OGLAŠAJTE V NAJBOLJŠEM SLOVENSKEM ČASOPISU V OHIJU Izvršujemo vsakovrstne tiskovine EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI ADVERTISE IN THE BEST SLOVENE NEWSPAPER OF OHIO ★ Commercial Printing of All Kinds xxxiii.-leto xxxiii, CLEVELAND, OHIO, THURSDAY (četrtek), MARCH 16, 1950 ŠTEVILKA (NUMBER) 53 NOV GROB purlan kratwt je rnnrla po iVno I Anna Furlan, ro- ny. ,^'^ar, stara 48 let, sta- S™ proe ^^Pušča žalujočega so-ij j\ ''^"tona, sinova Antona Aenp ^ ^ike, ter sestre Mrs. 'fowl ^ ^rs. Helen Zdan- ^tary. Pogreb se vr-zjutraj ob osmih iz zavoda pogrebnega in ^ cerkev sv. Lovrenca ° pokopališče Calvary. 'DomaČe vesli ^^^cgaret Rožanc, žena iz 13qi°.? .^ožanca, se je vrnila I52ig svoj dom na jo. 2^^"^ sedaj lahko obišče-za olj! , ^ se najlepše vsem Ščiljjg^, ^^®tlice, darila in vo-artice, ki jih je prejela. Mrs. Roosevelt pravi, da so obtožbe McCarthya o komunizmt v Državnem oddelku neumnost LOUISVILLE, Ky., 15. marca—Mrs. Eleanor Roosevelt je danes označila obtožbe republikanskega senatorja McCarthy-a o komunizmu v Državnem oddelku za "skrajno in popolno neumnost." Jutr seje redna ob osmih se vrši ton" društva "Washing- % 2 v Slov. del do- Wate _2^.8tvp, da w v OAUV. UCl Viu- Ai_. Rd Prosi se feviiu! se udeleži ^ , Redna „ • * St, 29 gTN društva "Euclid" čer ob 7."? v petek zve- % ^ v Slov. društve- "lane. da se udeleže v obil- bi % Recher Ave. Va- Člane je več važnih ftein v da se u ker j_ dnevnem redu. Rich, lastnik po-®SfO(ii-i ^^P'^avljalnice a v t n i h 1078 E. 64 St., spo-0^0 J® prevzel popravljal-motorjev in zavor, f pokojni Tom Vi-^8e, v • / imenom Tom's Ga-p. poslopju, kjer se • jlioM Body Shop; Ne ^ich vodil celo pod-HUdii ^ ^^^šenimi mehaniki ^^tno ®-®tnjkom avtov prvo-^Ptavii v vseh ozirih So ^ barvanja avtov. Ce-^ ^ nalri zmerne. Priporoča fot tv^^^angostilne 1 . Č i" Mrs. Mike ? ® Bar ' bodita gostilno Mol-Do, ' ----- Jih J?508 St. Clair Ave. jutri v soboto in tor otvoritev svo- tih ""6lin • — uLvui itev svu- ^j^Rih in moderno i ^'^slo»j-^®®^i^'^iških prostorov. ^ tiif' ^ katerem se naha- bilo popolnoma ^ bS in tudi na zu- ° Oprema je Ji ^to ^ P° urejena, tako JSi najlepšimi gostil-Y okWci. Ob otvoritve se bo Ko so jo časnikarji vprašali, zakaj McCarthy vpije, da se v Državnem oddelku nahajajo komunisti in sopotniki, se je Mrs. Roosevelt nasmejala in odgovorila: "Kot se mi vidi, on misli, da mora biti Državni oddelek poln komunistov, ker ga vodijo de-mokratje." Medtem pa je v Washingtonu senator McCarthy končno pristal, da bo izročil senatnim preiskovalcem seznam 81 vladnih uradnikov Državnega oddelka, za katere trdi, da so komunisti, cdnosno sopotniki. Doslej je McCarthy imenoval devet oseb, ki so vse zavrgle obtožbe. Najnovejša žrtev McCarthya je ameriški diplomat John Stewart Service, kateremu je bilo ukazano, naj se vrne iz Indije in nastopi kot priča pred odborom, ki bo ponovno in natančno preiskoval, če je lojalen ali pa ne. Lojalnost Servicea so že štirikrat preiskovali, toda McCarthy pravi, da je ta diplomat "zelo slab rizik." Vsled obtožb, da je naklonjen komunizmu, se je iz Evrope vrnil tudi vodilni ameriški diplomat dr. Philip C. Jessup. Pričakuje se, da bo Jessup odgovoril McCarthyju začetkom prihodnjega tedna. ŠE 145 JAPONCEV PRIDE V AMERIKO - Ame na Ja- kokošjo večer-'graii\°^^®Pčila, v zabavo buraši iz Young- {^^^0 iz ^^^dio-pevka Andja ^'y^ooda bo pela. v poset. ' ' warca—Sovjet- <-3 Di J 1-*1 J l-vv T ^ Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3, OHIO HEnderson 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays and Holidays SUBSCRIPTION RATES—(GENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelaiidu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_____________________________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _______________!]"!! I For Three Months—(Za tri mesece) ____^_________________ .$8.50 5.00 - 3.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: For One Year—(Za eno leto) _______________________ For Six Months—(Za šest mesecev) _______________ For Three Months—(Za tri mesece) ______________________ $10.00 .. 6.00 _ 3.50 Milan Medvešek 20. Entered as Second Class Matter April 26th. 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. NARAŠČAJOČA BREZPOSELNOST "* ""Vr— —— -jr- -ipni -- Zadnji teden je Trgovinski oddelek objavil podatke o stanju brezposelnosti v deželi. Soglasno s temi podatki se je število brezposelnih v januarju in februarju tekočega leta zvišalo za 200,000, tako da je na osnovi podatkov v deželi vkupno 4,680.000 brezposelnih. Po priznanju Trgovinskega oddelka je to najvišje število brezposelnih od leta 1941. Gornje številke so uradne številke naše vlade. Poleg teh pa obstojajo tudi podatki iz drugih virov, ki slikajo položaj brezposelnosti v še bolj temnih barvah. Tako se na primer statistike United Electrical Workers unije ne ujemajo z vladnimi. Po statistiki unije je v deželi okrog šest in pol do sedem milijonov brezposelnih. Ker zanesljivih številk o stanju brezposelnih ni, posebno z ozirom, da se ne vpošteva delno vposlene in stav-kujoče delavce, se lahko samo ugiblje o resničnem položaju v deželi. Toda naj bo po uradnih ali pa neuradnih statistikah, eno je jasno* brezposelnost narašča! Iz leta v leto, iz meseca v mesec se število brezposelnih dviga. To je dejstvo. I Brezposelnost ni samo problem za našo državo. Mednarodna delavska organizacija je objavila statistične podatke, na osnovi katerih je razvidno, da se je v šestnajstih od dvajsetih držav, ki imajo ekonomski sistem podoben našemu, brezposelnost dvignila. Štiri države—Irska, Švedska, Nova Zelandija in Avstralija so edine od dvajsetih držav, v katerih se je število brezposelnih delavcev znižalo. Brezposelnost narašča tudi v mnogih deželah, ki so bile v vojni uničenj« Francija, zapadna Nemčija in Italija imajo prav tako pereči problem brezposelnih delavcev, celo še hujši, kot pa Zedinjene države, ki so se zadnja leta opirale na številne zunanje programe, da so vsaj v neki meri omilile svoj položaj. Ameriško časopisje, to je veliki dnevniki, neradi poročajo podatke o brezposelnosti. S tem se ukvarjajo razni manjši