» Lisi ¿a koristi ileUv-*ketf* ljudstva. Dr In v-cl «o opravičeni do v««ha kar prodticira|o. I hi a paper ia devoted to the internets of the working claws. Work-ers are entitled to all what thev produce. -t Ulrr*dl». »»OoltU-ClMIS (UJHtnr !>«<■ rt IW07, »I Ol« |HM1 offiPv »t Cli!f»uo 111, undff tli** Ad c>f <'ougrrtk of M.rol. JM >»?v Office: 2l4i» Klue Uland Av«. "Delavci vseh dežela, združite se PAZITE! > na strvilko v oklepaju-ki •e nahaja poleg va. ie#a naslova, prilepite, nega «podat ali na ovitku. Ako |( |,)S) 10 številk* tedftl vam • prihodnjo Številko nateg^liata po tečo n«r. fnin< Prosi« mo ponovite |o tukoj. x. Slev. (No.) 137. Chicago, lil., 26. aprila April), 1910. Lelo (Vol.) V. Pozdravljen 1. Majnik! Zopet se je približal prvi majnik, mednarodni praznik vzbujenega delavstva. Približal se je tisti dan, ko po-kazuje delavstvo, da ni trop hlapcev, sužnjev, temveč armada ljudi, ki »e zavedajo svojega razreda in velike naloge, ktero imajo vršiti v zgodovini človeštva. Zato je pa ta dan za na« večjega, važnejšega in veličanstnejšega* pomena kot [>a vsi državni ali cerkveni prazniki v letu. Prvi majnik je delavski dan. Uprav letos je dvajset let odkar je vzbujeno delavstvo po svojih zastopnikih na mednarodnem socialističnem kongresu v Parizu zaključilo: prvi maj bodi v bod6če praznik vsega delavstva, dan vesoljne demonstracije za krajši delavnik, dan demonstracije za delavske pravice. In delavstvo se je odzvalo navdušenih sre. Od tistega časa praznujemo prvi majnik vsako leto; vsako leto sijajnejše in veličanstnejše: vsako leto v ve-* čjem številu razredno zavednih delavcev. Praznujejo ga naši bratje po vgeh državah Evrope. Ponekod očito z gromovitim protestom pro: ti družabnim krivicam, a drugod, kjer je železna pest kapitalizma in vladnega tiranizma še neomejena, pa na skrivnih sestankih in z revolucionarnim čustvom v sr-.cih. Zavedajo se ga delavci v A-meriki, Avstraliji, južni Afriki in na Japonskem. Po celem svetu se ta dan združujejo proletarci v je-dni misli: "Brez razlike polti, vere in naroda vsi smo si bratje in jednaki so naši interesi." Po celem svetu odmeva ta dan klie tlačenih mil ionov: "Ponižani smo, toda vstati hočemo! Za milost ne beračimo, za pravice se hočemo bojevati." V Ameriki se do zdaj še le majhen del delavstva pridružuje mednarodnemu slavju demonstraciji prvega majnika. To so delavci, ki se zavedajo svojega razrednega položaja. Večina delavstva pa še spi. Pravijo, da »e jim še "dobro godi." Toda vrste vzbujenih de-laveev naraščajo z vsakim letom. Tas je blizo, ko bo tudi pasjeponi-žni ameriški delavec spoznal, da za svojo pasjo ponižnost napram kapitalistu ne dobi drugoga kakor pasje zaničevanje in preziran-je. Vstal bo ameriški delavec splošno. pridružil se svojim razredno zavednim tovarišem in ž njimi bo praznoval in poveličeval svoj delavski praznik prvi maj. Bratje delavei! Naj ne mine prvi majnik brezbrižno za vas. Ako nimate priliki', da bi se pridružili svojim tovarišem. ko bodo korakali za rdečimi prapori po ulicah in slavili naš praznik na shodih in svečanostih v dvoranah, pridružite se jim v duhu. Demonstrirajte v sreu ! Revolucionirajte svoje mišljenje in trdno sklenite: "Odslej bomo zastavili vse naše moči v boju za gospodarsko svobodo, za ktero so nas oropali kapitalisti. Sramota bi bila za nas, ko bi še nadalje držali križem roke in gledali nase tovariše, kako «e borijo tudi za nas in boljšo bodočnost naših otrok. Mirovali ne bomo poprej, dokler delavstvo ne zdrobi kapitalizem, profit, privatno lastništvo, organiziranje človeško klanje, bedo, neznanje — skratka: današnii krivični druž. red! Okronana in neokronana krivica. ki danes še oblastno sedi na tronu, zgrajenim iz solz, krvi in človeških trupel j, mora pasti v prah!! In na njeno mesto mora priti to, kar zahtevamo zdaj, na j dan nrvega majnika: BOLJŠE ČLOVEŠTVO, NOV DRUŽABNI PED. PREROJENA DRUŽBA. INDUSTRIELNA IN GOSPODARSKA SVOBODA ZA VSE > Pozdravljen bodi prvi majnik! pozdravljen delavski «lan: dan slavlja in veleprotesta! Pozdravljen oznanovalee nove »lobe! Slava našemu prazniku! — Kdo je naroden? Kapitalisti vseh narodov povdarjajo, tla so narodnjaki in ljubijo svoj narod. Tako govorijo slovenski, nenjčki, ameriški ali turški kapitalisti. Vsi kapitalisti pa odirajo delavec. Plačujejo jih tako nizko, da so delavci prisiljeni poslati svoje otroke v tvornico za zaslužkom, ko bi imeli še hoditi v šolo. Tako ovirajo kapitalisti splošnp izobrazbo naroda. Kdor pa ovira izobrazbo naroda, je logično tudi sovražnik narodi*. Kapitalisti niso narodnjaki, ti so izdajice in sovražnik naroda. Kapitalisti, duhovniki in njih priveski očitajo socialistom, ker so organizirani mednarodno, da so breznarodni. Ali je to res? Socialisti učijo, tla imajo vsi enake pravice do narodnega premoženja. do šolske izobrazbe, naravnih zakladov, zemlje itd. So-eialisti zahtevajo, da bi morala država skrbeti, da bi lahko hodil vsakdo do osemnajstega leta v šolo sinovi delavcev kot kapitalistov. Socialisti ustanovljajo časnike in izdajajo knjige v poduk ljudstvu. Nadalje ustanovljajo izobraževalna društva in obdr-žavajo shode z znanstvenimi predavanji v poljudni bcsinli. Ali so socialisti res breznarodni? Kdor pa še verjame, da so ka-, pita list i narodnjaki, ljudje, ki ljubijo svoj nariNl; socialisti pa brez narodni, to je sovražniki narodu, temu zavedamo ta slučaj v dokaz: "Na Moravsko Ostravskem se bije vsako leto o!> začetku šolskega leta hud boj za otroke. Nemški Fabrikarifje silijo na nečnveno tiroristične načine otroke čeških in jMiljskih delavcev v nemške šole. Delavstvo, seve zavedajoč se svojega položaja, pošilja čimdalje bolj svoje otroke v češke ali poljske šole. Podjetniki jih zato kaznujejo na različne načine, krajšajo jim mezdo, trgajo zaslužek, provoeirajo na razne načine itd. V Miotku n. pr. je delavec Kup-čak vzel svoje dete iz nemške šole ter ga zapisal v češko. Podjetnik Rumpel. Nemec, je Kupčaka takoj odpustil iz dela. Delavstvo sov. demokratično seve! — je šlo k podjetniku ter zahtevalo, da prekliče odpust. Nič ni pomagalo. Rumpel ni hotel preklicati odpusta. in delavstvo je ustavilo delo sploh ter začelo stavkati! Nad sto delavcev stavka . . . Iz tega sledi vsakemu jasno j>o-uČenje. da so ohrekovalci vsi tisti, i ki obrekujejo soc. delavstvo. Meščanstvo s polnimi želodci in trebuhi lahko'vpije vse mogoče, ko ga nič ne stane. Delavstvo pa mora prestati za ..najmanjše gospodarske in kulturne pridobitve veliko žrtev. 