■4km
ARODA fS

tisf slovenskih delavcevv Ameriki

KOT
HA DAN DOBIVATI
''GLAS NARODA"
TT	j PO POŠTI NARAVNOST HA
f r^^F 0TOJ DOM (ima« mM >J 4	««WJ la pranUuiv).
f ss Citajte, kar Vu zaninM fl
No. 233 — Stew 233i
■. - -tr
ttth. W at the Pot Office » Na^Sffc, N. Y.. muter Art «f Canyc— •! Mmnh 3rd, 187».
YORK, FRIDAY, NOVEMBER 28, 1941 —PETEK, 28. NOVEMBRA, 194!
Volume XL1X. — Letnik XLIX.
OD JAPONSKE
POGAJANJA V WASHINGTON U SO SE PRIČELA NA 2ELJO JAPONSKE, DA OBNOVI TRGOVINO IN ZA PRIZNANJE JAPON. OSVOJITEV. — HULL SE DR2I PRVOTNIH AMERIŠKIH NAČEL
Nad 11 dni se vrše pogajanja v Washirvgtonu med Združenimi državami in Japonsko za sporazum in mir na Pacifiku. Na konferenco je Jaiponska poslala svojega posebnega ou-poslanca iSdburo Kurusu, ki tie v prisotnosti poslaniku Nomura večinoma »posvetuje z državnim tajnikom Hullom, pa tudi s predsednikom Roosevei torn. Za čas »pogajanj z Japonsko so prišli v Washington tudi zastopniki Anglije, Avstralijo, Kitajske in Holandskc Vzhodne Indije.
V sredo zvečer je državni tajnik Hull ameriškemu zastopniku Kurusu izročil ameriške pogoja' za mir* na Pacifiku in na Daljnem litoku.
Kot se je šele sedaj izvedelo, so se i>ogajanja.pj»čela na izrecno željo Japonske, ki je predložila splošne predloge, zlasti pa predlog za* Obnovitev trgovine meti Japonsko iu Zdr. državami in za priznanje ^ japonskih osvojitev na Kitajskem.
Ostra predloga
za preprečenje stavk
Najvažnejše podrobnosti Raznspeckove pred-predloge. — Delavci, ki se ne bodo hoteli pokorit razsodišču, bodo izgubili važne ugodnosti, med njimi tudi podporo proti nezaposlenosti.
Nemška ofenziva v Srbiji

na m fliftrvur1*"
■*Ht tia I« j hiti
pqdroVjioati japonskih predlogo. J" potrdil poglavitne točko ame r ..e politike glede Dalj nc*a L. t oka.
Neko drugo poročilo pravi, da 11 it i lovi pogoji sioue na liai'r 'ti, katere je Hull naznanil v svoji spomenici 16. julija, ]9."17 od ipričetku "kitajskega dogodka."
Hull pa v svoji zadnji spo menici ni niti zavrnil japonskih predlogov, niti Japonski ni stavil ultimatoma. Povdaril je samo, da Združene države ne trpe nikakega motenja trgovine v Orijentu, zahtevajo popolno neodvisnost vlad na Pacifiku, enak dostop do yurovin in mirno poravnavo sporov.
Ameriška načela je Huil podal v 11 a j obširnejšem okviru, zahtevajoč postavo in red, pravico in enakost.
Sedaj jo Japonska na visti, da predloži svoje nove predlogo jza nadaljevanje konferen ce. Prav gotovo bo moral Ku-rusu počakati na nadaljiie navodila iz Tokio, pred no more zopet »pričeti z nadaljnimi pogajanji z državnim tujninoni in predsednikom Roosevcltom.
Predsednik Roosevelt je popoldne v svojem uradu v Beli hiši sprejel poslanika admirala Kičisabaro Nomura in posebnega odposlanca Saburo ivuru-so ter jo imel ž njima ob prisotnosti držav, tajnika Cordelia Hulla 45 minut dol*^ razgovor.
Predsednik je oba japonska zastopnika poklical k s^bi takoj, ko je prišlo poročilo, da so Japonci v hid o Kino godali še več vojakov najbrž o v namenu, da napadejo Thailand, kar bi mogoč** d o vedlo do splošne vojne nn Pacifikn.
Obisk japonskih zastopnikov pri predsedniku pomeni konec pogajanj, razun če Japonska v zad«njem trenutku odstopi od svojeera (programa glede Daljnega Iztoka.
Predsednik Roosevelt je odločno povedal svoje mnenje ter izrazil svoje obžalovanje,
V četrtek so se v newyorskom hotelu Commodore nadaljevala pogajanja med zastopnikom jeklarskih driu.lb in zastopnikom United Mine Workers glede uveljavljenja closed šopa odvisnih premogovnikih.
Kot znano, zastopa jeklarske mogotce Benjamin Fair-less, premogarje ipa John L. Lewis, dočim igra; vlogo razsodnika in posredovalca dr. John R. Stellman, načelnik zvezne posredovalne službe.
Steelman *bo besedo. Če .razlogi
mu iDo pri-trdll, in v odvisnih premogovnikih Ibo ostal 'položaj nespremenjen.
('e ga bo pa John L Lewis prepričal o potrebi closed šopa; ibo closed šop pač uveljavljen, pa če bo jeklarskim mogotcem prav ali ne.
Medtem je v Washingtonu pojasnil demokratski kongres-nik Ilamspeck iz Georgije, ki je nadomestujoči predsednik odseka za-delavske zadeve, po-
lovaine siuzoe. >o imel od točilno bodo 1'airlessovi j pi^čev^lni,
d rob n osti svoje ipredloge za preprečenje stavke v vojni industriji.
Vsak spor bo t roba najprej skušati uravnati potom arbi-: rac i je. Če se to ne bo obneslo, bo imenovano posebno razsodišče, ki bo natančno proučilo razloge nasprotujočih si strank m po tehtnem razmisleku izreklo svojo odločitev.
Ta odločitev -bo merodajna. Obe stranki se bosta morali zadovoljiti ž njo. Če delavci tega ne bodo hoteli, jim -bo od-
Iz zanesljivega vira prihajajo tpreko Berlina poročila, ki pravijo, da je bflo v JSrbijo poslanih več nemških čet, 'ki so skupno z. domačini "prostovoljci" ,pričetifc ofenzivo proti sifeskim četniliom.
ly-kom novesnbra je bilo v bojii s svojimi "rojaki", ki so i»a strani Nemcev, ubitih 1800 ali pa še^več Sitbov, ki so se še vedno ubirali nemški o-kupaoijski armadi. Okoli 1500 S>bov pa je ft^io v jet i h.
Nek odgovdren zastopnik nemškega v Berlin« rek« da hi šli N< Avo v Srtnjfetj porušili C"' srbsfei narod, uemška niiVa r^fcun če je vojaških ope Nemške vo
ega urada je a ne verjame, ti svojo ofen-o dafleč, da bi in izstrdbili kel je, da ni rušiti mest, del običajnih
e oblasti pa
-o z razglftso^i posvaxilo Si-he, da 4x> V5aldf> mesto, ako bi
da dosedanja pogajanja nLso imela zaželjenega uspeha. Jasno je povedal, da Združene države ne morejo opustiti svojega stališča in da mora Japonska sprejeti ali pa zavreči ameriške <pogoje za mir na Pacifiku.	;
Sedaj je odvisno od Japonske : ali ibo mir, aJi pa bo prišlo do vojne med iZdruženimi državami in Japonsko.
KITAJSKA SE MORE SE LETA BOJEVATI
Kitajski vrhovni poveljnik general t'anka jšek je Narodnemu političnemu svetni rekel, da se more Kitajska še več let bojevati z Jatponsko.
*'Xaše vojno gospodarstvo je še vedno močno," je rekel, "kajti še vedno imamo dovolj živeža. V petem letu vojne se še vedno moremo bojevati in še mnogo let"
Na s-vojem ^»orovanju je Na rod m politični svet sprejel resolucijo, ki navaja pogoje, pod katepmi je Kitajska pripravljena skleniti z Jaipon.sko mir. Ta resolucija se glasi:
Japonska mora odpoklicati vse svoje vojaštvo iz Kitajske in Mandžurije.
Japonska mora popolnoma opustiti svoje vazalske vlade v Mančukuo in v pravi Kitajski.
Japonska mora priznati, da ta. prava Kitajska ill Mandžurija neločljivi.
Narodni svet je natročil vna-tojemu uradu, da sporoči resolucijo predsedniku Roosevel-•tu.
gajahja, vsled česar bo unija v dotični delavnici oziroma podjetju brez v.-ake veljave. Najhujši udarec *bo pa zanjo, ker ne bodo dobili »podpore v slučaju nezaposlenosti.
Tudi delodajalcu bo slaba predla, če ibo zavrnil odločitev razsodišča. Vlada bo namreč prevzela njegovo podjetje in ga obratovala na svojo lastno roko.
Rams-peckova predloga, ako bo vzakonjena, bo veljavna le ^ za časa narodne nujnosti, oziroma do konca vojne.
Umevno je, da delavski voditelji s predlogo niso ničkaj zadovoljni. Prvi se je oglasil W. I Green, predsednik Ameriške delavskega federacije, ki je v četrtek obiskal f r«-dscCiuka Roosevelta v Beli hiši ter mu rekel, da smatra predlogo kot delavstvu sovražno ter da pod nobenim pogojem ne sme biti sprejeta.
Roosovelt upa dobiti do ponedeljka roročilo komisije, kateri je poveril preiskavo spora med železničarji in železniškimi družibami.
350,000 železničarjev, zaposlenih na vlakih, progah in v skladiščih, bo 7. decemibra za-stavkalo, če se v zadnjem hipu ne pojavi kakšna izprememba. 900,000 njihovih tovarišev, ki niso zaposleni direktno na vlakih, še ni napovedalo stavke.
Stavke in poravnave
V	sredo zvečer je bila uravnana stavka 8500 masinistov, članov Ameriške delavske federacije, ki so zastavkali v St. Lduisu in okolici ter zadržali vojna naročila v znesku več milijonov dolarjev.
V	Buffalo, N. Y., so zastav-kali člani "Tug Firemen Protective Association'*. Če se »bo stavka razširila tudi na druga obrežna mesta, bo ustavljena vsa transportacijska služba na velikih jezerih.
V	Los Angeles, Cal., je neodvisna unija United Welders, ima 4800 članov. Včeraj so člani na velikem zborovanju skle- j nili, da bodo zastavkali, če jih
kdo streljal uničeno z o moški polov mož bo vst pn>\ti(p&ftfr
letnške vojake, da ibodo vsi vsak drugi in njihovo
ški armadi.
Ko so pred nekaj tedni Nemci pričeti ofenzivo v Srbiji, so imeli četniki v svoji oblasti vse gorske pokrajine zapadno od M o rave in iproti severu do Savo. Tedaj so Nemci trdno držali samo Beograd ter nekatere kraje ob Beograd-Solun železnici; pa! tudi ti kraji so bili v nevarnosti pred četniki'.
