21.NOVEMBRA 1959.
ŠTEV.246.
LETO XII.
Irav prod zaključkom lista smo prejeli iz Clevelanda l)rzo= javno sporočilo, da je 16.novembra umrl ljubljanski škof prevzvišeni gospod
Dr Gregorij Požmon
!
Po svojih delih brez dvoma sodi med velike slovenske škofe. Ostal bo poznan po svojih prizadevanjih za Katoliško akci = jo, sinodo in zakonik ljubljanske škofije, po graditvi Bara= govega semenišča, izdaji slovenskega misala, pobožnosti pr= vih petkov in sobot, posvetitvah Brezmadežnemu Srcu Mariji= nemu, delu za beatifikacijo škofa Barage, po veličastnem ev harističnem kongresu in kongresu Kristusa Kralja itd,itd.
Po značaju je bil izredno blag in dobrega srca. Najbrž ne bo nikdar znnno, koliko intervencij jo opravil v času vojne za ljudi ne^glede na njihovo prepričanje. Osebno se v poli= tiko ni spušeal in jo jo z zaupanjem prepuščal narodovim po litičnim vodnikom. Ni izključeno, da je prav ta njegova Po= litiena odsotnost pripomogla, da so so zadnja leta prod voj no pričele pomirjati strankarske strasti in da so ga v času velike preizkušnje domala vsi Slovenci,ki se niso odločili za sodelovanje s komunisti, priznavali za svojega duhovnega očeta. Morda bi kak drug, bolj "političen" škof ubral dru= gačno taktiko proti komunističnemu partizanstvu. Za dr.Rož= mana ostane pribito, da je po svoji vesti in v smislu papeš kih okrožnic smatral komunizem kot zlo in da ga je bil dol= žan razgaliti. Balo bi se govoriti o tem, ali'so bilo v ča su^trojno okupacije in državljanske vojne vse njegovo tak = tione poteze neobhodno potrebno in dobre, čeprav se zdi o-o= tovo, da je bil tu ali tam močno pod vplivom "okolja",ki se je težko upiralo skušnjavam, da ne bi vplivalo na mehkega ±i politike nevajenega škofa. Toda o tem, da je bil njegov i = dejni nastop proti komunizmu pravilen in nujen, ni nobenega dvoma, kakor hitro so se razmere iz enih ali drugih razlo = gov, na katere sam ni mogel vplivati, tako razvile, d- icbll narod duhovno razdeljen na dva dela. Gotovo so bil- t- voi= 1 na lota najhujše breme njegovega križa - in Bog mu bodi do= I bor plačnik!	|
BESEDE IN DEJANJA
i Že zadnjič smo omenili v spremnem uvodniku,da je bilo politično stalisco g.dr.Krnjevida pred razgovorom z g.Farkašem, našim stalnim sodoiavoem, več ali man3 poznano.Zato v osnovnih črtah glavni talnic HSS m povedal nie novega,kar zadeva njegov politični čredo. Vendar Pa oe odkril neka0 zanimivih momentov,ki zadevajo praktično izpeljn vo te politike.In to kaze skrbno proučiti.
Pri razčlembi odgovorov pridemo do sledečih zakllučkov,kakor ti Nadevajo avtorja:	'
Hrvaško-srbskcga spora ni.Gre le zn to, da bo hrvaški narod sam svoj gospodar,da bo imel lastno državo.Če je med Srbi in Hrv-ti kak spor potom gre le zn to, da si Srbi obdrže oblast nad hjvaškim narS dom,Hrvati pa se temu upirajo,ho teč samostojno državo,ki bo pred tu

v
jino enakopraven činitelj s Srbijo.Sele ko bosta obstojali dve su= vereni državi - Srbija in Hrvatska - bo med njima mogoče rešiti \sa viseča vprašanja in bo gotovo tudi prišlo do ekonomskega sodelova= nja in celo do prijateljskih odnosov kasneje. Hrvatska naj obsega Hrvatsko z Istro,Dalmacijo, Bosno in Hercegovino,Baranjo in zapad= no Bačko s Subotico. Ker je večina Bosne narodnostno hrvaška,je dr Krnjević prepričan,da se bodo Bosanci izrekli za Hrvatsko; zato ni ma nič proti temu,če. se jim da plebiscitna možnost,ko naj. izjavijo ali hočejo v Hrvatsko ali v Srbijo. V taki samostojni Hrvatski bo njena srbska manjšina lahko srbovala kolikor bo hotela,le da bo 0= stala lojalno do hrvatske domovine. Dr.Krnjevid je dalje mnenja,dn hrvaškega in kaže da tudi srbskega narodnega čustvovanja in zaves= ti ni mogoče zamenjati z .neko umetno ustvarjeno jugoslovansko za = vestjo, tem bolj,ker so Hrvati' vedno smatrali jugoslovanstvo kot plašč, pod katerim se je skrivala nadoblast Beograda. Obenem je od klonil poskuse,da bi ustaške zločine naprtili celemu hrvaškemu na= rodu,ker to gotovo ne vodi v normaliziranje odnosov med Srbi in Hr vati. Kar zadeva Slovence imajo vso pravico do lastne politike,ki jim jo narekujejo njihovi interesi, vendar pa naj no pozabijo, da hočejo Hrvati lastno državo in da so hrvaško-slovenski interesi i= stovetni,knr zadeva odnose do velikih sosedov.Zato bodo glede te.ga Hrvatje vedno na slovenski strani,pa naj se potem že s Slovenci a razlikujejo v političnem mišljenju, kar'zadeva stališče do Srbovin do Jugoslavije.
Na eno vprašanje g.dr.Krnjevid direktno ni odgovoril: a impli cite je smatrati, da je odklonil, da bi Hrvati,Srbi in Slovenci že danes delali^nn tem,da se Jugoslavija demokratizira,Po tem pa da se n- demokratičen način izvrši razmejitev in ločitev,ako in kakor bi Partnerji določili.
Tehnično nezadovoljiv je tudi odgovor vlede dr.Mačkovega pisna g.Vlahi Raiču.Ce je bila namreč tedaj situacija motna, je -kar za deva naš protikomunistični boj - danes šG bolj.
SRBSKI KRNJEVIĆ
Ko ocenjujemo dr.Krnjevida in njegov politični stav,na žalost ne moremo mimo ugotovitve, da so predvsem sami Srbi ustvarili take ga Krnj evida, kakršnega zdaj imajo. Da ni bilo nesrečnega skupščin skega umora in ^nnto omejene .Aleksandrove diktature,najbrž no bi p?i olo do Krnjeviceve desetletne emigracije v Švici,kar gotovo ni okne pilo njegovega prepričanja v korist Jugoslavije. In če bi srbski ministri zn časa vojne vsaj nekoliko bolj taktično postopali z ne-Srbi v vladi,če jim že niso povsem zaupali ali pa z njimi hoteli deliti "oblast", bi tudi ne bili porušeni vsi mostovi'med njimi in dr.Krnjevidem. Dejstvo namreč ostane, pa naj petem g.profesor Kne= ževid to že opravičuje kakorkoli hoče, da je srbsko emigrantsko vladanje v Londonu bilo vse prej kot pa jugoslovansko, da to sploh nobeno vladanje v normalnem pomenu besede hi bilo ampak z ozirom na posledice samopašnost ozke grupe ljudi,ki niso hoteli deliti "o blasti",čeprav so istočasno pro forma vzdrževali stike tudi s Hrva ti, da je bila tako ohranjena jugoslovanska kulisa,ki so jo pred tu jino potrebovali. Öe so se ti gospodje zavedali, do kakšnih posle= dl c lahko pripelje taka politika, je drugo vprašanj e.^oda. če so vo dili ultr■"•srbsko politiko zaradi tega, ker so ustaši morili srbski živelj po Hrvatskem, potem bi morali tudi izvajati konsekvence in pognati.iz vlade Hrvate - zlasti še, če so bili mnenja,da gre zlo= orne pripisati celemu hrvaSkemu narodu. Kako malo so ti ljudje ra zumeli čas, ki je prihajal, je videti iz papirnato borbo okoli Bn= novine Hrvatske, ki jih je končno posledično v veliki mori tudi po kopala: medtem ko so namreč 1.1943. srbski politiki smatrali "poli tiono in moralno nemogoče",da bi se javno v vi-dni deklaraciji iz emigracije izrekli zn to, da bodo hrvatski Srbi po vojni pod oblast jo Zagreba (koga pa,za božjo voljo!?), je Josip Broz Tito na samem
teritoriju na vsa usta, prav međ samimi hrvatskimi Srbi,ki so bili njegov najborbenejši element, širil idejo o "bratstvu in edinstvu", Postavil program šestih republik (in ne samo Banovine!) ter - zmagal.
IZGUBLJENA VERA
Čeprav je dr.Krnjevicevo stališče politične narave,smo vendar mnenja,da gre v bistvu za nezaupanje. Po našem mnenju gre za izgub= Ijeno vero v srbsko besedo, cesar ne more na svetu nič drugega 3pre meniti kot samo dejanje. In tako dejanje naj bi bil pristanek na sa mostojno, suvereno Hrvatsko. 'Šele ko bomo lastni gospodarji in ko bomo lahko z lastno močjo na ravnoj noži razgovarj ali s Srbi,ko bo= mo tudi v stanju zajamčiti izvršitev dogovora, šele tedaj bomo lah= ko začeli Jovo na novo govoriti o sodelovanju in celo prijateljstvu. Dokler pa take lastne države nimamo,toliko časa smo vodno izpostav= 1 jeni nevarnosti,da nas bodo Srbu nadmudrili,izigrali,nadvladali.' Mislimo,da poteka dr.Krnjevicevo mišljenje na tej črti,ki - objektiv no vzeto,-ni nerazumljiva, čeprav je sila enostavna in vsebuje mno= go šibkih točk, ki se jih dr.Krnjevič ali ne zaveda ali pa jih pod= cenjuje.