časopisi, unijska glasila itd. Toda brezposelnost je eden najbolj perečih problemov, kajti usoda dežele je odvisna od ekonomske prosperitete državljanov. To vprašanje je potisnjeno v ozadje zaradi sedanjega napetega položaja na svetu, zaradi mrzle vojne, kateri je posvečena glavna pozornost. Dolgo pa ne bo mogoče skrivati glavo v pesek, ker se vedno naraščajočem številu brezposelnih ne bo moglo dopovedati, da dejansko prave krize ni, da je brezposelnost in ekonomska kriza le "komunistična propaganda." V kongresu je bil ustanovljen skupni odbor senata in poslanske zbornice, katerega naloga je bila, da proučuje vprašanje brezposelnosti in priporoča mere, ki bi če ne drugo vsaj olajšale ta problem. Ce ta odbor še vedno obstoja, nam ni znano. Vemo kaj in kako deluje odbor za ne ameriške aktivnosti, toda delovanje odbora za brezposelnost nam je španska vas. Kolikor nam je znano, je ta odbor svoje zadnje poročilo podal julija meseca preteklega leta. V industrijsko tako razviti državi kot je naša, ne bi smelo biti vprašanja, kako bi se stalno dvigalo življenjski standard ljudstva. Po svoji produktivni zmogljivosti je naša dežela v stanju, da vsakemu državljanu zagotovi udobno življenje, delo in varnost pred bodočnostjo, katero danes zatemnuje misel na brezposelnost, onemoglost in bolezen. Dobički velikih korporacij se stalno dvigajo. General Motors Corp. je na primer imela v letu 1949 čez $200,-000,000 več dobičkov kot pa v letu 1948. Življenjski standard delavcev pa kljub temu pada! Toda če se opozarja na potrebo, da se olajša položaj navadnim državljanom, je to že "socializem." Interesi korporacij in delavcev so se pod sedanjim sistemom vedno križali. Ni mogoče, da bi bil \'olk sit in koza cela. Predsednik Truman je predložil tako zvani Program 'tirih točk za razvoj nerazvitih področij sveta. Toda za ta program je določena le vsota $40,000,000, kar je toliko kot če bi nekdo pljunil v ocean. Ideja je v bistvu zelo dobra in zelo koristna. Samo pri sodelovanju z zunanjim svetom in obsežnimi programi za resnično pomoč in razvoj ostalih področij sveta, se lahko reši tudi vprašanje bodočnosti ameriških delavcev. Ogromna področja zemeljske oble so še nerazvita in neizkoriščena. Koliko je še skritih virov, neraziskanih področij, ki imajo neizmerne naravne vire in ogromna bogastva, ki bi lahko koristila človeštvu! Toda za enkrat je takšen načrt še utopija. Mogoč je le na Sarajevo ima dvojno lice: evropsko in orijentalsko. Vidiš pravoslavne, katoliške in muslimanske cerkve. Slednje ti toliko bolj stojijo pred očmi vsled visokih minaretov. V Sarajevu vidiš še precej žensk, katere nosijo feredže, moški pa feze. Tudi sarajevska stara četrt mesta je stara kot Metuzalem, tesna, primitivna, istočasno pa zelo barvita. Muslimanov je v Sarajevu vsekakor veliko število. Sarajevske zanimivosti nam je razkazoval šef urada za in-mormacije mladi Mohamed Be-gič, od katerega sem pred kratkim prejel pismo. On nam je šel na roko. Njegova zunanjost bi dala misliti, da izhaja iz stare in bogate muslimanske družine. Ogledali smo si mnoge zgodovinske zanimivosti, kakor tudi ki#isen muzej, kateri je menda največji v Jugoslaviji. Obiskali smo tudi več delavnic, katere se pečajo s starinsko obrtjo; z ročnim izdelovanjem namizne posode, raznih okraskov itd. Vse te delavnice so poveza ne v zadrugah. V Sarajevu je tudi velika tobačna tvornica in delavnice, katere izdelujejo bosanske preproge ali čilime. Eno teh delavnic smo si ogledali. V resnici krasne preproge, toda zelo drage! Sarajevo tudi leži v senci gora. V resnici krasna panorama! Na jugu se dviga planina Tre-bevic, na jugozapadu Bjelašni-ca, malo na stran na vzhodu pa planina Romanija, pi-eko katere je Tito vodil svoje partizanske čete. Naš spremljevalec nas je hotel peljati tudi v glavno džamijo ali muslimansko cerkev, toda prav tedaj so verniki molili in tako nismo šli notri. Bili smo tudi na muslimanskem pokopališču, kakor tudi na mostu, kjer že Gavrilo Princip leta 1914 ustrelil avstrijskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo, nakar je Avstrija dobila vzrok za napad na Srbijo, nato pa je bila pahnjena v vojno vsa Evropa in tudi Amerika. Poleg mostu na nekem poslopju je plošča, katera je vzi-1 dana v spomin na Gavrila Prin-i cipa. I Kakor v drugih jugosfovan-I skih mestih, takd se veliko gradi tudi v Sarajevu; stanovanjske hiše, bolnišnice, univerza, stadion itd. V Sarajevu smo bili poldrug dan, nakar smo se odpeljali preko goratih krajev v Jablanico, kjer se ^radi ena največjih hidrocentral v Jugoslaviji Kakor sem že omenil, Bosna me je zelo spominjala na Slovenijo; ima slično površinsko sestavo. Severna Bosna, čez katero smo se pripeljali v Sarajevo, ima precej obsežne ravnine in polja; ti kraji so me spominjali nekoliko na našo Dolenjsko. Južna in zapadna Bosna je pa precej gorata, pravzaprav ne precej, ampak zelo. Hriboviti del je prikladen za živinorej-stvo. Bosna poseduje ogromno 4)o-gastvo v gozdovih, saj kiijejo skoraj polovico površine. Nova Jugoslavija bo ustvarila iz Bosne še cvetočo republiko. V načrtih je izgradnja mnogih elek-traren, kajti reke so prikladne za elektrifikacijo. Glavna elektrarna pa bo na Neretvi pri Jab-lanici, katera bo ena največjih v Evropi. V petletki je začrtana velika melioracija zemlje, dalje umetno namakanje, zajezitev povod-nji, osuševanje zemlje itd. Bosna in Hercegovina pridelata tudi veliko količino izbor-nega tobaka, prav tako imata dobra vina in žganje, katero se imenuje žilavka. Bosanske slive imajo velik sloves, še bolj pa slivovka, katera je v resnici dobra. Ta republika pa ima zlasti veliko dobrega premoga, manganove rude, izvrstne železne rude, kromove rude in veliko ležišč drugih rud, katera sedaj raziskujejejo jugoslovanski strokovnjaki. Vzlic dejstvu, da ima Bosna toliko naravnih zakladov se je pričela šele sedaj industrijsko razvijati. V nekaj letih se bo nedvomno zelo zvišal življenski standard ta-mošnjega ljudstva. Hercegovina je zelo kamnita, polna goličav, ima pa velike zaloge boksita, katerega izvaža tudi v Ameriko. Ker je Hercegovina tako nerodovitna, se go-joji v njen v prvi vrsti industrijski sodeži: tobak, bombaž, zemeljski oreški, iziroma ameriški lešniki ali peanuts ter mak, pa tudi smokve. V Hercegovini so se kmetje zelo povezali v zadrugah in oblasti sodelujejo z njimi na vsej črti. Bosna in Hercegovina sta zelo trpeli pod fašistično okupacijo in v času narodnoosvobodilne borbe. Človeške izgube šo bile ogromne, prav tako materialne. Oblasti se dobro zavedajo, da je mogoče deželo razviti z elektrifikacijo in železniškim omrežjem. V stari Bosni je bilo skoraj vse železniško omrežje ozkotirno, zato pa sedaj toliko poudarjajo, da je treba izgraditi normalnbtirno železniško omrežje, tako da se dobi dostop do rudnikov in gozdov. Mladina je že zgradila dve normalnotir-ne železnici: Šamac-Sarajevo in Brčko-Banovice. Dovolj o teh stvareh. Iz Sarajeva smo se odpeljali s staro "škatljo" preko gora, kjer smo videli mnogo sledov strahovite vojne, v Jablanico, kjer smo si ogledali graditev velikanske hi-drocentrale. Tja smo dospeli že pozno popoldne, vzlic temu pa smo si ogledali gradnjo imenovane centrale. (Dalje prihodnjič) direktorij Slovenskega društvenega doma na Recher Ave., da naj, ako jim je mogoč^ dan premestijo. Dobili nismo do sedaj še nobenega odgovora. Jadran ima na ta dan že zadnjih 15 let prireditev. Dvorane moramo rentati že eno leto vnaprej, ker drugače se ne more dobiti dvorane in ravno tako je z godbo. V četrtkovi (9. marca) izdaji Enakopravnosti je dopis od Mr. George Nagodeta. Iz dopisa vidim, da se njihova prireditev vrši na isti dan. Res čudno se mi zdi v njegovem dopisu, ko berem : "Ker se naš direktorij zaveda trpljenja svojega bližnjega in da mu ne bi škodoval, je vzel to točko resno v pretres. Prišli smo do zaključka, da ne bo nič kaj iz-vanrednega ta dan. Soglasno smo odobrili otvoritveni dan." itd. Radoveden sem, kje ste zvedeli, da se na ta dan nič kaj iz-vanrednega ne vrši. Želim vam mnogo uspeha, škoda je le, ker se ne morem dveh j prireditev na isti dan udeležiti, in ravno tako tudi mnogi drugi. S pevskim pozdravom, Tony Prime. Iz CoIIinwooda V nedeljo 5. marca nam je Mr. Joe Dovgan kazal premikajoče slike, katere je posnel lani, ko se je nahajal v Jugoslaviji. Predstava slik se je vršila pod avspi-cijo Progresivnih Slovenk v Col-linwoodu. Udeležba je bila prav lepa in tudi slike so bile dobre. V sredo 8. marca je Mr. Jože Žele st. praznoval svoj 83. rojstni dan. Pevci Jadrana so mu šli zapet par {)esmi in mu želijo še mnogo let življenja in zdravja. Pevski zbor Jadran se pridno uči in pripravlja za opereto, katero vprizori dne 23. aprila. Upam, da si ta dan rezervirate za Jadrana in nam pomagate do boljšega uspeha.'Vstopnice so v predprodaji pri vseh članih Jadrana ,ter stanejo samo en dolar. Škoda je le, ker se ravno na isti dan vrši odprtija Slovenskega društvenega doma na Recher Ave. Ko smo zvedeli približno pred štirimi tedni, da bodo imeli ravno na isti dan odprtijo doma, smo takoj naprosili pismeno svetu, na katerem se posamezne države ne bi bale konkurence in se teplo za trge ter namenoma ovirale razvoj zao-| stalih dežel, ker jih hočejo izkoriščati le kot vir surovin| in trge za svoje produkte. j Da, naraščajoča brezposelnost je prvi sovražnik Ame-I rike. Od vseh vprašanj je vprašanje blagostanja in pro-j speritete državljanov najvažnejše. Ce se to vprašanje ne I bo ugodno rešilo, bo naša dežela šla po nevarni poti v zelo negotovo, temno in vznemirjajočo bodočnost. Progresivne se zahvaljujejo V nedeljo 5. marca smo imele Progresivne Slovenke krožka št. 1 pomladansko veselico. Obenem na nam je v spodnji dvorani Slovenskega delavskega doma na Waterloo Rd. kazal slike Mr. Joe Dovgan, katere je posnel, ko je bil v stari domovini. Te slike so stale Mr. Dovgana lepo vsoto, ampak on jih je kazal brezplačno. Zatorej, Joe, najlepša ti hvala, ker si nam dal tako užitka polni večer. Slike so bile prav lepe! ^ Udeležba je bila sijajna, tako da kaj takega nismo nikdar pričakovale. Servirale smo tudi večerjo in ker nismo vedele, da bo taka udeležba, nam je zelo žal, da nismo mogle vsem tako po-streči kot bi morale in to naj se zavedajo vsi. To ni bjla naša krivda, pač pa vas, ker se niste priglasili v pravem času, še posebno, ko smo dale vedeti potom časopisa, da naj se vsak prijavi, kdor hoče večerjo. Ker se niste, nismo mogle tako postreči, kot hi mogle. Mogoče, da bo kateri, ko bo to čital, rekel: "Zakaj se pa niste boljše pripravile?" Res je to! Resnica je pa tudi, da se jih je prijavilo le od 50 do 70, pripravile smo pa večerjo za 175 ljudi. Iz tega se vidi, da je že to precejšna odgovornost v tej draginji za kuharice, ki delajo v dobrobit blagajne pri krožku. Zato, pred-no nadaljujem, vas še enkrat prosim, da oprostite vsi, ker ni bilo tako kot bi moglo biti. Upam pa, da vam vseeno ni žal, ker ste imeli par ur prav dobrega užitka. Tisti, kateri pa ni prišel, pa prav gotovo lahko obžaluje, ker ga ni bilo med nami. Nevem, če bo imel še katerikrat priliko, kaj takega videti, kajti takih slik, ki so posnete od, preprostega človeka v prosti domači naravi in obliki, ni veliko, ker večina ■e tistih, ki slikajo in posnemajo le svetovno znane kraje. Sedaj pa priporočam vsem udeležencem tega dne, »da spomladi ali kadar koli boste potrebovali hišne, kuhinjske, vrtne, avtne ali vsakovrstne domače potrebščine, pojdite najprej k Jožetu Dovganu in on vam bo z veseljem postregel kakor tudi njegova žena Bertka, z dobrim blagom po najnižjih cenah. S tem, da se bomo pri njem ustavili za eno ali drugo stvar, mu bomo indirektno plačali njegovo požrtvovalnost za ta večer, ki nam bo ostal vsem v dolgotrajnem spomin«. Marion Uashvl, predsednica. Spomladanska veselica druš. "Waterloo Grove" W.C. Cleveland, Ohio. — Kakor običajno vsako leto, tako tudi letos priredi društvo "Waterloo Grove" št. 110 W.C. svojo plesno veselico v nedeljo, 19. marca, v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Za ples bo igrala godba Johnny Vadnal in njegov orkester. Pričetek ob 8. uri zvečer. Vstopnina je samo 75c. Prav vljudno vabimo poleg članic tudi vse naše prijatelje in prijateljice od blizu in daleč, pridite, da se skupno poveseli- lacija obrekovalcev mo, odbor bo skrbel, da boste vsi kar najboljše postrežem. Prosim