Leto V., štev. 3« V Celfu, iorek due 9. januarfa 1923. FoStnina plačsna v gotouini. Stanc letno 60 Din, mesečno 5 Din, za inozemstvo 240 Din. Oglasi za mm višine stolpca 50 p. Reklame med tekstom 70 p. Posamezna gttevllka stane 1 Din. Izhaja vsak torek, cetrtek fin soboto. Uredrtištvo : Strossmajerjeva ul. št. 1, I.nadst., Teles. 53. Upravništvo: Strossmajerjeva u. St. 1, pritličje. Teles. 65. Račun kr. poStnega čekovnega urada St. 10.066. Zborovanje demokrat- ske stranke v Celju. V nedeljo se je vršilo Iepo obis- kano zborovanje zaupnikov demokrat- ske stranke za celjsko-vranski okraj. Mala dvorana Narodnega doma je bila natlaČeno polna somišljenikov. Shod je otvoril predsednik krajevne orga- nizacije g. dr. Kalan. V svojem govoru je povdarja!, da bi morala skupščina Še delovati pol leta do 29. junija. Ra- dikalna stranka pa je videla v tem nevarnost. Pašič je sestavil novo ra- dikalno vlado in razpustil skupščino, s tern seveda je bil pokopan urcd- niški za.kon in prizadeti uradniki. Da bi radikalna vlada izpeljala volitve po svoji želji, odstavlja demokratske uradnike, jih premešča, svoje pristaše pa nagradi z lepimi mesti, četudi niso za svoje službe kvalificirani. Pašič dela volitve, kakor jih je bil ?e preje navajen. Za uradništvo ss ne meni nova vlada, obupen položaj javnih na- mežčencev ji ni mar. Radikalna stran- ka hoče, da ostane uradnik še kakor je bil, brezpraven. Zato vrši perseku- cijo u radn ištva, delavne, zmožne mod odstavlja, nedelavne in nezmožne pa nastavlja. Nova vlada je odprla izvoz, s čemur ogroža naše gospodarstvo in industrijo. Tudi glede naših naložb v Avstriji je situacija vsega pomisleka vredna, za eno našo predvojno krono bi naj dobili dvajset avsirijskih. Mi živimo v času težke prometne krize. Na Hrvatskem preganja prometno o- sobje. Če vse to premislimo moramo vedeti, da apatija ni na mestu. Kaj vse je dosegla demokratska stranka nam je znano. Vse kar izvrSuje se- danja radikalna vlada je naSa stranka preprečevala, to je bil negativen po- men stranke. Pozitiven pa je bil cela vrsta dobr'h koristnih zakonov, delo, na katerega je lahko ponosna stranka. Ona je ena najrnočnejših strank v dr- žavi. Demokratska stranka je sklenila, da postavi kandidate po vsej državi ter se hoče prepričati, kateri stanovi nje ne rabijo. V Sloveniji se cepijo napredne sile. G. dr. Kukovec je vzdig- nil glas lansko leto za koncentracijo naprednih sil, toda bil je glas vpijo- cega v puščavi. Voditi moramo boj proti klerikalizmu, ki hoče zasužnjiti Guy tie Maupassant: Moja žona. (Konec.) Ko so jiajn biii loci-It, se-tri pobegnH v svojo sobo, okarneiiel zacudeiija. Za- klenil sem sc, in sedcl, nojre noložil r.a stol, kaiti riioji Ci;vlji sc bili ostali pri mladenkh Slisal'scm vulik neniir po vscin ^ra- dii, odpiraiije in /apiranjo vrat. sepcta- nje, brze korake. 'Po preteku pol ure ic liekdo pri meni1 potrkal. Zakričal scm: »Kdo jc?« Bi] je moj stric, oče poročenkc prcjšnje- ga veeera. Odprl sem nui. ßi'l jc bled in vazjarjen in osoren /. nicnoj: »Obn,.>,šal si se pri moni ko jiiivlc, slišiš?.< Potem je pristavil mirne- je! »Kaj, ti bedasti nesranmež, hc pu- stiš zal'Otiti ob dcsctiji predpold'an! Za- spiš ko klada v tisti sobi, namesto. da bi odšel taftoj. • • takoj potem.« Vzkliknil scm: »Toda,, stric zasi- Ji'tiraim vas, da sc ni nie nripetilo .,. Zmotil scm so pri vratih, ker scln \,\\ pi'ian.« Skomizgnil jc z ramami: >>nOi no ne pravi mi budalosti.;: Dvisnil SC]n roko: «Prisegam vani, na SV()i° Cast.« Stric: »Da, doibro. Tvoja dolžnost jc, tak-o odgovoriti.« Zdaj sem bil jaz na tcm se jczifci, in sem inn prfpovedoval vso svojo iKZgo- slovenski narod. Sami moramo delati in če pride do kooperacije z drugimi naprednimi strankami, jo iskreno po- zdravljamo. Vsaj na Štajerskem bo- demo složni. Eden pojav zadnjih dni je zakon o stanovanjih. Dr. Žerjav je hotel sprejeti za namežčence šestkratno povišanje, a ta določba ni prišla v pravilnik. O prostem zvišanju najemnin ni govora. Garancija za obe stranki je, da plača najemnik najemnino, ki je primerna njegovemu gmotnemu stanju. G. predsednik pozdravlja g. poslanca dr. Kukovca, ki je storil veliko, za kar smo mu vsi hvaležni. Nadalje po- zdravlja delegata obrtništva iz Mari- bora g. Novaka. Nato se je priglasil k besedi g. Prekoršek, ki je poudarjal, da je temelj k zgradbi države položen z ustavo: ali je ta najboljša, je danes postranska zadeva, naša stranka iskreno želi, da se n2še napredne sile ne cepijo. Onstran Save so ro ucinili, ni bilo v narodno korist, a Štajerska je je v tem pogledu zdrava. G. sodnik dr. Vičar je v debati predlagal naj bo razen obrtnika tudi en kanüidat uradnik, ki bi zastopal uradniške in- terese, kar so zborovalci z veseljem pozdravili. G. Rebek je povdarjal v svojem govoru, da se moramo pri volitvah združiti vsi v enotno fronte, ker le tako bomo dosegli svoj cilj. Barrio po- zdravljen je razjasnii vso situacijo g. poslanec dr. Kukovec, ki je poudarjal, da je po tem volilnem redu volitev pravična. Imamo ustavo sedaj treba gospodarskega socijalnega dela. Ob- razložil je natanko volilni red ter po- zival, naj se strnejo vse napredne stranke v eno falango. Mariborski o- brtniSki delegat g. Novak je istotako povdarjal naj se združijo vse napredne stranke. Uovoiila. sta sc v dehati gg. Kolšek in (iniden. Prvi je povdarjal potrebo slo- /licsa nastopa vsch slojev, ki eutijo na- rodno in napred-no, g. ravnatelj üruderi pa je v svojem govoru povdarjal po- trebo, da se uradniško vprašanje iz vsch strani odločno zastopa ter da se nrad- nrškcinu stanu na] da tudi možnost, da v skupščini potom svojega zastopr.ika brani svojc pra-vice, ki niso le za urad- niški stau vaznc, ki so življenskega po- men-a za 'dtobro upravo države. do. Glcdal me jc z zaičudenhni' očrni, ne vede, kaj naj bi verjel. Potem jc od.