Poštarina plačana.	_
Posamezna stevfSKa 4-G vin
Sfev. 46.	V Ljubljani, ? sredo dne 28. aprila 1920.	Leto III.
Oglasi:
U i aui x 60 lnseratnega stolpiče mali 80 vinarjev, _ rs dni 1-20 K, poslano, posmrtnice in reklame 2 K. Večkratne objave popust.
Izhaja ob ponedeljkih, sredah in petkih.
Upravnlitvo „Doniorbi«" ▼ I^JablJani, Sodna oUoa 6. TJrednJitvo „Domovine". Miteloslčara o. 1«, T«L 7».
Saro dnina: »Domovino" (trikrat na teden) mesečno 3 X, MrSetao 9 K, polletno 18 K, celoletne 36 K. Petkova številka mesečno 1 K, četrtletno 3 K, petletno 6 K, celoletno 12 K.
Direktna pogajanja z Italijo.
San Remo, 27. aprila. Konferenca v San Remu je danes (v torek) pri zadnji seji sprejela zadnje določbe o Turčiji. Končno je soglasno določila, da bosta Trumbič in Nitti skupaj uredila jadransko vprašanje.
KONFERENCA V SAN REMU ODGODENA.
San Remo, 27. aprila. (Izv. por. „Domovine".) Mirovna konferenca se je odgodila do 25. maja. V zadnjem trenotku je bilo določeno, da se bo vršilo novo posvetovanje v mestu Spaa.
Kri v Ljubljani.
Kdm le kri s?
24. april 1920 je bil žalosten dan. V Ljubljani je množica 3000 ljudi skušala prodreti orožniški kordon. Orožniki so bili prisiljeni streljati. Do danes je trinajst mrtvih, devetnajst se jih pa v bolečinah vije v bolnici, nekaterim med njimi je (bližnja smrt. Kdo so ti ljudje? So to oni, ki so zavedli ljudstvo, da se je uprlo ukazu orožnikov? Ali so to oni, ki pridigajo po zakotnih shodih revolucijo? Ne! Večinoma so to čisto nedolžna orodja pravih krivcev. Zato pa je v takih časih tako težko zadeti pravo pot. Vlada mora dobro vedeti, da zadene ostrina svinca in bajoneta le neuke in zavedeno množico. Vsled tega mora skrbeti, da stori vse, da do takih izbruhov priti ne more, ki bi silili oboroženo moč v boj. Tu leži krivda sedanje deželne vlade in smrti trinajst žrtev. Ves teden so se vršili pod njenim plaščem prepovedani shodi in obhodi, tako da je množica mislila, da je že ona gospodar položaja. Ves teden so se prosto gibali odkriti hujskači, ki so pozivali na upor. Toda nobenega niso prijeli, tako da so lahko mislili, da smejo že vse. Takih tičev se še sedaj po deželi nihče ne dotakne. Dr. Brejc in Remec, ta dva katoliška voditelja, sta že dne 23. aprila vedela, da se bo več tisoč ljudi zbralo dne 24. aprila dopoldne «ia shod. In vendar sta pustila, da so se ljudje zbirali in zbrali toliko, da jih je bilo nad 3000! Zakaj to? Ali ne vidi vsak pameten človek, da potem mora priti dO pokolja? To je nedopustna nesposobnost, oziroma malomarnost ali pa hudobija, le tako se more razlagati, da je Brejčeva in Remčeva deželna vlada dovolila, da se množica zbere, ogreje in na to drvi v neizogibni spopad in nesrečo. Orožniki so prosti krivde. Oni so storili svojo težko dolžnost. Čakali so, dokler niso bili sami ranjeni. Da so padli nedolžni in med njimi celo otrok, tega so krivi komunistični prireditelji obhoda in komunistični hujskači. Da je pa sploh prišlo tako daleč, da je tekla kri, tega sta kriva dr. Brejc in Remec. Pravita, da se bo molilo za duše padlih. A vse to ne pomaga nič. Kri slovenskega ljudstva se drži njihovih rok, drži se rok komunistov in klerikalcev.
ZAVEZNIKI NEIZPROSNI PROTI NEMČIJI.
Pariz, 27. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Konferenca v San Remu je sklenila, da bodo k prihodnjemu posvetovanju povabljeni tudi zastopniki Nemčije. „Journal piše: Zavezniki zahtevajo, da stavi nemška vlada glede vseh nerešenih vprašanj stvarne predloge, nakar bo nemško vprašanje ugodno rešeno. Zavezniške vlade so pripravljene, pogajati se z Nemčijo o vseh vprašanjih, ki se tičejo njenega gospodarstva. Nemčija pa se mora vsekakor zavedati, da so zavezniki glede mirovnih pogojev tako edini, kakor med vojno.
STAVKA BANČNIH URADNIKOV V ITALIJI.
Lugano, 27. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Uslužbenci štirih največjih italijanskih bank so vsled neizpolnitve njihovih zahtev včeraj zjutraj stopili v stavko. Milanske banke stražijo vojaki. Prišlo je že do več pripetljajev. Bivši državni pod-tajnik Bellotti je v svrho izboljšanja valute predlagal, naj se obdačijo tujci.
Pred sestavo koncentracijske vlade.
Vesniču podarjena sestava nove vlade. — Pribiievit v avdijenci. — Re-gentova nezaupnica Protiiu. — Posvetovanja Demokratske Zajednice.
Beograd, 27. aprila. (Izv. por. »Domovine".) Kakor se v političnih krogih govori, je prestolonaslednik regent sedaj krepko posegel vmes, da se položaj čimprej razbistri. Pripoveduje se, da je regent odkrito izjavil ministrskemu predsedniku Protiču, da smatra njega osebno za edino oviro, da se čimprej sestavi koncentracijska vlada. Vsak dan se pričakuje, da bo Protič izvajal iz tega posledice. Dejstvo je, da je bil v Beograd poklican naš tamošnji pariški poslanik dr. Vesnič, kateremu je bil ponuden mandat, da sestavi koncentracijsko vlado. Dr. Vesnič je poverjeno mu nalogo sprejel in pride v Beograd že v soboto. Računa se, da se prično še tekom sobote končni razgovori glede sestave koncentraci jskega kabineta in da bo do prihodnjega ponedeljka že sestavljena nova vlada.
Beograd, 27. aprila. (Izv. por. „Domovine".) Danes, ob pol sedmi uri zvečer, je bil bivši notranji minister, Svetozar Pribičevič, sprejet od prestolonaslednika regenta v avdijenci, ki je trajala nad eno uro. V avdijenci je govoril regent o političnem položaju in o vprašanju sestave koncentracijske vlade.
