informativni glasilo ravenskih železarjev
mAVrjEl	m
Leto £XXIII	Ravne	na	Koroškem,	marce	1996	Št.	3
Marec in
“žensko vprašanje”
- nikoli končana zgodba
Tudi letošnji marec - kljub manjšemu javnemu praznovanju mednarodnega dneva žensk, ki ga vse bolj nadomešča materinski dan - ne mineva brez cvetja in razmišljanj o položaju žensk pri nas.
Letošnja “vroča” tema je zahteva po sprejetju t. i. zakona o kvotah, ki naj bi omogočil vključevanje večjega števila žensk v politiko.
V nedavni Delovi anketi sta ta predlog podprli kar dobri dve tretjini vprašanih. Ženske to pobudo v veliko večji meri kot moški pripisujejo dejanski potrebi po večji zastopanosti njihovega spola v organih oblasti, moški pa jo razumejo predvsem kot rezultat predvolilne kampanje. Med vzroki za “nepolitičnost” žensk sta po mnenju anketirank najpomembnejša njihova prevelika obremenitev in pomanjkanje časa, sledi pa jima moški šovinizem v vodstvih strank. Moški pa so bolj prepričani, da se ženske za politiko ne zanimajo in da se v njej slabše znajdejo. Pričakovani učinki predlaganega zakona so na splošno pozitivni; več žensk kot moških pa celo meni, da bi politika postala bolj poštena in manj prepirljiva.
Da ženske ne bi bile uspešne tako kot moški na mestu predsednika države, vlade, ministra, poslanca, direktorja podjetij ipd., je prepričana le manjšina vprašanih. Če bi se ženske lahko odločale o nadrejenem, bi raje izbrale šefinjo kot šefa, moški pa so bolj neopredeljeni. Feminizacija poklicev je po mnenju žensk bolj posledica slabih plač v teh dejavnostih, pa tudi večje pridnosti žensk, medtem ko imajo moški nekatere poklice za generično ženske.
Samo slabih 15 odst. vprašanih Slovencev in Slovenk meni, da so pri nas ženske že popolnoma enakopravne. Znatno več žensk kot moških pa ugotavlja, da so neenakopravne predvsem na področju družinskih obremenitev, da je zanje politična kariera bolj nedosegljiva in da so za isto delo slabše plačane, medtem ko so moški v glavnem prepričani, da so ženske v naši družbi že povsem enakopravne.
Letošnji rezultati o zaznamovanju položaja žensk sploh ne presenečajo niti se ne razlikujejo od prejšnjih let. Marčevske ženske teme se (z dodatki, kot je letošnja politična angažiranost žensk) ponavljajo iz leta v leto. Medtem ko politične stranke nabirajo predvolilne točke, pa se t. i. mali človek (obeh spolov) ukvarja predvsem z banalnimi težavami, kako naj preživi.
SLOVENSKO-JUZNOKOREJSKA POSLOVNA KONFERENCA
Brez prvega koraka ni vseh nadaljnjih
V Fužinarju pogosto pišemo o obiskih poslovnih partnerjev, dobavah naročenih izdelkov, doseganju proizvodnih in prodajnih načrtov ipd., manjkrat pa o tem, kako so se posli sploh začeli.
Nedavni obisk južnokorejske vladno-gospodarske delegacije v Sloveniji je eden od primerov, kako se stkejo prvi poslovni stiki med poslovneži različnih dežel.
Iz podjetja Stroji in tehnološka oprema, Ravne, d. o. o. sta na konferenci sodelovala mag. Ivan Ažnoh ter dipl. inž. Matej Smrtnik, ki je odgovoril tudi na nekaj naših vprašanj.
■ G. Smrtnik, kako je potekala slo-vcnsko-južnokorcjska poslovna konferenca ?
“Poslovno konferenco je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj RS ter s Korejsko trgovinsko promocijsko korporacijo (KOTRA). Slednja je pripravila spisek korejskih podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje s slovenskim gospodarstvom. Na podlagi opisov njihove dejavnosti ter želenih oblik sodelovanja so se slovenska podjetja odločila, s katerimi korejskimi partnerji želijo navezati tesnejše stike. Organizatorji so pripravili časovni razpored srečanj, ki so bila omejena na 15 minut.
Pogovori med predstavniki slovenskih in korejskih podjetij pa so se zvrstili šele ob koncu enodnevne prireditve. Le-ta se je namreč začela s predstavitvijo Koreje in njenega gospodarstva, s poudarki na iskanju možnosti ter postopkih investiranja v tujini, nadaljevala pa s prikazom slovenskega gospodarstva po štirih tematskih področjih (infrastrukturni projekti in gradbena industrija, energetski projekti, strojna industrija, elektro industrija). O Slovenskih železarnah je na kratko spregovorila dipl. oec. Duša Radjenovič s Koncerna.
V Ljubljano so prišli predstavniki 15 južnokorejskih podjetij, ki so se sešli z zastopniki vlade, GZS, agencije za privatizacijo in 46 podjetij.”
■ Srečala sta se s predstavniki petih južnokorejskih podjetij. Ali menite, da bodo naročniki iz Južne Koreje v prihodnje kupovali tudi ravensko jeklo oziroma stroje in naprave?
“Pogovarjala sva se s poslovneži iz koncernov Posco, Daevvoo Construction, Hyundai, Sunkyong Ltd. in Hyosung Corporation. Južna Koreja ima resda zelo razvito jeklarsko industrijo, saj je njena jeklarna Posco po letni proizvodnji 23 milijonov ton jekla druga največja na svetu. Izdelujejo pa
Notranjost hladne valjarne v Posci, ki so ji Stroji Ravne, d o. o. lani prodali prvih 12 pogonskih in delovnih valjev
predvsem t. i. masovna jekla, zato morajo korejska podjetja posebne vrste jekla tudi uvažati. Azijskim poslovnežem sva - glede na njihovo zanimanje -predstavila proizvodni program podjetja Stroji in tehnološka oprema ter jih opozorila tudi na ulitke in odkovke iz specialnih jekel, ki jih delamo na Ravnah. Zanimali so jih predvsem podatki o stiskalnicah, stabilizatorjih, proizvodnih linijah ter možnostih kooperacije. Pripravljeni pa so tudi vlagati v slovenska podjetja, če bi jim to prinašalo dobiček.
V kratkem bo na Ravne prišel predstavnik Hyundaia, čez mesec dni pa še zastopnik Sunkyonga.
Ali bodo na novo vzpostavljeni stiki s korejskimi koncerni obrodili sadove, je v tem trenutku še težko reči. Pridobivanje naročil je namreč dolgotrajen proces, stike pa je treba nenehno negovati. O podrobnostih se sploh še nismo pogovarjali. Vemo, da je boj za kupce oster, zato bomo morali povečati našo konkurenčnost.”
■ Kako ocenjujete takšne oblike spoznavanja tujih gospodarstev?
“Gospodarska zbornica je že v preteklosti pripravila več podobnih poslovnih konferenc, na katerih so se predstavila podjetja iz Madžarske, Avstrije, s Poljske itd. Načrtuje jih tudi v prihodnje. Slovenska podjetja se na tujem lahko predstavijo tudi v okviru sejemskih prireditev (npr. v Bukarešti, Plovdivu, Tokiu itd.).
Z organizacijo nedavne konference sem zelo zadovoljen. To je zelo dobra oblika spoznavanja novih partnerjev - veš, kdo pride, kaj pričakuje, zato se lahko pripraviš in mu kakovostno predstaviš svojo ponudbo tudi s pomočjo propagandnega gradiva. Medtem ko na nekatera mednarodna srečanja pridejo tudi predstavniki manj pomembnih (predvsem trgovskih) podjetij, pa je bila izbira južnokorejskih obiskovalcev zelo reprezentativna. Tudi drugi udeleženci iz Slovenije so bili s pogovori zadovoljni.”
■ Zahvaljujem sc Vam za pogovor in želim uspešno sodelovanje z južnokorej-skimi podjetji.