vse članice, da prine- Blamažo so skušali prikriti nadrejeni oblastniki s tem, da so vse tri obtožence izpustili. Motijo se pa vsi, ki menijo, da bomo beneški Slovenci ob teh poskusih terorja pozabiti na to, da nimamo svojih slovenskih šo, 'da nimamo svojih prosvetnih društev in da nam še zmerom pridigajo po cerkvah v italij®"' ščini. Toda Beneška Sloveniji' se prebuja in terja, da prenehajo oblastniki z metodami, ki bile običajne po turških lukih in vilajetih. Razkrinkana politična špeku- Izredno živahno zanimanj® J® bilo za zadnjo sejo tržaškega občinskega sveta. Ves Trst f sete vse podpisane in nepodpi- bil radoveden na to, kaj po## sane knjižice in jih oddaste pri blagajni na dan veselice. Torej v imenu društva Waterloo Grove št. 110 W. C. še enkrat vabim cenjeno občinstvo na našo pomladansko veselico 19. marca, kjer bo pristna zabava za vse in razna okrep-čila v obilni meri. U. Branisel, predsednica. Karlna zabava društva št. 46 SDZ v Lorainu Lorain, Ohio — Članice društva "Jutranja zarja" štev. 46 SDZ so sklenile, da priredijo v nedeljo, 19. marca kartno zabavo v dvorani št. 2 v Slov. nar. domu v Lorain, Ohio. Torej, drage sestre, pripeljite prijatelje in se z njimi pove-selite. Nagrade bodo lepe in prigrizek izvrsten. V tem zimskem času je lepo, da se sestanemo včasih in pomenimo v domači družbi. Ne pozabite pripeljati tudi vse one, ki bodo na ta dan obhajali svoj god — to je Jože-te in Jožke, da bo družba bolj vesela. Po kratki bolezni je umrl 3. marca John Černe. Bil je član društva Alojzija štev. 6 ABZ. V Lorainu je živel 37 let. V stari domovini zapušča ženo, brata in vnuka. Torej, še enkrat prijazno se priporočamo vsem, posebno pa članstvu SDZ za obilno udeležbo v nedeljo, 19. marca. Na svidenje ! Vida Kumše. Primorske vesti Slovenska Benečija ni turški pašaliik V Vidmu je bil obsojen na 10 mesecev zapora tajnik Demokratične fronte Slovencev za Benečijo tov. Marij Konta. Razni šovinistični lističi so se ob tej priliki razpisali na dolgo in široko in niso mogli skriti svojega mračnega sovraštva do Slovencev. Višek modrosti predstavlja pripomba teh lističev, češ, kako more biti Slovenec človek, ki je italijanski državljan in ki je študiral na pado-vanski univerzi. Težko si je takšne in podobne pripombe vciivoii*. 111 ^ u u u u 11C jJi ipomoe ---— -J drugače razlagati, ko da so jih IZ ŽIVLJENJA LJUDI PO AMEBII^^ izrekli ljudje, ki so še zmerom prepojeni z rasistično fašistično miselnostjo. Nezdružljivo se jim zdi biti sočasno zaveden Slovenec in lojajen italijanski državljan. šovinisti lajajo o slovenskem šovinizmu. Ne boste pa s tem početjem prevpili upravičenih zahtev beneških Slovencev. Gonje^te vrste ne bodo terorizirale naših v borbi preizkušenih ljudi. Ne bodo nas zastra-šile aretacije, ki so jih izvršili organi, ki bi morali skrbeti za zaščito prebivalcev. Trem are-tirancem so dejali, da so bili zaprti zaradi tajnega prehoda meje, češ, da .so bili nekaj časa v Kopru. Žalostno je, če kve-sturini v obmejnih predelih ne vedo, da zadošča za prehod meje iz Trsta v Italijo le navadna osebna izkaznica in da lahko izda Vojaška uprava Jugoslovanske armije italijanskim državljanom posebno dovoljenje za prehod iz coneA v cono B. uii lauuveucii iia uv, r zastopnik Slovensko italijaii® ® ljudske fronte na pobesnelo njo obrekovanja proti ljuds' oblasti v coni B Svobodnega ^ žaškega ozemlja. Zanimanje J® bilo tem večje, ker je šlo hk""* tudi za stališče Ljudske glede resolucije, ki jo je pi"® žila občinskemu svetu na .skupina, ki se zavzema združitev obeh con Tržašk®? ozemlja. Dr. Dekleva je v jih izvajanjih poudaril, da bila združitev obeh con v ^ dan jem trenutku istovred^^^ vzpostavitvijo starega rea narnega režima tudi v in bi hkrati pomenila korak prej k priključil^vi vsega kega ozemlja k De Gasp^nJ Italiji. Rešitev tržaškega šanja pa je možna le na po sporazuma med prizadetimi rodi, kajti le takšna rešit^ zagotovila mir in blagos a ter bo dokončno preprečila rantanje z našim ozemlj^H*- Med našim ljudstvom V Sovodnjah smo pustni torek svojevrstno sp no prireditev. V nogome u . v • ' V ^ se poizkusili starejši m kpnskem jarmu dobro 'nfiožje' iz ^taMrezž. m , vodenj. Štrandežci so gg. in so odnesli domov poka, vodenjci pa so sklenili, bodo drugič bolje priprav ^ da bodo pokal zopet pren Sovodnje. ' , V Št. Lenartu v SlovensM nečiji sta obratovali ši cementarni dve p^d-pa so eno zaprli. Delav cer niso odpustili. Zapos i so jih le začasno in se da bodo v bližnjem času kruh. Ljudje se upravi^®^°^gg) burjajo, ker ni videti vzroka, zakaj naj bi se ^ ševal obratni obseg ne. od' Na Klancu smo slovesn prli novo šolo, ki so si verjanci sami zgradili s P voljnim delom. V Gorici je bil v P''" ' restavracije "Pri z ;vezdi iriH obCO' pff zbor slovenskih planince^'^.j^ m štvo je priredilo 61 štvo je priredilo 61 krajših izletov ter dva ska tečaja. (Dalje na 3. stT anO 36. Joliet, 111. februarja sta obhajala ® poroko Mr. in Mrs. —Umrl je Jacob 65 let. Žalujejo sin Brother Lucian ---- v Minneapolis, hči MrS- jiC ret Shelko in več neča^^ čakinj. Bil je član qlufc®' re f bil^^ $0- pri Žužemberku. Zap^^^j^gep" progo Julijo, pet sinoV- ^ L., George, Frank, Ai* Louis; hčeri Mrs. nik in Anna ter vec Bil je član KSKJ. j —Umrl je Anthony gj let' brose (Ambrožič), Zapušča brate Frank, in Joseph, in sestro bara Jelenich, vsi v --- Naročajte, širite •*' "Enakopravnost!" - Umrl je George star 71 let. Doma je bil ,usc» 18. marca 1950 ENAKOPRAVNOST STRAKS kmetijske šole v jugoslaviji °rba za izgradnjo socializ-na vasi zahteva vzporedno ^ gospodarsko preobrazbo vasi " splošne, gospodarsko-Po itične in strokovne vzgoje de-kmečkih ljudi. Dvig živ-Mske ravni pomeni tudi višjo turno stopnjo in družbeno ljudi. Za pravilno in ra-obdelavo zemlje so po-kad usposobljeni bri J V' poznajo vse moderne obitve kmetijstva in živino- plenarnem zasedanju zai, ^ zadružno gibanje števil* ljudske množice in ^ o zadrug je začelo v vsej kakor tudi v Sloveniji, '^^''^ščati. Ta razvoj kme- n>», u "^^elovalnih zadrug, kot 'cziUtjt Ju pravilne politike KP je diktiral hitrejši dviganja zadružnega ka-1 bo pripomogel hitrejši dra, i" gospodarski fepitvi zadrug. lo y (^^dvojni Jugoslaviji je bi- koietiii ®^™kovnih šol za le Qjjj ki so bile dostopne stev imeli dovolj sred- to so bili pred-in hčere velikih osvoboditvi so v LR Slo- kijigti' 19 enoletnih ^'"ranfh ^ vzgojo kvali-daHg , delavcev v kmetijstvu, riboj.