Beograd, 27. aprila. (Izv. por. „Domovine".) Demokratska Zajednica je imela dopoldne in popoldne plenarne seje, katerih so se udeležili njeni člani polnoštevilno. Predvsem se je razpravljalo o političnem položaju. Ugotovila se je pri tem potreba, da se DZ udeleži sestave koncentracijskega kabineta. Nato so prišla na vrsto razna druga važna vprašanja, zlasti železničarska stavka. Glede stavke je sestavil poslanec dr. Knkovec posebno vprašanje na prometnega ministra, v katerem zahteva uradno izjavo, v kakem stanju so sedaj pogajanja z železničarji, ker je že skrajni čas, da se ta spor že enkrat konča in država enkrat za vselej obvaruje pred sličnimi nadaljnjimi krizami. Dr. Kukovec je to interpelacijo potom zborniškega predsednika takoj predložil prometnemu ministru dr. Korošcu. Demokratska Zajednica je končno dalj časa razpravljala o zadnjih ljubljanskih dogodkih, ker je jasno, da sta v tej stvari deželni predsednik dr. Brejc in notranji poverjenik Remec močno prizadeta. Podpredsednik DZ, poslanec Ribnikar, bo vložil zaradi ljubljanskih dogodkov na notranjega ministra posebno vprašanje. Klub je razpravljal tudi o znani aferi nekaterih ljubljanskih carinskih uradnikov, katere je njihov srbsko-radikalni načelnik brez vsakega vzroka in protizakonito odpustil.
KAKO SI SEDANJA VLADA ZAMIŠLJA REŠITEV AGRARNE REFORME.
Beograd, 27. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Minister za agrarno reformo izdeluje naredbo, po kateri smejo posestniki, katerih posestvo spada pod začasno odredbo agrarne reforme, parcelirati svoje posestvo tudi potom zasebne zastavitve. To nezaslišano naredbo je minister za agrarno reformo dr. Krnic sestavil skupno z znanim zloglasnim poslancem dr. Hanžekom. Pričakovati pa je, da ne bo nikdar zagledala belega dne.
ODPOSLANSTVO NARODNEGA PREDSTAVNIŠTVA POJDE V PARIZ.
Beograd, 27. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Prihodnje dni se odpelje posebno odposlanstvo narodnega predstavništva v Pariz, da se udeleži medzavezniške konference. Demokratska zajednica je določila za svojega zastopnika poslanca doktorja Novaka.
ŽALNA SEJA ZA PREDSEDNIKOM DR. PAVLOVICEM.
Beograd, 27.apri'a (Izvir. por. „Domovine".) Danes popoludne se je vršila seja narodnega predstavništva, ki pa je bila posvečena le spominu pokojnega njenega predsednika dr. Draže Pavloviča. Predsednik dr. Ribar se je, v izredno toplih besedah spominjal velikih zaslug pokojnega prvega predsednika jugoslovanskega parlamenta za ujedinjenje troimenega naroda. Tudi ministrski predsednik Protič je imel kratek spominski govor za Pavlovičem. — Sicer pa je bilo opažati med člani vlade kakor tudi njenimi strankami veliko potrtost. Zdi se, da se Protičevci zavedajo, da jim bije zadnja ura. Prometni minister dr. Korošec se seje ni udeležil. — Prihodnja seja bo jutri popoludne, ki bo pa zopet odgodena, ker vlada ne bo imela kvoruma.
Češka trgovska pogodba z nami in drugimi državami,
Praga, 27. aprila. V češkoslovaškem trgovskem ministrstvu so izgotovljene trgovske pogodbe Češke z Anglijo, Jugoslavijo in Švico. Predsednik Masaryk jih podpiše jutri (v sredo).
VOLITVE NA ČEŠKEM.
LDU Praga, 26. aprila. Po drugem in tretjem skrutiniju je bilo doslej v narodno skupščino končnoveljavno izvoljenih 74 socialnih demokratov, 33 poslancev ljudske stranke, 28 agrarcev, 24 narodnih socialistov, 19 ,narodnih demokratov, 6 pristašev obrtniške stranke, 3 poslanci Modračkove stranke, 12 pristašev slovaške vladne stranke, Nemcev skupno 72, Madžarov 10; nezasedenih je 19 mandatov, od teh odpade na karpatske Ruse 9, na Tešin 9 in Hulcin 1 mandat.
POGAJANJA S SOVJETSKO RUSIJO.
Kopenhagen, 27.aprila. (Izvir. por. „Domo-vine".) Na vprašanje v spodnji zbornici, ali je dejstvo, da so bila pogajanja s sovjetsko Rusijo prekinjena zaradi tega, ker angleška vlada ni hotela izročiti ruskemu zastopniku Litvinovu potnih listov, je odgovoril zastopnik vlade, da se o kakem končnem prekinjenju ne more govoriti. Odposlanstvo Litvinova bo po sklepu vrhovnega sveta dobilo dovoljenje, da potuje lahko po vseh zavezniških deželah.
SPLOSNA ŽELEZNIC \RSKA STAVKA V FRANCIJI.
Pariz, 27. aprila. (Izvir. por. „Domovine".) Kongres francoskih železničarjev je sklenil splošno stavko na vseh progah. Pričetek stavke bo določil osrednji odbor strokovne komisije po dogovoru z drugimi strokovnimi komisijami delavstva.
Na Dunaju
se še niso spametovali.
KRVAVI BOJI NA VSEUČILIŠČU, VSEUČILIŠČE ZAPRTO.
Dunaj, 27. aprila (Izvir. por. „Domovine".) Danes dopoldne je prišlo na dunajskem vseučilišču med nemškonacijonalnimi dijaki na eni, in socialističnimi in židovskimi dijaki na drugi strani do krvavih izgredov. Na Dunaju se mudeči častniki bele garde, ki so deloma slušatelji vseučilišča, so že dalje časa razvijali strastno agitacijo proti židovskim dijakom. Med drugim je prišlo tudi do napada na židovsko menzo, ki je bila popolnoma uničena. Danes dopoldne so se zbrali židovski, socijalistični in komunistični dijaki in ljudski brambovci na vseučilišču in se spustili z nemškimi
nacijonalisti v pravcato bitko. Šele močnemu oddelku redarjev se je posrečilo napraviti konec boju, tekom katerega je bil ranjen tudi en policist, namreč policijski svetnik dr. Losik. Tekom demonstracij je bilo slišati tudi živahne klice: „Živela Kapp in Liittvvitz! Živel Horthy!" Ta demonstracija belih gardistov pa je bila kmalu zadušena. Med ranjenimi dijaki je tudi več čehoslovaških in poljskih državljanov, slušateljev dunajskega vseučilišča, ki so se proti postopanju nemških nacionalistov pritožili potom svojih zastopstev. Kakor se govori, je' zaradi teh dogodkov, ki so tudi političnega značaja, tudi ameriško zastopstvo vložilo na avstrijsko vlado posebno vprašanje. Kakor je izvedel naš dopisnik, je bilo pozno zvečer dunajsko vseučilišče za nedoločen čas zaprto.
