Ptuj, petek, 9. novembra 2007 letnik LX • št. 88 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 1,17 EUR Natisnjenih:
V
Štajerski
Golf • Tomaž Gojčič tokrat brez reza
Stran 16
RADIOPTUJ
89,8-98,2»I04,3
Foto: Martin Ozmec
Politika
Slovenija • Ali govorijo s figo v žepu
Stran 2 Po naših občinah Hajdina • Naša prioriteta je uravnotežen razvoj Stran 6
Po naših občinah Po naših občinah
Ormož • Prve žrtve martinovanja že pred martinom
Stran 8
Trnovska vas
• Ogorčeni nad Darsom
Stran 6
Po mestni občini
Ptuj • O javnih službah za zaprtimi vrati Stran 9
Po naših občinah Po naših društvih
Ormož • Družinski	Ljubljana • Z
pogovori, ki omogo-	grenkim priokusom čajo spremembe Stran 14
Stran 10	Kronika
Slovenija • Občutno povečanje glob in kazenskih točk Stran 32
Slovenija • Referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic
Ali govorijo s figo v žepu
Razprave o nedeljskem referendumu, v katerem se odločamo o lastninskem preoblikovanju Zavarovalnice Triglav, postajajo vedno bolj vroče, počasi morda postaja bolj jasno, o čem bomo sploh odločali, kakšne bodo posledice naše odločitve, pa bo tako ali tako pokazala prihodnost. To pa nam slikajo eni belo, drugi črno.
Najenostavneje povedano izbiramo med dvema mož-nostima: da podpremo ali ne podpremo vladni predlog zakona, ki predvideva, da bi se Zavarovalnica Triglav last-
ninsko spremenila tako, da bi se njene delnice prenesle na Kapitalsko družbo Kad, ta bi z njimi upravljala, dobiček pa bi se stekal v pokojninsko blagajno.
A se ob tem že pojavljajo prvi pomisleki. Predstavniki Socialnih demokratov pravijo, da so se tudi oni v začetku strinjali s takim preoblikovanjem, vendar je v tisti fazi bilo v predlogu zakona še zapisano, da Kad ne more prosto razpolagati s tem kapitalom. Po domače povedano: ne more ga kar prodati. Vendar je vlada v zakonu to določilo spremenila in sedaj lahko Kad počne s svojim deležem (v resnici ne gre za noben "njegov" delež, pač pa za denar, ki so ga v Zavarovalnico Triglav plačevali njeni zavarovanci) karkoli. V SD se bojijo, da bo Kad ta delež prodal, kupnina pa bo šla v državni proračun, ne pa v pokojninsko blagajno.
Komu verjeti: ministru Bajuku, ki govori o poštenih namenih vlade in poziva h glasovanju ZA, ali nasprotnikom takega preoblikovanja Zavarovalnice Triglav, ki pravijo, naj glasujemo PROTI, pa
mrtvih natančno vedelo, kdaj in kako se bomo lahko poklonili spominu tistih, ki jih ni bilo več med živimi. Nekakšno nenapisano pravilo je določalo, da se nekaj dni prej še posebej uredijo vsi grobovi, dan pred praznikom in zjutraj na praznični dan smo grobove zasuli s skromnim cvetjem (dobrega v splošnem
je vaša odločitev.
Predlagatelj referenduma je bil Državni svet. Ta je želel občane obvestiti in poučiti o tem, kaj je bistvo nedeljskega referenduma in zakaj meni, da naj glasujejo PROTI. Vendar mu vlada ni odobrila denarja, da bi lahko svoje namene uresničil (sam namreč Državni svet javnega denarja za ta namen ne more porabiti, potrebuje soglasje
pomanjkanju ni bilo dobiti), prižigali smo sveče, od katerih smo nekatere naredili kar doma. Vse smo počeli, vsaj tako se mi je zdelo, s posebno ljubeznijo in posebnim spoštovanjem.
Leta in leta je bila ob petnajstih »državna«, borčevska slovesnost pred grobovi padlih borcev NOB, kakšno uro prej ali pozneje so svoj obred na pokopališču opravili duhovniki. Na obeh kolektivnih slovesnostih je bilo vselej mnogo ljudi, v glavnem istih, predvsem pa se niso delili tako, kot skušajo zdaj povedati in dokazati nekateri. Vojni in povojni čas je prinesel mnogo travm, mnogo napetosti, mnoge nove vezi, a tudi mnoga razočaranja. Bilo je veliko najrazličnejših ran, toda čas je to počasi celil. Zdelo se mi je, da k temu prispevajo na dan mrtvih tudi množične procesije vernih in nevernih na pokopališče. V Trbovljah smo natančno vedeli, kdo je bil kdo, toda spet smo zaživeli skupaj. Delavska godba na pihala je igrala na pokopališču žalostinke za vse mrtve.
Ne bom rekel, da je bilo vse preprosto, toda v mojem spominu so mi ostala predvsem tista dogajanja in tista dejanja, ki so nas zbliževala. In zdi se mi, da je pokopališče združevalo. Pod velikim križem na sredini pokopališča smo po mili volji prižgali sveče za vse tiste, katerih grobov iz različnih razlogov nismo
Foto: Črtomir Goznik
vlade). Sočasno pa je vlada ta teden poslala vsem slovenskim gospodinjstvom (nekaj čez 700 tisoč jih je) svoj pre-dereferendumski bilten, v katerem pojasnjuje, zakaj na referendumu glasovati ZA. Po eni strani torej vlada ni dala denarja za razlago referendumskega dogajanja nasprotnikom svojega zakona, po drugi strani pa ga je za
mogli obiskati. Tisti, ki je hotel, je tako lahko prižigal sveče za vse - za verne in neverne, za komuniste in antikomuniste, za borce za svobodo, za sodelavce okupatorja in izdajalce, tudi za vse zunajsodno umorjene, če je vedel zanje.
Pokopališče ima posebno moč. Na njem se dogaja marsikaj drugače kot v siceršnjem, vsakdanjem življenju. Tam je mir, ki posebej opozarja in osvaja, ki posebej sili k razmišljanju.
To pa tudi pomeni, da mrtvih in njihovih večnih počivališč ne bi smeli zlorabljati za različne dnevne posvetne in tudi cerkvene namene. V »rdečih« Trbovljah smo tudi »kolektivno« izkazovali spoštovanje do vseh mrtvih, čeprav je posebna komemoracija za padle borce izražala še dodatno hvaležno s tistimi, ki so se postavili v bran domovine in zanjo dali tudi svoja življenja, ko je bilo le-tej najtežje in ko je bil slovenski narod (zgodovinsko dokazano) obsojen na uničenje. Danes se mi zdi seveda pomembno (in nujno), da se ob vseh smrtih in tragedijah slovenskega naroda kritično soočamo tudi z nezakonitimi poboji po vojni, da vse ovrednotimo in ustrezno kvalificirano. Na moti me omenjanje in poudarjanje te krivice. Je pa seveda krivično (in netočno) do vseh drugih mrtvih, žrtev druge svetovne vojne, ko se na trenutke (tudi za dan mrtvih) zazdi, da vsa aktualna politična pozornost (in hvaležnost) velja predvsem po vojni ubitim, ki jih poskušajo (hote ali nehote?) postaviti v osredje novejše slovenske zgodovine v nekakšni najbolj zaslužni
svoj pogled na referendum potrošila. Komu torej verjeti: vladi, ki ima poštene namene in hoče, da glasujemo ZA, ali Državnemu svetu, ki nam svojega glasu PROTI niti ni imel priložnosti pojasniti; vladi, ki želi v pokojninsko blagajno stekati samo dobiček od delnic Zavarovalnice Triglav, ali Državnemu svetu, ki meni, da bi moral celoten delež Zavarovalnice Triglav (pa torej tudi vsi prihodnji dobički) iti v pokojninski sklad, ne pa v državni Kad?
Če se bomo v nedeljo odločili ZA vladni predlog, se bo torej Zavarovalnica Triglav preoblikovala. Kaj pa se bo zgodil, če bomo glasovali PROTI? Nič. Zavarovalnica bo ostala nespremenjena, vlada pa bo imela leto dni časa, da pripravi nov, drugačen predlog za lastninjenje zavarovalnice. Ampak lahko se zgodi, da bomo ob letu osorej imeli že drugo vlado ...
jš
in pozitivni vlogi. Kot da bi samo oni umirali in bili največje žrtve. Tako bi vsaka še tako površna analiza televizijskih programov na slovenski nacionalni televiziji zlahka dokazala, da imajo teme, ki obravnavajo problematiko zu-najsodnih povojnih pobojev in prikritih grobišč nedopovedljivo večji obseg in daljšo minutažo kot vsa druga tematika, povezana z narodnoosvobodilnim bojem, s partizanstvom in domoljubjem - končno tudi najpri-stnejšim patriotizmom. Tako so bili dominantni tudi v letošnjem TV-programu za dan mrtvih. Kar prepogosto se tako zdi, kot da pri nas ne bi imeli impozantnega narodnoosvobodilnega boja, da večinsko nismo (pomembno) sodelovali z zmagovitimi zavezniki druge svetovne vojne, da nismo bili sestavni del svetovnega odpora proti fašizmu in nacizmu. Večja uravnoteženost obravnavanja vsega tistega, kar se je dogajalo v Sloveniji in okoli nje v času pred drugo svetovno vojno, med njo in po njej, je tudi pogoj, da mlade generacije, ki vsega tega niso doživljale, ne bodo postale plen in žrtev zgolj enostranskih (in marsikdaj tudi tendenčnih) ocen tega časa.
Pravzaprav se lahko samo čudimo posameznim »sodobnim« (ne samo mladim) politikom, ki vztrajno ponavljajo, da jih preteklost ne zanima. To je v bistvu bežanje od problema, ki je tu in ki nas kar naprej zastruplja. Prav ti politiki bi morali še kako vztrajati, da se preteklost predstavlja v vseh razsežnostih, da se ne pači (in ponareja).
Jak Koprivc
Uvodnik
Martinove dileme
Letošnji mcirtin bo prinesel tudi drugi volivni krog za predsednika države. Dobili bomo tretjega predsednika države v samostojni državi. Prvi krog je prinesel zmago kandidatu, ki se je prvi vključil v predsedniško bitko, v drugem krogu, vsaj po napovedih, naj bi zmagal politični anonimnež, ki se je v predsedniško bitko vključil zelo pozno in do katerega volivci in volivke že iz teh dejstev gojijo najmanj zamere. Njegov največji greh je, da ni bil v prvih vrstah osamosvojiteljev oziroma viden osamosvoji-telj. Zadnja soočenja so bitko zaostrila, pokazala pa naj bi tudi na očitne razlike med kandidatoma. V kolikšni meri so jih prepoznali volivci, bo znano že v nedeljo zvečer.
V nedeljo pa ne bomo samo volili, izjasnili naj bi se tudi o dokončanju zgodbe o lastninjenju Zavarovalnice Triglav, o kateri pa volivke in volivci vedo zelo malo. Iz tega zornega konca je referendum še kako vprašljiv. V zadnjih dneh se je odprl plaz takšnih in drugačnih pogledov na to zadevo. Poznavalci razmer zatrjujejo, da v nobenem primeru ne bo šlo za razprodajo zavarovalnice, kot to želijo predstaviti tisti, ki nagovarjajo volivce, da na referendumu glasujejo proti. Zgodbe iz bližnje preteklosti so še zelo žive (primer prodaje državnega deleža v Mercatorju, za kar pa ni bil potreben referendum), zato dvom kljub temu ostaja. Lahko se celo zgodi, da bo tudi vabilo za referendum še znižalo udeležbo na predsedniških volitvah. V prvem krogu že tako ni bila blesteča. Vprašanje pa je, kdo bo ostal doma, Peterletovi ali Turkovi volivci, prvi zakon podpirajo, drugi so proti.
Ker je v nedeljo martinov praznik, ki si ga Slovenci ne pustimo vzeti, bo marsikatera volilna glava še boleča od sobotnih praznovanj. Kljub temu je pomemben trezen premislek, volitve so v prvi vrsti odgovorno dejanje, ki ga ne kaže prepustiti »mačkasti« glavi. Ne bo pa odveč tudi previdnost na cestah, policisti so v pripravljenosti. Še dobro, da vse hitro mine, tako bo tudi letošnja martinova nedelja in z njo povezane dileme. Upamo seveda na najboljše, sicer pa imajo volivci vselej prav.
MG
Sedem (ne)pomembnih dni
Kdo (vse) je umiral
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749 34 10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik. si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02 ) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02 ) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,63 EUR (za naročnike 0,50 EUR), v petek 1,17 EUR . Celoletna naročnina: 85,34 EUR, za tujino (samo v petek) 112,84 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
f" loŽČU^
Vrefrier* 2007
V glavni vlogi: Sezona: V zgodbi:
V režiji: Porabiti do: Na ogled in nakup:
Haložan letnik 2007, znanilec sprememb Ptujske kleti 2007
z okusom in svežino za žejo, za špricarje in ob hrani; najrajši v dobri družbi
Ptujska klet, članica skupine Perutnina Ptuj najboljše pred letom 2009!
več v vseh večjih trgovinah, v gostilnah, v vinoteki Ptujske kleti in na www.pullus.si
Minister za zdravje opozarja, da je prekomerno uživanje alkohola škodljivo.
Ptuj • Pogovor s predsedniškim kandidatom Lojzetom Peterletom
Sloveniji bi rad pomagal do nove energije
V drugem krogu predsedniških volitev je Spodnje Podravje oziroma Ptuj postal še zanimivejši za predsedniška kandidata drugega kroga, Lojzeta Peterleta in dr. Danila Turka. Na tem območju je namreč v prvem krogu z veliko premočjo zmagal predsedniški kandidat SNS Zmago Jelinčič. Volivce sta oba kandidata nagovarjala 3. oziroma 6. novembra. Sicer pa oba z velikim optimizmom pričakujeta nedeljski odločilni krog glasovanja, oba sta prepričana v svojo zmago. Pred končnim obračunom smo jima postavili bolj ali manj podobna vprašanja.
»V prvem krogu je bilo premalo vprašanj o prihodnosti Slovenije. Nekateri so za vsako ceno želeli veliko preteklosti, ampak z obravnavanjem preteklosti ne bomo dvignili ne plač, ne pokojnin, ne zmanjšali cen kvadratnega metra stanovanj ... Moja želja je, da bi se v drugem krogu bolj posvetili prihodnosti, odklanjam polarizacijo, ki jo nekateri prinesejo na plan vedno, ko so v Sloveniji kakšne volitve. Polarizacija stare ideologije nam nič ne pomaga. Vesel sem, da sem v prvem krogu zmagal z zmerno in v prihodnost zazrto govorico,« je prvi krog predsedniških volitev ocenil Lojze Peterle.
Št. tednik: Po nekaterih napovedih bo drugi krog trd. V čem naj bi bil trši?
L. Peterle: »Kar zadeva naju z gospodom Türkom, bo kultiviran, kot je bil doslej. Pokazale pa se bodo razlike med nama. V drugem krogu je vedno malce trše. Potrudil se bom, da bom pokazal, v čem je razlika med nama, v čem je moja državniška izkušnja, ki jo Slovenija bolj potrebuje kot diplomatsko, močnejša. Skušal bom pokazati, da je dobro za Slovenijo, če ima za predsednika osamosvojitelja, nekoga, ki je bil aktivno na strani osamosvajanja, in da je dobro, da ima predsednika, ki ima evropsko izkušnjo. Na Slovenijo moramo gledati skozi Bruselj, ne toliko skozi New York. Cenim izkušnje, ki jih ima gospod Türk, ampak mislim, da je zelo dobro, če imamo predsednika, ki je že bil v državnem zboru, ki je bil v vladi, ki je imel vlogo v Evropski zvezi. Za Slovenijo iščemo državnika, ne samo politika ali diplomata. Gospoda Türka nisem videl in čutil na strani osamosvojitve, še tik pred osamosvojitvijo je pisal o konfederaciji, v tem je med nama velika razlika. Pozneje se je sicer vključil, ampak potem, ko je bila glavnina dela že opravljena. Ne doživljam ga kot aktivnega osamosvoji-telja, kot sta bila predsednika Kučan in Drnovšek.«
Št. tednik: Za kakšno Slovenijo si prizadeva Lojze Peterle?
L. Peterle: »Želim si Slovenijo, v kateri bo vsak spoštovan, vsak dobrodošel. Pozdravljam različnost, ne maram pa razdeljenosti, najmanj pa razdeljenosti zaradi vprašanj izpred 60 let. V II. svetovni vojni so se ponekod v Sloveniji naši predniki razdelili, v vojni za Slovenijo pa smo se poenotili v vsej državi. Nismo se spraševali o strankah, ampak o skupni prihodnosti, obranili smo Slovenijo. Delati želim iz duha enotnosti, mene ne zanima razdeljena, temveč združena
Slovenija. Predvsem pa želim biti glasnik malega človeka, tistega, ki danes prejema 500 ali manj evrov plače oziroma pokojnine na mesec, človeka, ki ga ne slišimo za govornicami v Ljubljani, človeka, ki pridno dela, pa nima toliko, da bi lahko dostojno živel. Zame je ključna stvar pri predsedniku, da se trudi za socialno državo. Moj prvi nastop pred državnim zborom, če bom postal novi predsednik Slovenije, se bo nanašal na nepravične socialne razlike, ki nastajajo v naši državi. Ne more nekdo po letu ali nekaj letih dela v neki službi z odpravnino zaslužiti toliko kot nekdo v celi svoji delovni dobi. To so nepravične razlike, ljudje na to opozarjajo, jaz pa želim biti na strani ljudi. Želim si tudi veliko bolj optimistične Slovenije, kot je sedaj. Gospodarska rast je občutna, optimizma pa ni, manjka tudi veselje do življenja. Sloveniji bi rad pomagal do nove energije, ki bi združevala. Želim si bolj vesele in tudi boy zdrave Slovenije.«
St. tednik: Se boste pridružili delavskim protestom, ki bodo 17. novembra?
L. Peterle: »Da, če ne bo prišlo do sporazuma med delodajalci in sindikati, ki si ga želim, ker mislim, da se modri ljudje pogovorijo in gredo naprej. Plače je potrebno dvigniti, skladno z njimi pa tudi pokojnine. Če bom čutil, da niso prišli do prave-
ga dogovora oziroma da bo potrebno izraziti protest na javen način, potem bom to tudi storil.«
Št. tednik: Na dan volitev bomo imeli tudi referendum o uveljavitvi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic, o katerem pa ljudje v bistvu skoraj ničesar ne vedo. Kakšno je vaše mnenje o referendumih nasploh: jih je preveč, premalo in zakaj se nam dogajajo?
L. Peterle: »Ta referendum je po moje nepotreben. Tisti, ki so ga želeli, stranka, ki pod-
pira gospoda Turka, odmika-jo stabilizacijo pokojninske blagajne. Vladna večina je na predlog DESUS sprejela zakon, po katerem se del kupnine od zavarovalnice Triglav seli na KAD, kjer mora biti trajno namenjen SPIZ, torej pokojninski blagajni. Tisti, ki danes govorijo, da bi moral vsak nekaj dobiti, zavajajo državljanke in državljane, ker je to nemogoče izvesti. Najprej sem tudi sam bil za to, da bi čim bolj na široko razdelili ta denar, nakar sem ugotovil, da ni evidenc, da se to enostavno ne da narediti. Krivično bi bilo, da nekdo dobi, drugi, ki ne najde police, pa ne. Ker pa vem, da nas čakajo s pokojninsko blagajno problemi, sem za to, da ta denar čim prej preselimo na KAD, da se prične čim prej obračati v korist upokojencev. Kdor je proti temu, ne dela usluge upokojencem, je proti temu, da bi imeli stabilno pokojninsko blagajno. Upam, da je ljudem jasno, da bo odprava tega zakona slabo vplivala na pokojninsko blagajno; če zakon pade, to še ne pomeni, da bomo vsi nekaj iz tega naslova dobili. Tega ne bo, ljudem je potrebno naliti čistega vina. Kdor hoče upokojencem dobro, naj podpre zakon.
Nimam nič proti pravici do referenduma, če nekdo meni, da je zakon v nasprotju z nacionalnimi interesi. Sem pa proti zavajanju, sprenevedanju ..."
Država ne plačuje zasebnih programov ...
Št. tednik: Kaj pa grožnja z referendumom glede šolskega zakona?
L. Peterle: »Tudi ta referendum je nepotreben. Govori se o 100-odstotnem
financiranju zasebnega šolstva. Bil sem v državnem zboru, ko so imeli večino liberali. Leta 1996 smo se dogovorili, da država financira zasebno šolstvo, že takrat pa ni šlo za 100-odstotno financiranje. 100-odstotno bi bilo, če bi država šolo zgradila, jo vzdrževala in izvajala programe. Tudi takrat kot danes gre samo za 100-odstotno financiranje izvajanja programov, država ne plačuje zasebnih programov, ampak svoj program samo izvaja v drugem prostoru. Če nekdo zgradi šolo in jo tudi sam vzdržuje, je to za državo ceneje, kot če jo sama zgradi. Ljudi zavajajo, da se bo v šolah izvajal zasebni program, država financira v zasebni šoli svoj program, ne pa nekega zasebnega. Ker se odpravljajo še vse šolnine, ne razumem vseh tistih ljudi, ki jih leta 1996 zasebna šola ni motila, da jih pa danes moti. To je dvoličnost. V demokratični Evropi se nihče ne bori proti zasebnim šolam. V tem primeru gre za čisto ideološko-politično zadevo. Tudi to je usmerjeno v predsedniško tekmo, enega kandidata se skuša postaviti v nek okvir, ki je že dolgo znan, po nepotrebnem se polarizi-ra, troši javni denar in zavira šolsko reformo, ki je nujna, tudi zaradi tega evropskega procesa. Ne vidim potrebe, da bi zaradi tega morali iti na referendum. Starši naj imajo izbiro, demokrati smo navajeni na izbiro. Vse zasebne šole, v Sloveniji jih je šest ali sedem, so polne, tudi wal-dorfska. Starši so veseli, da imajo izbiro. En moj otrok je obiskoval javno srednjo šolo, dva zasebno. Z obema šolama sem zadovoljen, ne vem, zakaj bi moral pristajati na vsiljeno polarizacijo, ki jo nekateri forsirajo iz čistih političnih interesov. Tudi to je polarizacija. Po Sloveniji hodijo trojke
in govorijo, da če bo Peterle predsednik, potem ne bo pokojnin, vsa zemlja bo cerkvena ... «
Št. tednik: Za kakšen sistem zdravstva se zavzemate?
L. Peterle: »Zavzemam se za močno javno zdravstvo. Kljub težavam, ki smo jim priče v tem trenutku, ki zahtevajo ukrepanje, mislim, da mora biti javni sistem osnova našega zdravstva. Z zasebnim zdravstvom je omogočena večja izbira, upam, da prispeva tudi k višji kakovosti celotnega sistema. Sam koristim oba sistema. Moja osnovna kartoteka je v ZD Bežigrad, tudi zobe si popravljam v javni zobozdravstveni ambulanti. Zdravstveni pregled pred kandidaturo pa sem opravil v zasebni ambulanti.«
Št. tednik: Kaj pa izbrisani, pred vsakimi volitvami oziroma pomembnimi političnimi dogodki prihajajo v ospredje. Zdaj zaradi ustavnega zakona.
L. Peterle: »To zgodbo dobro poznam od samega začetka. Slovenija je bila glede obnašanja do Nesloven-cev pod temeljitim drobnogledom, zadovoljila je vsem kriterijem, dobila je same dobre ocene, da smo lahko vstopili v ZN, v Svet Evrope, ki je še posebej občutljiv za človekove pravice, v EU, v OVSE. Pogoj za vstop je bil primeren odnos do manjšin oziroma drugih. Potem ko se je to vprašanje pojavilo pred ustavnim sodiščem, smo na njegovo odločitev čakali nekaj let. 180 tisoč ljudi si je brez težav in zelo hitro uredilo državljanstvo. Za Slovenijo kot demokratično državo, ki se je morala v vojni boriti za svojo samostojnost, bi bilo nedopustno, da bi nekdo, ki je bil na drugi strani iz tega ali onega razloga, mogoče celo po naročilu Miloševiča, ni želel postati državljan RS, morda tudi v upanju, da nam državnost ne bo uspela, zdaj dobil še odškodnino. Sem za to, da se popravijo krivice tistim, ki so se jim v resnici zgodile. Podpiram predlog vlade, da se vsak primer obravnava individualno, da se vidi, kako je bilo s posameznikom.«
Št. tednik: Kaj bi želeli na koncu tega pogovora še sporočiti volivcem?
L. Peterle: »Rekel bi, naj volijo osamosvojitelja, ki pozna Slovenijo, ki ima evropsko izkušnjo, ki ga zanima vsa Slovenija, ne samo nekateri deli Slovenije, ki si prizadeva za socialno in pravno državo, ki mu je blizu mali človek in ki hoče združevati Slovenijo ter želi, da bi imel vsak možnost, da bi lahko ustvarjal.«
MG
Ptuj • Pogovor s predsedniškim kandidatom dr. Danilom Türkom
Kandidatura za boljšo prihodnost Slovenije
V okviru predsedniške kampanje je dr. Danilo Türk trikrat obiskal Ptuj in njegovo okolico. V okviru tretjega obiska, na Ptuju je bil 6. novembra, se je srečal s ptujskim županom dr. Štefanom Čelanom, z upokojenci in člani DeSUS širšega območja pa se je pogovarjal v Narodnem domu na Ptuju.
„Volilna propaganda ni najpomembnejša stvar. Propagandna gverila in mazaške akcije niso kvalitetne volilne aktivnosti. Gre za dejanje obupa, negativna propaganda ne bo pomagala, verjamem, da bo v nedeljo veliko ljudi glasovalo zame. Velik pomen dajem udeležbi in glasovanju na volitvah," je med drugim povedal v odgovoru na vprašanja glede večje pozornosti nekaterih medijev drugemu kandidatu, kar je upokojence zelo zaskrbelo. V enem od slovenskih medijev je Lojze Peterle kuhal cele tri ure; upokojence je zanimalo, ali so povabili tudi Türka. Povedal je, da ne, da pa je kuhal na TV Paprika, vendar ne tako dolgo. Če bi bil povabljen k triurnemu kuhanju, pa bi moral temeljito razmisliti, kaj vse bi skuhal. Zelo veliko je kuhal v mladosti.
V prostorih Območne obrtne zbornice Ptuj pa se je Danilo Türk srečal s člani upravnega odbora zbornice in predsedniki posameznih sekcij. Predstavili so stanje v obrti, od predsedniškega kandidata pa so želeli izbeza-ti tudi kakšno obljubo o tem, kako jim bo pomagal spreminjati razmere v obrti oziroma podjetništvu. Podjetništvo je potrebno bolj stimulirati, ker je pomembna razvojna kategorija. Brez podjetnih ljudi pa razvoja ne bo, je prepričan Türk.
„V svoj programski okvir, če hočete volilni program, sem zapisal nekatere stvari, ki so izrednega pomena za prihodnost Slovenije. Tako sta izrednega pomena podjetnost in ustvarjalnost ljudi. Dosegli smo neko določeno stopnjo razvoja. Ne moremo pa si domišljati, da so stvari za naprej zagotovljene. Priče smo gospodarskemu razvoju, ki ni optimalen, po vsem videzu ni vzdržen glede na inflacijo in druge vidike. Začeli smo zaostajati v razvoju, prehitevajo nas nekatere vzhodnoevropske države, kot je na primer Češka. To nas mora skrbeti. Razvoj, ki je utemeljen na dejavnostih storitvenega značaja ali pa prerazpo-rejanju tega, kar imamo, ne more biti dovolj dober. Ne želim podcenjevati dosežkov, ki jih v Sloveniji dosega zasebno podjetništvo, prav tako ne želim podcenjevati problemov, ki nastajajo zaradi davčnih obremenitev, administrativnih omejitev. Iz pogovorov na mednarodnem obrtnem sejmu je bilo razumeti, da je slovensko podjetništvo spet začelo doživljati vzpon po določenem obdobju težav. Prepričan sem, da v Sloveniji
potrebujemo nek novi razvojni zagon, marsikaj novega, v to se morata podjetništvo in podjetnost vključiti v največji možni meri. Izraz obrtništvo mi osebno sicer ni najbolj povšeči, ker nekako sugerira neko tradicionalnost, kot da gre za stvari, ki so posledica vzdrževanja nekih tradicij, nečesa, kar imamo iz preteklosti. V večini primerov pa gre za izrazito kreativno delo, za nove stvari, tudi za sposobnost tveganja, za vrednote, ki jih v Sloveniji občutno premalo gojimo," je med drugim povedal predsedniški kandidat dr. Danilo Türk obrtnikom in podjetnikom s Ptujskega. Na vztrajanje, kaj jim lahko obljubi, pa je povedal, da mora biti odgovoren, ne sme dajati obljub, ki so ne-uresničljive.
„K vam nisem prišel samo zaradi volilnih glasov, prišel sem za to, ker vidim, da ste velika razvojna sila te družbe. Predsednik nima neposrednih pooblastil, lahko pa s svojim vztrajnim in trajnim delovanjem z obrtniškimi organizacijami probleme postavlja na dnevni red, jaz jih postavljam na dnevni red. Pripravljen sem obljubiti, da bom spomladi prihodnje leto, če bom izvoljen za predsednika, vprašal, kako se uresničujejo obljube ministra Viranta, ki jih je dal slovenskim obrtnikom na letošnjem sejmu v Celju. Če se stvari ne bodo popravile, se bom zavzel za
Dr. Danilo Türk: „Slovenija potrebuje nek novi razvojni zagon ..."
javno obravnavo in izpostavljanje kot problema slovenskega razvoja. V to debato se bom vključil z vidika predsedniške funkcije; to sicer ni avtoriteta neposredne pristojnosti za reševanje problema, je pa dodatni glas, ki ima neko težo. Pripravljen sem ta glas prispevati," je bila obljuba, ki jo je izrekel dr. Danilo Türk obrtnikom s Ptujskega.
„S prvim krogom volitev sem osebno zelo zadovoljen. Mislim, da sem dosegel zelo lep rezultat. Vse, kar se je zgodilo po prvem krogu, je potrdilo, da imam veliko podpore, ta podpora pa še narašča. Imam vse upanje, da bom uspel tudi v drugem krogu,"
"Negativna propaganda ne bo pomagala, verjamem, da bo v nedeljo veliko ljudi glasovalo zame."
je v pogovoru za naš časopis uvodoma povedal predsedniški kandidat dr. Danilo Türk.
Št. tednik: Drugi krog naj bi bil trši, v njem naj bi prišle do izraza razlike med kandidatoma. Čemu boste dali poudarek v zadnjih nastopih in soočenjih?
Dr. D. Türk: „V bistvu ni novih poudarkov, gre bolj za konkretizacijo tega, s čimer sem začel. Kampanjo sem začel z opozorili na socialne probleme, z opozorili, da je potrebno popraviti politično kulturo v Sloveniji in z drugimi stvarmi, ki sem jih v prvem krogu povedal bolj na splošno, zdaj pa jih je potrebno konkretizirati, pojasniti v konkretnih vprašanjih."
Človek za resne spremembe
Št. tednik: V čem je srž, na kateri ste gradili oziroma še gradite kampanjo?
Dr. D. Türk: „Srž je v tem, da se Slovenci moramo potruditi za boljšo prihodnost. Moja kandidatura je namenjena boljši prihodnosti Slovenije. Boljša prihodnost pomeni boljši razvoj, več socialne pravičnosti, boljšo politično kulturo in večji razvojni dosežek Slovenije."
Št. tednik: Zakaj naj bi v nedeljo volivke in volivci vodili dr. Danila Türka, v čem so njegove prednosti pred drugim kandidatom Lojzetom Peterletom?
Dr. D. Türk: „Mislim, da bodo razumeli oziroma že razumejo, da sem človek, ki zna poslušati ljudi, ki zna na podlagi poslušanja oblikovati jasna politična stališča, ki si zna prizadevati za resne spremembe. Poleg tega imam tudi izkušnje, zelo pomembne mednarodne izkušnje, to lahko uporabim za dobro
Slovenije."
Št. tednik: Za kakšno Slovenijo se zavzemate?
Dr. D. Türk: „Slovenija je doživela lep razvoj, ima pa tudi resne probleme. Nekaj primerov: zdajšnja inflacija, občutne podražitve osnovnih življenjskih potrebščin kažejo, da se pri nas socialna razmerja zaostrujejo, da so razlike prevelike, zadeve so ušle nadzoru, pri plačah delavcev in najboljših mened-žerjev razlike dosegajo že 50-kratni razkorak, njihove plače so 50-krat višje od delavskih. To ni v redu, te stvari je potrebno spreminjati. Slovenski problem je tudi zaostajanje v vlaganjih v raziskovalno dejavnost in razvoj. Ne bomo razvita družba, če bomo zmanjševali ta delež. Moramo najti način, da te stvari popravimo in to področje ustrezno razvijemo, da bomo lahko bolje živeli. Najti moramo tudi način, po katerem bomo v svetu bolj spoštovani. Včasih se pritožujemo nad pomanjkanjem prepoznavnosti; to je fraza, ki sicer nič ne pove. Pravzaprav ne gre za to, da nas ne prepoznavajo, morajo nas spoštovati. Spoštovali nas bodo, če bomo uspešni doma, če bomo tudi na svetovni ravni pokazali, da znamo misliti z lastno glavo. V tem okviru bi tudi opredelil nekatere glavne naloge za izboljšanje stanja v Sloveniji."
Št. tednik: Zakaj se nam dogajajo referendumi? So zakoni, ki jih sprejemamo v Sloveniji, v resnici tako slabi, da potrebujemo referendume o njih?
Dr. D. Türk: „Slovenski zakoni so pogosto sprejeti s preglasovanjem, na hitro in z rešitvami, ki niso najboljše. Zato se ni potrebno čuditi, da se pojavljajo zahteve za referendume. Če gre za pomembna vprašanja, ki zahtevajo široko
podporo, široko soglasje, ni pametno z majhno večino izsiliti izglasovanja zakona, češ da bo to problem rešilo. Referendumske zahteve mene osebno ne presenečajo, ko gre na primer za financiranje šolstva ali za bodočnost zavarovalnice Triglav. Skrbijo me takšne odločitve, ki so bile sprejete s preglasovanjem, razmeroma hitro in z razmeroma majhnim upoštevanjem strokovno utemeljenih predlogov. Dobro bi bilo, če bi si v našem parlamentu vzeli malo več časa, upoštevali tudi malo več amandmajev, s tem pa tudi prispevali k drugačnemu ozračju, kot ga imamo danes."
Št. tednik: Za kakšen sistem zdravstva in šolstva se zavzemate?
Dr. D. Türk: „Pretežno javni. V Sloveniji imamo dobro javno šolstvo in smo imeli tudi zelo dobro javno zdravstvo, ne vem, zakaj bi to pokvarili. Pri podeljevanju koncesij v javnem zdravstvu je prišlo do precej nepregledne situacije. Zadeve bo potrebno umiriti, izvesti reorganizacijo, potrebno bo izboljšati upravljanje obstoječih zdravstvenih sistemov. Imamo primere, da evropski standard 250 operacij, ki naj bi jih ortopedski kirurg opravil v enem letu, marsikje ni izpolnjen. Če jih opravi le 100, se je potrebno vprašati, ali ne gre v teh primerih za neke organizacijske probleme, ki jih je potrebno vzeti pod drobnogled. Zavzemam se za spremembe, ki bodo izboljšale javni sistem, ne pa ga uničile, nisem za privatni sistem s plačili storitev, ki bo tudi nedostopen veliki večini ljudi, ker zanj nimajo denarja."
Št. tednik: Zakaj so se nam zgodili izbrisani in ali so se morali zgoditi?
Dr. D. Türk: „Ni bilo treba. Ustavno sodišče je dalo osnovne odgovore, rešitve je potrebno iskati v tem okviru, krivice je potrebno popraviti."
Št. tednik: Kaj želite volivcem in volivkam sporočiti tik pred zdajci, kakšno je vaše zadnje sporočilo pred volilnim molkom?
Dr. D. Türk: „Volivkam in volivcem bi rad sporočil, da je pomembna samo ena stvar: treba je iti na volišča. Volitve so pomembna priložnost, da kaj spremenimo, da izrazimo svojo voljo. Pozivam jih, da pridejo na volišča, da si vzamejo čas za to. Vem, da je to martinova nedelja, da si želijo počitka, ampak kljub temu bodimo tam, izrazimo svojo voljo in vplivajmo na spremembe."
Foto: MG
Foto: MG
Hajdina • Deveti občinski praznik
„Naša prioriteta je uravnotežen razvoj ..."
Že po tradiciji je hajdinski občinski praznik združen z vrsto športnih in kulturnih prireditev, hkrati pa je praznik priložnost, ko se na simbolični ravni režejo vrvice za vse občinske pridobitve enega leta. Župan Radoslav Simonič je ponosen, da je njihov praznik povezan z veseljem in druženjem.
„Med pomembnejše investicije v letošnjem letu štejemo dokončanje pločnika za pešce z vso potrebno infrastrukturo na Spodnji Hajdini ob cesti Maribor-Ptuj v dolžini 900 m, zaključek ureditve centra - gmajne v Dražencih ter nakup in ureditev zobne ambulante v poslovno-stano-vanjskem centru na Zgornji Hajdini. V Gerečji vasi (Ga-jec) potekajo trenutno dela na javni razsvetljavi, v Slovenji vasi je napeljan trifazni priključek v prostore športnega društva. Sofinancirali smo nabavo kombiniranega vozila za PGD Draženci. Izveden je bil nakup zemljišča pri pokopališču Hajdina. V teku je javni razpis za triletno izgradnjo sekundarne kanalizacije na območju Zgornje Hajdine in Dražencev, ki bo sofinancirana iz neposred-
nih razvojnih vzpodbud. Začela pa se je tudi največja in najdražja investicija v tem času, asfaltiranje obkanalske ceste z zaščitno ograjo od mostu preko kanala v Hajdo-šah do mostu v Slovenji vasi v dolžini 1900 m. Investicija bo zaključena v tem letu. Vzporedno so se pričela dela tudi na dvosmerni kolesarski cesti na tej trasi, po sofinancerski pogodbi z DRSC naj bi bila dela dokončana v 360 dneh. Še v tem mesecu pa se bodo pričela dela pri izgradnji žar-nega dela na pokopališču Hajdina," je o ključnih projektih v letu 2007 v občini Hajdina povedal župan Radoslav Si-monič.
Občina Hajdina teče že svoj tretji štiriletni krog. Je v tem obdobju že dosežen uravnotežen razvoj, za katerega si prizadevate
Radoslav Simonič, župan občine Hajdina
že od začetka delovanja?
„Uravnotežen razvoj je prioriteta že od začetka delovanja naše občine. Enakomeren, uravnotežen razvoj pomeni, da naj bi vsi občani imeli enake možnosti za uporabo najrazličnejše komunalne infra-
Foto: Črtomir Goznik
Najlepša vaška skupnost v letu 2007 so Draženci.
Trnovska vas • Sestanek Civilne pobude
Ogorčeni nad Darsom
V sredo, 7. novembra, je potekal sestanek predstavnikov Civilne pobude Trnovska vas in občine Trnovska vas. Udeležili so se ga župan Alojz Benko, podžupan Drago Pukšič in direktor občinske uprave Jože Potrč.
Predstavniki občine so predstavili aktivnosti v zvezi z zagotavljanjem varnosti in potrebne sanacije regionalne ceste na odseku Rogoznica-Senarska na območju občine Trnovska vas. Predstavili so neuspešne poskuse za sklic sestanka, na katerem naj bi sprejeli konkretne dogovore o omenjeni problematiki po dogovoru, ki je bil podpisan na sestanku pri Sv. Juriju avgusta letos. Ker DARS ni prevzel dogovorjene obveze, da skliče sestanek, je občina Trnovska vas prevzela pobudo in sklicuje usklajevalni sestanek v torek, 13. novembra, ob 15. uri v prostorih Občine Trnovska vas. Nanj so vabljeni predstavniki Ministrstva za promet, direktor Direkcije za ceste RS, DDC, d. o. o., DARS, državna poslanca Franc Pukšič in mag. Janez
Kramberger, predstavniki občine Trnovska vas in predstavniki Civilne pobude Trnovska vas.
Kot je povedal predsednik Civilne pobude Trnovska vas Danilo Muršec, ugotavljajo, da so predstavniki občine Trnovska vas sicer resno in odgovorno pristopili k razreševanju problema, vendar ne morejo najti verificiranih sogovornikov na strani tistih, ki dela na avtocestnih odsekih organizirajo in izvajajo in so dolžni poskrbeti za varnost državljanov: "Ne sprejemamo več dogovorov o nadaljnjem dogovarjanju, ampak zahtevamo, da vpleteni na sklicanem sestanku v torek, 13. novembra, najdejo optimalno rešitev oziroma se dogovorijo o financiranju in dinamiki razreševanja problematike omenjene ceste. Ce takrat ne bodo ponudili kon-
kretnih finančnih in časovnih rešitev za zagotavljane varnosti, obnove in posodobitve naše ceste, bo Civilna pobuda začela predvidene aktivnosti v smislu stalnega opozarjanja, do razrešitve problema, in se pri tem ne bo omejevala na območje občine Trnovska vas. Dejstvo je, da že v 70. letih prejšnjega stoletja nismo pristali na direktive in smo s sredstvi civilne družbe dosegli asfaltiranje omenjene ceste. Nikakor ne bomo dovolili, da nam naša lastna država uniči cesto, katere posodobitev smo dosegli tako, da so nekateri od nas v nekem drugem režimu na kocko postavili tudi svojo svobodo. Uporabili bomo vsa sredstva, da pred uničevanjem zaščitimo tisto, kar je ostalo," pravi Danilo Muršec.
Zmago Šalamun
določeni z zakoni, temveč odražajo razvoj politike občine. Še letos bomo pripravili osnutek dispozicije strategije občine Hajdina za obdobje petih let. V letu 2008 pa
bomo pripravili tudi vizijo za nadaljnjih 5 let, čeprav so bili okostje strategije razvoja ter razvojni cilji predstavljeni že ob začetku mandata."
MG
strukture in dostop do ostalih družbenih dobrin. Trenutno poteka izvedba povezave na javno vodovodno omrežje za vaščane Dražencev, na Maro-fu, ki so se pred leti priključili naselju Draženci in občini Hajdina ter še niso priključeni na javni vodovod. Modernizirati bo potrebno še kar nekaj makadamskih javnih poti in lokalnih cest. Res pa je, da na področju izgradnje kanalizacijskega omrežja razvoj ne teče in ne more teči uravnoteženo. Kanalizacijo namreč gradimo tam in v tistih naseljih, kjer je možnost priključka, in ne tam, kjer te možnosti ni. S Konzorcijem za zaščito podtalnice Dravskega in Ptujskega polja prihaja v našo občino (I. faza EU javnega razpisa) izgradnja primarnih kanalizacijskih vodov od Zla-toličja do Sp. Hajdine ob glavni cesti Maribor-Hajdina-Gru-škovje in stranskih primarnih vej, kar pa bo omogočilo tudi možnost priključkov v naseljih Slovenja vas, Gerečja vas, Hajdoše in Skorba. Upamo, da bo projekt potekal s čim manj težavami, ki jih prinašajo take gradnje glede na posege v okolje.
Pri enakomernem ali uravnoteženem razvoju pa ne gre samo za razvoj znotraj občine, gre tudi za uravnotežen razvoj med občinami, znotraj regije oziroma prihodnjih pokrajin. Občina Hajdina potrebuje tudi zbiralnico ločenih odpadkov in vrtec za predšolsko vzgojo."
Kako daleč ste s pripravo občinskega razvojnega programa?
„V skladu z Zakonom o javnih financah ima občina Haj-dina sprejet načrt razvojnih programov, ki je sestavni del proračuna, v katerem so odhodki proračuna prikazani v obliki konkretnih projektov oziroma programov, prav tako tudi njihova finančna konstrukcija za prihodnja štiri leta. Načrt razvojnih programov predstavlja investicije in druge razvojne projekte ter državne pomoči občini v štiriletnem obdobju oziroma do zaključka projekta. S tem dokumentom je v proračunsko načrtovanje vneseno večletno planiranje izdatkov za te namene. V načrt razvojnih programov so vključeni odhodki, ki niso že vnaprej
SPOSTOVANE OBČANKE IN OBČANI,
OB 9. OBČINSKEM PRAZNIKU OBČINE HAJDINA VAM ČESTITAM IN VAS VABIM NA PRIREDITEV V POČASTITEV PRAZNIKA, V SOBOTO, 10. NOVEMBRA 2007.
Jav Simonič čine l-k^dina
GOSTILNA
Z vami že od leta 1932!
Snem
POROKE SREČANJA PRAZNOVANJA OBLETNICE SEDMINE KMEČKA POJEDINA IN KRVAVICE
Vsem občanom in občankam čestitamo ob prazniku občine HAJDINA in se vljudno priporočamo. Vabljeni k nam in v prireditveni šotor, kjer smo pripravili pravo martinovo pojedino.
Anica Čelan s.p. Slovenja vas 30, 2251 Ptuj, Tel.: 02/788 56 00
STROJNO INSTALATERSTVO

Zdenko GASENBURGER s.p.
Slovenja vas 62, 2250 Ptuj
Tel.: 02 788 54 33, fax: 02 788 54 34, GSM: 041 676 341
email: zdenko.gasenburger@slol.net www.gasenburger-sp.si
VODOVOD - OGREVANJE -
- ADAPTACIJE KOPALNIC
Prijetno praznovanje praznika občine Hajdina!
Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem hvala za izkazano zaupanje!