0' — Po zapiskih, katere so našli pri mrtvih premogarjih v premo-gokopu. v Clierrv, 111. se da dokazati. da so premoga rji živeli še štiri tedne po nezgodi. Ti zapiski so dokazi, da so z.vršili kapitalisti navaden umor. Vzlic temu se ne bo ganil noben državni pravilnik in obtožil kapitaliste. Vsakemu Človeku, ki ima človeško srce, pa puhti kri v glavo, ko čita. da so ponesrečeni premoga rji živeli še štiri tedne po nezgodi. • Kapitalistično časopisje molči o tem dogodku ali pa še zagovarja kapitaliste, češ, da so zapiski nezanesljivi. rlovi*ško življenje je v ameriški republiki po ceni. Nihče se ne briga za delavca, če ponesreči. Mula, osel in konj imajo večjo vrednost za kapitaliste, kot človek, delavce, ki ima po zatrdilu duhovnikov božjo podporo. In to je strašno in grozno! Ali gnjusno je, da delavei čita-jo in podpirajo kapitalistično časopisje. ki zagovarja kapitaliste — morilce. J) INTERNACIONALA. Le kviško, zemlje te izgnanci! Lakote strašne sini vi! Buči pravica v žrelu temnem — izbruh naenkrat zagrmi. Pozabite minóle dnove! Vsi naj za ciljem le hité. Sveta se krehki temelj maje: Mi nismo nič, bodimo vse! Že bitva zadnja vsplala; hola hoj, le naprej! Internacionala bo ljudski rod odslej. Najvišjih varuhov nikjer ni, tribuna ni, carja, boga; — sami se v snoju zdaj rešimo, veljaj dan blagra splošnega! Razbijajmo duha okove, razbojnikom otmimo plen, železo le kujmo in kujmo, dokler še plapola plamen. Že bitva zadnja vsplala; hola hoj, le naprej! Internacionala bo ljudski rod odslej. Država tlači, zakon vara trpinu jemlje njega kri; bogatega ne obremeni — pravice za trpina ni. Predolgo pokal bič nad nami. Jednakost bodi zdrava nam, ki kličeš: pravice — dolžnosti, brez prvih drugih ne poznam. Že bitva zadnja vsplala; hola hoj, le naprej! Internacionala bo ljudski rod odslej. Četudi čete slavni biti, železnic, jam, vladarji vi, ste gnjusni, dela bridke plode vam cilj vaš ropati veli. Mošnje svojati te brez dna so, pogoltnejo ves robov znoj. Vrnite vse. skonča naj zvitost, kar gre mu, hoče ljudski voj. Že bitva zadnja vsplala; hola hoj, le naprej! Internacionala bo ljudski rod odslej. Mi brati, delavci in kmeti, smo veliki delavski sloj. In zemlja last je vsega ljudstva Ni postopačem več obstoj. Dovolj napasli muk se naših! Krožeče jate skopcev, vran Razžene solnčecc zareče, ko pride veliki na«. dan. Že bitva zadnja vsplala; hola hoj, le naprej! Internacionala bo ljudski rod odslej. Delavec—zavedal se. Delavec — zavedaj se, kaj si in kakšen je tvoj položaj. — Zve( *cr se vračaš utrujen do smrti. 1'pogrbajo se ti kolena, u-k Ion jena je tvoja glava. Izerpaue so tvoje moči, onemogel tvoj život. Srečaš svojega gospodarja. V avtomobilu se pelje ali v krasnem vozu malo na zrak. Sedel je ves dan v brezdelju, pital se — zdaj gre malo ven, da si pripravi želodec na nove goetije. Oblečen je lepo. V okrasje nosi zlato in drago kamenje, vredno lepega premoženja. Ozri se vanj in uprašaj: zakaj je to. Ti si dal svoje moči delu, on pa razkošju. 1'prašaj se iti premisli, če je tu pravica. Ti si delal, trdo delal — on je počival in užival. Ti prejmež boren košček, toliko, da si za silo nakupiš slabe hrane, on prejme vse. Narava je dala produkte, iz kterih si koval cekine za svojega gospodarja, ( e-gava je narava? ('loveška, kajne. In ti si tudi človek. Kljub temru si delal za druge. Narava bogati kapitaliste s pomočjo tvojega dela. zaka j ne bogati tebe? Ali vidiš krivico, ki se ti godit Tvoje znojne kaplje padajo za druge, moči tvojega telesa kradejo drugi. Narava je dala človeku svobodo. Toda kapital s pomočjo razbitih ver te je oropal te svobode. Tvoje moči gredo za druge, tvoja svoboda je tvoje, kapitalu prodano telo. dokler ne izčrpajo iz tebe vseh življenskih sil. Kapitalisti so prišli do svojega premoženja z ropom naravnih bogastev in z ropom človeških sil. Pumagale «o ji»» v prvi vrsti vse vere4 kterih namen je pred vsem držati človeka v duševnih okovih. Pomagali so jim janičarji - delavci brez pravic in glavV, kterc je kapital porabil za svoje orodje: za svojo obrambo. Kapital je razdelil naravo, last vseh ljudij. Ti si človek, z vsemi pravicami človek __narava je velika. prostorna za vse — in vendar nimaš koščka zemlje, kterega bi mogel imenovati svojčga. Žival ima svoj kotiček, svoj dom. ti pa krona stvarjenja, gospodar vse narave, moraš živeti tam, kjer ti milostno dovolijo drugi. Drugi so naropali zemljo in njeno bogastvo. potem pa postavili mejnik med mojim in tvojim, ko ni ostalo že nič več zate. Ostal si sicer po ifnenu človek, ki ima svojo pravico k večjem še v skupni lasti to je na cesti. V resnici si pa suženj, kterega življenje je odvisno od tistih, ki so te okrali za vse. Tako živiš - tako so živeli pred teboj in tako bodo za teboj, dokler bodeš dovolif. DovolilAli imam jaz moč preprečiti. da hi kapital ho izrabljal mojih moči ' Ali moreni jutri iti k svojemu delodajalcu in reči: ti. tako ne hode slo več dalje. K.ir napravim jaz.' bo moje, kar napraviš ti. bo tvoje' Ali morem spremeniti sistem, kteri traja že stoletja? •Ia. moreš vse. samo če hočeš. N»» danes, ne jutri, ampak kmalu. Sistema, kteri j»' /orel stoletja, m b< de uničil jedrn m.llll.jjl |. se polagoma. sisteoij^ orožju in k če se za siln glave. Trpi. dajaj, da boš se slabši — čaka te Icjh» plačilo na onem svetu. Delavec — ti pa pomisli, da s» na tem svetu, in da hočeš najprej na tem svetu človeku dostojnega življenja. Tisti, kteri se tolažijo z drugim svetom, niso bili se nikdar tam, kot ni bil še ni-kdo. Drugi svet je nastal, ker so nastali ljudje — ko bi ljudij ne bilo, bi tudi druzega sveta ne bilo. O tem sineš biti prepričan. Veselja in trpljenja druzega sveta so zato tukaj, da ti v prvem slučaju zatro tvojo zavednost, v drugem slučaju pa. da te svarijo, da ostaneš to. kar si: to je nezaveden suženj drugih. Ali jhjjdeš po hrano za svoj duh med prepričanja, ktera je ustanovil kapital, da se lažje uzdržuje na površju? Ali pojdeš po hrano t je, kjer te smatrajo za sužnja, za človeka nižje vrste? Kam pa pojdeš potem ? Kam drug; im, kakor tje, kjer je studenec zdrave hrane, kjer so tvoje pravice kot človek in delavec, t je, kjer ti vzhaja nova zarja resnične svobode in pravice v socializem. Socializem bodi tvoja hrana, so-' Cializcin tvoje prepričanje. To je moderna delavska vera. ktera zbira sužnje kapitala, brezpravne ljudi, jih uči. združuje v Čete, kterc