Drabosnjakov „Izgubljeni sin."
Dr. Fr. Kotnik, Ljubljana.
I.
Med ljudskimi igrami, ki jih je prevedel ali spisal Drabosnjak,
navaja Anton Trstenjak^ tudi »Izgubljenega sina«. Njegovo
poročilo je točno. L 1910. sem dobil od Janeza Lipica, mlinarja v
Dolah (Duelah) pri Vrbi, prepis iz leta 1877. z naslovom »Igra od
zgublanega sina«. Prepisovalec namreč na koncu s svinčnikom
pisanega rokopisa pripominja: »Prepisano raz knigo rajnega
Andreja Šuster zvrhnji Drabosenik v Kamne. Pisano na den sv.
Jurja v lete 1877. Joh. Lippitsch. Čeravno mi je Lipič zatrjeval,
da je igro prepisal iz tiskane knjige,^ vendar tega ne moremo
za gotovo trditi, dokler ne najdemo kakega tiska Izgubljenega
sina. Verjetno je, da jo je prepisal iz kakega vezanega rokopisa,
saj so se tudi druge Drabosnjakove igre širile po bukovnikih
med narodom, n. pr. pasijonska in božična — trikraljevska igra.
Rokopis je pisan na celih polah, ni vezan in obsega 48 strani.
»Nastopi« (prevod nem. »Auftritt«), nastopajoče osebe in navo-
dilai zsi igralce so pisani z rdečim svinčnikom — kar je bilo v
predlogi bržkone pisano z rdečilom. Lipič je precej dobro obvla-
dal gajico, ki jo vseskozi uporablja, dočim so starejši prepisi
Drabosnjakovih del pisani v bohoričici. V nemških besedah je
vplival nanj deloma tudi nemški pravopis. Lipič — le enkrat sem z
njim govoril — je bil inteligenten mož. Mlinarjem tudi Drabos-
njak ni odrekal razumnosti, zložil je tudi »rajme od mlinariov«.
Imamo tudi drugih primerov iz Koroške, da so mlinarji bili
bukovniki, ki so mnogo bukev prebrali in jih tudi prepisovali.^
Očitno je, da se je Lipič trudil, poiskati nemškim izrazom slo-
venske. Ta prepis je edini izvod Izgubljenega sina, ki je dosedaj
znan.
IGRA.
OD ZGUBLANEGA SINA.
Parolkus.*
Jes pridam k vam z imenam frone;
Jes bom vam povedov Komedije začetk in konc.
17*
260 Dr. Fr. Kotnik:
Jes vas prosim kna mej ta mena za norca,
In pošlušejta Komedijo do konca.
Jes pridam te pervi od Komedije kvam,
Da Komedijo oznanim vsam.
Jes prosim vse skupa naj prej,
da tu obedn za špot nemej.^
Jes sim že povedov da je mena frone ime,
Pa doro pošlušejta vi mene.
Jes vam povem da knemata to cuedi" govoriti.
Al pa smajati mata celu tiho biti
Jes vam povim, da vsaki doro pošlušej in glej,
Doklir na bo Komedija naprej.
Da bo se vam lih špask zdevo ali pa mivo,
iVli kna mormo špilati al kna bota tiho.
Zakaj eni vise radi slišijo in vedo.
Kader mata smeh pa velko rajmov zamudijo.
Kadr mata smeh kaku pa naseden govoriti oča.
Seda za mano pride zgublenega Sina oča.
Zadi pride te mvajši sin in nja brater mov.
Ta mvaši Sin be pa rad te diev od oči mov.
Da bi šov z njim v tuje in naznane kraje.
Da bi vživlov vesele spile in raje.
On bo za diev svoj ga oči zvo trucov,
Nja Bratr ga bo sivno pucov.
Kaker šitro bo njomi oča diev dav
On se bo furt v tuje kraje poda v.
In se bo z žanstvam okoli vačov.
Da bo vse zagnov, da še birte kna bo pvačov.
En birt njomi bo vzev konja in kistno preč,
Kaidre pa gvant, da poj da brez hvač.
Le merkajta kaj še bo potle
Kaidre ga bojo z ruetami taple.
On poj da taku rivn naprej.
In poj da za almožno prosit vsaki krej.
Obedn na bo njemu kruha dauv.
On se bo zad k Oči mov podav.
Al na poti bode gvadi opašov
Natu ga bode an Purgar našov.
Tega bo on za almošno prosov drič
Natu pride k njemu sam hudič.
Drabosnjakov „Izgubljeni sin." 261
Noj ga bo trucov da bi skuz šbert konc uzev
Natu se bo njega an Angel božji anvzev.
Sin tri dni ni kruha jedev
Zatu bo od gvadi okoli padov.
Tam bo spet žinjov k svojemu Oči
An Purgar pravi pojdi z mano al oči
Jes bom tabe že anu devo pokazov
Al pa boš per mene svinje pasov.
On gre veselo z njim naprej
In vakota je še hujši kakor prej.
Zatu je on gvada okoli padov drič,
In spet pride k njemu te hudič.
Noj porače ti pravzetni Aman^
Ti si že moj in si ferdaman.
Natu bo peršov božji angel njemu k pomoči
Noj ga popele k svojemu lubemu Oči.
Oča bo anu velko vesele mov
Kir bo nja Sin peršov mov.
Al bratr bo sivno jezn na nja
Kir ga bo vidov vešivega in stergana
Oča bo ta stareša sina svariv
Da bi kar taku nausmilan nabiv.
Natu bo on Oči oblubov
Da ga bo spet z sercam lubov.
Prosim vas kaku sim vam povedov prej
Da obedn per Komediji ne pladrej.
Mi se bomo dobro pomujali
Zatu bota nas tudi dobro pvačali.
Merkajta kaj bo vsaki zane raj me mov
Te nuc ponašata vi sabo mov.
