. ^ dan rmien »oboi. nedelj in praznikov, '* daily ezeept Saturdaya. "^^t and Holidajrs. PROSVETA glasilo slovenske narodne podporne jednote ) tf Uredniški in upravniški prostori: 8657 South Lawndalo A v«. Office of Publication: 2887 South Lawndala Avr Talephona. Ročk vvell 4904 ' Chic*«o. Uliaoa, Utc Mtur J«nu«nr U. IMS. m Um m»«Hw Act of Omckm of Mar«h «, lin. CHICAOa ILL.. PETEK. 31. OKTOBRA (OCTOBER 91). IMI Subscription $8 00 Yearly ŠTEV,—NUMBER SIS ia bitka divja na| (južni strani Moskve Berlin priznava, da so nemške armade naletele na močan odpor. Hitler vrgel nove čete v ofenzivo, toda Rusi so odbili vse naskoke na ifoje pozicije. Sovjetski letalci bombardirali Berlin in okolico Acceptancc for mailuig at speeial rate of postage provldad for ln sectlon 1103, Act of Oct. 8. I91T. authorised on June 4» 1918. fcu. 31. okt—Sovjetske le so zavojevane v srditi z Nemci v okolišu Tule, jjijglcega središča, sto milj p od Moskve, poroča sovjet-informacijski biro. "Sovraž-jf utrpel ogromne izgube na to drugih frohtah," pravi da-tjutraj objavljen uradni kolke. "Nemški napadi na ru-■iDcije so bili odbiti pri Možajsku, Volokolamsku jaroslavecu. V bitke pri io Nemci vrgli tanke in letala, da zlomijo odpor ih čet, kar pa se jim ni a vest pravi, da so ruski sestrelili 57 nemških ov v spopadih nad Mos-Tristo nemških bojnih le-k je udeležilo r a pada. 31. okt.-VthOvno po-(tvo je danes priznalo, da so like armade naletele na odlo-odpor na moskovski fronti, riji so poročali, da so prvi odurno 37 milj oddaljeni od m. miki bombniki so včeraj bombe na Mcskvo in že-e proge. Uradha časni« agentura DNB pravi, da bc poškodovale neko že-9 postajo in razbile dva vlaka. r, Rusija. 30. okt.— kj« poročila z južne fronte •jo, da so Nemci začeli ofenzivo proti Krimskemu u, v katero so vrgli na tankov, težkih topov in letal. Ruske čete se ju-bore in so odbile vse na-»vražnike. Sovjetske češi odbile tudi nemške napa-u moskovski fronti, feočilo je sledilo deklaraciji, w ruske armade izvršile več ■ih protinaskokov na na-e pozicije na centralni fron-vrgle Nemce nazaj v več Hi Neki visok sovjetski ■M je izjavil, da Nemci ne ^prej in da se je Hit-olenziva izjalovila. Uidon, 30. okt.—Radijsko po- iz Moskve pravi: "Napori ■•toka. da zlomi odpor so-^ armad pri Rostovu, so to na močan odpor. Naše * bile ojaeane in njihove V »zboljšane. V zadnjih » izvršile več uspešnih okov. Armade na za 1 fronti so pripravljene na J« novih nemških sun-Kotj Moskvi." radijsko poročilo iz pravi, da so ruski letalci ■ bombe na Berlin in oko-•fojo sredo, ki so porušile ^laskih naprav in zanetile Poleg bomb so letalci letake. Istočasno so bombardirali Moskvo iz finska 30. okt.— j lci M> dolgem času ■J® mesto z bombami. »komunike pravi, da bom-W povzročile velike škctfe ■l^^"«1' »z topniških ba-u pregnal® napadalce. tT n»P«d na Helsinki, I vojna CL,'la- ....... -Na tisoče vojakov je poplavilo ■Nmok po prebitju ru-naznanja vr- ,^'^tvo Kje je bila črnilo ne omenja. 4 P» je da se je to zgo- ^ Herekopu, kjer Wk v kavkaške pokrajine in tamkajšnja bogata oljna polja. S centralne fronte so prišla pičla poročila o operacijah nemške oborožene sile. Ta omenjajo le bombardiranje dveh mest na tej fronti. Naciji so priznali, da dež in sneg ovirata prodiranje, zanikali pa so poročila, da so vojaške čete obtičale v blatu. V strategičnem Smislu bi bila nem&ka okupacija Krimskega polotoka velika zmaga, ker bi naciji dobili važne mornarične baze, kar bi jim olajšalo prodiranje proti Kavkazu. Sevastopol, ogromna sovjetska mornarična baza, leži daleč proč od Pereko-pa, kjer je bila ruska bojna črta prebita. List Hamburger Fremdenblatt pravi, da je bilo najmanj 47 civilistov ubitih v Hamburgu zadnji pondeljek, ko so Angleži metali bombe na to mesto. Rim. 30. okt.—Uvadna časnikarska agentura Štefani pravi, da je bilo prodiranje italijanskih čet na vzhodni fronti ustavljeno pred osmimi dnevi kot posledica protinaskokov ruskih armad. Italijanska kolona v coni pri Stalinu se je zapletla v ostro bitko z rusko pehoto, katero je podpiralo topništvo. Kolona ni imstla niti minute počitka v vseh osmih dneh bitke, tods svoje pozicije je obdržala. Teheran, 30. okt.—Ogromne količine v Ameriki izdelanega strojnega orodja rjave na stranskih progah, ker so izpostavljene vremenu že več tednov, ker je sovjetski transportacijski sistem odpovedal.Tako so izjavili tukajšnji opazovalci, ki so dospeli sem z letalom iz Kujbišcva, začasnega glavnega ruskega mesta. Člani te grupe, med katerimi so uradniki britskega poslaništva in major Ivan Yeaton, ameriški vojaški ataše, ki se vrača domov, in dva reporterja ameriških listov, so povedali, da so videli dolgo vrsto vagonov, naloženih z ameriškim strojnim orodjem, na progah, ko so zspustili Moskvo in odpotovali v Kujbi-šev pred dvema tednoma. Orodje sploh ni pokrito v svrho pro-tekcije pred dežjem in snegom. Ruske železnice v splošnem so v ksotičnem stanju. I* Angli ja priznala neodvisnost Sirije Kralj Jurij čestital predsedniku London. 30. okt. — Angleška vlada je storila nadaljnji korak v strategiji, ki predvideva zgraditev trdne vojaške fronte preko sedmih .držav od Libije do Kitajske, ko je priznala neodvisnost sirijske republike. Kralj Jurij je ob tej priliki poslal telegram predsedniku Sirije Hassa-niju, v katerem mu je čestital in želel vse najboljše. Hassani je prevzel predsedni-štvo Sirije v septembru, ko je general Georges Catroux, poveljnik svobodnih francoskih čet na Bližnjem vzhodu, proglasil neodvisnost Sirije. Priznanje neodvisnosti sirij ske republike po Veliki Britaniji je izpolnitev obljube, katero je dal Miles Lampson, angleški poslanik v Egiptu, ko so britske čete vkorakale v Sirijo v zadnjem juniju. V Londonu je bila zdaj naznanjena izmenjava diploma tov med Anglijo in Sirijo. Zunanje ministrstvo je izjavilo, da angleške čete ne bodo potegnjene iz Sirije, Iraka in Perzije, dokler bo trsjsls vojna. Britske čete se nahajajo v Egiptu, Palestini, Transjordanu acijo nprejelja priporočil toga|fj4f( umr| v nemškem Ubori ščinsmi. Nscijski krogi naglašajo, da so (odločitev. Razume sa, da ae no ae osišču odprli skoro neizčrplji- |M.nll atrsnka ne obveže vnaprej vi viri bogastva Ukrajine. Povečanje ameriške' letalske sile Stimson naznanil raztegnitev programa Washlngton« D. C« 30. okt.