Proti prevratu.
PREKI SOD ZA VELEIZDAJO IN ZLOČINE ZOPER DRŽAVO.
LDU Beograd, 26. aprila. Na predlog ministra za. notranje posle je ministrski svet sklenil, uvesti postopanje po prekem sodu zoper veleiz-dajo in zločine proti državi po § 85. kazenskega zakona.
Dogodki zadnjih dni.
V LJubljani.
Kakor je znano, je nastal v vsej Jugoslaviji železničarski štrajk in ves železniški promet je bil na enkrat ustavljen. Ker se brez železniškega prometa ne more izhajati, so bili železničarji poklicani v vojaško služlx>vanje, na orožne vaje, da da bi patein kot vojaki opravljali svojo službo na železnicah.
Proti-temu se je dvignilo vse delavstvo, organizirano na komunistični podlagi in proglasilo tridnevno (24.25. in 26. t. m.) splošno stavko. Te stavke se sicer ni udeležilo vse delavstvo, ampak komunisti so hoteli proglasiti v Ljubljani sovjetsko republiko po ruskem boljševiškem vzoru in v ta namen se je zbralo v soboto, dne 24. t. m. zjutraj v Udmatu kakih 3000 delavcev, da bi odtam vdrli v Ljubljano in vrgli vlado. Vsaj tako se je splošno govorilo, četudi razumen človek ne more verjeti, da bi bili ljudje tako otročji, da bi upali na možnost uspeha. Sicer pa je na vsem tem veliko kriva vlada, ki je bila ves čas tako odjeidjiva, da je ljudstvo rado verjelo brezvestnim agitatorjem, ki so govorili, da se vlada ne more zanesti niti na vojaštvo, niti na orožništvo ali policijo. V takih razmerah bi bila revolucija, seveda, mogoča in vladina krivda je, da je s svojim odjenljivim postopanjem ljudstvo utrjevala v tem mnenju.
Boj z orožniki.
Za zbiranje delavstva v Udmatu se je vedelo in da se prepreči večja nesreča, je prišlo na Zaloško cesto 20 orožnikov in policijskih stražnikov, da preprečijo pohod delavstva v mesto. Ta mala četa je zaprla cesto, ali delavci so hoteli na vsak način skozi orožniški kordon, poizkušali so odvzeti orožnikom in policijskim stranikom orožje in končno so začeli streljati delavci z revolverji in so enega orožnika ranili. Orožniki so se nahajali v veliki nevarnosti in začeli so streljati na množico.
Mrtvi in ranjeni.
Orožniki in policijski stražniki so iztrelili skupaj trideset nabojev in obležalo je takoj deset mrtvih, med temi neka deklica, težko ranjenih je bilo 24 in te so prenesli takoj v Leonišče in deželno bolnico, veliko.je bilo pa lahko ranjenih, ki so dobili v Leonišču prvo pomoč, potem so pa šli na svoja domovja.
Strašen je bil pogled na ulico, kjer so ležal krvava trupla mrtvih in luže krvi na vse strani! Ljudstvo se je v glavnem razšlo, ampak velike gruče ljudi so se še vedno zbirale na mestu nesreče, dokler niso prišli vojaki, ki so izpraznili ulico in prenesli mrtve v mrtvašnico.
V	bolnici so potem umrli še trije težko ranjeni, drugi bodo pa najbrže okrevali.
Kdo je kriv?
V	prvi vrsti vlada, ki je vzela celo zadevo premalo resno in tudi premalo energično. Ko bi ona nastopila z vso odločnostjo takoj v začetku in že prvi dan dala zapreti stavkovni odbor, bi delavstvo videlo, da se bori z organizirano državno močjo in bi se omejilo v svojem boju za zboljšanje svojega gmotnega položaja. Vlada je pa
dala zapirati posamezne sprevodnike in druge železniške uslužbence, pustila pa je, da so se prosto izprehajali po Ljubljani voditelji. Ljudstvo je iz tega videlo, da je vlada brez moči in pri delavstvu so dobili premoč oni temni elementi, ki so hoteli izkoristiti splošno nezadovoljnost v uporne, protidržavne svihe. Ljudstvo je verjelo agitatorjem, ki so mu govorili, da je vlada in država brez vsake moči, da se ne more zanesti ne na vojaštvo in ne na orožništvo in policijo in zato je mislilo^, da bo lahko strmoglaviti vlado in uničiti državo, na katere razvalinah bi se potem proglasila diktatura proletarijata po ruskem Vzorcu. V tem leži krivda vlade, da je ona premalo resno in premalo energično takoj v začetku posegla vmes.
Krivi so pa tudi oni, seveda, ki so delavstvo neposredno zapeljali s tem, da so mu dopovedovali, da je pravi čas za odpravo sedanjega družabnega reda in za delavsko diktaturo. Delavstvo samo je bilo pa zapeljE.no in morda je danes že samo izpregledalo, da razmere pri nas niso take, da bi se mogla proglasiti sovjetska republika. Obžalovati je samo, da je delavstvo moralo to svoje pozno spoznanje plačati tako drago s svojo prelito krvjo.
Aretacije, Konec splošne stavke.
V	Ljubljani so bili po sobotnem prelivanju krvi aretirani naslednji voditelji komunističnega delavstva: dr. Lemež, Oolouh in Petrič, medtem, ko sta se brata Zorga, za katerima je izdana tiralica, skrila, Gustinčič je pa na nekem italijanskem avtomobilu že v soboto ubežal — v Trst.
Splošna stavka je prenehala in včeraj se je povsod že delalo, samo železniški promet še ni popolnoma vzpostavljen, pač pa je osebni promet na železnicah že skoraj popolnoma vzpostavljen.
Položaj sirom Slovenije.
Dočim je bil v Ljubljani v soboto, kakor razvidno, položaj jako resen, so se po nekaterih krajih Slovenije odigravali precej smešni dogodki in prizori, katerih načrt se je porodil v raznih raz-boritih glavah Leninovih učencev. Stavkujoči so se ponekod poskušali polastiti kolodvorov in občin in si urediti svojo upravo in gospodarstvo. Menda vse po ruskem vzorcu.