Bog vas obvarej vse skupa
Sdaj bota vidali in slišali vse tuka.
Na moje Prijatale.
Da lih kteri dobo eno besedo pod nues
Prosim vas kna vzemita za en ferdrues.
Devejta vaše delo blisk in zbestu naprej
Ta čes da bo naše Komedije krej.
Jes to Komedijo knisem naredov da bi kratek čas meli
262 Dr. Fr. Kotnik:
Al pa da bi čest od ludi želeli.
Vso čest bomo mi Bogu dali
In te eksempel ludem za pobolšenje nali.
Mi smo sami tejsti in mavi pridni
Kna troštejmo se biti v nabesah te pridnji.
Tu pramisli vsakteri doro sam
Al nas kna bo prad grehi sram.
Zgubleni Sin je sturov ano pravo pokoro
Je biv tudi srečen na smertno uro.
1. nastop. OČA, SIN IN BRATER.
Oče nagovarja sina, naj ostane doma in ga ne pozabi, kajti
veliko grenkosti je zanj prebil, mu pomagal k dobremu kruhu, na
stare dni pa ga zapušča. Spomni naj se matere, ki je ž njim
veliko trpela. Sin pa bi rad pregledal svet; zato naj mu oče izroči
del, ki mu pripada. Oče ga prosi in opozarja na nevarnosti. Nje-
gova leta gredo h kraju. Sin bi lahko bil brez skrbi pri njem.
»Kadar bodam mojo dušo pustov, saj bom tabe vse zapustov.«
Sina pa le žene v svet, doma človek ničesar ne sliši in ne
vidi, potovanje mu bo »k večjemu pridi.«
V tujini se slišijo redke reči, tam se človek izuči. In ko se bo
vrnil, bo veliko modrejši. Ljudje ga bodo izpraševali, on pa bo
vse vedel. Bog naj očetu ta čas da zdravje, da se bodeta zopet
videla. Če pa oče umre, ga bo že brat pokopal, kakor se spodobi.
Oče mu pravi, da res ni lepšega, če kdo ve vse reči. Zato naj
prav porabi svoja mlada leta, potem ga bodo ljudje zelo štimali.
Na potu pa so dvojni ljudje: eni so srečni, drugim pa se slabo
godi. Naj bo »brumen«, kajti kdor se Boga boji, je srečen. Naj-
večje umetnosti na svetu so lepe čednosti. Naj živi po zapovedih,
saj je dovolj od njega poučen. Kdor pa nima Boga pred očmi
in igra in pije in pri ženstvu okoli leta, tak zapravlja svoja mlada
leta. Od njega bo dobil denar in obleko. Naj oboje varje, da ne
bo kruha stradal, ljudem škodo delal in kradel, da ne bi prišel
na beraški stan in se vrnil nekoč strgan in ušiv. Če nobena prošnja
ne pomaga, naj pa odide. Oče gre in prinese vrečo denarja. Med-
tem pa sin vzklika, kako je vesel, ker mu bo del odštet. Sedaj se
bo gostil v delavnik in v nedel. Šel bo v tuje in neznane kraje
vživljat kratek čas in raje, lahko bo sedaj med veselo kompanijo
igral, rajal in pil. Doma ga je oče trdo držal. Brat naj ne bo
Drabosnjakov „Izgubljeni sin." 263
Žalosten, saj mu ni del odvzet. Še brat ga nagovarja, naj ostane
doma in še enkrat vse premisli, a sin odgovori, da ima sedaj
denarja, on poj de po svetu, brat, »večji norec«, pa naj ostane
doma otvežen kakor pes. Še žal mu bo, da ni šel z njim. Pride oče
in mu izroči ves del. Lepo ga še nagovarja, naj pobožno živi, moli
in se ogiblje igre, pitja in nečistosti, naj ne bo gluh pri božji
besedi, da ne bo pregnan iz njega božji duh.
Kader je božji duh od človeka drič
Potam pride v nja sam hudič.
Noj vzame svojo boningo v serci notre
In napeluje k vsam griešam potle.
Kadar ana že taku na štriki derži
Stori da njemu Božja besieda ne diši
Noj ga k vsomi grieši vabi
Da človak čisto na stvarnika pozabi. —
Varuje naj se tudi nečistega ženstva, gleda naj, da bo izve-
ličal dušo.
Sin se zahvaljuje in obljubi, da bo očetove besede ohranil v
srcu. Oče se poslavlja:
Moj preseroni Sin tu vzemi sabo
In sam gospod Bog pojdi s tabo
Noj bodi na raiži tvoj tovarš
Da se čej na kteram kamne navdarš.
In brat ga še enkrat nagovarja, naj bo pameten in naj se
ravna po očetovih navodilih.
2. nastop. SIN IN SLUŽABNIK.
Sin se veseli vreče denarja in pravi, da si bo dal storiti
žlahtno obleko, da mu bo krčmar dal boljšo sobo, žlahtne j še
jedi in lepšo deklico. Sedaj bo z deklicami po tabernah rajal in
pel. Oče ga je sicer svaril, a ves njegov »žin« pa je bil, da bi dobil
od očeta svoj del in šel v lepo mesto, da bi tam dobil lepo deklico.
Služabnik ga vpraša, če kaj želi, nakar mu Sin naroči, naj osedla
konja. Konj pa je že osedlan. Dobro. Odidiva v neznan kraj in
celo pod drugega kralja. Tam bom sam svoj gospod in ne bom
več ubogal očeta in mater.
264 Dr. Fr. Kotnik:
3. nastop. SIN, SLUŽABNIK, BIERT, KERČMARICA,
ŠČER.
Sin je prišel s služabnikom v mesto, kjer mu ugaja. Zato
naroči, naj poišče »proper taberno,« kjer imajo dobro vino in
znajo napraviti dobre jedi in kjer je kaka deklica.