V svoji iprotiofenzivi so se Nemci zopet polastili polovice zapadne Srbije južno od Save. Srbski četniki, kolikor jib ni bilo pnibitih, so bili ipognani v gore,
Italjanf naznanjajo zmago
Poročila iz Bosne naznanjajo, da so si laške čete priborile pot v Više^rrad ob Drini, k so ga Sribi oblegali 7 mesecev.
Višegrad se nahaja blizu laške okupacijske zone in Italja-ni so slednjič vdrli na Hrvatsko in so razgrnili četnike, da so odstranili nevarnost za svoje lastno ozemlje.
Trije bataljoni tajne policije so se s pomočjo mestnega prebivalstva neprestano borili proti napajdom četnikom.
Dopi&nik lista "Giornale d' Italia" iporoča iz Zaigreba, da so bile uvedene nove stroge odredbo proti "sovražnikom hrvatske -države". Posebna vladna odredfba določa!, da bodo poslani v koncentracijska ali delavska taborišča oa treh mesecev do treh let vsi oni, ki so nevarni za javni red, ali pa ki ogrožajo državne interese, ali oni, ki nasprotujejo svobodni" delavnosti ustaškega gibanja.
SKORO POL MILIJONA VOJAKOV NA
POČITNICAH. — Božične počitnice bodo trajale od dveh do štirih tednov. — Težaven prometni problem.
Za božične praznike bo dobilo počitnice do 400 tisoč a-meriških vojakov. To je skoro polovica ameriške armade. Počitnice bodo trajale od dveh tednov do enega meseca. Najkasneje 12. januarja se bodo morali dopustniki spet zgi a siti pri svojih poveljstvih.
Posvetovanja med armad-nim vodstvom ter železniškim in drugimi prometnimi družbami so se že pričela. Vse bo treba urediti, da se bo promet redno vršil.
Toliko vojakov se že izza le-
ta 1918 ni prevažalo po Združenih državah kot se jih bo letošnje božične praznike.
Vojakom bodo najbrže določeni posebni vlaki in busi. Vsak bo moral potovati natančno po načrtu.
Tudi na cestah bo velik promet, ker bodo v mnogih slučajih sorodniki in prijatelji v karali odpeljali dopustnike.
Kdor bo hotel biti o božiču doma, je moral že pred nekaj tedni vložiti tozadevno prošnjo.
Moskva v veliki stiski
V imenu ruskega poveljnika, ki brani Moskvo, je moskovska radio postaja osrčevala %*ojake k hrabrosti, češ, da se za glavno mesto bijejo ocUočilni boji, od katerih je odvisno, ali se bo Moskva zdržala, ali pa se bo morala podati.
Tekom dneva so se okoli Moskve bili nenavadno vroči boji, tekom katerih so ta ko na severu kot na jugu mesta dosegli Nemci večje uspehe. V v če rajšnjih bojih so Nemci pokazali, da so opustili frontalni napad na .Moskvo ter so ine>to tega pričeli z obkoljevanjem in Z z razbijanjem zvesz mesta z njegovim ozadjem.
Rusi sami priznavajo, da je položaj zelo kritičen, toda ni-
bo skušala Ameriška delavska federacija po vsej sili spraviti pod svoje okrilje.
V Bayonne, N. J., je zastav-kalo 900 CIO članov, zaposlenih pri "American Radiator Corporation." Osemdeset njihovih tovarišev, člamov Amer. delavske federacije, je ostalo pri delu^
*OSADKA TOBRUKA OSVOBOJENA
Poročilo iz Kaire pravi, da so se angleški oklopni oddelki združili s posadko, ki je 7 mesecev branila Tobruk. Sestali so se med Rezeghom in Tobru-kom.
Italjansko vrhovno poveljstvo naznanja zavzetje Sidi Omaru\blizu libijske meje. — Nemci in Italjani so angleškim tančnim oddelkom prizadeli velike izgube, pravi poročilo.
Tolpa ponarejevalcev na varnem
V New Yorlcu so aretiral i lOletno Carmelo Bniffamte, ki ie razpečofvala iponarejene bankovce po pet, deset in dvaj set dolarjerv. Dolgo je trdo vratno tajila izvor ponareje-Lnesn denarja, slednjič je pa
kakor ne obupen.
Berlinska radio \postaja naznanja, da je nemška armada napredovala-Jul. jugu pri. Tiiii
in so bili Rusi prlshjcni izprazniti Skopin, 50 milj jugovzhodno od Stalinogorska. Pri tem so Nemci zavezli za rusko boj- ! no črto 14 vasi in trgov.
Včerajšnji boji,so se pričeli ob sove raza pad n ill utrdbah Moskve, kjer so Nemoi z velikim številom tankov napadli okoli Voloholamska. V bojih, ki so trajali več ur, »o bili nekateri ruski oddelki osamljeni, pa so se prebili skozi nemško črto, toda na bojišču so pustili mnogo vojnega materjalaL Nato pa so zavzeli močne postojanke jugozapadno od Voloholamska.
Nemci pa, oduševljoni po svojih uspehih, so takoj prešli k drugemu napadu ter so skušali prebiti obrambo južno od Voloholamska. To bi se jim bilo tudi najbrže posrečilo, toda vstavil jih je velik snežen metež.
List "Pravda" poroča, da so Rusi na južni fronti pri Ros-lo-vu še vedno v ofenzivi in ua so včeraj zopet napredovali ol milj. Na tem kraju je bilo v nekaj dneh libit i h 10,000 Nemcev in njihovih zaveznikov.
NEMCI STRELJAJO NA ITALJANE
Kot pravi poročilo, ki je prišlo skozi Curih v Švici, so nemški vojaki razbili italjansko zborovanje v Rimu, kjer so zahtevali, dn Italija odpoklice vojaštvo i.. Libije.
Ko so v KL:)n> izvedeli, da je Anglija v Ln/iji pričela svojo ofenzivo, so >>e po rimskih ulicah pričeli zbi«ati ljudje.
Na trgu pred Palazzo Vene-zia, kjer ima Mus-olim «-voje urade, so Nemci s strojnicami pričeli streljati in ranjenih je bilo več It al ja rov.
Nemške vojaš.:t oblasti so takoj poklical^ Mussolini ja na posvetovanje in uredniku lista "II Tcflegrafo", Giovanni ju Ansaldu, je bdo ukazano po radio govori« i italjauskemu narodu. Z ozi 'o n na to, k« r je znano, da je An«*ldo velik nasprotnik Nemcev, je zelo značilno, da je ro*»el '"Imejte pogum! Nemci bodo gledali, da pridemo skozi!"
S tem je	» prfcnni. »In
je f=edaj 5fu«solini ^popolnoma odvisen od Hitlerja.
Poslanik Steinhardt v Washington*!
Laurence A. Steinhardt, a-meriški poslanik v Moskvi, je pozno sinoči z aeroplanom dospel iz New Yorka. Danes bo imel daljše posvetovanje z državnim tajnikom Hullom, pozneje ipa s predsednikom Roo-seveltom.
poslanik Steinhardt se je z novim sovjetskim poslanikom Malcsimom Litvinovom odpeljal iz KuLbiševa v Teheran, kjer sta se ločila. Steinhardt se je z letalom odpeljal v Kairo, Litvinov pa je moral počakati v Teheranu ter se je pozneje odpeljal v Indjio.
Poročilo iz Kalkute v Indiji naznanja, da je včeraj dospel Litvinov in da je na potu skozi Srngapur v Washington. V soboto se bo Litvinov odpeljal s China Clipperjem iz Singapu-ra in bo dospel v San Francisco 6. decembra.
PREPREČEN PUC V PARAGVAJU
Južno-ameriška republika Paragvay življala tri dni težko krizo. — Ponoči noben civilist na cesto.
je ni
pre-smel
V brazilsko glavno mesto Rio Janeiro so dospela zanes-izdala svojih osem zaveznikov, ljiva poročila, da je predsed-ki so imeli dobro urejeno de-lniku republike Paragvaj, Higi-
lavnieo za ponarejanje denarja.
Voditelj tolipe jo An&ello Bonvissuto, ki je bil ipred ne-
niju Morningu uspelo brez prelivanja krvi preprečiti državni puč, ki so ga nameravali vprizoriti Nemčiji naklonjeni
ka j leti zaprt zaradi sličnega elementi. Resna kriza se je za-zločina.	čela 19. novembra ter je tra-
Carmela je že nekaj mese- jaia tri dni. V tem času so bi-cev razpečavala ponarejen de- ii poklicani močni armadni nar, ne da bi ji oblasti prišle oddelki v glavno mesto Asuncion, dočim je ponoči kaValerija patrulirala po cestah.
na sled
Bankovci so taiko dobro ponarejeni, da jih more edinole ptrokovnjak ločiti od pravih. Razpečavala jib je po malih trgovinah.
Sporu je dalo povod naslednjo dejstvo: 11. novembra je umrl v Buenos Aires bivši predsednik Eduardo Schaerer,
ki je bil zelo naklonjen Hitlerju in osiišču sploh ter je ustanovil nacijem prijazno organizacijo "Schaereristov".
Policijski načelnik je <pozval paragvajskega predsedni k a Morninga, da je treba izkazati pokojniku pri pogrebu posebno čast, česar ipa predsednik nI hotel storiti.
Policijski načelnik se je razjezil in začel med svojimi pristaši agitirati za strmoglav-Ijenje predsednika. Vlada je bila na to pripravljena ter je še pravočasno uvedla p r \u<i protiodredbe.
Friday, November 28, 1941
VSTAN O V L J S M U lili
GLAS NARODA
(▼oics or in rtoni)
99
OwMfl ud Pnbnahed by Slenale PoblisMa« TTmmi. <A Oerporatfaan. rr«nk BakMT, President; t. Lopeba, Bee. — Place of IxulMW of tbe MrpoMClutt and Hrt™—i of a*>vr ottlwrt: 21« NEW XOEK. N. X. _at—___
48th Year
"«Im Naroda" la toned awry day except and Holiday*.
Subscription I early
Za c®lo leto velja Uat aa Ameriko tu Kanado ; a« pol Me ftv— aa totrt leu $1.80. — Za Mew York aa celo leto tT^-; ae pot Mte Za Lnooemstvo aa eelo leto FT.— ; aa pol lete f8J».
-©la« Narode" labaja vsakl dan lavaemil sobot nedelj la praaalkov.
"«LAS NARODA," ti«
WEST Utk STREET, NBW TORE, M. -II«
Prišel je Antikrist
OKUPACIJA HOLANDSKE GUIANE
Kakor v slučaja Islandije, je povprečnega Amerikan-ca presenetila tudi nenadna pr edsedniKova odredba, naj ameriško vojaštvo zjL&ede holandsko kolonijo Surinam, ki je znana tudi pod imenom Holandskai Guiana.