— Vojni tajnik Henry L. Stimson e naznanil rastegnitev sedanjega oborožitvenega programa in ojačanje letalske sile. To bo eventualno tvorilo 800,000 mož in 50,000 bojnih letal. Amerika ma sedsj 54 letalskih oddelkov n program določa zvišanje na 85 oddelkov do prihodnjega ju llja. Vojni tajnik je v svojem ns snanilu naglasil potrebo ojača nja letalske sile, ker to zshtevs obramba Združenih držav, ameriških poseščin in otokov ter dežel zapadne hemisfere. On je zavrnil sugestijo, da je bilo povečanje letalske silo odrejeno s vidika, da smeriški letalci in boj na letals spremljajo ameriško armado, kadar bo in če bo po slana preko morja v Evropo. Nekatere letalske grupe bodo dodeljene zborom, ki se nshajajo na otokih na Pacifiku in Atlantiku, Vse ostale grupe bodo pod poveljstvom članov štaba armade in mornarice. Stimson ja pojasnil, ds program določa povečanje števila pilotov in letalskih kadetov na 400,000 do prihodnjega julija in potem na 500,000. On ni povedal, koliko letal bo lmols letalska sila, tods domneva je, da bo število znašalo najmanj 50,000. Ns podlagi programa, ki ga jo vojni department nasnsnll v zadnjem januarju, bi letalska sila štela 16,800 častnikov, 15,000 letalskih kadetov In 187,000 referatov Istočasno je bil omaojen program glede izvežbanja 30 000 pilotov tn 100,000 tehnikov letno. Načrt Je prvotno določal 25,000 bojnih letal, nov progrsm pa predvideva najmanj 50,000 letal. Kadsr bo program lsveden, bo Amerika imela največjo letalsko silo ns svetu, fttevllo letalskih in tehničnih šol Je naraslo ns Bft v zadnjih treh mesecih. Vojni tajnik Je naznanil, ds srigleški letalski inštruktorji vet bsjo smeriške letalce. Vsi ti imajo Izkušnje, ker so se aktu alno udeležili bitk v zraku. Dalje je povedsl, ds je grupa 30 mlsdlh Kitajcev prišla v Amen ko, da se izvežbsjo kot letalci in mehaniki. Stroška važbanjs je prevzela uprava posojilno-ns-jemnlnskegs zakona. Dvesto Srbov padlo v bitki z Nemci ' Domače vesti Našli so truplo pogrešanega mladeniča Korest City, Pa.—Dne 2H oktobra so našit v gozdu truplo Johna Draslerja, ki so ga pogrešali od meseca Julija t. 1. Takrat ja odšel na lov in ni se več vrnil. Kaj je povsročllo njegovo smrt, še ni znano. Stsr je bil 28 let, rojen tukaj in Eapušča starše, pet bratov in dve aestri. Bil je član društva 124 SNPJ. odbora. lrvjdaje proti sUv-kam. ki ovlrsjo produkcijo boj- ^•stnih cesUh s« odpirs pot [ Te so namenjene banja za razširjenj ...~ - miliuX ^ ChUsfa. oa.-m.imm kar pomen, zmago bo objavi (dem ^ £ ^ ^ ^ Gm*. pr^«pdntk Ameriške de- poaebne instrakcije v devetih je-, rasta ) ^ 9kmfhu. lavtk# f^rmci*. Je dejal, da bo , zikih po radiu dc-' cijsTlrsmroskih talcev. jnj^/vs or|anuacije vodUa opo U »eettla, Wash., v Wsshln|t^. pa rsnjenm šču pri Dresdenu, kjer se Je na hsjsl kot vojni ujetnik od Junija preteklegs leta. General je bi star 6? let in umrl Je 10. oktobra, toda vest o smrti so naciji šele včeraj objavili. Is Mlnneaote Duluth, Minn,—Dne 20. oktobra je tukaj umrla Terezija Zl-dur, stara 75 let In rojena v DolJ-ski vasi pri Velikih Laščah na Dolenjskem. V Ameriki Jc bila 15 let in tu zapušča sina, dve tičeri in okrog 20 vnukov ter 14 pravnukov. Nov grob v Mtchlganu Calumet, Mich,—Iz Lsnsinga, Mich., poročajo o smrti Petra Roma, bivšega Cslumetčsns, ki je bil star 04 let. Rom, doma od Crnomljs v Beli Krajini, Je bil stsr naseljenec in zapušča dru-lino. Clevelandake novice Cleveland,—Dne 2». oktobra Je naglo umrls za srčno kapjo Gortrude Mrzlikar, roj, BrleelJ, stara 57 let in doma iz Lenarta pri Sostrem pri Ljubljani, V Ameriki Je bivala 35 lot ln tu zapušča moša, dve sinova, pet hčers in dve sestri. Bila je čla niča društva 137 SNPJ. Enotnost glavni cilj bolgarske politike Sofija, Bolgarija, 30. okt.— Kralj Boris Je v svojem govoru ob otvoritvi zasedanja parlamenta dejsl, da je enotnost glsvnl nlj bolgarske zunsnje politike. Dalje je rekel, ds so odnošajt med Bolgarijo ln Turčijo dobri in da Je Bolgarija navezala važ ne stike N sosednimi državami v duhu in soglasju sklenjenega pakta z osiščem. Ko je krslj go vorll o enotnosti, Je prišla vest, da Je vojaško sodišče v Dobrudži obsodilo ensjst mož v smrt za radi šplonaže. Prizadeti so Tur ki ln Grki. Dvajset ubitih v letalski nesreči a t- Knox po jasnil pomorsko bitko Ruiilec Kearny metal bombe na podmornico Waahlngton, D. C , 30 okt « Mornarlčni tajnik Krank Knos J« poročal, da je rušilec Keai ney metal globočinske bombe na nemško p<#drnornico, ki ga Je potem torpfdirala in fjoMtodovula Rušile« -J« takiat spremljal t Fašistični teror V Dal-maciji se nadaljuje IZGON CESKIH 21 DO V IZ PRAGE Bern. Švica. 30, okt.—Dvesto srbskih rebelev je padlo v bitki z osiščnimi četami, ki se Je vršila vso noč pri Belanoviču, Srbija, se glasi sem dospels vest. Bolgradaki list Novo Vreme poroča, da so bili rebell komunisti in da jih je le nekaj pobegnilo. V treh arbaklh mestih Je bilo 154 "komunistov" ustreljenih Ankara. Turčija. 10. okt.—Italijanska okupacijska armada v Dalmaciji nadaljuje strahovlado, pravijo poročila, ki ao Jih prijoli zunanji vojaški krogi. Fašistični tribunah v Splitu ln Sibeniku so obsodili osemnajst izmed tridesetih oseb, ki so bile aretirano od zadnje nedelje, v amrt zaradi - udeležbe v gueril* ski vojni. Protitidovsks gonja v Zagrebu se Je poostrila. V Belgradu so naciji prijeli nadaljnjih 1500 oseb in Jih pridriall kot talce. Takrat je bilo okrog dvesto talcev ustreljenih. Paveličevs vlads Je odredila zssego židovskega Imetja, da utrdi gospodarstvo na Hrvaškem Rim. 30. okl M.loš Knese-vič, Jugoslovan, je bil postavljen ob zid in ustreljen v predmestju Rima zaradi bombne eksploslje, ki Je potopila italijanski pamik zadnji petek. Fašistično sodišče ga je obsodilo v smrt na obtoš- t bo, ds je pomagal sovrainlku Berlin, 30 oki.-^Isselltev 48,-000 židov iz Prage in drugih-mest češko-moravskegs protek-torata v pokrajine «1* vshodu, katere je okupirala nemška oborožene nlla. je naznanila publikacija Dienst Aus Doutschland. Ta pravi, da vlaki i ftldi stalno odhajajo Ik protektorat*, omenja pa ne krsjev, ki so bili ls-hrsm kot novs bivališča Židov Dienst Aus Deutachland omenja, da je samo 00,000 »Umed 200,000 židov, ki so živeli na Češkem in Moravskem, ko Je Hitler okuplrsl pokrajini, ostalo tamkaj, London. 