A. Č.
PRVO
SLOVENSKO
OKLEPNO
VOZILO
VALUK 6x6
V torek, 6. februarja, je Slovenska vojska na vadbišču Žerimlje nad Postojno predstavila javnosti prvo slovensko oklepno vozilo Valuk 6x6, zgrajeno po načrtih avstrijskega vozila Pandur. Izdelali so ga v STO Ravne in ga poimenovali po prvem slovenskem karantanskem knezu Valuku.
Z izdelavo prototipa vozila
- licenco zanj so Slovenske železarne Ljubljana kupile leta 1993 od avstrijske firme Steyr
- Daimler - Puch, Spezial-fahrzeug AG z Dunaja - so družbe SŽ na Ravnah dokazale, da so še vedno sposobne izpolnjevati zahtevna naročila, po čemer je Železarna Ravne do svojega razpada tudi slovela.
Kot je povedal vodja projekta Ivan Vušnik, so se na proizvodnjo oklepnega vozila v STO začeli pripravljati leta 1994. Za nosilca projekta so SŽ določile STO, ta pa je iskal primernega partnerja. Našel ga je v Šerpi, d. o. o. Že v letu 1994 so izdelali školjko vozila in strokovnjaki so njihovo delo zelo dobro ocenili. Vozilo so mehansko obdelali v TSD, izdelavo manjših delov in končno montažo pa so znova zaupali Šerpi. Za osnovni oplesk so poskrbeli domači pleskarji, za končni oplesk in markirni premaz pa vojaški pleskar Potočnik iz Kranja.
Pri izdelavi vozila je imelo pomembno vlogo tudi podjetje Vogard, ki je varovalo proizvodni prostor. Vendar, kot je
poudaril Vušnik, je kultura naših ljudi dovolj velika, da proizvodnja vojaškega vozila ni bila motena.
Vozilo so najprej preizkusili na domačem terenu, znotraj Železarne Ravne in zunaj nje. Voznike so usposobili na Ravnah, in to s pomočjo inštrukturjev iz Steyrja.
Po besedah Ivana Vušnika so glavne tehnične lastnosti vozila Valuk naslednje:
• nizka višina in majhna silhueta
• optimalna balistična zaščita glede na težo vozila
• velika ognjena moč
• velika gibljivost na različnih terenih
• možnost uporabe osebnega orožja iz prostora, zaščitenega z oklepom
• majhen talni pritisk in dobre vozne lastnosti na mehkem zemljišču in pesku zaradi možnosti prilagajanja tlaka v kolesih
• prebrede vodo do globine 1,2 m
•	zmanjšan hrup zunaj	in znotraj vozila
•	uporabnost vozila pri	temperaturah od	- 40°C do	+	50°C
•	robustna konstrukcija,	zaščitenost vseh	pogonskih delov
•	lahek vstop in izstop	iz vozila - nizek	zadnji prag
• možnost zračnega, železniškega in cestnega transporta
■ sorazmerno nizka teža vozila (10,3 t) omogoča vožnjo čez mostove z omejeno nosilnostjo
• lahka priučitev upravljanja z vozilom
• minimalno vzdrževanje, enostavna strega
• gospodarnost, nizki stroški pogona in vzdrževanja
• ustreza zahtevam glede varstva okolja: zavorne obloge so brez azbesta, hladilna tekočina brez komponent FC, barve opleska ne vsebujejo cinkovih kromatov, izpušni plini	motorja	ustrezajo
zahtevam EURO 1.
Z vsemi temi značilnostmi je vozilo Valuk enakovredno tujim vozilom istega razreda. Ima pa še to prednost, da ga izdelujemo doma, v poljubnih različicah (doslej je znanih šest), z opremo, ki jo izbiramo sami, oziroma kakršno zahteva naročnik. Vzdrževanje in servisiranje bo bistveno cenejše kot pri vozilih iz tujine.
V Slovenskih železarnah upajo, da sc bo Slovenska vojska odločila za nakup vozil te vrste in da bo prototipu že letos sledilo naročilo serije. S tem bi bil poplačan tudi nakup drage avstrijske licence za vozilo Pandur, po katerem so izdelali Valuk.
Mojca Potočnik
OSKRBA Z ENERGIJO
V JANUARJU 1996
Dobava primarnih energentov je bila v januarju v redu, enako tudi proizvodnja in oskrba porabnikov s sekundarnimi energenti. Zaradi občasnih prekoračitev porab zemeljskega plina v primerjavi z dovoljenim maksimalnim pogodbenim odjemom pri dobavitelju GEOPLIN Ljubljana smo te trenutne prekoračitve krili s propan-butanom. V ta namen smo porabili 45.352 kg PB.
DRUŽBA	PLAN Sm1*	PORABA Srn3	INDEKS
SŽ-METAL RAVNE	2.187.980	2.572.170	117,6
SŽ-JEKLOLIVARNA	167.400	130.786	76,1
SZ-STO RAVNE	48.980	52.982	108,2
ENERGETIKA RAVNE	2.097.770	1.947.782	92,9
SKUPAJ	4.502.130	4.703.720	104,5
Poleg oskrbe porabnikov z energenti smo v januarju zbrali od družb železarne 68,8 m3 odpadne emulzije in 19.500 kg olja za sežig, in sicer:
2.400 kg od družb železarne, 4.500 kg od zunanjih dobaviteljev in 12.600 kg je bilo pridobljenega s cepljenjem emulzij. Da smo lahko porabnike oskrbovali z energijo, smo vse okvare na energetskih napravah in omrežju sproti sanirali, opravili pa smo tudi vse načrtovane preventivne preglede ter zagotovili zanesljivo in stalno obratovanje naprav. Vse preglede smo organizirali tako, da nismo motili proizvodnje. Opravili pa smo tudi nekaj večjih del na energetskih napravah, in sicer:
V družbi SŽ-STO Ravne, d. o. o. smo v petih priključnih postajah centralnega ogrevanja posodobili avtomatiko, ki bo omogočila tudi reducirano ogrevanje, s čimer se bodo zmanjšali stroški ogrevanja.
Na vročevodnih kotlih I, II in III je Inštitut IVD Maribor opravil meritve zgorelih dimnih plinov in emisij.
Zaradi povečane obratovalne zanesljivosti gorilnikov in s tem omogočanje zahtevnejše toplotne obdelave materialov v peči smo skupaj z oddelkoma industrijskih zidarjev in termoregulacije iz Metala uspešno izvedli 1. fazo rekonstrukcije gorilniške in regulacijske opreme na
1.	konti-žarilni peči, sledi pa še 2. faza rekonstrukcije.
Ker bomo v prihodnje kot substitut za parne in vročevodne kotle uporabljali samo ekstra lahko kurilno olje, smo pričeli z demontažo sedanje opreme in mazutovodov na bivšem mazutnem črpališču v Energetiki. To opremo bomo zamenjali z novo, primerno temu energentu. Po rekonstrukciji črpališča pa bomo lahko polnili tudi avtomobilske cisterne za oskrbovanje porabnikov zunaj Železarne Ravne.
Na podlagi naročil smo opravili več montažnih in servisnih del na omrežju centralne kurjave za zunanje naročnike na območju občin Ravne-Prevalje in Mežica.
Inž. Ferdinand Kotnik
KAKO PRIDOBITI OTROŠKI DODATEK?
V skladu z dopolnjenim in spremenjenim Zakonom o družinskih prejemkih imajo pravico do otroškega dodatka vsi otroci s prebivališčem v Sloveniji, ne glede na to, ali so slovenski državljani ali ne. Vstopni kriterij je 110 odst. povprečne plače vseh zaposlenih v Republiki Sloveniji v preteklem letu na družinskega člana. Višina otroškega dodatka pa znaša od 7 odst. do 22 odst. zajamčene plače.
Vlogo za uveljavljanje otroškega dodatka (novi obrazec je naprodaj v vseh knjigarnah) morajo starši oddati najkasneje do 31. 3. 1996 pri Centru za socialno delo Ravne na Koroškem, Gozdarska pot
17.	Poglavitna sprememba glede na stari obrazec je v tem, da vloge ne bo treba več potrjevati pri posameznih službah (matični urad, davčna služba), ampak bodo vlagatelji v vlogo sami vpisali vse zahtevane podatke in se s podpisom zavezali, da so vsi podatki, ki so jih navedli, resnični.