Ta odredba je povsem v soglasju z obrambo ameriške celine potom nabave novih oporršč. ,
Obrambna črta, segajoča od Floride preko Bahamas, Puerto Rioo, Virginjskega otočja do Trinidada in George-towna, kaže dalje iproti jugn.
Okupacija se je završila v povsem (postavni obliki in twicer na željo holandske vlade, ki je v angleškem glavnem me-stu. Ker vlada sama ne more zavarovati te Oddaljene kolonije, je poverila zaščito nad njo Združenim državam.
Tudi Brazilija, ki je Guiani bližnja soseda, je z ameriško okupacijo povsem zadovoljna.
Kot tehten vzrok zasedbe navajajo dejstvo, da dobivajo Združene držaje iz tega ozemlja GO odstotkov aluminijaste rude, poleg tega je pa v koloniji tudi do^ti banksita, id je velike važnosti za ameriško vojno industrijo.
Nadalje je treba vpoštevati, da se od dne do dne veča razkol med ameriško vlado ia Petainovo vlado, katero nače-luje nezasedeni Franciji. Peta in je spočetka hlinil Ameriki ve 3 i ko prijateljstvo, zadnji čas pa čedalje bolj uztreza Nemčiji.
Ob meji Holandske Guiane je Franooekaf Guiana. Ko bo dobil Hitler nad nezasedeno Francijo popolno oblast, se bo tkušal polastiti tudi Francoske Gniane.
Z okupacijo holandske kolonije si je Amerika zajamci-lal važno protiutež napram1 Nemčiji.
. Jagleda, kot d« ne bi bilo no-Tošnega naročnika na 4 4Glas Nafroda*' -V naži naselbini, da bi kaj poročal o življenjskem standardu, kaj in kako se lakaj v tem kraja godi. Dekt se večinonta povsod s polno paro In tudi plače so primer, ugodne. Seveda le za bolj mlade in močne ljudi, kar pa je nas starih, posedamo po gorikih protetorih in opazujemo, kako bi *i človefk podaljšal svoje življenje. Draginja postaja večja od dne do dne, pa kaj hočemo, vezeno nam v splošnem boljše kot našim svojcem v stari domovini. Tukaj v tej svobodni deiželi si še lahko vsak privošči karkoli si poželi, posebno oni, kafteri delajo eden ali več v družini. Kaj pa ima-Ho naši sorodniki v starem kraju t Mi tukaj imamo mir. kaj pa je tam f Ni denarje, n\ življenja in ne mera. iti tukaj v Amerikir moramo biti še se daj zadovoljni, ne mjoremo pa vedeti, kaj bo nam bodočnost prinetela.
(Zahvalni dan je za nas mi nul. 35,000 puranov je bilo po klanih v Chicagu, kar je dokaz, da ljudje še niso lačni v tem kraju; kaj pa tam na oni strani f Se vedno imam v spo-
iCenjeni čitatelji "Glasa Naroda," zima je fe med nami. že arho rajši p ri gorkl peči, kakor pa zunaj na solnem. Ka>-dar imate pfiHRo na gbffkem, vzeiriite v roke Hat "Gag Naroda", če ga nimate, naročilte sr, ga, dva meseca samo $1.00. Naročite si ga pr^j, ko pride novi roman na dan. Podpirajmo "Glas Naroda"! List je odvisen' od naročnikov, nas starejših Slovencev, naša mlada generacija ne razome tega čtiva. KJo mi zginemo, tndi ae bodo H-®ti ižpremenili.
John Fabian. Cicero, 111.
NAKUPNA SILA
Ameriški narodni gospodarstveniki nenehoma govore o
''povečani nakupni sili" prebivalstva ter priporočajo zmanjšanje nakupne sile potom prisilne štednje in viSjJh davkov.
Ker potrebuje narodni obrambni program silne zaloge surovin, blaga in vsakovrstnih potrebščin, preti resna nevarnost brezprimernega zvišanja cen, česar posledica bo — inflacija.	~	. - 't'-.tfi
— Nakupno silo je treba zmanjšaiti! — Ta klic nam neprestano doni na ušesa.
Dokaz narodnih gospodarstvenikov so tako prepričevalni, njihovi raizlogi tako tehtni in njihove vesede tako i-krene, da jim je treba verjeti.
Nerodno je le, ker preprost človek zaman išče tiste "povečane nakupne sile," o kateri vedo toliko »povedati.
Preprostim slojem prebivalstva ni o povečani nakupni sili ničesar znanega, toliko bolj pa poznajo manjšano nakupno
t-ilo.
<*'e tre gospodinja* k grocer ju ali v kakršnokoli trgovino, mora plačati skoro petdeset odstotkov več za isto blago kot je plačala lani ob tem času.
Vse bi še bilo nekako, če bi njen mož prinesel* ob tedna domov petdeset odstotkov višjo iplačo. Res ao mu mogoče kuj primaknili, kar je pa malenkost v primeri z veliko in vedno
naraščajočo draginjo.
O kakšnem povišanju nakupne sile revnih in srednjih slojev ameriškega -prebivalstva ni zaenkralt še nobenega govora.
imajo velik uspeh
H
-
I
SLOVENCI!
NAJBOLJ POPOLNA ZALQGA SLOVENSKIH FOTOGRAFSKIH
rLosc Dotor rm
JOIH MARSICH, Inc. 468 WRST 4M STREET NEW TORB. N. Y.
i p*
VLAKA PLAČUJE ZOBO ZDRAVTHSKE STROŽKE NABOWZKOV.
Peter Zgaga
Se štirje tednih
DE. BORIS FURLAK V CHICAGU.
Or. Boris Furlan, redni pro-fa-or ustavnega prava na ljubljanskem t^eučiB&čn, bo prišel v Chicago prihodnjo nedeljo, dne 30. novembra in oetane morda se en ali dva dni potem, v tem mestu.
Ur. B. Furl an je bil delegat Jugoslavije na Mednarodni konferenci dela, ki se je pred kratkim vršila v New Yorku. "Udeleževal se je aktivno njenega delovanja ter se udejstvo-val v najvažnejših odsekih, ki so določali smernice Mednarod-
k
minu, ko sem bil star 9—10 let ; ne delarvske konference same. in bilo je ravno na Zahvalni i Na Narodni dan Juigoslovan-dan, ko smo opoldne posedli o- skega Zednyenja, ki se bo obkoli mize. Na mizi je pa bifajhajal v Chieagu v Pilzenskem fckleda žgancev in sk-leda kisle | (p^viljonio prihodnjo nedeljo,
Federalna vlada hdče poskrbeti za rehabilitacijo onih mla-deaičev, ki so bili pri naboru odbiti oziroma oproščeni od vojaške službe raci i slabega zdravja. Pitvi pokus ozdravljenja t^ih nabornikov bo na zobo-adravnlScerai polju1. Prizadetih bo vec kot 100,000' registranfov (mladetejceV, KI so «e prijaviH za obvezno vojaško službo), ka-terili zobovje je v takem stanju da jih naborna komisija* mora odbiti.
Naborna oblast (Selective Service System) bo izvajal ta program potom svojih krajevnih podružnic, (local boards.) To, lokalne komisije bodo odredile zobozdravnico pomoč s strani deiftfefov, v dotičnem k m ju. Fecteraiiia« vlada bo plačala za t roške zdravljenja.
ki bodo imeli
*Še štiri tedne imamo do Božiča] Zaenkrat v New Yorku £e ni snega, četudi gia je vremenski prerok že dvakrat ali trikrat napovedal. No, še dovolj ga bomo imeK, četudi šele za svečnfco pade.
Že vnaprej se veselim večera, ko bo tako gosto snežilo kakor včasi doma v starem kra-
JiL
Takrat me v kari odpeljejo
na skrajni rob newjerseyskih Palisad, odkoder je mogoče
repe. Seveda meni m bilo po volji. Oče me vpraša, za&aj ne jem. Jaz sem mu pa odgovoril, da nimam rad. Oče za-renči nad mano: <fTi smrkavec še tega ne boš imel v tvojem življenju. Pridejo časi, ko ne boš nič jesti dobil, fudi ne za denar ako ga boš im<eJ! Približal se bo čas, ko bo prišel Antikrist med ljudi, fantek, ti Še lahko dočakaš tega."
Jaa pa rau pravim: " Oče, povejte nam, kdo je to Antikrist?"
"To je tak človek, da bo moralo biti ljudstvoo pokorno njemu vsepovsod."
Otroci smo očeta poslušali in ertrtoeli za m&zo pri žganclh in kisli repi. Ali bi si čfoveOc mislil kaj takega današnji dan?
Je-li to moj oče čital v kaki knjigi, ali kaj podobnega? To mi ni znano. Bes da je imel knjig dovolj, ali bile so še starega tiska. Dobro imam v spominu še vedno svojega očeta, dasi je ravno 64 let odkar je ontrl. Večkrat si sedaj v mi-filenjn predstavljam Hitlerja, da je on tisti Antikrist, in ako
fcafešno ime, pa bi potem mogel imeti MfoaeoKni. Recimo takole: hitlrtrh&em in mneolizem dva Antikrista! (
dne 30. novetnfbra ob treh, bo imel govor in vsi Slovenci, ki se utegnejo udeležiti te. proslave, ga bodo lahko poslušali in se seSli ž njim.
Na proslavi bodo iz prijaznosti sodelovala gospodična Anna Beniger in Korečanovi se-stfe-i. Nastopila bosta tudi Prešernov k vartet in odbor "Prešeren'"
Cisti dohodek te proslave bo dan Jugoslovanskemu Pomožnem« dkladu ameriškekga Rdečega križa.
Ktdfllujuklui ? preiskavi
V Pittsburghn, Pa., je začela veleporota preiskovati poslovanje kuklukfekhmske organizacije. Prvi dan so bite zaslišane tri priče: državni (policist Wilia rd Shauer, neki pktsburški reporter, ki je bil slučajno navzoč na seji te tajne organizacije, ter preiskovalni agent o-k raj nega pravdništva. Se istega dne je bil aretiran Frank P. Myers, blagajnik pitisbur-ške podružnice in sicer earadi omalovaževanja sodišča. Govori se, da ima pifctsbur^ka podružnica 60 tisoč članov. Vodstvo tajne organizacijo Je sklenilo v najkrajšem času nako-lektati po radoiih delih dežele dva milijona dolarjev.
BOŽIČNE DOPISNICE
The American Friends of Yugoslavia je izdala posebne božične? dopisnice; ki jih prodaja v prid svoje organizacije.
