IPS^ ' I' mm m i«iJ'» 1.1 Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. The fiTSt Slovenic in the United States. Issued every" day~ except Sundays and Holidays. List slovenskih delavcev v c>4merikL 4 bUrti bc fteeend-OUai Matter, Beptembex XI. 190St at the Port Office at Haw York, N. Y., under tha Act of Oosfraaa af March 9, l«7t. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR. NO. 141. — STEV. 141. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 16, 1906. — V SOBOTO, 16. ROŽNIKA, 1906. VOLUME XIV. — LETNIK XIV. Štrajk piemoprjev Galifornijska vlada mehkega premoga. in zavarovalnice. PREDSEDNIK PREMOG arske ORGANIZACIJE JOHN mitCHELL ZBORUJE Z LASTNIKI ROVOV V MICHI-GANU. Glasovanje glede pričetka z delom v državi Kansas in drugod na jugozapadu. STARA PLAČILNA LESTVICA. Detrv.it, Mich., Ki. junija. Predsednik premogarske organizacije John Mitchell |>osvetoval >e je včeraj s T. W. Davis, nn iz Sa• juU- Večni demokratični predsedniSki kandidat Zjed. držav, William J- Bryan, kteri je na svojem potovanju krog sveta dospel semkaj, prisostvoval je včeraj seji dolenje zbornice gosudarstvene dume. Med agrarno debato, ktera je trajala včeraj vse dopdudne, mudil se je Bryan v loži diplomatov kot gost ame-riSke-a poslanika Meyerja. Pri polu-u odmoru govoril je o položaju •rimi vodji političnih strank, , mn naznanili svoje nazore. m popoludneva obiskal je ministra inostranili del Izvol-sketra. kteremu ga je predstavil poslanik Meyer. i H t JI Pri razgovoru o njegovej i>onovnej kandidaturi za predsedniško mesto v 1. 1008, dejal je Bryan, da ga veseli, •x razne države proglasile kan-,, da je pa za sedaj še prezgodaj "-ovoriti o njegovej nominaciji. dan K J k tel T Brv ko Slikanje z bliskom. Minolo nedeljo med popoludanskim viharjem udarila je strela v gospo Tom Lyncbovo, soprogo hišnika v šoli Se. 1 v Union Hill, N. J. Sedaj je na njeuej roki nastala slika fazana, kače in par kitajskih črk. V nedeljo, ko je na svojem vrtu nabirala solato, je bila nakrat obdana z nepopisno svetlobo in • ,na roka je j>ostala mrtva. Po roka otekla in postala črna. iteklina zginila, ostale so na novane slike, ktere so rudeee, e roka taka, kakor je bila njen noči Ko roki doe i prej Mi Aguinaldo zopet v ospredju. politi Znani 15. jun. Filipinci se vse-o pripravljajo na volitve, dasi-ae volitev delegatov vrši šele »je leto. Stare stranke so radi ili nasprotje v desorganizova-• velja o nacijonalistih, kakor federalistih. Radi teira skušajo ustanoviti novo organizacijo. bivši vodja vstašev, Emilio Atruinaldo, je nastopil v zadnjem času proti i pranju liazardnih iijer, ktere so med ljudstvom zelo razširjene. On tudi namerava pridobiti vlado za to, da prepove boje med petelini. Pametna in uzorna zaplemba. Rochester, N. Y., 15. jun. Po nalogu državne gozdne ribje in tičje komisije so konšt able rji obiskali štiri velike prodajalniee ženskih klobukov in tam zaplenili vse polno tičjih perutnic in peres, ktere so prodajali ženskam za "okras" klobukov. Zaplenjeno blago so prinesli v policijski glavni stan. Sodišče bode te dni izdalo proti omenjenim trgovcem zaporna povelja. VLADA DRŽAVE CALIFORNIJE JE SKLENILA IZGNATI ONE ZAVAROVALNE DRUŽBE. KTERE NE PLAČAJO. Družbam vlada sumarino odvzame licence za Californijo. V NE VADI. San Francisco, Cal., 15. junija. Tukajšnji državni zavarovalni urad je >.'denil izgnati 32 zavarovalnih družb, ktere nečejo plačati popolne zavarovalnine za. škodo, ktero je napravil požar ]m» zadnjem potresu. Tozadevnemu zborovanju imenovane vladine komisije ni prisostvoval ni jeden zastopnik CO zavarovalnih družb, ktere so oklenile zavarovalnino poinadjšati za -5 %. Vse one zavarovalne družbe, ktere nečejo izplačati popolne zavarovalnine, bode vlada izgnala iz Californije, (aijti državni zavarovalni komisar je po državnem zakonu opravičen suina-rično nastopiti proti zavarovalnim družbam. Carson City, Xev., 15. junija. Državni zavarovalni komisar Davis je ukazal zavarovalni družbi v Hart-fordu, Conn., da mora v Californiji izplačati popolno zavarovalnino do zadnjega centa, ali pa prenehati s poslovanjem v državi Nevadi. UBIL 18LETNEGA DEČKA. Gasilec Henry Wicht v Yonkersu are-tovan. Yonkers, X. Y., 15. jun. Tukaj so zaprli gasilca G. sot ni je, ker je obdol-žen, da je ubil lSIetnega sina gospe < 'ooperje ve. Henry Cooper je bil za-jedno z Wiclitom in raznimi znanci zunaj mesta na prostem, kjer so telovadili in se zabav ali. Pri tem je Wiclit lSIetnega dečka dvignil na svoja pleča in mu tako zlomil križ. tako da deček ni mogel več hoditi. Poškodovanega dečka je Wicht pustil celo noč ležati na polju, kjer ga je dež premočil. V-.Jed tega je dobil pneumonijo in je kasneje v bolnici umrl. Dve tovarni klobas zaprli. Newyorski zdravstveni komisar Darlington odredil je. da so morali dve čifutski tovarni klobas (Bernstein & Green berg in H any Bremer) zapreti. ker so izdelki teh tovarn sploš-iiosti škodljive. Komisija je pregledala še 18 nadaljnih tovarn. Imenovani dve tovarni sta bili nepopisno umazani. Majhen mož in tri žene. Tri čevlje in 11 palcev velik čifutski krojač Jeruzalemski alias Cohen in Levy, kteri je lastnik treh žen, bil je včeraj pri newyorSkem porotnem sodišču spoznan krivim bigamije. Do zadnjega trenotka je trdil, da ni večkrat, nego samo enkrat oženjen. Toda vse tri njegove žene. sin iz prvega zakona in neki rabinec pričali pioti njemu. GROB IZKOPAN Z ZOBMI. Človek, čegar prebavljanje ni popolno, koplje svoj lastni grob s svojimi zobmi. Ako pazi na svoj prebav-Ijalni sistem, imeli bodo zobje dovolj dela. kar velja tudi o drugih organih trupla. Trinerjevo ameriško grenko vino je jedino naravno sredstvo, ktero deluje na prebavljalne organe tako, da sprejemajo in prebavljajo vsako hrano, ktera vam ugaja. Ako se zjutraj, ko vstanete, čutite izmučenim, mesto da bi bili jaki, je Vaša dolžnost iskati zdravila, na ktero se lahko zanašate. Trinerjevo ameriško vino je jedino sredstvo, na ktero se lahko za-nesete v vseh slučajih želodečnih ne-prilik, nervoznosti in boleznih, ki nastanejo vsled nečiste in bolne barve. Ono Vas bode ozdravilo in ojačilo. V tem sredstvu je čisto, naravno vino in zelišča ter je najbolši kričistilec. V lekarnah Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago. Panamski prekop. Dvigalni bazeni. ZASTOPNIŠKA ZBORNICA SE JE ODLOČILA ZA GRADNJO PREKOPA Z BA-* Z E N I. Za Littauerjev predlog se je glasovalo s 110 proti 36 glasovom. NAKUP MATERI J ALI J. Washington, Iti junija. S 110 proti 36 glasovom je bil včeraj po dvoletnej bati v zastopniskej zbornici sprejet predlog, da se panamski prekop zgradi z dvigaltiimi bazeni. Zadnji govor o tem kočljivem vprašanju je govoril zastopnik Burton iz Ohio, Ikteri je govoril jedno uro. Po kratke j debati, ktera je sledila temu govoru, pričelo se je glasovanje, ktero seje za vršilo z zgoraj navedenim uspehom in tako je Littauerjev predlog obveljal. ROOSEVELT NI ZADOVOLJEN. Novi predlog z a pregledovanje mesa mu ne ugaja. Washington, 16. jun. Predsednik Roosevelt je uničil račune prijateljev in zagovornikov mesarskega trusta v zastopniškej zbornici. Sedaj je poslal zagovorniku trusta pismo, s kterim mu naznanja, da je povsem nezadovoljen z novim predlogom glede pregledovanja mesa, ktere-ga je zbornični odsek izdelal na mestu Beveridgevega predloga. Roosevelt poudarja, da je predlog izdelan v prid mesarjev in da je zelo pomanjkljiv. Predsednik je zapretil, da bode razveljavil ves poljedelski dovolitveni predlog in sklical potem posebno zasedanje kongresa, da odobri Beveridge-jev predlog. USTRELJEN V SLUŽBI. Brazilski narednik je ustrelil francoskega vojaškega učitelja. Rio de Janeiro, Brazil, 15. junija. Francoski vojaški učitelj, polkovnik Negro, kteri podučuje brazilske vojake v modernem vojevanju, je umrl radi rane, ktero mu je zadel dne 12. junija brazilski narednik Mello pri vajah krog mesta Sao Paulo. Narednik, kteri je bil ravnokar obsojen v večdnevni zapor, je dvakrat ustrelil na polkovnika. S prvo krogljo je usmrtil brazilskega poročnika, Mozas de Ma-galhaes, kteri je skušal čuvati polkovnika. Boji med Mehikanci in državljani Zjed. držav. Austin, Texas, 15. jun. Governer Lanham je postal oddelek rangerjev v mesto Rio Grande, da posredujejo pri nemirih, kteri so nastali med ta-mošnjimi Mehikanci in domačini. Več domačinov in Mehikancev je bilo u-smrtenili, med temi je tudi bivši državni senator E. R. Lane. Mark Twainov bratranec se je oženiL Washington, Pa., 15. jun. 741etni Abraham Clemens, ki je bratranec znanega humorista Mark Twaina, se je včeraj oženil z 67 let staro Mrs. E-lizo McFarlandovo. Poroka se je vršila tajno v