GSM: 051 626 075, 041 345 711 www.williams.si; E-mail: asfalti@williams.si
ASFALTIRANJE DIAMANTNO REZANJE - VRTANJE BETONA
Iskrene čestitke ob prazniku občine Hajdina želimo vsem občankam in občanoml Cenjenim strankam se zahvaljujemo za izkazano zaupanje.
^posoja gradben^
f 0i I 6G8 751
STROJEV
Ob občinskem prazniku občine Hajdina vam iskreno čestitamo! Cenjenim strankam in poslovnim partnerjem se zahvaljujemo za izkazano zaupanje in dobro poslovno sodelovanje.
Lenart • Pred praznovanjem občinskega praznika
Delamo na povezovanju Slovenskih goric
Občino Lenart po lanski spremembi lokalne samouprave sestavljata krajevni skupnosti Lenart in Voličina, saj sta se iz nje izločili dve novi občini, Sveta Trojica in Sveti Jurij. Lani prvega decembra je županovanje prevzel mag. Janez Kramberger, tudi poslanec državnega zbora RS. Lenart je osrednja občina v Osrednjih Slovenskih goricah oziroma na območju Upravne enote Lenart. Razprostira se na dobrih 61 kvadratnih kilometrih površine. V 21 naseljih občine živi 7.238 prebivalcev v 2.126 gospodinjstvih.
V	soboto, 3. novembra, so v Lenartu pričeli praznovati letošnji občinski praznik in obenem praznik krajevne skupnosti Lenart. Pričeli so s pohodom, ki ga je organiziralo Planinsko društvo Lenart. Okrog 50 pohodnikov se je na pot odpravilo s Trga osvoboditve v Lenartu, po okrog 10 kilometrih poti pa so prispeli do lovskega doma Lenart, kjer je bil zaključek pohoda. Športna zveza Lenart pa je v soboto organizirala turnir v malem nogometu in košarki. V nedeljo, 4. novembra, je potekalo žegnanje ob godu farnega zavetnika sv. Lenarta. V cerkvi Sv. Lenarta je potekala maša, ki jo je daroval nadškof metropolit in častni občan občine Lenart dr. Franc Kramberger. Pred mašo je igral Pihalni orkester MOL. Popoldan pa je v Domu kulture potekal Martinov koncert vokalnega kvinteta Završki fantje z gosti, Kamniškimi koledniki.
V	ponedeljek je bila predstava za otroke Mini cirkus Buffetto, v torek, 6. novembra, pa je potekala otvoritev kleti v rotovžu. Slovesnosti so se udeležili tudi vinski vitezi, v kulturnem programu so nastopili člani vokalnega kvinteta Završki fantje. Zbrane pa je pozdravil župan mag. Janez Kramberger. Zvečer je bila maša v cerkvi Sv. Lenar-
Župan občine Lenart mag. Janez Kramberger
ta, ki jo je daroval zaporniški duhovnik Robi Friškovec, saj je sveti Lenart zavetnik jetnikov. Po maši je v cerkvi potekal pogovor z zaporniškim duhovnikom, ki je govoril o drugačnem dojemanju pomoči ljudem v stiski.
V sredo, 7. novembra, so v lenarškem vrtcu, ki letos praznuje 50-letnico, potekale otroške delavnice, v Domu kulture pa je Brigita Horvat predstavila magistrsko nalogo z naslovom Pogostost in sezonska dinamika razvoja mikrofitov v akumulacijskem jezeru Komarnik. Zmago Ko-kol je predstavil tudi sprehajalno pot Franckovo pot pri jezeru Komarnik.
Včeraj, v četrtek, 8. novembra, je potekala okrogla miza z naslovom Razvojne možno-
sti in priložnosti Slovenskih goric s poudarkom na novi poslovno-industrijski coni v Lenartu. Danes, v petek, 9. novembra, bo osrednja slovesnost ob občinskem prazniku, praznovanje pa bodo zaključili v soboto, ko bo v Lenartu tradicionalno martinovanje in srečanje ljudskih pevcev.
O letošnjih investicijah župan mag. Janez Kramberger pravi, da so letos že odplačali za lani narejene investicije 710.000 evrov, predvsem za ceste, v letu 2008 morajo poplačati nekaj manj kot 1,5 milijona evrov dolga iz leta 2006 in v letu 2009 ostaja odplačilo še okrog 880.000 evrov. V letošnjem letu so v investicije na področju izobraževanja namenili 147.000 evrov, precej sredstev je bilo
Sveta Trojica • Seja občinskega sveta
Kandidat za državni svet Darko Fras
V petek, 19. oktobra, so se svetniki občine Sv. Trojica sestali na 1. izredni seji.
Najprej so sprejeli izhodišča za pripravo proračuna občine Sveta Trojica za leti 2008 in 2009. Pri tem je župan Darko Fras posebej poudaril, da morajo v proračunu zagotoviti najmanj 50 odstotkov za investicije. Svetniki so tudi soglašali s pričetkom postopka za kategorizacijo ceste v občinsko javno pot. Gre za cesto v Ose-ku, ki jo že nekaj let uporablja trinajst gospodinjstev.
Svetniki so spremenili 25. člen statuta, v katerem so zapisali, da odbori in komisije štejejo najmanj pet oziroma največ deset članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa se določi s poslovnikom občinskega sveta. Zato so spremenili tudi poslovnik, v njem pa spremenili število članov delovnih teles, saj je do sedaj bilo predvidenih pet članov odbora. Od tega mora biti polovica članov odbora članov občinskega sveta.
V nadaljevanju seje so imenovali člane stalnih delovnih teles. Odbor za negospodarstvo in javne službe družbenih dejavnosti bo vodil Janez Vo-glar, člani pa so Srečko Poštrak, Dušan Malek, Ljubo Kšela, Eva Horvat in Drago Lipič. Odbor za gospodarstvo, varstvo okolja in gospodarske javne službe bo vodil Branko Žel, člani pa so: Karel Čuček, Danijel Tu-šek, Albin Postružnik, Drago Lipič, Cvetka Bundarla, Ladislav Družovec, Marjan Klobasa in Smiljan Fekonja. Odbor za prostorsko planiranje in gospodarjenje z nepremičninami bo vodil Danijel Tušek, člani pa so Albin Postružnik, Janez Vo-glar, Aleksander Gungl in Peter Leopold.
Svetniki so imenovali tudi člane Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Predsedoval mu bo Jože Časar, člani pa so Karel Čuček, Sandi Zemljič, Roman Kranvogel, Darko Škerget, Danilo Juršnik
Tradicionalna "Lenartova nedelja"
in Aleksandra Tušek.
Za predstavnika v volilno telo za volitve člana državnega sveta so imenovali Janeza Voglarja, za elektorja pa imenovali Branka Žela. Za kandidata za člana Državnega sveta so svetniki imenovali dosedanjega državnega svetnika in župana Darka Frasa. V svet javnega zavoda OŠ Sveta Trojica so kot predstavnike lokalne skupnosti imenovali Dušana Maleka, Zdravka Vračka in Srečka Aleksandra Padovnika, za predstavnika ustanovitelja v javni zavod Matična knjižnica Lenart pa Srečka Aleksandra Padovnika.
Svetniki so pri pobudah in vprašanjih govorili o cestni problematiki in tudi o potrebi po povečanju ponudbe trgovine z živili. Ugotavljali so tudi, da bi v kraj morali pridobiti tudi trgovino s kmetijskimi izdelki, saj je že nekaj let zaprta.
Zmago Šalamun
namenjenih za investicije v kulturo in šport, zgradili so vodovod v Hrastovcu. Za letošnje investicije jim je uspelo pridobiti sofinanciranje v višini okrog 384.000 evrov. Za izgradnjo Center Slovenskih goric bodo letos namenili nekaj manj kot 400.000 evrov in v prihodnjem letu še 340.000 evrov. Projekt je sofinanciran iz sredstev proračuna EU za strukturno politiko - v obeh letih v višini 395.000 evrov. Prihodnje leto bodo v Lenartu pričeli gradnjo nove poslovno-industrij-ske cone, za katere namenjajo 615.000 evrov, v letu 2009 pa še 650.000 evrov; projekt bo sofinanciran s strani države in EU. V občini Lenart letos izvajajo zraven modernizacije cest še več manjših investicij, nekatere so se pričele že v lanskem letu in jih letos zaključujejo.
O nadaljnjem razvoju občine pa župan mag. Janez Kramberger pravi: "Vse naše aktivnosti smo zastavili v tem smislu, da bi Lenart res postal center osrednjih Slovenskih goric; to vidimo prav v aktiv-
nostih, ki jih peljemo skupaj s sosednjimi občinami. Na tem območju je več manjših občin in absolutno se moramo povezati, saj se v bistvu vsi projekti dotikajo več občin. Drugo, še pomembnejše je finančno obdobje od leta 2007 do 2013, ker če se ne bomo
povezali, bodo razvojna sredstva, ki so na voljo iz evropskega kohezijskega sklada ter drugih evropskih in državnih virov, odšla mimo nas, kajti vse občine so praktično premajhne za kakšen večji projekt."
Zmago Šalamun
Spoštovane občanke in občani!
Ob prazniku Občine Lenart in Krajevne skupnosti Lenart vam iskreno čestitam in vas vabim na osrednjo prireditev, ki bo v petek, 9. novembra 2007, ob 1 8. uri
v
v Športni dvorani Lenart.
Janez Kramberger,
župan Občine Lenart
Otvoritev kleti v rotovžu
Foto: ZS
Foto: ZS
Foto: ZS
Ormož • Pred martinom v razmislek
Prve žrtve martinovanja
V Ormožu vsako leto z velikim veseljem pričakujemo martina. Če kje, je prava zabava za ta dan doma prav pri nas. Letos bo martinovanje trajalo od četrtka do nedelje in bo še posebej zanimivo. Združevalo bo strokovni posvet, velik sejem kletarske opreme, vina, turizma in obrti, razstavo naših gospodinj, ocenjevanje mladega vina, poučno predavanje za najmlajše, nastope godbenih, tamburaških in pevskih skupin, delavnice za otroke in obisk čarovnika. Ob večerih pa še Riblja čorba, Gibonni in Čuki.
Foto: vki
Kako pa naj poimenujemo to izjemno konstelacijo? Del spomenika žrtvam 2. svetovne vojne je v prireditvenem šotoru ...
Toliko organizatorjev, kot je letos združilo moči, da bi martinovanje uspelo, jih ni še nikoli. Prepričana sem, da bo zabava nora in da se bomo martina v Ormožu še dolgo spominjali. Žal tudi po manj prijetnih rečeh.
Ljubitelji narave so me opozorili na razdejanje, ki ga je nekdo zagrešil nad dvokr-pim ginkom (Ginkgo biloba), ki raste ob vhodu na prireditveni prostor ob nekdanjem Ogradu. „Če hvalimo dobre reči, je potrebno tudi grajati slabe. Če padajo glave gosk, ni potrebno, da še drevesa. Tudi če je bilo potrebno veje zaradi prireditve požagati, se ve, kako se to naredi. To pa je razdejanje. Veje so polomljene in uničene. Sedaj bi se drevo še dalo sanirati, a po zabavi bodo na to vsi pozabili," je povedal Alojz Škrjanec iz komisije za ocenjevanje urejenosti prostora pri TD Ormož. „V tujini znajo ceniti vsako drevo, še z mladimi drevesci se hvalijo, pri nas pa imamo številna stara drevesa in tega ne znamo ceniti. V našem parku se ustavi marsi-kakšen tujec in občuduje to
Za omizjem na tiskovni konferenci v Park hotelu Ptuj so v sredo sedeli Matija Brodnjak (tržnik v Park hotelu), Svetlana Širec, prva ptujska vinska kraljica, Tanja Božič, direktorica Park hotela, lastnika in direktorja Tovarne tradicij Stanka in Aleš Gačnik, Neva Pipan Kores, zunanja strokovna sodelavka, ter Jure Šarman, zunanji strokovni
lepoto," je povzela tudi Silvija Horvat.
Drevo je tako široko, da ga nisem mogla zaobjeti, na grbi ima že nekaj desetletij, koli-
sodelavec. Vinsko obarvane blagovne znamke, ki jih bodo razvijali in predstavljali v Park hotelu, so: kultvina, bivino in miselinvino. V okviru prve so v sredo odprli fotografsko razstavo Cirila Ambroža pod naslovom Gorice, gorice, gorice ... , iz zasebne zbirke vrhunskega vinarja Francija Cvetka s Kogla, 16. novembra pa vabijo
ko, mi ni znal povedati nihče. Alojz Škrjanec, znan gojitelj in ljubitelj okrasnih rastlin, ki ima v svojem vrtu preko 600 različnih rastlin, se spomni,
v prireditveni center Kronos, kjer bodo na splošno potekala vsa dogajanja, na literarno-glas-beni večer vinskih pesmaric in napitnic z Mitjem Gobcem in vinogradništvom Druzovič.
Kultvina je blagovna znamka, namenjena promociji in popularizaciji kulture in vinarstva v povezavi z umetniškimi praksami in vrhunskimi vini. Dogodke, povezane s ponudbo bioloških izdelkov in vrhunskih vin, so združili v blagovno znamko bivino, v okviru katere bodo že nocoj izvedli Večer martinovih misli, vina in kulinaričnih užitkov, gostom od blizu in daleč pa od danes do nedelje ponujajo tudi doživet martinov paket. Miselinvino je tretja vinsko obarvana blagovna znamka, ki bo povezovala velike mislece in govornike z vrhunskimi vini, razum in čustva torej. Začeli jih bodo decembra, prvi govorec pa bo Andrej Sajko, direktor Ptujske kleti. Mag. Viljem Ščuka pa bo vsako drugo sredo v mesecu, v obdobju med januarjem in junijem 2008 povezoval čustva z vrhunskimi vini.
Med vinsko obarvane programske usmeritve in projekte
da je že v 60 letih, ko je bil še vajenec, hodil mimo drevesa ginka. Vrsta ginko izvira iz Kitajske, od koder so ga v davnini prinesli na Japon-
so uvrstili programska in projektna partnerstva z vinarji, nosilci lokalnih tradicij in organizatorji različnih vinskih dogodkov. Začeli so jih v povezavi s Klubom ptujskih študentov v okviru festivala Vino ni voda. V tem sklopu bo deloval tudi Martinov center za promocijo in popularizacijo vinarjev in kulture vina na Slovenskem, pomembno mesto pa bo imel tudi v komuniciranju mednarodnih kulturnih poti sv. Martina, ki potekajo od Szombathelya na Madžarskem do Toursa v Franciji. Vinska obzorja bodo širili tudi s pomočjo vinskih romanj, vsaj enkrat letno bodo organizirali strokovno ekskurzijo v različne vinorodne dežele Evrope. Prva bo vodila v Španijo. V partnerstvu s Pokrajinskim muzejem Ptuj pa bodo organizirali najrazličnejša poslovna, protokolarna in kulturna srečanja, ki bodo zagotovo pomemben segment ponudbe Ptuja v letu, ko bo Slovenija predsednikova-la EU.
Zgodbe, ki jih ponuja Park hotel Ptuj v povezavi z vinom, so zgodbe o druženju.
MG
sko in Korejo, 1730. pa tudi v Evropo. Gre za prastaro drevesno vrsto, ki jo radi poimenujejo tudi živi fosil. Je golosemenka kot iglavci in je zato še posebej zanimiva in posebna. Zdravilne učinke ginka so odkrili že pred 5000 leti na Kitajskem, še danes pa izvlečke rastline uporabljajo pri začetnih motnjah prekr-vavljenosti.
Ob sprehodu do gradu, kjer so gospodinje ravno takrat že tovorile mize in svoje rekvizite v drugo nadstropje ter se pripravljale na svojo razstavo, pa sem skoraj padla še čez eno žrtev letošnjega martinovanja.
Po dolgih letih se je prireditev preselila nazaj v mesto, česar smo se vsi razveselili. Malce manj pa same izvedbe. Prireditveni šotor, v katerem bo sejem vinogradniške opreme, je bil očitno prevelik za prostor, na katerem naj bi stal. Tisti, ki so ga postavljali, si niso znali pomagati drugače, kot da so šotor postavili tako, da je pod njim tudi del spomenika žrtvam 2. svetovne vojne. Spomenik, pri katerem smo pred kakšnim tednom dni prižgali lučke, nanj položili venec in je župnik ob njem opravil blagoslov,
Srečanje je vodila Ana Vindiš, ki je po uvodni molitvi pozdravila vse navzoče, posebej še nad-dekana in oba dekana. Sledila je duhovna misel domačega duhovnika p. Alojza Klemenčiča in molitev domače sodelavke.
Iz branja poročil posameznih župnijskih Karitas je bilo razvidno, da so vse dobile hrano iz blagovnih rezerv EU in jo delijo ali so jo že razdelile. Župnijske Karitas so pomagale tudi ob poplavah. So pa sodelavci Karitas poročali tudi o potrebah po posameznih območjih. Tako župnijska Karitas sv. Trojica v Halozah potrebuje krompir za ozimnico. Župnijska Karitas sv. Miklavž v Zavrču se trudi, da bi družino Hohnec preselili v novo hišo. Stranka Nova Slovenija je ob obisku družini podarila 1.400 EUR. Potrebuje-
je tako neprostovoljno povabljen na martinovanje. Ne vem, kako se počutijo tisti, ki jim je ta vojna vzela koga od sorodnikov, ob takšni neprimerni izrabi prostora, a veseli najbrž niso.
Nisem vprašala, kdo je „ukazal" napraviti takšno razdejanje na drevesu, katerega veje mimogrede sploh niso motile postavitve šotora, kot me tudi ne zanima, kdo je imel genialno idejo šotor postaviti na spomenik. Moj namen ni s prstom kazati na krivce, želim pa obsoditi dejanje, ker zanj preprosto ni opravičila. Kaj moramo za to, da se lahko zabavamo, na vsak način nekaj uničiti? Omadeževati spomin na nekaj ali nekoga? Včasih so se v Ormožu neskončno zgražali, ko so bile okrog taistih spomenikov prislonjene steklenice, ki so jih tam pustili nočni mladoletni obiskovalci Unterhun-da. Najnovejših prestopkov nimajo na vesti otroci, ki jim takšno vedenje spregledamo, ker pač upamo, da se bodo z leti že naučili primernega, kulturnega in civiliziranega vedenja. Vendar če bolje razmislim, imajo ob takih vzgledih odraslih za to bolj slabe izglede ...
Viki Klemenčič Ivanuša
jo pohištvo, da opremijo hišo. Župnijska Karitas sv. Barbara v Cirkulanah pomaga pri novogradnji družini Fajfar-Križanec. Čakajo na ostrešje in kritino ter upajo, da bodo uspeli zbrati toliko sredstev, da bi lahko naredili streho.
Ob dnevu vseh svetih - 1. novembru - je v vseh župnijskih Karitas potekala akcija „En cvet manj na grob" za pomoč ljudem v stiski.
Sodelavci Karitas so se pogovarjali tudi o tednu Karitas, ki bo od 26. novembra do 2. decembra, in o tradicionalnih dobrodelnih koncertih v Celju in na Ptuju. Koncert na Ptuju bo letos nosil naslov „Ali me imaš rad?".
Naslednje srečanje bo pri sv. Miklavžu v Zavrču.
AT
Foto: Črtomir Goznik
Za omizjem na tiskovni konferenci v Park hotelu Ptuj so 7. novembra sedeli (od leve): Matija Brodnjak, Svetlana Širec, Tanja Božič, Stanka Gačnik, dr. Aleš Gačnik, Neva Pipan Kores in Jure Šarman. Predstavili so nove blagovne znamke Park hotela, program martinovanja ter program in projektne usmeritve, povezane z vinom.
Ptuj • Novo iz Park hotela
Povezava kulture, umetnosti in vinarstva
Vino ima pomembno vlogo v programih novega ptujskega hotela Park. Zgodbo o njem bodo razkrivali v povezavi s kulturo in umetnostjo. Na njihovi vinski karti je 74 vrhunskih vin 24 slovenskih vinarjev oziroma kleti. Gre za jagodni izbor vin na Slovenskem. Prva ptujska vinska kraljica Svetlana Širec bo na martinovo prevzela vlogo promotorke vin in vinskih zgodb v Park hotelu.
Ptuj, Zavrč • Dekanijska Karitas
Teden Karitas
V oktobru so se sodelavci župnijskih Karitas dekanij Ptuj in Zavrč srečali na rednem mesečnem srečanju pri župnijski Karitas sv. Anton Puščavnik v Stoper-cah. Domačini so jih lepo sprejeli in pripravili kratek kulturni program. Ljudske pevke iz KD Stoperce so zapele in zaigrale na doma izdelane instrumente.
Ptuj • Svetniške pobude in vprašanja
O javnih gospodarskih službah za zaprtimi vrati
Ptujske mestne svetnice in svetniki so se že privadili temu, da svetniške pobude, vprašanja in predloge praviloma podajajo v pisni obliki. Še vedno pa se najdejo nekateri, ki jih postavljajo ustno na sami seji, ker po njihovi oceni sodijo med nujna.
Svetnik SNS Miroslav Le-tonja je pobudnik za ustanovitev varuha bolnikovih pravic za ptujsko območje oziroma območje Spodnjega Podravja. Ocenjuje, da gre za pobudo, ki presega občinske meje, vidi jo kot »pokrajinsko«, zato naj bi o njej že v kratkem govorili tudi na kolegiju županov Spodnjega Podravja.
Peter Pribožič (N.Si) se je zavzel za preplastitev in ureditev Ormoške ceste na Ptuju. Mestna občina Ptuj naj bi nemudoma zahtevala od Direkcije za ceste Republike Slovenije, da takoj začne dela na relaciji od novega krožišča pri Qlandii v smeri Spuhlje. Zaradi močno povečanega prometa skozi Ptuj je cestišče zelo poškodovano, v zimskem času se bodo razmere še poslabšale. Povečan promet ima za posledico tudi bistveno povečan hrup in tresljaje, zato naj se izvedejo tudi meritve hrupa ob Ormoški cesti, na podlagi teh pa naj se
zahteva izgradnja protihrupne ograje, hkrati pa tudi povračilo stroškov za izgradnjo dodatne protihrupne zaščite na stanovanjskih hišah ob že omenjeni cesti. Petra Pribo-žiča je na 10. seji mestnega sveta tudi zanimalo, zakaj še ni urejena zasaditev južnega in jugozahodnega roba odlagališča CERO Gajke, ki bi zagotovo zmanjšal negativen vpliv na okolje v neposredni bližini odlagališča, obenem pa izboljšal vizualni pogled iz smeri Spuhlje in Brstja. Vprašal je tudi, zakaj še ni zaključena zgornja površina odlagalnega polja na JZ delu odlagališča. Kot pojasnjuje, je bila za odlagališče Gajke v pogodbi zapisana zasaditev in ureditev južne in JZ strani odlagališča z zelenim pasom, a je kljub nekajletnemu obratovanju še vedno ni, prav tako v JZ Gajk odlagalno polje še ni prekrito z vrhnjo plastjo.
Gre za aktivnosti, ki se bodo izvajale v okviru investicijskih vlaganj v okviru
Foto: Črtomir Goznik
Ptujski mestni svetniki v večini spoštujejo poslovniško določilo o tem, da je potrebno pobude, vprašanja in predloge oddajati v pisni obliki.
nadaljevanja projekta CERO Gajke in ki zahtevajo tudi zagotavljanje potrebnih fi-
Markovci • Obisk evroposlanke Ljudmila Novak
O črpanju evropskih sredstev in zasebnem šolstvu
Nedavno se je v Markovcih na povabilo občinskega odbora N.Si mudila evropos-lanka Ljudmila Novak.
nančnih sredstev za zapiranje finančne konstrukcije za investicije v same Gajke kot tudi za izpolnjevanje zahtev krajanov, ki izvirajo iz pogodbe med MO Ptuj in četrtjo Jezero pri izgradnji odlagališča. Mestna občina Ptuj glede na novo zakonodajo o javno-za-sebnem partnerstvu pripravlja v sodelovanju s prizna-
nimi slovenskimi pravnimi strokovnjaki najprimernejše rešitve za MO Ptuj, ki bodo zajele celovito ureditev kompletnega področja lokalnih gospodarskih javnih služb, svetniku Pribožiču odgovarja predstojnica skupne občinske uprave Alenka Korpar.
Na to temo oziroma o prizadevanjih za razrešitev od-
prtih vprašanj s področja lokalnih gospodarskih služb naj bi še v tem mesecu za zaprtimi razpravljala delovna telesa mestnega sveta. Ob tej priložnosti bo župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan predstavil možne rešitve za področje lokalnih gospodarskih javnih služb v MO Ptuj.
MG
Novakovo so v občinskih prostorih pozdravili člani občinskega sveta, med njimi tudi vodja svetniške skupine N.Si Franc Rožanc in župan Franc Kekec. Zastavili so jih kar nekaj vprašanj o aktualnem političnem dogajanju v državnem in evropskem vrhu. Navzoče je zanimalo, kako komentira uvajanje zasebnega šolstva, kako je s črpanjem sredstev iz evropskega proračuna, razpisnimi pogoji in pripravami Slovenije na predsedovanje Evropski uniji. „Ker poslanci želimo, da bi bila naša vlada čimbolj uspešna pri predsedovanju
EU, se vseskozi sestajamo in delamo načrte. Sama sem aktivna v delegaciji, ki sodeluje z državami Afrike, Karibov in Pacifika. Prihodnje leto marca bo skupščina držav z omenjenega območja prav v Sloveniji. To bo zagotovo velik dogodek, saj se bo srečanja udeležilo 78 voditeljev držav ter približno toliko evropskih poslancev. Glede uvajanja in financiranja zasebnih šol pa menim, da je področje šolstva v pristojnosti vsake posamezne članice EU. V evropskem parlamentu seveda sprejemamo okvirne smernice, vendar se vsaka država
Župan občine Markovci Franc Kekec je evroposlanki Ljudmili Novak podaril markovskega koranta.
članica potem odloči, kako bo stvar izpeljala. V Evropi je zasebno šolstvo zelo razvito in mi sodimo na dno lestvice glede števila zasebnih šol. Sama menim, da je dobro, če imamo neko zdravo konkurenco in glede na to, da zasebno šolstvo v prihodnje ne bo masovni pojav, ki bi v resnici lahko ogrozil javno šolstvo, menim, da je konkurenca dobrodošla. Glede zaostajanja Slovenije in nekaterih novih članic pri črpanju kohezijskih sredstev pa lahko povem, da v preteklosti s takim načinom priprave programov oziroma projektov nismo imeli dovolj izkušenj in da se šele učimo. Res pa je, da je evropska administracija zahtevna in obširna, včasih pa jo v Sloveniji še dodatno zapletemo in kaj dodamo. Vsi skupaj se še učimo, ampak menim, da ko bomo enkrat prebili ta led, bomo čedalje boljši."
Vtise z obiska na markovski občini pa je Novakova strnila takole: „Vesela sem, da sem lahko obiskala Markovce. Na podeželje se vedno znova rada vračam. Tukaj so zelo prijazni ljudje, sem pa zelo vesela tudi sprejema, ki so mi ga pripravili občinski svetniki in župan."
Mojca Zemljane
Občina Ljutomer • Predstavitev proračuna
Za osem milijonov naložb
Župan občine Ljutomer Franc Jurša je na minuli seji občinskega sveta predstavil proračuna za leti 2008 in 2009. Oba sta zastavljena izjemno smelo, saj se za prihodnje leto predvidevajo prihodki v višini 12,76 milijona evrov, kar je za 20 odstotkov več kot je ocena realizacije letošnjega proračuna. Ocenjeni odhodki znašajo 14,2 milijona evrov ali 11 odstotkov več od predvidenih v letošnjem letu.
Na področju naložb - te bi naj v prihodnjem letu skupno znašale nekaj več kot 8 milijonov evrov, predstavljata največji zalogaj izgradnja osnovne šole, vrtca in telovadnice v Stročji vasi (2,5 milijona evrov) ter obnova objektov kulturne dediščine v mestnem jedru (skoraj 1,3 milijona evrov). V urejanje vaških središč in objektov
skupnega pomena bo vloženih okoli 849 tisoč evrov, obnova in prizidek k občinski stavbi pa bosta znašala dobrih 458 tisoč evrov. Čeprav je letos bilo odprto prenovljeno letno kopališče v Ljutomeru, je v letu 2008 predvidena njegova rekonstrukci-ja(!?), ki bo veljala nadaljnjih 475 tisoč evrov. Na področju cestne infrastrukture bo v
Župan občine Ljutomer Franc Jurša
ospredju prenova lokalne ceste Ljutomer-Drakovci, za kar je predvidenih nekaj več kot 272 tisoč evrov. Ureditev prostorskih dokumentov občine Ljutomer se ocenjuje na 180 tisoč evrov, izgradnja mreže poslovno-obrtnih con v Prlekiji pa na okroglih 130 tisoč evrov. Projekt kohezija - vodooskrba bo vreden 220 tisoč evrov, sofinanciranje zbirno-sortirnega centra v Puconcih pa nekaj več kot 155 tisoč evrov.
V letu 2009 se investicijam namenja dobrih 11 milijonov evrov, značilno za prihodnji dve leti pa je, da je za oskrbovanje z vodo in kanalizacijo predvidenih kar 18 milijonov evrov.
Proračun občine Ljutomer za leto 2008 in 2009 je bil s strani občinskih svetnikov v prvi obravnavi potrjen, po javni obravnavi pa se njegov dokončen sprejem pričakuje na eni od prihodnjih sej v tem letu.
Niko Šoštarič
Foto: MZ
Foto NS
Ormož • Šola za starševstvo
Družinski pogovori, ki omogočijo spremembo
V Ormožu smo nedavno gostili dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič, izjemno gospo, profesorico na Fakulteti za socialno delo in strokovnjakinjo za družinsko psihologijo. Predavala je o medosebni komunikaciji s posebnim poudarkom na komunikaciji znotraj družine. Predavanje je organiziral Mladinski center Ormož v okviru projekta Biti starš, ki ga delno sofinancira Ministrstvo RS za delo, družino in socialne zadeve.
Dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič: „Ce hočeš razumeti, moraš pogledati skozi okno drugega!"
Ptuj • Novo svetovalno središče
Zakonski in družinski center Midva
Kako zbrati pogum in končno narediti odločilen korak? Tako hudo je, da ne zmorem več, psihično ustrahovanje, alkohol, grožnje, da mi bo vzel otroke, da bom za vse posledice kriva sama. Kako mu naj odpustim 15-letno maltretiranje, poniževanje, vpitje, včasih tudi kakšen udarec, zvijanja rok, porivanje po stopnicah, poniževanje otrok ... Rekla sem mu, da bom odšla. Zdaj se res trudi, vendar zakaj?
Foto: vki
V prijetnem večeru je dr. Gabi Čačinovič Vogrinčič na njej lasten, izjemno prijeten način, povsem nevsiljivo natrosila kar nekaj receptov za obujanje pogovorov v družini, takšnih, ki zares nekaj spremenijo, ki štejejo. To seveda ni enostavno, takšni pogovori so večinoma povezani z bolečino, konfliktom, v družinah s tovrstnimi pogovori nimamo najboljših izkušenj. Zelo hitro zdrsnemo v preteklost in se oprimemo dobro znanih očitkov: nikoli nisi, nikoli ne boš! Najtežje je v odnosu vztrajati v sedanjosti, kar pa edino daje možnost za pogovor, ki spreminja.
Družina se danes spreminja, nastopa v raznih oblikah, ki jih pred leti še nismo poznali. Vsi iščemo oblike življenja v družini, ki nam ustrezajo. Vendar, kot je povedala predavateljica, ni ene družinske oblike, ki bi zagotavljala srečo, v vsaki smo lahko srečni in v vsaki je lahko vse narobe. Nemogoče je povzeti številna spoznanja, ki jih je posredovala obiskovalcem, ki se jih je v prostorih hotela Ormož kar trlo. Za pokuši-no in razmišljanje pa le dve zgodbi iz terapevtskih knjig, ki nas lahko naučita temeljnih predpostavk za družinski pogovor.
Kaj je tisto, kar mora vsaka družina zagotoviti svojim članom?
Srečna družina
„Človek je vprašal preroka, kaj je srečna družna. Prerok ga je povabil v ogromen prostor, kjer so bili zbrani ljudje - mladi, stari, otroci, moški, ženske. Na sredini je bil kotel, kjer se je kuhalo in prijeten vonj se je širil po prostoru. Pa je bilo vzdušje v prostoru grozno, ljudje so se prerivali in prepirali, nekateri so apatično ždeli v kotu. Nekateri so imeli v rokah čudne žlice z dva metra dolgimi ročaji. Tisti, ki so imeli žlice, so poskušali iz kotla zajeti juho, da bi se nahranili, tisti, ki jih niso imeli, so se prerivali, da bi jih dobili. V tem prerivanju pa so se številni opekli z vročo juho. Bilo je v kot v peklu. Človek je preroka opomnil, da je hotel videti srečno družino, ne to moro. Prerok mu je odgovoril: „Moral si to videti, da boš razumel." Šla sta naprej, v naslednjo dvorano, kjer je bila identična slika, s to razliko, da je bilo vzdušje v prostoru prijetno. Eni so klepetali, drugi peli, z dolgimi žlicami so hranili eden drugega. Vsak je prišel na vrsto, eni so jedli, drugi so medtem čakali. Povezanost, skrb za drugega, to je v družini več-
no neravnotežje, ki ga je treba uravnotežiti. Kajti vsak lahko čaka na hrano, če ve, da bo nahranjen, in vsak lahko dviga težko žlico in hrani, če ve, da ga bodo pri tem zamenjali, ko ne bo mogel več. Za tem stoji delo, norme, pravila, subtilen proces učenja. Vsaka družina je večkrat na križišču med srečo in nesrečo in vedno znova se odloča, ali bomo v družini reševali probleme eden z drugim ali eden proti drugemu. Družina mora biti odprt prostor, kjer bo vsak prišel do besede in bo vsak slišan."
Poglej skozi moje okno
Druga zgodba govori o tem, da je v družini potrebno znati pogledati skozi okno drugega. V družini mora vsak imeti priložnost povedati, kdo je in kaj želi, šele nato se začne raziskovanje skupnega prostora, kjer lahko vsak nekaj dobi.
„Zgodba govori o očetu in hčeri, ki sta bila v slabih odnosih. Oče je bil do hčere nestrpen, veliko reči na hčeri ga je motilo, v mnogo rečeh ga je razočarala in nenehno ji je sporočal „nisi v redu". Hčerki je bilo težko, ker se ji je zdelo očetovo ravnanje krivično, ker se ji je zdelo, da je oče ne vidi in ne razume prav. V družini ni bilo veliko prostora za odkrit pogovor. Minila so leta in boleč odnos odtujenosti se je nadaljeval. Hčera je uspešno končala srednjo šolo in bila sprejeta na elitno univerzo, daleč od doma. V večurni vožnji na univerzo je videla možnost, da se na dolgi poti izpove z očetom. Zdelo se ji je, da je idealna priložnost, dovolj bo časa, da se skregata in ponovno pobotata. Hčera je po eni uri vožnje zajela sapo, se odkašljala in hotela začeti pogovor. Pogled ji je ušel skozi okno in videla je čudovito sliko: zlato jutro, ob cesti krasen travnik in reka, ki sta se kopala v vzhajajočem soncu. To se ji je zdel dober znak. A v tem trenutku jo je prihitel oče, z jeznim, ostrim glasom je povedal, da je svet eno samo smetišče, v katerem smo ljudje umazali reke, na travnikih je povsod polno nesnage, da ljudje nismo sposobni čuvati narave in da vse skupaj tako ali tako nima smisla. To je hčeri vzelo ves pogum in pogovora spet ni začela.
Leto dni je ostala v kam-pusu, medtem je oče zbolele za rakom. Domov je šla šele konec počitnic, v katerih je delala za svoj prvi avto. Jasno ji je bilo, da je oče tokrat ne bo peljal nazaj, ampak bo šla
Koliko takšnih in podobnih zgodb slišimo v vsakdanjem življenju, ko dobimo občutek, da nas življenje vodi in ne najdemo poti iz začaranega kroga. Ko vedno bolj z grenkobo v srcu spoznavaš, da jutri ne bo nič drugače. V družini, kjer je prisoten alkohol, fizično in psihično nasilje, je vzdušje obarvano z občutji sramu, ponižanja, strahu, krivde, razočaranja, jeze, notranje napetosti, nestabilnosti in nezanesljivost. Takšna čustvena dinamika odnosov v družini vpliva na vse člane družine, najmočneje pa zaznamuje otroško ranljivost, saj je otrok v družini najšibkejši člen, ki postane konglomerat negativnih čutenj staršev in s tem grešni kozel v družini.
Vsaka družina se na svoji poti razvoja sreča s takšnimi in drugačnimi stiskami, ki si jih pogosto ne zna razložiti, niti najti vzroka zanje. Takrat se pojavijo vprašanja: Zakaj se to dogaja ravno meni? Zakaj midva? Zakaj moram to prestajati?
Dobra in že nekaj časa težko pričakovana novica je, da na Ptuju z mesecem novembrom odpira svoja vrata prvi zakonski in družinski center. Namenjen je strokovni pomoči družinam, partnerjem in posameznikom, ki se znajdejo v raznih stiskah in težavah v medosebnih odnosih, ter staršem pri vzgoji otrok. Prav tako center sodeluje s podjetji, ki se zavedajo kompetentnosti v gradnji dobrih medosebnih
Midva - zakonski in družinski center
GSM: 041 867 856 E-mail: midva.zdc@siol.net
odnosov znotraj delovnega tima kot tudi do svojih strank.
Zakonski in družinski center Midva vodita zakonca in starša Sabina in Tomaž Stanov-nik. Oba sta diplomirala na podiplomskem specialističnem študiju zakonske in družinske terapije na Univerzi v Ljubljani, kjer sta zgradila teoretične in praktične temelje. Dodatne praktične izkušnje črpata iz svojega zakona in vzgoje otrok ter dosedanjih izkušenj opravljanja psihoterapije na drugem koncu Slovenije.
Po Sloveniji se je v zadnjih 2 letih odprlo kar nekaj tovrstnih centrov, ki kot kaže zares pomagajo tistim, ki se odločijo, da pridejo k nam. Kaj menite, da je temelj uspeha?
»Relacijska družinska terapija, ki jo z možem izvajava, je usmerjena na posameznika in njegovo vlogo do ostalih članov družine. Razvil jo je dr. Christian Gostečnik s
sodelavci, temelji pa na prepričanju, da se ponavljajoči vzorci odnosov v zgodnji mladosti ohranijo in zelo globoko zaznamujejo posameznikov odrasli svet in odnose, ki jih gradi. Raziskave dokazujejo, da odrasli, ki so kot otroci živeli v družinah, kjer je bil prisoten alkohol, štirikrat pogosteje posežejo po alkoholu od otrok, ki nimajo te izkušnje. Otrok starša alkoholika bo tako posnemal življenjski stil zasvojenosti in ko odraste, bo zelo težko prekinil s svojo zasvojeno navado, saj se ta drža prenese v odraslost.«
»Z omenjenim psihotera-pevtskim pristopom torej zavestno raziskujemo in odkrivamo, kje ima neka stiska, težava, problem svoje korenine ter iščemo dolgoročno razrešitev le-te. Posamezniku omogoča globlji uvid v njegov čustveni svet in razumevanje globine povezanosti med za-
sama s svojim avtom. Dom je zapustila z bolečim občutkom skrbi za očeta. Vozila se je dobro uro, ko je pogledala skozi okno in se ozrla okoli sebe. Zagledala je umazano reko, s smetmi zasute travnike, umirajoča drevesa. Šele takrat je ugotovila, da sta bili na tem mestu dve reki in da je oče na svoji strani res videl propad, ona pa na svoji strani sliko sončnega travnika. Kaj bi se zgodilo, če bi takrat pregovorila in mu pokazala pogled s svojega okna, pogovor bi se lahko nadaljeval. Zato je eno od sporočil za pogovore: povabi človeka, da pogleda skozi tvoje okno in učite se pogledati skozi okno drugega. Kajti oba pogleda sta različna in resnična. To je osnova za vsak pogovor." Viki Klemenčič Ivanuša
koncema in posamezniki v družini. Bolj kot je družina zdrava, bolj je fleksibilna in sproščena. Zato je naš namen doseči večjo sproščenost v sistemu posamezne družine. Kajti večja kot je sproščenost, globlja je povezanost, meje so fleksibilnejše in hkrati dovolj trdne za razvoj zdrave otroške identitete, več pa je tudi ljubezni in spoštovanja med člani družine.«
»Globlja pripadnost med mamo, očetom in otrokom omogoča globlji in tesnejši čustveni stik ter močnejšo pripadnost družini.«
Zavedanje, kdo sem in kakšna je moja vloga v družini, v kateri živim, omogoča globlji stik s svojimi pristnimi čutenji, sočutjem do sebe in svojih notranjih konfliktov, kar pozitivno vpliva na psihični, čustveni in vedenjski razvoj tako posameznika kot družine.
Sabina Stanovnik
petek • 9. novembra 2007
Gospodarstvo, obrt, podjetništvo
Štajerski	i 11
Ptuj • Novo iz družbe Petovia avto
Spremembe v lastnistvu in organizaciji
V Petovia avto, d. d., Ptuj, je trenutno okrog 100 zaposlenih. Od avgusta letos ima družba novega direktorja Damirja Topolka. Z zamenjavo vodstva je priSlo tudi do nekaterih sprememb v lastniški strukturi in organizaciji poslovanja s ciljem izboljSati poslovne rezultate.
Družba izvaja dejavnost na treh lokacijah, na Ptuju, Mariboru in Ormožu.
Na Ptuju je sedež koncesije Renault, ki obsega prodajo in servis vozil s karoserijskimi popravili ter prodajo nadomestnih delov, tehnične preglede in preglede tahografov. V preteklem obdobju je družba tudi razvijala škodni center za popravilo poškodovanih vozil, ki omogoča strankam, da vse potrebno od cenitve škode na vozilu do popravila uredijo na enem mestu. Trenutno pa je v izgradnji sodobni center za pranje vozil, ki obsega avtomatsko pralnico, ročno samopostrežno pranje in sesanje vozil, prostore za kemično čiščenje ter polira-nje vozil.
Štiri leta je stara poslovna enota Maribor s 30 zaposlenimi, odprli so jo leta 2003, kjer izvajajo podobne dejavnosti kot na Ptuju. V letu 2004 je družba na tej lokaciji prido-
Foto: Črtomir Goznik
Katja Silec, vodja prodaje v družbi Petovia avto, in Damir Topolko, novi direktor.
bila status pooblaščenega servisa in agenta za prodajo vozil Citroen. Njene dejavnosti so še servis in prodaja vozil Renault, Dacia, pooblaščeni servis za vozila Citroen, tehnični pregledi ter prodaja nadomestnih delov za osebna in tovorna vozila. Mariborska
enota je tudi agent za prodajo vozil Citroen. V Ormožu pa ima Petovia avto trgovino z nadomestnimi deli.
Avgusta letos je v delniški družbi Petovia avto prišlo do spremembe v vodstvu podjetja in v lastniški strukturi. Odstopil je direktor družbe, ki
je bil tudi eden od večjih solastnikov. Vodenje družbe je prevzel Damir Topolko, sočasno s spremembo v vodstvu družbe je prišlo tudi do nekaterih sprememb v organizaciji poslovanja, ki so usmerjene v izboljšanje vodenja ključnih poslovnih procesov v pod-
jetju, doseganje sinergijskih učinkov lokacij Ptuj in Maribor, kar naj bi prispevalo k doseganju boljših poslovnih rezultatov. Novi direktor je Mariborčan, v družbi se je zaposlil 1998 kot direktor Sektorja za ekonomiko in finance, konec leta 2005 pa je dodatno prevzel vodenje poslovne enote Maribor.
Področje delovanja želijo Se povečati
V družbi bodo še naprej izpopolnjevali ponudbo storitev, vezanih na avtomobilsko dejavnost z ustrezno ponudbo novih in rabljenih vozil, nenehno izboljševali kakovost servisnih storitev ter dodatno ponudbo opreme in spremljevalnih storitev.
Posebno pozornost pa posvečajo izboljšanju kakovosti storitev, dodatni ponudbi storitev, kot so center za pranje vozil, škodni center, večja
ponudba rabljenih vozil in ponudba dodatne opreme. Med prednostmi razvojni cilji je tudi širitev področja delovanja. Z relativno velikim centrom, ki se še razvija, so prisotni v Mariboru, v Rogaški Slatini, v Velenju pa imajo agente za prodajo vozil Renault in nadomestnih delov.
»Razvoj v avtomobilski dejavnosti je zelo dinamičen in zahteva ustrezno odzivnost, ki ga prinašajo nove tehnologije in navsezadnje potrebe naših strank. V prihodnjem obdobju bomo zato še bolj vlagali v ustrezno opremljenost in izobraževanje zaposlenih, ki sta ključnega pomena za doseganje zadovoljstva naših obstoječih in bodočih strank. Našim strankam želimo zagotoviti kar največjo kakovost storitev in vedno najboljšo ponudbo,« je za Štajerski tednik še povedal novi direktor Petovia avto, d. d., Ptuj, Damir Topolko.
MG
Maribor • Ob jubileju temeljni kamen
Delovna obletnica podjetja F. A. MAIK
Podjetje F. A. MAIK iz Lenarta je bilo ustanovljeno 21. oktobra 1992. Skupaj z 71 zaposlenimi in preko 300 skrbno izbranimi kooperanti spada med največja podjetja na področju ADR logistike v Sloveniji. Leta 2003 so pridobili ISO standard. V letu 2002 je podjetje prejelo srebrni grb občine Lenart in leta 2005 v Ženevi mednarodno nagrado za tehnologijo in kakovost.