Božična dopisnica, ki je o-značeim kot štev. 1: je bila iz-Sano v priznanje kipar ju Ivanu MeštroViču, ki je sam postal žrtev nacijev. Mestrovičev kip Angel duše", je bil izbran, da zo^^rvljene"^a^ke'"^ natisnjen na ^pjsnic^a
deralne vlade, so oni v starosti !0!'1,81?111 J? napi8:
od 21 do 26 let, kakor izjavlja ^ wdima >	,
Lieutenant Con^mander C. R. ^	' ^ lth A11
Wefls, glavni zobozdravniški * t{^
New Year." Te dopisnice so
Note
za
PIANO-HARMONHCO ali KLAVIR
pO 35e k«nad:
SLOVENIAN DANCE VANDA POLKA__
PO JEŽEK«
K. Q.L O
OHIO VALLEY art VIA POLKA
tam na vrirxr greti i MAHIBOR WAI.TZ
8PAVAJ MILKA MOJA OnPHANW^T.TZ_____
DEKLE NA VBTD
OJ. 3JARIČKA. PEGLJAJ
ŽID AN A MARELA (polka) VESELI BRATCI (mttzuriwJ
baSSS
MULDT KAPETANE
KO PTICICA TA MALA ZVEDEL SEM NEKAJ
P»25e IMOMMI:
MOJA DEKLE JE SE MLADA
Naročite pri
KNJIGARNI__
StOfCnC PUBLISHING
211 X8K SL,
Osemsto pywiK
Na farmi Ralph Milesa pri North Pafchogne na Long Ie>-land je s^orel velik kokosn jak, v katerem je biUo nad 800 piščancev. Piščanci so se dobesedno spe-ML Povzročena škoda znaša nad tisoic dolarjev.
VABILO rm
Plesno Veselico
katera se vrši V JAMES CITY
COMMUNITY HALL
v James City, Pa.
soboto, 21. novembra *
zvečer ob 8. uri
Igral ho TONY MALOVA&fČ in.njegov orkester ifc Cleveland* Ohio. Uljudno ste vabljeni vsi od biizu in daleč, da posetlte našo veselico.
Veselični od
častnik naborni oblasti. Iio-kalni naborni sveti bodo pozivali nabornike in dali preiskati njihovo zobovje. Oni, ki imajo zobe v takem s fan jo, da ni upanja* da bi se dali popra«-viti ta"fco, da bi bili sposobni za vojaško službo, bodo kratko-malo odpravljeni. Ostali pa, v^števši one, katerih rehabilitacija je dvomljiva, bodo pregledani od vojaške preiskovalne postaje v svrho natančnega pnegiedanja svojih zob. Kakor Jse jjrieaknje., zobozdraivniSko delo bo v glavnem iapolnje®je zdravljenja infekcij in nadomestitev manjkajočih zob.
Efosi bo vsa stvar pod vodstvom naborne obfasti potom krajevnih podružnic in njim fcxridefljenih zdravnikov in zo-barjev, dejansko popravi jen je zob bo v rokah privatnih den-t is tov v onem kraju, kjer pači jent živi.
Ker so zobne napake prispele največji poedini vzrok, zakaj niso bili možje sprejeti v vojaško službo, se je vlada odločila izvesti tak rehabilitacijski program^ Kasneje se bo zdravstvena rehabilitacija raztegnila tudi na druge zdravstvene napake, ki se dajejo popraviti. Teh je morda kakih 100,000 ljodi.
Rehabilitacijski program gre f^kralfka za tem, da približno 200,000 mkidSi n*>ž, ki so v takem stanju, da ne morejo biti sprejeti v vojsko radi slabega zdravja, bo vzpostavljenih v stanje zdravih in sposobnih re-Scrutov.
naprodaj že setiaj in sicer po 15 centov z ovitkom, ali pa 24 dopisnic za $3.60. — Naročite jih naravnost od: American Friends of Yugoslavia, 8 W. 40th St., New York, N. Y.
naenkrat s pogledom objeti
ves zapadni det ogromnega newyorStega mesta. V dobro
segreti kari pritiskam Čelo na šipo in se ne morem načnditi neizmerni lepotL
Skoro tik pod menoj miruje reka Hudson, pokrita s ploščami ledu, ki ga skoro sproti režejo prevozni parniki in via-oil ni čolni. Kolikor je oken v newvorskih nebotičnikih, toliko hičic mi miglja nasproti. Izmed poslopij se dviga rdečfca-sto-višnjekasf čaroben blesk, slično ogromnemu, sivemu situ, fei, dasi negibno, nenehoma seje bele snežinke. Iz mesta, ki se zdi tako blizu, da bi se ga dalo z roko dotakniti,- ni nobenega: šuma, nobenega ropota. Kakor da se je očarano nad svojo lastno lepoto in vse prevladujočim božjim mirom strnilo z vesoljstvom in postalo njes?a bistveni del.
Ob pogledu na fo nepopisno tajirisfvehost mi zabrni v duši pretresljiva narodna pčsem: Sneži, snežL^neži, sneži, in bo snežilo se vse dni, vse dolge dneve in noči. . .
Takrat jih prosim, naj me odpeljejo. Kajti v meni je.spet potrjeno spoznanje: — Vse dni; vse dotge dneve in noči. ..
Pa kam sem zašel v gornjih vrsticah!
Saj ta kolona vendar ni namenjena ki-slim čmerikam, pač pa veselim ljudem
Brezmesni dnevi v Švici
Švicarski zvezni urad za živilske zaloge je odredil, do bodo s 1. decembrom v Švici vpeljani trije brezmesni dnevi na teden.
SMRTNA KOSA
V Springdate. Pa, je po dol-.gi bolezni umtrla Anna Artač, Stara 74 let in rojena v peči, pri Ljobljani. V Ameriki je bivala 41 let in zapašoa dva sinova, šest hčera, brata in sestro.
ftojsk« preslna, Ho pošljejo za naročnino, iis se poslnlnjejfe — UNITED STATES ' oriromi ' ; CAlfADlAN POSTAL MOKSY
sko Je vam 1« prlr&ftno
IMATE 2E tA PRIROČNI ATLAS?
V m toMM M Je ittttdjo AMTBMI rufl potwhfi te priročni ATLA& U o paftUe m oailw narotelb« po naJnB^ tet*. — Narotife ca 1» daaeal
VeUkoot »H % 14H Mar
48 rellktti itranl; >2 barranttr aemlJerldOT tojlb «rMr te 9 aeaiUevltfov ZOr. ditty la tasta* rodltoft dr-
4S irctOTBlh slik popolnoma o
Zanimivi svetovat dogodki. NajaoTeJil semljerld > kate c*U Mt n tudi:
RAZDELITEV POLJSKE MEl>
NEMČIJO IN RDSUO ITALIJANSKO OSVOJITEV AL* BANU K
PRfKijtJClTEV Č^BOSLOVl-
SKE E NEMČIJI . NOVA FINSR0-R08KA MEJA
Cena 35 centov
PoSiJIte i?oto t inamkato po 1 oz. po.i canta.
Posebnost:
BAMMONDOy ZUttJKVIl), m SAM SEBE POPRAVLJA
KUPON, ki ga dobite a ittaaoa 10 kb g* Izpolnite ln poSJete k twlajateUa «»mlje*lda. Vam daje prarteo^da dobite .dodat««,sumijo-rVda • novimi mejami vojskujočih m driav, kakor bodo premo* njene po teflanjf vojni. '"■i1 i -Ynff v- i
RuoBto Atter prt:
•GLAS NARODA'
n« WEST 18* SVBČET
19 U W * • * ■ r N. %
Lahi na fronti.
Ob nemški strani na roški fronti se bore tudi Romuni, Madžari, Paveličevi Hrvatje in Italijani. Bolgari so se spun-tali in niso hoteli v boj proti krvnim bratom. No, tudi Romuni in Madžari prav dosti ne odrinejo, še manj pa Paveličevi Hrvatje, Če so bili kot prostovoljci poslani tja.
Naravnost neumljivo in nepojmljivo je ipa, čenra potrebuje HitTer Lahe na fronti.
Pozimi ne morejo delati cest, snega pa niso vajeni in ga ne znajo odmetavati.
Pa jih menda že vsaj nima Rusom za strah? Nemški generali menda že vsaj ne napovedo Rosom po brezžičnem bnzojavu: — (Zdaj fee pa le pripravite, kajti napadli vas bodo naši najboljši zavezniki, nepremagljivi IMussOlmijevi junaki!
Se Abesinci bi se krohotali takemu opozorilu, pa bi-se um Rusi ne ... .
Mir?
Zdi se, da je Hitler naposled vendarle spreevidel brezupuost .svojega početja, ter začel na vse strani tipati, kje bi. se dalo omajati vztrajnost zaveznikov ter dobiti kakšno <pot iz masti-ke, v katero je že do grla zabredel.
Nedavno je rekel neki jajpon-ski minister: — Mi stremimo W miru in sicer po (pravičnem miru. Tudi Nemčija bi bila pripravljena skleniti tak mir.
Brez Hitlerjevega dovoljenja japonski diplomat gotovo ni rebleknil ti**t?h besed.
Te dni je pa nemški /propagandni minister Goebells priznal v nekem članku:
— Mi nikakor nismo taki sanjači, da bi že za jutrišnji ali pojutrišnji: <ia{n napovedali razpad angleške diržave. Ža vse je treba primernega Časa. Kari je bilo v teku stoletij zgrajeno, se nikakor ne bo v nekaj mesecih zrušilo.
Lanskega avgusta sta Hitler in Goebbelw povsem drugače govorite. se (prav sjpOnir-njam, sta odkazala- Angliji življenje do 15. septembra.
9HHHB3
"GLAS NARODA"- New Ymk
Friday, November 28, 1941
V S T A NO TL J III
AVT<)\T ČEHOV:
l~totel Garni
Gospa polkovniskokva Naša-tyrina, ki je stanovala v sobi št. 47, je temtaordwfca same jease ill Vsa besna planila na poklicanega hotelirja.
v*6ujte, gospod gostilničar," z a klice 44 ali »ploh mi daste drugo sobo, ali pa se sploh izselim iz vašega ničvrednega hotela. To je pravcata špe lunka. Prosim vas, odrasle hčere iiriam in tu slišijo dan na dan le surovosti. Kako gospodarstvo pa je to praiv za prav! Dan in noč. Včasih pripoveduje povesti take vsebine, da bi si človek zamašil uše**a. Kakor kak i zvonček! L^ dobro, da moji nbosri hčeri o takih stvareh nič ne razumeta, dro-
ter zardeli.
"Ali sfe slikali T" je nadaljevala jajoepa Naišatvrina, obrni v-ši se zopet na gostilničarja. "Ali ni to nič! Jaz sem go^pa polkovnika, gospod f Moji nttž je okrajni poveljnik. Ne- bom dovolila, da takorekoč sfkoro v moji navzočnosti govori^kakor navadni hlapec take surovosti
"Saj ni hlapec, miloetljdva gosipa, stotnik je. Kiktn je njegovo ime. pkimenitaš.*'
"Ako je na svoje plemstvo v toliko pozabil, da se izraža kakor navaden hlapec, zasluži fte večje zaničevanje. Skratka, negovoričite več mnogo, nego ukrenite potrebno."'
ni pijan, ne dobite boljšega človeka. Zadnjič, ko ni bil pijan, je ve« dan pisaril starifiean
pisma.* *
^ITbofl^ ststffe," prupomrn gospa pblkovnikova vzdihu joč.