korakajo skupno do pravičnega in resničnega človeškega življenja. Delavec zavedaj se. Zavedaj se, kaj si, kje je tvoja rešitev in kje tvoja duševna hrana. Zavedaj se sam — pomagaj zavedati tudi druge. Tvoj delokrog je velik — brezpravnih, tebi jednakih ljudij je največ na svetu. Z vsakim človekom, ktcfega pridobiš, si za korak bližje zmage. Ne obupaj. Nezavednost in tema je velika — a nikdar ne tolika, da hi ne prišel kdaj žarek spoznanja. Kaži Iju-lem, kaj so. in kaj hi bili lahko, 'rši svojo dolžnost, kot učenec, to se pravi: uči se vedno sam. Vrši svojo nalogo kot učitelj, to si' pravi: pomagaj učiti druge. Bodi vztrajen, energičen v svojih potih in prepričan smeš hiti. da pride kmalu dan tvojega rešenja, vstajenja tvojih pravic, tvoj dan — dan modernega sužnja, dan brezpravnih. Tvoj prijatelj. < — Brzojavno je poročal mino) i teden, da je grof Stiirgkh. avstrijski minister za bogočastje in poduk izdal ukaz na gosposko na Kranjskem. Primorskem in Dalmaciji, da naj pobija p razno verstvo med kmečkim ljudstvom. 4 Humbugarji in lopovi, ki žive o človeški neumnosti so strašili kmečko ljudstvo, da Hallevev komet oznannje konec sveta. V Iju-j dstvu je nastala panika in pi pravlja se za sodni dan. To je sad, klerikalne Boj klerikalizmu do /a^ lilcja. mora biti 11 j rilcilizem je l n!kdo ne briga za pozemelj j In drobtinico kruha. Socializem! preostale. Tvornice in delavnice la in sodr. Carl 1). Thompson me Ktnim tajnikom (City Clerk). Na to je posebni komite obvestil novega župana, tla council čaka na njegovo poslanico. Sodrug Emi Seitlel je nastopil. Bil je svečani trenotek. V dvorani je zagrmet burni aplavz, ki je trajal kakih petnajst minut. Na vzvišenem me stu, kjer je županov prostor, je bila mizica, okinčana z rožami in malim rdečim bandercam. Ko j* polegel prvi vihar navdušenega pozdrava, je novi župan prečital svojo poslanico. Žal, da ne moremo vsled premajhnega prostora v listu prinesti te imenitne podani ce v celoti. Poslanica naslovljena mestnemu councilu. priporoča mnogoštevilne spremembe in nove odredbe na podlagi strankinega programa v mestnem gospodarstvu in v dobrobit mesta sploh. Predvsem priporoča sodr. Seidel koristne odredbe v varstvo in bogastvo delavcev. "Delavstvo je najdragocenejši del mestnega prebivalstva," glasi se poslanica. Zato se naj uvedejo take odredbe, da bodo ščitile zdravje delavcev, zboljšale njih življenske pogoje i.š morebiti, tla se Sem socialist, ker sem si svest svojega razrednega proletarskega stanja. Sem socialist, ker imam v , . » . . , . . » . . . • , v ,. i in značaj m moz, ki se ne da zva- „aiststo let' Unaš sebi egoist isko nrirtnlno zelio:'.A. ,. • , .... . , *• najsisio tt?t. up«« , ■ . . a J biti v laz. k goljufiji 111 zločinu, kedai vresniči?" hohsati si s\ o le stalne. Sem so- . . . . . . K skoro vedno iztian bedi in potom j ^atj. <-o, ta stvar je čisto dru-tega tlružabnemu opovrženju. gačna! Vse to, kar predpisuje e-Sem socialist, ker vidim, kako vangelij, more izpolnjevati le oni, kapitalizem korumpira s svojim hoče; pomisli le, da naj bi čimdalje| delali tako vsi in svet bise izpre- zboljšati si svoje stanje. Sem socialist,, ker vidim, da moram svojo izobrazbo prodati kot blago, tla zamorem z družino živeti. Sem eden izmed malega števila izobraženih proletarcev. kteri pri prodaji svoje izobrazbe imajo to srečo, da niso sami s seboj v odporu, kateri morajo govoriti in pisati kak mislijo kateri, kratko rečen^j ^^ se ne potrebujejo duševno prosti tuirati. ro-in nim dostojanstvom, meti tem, ko koristi? Glej, mati, ta ideja ze,i konca vsega tega, da naj se Ke imajo strogo nadzirati zdravje mož plemenitega srca razumni se ni uresničila niti v teku devet-j naredi prostor novi družbi, še ne stvenih otlnošajev in uvedejo naj razdeljeni na razred bogatih in se novi predpisi za zadostno raz- ošabnih ter na razred zavrženih svetljavo in prezračevanje. Otn reveže v, ki so jezni že pri pogle- ško delo se mora prepovedati i du samem na nejednakost, brez- žensko tlelt» naj se zaščiti. Delavci prav je in nezasluženo bedo, ki o- pri mestnem ktmtraktnem delu se slabi vsako pošteno vest. Sociali- imajo zavarovati z določbami za zem hoče skratka: da bi ljudje kratek delavnik, tako. da bodo složno živeli in tvorili, kolikor je imeli dovolj časa za odpočitek." le mogoče, eno veliko delavsko Sodr. Seitlel je dalje priporočal družino, v kateri bi bila egoizem v svoji poslanici, tla se ima takoj .....................boli iu nejednakost, če že ne od ustanoviti poseben urad za pre- mati. če bi vera ¡^doitoval7^to,! ,>rirode !>otlaTvaua- 8aj tolaževa-, iskave vseh razmer v mestu in na , ■■ .bi pri mi II a ljudi na pravo p,»t in ~r,h - '"'"ust ) za podlagi teh preiskav naj bi m- iz- Sem socialist ker moia rosno- Sem 8(>ciali8t< kt'r sem P««>rooj tudi. tla jih na tej obdrži: zdaj pa drzevan, nejednakosti upokojeva- delal pregled iz kterega bi se po- nm so laiim. Ker nioja gospo- 5tlldirai svojo socialno vprašanje, I>ot<.m treba in to Dri naibolj ,,e potom vzaJ<>mne ljubezni in tem izvajali predlogi v zboljšanje tiarska odvisnost v kapitalistični . t . T , . i V ' P0141,1 111 w Pri I,aJ"IMJ i alln1 .¡i, . „i,,!,,, ..k i * m j • ■ družbi /M(lr/u ic nonolni .-«/vitek l>H takp I>r,t,n0- kakor sem le md- položnih narotlih toliko zakonov koristi, gladm an je in ob- gospotlarstva. Ta ura.l naj bo iz- zaarzuje popomi razvitea ^ in ^ svoje?a in tak(, llloii da hrani življenje in up poleg obilice in sladnosti bila ključno v rokah strokovnjakov. učenja in prcmišljanja prišel k premoženje, da drži na uztli ljudi bi nem<^(H"a ©ej draga mati, ali Mestni coinptroller v «zvezi z bla-temu neomejenemu prepričanju, | ln ^jj, kaznuje zaradi ohranitve Je tu 'zme<' navedenih pred-. gajniktmi naj iztlola posebno fi- naraacujocim razvojem bolj celo javnt> življenje, umetnost, vedo. pravništvo, politiko, knjižno in novinarsko literaturo in -postaja ha ta načn iz vretena ure. katerim je nekdaj bil, njena zavora. menil tako, kakor si želiš. Glej, sinko, k temu zadostuje nabožen-stvo (vera)." Sin: "Ne, nikakor ne, draga mi moje osebnosti; ker prepušča moje najlepše talente giniti; ker mi brani vršiti to, kar bi vršiti mogel. k čemur se čutim v notrajno-sti svoji poklicanim; ker sem pod tem tlakom zelo često nesrečen, kajti vem, da more meni proletar-cu, ki nima nič drugega, kot delavna sila, edino socialistična družba dati k moji sreči potrebno gospodarsko neodvisnost. Sem