Edina rubrika v vlogi, ki jo bo treba tudi v prihodnje potrjevati pri delodajalcu, bodo plače in drugi prejemki v bruto znesku za leto 1995.
Vloge za uveljavljanje otroškega dodatka morajo biti pravilno izpolnjene z vsemi zahtevanimi podatki (bivališče, EMŠO, številka hranilnih	knjig	ali tekočih računov,
državljanstvo...), ker le take omogočajo pravilen izračun oz. višino otroškega dodatka.
Vloge lahko oddate osebno na sedežu Centra za socialno delo Ravne, Gozdarska pot 17 ob
• ponedeljkih med 7. in 15. uro
• sredah med 7. in 17. uro
• petkih med 7. in 13. uro.
Prvega maja	bo	začelo	veljati	tudi
določilo o novem prejemku, to je dodatku za nego otroka.	Tega	bodo	prejemali	vsi
hudo bolni otroci in otroci s telesno in duševno prizadetostjo na podlagi mnenja, ki ga bo izdala komisija za razvrščanje otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem razvoju.
Znesek dodatka za nego otroka znaša 30 odst. zajamčene plače. Če je otrok v institucionalnem varstvu, v	katerem	ima
brezplačno oskrbo, znaša višina dodatka za nego otroka 20 odst. zajamčene plače.
Cvetka Kristan
PROJEKT
SAPURA
V STO Ravne, d. o. o., smo pred leti razvili tehnologijo za proizvodnjo stabilizacijskih drogov za osebna in tovorna vozila. V takrat še skupni Železarni Ravne smo razvili in izdelali tudi vso potrebno opremo za redno serijsko proizvodnjo stabilizacijskega droga za R-5 za pivo vgradnjo v Revozu Novo mesto.
V tistem času nismo vedeli, kako v svetu poteka proizvodnja podobnih izdelkov, zato smo se lotili izdelave iz čiste osnove. Nismo bili omejeni z nobenimi dotedanjimi rešitvami, zato smo lahko sprostili vso ustvarjalno sposobnost strokovnjakov na Ravnah, od tehnologov, konstrukterjev, programerjev, elektrikarjev, elektronikov do kontrolorjev. Uspelo nam je izdelati računalniško vodeni krivilni stroj 3D, s katerim smo ob pomoči strokovnjakov za zagotavljanje kakovosti, z AMDEC, s statistično obdelavo podatkov in drugimi metodami zagotovili tako kakovostno proizvodnjo, da smo imeli v zadnjem letu manj kot 25 odst. izdelkov, ki jih je bilo treba ravnati.
V marcu leta 1995 so nas obiskali strokovnjaki iz Malezije s predstavniki	firme
Maschinenbau Pochler iz Hagna, ki ima z nami sklenjeno	pogodbo,	da lahko
prodaja naše izdelke in tehnologijo.
Preden so obiskali nas, so si ogledali tehnologijo in opremo na Japonskem in v Nemčiji.
Nad našo linijo so bili navdušeni in so nas izbrali za dobavitelja tehnologije in	opreme	skupaj z
nemško firmo MBP, ki je tudi nosilec posla.
Konec junija smo dobili naročili z dobavnim rokom december 1995 za izdelavo krivdnega stroja 3D s pripadajočo opremo - hidravličnim agregatom in krmiljenjem, hidravlično stiskalnico s 5	delovnimi	cilindri in
transportnim sistemom za pretok izdelkov skozi stiskalnico. Najtežji del
naloge je bil podatek, da je treba zagotoviti taktni čas za kovanje 8 sekund na izdelek in za krivljenje 16 sekund.
Takoj po kolektivnem dopustu smo sestavili projektni tim, na katerem smo se dogovorili, da bomo poskušali čim več dela opraviti sami. Vso konstrukcijsko dokumentacijo smo, sicer z rahlo zamudo, izdelali v lastnem razvoju. Elektrifikacijo strojev in krmiljenje za krivilni stroj so izdelali v firmi Elvip. Krmiljenje krivilnega stroja je že tretja generacija in je zelo sodobno zasnovano. Poleg drugega ima možnost izpisa dnevnika napak, programiranja itd. V celotni filozofiji krivilnega stroja je zelo velik del znanja strokovnjakov firme Elvip, zato upam, da bomo kljub reorganizaciji STO v Stroje in tehnološko opremo lahko sodelovali tudi pri prihodnjih projektih.
Stroji, ki smo jih predali našemu partnerju, so za	nas zelo	dobra
referenca in upamo lahko na več takih projektov. Trenutno imamo razgovore z več partnerji (Iran, Malezija itd.), in manjka nam le ena dobra referenca za večji prodor na trg. Naša prednost pred drugimi proizvajalci opreme je ta, da imamo možnost izdelave opreme in tehnologije v eni	hiši. Pravo	ceno
doseže oprema na hitro razvijajočem se Daljnem vzhodu šele, če z njo vred prodajamo tudi znanje.
S podjetjem Sapura se pripravljamo na	podpis pogodbe	o prenosu
tehnologije proizvodnje stabilizacijskih drogov, o načinu šolanja na Ravnah in v Maleziji in o ostalem sodelovanju med podjetji na Ravnah in Sapuro.
Glede	na zahtevnost naloge,	saj je cel projekt
unikat, moram pohvaliti vse sodelujoče, Elvip in Šerpo	kot	zunanja sodelavca,	v STO pa	OE
Vzmetarna, OE Pnevmatika, OE Orodjarna, OE TSD in razvojni biro, ki so s svojimi izkušnjami in znanjem pripomogli k uspešni realizaciji projekta. Prvi del	naprave	- krivilni stroj	z	opremo smo
odpremili	28. 2.	1996, drugi del	-	stiskalnico z
orodji in	transportno napravo pa 7.	3. 1996, kar še
vedno zagotavlja možnost, da bo linija v Maleziji postavljena na rok.
Vodja projekta SAPURA Dušan Strmčnik, dipl. inž.
VARNOST PRI DELU
V DRUŽBAH ŽELEZARNE RAVNE V LETU 1995
# UVOD
Varnost pri delu se je v preteklosti pogostoma omenjala zgolj ob dogodkih, ki so povzročili večjo materialno škodo ali težje poškodbe pri delu. Spremenjene družbene razmere in z njimi lastniški odnosi dajejo področju varstva pri delu povsem drugačno vlogo. Lastnik oz. delodajalec, ki ima danes odločujočo vlogo v gospodarskih družbah, je po predpisih, ki urejujejo področje varstva pri delu in zdravstvenega varstva, odgovoren in dolžan zagotoviti ustrezne delovne razmere, s katerimi zaposlenim zagotavlja varnost pri delu.
Seveda pa se obveznosti iz varstva pri delu nalagajo tudi zaposlenim, ki so dolžni dosledno spoštovati predpisane varstvene ukrepe. Nadzor nad izvajanjem obveznosti s področja varnosti pri delu je v pristojnosti delovnih inšpektorjev.
# IZVAJANJE STROKOVNIH NALOG VARSTVA PRI DELU
V družbah Železarne Ravne izvaja strokovne naloge varstva pri delu pooblaščeno podjetje BVD - Ravne, d. o. o., Biro za varnost pri delu, ki z 11 strokovnimi sodelavci zagotavlja ustrezno raven varstva pri delu v posameznih podjetjih.
Med najpomembnejše naloge našega podjetja sodijo:
0 tehnični pregledi sredstev za delo (strojev, transportnih sredstev) z izdajo spričeval o varnosti 0 redne ekološke meritve na delovnih mestih 0 ugotavljanje stopenj posebnih pogojev dela in zavarovalne dobe s povečanjem
0 usposabljanje delavcev za varno delo in preizkušanje znanja iz varstva pri delu
0 izdelava pisnih dogovorov na skupnih deloviščih 0 sodelovanje pri pripravi varnostno-tehnične dokumentacije sredstev in naprav, proizvedenih v železarni 0 priprava navodil za varno delo 0 določanje vrst in rokov uporabe osebnih zaščitnih sredstev
0 raziskava vzrokov nesreč pri delu 0 zagotovitev prve pomoči poškodovanim	oz.
nenadoma obolelim delavcem
« vodenje z zakonom predpisanih evidenc s področja varstva pri delu
0 kontrola bolniškega reda.