"Seveda, ubogi stariši! Prijetno gotovo ni, imeti takega postopača za sina. Vse zabavlja nanj, i« vseih stanovanj ga spode in niti dan •e mine, da ne bi imel opraviti radi kakega Sandala s sodiSčem."
"Oboga, nesrečna žena,*' je vzdibnila gospa polkovnikov«
i znova.
"Saj ni oženjen, miilostljiva gospa. Kako bi to tudi mogel
guče bi šeT človek ž njima, naj
raje na cesto. -Ravno i znova milostljiva gospa? Saj ni«te začenja nekaj pripovedovati.j^jna» ki se pritožuje: vsi se Tu lahko slišite ..." j pritožujejo; a kaj naj-počnem ž "Xo, jaz vem še boljšo po-Nim?	^m že šel k
vest, dragi tovariš," se je za--"^^^ m sem Sa h*tel vul hripavi bos iz sosednje so-
, bifff Boga netj hvali, da se Ali kaj pa moram »toriti.'sam preživi "
fcoi	Oospa poHtovnikova je hodi-
la iz kota v kot.
be. 4 4 Ali se spominjaš nddpo-ročnika Dniskova ? Ta Draš-kov je nekoč igral biljar in pni gotovih širokih dvignil iz navade nogo. Naenkrat se je zii-čulo: Brrrr! Najprej smo si vsi mislili, da je strgal sukno na biljar ju ali ko smo bližje pogledali, ef njeni tovariš, smo videli, da so mu počile, neizrekljive v vseh sivih. Tako visoko je dvignil mrcina nogo, da ni ostal niti en šiv cel ... . Hahahaha! Pri tem prizoru pa e-o bile navzoče tudi dan^e, med. drugim soproga vedno pijanega poročnika Okurina. — 0-kmin je sbasnel. — Kako si lJra.3kov more"dovoliti, obnašati se tako nesramno f navzočnosti svoje gORpe! Beseda je dala besedo . . . saj poznaiš na-Ee tovariše. Okurin .je poslal I>ru!škovu dve priči, ali Droš-tkov ne bodi neumen, je odgovoril: *\Naj poziva na dvoboj, toda svojih prič naj pošlje krojaču, ki mi je napravil te hlače. On je kriv P* Hahaha.
Lilija in Mija. hčerki goape polkovnUkove, ki sta sedeli pri okniu ter podpirali debela lica
pi i prav rt i do tega, " da bi se sramioval svojega obnašanja. "Ganilbal Ivanovič." Sem dejat "kalko se le morete tako obnašati! To je sramota! " Ali takoj mi je začel premetavati pesti pred nosom in zavpil je name: "Hočeš pač videti bati-
ne?'T in tako dalje. Pregrdo se obnalša. Kadar se je zjutraj na?pal, hodi Čiwto neženirano — oprostite j- v negližeju po hodniku. Kadar je pijan, pa vzame revolver in strelja v zidov je. Čez dan popi je* nevet-:jetno Jivnožrno »tkanja, ponoči pa Igra strastno karte. In kartanju siodi oblifrat ni tepe ž — warn me je pred najemnikiV*
W'JSakaj pa n^recEnpžn ne odpoveste stanovanja?"
(Saj se ga ne morem iznebiti. Tri mesece mi že dolguje na-jeirtnino, ali saj že več- ne zahtevam svojega denarja, ko bi nam storil le uslugo ter se hotel preseliti "Mirovni sodnik ga je obsodil, da zapusti sobo in se je pritožil na prizivno sodišče in na kai-acijski dvor. Tako zavlačuje stvar. — Križ je, križ! Tn Bože mili. kako dober Človek je pratvaaprav!
ša.
"Neoženjen, pravite?" vpra
"Da milostljiva!" Gospa polkoynLkova
f postmi, sta jokavo povesili oči t Mlad, prijeten razumen
Če
VAŽNO ZA NAROCHIHcE
Pole« naslora je raavldno do kdaj Imate plaCsno uarotalno. Prva Številka pomeni mesec, drag« dan ln tretja pa leto. B* n*m prJfer* ni te nepotrebnega dela ln strofikor, Vre prostmd, dk sknMte naroCnl-no pravoCatno poravnati. Pofiljlte naročnino nararnca* nem aU je pa p tacajte naSevra saatopnlsc y TOMe krajo allpe kateremu ttmrT sastopnlkov, kojlh Imena so tiskana a ŠiSsilml črkami, ket »o opravi-Ceni obiskati tuoi droge naselbine, kjer je kaj *£h rojakor naes-Zastopnik bo Vam larMU potMUo Sa plafij	' "
I jeni h.
bo Vam IsrdCll potrdilo
Cano amroCaloo.
CALIFORNIA:
flan Francisco, Jarek
COLORADO:
Piieblo, Peter Cul te. Walsenbnrg, M. I.
INDIANA:
IndianapoUs: Frank ZopanCU ILLINOIS: Chicago, J. Ber&k Ctcerf, J. Fablaa (Chicago,
In Illinois)
Jollet, Jeoule Uambteb Ut Sail*. I. Snellen ttescoatab, Frank kHignatla Norrti Cklraflo In Waakeitan.
Vodoplvee'
ttftamliler, ITr MICHIGAN: Detroit. L MINNESOTA: rtilsbolm. /. Udlsatcb Rly. Joo J. Pesbel Mfelerti, Ixml* <iotdte . HtllM^-i, Ijonl* Vessel HlbbUtg, 'obli Povis MONTANA:
Rnbndnp. M Penise Washoe. L. Champa MBBRASCA i
Omaba. P. ifrodenet KBW YORK: flrooklyo,
OOWtDdt,
- Tittle Fa
oaso:
Clereland, Anton Bobek. Chat. Km-
Oteit, Jfgcob a*nit JohM Blapnri
dltord, Anton Na«ode A Lorain. Lonie Balast. John KomW Xoongstown. Anton KlkaU OBJBGON:	f 1 - : t
Oregon City. J. KeWax P«NN8ILVAN1A: Besbemer, MB Jevntkm' Conemaugb, /, finserec Oererfale la AloiUra. Mr* Mkli , ,
Export, LenSs CmmtU Farrell, Jerry Ok kurMt city,
Fr. Bind o/eenetwrfl, rri Homer (Htf, Fr. ^
Imperial, Vence PaTčich
Johnsrown. Ms faiHtr Krsyn. £šf.	*
Mftern«. Frank Relloeh.
Plttsburab ln okolica. PMH» l'r«r> A. Hren
Turtle	Iff. A»ftr#r , .. ,
W*nt \Vwron. /aseftlt	.. ..
WISCONSIN.	- .■'-»
MUwankee, w«a<t tatt*,+r. Bhebnygan.
&TCMTSQ: RocC Sprlbgs, Letts Diamond vili«, Jm BoUt*
daljjevala svojo pot in premi šl jeva la. "Hkn — neoženjen! — rrče zamišljeno. — Hm! — Lilija in Mila, ne sedife tu pri oknu — saj vleče. — Kolika šikoda! Mlad človek, pa tako podivjan! In od česa to izhaja?? Nikogar nima, ki bi dobrohotno vplival nanj. Mlate-re ni, ki bi ... . Xeože»njen! Nu da, tu imamo-— to je ravno .. .
Po kratkem pfrenrisleku je gospa polkovnikova nadaljevala:
"Prosim, boditr talko prijazni in potrudite se k njemra, ter ga prosite, da bi — da bi svoje izraze umeril — Recite mta: Gosspa polkovnikova Nasatvri-na prosi za to. — stanuje s fevojfnnpa ihčerama na številki 47 — to mu recite Došla je e svojega posestva."
•"Recite. — Gospa polkovnikoma je s svojima hčerkama tu. Naj pride ter se oprosti. — Po kosifa *ino vedno doma. — Ah, ^Pila, zajpri vendar okno!"
"Alh, mamla, kaj pa hočete, jlravzaprav s to pošastjo?*' vpraša Lilija z zategnjeniii^ glasom, ko se je odstranil gostilničar. "Lep obisk ste nama naprtili: pijanca, pretepača, in lopova."
"Ali ne govori vendar, ma «Tiei% ... Tako govorita vedno, no in — zato ste ratvno dose-daj Obsedeli! Kaj pa hočete? Naj bo že kakrSen hoče, a zaničevati ga veodaT ni. Vsako Eel išče je za nekaj ddbro. Kdo ve — — reče gospa polkčivni-kova. vzdihujoč, š srkbi polnim pogledom na svoji hčeri, "morda je tu vaša uisoda. Na vsak način se le nekoliko skrbneje napfravita .
L 1111
.-i-..lil, .g
Jeremija se skuša rešiti
Piše Pater BERNARD AMBBOŽI^, Q<FM.. NaAriJermJe
Zadnja beseda Jeremijad. i odkritje sem napravil prav te
Enkrat jih mora biti kowee,ldnL naimreč 'Jeremijad. Naredimo' piko!
Btbki KrMan ni mjož, ki bi za menoj pobiral kleje, twdi meni še na nrtsel ni prišlo, bi jih pobiral m njim. Jas mn zax*el prve Jerem?jade v meseca juliju. 1» zdaj vidim, da je v mesecu jnlijn isfelo iapod peresa Ktbina Krfcrfcana nasted-nie:
torej
(Kako da je pfri&el v Jerearrii-jade Lojze Adaanjič, bo kido vpražal. To vprašanje bi človek lahko na dolgo in široko prefžve4toval. Z vsem' dolgim prežvekovanjem bi pa odgOvor
ne mogel biti tako jasen i« do-	,	. _
gnan, kot bo, če sam vzairn^ "Jugoslovanom v domovini v roko njegovo knjigo in ee te- 80 zan^ena iwta; zan3c^orajo metljifto zamisliš vanjo. Stori f°Torit!	v	v
to in sam zase - prežveči. I*?*?1	SVi
Nekateri se bodo spet ogla-i?***™' , sili - ali pa le aami pri sebi	v^ in nradndi ^topni-
- - - - - — c	kov, am/pak še važnejša je m
bo beseda, ki pride iz, ljudstva samega. Njemta je dano, da pripravi pot za novo, svobodno in demokratsko Jugoslavijo v družbi svobodnih demokratičnih natrodov. Od njegovega dela je» odvisno vstajenje.'*
Name«to Jugoslavije bi lahko rekli samo — Slovenija, v kolikor imamo namreč le^avoj lastni narod pred očmi. Drugo se vse n jema — do pioice.
