod ae tako. Saj se aahaja zlasti aa Stajcrskem vse šolstvo v aemških rokah, od miaistra, deželaega šolskega sveta do zadajega ,,iašpektorja". Vseučilišče, tehaika, vse gimnazije, vse realke, vsa učiteljišča, vse je aemško, zravea 526 aemšskih šol so vse sloveaske šole (aemško-sloveaskih je 75, sloveaskih 168 po račaau šol. dež. sveta) toliko poaemčeae, da se uže v dragem, pogosto v prvern, povsod pa v tretjem leti aemški uči. Vsi katehetje, vsi učitelji zaajo aemški. Kde se tedaj aemškej deci sila godi'? Kde se kaže potreba, da še posebao društvo, šulvereia, deaarjev berači ia troši aeaiškej dečici v pomoč ia rešenje? Nikder! Kdor pravi, da se Nemcem v šolah krivica godi, ta ae v6 aič ali po debelo laže. Za aemško deco šulvereina pri aas treba ai. To vedo šulvereinarji sami prav dobro. Da toraj vkljab temu toliko za šulvereia gorijo, kaže, da imajo zravea odkritega vladi aajavljeaega aameaa, še drugi, zakriti aamea: poaemčevaaje Sloveacev pa političao rogovilstvo v korist aemško-liberalaej straaki. (Dalje prih.) Smešnica 2. Ko se je Nj. vl. cesar peljal mimo mariborskega seaieaišča, je mislil Nagele, da Nj. vl. cesar ae vŁ, odkod toliko živio-klicev, zaradi tega je aa aa vso moč vpil ,,hoch! hoch!" Namreč lioch so tisti, ki živio kličejo.