30 okl. -čez tisoč II-dov je moralo na ukaz nacljsklh čet klečati ob jarkih v bližini Lotnxa, aeverns Poljska, predan ao bili ustreljeni, se glasi poročilo sngleške časnikarske agen-ture Rmiters, ki gs Je prejela ls zanesljivih poljskih Nac|a jI no |*»bili ve/- slo ljudi v južni Poljski, Naciji konfiscirali R m ne kov o ptemoienje Berlin. 30. okt,—Nemšks tajna jiolictja je naznanil* konflakaci-jo premoženje Kflvafda Beneš«, predsiHlnika čehoslovsške republike pred nemško okupacijo ln razkosanjem le republika Beneš Je predaednlk reške vlade v pregnanstvu v Umdotiu. Unija CIO obljubila povečanje produkcije Wanhinglon, D C , 30 okt. Momaiičnl de|»artment Je ns-znam I, da je prejel šaat čevljev 8t Tbomaa, On t . Kanada, 31 okt.-Dvajaet tmeb se Je mihičI ; oro/jein naložene parnike ubilo, ko je potniško letelo na! , ^ Lh . poti v Chicago treščilo na tla vi Knosovo |ioro^llo je uklju^e-bllžlnl tega meata To Je bila že, '»o v formalni l/javi b.e/ ko l druga velika leulaks neareča v menlarja glede vpi-šanj, na na- 4 , 4 ^ 24 urah Prejšnjs ae Je pripetila šajočih se na.določbe mednarod- dolg lelegram a p^idpis W0 ČU-v bližini Fsrga. N D., v kateri nega piava Poveljnik ruš.lca-n.iv čikaške unije United Blec-je bilo 14 ljudi ubitih ae je ravnal po Rooaevellovemi trural, Kadlo & Machine WorM- MMMHHVMHBBMMa^ uka/u, da morajo ameriške, boj-l ers f<'K», v katerem pravijo, ! n« ladje atreljati na nemške j d* bodo aU>rill vse, ds aa pro-zlcljo pfoti sprejetju zakoifrfls- j ni4,rnu^ kjerko|| ae pokaitejo dululja bojnega materiala pove- . čs Delavci, ki so poslali tela-Momaričnl tajnik Je priznal, ( m ^^^ ¥ tovarni Fbot da je rušile«; začel n«pad ln po Jj^^ (;r ot and published bf Slovana Nalional Banefil Society Naročnina m Združena država (lsvan Chicaga) ia na lato, KM aa pol leia. SI.M aa četrt Uiaj sa CWca#o in Clesse $7M sa caia l*U>. IS.7I sa pol lefta« sa InsssuHre IMO. Subacriptlon ratas: for tha United Stalas (eiceept Chlca*©) and Canada M.OO par year. Chicago and Clcero 17JO p« teralgn countrias p« . Can« oglasov po dogovoru^—UokopM depisev in nanaročanlb člankov sana vračs|o. Rokopisi literarna vsebine (fetiša, povesti dram«, pesmi Ud.) sa vrnajo pošiljatelju la v slučaju, če Ja prilottl and unsoliciud arUdas wiU net be retumad. Otha* mami»arlp*, such as slerlas, plays. poams. at«« wUl bo eeturnad to sander enlr whsn accompsnled bf sell-sddfessad and stampad envelepa. Naslov na vsa. kar Ima stik s listom* PROSVETA 20&7-6I So. Lawndale Ava.. Chicaga Ullnols MEMBER OF THE FTDERATED PRESS Glasovi c ut v£ &ied ,'berl t Datum v oklepaju na primer (October 31, 1MD, poleg vašega imena na naslovu pomeni, da vam je s tem datumom potekla naročnina. Ponovita jo pravočasno, da se vam list ne ustavi. •_ { 133 Lepa predstava ob slabem poeetu Cleveland. O.—Dramsko dru-vo Ivan Cankar je uprizorilo v eljo, dne 26. oktobra, Engel-rta Gangla dramo v štirih dejanjih "Sin", v kateri je naslikano življenje mladega človeka, ki a neuslišana ljubezen vrže iz ira in požene nazadnje v mračno kraljestvo blaznosti. Dejanje se odigrava v malomeščanskem okolju preteklega stoletja in v začetku ni posebno razgibano, kar zahteva od igralcev še posebne pažnje. Sicer je pa "Sin" zelo močno in često napeto dramsko delo, ki se zaključi zelo tragično, ko izgubljeni sin Ciril klone pod presilnim bremenom vesti in zblazni. Igra je bila podana v celoti Jako dobro in prepričevalno. Seveda je bilo storjenih nekaj manjših h{b—n. pr. pri nekaterih Igralcih Je včasih manj- teza tridejanaka drama "Z vero v vstajenje", v kateri je prikazana pretresijivs slika trpljenja slovenskega ljudstva pod nacij-sko peto, brutalnosti in ciničnega nacizma in neomajane vere našega zasužnjenega ljudstva v zmagp pravične stvari »n v vsta- PETEK, 31, OKTORp i Še sledeči uradni^- Za sodnike stvari, ki so jih delegatje dobro bro izvežbaruh dr. Andrew Furlan, Math Kirn Anton Kobel; za zapisnikarje John Mika. John Cankar in Louls Bezek. , Poročevalec. naredili, 4 nekaterimi zaključki! jakov in še'vednl" ^ vo*' se pe ne Itrinjam. Cisto nič se mornarico. Pa čaka.oT^*0 mi ne dopade, ker so delegatje kako Rusi v masah um zavrgli našega sedanjega vrhov- se borijo za življenje m nega zdravnika in izvolili nove- Hitlerjevimi, rumui^kimM,*, 1 ga. Tisti delegatje, ki so glaso- janskimi, ogrskimi fn vali za novega zdravnika, po mo- hordami. Rusi so pa san iN mnenju niso imeli v mislih saj pravijo, da obljubiti m dar robit jednote; niso pomislili je preveč, dopisovanje in pošiljanje po ti v to svrhp s] kar dela Pomošna akcija v Waukeganu Waukegan-North Chlojgo. I1L —Pred nekaj tedni je bil v čano, da bo tukajšnja pos ka slovenske sekcije JPO priredila shod in program v nedeljo, 2. nov., za pomoč vojnim v stari'a je bila za igralca kot je Ru-oll J. Widmar igrača in jo je obvladal z največjo lahkoto. Trdinovo sestro Heleno—Cirllovo jubico—je igrala Berta Eršte, ki e bila prav dobra, le sem pa tja nekoliko premalo sproščena in prepričevalna. Caroline Hodnick e dobro pogodile vlogo Slemen Čeve služkinje, le pretiho je go-vorila. Orožniškega vodjo je Igral John Ceh, ki pa je bil upi ormiran skoro komično pe tud prehitro in premalo razločno je govoril. .Kar se uniforme tiče seveda ni bila njegova krivda. Igro je režiral Joseph Skuk. Poeet je bil zelo pičel—mnogo prepičel za tako dobro predata vo. Pa je že tako pri nas, da se rado sgodi, da imamo celo vrsto reznih prireditev ali proslav istega dne, ko ima svojo prireditev kake zaslužna kulturna skupina ki je na ta način oropana edine nagrade, ki jo more pričakoveti za svoje delo—namreč dobrega Želeti bi bilo, da bi se to v bodoče ne ponevljalo, kajti igralcem to ubija voljo do udej-stvovgnja. • • • Prihodnja predstava dramskega društva Ivan Cankar se bo vršile v nedeljo, dne 28. novembre. Uprizorjena bo Ivana Jon- janje je bilo že priobčen^ v Cankarjevem Glasniku, sept. in okt.) je obenem mopan protest proti podivjanemu nacizmu in fašizmu in poziv na boj do uničenja, bl jmku Franku Nagodi. proti tej krvavi strahovladi ki £q ^^ nabralo do grozi poteptati