šcl, da bi sc posvetoval s polkovnikom. Zvedel sem, da so ustaaovili sodr- šče mater, kojemu so bila podvržena nw.Wavd dejanja tegu dogodka. Vrnil se je čez uro, sedel resno Jvo sodnik in zaeel: »Najsi bodi kakor že, vidim sa;mo cn-o sredstvo tij resiti iz za- gate, to je, da sc poroeiš z .^ospodično Dumouliin.« PoskočH sem groze: — »Kar se pa ti-če tega, nik'diar!« Vpnisal jc resno: >->Kaj nameravaš torej storiti?« Odgovoril scm priprosto: »Toda ... oditi, kadar mi vrncjo čcvlie.« In stric: »Ne saliva se, proswn. Pol- kovnik jc odločcn ti ra»bitL butico, čc te sreca. In bodi uverjen, da se on ne šali. Predlaigal son mu dvoboj, a mi je ocl- vrnil: »Ne, pravim vani, da mu razbijem butico.« »Oglcjva si torcj stvar /. drugega \id'i1\a.« »Ako si ti zapelial to dcklico. po- lern, jiL-i sc slabse zate. dceko, za kaj ta- kega niiso mladcnke.« »Ali, ti si se zmotil, ker si bii pijan, kaikor praviš. To je še vedno jako ski- bo zate. Ne smemo se jzpostavljati1 tako bedasti'm slucajeni. V vsakcm ozirn je Ko se ni nihče več oglasil k besedi, je g. predsednik dr. Kalan za- ključil to lepo zborovanje, ki je poka- zalo, da vlada med somišljeniki lepa edinost in da jih je resna volja sto- piti enotno v volilni boj, ako na to prestanejo druge napredne stranke, to je Samostojna kmetijska in Narodno socijalna stranka. Samostojna kmetij- ska stranka se je po svojem vodstvu izrekla sicer Že negativno, povdarjajoč svoje izključno agrarno razredno sta- lišče,'tkojemu se ne podvržejo vsi o- stali sloji naroda. Kljub temu, da se iz vrst naprednih kmečkih volilcev ponovno izraža volja in žeija, da gre- do napredne narodne sile skupno v boj za dosego ciljev, ki se v resnici v strukturi našega naroda ne ločijo tako odbijajoče. Narodno socijalistična stranka na predlog in ponudbo od strani vodstva demokratske stranke doslej še ni odgovorila. Položaj v na- šem narodu je danes vsled razpusta skupšČine in vladania samosrbske radi- kalne stranke tak, da jedolžnostnapred- nih narodnih strank, da se ne cepijo, ker ogrožajo s tem ono idejo, ki nam je vsem skupna in koji smo dolžni vsi brez ozira na osebe v posameznih strankah v polni rneri složno posvetiti vse delavne sile. Zbor zaupnikov de- mokratske stranke v Celju je bil mnen- ja, da se naj v tej smeri v zadnjem momentu stori še vse. Ako pa se iz- ku.'e, da so bili vsi iskreni in dobro mišljeni predlogi zavrnjeni, ne zadene nas pred narodom nikaka odgovornost za posledice, ter bo stranka šla samo- stojr.o v volilni boj v vseh okrajih. Njen položaj danes ni slabši, obratno je mnogo boljSi !;ot je bil pri volitvah za ustavodajno skupščino. Na zborovanju so bili sprejeti sle- deči sklepi: Na sestanku 7. januarja 1923 v Celju zbrani zastopniki pridobitnih slo- jev sklenejo pozvati vse napredne stran- ke in sicer samostojno kmetijsko, de- mokratsko in narodnosocijalistično, dase združijo v 8 dneh na enotno kandidat- no listo za okrožje martborsko celjsko. Zahtevajo za sebe kandidaturo v dveh največjih volilnih okrajih celjsko- vranskem in mariborskem lenartskem ter bi v slučaju da se sporazum ne doseže izvajali pridobitni krogi to po- sledico, da bi se pridružili onim sku- uboga. deklica izgubila svojc dobro ime, kajti ni'hce ne bo verjel opravičbam vi- njenega. Prava žrtev, edina žrtev vse- Li\ je ona. Pomisli.< Odšel jc, a jaz se kričal za njim: «Kecite. kar hoeete. Ne poročim je.« Ostal sem sam še eno uro. Nato je piišla tcta. lokala je. Po- skušaia je z vsemi sredstvi. Nihce ne \erjame, da .*jem se zmotil. ';e moreio resno mislilK da sc ,ie mlada deklica bi- .a pozabila zakieniti v Vii.si po ni Ijucl- stva. Polkovnik :o je bil tepoi. J>na joka ca! .ultra. To ic scrasen, neizbriscn škan- dal. In moja Ll'obra teta je pristavila: ¦I e vprašaj za njeno roko, mogočt t;aj- deš sredstvo sc izmuzniir pri izvršitv: pogodbe.« To mi je olajš-i:o um. In pivvolil sem napisati urošnjo. *> >ro pozneje sem odpotoval v Pariz. Prihodnje julro so me obvestili, da jc moja prošnja sprcjeta Tri tedne Kasneje so se, ne cia bi mogel najti zvijačo, napako, napravili oklici. razposlala oznanila, je biia po- godba podpisana; ii? nekega pondeljka zjutraj sem so nahajaJ v razsvetijeni cerkviv ob strani mlade dekiice, ki je plakala, potem, ko sen; bii nn'trdjl žup- niiku, da jo želim vzeti za druZico ... do sinrti enega ali ürugega. pinam, ki se za sporazum izrečejo in nam izvolitev našega kandidata omo- gočijo. Določilo se je kot nosilca lista dosedanjega poslanca g. dr. Kukovca in kot okrajnega kandidata za Celje-Vran- sko zastopnika pridobitnih slojev Ivana Rebeka, istočasno se je izrekla in spre- jela želja, da se postavi v mariborskem okraju uradniški kandidat. Na predlog g. Novaka iz Maribora se je imenom gospodarskih slojev sklenilo soglasno, da današnja odločitev ni definitivna, ako se v zadnjem trenutku še doseže kooperacija s sorodnimi naprednimi strankami. Za ta slučaj je dobil odbor potrebna pooblastila. . IZ SREDE NAŠEGA NARODA. Vsakemu iztned nas je se živo v spominu obnašanje intel-igemce v casu nekdaujc Avstro-ogrske nionarhije. Ta .iarcin smo občutili na vsakem koraku vsakdanjega življenja. Povsod so nas sprcjcmali z uradnisko hladnostjo v do- | brem slučaju, v hudem s psovkami na račun našega jezika in zabitcga Ivmeta. Kratko njih obnašanje je bilo birokrat- sko. Popolnoina raziimljivo, vsaj so bili to Ijudje tuicga naroda, ki večjidel niso razumeli našega jezika in naših šeg in katcrim jc bila vccplicna v kri ljubezen do Avstrijc in sovraštvo do našega Ijmlstva. Nevarnost, da postaneio naSi du- ševni delavci istotaki birokratje, naved- la je del našc intcligence prcdvsem di- jaštvo in učiteljstvo na miscl, da jc tre- ba svojo besedo med narod, da je treba kapital, ki sa je narod vložil v njihovo izobrazbo, povračevati, da> ne bo ve- Ijalo o naši inteligenci, kar je rekel pe- sni-k. Prešern o nckem književniku: »Žrc kniige, od sebe pa ne da nobe- ne fiige.» Prepad, ki je nastal med nemško in nemeurskoi misleeo inteligenco na eni strani hi našim narodom na drugi, ie treba odpraviti ali vsaj premostiti, da ns doživi naša intdigenca takega poraza na škodo ljud'stva in s tcm državc kot ga je dioživela ruska. Nam so potrebnc vse sile narodove, da zgradimo našo do danes se slabo Jugoslavijo. Kar se tiče zbližanja z narcdom, je jako hvalevrcdno započelo delo celj- Nisem je bil več videl in glcdal sem jo postraroi z nekim sovražnim. prese- nečenjem. Toda ona ni bila grda, prav izarcs1 ne. Rekel sem sam sebi: >^Evo ti one, ki sc ne bo vsaki dan smciala.