si>cialist, ker vem, tla se logov, ki bi nasprotoval Tvoji veri? Ali je sploh kakšen, kteri bi tla more gori navedena gmotna in duševna beda posameznikov in cele mase odstranjena biti le z odstranitvijo kapitalistiškega izdelovalnega sistema. i _____ ^ ^^_________ _____ Sem socialist, ker nič drugega vanju onega"boljšega7za kar se | b°5a; da b^.pomislili, trarno za elejctrično razsvetljavo, ne morem biti: ker bi bil z ozirom na proletarsko razredno zavest, retla in mini? Kaj pa se to pravi? To se pravi, da vera ne zado-, , , , šča. In ako ne zadošča k obdržit-1 tvoJe dobro ,n Pn^no 8r vi tega, malo dobrega, kar obstoji, kako pa naj zadošča k zvrše naneno poročilt» o denarnem stanju mesta najdlje do 1. julija t. 1. iz tega poročila bo potem razvid-ee zavreči? In reči še: ali se more no, tla li zainore mesto še letos sploh verovati v dobrega in pra- dobiti nmnieipalno ali javno clek- mi bojujemo." Mati: "Ne vem tla si i on želi. da se ta ideal lire- \li vai ta- Praviš? da dobra mnenja na sVoje skušentisti in svoje po- ko'pravijo:' vi bocete"nemogočno | P"hajajo chI boga. Torej, mila samovlade se ima pred- gotli ogromni večini ljudstva prav bw,na- »'^-redna kreatu- tako kakt>r meni in ker ta zavest ra' a'ko bl 7 vs0 sv°j° slI(>' ko*: sami »mislili, kakoršna ni dela čut lastne nezadovoljnosti llkor ,nittfn- n<> tn,(l11 za razAl" b>"a tudi ne bode." še tesnejšim. Videti hočem svoje ntev **'iali«ma in 8 za »mot-sobrate veseliti se v zavesti dušev- n0 111 ^«^vno osvoboditev svojih taka sob ra tov. Pravica vsem zagotoviti. — Stare mestne vslužbence v kteri so bili navajeni premembo družbi, kakoršno ste si ;»a<\<*| ^ 'mam ta nazor, čut, Mihvau|m ; li kateri skusam za trudeče m trpe- , . . , .. i nikoli v . . » lenaretija m pohajkovanja za ca- Ijutlstvo, to stizahe. ki me . . \ . "" presnjega župana, je nemilo ne svobode, potem se bom mogel sam veseliti. Sem sebienež, — nič dmgega. Sem socialist, ker mi današnja družba za nobenih okolnostij ne more dati poroštva za dostojno i" : 4 i- ee sc ljudstvo, to soza je. ki me . . la in tudi ne bode. «i- , ji i sa presnjega župana, je nemilo . ,. v, V1 . boli. tt» zeljt» no dobrem, to so- «. ., , i Sin: "Sai tutli-človeška družba» .. ... . . ^ tlirnil ukaz novega župana sotlr. , . . *ii , vrastvo pn>ti zlu in brezpravni, .. •, , w ... . 1 , . . ka. kt»t je tlanes. ni nik, kar si po- nekoliko ljudi, katere se komaj stanem nezmožen k delu, nezmo- ljuuijal kot otrok?" ketlaj uresničijo. Razmišljaj o žen h konkurenci na delavnem tr- Sin: "Ali sem rekel to kedaj?) vseh teh rečeh: o delavskih orga- gu. Sem soeialist. ker vem, da se Nikdar ne, draga mati. Ne pritr- nizacijah, o koperativnih zatlru- |main zahvaliti le slučajnemu u- jujem, pa tmli ne zanikam. Upam gah, o obrambnih društvih, t) za- giHlnemu zaplctku okoliščin za saint». Glej. tt> je moja vest. in ve- k onih, ki branijo delavstvo, o lju- moje današnje stanje, ki me varu- r,,.i mi. tmli stanje večine onih, tiskih sodiščih. <> misli solidarno- je pred bedo in gmotnimi nedo- ki se imenujejo vernike. Ako ni- sti in jednaktisti; kt)liko izpre- statki in tla, ako izgubim to slu- ^'«n trilne vere. ni to radi tega, nienjenih pravic, kolikt» reforem, /iho. moreni zopet okusiti prole- socialist, temveč zato, koliko krutih bojev meti delavci tarsko bedo v njenem najbolj kri- ker sem človek svoje dobe. Du- in gospodarji: spremljaj razvoj čečem temelju. - ševna vzgoja je porotiila v tneni vseh teh reči v bodočnosti, vsaka Sem socialist ker mi pripravlja in te vzgoje mi niso dali je kot k jeduemn cilju smerjajoča lastno bodočnost marsika- «oeialisti. Poglej krog sebe: Koli- linija - vse namreč gre k jedne- Linirno urt>. mnogo vznemir- kor 1,1 OH4>,> brneti naših pri- mu koncu, ki je zboljšanje stanja a miru Sem socialist jsteljev in znancev vsake staro- ljudstva. Povprašaj le svoj razum dedujejo moji st'' tudi ti sama spostujes, in uvidiš. ako ti že ta ne pove, tla i socialist ker k' Pa tudi žarkt> sovražijo socia- eeina mojih l»em, ki |>a sami niniajt> vere, kar tudi ne s sa,n' priznavajo ali |>a pravijo, tla jo imajo, žive pa tako. kakor bi je ne imeli. Socializem nikakor ne iti in še z U T I L A T E D zapoveduje: ne veruj! socializem je v oni točki, kamor gredo vse linije, socializem, ali pa nekaj prav blizu tega, — odkoder se pri-rodnim potom pride k socializmu. Vidiš, svet se izpreminja. Ilodi prepričana, tla bo čez sto let ves lore vzrasti in ne- »ravi: Vest bodi *lo4»odnal — In drug kot je danes. No, kaj misliš, tli se ti. da ima st>cializem ja ali !»<> takrat bližje ali daljo t hI jnogoče res, tla le v one socialno uredbo, kakoršuo mi za htevamo?" Mati (zmešana): "Nisem zmožna. tla bi se t» tem dalje razgo-varjala, tlrasro dete . . . Vendar . tla ti rečem, čutim t*1por pro-^ašini itlejam . . . neki strah, ^kaj pomeni." "Ta odpor in strah niso Tebi naše ideje, ali vz-osebe, ki te itleje na-igajo in nas obrekuje la je milijone Iju-Ui ji živelo v prepričanji kristjani, ki so ^iini /i\ .-li. /li in po zmtižni sleharne .sleharm ira zloei rimerjaj tako, in pripustiva, Ijšati. kakor . . . pojdi miši jam." gi «lan svoje službe povedal, da odslej bodo opravljali svoje posle celih osem ur na dan. Prej so ime- , . .... . , •.. * li navado, tla so prišli po 0 uri na ako te silnim tako govoriti , , , , ... , . . v, , : ji .A » . tlelt). (»poldne zapravili po dve. tri ure in zapustili u ratio že preti peto uro. To je bilo prvo delo novega socialističnega župana. Drugo je bilo. tla je poklical preti s» policaja, ki straži vstop v županov urad. in mu rekel: "Vsaka oseba v Milwaukee, najsiho mož. žena ali otrok, ima vsak čas prost vstop v županov urad. To si zapomnite. Predvsem bodite prijazni naprav obiskovalcem, ktere se na prvi pogled spozna, tla so revni in priprosti ljudje. To je urad tnilvvauškega ljudstva." V desetih dneh po socialistični zmagi pripetili so se v Milwaukee sledeči važni dogodki za delavstvo: 1. cestoželezniška družba je povišala plačo svojim vslužben-com od do na mesec; 2. International Harvester Co., ki ima jod no svojih največjih tvornic v Milwaukee, je naznanila, da bode odslej brez vsakega zadržka izplačala odškodnino za ponesrečene delavce; 3. štrajk livarjev pri Brand Stove Co. se jo končal z zmago delavcev; 4. lastniki 4au-ditoriuma", velike nedavno sezidane dvorane za konveeije i h večje sestanke, so dovolili ustop tudi delavskim unijam, kar jim jo bilo prej zabranjeno: 