Sin odide, služabnik hodi »po ispe« in sreča krčmarja, ki
mu pove, da ima stanovanje na razpolago, samo če ima njegov
gospod kaj denarja. Služabnik pravi, da ima gospod dosti žlahtnih
kamnov in zlata in srebra dobro mero. Ce je pa tako, potem ga
naj pripelje, lepo ga bo vkvartiral in žlahtno traktiral. Služabnik
vpraša, če ima kaj lepih deklic za kratek čas. Krčmar odgovori,
da ima lepo ženo in hčer, ki ju pokliče in naroči, naj gosta lepo
sprejmeta in poljubita, ko bo voščil dober večer. Krčmarica in
hči nagovarjata služabnika, naj gotovo pripelje svojega gospoda,
ki bo pri njih vse dobil. Sin prihaja, služabnik vse predstavi. Gost
pravi, da je že dovolj po svetu hodil, a nikjer ni našel tako
lepega ženstva:
»Kaku mene moji serci boli
Kakor bi eni terni skoz serce bli.
Kir jo oddelač ogledujam sam
Mene je prad njo sram.
Dele jo ogledujam, lepši se mi zdi,
Da se mene od lubezni tresajo kosti.«
Krčmar svetuje hčerki, naj pozdravi gospoda, a ona pravi,
da si ne upa, nakar jo mati prosi, naj ž njim govori kakor kaka
nedolžna devica. Hčerka res gre, ga prijazno nagovori in vpraša,
koliko jezikov že zna. Sin odgovori, da bi rad svet in deklice
pregledal, govori pa »lata j niš« in materin jezik. Vpraša jo, koliko
jih ona zna. »Glih vašo znam govoriti.« Naj vstopi, da bo videl,
kako fletni so »frava«. Prime ga za roke in ga pelje k očetu in
materi. Ta ga nagovarjata, naj ostane pri njih. Sin naroči malico,
ki pa je po krčmaričini izjavi že pripravljena. — Mati mu ponuja
svojo hčer.
4. nastop. BIERT, BIERTINJA, ŠČER, SIN IN SLUŽABNIK.
Krčmarica poživlja služabnika, naj ji pomaga mizo pokriti,
ker je njegov gospod naročil malico in bo vse dvojno plačal. Naj
pomaga nositi vino in jedi. Čeravno je gost moder, bo pri njih
Drabosnjakov „Izgubljeni sin." 265
prišel ob vse. Ko je vse pripravljeno, gre služabnik ponj. Krčmar
in hči ga vodita za roko, za njim pa stopa služabnik. Sin prosi
krčmarico, naj sedi hči pri mizi zraven njega. Sedejo. K mizi
povabi tudi krčmar j a in krčmarico. Pijejo in pošljejo po godce,
ki takoj pridejo in igrajo (gori dievajo). Sin veselo pije, stiska in
ljubi hčer in poživlja godce, da »frišno zadevajo«. Ko nehajo,
ponuja sin vino krčmarju in krčmarici, ki pijeta. Hči je vesela in
želi, da bi gosta vselej imela. Gost zopet pozove godce, ki za-
igrajo. Medtem pa ljubi hčer in ji šepeče na uho.
Hčerka izrabi priliko in izrazi željo po zlati verigi, ki jo nosi
gost okoli vratu. Sin pravi, da hoče imeti od njega le uborno in
slabo reč in ji izroči verižico, ki jo obesi hči na svoj vrat in se
mu lepo zahvali za njo. Nato ji natakne na prste še polno »rinčic«.
Deine ji klobuk na glavo in jo poljubi. Nato pa pravi krčmarju,
kaj bi še ugnaH, da bi pregnali dolg čas. Na misel mu pridejo
kvarte, ki jih izroči neki fantič. Krčmar, ki ima namen, gosta
oguljufati, poživlja, da še pred igro pijeta, da bosta bolj korajžna.
In pijeta, dvakrat, krčmar pa izpije samo polovico. Stavita vsak
po 50 kron, krčmar dobi in pravi, da je greh, ker je gost pri hčeri
ležal. Ta pa odgovori, da bo drevi spet pri njej.
Stavita na novo. Gost že čuti, da je pijan, zopet izgubi.
Š č e r :
»Lubi oča dons mata srečo
od te najde* mata 10 liet večo«"
Sin vabi hčer, da gresta leč. Odideta.
Krčmar razkazuje svoji ženi, koliko ima denarja. Kar gost
ne bo zgubil pri igri, bo pa zarajal. Ko bi več takih lumpov dobil,
bi kmalu obogatel. Pa ga je opominjal, naj ne bo pri igri tako
vedel; če ne *bo bolj patzil, bo postal gol berač.
Krčmarica:
»Moj preserčni mož, ti si ga ferdamano otrupov
Glih od tah denar j ov boš ti mena an liep gvant kupov.«
Krčmar: Seveda moraš imeti lepo obleko, pa se še pomujaj
da boš dobila od njega žlahtne kamne in zlato. Hčeri pa povej,
da se prav okoli njega »ščava« in mu ukrade vse denarje, ko bosta
ležala. Žena obljubi, da bo to storila in da se bo denar ukradel,
ko bo gost spal. Mož še svetuje, da mu je treba bolj streči: »saj
viš kadar maj o ovce ovno se maj o ostrici.«
266 Dr. Fr. Kotnik:
5. nastop. SIN, BIERT, BIRTINJA, ŠČER, SLUŽABNIK.
Sedaj perpele Sin ta Bierta ščer za roče, in
ima eno bievo kapo na gvale in Ščer jemu žaki
denarjov vkrade in je skrivši Matare poda.
Mati se razveseli in je svojmu možu da, da je
doro skrije.