Meje,kakor jih jo grobo postavil v intervjuju,so praktično ne= uresničljive, četudi stremi,da bi bil poslednji hrvatski kamen v hr vaški državi. Takšna Hrvatska bi štela nekaj manj kot osem milijonov ljudi, od katerih bi bilo dobre štiri milijone Hrvatov-katolikov,ire ko en milijon muslimanov in blizu dva milijona in pol Srbov,poleg nekaj manj kot četrt milijona raznih narodnih manjšin. Takšna kon = cepcij a v stvari ni nič drugega kot vojna napov^Srbom. Kajti'ni go= vora, da bi se s tako rešitvijo sprijaznili Srbi od Like do Drine Krav tako ni modro kakšno zanašanje na muslimane,čij ih dol je med vojno potegnil z nacisti iz povsem drugačnih razlogov kot Pa bi to storil v različnih prilikah. Končno sama statistika iz lota 1953 kaže,da se je od dobrih devet sto tisoč muslimanov Bosno in Hercešo* Vine izreklo za hrvaško narodnost komaj petnajst tisoč in pol, za” srbsko petintrideset tisoč, preko osem sto šestdeset tisoč pa se ie opredelilo Jugoslovansko". Če upoštevamo,da statistično živi na trni Področju se Srbov en milijon m četrt ter šest sto tisoč pet ato Hr*
I2toI’D?«w?”k”*e’fla\3e-arr*!nokovo BtnltSSe n npr ".m g.RniSu molnc”= se od prepričanja dr.Krnjevica.	d
PLEBISCIT ZA BOSANCE
Priznati pa je treba demokratičnost sla vnema tniniko hs«:	^
koS!” IISŠV? Z Bo3nl “ Hercegovini, sfprnv fe probSmVtHAo°kn= bi hii a	^ Polivanja krvi. P0 drugi strani pp ne
bi bilo dovolj demokratično, ce bi Bosancem in Hercegovcem douiaččaii
r™° abG	V1 H“ »točili Pravico do samoflad“ öo že Soi
f''	?° P10^1301^^ 7 ir? nol3Gn Plebiscit ne more biti pravičen cin
3knh	nnj ir:aoj0 prebivalci možnost trojno izbire: Hrvat
liivn^hi	+'1- Saao?t;ojna Bosn’a-HGrcegovina. Ncopravič =
Ijivo bi bilo odrekati jim pravico do samovlade,če jo v isti sapi Priznavamo Busmanom in Hotentotom v Afriki.	P
Vendar pa v z avz eman j u _ dr.Krn j evid a za samostojno Hrvatsko ne dino posebne tragike, dasi smo istočasno še vedno trdno prepričani n more naše skupne interese - in še posebej slovensko - najbolje za varovati, vse naše viseče probleme pr. najlaže rešiti donnl-r-ti jugoslovanski okvir, v kakršni koli politično-pravni obliki že* Sni" je končno vendar Titova ustava priznala vsem šestim ropublik-n -nr-vi co do samoodločbe, s pravico do odcepitve, pa čeprav praktično le nn Papirju. Toda vprašanje je, kateri demokratičen politik bo mogel ali
To ?emba?TZtk%nnr°id0? t0	kl ^ jo bila neko! pri=
rn	kadar gledamo na jugoslovoaski razvoj v luči me-
hjnjocih se generacij v domovini in no starajoče s e in izumirajoče"
politične generacije v emigraciji, ki je bitko tako škandalozno iz= gubilo.
IZHOD
Hvalevredno je od glavnega tajnika HS3, da priznava Slovencem pravico do lastne politike, tem bolj, ker se v mednarodnih vpraša = njih postavlja na našo stran, četudi dopušča ali celo predvideva-, da bomo še naprej sledili svojim narodnim velikanom, ki so - odkar kot političen narod obstojamo - težili za Jugoslavijo v eni ali drugi obliki.
Toda škoda je, da je g.dr.Krnjcvič praktično negativno odgovo= ril na vprašanje g.Farkaša, ko je ta sugeriral, naj bi vsi delali na tem, da postane sedanja Jugoslavija demokratična, potem pa se mir nim potom lahko razidemo, če bodo narodi tako hoteli. Ali ni vendar to tudi najbolj enostaven in najbolj demokratičen način? In razvoja no najbrž tudi edini, nko izključimo možnost vojne ali revoluciji v naši domovini. Spet sodimo, da je tu v vprašanju nezaupanje do Sr = bov, do njihove besede. Na Srbih je, da premislijo, čc je na njiho vi strani možno kakšno dejanje, s katerim bi dokazali, da so dr.Kr= njovićcvi strahovi nepotrebni ali celo neutemeljeni.
Nase končno mnenje je, da bo Jugoslavija obstala, če jo bodenje ni narodi hoteli, in da je ne bo, če bodo proti njej. Skratka, da bo Jugoslavija naša skupna domovina samo toliko časa, dokler bo opravi c evala naše težnje in branila našo interese. Svobodni narodi - in nikakor emigracija! ~ bodo torej na koncu koncev odločili o njeni u sodi. Ali ni zato logično in naravno, da bi vsi delali na. tem, da vsem našim narodom zasije nekoč svobodno sonce?
Ostaja pa tudi druga možnost: pred kakšno dediščino bomo stali, eko se razmere v Jugoslaviji pod pritiskom svetovnih dogodkov nekoč obrneoo na bolje? Zdi se nam,, da. bo treba tedaj upoštevati tokratne razmere m sile, ki bodo odločilne.
Ob.vsem tem pa naj stari politiki, brez izjemo, ne Pozabijo,da domovini.odrašoajo nove generacije, ki niso obremenjene s starimi vprašanji in ki v dnevni borbi za življenjski obstanek postavljajo kardinalna emigrantska vprašanja ob stran kot trenutno manj važna ^iX-1PnvSPx°h nezanimiva. Stara politična generacija v emigraci ji Inhko se odigra neko vlogo, v kolikor bo znala dojeti nove čase
Sr.re^eJPt^ n°ve n9loge* Ako Pa 130 še Vedno vztrajala na pozicijah i Pf^ndVaf et^trl2eSet ali Cel° štirideset let, njena usoda ne bo M^e -Tekel-U?°rea! re	Gmier',oi3o. • • To Je naš emigrantski
____________ UREDNIŠTVO
BOŽIČ NI VEÖ DALEÖ.
z?t° nf Prezgodaj misliti na božična darila! Kaj je lepšega kot da=
ROČIT^mu^LI^TRTC^AVA15116“ 3VhtU 3Pet in 3Pet spominR" na Vas? NA s ve tuf KT,IC TRIGLAV^’ 3 pos ebnim popustom - kamorkoli na.
Velika Britanija: 10/- za pol leta Severna Amerika: /1.50	-"-
Avstralija: 10/-	-»-
Irvo številko mu bomo poslali za božič z Vašimi osebnimi voščili na posebej v ta namen izdelani voščilni karti.
KLIC TRIGLAVA izhn j n okoli 20.v aeaeeu m gn izd-Jo ''Slovensko proV do". Njeno msljenje predst-vljojo seno oni prispevki,ki se podpise ni od izvršnega odbora. Celoletna naročnina znaša v Angliji 24/- v o e verni Ameriki / 5.50 z navadno in / 7 z letalsko dos lavo trn
in LA 5 3 letalsko dostavo.Naročnina je plačljiva tudi v dveh polletnih obrokih. BM-TRIGLAV, L ONDON„ WC.1.
''Demokract j e ne more biti za nekoga* ki je nasprotnik tistega, k čemur teži ogromna večina prebivalstva., Mi imamo demokracijo za večino, ne pa za ono manjšino, ki nasprotuje procesu nadatjnega razvoja v naši deželio'1
Tito» (BORBA, 22<.maja 1959)
Le kakšno demokracijo uživa ogromna večina jugoslovanskega prebivalstva, medtem ko komunistična manjšina nasprotuje procesu na-daljnega razvoja? Tajna policija, zatiranje svobode misli, govora in združevanja ter .poniževanj e človekove osebnosti - to je :,demokraci j a;l, katero neznatna komunistična manjšina nudi ogromni večini prebivalstva» Na zapadu se temu pravi totalitarizem.
Diktatura proletariata še nikdar ni bila demokracija. Demokracija je bila rojena v Grčiji in ne v Moskvi, niti ne v Aziji, a prav gotovo tudi ne v Belem dvoru na Dedinju ali v Titovi vili na Brionih. Demokracija je bila rojena kakih petindvajset stoletij preje, kot je svet slišal o marksizmu-leninizmu, stalinizmu ali titoizmu; skozi veke se je nato razvijala, a takšna, kot jc poznamo danas, je vzrasla na zapadu» Pomeni, kot so jih dajali tej besedi svoje dni Hitler in Mussolini in Peron, a danes jih dajejo komunisti in razni fašistični ostanki, so čisto navadna potvorba.