5. zdravstvena in stavbinska komisija sta odredili "čiščenje" v Ghettu. u-božnejšen» dolu mesta; f>. barva-rji, mizarji in ostali strokovni delavci široni mosta pristopajo kar trumoma k unijam, tako, tla jo malone že vse delavstvo v mestu organizirano. Seveda, socialistična zmaga ni morda v nobeni zvozi s temi dogodki. Totla značilno pa jo. da se je vse to izvršilo v desetih dneh odkar so bili izvoljeni socialisti in še pretVno jo sodrug Scidcl nastopil svojo mesto. Samo v desetih dneh! Kaj bo pa še le v dveh letih. ' No, ako si odkritosrčen (v trenotni odločitvi sname mali kri-raz vrat in ga poda sinu s Ikim nasmehom i poljubi tt» -le . . ." Sin (odkritosrčno > : "Ljubil jo reveže, tolažil je nesrečne, pridi-goval pravičnost in umrl za svoje brate. S celim srcem." (Trikrat za seboj poljubi križek). Mati (s hitro kretnjo, ganjena) "Moj sin!" (ali utihne, dene si roko na čelo. osupnjena je, nato žalostno) "Vendar . . . ne vem, . . . ne razumem ..." Sin (samemu sebi z vzdihom): "Glej. tt» nesrečo . . . ne razume! (Nato pa z globoko nežnostjo in živahno): "O mati. več te ljubiti ne more tu, ali ko bi mi namesto dvomov, očitanj in zadrževanja, rekla enega dne: - No. dete. da, prav imaš. soglašam s teboj, bojuj se za svoj sveti ideal, materin blagoslov te spremljaj ... — padel bi na kolona preti to in tvoj križ; bil hi dober kot angelj in močan kot junak!" Mati (zakrivajoč si z oči): "Ne govori več . robcem . sinko pusti me, tla raz- MILWAUKEE. VESTI IZ SOCIALISTIČNEGA MESTA. V prisotnosti ogromnega števila delavcev in ostalih navzočni-kov, «domačinov in tujcev, ki so natlačili prostore v mestni dvorani do zadnjega pristopnega kotička. je bil 1II. aprila slovesno umeščen nov socialistični župan, sodr. Krnil Seitlel. kakor smo že poročali zadnji teden. Točno oh treh pop. je pričel zborovati nov eouneil. Sodr. Kdwin T. Mehns je bil izvoljen predsednikom eoutici- MAJNT&XA 8LAVN0ST V CHI-CAOtJ, 1 /a jugoslovanske delavce prične majniška slavnost v soboto dne 30. aprila točno ob tmmi uri zve- : čer. Vstopnica za slavntmt stanejo 15 ct. v pred prod a j i. Ženske v spremstvu moških ne plačajo vstopnine. Tudi otroci v spremstvu starišev do 12 leta ne plačajo vstopnine. Vstopnina pri blagajni je,25 ct. Priporočamo, da vsakdo kupi vstopnice, ki so v pred prodaj i, katere je dobiti: 1830 Center Ave; v goHtilni Hans in Šajnek, vogel 18. ulice in Center Ave., ter pri raznih zastopnikih. Vzpored: 1. Farkaš: La Marseillaise. Vda-rja tamburaški zbor "Sloga." 2. G. Goranov: Pjesma radu. Delavski pevski zbor "Sloboda." 3. Broz: Nazdravica marnarju. Vda rja "Sloga." 4. A. Kristan: Slava prvemu maju. Deklamira sodr. Jože Za-vertnik mlajši. 5. Arbeiter Marseillaise. Poje nemški zbor "Liedertafel Einigkeit." 6. Stoja/novic: Nezgodom se rad-nik bije. Deklamira sodr P. Milanov ič. 7. Slavnostni govor: Kedaj hoče zmagati delavski razred? Govori sodr. M. Glumac — JurišiČ. 10. minut odmora. IG ROKA Z. Izgubljeni sin. (Spisal Ernest Preczang.) Osebe: ^ Mart. Kavčič, mizarski mojster r— ------ sotlr. J. Vidmar. Marija, njegova žena — -----sodra. M. Greguric. >■ Jože in Peter, sinovC mizarska pomočnika — stslr. S. Marinčič ------sotlr. L. Keis. Marko, sosed Martina — —------sotlr. S. Del i ja. Bariea, služkinja pri Kavčiču — ------sodra. K. Strahota. 9. O Welt, wie bist du schön! Nemško žensko pevsko društvo " Westseite Damenchor." 10. Socialistična koračnica. F-glasbil Jože Anbei. Vdarja "Sloga." 11. Suncu slobode. Komponiral prof. Canič. Poje "Sloboda." 12. II. Heine. Keflarska procesija. Deklamira sodrnginja Marija Gregurič. Zatem sledi prosta zabava. ^ - Pohtnl v Chicagi prične dne 1. maja ob eni uri popoldne. Zbirališče za vse organizacije je vogel 12. ulice in Ashland Ave. Sprevod se bo (Klinika! južno po 12 ulici do 19.. potem zapatlno do We- j stern Ave; odttsl južno do 22. ulice; od tukaj zapatlno do Albany Ave in t hI tot! južno do Pilsen parka. kjer bo prosta zabava in bodo nastopili govorniki. Pohoda na prvi majnik se bodo vdeležili zavedni delavci vseh narodov v Chicagu. Sprevod se bt^^ vršil po takih ulicah, kjer ži^^ najmanj socialistov. Že to je važen vzrok, tla se slovenski delavci vtleležijo polnoštevilno te demonstracije. Zbirališče za slovenske delavce je na 1830. S. Center Ave., kjer je glavni stan jugoslovanskih socialistov. Kdor se hoče vdeleüti po-htxla. kar je sveta dol/inost za vsakega slov. delavca, mo a biti že opoldne na 1830 S. Center Ave. j I/tikal jo lahko najti. Nad njim je i napis: Jugoslavensko radničko udruženje. — Pošte ribič. Na ladji je sedel ribič. Kar je opazil, tla sta padla v vodo menih in pes. Ribič skoči in potegne iz vode psa. Menih za-kriči "Pustite psa, da pogine, rešite mene." Ribič mu odgovori: "Ne bilo bi pošteno, če bi to napravil. Co vi utonete, pridete v nebesa. in vaša nesmrtna duša bo živela dalje; zato je/ poštenejšo. tla obvarujem psa. ki nima duše in ima življenje le na tem svetu." • • * — Na Kitajskem so v mestu ( anga. ki šteje približno 400.000 prebivalcev vdarili po misijonarjih, ki so jim prišli ponujat tuii bogove in nialiko. Kitajci so menda že siti svoj bogov, ker jih ne morejo ubra^ preti inozemskim poplavom. A so domači bogovi za nič, kako naj pomagajo še le tuji, ki so Kitaj-oom tako sovražni, kot tisti ljudje, ki jih priporočajo. Izjava socialistov v Milwaukee. O M«K*ii«lintii*iii zmagi v Milwaukee, o prihodnji upravi mesta in q namenih socialistov no kapitalistični časniki po naročilu kapitalistov, graftarjev in hnmbugarjev porabili že tone tiskarskega črnila in papirja, odkar so se seznanili z bridko resnico, da so v Milwaukee* zmagali socialisti, da bi prikrili Svojo blamažo in jezo. Nekateri listi prihajajo z nasveti, drugi se tolažijo, da soeialisti v Milwaukee niso tako revolucionar ni kot drugod itd. jtd. Kapitalrstieni listi naj prihranijo svoje nasvete le za kapitaliatifi-ne skozinskoz korumpirane stranke. Soeialisti ne potrebujejo kapitalističnih nasvetov. Kapitalistični nasveti so dobri le za kapitaliste, škodijo pa soeialistom, sploh vsakemu človeku, ki si mora z ročnim in diLševuim delom služiti svoj kruli. Tolaži se pa lahko vsakdo, ako je potreben tolažbe, kakor se 11111 zljubi. To velja tudi za kapitaliste. Koliko sd vredni.kapitalistični nasveti in tolažbe, pa dokazuje izjava, katero so priobčili milvauški soeialisti v svojem lokalnem glasu "Social Democratic Herald." izjava se glasi:. 