pod svojim okr- y u ^ Ako bomo sk 0 in vavljenim vojaškim škornjem ne hjo.no deloyali> borno ^hko vi_ le Evrope, temveč^ves svet I (Jeli'lep uspeh naše kampanje. Igro bo režiral Rudolf J. Wid-| * Z^. tainik. mar, ki bo obenem igral vlogo gestapovskega komisarja. Vlogo delavskega borca Jakoba £re- _ , v .... menca je prevzel Vatro J. Grill, l "talaJ kmeta Mohorja, ki neustrašeno posveti m ^letarcu da bo pove Hitlerjevemu rablju, da bo JSZ imela shod 1* sept v Slo- "Slovenei še tu, na ti zemlji, venskem domu v Pittsburghu, vas ne bo več ne duha ne *m veselo pričakovala tistega sluha . . . kajti ljudstev, v ka- d« 86 terih gori živa volja do Življe-Heli * *odn*i m somišljeniki. nja, ni mogoče uničiti," pa bo ^ se ™,tlla\ Tis£ veče^ 80 igral Milan Medvešek, ki *k> v 12 Pennsylva- tej vlogi nedvomno pokazal še M* °hi«' IUinoisaJ&nsasa in nove dramske zmožnosti. Dalje H Večinoma so mi bili o (O o - (Is Prosvete 91. oktobre 1921) Domače vesli. V Hermlnieju, Pa., Je umrl 41-letni Kari Zlbert Delavske voatl. Sodišče je izdalo injunkcljo proti obstoju ru darske unije v VVest Virginlji. Inoeerastvo. llivšl ceaer Kari je končno prišel v roke Angležem. Sov letaka Ruaiia. Sovjetska vlade je dele amerttkim komunistom največji premogovnik Kuznetak v /apadni Sibiriji Kri ni voda! Odpri roke, odpri srce, otira, bratovske solza! Darujte v sklad slovenska sek c i je Jugoslovanskega pomožnega odbora!— Joseph Zore. tajnik, O shodu in konvenciji bodo nastopili v tej drami Jo-1znan* * odprej/znekaterimi seph Skuk, Anica Čebul, Olga Mam, Frances lic, Anton Ep- P1®^. Eden teh je tudi Frank pich, Caroline Hodnick, Anica Kiun,lz Minnesote. On je znan Schuster, Jphn Cech, Frank Ko- citateljem Prosvete in Proletar- in drugi-imena, ki so naši ca P° 8V0^h doPl8lh' gledališki publiki dobro znana in Zame je bil ta shod zelo zani ti jamčijo, do bo uprizoritev miv in tudi podučen. Ob takih drame "Z vero v vstajenje" ne- prilikah navzoči izrazijo svoje iaj izrednega. v misli in dajo povod za razprave. Drama ni le skrajno časovnega Eden teh je bil tudi naš Zornik. značaja, temveč se bo tudi upri- On ima zmeraj dosti povedati, zorila v namen; ki bi moral biti kar je popolnoma prav. Ob tej svet vsem Slovencem v Ameri-priliki se je med drugim dotak-ki—v pomoč našim trpečim ro-Jnil tudi elevelandske politične akom v stari domovini. Zato situacije, kiir se je tikalo tudi društvo Ivan Cankar upraviče- sotfruga Barbiča, ki je tudi go-no pričakuje, da bo dvorana Slo-|voril. venskega Narodnega Doma na Udeležba na sestanku bi bila St. Clair ave. 4ne 23. novembra ^hko boljša od tako velikega popoldne napolnjena do zadnje- levila delegatov; in v Pittsburg-ga kotička in da ne bodo med po- hu ter okolici je tudi dosti Slo-setniki samo Clevelandčani, tem- vencev. Ali tu je beseda bres več tudi rojaki iz bližnjih slo- brišnost zopet na mestu. Na venskih naselbin po Ohiju. Več tem shodu sva s sodrugom Smre-Lorainčanov je to že obljubilo kar jem iz Aliquippe nabrala zadnjič, ko so posetili predstavo tiskovni fond Proletarca nekaj drame "Sin". Upam, da bomo nad $32. videli poleg njih tudi rojake in Drugi dan, v soboto 20. sep-rojakinje iz Barbertona, Girarda tembra, se je naša družina ude-in drugih naših naselbin, ki sel^1« konvenčnega bankeU in ne nahajajo predaleč od Cleve- programa. To priredbo je že več landa. X. Y. | drugih opisalo. Bil je res impo- zanten večer. Tu smo imeli pri-Z letne seje hranilnice |lilco» da smo se seznahili s Slo-Waukegan-North Chicago, Ill.|venci iz vseh krajev Amerike in —Na letni seji tukajšnjega slo- Kanade. Glede programa se mi venskega hranilnega in posojil- vidi pravilno, da bi bil kakšen nega društva, ki se je vršila 25. red. namreč da bi dobili prednost pkt., je bil John Zalar ponovno do sedežev tisti, ki so plačal izvoljen za predsednika, katero banketno vstopnino. Ker je pri-mesto bo nastopil že 19. leto. Za SIP veliko naroda samo k progra-podpredsednika je bil izvoljen 80 m«ogi zasedli sedeže Frank Pezdir, za tajnika soglas- marsikdo, ki je plačal vstopnino no pa Msth Ivanetich. Joseph U« P® moral stati, ali pa še v dvo-Petrovcic bo še naprej vodil bla- rano ni mogel, kjer se je vršil gajniške posle, Frank Hladnik je program. Jaz ne govorim zase bil pa na novo izvoljen v direk- ker takih prilik ne zamudim in torij za tri leta. Ostali direktor- sem udobno sedela ter ves čas ji so Andrew CepQn, Joseph sledila programu. Zore, Martin Svete in Joseph Drugi dan, v nedeljo 21. sep^., Furlan.' |«mo se pa udeležili konvenčne Delničarji so odobrili zvišanje priredbe v Slovenskem domu na kapitala od dveh do pet milijo- fcutlerju. Program je bil zelo nov dolarjev. Tajnikbve plača zanimiv InViobto izvajan, kakor in za pomoč v uradu oetano $4700 prejšnji večer. Sem f>onoflfta na leto. Posojilnica sedaj pla-jda se Slovenci tako postavimo, čuje 3S na vloge. | Sej konvencije se nisem ude- Pri volitvah ao bili izvoljeni ležila, čitala pa sem ze^femik. 80 ^ , , . . - I ■obljubili pomtf I vrho spedajoce listi- vsem, dali pa še zelo malo VedU jednoti stroške, čtan- no gledajo, da gredo jiruK, ur "I stvu pa zamudo pri nakazovanju po kostanj v žerjavico. T(VJ izplačil. Obenem niso dali pri- moje mišljenje. Nisem nikak znanja sedanjemu vrhovnemu ekspert, ampak okolščine ukn zdravniku za njegovo delo, ki gaj kažejo. Odkar je prišel v An-opravlja vestno in poštenp. Vse- glijo tretji Hitlerjev pomagač kakor je bila na delu grupa za se mi vsa stvar vidi malo sutn-odstranitev nekaterih starih od- Ijiva za Rusijo. Da bi le bil vi borpikov, da se jih nadomesti t zmoti, ampak stvar tako izgleda novimi, kar pa bi ne bilo prav. sedaj. Pa brez komentarjev Po-Tako delajo kapitalisti. Kadar vršno sem omenil, kar mislim in delavca izčrpajo, ga odslovijo. A upam, da imam tudi pravico. Bo-I v tem slučaju se jim načrt ni dočnost bo pokazala, popolnoma obnesel. S tem'ne| Matt Vogrich. 2J mislim nikogar žaliti, samo povem O zadevi kot jaz mislim. I Mo je hrepenenje do Zato pe pišemo dopise, da pove- A .. . . , v . mo svoje ideje. Ameriki in doživljaji Ma»r Fradel. 725. XII. West Middlasax, Pa.-Včeraj Vsakega nekaj I sem končal s povestjo, kako smo Le Salle. 111.