« Ona me ni do veeera niti enkrat poglcdala, in ni mi rokla ni besedice. Sredi noči sem vstopil v zakonsko sobo z namenom ji naznaniti svoje od- loebe, kajiti sedaj scm bil gospodar jaz. Sedel a je na stolu. oblečena ko eez dan, z objokanimi ocm». bledim licem. Vstala je. ko sem vstopil in mi šla resno nasproti: »Gospo-d, jc Tckla, P'ripravljcna sem st'oritr kar mi zapovedujctc. Ustnrtini se, ako žeKtei.« Pri tch junaSkih bescdah je bila le- pa ta polkovnikova hčerka. Objel sem jo, saisem fmel pravico'. In kmalu sent opazil, da niscm bil okraden. Pet let sen; uženicn. Ne obžalnjem so nikakor. Peter Lčtoilc je urn. 'knil. NjeRovi tovarisl $o se smejali. Eden je rekel: »Ženrtev je loterija; ne smemo nikdar izbrrati številk, one, ki i* tzbeTemo sliičajno, SO' najboljse. < In drug je pTistavil za zaključek: >'Da, toda ne pozabitc, da je bog' vin-a izbral namesto Petra.« KaTiii'l. Stran 2. »NOVA DOB A« SW. 3. sko Jjudsko vseučiliščc. Ne smeino pa st omejiti na samo Celje. Po bescdali starejšega zdravnika ni bilo mcdicinskega predavanja od Celja tja do Slovenjgradca že ccliih 21 let! Bojazen, da bodo predavanja slabo obiskana, nas ne smc strašiti. Tri preda- vanja v najbližnji preieklosti, eno v od železnicc oddaljenciu kraju, so bila do- bro obiskana. Bilo je poslušalcev od 50 do 70. Le z miniaturnin: delonv bomo iiireij sčasoina uspehe. Pri teni ne misli- nio na politicna predavanja, ki ijudi bolj ičizdružujejo Kot navaja.-o k skupneniu delu, temveč na gosp jdarska in pro- s>itna, kateirih ce'o v naši zavedni ;n rapredni Savh^ki dolini zelo pogre- s.irro. Rad;ujeiti!u se polzelskemu društvu abstinentov, ki je niklo sredi tovarni- ških delavcev, napovcdalo boj neved- nosti in zlorabi pijače, da ohrani družbt in državi zdrave, trezne člane in da razširja s predavanji obzor.ie posamez- nika. Do danes je to odina organ izacija tega kroja v celi Sav. dolini. Trezno misleci sodržavljani bodo storili vse, da ostane ta koristna organizacija živa in da sežejo njene korenrne še globokejše med narod. Mlajšemu delu inteligence posebno diiaštvu, klicenio gotovo z narodovim odobravanjem: Držite se gesla: «Iz na- roda za narod!« Politične vesti. Prekmurje. Na sestanku delega- tov in županov je bil 6. t. m, posta- vljen kot srezki kandidat g. Stefan Kü- har, posestnik v Markišovcih in g. po- slanec dr. Kukovec kot nosilec liste. Republikanska stranka je sklica- la za nedeljo 7. t. m. v Celje sejo gla- vnega odbora, na kojo je vabila tudi g. Štefana Radiča. G. Radič ni prišel, poslal je svojega namestnika. Ker so republikanci iz seje hoteli napraviti zborovanje, je bila oblast pripravljena isto razpustiti. Republikanci so imeli popoldns sejo v Spodnji Hudinji pri gostilničarju Pristovšeku, na koji je zahteval odposlanec Radičev dr. Perna iz Zagreba, da bodi nosilec republi- kanske liste na Štajerskem g. Radič sam, čemur so se pa navzoči uprli. SocijaldemokratiČna stranka za Slovenijo je imela v nedeljo svoje strankino konferenco v Celju v hotelu Skoberne. Razpravljala je o postavitvi kandidatov. Politična situacijvi. Due 5. tm. je iniel glavnt odbor demokratske stranke seio, na kateri so se razpravljaia trazna voülno-telinicua vprašanja. Stranka bo podpiiralct vsako akcijo v pornoc svojim somišljenikorn, ki so postalt žnve pie- ganjanja. Proletarska stranka bo kljub grožnjam notranjega ministra stopila v ¦volilno borbo. Vprašanje vstopa musli- manov v v.lado sc ni rešeno. Demarša Male antante MadžarsM. »Češke Slovo« prinaša vest, da so po- slaniki Ceškoslovaške, Punumskc in ¦ Jugoslavtje izroci'H velcposlaniski kon- ferenci noto, v kateri se energično pro- iestira proti madžarskcm zakonskem rcačrtu glede obrambe ilržavre. vojaškc- ga davka in delovne dolžnosti. Aladzar- ski listi pišejo ostro proti tej še ne po- trjeni vesti m nagla.^ajo, da se obmejne države madžarske, ki so oborožene do zob, nimajo nicesar batt od neo-bot ožene ^Madžarske. Napad im češkoslovaškejia fiuauč- nega rainistra. Ko je hotel 5. tm- dr. Ra- šhi pred svojim stanovanjem stopiti v avtomobil, je oddal 21 tetni zavaroval- niški agent Josip Šoupal nanj dva strela iz revolverja. Težko ranjeuega ministra so prepeljali v podolski sanatorij Aten- tat je izvršil zaradi Rašjnovega politič- nega delovanja. Razen Šoupala dosedaj še, niso nikogar aretirali. Ore naibtž za čin posameznika. Celjske novice. Hišni posestniki se naprošajo, da jutri 9. tm. ob priliki prvega ro|stncga dne naše Ijubijene kraljjice Marije okra- sijo svoie hiše z zastavami. Rojstni dan Njenega Veličanstva kraljice Marlje. V torek 9. januarja t. ]. se praznuie rojstni dan Njenega Veli- čanstva kraljice Marije s službo božjo, ki se daruje ob 8. uri 30 min. v župni cerkvi sv. Danijela. Vsi državni uradi in javna oblastva razobesijo na svojih poslopjih državne zastave. IZ PRORAČUNSKE SEJE CELJSKEGA OBClNSKEOA SVETA due i. januar.ia. Žnpan dr. Hrašovec otvori sejo ob i8. uri ter poroča, d,i se je vsled želje vseh klubuvih načelnikov seja, ki je bila prvotiH) določena na 19. dec. pre- ložila na 4. rm., da ^>o mogli linancni od- sek ter posamezni klubi proračun še tc- nieljitcjsü] proštndirati in prcückiti. Na to preide .n:>. dnevni red