Ko prihaja gost, ga vpraša krčmarica, kako je kaj spal. Gost
odgovori, da ni mogel imeti pokoja, ker mu je sova na glavi
pela, slišal je vsako uro biti. Če ugane, kakšna sova je bila,
ji da 40 kron. Krčmarica pravi, da je to težko uganiti, ker pa je
zaslužek tako velik, si bo lomila glavo. (Denar ima že krčmar.)
Sin bi rad s hčerko pel, a ta bi rajši igrala. Za stavo naj bo obleka,
ki jo imata oblečeno, oba imata lepo in drago. Kdor bo zgubil,
mora iti nag. Sin bi rad dobil. Krčmarica medtem ugane, da
je sova, ki je po noči pela, bila njena hči, kar gost potrdi.
Nato hoče krčmarica plačilo — 40 kron. Gost ji naroči, naj danes
še žlahtnejšo malico pripravi kakor prejšni dan, naj gre v mesto
in vse potrebno nakupi. Pri malici mora biti častivredna »pošteta«,
torta, velik, lep marcipan, pecivo, žlahtna salata in cuker, proper
kruh, pečen špeh in puter. Vse to naj pripravi, pa še ptice, ribe in
zverinske pečenke. In še žlahtno pitje, rimsko vino in godci in
deklice za petje morajo biti. In naj vse kar najbolje napravi, da
bo vse tako, kakor ima žlahten kurfiršt. Saj ima vrečico denarja
in dukatov, zato je vesel:
»Eh ustni in vesieli bodmo mi
doklir mamo ta živlenja dni.«
Krčmarica zahteva 40 kron, ki jih rabi za priprave k malici.
Gost ji odgovori, naj gre z njim, da ji bo dal denarja. Išče v svoji
kištici, pa jih ne najde. Prestraši se in gre hčer vprašat. Ta ga
poživlja, naj vse pregleda, gotovo jih je zunaj zgubil. Sin pa
trdi, da mu jih je vzela po noči v temi. Hči odgovori, naj molči,
če ne, dobi »kvafernico«. Nato osumi krčmarico, ki se ves čas
malo smeje. Gost trdi, da mu jih je vzela, ko je spal, saj je bila
v kamri. Krčmarica pa odgovori, da vendar sme v svojo kamro
iti, s hčerko mu jih nista ukradli. Krčmar prihaja in gost se tudi
njega loti, saj je vendar z njim hodil. Ker vso noč nikjer drugje
ni bil, meni, da ima denar kdo izmed domačih. Mislil je, da so pri
njih pošteni ljudje. Krčmar zatrjuje, da so pri hiši vsi pošteni.
Drabosnjakov „Izgubljeni sin." 267
saj je Že veliko gospode pri njem bilo. Sin sedi potvarjen pri mizi
in drži glavo podprto. Kako je vendar mogel med take ljudi priti,
zanj ni večje nesreče ko ta. Žalosten je in joka. Hči pravi: Moj
ljubi, ne bodi žalosten, saj boš mošnjo nazaj dobil, gotovo jo je
skril dober prijatelj. Gost pa odgovori, naj ga ne imenuje več
»moj ljubi«, ljubezni je konec, ker ga je za ves denar odrla, niti
beliča nima več in tudi žlahtni kamni so preč. Hči pa pravi, naj
gre k očetu po denarja, saj oče še živi. Svojemu očetu pove, da
gost nima več denarja. Sede k mizi in se smeje. Krčmar preti
gostu, da ga bo vrgel iz hiše, če nima več denarja. Gost zatrjuje,
da jih res nima, za en del ga je krčmar »ošpilal«, en del je
zarajal, en del zapil, drugo pa mu je najbrž hči ukradla. Krčmar
pravi, da bo že na kak način dobil denar od njega. In sedaj se
začne še krčmarica vsajati in zahtevati plačilo za mujo pri pri-
pravljanju jedil. In hčerka zahteva tudi plačilo, ki ga je obljubil.
Sin: Sedaj me za plačilo navijate, a ste vedno dvojno dobili, pa
še okradli ste me za ves denar. Krčmar odgovori, da bo že dobil
plačilo, vzel mu bo konja, kišto in kar je notri. Hčeri in ženi pa
veli, naj ga slečeta do srajce in pobereta vse lepo oblačilo za
plačilo, nato pa ga naj stepeta od hiše. In hči in mati mu res
začneta slačiti jopič, on pa se brani, nakar mu zagrozi krčmar,
da mu bo prebodel vamp, da bodo izstopila čreva. Slečeta ga do
srajce in pobereta vse iz »neržikov« (žepov). Sedaj pa pride nje-
gov služabnik in pravi:
»Kaj mata zano komedijo z mojim gospudom babe
kir sta ga zmiram luble zvo rade.
Mai, mai, kaj kaj tu pomieni
Da se Biertinja od jeze pieni.
Dave je on mena dav denar j ov
De bi goce naštelov dab se nuejco (nocoj) zrajov.
Sedaj ga pa Biertinja za vase vač
koku je se vse tu taku hitro sprabemivo
Jes bom vtekov mena se bo lih taku godivo.
Jes pernjam kna bom več sužov
Jes vidim kaj je on zan špot zasužov.«
Služabnik odide, sina slečejo. Ko je slečen, prosi, da vsaj
strganih cot (cunj) nanj vržejo. Hči pravi, da mu še cot ne bodo
dali in naj bo nag. Krčmar vrže nanj star lajbič in strgane hlače.
Nato ga hči in krčmarica tepeta s šibo po zadnjici, nakar odide.
268 Dr. Fr. Kotnik:
Peti nastop: SIN, TAJFL IN PURGAR.
Sin vzdihuje k Bogu, od kod je moglo vendar priti, da se je
spreobrnila njegova sreča v nesrečo. Ko bi bil očeta ubogal, ne
bi bil tako daleč zašel. Bog se ga naj usmili in mu bodi milosti j iv
ter ga reši nadlog. 2e tri dni ni videl kruha in nič jedel. Bog mu
naj odpusti grehe in naj ne pusti občutiti svoje jeze nad njim.