—Pri nas se ima- dobili par centov zvišanja od to-l mo po starem. Nekateri delajo ne železa in kako so me potisnili] dobro, drugi malo, nekateri nič. v ospredje. Slovenski dom dobro napredu- Ko smo se vrnili na delo iS je in bo kmalu brez dolga, ako boss pravi, naj grem v urad na se kaj posebnega ne pripeti. zagovor pred "supra". Ko pri-Dvanajsta konvencija ni na- dem tja, je bil tam tudi on in pravila posebnih sprememb. 0ba mi držita pridigo. Povem Najvažnejše je bilo združenje jima, da nisem šel prostovoljno, dveh naprednih organizacij. Ker marvec so me prisilili, da sem sem član SNPJ že 28 let in ker spr^el v Pravi da J je včlanjena vsa moja družina, boljše zame, da drugikrat osla-šest v odraslem oddelku, eden nem v ozadjU| če hočem tukaj| pa je še v mladinskem, se po- delati in naj se drugi potegujejo. služujem pravice, da povem svo- *paz[ se prihodnjič'" je mišljenje glede par zaključ- Ali misiite, da bi se bil kdo po-1 kov konvencij«. tegnil zame, če bi bil ob delo? Dnevnice so bile dovolj viso- Kaj še, Smeiali so se mi( ko ^ ke. Čita sem v zapisniku, da je ^ na ^ ima konvencija določila $5000 za at- k se vtfče letiko na leto, zraven je pa še iz- * , f volila novega glavnega uradni-1 TDe ala Johnom ka tako zvanega mladinskega di.\^kom, ki je prišel iz starega rektorja s $50 plače na teden. Ma leta/912u \e Kaj bo učil ali delal ta direk- m Pa znal Jfzlka te de^e e Ko tor, mi ni jasno. Da bi učil mla- 8Va ugotovila najino delo, sva dino žogo metati, ni potrebno, «a domov- Nekega dne pr.de ker to že tako znajo vsi. Moj M*188 in Pravi> ^ zgotovivs, naj mlajši sin je star 10 let, a na žo- P0™^' da * T go se že dobro razume, ne da "sklinil^ Tisto delo je bilo pb-bi ga jaz učil. H,0 ^^ Nekateri so rad, Na seji društva Triglav je bi- M* ekstra T' """ ^ lo rečeno, da konvencija ni dala ^ bll° ^ mislil sem si, na za atletiko, marveč le za mladin- iame več delavcev. Kom ske krožke. Ampak v zapisniku bila *otova' Pravim John,u' ^ se je tako glasilo kot Jak ome- *dai ^ smukniva domov, le naj njam. Kdo je v pravem? To bo \d™*1 df ... . ■ stalo članstvo za dobo štirih let v^er sya blU^"f« $30,000 s plačo direktorja. Meni na' da morava ^J"** se vidi, da je to prevelika vsoto, ?Utraj v urad Seveda kv ki ne bo nikdar ^vrnjena z no- bo. Greva tja in boss m. prav da nimam več dela, John pa naj vimi mladimi člani. Ko sem jaz pristopil, sem moral vstopnino PrWe 3utrl nazaj-ker.ve'da. t plačati, kot vsi drugi, pa je jed- " to. kar mu jaz no^ rasla b^ kot^edaj. f£m v«^ ^Zii ^ Z iz^nje doma, kako je mladina Pusti in Ibom bo jš navdušena za bratske organiza- na3 \ud 3az' , £ cije. Ali bi ne bilo bolje, ako bi " bila konvencija določila $30,000 »en prostor Plača se j^ pje« za sUre člane brez splošnega dvigaU, delu sem se pnvad.l n ala sova n i a še precej dobro se je zasluzilo, glasovanja. cinkarne v Pueblu le ni- Da me boste razumeli: Nisem Aoaa cmaarn« v * proti mladini, sem pa proti te- mogel pozabit. Amp*£ mu, da bi jednota Vrošila takqN® ^ vra« VZe visoke vsote za šport, ki ga je več ne pozna, kje je stala^ že itak preveč. Bom še nekaj povedal od tam Opazil sem tudi to, da več kot Bilo je leta 1908. ko me polovica delegacije ni imela pri- moja dva sošolca Bobnov ^ f.7 Tl L-- Itr-uui- in Galetov Louis » Ma- Čudno se mi je like, da bi se oglasila in pove- Vrbičja in Galetov Louis dala svoje mišljenje. Razlog je te vasi. Čudno se mi je zor . v tem, ker je bi!edelegacU*pre* ker me prej nisU nikdar odism ogromna. Ža Uko organizacijo [U. Ko sedimo pri mizi. pra kot je SNPJ'bi bilo dovolj sto Bočan: "Na boardu sem v delegatov. S tem bi bflo veliko nu pri Trontelnu. toda se name- ■T Sovjetski tenki ae frooftl prt VjatmL elegatdv. tisočakov prihranjenih in pravila bt bila lahko boljša kot pa s tako ogromno delegacijo. To sem tudi priporočal pri društvu pred konvencijo, ampak brez uspeha. To bo morski članstvo vzeti v pretres prej ali slej. V nedeljo, 2. nov. popoldne, bo v našem Slovenskem domu nekaj čisto novega, Uko zveni "Amateur Show". Kaj takega Še nismo imeli v Domu. Pričetek programe točno ob 1. url. Vstopnine samo 2te za otitele in lOc za otroke. To priMOT» bo postavil na oder Booster Club Slovenskega doma. Po programu ples in prosta zabeve v spodnji dvorani. Kako pe kaj vojna godlja v Evropi? V zadnji ruako-finaki vojni sem napisal svoje mišlje nje glede Rusije, Finske ln Anglije, pe je bilo tekoj polno komentarjev. Sedel po vidim, de Plod prav tako pobijejo Ruse kot Hitlerjeva banda. Kje so pa ruski zavezniki. Angleži pravijo. de una>o štiri milijon* de- re vam preseliti, nočem ps. da ta o,tal dolžan. Ali bi mi ti l**«*1 $80" Prvi denar, ki na zasluzim, ti vrnem. To mi žiher verjameš. saj Sentjurci smo ^ Ce se bojiš, je tukaj kot pnn Galetov Lojz, ki tudi dober su. ji; če bi ti jaz ne m.*el ti bo pa on" Louis prik^ Jaz se branim, ker sem tudi dolžan; imam sicer nekaj ^ tov, toda jih zbiram, da bo«rv» naenkrat vrnil- ŽenaJT^ a pregovoril me je. nM prEJe Štiri cekine po dvs)^ dolarjev in šla sta. ^ Cez en teden irvem. da )< & zvečer dal gg* V klobuk. J* stresel ^ l)evo goelilno relu^ iih amiiak or jih ne bo iel "tot- C« m m ubil Tikoj * ber za ma in tuJ bil J PROSVETA a^a poročil« posnemamo X£nskegs lista. Btienbs [-s. Argentina: Ubtjeni« ** zabavo ^-ben način uničevanja živ-l^Tje bil ta, da so v več pri-Sharetirance gonili pred na-£lim puškami, jih postav-inotem ob zid, merili vanje streljali enega za dru-zabavo! g. duhovnika ptujskega o- U v kolikpr jih niso zaprli, jtonci spravili preko meje na ječi način: Zbirali so jih naj-i v Ptuju v sodnijskih zaporih dve uri, obrnjene v zid, jbli stati, nato pa posamezni-mliševali zlasti o tem, koli-E vsak denarja. Vsakemu tili samv 350 Din. Tekom vanja sb mncge aretiran-vljali in pretepali. Du-Jd so posebej povdaTjali, kaznovani zato. ker so du-jri in Slovenci. Pred odho-je vodja tajne policije tako ovoril izgnance: "Vi ste ici, mi smo Nemci. Mi ne ^ o vas in vi ne mar^e nas. gno sedaj prišli z namenom, tukaj ostanemo, zato morate jam. Izšel je odl^k ki prepoveduje rabo slovenske^ a jezika pri cerkvenih opravilih bodisi pridigah, skupnih molitvah in cerkvenem petju. Slovenci so brezpravni : Nemška oblast je odredila, da morajo vsi prebivalci na Spodnjem Štajerskem v