Clavsville v minolej noči ob 11. uri. Mr. Clemens je sedaj tretjič, a njegova žena v četrtič oženjena. Umor bogatega samotarja. New Canaan, Conn., 15. jun. Nepoznani morilci so umorili bogatega izdelovalca košar, Selliek Danna, kteri je živel na svojem posestvu v Selliek's Corners, tri in pol milje daleč od tukaj. Od 3. t. m. nadalje, ko je še tukaj prodajal košare, na kar je pred svojo hišo še dalj časa govoril z nekim tujcem, kteri je baje hotel kupiti njegovo posest, ga ni nihče več živega videl. Radi tega je odšel njegov sorodnik Cyrus Dann k Sellicku, kjer je našel njegovo truplo v vodnjaku. Pokojnik je bil štirikrat ustreljen v prsi in njegova lobanja je bila razbita. V hiši je bilo vse premetano, ropar je celo pod razkopal, da bi našel denar. O morilcu ni ne duha ne sluha. Vstaja v Guatemali. Tamošnji položaj. GUATEMALSKI POSLANIK V WASHINGTONU NAZNANJA, DA JE DOEIL ZA VLADO UGODNA POROČILA. Vstaja se je baje popolnoma izjalovila — Slučaj "Empire". NOVA SREDNJEAMERIŠKA ZVEZA. Washington, 16. jun. Tukajšnji poslanik republike Guatemale, Munoz, «e je včeraj posvetoval s pomožnim državnim tajnikom Baconom, kteremu je prinesel ugodna poročila o položaju v Guatemali. Predsednik Cabrera naznanja namreč, da se je vstaja proti njemu popolnoma izjalovila. Slučaj s parnikom "Empire" je končan. Poveljnik križarke Marblehead je dobil nalog, naj imenovani parnik več ne nadleguje, ker na njemu ni več o-rožja za vstaše v Guatemali, tako da je vsako nadaljno opazovanje tega parnika nepotrebno. Mexico Ciudad, Mexico, 166. jun. Iz republike San Salvador se poroča, da ste republiki San Salvador in Honduras sklenili zvezo, da tako zajedno upropastita guatemalskega predsednika Cabrero. Ženska osveta ali prepirajoče se ženske. PREPIRI VSLED VOLITEV V DRUŠTVU ŽENSK NA IZ-TOČNEJ STRANI V NEW YORKU. Nadaljevanje prepirov pri policijskem sodišču. RAZBURJEN SODNIK. Ako odide sodnik "Battery Dan" Finn v New Yorku te dni na dopust, se temu ne smemo čuditi. Vse ono, kar je moral dobri sodnik včeraj pri policijskem sodišču Yorkville prestati, je skoraj preveč za jednega samega moža. Pri sodišču je za mogel le malo govoriti n ako je blo temu izjemoma tako, potem je moral tako kričati, da je preupil govorice 12 žensk, ktere vse so članice bukovinskega podpornega društva, ktero ima svoje seje v Florence Hall, 1. ulica 2. Ave. Pri onem dnjštvu vlada sedaj hud boj. Vrše se namreč volitve nove predsednice in za to mesto sta postavljeni obe kandidatinji, gg. Pastorjeva, ter Ilahnova. Prvo podpira Mrs. Dora Feingoldova, kterej nasprotujejo pristašinje gospe Hahnove, in sicer na tak način, da je Feingoldova obtožila gospo R. BeitnerjeVo in še šest drugih radi pretenja proti življenju. Ivo je tožiteljica minolo nedeljo o polunoči sedela v Kornovej kavarni na Houston ulici, prišlo je v kavarno 13 (!) črno oblečenih in s palicami oboroženih ženslk, ktere so jo pozvale, naj pride na prosto, česar pa ni storila. Dalje ni zamogla o tem pripovedovati, kaj te vse druge ženske so pričele kričati. Vendar je pa sodnik vedel. za kaj se gre, in je pozval ženske, naj se v nadalje lepše obnašajo. Preiskovanje chicaških klavnic. Chicago, HI., IG. junija. Odbor tukajšnje National Manufacturers Association, kteri je preiskoval tukajšnje klavnice, je pronašel, da sta vla-dina komisarja Neill in Reynolds v svojem poročilu o '.klavnicah ze'.o pretiravala. V klavnicah vlada večja čistoča, nego v kuhinjah marsikakega hotela. ženo, otroke ali pa to si namenjen sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti. pi5i za pojasnila in voine cene na: FRANK SAKSER, 1*9 Qreeawich St? New York, N. Y, ker tu bodeš naj poštene je in najbolje postreien. Fr. Sakser je priznani zastopnik vseh. ipi*nitnih parobrodnih draw Položaj v Bjalistoku. Poulični boji. NEKTERE PODROBNOSTI O KLANJU ČIFUTOV. BRZOJAVNI URAD V BJALISTOKU JE ZAPRT. Klanja Židov so se udeležili tudi s kosami oboroženi kmetje. V D RŽ AVNE J DUMI. Petrograd, 10. jun. Včeraj popolu-dne so se vršili v Bjalistoku nadaljni protižidovski izgredi, in sieer v izdatno večjem obsegu, nego v četrtek. Iz Bjalistoka, kjer so brzojavni urad zaprli. ni prišlo nikakih poročil, toda iz G rodna in Minska poročajo, da so či-futi v Bjalistoku včeraj zopet vrgli par lK>mh, na kar se je pričelo splošno streljanje. Ker so čifuti parkrat ustrelili med policijo, so vojaki potem streljali na čifutske hiše. V mesto so prišli tudi s kosami oboroženi kmetje, kteri napadajo Žide. Iz Minska se brzojavlja, da so bile oblasti obveščene pravočasno, da za-more priti v četrtek do nemirov. Petrograd, IG. jun. Poslanec Zestelj iz Jekaterinoslava in več drugih poslancev obiskalo je ministra notranjih zadev, Stoljpina, pri kteremu so vprašali glede napada na čifute v Bjalistoku. Stoljpin je naznanil, da vlada tam mir. Bjalistok, 15. jun. Pri včerajšnjih nemirih ni bilo tako nevarno, kakor se je prvotno poročalo, kajti ubitih je bilo le 30 čifutov. Bolnice so pa polne ranjencev, toda natančno število ranjenih osob še ni znano. Množica je razdejala vse židovske prodajalniee v mestu. Sedaj stražijo po ulicah vojaške in policijske patrulje. Ljudje so radi tega pobili toliko Židov, ker so slednji dne 10. jun. umorili priljubljenega policijskega šefa Derkaeova. Kursk, 15. jun. Blizo Mohileva so kmetje umorili nekega veleposestnika, ker ni hotel svojega posestva razdeliti med nje. Vlada je poslala tje dragon-ce in ko za k e. Petrograd, 15. jun. Razmere postajajo vedno slabejše. Celo taki poznavalci položaja, kakoršen je vodja u-stavnih demokratov, profesor Milu-kov. postajajo dan za dnevom 1k>1 j pesimistični. Radikalni element v dumi prihaja vedno bolj v ospredje in dogodki v notranjih krajih se tako hitro vrše, da ljudje že dvomijo, ne bode li odgovorno ministerstvo prepozno imenovano. Ljudski vodje se že pripravljajo, da bodo za vse pripravljeni. Značilno je tudi. da postaja ugled parlamenta dan za dnevom večji. Liberalci trdijo, da preti agrarno gibanje, ktero se je razširilo že po vsem earstvu, ne le samo vladi, temveč tudi parlamentu. Saratovski poslanec Uljanov, kteri je urednik lista "Djelo Naroda", jo obtožen, ker je nedavno izdal prokla-macijo. naslovljeno vsemu prebival-tvu. Uljanovov list so nedavno zaplenili, ker je napadal razne uradnike, zlasti pa Trepova in Durnova, kakor tudi Dubasova in grofa Witteja. 0 tej stvari se je včeraj v dumi govorilo, ko je predsednik Muromeev naznanil, da je javni obtožitelj nastopil sodno pot proti poslancu Uljanovu A da zahteva, da se ga za časa pravde izobči iz dume. Vsi poslanci so protestirali, to tem bolj, ko se je zvedelo, da namerava vlada štirinajst članov dume obtožiti. Vsi govorniki so z ostrimi besedami obsojali vlado, ktera skuša razne člane dume zapreti. Vladino prošnjo glede suspendiranja poslanca Uljanova, so odklonili. Da po tem dogodku sprejem vojne-ol in to je bi o v marsičem slabše nego nič. Pač pa so bili rešeni kmetje tlačan?rtva. a za svobodni razvoj jim je manjkalo še vsega. Po pravici piše Menjšikov v listu "Novoje Vremja*' dne 'JO. maja. da bi se zvalila gora s pleč, ko bi se posrečilo v Rusiji rešiti veliko kmet-rfio vprašanje; najmanj polovica vseh težav bi minula. Duma ima težko delo. Gre se za to, da se dosedanji suženj preporodi v svobodnega, enakopravnega ruskega državljana. Z zadovoljstvom pa povdarjamo, da pri tem delu {»omagajo vse stranke. Najtrdnejši stebri prejšnje državne oblike — duhovstvo, vojaštvo in kmetsko ljudstvo — spoznavajo, da je treba delati, in sieer hitro. Tudi tisti, ki so bili doslej najfcoaiservativnejšega značaja. so jeli trezno razmišljati in posledica njihovega razmišljanja je, da se mudi z delom. Treba je narediti novih politiških osobnosti in s tem nove družbe na Ruskem. Kdor ovira to delo, ovira otrokovo rojstvo in s tem ubije mater in dete. Iz Avstro-Ogrske. Strajk kot bojno sredstvo. TAKTIKA SOCIJALISTOV V AVSTRIJI V SVRHO PRIDOBITVE OBETANIH VOLILNIH REFORM. Politični štrajk kot najboljše orodje proti zaspanemu parlamentu. ODSTOP GOLUCHOWSKEGA. Ihmaj, 10. junija. Avstrijski sot-i-jalni demokrat je so se naveličali na-daljnega zavlačevanja p>> vladi predlaganih volilnih reform, kajti avstrijski parlament vztraja kakor vedno, tudi sedaj v s voje j brezposelnosti. Politični štrajk smatra sedaj vsakdo kot jedino in najboljše sredstvo proti zavla-čevalnej taktiki splošnej vo.ilnej pravici sovražnih državnih poslancev. — Radi tega je soeijalistično vodstvo Oklenilo odrediti po celej Avstriji veliki splošen štrajk, kakor hitro bi parlament še nasprotoval volilnim reformam . Dnevi uradovanja ministra inost ranih del, Goluchowskega, so šteti. Parlament bode odklonil pnoročun imenovanega ministra in tako bode Golu-e how ski prisiljen odstopiti. Neti član ogreko-hrvatske delegacije se je izrazil, da bodo ogrski poslanci Ivošuto-ve stranke skupno glasovali proti pro-ročunu GoluchoAvskega. Tudi večina pristašev stranke poravnave iz leta 1SG7 ni zadovoljnih z Goluchowskijevo inost m ne ix>litiU-p. Denarje v staro domovino pošiljam«: za $ 20.50 ............ 