ter da besedo referentn financnega odseka dr. Božiču, ki uvodoma povdarJK, da je ujc- gova naloga kot poročevalea neiivalež- iia in tudi nepopuhrria. JVlora marsLkiij predlagati, s čimer se osebno nc strinja. Kdor pa je zadnje dneve sodeloval pri ])nedpripravah v financncn odseku, ta 'bo popoliLoma razjiniei, zakaj so se mo- rale marsikatere potrebscine skreiti ali črtati, kar m ravno v preveliko korist za Tazmaili in vstvarjenje pri mestnem gospodarstvu. Ker pa živhno v izvan- rediiih razrnerah, je treba štediti, a za najnujnejše izdatkc najti tudi primerne- ga kriija. Nato preide dr. fVožič k po- saineznim postavkam ^roračuna. Obča občinska uprav;i. Od knjigo- vodstva predloženi proračun izka/uje primanjkljaja 804.539 Din. Pinančnr od- sek je znatix) skrčil rezervni fond za povišanje draginjskih doklad, enkratni nabavni prispevek ter predlaga tudi re- dukcijo uradništva, kojega števHo ni v nika'korsiieni razmeriu z delokrogom z oziroan na števib prcbivalstva. Skrčeni proraciwi izkazuie v tej postavki do- liodkov 6.330 Din, potrebščin 570.939 D, torej prhnanjkljaja 564.209 Din. Policija. Za dva. mestna policijska agenta plačuje mcsto 42.700 Din, do- hodkov je 10.000 Din, torcj prhnanjklja- ja 32.700 Din. Prispevek za raziie po- trebščine drž. policije znaša 3.543 Din. Ulice, trgi, raostovi, brvi, vodotoki, kanali. iPrvotiio namenjena vsota 1 «mi- lijon 160.550 Din se je restringirala za 686.000 Din. Ügotovila so se steer neka- tera nuina popravila ulie, zlasti troto- arjev, venditr je celjsko prebivalstvo laihko na snago in splošni utis, ki ga nu- diio javui prostori z ozirom> na druga mestn ponosno. Kapucinski rmost 3e po- treben muinih popravil. Dokler pa oko- li.ška občina in okrajni zastop ne kaže*ta večjega interesa za to javno komunJka- cijo, tudi mestni občinski zastop ne mo- re nositt vseh bremen. Radi tega se je ta postavka skrčila na 100.000 Din. Pri Sp. Laiiovžu, kjer se razvija vsa celj- ska industrija, ie predvidena iavna ce- sta z dvema mostovoma, za kar se je stav.il v proracun priinereu zncsek. Pri kanaJizaciji se izvrše le najnujnejša de- la in popravila. Vseh izdatkov za ulice, trge, tBostove itd. je 474.550 Din. do- hodkov 13.700 Din, torei primanjkljaja 460.850 Din. Mestna vprega. Tu se je. pred vscm konštatiralo, da ni jasnih računov, koli- ko ta panoga mestncga sospodarstva nese. Na vsak način je pa.ap.arat pre- velik. Sklenilo se je radi1 tega prodati 2 para konj ter dva hlapca odpustiti. Kljub temu je dohodkov samo 23.000 D, potrebščrn 90.000 Din, torej primanjklja- ja 67.000 Din, to pa radi tega, ker se doslej razne vožnje za mestne korpora- cije in podjetja niso1 zaracunil'C kar se tmyra odslej radi jasnih računov zgodfti. Ubožni sklad. Potrcbščine so se črtale iz prvotnega proračuna za 40.000 Din, ne da bi mestni ubožci pri tem tr- peli. Tem so se prejemki za lcto 1923 celo več kot podv^jili. Potrebščin je 121.000 Din. dohüdkov iz glob in milo- darov 14.000 Dm, tore] primanjkljaja 107.000 Din. Mestna obeina preskrbuje 30 revežev v ubožni hisi, 64 izven ubo- žnc hibe v Celju, 11 izven Celja in 9 v hiralnici. Mestni fizikat. Crtalo se je 25.000 Din za nabavo novega desinfekcijskega aparata. Potrebščin je 16.780 Din, kritja (povrnitev strosktw pri desinfekcijah) 1000 Din, torej prirnanikHa.ia 15.700 Din. Šolstvo. Mestna deška osnovna sola: Putrebščin 146.470 Din. 77.500 D je določenih za popravilo strehe in na- pravo obzidlca. Mestna dekliška osnov- na sola: 37.380 Din. IV'estna dekliška lneščanska sola: poirebšein 46.045 Din. Državna deška meščanska sola pri- spevek 11.930 Din. Obrtna nadaljevalr.a sola: prispevek 7000 Din. Trgovska na- daljevalna sola: prispevek 10.780 Din. Ogromne vsote starua kuriava. Večji zneski so se določiti za nabavo učil in za knjige revnim šolarjem. Za kulturue in druge naniene. Tudi pri tej postavki je pokazal obe. zastop, da se zaveda svoje kulturne in socijalne naluge. Glasbena Matica dobi i>oleg.,pro- stega stanovanja. in razsvetljave pod- pore 6.000 Din ter 5 sežnjev d'rv, Dija- ska Ikuhinja 1.500 Din, Dramatično dru- šLvo v naturalijaJi in prosto uporabo glcdali'sca1. Olepševalno dnistvo po-leg drugega podporo 15.000 Din. mestna požarna bramba 2500 Din in šoiske se- stre 300 Din. Vrh-u kga jc doloeena vsota 25.000 Din še za razne druge pod- pore. Sknpnili izdatkov je 58.000 Din. Tržna uprava. Stojnina 40.000 Din, potrebščin 5.055 Din. torej prebitka 44.945 Din. Tehtnha. Doho-dkov 2.500 Din, pc- trebščin T160 Din, tiorej prebitka 1340 Din. Hiše in posestva. Vzdržavanie ine- st nih hiš je za mcsto veliko breme, ker povzročajo razna nujna popravüa o- gromne stroške. Obnovi se sklep, da se morajo j)rodati v naikrajšem času vsi •objekti, katerih mestna uprava ne po- trebuje neobhodno. Prvotni nroračun se pri tej postavke reducira Zd 58.400 Din. Potrebščin jc 72.910 Din, kritia 67.303 Din, torej prrmanjkljaja 5.607 Din. Gozdno gospodarstvo. Oozdna o- blast je začasiTo ustavila vsako eksplo- atacijo. Pro da se samo oni les, ki se je posekal radi elektricnc! napeijave v r!'r- bovlje čez mestni gozd in kos gozda pri Sv. Jožefu, kjer se zopct pojavlja loba- dar. Dohodkov je 56.620 Din, potrebsein 37.136 Din, torej prebitka 19.484 Din. Izvoz greznic. Za mezde hlapeev, nabavo cevi in vzdržavanje vozov 31.566 Din, Gohodkov je 35.385 Din, to- rej prebitka 3,819 Din. Ribarska praviea. Ugotovib se je, da je ncmški občinski svet ob prevratu podaljšal protipostavno pravico za ma- lenkostno letno najemnino 212.50 Din do leta 1945. Pokrajinska uprava jc. na predlog mestnega magistrata xakup ravnokar razveliaviia. Mestna kopališča ob Savinji. Obre- sti od posojila in oskrbovalni stroškt 8.738 Din, dohodkov 15.000 Din, torej prebitika 6.262 Din. Parno zimsko kopališče. Zakupna pogodba se podaljša do konca leta ter se mora plaeevati površana najeinnina. Treba