dneh od 17. do 25. maja t. 1. izpolniti polo za sprejem v že omenjeni "Steiris-cher Heimatbund". Na vprašal-ni poli, ki je tiskar.a dvojezično (nemško in slovensko), je na čelu opomba, naj se pola po možnosti izpolni v nemškem jeziku ter se "osebno" izroči posebnim komisijam, ki bodo v vpisnih dneh poslovale v vsakem mestu, trgu in vasi na slovenskem Štajerskem Za "domači obeevalni jezik" so na vprašalni poli sledeče rubrike: deutsch (nemški); Windisch (štajerski); sloveitisih (kranjski, slovenski). \ Kdor ne bo sprejet v omenjeni "Heimatbund", "ne bo imel več obstanka na Spodnjem Štajerskem!" Jasno je, da oni, ki bodo vpisali slovenščino kot svoj materni jezik,, ne bodo Kdor bi pjskusil priti I sprejeti v "Heimat^nd" in bo bo šel v koncentracijsko do pregnani z domače grude od koder ni vrnitve, v vprašalni poli se konstrui-pa bo ustreljen Ne govorite ra "štajerski" jezik (windisch) slabega o nas! Mi smo kot poseben jezik, -azličen od in vas dosežemo povsod!" | slovenskega (kranjskega) jezi-so jih naložili na kamijo- in jih odvedli na Hrvaško,, _ . . — j z večjo skupino advok?- \{j(^}Or mi M SIT Q D. uradnikov in kmetov. Na ji »j jih iztožili U? si pri tej ka. Slovenski narod na Štajerskem ge torej pod grožnjo izgona sili, da zataji svoj slovenski jezik. Zanimivo je, da omenjena vprašalna pola, kakor tudi glasilo nemške nacistične propagande na slovetukem štajerskem, "štajerski gospodar", sta tiskana v čisti pismeU slovenščini. To je povsem razumljivo, saj se v kakem štajerskem dia-letku sploh nikdar ..i pisala nobena knjiga, niti najbolj poljudna povest, niti molitvenih knjig. Med "Kranjce" (Slovence južno oz. jugovzhodno od Save, Kamniških planin in Karavank) in "Štajerce" (Slovence severno oz. severovzhodno cd Save in Kamniških oz. Savinjskih Alp) hoče nemškax propaganda in nemška sila zabiti umetni klin. Slovenci so kot taki (Slovenci) popolnoma brezpravni. Ta brezpravnost se kuhi posebno v načinu izganjanja t ozemlja slovenska Štajerske in v načinih za plenjevanja slovensVega premoženja. V stanovanja slovenskih zasebnikov na Slovenskem Štajerskem se kratkomalo, brez formalnosti, vseljujejo Nemci, na slovenske kmetije prihajajo nemški kmetje. Slovencem odvzemajo ves denar, vso opravo, ves-inventar. Porabni predmet kateregakoli Slovenca sme vsak Nemec vzeti, če se mu zahoče, ki sicer brez kakršnakoli odloka o zaplenitvi ali potrdila o odvzemu. Gestapo, SS in SA oddelki, njih posamezni člani, pa celo Nemci zasebniki so vsemogočni gospodarji nad Slovenijo, nad osebo in premjženjem slovenskega človeka. » OftlpnenghaNarohna jfafoorna Iržnot« 2657 51 S«. L«w»l.t. Ave" CM—S■ lUtooto OLAW ODI nvatevAiJU ooaaBi njeni zasedbi Srbi, Hrvati in Slovenci prinašajo neigmerne žrtve v svoji hubezhi do svobod« ln neodvisnosti. Vi ste prič« t« obupne borbe, ki ne preneha in ne bo prenehala, dokler je še kaj življenja in dokler ne pride zmaga: V tej dolgi borbi jugoslovanski narod ne šteje žrtev. Naša mesta so pon^ena, naše vasi požgane, naša ^lllja pohojena, naši gozdovi polni, beguncev, polni četnikov in njmčcnikov, Hi se ogorčeno bore s Sovražnikom. A Srbi, Hrvati in£lovenci nočt- jo Hitlerjevega "reda". J ugosla- J nadalje val i stoletno borbo, vija noče suženjstva, čeprav s« narodu grozi z uničenjem. Mir s litlerjem je mir bi cz svobode in neodvisnosti; delo z njim j« samo delo zanj, njegov "rad" j« mračno suženjstvo in protikr-ščanstvo. Hitler prinaša gorj«! o vseh težkih skušnjah in trp-. Ijenju je sedaj mogoče reči, da, Repična, poročila nemških 1*1 u dovolili posebno sadistična slovo: Izgnance so poli v vrste s hrbtom proti pred njimi pa so postavili iJeftiča v Montrealu iipodnje obleke, nekateri pa ^golega, pri čemor so jih čla-apa zasmehovali in zbija- ramne šale. rtnje slovenske kulture vsem zasedenem ozemlju! »o nedeljo, dne 13. aprila', | ske napise nadomestiti z\ omi. ljudskih šolah se je pouk I znova začel začetkom Montreal, 16. okt.—(JC0>-V "Mount Royal Clubu" v Munt-se delali, kakor da bo-1 »ealu je bila 8. oktobra svečana celi strel jati, petem pa za- večerja v čast banu Hrvatske dr. "Marš!" in jih v smrtnem Ivanu Subašiču in članom jugo-pognali v temno noč. slovanske vlade Poleg hrvat- ^tični organi so pripeljali fke8a rb*n* ir\ aija večjo skupino župnikov I jjuba dr. Bo idara Mar- Vid nad Ljubljano in jih Soviča, Franca Sno a in Save v gostilno Kratky, kjer Kosanov ca so večerji pnsostvo-jih .šest ur telesno preiskova-Jvah tudl generalni konzul Ju-Eikegs posebej so odpeljali U<*l*vijiivr MdhtreaiUi m ugled-o, kjer se ja moral sloČi kanadske osebnost. Pr ve-J 1 Čer j i je Bogoljub Jeftič imel sle- deči govor: "Globoko ganjeni člani vlade Jugoslavije s hvaležnostjo čutimo čast, ki jo dat.es zvečer po nas izkazujete našemu ubogemu narodu. Nadvse ugledni odbor, d takoj, odstranili vse slo-1 ju ste ga vi sestavili, stopnjuje | krajevne, ulične in dru-1 naše občutke, ker so prijatelji jivne napise ter jih nadome- Jugoslavije* v tej veliki zemlji L i nemškimi. Vsa gospodar-1 najuglednejši ljudj j, ki moral-P°djetja in druge zasebne u- ne vrednote dvigajo nad vse dru-■M^noralann samo veli-|g0 in ki s takimi občutki žele dati priznanje zavezniškemu jugoslovanskemu narodu, Srbom, Hrvatqm in Slovencem, odločeni, da prijateljsko pripomorejo da Jugoslavija vnovič postane vendar izključno v nemi-1 svobodna in neodvisne, napred jeziku in popolnoma v na in močna. Spričo najiskre-nacional - socialistlč- nejše hvaležnosti vse naše vlade Mu in stilu. Pouk je za- za vaše goetoljubje in za laskave obvezen za mlodino od 10. in hrabrilne besede, ki st« jih M leta in ga vrše nemški u- naslovili rta nas, nnj mi bo do-fc ki so bili v tr nsmen po- voljeno navesti srhski pregovor, » « Nemčije ter postavljeni bogat z izkušnjami 'na muci se slovenskih učiteljev, poznaju junaci, u nevolji pravi »deloma zaprti, deloma pa prijatelji/ H- Pouk se vrši tako le: prosim vss, spoštovsni jugo-k pouka (pr/a ura) tvori slovanski prijatelji, da pomisli slove snega dviganja in te na vse težke trenutke, ki smo v» nemške zistave, pri | jih preživeli od zločinskega Hit mora slovenska šolska * Peti4 Hitler;ugendlied J« telovadba, med telovadil pouk v petju nemških in bojnih pesmi. Tre EL