1 "I^oti divjim trditvam in čr-| ncmn prorokovanju za sedanjost in bodočnost izjavljamo ponovno: Socialistično gibanje, ki je zmagalo dne 5. aprila t. I. v Milwaukee. je skozinskoz revolucionarno, razredno, zavedno in marksistično "Daily Socialist" je o tem poročal pravo: Milwaukee so bogati na delu. a ubožni na frazah." , Mi razumemo, da revolucija in pa marksizem pomenita revolucijo duhov—vedno spremembo važnih detajlov. Nekateri pravijo temu revolucija — mi pa imenujemo to revolucijo v pernamenci." Mi ponavljamo, da ne bomo tukaj skusali — uvesti socialistično republiko. Vsekakor bomo pa odtod izgnali grafterje in sleparje in zdrobili krožek dobavateljev za mesto s tem, da bomo dali preračunati in določiti troške za javne zgradbe po strokovnjakih in izvedencih. Mi ne bomo razobesili "rdeče PlOLETAkkO Zmaga dne 5. aprila 1910 —- pa oaj bo ie tako znamenita — ni nič druzerga kot bitka v boju de lavstva za emancipacijo. Ko smo pretresli vse te okoli ščinc, sprejmemo poziv kapitalistov v Ameriki, ki obetajo, da socialistična uprava ne bo imela vspeha. Uprava bo vspela! Vspeh bo v tem, da bodo uveljavili načela mednaroditega socializma v lokalni situvaciji, kolikor jo v nasi moči. Ta načela ne bodo zgubjla svoje revolucionarne energije. Mi bomo dali mestu Milwaukee najboljšo upravo, kakeršne že ni imelo do zdaj, ali kakeršne ne pozna do zdaj se nobeno ameriško mesto." Tako se glasi izjava milwauAkih sodrugov na kapitalistična izzivanja. nasvete in tolažbe. Kratko, jedernato in načelno! In mi smo prepričani, da bodo sodrugi v Milwaukee tudi izvedli kar so izjavili, ne glede, če je kapitalistom všeč ali ne. Dopis. zastave" na mestni hiši. To bi ne imelo pomena. Ali mi bomo sku sali tako razdeliti davčno breme, da ne bo zadelo siromake, in da bodo plačali bogatini nošten delež. Mi tudi ne bomo delali priprav za linčanje John J. Beggsa. Ali storili bomo, kolikor je v naši moči. tla prisilimo cestno železniško družbo in druge javne korporaci-je do povoljneiga obrata. Mi ne bomo konfiscirali lastnino "Public Service Corporation." Saj tega tudi zvršiti ne moremo, če prav bi hoteli kaj takega storiti. Ali zaprosili bomo postavodaj-no zbornico, da nam dovoli, da taka podjetja pridejo pod mestno upravo. Zgradili bomo mestno e-lektrarno za luč in vporabo električne sile v obrtni."ko svrho, katero so kapitalistične stranke že obljubile pred dvanajstimi leti. Vposlili bomo brezposlece. kolikor bo največ mogoče. Kjerkoli bo mogoče, se bodo javna dela vršila po zimi, ker je takrat brez-jmselnost največja. Za pošteno delo, bomo plačali tudi poštene plače — a fair day's wage for a fair day's work. V službah, za katere je potrebna tehnična ali znastvena izobrazba. bomo nastavili strokovnjake brez razlike na politično prepričanje. vero ali polt. I ti če jih ne bo dobiti v Milwaukee, pozvali jih bodemo od drugod. . V nižjih službah — pisarji, mestni delavci — ne bomo odslovili nikogar, če ho storil svojo dolžnost. ali če ne bo z vsiljivim delom za stare stranke obračal pozornost na sebe.* V političnih službah, ali v takih. v katerih odloči nft.se načelno vprašanje, bomo nastavili le socialiste in odslovili vse dosedanje vslužbence, ne oziraje se na to, kakšno glorijo so si pridobili v službi kapitalistov. V velikem večjem obsegu, ko danes mihvauški volilci mislijo, bomo izvedli svoj občinski program. dasiravno so govorniki o-beh kapitalitičnih strank pov-da^'ali. da je neizvedljiv. Mi ne bomo pozabili nikogar, .la ni osvojitev mesta Milwaukee potom občinskih volitev končni cilj socialistične stranke. Cenjeno uredništvo: Tukaj pošiljam polletno naročnino na Va.š cenjeni list, ki se mi iz socialističnega stališča jako do-pade. Priznati moram, da je vaš list edini slovenski list v Ameriki, ki res razume socializem in ga tudi dosledno razlaga in razširja med našimi delavci. Jako me veseli velika sprememba, ki sem jo zapazil v Vašem listu zadnje leto. Prešnja leta ste le preveč delali propagando za brez-I verst vo m sprejemali v list oseb-' ne zadeve nekaterih dušeVno pro-palih duhovnov, kar pač ni imelo nobenega direktnega stika s socializmom in tudi ni bilo pošteno snslstvo v neumestnem boju proti veri. Od nekdaj se že zanimam za socializem in sem se o njem dpbro poučil, za to lili je prav žal. da nekateri socialistični listi veliko škodujejo svoji in naši stranki ker vlečejo vero v delokrog socializma. Prepričan sem, če bi uredniki socialističnih listov, ki so res po večini brezverci, vsled razmer časa, pustili vero popolnoma na strani, kakor pustijo razna filozofska naziranja. razna mnenja o vedah ki nimajo z ekonomijo nobene direktne zveze, bi se oblažilo nasprotsvo, ki ga čutijo katoličani napram socialistom. In prepričan sem tudi, da je ravno vsled tega cerkev nasprotna socialistom, ker nekteri tako radi umešavajo verske nauke v socializem. Vera je ravno tako zasebna ali bolje osebna — last vsakega človeka, kakor so razni filozofijs-ki nazori ali pa razna osebna mi šljenja vsakega posameznika. Kdo mi more zabraniti. da ne smem verjeti v Aristotela, v Spinoza, v Kanta ali v liaeckla ? Kdo naj mi brani, da ne smem verovati v Kristusa in v cerkev, ako sem prepričan, da so ti nauki resnični! Kdo mi more braniti, da bi kot socia list ne smel verovati v te sisteme, in bi se navzlic temu imenoval za svobodomiselnega ' Socializem je čisto ekonomično vprašanje, ki zahteva, da naj bodo vsa sredstva produkcije in distribucije skupna delavska last, nikakor pa ne trdi, da morajo biti vsi delavci brezverci, kakor se navadno misli med preprostimi socialisti. (V sem socialist. ne smem več iti v cerkev, to misel skušajo ubiti v glavo preprostim socialistom zlasti pa še nekteri v našem starem kraju. A tudi tu se obrača na bolje. V eni zadnjih številk slovenske so cialistične revije "Naši Zapiski, sem bral lep članek, kjer pisatelj odločno odklanja ono proti —ka toliško ga njo, ki jo zastopa "Svo hodna Misel." ter pravi, da socializem nima s tem gibanjem ničesar opraviti in da prepušča "Svobodno Misel" - Aškercu. Tako je prav. Pustimo vsakemu svobodo v njegovi zavesti (conscience) ; to je njegova duševna lastnina, do katere tudi kolektevi-stični socializem nima nobene pra vice. Saj je celo veliki angleški kardinal — konvertit Newman, ki ga nazivljejo "angleškega Cieero-na", tako spoštoval to samozavest. da se je izrazil pri neki na-pitnici,- "Ako sem prisiljen, da vmešavam vero pri napitnicah (kar se mi ne zdi prav primerno), pijem