Tako so prišli v Podnartu komunistični železničarji k tamošnjemu postajenačelniku in mu naznanili njegovo odstavitev. Pokazal jim je kratko-malo vrata in kolodvorske sovjetske republike je bil konec.
Malo več sreče so imeli komunisti v Kranju. Odstavili so namreč za pol ure tamošnjega po-stajenačelnika in zasedli kolodvor, toda že ob prihodu mestnih redarjev so jo pobrisali in pustili svojo novo domačijo na cedilu.
Podoben poizkus so hoteli napraviti tudi v Kamniku, kar pa so jim orožniki preprečili. Vodja komunistov Kosič je bil aretiran. Na Jesenicah je vladal popolen mir in red, v Kočevju so ob prihodu vlaka pričele žvižgati rudniške sirene, sicer pa je bilo povsem mirno.
V	Mariboru so oblasti že dan poprej odredile vse potrebne varnostne odredbe in se zato ni dogodil niti najmanjši pripetljaj. Istotako tudi v
Celju, kjer je policija demonstrante takoj razpršila. Nekoliko več sreče so imeli v Velenju, kjer so se za dve uri polastili kolodvora. Na lice mesta došli orožniki pa so takoj zopet vzpostavili red. V Peirovcah pri Celju so stavkujoči pokvarili progo, ki je bila v kratkem popravljena, storilci pa odvedeni v zapor.
Resnejši dogodki pa so se vršili v Trbovljah in Hrastniku, kjer so se tamošnji rudarji, več tisoč po številu, polastili kolodvora, pošte, odstavili prejšnji občinski svet, imenovali svojega župana in proglasili sovjetsko republiko. Rudarji so bili dobro oskrbljeni z orožjem in so imeli tudi dve strojnici. Na tir med Zidanim mostom in Hrastnikom so stavkujoči navalili hlode in skale in progo popolnoma zaprli. Iztrgali so tudi tračnice. Vlak, ki je prispel v soboto iz Maribora, je zamogel v Ljubljano šele po večurnih pogajanjih. Pred Hrastnikom je bil napaden s kamni in streli, nakar je vojaška posadka vlaka posegla po orožju in enega napadalca ustrelila, dva pa ranila. Šele, ko so prispeli vojaški oddelki iz Celja in Ljubljane, je nastal tudi v premogovnem revirju mir in red. Oboroženi knapi so se deloma umaknili v hribovje. Trboveljska sovjetska vlada je morala po parurnem vladanju odstopiti in prepustiti vodstvo zopet prejšnjim oblastim. Naj pri tej priliki omenimo sledeči smešni dogodek izza dobe sovjetske republike v Trbovljah. Deželni predsednik dr. Brejc, ki še ni bil obveščen, kaj se je zgodilo tamkaj, se je telefonično obrnil na postajo in povprašal za položaj v Trbovljah. Rudarji, ki so se polastili tudi že telefona, so mu odgovorili: „Tu vse v najlepšem redu!", nakar je predsednik, ves vesel, takoj končal pogovor.
Dogodki v Ljubljani so povzročili med stavku-jočimi po vsej Sloveniji splošno razburjenje in vznemirjenje in veliko zmešnjavo, ki se je še povečala, ko je vlada aretirala vse stavkovne odbore v Mariboru, kjer sta glavna nemškutarska hujskača Wallisch in Nachtigall takoj pobegnila čez mejo, in v Celju, Trbovljah in Hrastniku.
Proticeva vlada proti
zagrebškemu županu Deliču.
V Zagrebu izvoljenemu županu Deliču vlada ne dovoli, da bi še kako sejo sklical. Nam se postopanje vlade ne zdi pametno. Komunisti so privolitvah dobili skoro polovico odbornikov. Najmočnejši stranki gre župansko mesto. Z njim je združena velika odgovornost. Kdor gleda odiranje in rajanje v Zagrebu, se ne more čuditi, da je ljudstvo krenilo na levo, da pokaže svoj srd. Zdaj je imel Delit s svojo stranko pokazati, kaj zna. Mase bi kmalu videle, da tudi on ne bi veliko opravil in bi začele mirnejše misliti. Komunisti so se dalj časa branili županske časti in jo ponujali demokratom. Ti so pa rekli, naj komunisti pred vsem prebivalstvom nosijo odgovornost. Vlada je komunistom s svojim postopkom zelo ustregla. Zdaj poreko, da bi bili oni radi odpravili draginjo in Žide iz Zagreba, pa jim vlada ni dala. Še vedno bodo našuntanemu ljudstvu Mesije. Mi odobravamo taktiko zagrebške JDS, da se je držala demokratskih načel.
Prejšnji župan Srkulj je bil komoden gospod. On ni storil za aprovizacijo Zagreba nič, dasi je Zagreb bogato mesto in bi lahko nabavilo žita. Če pa je šlo kaj narobe, pa je napisal članek prod vladi, mesto da potegne bruno iz lastnega očesa. Konečno pa moramo pošteno priznati, da se je komunistična stranka v Zagrebu, ki nič drugega ni nego socialisti pod drugimi vodji, v narodnem oziru pošteno izkazala. Izbacnila je frankovske lopove iz občinskega sveta.
Komisarja pri socialnem sftriisfuu
dr. Lemeža so zaprli.
Ta vladni uradnik je iz uradnih prostorov hujskal množico: „dol z vlado" in na javnem sestanku nagovarjal železničarje, naj se ne odzovejo pozivu v vojake. Končno je organiziral pohod v soboto, ki nas stane 13 mrličev. Gosp. Lemež je gotovo ponosen na svoje čine in je „muče-nik". Politični pregreški res niso takega značaja kakor je tatvina. Zato jih mi sodimo milejše. A v tem slučaju se nam stvar zdi nečista: Če je doktor Lemež smatral našo državo za nevredno življenja in jo hoče uničevati, bi mu čast velela, da sam zapusti njeno službo in se od nje ne pusti plačevati. Tudi nagovarjanje drugih v zločin, sam pa se zmikati, ni posebno junaško. Kar pa mu najbolj zamerimo, je to, da je gnal tudi ženske
in otroke v demonstrirali je! Roko stran, strupena politika, od otroških src! Komunisti pa so izdali parolo, naj se žene in deca vležejo pred vlake, da jih zadrže! Kakšna je to rodbina? Kakšni bodo ti otroci! Nato so jih vzeli seboj v boj in tako je nedolžen otrok danes mrtev.
Srbi stražijo katoliško tiskarno, dr. Brejca ter Remca.
