URN_NBN_SI_DOC-HVDKPASV

BOGO PREG ELJ Še nam je v očeh njegova m alce nervozna, a tak o živa k re tn ja , ko si prižiga cigareto, še nam je toplo od njegovega vedrega nasm eha, ki je v hipu razm rščil čelo v ljubezniv, sk o raj p reše re n izraz, š e n am zveni v ušesih njegova m n o g o k rat tako šegava, h u d o m u šn a beseda. Še ležijo n a n aših p isalnih m izah njegova vabila n a sejo pred av ateljev k n jižn ičarsk e skupine n a Pedagoški akadem iji, š e sm o polni njegove vitalne, nikoli m iru jo če osebnosti, n ab ite z n eutru dn im i, p rek ip ev ajo ­ čim i, neizčrpnim i energijam i. T ako n am je, k o t da se bom o ju tri zopet sestali, d a bom o zopet reševali k n jižn ičarsk a v p rašan ja, d a bom o zopet govorili o novih n a ­ č rtih in d a bom o zopet razp rav ljali o štu den tih , o tistih štu d en tih , p red k aterim i je tak o sram ežljivo skrival svojo zares očetovsko n aklonjenost. T oda vedno znova se zavem o, da je to bilo. S am o tren u tek . T isti tren u tek , ko srce pozabi n a svoj u sta lje n i ritem , ko en k ra t, d v ak rat še u d ari in se za vedno ustavi, tren u tek , ko se življenje sreča s sm rtjo . B eseda, ki je še hip p red te m o bjem ala vso družbo, utihne, k retn ja, ki je še hip p red tem ponesla m isel v p ro sto r, zastane, lice, ki je še hip p red te m sijalo od čustva, otrpne. Sam o ta tre n u te k s svojo neusm iljeno, nerazum ljivo, nesm iselno nep rek licn o stjo je m ed nam i in p ro feso rjem Pregljem . T ren u tek, ki ga je iztrgal iz naše sredine. In ven d ar se v tem tre n u tk u ni vse p retrg alo , o stal je v nas, ki sm o ga poznali in spoštovali. P rofesor Pregelj je bil n am reč resnično srečen, saj je bil m ed redkim i, ki jim je bilo delo p rav a stra s t. K ot d a m u dela nikoli ne bi bilo dovolj. In to delo je ostalo. O stalo je, k a r je n ap isal in tega n iti na knjižničarskem p o d ro čju res ni m alo. O stalo je, k a r je sto ril za šo lanje b ib lio tek arsk ih kadrov. Ze leta 1947 je v Poročevalcu postav il n a dnevni red v p raša n je knjižn ičarsk ega n a ra ­ ščaja. In to v p rašan je ga je vznem irjalo p rav do zadnjega. V edno znova in znova je opozarjal, kako p o m em b n a je sk rb za kad re, p red av al je n a razn ih tečajih, izpraševal p ri stro k o v n ih izpitih in se potegoval za tra jn e jše rešitve. Da je do tak e rešitv e z u stan o v itv ijo knjižničarskega oddelka n a Pedagoški ak adem iji res prišlo, je v d o b ršn i m eri p rav njegova zasluga. S kak šn im veseljem , s k ak šn im ponosom je p red trem i leti pozdravil prve d ip lo m irane k njižn ičarje, ko je v Delu zapisal: »Ni več ,živih katalog o v’. N a lju b ljan sk i P edagoški ak adem iji sta diplom i­ rali prvi generaciji knjižničarjev«. Od tedaj jih je d iplom iralo že lepo število. P rep ričan i sm o, d a jih bo še m nogo. M orda bo p rišla doba, ko bodo ta k i dip lo m an ti kom aj 127