J'- namenjena pouku jezika in sicer na Pna/oril, ker slovenaki o-««nikega jezika ne umejo P ura je izpolnjena a «k>-r "ernšk« nnckmalsocia ■^siave, pri čemer otroci Hitler j ugendltai." ^kv^traciji samoetanov •^ih cerkvenih zavodov, fi ^M bnih hiš, so nemški v>l«.j uplenili tudi slo-rnJ> '»»ce, ali pa so celo Lja »e drha' te knjlžnl-I Ik.ikor na pr ob zased psriU r skega bogoslovnega r° ,r> ^mosiana Trapi ■Hujfu-nburgu. Knjiga E'1 knjižnic« Prosvet | Mariboru so nemški trani prihajajo se-■ " j ia, da z* bilš izda ki zaMe/sjo izroči-LJ7 slovenskih knjig, celo r^kov^ r.ijčuukkkn ura-1 /vr merijakim poeta lerjevega napada na našo zem ljoj šest mesecev je trajala ta pot do prihoda k vam, zaveznikom in prijateljem, ln po vseh teh naporih, ki smo jih prinesli in po vsem, kar smo preživeli in neposredno videli, ko smo Šli skozi vse vojno območje od Do-nsve do Balkana, na srednjem vzhodu in v Južni Afriki vse do tu, vam z dvignjeno glavo in iskreno izjavljamo svoje globoko prepričanje: Velika Britanija z vsemi britanskimi narodi in i svojimi zavezniki bo zmagala Hitler bo pololčen / vsemi njegovimi tanki in letali. Zmage nasilja in uspehi temnega zla trajajo malo časa. Veličina naroda osnovana samo na oboževanju kraljestvs tega sveta, je obsojena k propadu. Dobro vam Je znano, da je 27 marca letos naš narod izbral svojo usodo in da je s svojim mladim kraljem prevzel odgovornost za dogodke na svojem težkem in tradicionalnem potu svobode in neodvisnosti. Kskor na rod sam tako tudi ml, njegovi služabniki, nismo noben trenu tek obžalovsll to odločitev ali se ustrašili velikih odgovornosti, k jih imsmo. Jugoslovanski narod se popolnoma zaveda strašne borbe, kl je ne nehn biti in žrtev ki jih daje. On ve zakaj tako dela, čeprav materialno ni priprav Ijen; on ve, da bo vsak narod pred zgodovino odgovarjal svoje delo. Narodi, ki ljubijo svobodo in hočejo v njej živeti Imajo tudi veliko odgovornost dolžnosti. Jugoslovanski naroc je majhen, a Je dokazal v svoji zgodovini ln tudi v prejšnji svetovni vojni, da je sposoben za velike odločitve in velike žrtve za vero v velike ideale civilizacije. Po vpadu v Jugoslavijo t i ie New York Times j« objavil 12 oktobra članek svojega angor-|Jw sk«ga dopisnika R» Šele delo začelo In tudi stroški pali Tankosičev gr«»h in pjego\e Ce bi sami ne delali, bi stalo še kosti razmetali m»*d trupla obe | veliko več, Iz dveh sob smo na črncev na trg« krati« Ml lam. In Ray Brock nadaljuj«; ... V zveždnatih nočeh po tistem dnevu, ko iS Je jugoalovsn-•ko ljudstvo dvignilo v revoluciji, napravilo prevrat in postavilo na prestnt Petra II. is borbene dinastije Karadžard>« vičev. kar je rločtnski isjk sme trsi za izzivaSj«. s« vsi HHH vedeli. kij se pnprsvljs. >%ssm, pravili eno za zborovanje, eno |»obo sa oskrbnika smo pa še pri delsll, ds je imel dve. Paril In čistil je prostore ln plačeval ne [kaj najemnine. Kleti nI bilo nič Pasmo dvig inlll kočo ns kole in pričeli pod njo kopetl klet. da smo bili vsi smrkavi. Mi smo živeli poleg Neko noč Je pričel hud vihar ln nagnil kočo, voda pa je tekle | Mi z ne kMjojo v teh nnMi P^^* Lkopemo jamo za klet WWW - AjgLr ZZ k aa S« ni vse sku|>ej prekuc v^fe le n klet teko ure "Vendar" je rekel, "led bom Ju- večer smo zborovuli in deUli tri umrl za tkNo ka. sem do*i- k-irkrt društvenega doma Ob ne-vei Uiiij " dsUsfc je btW vedno vs« polno plesali so kot sa stavo, pili pa tudi. Vse je bilo zadovoljno s tisto tnalo dvorano. Res so bili nekateri, ki so se posmehovsll, nazadnje so pa la pristali in do-»ro smo napredovali. A o tem pozneje več." Leta 1018 je bils zdruiitev Sv. Barbare m Slovenske delavske Itodporne zveze. Tskrst smo dobili novo društveno ime ln številko: društvo Vodnik 102. V* je bilo last novega društvs: zastava, dom in drugo. Drnštvoni dom smo prodali še Isto l«to odboru, ki j« imel nalogo, da deluje za vsijl dom. Sklenjeno Je bilo,, da ae izdajo delnice in da dom postane neodvisno delniško podjetje. I Prvi odbor za povečanje domu je bil: Predsednik John Šuštar-ŠIČ, tajnik Anton Vslentlnčlč, blagajnik Anton Zug, ostali člani pa Msthcw Steblaj, Joe Garm, Prsnk Kramsr. Vse smo poskusili za liboljšanje, pa nI šlo. V jeseni l«t« 1010 je Izbruhnila Jeklarska stavka ln prizadeti smo bili vsi. Nekateri so se selili, drugI smo ostali doma bres dela. (S« nadaljuje.) Besede vojaškega strokovnjake Majiir Erwin Lessner se J« v prejšnji svetovni vojni udeleš«* ' val bojev ns Italijani kem bojiš* ču. Nedavno s« Je vrnil čes Si-Dirijo ln iz Vlsdlfp.tt.ka v ZdiHi. Žen« držav«. Želeč poka/ali ivoje občudovanje u herojske h>J4 Četnikov v Jugoslaviji, je Lesaner napisal za "New York lerifd Tribune" članek, poave-len srbskim čeinlkotn. V njem med drugim pravi: Berlin, govoreč o srbskih uporih, opisuje četnike kot neorga-nUIrsne skupine upornikov In dlvJUke kmete s pomanjkljivim toznanjem vojne umetnosti. Zares so četniki nsjboljše izurjeni n orgsnlzlrsnl del jugoalovsn-ske vojske, močno in tsjno narodno telo; zakleli sq s«, da bodo večno vodili borbo sa srbako svobodo tn proti ločitvi Hrvst-ske ln Slovenije od Srbije. Poročalo se ja, da se ustali borijo ob strani nacijskih čet proti u-pornim Srbom. Berlin sam opisuje ustaše kot-''vojaško oblečeno stralo Anto Paveliča, šefa irvatske države" skrpene i« delov razkosane Jugoslavije. Zares je to drugačna, tajna politična organizacija. Mnogi od njenih, članov so biti v zvest s umorom kralje Aleksandra v Marsetlleu 1UJ4 Hcdanjt |ioltttCnl voditelji "neodvisne hrvstsk«-" so po večini politični begunci, ki jim je Madžarska in Italija dajala po-tuho v svojem sovraštvu do Hr-bije. —. V ozadju se ude letuje podtalnih političnih borb na Balkanu s« drug« lajna skupina, kl se poslužuje terorja. To so bolgarski • komitadji Oni se ne bore sa ideale, kakor srbski četniki. v prejšnji svetovni vojni so jih naši sovražniki podkupili s še-»timi milijoni sa Izvajanje terorja nad Hrbi, kl so se borili v polteni borbi tn da prisilijo Bolgarsko k vstopu v vojno proti Srbiji. V nadaljevanju svoj««« članka Leeener opisuje orgsmzacijo četnikov, njihovo vsžno vlogo v preji« J i svetovni vojni in poudarja pomen njihovega gibanja v današnji bttrbl sa /mago pravic* m »vob«ide. Hotela je prijeti župana pod