V podjetju F. A. MAIK so 15-letnico delovanja obeležili delovno, saj so ob jubileju položili temeljni kamen za izgradnjo skladišča v Mariboru, ki sta ga skupaj položila Mar-
jan Bezjak, direktor družbe F. A. MAIK, in državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič. Ob tej priložnosti je direktor Marjan Bezjak dejal: »Naš slogan ... ker zna-
mo, hočemo in zmoremo, se danes potrjuje. Z izgradnjo novega 3000 kvadratnih metrov velikega skladišča bomo pridobili 5.500 paletnih mest. To nam bo omogočilo,
Končno Kredit
po vaši izbiri
Posebna ponudba stanovanjskih kreditov:
•	Euribor + 1,1% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,2% z odplačilno dobo do 30 let
•	stroški odobritve znašajo 50 EUR
Družinski paket z varčevanjem pa vam prinese Se dodatne ugodnosti:
•	Euribor + 0,9% z odplačilno dobo do 15 let
•	Euribor + 1,0% z odplačilno dobo do 30 let
•	brez stroškov odobritve
ic
Banka Koper
Buik» Kop«. Sulla ikuptM INIB4 @ SNN01OIO
da bomo svoje storitve lahko opravljali še kakovostneje in hitreje.«
Dr. Peter Verlič je ob položitvi dejal: »Vesel sem, da sem lahko sodeloval pri tako pomembnem dogodku, kot je položitev temeljnega kamna, za izgradnjo novega skladišča. Vodstvu in vsem zaposlenim čestitam za uspešnih petnajst let delovanja. Prepričan sem, da bo prihodnost podjetja še uspešnejša.«
Slavnostnemu praznovanju, ki se je nadaljevalo s pogostitvijo, so zraven poslovnih partnerjev prisostvovali še: direktorica Slovenskega podjetniškega sklada državne pomoči mag. Maja Tomanič-Vidovič, podžupan Mestne občine Maribor Danilo Bur-nač ter župan Mestne občine Maribor Franc Kangler, ki je v svojem kratkem govoru poudaril, da izgradnja skladišča ni pridobitev samo za F. A. MAIK, ampak za širšo okolico.
Na slovesnosti je direktor podjetja F. A. MAIK Marjan Bezjak doniral 5.000 evrov za nakup kirurškega mikroskopa. Ček je v imenu ortopedskega oddelka UKC Maribor sprejel predstojnik ortopedskega oddelka Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped.
»Že pred 15 leti sem se zavedal, da se vsako podjetje nenehno spreminja, vendar si niti v sanjah nisem mogel predstavljati, da bomo v tem
času dosegli takšen napredek. Zavedam se, da tega napredka ne bi bilo, če ne bi imel sreče sodelovati s tako izvrstnimi sodelavci in uspešnimi poslovnimi partnerji. Zato sem toliko bolj pono-
sen, da lahko danes predam donacijo v vrednosti 5.000 evrov za nakup kirurškega mikroskopa,« je ob podelitvi čeka dejal direktor podjetja Marjan Bezjak.
Zmago Šalamun
Temeljni kamen so položili direktor Marjan Bezjak, župan Franc Kangler in državni sekretar na Ministrstvu za promet dr. Peter Verlič.
Cek v višini 5.000 evrov je prevzel predstojnik ortopedskega oddelka Slavko Kramberger, dr. med., spec. ortoped.
Foto: ZS
Foto: ZS
Maribor • Slovenske gorice
Skupinski posnetek udeležencev v gasilskem domu v Bišu ob zaključku potepanja.
Razstava bo v prostorih Občine Maribor
V organizaciji 72. brigade Slovenske vojske je v začetku oktobra potekala že trinajsta likovna delavnica »Generala Maistra«. Letošnjemu povabilu se je odzvalo več kot štirideset akademskih slikarjev in slikarjev samoukov.
Pripadniki brigade vsako jesen v Vojašnico generala Maistra v Mariboru povabijo slikarje, ki teden dni ustvarjajo na izbrano temo. Letos so na platna prenašali lepote mariborskega Lenta in Slovenskih goric. Z življenjem in delom generala Maistra močno povezane likovne delavnice potekajo že od leta 1995.
Letos so slikarji prva dva dni slikali na mariborskem Lenartu, predzadnji dan kolonije pa so slikali v občini Des-trnik lepote Slovenskih goric. O likovni delavnici je pomočnik poveljnika 72. brigade za odnose z javnostmi stotnik Borut Vitek povedal: "Vsako leto je kolonija povezana z generalom Maistrom. Letos je tema Maistrove razglednice. Vsekakor, ko omenimo Maistra, moramo omeniti Maribor, zato so slikarji letos risali Lent, nekakšno znamenitost Maribora, in ko omenjamo Maistra, omenjamo tudi Slovenske gorice, saj vemo za Maistrova počitnikovanja na Zavrhu, kjer je ustvarjal."
Letos 72. brigada Slovenske vojske praznuje 15-letni-co in vsako leto pripravijo v vojašnici razstavo nastalih likovnih del. Letos bo otvoritev razstave v sredo, 21. novembra, v prostorih Mestne občine Maribor.
Zmago Šalamun Likovni ustvarjalci med slikanjem na Destrniku
Ljubljana • Knjižne novosti Lovske zveze Slovenije
Lovsko izrazoslovje v treh jezikih
Ob stoletnici organiziranega lovstva na Slovenskem je Lovska zveza Slovenije predstavila tri knjižne novosti. Med njimi je tudi prvi trijezični lovski slovar z lovskim izrazoslovjem v slovenskem, nemškem in italijanskem jeziku. Slovar je izdal Klub prijateljev lova iz Celovca, ki združuje zamejske slovenske lovce na avstrijskem Koroškem.
Knjiga je rezultat čezmejne-ga sodelovanja med Slovenijo in Avstrijo v okviru projekta Interreg III A, v njeno pripravo pa so bili vključeni tudi lovci iz italijanske Furlanije - Julijske krajine. Namenjena je sicer strokovni uporabi, a
bo zagotovo pripomogla tudi k utrjevanju stikov med lovci iz alpsko-jadranskega prostora in jo bodo lahko s pridom uporabljali ne le lovci, pač pa vsi ljubitelji narave. Projekt je vodil Franc Wakounig, ki je opravil tudi naloge urednika
Foto: arhiv
Ena od publikacij ob jubileju je zbornik Sto let v kraljestvu zlatoroga
publikacije. Leksikografsko svetovanje je opravil Pavel Apovnik, risbe je prispeval Boris Leskovic, barvne akvarele pa Luka Kraut. Knjigo je na 360 straneh natisnila tiskarna Drava, zanjo pa je bilo že ob izdaji precejšnje zanimanje, predvsem na Koroškem, kjer ima lovstvo velik ugled in tradicijo. K temu so veliko pripomogli prav slovenski zamejski lovci, združeni v Klubu prijateljev lova iz Celovca, ki ga vodi Mirko Kumer - Fric, sicer tudi občinski odbornik iz Pliberka. Najbrž ni naključje, da se je zamisel za izdajo takšne knjige porodila prav med zamejskimi slovenskimi lovci, ki vedno znova iščejo poti za premagovanje jezikovnih in drugih ovir med lovci v Avstriji, Sloveniji in Italiji. Klub prijateljev lova iz Celovca, ki je strokovna in stanovska organizacija naših zamejskih članov zelene bratovščine, je že na začetku projekta pritegnil k sodelovanju veliko odličnih lovskih, gozdarskih in drugih strokovnjakov, ki so opravili vsa strokovna opravila. Poleg njih je pritegnil še Koroško lovsko zvezo, Lovsko zvezo Slovenije, Društvo
gorskih kmetov doline Bele v Železni Kapli in Slovensko gospodarsko zvezo v Celovcu. Del obsežnega projekta je tudi dvojezična Lovska učna pot na Obirskem pri Železni Kapli. Seveda knjige ne bi bilo brez podpore in pomoči Evropske unije in dežele Koroške, ki sta se posebej izkazali pri zagotavljanju finančnih sredstev. S svojimi lovskimi strokovnjaki je pri pripravi trijezičnega slovarja lovskega izrazoslovja z naslovom Lov v treh jezikih sodelovalo tudi slovensko lovsko društvo Doberdob iz Furlanije - Julijske krajine, ki sicer ni bilo partner projekta, a je kljub temu vsestransko pomagalo pri nastajanju knjižne publikacije.
Slovar je prilagojen praktičnim potrebam lovcev, ki iščejo hitre odgovore na mnoga vprašanja. Publikacija zajema lovsko izrazoslovje v alpsko-jadranskem prostoru in s tem tudi nekatere posebnosti, sicer pa upošteva standardne oblike slovenskega, nemškega in italijanskega jezika. Delo je vredno širše pozornosti in je prijetna popestritev lovske strokovne literature.
Marjan Toš
Tednikova knjigarnica
Ob stoletnici rojstva Astrid Lindgren
Astrid Lindgren je bila rojena 14. novembra 1907 in stoletnica rojstva znamenite ustvarjalke Pike Nogavičke je povod mnogih simpozijev, razstav, slavnostnih akademij po vsem svetu in tudi novembrska razstava v mladinskem oddelku ptujske knjižnice časti švedsko avtorico brez primere v svetovni literaturi. Slovenci smo že ob devetdesetletnici avtorice dobili izvirno domačo biografijo izpod peresa oboževalca Astrid Lindgren Marijana Marinška, le-ta pa je o svojem doživljanju »zvezde severnice« poročal na mednarodnem simpoziju, ki gaje letos (18. 4.) organizirala Pionirska knjižnica Ljubljana. Literarne junake Astrid Lindgren so vzeli pod lupo domači in tuji strokovnjaki in kar neverjetna je množica možnih interpretacij enega samega literarnega lika. Pika Nogavička je lahko tema feminizma, socialnih normativov in nasprotij, Pika je lahko predmet obravnave z vidika otroške psihologije, pedagogike, družbene ureditve... Kaj vse teoretiki pripisujejo dekliču brez staršev? In kaj vse je mislila Lindgrenova, ko je takrat opazovala odraščanje otrok v povprečni družini?
Brez primere pravim o Piki Nogavički in njeni avtorici zato, ker je Lindgrenova s svojo arhetipsko junakinjo postavila na glavo kanonizirano književnost za otroke oziroma prestopila vzgojni cilj literature za mlade bralce. Otroci so postali v delih Astrid Lindgren močni in neodvisni od odraslih, Pika je osvobojena deklica, ki je ne vežejo nobene tradicionalne družinske vrednote. Pikine, sicer fantazijske dogodivščine, so bile in so navdih mladih za lasten osebnostni razvoj brez torture odraslih vedcev.
Ko je nastala Pika Nogavička (prvič je izšla leta 1945), še čustvena inteligenca ni bila ozaveščen pojem, a danes je moč trditi, da je Pika poosebljena intuicija in otroška moč. Kot je zapisala prof. Darja Mazi Leskovar, pisateljičin prikaz osebnostnega razvoja odraslega ilustrira vseživljenjski proces osebnostne rasti, ki se odraža v sposobnosti prilagajanja na spremenjene razmere in ustrezno spreminjanje vedenjskih vzorcev tudi na področju medgeneracijskega dialoga. Leskovarjeva je temeljila analizo literarnih junakov Astrid Lindgren v delu Ronja, razbojniška hči, vendar je tudi Pika v svojih dogodivščinah slika ali bolje antislika odraslih, ki jih stopajo na ali ob pot.
Dela Astrid Lindgren so doživela številne odrske, filmske, baletne, radijske in televizijske uprizoritve, samo švedske filmografije je za debelo knjigo (glej ilustracijo knjigarnice).
Mnogih zgodb in slikanic Astrid Lindgren še ni v slovenskem prevodu, a tik pred izidom je 16. ponatis priljubljene Pike, tokrat v mladim bralcem prijazni izdaji v devetih knjigah.
Piko Nogavičko poznajo bralci po vsem svetu, tudi med slovenskimi bralci je prepričljivo zmagala v akciji Najljubša knjiga moje mladosti.
Naj odlomek prve zgodbe s Piko (Pika se vseli v vilo Čira-Čara) spomni na začetek slavne knjige (v monografski izdaji 302. str.):
Na robu majhnega majhnega mesta leži star zapuščen vrt. Sredi vrta stoji stara hiša in v njej stanuje Pika Nogavička. Devet let je stara in v hiši stanuje čisto sama. Nima matere in ne očeta, kar je pravzaprav imenitno, kajti nikogar ni, ki bi jo silil piti ribje olje, ko pa raje liže bonbone.
Nekoč je Pika imela očeta, ki ga je zelo zelo ljubila, in imela je seveda tudi mamo. Mama je umrla, ko je bila Pika še majhna majhna stvar, ki je ležala v zibki in se tako strašansko drla, da je nihče ni mogel poslušati. Pika verjame, da je njena mama sedaj v nebesih in gleda na svojo deklico skoz špranjo v oblakih. Pika večkrat pogleda navzgor, ji pomežikne in pravi:
»Nič se ne boj! Bom že sama opravila!«
Pripravila: Liljana Klemenčič
Vozili smo: ford mondeo 2,0 TDCI titanium
Novi mondeo z energijo v gibanju
Leta 1993 je Ford predstavil enega svojih najdražjih avtomobilskih projektov vseh časov, saj so stroški razvoja dosegli šest milijard dolarjev, in to predvsem zato, ker je želel mondeo postati svetovni oziroma globalni avtomobil. Velika pričakovanja se na nekaterih koncih sveta niso uresničila in zato na predstavitvi nove generacije Fordove družinske limuzine o globalizaciji ni bilo več govora, a apetiti po tržni uspešnosti so seveda ostali. Novi model nima enostavne naloge, saj želi v srednjem razredu konkurirati renaultu laguni, peugeotu 407, volkswagnu passatu in audiju A4. Prostornost in udobje sedenja, tako spredaj kot na zadnji klopi, je eden najpomembnejših adutov Fordovega novorojenca.
Slovenci oziroma Evropejci si lahko oddahnemo, ker je novi mondeo ukrojen po okusu prebivalcev stare celine. Tretja oziroma četrta generacija (če štejemo posodobitve) nastaja v belgijskem Genku - v tovarni, ki velja za eno najsodobnejših avtomobilskih tovarn nasploh. O tem govori tudi 715 milijonov ev-rov, vloženih v posodobitev proizvodnje v zadnjem času.
Kot velevajo sodobni avtomobilski trendi, je avto zrasel v dolžino, nekaj milimetrov v višino ter pridobil na prtljažnem prostoru. Kar pa ni tako običajno v avtomobilskem svetu, je sočasni prihod štiri in pet-vratne izvedbe ter karavana, kar je v časih, ko proizvajalci razmikajo prihode različnih karoserijskih različic, prijetna poživitev. Mondeo je od svoje prve predstavitve zrasel za toliko, da morate na parkirišču zadeti notranje robove črt, ki označujejo parkirna mesta, sicer zasedete še kakšno mesto zraven! Še posebej zajeten in velik je karavan, ki kar opazno štrli čez razredni okvir. Zato sili nekoliko višje od povprečja srednjega razreda, a zato so delno kriva mondeova velikostna razmerja, saj ima v prid boljši zaščiti pešcev v primeru trka privzdignjen pokrov motornega prostora in dokaj visoke
Z izrazom energija v gibanju pri Fordu razlagajo njihov kinetični design oziroma oblikovalsko usmeritev, po kateri so izdelali svojega predstavnika v srednjem razredu vozil. Tako imenovana kinetična oblikovalska filozofija je bila dobro sprejeta že pri galaxyju in S-maxu; njeno bistvo pa je, da daje avto občutek gibanja, tudi ko miruje.
Kljub navidezni zajetnosti je mondeo vsaj do tako imenovanega B stebrička skladen in dinamičen; linije so tekoče in prepoznavne. Karavan ni več tako škatlasto oblikovan kot njegov predhodnik, vendar težko rečemo, da je avto eleganten. Nekako se ne morem otresti občutka, da so se Fordovi oblikovalci več časa ukvarjali z limuzinama in so karavanskemu zadku pozabili dati tisto piko na i. Da bi se lahko resneje pomeril z imenitnejšo premijsko konkurenco, mu vendarle manjka nekaj stila. Je pa res, da že mondeo prejšnje generacije ni imel težav s prostornostjo in novi model ga v tem še prekaša. Tudi prtljažnik je pri
Foto: Danilo Majcen
vseh treh različicah prostornejši - pri karavanski izvedbi, ki izstopa po ogromnih enodelnih vratih, lahko ob prekucnjeni zadnji klopi vanj zložimo do 1745 litrov prtljage.
Pri oblikovanju notranjosti so uporabili računalniško podprti način virtualnega oblikovanja in veliko pozornosti namenili predvsem prijetnemu počutju za volan-skim obročem. Športno navdihnjeni mondeo z opremo titanium prinaša nekatere detajle v imitaciji aluminija, školjkaste sedeže, ki vas prijetno zaobjamejo in veliko sodobne elektronike - med drugim tudi popularni zagon motorja s pritiskom na gumb,
s tem, da je za odklepanje in zaklepanje vozila še zmeraj potrebno uporabiti daljinski upravljalnik. Nič izjemno ni nadaljevanje z velikanskim LCD zaslonom in njegovim izborom večinoma manj pomembnih informacij. Nasprotno, je radijski sprejemnik z mp3 predvajalnikom in osmimi zvočniki vrhunski, zraven tega pa nanj lahko priključite še dodatno avdio napravo. Nekaj dvomov zbuja končna izdelava, če na primer pogledamo kljuki na vratih, so špranje preveč vidne in tako se znova potrjuje staro pravilo, da se je nakupu prvih primerkov novega modela bolje izogniti.
Pester nabor opreme med drugim vključuje še sistem easyfuel, ki preprečuje, da bi v avtomobil natočili napačno gorivo. S spretno zasnovo grla za dotakanje goriva so poskrbeli ne le za to, da se v bencinarja ne da natočiti dizelskega goriva, temveč tudi obratno, da se v večjo odprtino na dizlu ne da potisniti ožje cevi za točenje bencina. Zraven tega odprtina nima
ločenega pokrovčka, temveč za zapiranje skrbijo že vratca.
Pri Fordu si nedvomno želijo mondea postaviti v "premium" srednji razred, zato poudarjajo odlične vozne lastnosti njihovih avtomobilov. In prav z njimi želi nova generacija mondea najbolj prehitevati tekmece. Preizkusnega mondea je poganjal dizelski motor, ki je tudi že star znanec, a v novem modelu zaradi boljše zvočne izolacije in številnih dodelav deluje bolj uglajeno in manj robustno. 2,0-litrski dizel s 140 konji navdušuje z mirnim tekom in z visokim motornim navorom, kateremu prednji pogonski kolesi včasih nista kos in se ob polnem plinu brez težav zavrtita v prazno. Sploh pri nizkih hitrostih, ko morata obvladati ogromnih 320 Nm navora.
Velik poudarek so Fordovi inženirji dali tudi aktivni in pasivni varnosti, saj je zraven sedmih zračnih varnostnih blazin (ena v predelu voznikovih kolen) že serijsko na voljo sistem za nadzor nad stabilnostjo vozila ESP, v do-
Foto: Danilo Majcen
plačilnem varnostnem paketu pa najdemo še alarmno napravo, poseben ključ in dvojno centralno zaklepanje. Pokrov motorja je privzdignjen, kar naj bi pripomoglo k boljši zaščiti pešcev v primeru trka z vozilom, zato lahko Fordovi inženirji pričakujejo visoko oceno na EuroNCAP preizkusnem trku.
Za uspešno trženje mondea je še kako pomembno, da bo uspel prepričati evropske kupce, ki si želijo družinski avtomobil z veliko prostora za potnike in prtljago. Američanom se varčni in (dovolj) okolju prijazni dizli verjetno ne bodo zdeli zanimivi. Onstran „luže" lahko pričakuj e-jo največ povpraševanja po bencinskih še-stvaljnikih, Slovenci pa bomo tudi po zaslugi visokih cen goriv in ne ravno evropskih plač najpogosteje posegali po takih izvedbah, kot je bila preizkusna.
Danilo Majcen
Ford mondeo 2,0 TDCI titanium	
gibna prostornina v ccm / največja moč v KM pri v/min	1997 / 140 pri 4000
največji navor v Nm pri v/min	320 pri 1750-2240
največja hitrost v km/h / pospešek 0-100 km/h v s	205 / 9,8
poraba goriva v 1/100 km	7,6 / 4,9 / 5,9
splošno jamstvo v letih / jamstvo zoper prerjavenje v letih	2 / 12
izpušne emisije CO2 (g/km)	156
vrednost osnovnega modela ford mondeo 2,0 TDCI titanium v €	26.607,00
Dodatna oprema	
hlajen predal na sopotnikovi strani v €	59,00
električno nastavljiv voznikov sedež v osem smeri v €	156,00
majhno nadomestno kolo v €	32,00
parkirni senzorji spredaj in zadaj v €	498,00
električno nastavljivi poklopni vzvratni ogledali v barvi karoserije z lučko v €	140,00
varnostni paket 4 v €	681,00
kovinska barva v €	447,00
transport v €	120,00
vrednost preizkusnega modela ford mondeo 2,0 TDCI titanium v €	28.740,00
Meje • Po enajstih letih prizadevanj
Predaja gasilske trojke
Krajani cirkulanskega naselja Meje, ki leži tik ob evropski meji, so minuli konec tedna z velikim veseljem pozdravili odprtje t. i. gasilske trojke - vodne baze, iz katere se bo v primeru požara lahko takoj gasilo v krogu premera pol kilometra.
Novo gasilsko pridobitev na Mejah v občini Cirkulane so pozdravili župan Janez Jurgec, poveljnik regije Sp. Podravje Janez Liponik in predsednik PGD Cirkulane Anton Kokot.
Ljubljana • Stoletnica slovenskega lovstva
Z grenkim priokusom
S svečano akademijo v nabito polni Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so se končale prireditve in slovesnosti v počastitev stoletnice organiziranega lovstva na Slovenskem. 16. oktobra 1907 je bil namreč v Ljubljani ustanovljen Slovenski lovski klub, ki ga je kot prvi predsednik vodil ljubljanski župan Ivan Hribar, nato pa dolga leta ugledni lovski in kinološki strokovnjak dr. Ivan Lovrenčič.
Pred osrednjim prazničnim dogodkom so slovenski lovci pred Cankarjevim domom izrazili miren protest zoper sporne rešitve v predlagani spremembi Zakona o divjadi in lovstvu. Lovci se namreč ne strinjajo s skrajšanjem koncesije za trajnostno gospodarjenje z divjadjo z 20 na 10 let in na predlagana nejasna merila za podelitev druge koncesije. Kljub temu grenkemu priokusu ob stoletnem jubileju je bilo vzdušje izjemno svečano, prireditev pa množično obiskana. V Cankarjevem domu se je namreč zbralo preko 1200 lovcev v svečanih krojih, s klobuki in prazničnimi zelenimi vejicami na levi strani. To je bila zares dostojna manifestacija moči in ugleda slovenske lovske organizacije, ki se lah-
ko pohvali z bogato zgodovino in številnimi dosežki.
Udeležence akademije, med katerimi je bilo tudi veliko najvišjih predstavnikov lovskih organizacij iz tujine in zamejstva ter predsednik Mednarodnega sveta za lovstvo in ohranitev divjadi (C. I. C.) Dieter Schramm, je najprej pozdravil predsednik Lovske zveze Slovenije Bogdan Mahne. Poudaril je naravovarstveno izročilo ustanovnega občnega zbora Slovenskega lovskega kluba, ki je aktualno tudi za današnjo rabo in kritično izpostavil nekatere dileme sodobnega časa, ki lovstvu ni naklonjen. Leta 1909 se je Slovenski lovski klub preimenoval v Slovensko lovsko društvo, katerega naslednica je Lovska zveza Slove-
„Prva pobuda za ureditev tovrstnega rezervoarja za gasilske namene je bila podana že leta 1996 ob ureditvi vodovodnega omrežja v našem območju. Razlog za to sta bila dva huda požara pred tem. Vloga je bila poslana na takratno skupno občino Gorišnica, vendar ni bilo odziva. Potem smo ponovno poskušali leta 2001, toda uspelo nam je šele letos, v naši novi občini Cirkulane," je bilo slišati v uvodnem nagovoru ob manjši slovesnosti na otvoritvi trojke. Gasilska trojka je sicer za krajane, ki so se zbrali na otvoritvi, velikega pomena, saj gre za precej težko dostopen kraj, čeprav je zdaj cesta do naselja že asfaltirana. V primeru požara namreč ne bo potrebno čakati na prihod gasilskih avtomobilov, ampak bodo domači gasilci lahko začeli z gašenjem takoj, kar je velikokrat usodnega pomena za ohranitev življenj ali premoženja ljudi. Na Mejah, ki štejejo preko 60 živih duš, je namreč doma kar sedem gasilcev, članov domačega PGD, in sicer: Ludvik in Raj-ko Debeljak, Igor, Robert in Peter Kelc, Silva Arbeiter in Mitja ter Ivan Brlek. Katerikoli od njih (ali vsi skupaj) bo
Ključ za odprtje omarice t. i. gasilske trojke (na sliki) ima v rokah domači gasilec z Mej Mitja Arbeiter.
tako v primeru požara lahko takoj začel z gašenjem.
Na otvoritvi trojke so novo pridobitev kraja pozdravili tudi trije slavnostni govorniki; najprej županJanezJurgec, ki je poudaril, da je občina zavezana poskrbeti za požarno varnost, kar je dokazala tudi v tokratnem primeru, saj je za ureditev trojke prispevala 1250 evrov, za njim pa Janez Liponik, ki je gasilsko trojko sicer označil kot doseganje nižjih standardov požarne varnosti, vendar pa hkrati kot prvi korak k doseganju boljše in kakovostnejše varnosti pred požari. Na koncu pa je zbrane pozdravil še predsednik cirkulanskega PGD Anton Kokot: „Vesel sem, da
je končno uresničena dolgoletna želja in prizadevanje tega vaškega odbora za odprtje gasilske trojke. Prepričan sem tudi, da ni zadnja v naši občini in da ji bodo sledile še drugje, saj je takšna gasilska infrastruktura še kako potrebna v težko dostopnih krajih, kot so v naši občini. V primeru požara je namreč hitro in učinkovito gašenje velikokrat odločilnega pomena. Osebno pa upam, da boste trojko uporabljali predvsem za izpiranje cest in da je ne bo nikoli potrebno uporabiti za gašenje požara ..." Krajša slovesnost se je zaključila s predajo ključa za odpiranje omarice, ki ga je dobil v roke domači gasilec.
SM
Haloze • Dobrodošla pomoč za turiste
Foto: arhiv Slovenskega lovskega muzeja
Trentar strelja zlatoroga (Maksim Gaspari)
nije. Vanjo je zdaj vključenih preko 22 tisoč članov zelene bratovščine, ki se lahko pohvalijo z mnogimi uspehi na področju varstva narave in gojitve divjadi. Slovenski lovci niso iztrebili nobene vrste divjih živali, imajo celo veliko zaslug za ohranitev ogroženih poljskih in gozdnih kur ter velikih zveri, zlasti rjavega medveda in volka. Lovci so bili tudi med pobudniki za ponovno naselitev risa. Letno opravijo slovenski lovci preko milijon ur prostovoljnega dela. Slavnostni govornik je bil minister za okolje in prostor Janez Podobnik. Ta je poleg kratkega zgodovinskega orisa lovstva omenil in izpostavil zasluge lovske organizacije pri ohranjanju biotske raznolikosti Slovenije in izpostavil skrb zelene bratovščine za naravno ravnovesje. Poudaril je, da temeljna funkcija lovstva ostaja ohranjanje narave in varstvo okolja. Izvedli so tudi bogat kulturni program in podelili spominska priznanja. Po akademiji so se udeleženci zadržali na krajšem druženju in izmenjali mnenja o mnogih perečih vprašanjih. Čeprav je bilo veliko razlogov za resen premislek in zaskrbljenost, pa je vendarle prevladalo praznično in vedro razpoloženje, kot se za praznik spodobi. Za stoletnico pa še posebej. A grenak priokus je praznovanje vendarle pustilo.
Marjan Toš
Vodnik po Turistični coni Haloze-Zagorje
Projektna skupina TC Haloze-Zagorje, ki jo vodi Sonja Golc, je minuli teden javnosti z veseljem predstavila dolgo pričakovan turistični vodnik po coni: »Knjižica je nastajala zadnjih nekaj let in pred izdajo smo naleteli na kar nekaj čeri, ki jih je bilo potrebno preiti,« je izid vodnika komentirala Golčeva ter se bo tem zahvalila vsem, ki so kakorkoli pomagali pri izdelavi publikacije.
Nov in prvi pravi vodnik po široki turistični coni Ha-loze-Zagorje, ki zajema slovenske (haloške) in hrvaške obmejne občine, šteje 145 barvnih strani, razdeljen pa je v več poglavij; v uvodnem so predstavljene značilnosti
Haloz in Hrvaškega Zagorja, sledijo glavne turistične znamenitosti omenjene cone, ki jih je možno obiskati in si jih ogledati peš ali s kolesom. Podrobneje so predstavljene posamezne zbirke in etnografski muzeji; tako z besedo
kot s sliko, pustne maske in šege, vinogradništvo in ostale dejavnosti, potem naravne znamenitosti in posebnosti cone, haloška in zagorska pokrajina, domačije, cerkve in gradovi ter prebivalci Haloz in Zagorja. Vodnik predstavlja tudi pomen vode, vina in kruha v omenjenem okolju, zaključuje pa se s poglavjem o zgodovini haloško-zagorske pokrajine.
Teksti v poljudno spisa-nem vodniku, ki vsebuje tudi zemljevid z označbami vseh zanimivosti ter poti, so spisani v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku; vodnik pa bo gotovo dobra popotnica vsem tistim, ki si želijo spoznati turistično cono, hkrati pa izvedeti tudi čimveč o sami pokrajini in ljudeh.
Foto: SM
Foto: SM
Rokomet
Zamujena priložnost Ormožanov
Stran 16
Strelstvo
Strelci iz Spodnjega Podravja navdušili
Stran 16
Nogomet
NK Bukovci zasluženo prvi
Stran 17
Kikboks
Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo
Stran 17
' S $ # s &
Bowling
Odlični železničarji, zamenjava na vrhu
Stran 19
Golf
Matjaž Gojčič tokrat brez reza
Stran 16
Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak
tednik
RADIOPTUJ
tta. afeletcc
www.radio-ptuj.si
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Iz nogometnega kluba Drave Ptuj
Prihajajo državni prvaki iz Domžal!
V nedeljo bodo nogometaši Drave gostili aktualne državne prvake in vodeče moštvo na prvenstveni razpredelnici 1. slovenske nogometne lige iz Domžal, ki imajo veliko točkovno prednost pred prvim zasledovalcem, in nič kaj ne kaže, da bi jih tudi v letošnji sezoni kdo ogrozil pri osvojitvi nove šampionske zvezdice. Torej se ljubiteljem nogometa na Ptuju in okolici obeta dobra nogometna predstava.
Ptujski nogometaši so v Ivančni Gorici doživeli neugodni poraz, in to proti za-dnjeuvrščeni ekipi Livarja, ki je še drugič vzel »mero« Dravi, saj jih je tudi na Ptuju premagal. S to nedeljsko zmago pa so nogometaši Livarja močno zmanjšali zaostanek za prvo ekipo pred njimi, ki pa je Drava, in sedaj je razlika med kluboma samo osem točk. Na prvi pogled se to sliši veliko, je pa v bistvu razlika relativno majhna. Še posebej ob neugodnem razporedu ptujske Drave v zadnjih treh krogih, ko Ptujčani v nedeljo gostijo Domžale, 25. novembra še ranjeni Maribor in 2. decembra gostujejo še pri večjem »bolniku«, ajdovskemu Primorju.
Če bi gledali lestvico po fer-playu, potem bi vsi nogometni navdušenci bili zelo zadovoljni, saj je v tem točkovanju Drava vodeče moštvo. Žal pa to ne šteje k točkam, tako da ostane gola realnost predzadnjega mesta. Izkušeni hrvaški strateg na ptujski klopi Milan Duričič ni zastonj opozarjal na to, kako pomembno je srečanje v Ivančni Gorici, predvsem pa pozitivni rezultat, saj se je zavedal, kaj čaka
njega in njegove nogometaše v zadnjih treh krogih jesenskega dela tekmovanja v 1. slovenski nogometni ligi. Drava je proti Livarju dvakrat vodila in na koncu vseeno izgubila. Kdo je kriv za poraz, so verjetno analizirali že v sla-čilnici. Nogomet je zelo enostavna igra in tu veliko filozofiranja ni, zato se javno ne išče krivec, ampak so vse misli usmerjene k nedeljskemu srečanju z državnimi prvaki, ki so nazadnje izgubili v desetem krogu na svojem igrišču, od takrat prerojene HIT Gorice. To za njih ni bil šok, niti razlog za paniko, ampak so mirno nadaljevali prvenstvo in so zasluženo na prvem mestu. V prvem srečanju ob Kamniški Bistrici so Domžale premagale Dravo visoko s 4:1. Na Ptuju niti ne razmišljajo o tem, da bi jim vrnili z enako mero, saj čas takšnemu razmišljanju ni primeren. «Rabimo čas za pripravo!« To so besede ptujskega stratega, ki ne glede vse težave v letošnji sezoni, ostaja večni optimist, za razliko od nekaterih drugih, če ne drugo medijsko bolje podprtih nogometnih strokovnjakov, ki vidijo vse drugo, ne pa osnovnega, in temu se reče delo, izgradnja moštva itd.
Res je tudi, da so Domžale veliki favorit v tem srečanju. V nogometu pa velja nenapisano pravilo, da favoriti vedno ne zmagujejo, in to je možno samo v nogometu. Kako bo nastavil igro Milan Duričič, bomo videli v nedeljo, vsekakor pa tako, da bi naj njegovi nogometaši bili konkurenčni. Vsi igralci, ki bodo stopili na igrišče, bodo
1. SNL
1.	DOMŽALE
2.	KOPER
3.	HIT GORICA
4.	MIK CM CELJE
5.	INTERBLOCK
6.	NAFTA
7.	MARIBOR
8.	PRIMORJE
9.	DRAVA
10.	LIVAR
17 17 17 17 17 17 17 17 17 17
13 8 8 7 7 5 5 5 5 3
1
Pari 18. kroga: sobota ob 14.00: Nafta - Koper, 16.00: MIK CM Celje - Maribor, ob 18.00: Hit Gorica Drava - Domžale.
2	39:13 41
3	31:21 30 5 23:19 28 7 23:18 24 7 23:20 24
4	24:31 23 7 26:26 20 9 23:22 18 9 22:37 18
13 20:47 10 Interblock - Primorje, ob Livar; nedelja ob 14.00:
morali res dati vse od sebe in vse misli podrediti temu srečanju. Tudi Drava je že premagovala Domžale in ravno rutinsko delo za varovance domžalskega stratega Slavišo Stojanoviča ne bo. To ne bo za njih turistično potovanje in tudi oni se bodo morali potruditi, vsekakor pa potrditi sloves državnega prvaka in vodečega moštva v 1. slovenski nogometni ligi. Če mi dodamo še misel in realnost, da bi polne tribune ptujskega mestnega stadiona lahko bili dvanajsti igralec Drave, potem bi se na Ptuju lahko na koncu tudi razveselili. Tudi Domžale so samo ekipa, ki zmaguje. Tu in tam pa dobijo kakšen opomin v obliki rezultata in zakaj ravno Drava ne bi bila tista, ki bi se pomastila s točko ali celo tremi. Brez optimizma pač ne gre!
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Lahko nogometaši Drave tudi proti vodilni ekipi prikažejo podobno igro kot proti Kopru?
Nogomet • 2. SNL
Aluminij lažje, Zavrč težje!?
Ta vikend bodo zaključili tekmovanje nogometaši v 2. slovenski nogometni ligi, potem bodo odšli na odmor, ki bo trajal vse do 9. marca 2008. Mogoče bi še lahko
odigrali kakšen krog, saj ponavadi v vseh ligah nogometašem zagode slabo vreme. »Naša« drugoligaša Aluminij in Zavrč bosta imela, vsaj na papirju, različne nasprotni-
Foto: Črtomir Goznik
Matej Murat je po dolgem premoru spet v dobri formi.
ke. Nekoliko lažje delo bi naj imeli nogometaši Aluminija, ki gostijo zadnjeuvrščeno novomeško Krko. Razlika v točkah je velika, v kvaliteti prav tako, vendar je Krka tik pred koncem jesenskega dela tekmovanja pričela »rehabilitacijo« in je tudi prvič zmagala v tem delu tekmovanja. Mura iz Murske sobote je bila njihova žrtev. Zato bo potrebno biti previden, saj v nogometu z zagotovostjo ne moreš napovedati zmagovalca. Nove tri točke Kidričanom lahko veliko prinesejo. S srečnim razpletom na preostalih igriščih bi lahko prezimili tudi kot vodeče moštvo v drugo-ligaški konkurenci. Zaenkrat se v Kidričevem ne ukvarjajo s temi kalkulacijami, ampak se želijo z zmago posloviti od svojih najzvestejših privržencev. Njihova deviza je »najprej skoči in potem reci hop«. Je pa dejstvo, da bi bil razen zmage nogometašev Aluminija kakršenkoli drugi rezultat zelo veliko presenečenje.
Po visoki, čisti zmagi in odlični igri proti Krškemu bi
lahko zapisali, da je novinec v drugoligaški konkurenci že naredil svoje. Z enakim številom točk kot njihov nasprotnik Mura 05 bo to obračun ekip iz sredine prvenstvene razpredelnice. Zavrčani so že enkrat opravili z nekdanjim gigantom slovenskega nogometa, ko so jih gladko premagali na svojem igrišču. Tudi v Murski Soboti varovanci trenerja Mirana Emeršiča niso brez možnosti, saj je Mura daleč od svojega nekdanjega ugleda v slovenskem nogometnem prostoru. So pa v Murski Soboti malce nervozni, saj jim vrnitev v slovenski nogometni razred zaenkrat ni pisana na kožo oziroma so zelo daleč. Majhno prednost bi lahko gostje iz Zavrča imeli v tem, da bo murskosoboška Fazanerja brez gledalcev. To je ceh, ki ga Mura mora »plačati« zaradi napada na sodnika. Tudi s točko bi bili nogometaši Zavrča zadovoljni in potem bi imeli dovolj časa, predvsem pa miru, da se temeljito pripravijo na pomlad 2008.
Danilo Klajnšek
2
6
4
3
3
8
5
3
3
Rokomet • 1. A SRL (m)
Zamujena priložnost Ormožanov
Jeruzalem - Gorenje 29:29 (15:14)
Ormož - 500 gledalcev. Sodnika: Dušan Andoljšek in Jože Pangerc; delegat: Štefan Jug.
Jeruzalem: G. Čudič (12 obramb), Cvetko; Belšak 3, Korpar 3, Krabonja 1, M. Bez-jak 6, Bogadi, R. Bezjak 3, Radujkovic 2, B. Čudič 5 (5), Sok 4 (1), Hebar, Žuran 2, Po-točnjak, Korez in Pisar. Trener: Saša Prapotnik.
Gorenje: Seier (5 obramb -1 x 7m), Skok (8 obramb - 1 x 7m), Prošt (2 obrambi); Tamše, J. Dobelšek, Kavaš 3, Vukovic 7 (1), Oštir 2, Sovič, Sirk 2, Vrečar, Gautschi, Bashkin 3, Rezni-ček 4 (1), Blaževic 4 in Golčar 4. Trener: Ivica Obrvan.
Sedemmetrovke: Jeruzalem 9/6; Gorenje 3/2.
Izključitve: Jeruzalem 10; Gorenje 6 minut.
Igralec tekme: Drago Vu-kovic (Gorenje Velenje).
i. A SRL - moški		
REZULTATI 8. KROGA: Jeruzalem		
Ormož - Gorenje 29:29 (15:14), Vel-		
je Pivovarna Laško - Cimos Koper		
28:24 (i4:i3). Preostali pari 8	. kroga:	
Slovan - Sviš Pekarne, Trimo Trebnje		
- Rudar EVJ Trbovlje, Gold club -		Pre-
vent, Knauf Insulation - Intra Gorica		
Leasing		
1. CELJE PIVO-LAŠKO 8 7 0	i	i4
2. TRIMO TREBNJE 7 6 0	i	i2
3. CIMOS KOPER 8 5 1	2	ii
4. JERUZALEM ORMOŽ 8 5 1	2	ii
5. GLOD CLUB 7 4 1	2	9
6. GORENJE 7 4 1	2	9
7. RUDAR EVJ TRBOVLJE 7 3 0	3	6
8. SLOVAN 7 2 1	4	5
9. PREVENT 7 1 2	4	4
10. KNAUF INSULATION 7 1 1	5	3
11. SVIŠ P. GROSUPLJE 7 1 0	6	2
12. I- GORICA LEASING 7 0 0	Z	0
Foto: Črtomir Goznik
Robert Bezjak je z zadetkom v zadnjih sekundah, poskrbel za izenačenje.
Veselica v Ormožu! Tekma za rokometne sladokusce s srečnim koncem za ormoške rokometaše, ki so bili na pragu zmage, ampak so se morali na koncu zadovoljiti s srečno osvojeno točko: »Pravici je zadoščeno,« je izjemno tekmo po koncu komentiral Aleš Belšak. Dvorana na Hardeku je pokala po šivih in gledalci so lahko uživali v izjemnem rokometu.
V	12. minuti Gorenje povede s 6:5, nato pa vse niti igre v svoje roke prevzamejo Ormožani.
V	23. minuti »jeruzalemčki« povedejo s +3, 12:9. Sledi minuta odmora gostujoče klopi, ki obrodi s sadovi in »rumeno-črni« izenačijo na 12:12. Junaka 1. polčasa sta vratarja Gregor Čudič in Matevž Skok, ki zbere-ta po 8 obramb. V nadaljevanju Jeruzalem povede s 24:22, pri
tem pa Marko Bezjak in Matjaž Pisar zapravita priložnost pokončati povprečno Gorenje, ki je ostalo po poškodbi gležnja brez solidnega Kavaša. Jeruzalem v 50. minuti povede s + 4, 27:23. Priložnost za prednost petih golov zamudi Krabonja, ki prestopi z desnega krila. Velenjčani povedejo z 29:28. Zadnji napad pripade Ormo-žanom, ki pa ga ne izkoristijo uspešno.
Gostiteljem ostane le še izvajanje devetmetrovke, kjer pa Robert Bezjak najde luknjo v obrambi Gorenja in zadeva za končnih 29:29. Sledi vsesplošna evforija v dvorani in veselje ob osvojitvi več kot zaslužene točke Jeruzalema.
Izjava:
Robert Bezjak (Jeruzalem Ormož): Že večkrat sem zadel s
podobne situacije, tako da sem do zadnjega verjel, da lahko dosežem gol. Izenačenje je več kot zasluženo. Zaslužili smo si več kot točko, ampak smo na koncu mi tisti, ki moramo biti zadovoljni s točko. S fanti smo dokazali, kako se bori za barve kluba.
Primož Krabonja (Jeruzalem Ormož): Ni dileme, saj smo osvojili več kot zasluženo točko. Skozi celo tekmo smo bili boljši od Gorenja. Prestop? Po mojem ga nisem storil, ampak kolegi s tribune pravijo, da je le bil. Sodnika sta pošteno opravila svojo nalogo, čeprav sta bila napadena s strani Gorenja. Veseli smo točke, ki nam pomeni kot zmaga.
Uroš Krstič
Rokomet • 1 SRL (ž)
Z novo zmago na odmor
Rokometašice v 1. slovenski rokometni ligi bodo ta vikend zaključile s tekmovanjem v letošnjem letu. Na parket bodo ponovno stopile 12. januarja 2008. Za slovo bodo najlažje delo imele rokometašice Mercator Tenzor iz Ptuja, ki bodo gostile ekipo predzadnje Izole, ki je v dosedanjem delu prvenstva še brez točke.
Nobenega dvoma ni, da je edina dilema tega srečanja samo, s koliko zadetki razlike bodo Ptujčanke premagale svoje nasprotnice. V tem trenutku je kvalitetna razlika prevelika, o tem pa na koncu koncev priča tudi pogled na prvenstveno razpredelnico.
Normalno pa je, da bo trener domačih Nikola Bistrovič znal motivirati svoje igralke za to srečanje, po katerem bi lahko Ptujčanke prešle na drugo meso, takoj za ljubljanski Krim Mer-cator. Verjetno bo jih bolj zanimalo srečanje v Žalcu, kje se bosta v der-biju ekip izpod vrha pomerila Celeie Žalec in Celjske mesnine. Dekleta iz domačega taborja bodo vsekakor svoje delo opravile maksimalno, mogoče pa si bodo za cilj postavile to, da bi dosegle nov rekord v danih zadetkih, ki sedaj znaša 51.
Danilo Klajnšek
Golf • Alps Tour
Gojčič brez reza!
Ob koncu prejšnjega tedna je v sklopu profesionalnih turnirjev Alps Tour serije potekal turnir Una Hotels Resort Open oziroma GC Poggio del Medicini. Na njem je igral tudi edini slovenski profesionalni igralec golfa Matjaž Gojčič. Ptujčanu tokrat ni šlo najbolje, saj je tekmovanje končal z delitvijo 68. mesta oziroma pod rezom najboljših petinštiridesetih igralcev, ki so se še tretji dan potegovali za zmago na turnirju, katerega denarji sklad je znašal 40 000 evrov.
Gojčič je prvi dan potreboval kar osemdeset udarcev, medtem ko je drugi dan odigral sedemin-sedemdeset udarcev, skupno kar trinajst udarcev nad parom igrišča. V Italiji je zmagal domačin Lorenzo Gagli, ki je vse tri dni igral zelo dobro in je tekmovanje končal z enajstimi udarci pod parom igrišča. S turnirjem Una Hotels Resort Open se je končala letošnja serija Alps turnirjev. Največ točk je skozi vso leto s konstantno igro dobil Francoz Julien Quesne. Matjaž Gojčič je končal sezono na
37. mestu; skupno je letos igral na sedemnajstih turnirjih Alps Tou-ra. S to pozicijo se je avtomatsko, brez dodatnih kvalifikacij, uvrstil v tekmovanja Alps Toura tudi za naslednje leto. Svoj točkovni rang bo letos Matjaž Gojčič potrjeval še na enem turnirju.