Totalitarci različnih barv imajo posebne namene, ko potvarjajo pomen besede demokracija, kakor tudi, ko skušaj c potvarjati pomen besed svoboda, enalcost in bratstvo» Pri politično ali splošno zaostalih narodih utegnejo biti take potvorbe nekaj časa uspešne, posebno še, dokler totalitarizma ne občutijo na lastni koši» Toda zagotavljati narodom Jugoslavije, da imajo demokracijo, oziroma, da ima večina prebivalstva demokracijo, kaše očividno neumnost samega diktatorja in vsega kom’onističnega razreda, Titovci bi radi prikazali na zapadu, da je v Jugoslaviji vse v naj lepšem redu in da so ljudje srečni in zadovoljni in zvesti Titu. Znaki nezadovoljstva, kot pomladne Študentovske demonstracije v Zagrebu in Skopiju,■zadevaj o jugoslovanske komuniste v živo, ker kažejo, da v Jugoslaviji ne tečeta med in mleko, kot bi Tito rad natvezil celemu svetu»
A prav z gornjo izjavo.o demokraciji je Tito jasno pokazal, da v Jugoslaviji ni. demokracije in ne svobode» Prav verjetno je, • da' niti Tito niti ostali jugoslovanski komunisti ne vedo, kaj je demokracija, čeprav o njej govoričijo. Vedo le, da je njihova razlaga te besede navadna potvorba. Zato so potrebni pouka:
Predvsem se morajo naučiti, da jo demokracija prav tako za večino kot za manjšino. Ves smisel demokratičnega političnega sistema je prav v tem, da utegne današnja manjšina postati jutri večina in obratno. Manjšina si prizadeva širiti svoje poglede in pridobiti pristaše. Ker ve, da ji jo pot do oblasti odprta na reden način, se ne bori proti obstoječemu redu, čeprav se ne strinja s pogledi večine o posameznih vprašanjih» Večina na oblasti pa se zaveda, da bo morda jutri v položaju današnje manjšino ter jo zato ne zatira, temveč sodelujejo z njo za blagor skupnosti.
Ideal, h kateremu teži človeštvo že od davnih časov, je srečno, zadovoljno, plodno, varno živi jenje,- vredno človeka - za vsakega posameznika in s tem za vse človeštvo» Da bi dosegli ta ideal, se moramo zavzemati za svobodo, enakost in bratstvo» V čim večji meri jih bomo dosegli, tem bližje bomo idealu» Da bi jih mogli doseči, mora biti vsak posameznik sposoben za svobodno življenje. Že stari Grki so smatrali, da je treba meriti ustanove po tem, kakšne ljudi vzgajajo, to je, kakšen značaj pospešujejo pri posameznikih»
T I TOVA DEMOKRAC UA
Totalitarizem s svojim ustanovami ima namen, vzgojiti ljudi, ki bi se popolnoma in brezpogojno pokorili volji diktatorja in spoštovali oblast» Človek v totalitarni državi ne sme imeti svobodne volje, niti sme samostojno misliti. Največja odlika državljana totalitarne države je v tem, da se ukvarja s svojim poslom, a sicer da nirma samostojnega mišljenja, temveč te vdano pritrjuje oblasti. Zaradi tega totalitäres poskrbi za naj strožje nadzorstvo nad virom informacij in nad izražanjem mnenja. Kadarkoli se pojavijo dvomi ali kritike ali mnenja, ki se ne strinjajo z uradnimi, jih je treba takoj iztrebiti do korenine, a prizadete je treba likvidirati. Kajti samostojno mnenje je nalezljivo in nevarnost je velika, da tudi drugi začno misliti z lastno glavo. Zaradi tega je posledica totalitarizma suženjsko življenje.
Demokrat pa v nasprotju s tem smatra za odliko dve lastnosti, katere morajo totalitarne države pobijati. Ena je neodvisnost. To je nepopustljivo zahtevanje pravice, da vsak misli po svoje in da si sam ustvarja mnenje. Druga je priznavanje iste pravice tudi drugim. To je strpnost, spoštovanje pravice drugih, da imajo lastno mnenje in da ga izpovedujejo. Strpnost počiva na spoštovanju tujih pravic in na brzdanju lastne nepotrpežljivosti in jeze, ko drugi ne mislijo tako kot mi. Demokrat smatra, da sta te dve lastnosti - neodvisnost in strpnost bistveni za zadovoljive odnose med posamezniki. Ti odnosi so merilo vrednosti vsake družbene ustanove.
Demokracija s svojimi ustanovami ima namen, vzgojiti demokratičnega človeka, ki se zanima za javne zadeve in politiko, ki je ne-odvisen in strpen, kakor tudi sposoben ti voljan misliti s svojo glavo in ki ima čut odgovornosti za skupnost. Posledica demokracije je svobodno življenje.
Edino v demokraciji se postopoma' izgrajajo ljudje, ki so sposobni živeti v svobodi, bratstvu in enakosti. Edino tako se bližamo i-dealu, da bi živeli, kot se človeku spodobi.
Izvršni odbor SLOVENSKE PRAVDE.
.. .	WM.AV.-.

Vekoslav FARKAŠ:
ODGOVOR g. KNEŽEVIĆA
Ko je bil v KLICU objavljen moj razgovor z glavnim tajnikom HSS g.dr.U.Krnjevićem (KT 245), sem besedilo poslal g.Radoju L.Kneževiču bivšemu ministru dvora v begunskih jugoslovanskih vladah, in ga tudi vprašal, če bi želel kaj izjaviti v zvezi z omembo njegovega imena v intervjuju. Od njega sem dobil odgovor, datiran v Londonu 9.novembra t.l., ki ga z njegovim pristankom objavljam v prevodu:
"Dragi g.Farkaš!
Zahvaljujem se Vam za Vaše pismo kot tudi za srbsko-hrvatsko besedilo razgovora, ki ste ga nedavno imeli z g.Krnjevidem.Slovensko besedilo sem bral v KLICU TRIGLAVA.
Vaša vprašanja so bila postavljena inteligentno. Vsa se dotika jo bistva naših, jugoslovanskih vprašanj in sama po sebi v dokajšnji meri kažejo na prave odgovore.
G.Krnjevid je ponovil svoje dobro poznane teze iz zadnjih let. Se vedno je separatist, z vidiki, ki ne sežejo daleč, - ozkosrčni na cionalistični fanatik, ki je 1955. proglasil Srbe z ozemlja Hrvatske za "temeljno zlo Hrvatov", po drugi strani pa pridigal zvezo Hrvatov ih Albancev, katerih "prijateljstvo je tem potrebnejše, ker smo ob = kroženi od istega sovražnika."(HRVATSKI GLAS,1.marca 1954.) Žalibog da s takšnim svojim stališčem onemogoča ostvnritev enotne jugoslovan ske fronte v emigraciji. Ta fronta pa je vsekakor neobhoden pogoj za
kolikor toliko uspešno delovnnje v svobodnem svetu proti Titovemu režimu.
Upati je, da bosta jugoslovanska stvarnost v domovini in pri = tisk dogodkov storila (ko bo šlo za biti ali ne biti), da se bo g. Krnjovid vrnil, v osnovi, na pozicije od ene svojih ranih politič = nih faz. Ne na tisto fazo neposredno pred vojno, ko jo kot postavijo ni senator kneza Pavla podpiral "kraljevsko jugoslovansko diktnturd' nad Srbi, - ki jo danes ne dosti razumno stavi j a v isto vrsto z na= cističnim Rajhom in fašistično Italijo. Amp^.k na tisto drugo fazo (ne vem točno, katera je po vrsti!), ko nam je med vojno zgovorno Pojasnjeval: kako se je misel jugosl ovonske skupnosti "rodilo, boš mod Hrvati,.... kot posledico vse večje pangermanskc in italijanske smrtne ncva.rnosti", in kako je "demokratsko in na temelju dejanske e hokoprovnosti organizirano Jugoslavijo enako potrebno tako Srbom kot Hrvatom in Slovencem." (SLUŽBENE NOVINE št.6. in št.10; leto 1942.) To državotvorni Jugoslovan Krnjevid iz vojne faze nam jo vsem drog in potreben, - in mi bi tako r.ndi hoteli pozabiti no tiste njegove istočasne skrite stike z ljudmi iz Zagreba, stike, o čijih pomenu je Pisal g.Martinovid v KOLEDARJU HRVATSKOG GLASA za 1955. Naj bo mimo grede rečeno, da istočasno zavzemanje podpredsednika jugoslovanske vlade g.Krnjevida tako za kraljevino Jugoslavijo (javno) kot tudi za samostojno Hrvatsko republiko (tajno), ironično kaže n“ to,da bi zantinizem in makijavelizem v politiki nista izključni monopol zlo glasnih srbijanskih politikov.
V razgovoru z Vami je g.Krnjovid našel Potrebno,da omeni moje ime. Vprašujete me, če bi v zvezi s tem želel kaj povedati.