Ce bi ne bilo tako žalostno, človek bi se vil od smeha v petek in soboto v Ljubljani. Slavna SLS je bila v blaznem strahu. Prečastiti tolsti možje izpred šenklavške cerkve so dobili parolo, naj ostanejo kar doma. V „katoliški tiskarni" pa so morali vsi uredniki in črni gospodje menjati perilo. Strah je vrag in tedaj sta dr. Brejc in Remec stopila pred vojaškega komandanta in milo prosila za pomoč. Izrecno sta rekla, da bi ne želela, da slovenski vojaki stražijo „katoliško tiskarno", češ, onadva se samo na Srbe zaneseta. In tako je prišlo, da so stražili Srbi »Slovenca" in „Večerni list" žegnane posode. Topot sicer niso
pripravili, da dobe „Srbi grob ob vrbi", kakor je svojčas pel „Domoljub", niso jim rekli, da so krivoverci, zatiralci in morilci, pač pa so jim ponujali vina. Srbi pa so ponosno odklonili. Zares božja roka skrbi," da se krivica osveti. Še pred dvema mesecema je bil „Večerni list" pravzaprav boljševiško glasilo. Tedaj so zaprli v Krškem nekega Marinčka, ki je ljudstvo nahujskal, naj ne gre k vojakom in naj ne plačuje davka. In ta mož, ki je na ves glas kričal, da je SLS republikanska stranka, je dosegel, da je ljudstvo davčne organe šiloma zapodilo iz Cerkelj. Takrat je vsa SLS od Korošca dol do poslednjega mežnarja vikala o nasilja. Danes je podoba druga: SLS je napolnila ječe s slovenskimi delavci in 13 mrtvih leži na vesti onih gospodov, ki so vselej upili, da nas hočejo Srbi „pomacedoniti" in „balkanizirati" če so hoteli več reda. Zato pa sta se Brejc in Remec, čim je v potoku tekla kri, zbala za življenje: in prišla je v naglem maršu pred vladno palačo kompanija Srbov, da straži življenje dveh farizej-cev. Po vsej deželi je na tisoče prič, kako duhovščina hujska proti bratom Srbom, vsem tem so Srbi dali plemenit odgovor: rešili so življenje in premoženje katoliških svojih zakletih sovražnikov.
Posvetovanje o pospeševanju živinoreje v Sloveniji.
(Konec.)
Kot sredstvo za zboljšanje vzreje prihajajo v prvi vrsti v poštev pašniki, zlasti planinski. Gorski in planinski kraji so in bodo ostali vedno rezervoar zdrave živine, iz katerega črpajo dolinski kraji. Tako gospodarstvo je največje važnosti, da se
vprašanje planinskih pašnikov
pri izvedbi agrarne reforme reši povoljno. Zahteve živinorejcev iz Bohinja, Gorenjske, Koroške in Solčave soglašajo v sledečem: planine, ki služijo živinorejski produkciji naj se isti ohranijo, oni kompleksi, ki so služili kdaj temu smotru, pa so se tekom let vsled forsiranja drugih panog živinoreji odvzeli, naj se vrnejo prvotnemu namenu. Vsled enostranske regulacije in pogozdovanja planinskega sveta je število živine v gorskih krajih silno padlo. Zahteve posvetovalcev so izzvenele v sledeče predloge: a) Naj se izvede strokovni pregled regulacije planinskih pravic. Nekdanje iaaetske pravice naj pridejo zopet v veljavo j h) planšarstvo naj spada v okvir živinorejskega nadzorništva in je nastaviti živinorejsko naobra-ženega strokovnjaka kot planšarskega nadzornika.
Kmetijsko poverjeništvo hoče posvečati plan-šarstvu vso mogočo pozornost, bo stopilo v stik z vsemi zadevnimi činitelji in skušalo priboriti živinoreji starih pravic. Kjer gre za ploskve, ki spadajo pod agrarno reformo, naj živinorejci skrbijo, da izvolijo v občinske agrarne odbore energične zastopnike in se naj organizirajo v društva in skupine, kajti posameznim kmetovalcem se bo oddajalo v zakup ali končno last le take pašnike, ki ne bi bili primerni za skupno izkoriščanje.
V krajih, ki niso primerni za razvoj pašništva, naj skrbijo živinorejci, da bo imela mlada živina v bližini hleva tekališča in torišča na razpolago, kjer se lahko zadostno pregiblje.
Za napravo in popravo hlevov,
gnojišč in gnojničnih jam se v bodoče ne boda dajale denarne podpore, pač pa živinorejci lahko dobijo brezplačno načrte in strokovno navodilo, ako zaprosijo za to pri poverjeništvu za kmetijstvo v Ljubljani.
Plemenski sejmi
se bodo vršili v plemensko najbolj razvitih okrajih obenem z živinskimi razstavami.
Zboljšanje užitkov pri živini se mora sistematično pričeti. Na vseh kmetijskih šolah in bodočih rejskih središčih naj se uvede
kontrola mlečnosti
po načinu kontrolnih društev. Kot predpriprava za kontrolna društva se vršijo letos po deželi molzni tečaji, pri katerih se teoretično in praktično razpravlja o glavnih činiteljih mlečnosti, ki so: odbira plemenskih živali, pravilna vzreja .telic, molža, krmljenje, snaga, zrak in svetloba. Kraji, kjer se smatrajo taki tečaji potrebni, naj se pridno priglašajo pri poverjeništvu za kmetijstvo.
Živinorejske organizacije
(bikorejske in živinorejske zadruge) se v Sloveniji z malimi častnimi izjemami niso mogle povoljno razviti, ker so se preveč stavile na stališče držav-
ne podpore in zahtevale od članov premalenkost-nih deležev. Od še obstoječih zadrug se bodo zbirali podatki o njih delovanju; nadaljnega ustanavljanja se pa začasno ne more priporočati. Živinorejska organizacija se bo izvedla po občinah s tem, da si občinski odbor iz svoje sredine izbere živinorejski odsek, kateremu je naložena skrb za povzdigo živinoreje v občini. Taki živinorejski odseki se bodo osnovali na podlagi začasne naredbe, ki bo v krakem izšla.
Končno so se kot naloge najbližje prihodnosti pripoznale sledeče: ustanovitev živinorejskih odsekov po občinah, priklopitev planšarstva živinoreji in ustanavlanje rejskih središč.
Živinorejci! V kratkih potezah smo vas seznanili z načrtom za povzdigo živinoreje; podane so splošne smernice, na podlagi katerih najde vsak svoj določen delokrog. Zdaj pa s polno paro na delo, da v kratkem nadomestimo to, kar nam je vojna uničila.	_
katerem so našteta vsa razkritja o protizakonitem postopanju bivšega župana Uršiča, zlasti zadeva vojnih posojil, o kateri je „Domovina" že parkrat obravnavala., in pa zadeva zaplenjenega demo-bilizacijskega materijala in najemščine lova. Ugovor je odstavljeni gerent v navzočnosti svojih svetovalcev osebno izročil poverjeniku za notranje zadeve Remcu in ga pri tej priliki opozoril tudi na posledice, ki bi nastale, ako bi se ugovor ne vpošteval.