Matjaž Gojčič je trenutno v Sloveniji najboljši igralec golfa, kar dokazuje tudi častna lestvica za leto 2007 in tudi točkovna zmaga za pokal PGA Slovenije za sezono 2007. Odličen ptujski igralec nedvomno iz sezone v sezono vidno napreduje, letos je na posameznih turnirjih že dokazal svojo kvaliteto in talent, ki ga bi lahko v prihodnjih letih pripeljala na European Tour v golfu.
Rezultati:
1.	Lorenzo Gagli (Ita) (68, 71, 66 udarcev)
2.	Alessio Bruschi (Ita) (70, 69, 68 udarcev)
2. Charles Russo (Fra) (72, 67, 68 udarcev)
68. Matjaž Gojčič (Slo) (80, 77 udarcev)
David Breznik
Strelstvo
1. odprto kontrolno tekmovanje
Čez vikend je v organizaciji SD Železniki na centralnem strelišču v Ljubljani potekalo 1. odprto kontrolno tekmovanje, ki služi predvsem doseganju norm za aprilsko državno prvenstvo z zračnim orožjem (pri članih s pištolo je norma 540 krogov) in sestavi slovenske strelske reprezentance za bližajoči se decembrski dvoboj s hrvaško strelsko reprezentanco. Pri pištoli sta se v kategoriji članov z dvojno zmago najbolj izkazala juršinska strelca Simon Si-monič ml. in Ludvik Pšajd, ki sta dosegla 570 oziroma 569 krogov in s krogom prednosti pred Andrejem Brunškom iz Rečice, enak rezultat 567 krogov sta na 4. in 5. mestu dosegla strelec Olimpije David Zalar in kidričevski strelec Cvetko Lju-bič, šesti rezultat dneva je pri članih
Foto: Črtomir Goznik
Ludvik Pšajd, SD Juršinci
dosegel njegov moštveni kolega Simon Simonič, Ptujčana Matija Potočnik in Robert Šimenko pa sta
dosegla 558 in 549 krogov ter zasedla 10. in 19. mesto. Pri članicah s pištolo je z naskokom 12 krogov in skupnimi 376 krogi zmago slavila ptujska strelka Majda Raušl, z dobro predstavo pa je pri mladinkah s pištolo še enkrat več prepričala dornavska strelka Staša Simonič, ki je dosegla 353 krogov in zasedla 3. mesto, s čimer si lahko obeta reprezentančni poziv. Pri mladincih s pištolo je juršinski strelec Rok Puč-ko dosegel 561 krogov in samo s krogom zaostanka za zmagovalcem Klemnom Tomaševičem iz Železnikov osvojil 2. mesto. Pri članih s puško nadaljuje z dobrimi predstavami v letošnji sezoni ormoški strelec TS Tadej Horvat, ki je tokrat dosegel 582 krogov in zasedel 10. mesto, njegova moštvena kolega Boris Hergula in Anton Novak pa sta dosegla 579 in 570 krogov ter zasedla 13. in 24. mesto. Zmago je slavil Izidor Hreščak s 588 krogi pred Rajmondom Debevcem in Željkom Moičevičem s 587 krogi. Pri mladincih s puško je zmagal velenjski strelec Luka Avberšek s 585 krogi, kidričevska strelca Uroš Mohorko in Gregor Kmetec pa sta s 569 in 541 krogi zasedla 12. in 17. mesto.
2. krog regijske lige s pištolo in standard puško
V 2. krogu regijske lige s pištolo, ki jo je organiziralo SD iz Juršincev, je zmago slavil ptujski strelec Sime-
on Gonc s 373 krogi in s krogom prednosti pred domačinom Mirkom Molehom na 2. mestu in dvema krogoma prednosti pred moštvenim kolegom Domnom Solinom na 3. mestu in z enakim rezultatom vendar slabšo zadnjo serijo zmagovalcem 1. kroga Sašom Porokom iz mariborskega kluba Generala Maistra na 4. mestu. S svojim osebnim rekordom 368 krogov in presenečenjem dneva je peterico najboljših posameznikov zaokrožila Ptujčanka Mateja Pešakovič, domači strelec Dušan Krajnc je s 362 krogi osvojil 6. mesto, velik moštveni uspeh ptujskih strelcev pa je na 11. mestu s 357 krogi dopolnil še Miran Kolednik. V ekipnem seštevku so se še drugič zapored s prepričljivo zmago s 1101 krogom zmage veselili Ptujčani, domačini iz Juršincev so s 1088 krogi osvojili 2. mesto, pred ekipo SD Elektro Maribor s 1075 krogi na 3. mestu in 2. mariborsko ekipo GM s 1073 krogi na 4. mestu, ekipa SD Dornave je tokrat s 1052 krogi zasedla 5. mesto.
V 2. krogu regijskega ligaškega tekmovanja s standardno zračno puško, ki ga je organiziralo SD I. pohorskega bataljona iz Ruš, je še drugo zaporedno zmago s 386 krogi slavila Impolova strelka Klavdija Pufič, ponovno pa se je na odlično 2. mesto z odličnim rezultatom 383 krogov uvrstil kidričevski strelec Uroš Mohorko. V prvem krogu sta bila omenjena strelca poravnana s 378 krogi, kot vse kaže, pa bosta največja rivala tudi za skupno zmagoslavje po 6 krogih. 3. mesto je s 378 krogi osvojil Impolov strelec Boštjan Vidmar, na 7. mesto se je s 369 krogi uvrstil Gregor Kmetec, SD Kidričevo, svoje prve tekme na standard puški pa se je udeležil še tretji član
kidričevske ekipe Aleš Pernat, ki je z dobrim rezultatom 326 krogov zasedel 17. mesto. V ekipnem delu je s 1135 krogi zmagala ekipa Impola, kidričevski strelci pa so s 1078 krogi osvojili 4. mesto.
Simeon Gonc
Strelski turnir z MK puško v Podgorcih
Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo (OZVVS) Ormož je v soboto, 20. 10. 2007, na strelišču SD Podgorci pripravila tradicionalno tekmovanje v streljanju s serijsko MK puško. Prvič so pripravili tudi tekmovanje v streljanju z lokom. Turnir je bila posvečen obletnici izgona zadnjega vojaka JLA iz Slovenije v letu 1991 in obletnici osamosvojitve Slovenije.
Strelska tekma v Podgorcih je bil tudi odlična priložnost za prijateljsko srečanje ormoških veteranov vojne za Slovenijo, članov Policijskega veteranskega društva SEVER in članov OZSČ Ormož.
Na strelišču z MK so se pomerile tričlanske ekipe veteranskih in častniških organizacij z območja Ormoža, tekmovalci pa so dosegli zelo dobre rezultate, kar potrjuje, da je streljanje med člani veteranskih organizacij in ZSČ pognalo globoke korenine.
Tekmovalci so imeli na voljo 3 naboje za poskus in 10 nabojev za tekmo. Pred začetkom tekmovanja je Ernest Pleh podal navodila za varno izvedbo tekmovanja vsem tekmovalcem.
Najboljše rezultate v ekipni razvrstitvi so dosegli strelci iz ekip:
1. mesto OZVVS Ormož II. (Bojan Rajh, Herman Prejac in Franc
Voršič) z nastreljanimi 233 krogi,
2.	mesto ekipa SEVER Ormož
(Aleksander Prapotnik, Janko Kola-rič in Ivan Ivanuša) z 227 krogi,
3.	mesto OZSČ Ormož (Ernest Pleh, Kristjan Kovačič in Miran Fi-šer) z 200 zadetimi krogi.
Razvrstitev posameznikov:
1.	mesto Aleksander Prapotnik iz ekipe SEVER Ormož z 88 zadetimi krogi,
2.	mesto Herman Prejac iz ekipe OZVVS Ormož II. s 87 zadetimi krogi,
3.	mesto Bojan Raj iz ekipe OZVVS Ormož II s 77. krogi v tarči.
Tekmovanje v streljanju z lokom se je pokazala kot dobrodošla novost. Tekmovalci so z veseljem prijeli za lok in odločno pomerili proti tarči.
Med posamezniki so bili v strelja-
nju z lokom najuspešnejši:
1.	Franc Puklavec
2.	Miran Hržič
3.	Marjan Mušič
Najboljše tri ekipe so prejele pokal in praktične nagrade, ki jih je v sodelovanju s Slovensko vojsko pripravil organizator OZVVS Ormož. Najboljši posamezniki so prejeli medalje in praktične nagrade, ki jih je OZVVS Ormož pripravila v sodelovanju s sponzorji iz Ormoža. Doseženi strelski rezultati so bili razglašeni na prireditvi po zaključenem tekmovanju, kjer je predsednik OZVVS Ormož Miran Fišer podelil pokale ekipam in medalje najboljšim posameznikom.
Tekmovanje je vodil Vladimir Rajh ob pomoči Matjaža Pleha.
Upravnik kluba OZVVS Ormož
Boris Vukan
Planinski kotiček
Sevniška planinska pot
Planinske poti so v jesenskem času prava paša za oči. Zlato-ru-meno listje in meglice po dolinah nas spremljajo med hojo po grebenih sredogorja. V tem času je posebej mikavno Posavsko hribovje, kjer poteka Sevniška planinska pot. Tokrat se bomo podali iz Radeč čez Brunk in Budno vas v Jelovec. Z vlakom se bomo vrnili nazaj v Ptuj do 18.30.
Udeleženci izleta se zberemo v nedeljo, 18. novembra, ob 5. uri na železniški postaji Ptuj. Z vlakom se bomo popeljali do Radeč in se iz Jelovca vrnili nazaj proti domu. Opremite se planinsko za sredogorje (planinski čevlji, topla obleka, nahrbtnik ...) in vremenu primerno. Hrana iz nahrbtnika in v podeželski gostilni.
Cena izleta vključuje povratno vozovnico za vlak do Jelovca ter organizacijo in znaša 6,90 EUR. Prijave z vplačili sprejemamo v društveni pisarni do torka, 13. 11. 2007.
Vodil bo Uroš Vidovič.
Nogomet • 1. liga MNZ Ptuj
Bukovci zasluženo prvi!
V 1. ligi MNZ Ptuj je končan prvi del prvenstva in naslov jesenskega prvaka so si povsem zasluženo priigrali nogometaši
iz Bukovcev. Za nekatere je to majhno presenečenje, saj so za njimi ostali klubi, kot so Dornava, ki je v minuli sezoni nasto-
Foto: Arhiv društva
Od leve proti desni: Gorazd Mlinarič - podpredsednik, Janez Janžekovič - predsednik, in Robert Kuserbanj - trener
Nogomet • Liga prvakov
pala v Štajerski ligi, pa vedno močna Hajdina itd. Žoga je bila za vse enako okrogla, le da so Bukovčani z dobrimi igrami zasluženo na prvem mestu.
Iz prvega mesta je pogled za naprej lepši, vedrejši. To osvojeno mesto pa daje veliko optimizma na končni uspeh. V klubu se zavedajo, da je prvenstvo dolgo in bo do konca prvenstva v 1. ligi MNZ Ptuj še naporno. Veliko je klubov, ki bi se radi videli na njihovem mestu. Vsekakor se bukovški nogometaši potrudili, da bi zadržali to mesto tudi po končani sezoni. Ob dobrem igranju v prvenstvu se v Bukovcih lahko pohvalijo, da so v letu 2007 nastopili v tekmovanju za slovenski nogometni pokal in da so izpadli v drugem krogu. Športno društvo Bukovci je letos praznovalo tridesetletni-
Nov rekord v režiji Liverpoola
Zmaga 8:0 v Ligi prvakov. Ne, ni šala, temveč je tako visoko zmago v torek dejansko vknjižil angleški Liverpool. Žrtev ponižanja je bil turški Bešiktaš. Liverpoolu, evropskemu prvaku iz leta 2006, je pod nogami že prav pošteno gorelo, saj je bilo torkovo srečanje pravzaprav odločilno, v kolikor so »redsi« še želeli ostati v najbolj zanimivem evropskem tekmovanju. Nadaljevanje verjetno poznate. Ta zmaga Liverpool ohranja v boju za napredovanje, medtem ko so si Turki te možnosti zelo zmanjšali. To je obenem najvišja zmaga v Ligi prvakov, saj doslej s tako visokim izidom ni uspelo slaviti še nobenemu moštvu.
V kolikor ste že odpisali Pippa In-zaghija, prav gotovo niste edini. Mož
Judo • 1. SJL
je že precej v nogometnih letih, kot radi rečemo, toda če že uporabljamo fraze moramo omeniti tudi, da je tak kot vino; starejši kot je, boljši je. V sredo je namreč proti Šahtjorju iz Donjec-ka zadel kar dvakrat in v evropskih pokalih dosegel že 62 zadetkov, kar ga na vrhu lestvice enači z legendarnim Nemcem Gerdom Muellerjem. Njegovi dosežki pa so vredni še bistveno več, če vemo, da Super Pippo v igro prihajaj ponavadi kot menjava, torej ob nenajvečji minutaži.
Slovitemu Realu tudi v četrtem poizkusu ni uspelo poraziti Olympiacosa v Grčiji. Tokrat je bilo 0:0, še posebej pa bodo napadalci kraljevega kluba sanjali prekaljenega Nikopolidisa, ki je nekajkrat sijajno zaustavil njihove
Na Ptuj prihaja lanski prvak Impol
Jutri bodo v športni dvorani Mladika na Ptuju dvoboji 3. kroga 1. Slovenske judo lige. Na troboju se bodo pomerile ekipe Drave iz Ptuja, lanski prvak Impol iz Slovenske Bistrice in mariborski Branik Broker. Prav tako bo v dvorani Mladika pred dvoboji Drave gostila ekipa Gorišnice celjski Sankaku.
Ptujčani bodo poskušali izgubljeni točki iz prejšnjega kroga proti ekipi Sankaka in Dupleka dobiti nazaj proti lanskemu prvaku Impolu in Branik Brokerju. Po dveh krogih je ekipa Drave na šestem mestu lestvice in mora za uvrstitev na zaključni turnir štirih naj-
boljših ekip do konca rednega dela premagati vse svoje nasprotnike. Poraz z Impolom še ne bi bil usoden za domačine, v kolikor bi se v zadnjem krogu ugodno razpletlo za Dravo, kljub temu pa bodo Ptujčani na domačem terenu ob bučni publiki poskušali doseči ugoden rezultat.
»V 3. krogu 1. slovenske judo lige bo derbi na Ptuju, kjer gostimo edinega favorita za naslov državnega prvaka Impol. Z njimi smo se na našem zadnjem srečanju v lanski sezoni prav tako pomerili na naših blazinah, rezultat je bil 2:5. Upam, da bo tokrat več športne sreče na naši strani,
saj smo sposobni doseči boljši rezultati. Prepričan sem, da bo naša mlada ekipa dala vse od sebe. Proti ekipi Branik Brokerja pričakujem zmago,« je pred odločilnim srečanjem dejal domači trener prof. Vlado Čuš.
Ob 14.30 se bo ekipa Go-rišnice pomerila s celjskim Sankakom, nato sledijo dvoboji Drave. Ptujčani računajo tudi na pomoč iz tribun, zato vabijo vse navijače ptujske Drave, da jih pridejo bodrit v Športno dvorano Mladika v soboto, 10. 11. 2007, od 15.30 dalje.
Sebi Kolednik
Foto: Arhiv društva
Vse ekipe NK Bukovci
co obstoja in vse to je darilo ljudem, ki se trudijo na vsakem koraku, da imajo njihovi nogometaši optimalne pogoje za delo in seveda tekmovanje. Sedaj so v prvem planu njihovi člani. V Bukovcih se seveda po svojih močeh trudijo tudi z delom mladih nogometašev, ki bodo v bližnji prihodnosti zamenjali starejše. Delati s tako velikim številom mladih je tudi velika stvar, je pa skupaj lepo videti mlade v igri v zelo urejen športnem parku v Bukovcih, kjer imajo svoj mir in so
daleč od prometa.
»Upravni odbor, ki trenutno vodi športno društvo Bukovci, si je že na samem začetku svojega delovanja zadal kar nekaj pomembnih ciljev. Eden izmed njih je bil ta, da je potrebno urediti infrastrukturo na nogometnem igrišču. To je zajemalo tako ureditev tekmovalne površine kot tudi same klubske prostore. V teh treh letih nam je uspelo postoriti kar veliko, saj smo uredili slačilnice tako za domačo ekipo kot za goste in sodnike. Igralno površino
smo razširili na 100 x 63 m, kar ustreza zahtevam za igranje v višjih tekmovalnih razredih. Celotno igrišče smo tudi zagradili z ograjo in postavili klopi za cca. 150 navijačev. Da je celostna podoba našega športnega parka res nekaj posebnega, dokazuje priznanje, ki smo ga prejeli od Turističnega društva Markovci za najlepše urejen poslovni objekt v občini," je dejal Gorazd Mlinarič.
Danilo Klajnšek
strele, dvakrat pa ga je rešil tudi boginja Fortuna, saj se je stresel tudi okvir vrat.
V skupini B so pred pričetkom tekmovanja, za dve mesti, ki vodita v nadaljnje tekmovanje, vsi videli troboj med Chelseajem, Schalkejem in Valencio. Rosenborg v tej zgodbi ni imel kaj iskati. Toda nekaj mesecev kasneje je zgodba povsem drugačna, »norveški palček« ima v rokah (nogah) sam škarje in platno, saj je pravi hit lige in trenutno zaseda drugo mesto v skupini B ter zaostaja samo za Angleži. Koeman si verjetno niti v najhujših nočnih morah ni predstavljal takega debija na klopi »netopirjev«.
Arsene Wenger, strateg Arsenala je
v sredo že stotič vodil svoje moštvo v Ligi prvakov. Od njega je več tekem vodil le njegov veliki tekmec Alex Ferguson, ki vodi Manchester United. Kljub temu da moštvo francoskega trenerja prvič ni zmagalo, pa so se »topničarji« praktično že uvrstili naprej. Kako pa se bo Wengerjev »otroški vrtec« obne-sel proti agresivnejšim in v Ligi prvakov izkušenejšim moštvom, pa bomo šele videli.
Tudi prej omenjeni United se je že uvrstil v nadaljnje tekmovanje. Spet je »plesal« Ronaldo, ki je nekajkrat prav osmešil kijevske branilce, še posebej pa velja izpostaviti zadnji gol, ki ga je po čudovitem prodoru atraktivno zaključil prav Portugalec. Omenimo še, da je prvi zadetek za »rdeče vrage« dosegel mladi in perspektivni Pique, ki velja za nekakšnega manchestrove-ga Fabregasa, saj je tudi on zelo mlad prišel iz Barcelone.
Spektakularna in polna preobratov tekma se je odvijala na San Siru, kjer so po dobrih dvajsetih minutah vo-
dili Rusi z 0:2. Blestela je predvsem brazilska naveza Wagner Love - Jo. Toda hendikepirani (zaradi rezultata in zaradi številnih poškodb predvsem igralcev vezne linije) Italijani so se pobrali in na koncu visoko slavili. Spet je zadetek dosegel Ibrahimovic, kar je že četrti njegov zadetek na prav toliko tekmah.
Nemci počasi a zanesljivo izgubljajo stik z evropskim klubskim vrhom. Prvak Stuttgart, nevajen vloge favorita, je namreč vnovič pokleknil (slabo igrata tudi Werder in Schalke). Tolaži se lahko le z dejstvom, da ga je tokrat ugnal razposajeni Lyon, čigar igralci se le še z nasmeškom spominjajo krize na začetku sezone. Prav zaradi poraza Rangersov imajo Francozi povsem realne možnosti za nadaljevanje. O prvem mestu Barcelone tako ali tako nihče ne dvomi.
Rezultati:
Skupina A
Liverpool - Bešiktaš 8:0
Porto - Marseille 2:1
Skupina B Valencia - Rosenborg 0:2 Schalke - Chelsea 0:0
Skupina C Lazio - Werder 2:1 Olympiakos - Real 0:0
Skupina D Šahtjor - Milan 0.3 Celtic - Benfica 2:1
Skupina E Lyon - Stuttgart 4:2 Barcelona - Rangers 2:0 Skupina F Manchester - Dinamo 4:0 Sporting - Roma 2:2
Skupina G Inter - CSKA 4:2 Fenerbahče - PSV 2:0
Skupina H Slavija - Arsenal 0:0 Steaua - Sevilla 0:2
tp
Atraktivnih metov ne bo manjkalo.
Kikboks • Ptujčani na Evropskem prvenstvu
Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo 2007
V Vila Real de Santo Antonio na Portugalski poteka od 7. do 11. novembra Evropsko mladinsko in kadetsko prvenstvo WAKO organizacije, na katerem nastopa tudi reprezentanca Slovenije. Selektor Vladimir Sitar je po uspešnih zaključnih pripravah reprezentance, ki so potekale v Zagorju, izbral 2 članici in 11 članov reprezentance iz 6 slo-
venskih klubov, med njimi je kar 5 tekmovalcev iz Ptuja: Ti-len Abraham, Luka Vindiš, Matic Raušl Bedenik, Filip Janžekovič in Adriana Ko-rez.
Iz našega območja so v reprezentanci tudi Jaka Štefančič iz Ormoža in Mitja Dišič iz Murske Sobote.
Reprezentanco na tekmovanju vodi Bojan Korošec,
pomočnik selektorja reprezentance iz Izole, na tekmovanju pa bosta sodila tudi slovenska sodnika Tončka Kaluža iz Ormoža in Ivo Vodopivec iz Nove Gorice.
Kvalifikacijske borbe potekajo v četrtek in petek, polfi-nala in finala pa bodo potekala v soboto in nedeljo.
Franc Slodnjak
Reprezentanca Slovenije z vodstvom
Koper • Državno prvenstvo v bodybuildingu
Priznanji na Ptuj in v Ormož
Državnega prvenstva v bodybuildingu, ki je pred desetimi dnevi potekalo v Kopru, so se udeležili tudi predstavniki našega območja. 18-letni Peter Lo-venjak iz Ptuja in 26-letni Marko Zidarič iz Ormoža sta domov prinesla odlični uvrstitvi: Marko je postal državni prvak v visoki kategoriji fitnes, Petru pa je kljub izredno močni konkurenci uspelo doseči odlično drugo mesto v kategoriji junior bodybuilding.
Aktualni državni prvak v visoki kategoriji fitnes Marko Zidarič ima za seboj že kopico laskavih nazivov in priznanj. Tokrat je v Kopru dobesedno pometel s konkurenco. Na rezultat je vplivalo veliko različnih dejavnikov, kot so simetrija telesa, oblika mišic, pripravljenost, čim manj maščob, tanka koža, čim boljša definicija in poze predstavljanja lasnega telesa.
Marko, ki se z bodybuildin-gom ukvarja že več kot 11 let, pravi, da je največji napredek dosegel lani, ko je začel trenirati pod vodstvom že priznanega ptujskega bodybuilderja iz fitnes Studia Popay Boštjana Renka. Pravi, da je odprt za vse nasvete, ki mu lahko pomagajo
do boljših rezultatov, zato se več krat obrne tudi na izkušenega Gašperja Groma. Rezultat, ki ga je Marko dosegel na letošnjem državnem tekmovanju, pa nikakor ni presenetil. Že lani mu je podoben podvig uspel v Italiji, kjer je v enaki kategoriji kot letos dosegel drugo mesto.
Lov za nazivi zanj še zdaleč ni končan, že 11. novembra se bo ponovno pomeril na svetovnem tekmovanju v fitnesu, šest dni zatem pa se bosta oba s Petrom udeležila odprtega prvenstva Slovenije, ki bo potekalo v Ljubljani. »Za razliko od tekmovanja v Kopru bodo v Ljubljani privlačne denarne nagrade. Mislim, da bo zmagovalec domov odnesel približno 500 evrov,« je dejal Marko. Sicer pa bodybuilderji v Sloveniji vedno znova opozarjajo na precej slabe finančne razmere tega športa pri nas. Vlaganja vanj so precejšnja, hrana, ki jo je treba užiti, je visoke kvalitete in zato cenovno draga, kot tudi kakovostni trenerji, brez katerih je pot do uspeha praktično nepremostljiva.
18-letni Peter je dosegel odlično drugo mesto.
Kljub temu, da je 18-letni Pet-
Nogomet • 2. SML, SKL, U-14
1. SML
1. SKL
LIGA U-14
Rezultati 13. kroga: Aluminij -Maribor 1:1, Koper - Rudar Velenje 2:3, HIT Gorica - Britof 6:0, Svoboda - Bilje Primorje 1:3, Triglav - Mura 05 1:2, Dravograd - MIK CM Celje 2:3, Interblock Factor - Domžale 1:1.
1.	MARIBOR
2.	MURA 05
3.	DOMŽALE
4.	RUDAR (V)
5.	TRIGLAV
6.	HIT GORICA
13	11	2	0 46:7	35
13	8	2	3	20:21	26
13	7	3	3	30:14	24
13	6	5	2	32:22	23
12	6	2	4	28:23	20
13	5	4	4	29:19	19
7.	MIK CM CELJE 12	6	1	5	24:18	19
8.	KOPER 13	4	4	5	23:21	16
9.	ALUMINIJ 13	4	4	5	13:16	16
10.	INTERBLOCK 11	4	3	4	15:15	15
11.	BILJE - PRIM. 13	4	3	7	17:28	15
12.	DRAVOGRAD 13	4	2	7	17:26	14
Rezultati 13. kroga: Aluminij
-	Maribor 2:3, Koper - Rudar Velenje 2:0, Triglav - Mura 05 2:1, Dravograd - MIK CM Celje 0:4, Svoboda
-	Bilje Primorje 0:7, HIT Gorica - Britof 7:0, Interblock Factor - Domžale 1:2.
1.	DOMŽALE 13 8 4 1 33:10 28
2.	HIT GORICA 13 8 3 2 33:8 27
3.	KOPER 13 8 3 2 25:8 27
4.	MARIBOR 13 8 2 3 32:17 26
5.	BILJE-PRMORJE 13 7 3 3 29:22 24
6.	INTERBLOCK 12 7 2 3 25:12 23
7.	TRIGLAV 13 7 2 4 24:19 23
8.	ALUMINIJ 13 6 3 4 27:13 21
9.	MIK CM CELJE 12 5 2 5 30:10 17
10. BRITOF
13 3 3 7 1S:34 12
11.	RUDAR (V) 13 3 1 9 13:39 10
12.	DRAVOGRAD 13 2 2 9 11:50 8
13.	SVOBODA
14.	BRITOF
13 2 1 10 10:41 13 2 0 11 9:43
13.	MURA 0S 13 1 1 11
14.	SVOBODA 13 1 1 11
10:27 S:49
Aluminij - Maribor 1:1 (0:0) Strelca: 1:0 Rotman (49) In 1:1 Kokol (77).
Aluminij: LIpovac, Žmavc, Rotman, DraškovIč (Bečiri), Kušar, Lešnik, Vajs, Rešek (Kamenšek), DImc, Pečnik In Ravnjak ( Frumen). Trener. Bojan Flis.
Aluminij - Maribor 2:3 (1:2) Strelci: 0:1 Wagner (4), 0:2 Spa-hič (20), 1:2 Kek (40), 2:2 Hajšek (62) in 2:3 Rešek (71).
Aluminij: Poljanec, Jovič, Petek, Mlakar, Polajžer, Medved, Delamea, Kek, Perger (Kajtazi), Hajšek in Mi-lec. Trener: Simon Vidovič.
Športni napovednik
Foto: Dženana Bečirovič
Državni prvak v visoki fitnes kategoriji Marko Zidanič
er iz Ptuja s tekmovanji šele začel in da se je v Kopru prvič pomeril z resno konkurenco, je dosegel rezultat profesionalca. V zelo močni konkurenci se je uspel uvrstiti na drugo mesto v kategoriji junior bodybuilding, v kateri tekmujejo tekmovalci mlajši od 23 let. Peter je prav tako kot Marko treniral pod budnim očesom Boštjana Renka, ki je zadnje leto izvajal intenzivne priprave z obe-
Rezultati 13. kroga: NS Poli Drava - AHA EMMI Bistrica 4:2, Le coq Sportif - Aluminij 1:2, Maribor
-	Rudar Velenje 5:0, MIK CM Celje
-	Tehnostroj Veržej 2:0, Davidov Hram Radgona - Nafta 1:2, Ljutomer - Simer Sampion 1:1.
1.	MURA 05 13 11 2 0 44:1 35
2.	MARIBOR 13 11 0 2 47:11 33
3.	DRAVOGRAD 13 9 1 3 39:13 28
4.	SIMER ŠAMP. 13 7 3 3 19:13 24
5.	ALUMINIJ 13 7 2 4 21:14 23
6.	NŠ POLI DRAVA 12 5 4 3 29:22 19
7.	NAFTA 13 6 1 6 18:26 19
8.	MIK CM CELJE 12 6 0 6 18:21 12
9.	RUDAR (V) 13 5 1 7 15:34 16
10.	TEH. VERŽEJ 13 4 3 6 13:23 15
11.	L. C. SPORTIF 13 3 2 8 25:34 11
12.	A. E. BISTRICA 13 3 0 10 13:36 9
13.	LJUTOMER 13 1 3 9 7:33 6
14.	RADGONA 13 0 2 11 8:37 2
NŠ Poli Drava - AHA EMMI Bistrica 4:2 (2:2)
Strelci: 0:1 Habuš (14), 0:2 Habuš (20), 1:2 Pivko (25), 2:2 Perger (34), 3:2 Pivko (45) in 4:2 Perger (60).
NŠ Poli Drava: Pongrac, Bezjak, Zemljarič, Kajzer, Trep, Strel ( Kozel), Perger, Oroz (Kirič), Pukšič ( Zorko),
Foto: Dženana Becirovic
Ptujčan Peter Lovenjak je dosegel drugo mesto.
ma, medtem ko se sam tekmovanj ni udeleževal. »Zame je bila to nova izkušnja. Bil sem precej nervozen, ker sem tekmoval prvič, a sem bil zelo zadovoljen, tako da bom nedvomno nadaljeval z bo-dybuildingom,« je pojasnil Peter. Tako on kot tudi Marko sta pred tekmo imela posebne priprave. Približno tri mesece sta se držala stroge diete, z vajami pa začenjala zgodaj zjutraj. Štirje treningi dnevno, uživanje zgolj kuhane hrane in veliko vaje so atributi, ki so vsekakor obrodili sadove dela obeh tekmovalcev, ki poudarjata: »V tem športu je veliko odrekanja, dejansko živiš zanj 24 ur na dan«.
Dženana Becirovic
Pivko in Golob. Trener: Miran Ljubec.
Le coq Sportif - Aluminij 1:2 (0:2)
Strelci: 0:1 Sitar (8. z 11 m), 0:2 Horvat (24) in 1:2 Kraus (39).
Aluminij: Frlež, Cesar, Jevšovar, Sagadin, Babšek, Jus, Pulko, Gajser, Sitar, Horvat in Žurej (Sešo) Trener: Tomislav Grbavac.
2. SML - vzhod
Rezultati 13. kroga: Krško - NŠ Poli Drava 1:5, Železničasr - Nissan Ferk Jarenina 0:4, Ljutomer - Zreče 6:1, GIC Gradnje Rogaška - Dravinja 4:0, Pohorje - Šmartno 1928 0:3, Simer šampion - Malečnik 6:2.
1. NŠ POLI DRAVA 13 10			2	1	B4:1S	32
2. NAFTA	13	9	0	4	SS:1S	27
3. FERK JARENINA 12		S	2	2	30:10	2B
4. SIMER ŠAMP.	12	7	4	1	39:1B	2S
5. KRŠKO	13	S	1	4	17:2S	2S
6. LJUTOMER	13	7	1	S	30:19	22
7. ŽELEZNIČAR	13	B	2	S	3S:22	20
8. DRAVINJA	13	S	1	7	12:23	1B
9. G. G. ROGAŠKA 13		4	2	7	1S:39	14
10. POHORJE	13	3	3	7	14:22	12
11. ZREČE	13	3	3	7	17:S0	12
12. MALEČNIK	13	3	1	9	20:S7	10
13. ŠMARTNO	13	3	0	10	11:37	9
14. BISTRICA	13	2	2	9	13:S0	S
2. SKL - vzhod
Rezultati 13. kroga: Krško - NŠ Poli Drava, Železničar - Nissan Ferk Jarenina 1:5, Ljutomer - Zreče 4:0, GIC Gradnje Rogaška - Bistrica 1:4, Nafta - Dravinja 2:3, Pohorje - Šmartno 1928 6:0, SImer šampi-on - Malečnik 0:0.
Foto: Črtomir Goznik
Mladinci Aluminija (rdeče-beli dres) so šele druga ekipa, ki je v letošnjem prvenstvu odščipnila točko vodilnim Mariborčanom (rumeni dres).
1. FERK JARENINA 12 11		1	0	40:9	34
2. NŠ POLI DRAVA 13 10		1	2	S3:S	31
3. POHORJE	13 10	0	3	S2:14	30
4. LJUTOMER	13 10	0	3	31:14	30
5. SIMER ŠAMP.	12 9	1	2	SB:4	2S
6. BISTRICA	13 S	1	4	29:31	2S
7. ŽELEZNIČAR	13 S	1	7	20:2S	1B
8. MALEČNIK	13 4	1	S	10:34	13
9. G. G. ROGAŠKA 13 3		2	S	17:4S	11
10. NAFTA	3 13	1	9	12:29	10
11. ZREČE	3 13	1	9	12:3S	10
12. DRAVINJA	3 13	1	9	22:4S	10
13. KRŠKO	13 1	4	S	14:33	7
14. ŠMARTNO	2 13	1	10	10:44	7
Danilo Klajnšek
Nogomet
1.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 17. kroga: SOBOTA ob 14.00: Nafta - Koper, Interblock - Primorje; SOBOTA ob 16.00: MIK CM Celje - Maribor; SOBOTA ob 18.00: HIT Gorica - Livar; NEDELJA ob 14.00: Drava - Domžale.
2.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 14. kroga - SOBOTA ob 14.00: Aluminij -Krka, Bela krajina - Bo-nifika, Krško - Rudar Velenje; NEDELJA ob 14.00: Mura 05 - Zavrč, Triglav Gorenjska - Zagorje.
3.	SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA - vzhod
Pari 14. kroga - SOBOTA ob 14.00: Koroška Dravograd -Tehnostroj Veržej, Trgovine Jager - Črenšovci, Dravinja - Pohorje, Šmartno 1928
-	MU Šentjur, Kovinar Štore - Malečnik, Roma - Paloma; NEDELJA ob 14.00: Odranci - Stojnci.
ŠTAJERSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 14. kroga - SOBOTA ob 14.00: Zreče - GIC Gradnje Rogaška, AHA EMMI Bistrica - Podvinci, Partizan Fram - Peca, Šoštanj - Simer šampion, Mons Claudius -Šentilj Jarenina; NEDELJA ob 14.00: Holer-muos Ormož - Gerečja vas Unukšped, Železničar - Oplotnica.
1. LIGA MEDOBČINSKE NOGOMETNE ZVEZE PTUJ
Pari 12. kroga - SOBOTA ob 14.00: Središče - Dornava, Boč - Skor-ba Saš, Hajdina - Gorišnica, Cirkulane - Zgornja Polskava, Apače - Bukovci, Videm - Rogoznica.
1. SLOVENSKA MLADINSKA NOGOMETNA LIGA
14. krog: Aluminij - MIK CM Celje (nedelja ob 14.00).
1. SLOVENSKA KADETSKA NOGOMETNA LIGA
14. krog: Aluminij - MIK CM Celje (nedelja ob 12.00).
LIGA -U-14
14. krog: Aluminij - Simer šampion (sobota ob 10.00), Ljutomer
-	NŠ Poli Drava (sobota ob 11.00).
1. SLOVENSKA ŽENSKA NOGOMETNA LIGA
Pari 9. kroga: ŽNK Ljudski vrt - Slovenj Gradec (nedelja ob 11.00), Krka - Velesovo, Senožeti Škale - Pomurje, Maribor - Bežigrad Olim-pija.
ROKOMET
1. A SLOVENSKA ŽENSKA ROKOMETNA LIGA
PARI 7. KROGA: Mercator Tenzor Ptuj - Izola (sobota 19.00 v ŠD Center), Kočevje Evro Casino - Zagorje Istrrabenz Gorenje, Olimpija - Velenje, Burja Škofije - Škofja Loka, Celeia Žalec - Celjske mesnine.
1.	B SRL MOŠKI
PARI 6. KROGA: Dol Tki Hrastnik - Moškajnci Gorišnica, Krško
-	Istrabenz plini Izola, Grosuplje - Mitol Sežana, Klima Petek Maribor
-	Dobova, Ajdovščina - Radeče -MIK Celje, Ribnica Riko hiše - Krka.
2.	SRL - VZHOD
PARI 5. KROGA: Celje - Drava Ptuj, Arcont Radgona - Velika Nedelja, Pomurje - Šmartno 99, Sevnica - Črnomelj.
ODBOJKA
1. DOL ŽENSKE
PARI 7. KROGA: ŽOK Ptuj - Nova KBM Branik Maribor, (sobota 17.30); Epic Sloving Vital - MZG Grosuplje, Luka Koper - Prevalje, LIP Bled - Benedikt.
NAMIZNI TENIS
1. SNTL MOŠKI
6. KROG: Krka - NTK Ptuj.
Tenis
ZIMSKA LIGA
1. liga v SOBOTO ob 9.00 TK Skorba - TK Šumari, TC Luka - Malečnik team; ob 12.00: TK Neptun - Trgovine Jager.
Mali nogomet
Športno društvo Pušenci razpisuje tekmovanje za zimsko ligo Ormoža Avto prevozništvo Novak v malem nogometu 2007-08. Tekme se bodo Igrale v športni dvorani na Hardeku. Termini Igranja tekem bodo ob sobotah In nedeljah čez dan. Liga v malem nogometu se bo pričela predvidoma 24. 11. 2007. Prijavnina za tekmovanje znaša 250 EUR. Prijavnino je potrebno poravnati na TRR Športnega društva Pušenci štev. 04103 - 0000757896 s pripisom »za zimsko ligo malega nogometa«. Obvezno pripišite »Ime ekipe«. V tekmovanje se sprejme 20 ekip, ki bodo razdeljene v 1. In 2. ligo. Igra se po sistemu vsak z vsakim v skupini. Nagrade: prve tri ekipe v obeh ligah prejmejo pokale, pokal pa bo tudi za najboljšega strelca In vratarja v obeh ligah. Ostale Informacije: miran.tusek@triera.net
Danilo Klajnšek
Bowling • Podjetniška liga
Odlični zeleznicarji, zamenjava na vrhu
Predzadnji krog ptujske bowling lige je samo potrdil naša namigovanja, da se ekipa TC Luka-Patru-ša z dvema zaporednima zmagama nevarno približuje vodilnim članom VGP Drava. Čeprav tokrat nobeden od omenjene dvojice ni zmagal, pa so za zamenjavo na vrhu poskrbeli kar sami »vodarji«, ki so dosegli najslabši rezultat te sezone. Ker je razlika med vodilnima minimalna, pa tudi tretje uvrščeni Tames je zelo blizu, se nam obeta v zadnjem krogu razburljiv »troboj« za prvaka.
V tem krogu so sicer največje presenečenje pripravili »železničarji«, ki so se z zmago lepo povzpeli tudi v skupnem seštevku; so že med najboljšo deseterico. Med nekaterimi ekipami so bile zelo male razlike, DaMoSS in Asfalti Ptuj pa sta zabeležila celo popolnoma enakega. Najboljši posamezni rezultat tega kroga je dosegel Jernej Rifelj (Intera), ki je podrl 774 keg-
Najboljši posameznik in posameznica
Po zaključku zadnjega kroga bo v torek, 13. 11., ob 19. uri v ptujskem bowling centru tudi tekmovanje za najboljšega posameznika in posameznico. Vsaka ekipa lahko prijavi enega igralca in igralko (če je bila prijavljena in je tekmovala v rednem delu).
Ijev, sledijo Dušan Lozinšek (Saš bar) ter Dušan Klarič (SAR, 729) in Mitja Šegula (Tames, 727). Najboljše povprečje v posamezni odigrani igri še naprej drži Sebastjan Kotnik (TC Luka-Patruša).
Rezultati 7. kroga: 1. Železniške delavnice 2024 (22), 2. Tames 2016 (21), 3. TC Luka-Patruša 1981 (20), 4. Saš bar 1976 (19), 5. SAR 1971 (18), 6. VGP Drava 1941 (17), 7. Intera 1936 (16),
8. Mark 69 1927 (15), 9. Bulldog 1925 (14), 10. Kager hiša 1849 (13), 11. Avtoprevozništvo Novak 1831 (12), 12. PSS 1790 (11), 13. Talum 1783 (10), 14. Radio-Tednik Ptuj 1782 (9), 15. Agis Plus 1755 (8), 16. Exit club 1623 (7), 17. Ilkos 1601 (6), 18. Tfy - Rozika 1595 (5), 19. Sanjski moški 1572 (4), 20. DaMoSS in Asfalti Ptuj 1544 (3), 22. Projekta inženiring 1514 (1).
1.	TC LUKA-PATRUŠA INPLAN 14.071 139
2.	VGP DRAVA	14.078 138
3.	TAMES	13.973 134
4.	SAR AVTOMATIZACIJA 13.561 121
5.	INTERA	13.245 111
6.	TALUM	13.365 110
7.	SAŠ BAR	13.237 106
8.	BULLDOG TEAM	13.116 99
9.	AVTOPREVOZNIŠTVO NOVAK 13.027 99
10.	ŽELEZNIŠKE DELAV. PTUJ 12.917 96
11.	PSS	12.852 95
12.	KAGER HIŠA	12.772 88
13.	RADIO-TEDNIK PTUJ	12.589	79
14.	EXIT CLUB	12.197	69
15.	DAMOSS	12.126	58
16.	MARK 69 - ABA	11.795	51
17.	AGIS PLUS	11.458	37
18.	SANJSKI MOŠKI	9.734	35
19.	ASFALTI PTUJ	11.227	33
20.	ILKOS, D. O. O	11.336	32
21.	TFY-ROZIKA	10.952	23
22.	PROJEKTA INŽENIR. PTUJ 10.748	21
Posamezni vrstni red: 1. Seba Kotnik (TC Luka-Patruša) povprečje 178,3, 2. Jernej Rifelj (Intera) 176,2, 3. Branko Kelenc (VGP Drava) 174,9, 4. Robert Šegula (Tames) 174,0, 5. Matjaž Lipuš (Intera) 172,7, 6. Blaž Ivanuša (VGP Drava) 169,7, 7. Bojan Klarič (SAR) 167,8, 8. Marjan Škofič (Železniške delavnice) 166,8, 9. Dušan Kostanjevec (Avtoprevoz-ništvo Božidar Novak) 166,3, 10. Simona Vajda (Bulldog) 166,2 ...
JM
Foto: Blaž Ivanuša
Ekipa Agisa Plusa je novinka v letošnji 2. podjetniški ligi.
Foto: Črtomir Goznlk
Ekipa Mark 69 je v tem krogu dosegla doslej najboljši rezultat, saj so pristali na visokem 8. mestu.
Tenis • Zimska liga
S tekmovanjem so pričeli tudi v 2. zimski ligi tenisa. Že uvodni krog je prinesel pravi derbi, in sicer med TK Skorba gadi in TK Gorišnico. Po razburljivih dvobojih so se na koncu zmage veselili Gorišničani.
Rezultati 1. kroga: TK Skorba gad
-	TK Gorišnica 1:2 (Šambereger
-	Škofič 9:8, Kolarič - Očko 1:9,
Šlamberger/Belak - Znidarič/Očko 7:9); TK Enigma - TK Tigri 0:3 (Korošec - Korpič 7:9, Pravdič - Plajnšek 4:9, Cunk/Trop - Plajnšek /Kokol 4:9), TLK Štraf - Krllrlerspoert 1:2 (Cajnkar - Šebela 9:8, Janžekovič
-	Gostan 2:9, Cajnkar/Janžekovič
-	Korošec/Kolarič 1:9).
Danilo Klajnšek
Ptujska pikado liga
Vodilni se niso spremenili
A-liga
Rezultati 3. kroga: Opel - Ring II 16:0, Žabica - Pri Stolpu 15:1 (30:11), Justa - Žaga 9:7 (20:17), Sharky - Winston 7:9 (19:25), Ring I - Zeleni gaj prestavljeno.
1.	Žabica 3 3 0 0 36:12 9
2.	Justa	3 3 0 0 31:17 9
3.	Zeleni gaj 2 2 0 0 23:9 6
4.	Winston 3 2 0 1 28:20 6
5.	Žaga	3	2	0	1	28:20	6
6.	Opel	3	1 0	2	26:22	3
7.	Pri Stolpu	3	0 1	2	13:35	1
8.	Ring II	3	0 1	2	12:36	1
9.	Ring I	2	0 0	2	11:21	0
10.	Sharky 3 0 0 3 16:32 0
B-liga
Rezultati 4. kroga: Darinka
- Esa 11:5 (24:16), Tobijas - Capri 13:3 (28:13), B. S. Hessol - Dolence 5:11 (14:24), Ojnik - Sharky II 8:8 (18:18), Zeleni gaj II - Črni gad 16:0 (32:0), Runda bar - Mark 69 16:0 (32:0).