To-le je pa moja teza. moj konjičeffc —7 če hočete — na katerem- jahajb jeremijade. Kako naj se naše ljudstvo adrami, da se bo začelo resno zanimati za to svojo nalogo, za delo vstajenja domovine? Povprečen naš človek niti ne mSsli na fo, da je k ternh deta poklican. Ni ti nima za to zanimanja. Do-
delali — čefi: Ati je. reš od pomožne aikci je toliteo* odvisno ? f Ali je res poglavitna naša zadeva dandanes — denarna pomoč domovini! Ali nimamo večjih nalog* Zakaj se zx>pet te Jeremijade iazvenele v »tokrat ponavljani refren: Dajte, dajte, dajte . . .
Že od vsega začetku sem sku-e»aVdati razumeti, kako si prav za prav to reč mislim. Nikdar niaem fbdil. da je kolektanje — vse. Poudarjal sem pa in še poudarjam, d« je kolektanje neobhodno potrebno sredstvo za nekaj večjega in vse bolj va-žnega Prebiijenje~naroda je stvar, ki od nje od visi — vse!
Gre za rešitev Slovenije, gre za njeno osvobojenje1. Za njeno samostojnost, politično, kul-

PEVSKIM ZBOROM
POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MVU KALIJE
SL0VEN8KE PESMI Zbirka 9 narodnih f^snl Itdalk Ghsbena Mklira v
PlaMl^^ln
,	Cena —
Emfl Adami*— l« JUGOSLOVANSKIH NASODNIH PESMI HL
(MW
urnimi
FBKRP JDTAW;
ZjutriJ ...................... JI
SIoTtaika ...................JO
PETEB j; LIJ
».- mM; VASI- -
; FoSokšIrg ..••MtfJV
SCOB^P F1
Ko so fantje pebtt real iff..
Lt enkrat ie ___________________
SlSTa deln ............;.....Jf

BH. VOLAfilC: Boimarla; JOS. PAVČJlČ!: Potrkan ples ......M
IZ ŠTABE ZALOGE pa imamo ie naslednje pesmi, katerim
smo znižal! cene:
Ameriika
Ura, (HehMr) M
SKST NAROONfflf PESMI ril iU ikm
SBST NARO0fflB PESMI aa ne
(VeMvae)
StoTemrtd akerdf, H
trij« melanl zbori tte*) _______..i...
e ■ ■ .«.«<» ..-h ▼ prpri n irm uuf i,
hi
^oSLžSTtti-
1- M
Frane Ventnrtal—SEOT MEŠANIH
IN MOŠKIH ZBOROV ......M
Perde Ju
le MTues-i mho nun
U MLADO LET.
ZBOROV (»e
Ud In mrtenti
Moški zbori
OSKAR DRV:
BarOca; OJ, moj iocel /S »ot; ml, (utile, drer e Tria p6J-
no.
fiano, da je ameriška Slovenija v sedanjih raamerah edina na-da vBega Slovenstva Vsak je pripravljen prikimati m leči to, ksdo nsore s prepričanjem o-porečif Kdor ve za Tazloge, ki naj bi to mnenje opovr^gli, naj se oglasi in pove našemu tisku da ne bo ponavljal ia spet ponavljal stvari, ki jenrfje — če to ni res — toliko nepotrebnega prostora v naših listih dan za dnem.
je ,pa vendarle res, potem je nujno treba, da ameriška Slovenija oživi. Treba je. da se zave same sebe. tfe. najde svojo dušo. Usposobiti se mora za — politično akcijo. Naj-brŽ je. ta izraz zopet prepovršen in preozek. Vendar smo ga najbolj vajeni in nam približno pove, kaj mislimo. Mislimo delo za osvoboditev domovine.
In to mora biti zadeva vsega naroda, ne le nekaterih posebej izvoljenih in poklicanih Stvar visega naroda! Kako ravno začeti 6 tem delom, je lahko se vprašanje in pratv gotovo je še \Tpra&anje\ Prav za prav ise niti tega še ne zavedamo, da je to vprašanje tu. rečem, zavedajo se ga poedinci, narod ifcegri še davno ni pokazal.
In vendar je o dv%ega začetka res. da mora biti- to stvar naroda. Niso moje .Tereanijade edina trobenta, ki to že od začetka poudarjajo. Zanismvo
turno, gospodarsko Vse to in kW niti	kabo ^
še ntorsLka^je za zdaj LZgublje-	premaknili!
In je bilo že stokrat zapi- „	. ' . .
Prva stvar je tedaj, tisto tako potrebno zanimanje vzbuditi Potem bo šele pripravljen posluJšatl, si vzeti k šrča in se *— vsaj polagoma — prikopati do kakega spoznanj«^ Dokler se ne raagibtje njegovo čustvene doživljanje, bo tudi umstve-no ostal daleč zadaj. Politična akcija pa zahteva pred vsem umtstveno udegstvovanje. Za Četi od tega konca bf obetalo '*lab uspeh
Mlnotgim že preseda pisarenje in poročanje o .strahotah, o preganjanju, o lakoti, o nagoti in tako dalje. Začnite že e kako resnejšo akcijo, ki bo delala na to. da se bo te katastrofe za bodočnost preprečile. Ne kri čite samo: dajte, dajtet Krn ha, kruha . . . Tako in enako se^oglaša.io.
Je že prav. Zakaj tisti sama ne zalčno? Iz istega vzroka. Narod za njimi je enako top in neprizadet, kot za kom drugim. Srce mu je še vedno hladno, ksiko mn bo oživel umlf Kdor more to razumeti, bo razumel pomožno akjeijo in njen ogromen pomen — ofgrometn pomen bolj za nas same ko za to, 4a pošljemo kdaj v domovino ko-flčefk kruha. - Pika!
(Nadaljevanje prihodnjič.)
OSKAR DRV:
-.SreCno, Uabca moja; Ko ptia-ea na tuj« gre; Soei; Moj oBca 'ma konilfka dva; Dobir sem pi-; SIoto ; Je ▼ pOtnlta InC .4$
SMIL ADAMIČ:
Modra devojka (belrkrtLnJska.. Vso MS pri potod ...........JM
Jorjeva J* Bodi Mleka demo: Kaj dtoce-ja bojem; Zdravita ........M
VASILIJ M IRK in A. OROBMINO: VetrU; F« gradlnl ..........M
Mladini, pesmi sa niUM * toitir-Jem (E. AdamU) ____________
Bre prsmi, (Preleree) aer in sole_________
Nail himni, drerfaane_________ —
m (■ersld atari. (Labaranr). D. m zvesek, mdMI Aerf ____________ JM
zA tmofmaectt: NA GORENJSKEM .TE FLETNO, podpouri slovenskih narodnih pesmi za tamburice, zlofil Mar ko Bajuk............
.79
ntU 2er*(Bij

ZA CITRE:
ZA KLAVIR:
Bari pridela. — Ksapinic* —
ioe
m m%m t Hi
Rmll Adami« ...
PA NT JE NA VASI. tS narodnih ai mosta *ot. am Pregelj., m
NeroSlo paRJUe aa:
Glas Naroda
M
ti«
NKW TI
Iti.
Zakonca pap mora v solo
Mr. in Mr?. Merlin C. Schil, stara šestnajst let, se nimata dosti pritoževati. iMeseca maja sta s kajpitalom 50 centov pobegnila z doma, se poročila in dobila delo v neki restavraciji, Zaslužila sta 28 dolarjev na
teden in spravila skupaj čedno' vsotieo. Za »ZaJhvalni dan sta se spomnila svojih starišev in jim pisala. Stariši so ju ovadili policiji, ki jn jf poslala nazaj v šolo.
ADVERTISE IN 'GLAS NAROD V
Poleg poučnih knjig, muzifcalij, iger, pesmi itd. imamo v zalogi dosti nabožnih knjig, predvsem
Molitvenike
v krasni vezavi importirane bi starega kra/R..
•	-- - innr sir------ —
[Slovenski molHvsxiiki: sveto pismo__________________
AMERIŠKE LEPOTICE
IKtlSKtr SBCE
2% x 3* infer — 224 strani resara umetno............ SSe.
; KVIŠKU SRCE — (št. 355)
2% z 3% inčev — 224 strani
v belem celoUdn ...... Mt
i KVIŠKU SRCE — it. 4M)
2% x	Inčev — ±24 strani
Cena H centov
RAJSKI GLASOVI — (M. 408) 2Vi X 4 i nčev — 255 strta! vsfevit Sr. Krtiev Pot
(Mia 9HS* i RAJSKI GLASOVI -i (it. fit)
2V4 * 4 lnfiev — 255 strani rstevii Sv. Kriier Pet
Cena tl^O SKRBI ZA DCfiO
8^4% inCev — 512 strani
C«oa ft.73
(Ker s^ nam je posreCUo doMtl te molitvenike po selo nlrirt ceni, Jib tudi moremo prodajan po gori o-anafeni ceni. ZalOga pa nI opriebno velika, nto jfb narodte čimprej, da Vam bomo mogli S njtmr po-atre2*i.
Angleški moUtvetfttft
(ZA MIWkOINO)
Ker af Bearsn
fino renno .......JŠit
t usnje ............... .V
CATHOLIC POCKET MANUAL
r fino usnje tezanp......1.—
usta
V Attea&fc	3T., ao se zlbrale lepotice iz vseh amerSkfh držav, da med seboj tekmu-
jejo, katera bo razglašena zaL najlepšo in bo tako razglašena za "Mias America
Sloventc Publishing Contpany " ~ : :
216 WEST I8th sretEk* " l^wto

»
"GLAS NABODA"-N«w fork
Friday, November 28, 1941
TBIANOTLJIN L. 19 9 t
OSPOD iz KONOPISTA
Napisal: L WINDER.
138-
• •
Vi P
'A naučiti se je treba, bo potn&agala
In orodja tudi ne dobite, če vam In kako hočete priti čez mejo!
/a* Zlitij je kontrola tako ostra, da na meji vsakogar po desetkrat preiščejo. Kako bo žele pozneje1! Alko vaim ——--
ne l>o pomagala, ne morete ničesar napraviti. Zakaj bi :=e
Vojaški zdravniki v starem veku
branili te pomoči, ko hočejo Častniki natanko isto kakor vi? S takšno trmo pomagate samo nadvojvodi. Prišel bo v Sarajevo. «e vam ^nsejal ter se čil in zdrav vrnil na Ihmaj."
Principov ne]epi obraz se je nued tem prigovarjanjem; čedalje bolj n Krači 1- Domneva, da naj sodeluje s častniki, ga je delala hesndga. Na '1 revolucionarnega duha" častnikov je glfdal z vi3ka. Kar so hoteli revolucionarni častniki? Do-Še višjo m-oč, zavladati deželi, postati še večji gospodje, kot so že bili. Res( da se bili med njimi možje, ki so vroče ljubili domovino; Princip ni hotel biti krivičen.
Toda oni so niisliki na oblast, on pa na narod. Iz naroda je bil izšel in veliko dejanje je hotel storiti zato, da bi osrečil narod. Za svobodo v^eh Jugoslovanov na tej in na oni strani meje je hotel izvršiti umor, ne pa kot sluga političnnii načrtov..