bo razrm>trivati vpraša/nje no- vega mo'dernega kopališča. Potrebščin je radi nujnih popravil, kiiTjave ter inezd 66.400 Din, dohodkov 42.0s»U Din, torej prhnanjkljaja 24.400 Din. Klavnica. Konštatirajo se nekaterc nujne investicije, ki niso v proračunu. Kljub temu izkazuje to podjetje 173.855 Din izdatkov ter 175.000 Din dohodkov, torej komaj 1.145 Din prebitka. Mest5io gledališče. Dohodkov ni. VzdTŽavanje poslopja in gledališki moij- ster stane 16.205 Din. Mestno pokopaiišče. Vzdržavanje 27.725 Din, dohodkov 6.052 Din, torej primaujkljaia 21.673 Din. Pogrebni zavod. Nujno potrebne so nekatere nove nabave. Obratni in po- grebni stroški' znašajo 123.082 Din, fik- tivno 140 letnih pogrebov da dohodkov 140.000 Din, torej je prebitka okrog 17.000 Din. Mestni vodovod. Plača uslužben- cev, papravila, nabava materijala i. dr. ter 6% obresti od posojila, i?kaže iz- datkov 159.704 Din, dohodkov jc 108 ti- soč 654 Din, tore] prebitka 51.050 Din. Ni pa v proračunu postavke za rezerv- ni fond v slučaju vcčjih popravil in iaz- širjenje vodovoda. Elektrarna. Klcktrifikacija celjske okolice sc izvede že tekoče leto. V ko- Iiko se je udeleži rnesto, je Tazvidno iz prdlagane resolucije. .Mestna elektrarna izkazuje dohodkov 1,030.000 Din, izdat- kov 1,005.680 Din, torej prebitka 24.320 Din. Pliuarna. Podjetje jc pasivno, vsled Cesar je misliti na sanacijo. F^redlog ii- nančnega odseka nagiaša potrebo, da se plinarna proda. Izdatkov >c 222.'.?.5 Din, dohodkjov 216.000 Din, torej primanj- kljaja 6.125 Din. Razne obveznosti pri denarnih za- vodih. Obrastovanjc izkazuje prhnanj- kljaja 519.176 Din. Od orvatnega defici- ta, ki ga je izkazoval proracun, se je deloma črtalo pri izdatkih. deloma po- krilu z višjimi dohodki 1,217.775 Din, ta- ko, da je konečni deficit 1.803.410 Din, ki ga je treba pri rednem gospodarstvu kriti tudi z rednimi dohodki. (Kritje. Predlagajo se pred vsem sta- re davščine, vrhii tega še povišanje davka na občo in posebuo dohodumo ter rentnino od 207% na 250%, užrtnLrie na vino od 75 p na 1.25 Din ter na pivo ¦od 50 p na 75 p. Na novo sc uvede u- žitnina na zganje. ki naj znaša 5 Din o-d 1, ter davek na vstopnice pri vesefah a 50 p. Poročevalcc povdarja, da j<^ bilo treba iskati1 kritja zlasti tarn, kjer ikiotri- stnnenti1 novo davčno bremc najmani obeutijo. Pravičiio je nadalie, da pri- spevajo k davkom mestne občine tudi tiijci, ki so delcžni v vcliki meri raznih občinskih naprav. Užitninski davek na alkoholne pijačc je v današnviih razmc- rah 5c najbolj inmcsten. Uvedejo ozir. pridržijo se naj sle- deše davščine: 1. 160%' najemnina 120.000 Dfn 2. 160% zemljarina 1.800 « 3. 250% oibča pridobnina 357.233 « 4. 250% posdbna pridobnina 57.825 «^ ' 5. 250% rentnina 1.812 « 6. progresivna davščina na najemnino 75.000 « 7. Najcmininski novčič 75.000 « 8. Užitnina: a) -na vino (1 1.25 Din) 437.500 « b) na pivo (1 75 p) 262.500 « c) na zganje (l 5 Din) 250.000 ^ d) na ineso 35.000 « 9. Davek na prenočišča 70.000 « 10. Davek na ponočni obisk 5^0'stMn in kavarn 60.000 « !1. Doniovinska pravica, takse etc. 21.000 « 12. Davek na vozila 15.000 « 13. Davek na vstopnice pri vcselicah 10.000 « Od teh dohodkov se oilračunajo rax- ni stroski pri pobiranju davščin, tako, da kritje z ozirom na. potrebščine izKa- zuje pri celokupncm prorac.unu rmailen- kostcüi prcbitek. Poročevalec dr. Božič želi. da bi se vsi obč. odborniki zavedali težkega po- ložaja, v katcrcm se nahajajo danes vsa obč. gospodarstva, ter izroči s tem proracun v debato. Obč. odb. Koren izjavi v imenu svo- jega kluba, da bo glasoval za pTOTacim. Kritizira pa dosedanji sistem knjigovioCf- stva, ki ne nudi popolne jasnosti. Je za uvedbo knjigovodstva pri mestnem o- skrbni'stvii. Parno kopališče 41 aj bo vsak dan odprto, kar ne podraži kurjave, ker se morajo sicer peči vedno na novo ku- riti. Qledc kritja sc: strinja s predlogi H- nančuega odseka v katerem jc tudi sam sodeloval. Obč. lodbornik Rebek želi, da je kila- vnica aktivna. Ako bi se tekoim leta tz- kazal pri'nianjkljaj, se morajo paL pri- stojbine zvišati. (Pri mestni elektrarni sc naj odpravi inšpekcijska služba, ki se je doslej pokazala kot popolnoma od- vcč. S tem se lahko mnogo prištedi. Ze- •mljarina naj sc zviša vsaj za 100%. Obč. odbornik ßernardii prizna po- trebo, da krije občina svojc rcdnc iz- datke tudi z rednimi dohodki. Je pa pro- ti temu, da se večina bremen vali na ramena gc^stilničaTske obrti. Naj se po- viča obča in posebna ptidobnina, uvede davek na reklamme listke, izložbe, voz- ne in racunske listke; tudi davek na tuj- skc sobe bi se lahko še privišal. Uvi'di n)a potrebo nocnega davka in uzitniiw, a ne v tako visoki meri. Podžupan Zabkar se izjavi v imenu svojega kluba za proracun. Povdarja, da je finančni odsek le težkim sreem reskiniral posamezne postavke prora- čuna. Ako okoliška občina in okr. zastop nočeta prispevati k popravilom kapti- cinskega mostu, naj se uvede mostntoin. Tudi govornik je za reorganizacijsko kniigovodstvo. Izložbc se naj obdaoijo po 'in- in pri tem posebno luksuzne Iz- ložbe. Proti tcmai je obč. odbornik Rebek, ker so ravno lepe, izložbe v okras vsega mesta. Obč. odbornik Ogrizek se v spl»S- nem sttinja s proračunom, zahteva pa, da se radi kontrole vpeljejo Dri untctth in pri delavcih raporti 0 dovršenem c!e- lu. Pri gledališču bo treba gledati na amortizacijo. 2e!i še nekatera pojasnilfa glede mestnega šolstva. Po tej kratki stvarni debati prei-de župan dr. Hrašovec k glasovauju. So- glasno se sprejme od financnega odseka predlagani proracun ravnotako tudi predlogi in resolucije, ki jih prečita refe- rent dr. Božič ter se glase: Predlogi in resoluciie. 1. V občinski upravi se naj zniza uradniški aparat za dva pomožna urad'- nika, eno pomožno uradnico in dve slu- Stev. »NOVA DOBA« Stran 3. gi. Izvršitev se naloži župansivu. 