# TEHNIČNO VARSTVO PRI DELU
Lani smo v okviru tehničnega varstva pri delu redno pregledovali sredstva za delo. Vsako delovno napravo, stroj, transportno sredstvo je treba redno tehnično pregledati in ugotoviti njegovo brezhibnost.	Pri	tem se
zlasti pregledajo mehanski deli naprave, delovanje varnostne naprave, stanje in delovanje električnega omrežja, delovanje končnega stikala, ustreznost in funkcionalnost komandnega pulta idr. Tako	smo	v letu
1995 v posameznih družbah Železarne Ravne pregledali 155 sredstev za delo, od tega 21 velikih agregatov (UHP, kovaško kladivo, livarski stroj), 36 žerjavov in 32
viličarjev. Za večino omenjenih sredstev za delo smo izdali Poročilo o ustreznosti, s katerim dokazujemo varnost delovne naprave. Na nekaterih napravah pa smo ugotovili pomanjkljivosti, ki lahko ogrožajo varnost pri delu. Upravljalci oz. lastniki teh sredstev so dobili Zapisnik o pregledu in preizkusu, v katerem so navedene pomanjkljivosti in zahteve za njihovo odpravo. Pri tem velja opozoriti, da je podjetje dolžno in odgovorno zagotavljati delavcem tehnično brezhibna in varna sredstva za delo. Izpolnjevanje teh obveznosti nadzoruje Inšpektorat RS za delo. Posebej dosledno to obveznost nadzirajo inšpektorji dela pri raziskavah težjih nesreč pri delu. Sprotno vzdrževanje sredstev za delo je potrebno in nujno, saj le tako lahko zagotovimo varne delovne razmere.
• EKOLOGIJA DELA
V družbah SŽ - Metal Ravne, d. o. o. in SŽ -Jeklolivarna Ravne, d. o. O. so lani ponovno izpostavili vprašanje upravičenosti do zavarovalne dobe s povečanjem (beneficirana delovna doba - BDD) na nekaterih stroškovnih oz. delovnih mestih. Zato smo od Komisije za BDD pri Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - ZPIZ zahtevali ponovno presojo stopenj zavarovalne dobe s povečanjem. Pričakujemo, da se bo ta sicer zapleteni birokratski postopek v začetku letošnjega leta v zadovoljstvo vseh ustrezno končal.
Sicer pa smo v lanskem letu izvedli redne ekološke meritve na posameznih delovnih mestih v Jeklarni (UHP), Valjarni, Livarni, TSD, Orodjarni, Strojih in Energetiki. Pri tem velja omeniti, da smo na podlagi opravljenih meritev v Jeklarni pri delih ob peči UHP uvedli uporabo specialnih antifonov, ki učinkovito preprečujejo škodljivi vpliv hrupa na delavčev sluh.
• USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO
V	24.	in 25. členu Zakona o varstvu	pri delu je
določena obveznost gospodarskih družb, da morajo v rokih,	ki	ne smejo biti	daljši od dveh	let, izvajati
periodične preizkuse znanja iz varstva pri delu. Tako smo v posameznih podjetjih izvedli kar 607 takšnih preizkusov znanja.	V	večini primerov	smo pred pisnim	preizkusom
za delavce pripravili predavanja s področja varstva pri delu,	pri	čemer smo	namenili posebno	pozornost
nevarnostim in varnostnim ukrepom na posameznih delovnih mestih.
• RAZISKAVA NESREČ PRI DELU
Eden izmed odločilnih kazalcev varnosti pri delu v posameznih podjetjih je tudi število poškodb na delu in izgubljenih dni. Lani je bil ta kazalec spodbuden. V obeh tipičnih metalurških podjetjih (Metal in Jeklolivarna) je bil odstotek poškodovanih delavcev nižji, kot je bil v letu 1994, tako da se večletno upadanje števila poškodb na delu nadaljuje. V SŽ Metal, d. o. o., PE Ravne (Zaradi primerljivosti v poročilu ni zajeta PE Štore, ki je od
srede leta 1995 priključena k SŽ-Metal Ravne, d. o. o.) je bilo 13 poškodb in v SZ Jeklolivarna Ravne, d. o. o. 14 poškodb manj kot v letu 1994. Ista ugotovitev velja še za SŽ Stroje Ravne, d. o. o. (10 poškodb), Šerpo, d. o. o. (10 poškodb), medtem ko je bilo več poškodb kot v letu 1994 v SŽ STO Ravne, d. o. o. (10 poškodb), v SŽ Noži Ravne, d. o. o. (3 poškodbe) in v Energetiki (1 poškodba). V Armaturah Muta, d. o. o. pa je bilo v obeh letih enako število poškodb.
Pri tem velja omeniti še podatek, da je bilo lani le 6 težkih poškodb na delu.
Za vse družbe Železarne Ravne velja splošna ugotovitev, da je bilo lani 34 poškodb manj (12,5 odst.) ter kar 1319 manj izgubljenih dni (17,5 odst.) kot v letu 1994.
Poškodovalo se je 340 (318+22) delavcev ali 8,1 odst. zaposlenih. Število vseh izgubljenih delovnih dni se je povzpelo na 8979. Največ nesreč se je zgodilo v Metalu (174+7), sledijo pa mu STO (48+4), Jeklolivarna (32+2), Stroji (22+3), Noži (12), Armature (9+2), Energetika (7), Šerpa (8), Vogard (3+3) in De profundis (3 + 1).
Najpogostejši vzroki poškodb so še naprej neustrezna pazljivost delavca, neuporaba predpisanih osebnih zaščitnih sredstev, nesmotrn in nezanesljiv način dela ter kršitev predpisov s področja varstva pri delu. V zadnjem času pa ugotavljamo soodvisnost nastanka poškodbe s premeščanjem delavcev z enega delovnega mesta na drugo. Ugotavljamo, da je pogostost poškodb pri delavcih, ki so bili premeščeni ali pa so bili poklicani s čakanja na delo, mnogo višja kot pri drugih delavcih. Zato smo pričeli s posebnim uvajanjem na delo predvsem prek delovodij.
Lani smo reševali kar 162 vloženih odškodninskih zahtevkov iz naslova zavarovanja civilne odgovornosti zaradi poškodb v zvezi z delom. Največ odškodninskih zahtevkov je bilo vloženih v Metalu (68), STO (20), Jeklolivarni (17), v Strojih (16) itd. Pri tem velja opozoriti, da naše podjetje pri obravnavi odškodninskih zahtevkov ugotavlja izključno vzroke za nastanek poškodb in nikakor ne možnih krivcev ali odgovornosti za nastalo poškodbo.
# ZDRAVSTVENO VARSTVO
Postaja prve pomoči opravlja za družbe Železarne Ravne naloge s področja zagotavljanja zdravstvenega varstva, in to: prva pomoč poškodovanim delavcem, redni sanitarno-higienski	pregledi	pomožnih prostorov (jedilnice,
garderobe, sanitarni prostori), pregledi opreme v omaricah prve pomoči, pošiljanje delavcev na krvodajalske akcije ter izbiranje in pošiljanje delavcev na periodične in ciljne zdravstvene preglede v sodelovanju z varnostnimi inženirji.
Za vse družbe zagotavljamo strokovno pomoč v primerih poškodb na delu in ob nenadnih obolenjih zaposlenih 24 ur	dnevno.	Lani	so samo zaradi poškodb
na delu iskali prvo pomoč kar 2104 delavci, 5183 pa zaradi nenadnih	obolenj.	Od	tega so zaradi resnosti
poškodb v Zdravstveni dom	Ravne ali	v Splošno
bolnišnico Slovenj Gradec prepeljali 315 ter zaradi obolenj 89 delavcev. Skupaj z Gasilskim zavodom Ravne smo opravili 34	reševanj	oz.	nudenj prve pomoči na
delovnem mestu ter 117 prevozov z reševalnim vozilom v zdravstveno ustanovo.
Samo navedeni podatki	dokazujejo,	da ima
organiziranje prve pomoči v Železarni Ravne velik pomen.