Šoštanj. V nedeljo dne 18. t. m. se je vršil na glavnem trgu v Šoštanju dobro obiskan javni ljudski shod z ustanovitvijo podružnice jugoslovanske Matice za šaleško dolino. Shod je vodil g. Anton Skala, nadučitelj iz Topolšče, ki je tudi pojasnil pomen te manifestacije za skupne narodne težnje po ujedinjenju vseh odtrganih delov našega naroda. Nato je govoril o neodrešenem Koroškem, neustrašeni naiodni delavec za Koroško, g. župnik Anton Gabron, ki vkljub prestane-mu trpljenju v ječah ne neha bodriti naroda k vztrajnemu delu — do uspeha! O prestanih mukah naših Primorcev in o poteku delovanja za njihovo osvobojenje je podal temeljito poročilo gospod Anton Kurnik, kontrolor v Škalskem rudo-kopu. Nato so bile sprejete resolucije z zahtevo slovanskega Jadrana in Primorja za slovanske Primorce in z odločnim protestom zoper ugrabitev edine sposobne gospodarske luke za Jugoslavijo po nenasitnih Italijanih. Popolnoma uspeli shod je zaključilo lepo petje pesmi „Mili kraj" in .Jadransko morje".
Dopisi.
Sv. Marjeta ob Pesnici. Poslati mačka po salo pomeni poveriti vzdrževanje reda klerikalcu. Pri Sv. Marjeti cb Pesnici je bil sklican zaupni sestanek krajevne organizacije JDS. Sestanek je hotelo orožništvo preprečiti in je ljudi hujskalo, naj ne gredo na zborovanje, češ, da ga bodo razgnali. Ker se ljudje niso dali ustrašiti, orožnika se pa le nista upala kršiti zborovalne svobode, sta hodila pred durmi sem in tje. Kolikor poznamo orožništvo, do sedaj ni imelo nikdar navade, da bi se tako obnašalo in tudi v tem slučaju dvomimo, da hi se bilo samo odločilo k takemu koraku. Potem pa se klerikalci pritožujejo, da se čutijo prikrajšani na zbcrovalni svobodi in dr. Brejc poživlja vodstva strank (ali tudi klerikalce, nam ni znano), naj zastavijo ves svoj vpliv v obrambo zborovalne svobode. Naj bi raje prijel za ušesa Remca, da s pametnimi nasveti pri glavarstvih in orožništvu deluje na to, in pa na škofa, naj svojim župnikom in kaplanom prepove, oskrunjati lečo in spoved-nico za strankarske izbruhe. Demokratska stranka je brez dvoma proti vsakemu razbijanju shodov in omejitvi zborovalne svobode. Ako komu na kakem shodu ne ugaja, se lahko odstrani; nihče mu tega ne brani.
I ž Trate. Klerikalna deželna vlada je z odlokom z dne 10. t. m. brez vsakega vzroka odvezala našega gerenta Franceta Jelovčana in njegove sosvetnike dosedanjega posla in imenovala za novega gerenta posestnika Martina Vodnika. Vsa znamenja kažejo, da je bilo delovanje dosedanjega gerenta sedanji klerikalni vladi silno neljubo. Imajoč pred očmi le koristi in blagor občanov, je prejšnji gerentski svet z vso brezobzirnostjo razkrinkal občini škodljivo gospodarstvo prejšnjega župana Franceta Uršiča in prišel na sled celi vrsti nepravilnosti, za katere je odgovoren tudi novo-imenovani gerent Vodnik, ki je vrhu tega v preiskavi zaradi goljufije. Pod njegovim indirektnim nadzorstvom je svoječasno njegova soproga Ivana oddajala sladkorne karte tudi osebam, biva-jočim in spadajočim v občino Oselice. Vodnik je poleg vsega tega tudi popolnoma nezmožen opravljanja občinskih poslov in zato je bil vložen proti njegovemu imenovanju oster pismen ugovor, v
Kmetijstvo, trgovina in obrt.
g. Izvoz jajc. Ministrstvo financ, generalna direkcija carin, priobčuje z rešenjem od 17. aprila C broj 26.775 in 19. aprila C broj 27.291, da je izvoz jajc prost. Pri ekspozituri devizne centrale je treba zasigurati zdravo valuto in plačati 300 francoskih frankov za 100 kg izvozne carine.
g. Tvornica sukna. V Medvodah se misli ustanoviti veliko tvornico sukna z obratno glavnico 70 milijonov kron. Sirovin (volne) imamo dovolj in jih izvažamo v inozemstvo po nizkih cenah, za drag denar pa uvažamo sukno, mesto, da bi volno doma predelali v sukno. Marsikaj bi lahko še doma izdelali, ko bi bilo le malo več podjetnosti pri onih, ki imajo denarja. Upati je, da se vsaj ta načrt s tvornivo sukna uresniči.
g. Kmetijski tečaji. Kmetijska šola na Grmu priredi meseca maja sledeče dvodnevne tečaje: I. Perutninski tečaj 7. in 8. maja. II. Živinorejski in mlekarski tečaj 14. in 15. maja. III. Sadjarski tečaj 17. in 18. maja. IV. Tečaj za pridelovanje krme 20: in 21. maja. Pouk, kateri se začenja vsakokrat ob 9. uri dopoldne, bo pri vseh navedenih tečajih združen s praktičnim razkazovanjem na šolskem gospodarstvu. Kdor se želi udeležiti enega teh tečajev, naj se priglasi po dopisnici pri ravnateljstvu državne kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, in sicer za perutninski tečaj do 1. maja, za živinorejski tečaj do 8. maja, za sadjarski tečaj do 8. maja, za tečaj za pridelovanje krme do 12. maja. Revnejšim udeležencem tečajev da ravnateljstvo v omejenem številu prenočišča na razpolago.
g. Predavanja o vinogradništvu. Tekom prihodnjega predletnega časa predava višji vinarski nadzornik B. Skalicky v sledečih krajih o poletnem zatiranju trtnih škodljivcev: V nedeljo, dne 25. aprila ob 4. uri popoldne v Stopičah; v nedeljo, dne 2. maja ob 8. uri zjutraj v Brusnicah; v nedeljo, dne 9. maja ob 4. uri popoldne v Prečni; na praznik dne 13. maja ob 4. uri popoldne v Semiču; v nedeljo, dne 16. maja ob 8. uri zjutraj v Šmihelu; na praznik, dne 24. maja ob 4. uri popoldne v Št. Jafižu; v nedeljo, dne 30. maja ob 8. uri zjutraj v Boštanju, dne 6. junija ob 8. uri zjutraj v Mirni peči, vse po novem letnem času. V interesu vinogradnikov je želeti, da se teh predavanj v obilnem številu udeležujejo.