^ tehnikum v Ma- Ljubi ' tehnikum v ^^ZGn tega pa tudi Ijam °®^®ko fakulteto v Ljub- bot^^^!^®ki tehnikum v Mari-Balijjjj ' najlepših na predjip ' P'^^stavlja žarišče na-kmetijstva. V tej šoli stfQij^ prvi rod kmetijskih H gg j^^jakov. Po dovršeni šo-v% ]j.j, absolventi razšli v Pionif-^^ ter bodo kot- Novega naprednega % R f seznanjali kmetoval-wietijskimi stroji ter z boljšim, nEiprednejšim načinom obdelave zemlje. Razdeljen je na pet odsekov: dva splošna, zootehnični, vinarsko-sadjarski in vrtnarski odsek. Danes je v kmetijskem tehnikum že 500 učencev. Veterinarski tehnikum v Ljubljani poseča 120 učencev Dvoletne kmetijske šole v LR Sloveniji pa so: mlekarska v Kranju, poljedelska v Rakiča-nu, vinarsko sadjarska v Sve-čini, živinorejska v Kočevju, melioracijska v Ptuju, žrebčar-ska v Ponovičah in vrtnarska v Medlogu pri Celju. Od enoletnih šol je ostala samo veterinarska v Kočevju z 80 učenci. V šolskem letu 49—50 pa so pet enoletnih kmetijskih šol spremenili v dvoletne za izobrazbo kvalificiranih delavcev v državnem sektorju. Vse ostale enoletne šole pa so spremenili v trimesečne tečaje za zadružne brigadirje, ker se je v zadružnem sektorju pokazala največja potreba po strokovni izobrazbi tega kadra. V te tečaje so sprejeli starejše zadružnike, ki so že v praksi pokazali svoje sposobnosti, manjkalo jim pa osnovne teoretične postavke, da bi lahko v svojo prakso uvajali najnovejše izsledke napredne agronomske vede. Ti trimesečni tečaji se vršijo na desetih krajih Slovenije in sicer posebej za poljedelske zadružne brigadirje, za živinorejske brigadirje in za vinarsko-sadjarske brigadirje. Študij v trimesečnih tečajih je tako organiziran, da se pravilno kombinira čas učenja v krožkih z individualnim učenjem, s seminarji, konzultacijami in praktičnim delom na državnih ali zadružnih posestvih. Pri izboru tečajnikov ne gledajo toliko na šolsko kvalifikacijo, kolikor na prirodno nadar- Red Cross Campaign Poster for 1950 This simple but forceful picture, symbolic of Red'Cross servloe, Is the work, of Stevan Dohanos, noted magazine artist. NAZNANILO IN ZAHVALA naznanjamo vsem sorodnikom, prijaleliem in "'SasorT' j® kruta smrt ugrabila iz naše srede našega Ijublje-P'oga in očeta JOSEPH ZALAR kate 1® j® umrl 22. februarja 1950, v starosti 68 let. Pogreb se Po opra ,.® ^5. februarja iz Zakrajškovega pogrebnega zavoda in ^•*10 gg ^'j®nih cerkvenih pogrebnih obredih v cerkvi sv. Vida , TenP** k večnemu počitku na pokopališče Calvary. U ^^**6 v se iskreno zahvaljujemo vsem onim, ki so položili ^ krsti pokojnika; vsem, ki so darovali za šv. maše, D ki so ga prišli kropit in ga spremili na njegovi hvala nosilcem krste in vsem, ki so dali svoje 5' So ^ brezplačno na razpolago pri pogrebu, kakor tudi vsem, ^^ktajšiT* izkazali svoje sočutje in nam stali ob strani v pomoč in V pogrebnemu zavodu za lepo urejen pogreb. :?,*udi društvu "Naprej" št. 5 SNPJ in društvu "Janeza Tebi r*' ^7 ABZ za vso pomoč in hitro izplačitev posmrtnine. *i v n,:' 'lubljeni pokojnik, pa bodi ohranjen blag spomin. Poči-""'u v hladni ameriški zemlji! ŽALUJOČI OSTALI: ^ MARY ZALAR, soproga HENRY in JOE ZALAR, sinova IVANA PONIKVAR, sestra in FRANK ZALAR, brat v stari domovini jenost, karakter, poštenost in nagnenje k poklicu, ki ga bo tečajnik vršil po zaključenem tečaju. Na tečajih se tečajniki spoznavajo s celotnim proizvodnim procesom svoje panoge, z novimi a g r o in zootehničnimi ukrepi, s pridobitvi jami novih znanstvenih dognanj preizkušenih v praksi, temeljito se spoznavajo z organizacijo zadruge, s sistemom planiranja v zadrugi in normiranjem dela. V Ljubljani se vrši tudi petmesečni tečaj, za mladinske za-družnice, ki bodo vodile domove igre in dela v zadrugah. S tem, da bodo zadruge v čim večjem številu ustanovile domove igre in dela, in da se bodo najprimernejše mladinke na tečaju usposobile za vodstvo teh domov, bo omogočeno številnim materam v zadrugah, da se bodo aktivno vključile v proizvodnjo. Vsi ti tečaji in seminarji niso neki začasni ukrepi za dvig strokovne usposobljenosti zadružnikov, marveč je to trajna metoda, ki se bo še nadalje izpopolnjevala. Poleg strokovnih predmetov poučujejo v kmetijskih šolah in tečajih tudi splošne predmete, ki dajejo tečajnikom širšo splošno Izobrazbo in omogočajo lažje razumevanje strokovnih predmetov. Posebna skrb je posvečena tudi političnim predavanjem. Delo vsakega kmetijskega tehnika, strokovnjaka, kakor tudi brigadirja se ne more oddvojiti od političnega dogajanja na vasi. Vsak učenec ali tečajnik mora imeti pravilno politično vzgojo, da razume pro-ces\ socializacije vasi in s tem linijo državnega vodstva in Partije. Učenci kmetijskih šol, ki sa- mi ne zmorejo stroškov šolanja in vzdrževanja, prejemajo visoke štipendije. Na kmetijskem tehnikumu prejema štipendije 120 gojencev. Poleg tega imajo skoraj v s i učenci brezplačno oskrbo v internatu. Demokratičnost šolstva v FLRJ omogoča sposobnim in nadarjenim gojencem neoviran prehod iz nižjih na višje kmetijske šole. V dobi stare Jugoslavije pa učenci nižjih kmetijskih šol niso mogli nadaljevati študija na srednji šoli. Z neprestano strokovno in kulturno rastjo kadrov v kmetijstvu, ki bodo nosilci napredne kmetijske proizvodnje, bo naglo zmagoval nov socialistični način gospodarjenja na vasi in obenem napredna socialistična miselnost, nastal bo nov lik slovenske vasi. POSLANO (SANSu—CHICAGO; v "Enakopravnosti" dobite ^edno sveže dnevne novice o dogodkih po svetu in doma! Podr. št. 5 Slovenske moške zveze Uradniki za leto 1950 Predsednik John Sever Podpredsednik Frank Cesnik Tajnik-blagajnik Tony Krampel, 1003 East 66th Place., Telefon: UT 1-8387. Zapisnikar Frank Kuhar Nadzorni odbor: Frank Kuhar, Tony Petkovšek in Louis Erste. Zastopniki za Federacijo SMZ: Frank Cesnik, Tony Krampel, in Louis Erste. Seje se vršijo vsako 3. soboto v mesecu, soba št. 4 Slov. nar. doma na St. Clair