100 kron, za $ 40.90 ............ 200 kron, za $ 204.00 ............ 1000 kron, za $1020.00 ............ 5000 kron. Poštarina je všteta pri tek vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma Izplačaj« brez vinarja odbitka. Hale denarne poiiljatve Izplačuje c.kr. poštni hranilni mrad v 11. do 12. Denarje nam pozlati jo aajprilič-aojo do |26.00 ▼ gotovini v priporočo-ali rofiztrovanom plimi, večjo p« Domestic Postal Monty Order aU »a Vow York Baak Draft. FEAHK I d KIT*, IN Oroonwick Strool, How York. 17IS li Olaix St. Cleveland, Okie. Razne novosti iz inozemstva. ODSTRANITEV BLAZNEGA BAVARSKEGA KRALJA. — ZAKONI V IMENU BLAZNEGA VLADARJA. Zastrupljenje s konservami chicaških mesarjev med Kafri v Afriki. PROTI VSTAJI NA POLJSKEM. Dunaj, l(». junija. Tukaj zatrjuje, da boilo na Bavarskem \ odstranili tamošnjc^ra blaznega Otona. Ivo -<• je johl nedavno mudil na l>unajpt itke crnl, Lui iali se je za • d.ižnej K a t'rov. tukajšnjem "dvoru" sv .»rav tem vprašanju, kajti za vse l'a.< žaljivo, ako tam vlada \ i ucua vralja. London. Ili. ju.iija. Ti k šnje preiskave o škan lain ciii mesarjev prišli« je na dan. m časa bursko-atiir eške v< ;:v Afriki zastrupilo vsi* p.in kteri so jedli 'xon.serve, ktere je dobila vlada iz Chiea^a od mesarja Armour-ja in dnrvrih. Mnorpo Kafro v je umrlo. London, 16. junija. I/. Petrograila se javlja tukajšnjim '"Times", da se bode ruska vlada domenila /. Nemčijo-in Avstrijo glede skupnega vojaškega nastopa na Poljskem v slučaju, da pride tain do revolucije. Durban, Natal, južna Afrika, 1~>. junija. Glavar vstaških Zuiu-Kafrnv H a nihala je padel v boju s. Angleži dne 10. junija. Pokojnik je vodil vstajo. Vlak povozil dečka. Mt. Kisco, N. V., 1">. jun. Rrzovlak harlemske železnice je včeraj zvečer povozil Tletnega dečka Mihaela Triva, kteri je na mestu obležal mrtev. Nesreči je prisostvovala dečkova mati, ne da bi mu zamogla pomagati. Dečkovo truplo je grozno razmesarjeno. > -S? KRETANJE PARNIKOV. Dospeli io: v I>a Savoie 15. junija iz Havre. Deopeti imajo: Vaderland iz Antwerpena. Trave iz Bremena. Victorian iz Liveiix»ola. St. Cuthbert iz Antwerpena. Cevie iz Liverpoola. • Prinz Oscar iz Genove. Kaiser Wilhelm II. i^ Bremena. Caronia iz Liverpoola. Prinz Adalbert iz Genove. Pretoria iz Hamburga. Kaiserin Auguste Victoria iz Hamburga. Campania iz Liverpoola. New York iz Southanvptona. Ultonia iz Reke. Finland iz Antwerpena. Furnessia iz Glavsgowa. Odpluli so: St. Paul 10. junija v Southampton. Umbria 1(3. junija v Liverpool. Zeelan'd 10. junija v Antwerpen. Patricia 10. junija v Hamburg. Odpluli bode: Kaiser Wilhelm II. 10. junija v Bremen. Prinz Adalbert 10. junija v Genovo. Caronia 10. junija v Liverpool. Cevic 10. junija v Liverpool. Oceanic 2»>. junija v Liverpool. Potsdam *J0. junija v Rotterdam. Kaiserin Auguste Victoria 21. junija v Hamburg'. I.a Savoie 21. junija v Havre. Cretic 21. jiuiija v Geno\-o. Bremen 21. junija v Bremen. Finland 22. junija v Antwerpen. New York 2.1. junija v Southampton-Campania 23. junija v Liverpool. Koenigin Luise 2:i. junija v Genovo, Furnessia 23. junija v Glasgow. Pretoria 23. junija v Hamburg. Oceana 23. junija v Hamburg. Tudi ako je hiša, v kterej prebivate, ie tako majhna, je v njej vedno dovolj prostora za Sidro Pain Expeller proti revmatizmn, oslabelosti in druge bo-'«nL Steklenice po 50 in 25 eeotov. ilMtei ____________________ _:_____________ _________•, . i v. hi "GLAS NARODA* Ust slovenskih delavcev v Ameriki. W/Sednik: Editor ZMAGOSLAV VALJAVEC. Tublishen F^ANK SAKSER, 109 Greenwich Street, New York City- ikot s suverenno državo. Franco sa-' bam. Madjari zahtevajo, naj bode ca- modoloi-be kongres ni pri poznal Okla- i rinski tarif avtonomni ogrski tarif, butni in tako je ]K>segel kongres v kteri naj postaine zakon le po volji pravice samostojne države. Novi dr- | ogrs&ega parlamenta. rfa leto velja list za Ameriko u pol 1-ta.......... Sa Evropo, za vse irt.o .... " pol leta .... M u a četrt ieta _ _ $3. IX) 1.50 4.5') 2.50 1.75 žavi x> vsilili prohibicijo, ne da bi pustili trunosnjemu prebivalstvu, da bi ramo določilo, kaj mu je storiti v tem važnem vprašanju. In radi tega izgubi nova zvezda, ki je nastala me Zmaga chicaških me= sarjev. A ko 1 ru> gr m inajstni: anesarje po!jede ebornie zavrsol mar vsa znamenja ne varajo, chicaških mesarjev v kon-eval lepo zmago. Večkratni i zastopnik Wadsworth je n<-j~i zagovornik ehieaških in on vlada neomejeno nad vini odsekom zastopniške Radi tega je ta odsek tudi Beveiidgejev zakonski predlog, ku-roga namen je bil storiti ko-aiee Lri-oznim razmeram, ktere vladajo v chieaskili klavnicah. Ta odsek je izdelal nov postavni predlog, kterega bo brezdvomno predlagali in tudi izdelali — trustovi odvetniki. Glasom novega predloga, kteri bode brezdvonmo sprejet, bode moralo inšpekcijo živine in mesa plačevati ljijd-stvo mesto mesarjev. Najslabše pri iean pa je. da bode mesarjem tudi v nadalje dovoljeno svoje produkte mešati - kemi kalijami, oziroma neovirano ialjevati z ljudskim umorom. lilo besedo, vse pregledovanje ■ode le navidezno in bode rav-.. kakorsno je bik* dosedaj. Tarn* -u rji Armour, Swii't iti to-in bas radi tega se protivijo nju stroškov za inšpekcijo me-vse tri ali štiri milijone dolar-ere bi morali vsako leto pla-i: -jn kcijo mesa., jim ni mnogo ajti to svoto dobe lahko z ob-vredn nazaj od odjemalcev, žele, da se izognejo vsakej zve-Ivoniroli in to bodo tudi do- Z k. Z j i mi KI J •glu Kal jezo ljud in škrip; kljub tea se pa m» kajti za doma od rečeno, bodo mesarji gotovo voj namen, kajti kongres je i:i v njihovej oblasti, a za štva se itafk ne zmenijo. Pre-zamore mirno vihteti pesti .ti z zobmi, kajti meso mora iu jesti. Za izvozno trgovino -arji tudi ne zmenijo mnogo, izgube v inozemstvu se bodo škodovali v d voj ne j meri. Država Oklahoma. Naša zastava pridobila si je novo r/.do, kajti kot šestinštirideseta dr-uvrstita Indian Territory in Ok alioma v zvezo naših dr-tern, da >la imenovana teri-ostala skupna država, sta obe liki politični stranki izvršili. " 1*>, ktero sta dali pri svo- 1JUU za v a terit žav. torij naši mm jih narijonaleih konvencijah in ktero je -tnal ralo ]«>tem vse naše ljudstvo kot -v o jo dolžnost.. Naravno je ta obljuba le deloma iz|>olnjena. Mesto, da bi vsaki izmed obeh teritorijev postal samostojna država, so iz obeh ustanovili .e jot 1 no državo in ostala dva teritorija New Mexico in Arizona morata sedaj sama okleniti, se-li h»>-četa /.drut iti v -kupno državo. S tako izp bi v IjU [ vi i me obljube se bode prepisi vo Zjedinjenih držav zadovo-> i ; i udi prebivalci imenovanih te-. rije v se lemu ne bodo upirali. Ka-stoji stvar sedaj, ni pričakovati, se bode prebivalstvo New Mexica Arizone izjavilo v priti združitve dveh teritorijev v skupno državo, tega l»>de sedaj agitacija za enitev teh teritorijev v državo vaj časa ponehala, toda kasneje [>et prične iu se bode končala l«otem, iko postane vsaki terito--amezna država. Mogoče bi bilo .mestno, ako bi Indian Territory 1 »h Mri a postali dve državi, kajti vei—osti" nove države bode imelo >šnje prebivalstvo, ako se izdatno nnnoži, v senatu premalo zastopnikov. Toda s časom se zaroore tudi to spremeniti in za sedanje prebivalstvo tudi sedanje zastopstvo zadostuje. Oba teritorija sta sedaj dobila svojo euverennost. Vendar pa naš kongres Kadi P o\ pn tal Izvirna poročila iz Ljubljane. V Ljubljani, 28. maja. (Konec.) Pa vrnimo se v Slavonijo, ki je soseda IU'1 gradu. Doli v mestu Rurni prebivajo sami Nemci, Da je Huma res nemško mesto, pokazale so zadnje saborske volitve. V liumi so nastopili trije kandidati, 1 opozieijonalni, 1 madjarouski in 1 nemški. Nemški je bil Kiester, tisti liiester, ki izdaje v Humi nemški tednik. Kiesterjevi vo-lilei so ili na volišče;; njih zastavonoša je nosil frankfurtarieo. Imeli so godbo, ki je svirala nemške pelini. Vo.itve so bile končane in za sabor-skega poslanca v Zagrebu je izvoljen Nemec I\iestex-. Tako ima hrvatski sabor poslanca nemške narodnosti. Nihče si ne bi tega mislil, nihče ne bi tega pričakoval, in vendar se je zgodilo. Doli v Slavoniji, blizo Belgrada, bil je izvoljen nemški poslanec. Ali ni to sramota za vso Slavonijo? Ali ni to dokaz, da Nemci res prodirajo na jug, v naše slavjanske vasi? Kiester je j edini Nemec v hrvatsfkem saboru v Zagrebu, lvot Nemec ni se priklopil opoziciji, ni se pridružil napredni stranki, ni stranki prava, ker je Nemec in ne more podpirati stranke, ki ima hrvatske težnje. Zato pa se je Kiester priklopil madjamn^ki stranki, iu menim, da je ta stranka jedina družba, v ktero on spada. V svoji zgodovini opazujemo, da se Nemci ne oklepajo Slavjanov. Morda zato ne, ker nismo gospodujoči element. A ni treba nam ni nemške navlake. Nemci na Sedmograds:kem so se popolnoma demoralizovali. Imajo 12 poslancev v državnem zboru budirn-l>eštanskem, niso se hoteli pridružiti narodnosMieinu' k.ubu, ampak so vsi -topili v ustavno Szellovo stranko, ktera sedaj šteje i>0 članov. Njih vodja pi. Trauschenfels je ta vstop utemeljeval s tem, da je rekel, da se koristi Sa ,sov na Sedmogradskem jxuxilnoma strinjajo z Hegemonijo Madjarov. Da imajo Nemci mnogo vpliva na našem jugu, vzrok temu je to, ker imajo v rokah trgovino in industrijo. Veleva/.ne posredovalnice so banke in sploh denarni zavodi. Izlasti banke po.