G.Krnjevid mi zamerja, češ da sem "povsem neresnično in neto8= no" objavil, da je 1943* prišlo med M.Grolom in njim do prepira gle de vprašanja priznanja Banovino Hrvatske. No vidim, kaj n-j bi .bilo _u netočno. To je neovrgljivo dejstvo in ga je mogočo ugotoviti z branjem zapisnika ministrskih sej tiste dobe. Vztrajanje g.Krnjevi= ca in g.Suteja, da se v nameravano deklaracijo jugoslovansko vl.ade vstnvi stališče o priznanju Banovine Hrvatske, in odklonitev vseh
srbskih ministrov, da. do tega pride, predstavljata tisti glavni-;--
razlog, da jo bila politična vlada zamenjana s Puridcvo urad= niško vlado. To tudi sam g.Krnjevid vključno priznava,ko "Grolu,Jo vanovidu, Trifunoviču" očita, da so "zavreli	i n/n i.
suV, aa so cin ti pokoiji izvajani kot državni program zaradi etniš kega očiščenja mešanega srbsko-hrvntskegn področja in da so bili U Pokol ji se v teku v trenutku, ko se io mzmvovi-i ni ^ o ------
da na Titov mlin.
o ep ar a ti z om je vo= R.L.Knež ovid,s.r."
PISMA UREDNIKU
MIHAILOVIČ V SRBIJI ■: G.urcdnlkt Rad odgovarjam g. M. B(KT 242),kjer mo sprašuje, kaj pravim na trditev Petra Martinoviča-Baj ice, da ''od 1942 do I944oni bil promet na glavni komunikaciji Bcograd-Skoplj e in Beograd-Sofij a nikdar časovno toliko prekinjen, da bi imeli okupatorji v svojem vojnem načrtu kakšno škodo'1 in na sugestijo, da bi bilo boljo, če Mihailovič ne bi čepel v Srbiji ampak če bi so premaknil v gorati masiv Bosne, odkoder bi laže obvladal vso Jugoslavijo in že s tem dejstvom kazal na jugoslovanski značaj svojega gibanja (podobno kot Tito)«- Odgovarjam g.M>B,, ker som uverjen v njegovo demokratičnost, dočim obstoji gora dokazov, da jo bil B.aj.ica okupatorski slhga in nacistični plačanec, kateremu kajpak no bom odgovarjal« -V vojno-strateškem smislu obstoji samo ona glavna komunikacija: Bco-grad-Miš-Skopljc-Solun« Od to glavne se odvaja krak po dolini Nišave za Pirot in Sofijo. To.vsaj bi Bajiča moral vedeti« Vem, da je možno dvomiti v mojo trditev, da som odrejal in osebno sodeloval pri rušenju žolezničke proge in mostov« Zal, dvomimo v izpovedi bratov, ne dvomimo pa v izpovedi sovražnikov ali lažnih prijateljev« Zato, kaj pravijo na vso to tuji viri? Letni dodatek ''Britanske Enciklopedije'' 1943, tiskan mod vojno, ko navedb kasnejši politični razvoj torej ni mogel več spremeniti, piše pod datumom II «julij a 1942 , v ‘'Koledarju dogodkov 1942'' tole: ‘'četniška vojska 250«000 mož jo v srbskih planinah začela široko gverilsko ofenzivo proti silam Osi« 1 Pod datumom 21 «oktobra 1942 piše: ''Jugoslovanski patrioti so v veliki balkanski bitki odbili sile Osi, pri čemer je bilo utitih 13000 sovražnih vojakov in izgubljeno od 600 do 900 mož v tridnevnih bojih.'1 Na isti strani je med slikami najvidnejših osebnosti iz lota 1942 tudi podoba Draže Mihailoviča.
Viri sovražnika, v .čigar službi je bil Bajiča, pa pišejo:
"Fanatično prebivalstvo, zlasti srbsko narodnosti, ne spoštuje velikodušnih in tolerantnih postopkov... Cc se gverilci na gotovem področju tajno organizirajo, prebivalstvo pa (predsednik občine) ni o tem obvestil, bodo takoj streljani talci iz dotičnega mesta. Co pa ne bi bilo talcev, pa je streljati predsednika občine in več uglednih meščanov, izvršitev kazni pa objaviti celokupnemu prebivalstvu dotičnega okoliša.«« V primeru, da pride do izgub naših vojakov, postopajte po ključu: I nemški vojak = 100 Srbov. ... za vsakega ranjenega nemškega vojaka 50 Srbov... Kraje, v katerih bližini so bili izvršeni napadi in ki sc nahajajo pod močno sumnjo, da so upornikom služili kot oporišče, naj bodo uničeni." To jo izvleček iz "SS Freiwillingen Division Princ Eugen, I-a, O.U,, den 27.4«1942.Geheim' Taktische Grundsätze für die Führung des Kleinkrieges". Slično, le obširnejše, direktive lahko citiram tudi drugod.
Da pa so spet ne bi našel kakšen Bajiča in trdil, da se gornja nemška naredba nanaša na partizane in'ne na Jugosl.vojsko v Domovini, citirom opis položaja pri:partizanih julija 1942:
"V tem času je bil v zapadnem delu Jugoslavije (Slovenija, Hrvatska in Zapadna Bosna) upor v zagonu, dočim je bil v vzhodnem delu (Srbija, Vzhodna Bosna, Macedonija, Črna gora, Hercegovina) v upadanju." ("Vojno delo", št.12, Beograd, deccmbar 1957, str. 313.). Tisto "v upadanju" pomeni za ožjo Srbijo, da ni bilo niti najmanjšega partizanskega odrediča in pa, da jo imel Bajiča polno roke dela, ko je gonil Srbe in ostale pripadnike JVvD v smrt za račun Nemcev.Strelišče Bubanj pri Nišu jasno to dokazuje«
Kar pa zadeva Mihailoviča in Bosno, jo treba vedeti, da niso partizani po nekom "modrem načrtu"^ iz lastne iniciativo, blodili po bosanskih, nikomur v vojni potrebnem "gudurama", ampak da so neprestano težili, da bi sc vrnili v Srbijo. Celo' vrsto paničnih begov po
vampir-državi NDH in Črni gori so opravičevali kot "ustvarjanje baze za povratek v zapadno Srbijo" (citat iz navedenega "Vojnog dela" str. §12;. Ta piše na str.811
"Toda zdaj glavnina naših sil ni, kot prej v zapadni Srbiji, sprejemala frontalno borbo, ampak jo izvršila prodor na jug in to v
trenutku, ko jo okupacijska komanda potegnila glavnino svojih sil na drugo strani«'1 Panični bog v predelo, ki jih je :,okupaci j ska komanda1' izpraznila, imenujejo partizani ''ofenziva'' in ''prodor1', kar jo mogočo videti na str«810.
To so bilo glavne partizanske naloge I9'43. in 1944;
■'..o razorožitev italijansko okupacijsko armado... rešitev bitko za Srbijo'1 (Vojno delo -12, str.CIS).
Medtem ko so partizani ‘'cesto predpostavljali borbo proti izdajalcem in kvislingom borbi proti okupatorju1', (Peko Dapčovič; ''Značaj i snaga manevra1', Bgd 1954), je''250.000 jugoslovanskih gverilcev čakalo na znak za invazijo, (kakor) jo gon.Draža Mihailovič sporočil iz svojega tajnega štaba" (Britanska Enciklopedija, letni dodatek 1943, v koledarju pod 12.junij cm 1943). Toda zavezniki so naročili italijanski vojski, da izroči orožje partizanom,.., kar so leto dni kasneje storile tudi bolgarske in albansko fašistično divizije. In tako so potem partizani pomagali Rdeči armadi da je skupaj z dovčerajšnjiml okupatorskimi vojskami prodrla v Srbijo in da sc je uresničil štiriletni partizanski sen o povratku v Srbijo, ''ključ Balkana". Toda vsa štiri leta pred tem je Ravnogorskl pokret s svojimi vojnimi enotami držat strateško in ckonmsko najvažnejši teritorij Jugoslavije - Srbijo,dočim jo slabša sila. K,F>J., tedaj blodita po strateško in ekonomsko povsem nevažnih predelih Bosne in črne Gore. Z vstopom Rdečo armade v Srbijo -so je položaj povsem spremenil, ko so partizani postali močnejši in so vstopili v Srbijo, dočim so zaradi izdajstva Zapada ravno,gorci postali šibkejši in so so potegnili v Bosno»_ Ko j c bila na političnem polju zlomljena hrbtenica JVvD, so so začeli jačati partizani, ki so zadnjo štiri mesece v vojni postaii močnejši, ko so skoncentrirali glavnino v Srbiji. Broz Rdeče armade ne bi bilo partizansko zmago.. Vendar Kremolj ni smatral Bosno za strateško važno, da bi tja poslat svojo četo.
M.Ačin-Kosta.
fiAZGOVOR FARKAŠjKRNJEVIĆ: G.urednik! Zakaj vendar g.Farkaš ni vprn= "isal g.dr.Krrtjeviča, kaj pravi o vseh tistih Hrvatih, ki zanj še ni = koli niso slišali, pač pa so mnogokrat slišali zagotavljanja Tita in Bakariča, da inajo zdaj svojo lastno republiko? In zakaj ga ni vpra= šal, kako se sploh upa govoriti v imenu hrvaškega naroda? Hrvati so lota 1920. volili zn H3S, leta 1941. so bili zn NDH, leta 1945 Pn za LFJ. Dr.Maček je presedel celo vojno broz vsakršnega vpliva in pone= na. Dr.Šubnšič je dokončno pokopal kraljevino, a tudi HSS. Dr.Krnje= vič pn še vse do danes ni dojel stvarnosti. V.S.