2. V mestnem oskrbništvu se naj uvede knjigovodstvo o porabi lastnili pridelkov, o nakupu potrebščin, o clo- hodkMi M vprege itd. pri čeinur se naj zuračiinajo vožnje korponcijaiin in za- vodotn, za katere sc uporablja. O irpo- rabi dclavcev in delu sc naj ima stain« evidence) (raporti). Dva para konj se naj prixtiita in odvišno osobje odpusti. 3. Mestni sölski svet naj ponovno .vkie;;>a o tern, da naj prispeva okoliška občtna za v šolun e otroke gotov prispe- vek. 4. Pri mestnii hišiii posesti sc po- njvno sklene prodati sledeče objekte: vojw&iico kralja Aleksandra. avgmen- taeiisko skladišče. vojaSko vozno rc- mizo, -m-miiciisko skladiščc. rudarsko šolo. .oskrbniötvo na Kralja Petra c. št. 21 in 25 ill v Vodmkovi ulici St. 2, hiša s Mittija Gnbčevi ulici St. 6, v Kovaški ulici, št. 3, sirelišče v Zavodni ter hišo na Okopin. V slueaju prodaic- vogla Kra- lja Petra cesta. in Vodnikova ulica se preselt oskrfoništvu na Sp. Lanovž. 5. Pri mestni klavniei sc naj pazi i?a knjijgovodstV'O in če bi se med letoni kaizala izguba, se naj stavi.io prime-mi prcdlogi nn zvi'sanje dohodkov. 6. Mestna občina se udeleži nove dehriške družbe za napeliavo elektr. to- ka iz Laškega v Celjc. O višini ude- ležbc sc bo sklepalo potem. ko se pred- lozrio1 tozadcvni proračiMii. Meistna obeina sc udcleži pri usta- novitvi delniške družbe za razde-ljeva- nje etektr. toka v Celju in v okolici pod pw>jem, da prinese v to drnžbo svoje onirežje in svojc elektr. podjetje ter pod •ckildnim pogojem, da se ji zasigura ude- ležba z naimanj 51% glavnice. Skle- panje o visokosti cene za niestno elek- tr vono omrežje in mestno elektrarno sploh in o udcležbii s kapitatom si pri- drži mestni svet ponovni sklep po prcd- ložitvi proračunov. 7. Razmotriva sc naj usUnovitev mesane družbe (z udeležbo raesta) za zgradbo poletnega in parnega kopali- šča ob Savinji. S. Mestna plinarna sc naj skuša prodati; pri teni se naj stavi pogoj, da \mu. mestna občina odločilen vpliv ra določrtev cen za razsvetlüvo in rnalo hisno kurjavo. Dokler jc. plinarna v mc- stnein obratu, mora gledati na to, da poxtane aktiv na: plin za zlatarsko in- dusfri'jo se naj zviša. 9. Uvcdejo se naj i:i pobirajo za čas od 1. Jan. 1923 do 31. dec. 1.923 vse v ¦pokri.tjiij navedeni davki in davseine v sairislu obstojcčih all novih za ta na- men potrebnih predpisov. Županstvo se nnoblašča, da te predpise izdela in za- pros?i odobrenje pri kompetentni oblasti. 10. Županstvii se naroca, da študi- ra in i'scc že sedaj nove vire dohodkov, n. pr. davek na vozne listke. na reklam- ne table, na izložbcna okna, na bencm in petrolej, na igre s kartami. na butelj- na vina in sampa-njec itd. 11. Pri1 knjigovodstvu, ozir. posa- ¦mieznrh podjetjih naj se vodi natancen ranitwi o vseh izdatkih z ozironi na pro- •3'acuns.ke postavke in naj ori- vsakein predloKii o m'orebitnih popravilili ali pa novsti nabavah označi na spisu, koliko je se sredstev za dotični resort na raz- pioiago. Drnga točka dnevnega reda je kon- stituitanje stanovanjske oblastr za nic- sto Cerje po novem pravilniku. Na pred- ¦loiK refefrcnta perzonalnega odseka prof. Mravljaka se izvolf za predsednika pod- župan Drago Zabkar, za namestnika u- radni predstojnik nadkomisar Ivo Subic, za člane pa iz vrst stanovanjskih na- jemnikov Prof. Slavko Reich, policijski ugent Franc Jelen, pekovski pomočnik Stefan Lab in črevljarski mojster Rn- cioif Zonti'c, iz vrst hišnili posestnikov Karl Qregoric. ZdTavko Krainc, ravna- telj Drago Kralj in dr. Ernest Kälan. S tem je dnevnr red izčrpan, nakar zaključi župan obč. sejo ob ^23. uri. Sprejem Glasbene Matice IzLjub- ljane v Celju. V soboto smo pozdra- vili v naši sredi prvovrstni zbor Glas- bene Matice iz Ljubljana Mnogoštevilno občinstvo je pričakovalo drage nam goste. Ko je vlak dospel in so gostje izstopili, je povzel besedo župan celj- skega mesta g. dr. Juro Hrašovec, ki je v navdušenih besedah pozdravil zbor Glasbene Matice v imenu starodavnega sedaj slovenskega mesta Celja. p0. vdarjal je, da so Slovenci vedno ljubili petje in gojili svojo pesem. Pripomogla pa jim je v spopolnjenje največ Ijub- ljanska Matlca, ki je izobrazila pod vodstvom mojstra g. Mateja Hubada najboijši pevski zbor ter izdala nebroj lepih skladb naSih prvovrstnih skla- dateljev. Zato nai Glasbena Matica Ijubljanska 2ivi! Po živahnem odobra- vanju ss je zahvalil predsednik pev- skega zbora Glasbene Matice g. Josip Prunk za izredno lep sprejem g. županu in navzočemu občinstvu. Pogreb umrlega g. Ferdinanda Gologranca, ki se je vršil v nedeljo popoldne na Okoliško pokopališče, je pokazal, kako. velike simpatije je uži- val pokojnik v vseh krogih naroda. Na grobu mu je govoril župan Oko- liške občine g. lirastnik, na zadnji poti so ga spremile požarne brambe iz Ga- berja in Vojnika pod vodstvom gosp Kovačiča, župana vojniškega, načelstvo Posojilnice v Celju, ravnatelistvo Del- ni5ke pivovarne v Laškem in nebrojna rnno^ica ljudstva od blizu in daleč. Mestno gledališče v Celju. V torek due 9. tin. gostuje ansambl mariborske- ga narodnega gledališča z najnoveišo Remčevo krnetsko igro »Užitkarji«, ka- teivi premijcra se jc vršila 5. tm. v Mariborn. Igra abonement. Olepševalno društvo v Celj» je na- sadilo pred dckliško meščansko šolo tri skupine vitkili brez, ki bodo krasile pra- zen prostor. names to lansko leto pose- <4\anih topol, katerc jc bolczen imičlla. Kino Gaberje. Peter Voss, tat miti- jono-v, tretja cpoha sc predvaja od tor- ka do petka. Deianje se vrši deiotna po roinaiiticnr in divni Bosni in Dalinaciji ter so naraivni posnetki Sarajeva, tur- škcga m cvropskega dela Dubrovnika in cirugih mcst izredno lepi. LJUDSKO VSEUČILIŠCE V CELJU Danes 8. tm. ne bo javnega pre- davanja. Pač pa bo jutri 9. trn. na- daljevanje srbsko- hrvaškega tečaja s konverzacjo ob že določenem času od 19 — 21 ure. Javna predavanja