-pešujejo svetovni promet. Do najnovejšega časa nUmo imeli na jugu svojih bank. Kar so ime.i n. pr. Hrvati v Zagrebu, ni prekoračevalo tesnili domovinskih mej. Važne so torej ban'ke, ki posredujejo med narodi, med državami, med svetovi. Nemci tudi na bančnem polju osvajajo Balkan. Da ne govorim o drugih bankah, omeniti hočem le dunajski • *Dankverein5ki se je v zadnjih letih znatno po vzdignil. Ta banka je zvišala gl a Vinico na 130 milijonov K! Več milijard pa ima vsako leto prometa. To je lkui»6ija! Angažovana je tudi na iztoku. Dimajski '*Wiener-Bankverein" ima podružnice v Cari-oradu, Soliji in Bukareštu, a sedaj snuje nove podružnice v Smirni, Beirut u in v Aleksandri j i. A kaj pu mase banke Naše bautke so še mlade, ali naša bančna organizacija mora se raztezati do Carigrada, > svojiti mora ves Iialkan. Tu bodimo sami svoji godarji! Slavjanske banke, torej proti Carigradu! Danes opoludne nam je došla iz Dunaja vest, da je ministerski predsednik princ Hohenlohe odstopil. Princ pa ni žrtev volilne preosnove, talko se u-radno zatrjuje, nego on je žrtev ma-djarske {»olitike. Carinski tarif je baje provzročil llohenlohov padec. Znano je, da Madjari silno jHjtegujejo za svojo samo-stalnost v vsakem oziru, izlasti pa hočejo imeti svoj avtonomni carinski tarif, hočejo sklepati z drugimi državami trgovinske pogodbe samo s talno brez avstrijske vlade. Madjari hočejo biti po$x>lnoma neodvisni, svoji gospodarji. Znano je, da države oklepajo med -eboj trgovinske i»ogod)be in zveze. Tako tt^di avstro-o grška država skle pa že od leta 1S07 vse trgovinske pogodbe z inozemstvom; te pogodbe sta sklepali do«»edaj skupno avstrijska in ogrska vlada. Te trgovinske pogodbe in zveze pa se sklepajo na podlagi skupnega avstro-ogrskega tarifa. Obe vladi se torej skupno sporazumeta za carinski tarif. Krona potem take pogodbe potrjuje. Madjari pa nočejo več takih trgovinskih ipogodb. Madjari pravijo: Avstrija imej svoj cariniki tarif in < Ogrska imej tudi svojega; če bodeta ta tarifa z inozemstvom različna, to ne brijra nikogar. Carinski tarif je pod- Ako se carinski tarif z inozemstvom loči, to je, ako bi se zgodilo, da bi Avstrija imela svojega in Ogrska tudi svojega, potem avst ro-ogrska država ne bi bila več jednotna na zunaj. Ako bi Madjari imeli svoj avtonomni carinski tarif, jHitem bi ga lahko preme-nili, Uadar bi le hoteli. In to hočejo Madjari imeti. Oni hočejo na zimaj, proti drugim državam veljati za sa-mostalno državo, hočejo biti neodvisni od Avstrije, hočejo sami sklepati trgovinske pogodbe z drugimi državami, tako da pri vsem tem ne bode imela Avstrija nobene besede, nobenega vpliva. Pravijo, da to pomenja razpad a vst ro-ogrske države. Te dni so se zopet vršila pogajanja med avstrijsko in ogrsko vlado radi skupnega carinskega tarifa, za Iktere-ga naj bi se obe vladi dogovorili, da bi -e jx>tem s tujimi državami na podlagi teh dogovorov sklepale trgovinske pogodbe. Govorilo se je, da se sporaz-umJjenje ne more doseči in da se vsled tega vsa stvar odloži do jeseni. Nihče torej ni mislli, da nastane kriza; nihče ni slutil, da pade ktero mili i ste rs t vo. Danes je vso krizo provzročil sam cesar. Naš cesar je namreč popolnoma ugodil ogrski vladi v tem srui--lu, da je odobril madjansfce zahteve. Cesar je torej dovolil, naj imajo Madjari svoj avtonomni carinski tarif, naj sami sklepajo trgovinske pogodbe z inozemstvom, naj sami sklepajo o tem zakone in da se avstrijska v.a-da nima v to nie vtikati. Madjari so torej popolnoma zmagali, Madjari bodo imeli svoj samostalen carinski tarif: ogrska država velja od danes na zunaj kot samostalna država. Madjari torej vse dosezajo. Kakor carinsko samostalmost, tako bodo Madjari dosegli tudi vse drugo. Kakor sem rekel, princ Hohenlohe je odstopil od vlade in z njim so solidarno odstopili vsi avstrijski mini-s»t ri. Avstrijska vlada je bila si^no poražena. A. T. DOPISI. Pa, Oast in hvala doktorju Leonardu Landesu! V prisrčnih in laskavih besedah se zahvaljujejo Slovenci in Hrvati dan na dan doktorju Leonardu Landesu za povrnjeno zdravje in blagostanje. Najnovejša zahvalna pisma so poslali: Ignac Sedej, Clarksburg, W. Va,; Anton Filipovič, Box SI, Mountain Vievr, Cal.; Mat. Cambry, Box 179, East Helena, Mont.; Ivan Turk, 5 Chestnut St., Calumet, Mich., in Andro Ivančič, 320 East Front St., Youngstown, Ohio. DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, New York, N. Y., zdravi vse notranje in zunanje bolezni, jetiko, bolezni na pljučah, prsih, želodcu, črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vseh bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronehialni, pljučni in prsni kašelj, bljuvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno pre-bavljanje, revmatizem, giht, trganje in bolečine v križu, hrbtu, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali preliv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na očeh, izpadanja las, luske ali prhute po glavi, srbenje, lišaje, mazole, ture, hraste in rane, nevrastenični glavobol, kakor tudi vse tajne moške in ženske bolezni. Rojaki Slovenci! Ako ste bolni, ali ako Vas drugi zdravniki niso modi ozdraviti in so Vas morda le še pokvarili priporočamo Vam, da se obrnete na doktorja LE0NAE.DA LANDESA, kteri je vsega zaupanja vreden in kteri Vas ne bode prevari!. Pojdite k njemu osobno ali opišite natanko svojo bolezen v slovenskem jeziku in pošljite pismo na sledeči naslov: DR. LEONARD LANDES, 140 East 22nd Street, between 3d & Lexington Avenues, New York. Uradne ure so ob delavnikih od 8. ure zjutraj do 8. ure zvečer, in ob nedeljah od 9. ure dop. do 3. ure pop. I o v © n s k katoliško ti, po kterih se tudi plača ravna; veliko trpljenja a — malo denarja. Vzrok temu bode to, ker so v večini že dolgo tu naseljeni Poljaki in Slovaki, kteri so navajeni že nekoliko angleščine in so kot bossi ]>o večini vseh tovarnah. Seveda je v resnici Slovakov in Poljakov neč nego Slovencev, in zraven so na boljeni stališču, ker vsaki znanec svojega rojalka postreže z najboljšim, kar sploh zamo-re; in to je za Slovence težavnejše, ker morajo t ako rekoč sprejeti vse Cleveland, Ohio. Za farno cerkev v Prečni se je nabrala svota $24.40. ktera je bila odposlana po tvrdki Fran Sakser na pristojno mesto. Zahvaljujem se tem potom vsem darovalcem in jim kličem: Bog povrni ! Josip Erjavec, naberatelj. Lorain, Ohio. Dragi mi "Glas Naroda":— Danes ti poročam same društvene podp. društvo o svete Barbara Za Zjedlnjene državo Severno Amerik©, Sedež: Forest City, Pa. tofcofporifftno dno 3». jartuurja 1902 v državi Punrmvc ODBORNIKI: Predsednik: JOSIP ZALAR. ml., Bo* 547, Forwt City, Pa. Podpredsednik: JOHN TELBAN, Box S, Moon Rua, P». I. tajnik: IVAN TELBAN. Box 607, Forest City. Pa...... H. tajnik: ALOJZIJ ZAVERL, Box 374, Forest City, Fa. Blagajnik: I.ARTIN MUHIČ. Box 637, Forest City, NADZORNIKI: JOHN DRASLER, Box 28, Forest City, Fm. ANTON PIRNAT, Box 81. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box ICS, Thomas W Va. FRANK SUNK, P. O., Luzerne, P* POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 28, Forest City, JOHN SKODLAR. P. O., Forest City Pa .ANTON BORŠTNIK, P. 0., Forest City, Pa. Dopisi a&J poialjajo L tajniku: Ivan Tslbaa, P. O Ih Trrm* Oily, Pa. Društveno flasilo je "OLA* NAJtODA". najslabše in najtežje dela, kar sploh : zadeve. Naše društvo sv. Alojzija št. druse. ni za Zatorej Slovenci, bodite pozorni in se obračajte rajši t je, kjer imate svoje zavezniike, Slovence. Ker smo Slovenci delaven narod, nas čislajo; a delavnost brez zavednosti ni nič. Zato pa glejmo, da bodemo složni med seboj in zavedni. Za delo je tukaj bolj slabo in bi to- 13^7 Train 10 je imelo namreč pretečeno nedeljo sejo, pri kteri je biia tudi volitev no-vetra odbora. V tega so bili izvoljeni : Za predsednika Fran Durjava; za podpredsednika Anton SenČek; za I. tajnika Janez Palčič; za II. '^j"1'-"! """ Josip Perušek; za blagajnika Fran baš nasprotno. Bolnega reveža so po-Vmbrožič; za zastopnika Fran Justin, gnali iz stanovanja! To je usmilje- Bell Phone: South 143 t Cuy. Phone Cent. 1610 THE STANDARD,BREWING CO. izdeluje najboljšo vrsto piv2. Cleveland, O, jakom ne svetoval sem hoditi, ker je j Bojaki, kdor še ni pri nobenem dru-'nost! Dokler jim je zdrav plačeval Reading, Dragi 4 * G las Naroda":— Dne 4. junija smo se imeli tukaj prav dobro; poročil se je namreč Jakob Čudovan iz Brusnic pri Novem mestu z gospodično Marijo Kozman \/, i are Podzemelj. Da je biio obilo veselja in dobre zabave, se razume. Porc>čeneema želim v imenu vseh povabljenih dolgo in neskaljeno srečo, da bi praznovali še srebrno in zlato poroko! Ivan Križan. O.'yphant, Pa. Cenjeni g. urednik: Prosim Vas, da priobčite par vrstie tudi iz našega kraja. Večina dopisov IVHVKta «> npsrečah. iV+^rp. saj rpa tako i*>gi stoma oglašajo med nami. l)ne 2S. maja je namreč ubilo v rudniku našega rojaka Ivana Debevca, da je bil na mestu mrtev. Zjutraj je šel zdrav in vesel na delo; okrog jedila jste ure pa se utrga nad njim velika plast, pade nanj in ga na mestu iib i j Pokojnik je bil doma iz Skrilj, fara Golo pri Igu', star okrog 56 let; pri podpornem društvu mi bil nobenem, pae j »a v društvu premoga rje v. Zapušča tri brate iu sestro vdovo, za katero je on že pet let skrbel. Zdaj bo revica občutila se hujše svoj tužni po-»žaj. Tukaj je malo Slovencev; vseh skupaj nas je le pet družin. l)ela >e še dosti dobro, ker se dela vsak dan. Tudi plača ni preslaba. ivonečno pozdravljam vse rojake, tebi "Glas Naroda" pa želi obilo predplačnikov Fran Svete. Ricketts, Pa. Dragi "Glas Naroda":— Danes imam poročati o žalostnem si tičaju,^ teri je res obžalovanja vreden. Naš rojak Ivani M.akar, doma iz Babnega polja, ni šel na delo, ampak je ostal doma, rekoč, da si lioče čevlje popraviti. Naenkrat zasliši sostanovalec Alojzij Levstek, da je nekaj težkega padlo po tleh. Gre v sobo in najde Mlalkar-ja v krvi ležati na tleh. Pre rezal si je s čevljarskim nožem vrat in si zadal na prsih dve globoki rani. Vzrok samomora ni znan. F. P. Braddock, Pa. Priljubljetni "Glas Naroda": — Ker zelo redko kedaj dobiš kaj vest ij iz našega (kraja, upam, da sprej-meš te vrstice v svoje predale. Naznani tvojim cenjenim bralcem, da položaj v našem mestu nikakor ni. sijajen. Slovencev ni prav dosti tukaj, pač pa čez mero Židov. Kjer se pa nastani ta ciganija, tam je težko življenje za poštene ljudi. Plača je v splošmem skromna; posebno v tovarnah za železno industrijo, kjer se pla^ čuje za najtežja deseturna dela borih $1.50 do $1.75, Slovenci so takorekoč tukaj mnogo dela vcev brez dela.. Želi j šivu, naj pristopi k nam! Na ta način ' nas več oditi, ako bi kdo rojakov ve- j ste preskrbljeni za slučaj bolezni ali del za kaiko delo, bodisi v jami pri pre- j sanrti. Ivan Omahen. mogu ali kjerkoli, da bi le šli iz Brad- j docka. | I'll^^H' Chicago, 111. Pozdravljamo cenjene rojake Sirom j DraG-j "Glas Naroda":_ Amerike ter jim kličemo iskreni: Zdravo! Albin Oreliek Ce so (kje na zemlji dobra srca, so mastne zneske, je bilo vse dobro — za bolnega reveža pa ni nikjer prostora. To je grdo! Za danes prizanesem z imenom, prihodnjič pa povem javno, da se bodo vedeli varovati rojaki ta-eega stanovanja. I. M. Fran Kovačič. gotovo pri nas. Neki pošten rojak je iiil pri tukajšnji slovenski rodbini delj Trestle Pa časa na hrani in stanovanju. Primeri Dragi gospod uredniik:— ' * se mu> rla zboIi- kar se zna vsa~ Prosim Vas, da priobčite ta dopis Ikemu Vam bode vedno podelilo dober iu zdrav tek ter prebavljanje. Znano Vam je, da to pomeni popolno zdravje, kajti pravilno prebavljena hrana se spremeni v truplu v čisto kri, ktera je tok življenja. Povpraševanje j>o tem sredstvu je vedno bilo in je tako veliko, da se tu pa tam neprestano pojavljajo raznejimitacije, s katerimi se hoče preslepiti odjemalce; naši čitatelji pa dobro vedo, da je samo TBINEBJEVQ HIHERIŠKO GRENKO VINO PRAVO i kot najpopolnejše rodbinsko sredstvo in najbolj zdravo namizno vino na svetu. Dober tele* Dobra prebava. Dobro zdravje« Jake mišice. Jake živce. Dolgo življenje. A* To je, kar Vam jedino'to sredstvo in nijedno drugo, podeli. Bodite uverjen, da se z vporabo tega sredstva izognete mnogim boleznim. Rabite je kot prebavljalca, toniko, krieistilca in preprečitelja raznih bolezni. Pozor! Kadar rabite Trinerjevo ameriško grenko vino kot zdravilo, ne smete j)iti alkoholnih in hmeljevih pijač. V LEKARNAH, V DOBRIH SALOONIH. Jos. Triner, 7^9 South Ashland Ave., Chicago, 111. ■ » Jamčimo irxiracrt in polno moč naslednjih posebnosti: Trinerjev Brinjevec, SlivOTka, Tropinjevec in Cognac. Jugoslovanska Inkorporirana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota. Sedež v ELY, MINNESOTA. URADNIKA: Predsednik: MIHAEL SUNIČJ, 421 7th St., Calumet, Mich., Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 281, Braddock, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbin«, Min*. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn. NADZONRNIKI: PRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. IVAN PRIMOŽIČ, H. nadzornik, Box 641, Eveleth, Minn. IVAN KERZISNIK, IH, nadzornik, Box 138, Burdine, Pa. POEOTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,, . .4824 Blackberry St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR, n. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mick. JOSIP PEZDIRC, HI. porotnik, 1401 So. 13th St., Omaha, Nrt. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr. MARTIN J. IVEC, St. Joseph'! Hospital, Chicago, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov In druge listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnikr: JOHN G 01'Ž K Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Ziist. pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od struni krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAvZOB ZABUKOVEC, 4824 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki rtake pritožbe. ^ . Eniitveno flwilo j«: "GLAS NARODA". DROBNOSTI KRANJSKE NOVICE. Tatvina. iubljani j pose Per Vil \a ju/nem kolodvoru v dne 3. jun. ukradel brez-Pastator Matevžu una le, da je v letih 1003 in 1004 poslal svojemu očetu približno 3000 K. Obsojena sta bila vsak na 14 dni strogega zapora in v denarno kazen po 10 Kron. Lovski tat. Janez Lipec. posestnik in kovač iz Baea, rad zahaja ta-- - tinskim potom v lovišče šneberske etu par i:<>vih lakastih črevijev, :graščine. Dne 24. grudna 1905 ga je vrednih 10 K. Nekaj dni poprej pa zasačil v družbi nekega neznanega mu je izmaknil doma i/ nezaklenjene- ' tovariša graščinski logar s puško oboja kovi'eLNi i-n: klobuk, vreden 4 K. (roženega in s psom, ko sta prežala na Iz dvori-' .i Piikrlstrinove hiše pa je srne. Obsojen je bil na tri tedne za-Pastator ukradel par ere vije v, vred- pora in na deset kron denarne globe, nih 1 K. Pastator jo bil aretovan in I Strela udarila v cerkev. V dragar-. ■ bode i/roT-il okrajnemu sodišču. [nico na Travi na Dolenjskem je uda-Ljubezen in sovraštvo. Ko sta se rila strela. Razdrobila je vse ženske remog ter o raznih krajih Hrvatske in silna to-zvečer 27. januarja t. 1. nastal pretep ča je razbila vso letino. Skoda je na-in prepir med fanti iz Blekove vasi in ravnost velikanska povsod, z Broda. Nasprotje je nastalo zaradi Uboj zaradi kokoši. Mato Vukovie tega. ker je ženin Anton <'uk iz Ble- v občini Dvor na Hrvatskem je ubil s kovc vasi fantom z Broda ponujal pre- kolom Miška Bariča, ker so tega ko-nizko odkupnino o priliki, ko so ti koši brskale po njegovem dvorišču, nakladali nevestino balo. Nekdo je v Vukovič je znan pretepač, ki je že dve gostilni razbil svetilko, kar je bilo leti presedel v ječi zaradi pretepa, znamenje za -plošen pretep, pri k'e- I Roparski umor. V mlinu V. Milerja rem je France Masle. posestnika sin v Vukovaru na Hrvatskem so našli z Broda. s steklenico dvakrat udaril truplo nepoznanca, ki je baje prišel po glavi Franceta Žigona. sodarskega kupovat Milerjev mlin. Zaprli so ne-pomočnika iz Blekove vasi. Masle je kega pomočnika v mlinu, ker je naj-zamahnil s stolom tudi proti delavcu bolj na sumu. da je ubil tujca in ga Matiju <*'uku, a ta je k sreči z roko oropal. udarec prestregel. Masle je bil obso- j Mož skupno s svojo ljubico zastru-jen na šest tednov ječe. 