Od lakote ne more več hoditi. Koliko jedi pride na očetovo mizo!
Če bi le imel drobtinice, ki padajo z očetove mize, bi lahko pre-
gnal lakoto. Sedaj pa mora od hiše do hiše kruha prosit.
Purgarja, ki gre mimo, prosi za kruha, a ta mu odgovori, da
je v deželi velika lakota, da se mora tudi sam z ženo večkrat
postiti, zato naj gre po mestu prosit. Sin odgovori, da se je rodil
ob nesrečni uri in ga prosi za božji dar. Pur gar mu ne more ničesar
dati, veliko mora delati, a še lakoto trpi. Sin prosi Boga za milost,
ker pri ljudeh ni usmiljenja in zopet prosi purgarja za vbogajme.
Ta odvrne, da je komaj nekaj jesti dobil, čeravno je dvojno
plačal, velika dragota je v deželi, da še ni bilo take. V mestu se
ne more za denar dobiti kruha, še meščani nimajo kaj jesti.
(Purgar gre preč. Natu zgublen Sin doli pa-
de na zemlo. Natu pride hudič k njemu in ma
an nag meč v roc i.)
Hudič očita zapuščenemu sinu vse njegove grehe. Opustil je
vsa dobra dela in je tak grešnik, da mu Bog ne bo odpustil, zanj
ni nobene pomoči ali milosti. Božja kazen je očitno nad njim in
lakota ga bo umorila. Sedaj mora biti pogubljen. Nadenj je
prišel glad in »špot«, sedaj pa čaka nanj večna smrt. Sedaj naj
Aneman (Aman) »požinja« (premisli). Ponuja mu meč in naj
stori konec. Sin poprašuje, kaka nadloga je prišla nadenj, naj
pove kako mu je ime.
»Moji ime je sam hudič
Ti si moj, jes pote pridam drič
Ti na žinjej več na pukuro
Zate ni pomueči na smertno uro«.
Sin pravi, da sam ve, da je tavajoč grešnik na svetu in da
ni za nebesa.
Nato pa pride hitro angel in pravi hudiču, da nima več oblasti
nad njim in naj se pobere. Izdere satanu meč iz rok in ga tepe in
naganja skozi vrata, za njim pa še vrže meč.
Drabosnjakov »Izgubljeni sin." 269
Angelec izgubljenemu sinu prigovarja, da ne sme obupati,
čeravno mu je satan vse njegove grehe »pred postavil«. Naj se
skesa in stori pravo pokoro, Bog mu bo odpustil grehe, naj ne
obupa nad božjo milostjo, čeravno bi imel grehov kakor peska
pri morju. Če se bo skesal in zapustil priložnost, mu bo Bog vse
odpustil. Naj ne obupuje nad božjo milostjo, kajti Bog je usmi-
ljen. Še večji grešniki so se spokorili, prosi naj Boga, da ga privede
k očetu in mu podeli svojo milost. Lakota je prišla od »niderlih«
življenja, naj voljan pretrpi in v kratkem bo prešla.
Ker ga je angel tako lepo potolažil, je sinu pri srcu lahko.
Pokora se mu zdi lahka. Vpraša ga, kako mu je ime.
»Jes sim en Angel od teh, kteri so pred tronam peli,
Jes sim k tabe posvan, da bi griešniki en eksempel meli.
Da bi obedn na božjej mivosti ne scagov
Moja dovžnost je, da bi vsača v nabese spravov.«
Ker ga je tako lepo potolažil, bi sin rad vedel, kako mu je ime.
Angelc: »Jes se muč božja imlujam
In vsačomi človeki dobro svetuj am«.
Nato pravi sin, da mu je hudič tako strašno naslikal njegove
grehe, da ga Bog ne bo več hotel vzprejeti v svojo milost. On pa
ne obupuje nad božjo milostjo, ampak se s satanom močno
bojuje in močno zaupa v Boga, da mu bo zopet dal denarja in
blaga in da mu bo velike grehe milostno odpustil, k dobremu
kruhu priti pripustil in da bo križ lakote odvzel in »v svojo gnado
gore vzev«.
Angel ga opominja k stanovitnosti v božji milosti, kajti
hudič ga bo še hujši prijel kakor prej.
Ko sin žalosten tam leži, pride mimo purgar in ga nagovarja,
naj vstane in gre po hišah prenočišča prosit. Sin pa mu odvrne,
da je zato tako slab, ker že tri dni ni jedel kruha, pri ljudeh je
prosil, a zaman. Umreti bo moral gladu. Purgar odgovori, da vsak,
trpi lakoto, kdor nima dela. Ubožec se mu ponuja v službo, ker
zna delati, noč in dan mu bo delal za jed, da ne bo umrl gladu
na tem mestu. Purgar se ga usmili in mu reče, naj vstane. Dal mu
bo delo ali v hiši ali pa bo svinje pasel. Sin se mu zahvali, nato
odideta.
270 Dr. Fr. Kotnik:
Šesti nastop. To prida jo SIN, OČA, TAIFL, ANGELC, SLU-
ŽABNIK, BRATER.
(Najprej pride sin in ma en Korp podpazdiho
in palco v roc i.)
Ko izpregovori par besed, pade. Pripoveduje, da ga je gospod
poslal svinje past, a tako je oslabel od gladu, da je padel; saj še
gospod ni imel več kruha.
»An tak gvad je mena vomov
Kadar bi jas s svinjami jesti smov.
Ja zvo rad bi jes z njimi jedov
Taku sim biv vačen, da sim vse pvavu vidov.
Pa še svinje niso dovol plev dobile
Da so še za korenjam v zemlo rile.«
Pregrešil se je proti zemlji in nebu in prosi Boga, da bi ga
rešil lakote. Zaslužil je božjo kazen, kesa se in prosi odpuščanja.