1.	Zeleni gaj II 4 4 0 0 49:15 12
2.	Darinka 4 3 1 0 38:26 10
3.	Sharky II 4 2 1 1 38:26 7
4.	Ojnik	4 2 1 1 37:27 7
5.	Runda bar 4 2 0 2 38:26 6
6.	Tobijas 4 2 0 2 34:30 6
7.	Dolence 4 2 0 2 34:30 6
8.	Esa	4 2 0 2 30:34 6
9.	Mark 69 4 1 1 2 22:42 4
10.	Capri 4 1 0 3 28:36 3
11.	Črni gad 4 1 0 3 20:44 3
12.	B. S. Hessol 4 0 0 4 16:48 0
Mali nogomet • DMN Lenart
A-liga
Tekme 10. kroga so bile odigrane v nedeljo, 4. novembra, v Vitomarcih. Rezultati: ŠD Vito-marci - KMN Remos 3:7 (2:2), KMN Torpedo 05 - KMN Cerkv. G. Pri Antonu ml. II 6:2 (2:1), KMN sv. Trojica Legija - ŠD Trnovska vas 4:3 (1:2), Orfej - Pizzeria Vinska trta Voličina 2:7 (2:4), KMN Benedikt - ZGD. Slik. B. Goričan 4:3 (2:1), KMN Mitmau - ŠD Za-vrh 5:3 (2:1).
1.	KMN REMOS 10 7 0 3 62:30 21
2.	KMN MITMAU 10 6 1 3 47:31 19
3.	TRNOVSKA VAS 10 6 1 3 47:34 19
4.	VOLIČINA 10 6 0 4 45:43 18
5.	TORPEDO 05 10 5 1 4 50:44 16
6.	SLIK. GORIČAN 10 5 1 4 36:36 16
7.	ŠD ZAVRH 10 5 0 5 28:30 15
8.	SV. TROJICA-L. 10 5 0 5 39:36 15
9.	CERKV. ml. II 10 4 0 6 39:42 12
10.	VITOMARCI (-1) 10 4 0 6 34:45 11
11.	BENEDIKT (-1) 10 3 0 7 34:56 8
12.	ORFEJ 10 2 0 8 28:62 6
C-liga
Tekme 10. kroga so bile odigrane v nedeljo, 4. novembra, v Pernici. Rezultati: ŠD Pernica mladi - KMN Cerkv. G. Pri Ant. ml. III 7:3 (1:2), Bar Oaza - ŠD Pernica veterani 4:7 (2:4), ŠND Old boys ml. - KMN Benedikt ml. 3:0 (/:/); prosta ekipa KMN Mobi-com.
1.	OLD BOYS ML. 9 7 0 2 71:20 21
2.	MOBICOM 8 6 1 1 63:21 19
3.	PERNICA V. (-1) 9 6 1 2 42:33 18
4.	PERNICA ml. 8 5 0 3 71:43 15
5.	BENEDIKT ml. 8 3 0 5 21:50 8
6.	BAR OAZA (-1) 9 2 0 7 37:71 5
7.	CERKV. ml. III 9 0 0 9 10:77 -1
Zmago Šalamun
_ rERIJA Slovenije
20OTIC
ElSDDHEaEa
TERA RD

T O F A N T
(£uropHON€
Knjiga meseca
Dušan Čater: Ata je spet pijan
I
SPET PIJAN
Slovenska zgodba
Tema alkoholizma v slovenski literaturi ni redka. Liki pijancev segajo v slovenski literarni zgodovini že daleč nazaj. Od veselih starčkov, ki jim je vino balzam veselja in življenjskega smisla, okolica pa jih jemlje kot pijane norčke, ki služijo posmehu in zabavi, do pijancev, ki plavajo po svoji depresiji, ubijajo smrtni strah in slednjič pijani terorizirajo družino in tudi širšo okolico. Pravzaprav ne bi bilo prav nič težko vprašanje, če bi se takole vprašali: ali se spomnimo kakšnih pijančkov iz znanih slovenskih literarnih del? In bi nam hitro privreli »pijani« slovenski literarni spomini.
Nekje vmes - med tragiko in humorjem - ležijo Čater-jevi junaki. Alkohol je zanje način življenja. Posedanje za šankom, razpravljanje o tem in onem - rokenrol!
In alkoholna omama se nadgradi še s kokainom. Življenje pod omamo je tako navidezna zabava, kiji ni ne konca ne kraja. Samozavest se dvigne, problemi izginejo, svet postane preklemansko lep.
A to ni roman, ki bi stavil le na gole opise scen, napro-staško uživanje alkohola, česar sicer v zgodbi na manjka, temveč mu prav ti izhodi iz gole stvarnosti služijo za umik v filozofske sfere, kjer se vendarle razpira lepota, tista lepota, ki je morda še najbliže definiciji smisla: »Kaj praviš, mali, ali misliš, da ptice kdaj pomislijo, da bi se zaletele v sonce ... Ali misliš, da jih nikoli ne prime, da bi kar poletele tja proti žareči rumeni krogli, kar tako, za hec? Kaj misliš?«je eno takih vprašanj, ki diši skoraj po poeziji. In takih mest svetlobe je v tem romanu še nič koliko. Kot ne manjka naturalističnih gostilniških opisov, grobega obračunavanja, seksualnih scen in še in še.
»Nije čovek tica da leti (op. avt. Ni človek ptič, da bi letel),« spoznava osrednji junak v enem od poglavij. Simbol ptiča je sploh močan. Skoraj cankarjansko se razširi s svojim krili in zamahuje nad to zgodbo, ki vsekakor ni bolestno hrepenenje po novem, boljšem, pač pa je svojevrsten užitek v hedonizmu in »bluzenju« brez smisla. Prav ta ideja osrednjega junaka zanese v posle z mafijo in odhod nekam v prazno, ko se odpravi v Latinsko Ameriko: »Izgubiti se, kako se to lepo sliši. Tako lepo, da bi se človek kar izgubil. Namenoma. Za vedno. In ptice niso drugega kot pesem z dreves.«
Človek se kar ne more otresti občutka, da bere poezijo. Vmes pa so stavki - surovi, težki, grenki; kakršna resnica včasih tudi je.
In to je gotovo odlika kvalitetnih romanov. Ta ima ob vsej svoji poetični teži, zgodbi, polni hedonizma in bivanja, ki nima pravega smisla, še eno odliko. Vse te »resne« podobe razkriva skozi humor, ironijo in zabavo. To je roman o »resnih« stvareh na povsem neresen način.
Ob osrednjem junaku, ki svet zaznava skozi alkohol in kokain, kije in ga naslednji trenutek ni, ker ga odnese drugam, so tu še nekateri, ki jih je prav tako vredno omeniti. Kot denimo Jurče. Ta zelo rad govori o sebi. Pesnik, ki si venomer popravlja svojo, nazaj počesano frizuro, utrjeno z briljantino. In še Dragan pa Dostojevski. Slednji imena nikakor ni dobil po ruskem pisatelju: »Ne vem, kaj mu je storil ubogi Fjodor Mihajlovič, kajti naš Dostojevski ni nikakršen beležnik dogajanja okoli sebe. Pravzaprav sploh ne vem, zakaj ga tako kličemo.«
Ne vem. Besedna zveza, ki je prav tako zelo značilna za ta roman. In življenje oseb v njem. Te ne vedo, zakaj so nekaj sploh napravile, ne vedo, kaj želijo. Kot nekakšen virus, ki se širi med ljudi, ki postajajo tu brez pravega cilja in smisla. A to dela roman še bolj pristen. Včasih imamo občutek, da beremo scenarij za dokumentarec o ljudeh, ki so »izgubljeni«, o nekakšnih družbenih »lu-zerjih in bluzerjih«.
A pomembno je brati vmes. Naj bo to še tako nesmiseln svet omame in rokenrola, so vmes točke, ko je življenje Življenje.
»Postavil sem se pred dvigalo in čakal, čakal, čakal, čakal, čakal, čakal, ...,« nam pisatelj postreže v enem od delov romana. Saj življenje je čakanje. Čakamo pa ljudje na različne načine. Morda tudi tako, da preberemo Čaterjevo knjigo. In se na koncu vprašamo: Kaj, koga že pravzaprav čakamo?
David Bedrač
Literarno kolo (54) • Lev Detela - 3
V	tvojem srcu se ognji borijo
Pesniška zbirka Duh in telo je izbor pesmi iz več pesniških zbirk Leva Detele. Izbor je pri založbi Mihelač napravil Tone Pavček, ki je prečesal temeljne pesniške zbirke in iz njih izbral pesmi, ki nato tvorijo pogled na pesniški opus Leva Detele.
V	izbor zbirke Duh in telo je Pavček zajel pesmi iz zbirk: Atentat, Sladkor in bič, Metaelement, Legende o vrvohodcih in mesečnikih ter Café noir. Pesniška zbirka nosi naslov po eni »najmočnejših« Levovih pesmi Duh in telo.
Čeprav gre za staro vprašanje odnosa med telesnim in duhovnim, je vsebina pesmi izvirna, bolj kot to pa seveda način, kako je le-ta podana. A če se je to potovanje, to vrtenje po Literarnem kolesu pričelo v temnih, podzemnih poteh, v kraljestvu podgan, potujmo zdaj nekam visoko nad zemljo, v privzdignjenem položaju, tja, kjer naj bi poezija domo-vala. Ta pot duha in telesa ima množico postaj; vsako od njih bomo obiskali za hip, a le za hipec, potem pa naprej, kajti pesmi Leva Detele so proces, ki polni prazne kotičke duše (posledično tudi telesa) z razkošjem prispodob.
Iz pesniške zbirke Atentat je Pavček izbral Zaklinjanje prednikov. Pesmi, ki se spogledujejo z modernistično logiko in so blizu šalamunovskemu ha-zardiranju z besedo. Sorodniki določajo, genetika je močna; kri ni voda, bi lahko prevedli v staro ljudsko modrost. To je rdeča nit Prednikov. Tudi naslovi povedo marsikaj: Prva babičina pesem, Druga babiči-na pesem, Prva tetina pesem, Druga tetina pesem in tako še za dedka in strica. Preštevanje pesmi, kjer dobijo prav štev-niki »zlato« mesto v besedilu, kot bi bili ti urejevalci nečesa, česar se v resnici ne da urediti. V pesmih avtor prepleta bolj za njegovo prozo značilne fantastične elemente, določene od teh pa izpoveduje skoraj v maniri pravljice. A množica verzov je tako močna, tako plemenita in modra obenem, da jih ni moč na hitro preleteti. Tu mora bralec, hoče ali ne, obstati, zazijati, se začuditi!
Nekatere pesniške figure so zastavljene izvrstno, pesmi pa plemeniti še živ ritem. Tema je jasna; korenin ne moreš odrezati, če jih sploh moraš. Sledijo ti - človeške podobe in dom kot prostor, čas otroštva, kot vse, kar zbere ta beseda vase.
»Obstaneš na pragu. Uzreš domačijo, / ki v lahkotnem
Če velja, da ima vsako živo bitje na tem svetu določeno število srčnih utripov, potem nekaterim srce bije bolj naglo kot drugim. Morda nekateri živijo tako intenzivno, da mora kri teči hitreje, da mora srce delati več in z večjimi napori.
Leta 1876 se je rodil slovenski pesnik Dragotin Kette, ki nas je zapustil triindvajset let kasneje, pa vendar je njegov pesniški genij veliko zapustil. Očitno je bil Kette izredno nadarjen posameznik, ki je že zelo zgodaj pisal vrhunsko poezijo. Danes moramo nesporno priznati, da je bil veliki sonetist, obvladal pa je tudi
LEV DETELA
M
plesu zamorsko gori. / V tvojem srcu se ognji borijo, / sredi katerih tvoj dom zogleni.«
Ena od kitic, ki že sama po sebi tako intenzivno izpoveduje, da jo lahko mirno izluščimo iz celotnega pesniškega stroka. Dom je močan, tudi ko si ti daleč od njega, raste v tebi kot ognji in s tvojo smrtjo pade.
Pesniška zbirka Sladkor in bič je prinesla s seboj nekaj očitnih sprememb v avtorjevi poetiki. Lev se je nekoliko oddaljil od težnje po klasični zunanji zgradbi. Čedalje bolj ga zanimajo proste in tudi krajše oblike.
Novost pa prinaša tudi nova tematika. Pesnika privlači zgodovina - čas, znotraj katerega se giblje lirski subjekt kot posameznik in del širšega kolektivnega telesa (duha), posebno zanimiv pa je nagib v smeri parapsihologije. Sklop pesmi nosi ta naslov, in to ne brez vzroka. Avtor se je navdušil za mejno, za tisto, kar je morda ves čas tu, a razložiti z našim razumom ni mogoče. In v besedi išče radar, s katerim bi našel pot do skrivnostnih, neodkritih plasti naših življenj. Je to duh ali telo? Kaj od obojega je boljši prevodnik za iskanje novih dimenzij, vzporednih svetov in vesolj?
Prav v pesmi Duh in telo, po kateri izbor pesmi nosi naslov in ki je gotovo med njegovimi
bolj svobodne oblike. Bil je pesnik ritma. Verzi njegovih pesmi so polni zasukov, gibanja in razkošnih zvenov. Kot da bi pesem stala na tekaški progi. Nekdo bi ustrelil in naznanil, da je čas za tek. In potem steče. In teče do konca. Ko se naposled logično ustavi. Energija pojenja. In že je pesnik nared za novo pesem.
Kette je živel v obdobju slovenske moderne, ko je pesniško ustvarjanje spet pridobilo na teži. V ospredje so ponovno stopila čustva, poudarjala se je domišljija, še bolj pa so postali zanimivi nekateri fenomeni: človekova dušev-nost, čas in prostor.
najznačilnejšimi, je opisal tako stanje, ko lirski subjekt »lovi« valove novih dimenzij, morda še neodkrite besede ali občutja, za katere besed tuzemske poezije ni.
»Zvečer se odlušči glava od vratu, / kri rahlo teče, / to je ločitev duha in telesa. / Obglavljena glava telovadi na postelji, / njenih plesov ni mogoče preprečiti. / Oči v glavi so čudno žive. / Ta stvar misli zelo velike zadeve. / Telo je že davno ubito, / glava pa divja naprej. / Kri rahlo teče, / ker sta se ločila duh in telo.«
Tako zapiše pesnik v pesmi Duh in telo, ki je pomembna za razumevanje njegove poetike in pesmi. Je pa v pesniški zbirki izbruhnila še ena razsežnost, ki je prej ni bilo toliko (če sploh), to je spoznanje, da je marsikaj zamujeno, koliko stvari je bilo neizživetih, koliko stvari, ki jih je življenje poslalo na pot, ni bilo vzetih. Menartovsko zastavljena bolečina nedoživetega, tega, kar je šlo mimo, je lepo izpovedana v pesmih Sladkor in bič ter De Sadova oporoka. Prav motiv biča, ki prehaja na simbolno raven, je nekaj, kar tepe po hrbtu od zadaj, izza že preživetega, a ne docela izživetega časa: »V neurju slišimo bičev rezke poke, / ki režejo na dvoje smisel našega življenja.«
Poezija v pesniški zbirki Metaelement je premaknila pesnikovo poetiko v smer ni-hilizma, osebnostnega (telesnega in duhovnega) razkroja. Med vsemi postane osrednje vodilo smrt. In na smrt pesnik prilepi paleto barv. Med najpogostejšimi je črna, a tudi bela. Pojavijo se še rdeča, bronasta, rumena (ta barva je zastopana tudi v sklopu Kitajske pesmi iz zbirke Atentat) in zelena. Te same po sebi ne bi bile nič posebnega, če jih ne bi Detela postavljal v nenavadne besedne zveze in besedilne soseščine. S tem se njihov pesniški učinek dvigne in okrepi: rumena
Dragotin ni bil pesnik, ki bi se premikal kot največji de-presivnež tega sveta, čeprav mu ni bilo ravno z rožicami postlano. Bil je predvsem pesnik ljubezni in vitalizma. Njegov lirski subjekt je živ in živahen obenem. Življenje je zanj čudež, ki se odvija pred njegovimi očmi. Posebej je zanj na udaru fenomen ljubezni, a je zanj življenje tako skrivnostno istočasno, da ga izziva na vsakem koraku, tako da ustvarja tudi filozofsko in razmišljujočo poezijo.
Njegove zgodnje pesmi so iskrive, prepolne upov in ljubezni, kasneje pa postaja pesem bolj težka. Tako se čuti Kettejevo osebnostno krhanje v svetu, kateremu je bil bolj in bolj tuj. Pesmi so izpostavljale bivanjska vprašanja. Pogosto je vanje vstopala še ena tema - tema smrti, ki ga je tudi vse bolj pritegovala. Spomnimo
kača, bela krogla, rdeče postave in zeleno sonce.
Po zunanji obliki ga ponovno vznemiri klasična umirjenost - premik v smeri štirivr-stičnice. V teh pesmi pa je zelo čaščena tudi rima, a ta je zastopana precej svobodno, ujemanje zlogov pa je zastavljeno na moderen način.
Pesmi skačejo prek mogočnega prepada, v katerem so mrtvi vojščaki, gradovi, je zadnja ura, je torej vse in ni ničesar, kakor je tudi naslov eni od za to zbirko tako značilnih pesmi (Vse in nič): »Zemlja rožlja v verigah / vesolja z bistrimi očmi, / čarovniška palica šviga / kot puščica čez razžarjene dni. //... // Vse se prižiga in ugaša. / Človek je in ga spet ni. / Zdaj smo mogočni kot paša,/nato smo neznatni v temi.«
V pesniški zbirki Legende o vrvohodcih in mesečnikih se je pesnik ustalil v obliki, ki jo je gojil v predhodni zbirki. Je pa prinesla ta poezija mesečnike in vrvohodce - odličen prikaz razkola med duhovnim in telesnim (zdaj je že povsem jasno, zakaj je Pavček izbor pesmi tako poimenoval), med čustvi in razumom, med sanjskim in resničnim. Če so mesečniki sopomenka za pesnike, tiste, ki upajo zreti v brezno domišljije, lepote in drznosti, potem so vrvohodci kruti rablji, ki z vrvmi vlečejo sanjače izpod oblakov. K tlom jih privežejo in utesnijo, da še komaj dihajo. Čeprav so pravzaprav njihove vrvi napete čez polje vesolja, so vrvohodci nevarni. Ti so namreč srečali krono vesolja, »grozo«, ki domuje tam zgoraj: »Mesečniki so kot sanje, / kot podobe iz zrcal. / Kje je njihovo domovanje, / daljno, svetlo kot kristal? // So iz tujih, daljnih krajev, / divjih, strastnih so značajev,/pri njih groza je doma / groza, ki je vrh sveta. // Vrvohodci so prišli / z dolgimi zločinskimi vrvmi. / Vrvohodci so krvniki, / pazite se, daljni mesečniki!«.
Vrstna označitev legenda pa tudi ni kar tako. Pesnik je namreč vnesel tematiko Indijancev. V pesmi Indijansko poletje, ki jo lahko razumemo tudi s političnega zornega kota, je v ospredju ravno odnos me-sečnik-vrvohodec, se pravi sanjač-materialist. Morda celo Indijanec-Američan?
Pesmi v tej zbirki pa dobijo še eno pomembno lastnost. Postanejo neke vrste mini gledališka predstava, kar je že napoved za Cafe noir ...
David Bedrač
se njegovega slavnega Na ot-čevem grobu. Malo je temu sonetu podobnih, ki bi bili v svoji zgradbi tako dovršeni in hkrati nabiti s čustvi in energijo. Občutek smrti je tu priveden do skrajnosti. In občutek samote, ki je bil za čas moderne tudi pomemben. A to ni samota v bivanjskem smislu, pač pa samota v smislu ustvarjanja. Za rojstvo ideje, pesmi, je pač (običajno) potreben ustvarjalni mir.
In v tem miru, na grobu, se pesnikov subjekt pomiri s samim seboj in svetom ter z izgubljenim očetom. Jasno je, da se ustvari most z drugim svetom. Kot bi pesnik vedel, da bo tudi zanj kmalu prišla huda ura.
V istem času pa je pisal še en pesnik, ki ga je življenje precej stiskalo in preizkušalo že od malih nog ...
David Bedrač
Literarni dvojčki 11
Hitro sta nas zapustila
(Kette-Murn)
Piše: Barbara Rednak • Dominikanska republika
Vsaka cerkev ima svojo pevko in plesalce
Ker sem imela izkušnjo, da je vzdušje v cerkvi bolj tiho in imata besedo le duhovnik in Bog, ni presenetljivo, da sem mašo v neki cerkvi, ki smo jo obšli z motorjem, zamenjala z zabavo v lokalu z živo muziko.
Na mojo prošnjo smo se ustavili, da sem potešila radovednost, in najprej mi je na um kanilo, da vse skupaj spominja na prizor iz filma Nune pojejo. Pevka v oprijeti, dolgi obleki je s svojim globokim glasom vzdignila na noge celotno občinstvo in so tako vsi skupaj na ves glas prepevali in plesali ob živahnih ritmih. Roke vseh vernikov so migetale v zraku. Ob robu oltarja je fantič ognjevito udrihal po bobnih, tri mlada dekleta pa so v srebrnih kostumih zatopljeno plesala in pri tem vidno uživala. In tako sem se odločila tudi novo leto za spremembo pričakati v cerkvi. Tokrat je pevec na oltarju imel za sabo še 3 ženske 'back vokale", precej obilne mulatke v visokih petah in kričečih barvah od čevljev do gumice za lase. Celotna cerkev je bila na nogah ter plesala in pela. Z eno besedo: veselje. Na robu oltarja se je na zaslonu vrtelo besedilo pesmi, ki so jo prepevali, in smo lahko sodelovali tudi ostali 'brez-božniki'', ki so nam španske sakralne pesmi tako rečeno španska vas. Vsakih toliko časa se je pred oltarjem pojavil kak samooklicani božji glasnik
in ozmerjal vse prisotne z grešniki, zatem pa zrecitiral še svojo teorijo izboljšanja sveta. Ko je zapuščal oltar, so mu vsi evforično ploskali in je tako odkorakal od mikrofona ponosno kot super zvezda, zahvaljujoč se za aplavz. Vsakih toliko časa sem opazila, da se vedno pojavi kdo tudi na avtobusih in recitira odlomke iz Biblije. Ironija. Na eni strani Biblija, na drugi pa Adijeva Biblija (kot prepeva kantavtor Smolar v svoji pesmi o 20 ljubicah). Dominikanec ima, kot so mi zatrdili, vedno ženo in par ljubic. Tukaj jih pogosto poimenujejo kar amigitas. Ko spozna lepo žensko, pogosto zanika, da ima ženo, tri otroke in mama dobi obvezno enako ime kot potencialna ljubica. Sem dobila preblisk, da ni čudno, da je povsod, v vseh taksijih, na stenah, v frizerskih salonih in avtobusih, velika tabla z napisom 'Kristus ti bo odpustil".
Zanimivo, da tukaj kljub bitki za preživetje še nikoli nisem slišala komentarjev kot 'to ni pravično". Ti ljudje nimajo zakonov, ki bi delovali vsaj nekaj odstotno kot tudi ne proti-korupcijskih uradov ali znanja, da se
lahko postavijo za svoje pravice; nimajo zavedanja, da je lahko življenje manj kruto in ne zgolj rojevanje desetih otrok in zatem bitka z lakoto ... Imajo pa nekaj, kar drugje nisem zasledila: neomajno vero in zaupanje v Boga, da se bodo stvari uredile.
Pojasnilo za dominikansko večno fiesto y siesto (zabavo in počitek) sem do sedaj našla le v latinskem pregovoru nomen est omen (ime ima pomen). Krištof Kolumb je otok odkril na svojem prvem potovanju daljnega leta 1492, in sicer na gospodov dan. Dominikanska republika in njena prestolnica se zato imenujeta po nedelji (domingo, špansko nedelja). V nedeljo pa se počiva. Torej, Nedelj-koti niso leni, le tradicionalni?
Za vse, ki ste že podlegli evropskemu, neusmiljenemu tempu in bi se radi naučili umetnosti izogibanja delu, pa še en nasvet: trenutno se tako ali tako ne da nič narediti in niti ne poskušajte. Kar pa se morda le da storiti, preložite na jutri in omenite 'pridem kmalu' ter si tako pridobite še dodatna dva dneva.
Barbara Rednak
Nostalgično silvestrovanje
Za novoletne praznike v Južno Dalmacijo in Črno goro
Vzhodna jadranska obala je zaradi svoje slikovitosti med najbolj priljubljenimi destinacijami v Sredozemlju. Pa ne levvročih poletnih dneh. Če želite spoznati tisto pravo sliko te obale in njenega zaledja, morate tja takrat, ko velike množice turistov oblegajo katere druge kraje. Takrat ko bo imel kuhar dovolj časa, da vam pripravi izvrstno kosilo, in bo natakar z vese-
ljem pokramljal z vami. In ko vam bo še ženička z naloženim oslom mahala v pozdrav.
Na petdnevnem potovanju boste zadovoljili vse svoje čute: ravno dovolj kulture in zgodovine, neskončne naravne lepote, druženje z domačini, pa še brboncice bodo vriskale od veselja. Nastanili se bomo v simpatičnem hotelu v Neumu. Sicer pa se bomo najprej odpravili na odkrivanje Dubrovnika. To veličastno mesto muzej, katerega temelji segajo v 7. stoletje n. št., je ohranilo skorajda enako po-
dobo, kot jo je imelo v 15. stoletju. V Dubrovniku je vse zgodovina, vse znamenitost, na vsakem koraku te preseneti razkošna in nevsiljiva lepota.
Ob obali, nekoliko severno od Dubrovnika, leži še eno staro mestece - Ston, ki je danes znan predvsem zaradi sistema obrambnih zidov, ki velja za enega največjih obrambnih objektov na obali, pa tudi zaradi slikovitega mestnega jedra in gojišča školjk. Celodnevni izlet v Črno goro bo zgodba zase. Na ozemlju, približno polovico manjšem od Slovenije, nam ta državica nudi uživanje ob morju, odkrivanje starih mest, samostanov in cerkva, v notranjosti pa nas preseneti z visokimi gorami ter globokimi kanjoni. Sproščeni vrhunec dne bo zagotovo pokušina pršuta v Njegu-ših pri starem Niku. Marsikdo pozabi jesti, ko odprtih ust posluša njegove
zgodbe in ogleduje njegovo sušilnico.
Sledi še celodnevni izlet v Mostar. Še en dan za veliko lepih fotografij. Most, po katerem je Mostar dobil ime, je bil žal med zadnjo vojno porušen. V zadnjih letih so ga obnovili, tako da ponovno krasi mesto in mu
daje svojevrsten pečat. Prav tako je zanimiv sprehod skozi stari del mesta z minareti številnih džamij, obrtnimi delavnicami, trgovinicami, kavarnami in aščinicami, v katerih pripravljajo odlične čevapčiče.
Ste za? Pokličete tudi na brezplačno telefonsko številko 080 19 69. Sonček za vas sije 24 ur na spletni strani www.sonchek.com.
Foto: Barbara Rednak
Plaža Boca Chica in domačin, ki se igra s steklenico nacionalnega piva.
Nagradno turistično vprašanje
Letos je slavila Gorišnica
Konec tedna bo minil v znamenju številnih martinovih prireditev. Novembra pa se po tradiciji zaključuje tudi tekmovanje na področju turizma, urejanja in varstva okolja, ki ga Turistična zveza Slovenije organizira pod pokroviteljstvom Ministrstva za gospodarstvo RS, Ministrstva za okolje in prostor ter Slovenske turistične organizacije. Turistična zveza Slovenije se je v letu 2006 s tem projektom vključila v svetovni okoljevarstveni projekt Clean up the World - Očistimo svet.
V tekmovanju so udeleženi vsi kraji in vsi prebivalci Slovenije. Na državni ravni so kraji razdeljeni v skupine: večja mesta, srednja mesta, manjša mesta, izrazito turistični kraji, turistični kraji, izletniški kraji, hribovski kraji in drugi kraji. Tekmovanje ima za cilj, da postane Slovenija dežela cvetja. Najbolje ocenjeni kraji pridobijo pravico, da Slovenijo predstavljajo v podobnih mednarodnih tekmovanjih, kot sta Entente Florale in Nation in Bloom. Posebni izbor v okviru projekta Moja dežela - lepa in gostoljubna je izbor najlepše urejenih mestnih in vaških jeder. Njegov sestavni del so tekmovanja, v katerih tekmujejo bencinski servisi, železniške postaje, mejni pehodi, smučišča, gasilski domovi, policijske postaje, vojašnice, kmetije, trgovine, obrtna podjetja, vrtni ribniki in akvariji. Novost v letošnjem tekmovanju na področju turizma, urejanja in varstva okolja je tekmovanje vrtcev, tradicionalno tekmujejo tudi osnovne in srednje šole ter kampi. Kraj, ki je trikrat zapovrstjo zmagal v svoji kategoriji, prejme posebno priznanje Turistične zveze Slovenije in naslednja tri leta ne tekmuje. Iz tega razloga Ptuj tudi letos ne tekmuje, kar pa ne pomeni, da si ne prizadeva za urejenost okolja po najboljših močeh.
Med večjimi mesti je letos slavilo Velenje, prestolnica je zasedla le šesto mesto, med srednjimi mesti so slavile
Slovenske Konjice, med manjšimi mesti Grosuplje, med izrazito turističnimi kraji Podčetrtek, med turističnimi kraji Laško, med izletniškimi kraji Iška vas, med drugimi kraji pa Gorišnica, kjer so v zadnjem obdobju veliko naredili za urejenost občinskega središča. Med hribovskimi kraji je slavila Svetina nad Štorami, med večji zdravilišči Terme 3000, med manjšimi zdravilišči terme Šmarješke toplice, termam Ptuj so letos prisodili deveto mesto. Med vrtci je zmagal VVZ Antonije Kucler Vrhnika - enota Želvice (čudno, da ptujska lokalna skupnost v tekmovanje ni prijavila novega vrtca Zvonček na Bregu), med osnovnimi šolami, zgrajenimi do leta 1980, je bila prva OŠ Šalovci, OŠ Mladika Ptuj je bila četrta, med osnovnimi šolami, zgrajenimi po letu 1980, je zmagala OŠ Naklo, med srednjimi šolami Gimnazija Kočevje, med večjimi kampi kamping Šobec, med srednjimi kamping Bled, med manjšimi pa kamp Trnovec-Duplje.
Prva vinska kraljica je bila Svetlana Širec, je pravilni odgovor na prejšnje nagradno vprašanje. Nagrado bo prejela Milena Čeh, Kettejeva 2, Ptuj. Danes vprašujemo, iz katerega društva prihaja 9. princ karnevala. Nagrada za pravilen odgovor sta vstopnici za kopanje v Termah Ptuj. Odgovore pričakujemo v uredništvu Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, do 16. novembra.
Kuharski nasveti
Kislo zelje
Danes največ kislega zelja kar kupimo, kljub temu da bi si lahko pripravili manjšo količino zelja kar doma, brez večjih naporov in zahtev. Večina se še spomni, kako so na vasi ljudje skoraj tekmovali, kdo pripravi boljše kisano zelje doma. Ocenitev se je nanašala na odstotek kisline oziroma kislost, primerno čvrstost naribanega zelja in barvo, pri kateri pa svojo vlogo odigra sorta zelja, ki smo jo ribali, če-
■ ■	■ ■	■	■ ■	■ v	■	■
prav vemo, da je za kisanje najprimernejše zimsko belo zelje. Danes se doma s tem ukvarjajo le redki, čeprav so postopek mnogi obvladali tako dobro, da bi zelje lahko tudi prodajali.
Vsestransko uporabno in proti mrazu odporno zelje sodi med najstarejšo zelenjavo. Zelje je sestavina različnih jedi v številnih deželah. Tako slovi nemško kislo zelje, Irci pripravljajo kislo zelje z mletim mesom, v Franciji pripravljajo jušni lonec in na druge načine pripravljene evropske zelnate juhe iz kislega zelja. Zelje sodi v družino kapusnic, nekatere vrste imajo liste le v šopih, pri drugih so strnjeni v goste čvrste glave, ki so najpogosteje okrogle, lahko pa še koničaste, ovalne in ploščate. Tudi barva zelja sega od belo rumene do rumene barve. Pri svežem zelju pri rezanju nekaterih vrst močno zadiši po gorčičnem olju, ki se med kuhanjem in drugo toplotno obdelavo izgubi. Vonj lahko blažimo tudi tako, da dodamo kos kruha, oreh ali peteršilje-vo vejico, kasneje pa dodatek odstranimo.
Iz kislega zelja si lahko pripravimo številne jedi. Nekaj
Tačke in repki
Izzivljanje nad malimi živalmi!
Najrazličnejši ljudje smo na svetu. Eni imamo radi naravo in živali, se veselimo in razvedrimo ob gledanju živali, ob stiku oziroma igri z njimi uživamo in se sprostimo. V sebi čutimo potrebo, da skrbimo za živali. Drugi so bolj ali manj tolerantni do živali, jih ne preganjajo, pustijo jim, da živijo svoje življenje. Ne motijo jih sosedje, ki imajo v lasti kužka ali muco, dostikrat jih tudi pobožajo in ponudijo košček hrane. Na veliko žalost pa obstajajo tudi ljudje, ki pa so sovražno nastrojeni proti živalim in se trudijo, da bi jim povzročili bolečino, trpljenje in smrt.
Veterinarji se vedno pogosteje srečujemo z najrazličnejšimi oblikami poškodb pri malih živalih, ki so povzročene z namenom maltretirati oziroma celo usmrtiti žival. Pogosti so udarci s palico ali čim podobnim po telesu živali. Pri tem prihaja do poškodb hrbtenice in medenice, do zlomov tačk, poškodb glave ter čeljusti in tako poškodovane živali se v strahu pred človekom zavlečejo nekam v samoto, kjer v mukah umirajo. Ne morem ra-
jih je prav nepogrešljivih. To so segedin golaž, kislo zelje, ričet s kislim zeljem, surovo kislo zelje z bučnim oljem, ki ga ponudimo kot solato, dušeno kislo zelje s svinjino ali slanino, kuhano s prekaje-nimi rebrci in podobne jedi. Zelje se na splošno ujema s čebulo, korenčkom, krompirjem, slanino, svinjino, divjačino, govedino, česnom in kislo smetano. Zato lahko v kombinaciji s temi dodatki pripravimo številne jedi.
Če ričet ni vaša najbolj priljubljena jed, ga lahko pripravite tudi s kislim zeljem. Pripravimo ga tako, da ješprenj in fižol preberemo, operemo in ga čez noč namočimo. Naslednji dan ga v isti vodi pristavimo, le da dodamo še manjši kos prekajene svinjine, lovor in počasi kuhamo. Ko se fižol in ješprenj do polovice zmehčata, dodamo rdeče prežganje brez moke, ki ga naredimo tako, da na maščobi prepražimo fino sesekljano čebulo. Ko čebula porumeni, dodamo strt česen in ko česen zadiši, dodamo paradižnikovo mezgo in malo rdeče mlete paprike. Prežganje
takoj zalijemo s hladno vodo in ga sipamo v juho. Dodamo na kocke narezano zelenjavo, kot so korenje, peteršiljeva korenina in gomoljasta zelena. Iz ričeta vzamemo pre-kajeno meso, ga ohladimo in narežemo na male kocke. Posebej skuhamo kislo zelje. Ko so vse sestavine mehke, v ričet vsipamo narezano meso in kuhano kislo zelje. Jed dobro prevremo in ponudimo. Pri ričetu, ki je pripravljen s kislim zeljem, običajno krompir izpustimo.
Golaž s svinjino, kislim zeljem in kislo smetano pripravimo tako, da najprej pripravimo klasični golaž iz svinjine, tako da na maščobi pre-pražimo večjo količino sesekljane čebule. Ko čebula rahlo porumeni, dodamo česen in nato dodamo večjo količino na kocke narezane sveže svinjine in manjšo količino na male kocke narezane slanine. Meso temeljito prepražimo, dodamo moko, paradižnikovo mezgo ali zamrznjen paradižnik in papriko ter zalijemo s poljubno mesno juho ali vodo. Začinimo s soljo, mleto kumino in lovorom ter počasi dušimo. Ko se meso do polovice zmehča, dodamo kislo
zelje in počasi kuhamo tako dolgo, da se zmehčata meso in zelje. Tik preden ponudimo dodamo kislo smetano.
Lahko pa si pripravimo tudi juho iz kislega zelja s klobaso. Najprej v lonec vlijemo tričetrt litra vode in mu prili-jemo zeljnico oziroma vodo, v kateri je kislo zelje, tako da dobimo približno liter tekočine. 20 do 30 dekagramov kislega zelja narežemo na male koščke in ga vsipamo v vrelo tekočino. Če je zelje zelo kislo, ga pred uporabo operemo. Posebej v ponvi na maščobi zarumenimo moko, dodamo čebulo in česen, rahlo prepražimo in dodamo malo žličko mlete rdeče paprike. Prežganje vsipamo v juho. Juha naj vre vsaj 15 minut. Posebej narežemo na male kocke prekajeno klobaso in vsipamo v juho. Preden ponudimo lahko juho izboljšamo z zdrobovimi ali kruhovimi cmoki.
Zelo pogosto pripravljamo tudi praženo kislo zelje, joto ali vipavsko juho, kislo zelje s krompirjem in kislo zelje s fižolom.
Nada Pignar, profesorica kuharstva
zumeti primitivizma ljudi, ki se lotijo npr. nič hudega slutečega mucka s kolom samo za to, ker je zašel na njihovo parcelo. Vendar dostikrat slišim v ambulanti prav to. Tudi uporaba strelnega orožja je precej pogosta, predvsem zračnih pušk. Med nami živijo neuravnovešeni osebki, ki iz gole objestnosti in sadizma streljajo muce in kužke. Ne daleč nazaj smo reševali muca, ki so ga uporabili za tarčo. Iz glave smo mu operativno odstranili 7 nabojev od zračne puške. Muc je bil v na pol nezavestnem stanju, od bolečin se je zvijal in nekaj dni je trajalo, da se je umiril in zdravstveno stabiliziral. Pogosto zdravimo od nabojev poškodovane oči. Naključno, pri
Foto: Emil Senear
rentgenskih slikanjih, pa najdemo ogromno obstreljenih živali, za katere lastniki sploh ne vedo, da so nekomu služile za tarčo. Naboje zračne puške najdemo v mišičnini, pod kožo, tudi v trebušni in prsni votlini. Presenečenje lastnikov je popolno predvsem, ko jim povemo, da je bila njihova žival že večkrat tarča brezvestnega strelca, saj ima več nabojev v sebi.
Živali so pogosto poškodovane in neizmerno prestrašene od petard, ki jim jih primitivne-ži mečejo pod noge.
Posebno poglavje so zastrupitve. Nekateri lahko strupe nastavijo v okolico in neizmerno uživajo v trpljenju poginjajočih živali in tudi v žalosti in trpljenju lastnikov zastrupljenih živali. Pogosto so prizadeti otroci, ki ne morejo razumeti, da so ostali brez svojega ljubljenčka. Vse to zaradi brezvestneža, ki je v naravo položil strupe.
Odkrivanje povzročiteljev poškodb, zastrupljevalcev in ostalih sovražnikov živali in verjetno tudi vseh živih bitij je težko in dostikrat na videz nemogoče. Le-ti osebki so integrirani med nami in na videz živijo normalno življenje. Vendar se stvari obračajo na bolje. Veterinarska inšpekcija ima strokovnjake, ki se poglobijo v zadevo in v sodelovanju s policijo se je za marsikatero zastrupitev in poškodba živali našel povzročitelj, ki je bil ustrezno kaznovan. Kazni pa so po novem Zakonu o zaščiti
Vaša vprašanja v zvezi z nego hišnih ljubljenčkov nam pošljite na naslov: nabiralni-k@radio-tednik.si ali po pošti na: Uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva 6, 2250 Ptuj, za Tačke in repke.
živali visoke. Zanimivo je, da v večini okolij ljudje natančno vedo, kdo je zastrupljevalec ali brutalni mučitelj živali, poznajo ga po imenu in priimku, uradno sicer nočejo pričati, policija in inšpektorji pa za ukrepanje zahtevajo dokaze. Slej ko prej se bodo stvari razjasnile in dokazi bodo zbrani.
S skupnimi močmi se moramo boriti proti mučiteljem živali. Kakršnekoli vrste maltreti-ranja živali, zastrupitve in ostale oblike mučenja, tudi v obliki meter dolge verige, na katero je pripet kužek, moramo prijaviti. Prijavimo lahko Društvu proti mučenju živali 031 733 454, Veterinarski inšpekciji VURS, enota Ptuj, 02 79 803 60, policiji ali pa Veterinarski bolnici Ptuj 02 74 9 3 6 5 0, kjer boste dobili nadaljnja navodila. Emil Senčar, dr. vet. med.
V vrtu
Vrt iz barvite v osivelo jesen
Vrtna narava na prehodu v predzimski čas jeseni, ko je sklenila vegetacijo in se odpravila k zimskemu počitku, povsem spremeni svojo podobo. V prijetnih toplih jesenskih sončnih dneh se je plodo-viti in cvetoči letini še poslednjič barvito odela, sredi meseca listopada pa v sivini po zaključeni vegetaciji že počiva. Le tu pa tam se v drevesnih krošnjah majajo obarvani lističi, ki jih bo odpihljal jesenski vetrič ali osmukal prvi sneg. Medtem ko je vrtna narava že pričela počivati. jo pri prehodu na zimske vremenske razmere po potrebi varujemo na varni prezimitvi.
V SADNEM VRTU je v primernih vremenskih in talnih razmerah sredi meseca novembra, ko se je pričelo obdobje zimskega počitka drevnin, najprimernejši čas za sajenje sadnih sadik. Sajenje opravimo v predhodno dobro pripravljeno in pognojeno zemljo, ki naj ne bo preveč zamo-čena, opravljamo pa ga lahko dokler zemlja ne zmrzuje. Na rastišču, kjer je že prej raslo sadno drevo iste sadne vrste, kot ga nameravamo na novo posaditi, posadimo le, če smo zemljo v sadilni jami zamenjali s svežo neokuženo zemljo. V sadilno jamo pred posaditvijo postavimo drevesni kol kot oporo in po potrebi obložimo z žičnim pletivom za varstvo pred voluharjem. Iz kompostovke in rodovitne prsti v sredini jame pripravimo sadilni stožec. Za sajenje pripravljeno sadiko, s prikrajšanimi poškodovanimi koreninami in namočenimi s fungicidi razkuženo gosto zmes ilovice, kravjaka in vode položimo v višino koreninskega vratu s površino, z navzdol enakomerno razporejenimi koreninami po sadilnem stožcu. Korenine zagrnemo in zatlačimo za boljše prileganje. Po končanem zasipavanju sadilne jame, kamor smo v njeno obrobje položili dobro preperel hlevski gnoj, še oblikujemo drevesni kolobar, ki naj bo v obliki ponve, da se bo vanj steklo več padavinske vode. Sadiko še končno privežemo ob drevesni kol ter po potrebi zavarujemo z ovijanjem pred zajci v primeru ostre in snežne zime.
V	OKRASNEM VRTU za okrasne rastline, ki so občutljivejše na zimsko pozebo, pa sicer prezimijo na prostem, pripravimo materiale, s katerimi jih bomo tik pred vdorom tako hladnih zračnih mas, v katerih bi utegnile pozebsti, pravočasno zavarujemo. Za krovne trajnice si pripravimo naravne materiale: listje, slamo, smrečje ali praproti, s katerimi jih bomo prekrili; kristavce, bananovce, palme in podobne stebelne okrasne trajnice pa obložimo in ovijemo z žitno slamo, koruznico ali vlaknasto folijo. Za prekrivanje in varovanje pred zimsko pozebo za več kot eno noč niso uporabne plastične folije, ker preprečujejo zračnost pri rastlini, v kateri rastlina ne da le pozebe marveč se zaduši, ker ji je onemogočeno dihanje skozi drevesno skorjo.
Grmičev vrtnic pred zimo ne obrezujemo. Pred zimsko pozebo jih zavarujemo, tako da jih osipamo s prstenino, ki je lahko ostanek od zavrženega balkonskega cvetja oziroma posodovk ali s presejano kompostovko, tako da v sredico grma nasipamo eno do dva vedra.
V	ZELENJAVNEM VRTU izpraznjene gredice na težki glinasti ali ilovnati zemlji globoko prekopljemo oziroma prelopatamo, brazde pa pustimo neporavnane. Zimske padavine jo bodo napojile, zimski mraz pa zdrobil, je zgodaj spomladi posipana in pognojena z dobro preperelim kompostom, pripravljena za zgodnjo setev vrtnin. Gnojenje s hlevskim gnojem opravimo le na gredicah, ki bodo po kolobarju namenjene setvi in pridelavi zelenjave, ki za rast potrebuje mnogo organske mase.
Beluševi nadzemni organi so prenehali z vegetacijo in prehranjevanjem podzemnih. Ko stebla porumenijo oziroma pomorijo prve jesenske slane, jih 20 cm nad tlemi porežemo, grme pa osipljemo prekrijemo z 10 cm debelo plastjo komposta, ki bo preko zime vrhne korenine varoval pred pozebo, spomladi pa služil kot organsko hranilo.
Miran Glušič, ing. agr.
Biokoledar: % novembra - IS, novembra
9 -petek	10-sobota	11 -nedelja	12-ponedeljek
13-torek	14- sreda A	15 - četrtek 1»	
Ali bomo zategovali pasove?!