Politični pregled.
Protič-Koroščeva vlada je slonela že od svojega začetka na trhlih nogah,
dogodki zadnjih dni
so bili pa za njo hud udarec. Ti dogodki so tako jasen dokaz popolne ne možnosti, da bi taka vlada še dalje ostala na državnem krmilu, da vlada mora pasti vsak' hip, ako že ni padla v tem in napravila prostor vladi, sestavljeni iz vseh strank, ki bi bila močna dovolj, voditi državo do volitev, pri katerih naj ljudstvo samo
odloči in stvari jasne politične razmere. Vse-kakor so
volitve edino upanje,
Italija zvezala tudi z Avstrijo,
ampak ta zveza nas pušča popolnoma hladne in brezskrbne, ker dobro vemo, da Italija Avstrii
olj
potem se ne bodo razni pustolovci več upali upri- j izvoz. Ampak_ako je Avstrija tako neumna, da zarjati lakih uporov, kot so jih poskusili uprizo-1 se pajdaši z Italijo, ni treba, da bi bili neumni
riti te dni, misleč, da je ljudstvo na njihovi strani. Naša država je kmetska država in jugoslovanski kmet je daleč od tega, da bi se dal voditi od komunističnih demagogov in upati je, da se otrese tudi klerikalcev, radikalcev in drugih nazadnjaških strank in poveri svoje zaupanje res ljudskim in narodnim strankam, ki bodo znale izvesti državo na pravo pot, popraviti vojno škodo, odstraniti vojne posledice in ustvariti pogoje za miren politični in gospodarski razvoj države.
V San Remu so se sestali ministrski predsedniki zveznih držav Italje, Francije in Anglije in razpravljajo tam o raznih vprašanjih, ki jih je rodila vojna, samo
jadransko vprašanje
še vedno počiva in se tudi pri tem1 sestanku še ne bo reševalo. Res je, da je to vprašanje eno najtežjih in najbrž poteče še dosti časa, preden bo rešeno, ampak velika krivda na tem leži v nas samih, ker sta naša dva glavna mirovna delegata, Pašič in dr. Trumbič, med seboj needina
se mi in jo pri njenih političnih pustolovščinah še podpirali z našimi živili, ki jih lahko prodamo tudi kam drugam, ker živil povsod primanjkuje. Avstrijo pa kar pustimo lepo v laškem objemu, saj koristi ne bo imela Italija od nje nobenih, Avstrija pa ne od Italije.
V Nemčiji se razmere zboljšujejo, posebno ker so
Francozi zapustili nemška mesta,
ki so jih zasedli povodom zadnjih, prevratnih dogodkov v Nemčiji. Odpokiičali so Francozi svoje čete iz nemških mest zato, ker se je pojavil v celi Evropi odločen odpor proti francoski politiki nasproti Nemčiji.
Svetovna vojna je prevrgla ves svet in
posledice svetovne vojne
se bodo čutile povsod še desetletja. Narodi se bodo morali vrniti zopet na delo, ker sicer nikdar ne dočakamo konca sedanje splošne bede in pomanjkanja. In ko bi nam ta vojna vsaj prinesla stalhi mir, pa je ravno narobe! Obljubljalo se
glede reškega vprašanja. Dr. Trumbič stoji na je, da bo zavladala po premaganju Nemčije pra-čisto pravilnem stališču, da se nasproti Italiji | vica, v resnici pa zmagovalci s svojimi krivi-
z naše strani ne odneha niti za 'las čez1 Wilso-novo črto, medtem ko je radikalec Pašič (zaveznik naših klerikalcev) za to, da se odneha. Pro-tic-Koroščeva vlada je, seveda, na strani Paši-čevi, ampak Trumbič ne odneha in zato naši delegati sploh šli niso' v San Remo, in jadransko vprašanje bo zopet odgodeno. Skrb vseh pravih Jugoslovanov pa bo pri volitvah, da pripravijo popoln poraz vsem onim strankam, ki so za popuščanje, torej tudi našim klerikalcem, ker oni naravnost podpirajo Pašiča s tem, da držijo radii-kalce (Protiča) na površju.
Čudno: Medtem, ko zavezniki odrekajo nam pravico do celega jugoslovanskega ozemlja,
se deli Grčiji protekcija
na vse strani in dajejo se ji cele pokrajine, v katerih je prav malo Grkov in tako se Grčija razširi na vse strani. Tracija z Odrinem bo vsa grška, tako, da pride v grško posest celo del Črnega morja in oblast te države se razširi tudi na mesto Smirno v Mali Aziji, Italija ji pa odstopi v Egejskem morju takozvani Dodekanezos (dvamajsterootočje), ki ga je Turčija po tripo-litanski vojni morala odstopiti Italiji. In vendar Grčija v svetovni vojni sploh ni sodelovala, temveč je v začetku staia celo na strani Nemčije in njenih zaveznikov in je stopila popolnoma na stran antante šele na koncu vojne! Hvaležnosti pač ne poznajo ne Francozi in tudi ne Angleži, o pravičnosti se sploh govoriti ne more pri razdeljevanju sovražnega ozemlja. Se pač vidi, da se zapadna Evropa boji Slovanstva, katerega naloga tudi bo v bodočnosti, da jih za vse tej krivice ob pravi priliki primerno kaznuje. Ta prilika se bo že našla in tudi pravi čas, ko bo Slovanstvo dovolj močno, da svojo moč in voljo tudi uveljavi.
Italijanska diplomacija deluje proti nam noč in dan in bi nas rada obkrožila s samimi sovražniki. V to svrho se je
cami ustvarjajo same možnosti novih zapletlja jev in sporov. Upajmo, da človeštvo pride do spoznanja, da je njegova sreča in blagostanje najbolj zasigurano v pravičnosti in da se krivice, ki so' jih zakrivili sedanji italijanski, francoski in angleški mogočnikl, odpravijo s časom brez novega prelivanja krvi!