Kako je lahkomiselno odšel od doma, čeravno so mu branili oče,
mati in brat. Koliko tujih delavcev ima oče in vsem daje obilno
kruha, on pa trpi lakoto. Začne glasno jokati. Zopet pride hudič
in mu govori: Pri očetu si imel dovolj kruha, sedaj pa trpiš lakoto.
Misliš, da si spokorjen, a zaman. Bog te je zapustil, tvoj greh je
večji ko milost božja.
»Ti si biv prevzetn in ofartn kakor Aman
Ti si ja na venčne čase žie ferdaman.
Tukaj imaš ti sabvo
In vzemi lebn nagvo«.
Angelec pride, ošteje hudiča in pravi:
»Satan pojdi v gvobočino tega pekva
Ta človeka duša se ne bo per tabe pakva«
Nato vzame hudiču meč in ga tepe po hrbtu, izgubljenega
sina pa bodri:
»Vstani gore in vzdigni se k tvoj mi Oči
Se kna mudi jedi po dni in po noči
In reci lubi Oča moj
Tukaj je te zgublan sin tvoj.
Jes sim grešiv v nebu in pred tabo
Kaku me je sram pred tabo.
Jes nisim vrieden več tvoj Sin imlovan biti
Naj mena za ana tavarharja k tabe priti«.
Drabosnjakov „Izgubljeni sin." 271
Sin se po teh besedah čuti srčnega in močnega. Ce bo le
mogel, bo šel. Angel ga bo spremljal.
»Jes bom na poti tvoj zvesti tovarš
Da se z nogo na enam kamne ne odarš.«
(Odideta.)
Nastopi oče Izgubljenega sina, ki je izvedel, da je sin vse
zapravil. Ne ve, kje hodi. Pa če bi prišel domu, bi bil vesel in bi
mu nataknil svoj prstan. Sanjalo se mu je, da je prišel strgan
domov. Ko oče sedi pri mizi in ima z roko podprto glavo, pride
izgubljeni sin in gleda od daleč. Sklene, da bo šel k očetu, čeravno
je malopridno zapravil svoj del. Boji se, da ga bo oče nagnal,
sram ga je. Vidi očeta, kako pri mizi sedi in je žalosten.
Oče ga od daleč zagleda, hitro vstane, mu teče naproti in
pravi, da bo imel vesele stare dni, ko vidi, da se sin vrača. »Bog
tabe primi sam« ga pozdravi s starim slov. koroškim pozdravom.
Oče ga objame in ga poljublja, sin pa pade pred njim na ko-
lena, ga lepo prosi za odpuščanje, ker se je pregrešil zoper njega
in nebo in ni vreden, da se imenuje njegov sin. Naj ga sprejme
za najemnika, pridno mu bo delal za jed in pijačo. Oče ga z
veseljem sprejme:
»Moj lubi sin, ti si zgublan biv, si naj dan gratov,
Jes sim tebe gmetn, ti boš spet moj prijatov«.
Izgubljeni sin vstane. Pride sinov služabnik, ki je že davno
pri očetu v delu. Utekel mu je, ko sta sinu oni ženski hlače vzeli
in ga je krčmar naganjal s šibo skozi vrata.
Oče ulkaže služabniku, naj prinese boljšo obleko starejšega
sina in naj ga po stanu oblečejo, nataknejo prstan in pripeljejo
pitano tele, da se zakolje. Sina povabi v hišo, kjer bodo rajali,
peli in se veselili. Vstopijo v hišo. Med tem pa pride starejši sin
s polja. V roki ima sekiro, na glavi pa košaro, ker je sejal. V hiši
čuje muziko in petje, raj in skakanje. Kaj naj bi to pomenilo.
Služabnik, ki pride iz hiše, pove, da se je vrnil brat, da je oče
zaklal pitano tele, povabil sosede na gostijo, zato imajo godce
in so veseli, ker se je sin zdrav vrnil. Dobro je, da se je drugi sin
vrnil, ker je služabnik baš mislil iti ponj na polje in ga prositi, da
mu pomaga pripraviti stole, mize in žHce.
Sin se jezi in pravi, da ne mara za polom v hiši, ker je prsten
in ima košaro in sekiro. Od jeze ne bo šel v hišo, kjer godejo
272 Dr. Fr. Kotnik :
godci na čast zablodniku. Naj pove očetu, da noče priti v hišo in
biti zraven tega »ludrovca«. Služabnik odide. Starejši sin je delal
ko živina, oče pa mu nikoli ni kupil poliča vina, ludrovcu, ki je
svoj del zabil, pa napravi gostijo. Vsi ljudje se bodo smejali.
Če bi on bil njegov oče, bi ga spodil s cepcem.
Iz hiše pride oče in vpraša drugega sina, zakaj ne gre v hišo.
Sin je razžaljen, češ, on je doma pridno delal, a oče mu ni kupil
niti poliča vina, nikoli mu ni dal niti kozliča, da bi se veselil s
prijatelji, sedaj pa je prišel strgan in ušiv lump, ki je svoj del
zagnal z ničvrednimi ženskami, pa ga oče gosti s sosedi. Dokler
je on doma, ne gre v hišo.
Oče mu prigovarja, naj ne bo jezen in naj se veseli z bratom:
»Moj sin, ti si ves čas per mena biv.
Per mojej mizi jedov in piv.
Kar je bu moje, je bu tvoje.
Al je zagnov, je zagnov svoje.
On je biv mertov, je živ gratov
Je biv zgublan, bode naš prijatov.
Kna bodi ana tača kamnitna serca,
Kir je peršva mov ta zgublana ovca.
Nidva morva njemu lepu postrieči
Nja je že taifl mov zvezana s striči.
On je pokuro storiv in je sam v se šov.