Zaposlene pošiljamo tudi	na redne	zdravstvene
preglede. Tako je bilo lani pregledanih 367 delavcev, od katerih jih je bilo popolnoma zmožnih za svoje delo 272. Za 71 pregledanih delavcev so bile predlagane določene omejitve pri delu, za 20 delavcev so ugotovili, da niso
zmožni opravljati svojega dela in so ali bodo premeščeni na drugo, ustrezno delo. Zaskrbljujoče je, da ima večina zaposlenih omejitve	pri	delu zaradi prvih	znakov
naglušnosti. Zaradi tega smo skupaj z vodstvi družb zaostrili uporabo osebnih zaščitnih sredstev, kar bomo letos še poostrili ter po potrebi kršitelje kaznovali.
Pohvalna je udeležba delavcev na številnih krvodajalskih akcijah, ki sta jih organizirala Splošna bolnišnica Slovenj Gradec ter Zavod za transfuzijo RS. Lani je darovalo kri	kar	846 delavcev,	od tega	332	iz
Metala, 163 iz STO,	134	iz Strojev, 30	iz Šerpe,	18	iz
Nožev, 17 iz Energetike ter ostali iz drugih družb. Pozdraviti in podpreti moramo humano gesto zaposlenih, ki so darovali svojo kri za potrebe zdravstvenih ustanov. Vodstva posameznih družb pa čedalje pogosteje zahtevajo drugačno sistemsko ureditev stimulacije krvodajalcev. Sedaj veljavna določila namreč zagotavljajo krvodajalcem dvodnevno odsotnost	za vsako darovano	kri, kar	gre	v
breme podjetja oz. delodajalca. Menimo, da bo morala Slovenija v prihodnje to področje ustrezno sistemsko urediti, in sicer z uvedbo določenih bonitet za podjetja, v katerih so zaposleni darovalci krvi.
• KONTROLA BOLNIŠKEGA REDA
Za vse proizvodne družbe Železarne Ravne opravljamo kontrolo spoštovanja predpisanega bolniškega reda. Ta namreč določa, da mora biti vsak delavec, ki je v bolniškem staležu, obvezno doma (razen izjem, ki jih predpiše zdravnik) ter v tem času ne sme opravljati pridobitnega dela.
V letu 1995 smo opravili kar 373 kontrol bolniškega reda, od tega 119 v Metalu, 59 v STO, 49 v Jeklolivarni, 43 v Strojih, 28 v Nožih itd. Pri tem smo ugotovili 31 kršitev ter v zvezi s tem sprožili disciplinske postopke.
• ZAKLJUČEK
Zagotavljanje celovitega varstva pri delu zahteva angažiranje številnih dejavnikov. Varstvo pri delu je izrazito interdisciplinarno področje in zahteva sodelovanje specialnih področij. Med njimi posebej izpostavljajo tehnične strokovnjake, ki	z “vgrajevanjem” t. i.
preventivne varnosti v sredstva za delo (stroje) z ustreznimi konstrukcijskimi rešitvami, varnostnimi napravami, ergonomskimi posegi poskrbijo za varnost posamezne naprave ali postrojenja. Seveda pa k temu prispevajo še številni drugi strokovnjaki, kot so zdravniki medicine dela, ekologi, elektro inženirji, varnostni inženirji, psihologi ter nenazadnje strokovno usposobljen in zdravstveno zmožen delavec. Vendar za zagotovitev optimalne varnosti še to	ni dovolj. Potrebna je
odgovornost nas vseh, da s svojim ravnanjem zagotovimo varnost nas samih in naših sodelavcev.
Ali smo naredili za zagotovitev ustrezne ravni varnosti dovolj ali premalo, prepuščamo oceno drugim. Za nas je pomembno, da po več kot dveh letih samostojnega dela še nismo dobili nobene odločbe ali pisne pripombe Inšpektorata RS za delo, s katero bi nas opozorili na neizpolnjevanje določil Zakona o varstvu pri delu. Zahvala za to gre vodilnim delavcem posameznih družb in strokovnim sodelavcem.	Navsezadnje pa ustrezna
stopnja varnosti pri delu prinaša podjetju tudi pomembne ekonomske učinke, saj zmanjšuje stroške, ki jih povzročajo nesreče pri delu, strojelomi in druge negativne posledice, nastale zaradi opuščanja varnosti pri delu.
Mirko Vošner, dipl. inž.
KULTURNA KRONIKA
Februarski kulturni koledar se je začel s prireditvami ob kulturnem prazniku.
7.	2. so v Likovnem salonu na ravenskem gradu odprli
pregledno razstavo članov Društva koroških likovnikov. Odprli sta jo prof. Silva Sešel in ravnateljica Koroške osrednje knjižnice; v knjižnici je bila razstava knjig, ki so jih v zadnjem desetletju izdali literati iz koroške regije.
Razstava del koroških ljubiteljskih slikarjev je bila odprta do konca februarja.
Benjamin Kumprej je svoja dela od 7. 2. do 7. 3. razstavljal v galeriji Prizma v Slovenj Gradcu.
Mojca Kovač, ki je sodelovala tudi na društveni razstavi, je ob kulturnem prazniku razstavila tihožitja z rožami v upravi železarne.
Na Lešah so kulturni praznik počastili 7. 2. s prireditvijo, na kateri so člani KUD predstavili delo Miroslava Košuta Štirje fantje muzikantje, recitirali in igrali na instrumente.
7.	2. so se s koncertoma v Črni in v Dravogradu začela 29. zborovska srečanja Od Pliberka do Traberka. V Črni so peli Oktet Suha iz Žvabeka, moški in mešani zbor DU Prevalje ter moški zbor Kralj Matjaž iz I-ibuč. V Dravogradu so se predstavili
ca NOVE KNJIGE
V KOROŠKI OSREDNJI KNJIŽNICI RAVNE
Beaver, D.:	Krog odličnosti : Knjiga o hitrem, nenapornem učenju. -
Ljubljana : Julija Pergar, 1995
Borovnik, S.: Pišejo ženske drugače ? ; o Slovenkah kot pisateljicah in
literarnih likih. - Ljubljana : Založba Mihelač, 1995
Cambridgeov podatkovnik. - Ljubljana, DZS, 1995
Cedilnik, A.: Matematični priročnik. - Radovljica : Didakta, 1995
Cigler, M.: Rezina limone. - Slovenj Gradec : samozaložba, 1995
Gregorač, V.: Mali leksikon geologije. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1995
Kazenski zakonik Republike Slovenije. - Ljubljana : ČZ Uradni list RS, 1995
Kirurgija. - Žalec : Sledi, 1995
Klekljanje I. - Ljubljana : Karantanija, 95
Maxwell-Hudson, C.: Aromatska terapija in masaže : zdravljenje z masažo in eteričnimi olji. - Ljubljana : Domus, 1995
Neuhaus, K.: Angleščina za poslovno uspešne. - Ljubljana ; Cankarjeva založba, 1995
The nevv encyclopedia Britannica : in 32 volums. - 15th ed. - Chicago : Encyclopedia Britannica, 1994
Odvisnost - družbeni problem včeraj, danes, jutri. - Maribor : Založba Obzorja, 1995 Oestereich Lexikon in zwei Baenden. - Wien : Kremayr & Scherian, 1995 Oxfordova enciklopedija žive narave. - Ljubljana : DZS, 1995 Oxfordova enciklopedija nežive narave. - Ljubljana : DZS, 1995 Pačnik, T.: Kaj storim, ko ostanem brez službe. - Ljubljana : Ara, 1995 Pcck, M. S.: Ljubezen in duhovna rast II. - Ljubljana : Mladinska knjiga, 1995 Prebil, I.: Tehnična dokumentacija. - Ljubljana : Tehniška založba Slovenije, 1995 Purg, A. : Obveščevalne službe. - Ljubljana : Enotnost, 1995 Sonis, S. T.: Principles and practice of oral medicine. - 2nd cd. -Philadelphia : W.B. Saunders comp., 1995
Štih, P. - V. Simoniti : Slovenska zgodovina do razsvetljenstva. - Ljubljana : Korotan, 1995
Švajncer, M. : Etika I. - Nova Gorica : Educa, 1995 Tavčar, M. I.: Uspešno poslovno komuniciranje. - Ljubljana : Forum, 1995 Tomažič L: Etruščani in Veneti : drugi venetski zbornik. - Wien ; Editiones venetri, 1995
Tortora, G. J.: Microbiology : an	introduction. -	5th ed.	- Rechvood	City	:
The Benjamin/Cumming publishing	company, 1995
Vidrih, R.: Minerali na Slovenskem. - Ljubljana Tehniška založba Slovenije, 1995 Voet, D. - J. G. : Biochemistry. - 2nd ed. - Ncw York : John Wiley & Sons, 1995 Wallace, J.: Zagon : Bill Gates ter nastanek in vzpon družbe Microsoft. -Ljubljana ; Pasadena, 1995
The World Book encyclopcdia. 22	zv. - Chicago ;	World	Book, 1995
Zupančič, N.: Dih in govor ; mala šola diha in glasu	za veliko govorno
šolo. - Ljubljana : Pravljično gledališče, 1995 Žerjav, C.: Nepridipravi so med nami. - Ljubljana : Unigraf, 1995
Izbor : Darja Molnar
zbori domače občine: moški zbori Stanko Rek, Šempetrski pavri, Štefan Goršek - Čaki ter ženski zbor Društva invalidov Dravograd. Gost večera je bil kvintet Ajda s Prevalj.