G.urednik! V kripti samostana Ecce Homo v J eruzalomu je med vo= tivnimi tablicami na stenah tudi ena,ki v velikih črkah proglaša HR= VATSKA, a med podpisi v manjših črk -h sta dr.Krnjcviecv in dr.Juki = čev (kamnosek^ga je napravil za Jnkiča). Tom gospodom jo mod vojno vsekakor ves čas lebdela samo Hrvntskn pred očmi, tako d.a se niso u = tegnidi bnviti z vojnimi problemi na jugoslovanskem,evropskem in sve tovnem torišču.Se danes g.dr.Krnjevič ne sliši in no vidi nič,ampak 9a io govori o hrvatski državi.Na misel mi prihajajo primitivne nonn= kalne naprave, kakršno je dr.Krnjevič vsekakor videl v Egiptu.Osel je vprežen v gepelj, ki s korci zajema vodo iz vodnjaka in jo razli= va po pol jih.Da se oslu ne bi zvrtelo v glavi, ima zavezane oči.Dr.Kr njevič se podobno vrti v krogu s zavezanimi očmi in črpa vodo na ko=
munistična polja.	^
Peregrm
RAZGLEDI
Nedavno sem poročal o potovanju kralja Petra, in o "demokratičnih govorih",ki jih je imel po Ameriki in Evropi. Kot obvešča kraljeva pi sarna,bo ta modrost objavljena v posebni knjižici. Ob priliki svojega 36.rojstnega dne, 6.septembra, pa je kralj.poslal priložnostno posla= nico "narodom Jugoslavije",v kateri pravi ned drugim: "V svojih govo= rih,ki sem jih imel v Chicagu,Parizu in Bruxellesu tekom toga leta ,
3on poskušal razložiti na čim krajši in jasen način smisel,cilje in Program naše narodne borbe za osvoboditev naše domovine izpod komuni=
stičnega jarma. Kot us tavno-parlamen tarni vladar, kakršen vedno želim biti, ne mislim iti dlje od tega.Zdaj- je na onih,ki v svobodnem sve tu predstavijajo...narodne in politične grupe,da na osnovi tako Po= stavljenega in objavljenega programa, izvrše potrebno organiziranje borbenih sil naše ljudske demokracije. Moje kraljevsko priznanje in moja kraljevska podpora takemu delu ne bo izostala." Krasno! Človek ki je naročil nam vsem, naj pristopimo k Titu, zdaj pod krinko "is= krenegn demokrata" poskuša zvreči krivdo zn vse na m kaj demokrat = skih politikov in v naprej onemogočiti vsako njihovo akcijo med po= litično zaostalo, v osnovi nedemokratično emigracijo, vsako akcijo demokratov - če ta ni pod njegovim pokroviteljstvom.
Ob priliki 25 letnice smrti kralja Aleksandra so monarhisti priredili spominske svečanosti v Parizu in Londonu.Na pariški je bi la prisotno, tudi krnijica-mnti Marija, knez Pavle in knez Mihailo (črnogorski) ter član JNO g.Boško Jevtič. V Londonu pa je bil se = stavljen poseben odbor vseh srbskih nacionalnih organizacij,ki je pripravil komemoracijo,na kateri naj bi govorili gg.dr.Prvislav Gri sogono,profesor M.Stajič in general Born Mirkovič.Namen jo bil,da bi osvetlili lik pokojnega kralja iz raznih vidikov: političnoga,vo jaškega itd. Sami svečanosti naj bi prisostvoval tudi kralj Peter, o čemer ^e prireditveni odbor dolgo časa dopisoval s kraljevo pisar no, zlasti.iker je želel na komemoraciji govoriti tudi kralj.Temu pa sta se protivila gg.Grisogono in Stajič, nakar se jo zdelo,da kralj ne bo vztrajal na svoji zahtevi, pa je temu primerno bil tudi tiskan program. Toda na sam.dan proslave je kralj izjavil,da bo govoril;za to sta gg.Grisogono in Sta.jič odklonila svojo udeležbo in kajpak tu £° vor a J'Ieknter i elani prireditvenega odbora so njuno sta = lisče grajali, oeš da bi kljub temu morala govoriti.
V svojem govoru^ hvaleč svojega očeta in njegovo veliko ljube= zen isa narod, politično modrost in vojaško genialnost, poskušajoč, da pove,da je tudi on podoben svojemu očetu, je kralj Peter tudi re kol. "Moj oce je zn. vedno zaprl svoje oči z mislijo, da. jo demokraci ja edina in najprnvilnejša pot za pravilno rešitev vseh notranjih vprašanj Jugoslavije..."
. Ko pa je bila komemoracija (11.oktobra) že mimo, je Jugoslovan skl narodni odbor objavil v NASI REÖI, da nima nobeno zveze s zadev no prireditvijo, ker "so nastale gotove okolišČine,ki so spremenile celotni značaj nameravane komemoracij e." Tej izjavi se jo pridružila .	Zadruga Oslobodjenje v Londonu, profesor Miodrag 3tajič,predvi
deni govornik, pa je izjavil tisku, da ni želaLpredsedovati akademi ji, ker je bil protivno zamisli prirediteljev v naprej odrejeni ,ti skani in objavljeni program spremenjen po volji tistih, ki niso ni= ti sodelovali.v pripravah za komemoracijo niti so pokazali kakšnoko li pobudo zanjo.
Tako niti Jugoslovanski narodni odbor niti g.prof.Stojič nimn= ta dovolj korajže, da bi jasno povedala, kaj je bilo na stvari. Ali ni Prvi pogoj za vsako politično družbo, ki hoče biti demokratična, na je obveščena?	‘	’
JE ŠKODLJIV!" Oktoberska HRVATSKA ZORA,ki jo ureja ß *R ok ° ^	013 j rt v± j n i z vi e č ek iz zaupne okrožnice, ki jo jG lastnik
zboraške ISKRE in predsednik ZBORA g.Jakov L jo tič,naslovil"na svoje ljudi. V.njoj naglaša,da je delo in pisanje HRVAT3KE ZORE škodiji= vo, organiziranj zadruge BUDUÖN9ST pa z vidika naše borbe nodovolje
vn Tnr!-0k-n	^ 'trdijda je za Jugoslavijo - skupno drža
vo.Toda ko se je odrekel jugoslovanstvu, gleda Jugoslavijo samo sko zi hrvatske naočnike, samo s hrvatskega stališča in sajio skozi hr = vatske interese, - takšna Jugoslavija. pa ni mogoča..." stoji v okrož . 1* ^Knleb je, pravi • g.L jotič, za konf oder ativno Jugoslavijo, ki ni.mogoča^ ker ni možno potegniti meje mod Srbijo in Hrvatsko. Toda najhujše 3Gle pride: "On jo za konfederacijo z demokracijo,k-r pome ni: ako .se Hrvati ali Srbi ali Slovenci izjavijo proti sl upni državi, imajo pravico iz nje izstopiti." •	j i o j. o. uxni arza-
V.A.FARKAŠ
LJUBO ŠIRC
OBSOJEN NA SMRT
I ,
Kranj je med obema vojnama postal iz podeželskega mesteca • Industrijsko središče. Kot otrok sem se še Igral na travnikih, kjer danes stoje tovarne. Nekaterim Kranjčanom, med njimi mojemu staremu očetu In očetu, se je posrečilo privabiti prva češka podjetja. Kmalu so začeli ustanavljati tovarne po njihovem zgledu tudi domačini. Moj oče je začel kot bančni uradnik. Po materi je dobil majhno trgovino In gostilno. Nekaj časa je vodil tiskarno. Končno je začel s tekstilno tovarno In jo v desetih letih razširil v precejšnje podjetje. Dobro sem se zavedal, da tovarna ni priletele Izpod neba, saj sta oče In mati delala često pozno v noč>
Ponosen sem bil, da je bil moj oče med redkimi slovenskimi tovarnarji. Vendar se ml je pod vplivom splošne ''protlkapltallstlčno'' atmosfere zdelo, da mora biti z lastništvom tovarne nekaj narobe. Po-leg tega se ml je kot dijaku tovarna tudi zamerila, ker je oče hotel, da bi hodil vanjo delat In da bi jo spoznal predvsem s tehnične strani, jaz sen pa takrat za tehniko Imel bore malo smisla- Najhuje je bilo v počitnicah po mali maturi, ko ml je zagrozil, da me bo vpisal v tekstilno šolo namesto v višjo gimnazijo, če ne bom vsak dan delal v tkalnici. Ko sem slišal,- da mu je to nasvetoval nek celjski tovarnar, bi ga z veseljem utopil v žlici vode,
Ko ml je bilo 14 let, sem zbolel na pljučih. Poslali so me v sanatorij v Avstrijo In kasncje,^ko se ml je jetika ponovila, v Švico. Celih 20 mesecev sem bil v Švici priklenjen na posteljo.Bolezen me je privedla do spoznanja, da človek more le malo sam Iz sebe, tako da sem večkrat molil za zdravje. Spoznal pa sem tudi nekaj drugih bolnikov Iz tujih dežel In odpirali so se ml pogledi na svet.
Kjub temu sem bil še nekaj časa tako navdušen nacionalist, da sem razumel celo nacizem, ki sem ga Imel za nemški nacionalizem- Toda ko je Hitler pogoltal Češkoslovaško, je moje navdušenje Izplahnclo Videl sem, da je napadalni nacizem le kaj drugega kot moje navdušenje za Jugoslavijo. Ostalo ml je le nekaj Idej, kot naklonjenost načrtnemu gospodarstvu In močni roki, v čemer me jo potrdil Milan Vidmar s svojo knjigo ;,Med Evropo In Ameriko".