On je mov z grivanim sercam prišov.
On bo z nami nabeško kralestvo zaduebov.
Zakaj bi se ne veseliv in njega ne lubov«.
Drugi sin je po teh besedah potolažen in odide z očetom v
hišo, s tem pa je tudi »konc te komedije«.
III.
Igra o izgubljenem sinu sloni na lepi svetopisemski priliki
Luk. XV, 11—32.^" Kar pa je v Sv. pismu le označeno, je v igri
Tia široko izpeljano, posebno v prizorih v gostilni v tujem mestu,
novi elementi so tudi v hudičevih in angelskih scenah in še dru-
god. Ti elementi so se že prav zgodaj vrinili v našo snov.
Približno iz 1. 1300. je znana francoska pesem »Cortois d'
Arras«, ki so jo bržkone deklamirali po vzorcu komedij. Po snovi
spominja na duhovne drame, ker vsebuje zgodbo o izgubljenem
Drabosnjakov ^Izgubljeni sin."
18
sinu. Na koncu se poziva občinstvo, da zapoje Te deum, kakor se
to čestokrat dogaja v duhovni drami. Posvetni drami se približuje
delo po široko razpredenih scenah iz malopridnega življenja iz-
gubljenega sina; kakor v poznejših dramatizacijah, tako je osre-
dotočeno že tu glavno zanimanje na bivanje izgubljenega sina v
gostilni, kjer dve ničvredni ženski, dama Perette in dama Man-
che-Vaire pregovarjata neumnega mladeniča z laskavimi bese-
dami. Pesnik pa je dal sinu še francosko ime Cortois."
V dobi humanizma je dobil izgubljeni sin v igrah še več
posvetnih pridevkov. V vseh dramah ima v scenah, ki slikajo nje-
govo posvetno življenje, skupne poteze. V slabi hiši ga
vlačuge z laskavimi besedami pregovarjajo,
oguljufajo ga pri igri, ukradejo mu denar in
obleko in nazadnje naženejo na cesto.^^ Tudi
Drabosnjakov Izgubljeni sin ima iste scene. Prizor, v katerem
gostilničar jeva hči pregovori sina, da ji da zlato verigo, sega
nazaj na Gnafeja (Gnaphaeus).^^ Ta je dramatiziral snov pod
naslovom »Acolastus« (tiskano 1529).^* Nanj je vplival Teren-
tius, posebno po komediji Eunuchus.^" Macropedius (c. 1475 do
1558) je tudi obdelal snov o izgubljenem sinu v drami »Asotus«.
Dosti potez je povzel po Plautu. Dramatiziral ga je okoli 1. 1510.
Protestantovsko usmerjena je igra Burkharda Waldisa iz 1. 1527.^'^
Cisto religioznega značaja je duhovni ep »Suze sina razmetnoga«
Ivana Frana Gunduliča iz leta 1622., ki ga je zložil po vzorcu L.
Tansilla »Le lagrime di San Pietro«. Delo je razdeljeno v 3 plače:
1. Sagriješenje »Vivendo luxuriöse dissipavit substantiam«. —
2. Spoznanje »Et reversus in se«. 3. Skrušenje »pater peccavi, jam
non sum dignus«.^'^ Zunanjega dejanja je malo. Snov je samo
tenek okvir za široko polje pesnikovih lirskih izjav.^^ To je že
delo baročne dobe.
Na Dunaju so 1. 1560. igrah Acolasta Viljema Gnafeja (Gna-
phaeus). Acolastus je izmed prvih Prodigovih dram, ki obravna-
vajo snov o izgubljenem sinu v 16. in 17. veku. Acolastus-Asotus
je zrasel iz moralistično didaktičnih potez humanizma. Služil je
tudi za komedijo o dijaškem življenju." V dramah o Prodigu se
je premaknil akcent od grešnikovega kesanja na zablodno živ-
ljenje. Humanistična okolica daje barve za oris miljeja. Sin
je dijak, življenje v tujini je dijaško življenje. Produkt je študen-
274 Dr. Fr. Kotnik:
tovska komedija z antičnimi tipi zapeljivca, parasita, vlačuge in
zvodnice. (Joh. Müller, Jesuitendrama str. 16—17. Glej pod
op. 19.)
Četudi kaj takega o Drabosnjakovem Izgubljenem sinu ne bi
m,c^li trditi v polni meri, je pa vendar verjetno, da se je ohranil
v njem spomin na dobo sholarjev, kajti sin zna »lata j niš« in
materin jezik, in na študentovsko komedijo. Jezuitska drama, ki
se uveljavlja od 1. 1600. naprej, je drugačna. Problem domotožja
po očetovi hiši (nebesih), hrepenenja po večnem in vrnitve obli-
kuje dramo v baročnem smislu.-"
Duhovne igre, ki so vzprejele tekom časa veliko posvetnih
elementov, so našle svoje varno zavetje na kmetih, kjer so jih
uprizarjali kmetski igralci. In tako je bržkone "tudi Izgubljeni sin,
ki ga je prevedel Drabosnjak — original gotovo ni — iz reper-
toarja koroškega kmetskega gledališča med Nemci. Ker pa je še
premalo takih iger objavljenih, še ni mogoče primerjati našega
teksta z nemško predlogo. Mogoče je predloga bila tudi kaka ti-
skana igra o izgubljenem sinu. Videli pa smo, da ima naša ljudska
igra združene v sebi različne elemente iz raznih stoletij, počenši
od 14. veka in sega deloma tudi v dobo latinske drame.
Ko našteva Trstenjak Drabosnjakova dela,-^ omenja med
njimi tudi Izgubljenega sina in pravi: »Vse te igre predstavljajo
danes gozdanjski igralci« — torej še 1. 1892., ko je izšla omenjena
knjiga. Za prologom so uvrščeni v igri verzi, ki jih je avtor
naslovil na svoje prijatelje igralce. Komedijo so najbrž začeli
igrati že za njegovega življenja.