8.	2. so na koncertu v Kotljah nastopili Koroški oktet z Raven, ženski zbor Karantanija s Prevalj, moški zbor Mežiški knapi in mešani zbor Strojnska Reka. Slavnostni govornik je bil Mitja Šipek.
9.	2. je bil na Prevaljah koncert Od Pliberka do Traberka s slavnostnim govorom dr. Janka Sušnika. Peli so mešani in moški zbor DU Prevalje, nonet Črnjanski pobi in mešani zbor Mato iz Crne.
11. 2. so v Vogrčah nastopili Šentanelski pavri, Karantanija, kvintet Ajda in moški zbor Gozdar iz Črne.
14. 2. so v Koroški osrednji knjižnici na Ravnah predstavili knjigo	dr.	Vekoslava Grmiča
Moja misel.
17. 2. sta v Kotljah Turistično društvo	in	Krajevna skupnost
priredili	18.	pustni karneval s
skupinskimi in posameznimi maskami. Igral je Pihalni orkester ravenskih železarjev.
18.	2. je bil	na Prevaljah
pustni	sprevod,	ki ga je
organizirala KS Prevalje. Igral je prevaljski pihalni orkester.
23.	2. je bil	koncert Od
Pliberka	do	Traberka v Mežici.
Peli so mešani zbor Šentanel, Hotuljski oktet ter mešana zbora Rožmarin iz Kotelj in Srce iz Dobrle vasi.
Isti večer je bil v Hotelu Peca literarni Večer ob treski. Marijan Mauko je s sodelavkami predstavil slovenskega političnega pesnika Ivana Vesela Koseskega. Na citre sta igrali Janja Gradišnik in Ajda Vasle, besedilo pa so ob omenjenih	brale	še Mojca
Oderlap, Jana Osojnik in Vesna Robar.
24.	2. je bil koncert Od Pliberka do Traberka še na Obirskem v Avstriji. Peli so Oktet TRO, moška zbora Vres in Valentin Polanšek ter mešani zbor Srce iz Dobrle vasi.
Ta večer je bila v kulturnem domu na Ravnah abonmajska predstava	SNG	Drama iz
Ljubljane. Na sporedu je bila komedija Woodyja AUena Zaigraj še enkrat, Sam.
M. P.
M
MED ŠOLSKIMI POČITNICAMI
Zima je letos radodarna s snegom, med šolskimi počitnicami pa je bilo lepo tudi vreme, ki je kar vabilo v naravo. Šolarji (in njihovi starši) so se lahko dodobra naužili zimskih radosti, saj je bilo tudi možnosti za dejavno preživljanje prostega časa, vsaj v občini Ravne-Prevalje, kar precej.
Izživeti pa se niso mogli ljubitelji drsanja, saj je topeči se sneg poškodoval ledeno ploskev. Škoda, saj je podjetje De profundis na Ivarčkem jezeru konec januarja uredilo drsališče, veliko kar 2500 m2. Drsanje je bilo brezplačno, pod reflektorji pa so se lahko drsalci rekreirali do devetih zvečer. Se pa obisk Ivarčkega vseeno splača, saj 4-metrski ledeni iglu še stoji, in po zatrjevanju poznavalcev se bo obdržal še dva meseca.
Svoj program počitniških dejavnosti je letos prvič ponudilo Prostovoljno društvo Zarja. Odziv je bil velik, saj se je pohodov, izletov, kopanja, fitnesa, plesa ipd. udeležilo kar 600 ravenskih osnovnošolcev (v discu so se jim pridružili tudi Prevaljčani), za katere so skrbeli 4 prostovoljci.
V Koroški osrednji knjižnici pa so se spomnili na tiste, ki jih ne privlači le šport. V Pionirski knjižnici Leopolda Suhodolčana in v zunanjih enotah po dolini so pripravili ure pravljic, videoure in delavnice ročnih spretnosti, vendar so zaradi bolezni animatorke program le delno izpeljali. Računalniške navdušence pa je pritegnil Internetov kotiček...
Prepričana sem, da letos počitnikarjem ni bilo dolgčas.
A. Č.
Na občinski Športni zvezi so učencem in dijakom razdelili okrog 2500 kartončkov, s katerimi so se lahko brezplačno smučali na Poseki in plavali v bazenu Doma telesne kulture na	Ravnah. Stroške	je v celoti pokrila občina.
Tudi na smučiščih De profundisa so med šolskimi	počitnicami	našteli več	smučarjev	kot
ob	običajnih dneh;	prišli so tudi iz drugih krajev (Celje, Velenje	itd.). Smučarske proge so
bile izjemno dobro	pripravljene, cene vozovnic pa, v	primerjavi	z drugimi	smučišči,	zelo
ugodne.
ŠPORT
PLAVANJE
Na tridnevnem mladinskem in kadetskem prvenstvu v Mariboru, bilo je od 9. do 11. februarja, so plavalci in plavalke Fužinaija osvojili skupno 12 medalj. Kar štiri naslove državne prvakinje si je med kadetinjami priplavala Lidija Breznikar, in to v disciplinah 100 in 200 m prsno ter 200 in 400 m mešano. Miha Tisovnik je postal prvak Slovenije med	kadeti	na 100 m hrbtno,	Matjaž	Čepelnik
pa je osvojil	naslov	med mladinci v	disciplini	100 m
prsno. Poleg	tega	sta medalje osvojila še	Primož
Abraham	(eno	srebrno	in dve bronasti)	ter Tanja
Merzdovnik (eno srebrno), oba v mladinski kategoriji. Dve srebrni odličji sta si poleg naslovov državnih prvakov priplavala	tudi Tisovnik in	Čepelnik, v finale,	med osem
najboljših,	pa so	se uvrstile še Anja Srebotnik,	Špela Fras
in Tonja Kos.
Sočasno je bilo v Trbovljah državno prvenstvo dečkov in deklic. Tanja Kumprej je postala trikratna državna prvakinja,	saj je zmagala	v disciplinah 100	in 200 m
prsno ter 100 m hrbtno. Iztok Knez je osvojil bronasto odličje v disciplini 100 m prsno.
Državno člansko	prvenstvo je bilo	od 16.	do 18.
februarja v Ljubljani. Od Fužinaijevih plavalcev in plavalk je najvidnejšo uvrstitev dosegla Lidija Breznikar. Bila je druga na 100 m prsno in četrta na polovico krajši progi. Dve četrti mesti si je priplaval tudi Matjaž Čepelnik, prav tako v prsnem slogu, v finale pa so se uvrstili še Abraham, Merzdovnikova in Srebotnikova.