'pil lastno ženo. 311etni Peter Kršek Vojaškemu naboru sta se je kot trgovski pomočnik v Zagrebu izognila posetnikova sina France srečno živel nekaj časa s svojo ženo, Keržič iz Rakitne in France Lazar ter s ktero se je pred nekaj meseci po-odpotovala v Ameriko in se šele letos ročil. Ko se pa je seznanil z 201etno vrnila domov. Keržič priznava, da je Marijo Kristič iz Topolovca, začel je ž njo ljubavno razmerje. Ker je Kr-škova žena izvedela za to razmerje, j3 bila silno ljubosumna in očitala možu i n njegovi ljubici marsikaj nepošte- poleti 1003 odpotoval v Ameriko, da bi tam kaj prislužil. Lazar se pa laž-njivo zagovarja, da zaradi večmesečne bolezni ni imel sredstev za povra-tek v domovino. Poizvedbe pa so do- nega. Kršek in Krističeva sta vsled tega sklenila jo spraviti s sveta. Kršek je dal svoji ženi strupa, na kte-rem je res umrla 8. maja. Sprva so mislili, da je Krškova umrla na želodčnem krču, ko so jo pa pozneje ekshumirali, so našli v njeni notranjosti strup. Zaprli so seveda moža in ljubimko njegovo. Umor ali nagla smrt? V Ogulinu na Hrvatskem so našli v nekem hlevu mrtvega fanta Jurja Markoviča. Ker je bil Marko vie v svojem življenju znan kot pretepač, sodijo, da ga je nekdo ubil. Štrajk maturantov. V Zadru so 30. maja štrajkali maturantje na ondot-ni hrvatski gimnaziji. Morali bi pisati latinsko maturo, a ni bilo nikogar v šolo najbrž vsled strogosti profesorjeve. Med št rajknjočirni sta tudi sin deželnega srednješolskega nadzornika in sin nekega člana šolskega sveta. Nezgodi. 221etni Ivan Rastovec iz Ljubljane si je na Reki pri nakladanju drv desno roko težko poškodoval. — 201etna Ana Lupina tudi iz Ljubljane in tudi na Reki bivajoča, si je z vrelo vodo poparila levo roko, da je dobila silne opekline. Ker je tržila z dekleti v Sušaku pri Reki. je bila obsojena Marija Brueck-ner iz Reiehenberga na štiri mesece težke, poostrene ječe. 1031etna starka, hišna posestnica Katarina Šebešič, je iimrla dne 30. maja v Zagrebu. Divjaški deček. Na Reki je deček vrgel v vodo dveinpolletno dete, ker otrok ni mogel dovolj hitro hoditi za njim. Dete se je utopilo. Svojo ljubico je umoril v Oki pil Eisenstadtu delavec Frane Paar. Zvabil jo je s plesišča v neki gozd, jo zadavil in obesil na drevo. Storil je dejanje, ker mu je javila, da je noseča. Posilil in umoril je ITletni pastir Jožef Nagv v Szakazberoku desetletno Ano Zolcsak, posestnika hči. Prvotno se je sumilo, da je učinjen ritualni umor. A po nekojih odkritih okol-nostih so zaprli Nagv j a, ki je svoj čin priznal. Poljaki pruske poslanske zbornice Poljakom dume. Kakor poročajo iz Berolina, je poljska frakcija pruske poslanske zbornice in državnega zbora čestitala poljski frakciji ruske državne dume. Predsednik Justh v Zagrebu. Povodom zadnje konference s hrvatskimi delegati je izjavil predsednik skupnega državnega zbora v Pesti, Justh, da hoče tekom tega leta priti v Zagreb, ker da smatra kakor svojo dolžnost, da pride kakor predsednik skupnega zbora v Zagreb ter da se osebno seznani s hrvatskimi politiki. Zakaj je prišla Francija v finančne neprilike. Pariz, 1. jun. Da ima Francija preko proračuna toliko izdatkov za vojne namene, povzročil je konflikt zaradi Maroka. Razmere so bile takrat tako na]>ete, da je Francija resno pričakovala vojne ter vsled tega tudi odredila izvanredno oboroževanje, ki ji je povzročilo 105 milijonov frankov nepričakovanih izdatkov. Ta primanjkljaj se pokrije z izdan jem obligacij na kratke obroke. Veliki izdatki v proračunu za 1. 1907 v skupnem znesku 105 milijonov pa so nastali vsled uvedbe dveletne vojaške službe. Race so se zastrupile z gosenicami. Na Nemškem imajo ponekod kmetje navado, da spustijo požrešne race na zeljnike, da obirajo gosenice kapuso-vega- belina. Neki živinozdravnik pa sedaj ta »način pokončevanja gosenic odločno odsvetuje ter navaja več slučajev, ko so se race z gosenicami zastrupile. * Rusko orožje na Japonskem. Pri vojaški reviziji, ki jo je imel nedavno japonski cesar v Tokiju, je bilo izlo-ženo orožje, ki so ga vzeli Japonci Rusom. in sicer: 11.500 sabelj, 85 sulic, 70.000 pušek. 132 velikih topov, 17S topov za obleganje, 1538 municijskih voz, 024 voz za provijant in 11.012 zabojev za munieijo. Do kdaj bodo ljudje na zemlji? Profesor geologije na vseučilišču v Chi-eagu. dr. Chamberlain, je ovrgel dosedanji nauk, da se bo zemlja sčasoma popolnoma ohladila, da zmanjka za človeštvo vseh življenskihh pogojev. Profesor Chamberlain dokazuje, da bo zemlja obstala najmanj še 100 milijonov let, a človeški rod je šele pravzaprav v začetku svojega razvoja. Volitev papeža in veto. Madžarski list ''Figyelo" je prinesel sedaj avtentično vsebino veta. ki ga je podal krakovski kardinal Puzvna v imenu cesarja Franca Jožefa zoper izvolitev kardinala Rampolle za papeža. Kar-dinalski dekan je izjavil, da konklave tega veta ne vzame na znanje, a kardinal Rampolla je izjavil: "Prav globoko obžalujem, da je pri volitvi papeža posvetna oblast storila hud napad na cerkveno avtonomijo in dostojanstvo svetega kolegija, proti čemur najodločneje protestnjem. Kar se tiče moje malenkosti, izjavljam, da bi me ne moglo nič častnejšega in ugodnejšega doleteti." Rampolla je govoril te besede ves bled v obrazu, a poln dostojanstva. Njegove besede so pretresle kardinale. Končni rezultat je znan: beneški patrijarh Sarto je bil izvoljen s 50 glasovi za papeža. i Išče se JOSIP HABIČ. Pred 4. meseci prišel je v Zjedinjene države ter bil nekam v Baltimore zapeljan in ne dobim od njega nobenega poročila. Prosim cenjene rojake, če kdo ve zanj, da mi blagovoli naznaniti' njegov naslov. Frank Galeti, Box 200, Aliquippa, Pa. Izdelovalci dog dobe delo! Pišite t angleškem ali nemškem jeziku : CHAS. 0. WEINAR, Room 20 Theatre BTd'g., Houston, Texas. Kje je moj brat MATEVŽ ORESK in JANEZ MALKO? Nekaj dnij pred potresom v San Franciscu prejel sem pismo, od tistega časa pa ne slišim nič od njih in me skrbi, da sta monla med ponesrečenimi. Zato prosim cenjene rojake, ako kedo ve za omenjena, da mi blagovoli naznaniti. Jernej Oresik, I{. R. No. 1, Pittsburg, Kansas. (14-10—0) Delo dobe izdelovalci dog in izurjeni delovodja. MAX FLEISCHER, 25S Grove Street, (30 jan) Memphis, Teun. POGODBA ZA IZDELOVANJE DOG. Mi kupujemo in izdelujemo pogodbe za francoske dege in za doge za kadi. Posodimo tudi potrebni denar ss izdelovanje dog. Ako imate doge nm prodaj, pišite nam, naši pogoji so ugodni FRIEDLAENDER ft OLIVEN CO., ghreveport. La. F. O. Bex 602. .....:■•■■!&!:■,. 'A. .iHUbn.iAm.Ulfllu NAZNANILO. Rojakom Slovencem in Hrvatom, kteri potujejo čez Duluth, naznanjam, da sem se preselil z mojim saloonom, in sicer prav bli-zo kolodvora. Moj SAL.OON se nahaja pod št. 409 W. Michigan St., in ie samo pol bloka oddaljen od kolodvora. Kadar prideš iz dipe, kreni na desno in si takoj pri meni. Zahvaljujoč se za vso uosedanjo naklonjenost rojakov, se za nadalje najtopleje priporočam in vsa-komu najboljšo postrežbo zago tavljam. S spoštovanjem JOSIP SCHARABON, 409 W. Michigan St., DULUTH, AH ."S IN. | I irrcngF. ^^""ipminp^mg!"" ■mfi.i. mu,...' .ip,.....»i,, mgji.m^ JOHN VENZEL, 1017 E. 62nd St., N. E., Cleveland, O Izdelovalec kranjskih in nemških HARMONIK se priporoča rojakom za izdelovanje in popravljenje harmonik. Delo napravim na zahtevanje naročnikov Cene so primerno nizke, a delo trpei no in dobro. Cene tri vrstnih od $21 do $45. Plošče so iz najboljšega cin ka. Izdeluijem tudi plošče iz alumi nija, nikelja ali medenine. Cena tri vrstnim je od $45 do $80. !!! PEVOVODJA!!! Slovensko delavsko pevsko društvo "Planinski Raj" išče izurjenega pe-vovodjo. Učne ure so le ob večerih. Plača po dogovoru. Ponudbe je poslati na: Ivan Remžgar, I. tajnik, 407 8th Avenue, Johnstown, Pa. (19-5—16-0 sred sob) JOHN KRACKER t*v)V»St Clai* St. . ctaveUad, 0 Priporoča rojakom svoja izvrstna VINA, ktera v kakovosti nadlkrilju-jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Coneord) prodajam po 50c galono; belo vino (Catawba) po 70c galono. NAJMANJŠE NABOČEjO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJEVEC, za ktertga sem im-portiral brinje iz Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.50 gatona D ROŽNIK $2.75 ga-lona. — Najmanje pohode za žganje *o 4% gmlone. Naročilom Je priložiti denar. Za obila naročila ee priporoča JOHN KRAKER ;199 8t. OUir St., Cleveland, Ohio. POZOR ROJAKI! Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, kateri med nnše rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče ie par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako. da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti. To je povod vedno naraščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujoč zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom. ZATORAJ ROJAKI SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bolezni, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših ro'akov, vam svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere kuli bolezni obrnete edino le na: Dr. E. C. COLLINS4Medical Institute, k^r on je edin!, kateremu jo vsaka bolezen popolnoma in tnineljito znana ter edini more v resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plmah, prsih, Želodcu, črevah,-ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v'grlu, nosu, glavi) nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajmje, naduho, bionhialni, pljučni in prsni kašelj, bi u van je'krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prenavljanje, revmati- zem, gilit, trganje in bolečine v križu, rokah, nogah, ledjih in boku, zlato /ilo (hemoroide), gri/o ali pre liv, nečisto in pokvarjeno kri, ^ otekle noge in telo, vodenico, bo/.jast, slabosti pri spolnem obet vanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabljevanja), šumenje in tuk iz u?- s, oglu^ nje, vse bob /.ni na oU h, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, lišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastemeni glavobolj, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici itd kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Siulis kakor tudi vse tajne spolne bolezni moške in Ženske (Zdravljenje spolnih boleznij ostane popolnoma tajno.) Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno knjigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.) O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rc jakov. Box 183, Barber-ton, O. Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins J New York. Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodilu porabil in se popolnoma ozdravil, da se se danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem. Z vsem spoštovanjem d Jakob Zajrar, Box 131, Delagua, Colo. Slawii doktor Collins Al. 1. Vam naznanjam o bolezni mojepa deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše drn^e medecine ponuealo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazulj se mu več nr izpusti. Sedaj je cisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trnd in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Sume, Box 87, Forest City, Pa. Zatora ) 1*0 jSllci! zakaj da bolujete in trpite? Vse vaše bolezni, trpb'iija in hlabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo traja bolezen in vse dru* ge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov: Dr. E. C. COLLINS Medical Institute, 140 W. 34th St., New York, N. Y. Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. --- Za tiste, kateri Želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedelji h in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne. < Najbolja mazila za lase. "CRESCENT", edino, po zdravnikih preskuse no in priporočeno sredstvo, ki okrepeuje lasišče, odstranjuje luske in prhaj, preprečuje izpadavanje .as in pospešuje rast las eelo pri popolnoma plešastih osobah, kakor tudi rast brk in brade in daje ženskim lasem lep blesk in prijeten duh. Velika škatlja $2.00, tri velike škatlje $5.00. LAPUHOVO OLJE (Klettcnwur-zeloel), pristno, fino, obče znano in priljubljeno sredstvo zoper izpadanje las in za pospeševanje rasti las, brk in brade. Steklenica $1.25. MEDENA VODA, odpravi pred vsem luskine in prhuto na glavi. Steklenica $1.15. LO&BERJEVO OLJE, staroslavno, neprekošeno sredstvo za okrepčanje lasnih korenin. Steklenica $1.15. ROŽMARINOVA VODA, radi svojega prijetnega duha pri ženskah najbolj priljubljena lasna voda. Priporoča se zlasti ženskam, da jo rabijo pri umivanju glave. Daje lasem lep blesek in prijeten vonj Steklenica $1.25. v ^ MAZILO ZA BRKE IN BRADO, nedosežno in najzanesljivejše sredstvo za rast brk in brade. Cena $1.25. CRESCENT LASNA VODA, pri-prosto, pa izvrstno krepilno in jačiino sredstvo za lase. Steklenica $1.10. Mazila proti vsakovrstnim mozoljem in kožnim mrčesom, dobra sredstva proti bradavicam, ozeblinam, potenju nog, solnčnim pikam, kurjim očesom itd. Steklenice po $1.05. Čithjte mojo knjižico: "Kako dobite in si ohranite lepe in goste lase." Velja 10c. Odjemalci jo dobijo zastonj. Denar pošljite po Money Order ^ P. FRANK, 229 East 33rd St., New York, N. Y. OZNANILO. Rojakom naročnikom v Kansas City, Kans., in okolici priporočamo našega zastopnika Mr. John Rahijo, 78 North James St. (Armour Sta.), Kansas City, Kans. Ta je pooblaščen za pobiranje naročnine za naš list, kakor tudi za knjige in inserate. Pošilja tudi denar v staro domovino po našem posredovanju. Upravništvo "Glasa Naroda". Kje je IVAN MAČEK? Doma je iz Logatca in biva že dva in pol leta v Zjedinjenih državah. Dolguje mi okolo $300.00, vsled tega prosim cenjene rojake, ako kdo zna »a njegov naslov, da mi ga blagovoli naznaniti. Frank Bruder, Box 236, Lowellville, Ohio. (5-18—6) jedini zaščitni zdravstveni zavod teg« imana za Slovensko-Hrvatski narod v Ameriki. ROJAKI SLOVENCI:— To zdravišče opazilo je, da neki nesramni iadividuji vse bolj in bij navaljujejo na naš >iromašni delavski narod, hvakv >Y hi izobrazi!« > iu ^ -njivo s svojim tobožujim iskustvom in znanostjo v novinah, ktere o;j1um' m-rnorete vsaki dan citati. Tem nesramnežem ni svrha naš inarod zdraviti, marveč njih cilj je, izsesati ga, kakor pijavke, a kadar vidijo, da so ga o/eli do zadnjega centa, ne marajo več za njega. Dakako tudi vsakomur garantirajo za popolno ozdravljenje s pretvezo, da mu ves denar povrnejo, ako ga ne ozdravijo. To pa žalibog nikakor resnično ni, kajti kakor hitro uvidijo, da je nemoLToče >e kaj izvabiti, prepuste t i takozvani u Samaritani" v volč-jej koži takega siromaka nemilost ni usodi njegove bolezni, vsled česar marsikdo svoje jxivejrenje z lastnim življenjem plača. Da se pa tem ljudem 5e bolj posreči naš delavski nar. 1 o njih trditvah uveriti, prestavljajo razne medicinske 'knjige iz nemškega in francoskega na slovenski jezik, samo da ložje ubogega delavca, v svoje kremplje vjamejo, ter se pri tem še nesramno trditi upajo, da so te knjige oni sami napisali, dasiravno so vsebino njihovih knjig odvzeli knjigam svet-si'.cih učenjakov, ter se 11a ta način s tujim znanjem lišpajo in slepijo n.tŠ narod. SLOVKNCI! Zatoraj vas op«-zarja to zdravbre. čuvajte se takih malovrednežev. dokler je Čas, ker drugače bodete to pozneje britko obžalovali. NE DOPUSTITE Z VAŠIM ZDRAVJEM TRGOVATI. KAKOR TRGOVEC S SVOJIM BLAGOM, ker i a ta način bodete /-ubili le svoj te/ko prislužen denar, a zdravja pa vendar zadobili ne bodete. ROJAKI! Ako kedo izmed va; bol«je iu ima željo zopet popolno in temeljito se ozdraviti, naj ne gre t tujcu, ker SAMO NAŠ ČLOVEK ZAMORE BITI PRIJATELJ SVOJE VTU NARODU TER MU V NEVOLJI POMAGATI KOT IZKUŠEN ZDRAVNIK IN DOBER SVETOVALEC. — Take ljudi pa zamorete najti samo na SLOVENSKO-HRVATKEM ZDRA-VIŠČU, ker le oni so pripravljeni za svojega rojaka vse potrebno ukreniti, samo da ga privedejo do popolnega zdravja. Vsak človek ima prosto voljo, ter mu prosto stoji, obrniti se. kamor hoče. Da se vam pa (krivica ne godi. imate tirkaj SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE, kjer zamorete z mirno vestjo in popolnim zaupanjem pomoči zaprositi in v kratkem se bodete sami pn-pričali, da je le tukaj zaščit, pomoč in obzirnost najti mogoče. To zdravišče |>od ravnateljstvom slavnoznanega zdravnika dr. J. E. THOMPSON-a v-akemu. kte-rega v svoje zdravljenje sprejme, za popolno ozdrav'jenje jamči, nasprotno pa takih ljudi, kteri imajo neozdravljivo bolezen, v svoje zdravljenje ne sprejema. Na tem zdravišču zdravijo se vse akutne zastarele in nove, notranje in kožne, kakor tudi vse TAJNE možke in ženske bolezni; : idi vsem onim, ktere drugi zdravniki niso ozdraviti zamog»i, ali pa so jih se bolj pokvarili, se to zdravišče najtopljeje priporoča, ker na tem zdravišču bodo. če je še količkaj mogoče, zaželjeno pomoč zadobili. Za rojake, kteri se hočejo osebno na tem zdravišču zgladiti, -o uradne ure ob delavnikih od 9. zjutraj do 5. popoludne, od nedeljah in praznikih pa od 11. predpoldne do 3. popoldne. Vsi drugi pa, kteri želijo na tem zdravišču se zdraviti pustiti, semkaj priti jim pa mogoče ni, naj svojo bolezen v materinskem jeziku v pismu natanko opišejo, ter naj pisma naslovijo na spodaj navedeni naslov: Slovensko-Hrvatsko Zdravišče, J. E. THOMPSON. 