na zdravje papežu, ako izvolit p — vendar najpreje svoji zavesti, in papežu pozneje." On je priznaval, da ima vsak človek pravico, do svojega naziranja Katoliška vera ni nasprotna socialističnim naukom, nasprotni so le njeni instrumenti, duhovniki, ki so pač zmotljivi in mislijo — navzlic vsej sholastični filozofiji — da »o nekateri ateistiški (brez-verski) socialistični vodje — socializem. Sčasoma se bode to mnenje predrugačilo. Žti sedaj je med katoliško duhovščino veliko skrivnih ali pa očitih socialistov. Ako se socializem postavi tudi praktično na popolnoma nevtralno stališče napram veri si bode v kratkem pridobil privrženec vseh ver. Bodite torej neodvisni v verskih zadevah in razvijte živahno agitacijo med Slovenci v Ameriki, in to ¡h) možeh, ki so "fair-minded", neodvisnega naziranja, ki poznajo socializem v bistvu, kakor ga poznajo sedanji uredniki "Proletarca." Ako sprejmete ta dopis, sem ri pravi jen spisati še kak članek v splošno izobrazbo in v razjasnitev nekaterih vprašanj. Rad bi tudi jaz prinesel svoj oboi za propagando socializma, katerega pristaš se priznavam. Vara udani France Jauh, dijak na medicinskem oddelku v Western Reserve Tniversity. počitek. Ali nepotrebno je, da se ta počitek vrši na en dan za vse delavce enega mesta. Ako bi ob nedeljah ne vozila ulična železnica, bi bili prisiljeni delavci ob nedeljah ostati^ v svojih zaduhlih stanovanjih. Čepeti bi morali med štirimi stenami in dihati okužen zrak. Delavci bi trpeli škodo na svojem zdravju in dan počitka bi preživeli brez zabave in radosti kot nekdanji sužnji. 40 urni delavski počitek je potreben za delavce vseh strok. Nepotrebno je pa, da bi bil ta počitek za vse delavce na nedeljo. In dustrielni delavci lahko praznujejo vsi na en dan. Za delavce, ki so vposleoi pri obratu, restavracijah, pekarnah in gostilnah, je pa to nemogoče. Pri takih obrtih se lahko upelje nadomestiLni tedenski počitek. To se pravi: Kdor ne počiva v nedeljo, bo počival v pondeljek, ali pa kteri drugi dan v tednu. .A«A.A.A.^ . ^ ^ a li a Slovencem in Hrvatom priporočam svoje moderno brivnico. FRANK ZORNJAK, 1837 So. Centre ave., Chicago, II1. 'fif.f ""T" Sodrugi! Priporočaj, te hrvatskim delavcem "Radničko Stražo"! ' Zakonit tedenski počitek ob nedeljah je pa radi tega sumljiv, ker ga priporočajo duhovniki in taki kapitalisti, za katere delavci še dandanes delajo po deset ur na dan in ki privoščijo svojim delavcem usti rm, w l|(l(V|||i Shj sila. ki stezajo svoje roke kot | kakšen je položaj, so jih podjetni- ^ H povtM,H,a (,H t(, neiV.n in grozne pošasti in dvigajo vozove ki in njihovi podrepniki z brutal- ■ fp n^Vln! Kaj se siliš*! Na viš, rude in premoga kot bi bile igra-¡no silo pregnali. Oončane so pa v8o oWeko g. mi zamM7al 8 tvoji. čiee. V tem m en ju se pa gibljejo odpeljali v prenočišče, ki je bilo . llTnazanimi rokami! -ljudje, delavci. Upadli, bledi in bolj podobno svinjaku nego ljud-( __ Prokieto, kdo te je uma/ilt sestradani obrazi! Vročina, ki pri- skemn bvalšču. Domačni delavcem Sh. ^ ^ _ 8tegnii haja od peči jim suši kri, suši j se je vendar posrečilo spraviti 8Vi>je dpbeI iZKclijo. Ko pa stopi.jo mi »topa navzgor. Prsa se širijo in j „h-omaki na ameriška tla, jih pa dvigajo, že je skoraj na vrhu. Na- odgonskim potom zopet vrnejo v krat se zlomi pod dvojno težo lest- domovino. In siromaki postanejo vica in delavec leži na skladnici ^ siromašnejši. Zadnji cent .so opeke — krvava, razmesarjena jjTn vzele parobrodne in transpor-masa. Ni ga čuti dihleja. zapustil! družbe in agenti, je pekel na svetu . . . Kitajska vlada hoče najbrž ob- .Vsepovsod. v delavnicah, stav- varovati siromake pred ameriško bah, plavžih in rudnikih umira- brutaliteto. Saj zgleda tako! jo delavci pri težkem nečloveškem - delu. da kapitalisti zbirajo boga- _ Zadnjič sem bil v gostilni. V — Tistega dedca hočeš, ki ima že ženo! Fcj, ti vjačuga, k..... fej, fej! Saino poskusi! Tebe zadavim njemu pa potarem kosti, da me bo pomnil živ dan! Ti laj-dra ti! Jaz ti boui že dal! — Prijel jo je in jo treeel, da je počela kričati. Pritekli so ljudje in jo rešili, in ona je stekla domov. Kovačev Francel ni nobenega zadavil, nobenemu kosti potrl, četudi je šla njegova ljubica v mesto. Samo pitirje začel in ono Bar-bo je enkrat prerahljal, ker je krog babnic blagrovala njegovo Netko. In babnice so kimale z glavami. Že pred tridesetim letom so bile vse grde in stare kakor čarovnice. Otroci so bili samo za nadlego in pokoro, drugače pa samo batine in stradanje; — in dedci surovi, pijani, ki so jih tolkli kakor živino. SLOVENSKI DELAVCI V JOHNSTOWN, PA ! Slovesnki socialistični klub št. 20. v Johnstown, Pa. bo priredil dne 1. maja t. 1. — na občni delavski praznik zavednih delavcev vseh narodov — svoj prvi Pic -nic na prostoru sodr. Math. Pečjaka v Coopersdale. Delavci in tovariši, ki bivate v Johustownu in okolici na Pie-nic! Nam je vsaki delavec dobro donel na slavnosti. ki mora s težkim delom služiti svoj vsakdanji kruh, ki se mora truditi za kapitalične lenuhe, uživače in razsipnike. Prvi majnik je delavski praznik. Prvi majnik je naš praznik; praznik delavcev trpinov! iMavei, trpini, praznujmo svtk slavnostne dnove in posetajmo svoje veselice in zabave — Roeke-fellerji. Armour ji, Morgani, Van-derbilti in drugi naj hodijo na svoje. Prvi majnik je delavski praznik. zategadel vsi delavci na Picnic v Coopersdale k sodr. Math. Pečjaku. Odbor. "DŽUNGEL" Povest is chikaških klavnic. Angleški spisal Upton Sinclair. Poslovenila J os. Zavrt nik in Ivan Kaker. CENA S POŠTNINO VRED $1.25 (Ta pretresljiva povest iz delavskega življenja in delavskih bojev je do danes prevedena že na 17 jezikov. Vsak slovenski delavec bi jo moral čitati.) Obe knjigi se naročata pri u-pravništvu "Proletanj^", 2146 Blue Island Ave., Chicago, 111. v VVaukeganu! Ce kočete piti dobre pijače in se zabaviti po domače pojdite k B. Mahnlch-ii, 714 Marke! Street, Waukegaa. Pri njemu je vse najbolje. Kdor ne vrjame, naj se prepiča. ROJAKI Najboljše in najfinejše obleke so po niski ceni na prodaj pri H. SCHWARTZ, 16—18 N. Halsted St., Chicago. Velika zaloga klobukov, čepic, čevljev, perila in kovčekov. Kdor kupi za pet dolarjev, dobi darilo. Prehlajenja se lahko iznebite in bolečine v vratu ter v prsih minejo takoj, če se napravi par močnih drgnjenj s "Pain Expel-ler", kakor je popisano v knjižici, v kteri zavivta steklenica. Sreds|£o se lahko kupi v Ameriki v sleherni lekarni za 25 