V ZDA se stanje na področju gospodarstva še naprej slabša. Razlog je kreditni balon na nepremičninah, ki je začel popuščati in za seboj že počasi vleče celotno gospodarstvo. Napovedi za gospodarsko rast se še znižujejo. Gospodarstvo pa verjetno že težko plava nad vodo. Dobre novice in objave podjetij kaže tehnološki sektor, ki v večji meri sloni na izvozu, le-tega pa podpira nizka vrednost dolarja. Vsak dan bolj postaja jasno, da se bo nepremičninska kriza zavlekla še globoko v leto 2008, kar bo nedvomno slabo vplivalo na gospodarsko sliko ne samo v ZDA, temveč po celem svetu. Statistični podatki v zadnjem polletju kažejo, da je recesija v ZDA vse bližja - pomeni po definiciji - dvakratno zaporedno znižanje BDP, torej dvakrat zapored po tri mesece. Skratka, ko recesija nastopi tudi uradno, pomeni, da je gospodarstvo že pol leta v negativnem ciklu. Ker je »cikel« centralnih bank in gospodarstva tromesečen, centralna banka vsake tri mesece glede na stanje gospodarstva prilagaja obrestne mere. Kaj to pomeni za delniške tečaje, pa si lahko predstavljate sami. Kot verjetno veste, smo bili priča hudim padcem na svetovnih borzah leta 2001 do 2003. Razlog je takrat tičal v »pre-napihnjenih« delnicah internetnih podjetij, poleg tega je bil na »tapeti« še Enron ter teroristični napad na ZDA. Vse skupaj je pripeljalo do vrtoglavih sprememb v svetu. Na področju gospodarstva je bilo enako, saj so centralne banke spustile obrestne mere na najnižje ravni v zgodovini po drugi svetovni vojni. To je seveda močno spodbudilo svetovno gospodarstvo, ki je zaradi tega začelo močno rasti. Na drugi strani pa je poceni denar pripeljal do tega, da se je svetovna populacija prekomerno zadolževala. Logično je, da se tako stanje ne more nadaljevati v nedogled. Tudi v Sloveniji sedaj že vsi vemo, da nakup nepremičnine brez kredita skoraj ni več mogoč. S tega vidika je jasno, da je največja masa kreditov ravno v nepremičninah in s tem povezanih vrednostih nepremičnin, avgusta pa se je to vse skupaj postavilo na glavo. Čez noč je centralni banki v ZDA zmanjkalo denarja, s tem posledično tudi komercialnim bankam. Svet je stisnil tako imenovani kreditni krč. Edini izhod je bilo tiskanje novega denarja, kar seveda pripelje do dviga cen. S tem pa se že sooča cel svet. Inflacija je namreč skočila povsod po svetu, Evropska centralna banka že napoveduje višjo inflacijo od zaželene v letu 2008. Skoraj zagotovo je, da bodo zaradi dviga cen potrošniki slej ko prej zategnili svoje pasove, kar bo negativno vplivalo na gospodarstvo. Na Kitajskem je inflacija poskočila na 6,5 %, Rusija se trenutno otepa 9,5 % letne inflacije. V ZDA sicer uradni podatek kaže, da je inflacija v mejah normale, problem pa predstavlja izračun, ki ne upošteva razlike v cenah pri energiji (nafta je pred kratkim dosegla nov rekord, 92 USD za sod oz. 20 % podražitev v zelo kratkem času) in cen hrane, za katere pa sami dobro veste, kakšni so obeti.
Mitja Petrič
Ob zori ljubezni
Duševno zdravje
Kozorog (22. 12. - 20. 01.)
Ljubezen trdna kot kamniti most (1)
Kozorog je deseto znamenje zodiaka in slovi po trdnosti, preudarnosti in hladnosti. Svoja čustva težko izraža in jih skriva za masko togega in hladnega videza. Ko se začne zanimati za ljubljeno osebo, se sprva težko sprosti in potrebuje mnogo časa, toda pride obdobje, ko gori kot podrast v suhem gozdu - takšna je njegova strast.
Kozorog - Oven
Našli sta se dve znamenji, ki jima je skupna kardinal-na energija, kajti Kozorog je zimsko znamenje in Oven prvo spomladansko. Nakazano je, da sta vsak po svoje trmasta in zavarovana vase, tako se le s težavo zmenita, kdo ima prav in kdo ne. V tem razmerju bi mnogi lahko dobili občutek, da gre pri tej kombinaciji za merjenje moči in da je romantika nekaj, kar je skrito za devetimi gorami. Zanimivo je, da lahko spor najdeta na vsakem koraku, ki ga rešujeta v spalnici, seveda dokler gre, pač gre. Zdi se, da kot vulkan enkrat izbruhneta in tedaj je jasno, po kateri poti gresta. Živahna avantura, a tvegan zakon.
Kozorog - Bik
Kombinacija, ki strmi po tem, da je varnost tisto vodi-
Tadej Šink, horarni astrolog, svetuje osebno in pisno:
-	odgovori na konkretno vprašanje
-	interpretira rojstno karto
-	nakaže smernice za eno leto naprej v prihodnosti Naslov: Grenc 24, Škofja Loka, tel. 04 51 52 601, GSM 041 428 966.
V Štajerskem tedniku za bralce odgovarja brezplačno! Pri vprašanju napišite točen čas (ura, datum) in kraj, ko ste si vprašanje zastavili.
lo, ki pomaga in je na svoj način tudi smerokaz. Seveda je splošno znano, da je Bik potrpežljiv in Kozorog je tisti, ki se bo iz dneva v dan trudil in delal za splošno blaginjo, kajti nikoli ne bo prepozno, da se dokaže, kaj zna in zmore. Na svoj način in s svojimi prijemi se ujameta lahko tudi v spolnosti in tako najdeta način, kako speljevati zadeve iz dneva v dan. Kozorogova ambicioznost in Bikova odločnost tvorita nepremagljivo celoto, ki je obema v ponos in oporo. Zvezde tako z navdušenjem prikimajo, da gre za kombinacijo, ki dočaka biserno poroko.
Kozorog - Dvojčka
Če bi za Dvojčka trdili, da je živahen, komunikativen in mnogostranski, pa ima Kozorog v sebi popolnoma druge kvalitete in poglede. Splošno znano je, da sta si zelo različna in imata vsak druge poglede. Tako se zdi, kot da bi stala vsak na svojem bregu reke življenja. Resnica je ta, da se nasprotja privlačijo, toda nakazano je, da se istočasno lahko odbijata, čez čas vodijo v napetosti in nesoglasja - prepiri pa so lahko glasni. Ambicioznega in odgovornega Kozoroga Dvojčkovo mišljenje mnogokrat moti in spravlja v obup. Vsak ima pravico živeti po tistih principih, ki jih zagovarja in tako tudi ljubezen ne premaga vseh ovir!
Kozorog - Rak
Znamenji se v svojem bi-
stvu zrcalita, kajti ležita na solarni osi. Rak je nekoliko plah, sramežljiv in zadržan, zato je Kozorog tisti, ki mora vzeti vajeti v svoje roke. Pomembno vlogo pri tej kombinaciji igra odkritost in morata si povedati vse tiste zadeve, ki jih čutita.
V intimnem življenju se razumeta in tako pride čas, ko se lahko odločita in zadeve poglobita. Seveda je nesporno, če je njuna zveza simbolizirana s školjko bisernico, je oklep Kozorog in Rak je biser. Sčasoma se stvari stopnjujejo in pride dan odločitve, kajti v primeru neodločnosti ne najdeta tiste sreče, ki jo vsak na svoj način zagovarjata.
Kozorog - Lev
Zelo zanimiva kombinacija. Čeprav se Levu že kmalu na začetku zdi, da je Kozorog tisti, ki nekoliko zavira proces njune ljubezni. Dejstvo je, da se mora Lev naučiti in sprejemati signale na drugi ravni, kar pa je mnogokrat umetnost in zelo zahtevna naloga. Lev je v svojem bistvu ognjevit in Kozorog preudaren, kar pa skupaj prinese neko zdravo ravnovesje in trezno mero prisotnosti. Zapletati se začne pri tem, da drug od drugega zahtevata poslušnost in vsak način želita ustvariti avtoritete. Vprašanje je, kdo je tisti, ki je bolj popustljiv in če najdeta neko zdravo ravnovesje, potem so zvezde na njuni strani. Ujeti se morata osebna horoskopa!
Kozorog - Devica
Skupno jima je dejstvo, da spadata pod element »zemlja«, kar pomeni praktičnost, ustrežljivost in varčnost. Nekoliko več težav imata lahko v intimnem življenju, toda sčasoma se dogovorita in uživata srečo ljubezenskega življenja. Skupaj se lahko odpravita po nakupih, kajti nikoli ne gresta predaleč - njun zaščitni
Svetovanje za vas, za vse nas ...
Terapevtska pomoč
Hudourniške poplave so vse pogostejše in tudi močnejše. V zelo kratkem času prizadenejo veliko ljudi, ki tako rekoč čez noč ostanejo brez vsega. Ljudje se najdejo v hudi krizi, v teh trenutkih poleg materialne potrebujejo tudi terapevtsko pomoč. Lahko več poveste o oblikah terapevtske pomoči?
Krizne intervence so vedno nujne takrat, ko pride do naravnih katastrof in seveda tudi drugih izrednih dogodkov, ko je prizadetih mnogo ljudi. Ljudje se v takšnih situacijah ponavadi zatekajo v zgodnejše oblike vedenja (regres), vsi ti zgodnejši načini pa so primitivnejši in seveda manj učinkoviti za obvladovanje krize. Lahko vsebujejo somatizacijo ali celo zanikanje realnosti.
Zaradi tega se ljudje v krizi obnašajo na način, ki je manj usmerjen v realnost, kot je bil in ki bo po krizi. Cilj intervenc je omejiti in končno obrniti to regresijo ter se osredotočiti na bolj zrele načine razrešitev realnega problema.
Psihoterapija te vrste se osredotoča na neuspešne prilagoditve v sedanjosti, ki jih opredeljuje v luči preteklega. Takoj ko pacient doseže uvid, pa ga spodbudimo, da se vrne na sedanjo problematično situacijo, v kateri naj bi uporabil nove načine zdravega vedenja.
Kriza vedno pomeni porušenje čustvenega ravnotežja, ki ga povzroči izguba ali le grožnja pred tem. Izguba ali grožnja sta lahko dejanski, lahko pa sta takšni, da zadevata le posameznikovo notranje življenje, njegove cilje, ambicije ali pa le predstave o vsem tem.
Vsaka kriza nosi v sebi hkrati nevarnost in priložnost. Nevarnost je v tem, da lahko človek uporabi slabo prilagojene oblike vedenja, ki privedejo do njegovega slabšega socialnega in psihološkega funkcioniranja, do poskusov samomora ali uspelega samomora kot končne posledice.
Na drugi strani pa so tisti, ki uspejo kritično situacijo ustrezno rešiti, na nek način močnejši za novo izkušnjo in se z naslednjimi težavami lažje spopadajo in jih tudi lažje razrešujejo.
Rekel bi, da so v takšnih kriznih situacijah, kot so tudi katastrofalne poplave, pri nas učinkovitejši od vseh zdravil psiho-terapevtski ukrepi, od podpirajoče psihoterapije do kompleksnejše pomoči v obliki skupinske psihoterapije, ki je v takih primerih najučinkovitejša. Žal pa to vedo lepsihoterapevti, ne pa tudi pacienti, ki zaradi značilnosti travmatskih in postrav-matskih motenj neredko odklanjajo vključitev v skupino.
Še osnovne smernice pri krizni psihoterapevtski intervenci:
-	psihoterapevt mora biti miren, poln samozaupanja in mora pokazati pacientu, da mu lahko ta zaupa,
-	vzbujati mora upanje,
-	aktivno voditi psihoterapijo,
-	psihoterapevt se mora nekako pacientu vsiliti, vsaj začasno, kot pomembna oseba, da postane pacient bolj organiziran v razmišljanju,
-psihoterapevt mora biti sposoben empatije, torej vživljanja v pacientovo doživljanje in čustvovanje (deliti mora njegovo čustveno breme, hkrati pa ostati objektiven in obvladovati sebe).
Mag. Bojan Šinko
znak je varnost. Morda bi morala nekoliko več delati na romantiki in tako bi bila iskra sreče še bolj popolna. Skupaj najdeta motivacijo za tisoč stvari in tako se jima obeta dolg in uspešen zakon. In če-
tudi ne verjameta v pravljice, zanju velja srečna do konca svojih dni. Nadaljevanje prihodnjič Obiščete me lahko tudi na spletu: www.tadej-sink.si. Tadej Šink, horarni astrolog
Rešimo se strahov, zaskrbljenosti - 1
Za naše telesno dobro počutje smo poskrbeli, redno se rekreiramo, hodimo v naravo, se družimo s podobno mislečimi ljudmi. Pa še vedno imamo občutek, da nekaj ni v redu, da se ne počutimo tako, kot bi želeli. Kaj nam preprečuje, da bi bili resnično srečni, neobremenjeni?
Največkrat je to strah. Mnogi bodo rekli, pa saj mene ni strah teme, ni me strah biti sam doma, jaz nimam strahov. Najbolj skriti strahovi, ki so najglobje v nas, so različne zaskrbljenosti ... Skrbi nas, kakšno bo vreme, kaj bodo rekli sosedi, kako bo v službi, kako se bo odvila tekma, kakšno oceno bo dobil otrok. Te drobne zaskrbljenosti so prisotne vsak trenutek v vseh naših mislih. Tako vsakdanje so nam, da se jih sploh več ne zavedamo. Mislimo si, saj nekaj pa moraš skrbeti. Ko
nastopijo kakšne težave, pa se naše zaskrbljenosti seveda tudi povečajo, takrat so pa to že resne skrbi.
Spomnimo se, kakšni so otroci, morda pri treh letih. Takrat se igrajo, brezskrbno uživajo v tistem, kar ta trenutek počnejo. Ne obremenjujejo se s tem, kaj so včeraj delali, kaj so naredili narobe, kaj prav. Niti jih ne briga, kaj bo jutri. Ko jedo, delajo to z užitkom, ko se igrajo, prav tako, ko gredo ven na sprehod se sprehajajo in po glavi se jim ne podijo druge misli. Starši
pa jim govorimo: pazi, da ne boš padel, pazi, da ne boš kaj naredil narobe. Če nas ne bi poslušali, bi se še naprej brezskrbno igrali, ko pa zaslišijo zaskrbljen glas odraslega, se ustavijo in mislijo, da so naredili kaj narobe, čeprav jih odrasli samo opozarjajo na tisto, kar bi se lahko zgodilo. In tako počasi vcepljamo v nežne otroške neobremenjene dušice senco strahu pred neznanim, pred tistim, kar bi se lahko zgodilo, če se bo sploh zgodilo. Nato dan za dnem, bolj se starši bojijo življenja,
ki ga ne morejo obvladovati, bolj povzdigajo glas nad svojimi otroci, da se tudi njim ne bi kaj zgodilo. Tako otroci rastejo v nenehnem strahu, skrbjo, kaj vse bi se lahko zgodilo ... Žalostno je to, da se tega starši sploh ne zavedajo in mislijo, da delajo najboljše za svojega otroka, saj s tem, ko jih skrbi zanje, jim dajejo vedeti, da jih imajo radi. Pa je ravno obratno. Bolj brezskrbno se bodo igrali, bolje bodo razvijali svojo kreativnost.
Ko gredo v osnovno šolo pa jim že damo toliko napo-
tkov, ker tam je vse grozno in joj. Potem pa se čudimo, zakaj naši otroci ne gredo radi v šolo. Kaj pa govorijo starši otrokom, ko gredo k zobozdravnikom - kako je njih bolel zob, kaj vse so jim delali. Če ne boš priden, ti bo zdravnik dal injekcijo, še mnogo primerov bi lahko naštevali. Tako je v našega otroka že od rane mladosti vcepljeno mnogo negativizma, strahov, ki mnogokrat sploh niso upravičeni, saj nikoli ne moremo z zagotovostjo reči, kaj se bo zgodilo. Če se je nekaj zgodilo našim sorodnikom ali znancem, to še ne pomeni, da se bo nam ali našim otrokom. Če pa bomo to imeli nenehno v mislih, se obremenjevali s takšnimi skrbmi, potem pa se res lahko kaj takšnega zgodi.
Milena Jakopec, Društvo Feniks - kvaliteta življenja, Mariborska c.
15 Ptuj, 051 413 354.
Info - Glasbene novice
Vas kdaj omreži prva oziroma kakšna jutranja pesem? Meni se to občasno zgodi in potem „godrnjam" njen refren ves dan.
Britanski glasbenik JAMES BLUNT je spesnil prve pesmi kot vojak na misiji na Kosovu. Po tej misiji je mladenič slekel uniformo in v trenutku zablestel z nepozabno skladbo You're Beautiful. Letos svojo glasbeno pot nadaljuje z zgoščenko All The Lost Souls in z njej poznamo skladbo 1973. Odličen glasbenik je ponovno v formi, saj bo kmalu izdal novo minimalistično akustično pop-rock balado SAME MISTAKE (****).
Škotska pevca KT TUNSTALL je s pomočjo glasbenega šova Joolsa Hoolanda postala slavna, saj je pri njem pustila odličen vtis s pesmijo Black Horses And Cherry Tree. Kate je še vedno v modi z uspešnico Hold On, kiji sledi melodična rock pesem SAVING MY FACE (***), ki ima hudo besedilo o starejši ženski, ki želi postati mlada po plastični operaciji obraza.
Alfa in omega zasedbe Rolling Stones MICK JAGGER je to jesen izdal samostojno kompilacijo The Very best Of Mick Jagger. Razovpiti roker je kot solist izdal štiri albume, hkrati pa je nekaj pesmi posnel tudi za različne filme. Zgoraj omenjeni kompilaciji je JAGGER dodal še tri neobjavljene pesmi in nosilna je zamašena rock pesem TOO MANY COOKS (***), ki je bila posneta že leta 1973 in producent je bil verjeli ali ne sam John Lennon.
Ameriški roker KID ROCK je svojo največjo publici-teto dobil kot spremljevalec ali fant Pamele Andersen. Trenutno je v modi s plato Rock N Roll Jesus, medtem ko je bil najpopularnejši s pesmijo Picture in jo je zapel v duet s Sheryl Crow. Po pesmi So Hott je drugi singl preprosta rock balada ROLL ON (***) in jo je produciral Rob Cavallo.
V ZDA je kantri glasba zelo „in". Že dobro desetletje je na tem področju zelo „in" tudi FAITH HILL, ki se v glasbeno zgodovino vpisala z hiti Breathe, This Kiss in There You'll Be. Fatalna ženska z izjemnih glasom sicer bolj blesti s kantri baladami, a tokrat je presenetila z razgibano in hudomušno hitrejšo kantri pesmijo RED UMBRELLA (***).
Pisalo se je leto 2003, ko so zasloveli MAROON 5 s skladbo Harder To Breathe. Od takrat je kvintet v vzponu in po uspehu zgoščenke Songs About Jane je letos sledila nova z naslovom It Won't Be Soon Before Long. Kostanjevi dečki v skladbi WON'T GO HOME WITHOUT YOU (****) mešajo iz glasbenega vidika med seboj pop, rock in soul.
Pravo ime legendarnega pevca CLIFFA RICHARDA je Harry Roger Webb. Leta 1958je zaslovel z evergrenom ali večno uspešnico Move It in je v karieri prodal več kot petdeset milijonov plošč. Baladir je iz glasbene zgodovine izbral klasiko WHEN I NEED YOU (****) in jo je v originalu pel Leo Sayer.
GIRLS ALOUD so skočile na glasbeno sceno leta 2002, ko so zmagale v glasbeni oddaji Popstars. Damice so letos trikrat skakale po lestvicah, in sicer s hiti I Think We're Alone Now, Walk This Way (duet s skupino Su-gababes) in Sexy! No No No. Kvintet je za novo pesem izbral kičasto in kar malo starinsko, vendar čisto pop pesem CALL THE SHOTS (***).
Glavna faca ali pevka skupine The Pussycat Dolls je NICOLE SCHERZINGER, ki je med poletnimi počitnicami na hitro posnela album Her Name Is Nicole. Po zgrešenem poskusu v komadu Whatever You Like sledi cool soul, r&b in pop obarvana pesem BABY LOVE (***) in v njej tu in tam kakšno sočno spusti ali odrapa znani Will I Am.
Hip hop zasedba MATTAFLX seje zapisala v glasbeno zgodovino s komadom Big City Life. Dva MC-ja sta po tem uspehu malo težila in sta odšla v pozabo, a tokrat sta šokirala s političnim slengom v hudem komadu LIVING DARFUR (***):
David Breznik
Glasbeni kotiček
Eroika - EROIKA
. SHUT UP AND DRIVE / DON'T STOP THE MUSIC 3. RULE THE WORLD - Take Tha 9. HOW LONG - Eagles 10. APOLOGIZE - Timbaland & One
Vsaki sre¿o in ng<M¡¿? mgd 19-10 in 2.0. uro
(2007 - Nika)
Je lahko priredba boljša od originala? Težko, a je mogoče, in če je mogoče, potem mora biti zares nekaj posebnega. In slovenska skupina Eroika je nekaj posebnega, saj po vzoru nam najbolj znane in izpostavljene skupine Il Divo povezuje klasično in pop glasbo. To jim odlično uspeva in kapa dol tudi izvršnemu producentu, aranžerju in multinstrumen-talistu Patriku Greblu. Ta je z uveljavljenimi slovenskimi glasbeniki in tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija aranžersko pripravil deset vsem nam dobro znanih skladb in jim dal novi „videz" oziroma novo odlično glasbeno celostno podobo. O vokalnih sposobnostih šolanega tria sploh ni dvomiti in prvi tenor Matjaž Žunec, drugi tenor Aljaž Farasin in bariton Matjaž Robavs pojejo kot angelčki. Skratka, Eroika prepevajo tako, da boste nedvomno
zelo uživali in da boste dobili ob poslušanju njihove glasbe tudi kurjo kožo.
Lahkotna izvedbe priredba evrovizijske Stop Omarja Naberja takoj pokaže vokalni razpon ali sposobnosti tria in novo dimenzijo tej zahtevni ter kar malo morbidni pop baladi dodajo iz glasbenega horizonta simfoniki RTV Slovenija. Ti s svojo glasbeno čarovnijo sledijo tudi v skladbi Ko mene več ne bo, v kateri je nekoč slovel Slavko Ivan-čič, medtem ko sedaj trio z večglasnim petjem naredijo skladbo še bolj pompozno. Klavirsko kitarski solo dele sta v klasiki Feliz zaigrala Sašo Fajon in Bor Zuljan. Skrivnostna pesem se počasi razvija in je hkrati tudi najbolj težavna pesem na albumu, a velik plus za Eroiko je njihovo čisto prepevanje v španskem jeziku. Novi aranžma in instrumentalna pestrost dajejo temi So-
Filmski kotiček
Zaga IV.
Vsebina: Ugankar je sicer mrtev, kar pa še ne pomeni, da je z njegovimi krutimi igrami konec. Nasprotno. Toda preden se sprožijo pasti po njegovi smrti, se vzporedno z igro njegovega umiranja, ki smo jo videli v Žagi III, dogaja še ena mučna tortura obupanca, ki bo zaradi prevelike zaletavosti sprožil verigo trupel - in hkrati ustoličil Ugankarjevega naslednika ...
Za uradni začetek podžan-ra gravžljivk uradni viri navajajo Teksaški pokol z motorko s konca 70, toda mirne duše lahko nasilje zgolj zaradi nasilja samega najdemo že v nekaj prizorih Dalijevega Andaluzijskega psa (prizor očesa in britvice danes velja za 'klasiko'). V 80 je mladina imela na voljo kar nekaj serij tovrstnih filmov: Petek 13., Noč čarovnic, Nočna mora v ulici brestov itd. Vsaka je naštela vsaj osem delov, nekatere tudi po deset. Ker so bila 90 izrazito
Saw IV
Režija: Darren Lynn Bousman
Igrajo: Tobien Bell, Lyriq Bent, Costas Mandylor, Scott Patterson, Angus MacFadyen, Justin Louis, Sarain Boylan idr. Scenarij: Marcus Dunstan in Patrick Melton Žanr: gravžljivka Dolžina: 100 minut Leto: 2007 Država: ZDA
Kdo je režiser filma Žaga IV?
Odgovor:_
K
in
NAGRADNO VPRAŠANJE
O
Ime reševalca:. Naslov:_
Davčna številka:________
Nagrajenec prejšnjega tedna je Gašper Pihler, Podvinci 23a, 2250 Ptuj. Nagrajenec lahko nagrado (dve prosti vstopnici) izkoristi za katerokoli predstavo v tem vikendu v ptujskem Mestnem kinu.
Odgovore pošljite do srede 14. novembra m naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 (za Injb).
linar zasedba Faraoni novo vrhunsko podobo, a meni se zdi, da se je zasedba v tej pesmi zares razpela in pokazala zares pravo vokalno sposobnost. Najbolj srhljivo vzdušje spremlja nežno izvedbo Kres-linove Namesto koga roža cveti in moje mnenje je, da Eroika v tej priredbi zvenijo premalo odločno oziroma sem imel občutek, da celotna pesem zveni preblago ali celo dolgočasno. Veliko presenečenje albuma je spontana glasbena in pevska izvedba vedno bolj zimzelene Lane moje srbskega pevca Željka Joksimoviča, ki pa je zapeta v angleškem jeziku. Naslov je Goodbye in gre za žalostno ljubezensko temo. Črno-bela klavirska rapsodija Mirana Jovana in mini orkestralna spremljava z vrhunski-
mi violinskimi vložki pod vodstvom Grebla dajejo skladbi Mati, bodiva prijatelja iskreno vzdušje in na preprost način združujejo elemente popa ter klasike. Malo več žara sem pričakoval od ene najlepših, če že najlepše ljubezenske slovenske glasbene teme vseh časov z naslovom Dan ljubezni skupine Pepel in kri in ob njej boste ob Eroiki zapeli na glas nedvomno tudi vi. Preprosta in umirjena Ko zvonovi zapojo Andreja Šifrerja je ob koncu lanskega leta širšim slovenskim množicam predstavila mojstre iz skupine Eroika, ki svoj debitantski album zaključijo z zelo zahtevno pop balado Ni bilo zaman.
Deset vrhunskih pesmi vas čaka na albumu skupine Eroika in večino izmed njih prav gotovo že dobro poznate, vendar kljub temu imajo novo in v večini primerov še boljšo glasbeno strukturo kot original. Trio vrhunskih pevcev in glasbenikov ni le povprečna kopija skupine Il Divo, ampak Eroika je enkratna slovenska skupina, ki s svojim petjem zares razvaja ljubitelje kvalitetne glasbe.
David Breznik
mehka in romantična leta (Duh, Titanik itd.) so grav-žljivke poniknile in postale le del določene subkulture, ki je radar mainstream filma ni zaznal.
S serijo Žaga se vračajo v velikem slogu in boljše kot kadarkoli. Podobno kot je Metallica pred 15 leti polnila stadione, tako danes Žago hodijo gledat mase. Metallica je zaslovela zaradi svojega trdega zvoka, ki pa je bil resnici na ljubo le zmehčan do te mere, da je bil primeren za mase. Malo bolj trd in pogreznili bi se nazaj v metal subkulturo, iz katere so prilezli, še malo bolj mehak, pa bi izgubili vso publiko (kar se je kasneje tudi zgodilo).
Podobno serija Žaga hodi po tanki meji sprejemljivosti - nasilje je pripeljano do eks-tremnega roba, ki ga je mainstream publika še sposobna pogoltniti. Malce bolj krvavo, pa bi postali le kultna kuriozi-teta podskupine frikov, malce manj krvavo, pa bi se izgubili v puščavi povprečnosti.
po sebi: Kaj bomo počeli za Noč čarovnic? Hja, gremo gledat novo Žago. Glede na to, da gre že za četrto inkarnaci-jo, se po vsebinski plati Žaga drži izjemno dobro, čeprav že gre čutiti rahlo utrujenost glavnega motiva (ja, smo dojeli, da je treba življenje ceniti), zato bo za napovedani Žagi V in VI poleg obveznih izjemno domiselnih mučilnih naprav potrebno povedati nekaj novega. Glede na to, da je bil prvi del le triler, ki se je dogajal v eni sobi z dvema igralcema, je ob ogledu četrtega dela napredek impresiven, zato ni razloga, da avtorjem ne bi uspelo podoben preskok narediti v naslednjih delih.
Matej Frece
Avtorji serije se tega dovolj zavedajo in z vsakim delom po majhnih korakih prestavljajo meje sprejemljivosti. Ob tem jim je uspelo elegantno rešiti rak rano grozljivk: Žage imajo celo takšen konec, ki ni slepo črevo predhodnega elaboriranega nasilja, temveč gledalcu ponudijo nekakšen zgodbovni, če ne celo čustveni zaključek masakra.
Žago IV bodo seveda šli gledati samo tisti, ki so gledali prejšnje dele, epizodični naravi filmov navkljub. Produkcija teh filmov je izrazito bliskovita: po en film na leto s premiero vedno na Noč čarovnic, s čimer so se uspešno zasidrali ne le kot navadni filmi, temveč kot dogodek sam
CID vabi!
RAZSTAVA: Na ogled je skupinska razstava mladih članov Likovnega društva Gornja Radgona. Avtorji del so Eva Žula, Matjaž Geder in Aleksandra Fekonja, ki razstavljajo svoje slike in grafike.
TA VIKEND: Petek, 9. novembra, ob 20. uri: koncert zasedbe Footprints. Če bi Footprints označili za bend, ki preigrava jazz standarde, bi bil to zelo ozek pogled na glasbo, ki jo ustvarjajo. Njihova zvočna podoba pričara prijetno „kavarniško" vzdušje. Zasedbo sestavljajo: študenta glasbenega konservatorija v avstrijskem Celovcu, kitarist Matjaž Ferk in bobnar Bojan Krhlanko, ter študent gradbeništva, basist Matjaž Vertuš.
Sobota, 10. novembra, ob 20. uri: Večer starega rocka. Učenci kitare bodo vrteli glasbo iz zgodnjih obdobij rocka po svoji izbiri. Lahko prinesete svojo priljubljeno glasbo na zgoščenkah s sabo in vrteli bomo tudi vaš izbor! SKUPNOSTNI PROGRAMI: Sreda, 14. novembra, ob 14. uri: zasedanje ptujskega občinskega otroškega parlamenta. Tema letošnjega parlamenta je ZABAVA IN PROSTI ČAS MLADIH. Udeležili se ga bodo predstavniki vseh osnovnih šol iz mestne občine Ptuj in njihovi mentorji, k sodelovanju pa so povabljeni tudi ravnatelji, mediji in drugi gostje. TEČAJI IN DELAVNICE:
-	novinarska skupina - ob sobotah dopoldan,
-	literarna skupina - ob sredah ob 16. uri,
-	tolkalska delavnica - ob petkih ob 19. uri,
-	tečaj orientalskih plesov - ob sredah ob 20. uri,
-	žonglerska delavnica - ob sobotah ob 17. uri,
-	tečaj kitare - ob sredah in četrtkih ves popoldan po urniku,
-	elektro delavnica - vsak drugi torek ob 16. uri,
-	tečaj bas kitare - ob sobotah popoldan.
Še vedno vpisujemo v začetni tečaj oblikovanja gline z Leo Kolednik. DNEVNI CENTER: Namizni tenis, družabne igre, poslušanje glasbe, prostor za druženje in učenje - vsak dan »po pouku«.
PROSTOVOLJNO DELO: Mlade vabimo k sodelovanju pri pripravi in izvedbi klubskih prireditev (tudi samostojno pripravljanje večerov z lastnim izborom glasbe)
-	vabljeni vsi, ki si želijo aktivno prispevati k ponudbi in podobi programov!
Še vedno se lahko pridružite ekipi akcije JABOLKO ZA CIGARET! V ekipi so tudi mladi ptujski športniki, ki podpirajo projekt.
CID Ptuj, Osojnikova cesta 9, 2250 Ptuj, www.cid.si, tel 780 55 40, GSM 041 604 778, e-naslov cid@cid.si. CID Ptuj je odprt od ponedeljka do četrtka od 9. do 18. ure, ob petkih od 9. do 23. ure, ob sobotah od 19. do 23. ure, za prireditve, seminarje, delavnice, tečaje, srečanja, zabave .... pa po urniku uporabe prostorov in po dogovoru izven teh terminov. vsak delovni dan od 9. do 18. ure, zunaj tega časa pa po dogovoru. Ob nedeljah in praznikih je CID zaprt.
Štajerski TEDNIK
NOČNI METULJ
STALNI TROPSKI VETER
NEMŠKI DIRIGENT VON KARAJAN
RDEČE BARVILO ZA LIKERJE
RIMSKA BOGINJA PLODNOSTI
ČUT ZA ZAZNAVANJE VONJA
GORA PRI BOGATINU
MESTO V
ITALIJI
NEM. TEOLOG (GEORG)
AM. REŽISER (JACK)
ANTIČNI ŠPANEC, IBEREC
ANTIČNI ZADER
RAFKO
IRGOLIČ
PISATELJICA (ELA)
DOTOK GORIVA
HRVAŠKI HOTEL V STARIGRADU
MITOLOŠKI STVOR
ŠPANSKA POKRAJINA
CERKVENO PETJE
MOJZESOV BRAT
ZAKOPANO BOGASTVO
IZ BESEDE LANA
IZRAELSKA VERSKA STRANKA
... IN ZMAN
SPODRSLJAJ, POGREŠEK, NAPAKA
PAPEŽEV
LETNI DOHODEK
HRVAŠKI GRAFIK (FRANE)
RADO ČASL
MOŽGANSKI UDAR
BOREC ZA DOBER SLUŽBENI POLOŽAJ
Štajerski TEDNIK
AM. TEKAČ WILLIAMS
IGRALKA MARGRET
SLIKAR JOŽE HORVAT (VZDEVEK)
SORTA VRTNIC
NORVEŠKI SMUČARSKI TEKAČ AUNLI
SAMOUPRAVNA
INTERESNA SKUPNOST
TONE ČUFAR
LASTNOST LOJASTEGA
NAŠA PLAVALKA (SARA)
NAŠA ALPINISTKA BOŽIČ
IZ BESEDE SINE
Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: ščuka, kinon, atel, nasad, podlesek, odlikovanka, arekain, pentosali, dvigalke, TR, Est, cepič, Ibar, Ivka, eskadra, Porato, mer, Elle, Welensky, inicijalka, Er, Aaron, Steira, tarokist, Ado, Tarde, izdatek, kas. Ugankarski slovarček: AHATOVKA = nočni metulj iz družine sovk (Bromelia meticulosa); ALKERMES = rdeče barvilo za likerje in sladkarije; ARAČA = benidiktinska opatija pri Novem Bečeju v Banatu; KRILAK = muharski petelinji skalp s peresci enakomerne svetle sivomodre barve (angl.dun); PARO = hrvaški grafik in ilustrator (Frane, 1940-); ROERS = nemški katoliški teolog in duhovnik (Georg Maria, 1965 - ); SHER = ameriški filmski režiser (Jack, 1913 - 1988); ŠAS = izraelska verska stranka, ustanovljena 1984; ULIS = ime ameriškega tekača Williamsa.
Zanimivosti
Več kot tretjini evropskih sladkovodnih rib grozi izumrtje
Ženeva, 6. novembra (STA) -
Več kot tretjini evropskih vrst sladkovodnih rib grozi izumrtje zaradi uničenja njihovega ekosistema, so ugotovili švicarski in nemški znanstveniki. Zaradi hitrega razvoja kmetijstva in industrije v zadnjih stotih letih je ogroženih 200 od 522 vrst sladkovodnih rib v Evropi, navedbe znanstvenikov povzema ameriška tiskovna agencija AP.
Dvanajst vrst rib je že izumrlo, med najbolj ogroženimi pa so jegulja, španski krap in številne vrste, ki živijo samo na enem območju. Za njihovo ohranitev znanstveniki predlagajo ukrepe za zmanjšanje onesnaževanja, ohranitev mokrišč
in omejitev izkoriščanja vode iz rek in potokov, še poroča AP.
Elizabeta II. in Helen Mirren najbolj glamurozni ženski
London, 6. novembra (STA)
- Britanska izdaja revije Vogue je za najbolj glamurozne ženske na svetu razglasila britansko kraljico Elizabeto II., supermodela Kate Moss in Naomi Cambell ter igralko Helen Mirren. "Glamur je to, kako nekaj nosiš, ne kaj nosiš," je ob tem zapisal Vogue, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
"Glamurja ne moreš kupiti ali ponarediti. Toda za razliko od lepote je glamur nekaj, s čimer se rodiš, čeprav je pri nekaterih ljudeh bolj naraven kot pri drugih," v svoji decembrski številki piše Vogue.
Revija piše, da je 81-letna britanska kraljica "v močnih čevljih in
šalu ravno tako glamurozna kot takrat, ko nosi krono", pri oskarjev-ki Helen Mirren pa občuduje njeno mirnost in žar, poroča AFP.
Kajenje ni priporočljiva shujševalna kura
Sydney, 6. novembra (STA) - Kajenje nekoliko oslabi tek po hrani in s tem pomaga izgubiti telesno težo. S kajenjem namreč zmanjšujemo mišično maso in ne raztapljamo nakopičenih maščob. Lahko smo sicer videti vitkejši, vendar izguba teže ogroža naše zdravje, so po poročanju nemške tiskovne agencije posvarili avstralski znanstveniki.
"Mišljenje, da s kajenjem zmanjšujemo preveliko telesno težo, se je izkazalo za zmotno," je povedala Margaret Morris z univerze v Novem Južnem Walesu. "Če izgubite nekaj mišične mase ste videti vit-
kejši, še vedno pa to ne pomeni, da ste se znebili nakopičene maščobe," je še dodala Morrisova in pojasnila, da se bo maščoba še zmeraj kopičila okrog kadilčevih vitalnih organov -srca, pljuč in jeter, kar bo vplivalo na zdravje celotnega telesa.
Raziskava avstralskih znanstvenikov je trajala sedem tednov in so jo opravili na miših. Polovica miši je bila izpostavljena količini dimu, ki je približno enaka dimu, ki ga sprostijo štiri cigarete v šestih dneh v tednu, polovica miši pa seje gibala v območjih brez dima. Čeprav so miši izpostavljene dimu zmanjšale vnos kalorij v svoja telesa približno za četrtino, so nakopičeno maščobo ohranile na enaki stopnji kot pred poskusom.
Avstralija je sicer država z eno najnižjih stopenj kadilcev. Kadi namreč le 18 odstotkov moških in 16 odstotkov žensk.
RADIOPTUJ
89,8° 98,2 ° 104,3MHz
PROGRAM RADIA PTUJ (od 5.00 do 24.00)
SOBOTA, 10. november:
5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 In 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 Obvestila (še 7.00, 9.00, 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 9.30 Novice. 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 10.40 V VRTU (ponovitev). 11.15 Kuharski nasveti (Nada Pignar). 11.55 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 Šport. ČESTITKE POSLUŠALCEV. 17.30 POROČILA. 20.00 SOBOTNI BUM: ŠPORT in GLASBA (Janko Bezjak), vmes ob 21.15 Modne čvekarije in ob 22.00 Po študentsko s Polono Ambrožič (ponovitev). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). NEDELJA, 11. november: 5.00 Uvod. 5.30 NOVICE (še 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 15.30
in 19.00). 5.45 Na današnji dan. 6.00 OBVESTILA (še 7.00, 9.00, 11.00, 15.40 in 19.05). 6.45 HOROSKOP. 8.00 Med ljudskimi godci in pevci (Marjan Nahberger). 8.40 MISLI IZ BIBLIJE. 8.50 Po romarskih poteh. 9.15 Mali oglasi (še 9.45). 9.40 Kuharski nasveti (ponovitev). 10.00 Rajžamo iz kraja v kraj (ponovitev). 11.50 Kmetijska oddaja. 12.00 Opoldan na Radiu Ptuj: Te domače viže (Natalija Škrlec), Svetloba duha. 13.00 ČESTITKE POSLUŠALCEV. 20.00 do 24.00 GLASBENE ŽELJE PO POŠTI IN TELEFONU. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Koroški radio). PONEDELJEK, 12. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 9.00 Odmevi iz športa. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45).
11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 14.45 Varnost. 16.30 Mala štajerska kronika. 17.30 NOVICE. 18.00 Kultura. 19.10 COUNTRY (izbor Rajka Žule). 19.30 Med ljudskimi pevci in godci (Marjan Nahberger, ponovitev). 20.00 VEČERNI PROGRAM: 20.00 Vroča linija Radia Ptuj (Darja Lukman Žunec), 21.00 Kviz Piramida (Vlado Kajzovar), 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Triglav Jesenice). TOREK, 13. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 5.45 Na današnji dan. 6.45 Kakšen dan se nam obeta. 8.00 Varnost na Ptuju. 9.00 IZPOD POHORJA (Nataša Pogorevc). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.10 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 ZDRAVNIŠKI NASVETI. 11.50 Minute kulture. 12.00 SREDI DNEVA. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 17.30 Novice. 18.00 V ŽIVO: Sredi življenja (Marija Slodnjak). 19.05 AVTO-RaDiO (Danilo Majcen) ali Narejeno v Italiji. 20.00 Oddaja o slovenski zabavni glasbi. 22.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 Skupni nočni program (Radio
Triglav Jesenice). SREDA, 14. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 NOVICE (še 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30, 19.00 in 22.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.00 Po Slovenski goricah (Zmago Šalamun). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še 10.45, 17.15 in 17.45). 11.00 MOZAIK SLOVENIJE. 11.50 Minute kulture. 12.00. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Vrtič-karije (Tatjana Mohorko in Miša Pu-šenjak). 19.10 Popularnih 10 (David Breznik). 20.00 ABCD (Davorin Jukič). 20.10 Glasbene želje (SMS). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje).
ČETRTEK, 15. november:
5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 9.00 Z ormoškega konca (Natalija Škrlec). 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in
17.45). 11.00 Modne čvekarije (ponovitev). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva. 13.10 ŠPORT. 13.45 Danes v Podravju. 14.45 Varnost. 17.30 POROČILA. 18.00 Rajžamo iz kraja v kraj. 19.30 Te domače viže (ponovitev). 20.00 ORFEJČEK. 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Radio Kum Trbovlje). PETEK, 16. november: 5.00 ŠTAJERSKA BUDILKA, do 9.00. 5.15 Novice (še ob 5.30, 6.30, 7.00, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 13.30, 14.30, 15.30 in 19.00). 6.00 Na današnji dan. 6.45 Horoskop. 7.10 Vprašanja in odgovori. 9.40 Astročvek. 10.00 Obvestila (še 11.00, 13.00, 15.00, 17.00, 18.00 in 19.05). 10.15 Mali oglasi (še ob 10.45, 17.15 in 17.45). 11.50 Minute kulture. 12.00 Sredi dneva: Napovednik prireditev. 13.10 Šport. 13.45 Danes v Podrav-ju. 16.15 V VRTU (ing. Miran Glušič). 17.30 POROČILA. 18.10 Duševno zdravje. 18.30 PO ŠTUDENTSKO (Polona Ambrožič). 19.15 RITMO MUZIKA (DJ DEJAN). 20.00 PETKOV VEČER (Marjan Nahberger). 24.00 SKUPNI NOČNI PROGRAM (Murski val).
Frekvence: 89,8, 98,2 in 104,3 MHz! POSLUŠAJTE NAS NA INTERNETU: www.radio-tednik.si
Horoskop
OVEN
Vaše razpoloženje bo odvisno od vašega mišljenja. Spoznali boste, da vam svet skrivnih energij in mistični misteriji lahko vlivajo neko notranjo moč in energijo. Partnerjeva roka bo kot obliž, ki vam vliva upanje. Trenutki sreče se odvijajo in dovršijo tudi v poklicnem življenju.
BIK
Čas bo namenjen temu, da vzamete škarje in platno v svoje roke. Dinamično se boste lotili zadev, ki so deloma ali v celoti vezana na svet komunikacije. Strmite po tem, da greste naprej in da uvidite lepote življenja. Ugodno sodelovanje in harmonija v ljubezni bosta božali vašo dušo.
DVOJČKA
Zavihali si boste rokave, naloge in delavne obveznosti opravljate hitro In učinkovito. Trenutki sreče so nekaj, kar lahko prenesete na vsa področja življenja. Ukvarjali se boste s tistim, s čimer ste odlašali. Pomembno pa je, da ste lahko tudi ustvarjalni in kreativni, iz majhnega raste veliko.
RAK
Globoko v sebi se boste zavedali notranje moči in dinamike, ki vam bo dala krila. Intuicija bo nekaj, kar lahko uporabite sebi v prid. Čas, ki je pred vami, bo zelo osvežujoč, kajti razrešili boste nek notranji dom. Dom bo oaza varnosti in kraj, kjer si naberete energijo.
LEV
-î ^ Svoj mozaik usode boste želeli sestaviti nekoliko bolj hitro, ampak vse ob svojem času. Čas novembrskih dni je namenjen tudi razmisleku in meditaciji. Vsekakor se bodo zadeve na koncu koncev odvile tako, da imate od tega tudi vi korist. Ne spreglejte pa smerokazov na križišču življenja.
DEVICA
Postali boste zelo prožni in uživali v malenkostih. Preudarnost se bo občutila v finančnih zadevah in mnogo bo nekih zadev, od katerih imate lahko koristi. Seveda pa bo počasi čas, da sledite svojim sanjam. Na delovnem mestu vas čaka finančni uspeh, okrepilo se bo neko prijateljstvo.
TEHTNICA
Okrepila se bo želja po tistih izzivih in adrenalinskih dejavnosti. Tako v sebi dobite moč in črpate zadeve na načine, ki so vam podarjeni. Vsekakor spoznate, da si morate vzeti nekaj časa zase in za dejavnosti, ki so vam blizu. Biseri sreče so vendarle večni, odkrivate pa jih sami.
ŠKORPIJON
Odločili se boste in razrešili nekaj, kar vas bremeni že mnogo časa. Seveda so v življenju preizkušnje, da duhovno rastete in se razvijate. Zanimivo je, da razvijate čisto svojo filozofijo in se unikatno lotite reševanja obveznosti. Zaradi izvirnosti boste blesteli - skorajda na vsakem koraku.