Ave., ob 8. zvečer. Tajnik pobira asesment vsakega 25. v mesecu v SND. ANTON INGOLIČ: Mlada leta POVEST b, ^k; ^Nadaljevanje) Ml)) , pa dobila pred do- je m pol Martico, Stanovali so v tisti ob cerkvi in Tine kje Ki"" 1 ^ št se po deset- ih med katerim ga Is." itjieik' v — ........... ^ študirati. Pa tudi po-preselili v majhno 1. *^'^®star, ---------- motilo govorjenje MIqq ^li mogel zabavati z ;ico ^ k hil mu je Marta očitala, In še tisoč in ti-^ 'Je bilo, zaradi katerih iznova sprla. Izpr- va kot za šalo, potem pa vedno resneje. Mogoče je bil tudi on kriv, toda saj vendar ni mogel pustiti knjige in se vdajati sanjarjenju. Da, prve mesece po poroki se je, toda potem je prišlo vanj toliko volje do dela, da je bil najsrečnejši pri knjigah. In bilo je še nekaj drugega. Tovariši so se neprestano šalili z njim in tudi sam je čutil, da je njegov položaj nekoliko nenavaden, zato je hotel čimprej končati, da dobi službo in postane on tisti, ki bo prinašal v hišo denar. Marta pa tega ni razumela. Hotela je, da bi ji zvečer ure in ure pripovedoval lepe stvari, ko jo bila njegova glava po deset-urnem študiranju polna letnic in imen. Hotela je, da ji iz Ljubljane še vedno piše po dve dolgi pismi na teden. Če vsega tega ni storil, pa molk, užaljenost, očitki in celo solze. In vedno in vedno je tožila nad Oglenšakom. Da, res je hudo zgoraj, posebno prvo leto je bilo, ko nista smela niti domov, ker sta se tako na skrivaj in nenadoma poročila. Lužarica ni mogla dolgo videti Marte in še manj Tineta. Toda potem se je vendar izboljšalo. Šolo so razširili v tri-razrednico, prišel je novi upravitelj z ženo, ki je bila učiteljica. Preselili so se, si najeli služkinjo in vse je šlo po sreči. Res, denarja ni bilo, ker je Tine dobival od doma komaj toliko, kolikor je sam porabil, v vseh treh letih si Marta ni mogla kupiti niti ene obleke, toda kako pa je njemu bilo, ko je tu v Ljubljani jedel samo po dvakrat na dan, študiral vse dneve Primorske vesti (Nadaljevanje z 2. strani) V Gorici je praznoval 75 letnico rojstva znani glasbenik Emil Komel, markantna osebnost spodnjega konca Gorice. Prvi Komelov sad na Goriškem so bili prvi zbori in prvi zborovanji. Ustanovil je pevsko in glasbeno društvo v Gorici, ki obhaja letos polstoletje svojega plodonosnega delovanja. V Ažli še zmerom vodi naš kaplan "križarsko vojsko" proti Demokratični fronti Slovencev. Izrazil se je tudi proti obdarovanju otrok, češ, da je bilo PRODA SE dobro idoča grocerija na jako dobrem prostoru v st. clair-ski naselbini. Proda se vsled gotovega vzroka. Dobi se tudi 'lease." Poizve se na 6603 St. Clair Ave. EX 1-1494 JOHN KOVAČie Zavarovalnina proti ognju in nevihti in avtomobilskimi nezgodami ZA ZANESLJIVO POSTREŽBO SE PRIPOROČA DANIEL STAKICH AGENTURA 15813 WATERLOO RD. KE 1-1934 KADAR POTREBUJETE ZAVAROVALNINO proti ognju, viharju in avtomobile, se lahko zanesljivo obrnete na L. Petrich 19001 Kildeer Ave__IV 1-1874 razdeljeno blago ukradeno. Njegovo besno zaletavanje proti ljudskim zastopnikom ne bo našlo med ljudstvom nobenega odmeva. V Gorici so umrli: 66 letna trgovka Rozalija Primožič, 29 letna gospodinja Marija Slejko, 26 letna šivilja Marija Sfiligoj, 66 letni črkorezec Daniel Viga in 64 letni uradnik Jože Cijan. Klmečka zveza Svobodnega VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajte nas. MANDEL DRUG CO. Lodi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd. — IV 1-9611 ŽELIMO DOBITI HIŠO ZA 1 ALI 2 DRUŽINI. ČE IMATE NAPRODAJ, Dokličite IV 1-7646 REALTOR AVTO NAPRODAJ 1947 Super Sedanette—Buick izdelka, z vsemi pripomočki. Samo en lastnik. Za podrobnosti pokličite lastnika na SOHIO GAS STATION 18610 Lake Shore Blvd., KE 1-9711 TEKOM ČASA, ko se zobozdravnik Dr. J. V. ŽUPNIK nahaja na St. Clair Ave. in East 62nd St., je okrog 25 drugih zobozdravnikov v tej naselbini prakticiralo in se izselilo, dočim se dr. Župnik še vedno nahaja na svojem mestu. Ako vam je nemogoče priti v dotiko z vašim zobozdravnikom, vam bo Dr. Župnik izvršil vsa morebitna popravila na njih delu in ga nadomestil z novim. Vam ni treba imeti določenega dogovora. ' Njegov naslov je Dr. J. V. ŽUPNIK 6131 ST. CLAIR AVENUE vogal East 62nd Street; vhod samo na East 62nd Street. Urad jo odprt od 9.30 zj. do 8. zv. Tel. ENdicott 1-5013 tržaškega ozemlja bo poskrbela za modernizacijo pri obdelavi zemlje in za strokovna predavanja. Ustanovila vo v Trstu centralno mlekamo, ki bo skrbela za korist vaških prodajalcev mleka. M99 Plus Tax and Warranty THAT OUTPERFORMS ALL OTHERS! Newest Philco triumph with BIG picture, superpower, and Built-in Aerial. In up to 8 out of 10 locations, just plug in and play. Handsome Walnut veneer cabinet—the Model 1403. On Easy Terms. $2-00 A WEEK LOW DOWN PAYMENT Norwood Appliance y Furniture 6202 ST. CLAIR AVENUE John Susnik N. J. Popovic, Inc. IMA ZASTOPSTVO Chrysler - Plymouth avtov PRODAJA NAJNOVEJŠE 1950 IZDELKE KOT TUDI RABLJENE AVTE V zalogi ima razne dele in potrebščine za avte ter izvršuje razna popravila po tovarniško izurjenih mehanikih. 8116 lorain ave. me 1-7200 NICK POPOVIC, predsednik in tičal v svoji sobi; ko pa je imel kaj počitnic, je odšel na Oglenšak in se ni ganil iz tiste male hišice! Ko je kljub vsemu napravil po vrsti izpite in sedaj po treh letih končal. Toda sedaj bo tega konec! Saj se imata kljub vsemu rada! Ce je mesec dni ne vidi, vse drhti v njem, ko se odpelje k njej. In nekaj dni se niti ne gane od nje. In ona, kako je srečna in vesela! Sedaj pa ju ne bo nič več ločilo, sedaj bosta res začela živeti, lepo živeti. Tine se je vrnil v mesto. V srcu mu je bilo toplo in lepo. Tri mesece že ni videl Marte. V petek je oddal prošnjo za državno službo. "Nič ne moremo obljubiti. Mnogo jih čaka. Vaša prošnja je dvajseta.