Uprizarjala jo je pač ona gledališka družba kostanjskih kme-
tov, ki je igrala tudi njegovo pasijonsko igro:
»Sakai moi fraid bi tak biu
De bi jeft entekai bratrou dobiu
De bi je k tej komedijej zue sbirou
Ino prou zue komandierov
Ali se bojo ani nauzhiti teli
Bomo to shaloftno komedijo imeli«.^^
Gotovo so imeh igralci sitnosti pri cenzuri in tudi pri cerkve-
nih oblastih radi močno realističnih scen v Izgubljenem sinu. In
morda zato nič ne slišimo o uprizoritvah te igre, dočim so Ko-
stanjčani Drabosnjakovo pasijonsko igro še letos igrali.^^
Drabosnjakov „Izgubljeni sin'" 275
18*
Opombe.
^ Slovensko gledališče str- 195.
^ Beiträge zur Volksliteratur Kärntens. Programm des Staats-Obergymna-
siums zu Klagenfurt 1909/10 str. 7.
' Tak primer je Matija Kresnik iz Stražišča pri Guštanju.
' Parolkus — Prologus. Tudi božična igra ga ima poosebljenega. Nastopi
pred igro in pove kratko vsebino.
' V rokopisu tvorita ti dve vrsti samo eno.
^ cuedi =1 dazu.
Drabosnjak je poslovenil tudi svetopisemsko igro »Aman in Ester.« Glej:
Nekaj pripomb o koroškem pesniku in pisatelju Andreju Schusterju — Dra-
bosnjaku. »Čas« 1911 str. 143.
« Najda = dobitek.
" Veča: tukaj davek, ker so kmetje plačevali večo (Wetschenpfennig) za
svoje sodne zbore. Veča pa pomeni danes tudi davkarijo. Grem na večo = dav-
karijo. (Dobrla ves). Veča (sh vieče) je v pravem pomenu prvotno kmetsko
sodišče, v prenesenem pomenu denar, ki so ga morali za veče plačevati in na
zadnje kraj, kjer so denar plačevali — danes davkarija.
" Lampe — Krek, Zgodbe sv. pisma II. del str. 393—394.
" Izdal jo je Méon, Recueil de fabliaux. Paris 1808 zv. 1. cit. Creizenach,
Geschichte des neueren Dramas I. 381.
12 Creizenach II. str. 121.
" Creizenach III. str. 343.
" Creizenach II. str. 75.
1= Cr. II. 123 in 1247 Naše scene v gostilni so slične ko Gnafejeve, ki so
nastale po Terencijevem vplivu (Eunuchus).
" Nov tisk: Der verlorene Sohn, 'ein Fastnachtspiel von Burkard Waldis
(1527). Halle a. S. Max Niemeyer 1881. V Ljubljani ima knjigo seminar za
germansko filologijo.
" Suze sina razmetnoga. Uvodom i tumačem za školu popratio prof. Kerubin
Segvič. Drugo popunjeno izdanje. St. Kugli, Zagreb.
18 Milivoj Srepel, O Gunduličevim »Suzama sina razmetnoga«. Rad Jugosl.
akad. knj. CXXVII, Zagreb 1896. str. 113.
" Johannes Müller SJ, Das Jesuitendrama in den Ländern deutscher Zunge
vom Anfang (1555) bis zum Hochbarock (1665) I. Bd Dr. Benno Filser Verlag
Augsburg 1930 str. 9.
Ibid. Str. 9—10. V II. zvezku str. 123. so navedeni kraji, kjer so jezuitje
uprizorili Izgubljenega sina.
" Slov. gledališče str. 195. »
22 Nekaj črtic o slovenskih pasijonskih igrah na Koroškem. Dom in- Svet
1912 str. 14.
23 »Na cvetno nedeljo in na velikonočni pondeljek priredijo Kostanjčani
Drabosnjakovo pasijonsko igro v Dobu pri Loga vesi.« »Koroški Slovenec« z
dne 5. aprila 1933.
23 Podrobnejšo literaturo glej tudi Kosch \V.: Deutsches Literatur Lexi-
kon II. sub voce Verlorener Sohn str. 2808.
276 Dr. Fr. Kotnik: Drabosnjakov ..Izgubljeni sin."
Résumé.
L'auteur a trouvé, a Dole pres de Vrba au lac de Vrba, la copie d'une piece
populaire, l'Enfant prodigue, traduite de l'allemand par Andrée Schuster appelé
Drabosnjak, poete populaire slovene de Carinthie (1768—1825? l'année de sa
mort n'est pas exactement connue); la traduction a pu etre faite d'apres quelque
texte imprimé ou d'apres une piece populaire, répandue en manuscrit parmi le
peuple carinthien. La piece est écrite dans le patois slovene carinthien parlé
dans les environs de Vrba (Velden am Wörthersee). L'auteur donne une
analyse de la piece et essaie d'en trouver la source. Il constate que, déja, la
chanson française »Cortois d'Arras«, d'env. 1300, contient les premiers éléments
des scenes dans l'auberge, ou deux femmes malhonnetes, dame Perette et dame
Manche-Vaire, avec des paroles flatteuses, essaient de séduire le jeune homme
ignorant. Des scenes d' auberge semblables a également l'humaniste Gnaphaeus
dans son drame, »Acolastus«, qui est influencé par l'Eunuque de Térence. La
piece populaire slovene F Enfant prodigue fut jouée par les paysans — amis
de Drabosnjak déja, quand Drabosnjak vivait encore. Pour l'époque postérieure,
il n y a pas de données et, probablement, on n' a plus joué la piece, a cause de
la censure et de l'autorité ecclésiastique, considérant les scenes extremement
réalistes, tandis que la Passion du meme auteur a été jouée encore cette année.