se za- časno obustavijo. Namesto njih bo ob pondeljkih tečaj za. fiziko (o. 10 ur) za sedaj po ena ura od 19V2 do 20V2 ure. Vodil bo ta tečaj v fizikalnem kabinetu MeSčanske deške šole g. rav- natelj Serajnik. Kdor se hoče vpisati v ta tečaj, naj se do 14. tm. oglasi pri zgoraj omenjenemu ravnatelju. Za uro se plača po I Din. Če se zadostno število oglasi, bo se začelo s tem te- čajem 15. tm. ob zgoraj označeni uri. Odbor. Plesne vaje sokolske se vršijo v sredo 10. t. m. v Narodnem domu ob pol 8. zvečer. Ker se bode ta dan sklepalo tudi glede ev. plesnega venčka, je žeieti zadovoljivega obiska. Prosvefa. Koncert Ijubljanske Glasbene Matice. V nabito polni veliki unionski dvorani je priredila ljubljanska Glas- bena Matica pevski koncert, ki je bil prava manifestaeija. Pevovodja g. Hubad je z znano vnemo izvabil iz zborov vse finese ter žel viharje aplavza. Občinstvo mu je poklonilo krasen lavorov venec, Predvsem nas je zani- mala Schwabova »Zdrava, Marija.« Temni glas solistke je ugajal. Skladbo je sprejelo občinstvo z navdušenjem. Izredni uspeh so dosegle Lajovčeve pesmi, najbolj »Bolest je kovač«. La- jovic je mojster, ki vpliva zelo na svoje sosedstvo. Vsled tega Försterjeva globoko zamišljena »Ljubica« ni učin- kovala tako kakor zasluži. Adamičeve pesmi so tako individuelno narodne, da so štiri zaporedoma mogoče preveč. Tudi te so nekoliko izgubile vsled Lajovčevth. Premrl in Krek imata sigurnoboljšeskladbe kakor »Zdravica« in »Tarn na vrtni gredi.« Premrlova »Zdravica« je plitva ter ne sodi na koncertni program, Krekova se odli- kuje po nenaravni deklamaciji. Mo- gočen vtis je napravil Kimovčev »Izgubljeni evet«, Devova »Svatba na poljani« je srčkana. — lirvatske in srbske (povečini narodne) so zelo učin- kovale. Naravnost impozanten pa je Mokranjčev »Kozar«, ki nam ga je podal g. pevovodja izredno fino, gotovo je ta skladba zahtevala mnogo časa za študij, a uspeh je bil velikanski. Mokranjčevi rukoveti so biseri naše zborove literature. Od Hubada spretno prirejeno »Gor čez jezero ...« je moral zbor ponoviti. Edini nedo- statek zbora je bil prešibek alt. — Koncert je naredil na občinstvo mogo- čen vtis ter naj bodo Ijubljanski gostje prepričani, da so nam vedno dobre- došli. Na svidenjel Slavko Osterc. Dnevna kronika. Umrl je v ncdeljo 7. tm. v i?marju pri Jelšah dolgoletni notar, bivši župan in član načcistva Posojilnice gosp. Vc- koslav Krajuc. Bil je vedno iskren na- rodnjak m naprcdnjak. Naj počiva v nii- 111! Cenjeni rodbini naše najiskreneje sožalje! Teharje. Neverjetno, kakih »kul- turnobojnih« sredstev se poslužujejo ljudje okoli Slov. Gospodarja v svrho hujskanja nevednega ljudstva napram Sokolstvu. V zadnji št. Slov. Gospo- darja piše n. pr, nek dopisnik: Sokol- ski dom so hoteli napraviti iz cerkve sv. Štefana! To je njih karakteristična, farizejsko zavita laž! Le oni sami so predlagali, da bi postal iz razruSene Štefanove cerkve društveni dom Orlov, a o drugem ne vemo ničesar. Res lepo! Čestitamo! Teharje. Letošnja Solska priredi- tev na praznik ,Treh kraljev nam bo ostala vsem živo v spominu. Nismo se nadejali, da nam utegnejo nuctiti naši nedolžni otročiči toüko zabave in toliko užitka. Ta dan je pa tudi po- kazal, da Se ni zamrl med našim liudstvom čut za dobro, blago in lju- bezen do naših malih. Precej velika dvorana pri Mastnaku je bila tokrat premala; prišli so kljub slabemu vre- menu poleg domačinov tudi ljudje iz sosednih krajev. Posebno nas je raz- veselilo pevsko društvo iz Ljubečne na čelu jim celokupno učiteljstvo. Pri- reditev nam je nudila res nekaj novega, a lepega. Na novo preurejena igra »Janko in Metka«, okoli 15 izvirno novih troglasnih pesmic, novo slikan oder itd. Ostanimo tudi v bodoče vsi na tej poti, na poti proti solncu in svetlobj! Visoka starost. V vasi Kubcžc v Crni gori je umrl te d'ni Bogdan Gjirra- ševič v visoki stairosti 116 let. Zapustil je 6 sinov in 6 heera, 4S vnukov in ve- liko števik) pravnukov. Ljudsko gibanje v Mariboru v letu 1922. V Mariboru je bilo 1922 rojenih 97S otrok: 515 dečkov, 463 deklic; u- ibrlo jih jc 689: 385 moškfli. 304 ženske. PoTočilo se je v Mariboru in okolici 420 parov, mnogo manj kot v prejšnjem lc- tu; to pa menda zaradi draginje in po- manjkanja stanovanj. Mriicev ie bilo i. 1922 mani zato, ker bolnica nt spreje- mala toliko bolnikov kot prejšnja leta. Nenavaden slučaj. Pri g. Florjanu Gajšek-u, trgovcu in posestniku, je povrgla krava skupaj zražčena dvoj- čka. Tele je imelo 2 glavi, 2 vrata, 2 normalna repa in samo 4 normalne noge, bilo ie pri plečah in hrbtu sku- paj zraščeno. Interesentl se opozarjajo na raz- glas delegacije ministrstva financ v Ljubljani §tev. 150/1 - A. IV. v »Urad- nem listu« 0 izžrebanju 4% prioritet- nega posojila lokalne železnice Ljub- ljana - Kamnik. t Franu Rajšterju 0 spomin. Bilo je v jeseni, ko so nas obiskali v ŠoStanju srbski seljaki. Izgovorjenih je bilo pri tej priliki več iskrenih na- pitnic. Iz družbe se počasi dvigne po- kojni Fran Rajšter, stopi k vratom in vzame iz žepa kredo. Navzoči, že več- krat iznenadeni po njegovih originalnih domislicah, so radovedno čakali, kaj da bo povedal. Rajšter je brez besed začel pisati s cirilico svoj podpis ter ! dejal : «Tako me je moj učitelj že pred ! 