—Sicer pa, kakšno stroko imate?" Tine je povedal in še razložil, kako je z njim. Gospod je iztegnil roko po pisalni mizi: "A tako! Slavistov potrebujemo. Nekaj jih bomo jeseni na vsak način nastavili. Gledal bom, da boste tudi vi med njimi." Tine se je zahvalil in šel. Sedaj pa do jeseni sam praznik! "Tine, čakaj!" Tine je obstal; iz trgovine je prišla Lužarica. "Dober dan!" "No, kako je bilo?" Lužarica je segla Tinetu v roko. "Prav dobro!" "Sedaj si torej profesor-. Čestitam!" Lužarica se je ozrla po vasi. Tine je hotel dalje. ■ "Stopi malo k nam, domov boš že še prišel." Odvedla ga je v obednico in venomer izpraševala, ali so bili profesorji strogi, kako je s službo in kdaj pojde k Marti. "Kar" jutri se odpelji, saj veš, da ji je dolgčas." Prinesla mu je potic in vina. "Jej in pij. Spekla sem ti potico, da si jo lahko poneseš s seboj. Tudi gnjat ti bom dala. Saj zgoraj itak nimata ničesar. Tako smo vendar dočakali kon- ca ! Marta se mi je že res smilila. Mnogo je morala pretrpeti. Nič lepega ni imela od življenja. A sedaj bo bolje. Še nekaj mesecev, pa bo gospa profesorjeva." Tedaj je pozvonilo v trgovini. Lužarica je odhitela, Tine ji je sledil in se poslovil ter zavil na domače dvorišče. Brnenje strojev ga je najprej pozdravilo. Potem pa mati, ki je prav tedaj stopila na prag. "Bog daj, mati!" "Bog daj!" Mati si je obrisala roke v predpasnik in stopila s praga. Tine ji je segel v roko. "Sedaj je končano, mati!" je dejal sproščeno. "Da je le šlo po sreči." Stopila sta v kuhinjo. "Fižol imam in solato. Saj veš, kaj večerjamo pri nas." Tine je večerjal, mati pa je pripravljala večerjo za ostale in mu tožila, kako imajo letos malo dela in še za to, kar napravijo, ne dobijo denarja. Oče pa je spomladi razširil delavnico in kupil nov skobelni stroj. Čemu le ? Prostora je bilo dovolj in tudi strojev. Za stroj so še dolžni deset tisočakov. Dela in denarja pa od nikoder. Tako slabo jim še ni bilo. Hvala Bogu, da je Tine gotov. Jerica je v Mariboru in lepo zasluži. Saj je itak najbolje, da ostane pri svojem, za domača dela itak ni bila; v trgovini pa so vsi zadovoljni z njo. Sedaj naj še on dobi službo, pa bo dobro. Da bi se le Tonček bolj zanimal za mizarsko delo, o veliki noči bo prost, pa še vedno hodi rajši z Drenovim Vinkom, ki se uči v mestu za mehanika, kakor pa z očetom. Elektrika ga bolj zanima ko les. . Tine je povečerjal. Ko je hotel vstati, je vprašala mati: "Kdaj pa pojdeš tja gor?" "Jutri popoldne." "Vidiš, Tine, ako bi bil mene ubogal, bi ti bilo drugače!" '^Saj sedaj je vendar nahujše mimo. Dobil bom službo, pa bo že šlo." I ""I "Pa ko bi bil ti sam, bi ti bilo laže." (Dalje prihodnjič) STRAN 4 ENAKOPRAVNOST 16. marca 1950 FERDO GODINA: BELE TULPIKE ROMAN (Roman je bil spisan leta 1941) (Nadaljevanje) Bil je čas, ko bi se mogla vsak čas začeti bratva. A bral še ni nihče. Park med cerkvijo in farov-žem je bU nastlan z divjimi kostanji. Otroci, ki so prihajali s hribov, so jih pobirali in jih metali za vrabci med veje. Tudi prave kostanje so prinašali iz gozdov, ki so bili na severni strani hribov. Sleherni večer sem videl znance iz mesta, ki so šli na večerni oddih mimo farovža po klancu v hrib. Prijetno čebljanje je zamiralo v obraslem klancu. Vesel smeh se je odtrgal kje s hriba, nato pa je mir zajel ves kraj. Sonce je poljubljalo vrh hriba, mesto s farovžem pa je zajela senca. Stal sem pri oknu. Vidno je ugašal dan in mrak je tihotapil v mesto pokoj. Obrnil sem se od okna. Na mizi je stala vaza s suhimi ge-orginami, poleg blok pisalnega papirja, črnilo in peresnik. Vse to je čakalo že nekaj dni, da bi pisal Raheli. Tega nisem odstranil z mize, čeprav bi bil to nepremišljen korak, če bi pisal Raheli. Pisati njej, ki sem jo URADNIKI DRUŠTVA "NAPREDNI SLOVENCI" ŠT. 5 SDZ Društvo "Napredni Slovenci" St. 5 SDZ ima sledeče uradnike za leto 1950: Predsednik Andrej Tekaue, podpredsednik John Stefe, tajnik Matthew Debevec, 1287 E. 169 St., tel.: IV 1-2048, blagajnik Tom Kraich, zapisnikar Frank A. Turek, nadzorniki: Charles Koman, Frank Stefe, John Nestor. Društvo zboruje vsako tretjo nedeljo v mesecu ob 9. zjutraj v sobi št. 3, staro poslopje Slov. nar. doma na St. Clair Ave, žalil in ki molče trpi. Ne, ne! Ne pisati. Tako so se v meni menjala čustva. Bili so trenutki, ko sem ponoči vstal iz postelje, ves ožarjen od ene same misli, da bi ji razkril vse svoje trpljenje in bi jo prosil odpuščanja. Tipal sem v takih trenutkih po steni in iskal luči, pa me je spreletelo nekaj in sem nehal tipatL Saj ne želi, noče od mene slišati ničesar več, od mene, lendavskega kaplana. Ves poparjen sem sedel na posteljo in strmel v temo. Veverica se je v gnezdu zganila. Zunaj so jokale mačke. Legel sem vznak in strmel v prazni strop. To se je ponavljalo noč za nočjo. Noč za nočjo sem vstajal, tipal po steni, nato sem pustil vse in zagledal Rahelo, kako stoji negibno in zmagonosno kot Palada Ate-na. Samega sebe sem videl pred njenimi nogami in sem poljubljal mrzli kamen neizprosne boginje. Bal sem se teh noči. Bile so zame muka, kateri nisem vedel izhoda. Zdaj sem zopet pred nočjo, v kateri se mi ne obeta nič boljšega. Obdal me je grozen mir, ki ga je pretrgal le kratek, prijeten smeh s hriba. Neopazno je prišla noč. Nič določenega nisem mogel misliti, niti si nisem mogel več predstavljati Rahele. O pač! Njenih oči nisem pozabil. Naj se zgodi, kar se hoče. Pisal ji bom! Vedel bom vsaj, da je vsega konec in da me drugega v življenju ne čaka več kot smrt. Tej negotovosti mora biti konec. Prižgal sem luč. Svetloba se je razlila na beli papir na mizi. Rože so stale v vazi mrtve. Zdaj bi potreboval človeka, da bi mi bil blizu. Ne moje matere! Ne! Ona me ljubi. Clove- ka bi rad, ki bi me razumel, ki bi mi rekel eno samo toplo besedo. Pisal sem Raheli: Rahela! Vem, da sem kriv pred Vami. Ne bom se zagovarjal s svojim težkim poklicem, ki mi nalaga ne preveč lahno nalogo. Prosim Vas, pozabite še enkrat ta moj greh, pozabite ga zato, ker bi bilo drugače moje življenje brezupno. Dragi ste mi, kakor nobeno bitje na svetu. K Vam ne morem. Ne bi prenesel, če bi se morala ločiti. Pridite jutri zvečer — to je v torek — k Sveti Trojici. Tam Vas bom čakal. Stal bom na severni strani hriba za Starim grobiščem, čakal Va? bom do noči. Če Vas ne bo, se vrnem. Vrnem se in z mano boste hodili Vi. Ponoči in podnevi. S svojim pametnim in pravičnim ravnanjem me boste umorili. Trpel bom in smrt se mi bo bližala s hitrimi koraki. Arpad. Gledal sem svoje pisanje kakor čudež. Luč je svetila na papir, na katerem so stale te čudovite črke, katere bo