Novosti.
n. Zaradi tridnevne splošne stavke „Dornovi-na" tudi v ponedeljek ni mogla iziti. Sedaj se v tiskarni zopet redno dela in „Domovina" bo mogla zopet neovirano izhajati trikrat na teden.
n Verižniki in železničarski štrajk. Verižniki so zelo hudi zaradi stavke. Marsikak posel je prekrižan. Kriče na vlado, zakaj ni ugodila, da dobe železničarji 200 % poviška. Mi bi vseeno plačali in se vozili, pravijo. Tako pa so segli po avtomobilih. Za vožnjo Zagreb-Logatec se zahteva od verižnika gladko plača 40.000 do 50.000 kron, Zagreb-Špilje 20.000, Zagreb-Beograd 60.000 kron. Za čakanje še povrh 50 do 70 kron od ure.
n. Vlaka trčila. V soboto ponoči je na ljubljanskem glavnem kolodvoru trčil iz Novega mesta došli mešanec v ekspresni vlak. Več oseb je bilo lahko ranjenih, zaznamovati je tudi nekaj stvarne škode na obeh vlakih. Le pazljivosti službujočega nadpreinikača Simončiča se je zahvaliti, da se ni zgodila večja nesreča.
n. Po Ljubljani se širi in vzdržuje govorica, da se je dne 24. 4. 1920. prilikom izgredov na Zaloški cesti streljalo na tamkaj zbrano množico tudi iz Leonišča. Ta govorica je docela neresnična in neosnovana. Policijsko ravnateljstvo je dognalo, da se nahaja na zidu Leonišča ob strani proti Zaloški cesti več sledov odbojnih strelov (takozvanih Gellerjev) kar dokazuje, da so padali posamezni streli v smeri proti Leonišču in ne iz Leonišča. Tudi se je ugotovilo, da se iz Leo-
nišča vsled zidu, ki obdaja to poslopje ne da stre-ijati na Zaloško cesto. Kdor trdi, da so streli padali iz Leonišča in si upa to potrditi naj se v to svrho zglasi pri podpisanem uradu.
Policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, dne 26. aprila 1920. n. Poveljnik ameriškega brodevja, admiral Rithein, je po poročilih iz Washing±ona, v bližini otoka Kuba v Tihem morju izvjršil samomor. Vzrok ni znan.
n. 38 milijonov otrok se rodi vsako leto na svetu. Tako vsaj so izračunali francoski učenjaki. Torej vsako sekundo eden ali dva.
n. Težka nesreča vsled eksplozije. V soboto se je 191etni Marko Božič, sin železniškega uslužbenca v Beogradu, igral s francosko ročno granato, ki je iz neznanih vzrokov nenadoma eksplodirala in ga smrtno poškodovala. Granata je odtrgala neprevidnemu mladeniču levo roko in mu skoro popolnoma raztrgala trebuh in prsni koš. Ranjenec je obležal na mestu mrtev. Težko je bila poškodovana pri nesreči tudi njegova mati in neka Katica Nikolič.
n. Cesar Viljem ostane stalno na Holandskem. Holandska vlada se je zavezala, da bo bivšega nemškega cesarja Viljema, ki je za časa prevrata pobegnil na njeno ozemlje, kar najstrožje nadzorovala. Zavezniki so z ozirom na to zagotovilo nizozemske vlade opustili svojo zahtevo po izročitvi cesarja, ki ostane torej stalno na Holandskem.
n. Avstrijski vohun odlikovan od Italije. Italijanski kralj je podelil nekemu Ercolanu Salvi iz Splita kolajno italijanske krone, eno najvišjih laških odlikovanj, in to baje zaradi izrednih njegovih zaslug za italijanstvo Dalmacije, posebno za njegov boj proti Avstriji. V resnici pa obstojajo njegove zasluge edino v tem, da je kot vodja avstrijske vohunske družbe v Dalmaciji neusmiljeno preganjal naše ljudi in jih celo vrsto izročil vojaškim oblastim z zahtevo, da se obesijo.
n. Čudna bolezen. Iz Varšave se poroča, da se že nekaj časa po Varšavi in nekaterih dragih večjih poljskih mestih močno razširja neka čudna bolezen, takozvana bolezen spanja. Izmed obolelih jih 20 odstotkov podleže.
n. Rodbinska žaloigra. V noči od sobote na nedeljo se je v Vodmatu odigrala strašna rodbinska žaloigra. Marija Kastelic je namreč s sekiro udarila svojega spečega moža Ivana, nad-premikača južne železnice iz Šmarja na Dolenjskem in mu prizadejala tako močno rano, da je že čez par ur umrl. Govori se, da je izvršila svoj zločin iz ljubosumnosti, ni pa izključeno, da bi se ji omračii um, ker je bila že parkrat v opazovalnici.
n. Neusmiljena mati. V ponedeljek dopoldne So potegnili iz Gradaščice papirnat zaboj, v katerem so našli umorjeno novorojeno dete, staro okoli 14 dni.
n. Stavka trgovskih nastavljencev v Trstu. V
ponedeljek dopoldne so stopili trgovski nastavljena v Trstu v splošno stavko.
Naročajte
Ljubljanski Zvon
najboljši in najstarejši slovenski leposlovni list. Izhaja vsak mesec na 64 straneh ter velja za
vse leto 70 K, za pol leta 35 K-Naročnina se pošilja na „Tiskovno zadrugo'1 v Ljubljani, Scdna ulica št. 6.
LJUBLJANSKA KREDITNA BANKA V UUBLJANI Stritarjeva ulica stav. 2. Podružnice u Splitu, Trstu, CbIoucu, Sarajgflu. Borisi, Celju Mariboru in Borooljah; bančna efespozihira u Ptujn.		
^'rezerve^okrog K 50,000.000 "" Telefon it. 261.	Sprejema vloge na knližice in tekoii ra2un prol: ugodnemu obrestovanju.	Knpnte ln prodaja vse vrste vrednostnih papirjev, = valut in dovoljuje vsakovrstne kredite. = Brzojavni naslov : ,,Banka".
Oelnl6ka glavnlcai
K 30,000,000
Jadranska banka :: Podružnica Ljubljana
i
Rezervei okrog
K 10,000.000 j
Centrala: Trst. Podružnice: Beograd, Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Maribor, Metkovič, Opatija, Split. Sarajevo, Šibenik, Zader, Ekspozitura Kranj.
Borzna naročila is jih izvršuje naj-
Sprejemat Vloge na knjižii-e. Vloge na tekoči in žiro-račnn proti najugodnejšemu obrestovanju. Rentni davek plača banka iz svojega
Kupuje In pcodajai Devize, valute, vrednostne papirje itd.
EsHontlra: Menice, devize, vrednostne papirje itd. Izdaja: Čeke. nakaznice in akreditive na vsa tu- in
inozempka niegta Oaje predujme: na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih. Daje trgovske kredite pod najugodnejšim! oogoji.
Prevzema«
kiiiautneje.
Brzojavni naslov: Jadranska.
Telefon it. 257.