Tisto jesen leta 1939, ko je Hitler napadel Poljsko In je Izbruhnila vojna, sem se vpisal na pravno fakulteto ljubljanske univerze. Študentovski klubi so se tedaj vrstili od skrajno katoliške 'Straže v viharju" do komunističnega "Slovenskega kluba", a pripadal nisem nobenemu, ker ml niti eden ni popolnoma odgovarjal In zaradi študija Itak nisem Imel časa na pretek. Bil pa som član kranjskega študentovskega kluba, kjer smo se zbrali vlsokošolcl vseh različnih političnih pogledov In smo Imeli zelo zanimive razgovore o političnih In društvenih vprašanjih.
NI ml bilo popolnoma jasno, kaj komunisti pravzaprav hočejo, a smatral sem jih za nekakšno Idealiste, ki se bore za pravico,čeprav se pri tem včasih poslužujejo dvomljivih sredstev. Moj oče jo obiskal ZSSR kot član trgovinske delegacije, ki so jo pogajala glede dobav bombaža. V Moskvi jo prebil 14 dni In čeprav je bil zelo zaposlen, jo le opazil, da blaga v trgovinah ni bilo na pretok In da delavske plače nikakor niso bile boljšo kot pri nas. Opazil je tudi, da jo bila delavska disciplina zelo stroga, da so bila gledališča sijajna In da je bila hrana v hotelih za tujce dobra. Razkazali so mu nekaj čudežev tehnike, kot moskovsko podzemeljsko železnico In kanal od Moskve do Volge.
Pri vsem tem je opazil, da se Rusi Izogibljejo pogovorov z tujci. Celo nek pijance se je pobral brez 'besede, ko mu je natakar nekaj šepnil v uho, čeprav je bil preje zelo zgovoren ob restavracijski mizi, kjer so sedeli jugoslovanski delegati.’A na splošno jo oče le
mislil, da je bila revolucija za Rusijo napredek. Edina presenetljiva stvar so bili delavci, ki so živeli v kleti jugoslovanskega poslaništva, Bili so Jugoslovani, ki so priromali v Sovjetsko zvezo kot v obljubljeno deželo, a so se nemudoma zatekli v poslaništvo, čim je bilo odprto, in so prosili, naj jih pošljejo domov.
Eden od kolegov na univerzi jo bil Peter, ki se je bahat,da je historični materialist. Pogosto se jo zapletal v razprave s profesorjem Btltmovtčem, starim ruskim emigrantom. Ko nam je Btltmovtc razlagal, kako ponudba in povpraševanje določat a ceno na tržišču, jo Peter vprašal, kaj jo potem vrednost, ki je po marksistični teoriji enaka vloženem dolu, Btltmovtč jo razlagal in dopovedoval, a Peter je vztrajal na svojem, dokler so stari profesor ni temeljito razj ožil»Mnogi študenti smo držali s Petrom, kor so nam jo zdelo, da zastopa novo znanost proti zastarelim naukom, A Peter in njegovi prijatelji so imeli velike težave, ko so skušali opravičiti sovjetski pakt z Nemčijo, razkosanje Poljske, pograbitev baltiških držav in napad na Finsko, 0-benem so trditi, da so za mir in proti imperializmu ter so prirejali demonstracij e na univerzi proti delni mobilizaciji»
Druga za drugo so padale države Hitlerju v žrelo» Lota 1941» je prišla vrsta na nas» 26»marca, dan po Cvctkovičevem podpisu trojnega pakta, smo študenti priredili demonstracijo, Le skrajni desničarji in Ijotičevci se nam niso pridružili. Policija nas je razgnala izpred ljubljansko univerze in nas napodila iz Zvezde, kjer smo se^zbralt pred Aleksandrovim spomenikom. Prava bitka so j c razvila v študentovskem domu, kjer so študenti metati prazne konzervno škatle skozi okna na policijo in kričali "Živio bratje Japonci'.", kajti Japonska jo tudi bila član trojnega pakta» Policija je vdrla v dom in aretirala vse, k'ftr jih je mogla ujeti» Nekaj študentov pa je pobegnilo na streho in so v pižamah sedeli ob dimnikih.
Naslednje jutro sem šel proti univerzi, da bi videl, če bo še kaj demonstracij» Srečal sem Boruta, ki mi j e navdušeno povedal, da j e bil v Beogradu izvršen prevrat in da je gen»Simovič sestavil novo vlado» Na oglasni deski pred JUTROM sem bral vest "Kralj Peter je prevzel oblast". Od policije sem se je zaslišalo vzklikanje» Po cesti so korakali z zastavami študenti, ki so bili čez noč v policijskih zaporih» Ljudje so se jim pridruževali in kmalu j e po vsej Ljubljani odmevalo petje in vzklikanje. Zvedeli smo za sestavo nove vlade in pozabili na vse strankarske razprtije. Nacionalisti so kričali "Živio Maček!", liberalci so vpili "Živio Kulovec!", kar jim sicer nikdar ne bi padlo v glavo.
Edino komunisti se niso pridružili splošnemu praznovanju»Ko so se zbrali predstavniki študentovskih klubov, da bi sestavili skupen proglas, so komunisti izjavili, da ne morejo podpreti vojne na strani britanskih imperialistov» To nas je pretreslo» Kdo se je brigal za imperializem! Hoteli smo le braniti svojo domovino! "Ali se boste borili za narod in kralja?" jih je vprašal eden od nacionalistov. "Za narod že, ne pa za kralja", je odgovoril komunist in zapustil sestanek»Nekdo je skočil za njim in ga kresnil po glavi»
Tudi oblasti so skušale pomiriti manifestacije, ker so se bale, da bi "severni sosedi utegnili napačno razumeti naše navdušenje", kot nam je dejal nek oficir pred komando divizije» Starejši ljudje so bili treznejši. Oče me je poklical, ko sem v sprevodu korakal mimo kavarne "Zvezde", in mi rekeli "Nikdar se preveč ne navdušuj. Ne veš,kaj še pride", A naše navdušenje je prekipevalo, ko smo kričali, da se Nemcem ne damo, dokler nismo bili vsi hripavi. Naslednji dan smo se vsi hoteli javiti za prostovoljce. Jaz sem moral k zdravniku, ki mi je rekel, naj ne bom neumen, ker se s slabo pozdravljeno jetiko in pneu-motoraksom na obeh pljučih ni šaliti. Zelo sam bil razočaran» A tudi ostale niso hoteli sprejeti .kot prostovoljce. Tolažili so se,da bo t-tak kmalu izbruhnila vojna, nakar jih bodo radi vzeli» V navdušenem pričakovanju smo nadaljevali s poslovilnimi večeri»
Po takem krokanju som prišel 6»aprila pozno v svojo sobo, a tuljenje siren mo je hitro vrglo iz postelje» Nad Ljubljano so bila nemška letala. Začelo se je» Takoj sem se odpravil domov v Kranj» Večina kranjskih študentov se je odpravljala v prostovoljce in le z te-
žavo so me prepričali, da ne morem z njimi. Fantje v študentovski legiji so doživeli nekaj hudih dni. V Novem mestu so jih obstretj.evaia nemška letala. A še hujše je bilo, ko so jih v Zagrebu sprejeli nemški tanki in Ustaši.
Negotovost je bila tiste dni huda. Ljubljanski radijski oddajnik v Domžalah so razbile nemške štuke. Nemški radio je recimo poročal, da je bilo požganih nekaj nemških vasi blizu Kranja, čeprav nemških vasi ni bilo ne blizu ne daleč, a tudi od slovenskih nobena ni zgorela. Končno smo 9.aprila zvedeli, da je padlo Skoplje. Zdelo se nam je neverjetno. Odrezani smo bili od Grčije in polom je bil neizogiben.
Čudno se je zdelo, da smo le nekaj dni preje tratili toliko besed o naši ''slavni vojski'1, ki se je zdaj razblinila v nič. V štabih so pač preveč pogrevali staro slavo iz prvo svetovne vojne,da bi se mogli posvetiti modernim vojnim problemom. Upoštevali tudi niso razpoloženja med vojaki. Zdelo se mi je, da bi se bila morala jugoslovanska vojska umakniti v Bosno, kjer bi moralo biti vse pripravljeno za daljše operacije. To bi kajpak pomenilo, da bi bili Slovenija in Hrvatska prepuščeni sovražniku in bi ekstremisti dobili osnovo za trditev, da so jih Srbi izdali. A proti-jugoslovansko razpoloženje med Hrvati je že itak bilo tako, da ne bi moglo biti slabše.
Polom je Slovence zelo potrl. Nekateri na Gordnj.skem so se v obupu celo tolažili, da bo pod Nemci vsaj red. Drugi so se norčevali iz Jugoslavije in Srbov Nene je oče poslal na Golnik, še pred-no so prišli Nemci, a kakih deset dni kasneje mo je nujno poklical v Kranj. Mesto je bilo polno nemških zastav in nisem se več počutil doma. Tudi se nisem dolgo zadrževal Nek tovarnar, ki je preje trdil, da je Poljak, a se je zdaj izkazal za Nemca, nas je posvarit, da me bodo Nemci zaprli. Odpravil som se v Ljubljano in čez nekaj dni so mi sledili starši in drugi sorodniki.