centov steklenica, treba pa je paziti na to, da je varstvena znamka s sidrom na kartonu in na steklenici. stva. gradijo za sebe palače, gledališča, avtomobile in se zabavajo v zimskih in letnih letoviščih pri bogato obloženih mizah. mene je sili Jurček. Dajal je za pijačo, pa trdil, da je " Proletarec" nič vreden list. • Mirno sem vprašal, zakaj? Jur- Delavec, trpi, delaj in molči, pa ček suženj, ki se peha za košče-pri delu umiraj za kapitaliste! To kom kruha po širni Ameriki, ki je je načelo današnje kapitalistične človeške družbe. Delavec sme le trpefi. Uživanje bil skeb tu in onkraj oceana, je pa dejal • "Proletarec" je za .nič, ker ne salo isker. Ali smo nabijali! — — Mene nič ne briga. Jaz te ne $em \eč. slišiš, nič več! — Nerodno je pogledal svojo ljubico. revno šiviljo v predmestju, ki je stala pred njim na ulici in se jezila. — NeČes me? — je dejal topo in neumno in potem se jc zasinc-jal: — Kaj pa, da me češ! Oz šest tednov bo poroka, z mojstrom sem že govoril! Na. cmokni me enkrat! — in nagnil se je k njej. Ona je postala rdeča togote. — Viš ga topoglavca; vzamem naj te. ko te nečem, ne?! Da bom tako stara in razeunjena kakor Kotnikova Barba, he?! Skupaj smo v šolo hodile, pa kaka je. kakor strašilo! Tri pankrte. pa pijanega dedca ! Nič jesti, nič obleči, samo paliro in klofute vsak dan! Ne boš ne! Povedala sem ji. pa je rekla, da imam prav, da si lahko vse prste oblizneni. Njena teta je imela tudi srečo, pa je še zdaj mlada in lepa. Gospod me hoče iz. mesta, da veš! Tisti, za katerega šivam. V Židi bom hodila, frajlo bom igrala, v kočiji se bom lahko vozila! Pa da tiaj tebe vzamem?! Ile, he, tako zabita pa vendar še nisem! — On je zazijal, težko in Počasi je mislil, nazadnje se mu jI vendar zjasnilo, in zaklel je, (A jc kar odskaikovalo. J Prva pomoč. V slučaju nezgode ali nenadne bolezni je prva pomoč od največjega pomena. Oni. ki ostanejo mirne krvir bodo takoj začeli gle-| dati za sredstvom, ki pomanjša bolečine in nepokoj bolnika. Vsaka mati ve ali bi vsaj vedeti morala. kaj je treba storiti v takih slučajih, pred ko pride zdravnik. F;no> izmed zdravil, ki se jih more upoštevati v slučaju nenadne bolezni je Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. ker povspešu-je krvno cirkulacijo ter s tem pripravlja vse organe k delavnosti. Ono je zelo dobro sredstvo v slučajih želodčnih ali črevesnih bolezni in je naravna tonika. Bledi in bolehni ljudje bodo našli v tem sredstvu najboljšo pripomoč. Začnite ga rabiti zdaj, ako hočete izčistiti svojo kri naravnim potom. V lekarnah. Jos. Triner 1333— 1339 So. Ashland Ave., Chicago. m. Sodrugi! Priporočajte hrvat-kim delavcem "Radničko Stražo," oh l«karn»h J. id KíeMtr & Cr, 215 Pearl St, NKW YORK/ Joseph Kratky, 1646 W. 21st PI., Chicago, Hl. Izdelovalec najfinejših ci«ar vaake vrste.l Na debelo in drobno. Sreii kruh in fino peeivo dobit« reda» ▼ hrvatsko slovenski pekarni Curiš i R&dakovič 1458 So. Centre Avs. Vosi tudi na dom CHICAGO. POZOR! SLOVENCI! POZOR) S A L O O N s modernim kegljl&en Sveie pivo ▼ aodčkib in butaljka* in droge ramo vratne pijače ter uaijake anodke. Potniki dob« čedno prenočišče aa ni ako e«ao. Postrežba točna in taborna. i - . ____—-j—-------— Vaem Slovencem in drugim Slovaaoas se toplo priporoča MARTIN POTOKAR, 1625 So. Centre Ave. Chicago KDOR HOČE IMETI dobro obleko najnovesega kroja, okusno in trpežno delo, naj se o-Klasi pri MIKE KASTRUN-U, krojač na 1842 So. Center ave., Chicapo. 111. Izdeluje tudi ženske obleke po vseh krojih. — Pridite in poglejte I Kaj je treba, da č i t a te! v književni zalogi Slovenske delavske tiskovne družbe se dobi: "Socialistični katekizem" Predelal za slov. delavce v Ameriki Ivan Molek. Cena posameznemu iztum 10 centov. Kdor jih pa naroči naenkrat 20 ali več istisov, jih dobi pa po 5 centov komad. (Ta brošura je izvrstno sredstvo za socialistična propagando in živa potreba za vsakega agitatorja, kteri rekrutira nove sodru- fO M. A, Weisskopf, M, D. Izkušen zdravnik. Uraduje od 8—11 pred poldne in od 6—9 zvečer. 1842 So. Ashland Ave. Tel. Canal 476 Chicago, 111. LOUIS RABSEL moderno urejen «alun NA 113 MILWAUKEE AVE., KENOSHA, WIS. Telefon 1199. JOS. PREŽEL, Slovenska Groccrija, 1932 West 22nd Street, med Robey in Lincoln ul. VOZI NA DO IVI. Podpisani naznanjam rojakom v Chicagi in okolici, da sem odprl novi saloon na 825 Blue Island Ave. Točim dobro pivo, vino in dobro wi-sko. Se priporoča John Mladič 2236 So. Wood St. Chicago Leopold Saltiel OD V ATM v kazenskih in eivilnih sad«v*fc. Auto Phon« 0065. Office Phone Main 3005 Reeidemee Phon« Irwing 417« URAD: 27 METROPOLIT Ali BLOCK 8everoeap. ogal Bandolph in La Salle alle« Stanovanje: 1217 Bherldnn Eoad. HALO! HALO! brez učitelja! Slovensko An-gleftka Slovnica, Tolmač in Anj^l. Slov. Slovar stane samo $1.00, in je dobiti pri Angleščina V. a. KUBELKA, 5 38 W. 145 St.. New York. N. Y. Pišite po cenik knjig! Aka hočefi dobro tiarsvno vino pit», oglasi se pri JOS. BERNARD-U 1903 Blue Island Ave. Telefon Canal S42 ' CHICAGO Pri nj«mu dobtt najbolja kalifornijska in importirana vina. Kara paf — Na sv«ie pivo in l%ko dobrega vina k Frank Mladiču 1832 S. Centre Ave. tam se bomo imeli po domače." To je pogovor s ceste, ki priča o mojem saloonu. Frank Mladič, 1832 S. Centre Ave., Chicago. Dr. W. c. Ohlendorf, M. D. Zdravnik ca notranje bol«xnl in ranocalnik. Indravniika preiskava brezplačno—plačati je le zdavila, 1924 -26 Blue Ialand Ave., Chicago. Za dne ure: Od 1 do I po pol. Od 7 do 9 zvečer. Izven Chieags živeči bolniki naj piiedo slo v enaki. Valentin Potisek gostilničar 1237-lst St., U Salle. Ill Toči vee, go«tilni podrejen« pijane inM priporoča rojakom za obiWs obisk. SE LI BRIJETE SAMI? Mi Vam oferiramo britev ga 92.00 iadelaa« U najboljšega materijala, ki ■« prodaja za $4.00. To nam zagotovi in prin«a« 100 novih odj«mal««v k tisočem druzih, kteri m amo prodajali od l«ta 1876—to je 33 let pod tvrdko Jo«. Kralj. T* ti so iznalli, da ao naie britve i* najboljšega materijala in da jih najbolj zadovole. Vsaka naUk britev je garantirana in mi damo v «lučaju, da ni komu brit«v po volji, damo popolno zadoAčaaj» dotičniku. Nihče n« mor« oc«niti hritv« prodno je ni rabil. Kar v«mo, da «o naAe britve dobr«, jih lahko tudi garantiramo. 0«na tmn britvam J« la •2.00. Brusimo tudi star« britv«, za kar računam« 23e. za Chicago. Za imn mesta i« plačati 6c več aa poAtnino. JOS. KRAL, 1147 W. 18th Street, CHICAGO, ILL.