"Mi lačni gimnazijci vas ne~potrebujemo, Lnnenkni go-> pod je," je mislil Princip sam pri sebi. "Mi smo narod, ta zavest nam daje moč, san*i hočemo storiti potrebno dejanje, nočemo se podrediti vašemu poveljstvu. In tudi slave- vam ne prepustimo, da smo rešili brate, ako dejanje uspe. Pripravljeni smo umreti. To ej imamo pravico storiti, kar nri->limo, da je pravo. To bi vam godilo nu naj se damo lin-čati in ob<*iti. da boste potlej vi nastopali kot junaki in osvoboditelji!"
Oiganovič je videl v Prineipovean Tedenju odločno nevoljo, zato ni hotel s prevzetnim nasni iškom ali zaničljivo besedo ratzžalrti ponosnega gimnazijca. Komitaš, ki ni prvič govoril z giimtnaraijeeim emigrantom o politični zaroti, je vedel, da
o bili ti mladi Bosanci občutljivejši od vsakega častnika. \
h
Rokel je, vmee, <ia jrriiK-ip tniwuniw mumi.	^
'Seveda vam svojega sveta nikakor ne vsiljujemu ŠVtel senu si le v dolžnofit, da vats opozorim na vzporedne načrte. 8ioer vam pa vsega tega ne govorim zaradi vaših lepih oči-(Javro. Mojega zanimanja za vašo spoštovano osebo ne smete precenjevati. Zanki i a me le uspeh .itentata. Atentat
Zgodovinska črtica.
V starem veku je stala zdra-vniška veda, posebno na Grškem, na preeteg visoki stopnji in pri njej opaz mo Isto pti-kazen kot pri drugm pridobitvah človeškega uma, di. so namreč stari veliko več vedeli kot pa njih nasledniki do poznega srednjega yeka. Imena Hipokrata in Galona sta še vedno zapisana z zlat Lini črkami v zgodovini zdravniške vede. A tudi nekntr-ri zdravniki v cesarskem Rinm so dosegli zelo veliko ter so brez-dvonjno visoko stali nad ma-zaei in nm-edneži v srednjem v?eku Visled trga je umi ji v o
da je igral zdravnik že v starem veku \TKpričo šlevilnih in kjrvavDi vojn zelo važno vlogo. Da je bilo temu tako, nam priča slavni Homer. SIcer se nam zdi innlo. ako se navaja za celo armado Grkov pred Trojo le dva zdravnika, Maha-ona in Podaleiriasa. Zato pa še d a>nes navajajo radi pozni potomki teli dveh zdravnikov — besede kralja Idomenma., glasom katerih je vreden zdravnik velikega števila vojakov. Honi^r nam daje vpogled \ različne plati delovanja vojaškega zdravnika. V njegovih delih čitamo, da reže osti pšic rz ran in da nalaga na slednje hladeče obliže in ma<zila.
Sploh pa je mogoče, da se navaja oba imenovana adravni-
čuje največji grški zgodovinar Tuškidides, ki stoji popolnoma na strani Atencev.
V njegovih spisih se ne omenja niti na enem meetu vojaških zdravnikov. Tudi grški
Vojne grozote
V starodavnih časih je bil način vojskovanja zverinski. Kadar so šli Asirci, Babilonci ali Perzi na yojno, so jo vodili (toliko ča\sa, da so v»e prebivalstvo napadene dežele ali ubili
zgodovinarji poznejšega časa'ali zasužnjili. Šele asirski kralj imenujejo le poredkoma zdTav-j Asurnasipal (884. pred Kristu-nrke, ki so »e vdeležili vojnih som) je spoznal, da je zanj bo-pohodov v spremstvu knezov lje, če kako deželo podvrže in
ali v službi a i made .
ga na zamirzlem jezezru Koko-nov premagal, je dal poklati vso sovražnikovo armado 500 tisoč mož.
Tudi Walknstein je še straš-fio divjaj Stal je na stališču, da morajo njegovo armado ži-viti in plačevati tisti kraji, kjer se ravno armada nahajat. To se pravi: armada je ropala
Po statrih Rimijanih je bil vse pokončal, za časa republike razvoj voja- Od tedaj je ponehalo spld&no ške sanitetne-službe še veliko klanje premagancev, a vojna je neanatnej&i kot pa p li Grkih, bila viseeno strahovita. Če se Ker so se nahajali Rimljani je podvržen narod tujemu go-^koro brez pretanka v vojni, post v u le količkaj zoperstavil, je to dejstvo gotovo pre-scnrt-1 ga je zadela strašna kazen. Ijivo, ter se da ga razlagati le Smrt je bila še milost. Zmago-s tem, da so smatrali Rimljani valci so preajaganewn iz tak-prenašanje bolečin za dokaz njli oči, jih trpinčili na grozo-osebne hrabrosti. To bi bilo v. vite načine, in tudi je bila Čisto soglasju z dejstvom, da so bili navadna stvar, da« so kakega prvi zdravniki v starem Runu I človeka ipri živem tekmi iz ko-
ohrani prebivalstvo, kot pa biiin plenila, kar je mogla in o-
sužnji ali pa oproščenci ter za-vtzen*ali visled tega nizko m>-cijalno stališče. Take zdravnike so imeli seveda najprvo na razpolago visoki uradniki, vojskovodje in patriciji ter jih jemali « seboj na vojne pohode,
že deli in ga puotem nataknili na kol
Pozneje se je tudi zgodilo, da je zmagovalec ves piemaga: ni narod odpeljal-z njegovega ozemlja in ga nastanil kje drugje. Tako se je zgodilo Židom.
dočim so ostali navadni vojakji Ti so bili v Babilon prepeljani i	-i i--------so tam sllwli svobodno
srjih nezaupanje jebilo hitro zbujeno njih prijateljstvo kaj . ,kot najodIiihiej8ll^ da a
► rz zapravljeno. Ciganov»č je sklenil ravnati zho previdno.J •	le^n'i'u še dosti dni
tukel je, videč, da Prim-ip trdovratno nvolči:	i m ^	"^'J11 se < o^ 1 ' ru
so bili manj znani ter se je vsled tega pozabilo njih imena. Nekatera mesta v Hi-jadi se glase v tem smislu.
brez vsake zdravniške postrežbe.
Seveda ni imel Rim pred časom cesarstva stalne vojske ter ni bilo vslcd tega tako čutiti potrebe redne zdravniške službe. Sploh pa ni bilo rimskih zdravnikov, kajti vm do časov cesarja Avgusta so bili Grki, torej tujci, katerim šele Cezar podelil državljanstvo. Takih oseb se ni moglo jemati v vojno kot redno nastavljene uradnike. Domišljija se naravnost upira, če si pre<istav-
.	.ljamo pogled na rimsko bojno
Slavm Diodor nam spričuje, polje Sicer je pitalo orožje
je potrel>en. zato želim iz vsega srca, da uspe. Vsega ost a so lu<il v Egiptu spremlja-j veliko strašne je a ran-lega mi .je malo mar. Tudi kdo se žrtvuje, me je* malo mar.l11 anltaf^ zdravnuki, ki so bili -jenci so v n0rmialnih razmerah Giavno je, da se ne.kdo žrtvuje. In pa: da se ne žrtvuje za- inaistavJJwii za gotovo pla(*€ VOIKjar deležni skibne postrež-
man. '	morali streci ranjmim. be V groznem boju moža pro-
Tv besede so bile Principu višeČ in so ga potolažile. RfJ^ozmje pa se je sanitetno sluz- ti mložn ran^eni rimski vojaki kel je:	j v.	arntedah zanema-|pa So morali polniti na mestu,
"Vtm. da dobro mislite. Prosim vas, ne 'imejte me za'™ . m ^ ve<; ^ čudno. Ivo kjer so se zgrudili in tndi v svojeglanega ali prismojenega. Toda stvar hočem opraviti -^	't! Alkitbijad proti Si- Klučaju da se jih je preneslo v
služiti kndi iu kupčevati. so vendar smatrali, da so v suž-njosti.
iPri nadaljnjem razvoju držav je postajala politika s premaganimi narodom bolj odločilna. Zdaj se je postopalo z največjo grozovitostjo, zdaj s čudovito milobo in prizane«lji-vostjo.
ICtaarjeve vojne v Galiciji kažejo to najbolj. Kr> je Cc^ zar zavojeval mesto Oellodu-num, je dal vsem vojakon> ki jih. je vjel, roke odsekati, a ko je zavojeval mesto Alesia. je ujetnike, — bilo jih je tisoč, — pustil pri življenja in jih samo razdelil med .ovoje vojake kot sužnie.
Če je Rimu bilo Jtaj na tem. da si pridobi prijateljstvo kakega nairoda,. je postopal z njim prizanesljivo, a če mu na tem
pustošila je cele dežele. Seveda so vojaki tudi ubijali mirne prebivalcr, klali otroke in one-čaščali ženske. Takrat je sploh veljalo načelo: če se utrjdno mefcto takoj ne vda, zapade plenjenju in se potem užge.
V	17. stoletju je švedski Ikralj Ganstav Aldolf uveljarvil bolj človekoljhen nečim vojeva-n.ia. Zavzdl je stališče, da je vx*<3ko delo plemenit poklic in da »=e mora tudi v vojni delati pravično in ne z »večjo grozovitostjo, kakor je neizogibno potrebno.
Seveda se je to načelo jako počasi uveljavilo in Švedi sami so pri svojem vpadu v Bran-denburl-ko uganjali strašne grozot" i tost i.
Poslanik Reinebeck dospel v Nicaragvo
V	glavno mesto Nicaragve |e dosipel nemški poslanik za centralno ameriške republike, Otto Reinebeck. Pripeljal se je
letalom iz Guatemale, in na etališču ga je pozdravilo večje število Nemcev. V nedeljo se bo vršile v Nicaragivi velike demonstracije iza ^zdrževanje demokratičnih principov.
RAZPRODAJA
SLOVENSXIH
KNJIG
po zmerni ceni
Po 50c zvezek Andrej Ternovae (Ivan Albreht) Iil&cajn» Velikega Vojvoda (Frank
sam. S >vojimi prijatelji, ne s častniki. Tako se mi zdi.Jr^akuzam. so se v narodnem zbo-. tabntorišče, so nuorali umreti za nič ni bilo. je rnvnal zverinsko.