STRELEC
Harmonija dni bo nekaj, kar bo vlivalo upanje v pravilnost vaših odločitev. Seveda nekaj zdrave previdnosti in presoje ne bo odveč. V življenju se dobro povrne z dobrim, to se je že mnogokrat izkazalo za učinkovito. Vzeli si boste mnogo časa tudi za prijatelje. Ljubezen: svoboda do groba.
KOZOROG
Odgovornost bo na prvem mestu, tako se po majhnih korakih približujete ciljem In sledite lastnim zamislim. Trenutki sreče so tako edinstveni in tudi sami lahko uživate, kajti življenje bo v bodočem tednu presenečalo iz dneva v dan. V ljubezni pa bo partner tisti, ki bo postavljal pravila.
VODNAR
mwm Srce bo tisto vodilo, ki ga bo Wmr smotrno uporabljati doma, razum pa na delovnem mestu. Še vedno bo tako, da se od ljudi veliko učite. Zdelo se bo, da se bo Pandorina skrinjica na široko odprla in da boste iskali tiste reči, ki jih ni v njej. Zavedati se velja, da iz majhnega raste veliko.
RIBI
Sprostila vas bo tišina, nežna glasba in tako postanete nekoliko bolj poetični in zamišljeni. Zasanjano in romantično obdobje vas čaka v ljubezni in vseeno uživate v sadovih le-teh, čeprav je pomlad še daleč. Učna naloga tedna pa bo, da se varujete slabih navad in razvad.
Zvezdni pozdrav! Tadej Šink, horarni astrolog
s
Obiščite naš prenovljen spletni portal
www.tednik.si
CENE LOGAR
DOLINA
Prejeli smo
Le čevlje sodi naj Kopitar (2)
(Odgovor na pismo vodje svetniškega kluba Nova Slovenija (N.Si) dr. Simona Kolma-niča z naslovom: »Le čevlje sodi naj Kopitar«)
Ob prebiranju odgovora na moje pismo županu občine Ormož sem najprej šel pozorno prebirat svoje prvo pismo in se ponovno prepričal, da niti z besedico nisem omenil stranke N.Si, še manj pa avtorja pisma, kar pomeni, daje pač dr. Simon Kolmanič tisti, ki je očitno v stranki zadolžen za tako imenovane stike z javnostjo, da ne rečem, da je tudi neke vrste odvetnik sedanjega župana... Tako je bilo tudi v času prejšnjega režima, če si napadel sekretarja, si imel za vratom celotno partijo in še CK za povrh! Odgovorov na moja vprašanja pa nisem dobil. To pa pomeni, da sem dobil odgovor v stilu: »Gluhemu dobro jutro!« Ker pa me je avtor pisma kar dobro »obdelal«, se čutim dolžnega odgovoriti.
Moje edino orožje so besede, podprte z argumenti, ki jih ni moč zanikati sprotiargumenti, ker jih preprosto ni! Dr. Kolma-nič je pravilno ugotovil, da sem bil isti v času županovanja Vi-lija Trofenika. To je res, tudi takrat sem na isti način opozarjal na napake, kršitve poslovnika OS Ormož in zakonov! To pa pomeni, da se nisem spremenil, ostal sem zvest samemu sebi in načelom spoštovanja ljudi, zakonov in demokratičnih metod! Drži, da sem ustanovni član stranke Zares, ni pa res, da bi na Radiu Prlek izjavil, da je član stranke tudi Vili Trofenik, saj sem na Radiu Prlek jasno povedal, da ne želim govoriti, kdo je še vse član novonastale stranke! Član je vsekakor lahko vsak, jasno je, da sam na to ne morem vplivati . To, da »vzorno sodelujem s svetniki«, katere sem po izjavah avtorja pisma verjetno v času prejšnjega mandata »popljuval«, pa kaže na to, da v ormoški politiki imam podporo tudi tistih, ki so prej delovali proti meni
in so dejansko spoznali, da sem vreden zaupanja! Kot sem že rekel, sem človek, zvest načelom, ne pa človeku! Sam sem pripravljen za dobrobit naših občank in občanov sodelovati z vsemi in z vsakim, tega nisem nikoli skrival in ne tajil. V politiki namreč ne bi smelo biti sovražnikov in ne prijateljev, pač pa pogovarjanje, dogovarjanje, skratka iskanje kompromisov za dobro vseh!
Kar se moje užaljenosti tiče, pa bom ponovil že neštetokrat povedano. V prejšnjem mandatu sem bil svetnik, ki sem bil izvoljen na listi SDS. V šestindvajset članskem občinskem svetu sva bila le dva svetnika, ki sva delala dobro. Temu priča dejstvo, da je stranka na zadnjih lokalnih volitvah svoj rezultat izboljšala za 150 %!!! V dvajset članski občinski svet smo iz liste SDS bili izvoljeni štirje svetniki, iz moje volilne enote sva bila izvoljena dva svetnika in prav stranka SDS je za kratek čas postala najmočnejša stranka v OS Ormož! Žal pa so posameznikom neizmerno zrasle peruti in poleteli so zelo visoko. Še zdaleč se niso zavedali, da je rezultat, dobljen na volitvah, plačilo za nazaj. Edini cilj jim je bil imeti vse ključne funkcije. Čeprav je predsednik OO SDS Ormož vedel za mojo željo, da sodelujem v Komisiji za volitve in imenovanja (KV1AZ), se s tem ni strinjal, ker jo je želel imeti samo zase! Meni je bil ponujen odbor za premoženje, finance in gospodarska vprašanja. To sem odklonil iz povsem preprostega razloga, ker se za to funkcijo nisem čutil dovolj usposobljenega! Trditi, da župan ni imel nobenega vpliva na vse to, pa je smešno! Sam župan Alojz Sok je v izjavi za Radio Prlek, da je SDS ravnala prav, da me ni predlagala za KV1AZ! Še bolj smešno je trditi, da župan ni kriv, da mi ni bilo dovoljeno predlagati nobenega občana za člana za odbor oziroma komisijo! Takšna odločitev predsednika KV1AZ in njegovih članov je protizakonita! Župan kot varuh zakonitosti v občini pa je dolžan zadržati vse sklepe, ki so protizakoniti! Nikoli nisem zanikal, da ste mi v stranki N.Si ponujali, da sem lahko član vašega svetniškega
kluba, to je res. Vendar je ta ponudba bila dokaj spretno nastavljena zanka, kako spodaj podpisanega povsem onemogočiti in odstraniti iz politične scene! To vam seveda ni uspelo. Nisem namreč naprodaj za nobeno funkcijo, pa tudi za nobeno ceno ne! Kot samostojnemu svetniku mi ni bilo dovoljeno ne predlagati kandidatov, šem manj pa sodelovanje v katerikoli komisiji oziroma odboru. Mislim, da je dovolj zgovorno že samo dejstvo, da v odboru za kmetijstvo sedi le en kmet oziroma kmetica! Zato sem res rekel, da so v odbor za kmetijstvo predlagali »proletarce in uličarje«. Zupanu sem povedal, da je to izdaja kmetov na Ormoškem, in tudi je! Kar pa se »Šumenjakove grožnje« s tožbo tiče, pa le to: Ni me prestrašila. Ziveli bi namreč v dokaj čudni državi, če je možno posameznika obsoditi za izrečene in napisane resnice! Je pa res, da je sodišče zadnja stopnica, na katero želim stopiti v svojem življenju. Nič nimam proti sodnikom, vendar sem vedno trdil, da se pametnejši raje umakne, kot pa bi se pustil tožiti, pa čeprav ima prav!
Tudi se opravičujem županu, če je iz mojega pisma razbrati, da sem ga obtožil, da je anal-fabet. Vem, da je po poklicu diplomiran veterinar, to pa v nobenem primeru ne pomeni, da lahko ignorira pravno mnenje strokovnjaka, ki ima magisterij iz pravnega področja! Gre namreč za pravno mnenje mag. Romana Lavtarja, ki je v svojem pravnem mnenju pritrdil moji trditvi, da je bil kršen Zakon o lokalni samoupravi! S kršenjem Zakona o lokalni samoupravi mi sedanja vladajoča koalicija kaže svojo moč, moč s preglasovanjem! No, to pa so argumenti! Argumenti, ki se jih lahko upravičeno sramuje vsak demokrat, vsak kristjan!
Kar se pa oddaje »V ringu z Urško« tiče, pa le to. Če bi župan imel argumente, s katerimi bi lahko dokazal svoj prav, bi se te oddaje udeležil. Mislim pa, da se sam zaveda tega, da se je svojim županovanjem in nedemokratičnim vladanjem močno zapletel. O tem, kdo širi nestrpnost, kdo razdor, kdo in predvsem kako kadruje v ob-
činski upravi, pa tudi v javnih zavodih, pa kdaj kasneje .
Torej, da končam. Naslov je res pravi: »Le čevlje sodi naj Kopitar« . To pa pomeni, da diploma Biotehniške fakultete v Ljubljani ne da znanja iz prava, kot matura iz gimnazije še zdaleč ni dokaz, da je posameznik vseveden. Sam sem rojen kot kmečki sin in kot tak sem ostal na kmetiji svojih prednikov, izobrazba, ki sem jo dosegel, zadošča za delo, ki ga opravljam. Zagotovo pa vem, da če bi odraščal na ulicah Ormoža ali pa kateregakoli drugega slovenskega mesta, se prav gotovo nebi zadovoljil le z maturo, pač pa bi želel nekaj več! Sama diploma ne pomeni le inteligence, ampak je tudi dokaz delavnosti! Osnovo spoštovanja vseh in vsakega pa je človeku vcepljena že v zgodnjih otroških letih. Kako zelo dobro dela sedanja ormoška oblast, pa izkazujejo volilni rezultati predsedniških volitev. Že sedaj lahko povem vsem visokolete-čim funkcionarjem, da se moj stavek uresničuje: »Rabili bi Lucija!« Oholost in domišljavost pa daje rezultat, kakršen je. Upam si že danes napovedati rezultat na naslednjih lokalnih volitvah, ta pa je . Saj se verjetno sami dobro zavedate, če pa se ne, potem pa z vami resnično nekaj ni v redu! Dejstvo je, da nikoli nisem napadal brez razloga, pa tudi volilni rezultat ima razlog!
Bogomir Luci
Je učiteljev delovnik prekratek
Sama, kot ravnateljica OŠ, svojim sodelavcem velikokrat rečem, da smo si za naš položaj v družbi in vsesplošno mnenje o učiteljskem poklicu, ki da je le polno počitnic in kratkega delovnega časa, krivi sami. Pravim, da si to mnenje ljudje ustvarjajo o nas, ker premalo cenimo sami sebe, svoje sodelavce in svoje delo. Ker se premalo oglašamo v javnosti in ker si premalo upamo. Upamo, v tem kontekstu pomeni, da premalo ali pa sploh nič, predstavljamo svoje delo.
Ne, to ne pomeni, da ne pokažemo, kaj počnemo z učen-
Markovci • Janez Majer slavil 80 let
Skoraj 19 let predsednik DU Markovci
80 je lepa zbirka let. In vsaka obletnica, zlasti zaokrožena, je priložnost, da se ozremo nazaj na prehojeno pot.
Na svet je privekal 21. julija 1927 in sojenice, ki so sklonile nad njegovo zibelko, so ga zaznamovale s pridnostjo, delavnostjo, poštenostjo in ljubeznijo do sočloveka.
Mnogo korakov na njegovi poti je bilo težavnih. Že zgodaj je spoznal, da življenje ni praznik, ampak delovni dan. (delo na kmetiji, nemška vojska, rusko ujetništvo, po vrnitvi domov še doslužitev vojaščine v JLA, zaposlitev v domačem kraju ...)
In želja po boljšem kosu kruha, po lepši bodočnosti, ga je zanesla v tujino, kjer se je z vsem žarom posvetil težkemu rudarskemu delu (28 let) in na delovnem mestu rudarja kmalu napredoval.
Med tem časom se je veliko ukvarjal tudi z družbenim in kulturno-prosvetnim delom. Dolga leta je bil predsednik društva »Slovenska beseda«, ki je povezovalo Slovence v tujini z domovino.
V usodo teh let mu je bila zapisana tudi žena Ruža, njegova življenjska sopotnica. Skupaj sta si zgradila lep topel dom, ognjišče, ob katerem bi se grela s svojimi otroki: Vladom, Zinko in Mileno.
Toda usoda je kruta. Ko je že štel mesec do vrnitve domov, mu je na smrt iztrgala iz družinskega kroga skrbno, ljubečo ženo. Vendar življenje moramo
vzeti tako, kakršno je! Pozabiti vse hudo, živeti je treba naprej, saj čas celi rane, čeprav brazgotine ostanejo.
Leta 1988 je postal član DU Markovci in takoj tudi gospodar društva. Lepo je skrbel za naš DOM in njegovo okolico ter za tekoče delo bufeta. Hitro za tem je sprejel funkcijo predsednika, se še bolj predal delu, skrbi za dobro počutje naših članov.
V sodelovanju s tajnico, člani UO in NO, so bila organizirana razna družabna srečanja, športne, družbene igre, tekmovanja, strokovna predavanja .
Mnogo časa je posvetil vzdrževanju in rednemu obnavljanju našega doma (večkrat prebeljena notranjost, urejeno stopnišče v nadstropje, obnovljeno ostrešje in fasada, nabava več OS in DI, ureditev okolice doma in še in še bi lahko naštevala). Napisano je bilo nešteto vlog, prošenj, utemeljitev na Občino Markovci za investicije.
Županu in svetnikom je bil hvaležen za vsa finančna sredstva, ki smo jih dobili.
Njegova največja zasluga, za kar je porabil dosti časa, truda, vztrajnosti in volje, pa je pridobitev zemljiško-knjižnega lastništva doma (rekreacijskega centra, kot ga uradno imenujemo), ki ga je imelo društvo prej samo v upravljanju.
Vedno in ob vsakem času je bil pripravljen za društvo storiti vse in to skoraj polnih 19 let. In, kar je pohvale vredno, »za svoje delo ni zahteval plačila«!
Prisrčna hvala za njegovo nesebično, humano delo vseh 19 let!
Ob njegovi 80-letnici in slovesu od predsedniškega mesta DU Markovci pa iskrene čestitke z željo, da ga še vsaj naslednjih 20 let spremljajo zdravje, zadovoljstvo, dobra volja, veliko veselih dni - skratka, sreča med svojimi dragimi!
Anica Kostanjevec
ci. To smo se že naučili. S tem se radi pohvalimo. Povemo, da smo sodelovali v takšnem in drugačnem mednarodnem projektu, saj domači itak več nič ne veljajo, da s starši in učenci sodelujemo predvsem na neformalni ravni, torej ne samo s klasičnimi govorilnimi urami in roditeljskimi sestanki, ampak predvsem v obliki druženj - pohodov, delavnic, piknikov, bralnih uric... Ja, to smo se naučili.
Ampak to vendar ni vse, kar učitelji počnemo! To je le pika na »i«. Našim staršem in vsej zainteresirani javnosti je potrebno vedno znova prikazovati in razgrinjati tako imenovani »prikriti kurikulum« učiteljevega dela ali delovnika. Vse tisto, kar je zadaj, vse tisto, kar da ali pa tudi ne rezultate ali to piko na »i«. Resnico, ki je javnost ne pozna, ker je nima od kod, ali pa je noče poznati, ker je potem lažje udrihati.
Ko razmišljam o večni dilemi, ali se učitelj rodi ali naredi, z gotovostjo upam trditi, da se odličen učitelj rodi, da pa se dober učitelj »naredi«. 1n oba sta potrebna.
Slabih v šoli naj ne bi bilo! Kdo bi moral za to poskrbeti? V prvi vrsti država z ustreznejšim sistemom izobraževanja. Mislite, da ni res? Da prelagam odgovornost na druge?
Ne. Je res. Pa še kako je res!
Pedagoški študij bi moral biti »poseben« študij za »posebne« ljudi!
Na pedagoških šolah ne potrebujemo ljudi, ki bodo polni faktografskega znanja s svojega predmetnega področja, ker potem to isto počnejo tudi v pedagoški praksi, ki pa je danes zasnovana na povsem drugačnih temeljih.
Napedagoških šolah potrebujemo ljudi in to tudi magistre in doktorje, ki bodo znali prisluhniti otroku, ki bodo znali z njim vzpostaviti odnos - z njegovim umom, telesom in dušo. Ljudi, ki ne bodo nosili v sebi zamer in ne sodb ter se bodo znali potruditi za vsakega učenca, ki je zaupan njihovi skrbi. Hkrati pa bi to naj bili ljudje, ki bodo znali biti tudi odlični sodelavci. Takšni, ki bodo opazili, takšni, ki se bodo kdaj tudi ponudili, takšni, ki bodo znali ceniti in pohvaliti in ki bodo v svojem sodelavcu znali prebuditi »notranjega učitelja ali razsodnika resnice«. Nekaj podobnega pravi tudi P. Sims v svoji knjigi »Spodbujanje odličnosti«.
Naše »bolonjsko« prenovljene univerze pa še vedno »pro-ducirajo« profesorje, magistre in doktorje, ki so ono prvo. Prav, vendar le-ti naj ostanejo v laboratorijih. Ti naj bodo raziskovalci, ti naj pišejo in filozo-firajo, saj ne rečem, da tudi teh stroka ne potrebuje. Jih, vendar naj bo več onih drugih, ki bodo prihajali v šole polni vedenja in znanja na teh drugih področjih, o katerih se jim sedaj niti ne sanja.
Ne. Ne smem biti krivična! Sanja se tistim, ki so rojeni učitelji in teh se v šolah ne izmer-no veselimo. One druge pa je potrebno tega naučiti.
No, kje sem že ostala? Ja, pri »prikritem kurikulumu« učiteljskega delovnika. Res je, da je učiteljeva tedenska obveza povprečno 22-urna. 1n seveda, vsak zemljan vidi, da do 40 ur manjka kar precej. Nam je torej ta razlika podarjena? Navidezno že!
Vi poskušajte seštevati, jaz bom samo naštevala: dnevna pisna priprava in izvedba za najmanj 3 do 4 predmete in seveda mnogo več oddelkov, pri-
prava in izvedba individualnega dela v oddelku za učence, ki presegajo standarde ali jih pač ne dosegajo, priprava in izvedba dopolnilnega in dodatnega pouka, priprava in izvedba interesnih dejavnosti, priprava in izvedba roditeljskih sestankov in skupne, individualne in pogovorne ure, priprava in izvedba razrednih ur, priprava in izvedba kulturnih, naravoslovnih, tehniških in športnih dni, priprava in izvedba interdisciplinarnih ekskurzij, priprava in izvedba šol v naravi in plavalnih tečajev, priprava in izvedba kulturnih minutk in državnih ter občinskih prireditev, priprava in izvedba množice tekmovanj, revij ter srečanj. Pomoč učencem pri raziskovalnih nalogah. Temu sledijo vsa-kotedenski delovni sestanki, evalvacija ali analiza dela in načrtovanje po tandemih ali parih in aktivih, načrtovanje dela s svetovalno službo - z mobilno specialno pedagoginjo, logopedinjo, pedagoginjo; izdelovanje individualiziranih programov za učence s posebnimi potrebami, kjer so močno vključeni tudi starši. 1ndividu-alno in skupinsko izobraževanje - študijske skupine, ki potekajo izven zavoda, individualno izobraževanje - načrtovani seminarji - izven zavoda, izobraževanje v okviru zavoda - najmanj 4/5 izobraževalnih konferenc, ki trajajo najmanj po osem ur in se izvajajo ob sobotah ali takrat, ko imajo učenci počitnice. Sodelovanje s svetovalci Zavoda RS za šolstvo in šport in ostalimi institucijami. Dežurstva med odmori in varstvo vozačev. Urejanje šolskih prostorov - razstave, oglasne deske... urejanje spletnih strani. Tedenske oddaje po šolskem radiu in povezovanje z regionalnimi in državnimi mediji, izdajanje šolskih glasil, sestajanje s šolsko skupnostjo učencev in izvajanje njihovih predlogov (plesi, srečelovi ...), priprava raznih analiz za Svet staršev in Svet šole in druge institucije . obveščanje staršev o uspehu, pisanje spričeval in zapisnikov in poročil ob ocenjevalnih obdobjih .
Se vam zdi, da bo dovolj za razliko do 40 ur tedensko?
Meni se zdi, da se tega preprosto ne da stlačiti v 8-urni delovnik.
1n sprašujem vas, če bi dosegli to, za kar se nekateri neizmerno prizadevajo, da bi učitelji bili v šoli od 7.00 do 15.00, kdaj bi potem vaši otroci imeli možnost sodelovati na vseh tekmovanjih, srečanjih, prireditvah, ki so največkrat v popoldanskem času in zvečer. Bi bili zadovoljni s tem, da se vsemu temu, na kar ste tudi vi in celotna slovenska javnost zelo ponosni, odrečemo, ker pač želimo videti učitelja v šoli do 15. ure, da bo pač samo eden od vseslovenskega delavskega razreda. Kdaj bi se, spoštovani starši, spoštovana javnost, dobivali z vami? Si boste za sodelovanje s šolo jemali dopust? Ali bomo komunicirali samo še preko e-pošte in »sms« sporočil?
Razmišljajte, sprašujte, pozanimajte se, kaj vaši učitelji počnejo. Z veseljem vam bodo razložili, kaj vse spada v njihovo delovno obvezo, pa čeprav se vam zdi, da jih večina odhaja iz šolskih stavb že ob 12.00.
Dovoljeno nas je kritizirati, ko si to zaslužimo.
Zaželeno pa je tudi pohvaliti, ker si tudi to zaslužimo. Alenka Čurin Janžekovič, prof. - ravnateljica OS Tomaž pri Ormožu
Foto: arhiv
Û
LU
er
<
û
<
er
cD <
SLOVENSKA BISTRICA
SLOVENSKA BISTRICA - TREND TALNE OBLOGE
Čopova 1 (v centru, nasproti pošte)
2310 Slovenska Bistrica
Po-Pe: 8-18, So 8-12; Tel.: 02 843 0254
ULEZANA MAST
GIMNAZIJEC Z MATURO
DOMAČE ŽENSKO IME, OTILIJA
MESTO V WYOMINGU
PISANA TROPSKA PAPIGA
BIKOVO OGLAŠANJE
TREPALNICA
PRIZEMSKI DALJNOGLED
TRGANJE (V MEDICINI)
EVA NOVAK
MAŠA ZA
UMRLE
NEMŠKO MESTO NA SAŠKEM
NAŠA POLITIČNA STRANKA
PREBIVALEC KOJSKEGA
GLAVNO MESTO GRČIJE
13
20
TONE BOLE
FR. LITER. NAGRADA
BEBCI
GRMIČASTA RASTLINA
DEKLARACIJA
ARABSKI OKRAS
IZ BESED KEBA + SARA
OTON ŽUPANČIČ
ŠTEFAN NEMEŠ
4. IN 5. VOKAL
DRUŽBA ZA AVTOCESTE
19
DIRIGENT JANIGRO
AMERIŠKI BOKSAR LOUIS
OBUTEV (ZASTAR.)
NADSTROPJE V HIŠI
STRAN NEBA, VZHOD
PODJETJE ZA UVOZ REZERVNIH DELOV
ŠPORTNI STADION V BUDIMPEŠTI
RUDI MOHORKO
BEOTIJEC, AONEC
HOTEL V
BOHINJU
KLIČNO ZRNCE
SEVERNO-IRSK NOGOMETAŠ (GEORGE)
15
CERKVENO PETJE
TVOREC DELA, PISATELJ
i8
POGANJEK, KLICA
DRŽAJ NA STREMENU
AFRIŠKI JEZIK
UROS NOVAK
ZLI DUH
OLEG KAGAN
SILIKONSKI KAVČUK
KAR SE SCIMI
2i
VDOR IKER TRAKULJE
AVTOKRI-TIČNOST
HRVASKI ZGODOVINAR NOVAK
OGNOJEK, ABSCES
NINO ROBIC
TEBANSKA KRALJICA
FRANCOSKI
SLIKAR TOULOUSE-LAUTREC
PRIVRŽENEC EMPIRIZMA
TITAN
MADRIDSKI NOGOMETNI KLUB
22
ii
OKOLJE, OKOLIŠ, MILJE
RODOMOR
KUHINJSKA ZAČIMBA
i2
ZVOK
NOGOMETNI TRENER (MATJAŽ)
AFRIŠKA DRŽAVA, GL. MESTO AKRA
MODEL FORDA
ZNAMKA ORANŽADE
ŽENSKA OBLEKA ZA POSEBNE PRIOŽNOSTI
AMERIŠKO IZRAELSKI ARHITEKT (ALAN)
KRISTALASTA KAMNINA
HRVAŠKO LETOVIŠČE PRI OPATIJI
iB
STANE POTOKAR
MESTO NA FRANCOSKI RIVIERI
CELOVŠKI HOKEJSKI KLUB
PREGOVOR
IGOR STRAVINSKI
ITALIJANSKI
TEKAČ (GIUSEPPE)
GRŠKA BOGINJA USODE
RUDI TROJNER
MEDNARODNA SMUČARSKA ZVEZA
IZ
BESEDE CIAN
FRAN TRATNIK
VELIKA NAGRADNA KRIŽANKA - TREND TALNE OBLOGE SLOVENSKA BISTRICA
1.	nagrada: darilni bon v vrednosti 41,73 €
2.	nagrada: darilni bon v vrednosti 25,04 €
3.	nagrada: darilni bon v vrednosti 16,69 €
Nagrade prispeva podjetje LIMEX SI PRODAJA TALNIH OBLOG d.o.o., ŠLANDROV TRG 23, 3310 Žalec
Nagrade niso prenosljive na drugo osebo in jih ni mogoče zamenjati za gotovino. Rešitev križanke je geslo, ki ga dobite iz črk na označenih poljih. Rešitev napišite na izrezan kupon (ne fotokopiran!), ga nalepite na dopisnico in pošljite na naslov: Radio Tednik Ptuj d.o.o., Raičeva 6, Ptuj, do torka 13. novembra 2007. Imena nagrajencev bodo objavljena v Štajerskem tedniku, ki izzide 16. novembra 2007. Potrdila o nagradah bodo nagrajenci dvignili v TREND TALNE OBLOGE, Čopova 1 (v centru nasproti pošte), 2310 Slovenska Bistrica.
i	2	3	4	LOI	B
l	8	9	1	11	12
i3	i4	i5	iB	il	18
i9	20	2i	22	■■■	u
					TTT1
				TALN E	OBLOGE
Ime in priimek: Naslov:
Davčna št.:
Tel.:
i
4
VRAŠČANJE
5
il
i0
3
SILICIJ
Ptuj • V bivši Pepsi pandi Maska caffe
Vabijo dobra kava, izbrani čaji in slaščice
Foto: S. Kozel
Miran Kovačič in Romano Petek sta v bivšem Pepsi baru, nekoč kultnem lokalu Ptuja, uredila lokal Maska caffe, ki bo podnevi vabil s kavarniškim ambientom, v večernih urah pa z glasbenim programom. Maska caffe je prvi lokal na Ptuju z urejeno kadilnico.
Znana ptujska gostinca in podjetnika Miran Kovačič in Romano Petek sta v prostorih nekdanje Pepsi Pande, še prej Pepsi bara, nekoč kultnem lokalu Ptuja, uredila lokal Maska caffe.
Za goste so ga odprli 8. novembra. V skupno naložbo sta šla s prepričanjem, da v partnerstvu dveh lahko gostom ponudita več, s skupnimi močmi sta naredila nekaj lepega za Ptuj, za domačine in obiskovalce. Dnevno kavarniško ponudbo bodo gradili na dobri kavi in posebni ponudbi pravih čajev. Stavijo pa tudi na izbrano ponudbo slaščic, rogljičkov in raznega drobnega pekovskega peciva. Ob petkih in sobotah bo Maska caffe dobil nočni pridih z nastopi različnih glasbenih gostov. Lokal bo odprt vsak dan v tednu, tudi v nedeljo, ko ga bodo odpirali po 15. uri. S ponudbo slaščic v tem času bodo poskušali zapolniti vrzel v tovrstni ponudbi v starem mestnem jedru ob nedeljah, ko gostje zaman iščejo posladke. V sklopu novega ptujskega lokala je tudi soba za otroke, kjer bo stalno prisotna animatorica, da bodo mamice in očetje lahko v miru popili kavico in se posladkali. Poskrbela sta tudi za kadilce, kot ena prvih ptujskih gostincev sta uredila kadilnico po vseh predpisih. Miran Kovačič in Romano Petek sta lokal Maska caffe odprla v okviru novoustanovljenega podjetja Miro - Maska, d. o. o. Njuna želja je, da bi blagovno znamko Maska caffe razširila v slovenski prostor.
Gostom želita ponuditi najboljše, zato dajeta poudarek kvaliteti, saj želita na tej lokaciji vabiti goste še dolgo vrsto let. Z novo pridobitvijo je zadovoljen tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan, ki je podjetnikoma zaželel uspešno delo.
Za prijetne trenutke na otvoritvi sta poskrbela profesionalna plesalca PK Pingi
Maribor Daniela Pekič in Jernej Brenholc, pridružili sta se jima mladi saksofonistki iz Glasbene šole Karola Pahor-
ja Ptuj Šošana Frank Ličina in Tjaša Vidovič, zapela pa je tudi Ela.
MG
Ponudba rabljenih vozil
Znamka
FIAT ST1L01.9 JTD3VDYN VW PASSAT 1.8 T PEUGEOT 406 2,0 HDI FIAT PANDA 4X4 FIAT MAREA WEEKEND 1.8 ELX FIAT PANDA 1,2 4X4 CLIMBING FIAT PUNT01.2 SX
RENAULT SCENIC 1,9 DCI	1
FIAT ULYSSE 2.2 JTD
ALEA ROME0146%
ermOEN JUMPER F. 35 LH 2.2
OPEL ASTRA KARAVAN 1.7TDI 16V ENJOY
FIAT ST1L01,9 JTD DYNAMIC
Avtocenter Prstec d.o.o.,
Ob Dravi 3a, Ptuj
Tel.: 02 782 30 01, GSM: 040 911 000
Barva	Letnik Cena €
KOV. T. MODRA T. MODRA KOV. ZELENA RDEČA KOV. SREJ TEMNI
KOV. SREBRNA ČRNA
(hladilnik tovornega prostora) SREBRNA V. SREBRNA
SERVIS IN PRODAJA VOZIL
ugodni prepisi nakup možen tudi brez pologa
Že šest let je varovanka Doma upokojencev Ptuj, pred tem pa je živela na kmetiji, kjer je rodila tri sinove, sedaj pa so ji v veliko veselje štirje vnuki in šest pravnukov.
V življenju je hotela postati učiteljica, pa je ostala na kmetiji kot najmlajša. Njen dom je bil center druženja moške mladine v takratni KS - nogomet, hokej, atletika, košarka, sama pa je bila vseskozi aktivna pri organizaciji Rdečega križa, aktivno je sodelovala v dramski sekcji, bila je večkratna krvo-dajalka in vodja krajevne knjižnice.
Zdravje ji še vedno služi in se zelo dobro počuti v domu, kjer
izredno lepo skrbijo zanjo. Obiska je bila zelo vesela, zlasti še
Rogoznica • 90 let Elizabete Vamberger
Še na mnoga leta!
Predstavniki Društva upokojencev Rogoznica, predsednik Janko Mlakar, tajnik Stanko Menoni in njena odbornica Jožica Kolarič, so 23. oktobra v Domu upokojencev Ptuj obiskali članico društva Elizabeto Vamberger iz Rogoznice za njen častitljivi jubilej, 90-letnico.
Okrog nas in v nas ¡e zanimivega celo več, kot si upamo priznati. Zaradi bogastva vinogradniške, vinarske in vinske različnosti, bogastva vinskih kleti, šeg in navad in duhovne ustvarjalnosti tu živečih ljudi, vas s ponosom vabimo na
Martinovanje na Ptuju - v mesto trte in vina,
od 9. novembra do 11. novembra 2007 na kraj dogajanja, Miklošičeva ulica. Novi lig in dvorišče Ptujske vinske kleti.

Vino ni rado samo, ima rado izbrano glasbo, dobro družbo in zato se prazniku »Martinovanje 2007 na Ptuju« pridružite tudi vi. Dobrodošli v mestu trte in vina.
PROGRAM MARTI NOVAN J A 2007
Petek, 9- novembra 2007
Od 11. ure - dalje bodo na stojnicah svoje dobrote ponujali vinogradniki, turistične kmetije in društvo kmečkih žena. Na Novem trgu in dvorišču
Ptujske kleti bo kulinarične dobrote ponujalo PP Gostinstvo, za dobro kapljico pa bo skrbela Ptujska klet. Ob 11. uri - bo na Ptujskem gradu predstavitev projekta »Grajska vinske klet« v organizaciji Pokrajinskega muzeja Ptuj. Do 12. ure - nastop ansambla Donačka s pevko. Ob 12. uri - nastop skupine Štajerski koledniki. Ob 12.45 - nastop Mešanega pevskega zbora DU Ivan Rudolf Breg. Od 13. do 15. ure - na dvorišču Ptujske kleli predstavitev in degustacija novega vina Haložan. Ob 13.30 - nastop ansambla Donačka s pevb. Ob 15.30 - nastop Starih prijateljev iz Kicarja
Ob 16. uri - nastop Turističnega društvo iz Podlehnika - prikaz vinogradniških opravil in običajev. Od 17.30 do 20.30 - zabava z narodno zabavnim ansamblom Štajerski Baroni. Od 21. ure do 23. ure - zabava s skupino Kvinton.
Sobota, 10. novembra 2007
Ob 10. uri - nastop Ptujskega noneta. Ob 11. uri - inavguracija vinske kraljice do leto 2009. Ob 12. uri - vinogradniške igre. Ob 14. uri - razglasitev zmagovalcev vinogradniških iger. Ob 14.30 - zabava z ansamblom Koštruni. Ob 16. uri - nastop Moškega pevskega zbora DU Budina Brstje. Ob 16. uri - sveta mašo in blagoslov mošta v cerkvi Sv. Jurija na Ptuju. Ob 16.30 - nastop folklorne skupine Bolnišnica DPD Svoboda Ptuj. Ob 17.30 - zdravica župana Mestna občine Ptuj, dr Štefana Celana. Od 18. do 22. ure - šegavi krst mošta in zabava z ansamblom Koštruni.
Nedelja 11. novembra 2007	__ I>\
Ob 9. uri - tradicionalno srečanje FECC Slovenija.	' ~<ž
Ob 10. uri - koncert pihalnega orkestra Ptuj.
Ob 11.11 - inavguracija princa karnevala Kurentovanja 2008.
Ob 12. uri - kulturno zabavni program PD Cirkovce- godba Pepi krulet in folklorno skupina.
Od 14 ure dalje - dan odprtih vrat vinskih kleti na VTC13- Mestni vrh, Grajenšča^ Krčevina pri Vurberku, Drstelja, Jiršovci, Janežovski vrh in Destrnik.
Organizator: Mestna občina Ptuj
T
W_Y <___I _ . _______l_______
šopka in priložnostnega darila.
Janko Mlakar
Foto Langerholc
Predstavniki DU Rogoznica na obisku pri Elizabeti Vamberger
Naj k boljši kakovosti življenja prispeva tudi izboljšano kurilno olje. Novo aditivirano kurilno olje OMV futurPlus stane prav toliko kot običajno ekstra lahko kurilno olje, vendar zagotavlja več toplote. Inovativne rešitve skupine OMV odslej tudi v vašem domu. Za naročilo pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 2332.
Več kot gibanje. OMV
Mali oglasi
STORITVE
35 LET SOBOSLIKARSTVA - PLESKARSTVA Ivana Bezjaka, s. p., Vi-tomarci. Brušenje parketa, fasade. Izkušnje, svetovanje, kvalitetno delo. Priporočamo se. Tel. 757 51 51, GSM 031 383 356; www.pleskar-stvo-bezjak.si.
PVC OKNA IN VRATA ter izvedba predelnih sten, spuščenih stropov in izdelava mansardnih stanovanj -ugodno. Sandi Cvetko, s. p., Lešnica 52, Ormož, GSM 041 250 933.
UGODNA PRODAJA: stenski opaž: 12, 16, 20 mm, ladijski pod, bruna, rezani les, možna dostava. Informacije 03 752 12 00, GSM 041 647 234, tinles@siol.net, TIN LES, d. o. o., Stranice.
ZA DVORIŠČA, dovozne poti in gradnjo dostavljamo sekanec, pesek in gramoz. GSM 041 676 971, Prevozništvo, Vladimir Petek, s. p., Sovreto-va pot 42, Ptuj.
IZVAJAMO vsa gradbena dela: novogradnje, adaptacije, ometi, ograje, polaganje tlakovcev, izdelava škarp ter manjši izkopi, ugodno. Se priporočamo. Zidarstvo Hami, Milan Ha-meršak, s. p., Jiršovci 7 a, Destrnik, telefon 051 415 490.
PROFINISH popravilo poškodbe po toči in drugih udrtin na os. vozilih brez lakiranja. Stanko Zagoršek, s. p., Drstelja 23 b, Destrnik tel. 031 666 774.
SERVIS TV-aparatov ter ostale elektronike. Servis pralnih in sušilnih strojev. Storitve na domu. RTV servis, Elektromehanika Ljubo Jurič, s. p., Borovci 56 b. Tel. 755 49 61, GSM 041 631 571.
PREMOG, drva, gramoz (sekanec) zelo ugodno z dostavo. Prevozništvo, Vladimir Pernek, s. p., Podlehnik, Se-dlašek 91, tel. 041 279 187.
A
TESNJENJE oken in vrat s silikonskimi tesnili, žaluzije in lamelne zavese. Hišni servis Stinng, Tomaž Šerbec, s. p., Brstje 5 b, Ptuj. GSM 031 621 594.
RAČUNOVODSTVO za s. p. in d. o. o., Gorazd Tušek, s. p., Medribnik 27, Cirkulane. Tel. 031 811 297.
FASADE iz stiroporja, mineralne volne, barvanje fasad, zaključni ometi, vsa notranja slikopleskar-ska dela. Jože Voglar, s. p., Za-bovci 98. tel. 041 226 204.
PREDSEZONSKI popust za zimske avtoplašče in posezonski popust za letne avtoplašče do 30 %. Vulkanizerstvo, Zdravko Lamot, s. p., Ulica svobode 13, 2204 Miklavž. tel. 02 629 62 77.
MS
AVTOSERVIS, avtoličarstvo, avtokleparstvo, sklepanje zavarovanj Adriatic Slovenica, dela izvajamo za vse zavarovalnice, Miroslav Slodnjak, s. p., Dornava 24, 041 755 253.
KMETIJSTVO
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo vse vrste hlodovine, možnost odkupa na panjih. Aleksander Šket, s. p., Irje 3 d, 3250 Rogaška Slatina. Ostale informacije dobite na tel. 041 326 006.
PRODAJAMO jabolka za ozimnico, sorte janagold, zlati delišes, idared. Sadjarstvo Ber, Kočice 38, Žetale, tel. 769 26 91, možna dostava.
PRODAM brejo telico v četrtem mesecu ter teličko, 120-kg, svinjo za zakol od 150 do 200 kg, domače reje. Telefon 041 299 383.
PRODAM prašiča teže okrog 25 kg. Tel. 766 87 91.
PRODAM krmno peso. Marija Kukec, Muretinci 5, tel. 740 86 02.
KUPIM traktor IMT, Ursos ali Zetor in kmetijske priključke. Tel. 041 679 937.
PRODAJAMO gosi za nadaljnjo rejo ali očiščene. Tel. 041 929 136 ali 764 70 41.
PRODAM dve svinji, težki po 170 kg, domače reje. Tel. 753 32 61.
MENJAM suha drva 12 m3 za koruzo, lahko v storžih, ali ječmen. Tel. 03 582 75 74, zvečer.
KUPIM okrogle bale kvalitetne ter prodam pujske. Tel. 758 03 21, zjutraj ali zvečer.
PRODAM suho luščeno koruzo iz ko-ruznika, ovrečeno, cena 0,24 €. Tel. 782 10 41.
PRODAMO telico, brejo 8 mesecev, in pujska, težkega 140 kg, domače reje. Tel. 769 13 91.
PRODAM hlodovino za drva. Dostava z gozdarskimi kamionom. Inf. na 041 657 796.
PRODAM prašiče, težke od 100 do 130 kg. Tel. 051 399 147.
PRODAM več jelenov, damjakov, možen lastnih odlov. Tel. 040 188 337.
PRODAM slivovo žganje. Telefon 772 07 21.
PRODAM prašiče, težke 45 kg. Telefon 757 67 51.
PRODAM suha bukova drva, metrska, razkalana, z dostavo. Telefon 740 80 17, 041 312 6 21.
PRODAM odojke. Telefon 769 39 41.
PRODAM odojke, prašiče okrog 100 kg in svinjo 230 kg, domače reje. Telefon 051 259 602.
PRODAM reporeznico na motor. Telefon 041 577 008.
PO KONKURENČNIH cenah odkupujemo hlodovino: bukev, hrast, jesen, javor, posebej smo zainteresirani za oreh, hruško in češnjo. Možnost odkupa tudi na panju. Tel 02 769 15 91 ali 041 610 210.
NEPREMIČNINE
VRSTNO hišo na Ptuju 230 m3, mestni plin, prodam. Tel. 040 551 370, po 18. uri.
PRODAM hišo v Krčevini pri Vurber-ku, v račun vzamem stanovanje. Tel. 041 595 158.
V	NAJEM oddam opremljen telefonski studio na Ptuju. Poslovni center Drava. Tel. 041 459 381 ali 228 8356
PRODAM enosobno stanovanje na Ptuju. Informacije 041 268 682 po 15. uri.
PRODAM zidan vikend na Kogu pri Ormožu. Telefon 041 672 449.
PRODAM dvostanovanjsko hišo v Ptuju. Cena po dogovoru. Informacije na telefon 0049 160 863 1422.
V	NAJEM ODDAM enonadstropno hišo v Ptuju pri Roku, Finžgarjeva ulica 11, možnost poznejšega odkupa. Telefon 02 782 71 41, 031 285 593.
V	NAJEM ODDAM garažo v ulici Pete prekomorske brigade. Telefon 040 804 807.
INSA^ nepremičnine
EUROPARK Maribor
tal.: 02/33 05 800, 041/61 71 69, 040/66 33 00
PRODAMO dvostanovanj. hišo, Destemik, i; I. gr. 1965, v izmeri 235 m2, etažnost: P+E, v celoti adaptirana leta 2003, zemljišče obsega 3024 m2, vpisana v ZK, ID:1340 PRIPOROČAMO! CENA: 179.900 eur AUM1MJ1IL
DOM IN STANOVANJE
PAR brez otrok najame hišo ali stanovanje na Ptuju ali okolici, lahko tudi Kidričevo. Tel. 040 516 071.
MOTORNA VOZILA
PRODAM osebni avtomobil Renault clio 1,2, letnik 1999, 43 KW, dobro ohranjen, cena 2300 evrov oziroma po dogovoru. Tel: 766 01 01, 040 316 558.
DELO
ZAPOSLIMO kreativno inovativno dinamično osebo, ki zna svoje znanje izpolnjevati in dopolnjevati. Foto Langerhorlc, Prešernova 2, Ptuj. Tel. 041 345 661.
PRIDEM pomagat pospravljat stanovanje in likat. Telefon 031 553 556.
RAZNO
PRODAM mladiča nemškega ovčarja, mešanec, starega 10 tednov. Tel. 041 336 037.
FRAJTONERICO, otroško, z dodatnim gumbom, kupim. Tel. 041 591 205.
PRODAMO zimske gume M plus S štev. 175/70 R 14 s platišči in malo rabljene, cena po dogovoru. Telefon 031 511 986.
PRODAM sušilni stroj Gorenje, kon-denzacijski, novi, telefon 041 485 754.
KUPIM starine: pohištvo, slike, boge-ce, ure, steklo, lonce in drobnarije. Plačam takoj. Telefon 041 897 675 ali 779 50 10.
Prireditvenik
QllriililiMJiMiBllfi
C 02/22 80110 SoliSi
Razlagova 24, Maribor
i
or I
SAMOPLAČNIŠKA ZOBNA ORDINACIJA
dr. dent. med. Zvon ko Notesberg
Trajanovo 1, Ptuj [ob Mariborski cesti), tel.: 02 780 6710
ZOBNOPROTETIČNI NADOMESTKI V 5 DNEH
možnost obročnega odplačila
KIA cee'd:_____
in 7-letna garancija
5. zvezdic za .varnost
Adecco
better work, better life
Adecco je največje podjetje na svetu za zagotavljanje storitev na področju upravljanja s človeškimi viri in trenutno sodi med 500 največjih podjetij na svetu.
Ste kreativni, ambiciozni, imate organizacijske sposobnosti? V sebi združujete željo po odkrivanju novega in željo po timskem delu?
PRIDRUŽITE SE MLADEMU KOLEKTIVU IN POSTANITE DEL CENTRA ZABAVE, UDOBNEGA POČUTJA IN DRUŽENJA!
Naš naročnik je mlado podjetje z jasno vizijo, ki išče nove sodelavce v zabaviščnem centru na območju Murske Sobote, in sicer:
•	PROGRAMSKEGA VODJO - m/ž (zahtevana vsaj VI. stopnja izobrazbe in izkušnje iz marketinškega področja),
•	UPRAVLJALCA KINODVORAN IN BOWLINGA - m/ž (zahtevana vsaj V. stopnja izobrazbe tehnične smeri) ter
•	ANIMATORJA - m/ž (zahtevana vsaj V. stopnja vzgojiteljske, pedagoške ali druge ustrezne smeri in izkušnje z animiranjem otrok).
Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju ter visoko motiviranem kolektivu, ki spodbuja osebni in profesionalni razvoj svojih članov. Zaposlitev je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem.