ODBOJKA
Ali bodo ravenski odbojkarji dosegli zaželeni cilj, to je uvrstitev v najvišjo državno 1. A ligo, bomo vedeli v soboto, 20. aprila, ko bo s tekmo Fužinar - Krka Novo mesto končan 10. krog končnice državnega prvenstva. Naši odbojkarji imajo lepe možnosti, da povrnejo ravenski odbojki nekdanji ugled, kajti prvenstvo so končali v 1. B ligi na prvem mestu in so prenesli v kvalifikacije dve točki. Odbojkarji Simonovega zaliva iz Izole so osvojili v rednem delu prvenstva mesto za našimi igralci in so pričeli končnico brez točk. Poleg Fužinarja in Izole nastopajo v dvokrožni ligi še štiri moštva iz 1. A lige, to pa so Minolta Bled (6 točk), Krka (4), Kamnik (2) in Ljutomer (0). Torej, v kvalifikacijah sodeluje šest ekip, štiri pa se bodo uvrstile v višjo ligo.
Start odbojkarjev Fužinarja v play - offu je bil uspešen. V petek, 1. marca, so na Ravnah premagali Ljutomer s 3:2.
KEGLJANJE
Kegljači Fužinarja so se morali po štirih letih posloviti od nastopanja v najvišji državni ligi. V 18 kolih prvenstva 1. lige so zmagali le v štirih tekmah na domačem kegljišču, to pa je bilo premalo, da bi se obdržali med najboljšimi ekipami v Sloveniji. Odločilni so bili porazi v zadnjih kolih na domačem kegljišču proti Rudarju iz Trbovelj in v zadnjem kolu proti Proteusu iz Postojne ter seveda v gosteh proti tekmecu Brestu iz Cerknice. Tako bodo naši kegljači prihodnjo sezono nastopali v II. slovenski ligi.
Iz prve lige pa so izpadle tudi kegljavke Korotana Prevalje, ki so v prvenstvu prve slovenske lige osvojile 9 točk.
ALPSKO SMUČANJE
Sredi februarja je na smučiščih Ivarčko - Ošven in Poseka na Ravnah potekala letošnja koroška smučarska turneja FIS, ki so jo pripravili delavci SK Fužinar. V
treh dneh se je v super veleslalomu, veleslalomu in slalomu pomerilo blizu 120 smučarjev iz 11 držav. Na prvih dveh preizkušnjah sta zmagala Avstrijca Strobl in Pichler, v slalomu pa je slavil član naše najboljše selekcije Matjaž Vrhovnik. Od koroških smučarjev so se najbolje uvrščali Igor Zagernik in Simon Solero iz Fužinaija, Primož Pustoslemšek iz Mežice in Ožbi Ošlak iz Črne, in to med 16. in 32. mestom.
Smučaija Fužinarja Igor Zagernik in Mateja Kraševec sta v začetku februarja nastopila na tekmah FIS v avstrijskem Bad Kleinkirhcheimu. V veleslalomu je Zagernik osvojil 15. mesto in bil med 130 tekmovalci najbolje uvrščen slovenski smučar, medtem ko je Kraševčeva osvojila 18. mesto. Drugega dne je Zagernik nastopil še v slalomu in se uvrstil še bolje - na 9. mesto, kar je ena najboljših uvrstitev Fužinaijevih alpskih smučaijev na mednarodnih tekmah v zadnjih letih. Svojo odlično formo pa je Igor potrdil nekaj dni pozneje (24.
2.) v Kranjski Gori na veleslalomski tekmi FIS. V sicer malce slabši konkurenci smučarjev iz treh držav je zmagal Gregor Grilc, Zagernik je osvojil četrto, Pustoslemšek pa
8.	mesto. Naslednji dan, 25. februaija, je Mateja Kraševec nastopila na mednarodni tekmi v slalomu na Soriški planini in si prismučala odlično 2. mesto za zmagovalko Judito Koštomaj iz Uniorja Celje.
Letošnje srečanje najboljših mladih smučarjev iz vse Evrope, za	trofejo “Borrufo”, je	bilo od 1. do	3.
februarja v	Andori. V	slovenski	reprezentanci je	z
uspehom nastopil tudi smučar Fužinaija Rok Šalej. Zmagal je v veleslalomu, drugi je bil v super veleslalomu, medtem ko tekme v slalomu ni končal.
SMUČARSKI SKOKI
Smučar skakalec Fužinarja Iztok Verdinek se je na drugem memorialu dr. Stanka Stoporka v Mislinji uvrstil na 4. mesto med mladinci (25. 2.), na tekmovanju za pokal cockte za dečke do 16 let v Ljubnem (28. 2.) pa je osvojil 16. mesto.
ATLETIKA
Atleti KAK Ravne so v februaiju dosegli dva lepa mednarodna uspeha. Na mitingu na Dunaju sta se v teku na 800 m uvrstila Uroš	Verhovnik	na tretje in Luka
Leitinger na	peto mesto,	na mitingu	v MOnchnu pa je	v
isti disciplini Verhovnik zmagal, Janez Štern pa je bil drugi.
KARATE
Na Vrhniki je bil 10. februarja turnir v tradicionalnem karateju, na katerem so nastopili tekmovalci iz desetih slovenskih klubov in iz Hrvaške. Med okoli 100 karateisti, ki so se pomerili v disciplini KATA, so uspešno nastopili tudi člani ravenskega kluba. Tako je med člani zmagal Bojan Breznik, drugi je bil Samo Sobočan. Med članicami je 2. mesto pripadlo Urški Obretan, tretja je bila Jana Žerjav, četrta pa Jasna Hrnčič. Uspešni so bili tudi mladinci, saj je Florijan Reiter zmagal, Aljoša Lipove je bil tretji, Lovro Hovnik pa šesti. Med mladinkami je Ravenčanka Nina Zadravec osvojila 4. mesto.
Na 19. memorialu Pohorskega bataljona v Rušah, 17. 2., je Bojan Breznik osvojil 4. mesto med člani v disciplini KATA posamezno.
NAMIZNI TENIS
Igralci Fužinarja Interdiskonta so letošnje prvenstvo v
II.	slovenski ligi sklenili z uvrstitvijo na 5. mesto, torej za mesto slabše kot v lanski sezoni. Lahko smo kljub temu zadovoljni z njihovimi igrami, kajti ekipa trenerja Zdravka Mlakarja je nastopila v pomlajenem sestavu, zlasti ob koncu prvenstva. Ob izkušenih igralcih, kot so Samo Bezjak, Emil Sirovina in Bogdan Tušek, so zaigrali še Andrej Bač, Matej Vrtačnik in Simon Lešnik. Prvo mesto so si priigrali namiznoteniški igralci Radgone, ki se tako po letu dni vračajo v I. slovensko ligo.
Ivo Mlakar
KADROVSKA GIBANJA
Konec januarja je bilo v ravenskih družbah, naslednicah Železarne Ravne, zaposlenih 4215 delavcev. V primerjavi z decembrom 1995 se je njihovo število zmanjšalo za 83. V treh največjih zasebnih podjetjih, ki so vključena v prikaz kadrovskih gibanj, je januarja delalo 266 ljudi.
DRUŽBA ŠT. ZAPOSLENIH
METAL	1818
RAVNE 1169 ŠTORE 649	
JEKLOLIVARNA	395
STROJI IN	
TEHNOLOŠKA OPREMA	1117
NOŽI	194
ARMATURE	201
STANOVANJSKO PODJETJE 23	
LOGISTIČNI CENTER	279
ENERGETIKA	108
DE PROFUNDIS	80
TRANSKOR	74
VOGARD	79
ŠERPA	113
FLUKTUACIJA Sklenitve delovnega razmerja
Do konca januarja je delovno razmerje sklenilo 15 delavcev: 7 ga je sklenilo prvič oziroma na novo, 3 so se vrnili iz Slovenske vojske, 5 pa jih je bilo prerazporejenih znotraj koncerna. Med novimi delavci sta 2 pripravnika, 4 so dobili zaposlitev za določen čas, 1 pa za nedoločenega.
Število sklenjenih delovnih razmerij je po družbah naslednje: Metal 4, Logistični center 3, Jeklolivarna, Energetika in De profundis po 2, Stroji in tehnološka oprema ter Armature pa po 1.
Od zasebnih podjetij so le v Šerpi januarja zaposlili 1 delavca za določen čas.