Krožile so govorice, da bodo Nemci začeli zapirati.Ko se nekaj dni ni nič zgodilo, so se nekateri Kranjčani odločili, da se ni ničesar bati in so se vrnili v Kranj. Moj stari oče je bil med njimi. Nič drugega si ni želel, kot da bi ga v miru pustili doma. Toda čez nekaj dni je bil stari oče spet v Ljubljani in Ib majhen kovčeg je prinesel sabo. Nemci so pričeli zapirati, na debelo. Starega moža je vse skupaj zelo potrlo tn^maja je umrl. Čeprav sta bila stara politična nasprotnika, jo Msgr.Skerbec, kranjski dekan in prav tako begunec, takoj ponudil, da ga bo pokopal.
Begunci iz Gorenjske in Štajerske so se zlivali v Ljubljano kjer so Italijani začeli svojo fašističko komedijo, a j ih vendar ni bilo mogoče primerjati z Nemci. Mnogi Italijani so si domišljali, da nam prinašajo rimsko kulturo, kar so pokazali s tem, da so porušili spomenike kralja Petra in Aleksandra. Nekaj slovenskih politikov je napravilo veliko napako, da so postali člani pokrajinskega sveta 'Pro-vincia di Lubiana11 s fašističkim visokim komisarjem. Verjetno so zares želeli pomagati Slovencem skozi težke čase; a če bi Italijanom odrekli sodelovanje, bi se morda izognili žalostnim posledicam in I-talijani bi se morda obnašali bolj pametno.
Čeprav so vodilni člani Sveta kmalu odstopili, se napako ni dalo popraviti. Ljudem se je zdelo, da s fašistično Italijo in nacistično Nemčijo ni kompromisa. Italijani su kmalu pokazali, da bi nas radi poitalijančili, če bi le imeli dovolj časa in moči. Nemci so medtem uvajali novi red na Gorenjskem in Štajerskem, da bi 'vrnili nemštvo tem starim germanskim d žclam'1. Junija so pričeli s transporti deportirancev v Srbijo. Vlaki z Gorenjske so morali skozi Ljubljano. Rdeči Križ je pripravil okrepčila, a mnogi smo se vtihotapili na kolodvor v SiŠki, kjer se je ponoči ustavil vlak z deportiranci, in smo pozdravljali znance v vagonih. Naslednjič jo kolodvor stražila italijanska vojska. Množica ljudi, ki se jo zbrala, jo pričela prepevati domoljubne pesmi, ko jo privozil vlak z deportiranci. Italijanski oficir jo zapovedal, naj se razidemo in vojaki so pripravili puške na strel. Tedaj so je zgodilo nekaj čudnega. Popadel mo j e	tak
strah, da sem so obrnil in zbežal s tako naglico, da som skoraj podrl otroka. Čeprav me nihče ni opazil, me je bilo kasneje večkrat sram zaradi tega.

Odseljeni Slovenci so bili v Srbiji sprejeti kot bratje,čeprav so biti zaradi poraza in Ustašev srbski ljudje takrat precej protijugoslovansko razpoloženi o Deportirancem in vsem tistim, ki so se zatekli v Ljubljano, so Nemci zaplenili imovino* Zaplenjena jo bila tudi Sirčcva tovarna in vsa ostala naša imovina in proglašeni smo bili za sovražnike države in naroda. Delavcem v tovarni so povedali, da morajo biti veseli, ker so jih osvoboditi krvosesa Sirca in jim prinesli pravico. Tovarno so Nemci preuredili za izdelovanje letalskih delov.
PRIHODNJIČ:	Osvobodilna Fronta in Pravda.	(Copyright)
+ : + : +	-h	+ : + : +	-1-:+:+: + : +
"ODPRTA NOČ IN DAN SO GROBA VRATA"
Dne 21.oktobra je v Chigwellu,Essex, na domu svoje hčere ge.A= ne Stuttard umrla zgledna slovenska krščanska mati gospa MARIJA ŽE= BOT, v starosti 79 let.
Pokojna je bila mati šestih otrok,ki žive na vseh dolih sveta. Njen mož pokojni g.Franjo Žebot jo bil ugleden slovenski javni de = lavo c in dolgoletni župan mesta Maribor. Po zasedbi Mariboru v apri lu 1941. je bila vsa družina nasilno razpršena na vse strani, očeta Pa je_Gestapo_tako j odpeljal v Dachau, kjer je leta 1945. pred kapi tul acijo Nemcijekončal v krematoriju. Gospa Marija se je z druži no začasno umaknila v Ljubljano, lota 1945. znova odšla, v begunstvo v Avstrijo, nak^r je pomladi 1948. prišla v Anglijo k svojima hčer= kama. Kljub vsemu trpljenju in ponižanju je ohranila globoko in ži= vo vero, do zadnjega diha zvestobo Bogu in slovenskemu narodu.
.Pogreb je bil 26.oktobra ob lepem številu rojakov.Uv.mašo za = dušnico je opravil č»g.I.Kunstelj,ki je imel tudi pogrebne obredne molitve v slovenskem jeziku ter se v lepih besedah od pokojnice tu= dl poslovil. Pokopana je na pokopališču v Leytonstone. Na grob je oilo položenih veo.vencev, med njimi tudi lep venec rdočih^nagelj = nov s slovensko tribarvnico. Iskreno sožalje žalujoči družini, bla= go.gospa pa naj v miru počiva na tujih tleh in uživa večno plačilo pri Bogu. Bog pa nam Slovencem daj še mnogo takih mater'
‘Peter Selak
PRED DESETIMI LETI
O R C 6 N E
"... .naslednja statistika.. ,ka že,koliko je bilo v nekaterih be ograjskih ministrstvih leta 1932 zaposlenih srbskih in nesrbskih uradnikov: V ministrstvu za notra nje zadeve je bilo od 127 uradni kov 113 Srbov; v ministrstvu za zunanje zadeve je bilo od 219 u= rednikov 180 Srbov; ministrstvo za pravosodje je imelo od 137 u= rednikov 116 srbskih; v ninistr= Stvu za prosveto pa je od 156 u= rednikov sedelo kar 150 Srbov... Y odstotkih je bilo 87^ Srbov... Skoda da niso znane tudi števil= ke iz Predsedstva skupščine,Pred sodstva senata in Predsedstva vla de,iz Mar šolata in Ministrstva dvora,Glavne kontrole in Državno ga sveta ter iz Ministrstva voj= oko.... Kaj so vendar rekli nat) '•.4 slovenski ministri in ... po litiki...?" KT št.33/15.XI.1949.
25.oktobra so vsi slovenski župani,pokrajinski in občinski svetovalci na Tržaškem podpi= šali spomenico na predsednika ital.vlade,kj er ob petletnici Londonskega sporazuma opozarja jo ital.vlado,kaj je še treba izpolni ti.
V Celovcu je avstrijski zun minister dr.Kreitsky sprejel za s topstvo slov.nar.nanj šine,slo venski tisk pa s ten v zvezi o menja ministrovo izjavo,da je treba dati Slovencem iste pra= vice kot jih Avstrija terja za tirolske Nemce.
Na poti v Manchester je dr. Vlado Dedijer,ki bo eno leto pre =5===~3===iXLL2i_o_par tizanih_2__ POVERJENIKA K.T.: Mrs.P.Miladinč vie,12.Oxford Rd,INGLEBURN,NSW ( A\stralij-i) in Mr. J .Žer jav,ll4Pope St., FAIRFIEL D, Conn., U.S.A.
OD MESECA
Komunisti so ta mesec praznovali ob= letnico oktobrske revolucije. Med cestit= kami, ki so jih prejeli v Moskvi, sta bi= li tudi Eisenhowerjeva in Titova. Ta po= slednja vsebuje Hestitke Hru&ciovu "osebno" in "Članom slavne KP Sovjetske Zveze, ki je pod Leninovim vodstvom izvršila revolu= cijo". - Jugoslovanski Časopisi so se pri tem na vse kriplje trudili, da bi dokazali, da so se revolucionarji 1917.leta borili za "nove, svobodne, demokratske in zares enakopravne odnose med socialističnimi de= želami," kar danes propagira ZKJ. Toda sov jetski odgovor na vse to je možno videti v objavi političnega priročnika "Elementi političnega znanja", ki je izšel v Moskvi, v katerem autorji napadajo jugoslovanski "revizionizem" in trdijo, da Titov režim ne podvzema mer za utrditev socializma v Jugoslaviji, A med onimi deželami, ki so na koncu pretekle vojne zvrgle izkorišČevaL ce z oblasti, je Jugoslavija na zadnjem mestu in omenjena samo mimogrede.
Trenutno trajajo medeni tedni med Ita= lijo in Jugoslavijo, kot je Klic Triglava že poročal v pretekli številki (uvodnik o izboljšanju razmer v Trstu). Sodelovanje med obema državama'je zelo pestro. Podpisali so tudi nov sporazum s katerim je italijanskim ribičem 'dovoljeno loviti v jugosl.vodah. Ealje sporazum o obmejnem prometu (okrog 20.000 tovornih automobilov prekorači mejo vsako leto), o povečanem gospodarskem sodelovanju, trgovini (Italija je najboljša jugcšl. odjemalka)j itd. Državni podtajnik za zunanje zadeve Folchi je bil nekaj dni v Beogradu, a mešani jug. italijanski odbori ža manjšine in tehnično znanstveno sodelovanje so zasedali v Rimu.