Prijave zbiramo na naslovu: Adecco H.R. d.o.o., Ciril-Metodova 34, 9000 Murska Sobota ali na elektronskem naslovu: katja.rogan@adecco.si. Rok za prijavo je 21.11.2007.
Adecco
better work, better life
Adecco je največje podjetje na svetu za zagotavljanje storitev na področju upravljanja s človeškimi viri in trenutno sodi med 500 največjih podjetij na svetu.
Ste kreativni, ambiciozni, imate organizacijske sposobnosti? V sebi združujete željo po odkrivanju novega in željo po timskem delu?
PRIDRUŽITE SE MLADEMU KOLEKTIVU IN POSTANITE DEL CENTRA ZABAVE, UDOBNEGA POČUTJA IN DRUŽENJA!
Naš naročnik je mlado podjetje z jasno vizijo. K sodelovanju vabimo ustvarjalne, urejene in organizirane GOSTINSKE DELAVCE v zabaviščnem centru na območju Murske Sobote :
•	VODJO GOSTINSTVA IN KULINARIKE - m/ž (zahtevana vsaj V. stopnja izobrazbe gostinske, turistične ali druge ustrezne smeri),
•	VODJO KUHINJE - m/ž (zahtevana izobrazba za kuharja ali priučenega kuharja z delovnimi izkušnjami s pripravo vseh vrst jedi),
•	VODJO STREŽBE - m/ž (zahtevana gostinska izobrazba in vsaj 5 let delovnih izkušenj) ter
•	PICOPEKA - m/ž (zahtevana izobrazba za kuharja ali priučenega kuharja z delovnimi izkušnjami s pripravo in peko vseh vrst pic).
Izbranim kandidatom ponujamo delo v dinamičnem okolju ter visoko motiviranem kolektivu, ki spodbuja osebni in profesionalni razvoj svojih članov. Zaposlitev je za nedoločen čas s 3-mesečnim poskusnim obdobjem.
Prijave zbiramo na naslovu: Adecco H.R. d.o.o., Ciril-Metodova 34, 9000 Murska Sobota ali na elektronskem naslovu: katja.rogan@adecco.si. Rok za prijavo je 21.11.2007.
B6LCONT <,,„.
Hardek 34/g, 2270 ORMOŽ tel.: 02/741 13 80, www.belcont.si
Priporočamo se s svojimi izdelki in storitvami:
NAŠA IZVEDBA ■ VAŠA TOPLINA DOMA, RADOST ŽIVLJENJA
priznanje za najboljše dosežke v gradbeništvu:
poslovna skupina • ZA MONTAŽO PVC 1	?
v okna v vrata
v garažna vrata F industrijska vrata
senčila zimski vrtovi izolacijske steklene fasade
DANA BESEDA OBVEZUJE
Petek, 9. novembra
13.00
14.00
16.00
17.00
17.00
18.00 18.00
18.00 19.00
19.00 19.00
20.00 20.00 21.00
do 15.00 Ptuj, dvorišče Ptujske kleti, predstavitev in degustacija novega vina Haložan
Dolena, kmetija Pajnkiher, martinovanje ob golažu, kostanjih in moštu, ob tradicionalnem Martinovanju v Občini Videm
Dornava, pred gasilskim domom, Martinovanje, vabljeni na kostanje in martinovo klobaso, vabijo Orači iz Dornave
Strmec pri Leskovcu, tradicionalni krst mošta in ponudba tipičnih martinovih jedi, ob tradicionalnem martinovanju v občini Videm Ptuj, Romanski palacij ptujskega gradu, predstavitev pesnike zbirke Ptujča-na Janeza Laha »Tovarna razgradnja življenja« Slovenska Bistrica, delavnica, digitalna fotografija
Hajdina, v šotoru na trgu pred občino, 7. nagradna revija Štajerska frajtona-rica«
Bukovci, v večnamenski dvorani, Zahvala jeseni
Ptuj, Refektorij minoritskega samostana, Viktorinov večer, Glejte, človek! Robert Friškovec - duhovnik, zaporniški vikar, glasbeni utrinek Andrej Kos - harmonika
Maribor, SNG, balet Pepelka, premiera, VelDvo, za abonma Opera premiera in izven
Ptuj, CID, tolkalska delavnica
Središče ob Dravi, tradicionalni Martinov koncert Godbe na pihala Središče ob Dravi
Ptuj, CID, koncert zasedbe Footprints
Ptuj, hotel Mitra, festival »Vino ni voda« predstavitev Vinarstva Zlati grič Ptuj, hotel Mitra, glasbeni nastop Staneta Hebarja in Karin Zemljič ob spremljavi ter pokušina vrhunskih vin in domačih sirov Ptuj, Park hotel, tridnevni martinov paket, okušali boste lahko mlada vina Ormož, Martinov dan za mlade
Sobota, 10. november
8.00 do 17.00 Cerkvenjak, avla KD Cerkvenjak, razstava Pridelki naših kmetij, pridelki, ki so pridelani na naših njivah, vrtovih, videli pa boste lahko tudi orodja, ki so ga nekoč uporabljali pri raznih opravilih, razstavo je pripravilo TD Cerkvenjak v sodelovanju z OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž in zbirateljem starin Feliksom Rajhom 9.00 Ptuj, restavracija Gastro v Rajšpovi 16, zdravstveno predavanje »Glivične
okužbe nohtov na nogah ter telesna aktivnost diabetikov, sledi tudi kulturni program s pevkami Gmajnaricami iz KD Valentin Žumer Hajdina, organizira Društvo Diabetikov Ptuj ob Mednarodnem prazniku diabetikov 10.00 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava za otroke Pika Nogavička, za
abonma Kresnička in izven 10.00 Ptuj, Martinovanje na Ptuju, nastop Ptujskega noneta, vinogradniške igre ... 11.00 Maribor, SNG, drama Vilinček, MalOd, za izven
11.30 Ptuj, kulturna dvorana Gimnazije, predstava za otroke Pika Nogavička, za
abonma Zvezdica in izven 13.00 Skorišnjak pri Blaževi kapeli, sveta maša in krst mošta, ob tradicionalnem
martinovanju v občini Videm 15.00 Hajdina, v farni cerkvi 12. tradicionalna prireditev »Iz mošta vino - pridi na Hajdino!«
16.30 Hajdina, v šotoru na trgu pred občino, osrednja prireditev ob 9. prazniku
občine Hajdina 17.00 Ptuj, CID, žonglerska delavnica
18.00 Podlehnik, krajevna dvorana, martinovanje in kulturna prireditev s prikazom
starih običajev, vabi TD Podlehnik 18.00 Slovenska Bistrica, hotel Leonardo, plesni večer
19.00 Maribor, SNG, balet Pepelka, VelDvo, za abonma Opera sobota in izven 19.00 Pobrežje, v vaškem domu, tradicionalno martinovanje ob kvintonu, ob
tradicionalnem martinovanju v občini Videm 19.30 Maribor, SNG, drama Gospa ministrica, StaDvo, za izven 20.00 Ptuj, CID, večer starega rocka
21.00 Ptuj, hotel Mitra, Jazz standardi Stane Hebar - kitara, Karin Zemljič - vokal
-	Ptuj, Martinovanje na Ptuju - v mesto trte in vina
-	Ptuj, CID, novinarska skupina in tečaj bas kitare
-	Ormož, Martinova sobota
Nedelja, 11. november
9.00
10.00
10.00 14.00 17.00
Ptuj, Martinovanje na Ptuju, tradicionalno srečanje FECC Slovenija, koncert pihalnega orkestra Ptuj .
do 17.00 Cerkvenjak, avla KD Cerkvenjak, razstava Pridelki naših kmetij, pridelki, ki so pridelani na naših njivah, vrtovih, videli pa boste lahko tudi orodja, ki so ga nekoč uporabljali pri raznih opravilih, razstavo je pripravilo TD Cerkvenjak v sodelovanju z OŠ Cerkvenjak-Sv. Andraž in zbirateljem starin Feliksom Rajhom
Hajdina, slavnostna maša ob prazniku sv. Martina z blagoslovitvijo daritve-nega oltarja in glavnega martinovega oltarja
Ormož, martinov dan za najmlajše, brezplačni zajtrk, delavnice, čarovnik . Vareja, prostori ŠD AS in KTED, zaključek martinovanja v občini Videm Maribor, SNG, balet Pepelka, VelDvo, za abonma Opera popoldanski in izven
Slovenska Bistrica, pri Frešerju, martinovanje Društva vinogradnikov Slovenska Bistrica
Ponedeljek, 12. november
Ormož, tradicionalni Martinov sejem
TV Ptuj
Sobota ob 21.00 in nedelja ob 10.00 uri: Graška gora
poje in igra 2007 - 2. del. Nastopajo: Ansambel Kamnik, Ansambel Prosen, Ansambel Šestica, Ansambel Ta prvih šest, Ansambel
Roka Žlindre, Ansambel Veseli svatje, Ansambel dečki iz bregov, Ansambel Veseli Gorenjci. Poljudna oddaja: Moč polnega življenja.
Kino Ptuj
9., 10. in 11. november, ob 17.30 Divji valovi (sinhronizirano v slovenščino) - animirana komedija. Ob 19.00 Ljubezenski recept - romantična komedija. Ob 21.00 Art program: Zlata vrata - zgodovinska drama.
KREDITI do 30 LET
- mobilno bančništvo -
• POTROŠNIŠKI - GOTOVINSKI
-	tudi za dohodke nižja od 400 EUR
-	poplačamo vam stara kredite
STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI
n,:051 804 324
KAKOVOST JE PRVA
CENTRALNA KURJAVA VODOVOD
Strelec Franc s.p., Prvenci 9 b, Markovci
tel. 743 60 23 GSM 041 730 857.
POSOJILA
TEL.: 02/252 77 01 GSM: 051/204 654
Gorfin d.o.o. PE Mlinska ul. 1, MARIBOR
Kranjska c. 4 Radovljica
KLEPARSTVO
ROBERT HERCOG, S.p. Hermanova ul. 3, PTUJ
02/787-88-30,031/500-598
Izdelujemo in montiramo
-	pokrivanje vseh vrst streh
-	žlebovi in kleparski izdelki
-	suhomontaža Knauf, Armstrong
-	stenske in stropne obloge
-	laminati, lesene stopnice
petovfebvto
PETOVIAAVTO PTUJ d.d., Ormoška cesta 23, 2250 Ptuj, Tel: 02 749 35 47; www.petovia-avto.si
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
M0DEL	LETNIK	CENA	KM	BARVA
RE SCENIC 2.0 HT	1996	3.200	190.000	MODRA
RE IAGUNA GRAND. 2.2 DCIINIT.	2005	15.500	101.527	TEM. ZELENA
OPEL ASTHA 1.8 KARAV.	2001	4.300	138.000	BELA
RE CLI01.2 STORIA	2007	ŽE 00 8.362	VEČ VOZIL	VEČ BARV
CITROEN PICASSO 1.6HDI ELEGANCE	2005	11.600	108.134	ČRNA
PEUG0T3D7 SW 2,0/IBV	2003	10.400	124.497	ČRNA
RE MEGANE 1.6/1BV ali 1.5 DCI	2007	ŽE 0013.600	VEČ VOZIL	VEČRARV
MERCEDES 200 COI KARAV.	2002	14.500	149.000	ČRNA
SEAT IRIZA 1.4	2005	8.200	10.500	BELA
RE MEGANE 1,5 DCI EXP.CONF.	2004	8.500	125.170	BELA
RE LAGUNA 1,9 DCI EXPRESS.	2006	13.990	56.205	ČRNA
RE LAGUNA 1,9 DCI DYNAMIQUE	2005	14.600	125.761	SIVA
RE LAGUNA 1,9 DCI EXPRESSION	2004	8.800	115.346	BELA
RE ESPACE 2,2 DCI HEUUS	2005	19.180	93.850	SRERRNA
RE ESPACE 1.9 DCI EXPRESSION	2004	13.700	129.306	ČRNA
ODKUP, PRODAJA, MENJAVE VOZIL PREPISI, KREDITNA POLOŽNICE, LEASING
Ptujska c. 68, Miklavž (Maribor), tel.: 02/ 629 1662, avto.miklavz@email.s
www.avtomiklavz.si
ZNAMKA	LETNIK	CENA«	OPR.	BARVA
CITROEN BERUNG0 2,0 HDI	2004	8.950,00	KLIMA	KOV. MODER
CITROEN XSARA PICASSO 2,0 HDI	2004	9.700,00	AVT.KUMA	SREBRN
CITROEN C51,6 HDI	2005	12.650,00	AVT.KUMA	BELA
DAEWOO KALOS 1,2	2003	5.000,00	KLIMA	KOV. MODRA
LANCIA PHEDRA 2.2 JTD EXECUTIVE	2004	13.980,00	AVT.KUMA	KOV. SV. MODRA
MERCEDES C 220 CDI AVT0M. CLASIC	1997	6.100,00	KLIMA	SREBRN
0PELASTRA 1,6 CLASSIC UMUZ.	2001	3.800,00	SERV0	KOV. ZLATA
RENAULT CU01,5 DCI	200412. M	6.800,00	KLIMA	SREBRN
RENAULT LAGUNA 1,9 DTI UMUZ.	1999	5.500,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
RENAULT SCENIC 1,9 DCI EXPRES.	2004	10.790,00	AVT.KUMA	SREBRNA
RENAULT LAGUNA 1,9 DCI UMUZ.	2004	9.600,00	AVT.KUMA	SREBRN
SEATTOLED01,9 TDI	2000	7.390,00	KLIMA	KOV. B0RD. RDEČA
VW GOLF IV 1,9 TDI KARAV. C0NF0R	2001	6.650,00	KLIMA	RDEČA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	1999 M.2000	6.800,00	KLIMA	MODRA
VW PASSAT 1,9 TDI KARAV.	2004	12.800,00	AVT.KUMA	ČRNA
Na zalogi preko 40 vozil.
Vrtiljak
dogodkov
Petek, 9. november, ob 17.00 uri
i v	l
Veselo	' PT •
Martino vanje
Sobota, 10. november, ob 10.00 uri
Karamelno jabolko
kulinarična delavnica
Slastno, rdeče, mamljivo dišeče, sladko in zdravo. Pripravili bomo slastna, sladka, dišeča jabolka. Vse bomo izdelali sami - razen jabolk seveda.
Janez Sel s.p., Sp. Hajdina 26,2250 Ptuj tel ./faks: 788 55 70, GSM: 040141 262
TIP VOZILA
AUDI 2.5 TDIALLROAD LAND ROVER DISCOVERY 2.5 TDI MERCEDES 1900 MERCEDES E 320 CDI RENAULT GRANDESPACE 2.2 DCI RENAULT GRAND SCENIC 1.9 DCI RENAULT LAGUNA 2.2 DCI SEAT ALHAMBRA 1.9 TDI SKODA OCTAVIA 1.9 TD BMW 525 AVTOMATIK PEUGEOT 307 SW 2.0 HDI AUDI A41.9 TD1130 AUDI AGALLROAD 3.0 TDI FIATDUCAT01,9 TDI PEUGEOT 2DB 1.6 CC KABRIOLET
prodaja vozil prodaja avtoplaščev rent a car uvoz vozil
LETNIK CENA EUR BARVA
2003 1994 1988
2004
2003
2004 2004 1998
2003
2004 2003 2003 2006 2000 2001
21.900,00 4.850.00 1.390.00 25.900,00 12.990,00 1.189,00 9.800.00 6.990.00
24.900,00 8.900.00 12.900.00 54.900.00 6.990,00 7.790,00
ČRNA
BELA
MODRA
ČRNA
SREBRNA
MODRA
ČRNA
BELA
MODRA
KOV. ZLATA
ČRNA
ČRNA
KOV. SIVA
BELA
RDEČA
Avtocenter Brezje d.o.o. Šentpetrska ul. 11, Maribor - Brezje Tel.: 02/ 471 03 53. Gsm: 040 221 921
www.avtocenter-brezje.si
GOTOVINSKI ODKUP RABLJENIH IN POŠKODOVANIH VOZIL OD LETNIKA 2000 ODVOZ IN PREPIS NA NAŠE STROŠKE
PONUDBA RABLJENIH VOZIL
ZNAMKA	LETNIK	CENJU	OPREMA	BARVA
ALFA ROMEO 1471.9JTDM	2006	15.395.00	KLIMA	RDEČA
AUDI A4 AVANT 2.5 TDI	2002	11.900,00	AVT.KUMA	T. MODRA
UMW SERIJA 3 Tour. 330 XU	2004	16.990,00	AVT.KUMA	KOV. T. ZELENA
BMW SERIJA 5:525 D	2004	23.990,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
FORD ESCORT 1.41	1999	2.295,00	PRVI LASTNIK	KOV. SRERRNA
KIA CARNIVAL 2.9 CRD	2004	15.990,00	KLIMA	ČRNA
NISSAN TERANO 3.0 TD	2005	16.990,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
PEUGEOT 206 CC 2.0	2003	8.390,00	AVT.KUMA	KOV. MODRA
PEUGEOT 307 BREAK 2.0 HDI	2004	9.490,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
RENAULT LAGUNA GRAN. 2.2 DCI	2004	9.990,00	AVT.KUMA	KOV. ČRNA
ROVER 414 SI	1997	2.390,00	KLIMA	KOV. B0RD0 RDEČA
ŠKODA OCTAVIA COMBI 2.0 i 4X4 EL 2002		8.700,00	AVT.KUMA	SV. MODRA
VW PASSAT 1.9 TDI	2006	20.900,00	AVT. KLIMA	KOV. T. MODRA
IVECO DAILY 35S12	2005	16.990,00	KLIMA	BELA
BMXX-53.0D	2002	26.990,00	AVT.KUMA	KOV. T. ZELENA
Bojan Arnuš, s.p. Nova vas pri Ptuju 76a, 2250 Ptuj Tel.: 02 78 OO 550
UGODNI LEASINGI IN KREDITI NA POLOŽNICE!
Prodaja vozil
Znamka Letnik			Oprema	Barva
CITROEN EXC.XSARA PICASSO 2,0 HDI	2002	7.950,00	SERV. KNJIGA	KOV. SREBRNA
LAND ROVER DISCOVERY 2,5 TDI	1997	8.100,00	KLIMA	KOV. SREBRNA
BMW 3161 COMPACT	1998	4.790,00	SERV0 VOLAN	KOV. MODRA
VOKLKSWAGEN MULTIVAN 2,5 TDI	2003	24.800,00	PRVI LAST.	KOV. RDEČA
CITROEN C4 2,0 HDI 16VVTR PACK	2005	10.690,00	AVT.KUMA	KOV. BOR. RDEČA
MAZDA 6 2,0 CD KARAV.	2002	11.450,00	PRVI LAST.	KOV. ZLATA
ŠKODA FELICIA 1,6 L»	1999	2.100,00	SERV0 VOLAN	KOV. RDEČA
OPEL AGILA 1,0	2004	5.500,00	PRVI. LAST.	KOV. SV. MODRA
NISSAN MICRA 1,2	2005	7.990,00	KLIMA	KOV. SIVA
RENAULT LAGUNA1,616VRXE	1998	4.190,00	KLIMA	KOV. MODRA
RENAULT UM. LAGUNA 1,9 DCI EXPR.	2001	7.740,00	PRVI LAST.	BELA
RENAULT CLI01,2	1998	2.790,00	AIR BAG	RDEČA
FORD MONDE01,8 KARAV.	1998	3.340,00	AVT.KUMA	RDEČA
PEUGEOT 307 2,0 HDI SW	2003	8.400,00	SERV. KNJIGA	KOV. MODRA
CITROEN XSARA PICASS01,6	2000	5.890,00	KLIMA	KOV. ZELENA
KIACARENS 1,8 LS	2000	4.490,00	KLIMA	KOV. BOR. RDEČA
ROVER 75 2,0	2000	7.540,00	AAC	KOV. MODRA
VOLKSWAGEN BORA 1,6	1998	5.600,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
OPEL ASTRA 1,216V	1998	4.890,00	SERV0 VOLAN	KOV. ZELENA
MITSUBISHI CARISMA 1,6 COMFORT	2002	6.750,00	1. LAST.	KOV. SV. MODRA
VOLKSWAGEN IV GOLF 1,416V	1998	4.350,00	SERV0 VOLAN	RDEČA
RENAULT MEGANE SCENIC 1,9 DCI AIR	2002	7.930,00	KLIMA	BELA
AUDI A41,8 T KARAV.	1998	5.300,00	AVT.KUMA	KOV. SREBRNA
FIAT BRAVA 1,6 SX	1995	2.160,00	SERVO VOLAN	KOV. SIVA
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA PETKOVO IZDAJO I ZA TORKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO g. URE
TOPLA DELOVNA OBLAČILA
Rogozniška cesta 13,2250 Ptuj, tel: 02/779 71 11
farmer hlače kombinezoni

O ~ bunde, vetrovke ^fe	telovniki
^ delovna obutev zaščitne rokavice
um.
zaščita
Mimo vam
prijetno maittnova*¡ét
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o.
t Hardek 21c, 2270 Ormož, razpisuje delovno mesto:
ODGOVORNI VODJA DEL (m/ž)
ini=mi=MI
i lili silil silil i
Kandldat(-ka) mora izponjevati naslednje pogoje:
-	diplomirani inženir gradbeništva
-	pet let delovnih Izkušenj na podobnih delih
-	izpolnjevanje pogojev za odgovornega vodjo del po zakonu o graditvi objektov
-	organizacijske sposobnosti, komunikativnost
-	vozniški izpit B-kategorije
-	osnovno računalniško znanje urejanja besedil in delo s preglednicami
-	pasivno znanje nemškega ali angleškega jezika
Z izbranim kandidatom(-ko) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom.
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.O.O., Hardek 21c, 2270 Ormož s pripisom Za razpis.
KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.o.o.
Hardek 21c, 2270 Ormož, razpisuje delovno mesto:
FINANČNI KNJIGOVODJA (m/ž)
Kandidat(-ka) mora izponjevati naslednje pogoje:
-	V. stopnja izobrazbe ekonomske smeri
-	pet let delovnih izkušenj na podobnih delih (glavna knjiga, obračun DDV,...)
-	poznavanje računovodskih in davčnih predpisov (posebej DDV)
-	doslednost, natančnost
-	samostojnost pri delu
-	odlično poznavanje dela s preglednicami (Excel) ¡iiiyi iiyi iiiiiB
Z izbranim kandidatom(-ko) bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas s trimesečnim poskusnim rokom.
sllllsllllslllld
Prijave z dokazili pošljite v osmih dneh na naslov: KOMUNALNO PODJETJE ORMOŽ d.O.O., Hardek 21c, 2270 Ormož s pripisom Za razpis.
www.evroavto.S'
posredniška prodaja rabljenih vozil d.o.o.
Mariborska c. 43, PTUJ TELEFON: 02/788-5115, 041/757-760
Posredniška prodaja vozil				
Znamka	Letnik	Cena	Oprema	Barva
RENAULT ESPACE 1.9 DCI	2003	10.990,00 €	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.9 TDI	2001	8.390,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW MULTIVAN 2.5 TDI	2007	33.500,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW PASSAT 1.9 TDI	2002	10.890,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VW POLO 1.2	2002	6.690,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI/ KARAVAN	2004	15.990,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
AUDI A41.9 TDI/ KARAVAN	2006	24400,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A6ALLROAD 4X4	2001	15.900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A 6 2.0 TDI	2005	24.900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
TOYOTA CELICA 1.8	2000	10.990,00«	KLIMA	ČRNA
PEUGEOT 2061.4	2001	5.990,00«	KLIMA	KOV. RDEČA
AUDI A 6 2.7 TDI AVANT	2005	29.900,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
AUDI A4 AVANT 1.9 TDI	2004	15.290,00«	KLIMA	KOV. SREBRNA
VWTOURAN2.0TDI	2004	15.200,00«	KLIMA	KOV. ČRNA
VW GOLF 1.6/KLIMA/5V	2002	7.900,00«	KLIMA	KOV. MODRA
GOTOVINSKI ODKUP VOZIL S TAKOJŠNJIM PLAČILOM MOŽNOST MENJAVE VOZIL RABLJENO ZA RABLJENO UREDIMO UGODNO FINANCIRANJE NA POLOŽNICE (KREDIT, LEASING)
VOZILA Z GARANCIJO
www.evroavto.si
www.radio-tednik.si
Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Puchova ulica 10
Na podlagi 14. člena Pravilnika o odstranitvi zapuščenih vozil (Uradni vestnik Mestne občine Ptuj, št. 5/1997) izdajamo naslednje
OBVESTILO
Obveščamo, da smo na podlagi odločb komunalne inšpektorice Mestne občine Ptuj iz javnih prometnih površin odstranili naslednja zapuščena vozila:
st.	Znamka in tip vozila	Barva	Registrska št.	Lokacija odstranitve
1.	Skoda Favorit	zelen	Nereg.	Kraigherjeva ulica
2.	Opel	zlato-siv	Nereg.	Ul. 25. maja
3.	Alfa Romeo	siv	Nereg.	Ul. 25. maja
4.	Ford Fiesta	črn	Nereg.	Kraigherjeva ulica
5.	Skoda	sm-zelena	Nereg.	Arbajterjeva ulica
Lastnike vozil prosimo, da avtomobile prevzamejo na sedežu našega podjetja v roku 45 dni po objavi tega obvestila. Če lastniki vozil ne prevzamejo v roku 45 dni od dneva objave,se šteje, da so vozila opustili, s čimer pridobi Mestna občina Ptuj lastninsko pravico nad opuščenimi vozili.
Komunalno podjetje Ptuj, d. d.
Razpored dežurstev zobozdravnikov
Petek, od 13.00 do 19.00 ure Sobota, od 7.00 do 12.00 ure Irena Tenčič, dr.dent.med. V Podlehniku
Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti ono noče, da tebe več med nami ni.
SPOMIN
7. novembra je minilo 8 let, ko se je od nas za vedno poslovil dragi mož, ata, dedek in pradedek
Ivan Kolarič
SKORBA 49
Hvala vsem, ki postojite ob njegovem grobu z lepo mislijo in prižigate svečke.
Tvoji najdražji
Za tabo dolge so noči, nikoli več te jutro ne zbudi. Naenkrat utrujena si zaspala, a v naših srcih za vedno boš ostala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, tašče, babice in prababice
Katarine Turk
IZ LANCOVE VASI 52
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, ji darovali cvetje in sveče, darovali za sv. maše, nam pa ustno in pisno izrazili sožalje. Zahvaljujemo se sodelavcem Bencinskega servisa Petrol Ptuj, kolektivu Petrola Maribor, bivšim sodelavcem KK Ptuj.
Zahvaljujemo se pogrebnemu podjetju Mir, pevcem in godbeniku za odigrano Tišino.
Hvala g. Kozelu za besede slovesa. Iskrena hvala patrom za opravljen cerkveni obred in molitev ter sosedi Tiliki Vidovič za molitev.
Posebna hvala sosedi Katici Vaupotič in ge. Slavici Spevan za pomoč v teh težkih trenutkih.
Žalujoči: Vsi njeni
KREDITI D010 LET
za vse zaposlene, tudi za določen čas, In upokojence, do 50 % obremenitve, stare obveznosti niso ovira. Krediti na osnovi vozila In leasingl. Možnost odplačila na položnice.
Pridemo tudi na dom. NUMERO UNO Robert Kukovec s.p., Mlinska ul. 22, Maribor, tel.: 02/252-48-26, 041 750-560.
ZOBNA ORDINACIJA
dr. Zdenka Antonoviča v Krapini, M. Gubca 49, ordinira vsak dan po dogovoru. Vse informacije po b. 0038549 372-605
Kje si, ljubi mož, ati, dedek zlati, kje časi so, ko skupaj srečni smo bili, ko tebe smo imeli, a sedaj te od nikoder ni. Prazen dom je in dvorišče, naše oko zaman te išče. Solza, žalost in bolečina te zbudila ni, ostala je le praznina, ki tako zelo boli.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, dedka in pradedka
Janeza Bolcarja
IZ SPUHLJE 99
roj. 2. 8. 1925 + 20. 10. 2007
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam ustno in pisno izrazili sožalje, darovali cvetje, sveče in za svete maše ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti.
Vso zahvalo izrekamo tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred in mašo zadušnico, Komunalnemu podjetju Ptuj za opravljene pogrebnem storitve, pevcem za odpete žalostinke ter godbeniku za odigrano Tišino.
Prav tako lepa hvala ge. Veri za molitev in poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: žena Ivana, sinovi Janko, Jože in Vlado z družinami
Smrt se izlila je v bledo obličje, pogled je zaplaval v neznani pokoj, ni več trpljenja, ne bolečine, življenje je trudno končalo svoj boj.
(S. Gregorčič)
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, taš< in prababice
Ivane Fištravec
IZ OSLUŠEVCEV 32
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo od blizu in daleč prišli pospremit na njeni zadnji poti. Hvala darovalcem cvetja, sveč, za svete maše in cerkev, hvala za izraze ustnega ali pisnega sožalja.
Lepa hvala vsem, ki ste nama v najtežjih dneh stali ob strani in nam na kakršenkoli način pomagali.
Zahvaljujemo se njeni osebni zdravnici ge. dr. Marti Tetičkovič Ranfl za dolgoletno zdravljenje, g. župniku Jožetu Šipošu za obiske ob prvih petkih, za sveto mašo in pogrebni obred; cerkvenemu pevskemu zboru za odpete žalostinke, ge. Štefki Pečar za besede slovesa, govornici DU Podgorci, godbeniku za odigrano melodijo Ave Maria, nosilcem zastave in praporjev ter pogrebnemu podjetju Aura.
Žalujoči: vsi njeni
Nekje v tebi je bol bila, a zamahnila si z roko, češ, zmagala bom - močnejša sem, pa vendar ni bilo tako.
ZAHVALA
ob boleči izgubi drage sestre, svakinje, tete in botre
Marije Prosenjak
IZ DORNAVE 47 A
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste darovali cvetje, sveče, za svete maše ter izrazili ustna sožalja. Zahvaljujemo se g. župniku Emilu Križanu, g. župniku Jožetu Ozvaltu za lepo opravljen obred, govornici ge. Mariji Velikonja za lepe besede slovesa, pevcem za odpete pesmi, pogrebnemu podjetju Mir iz Vidma pri Ptuju za opravljene pogrebne storitve in godbeniku za odigrano Tišino. Hvala sosedom Golob, še posebej ge. Dragici za neizmerno pomoč.
Posebno hvala zdravnikom in osebju za vso pomoč, ki je je bila deležna v zadnjih dneh na internem oddelku ptujske bolnišnice. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: vsi njeni
Tiho, tiho mi srce zaspi, tam pod rušo, tam so tihi vsi, tam je mir in nič več bolečin.
ZAHVALA Slavko Dovhan
IZ KIDRIČEVEGA
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, za darovano cvetje in sveče ter izrečeno sožalje. Zahvala zdravnikom in zdravstvenemu osebju internega oddelka bolnice Ptuj za lajšanje bolečin, za topel in human človeški odnos.
Hvala govornikoma g. Vajsbaherju in g. Rajhu za poslovilna govora, sindikatu Taluma za darovano cvetje in bivšemu njegovemu sodelavcu za odigrano Tišino.
Zahvala velja tudi pogrebnemu zavodu Mir za opravljen obred.
Žalujoči vsi njegovi
Kako boli in duša trpi, ko od bolezni in žalosti usihajo življenjske moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje trpeče dni.
ZAHVALA
ob boleči izgubi dragega
Milka Panikvarja
IZ PODVINCEV 111/A, PTUJ
Iskrena hvala vsem za pisno in ustno izrečena sožalja, sveče in cvetje.
Hvala vsem, ki ste ga v velikem številu pospremili na njegovi
zadnji poti. Hvala ge. Veri, pevcem in g. župniku.
Posebna zahvala mami, družini Šegula in družini Šemnički.
Njegovi najdražji
Spomini so kot iskre, ki pod pepelom tlijo, ko pa jih razgrneš, vedno znova oživijo.
V SPOMIN
10. novembra 2007 mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil dragi
Slavko Majcenovič
IZ SLATINE
Hvala vsem, ki se ga spomnite, ki z dobro mislijo postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče.
Žalujoči: Irena in sinova
Ne jokajte na mojem grobu,
ni me tu, ne spim.
Sem v pomladni sapi vetra,
v zimskem snegu se iskrim,
sem sončni žarek v žitnem polju
in dežna kaplja na jesen.
Sem zjutraj ptica v mirnem letu,
zvečer ko zvezda zažarim.
Prosim, ne jokajte na mojem grobu,
nisem tu, ne spim.
V SLOVO
Jerneju Levaniču
iz 2. e razreda
Spominjali se ga bomo kot pridnega in vestnega dijaka.
Dijaki in učiteljski zbor Poklicne in tehniške strojne šole Ptuj
ZAHVALA
ob boleči izgubi naše drage
Otilije Štabuc
rojene Voršič
IZ BRATONEČIC
Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste sočustvovali z nami, molili za njo, darovali za svete maše, sveče in cvetje.
Iskrena hvala duhovnikom: župniku Stanku Matjašcu, župniku Tončku Frasu in zlatomašniku Frančišku Obranu za sveto mašo, obred in tolažilne besede.
Hvala govorniku, pevcem in organistu Stanku Pšaku za ganljivo slovo.
Hvala osebju ptujske bolnišnice, pogrebnemu zavodu Aura in vsem, ki ste ji izkazali spoštovanje in jo pospremili na pokopališče pri Svetem Tomažu.
Žalujoči: mož Ciril in vsi njeni
Slovenija • Kaj prinaša novela zakona o varnosti cestnega prometa
Občutno povečanje glob in kazenskih točk
Predlog sprememb in dopolnitev Zakona o varnosti cestnega prometa, ki ga je slovenska vlada sprejela v četrtek, 25. oktobra, prinaša kup novosti, predvsem pa ostrejše kazni, saj je njen osnovni cilj zmanjšati število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, v zakon pa umestiti takšne dopolnitve, ki imajo neposredno takojšnje in vidne učinke na stanje varnosti v cestnem prometu.
Sedanji zakon o varnosti cestnega prometa, sprejet julija 2004, uporablja pa se od 1. januarja 2005, je bil že večkrat spremenjen in dopolnjen, stanje varnosti cestnega prometa v Sloveniji pa je še vedno nezadovoljivo. Nekatere članice Evropske unije se sicer približujejo uresničitvi ambicioznega cilja, ki je zapisan v evropskem akcijskem programu in do leta
2010	načrtuje zmanjšanje smrtnih žrtev v cestnem prometu za polovico. Najuspešnejši so bili v Franciji, kjer so v zadnjih petih letih dosegli že 42-odstotno znižanje števila smrtnih žrtev, Slovenija pa je z lani ugotovljenim 8-odstotnim zmanjšanjem števila smrtnih žrtev šele na 20. mestu. Resolucija o nacionalnem programu varnosti cestnega prometa za obdobje 2007 do
2011	postavlja cilj, da do konca leta 2011 ohranimo 600 življenj oziroma da na slovenskih cestah ne smemo dopustiti, da bi umrlo več kot 124 udeležencev v cestnem prometu.
S predlogom novega zakona se na eni strani zmanjšujejo globe za kršitve, ki niso v vzročni zvezi z najhujšimi prometnimi nesrečami oziroma te niso pogoste, na drugi strani pa za kršitve, za katere je nesporno ugotovljeno, da so glavni vzroki najhujših prometnih nesreč, zaostruje kaznovalno politiko z občutnim povečanjem glob ter števila kazenskih točk. Poleg teh osnovnih ciljev se dopolnitve zakona usklajujejo z direktivo Evropskega parlamenta in sveta Evrope 2006/126/ES o vozniških dovoljenjih, ki je bila sprejeta decembra lani, ter z odločbama Ustavnega sodišča RS, ki se nanašajo na razveljavitev osmega odstavka 92. člena omenjenega zakona, in na razmejitev pristojnosti glede prometnih nesreč z neznatno nevarnostjo.
Predlagatelj omenjene novele zakona je sledil temeljnemu cilju evropske direktive o vozniških dovoljenjih, da se čimbolj uskladijo predpisi v zvezi s periodičnostjo podaljševanja vozniških dovoljenj, da se po-
Prometni minister Radovan Žerjav: „Zvišujejo se predvsem kazni za najnevarnejše prekrške, kot so prekoračitev hitrosti v naselju, agresivno speljevanje, zaviranje in ustavljanje ter vožnja po zadnjem kolesu, vožnja pod vplivom alkohola in mamil, nepravilna smer in stran vožnje ter nevarno prehitevanje."
enotijo kategorije vozniških dovoljenj, obstoječe različne vzorce vozniških dovoljenj, ki jih je v državah članicah EU kar 110, pa nadomestijo z enotnim vzorcem. Zaradi pomena uskladitve nacionalne zakonodaje z evropsko direktivo in nujnosti sprejetja sklepov proti ponare-jevanju vozniških dovoljenj je v besedilu dopolnitve zakona predlagano, da se nova vozniška dovoljenja na novih obrazcih, tako imenovani polikarbonatni kartici, pričnejo izdajati predvidoma 1. septembra 2008, vsa vozniška dovoljenja v obtoku pa se nadomestijo za nova v obdobju 10 let.
Minister za promet mag. Radovan Žerjav je ob potrditvi omenjenih sprememb zakona v vladi poudaril, da stanje varnosti cestnega prometa v naši državi ni zadovoljivo, saj podatki kažejo, da se Slovenija skupaj z Dansko, Nemčijo, Poljsko, Madžarsko in še nekaterimi drugimi državami po številu mrtvih v prometnih nesrečah na milijon prebivalcev oddaljuje od cilja evropskega akcijskega programa. Da bi ta trend zaustavili in preusmerili k želenemu cilju, so se poleg vseh preventivnih in drugih aktivnosti v prometnem ministrstvu morali odločiti tudi za spremembe in dopolnitve dosedanjega zakona o varnosti cestnega prometa.
Napoved vremena za Slovenijo
Martin (11.) lep veliko da zimo; če je meglen, slabo dobimo.
Danes bo oblačno, zjutraj in dopoldne bo deževalo, popoldne pa bodo padavine ponehale. Pihati bo začel severni veter, na Primorskem burja. Jutranje temperature bodo od 0 do 6, ob morju do 9, najvišje dnevne od 5 do 8, na Primorskem do 14 stopinj C.
V soboto bo na Primorskem pretežno jasno, drugod spremenljivo do pretežno oblačno. Pihal bo zmeren zahodnik. V nedeljo bo sončno z občasno zmerno oblačnostjo. Še bo pihal zahodni veter.
Z novelo, ki jo je sprejela vlada, namreč želijo zmanjšati število prometnih nesreč z najhujšimi posledicami, in to z neposrednimi in takojšnjimi varnostnimi učinki. Znižati sicer želijo kazni za kršitve, ki niso neposredno vezane z varnostjo prometa, ter zvišati kazni za najnevarnejše prekrške in varnostno najbolj izstopajoče kršitelje, odpraviti pa želijo tudi nekatere administrativne spremembe. Vzporedno z izvajanjem zakonskih sprememb bo država izvajala tudi operativni načrt preventivnih in drugih aktivnosti za leti 2008 in 2009, usklajen z vsemi ministrstvi ter drugimi vladnimi službami. Omenjen načrt bo vlada obravnaval predvidoma konec novembra ali v začetku decembra letos.
Bistvene novosti novega zakona
Novela zakona o varnosti cestnega prometa zajema 186 strani, sicer pa prinaša nekaj bistvenih novosti. Po besedah ministra Radovana Božiča se za 25 do 50 odstotkov znižujejo predpisane globe za kršitve obveznosti delodajalcev, ki ne skrbijo, da vozniki pri opravljanju javnega prevoza izpolnjujejo predpisane pogoje, zaradi kršitev določb glede prevoza tovora, vleke pokvarjenega vozila, glede vpreg in gonjenja živine, če voznik ne podaljša veljavnosti vozniškega dovoljenja in glede izvršitve policistove odredbe ob napotitvi voznika tovornega vozila na tehtanje. Novela odpravlja tudi administrativne ovire pri prevozu tovora, pritrjevanju tovora ter preseganju dovoljenih mas, pa tudi obremenitev in dimenzij pri prevozu tovora.
Z novim predpisom se povečuje varnost vožnje profesionalnih kolesarjev po cestah pri organiziranih treningih, varnost oseb, ki izstopajo iz vozila, ko se to v sili ustavi na avtocesti ali na cesti, rezervirani za motorna vozila, z nošenjem telovnikov rumene ali oranžne barve z vdelanimi odsevnimi trakovi pa se povečuje tudi varnost pešcev v nočnem času. Z vzpostavitvijo registra pogrešanih ali ukradenih vozniških dovoljenj osebi, ki bo vozniško do-
Foto: M. Ozmec
Število prometnih nesreč s hujšimi posledicami je na slovenskih cestah še vedno preveliko.
voljenje pogrešala, tega ne bo več treba preklicati v Uradnem listu, saj bo lahko vse opravila na Upravni enoti. Povečujejo pa se pooblastila občinskim redarjem, ki bodo po novem lahko urejali in nadzirali promet na cestah subjektov samoupravnih lokalnih skupnosti, ugotavljali pa bodo lahko tudi kršitve s samodejnimi merilnimi napravami za nadzor prometa, v katerih se prekrški dokumentirajo slikovno.
Poenostavlja se tudi postopek obravnave prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, saj je z odločbo ustavnega sodišča usklajena definicija prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, novela pa spreminja tudi nekatere določbe v zvezi z ugotavljanjem prisotnosti mamil, psihoaktivnih zdravil in drugih psihoaktivnih snovi pri udeležencih v cestnem prometu, saj bo policistom omogočala, da bodo lahko odrejali preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (z etilometrom), ne da bi pri tem opravili preizkus z indikatorjem alkohola v izdihanem zraku, kar je po veljavnem predpisu obveznost policista. Tudi določbe o prevozu otrok so usklajene z določbo ustavnega sodišča, to pa pomeni, da ne bo več razlikovanj med vozili prevoznikov, ki opravljajo
posebni linijski prevoz, in prevozniki, ki izvajajo javni linijski prevoz potnikov.
Za kršitelje višje globe in kazenske točke
Za udeležence v cestnem prometu je pomembna novost predvsem v tem, da novela zakona prinaša bistveno strožje kaznovanje kršiteljev cestno-prometnih predpisov za kršitve, ki so vzrok najhujšim prometnim nesrečam. Prinaša tudi dodatno izrekanje stranskih sankcij s povečanjem števila kazenskih točk, zasegom motornega vozila povratnikom najhujših kršitev cestnoprometnih predpisov ter tudi z odvzemom prostosti zaradi prisotnosti alkohola, mamil ali odklona strokovnega pregleda. Kot je poudaril minister Radovan Žerjav, pa se zvišujejo kazni predvsem za najbolj nevarne prekrške, kot so: prekoračitev hitrosti v
naselju, agresivno speljevanje, zaviranje in ustavljanje ter vožnja po zadnjem kolesu, vožnja pod vplivom alkohola in mamil, nepravilna smer in stran vožnje ter nevarno prehitevanje.
Seveda se tudi na Ministrstvu za promet zavedajo, da zgolj s kaznimi in policijskim nadzorom dolgoročno ne bomo uspeli zmanjšati števila prometnih nesreč in njihovih posledic, zato že lep čas posvečajo čedalje večjo pozornost preventivnim in drugim ukrepom, ki bodo združeni v operativnem načrtu preventivnih in drugih aktivnosti v naslednjih dveh letih in naj bi ga vlada prav kmalu obravnavala, predvidoma konec novembra ali v začetku decembra. Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o varnosti cestnega prometa je tako že vključen v delovni program vlade Republike Slovenije, prva predložitev v obravnavo pa je predvidena že 27. novembra.
M. Ozmec
Roman Zemljane s.p. GSM: 031 851 324 TEL.: 059 03 03 05
TOPLOTNE ČRPALKE TERMOTEHNIKA
-	ogrevanje objektov in sanitarne vode
-	zmanjšanje stroškov do 70% ELEKTROINSTALACIJE
-	strelovodi
-	domofoni, videofoni, videonadzorni sistemi
-	meritve elektroinstalacij
KLIMATSKE NAPRAVE PANASONIC
UZANCA! I-ÄBÄ
d.o.o.:
PE Ormoška c. 81/b, 2250 PTUJ, tel.: 02 749 20 30
Originalni nadomestni deli znamke
O BOSCH
Tehnika za življenje
za vsa osebna in tovorna vozila (akumulatorji Silver, brisalniki Aerotwin, vžigalne in ogrevalne svečke)
S tem kuponom
15% POPUST
PVC OKNA, VRATA, SENČILA, KOMARNIKI, GARAŽNA VRATA
PTUJ
Bott|aiAiMis.p.
¿tU|q 26a II Smer Grßjena
Tel.: 02 787-86-70, 041 716-251
TMTIfO*
Dupleška cesta 10,2000 Maribor Telefon: 02/480 0141
-	garažna in dvoriščna vrata
-	daljinski pogoni
-	ključavničarska dela
-	manjša gradbena dela
TRGOVINA, PROIZVODNJA, STORITVE, UVOZ in IZVOZ, d.o.o. Puhova ulica 15,2250 PTUJ, Slovenija
Tel.: 02 78 79 630 - trgovina Faks: 02 78 79 615
lntb@tehcenter.sl www.tehcenter.sl
TRGOVINA
•	Črna in barvna metalurgija
•	Varilni material in varilna tehnika
•	Električno orodje
•	Pnevmatsko orodje
•	Ročno orodje
•	Rezilno orodje
•	Merilno orodje
•	Stroji in naprave
•	Vijačni material in okovje
•	Barve in laki
•	Ležaji
•	Verige in bremenske vrvi
PROIZVODNJA INDUSTRIJSKE OPREME
•	Storitve struženja, rezkanja in brušenja izdelkov
•	Storitve razreza, žaganja in upogibanja materiala
F
M. O