Prekinitve delovnega razmerja
Delovno razmerje je prekinilo 98 delavcev, vendar jih je bilo kar 82 prerazporejenih znotraj koncerna (največ od teh (77) je trajnih presežkov iz Jekla Štore, ki so bili razporejeni v IC Štore). 3 delavci so se invalidsko upokojili. Od 5 presežnih delavcev se je 1 samozaposlil, 2 sta našla delo pri drugem delodajalcu, 2 pa sta sedaj na Zavodu za zaposlovanje. Drugi vzroki za prekinitev delovnega razmerja so še:	sporazumna
prekinitev delovnega razmerja (4), potek pripravništva (2), odhod v slovensko vojsko (1) in potek delovnega razmerja za določen čas
(1)'*
Število prekinjenih delovnih razmerij po družbah je naslednje:	Metal 80, Logistični
center 6, Jeklolivarna 5, Stroji in tehnološka oprema 4, Noži, Armature, Energetika po 1.
Po podatkih IC Smeri, d. o. o. in kadrovskih oddelkov podjetij pripravila A. Č.
ZAHVALE
Vse cvetje umira, nekatere rože pokosi že pred jesenjo, ko so še lepe, v razcvetu ...
Ob boleči in mnogo prerani izgubi naše drage hčerke, sestre, vnukinje in nečakinje Anite Svetina se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem, ki	ste nam v	težkih	trenutkih pomagali,
sočustvovali z nami, darovali cvetje in sveče ter jo pospremili na njeni zadnji poti.
Hvala osebju	Zdravstvenega	doma	Ravne, bolnišnice
Slovenj Gradec, govornikom, g. župnikoma za poslovilni obred in sveto mašo, godbi na pihala ZB Šentjanž, Janiju Plohlu za odigrano Tišino,	selskim pevcem ter pogrebnemu podjetju
Primožič za vse storitve.
Vsi njeni
Ob boleči izgubi naše drage mame in babice Kristine Kovačec, roj.	Krevzeij se	iskreno	zahvaljujemo vsem,
ki ste nam v najtežjih trenutkih in bolečini stali ob strani. Hvala vsem sorodnikom, sodelavcem, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, za svete maše in sveče.
Posebno zahvalo izrekamo dr. Danici Praper-Djordjevič, dr. Diani Prezelj - Jezernik, dežurnim zdravnikom ter sestram zdravstvenega doma, še posebej medicinskim sestram patronažne službe za skrbno pomoč na domu, posebna hvala Marjetki.
Zahvaljujemo se tudi Intenzivnemu oddelku na Internem splošne bolnice Slovenj Gradec, predvsem dr. Davorinu Benku ter dr. Cirili Slemenik-Pušnik. Hvala tudi pevcem, Pihalnemu orkestru ravenskih železarjev, g. župniku ter Darku Primožiču za opravljeni pogrebni obred.
Vsem lepa hvala!
Žalujoči vsi njeni
Ob upokojitvi se prisrčno zahvaljujem sodelavkam, sodelavcem ter vodstvu na izdelavi mask in jeder Minilivarne za prelepo darilo in obisk na domu.
Vsem želim še veliko zdravja in delovnih uspehov.
Vaša nekdanja sodelavka Jerica Krevh
Ustanoviteljica Informativnega fužinarja je bila Železarna Ravne, sedaj pa izhaja za naslednja železarska podjetja: SŽ
- Metal Ravne, d. o. o., SŽ - Jeklolivarno Ravne, d. o. o., SŽ - Stroje in tehnološko opremo Ravne, d. o. o., SŽ
- Nože Ravne, d. o. o., SŽ - Armature Muta, d. o. o. in Energetiko Ravne, d. o. o. ter za nekatere zasebne družbe, ki so nastale iz t. i. podjetij C.
Pripravlja Fužinar Ravne, d. o. o., Koroška cesta 14, Ravne na Koroškem.
Uredništvo: glavna in odgovorna urednica mag. Andreja Čibron - Kodrin, novinarka in lektorica Mojca Potočnik, tehnična urednica Jelka Jamšek. Objavljene fotografije je prispevalo uredništvo.
Tel. 0602 21 - 131, urednica int. 6305, tajništvo 6753, novinarka 6304.
Tisk: Grafika Prevalje.
Glasilo se po mnenju Ministrstva za informiranje (št. 23/128 - 92) šteje med proizvode, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %.
Trije izžrebani reševalci tokratne križanke bodo za nagrado za pravilno rešitev dobili Vodnik po Mežiški dolini avtorja Miroslava Osojnika. V uredništvu smo prepričani, da bodo v knjižici (vsebuje 100 strani besedila in prek 100 barvnih fotografij) našli veliko zanimivih podatkov o naši okolici.
NAGRADNO KRIŽANKA št. n
NRGRflDNR KRIŽANKA ŠT. 10: V uredništvo smo prejeli 232 rešitev.
ReŠITCV VODORAVNO: metal, poseka, otava, ostrog, čast,
MET, ORA, MOKA, OKA, OSTRAVA, BONI, LAJNAR, EPIR, OBAD, LIJAK, IRKA, ITA, ATIK, ORK, SA, ENICA, ŽAR, KR, ATLAS, AKA. IZŽR6BANI flFŠeVAlCI, ki dobijo darilo Grafike Prevalje, so:
- JOŽICA GAJŠEK, SŽ - METAL RAVNE, d. o. o., PE JEKLO ŠTORE
- JANJA ROBIN, SŽ - STROJI IN TEHNOLOŠKA OPREMA RAVNE d. o. a
- ROMAN KRAPŠE, SŽ - METAL RAVNE, d a a, PE JEKLO ŠTORE. NAGRADNA KRIŽANKA ŠT. 11: Rešitev križanke in svoje podatke pošljite (po interni pošti) do vključno 25. marca 1996 na naslov: FUŽINAR RAVNE, d. o. o., Uredništvo Informativnega fužinarja, Koroška 14, Ravne na Koroškem. Križank ni treba vlagati v kuverte, na rešitev pripnite le listek z naslovnikom. Rešitev križanke in imena nagrajencev bomo objavili v prihodnji številki.
	DEL HOJE	MENJA- ČIČA	POGON- SKI STROJ	IZBRANA DRUŽBA	13. IN 16. ČRKA ABECEDE	ŽENSKO ime:	IKO	BORILNI ŠPORT	ORGAN VIDA	ČLOVEK, KI SE BAHA	OZNAKA ČINA NA RAMI	AFRIŠKA REKA
PUŠČAV- SKA ŽIVAL							VRSTA TOLKA- LA					
REKA V SIBIRIJI	o	M	O	L	O	N	VRSTA ŽIRAFE INDUSTRIJ. RASTLINA					
ČEŠKI ŠAHIST					C2H5OH DERIVAT AMONIAKA	fl	L	K	O	H	O	L
NORČIJA, NEUM- NOST						IGRALNA KARTA 100 m2			ALU- MINIJ			DEBELA PALICA
HRVAŠKI UMET. ZGODO V. (IJUBO)	K	A	R	A	M	fl	N	GLAVNI ŠTEVNI K	VRED. PAPIR ASTMA			
IF	SLOVEN- SKO PRISTA- NIŠČE	PREBI- VALIŠČE BOGA ZEUSA	GOROVJE V BOLGARIJI	IRIDIJ ADA NEGRI			DOBRO- VIČ NIKOLA			KAZALNI ZAIMEK POTOM- STVO		
MUSLI- MANSKO SVETO PISMO						BODEČA RASTLI- NA	PODLOŽNIK V FEVDALIZMU DELEŽ, OBROK					
STARO- GRŠKO MESTO					MORSKA RIBA ANGLEŠKO PIVO						JEZIK KANTU ČRNCEV	NOVO MESTO
REVIJA ZA MLADE				STARO-Ž1DOVSKI KR Al J				SEČ				
SLOV. PEVKA PRODNIK				KORUZNI STORŽ				OSAMELA VZPETINA	H	O	L	M
RECEPT			MRR6C 96	GRŠKA ČRKA				MESTO V SRBIJI				
IM€ IN PRIIM6K
PODJ6TJ6 OZ. NASLOV