pazduho, pa župan je dvignil roko. "Stoj! Vlačiti mirne goste iz gostilne, je motenje obrta in spada pod paragrafe. Kregar, zapiši! Žena, jaz pravim: V imenu postave, pojdi domov! — Ali naj pošljem po žandarje, da te primejo zaradi kaljenja nočnega miru? Lepa čast, če bodo žan-darji gnali županjo po trgu!" Županji se je inako storilo. "Žandarji me pa že ne bodo gonili. Lahko noč ali pa dobro jutro, kakor hočete'" je rekla, obrnila se in zaloputnila duri. Župan je mignil p/oti kuhinji in prišla je Polona in mignil je še godbi in ples z blazino se je nadaljeval tam, kjer je bil prekinjen. Ob poldveh je brive*' hotel sesti na stol, pa ga je zgrešil in je padel pod mizo—to se lahko pripeti vsakemu človeku, kateri nima zadaj oči Držal je kozarec v roki ln čeprav je s precejšnjo silo lopnil ob tla, vina le ni razliL In če mu je telo izgubilo ravnotežje, ni mu ^a izgubil tudi duh. Komaj je sedel na tleh, že se je oglasil: "Gospoda, prosim za besedo!" "Beži, šema," ga;je zavrnil župan, "kdo te pa bo poslušal!" "Živio šema in tuš!" Bilo je razžaljenje št. 11. Ob dveh so se ravnali domov. "Koliko dobite vi navžarji?" je godce vprašal župan. "Šest kronic boste dali, gospod župan," je ponižno odgovoril Kos. "Velja," je rekel župan, "ampak me moraš tožiti' Brez tožbe nič ne plačam." Za takim junaštvom tudi Aleš ni maral zaostati: "Slavica," je rekel, "vino gre na moj račun. Koliko ga je?'* "22 litrov in godci 3, vkupe 25." Trinajst tožb! Pa da Muhobor ne bi dal sodni j i nič dela? En sam večer pa trinajst tožb! Izredno število, velikansko število, toda nesrečno število! Ljubezenski roman it južnoameriških divjin H. HUDSON Prevedel IVAM JONTEZ (Se nadaljuje.) Ona se mi je nasmehljsla skozi solze in na rahlo odmajala z glavo. "Spomni se, da si tik pred materino smrtjo raztolmačila Nuflu in duhovniku njeno poslednjo željo. Ali bi mi ne mogla na enak način povedati, zakaj je mati jokalaV' "Jaz ti lahko povem, toda to ne bo pripovedovanje." "Razumem. TI lahko poveš le gola dejstva. To mi bo zadostovalo; ostalo si bom lahko domislil. Govori, Rima!" Na njenem obrazu se je pojavila vznemirjenost; njene oči so odsotno plavale po votlini, nato pa se spet vrnile k meni. "Poglej," je rekla, "ded spi pri ognju. Tako daleč proč od naju — oh, tako daleč! Ampak če bi šla midva gori na visoke gore. kjer stoji sončno mesto in bi tam stala sredi množice in bi vsi ljudje gledali naju in naju ogovarjali, bi bilo prav tako. Oni bi bili kakor dreveM in skale in živali — tako daleč! Ne pri nama in midva ne pri njih. Ampak midva sva vedno in povsod skupaj, zase — midva. To je ljubezen; zdaj jo poznam, toda poprej je nisem poznala, ker sem pozabila, kaj mi je ona povedala. Misliš, da ti morem povedati, kaj mi je povedala, ko sem jo vprašala, zakaj je jokala? Oh ne! Samo toliko, ona in nekdo drugi sta bila kakor eden, vedno, sama zase. !*otem pa se je nekaj zgodilo! O, Abel, ali je bilo to tisto, o čemur si mi pravil gori na pečini? In oni_dru-gi je bil izgubljen za vedno in ona je ostala sama na svetu. Oh, zakaj objokujemo izgubljeno? Zakaj hitro ne pozabimo in se spet veselimo? Šele zdaj vem, sladka mati, kako si se počutila, ko si negibno sedela in jokala, medtem ko sem jaz tekala okrog in s* smejala! Uboga mati! O, kakšna bolečina:" In dekle je spet skrilo obraz za moj vrat in zaihtelo. Ljubezen in sočutje je tudi meni privabilo solze v oči. Toda moje mehke, tolažilne besede in božanje jo je kmalu priklicalo iz žalostne minulosti v sedanjost. Ležeč rta mojem plašču in deloma naslonjena na mojo roko, s katero sem jo objemal, se je vdano zazrla vame in njene oči so blestele od sreče. "Povej mi, Rima", sem dejal ln je sklonil nad njen obraz, "ali nisi imela v tistih dneh, ko si se v gozdu skrivala pred menoj, nobenih srečnih trenutkov? Ali ti nI nekaj v tvojem srcu pravilo, da je sladko ljubiti, čeprav nisi vedela, kaj pomeni ljubezen?" "Da; ln nekoč — o Abel, ali se spominjaš tiste noči, ko si po povratku z Ytaioe sedel pri ognju tako dolgo ln govoril ln pripovedoval ta* ko čudne stvari, jaz pa sem sedela v senci ln poslušala? Takrat sem bila tako srečna — oh, tako srečna! Bila je črna noč ln deževalo je, in jaz sem blU v temi rastoča cvetka, v mojo cvetno čašo n so padale sladke deževne kaplje, padale, pauale. O, počasi bo napočilo jutro ln sonce bo posijalo na moje mokre lističe; in to me je Uko veselilo, da sem drhtela od sreče. Potem pa se jc zabllakalo In jaz sem se zbala in si spet zaželela, da bi bila v temi. To se je zgodilo tedaj, ko si pogleds! nsme ln jaz nisem mogla hitro umakniti oči, v tvoje pa tudi nisem smela pogledati, ker sem se bala." "In zdaj nI več te bojazni — te sence; zdaj si popolnoma srečna?" "Ah, Uko srečna! Ce bi bil naš gozd deset-krat>olj daleč kot je ln če bi bile vmes visoke gore s snežnimi vrhunci in velikanski gozdovi ln reke, širše od Orlnoka, bi se vendar podala tja bres strahu, ker vem, da bi prišel za menoj ln končno za vedno osUl pri meni." Člani unije Hotel le Restaurant Employees (ADF) piketirajo hotel Willian Penn v Pittsburghu. Pa., po oklicu atavke. BOLJŠE KOT KED PREJ TRINERJE\ GRENKO VINC Spremembe kroja se mnog povračajo. Lakirani žeblji so I navadi v Jeruzalemu pred dva leti in so aedaj zopet ljudski d bit. Ampak znanstvo se p vedno le naprej. Ono je izpa da je Vitamin B-l zelo potreb izboljšavo apetita in prebave, tega je Trinerjevo grenko vin nesljiva zmes za želodčne n kot na primer slab apetit, r bavnost, zaprtnica, slabo spai pridjanim Vitaminom B-l te zmesi je toliko boljše. Vpraša novem izboljšanem Triner grenkem vinu z Vitaminom B< vašem lekarnarju. Ako vam ne more ustreči, tedaj pišite n seph Triner Corp., 1333-134! Ashland Ave., Chicago, IU.—( Ali ste naročeni na dnevnik "Prosveto"? Podpirajte avoj liat! ■ ■ ■ TISKARNA S.N.P.I SPREJEMA VSA . v tiskarske obrt spadajtča dela Tlaka vabila sa veaellco in shode, visltnlce. čssalka. k> koledarje, letake itd. v slovanskem hrvatskem slovaik« ftsšhiaa. angleškem Jedku in drugih. VODSTVO TISKJUtNE APELIRA NA ČLANSTVO S N PJ. TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI uallsko dalo prvo SNPJ PRINTERY I. LAWNDALE AVENUE - CHICAGO. ILLI1 vtolo ■ ki fr Itol Prestalo » CL dntilr* U-