Po drugi strani pa je avstrijska vlada na Dunaju odobrila pokrajinski vladi v Ce= lovcu deset milijonov Šilingov kredita za proslavo šO-letnice koroškega plebiscita, ki se bo vršila drugo leto. To smatrajo v Jugoslaviji za začetek nove proti-sloveh= ske kampanje, na Koroškem.- Avstrijci bi radi zvrgli odgovornost za zatiranje slo= venske manjšine na jugosl.vlado, češ, da jugosl.vlada ne Želi normalnih odnosov z Avstrijo, ker da noče plačatj_ odškodnine za podržavljeno avstrijsko imovino v Jugo= slaviji. Po drugi strani'pa je novi avstrij ski zunanji minister priznal, da ima jugošL. manjšina na Koroškem pravico do istega po= ložaja, kot ga zahteva Avstrija za svojo manjšino v Italiji. Toda s tem, da Avstri= ja grozi Italiji, da bo to vprašanje sprožila v Združenih Narodih, si sama sebi ko= pije grob, ker se otepa vsakega poskusa,da bi se rešilo vprašanje koroških Slovencev.
DO MESECA
Organ zveze komunistov Jugoslavije, KOMUNIST, je 29.oktobra spet pogrel fe= bruarsko pismo CK ZKJ, v katerem je CK kritiziral nekatere nezdrave pojave "no vega razreda". Kljub .temu-, da je bilo baje veliko storjenega, da se take poja ve odpravi, KOMUNIST trdi*, da se še vedno kršijo pravice samoupravnih organov in da obstoja birokratski odnos napram delavcem. Poleg tega se razsipajo druŽ= beni skladi, obstojajo privilegije in protekcija in prihaja do pogostih inter vencij. Odloki delavskih svetov in raz= nih organov družbene samouprave so v ne katerih podjetjih in ustanovah gola for= malnost. Slučaji pritiska in izigrava= nja odločitev raznih komisij delavskih svetov (n.pr. za zaposlitev, dodelitev stanovanj, itd.) s strani vodstev podje tij so še vedno pogosti. Ljudje, ki se drznejo kritizirati, se znajdejo brez posla na cesti, ker da so baje š'kodova= li ugledu podjetja odn. njegovega vod= stva. Včasih se tudi navajajo razlogi za odpust s posla, ki na prvi pogled iz gledajo docela zakoniti. Kar se tiče razmetavanja denarja iz raznih skladov, KOMUNIST trdi, da se vrši dosti preveč proslav raznih obletnic, razkošnih ban= ketov in "uradnih potovanj". Plače raz= nih gospodarskih, tehničnih in družbeno političnih funkcionarjev se večajo brez sorazmernega povečanja kvalifikacij in odgovornosti. To se tiče raznih pred= sečnikov delavskih svetov, upravnih od= borov in sindikatov kakor tudi sekretar jev organizacij Zveze komunistov. Vse te pojave, pravi časopis, vodijo ljudi do prepričanja, da je nujno imeti "zve= ze" in delati "usluge" kot v starih ča= sih. To, pravi KOMUNIST, ima slabe poli tične posledice in proti temu se mora zveza komunistov boriti.
21.oktobra se je v Mariboru vršilo ve liko zborovanje v Čast šO-letnice KPJ, na katerem je govoril Kardelj. Potem ko je naslikal rožnato sliko sedanjih go= spodarskih prilik v Jugoslaviji in po= sebno v Sloveniji, je zavrnil one, "ka= terim je to .stopilo v glavo in ki meni= jo, da sedaj lahko vse dosežemo in ki zahtevajo povečane investicije, višji življenski standard, veČ proračunskih iztiatkov, itd." Ako bi to dovolili, je dejal Kardelj, bi "ustvarili gospodar^ sko nesorazmerje, ki bi nas potisnilo nazaj za nekaj let," Zato 'je potrebno vztrajati .pri sedanji liniji in "reali stično oceniti materialne možnosti,ako hočemo doseči rezultate." Večji zaslužek
mora zaviseti od večje proizvodnje. Kar delj je tudi dodal, da "ne smemo pozabiti nerazvitih področij v naši državi in da je naša prva naloga v bodočnosti nuditi pomoč tem področjem,"
Podobno zborovanje so 9..novembra imeli tudi ljubljanski študenti*in akademiki na Kongresnem trgu.-Govoril je Vlado Krivic, bivši sekretar partijske organizacije na univerzi pred vojno. Dejal je, da ItO biv= ^ih študentov ljubljanske univerze nosi odlikovanje ljudskega heroja. 25 jih je če mrtvih, med njimi Boris Kidriči in Tone Tom äii, katerema so po zborovanju odkrili spo nenike v avli 1jubij. univerze. - Govoreč o povojnem razvoju je Krivic dejal, da je ljublj. univerza dobila pet novih fakultet,_ popolno medicinsko in stomatološko fakulte to, deset novih institutov in tri visoke akademije. Letos študira 8,750 akademikov v primeru z 2,170 v Šolskem letu 19l0/ll.
GOSPODARSTVO*. K0t sem ze napovedal, je zve zna skupščina sprejela zalcon o obdelovanju zemlje. Zakon nim’a nobenega vpliva na last ništvo, toda obvezuje poljedeljce, 'da se drče gotovih načel moderne proizvodnje.Ta načela se bodo razlikovala od pokrajine do pokrajine v skladu z njihovim razvojem. Ljudski odbori ne bodo mogli zahtevati iz= polnjevanja nadel, ako ne bo na razpolago zadostne opreme in drugih sredstev, ki za= vise od investicijske politike.
Prevoz robe po čeleznici se bo podražil s 1. januarjem za 15$.- Kot je ^e znano, se ... bodo s 1.januarjem dvignile tudi cene elek triki in stanovanjem. Zaradi povišanja sta narine še bodo plače povečale za 6~$, toda ne glede na to bi se morale plače po planu povečati za okroglo 1% na'leto. Trenutno ni nikomur jasno, ali bo .obljubljeno povečanje dodano 7$ ali pa bo to vse.
Skupina beograjskih doktorjev je prouči la prehrambene "navade" Jugoslovanov in za kljuČila, da je hrana delavcev v rudarskih področjih nezadostna. Vrednost njihove hra ne se giblje od 2.100 do h.300 kalorij na dan. Poleg tega ji manjka proteina in ma= ŠČob ter vsebuje preveč škroba. Hrana polje deljcev' se giblje od 2.000 do 3.200 kalorij namesto 5.000 za časa sezone. Tudi njihova hrana vsebuje preveč Škroba, ker jedo veli ko kruha. Hrana mestnega prebivalstva je zadovoljiva, toda tudi ti jedo preveč kru= ha.
Poročal sem, da bo tovarna motornih ko= les TOMOS v Kopru pričela izdelovati auto= mobile francoske zname Citroen. Iz tega se daj ne'bo nič, ker je zveza automobilske industrije odbila'dovoljenje, da bi TOMOS
postal automobilska tovarna. Zveza sma= tra, da bi se splačalo samo, ako bi to^ varna lahko izdelala kakih 100,000 auto mobilov na leto, ne pa samo 1.000, kot je bilo predvideno. Hudobni jeziki trdi jo, da je pri tem igralo vlogo vprašarje konkurence CRVENI ZASTAVI iz Kragujevca, ki izdeluje FIATove automobile... TOMOS bo letos izdelal 17.000' motornih koles, a njegova kapaciteta je 50.000 koles.
Smatrajo, da je polovica zagrebških lokomotiv v tako slabem stanju, da: se jih ne izplača več popravljati. Kupiti bodo morali 57 dieselovih in 8 elektiiČ nih lokomotiv do 1961.leta, drugače bo nastal resen zastoj v prometu.
Slovenski inženirji pripravljajo na= Črt sistema sedmih vodnih elektrarn na Savi med Litijo in Krškim. Pripravlja= jo tudi načrte za dvig nivoja 'Save,ta= ko da bi postala plovna od Ljubljane do Zagreba. V ta namen bi .zgradili u= metno .jezero pri Planini (pri Rakeku), ki bi dajalo Savi dovoljno količino vode v suhem obdobju.
Med novimi cestami, ki jih bodo do= končali letošnje leto, bo tudi Ljub= Ijana-Celje. - Sedaj, ko so podpisali konvencijo o obmejnem ^eležniškem pro metu, se pričakuje, da bo tudi zveza med Gorico in Novo Gorico obnovljena.
Tržačani (Slovenci in Italijani) red no hodijo v Jugoslavijo po meso, ker .je cenejše kot v.Trstu.
RAZNO:
Vsi Sveti.bodo spet postali javni praznik v Sloveniji.
Zlata in Stjepan BrČič sta nedavno pobegnila v Avstrijo, toda njun beg je imel težke posledice. Na pot sta se podala z dvema otrokoma, enim starim 11 let in drugim 15 mesecev. Vodič je bil mlad fant, ki jih je pustil na ce dilu, ko so ga.najbolj potrebovali. Na potu je namreč izbruhnil snežni vihar, v katerem je fant izginil brez besede. Oba otroka sta umrla od mrazu, medtem ko sta se njuna starša komaj privlekla na avstrijsko stran in sta sedaj v ce= lovski bolnici. Avstrijska polioija je vodiča aretirala - toda to otrok ne bo priklicalo v življenje.
Tito se. je dlje časa nahajalna red= nem .letnem zdravljenju na Brionih.
• V toku je rekonstrukcija idrijskega rudnika Živega srebra. Sedanja proiz= vodnja znaša letno 398 ton.
I. STANIČ