334 W. 29th. St. NEW YORK. . - iif^uifif JTJ pr; G1 Kmetska smrt. (Konec.) in je sin Anton, ki je bil ravno kel slamo pod kap, se ozrl gori meji ter.videl očetov padec. > kričeč- je hitel gori, za njim še in dekla, in potegnili so očeta ju. Tudi hlapec je pritekel, dru-nov ni bilo doma, in prenesli so v hi^o, na }»steljo. Mati Pla-i je' hotela pomagati, ali nji je prišlo. Sedaj je svetoval eden ugi to, toi jih ni upal nihče prijeti, i-ie-a zelja in ajdove inoke daj-li.'' je svetoval hlapec. je vsak svet dober. Storili so nuM-ili starcu glavo, in skoro se et za\eflal. A sedaj je tulil od h bolečin. ali so po duhovnika in po rano-i. Prvi je bil prišel prej, potem Starec ni mogel več vpiti, am-bolj.. Spo-[ /.a silo ra-ikor je pač in le časih, j eznosne, se Uh-uh-uh" j postal malo Anton mu očetom, ali »J i.be zal. V pred v t ilo. bode 1: U 1« An t« bese par »esre gotovo! je zdravnik in poteirnil rameni Hči je naglas zajokala, sin a ni izpremenil lica, niti zinil na večer je bilo, ko so stali acuij okrog očetove postelje, dov je bilo navzočih, to je nesreča!" je zma-sosed l.Všek. "I"mrl bo-tega noben — tako dejal!' jeva I z glavo de«, Planjavec — urni padar ne ozdravi." je tudi ta, naš je pritrdil Anton. Starec je cul te besede, pa niso mu bile strašne; nasprotno — kakor tolažilo so mu zvenele. "I h-uh-uh," je zajecal; ali to je bi! le du-ek telesnim bolečinam. Mati Planjavka je čepela na klopi pri peči, pa jokala ni več; edina hči je -e časni zaihtela. Mati je sosedu IVšku po>epetala na uho. Nekoliko časa pozneje je Češek zopet odprl usta. " 1'Janjavec — kaj — ko bi po može po>ialf Dobro je, če človek uredi, kar je treba." Starec se je ozrl z medlim očesom vanj. "Kaj praviš?" je dejal. , To je bilo prvo vprašanje, prvi govor f>o duhovnikovem odhodu. "1 — po može pošljimo — testament napravi!" je vpil Češek in poskusil se nasmehniti. "Saj tako — ni nič — vse ni nič!" je pristavil polagoma, pa nihče ni vedel, kaj ni nič ali kaj misli sosed s to besedo. "Ktere pa hočete?" je vprašal Anton, ko oče ni odgovoril. ''('ešek je tu," je rekel bolnik pogasi; "potem pa Bunček." "Se eden mora biti," je silil Češek, ki je bil izvedenec v takih stvareh. Planjavec je premišljal. "Kaj pa Kodre?" , Planjavec je molče odmajal z glavo. "Ta je baba," je zinila hči. "No, pa — Mrtinkovec?" Bolnik je pritrdil kimajoč in pol ure pozneje so >edeli vsi trije sosedje v -uhi in tlačili in vžigali svoje pipe-vivčke. "<)!). oh, oh!" je vzdihoval venomer Martinkovee, "in umrl bode," je [trdil glasno Češek. "Kal:o p:i IjodeŠ — Planjavec?" je vpra-al Bunček. " n -u!i i!i!" jo dejal ta in položil t: I a v.) po strani proti zidu. teljo in skrinjo, če se omo-ži —" "Torej bališče?" je vprašal Češek. "Ne, samo posteljo, pa skrinjo!" Potem so zopet vsi molčali. "Pa pokopati me mora — z dvema srospodoma!" "In za svete maše?" vpraša Bunček. "Sto goldinarjev za rimske maše, pa za cerkev tudi petdeset goldinarjev!" "Pa za sedmino?" se je oglasil Mr-tinkovec. "Tudi sedmino mora napraviti." "Kar reci, koliko!" je sili Mrtin-kovee, ki je že sedaj požiral sline v mislih, kako se bode jelo in pilo na sedmini. "Bo že vedel, in bode — vedel!" je zavrnil bolnik, ki je govoril vse razločno, dasi pretrgano. Molčali so sedaj, akoravno jim je bilo vsem še nekaj na jeziku. In ker nihče sosedov ni zinil, se je oglasila Planjavka tam izza peči: "Kaj pa meni?" "Materi pa — doto, ki jo ima v zemljišču, in pa živež do smrti — pa — kot — pa — obleko —" "In drugega nič?" je zajavkala starka; torej za to sem se trudila in delala kakor črna živina?" Spustila se je v glasen jok. "Saj sem se jaz tudi!" je vzdihnil Planjavec. "Da me bodo na stare dni od hiše podili! To sem prislužila!" je tarnala ženica. , Pa nihče izmed mož ni imel razuma za nje bolest. "Kaj pa dolgovi?" deje Češek; 'je li kaj dolga?" "Saj ve vsakdo zanj!" je mrmral bolnik. "Cerkvi je tristo goldinarjev, pa Juretovemu Pavlu za usnje petnajst goldinarjev in Gostinčarju pol-peti goldinar na pijači." .Sosedje so kimali; za cerkveni dolg so znali vsi. za d ruga dva ne, ali veleli so, da je to vse. Planjavec je bil trden kmet. "Torej meni nič več?" je dejala mati še enkrat. "Dosti bode imel plačevanja!" je mrmral Planjavec. "Kje bode jemal?" "To je moje plačilo! Beračit in ju'o-sjačit poj dem —" "l"h-uh-uh!" — je zatulil bolnik naglas. Ilči Micka je stopila v sobo in skoro za njo še drugi; poznali so, da je oporoka gotova. , Planjavec je zopet v steno gledal. Mraz ga je jel izpreletovati, izprva polagoma, potem vedno silueje, da se je postelja "tresla. "Umrl bodem!" je rekel zdajci naglas in se krčevito izkušal vzkloniti kvišku. "Luč, luč!" je vpila dekla. "Molite, molite!" velel je Bunček, in mati Planjavka je pričela moliti na ves glas; vsi so pokleknili po tleh, samo Anton na klop ob peči. Preden so iz-molili par očenašev za verne duše v vicah, je imel Planjavec vse zemeljske skrbi in bolečine za sabo. Ženske so jele jokati, moški pa so se razšli na vse kraje.-------- Sedaj živi Antonov rod na Planjavi; trd in mehak, sirov in nežen, krepak in zdelan, samogolten in dobrosrčen, dober in slab — kakor si ga Bolečine v hrbtu in nogah izginejo popolnoma, ako se ud parkrat nariba z Dr. RICHTERJEVIM SidroPainExpellerjem Rodbinsko zdravilo, katero se rabi v mnogih deželah proti reumatizmu, sciatiki, bolečinam na straneh, neuralgiji, n^ bolečinam v prsih, proti glavo- in zobobolu. ^^^ V vseh lekarnah, 25 in 50 centov. F. AD. RICHTER & Co. 215 Pearl St. New York. Pravi | blagoslov za vse = človeštvo! ===== Knjige za zdrave in bolne v slovenskem, hrvatskem in drugih modernih jezikih po naukih in izkušnjah MGI^. S. KNEIPPA: "DOMAČI ZDRAVNIK" v slovenskem jeziku. Cena 5 0c. "MOJE LIEČENJE ILI KUČ-NI LIEKAR" v hrvatskem jeziku. Cena 1. 25 dol. Iz starega kraja dobivam in razpošiljam vsakovrstne suhe rože, kakor: pelin, žajbelj, tavžentrože i. t. d., in tudi druge stvari, priporočene od Mgr. S. Kneippa. — Denar blagovolite poslati po Money Order. Priporoča se K. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N.Y. ogledaŠ. Pa kadar mrjo ti ljudje — jaz sem jih videl že mreti — smrti se j Rojaki, naročajte se na "Glas Na-ne bojel" , 1 roda'', največji in najcenejši dnevnik. RED STAR LINE Prekoniorska sarobrodna d;užfca »Rudeča z^pzda" posreduje redno vožnjo s poštnimi parniki mec! New Yorkoai in Antwerpeso^ 4* * ♦ ♦ + Fhiladelphijo in Aiitwerpenom VPRAŠANJA 9 V spomladi obleče Narava novo obleko, in zdi se nam, da je novo življenje, nova moč novo upanje v vsem ozračju. Človek bi moral biti tudi pomlajen, in njegove moči bi morale biti prenovljene in prest varjene. •I* -i- v * 4. Ali ste bledi in zmučeni? Ali nimate spahljaje na vašem obrazu? Ali imate glavobol? Ali imate apetita ? Ali vas vaše telo boli v vsakem členu? Vi rabite tako spomladansko toniko. Vsakdo rabi spomladansko toniko. I -. Prevaža potnike • sledečimi nožtniini Darnik?. VADERLAND in *!Jaka 120«7 ten. IKHOCNLAND.. .. 12760 ton ZEELAND.............r:305 tonjFINNUND..............I27S0 ton Pri cenah za medkrovje so vpcSiete n potrebščine, dolor e hrana, najboljša poatrdba. Pot čez Antwerrjen je jedna najkraiSih in na'«prijetn-jšifc za potnike Iz al V Avstrijo t na Kranjsko, Štajersko. Koroško. Primorje, llrvutsko, Dalmacijo r Oruge dele Avstrije. . , liNKW YORKA odpliujejo parniki vsUaUJB*JO MED TRSTOM, REKO IN NEW Y0RK0M. RIBNIKI IMAJO J1K0 OBSEŽEM POKBH PROSTOR ^ SBOTU ZA SET AN JK POTKIKOt rBJETiEGA ftA^BJRft, o«lpluje iz New Vorku dne 10. julija. odpluje iz New Vorka tlne 17. julija. dpluje iz New fork a ilae 31. juliju. ULT0NIA> 9IA70NIA tU PAN NO VI4 Oo parmki n& ol vi ->Aka Ti parnuti eo napravljeni po uajno^ ejšeni kroju in zeio pnklada/ i» tretji razred JEDILA eo dobra ii potu Ikoni trikrat na d»» pr* t'5 po^trfežena Vožnj 6 jstke orodajajo poociadče.it Rg«?iitj3 it* SUV0N1A CARPATfllA SteamsSip Co.. Ltd.. S1/ uearnom si 126 State St \jhicaeo>. Boston Conioagnie Generale Transatlantique. |Francoska parobrodna družba.) DIREKTNA ČRTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INOMOSTA IN LJUBLJANE, POSTNI PARMKI SO "La Lorraine" na dva vijaka.............. ;;LaSavoie" „ „ .............. "LaTouraine" „ „ „ ............. "L'Aquitaine" „ „ „ .............. "La Bretagne"........................... "La Champagne" ........................ "La Gascogne".......................... .. 12,000 ton, konjskih močL . ..12.IMN) ,, 'J.',,(H)0 , ww „ ;; II (MM) » i» » y.iKH) » >> >1 y.O h i 10,t H M I . . . 10,(KH> . .. S,1HH) ____8/HK) . .. .8.IMK) Glavna agencija: 32 BROADWAY, NEW YORK. Parniki odplnjejo od sedaj naprej vedno ol> četrtkih ob 10. prf dopoludne iz pristanišča št. North River, ob Morton St, N. T. *LA SAVOIE •LA PROVENCE La Gasco