brala Rahela. Bral sem še enkrat pismo z mokrim peresom v roki in nato še enkrat. Napočil je dan. štel sem ure. Moj Bog, kakšen je bil ta čas! Minuta je šla za minuto v večnost, počasi kot veliko mlinsko kolo. Nisem si mogel najti mesta. Sedel sem na divan, nato sem vstal, pretegnil sem se in poskušal z dihanjem, če gre brez bolečine v prsih. Dahnil sem samo tako globo 1^0, kolikor sem vedel, da ne bom čutil svoje bolezni. Nasmehnil sem se sam sebi. Razveselil sem se pri občutku, da me ni zabolelo, čeprav sem čisto natanko vedel, da so moja pljuča obsojena na gnitje. To sem poskušal večkrat po vrsti. Veselil sem se tega spoznanja, čeprav sem varal samega sebe. Samo malo zraka bi bilo treba še zajeti, pa bi občutil prevaro. Mirno in samozavestno sem šel čez dvorišče, da bi si dal kaj opraviti pri motorju. Srečala sva se z Jerebičem. Prišel je z vrta. šla sva drug mimo drugega kot vedno. Gledal je, kot da bi v daljavi koga iskal. Jaz pa sem gledal v tla. Čustvo neprijetnega srečanja pa je navdalo oba. V molku se je to čutilo. "Jutri imate pogreb, gospod kaplan," se je ustavil. "Hvala, gospod dekan." "Pridigo bo imel to nedeljo kaplan šernek, vi pa spoveduj-te, gospod kaplan." "Bom, gospod dekan." Odkar sem bil v Mariboru na cerkvenem sodišču, od takrat nisva spregovorila dobre besede. O, pač! Ko je škof nenadoma prišel v Turn išče na kongres! Takrat mi je rekel kot človek človeku, naj hitim naprej, ker on ne more. Vsako stvar, katere sem se lotil tisto popoldne, sem neverjetno hitro končal. Če sem molil brevir, sem ga zmolil prej kot po navadi. Zdaj sem pri motorju iskal napake, pa nič. Vse je bilo v redu. Zavora za plin se prej ni obračala tako, kot bi se morala. Sedaj je bila v redu. Sonce se na nebu ni premaknilo. Stalo je nad mestom kot zakleto. Kakor da bi Phaeton spustil vajeti nad žarečimi konji, ki bi se utrgali od, zlatega voza. Tisočkrat sem bil z mislijo pri Raheli. Zdaj se oblači, bega po sobi, ne, ona ne bega. Njen korak je miren, kakor da bi je v življenju nič ne motilo. Šel sem na vrt. Kokoš je nekje na parmi kokodakala. Hlapec je z železnimi vilami nesel v hlev slamo, že na pragu je vpil konjem: "Ne! Humi, čila. Viš jo. Stopi v stran, nemača, da ti naštel jem." Pes je stal za hlapcem. Jezik mu je visel iz gobca. S poveše-no glavo je čakal, kdaj se bo hlapec premaknil a prava, da stopi on tja. Otrok, ki je pasel farovške krave, je stekel po klancu in odprl dvoriščna vrata. Krava za kravo je šla z ulice k vodnjaku, kjer je bila v cementni kopanji pripravljena yoda. Stal sem pri vrtni ograji, od koder se je videl večji del mesta. Ves ta prijetni večerni nemir je tako vplival name, da sem si mel roke in se smehljal samemu sebi. Bil sem kot malo dete, ki pričakuje mater z bonboni. Nato sem se zresnil ob misli, da Rahele morda ne bom več videl. Sonce se je le premaknilo. Farovž je zajelo čebljanje, mu-kanje, kure so se spravljale spat. Bil je soparen večer. Mušice so preletavale senco strehe. Pogledal sem nebo. Od Babjega kota so se rinile stolpič aste megle, debele in v raznih oblikah. "Pred večerom ne bo dežja," sem si mislil. Motor sem odpeljal pod streho. Prinesel sem si vode. Umil sem se in preoblekel. Vendar sem dočakal večer. Stopal sem po obraslem klancu v hrib. Po mehki poti je bilo nastlano kupinovo in hrastovo listje in v jarkih je ležalo na kupe kostanjevih ježic, ki so jih razklali otroci viničarjev. Listje mi je šušljalo pod nogami. Drevje, napol pokrito z listjem napol golo, je stalo kakor s slamo pokrite koče, ki čakajo vsak dan pokrivača. Vsakih dvajset korakov sem si oddahnil. Postal sem, oprl roke v boke in gfedal po drevju in po rjavih ilovnatih stenah ozkega klanca. Vendar je napočil trenutek, ko se mi je zvalil kamen s srca. Obrisal sem si s čela pot. V klancu ni bilo nikogar. Mesto je ostajalo niže, hrup je zamiral. Česa sem se veselil? Rahele? Ne. Vedel sem, da je ne bo k Sveti Trojici. Veselil sem se, da bo konec te grozne negotovosti. Ali to ono. Vseeno. Samo ne tega trp* Ijenja. Mnogo laže bom prenašal bolečine, ko bom vedel, da je vsako upanje prazno. Če je ne kaj bom potem še upal? I" ne bo. Moje Rahele nikdar vec ne bo. (Dalje prihodnjič) EUCLID POULTRY 549 EAST 185th ST., KE 1-8187 Jerry Petkovšek, lastnik Vsakovrstna perutnina in sveža, prvovrstna jajca. Sprejemamo naročila za perutnino za svatbe, bankete in veselice, itd. NEKAJ POSEBNEGA: Prodajamo kokoši tudi zrezano na kose ter si lahko nabavite samo one kose, ki vam najbolj ugajajo. RAZPIS SLUŽBE Slovenski dom na Holmes Ave. razpisuje službo oskrbnika doma. Delničarji imajo prednost. Priporočljivo za moža in ženo. Pismene ponudbe je poslati na upravo doma najkasneje do 20. marca. Za direktor!j; FRANK WALTER, tajnik. THE MAY CO'S BASEMENT Ženske mere! Dekliške mere v vse-volnenih novih spomladanskih TOPPERS Vse-volneni Gabardines Vse-volneni Coverts Vse-volneni Suedes Mere 10 do 18 in 38 do 44 . Rdeči. Skipper • Navy. Kelly • Dacia. Sivi Tu sta le dva izmed mnogih privlačnih stilov v teh krasnih novih vse-volnenih "toppers" za spomlad in poletje! Izberite si široke, gladke ali nove stile s pasovi ... vsi so lepo podloženi z rayonom, z ekspertnimi detajli na rokavih, zadaj in žepih. Pridite in izberite si vašega jutri! MR. in MRS. MIKE FUCHES prijazno vabila na FORMALNO OTVORITEV MOLLY'S BAR 7508 st. clair ave. na 17.-18.-19. MARCA PROSTORI SO BILI POPOLNOMA NANOVO PREUREJENI. SERVIRALO SE BO KOKOŠJO VEČERJO IN "STEAK DINNER." Igrala bo lamburica orkestra iz Youngstowna in pela bo znana radio-pevka And j a Via j kov, ki je pred nedavnim prišla iz Hollywooda, Cal. Ona je večkrat razveselila jugoslovanski narod s svojim milo zvenečim glasom. ANDJA VLAJKOV Vsi ste dobrodošli. Gledali bomo, da boste vsi najboljše postreženi »o se boste najbolje zabavali. Na svidenje v MOLLY'S BAB 7508 st. clair ave. da oblak mover ^ Se priporoča, da ga pokličete vsak čas, ali ponoči. Delo garantirano in hitra postrez ' Obrnite se z vsem zaupanjem na vašega znanca john oblaka 1146 East 61st St. HE ZAVAROVAIJ4IN0 proti ognju, tatvini, avtomobilskim nesrečam, itd. preskrbi Janko N. Rogelj 6208 SCHADE AVE. Pokličite: ENdicott 1-0718