Neamrno je le to, da, kakor ste pravilno domnevali, res ninmmoj 'Ju PrePLraIi glede vprašanja posledicami dandanes povsem orožja in da nam bo težko priti čez mejo. To je prav za prav r*e se	imenuje zdravnika neopaznih ran.
najtežje pri vsem podjetju. Dii bi bil le že v Sarajevu, obo- za armado- Odločitev bi goto- ,	.
rožen s samokresom in boauhami — ostalo se mi gotovo posreči.! vo Pa<lla	zdravniku, ako le.°fRar	^ ^vstano-
" Streljat i se morate naučiti,- irtu je segel Cigano^ič v|«	n^wi Hipokrat,^	sanitetoo Mo m
"To namreč ni teko preprosto, kakor menda misli I ne napotoh svojega sina, da .ieiSH*r	KOt reflno ar*
te. Ni dovolj, da znate streljati, antpalk treba je, da znate;on Povzel to mesto. Ta pa ni."1®4?0:
<lobro streljati. Tako dobro, da ne stgrešite cilja. Kje se dobil nobene odškodnine in je1 . Najlepši pog ed v ongamza-
r Vse'bil	zdravnik v tej grški clJ° pffnhtetrie ^zbe Pn
besedo.
hočete naučiti streljanja, ne da bi obudili pozornost!
to je mmogo težje, nego mislite."
"Taiikosič," je vročekrvno odvrnil Princip, "s tem ne maram imeti opravka. Spoznal sem ga. Proti meni se je vedel tako, da je sramota. Pri naboru. Hotel scan na vojno, v dobrovoljce. Pa se mi je smejal. Zasmehoval me ie
armadi.
skib rimiskih armadah nam nu-.dijo izkopnine pri Badenu v .f t*01** J'e bik> Pri P®- Švici, na katerih mestih so se zmesem slavnem pohodu 10 ^raie nahajati rimske voja-tisoc G likov pod vodstvom Kse ^ postaje. Tu *e je našlo med
zaradi moje telmne slasti. <SMk> hranjen dojenček si. ne	o ^	^»P*^
Cezar je pri Vesontiju prema gal Ariovista in Švede in nje-srovi konjeniki ki so zasledovali bežeče nai=pnotnike. so pobili ne samo sovražne vojake, nego tudi žene in otroke.
Najstrašnejše so Mongoli u resničevali svoje načelo, da je treba sovražnika uničiti. Ko je Džingie Kan kralja Tangutske-
Težka obsodba socialistične stranke
V ilinneapoli«, Minn., se vrši proces (proti 23 socijali-stom, ki so obtoženi zarote proti državi. Obtožbo zastopa zvezni okrajni pravdriik Victor Anderson, ki je označil socialistično delavsko stranko kot gnojno rano na telesu A-merike.
— Socialisti pripovedujejo, — je dejaJ, — da se skuša njihova stranka potom rednih volitev povzpeti k moči, kar pa nikakor ni res. Socialistična delavska stranka se zavzema za nasilno strmoglavljenje vlade, ne oziraje se na Smithovo
Heller.)
Bele noti mali junak. (DostojevskiJ) Boijl mejniki (Ivan Pregelj) Filozofska zgodba (Alojz Jirauk) Gospod Fridolin Žolna In njegov«
družina (Fr. Mlttinski)
Kaj »e je Maham sanjalo (V. Koro-
lenko)
Na različnih gotih (Prane Frlseh) Peter Pavel tiavar (Dr. L Pregelj) Pravica Kladiva (Vladimir Levstik) Stika Dorlane Graj (Oscar Wilde) Verne du&e v virab (Prosper Miri roe) Zapiski iz mrtveca doma (A. M. Dostojevski)
Po 7 Oc zvezek
Do Ohrida in Bltolja (Ivan Melik)
Po 75c zvezek
Belfetor (Artur Bernede) Onstran pragozda (James Oliver Cur-wood)
Po strani klobuk (Damlr Feigel)
Zlati Panter (Sinclair Gluek) Rdeča Megla (O. H. Friefa)
Po zvezek
Ugrabljeni milijoni (E. G. Sellger) Veridieus (Pater Kajetan) Sivko (E. S. Thompson) Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigodbe čebelice Maje (Waldemar Bonsels)
Pingvinski otok (Anatole France) Pisane zgodbe (Janko KaeJ
Po $1.25 zvezek
Skrivnostni studenee (Pavel Keller)
Po $1.50 zvezek
Zločin in kazen (F. M. Dostojevski j) Tigrovi zobje (Mavrice Lablane) Krištof Dimae (Jack London) Misterija (Gustave le Rouge)
Po $2 zvezek
Prešeren (France Kidrič)
Po $2.50 zvezek
ViSnjeva repatiea (VI. Levstik)
Naročite pri:
KNJIGARNA SLOVENIC PUBLISHING CO.
216 West 18th Street, New York. N. Y.
dostavo, sprejeta meseca junija, ki to prepoveduje.
Za zveznim okrajnim pravd-nikom so nastopili zagovornici obtožencev. O njihovi kriv-li oziroma nedolžnosti bo razsojala veleporota.
vojake dobre zdravnike.
Xa nekem- dragom mestu se
Izrečno vas prosdm, da ne' } • A • * zinete Api>n niti be«edi<-. Za nič irtu ne omenite, da ste P°vdar^ da **	Ctr tema
iistavarili zvezo z 44^flado Bosno'*. (PrifpraVe bom vodil jaz sam, nihče drug ne. Jaz, ne Apis."
"'Razsumierm In kar se tiče, stvari same — kaj naj rečem irdadenm 'Principu? Odigovora čaka: upa, da bo«te hoteli govoriti ž njim."
4'Naj čaka."
"lipa, da se stvar kmalu razvije. Fant namreč ne zna streljati. NTe on ne njegovi prijatelji; nibč« teb emigrantov ne zna streljati. Zdaj s« hočejo naučiti istreljanja."
,4»Xaj čakajo^ saj knam« časa.**
4 4 Kakor mislite."
"Zadržujte fanta, Ciganovic. Najprej se morami natančno poučiti o njihovi zanesljivosti. Govoriti moram z Ga-činovičem. Tudi k Biču še pdšljem zaupnika. Gimnazijec naj potrpi. Ko bo vse jasno, bonjo govorili dalje."
Ciigano\'ič je šel zamišljen doariov. Mielil je: 44Kakšne novotarije so to že »pet! Tamkoeič hoče delati na svojo pest 3'n se ogniti Ajpba — kaj tiči za terrtT Samo ljaibosumnje in užaljena ničemrurnost! 1 Vistkako morami Aipiea o/bveRtiti.'*
Princip je naslednje dni nekaljkrat videl železniškega u-radiiika, ki je šel molče ni'wnjo njega, kakor da ga ne pozna; in komaj opazno je pomiežiknil gimnazijcu. Češ:
"Potrpir • Počakaj!" Princip je čakal.
na, torej iz prvega stoletja po Kristusovem rojstvu. Vse kaže, da so bile na teb mestih organizirane popolne vojaške bolnice in da se je uporabljalo tudi v bližini nahajajoče se zdravilne vrelce. Raz v en zdravnikov so bili nastavljeni v teb bolnicah tudi oskrbniki, dočim so stregli bolnikom, vojaki, katere se je komandiralo v te bolnice.
i>a voiak ' mft ie rekel "	~	IV T---- - os»>5h zdravnikib Tiam^ tudi kirurgdčne irastru-j
.Ar ' 1 X	, \	- -	' «aitere se je 44komjandiralo" mente tpr nnsodo katprn mhi
-Morda ste bdi takrat re« še prešibki in premladi. A v taborne, da ^bnbe za ranj*-'^Z^MM^ JT
proSim _ w k njemu ne marate iti - morebiti vas «p«jme;TC in bolne. V spisili Kfeen^'^e^ti^ ^ č^c^fr^v
' >ie trudite se. >ut; v največji zadrcigi ne bi šel k Api-|n>esta, iz katerih *»e da skle-Mi. t)d sile samozavesten se mi zdi. Ne maram te častni- pati, da je imela arrrsada ure-^■ke prevzetnosti Ako ni drugače, grdm že T«jši k Tankosiču."' jeno sanitetno službo. V Kiro-14Lepo. Vzamem to nu znanje. Klakor hitro kaj zveni,1 pajdiji ( v knjigi v.kateri se vam povem. In še erikrat: držte jezik za zdbmti! Samo ne-j popisuje vzgojo mladega Ci-posredni udeleženei smejo ?rvddeti o čem s<va govorila. In ra). daje oče Cira med dru^i-tudi tem zaibičite, da je v>e niljstrožja skrivnost. Če pride nii dobrimi nasveti in nauki vladi ali policiji kaj do u^ee. ste vi takoj pod ključem.T j tudi nasvet, naj ima vojsko-4 4 Ne zamerite, nisem vodel. — To je nesporazum. — Vi-, vodja vedno pripravljene za dim, da sem polkovnika napak razumel."
"Apis nima s to reejd nič opravka. Vso zadevo jem Ijeim naise jaz, neodvisno od AjpLsa.
J)

.(Nadaljevanje prihodnjih)
nas»\T€*tu in da je pri svojem voj nem poihodu proti Kaldejcem celo dovolil, da so njegovi zdraniki skrbeli za ranjene so-v razni ke.
Glasom nadaljne izpovedi Ksenofonta so bili v šipartanski armadi nastavljeni redni vo-| jaški zdravniki, ki so prav tako pripadali k štabu kot godci in vedeževalci, katerih seveda ni manjkalo. Bilo je celo določeno, da so stanovali zdravniki v polju z drugimi raakomba-tanti vred v skupnem državnem šotoru, v katerem so bivali tudi civilni komisarji armade. Tu ni manjkalo zdravnikom primernega spoštovanja in temlbolj čudno je, da so bili Atenci -v tem oeziru zanikrnejši. Da ne predstavlja to omalože-vanje od strani Atencev napram vojaškimi zdravnikom le posameznega slučaja, nam apri-
IZ MINNESOTE.
Johm Lobe, star 30 let in de-5ek Jim Kočevar iz Ely, Minn, ki sta se pred dnevi odipeljala »a lav. doslej se še nista vrnila. Prostovoljci ju iščejo v gozdovih ob okrajni cesti št. 21 okrog1 11 mfilj južno od Elyja.
Rojak John Moravec je pred nekaj dnevi na lovu 6 milj se-verozapadno od Ely, našel Človeško okoRtje, o kalererh sodijo, da je ležalo v gošči tri do štiri leta. Lobanja je prebita a k roglo in zravem kosti sta ležala revolver in lovski nož. Neznanec je bil torej ustreljen ali pa si je sam rvizel življenje.

ROJAKI V GREATER NEW YORKU IN OKOLICI
PRISOSTVUJTE NA
Velikem KONCERTU
s PLESOM
KI GA PRIREDE
Združena Slovenska Društva v New Yorku
v nedeljo, 30. novembra
'	(Ob 2. popoldne.)
V KRASNI PROSTORNI DVORANI POLJSKEGA DOMA
Arlington Hall

))
KUPITE DEFENSE SAVINGS BONDS in STAMPS -
23 St Marks Place (East 8th Street) IZVRSTEN PROGRAM
VSTOPNINA 50 CENTOV
NEW YORK
ORCHESTER ZA PLES
CISTI DOBIČEK NAMENJEN V POMOČ TRPEČIM V STARI DOMOVINI