50 leti učil. Kdo bi si bil takrat mislil, da Vam born, dragi srbski seljaki, to kedaj lahko pokazal!» Že kot kmečki mladenič je torej pokojni kazal izredno zanimanje in gojil iskreno ljubezen za vse, kar je bilo slovensko in slovansko. Podpira! in utrjeval ga je v tem njegov sivolasi mozirski učitelj, ki je pri- prostega kmečkega fanta učil posebej, spoznavši njegovo nadarjenost in do- vzetnost. Brez denarnih sredstev ni mogel misliti na študiranje; da za- dovolji svoji podjetni naravi in vidi ter spozna svoje južne brate, zaČel je voziti «flose» v Bosno in Srbijo. Več- krat je pripovedovai svoje zanimive doživljaje ter jih oživljal s tistim svo- jim duhovitim in značilnim humorjem, s katerim se je vsem prikupil. Prido- bivši si s temi vožnjami z Iastno prid- nostjo nekoliko premoženja, je RajSter kot mlad in čvrst mož prišel v Šoštanj, kjer je v stranski ulici nakupil nek- danio zapuščeno malo Kravzovo pivo- varno, jo brž preuredil v čedno hišico, v katero je vpeljal svojo družico, dobil gostilniSko obrt in si s svojim pri- jetnim značajem in gostoljubnostjo pri- dobil v kratkem prebivalstvo. Kmalu smo ju tu spoznali kot narodno zaveden in odločen par, v ta- krat edini slovenski gostilni smo do- bili na razpolago prostore za naše se- stanke, tudi Čitalnica se je v kratkem preselila od Basista v Družmirju v nje- gov lokal. Rajšter se je takoj spočetka vsestransko udejstvoval, tako da je bil še kot mlad mož izvoljen za šoštanj- skega župana. Imel je izrazit cut za lepoto, skrbel je, da so izginile stare in nastale krasne nove stavbe, vedno je zidal in lepšal, aranžiral aleje, po- pravljal ceste in ulice, po njegovi za- slugi je dobil Šoštanj električno raz- svetljavo, moderno perišče in druge dragocene naprave, s katerimi si je pridobil hvaležnost vseh slojev. Da bi imela narodna društva svoj dom, je zidal po lastnih načrtih hotel, ki bi naj ustrezal vsem potrebam. Tu se je zbiral odslej ves slovenski živelj, tu so se delali načrti za narodni razvoj So- stanja, tu so se prestregale nakane nemčurjev, ki so hoteli z vsemi do- voljenimi in nedovoljenimi sredstvi spraviti občino v svoje roke ter se niso strašili niti najnemoralnejSih sred- stev v dosego svojih namenov. V prvi vrsti jim je bil Rajšter na poti. Z vso rafiniranostio so ga hoteli gmotno upro- pastiti ter ž njim vred slovensko občino. Deloma se jim je to posrečilo : občina je prišla po raznih goljufijah v nemške roke, Raj5ter pa v težek gospodarski položaj. Toda njegovega poguma, nje- gove energije niso mogli ubiti. «Nič bat. barka bo še na§a!» je bila nje- gova deviza in to geslo je bilo v Šoštanju splošno v vseh težkih pri- likah. «Nič bat!» je dejal Rajšter v svojih najtežjih časih, «vse so mi vzeli, moje glave ne !» In začel je znova s tisto svojo neupogljlvo energijo, ki so jo vsi občudovali. V njegovi osebi je bil poosebljen mož značaja, rodoljubja, odločnosti in dela. Polagoma se je do- delal do prejSnjih ugodnih razmer, samo občine ni bilo mogoče več rešiti; peza te bolesti ga je pekla najbolj. Ko je bojna vihra besnela po naših zemljah, smo imeli zopet pri njem svoje za- točišče, vanj smo gledali s trdno vero v skorajšnjo rešitev iz spon in stisk sužnosti in trpljenja. Ko je pri prevratu zapel boben in je občinski redar s slo- venskim trakom proglasil osvobojenje, je zopet izpregovorjena slovenska be- seda v narodno tako ogroženem Šo- štanju toli pretresla Frana Rajšterja, da ga je zadel mrtvoud. Od tedaj ni bil več prav trden. Kakor da bi ga bili klicali k sebi njegovi sobojevniki Noslie zaradU nj ibovih velikili prednosli PA1MA Kaucuk/ol- ^pelnikeyln pol- plaie Stran 4. NOVA DOB A« Stew 3. pokojni notar Kačič, Kolšek, župana in Košan, potem ko mu je bilo še dano gledati svobodo svojega ljubljenega naroda ... Vendar mu je bila še vsaka ura dragocena, bil je še poln načrtov in zato tako življenja željen. Neusah- Ijivo je gorela v njegovi iskreni, ple- meniti duši odkritosrčnost, nesebičnost in dobrota. Vsakemu je rad in dobro svetoval, za vsakega imel odprto srce in roke. Kot lesni trgovec je kupil za občino za malenkostno vsoto Pianino, iz katere dobavlja Šoštanj že nad 20 let ceneno kurivo. Za njim gredo njegova dobra dela ... Kakoršno življenje, taka smrt, je dejal marsikdo, ko se je razvedelo, da je mirno in lahko zasnul večno spa- nje moŽ, ki je izživel svoje življenje, namenjeno občni blaginji. Borba je bilo njegovo življenje, borbaza dosego ple- menitih ciljev in bramba zoper krivične napade; zmagale so njegove čednosti in vrline. K pogrebu so se strnile mno- žice iz celega Savinjskega Šaleškega okraja, prihiteli so dični Sokoli iz Slo- venjegagradca, Mozirja z zastavo, Pe- trovč, Št. PavJa, Žalca, Braslovč, Pol- zele, Velenja in Šoštanja. Gasilna dru- iz Velenja, Družmirja in Šoštanja, da mu izkažejo zadnjo počast. Pevci Ve- lenja in Šoštanja so pod vodstvom u- čitelja Miloša Tajnika cdpeli v srce se- gajoče žalostinke, od srca do J|src so Šle besede g. notarja župana Marinčeka: »Pogrebci! Dasi smo vedeli, da so od- ločeni Franju Rajšterju radi njegove bolezni in velike starosti samo še krat- ki dnevi, nas je vendar pretresla ža- iostna novica o njegovi smrti. Kako tudi ne? Saj bi bil dozorel na drevesu njegovega življenja še inarsikateri do* ber sad tudi za splošnost. Fran Rajšter je bil veljak, kakoršnih ni dosti. Bil je naš dolgoleten župan. Bil je takorekoč Romul, zidar našega mesta, katero je olepšal in razširil z več lepih poslopij. Bil je naš dolgoleten župan. Bil je vnet in odločen Slovenec tudi že tedai, ko je bilo to še težko, škodljivo in nevarno. Bil je vedno zvest prijatelj in radoda- ren podpornik narodnih društev. Pod njegovo gostoljubno streho so imela naša društva, kadar je bilo, svoje pri- bežališče. Pri njem se je ukrepalo in sklepalo, kar je bi!o potrebno v bran zatiranega in kasneje v poveličanje njemu tako dragega slovenstva. Po du- hu še mlad in prožen je bil zagovornik vsacega napredka. S kako gorečnostjo se je pridružil nameri, da se postavi Sokolski Dom, ki edini more zagoto- viti obstoj in razvoj Šoštanjskega So- kola. Ta načrt je podpiral, kakor in kolikor je mogel, denarno in z nasvetom. Brez njegove požrtovainosti in brez njegovih skušenj bo težje uresničiti to najbolj vročo žeijo našega Sokola. Ka- kor ni bilo pri njem drngače mogoČe, je pritrjeval tudi,da se zida novo pos- lopje za toliko potrebno meščansko So- so. Pri sestanku stariSev in davkopla- čevalcev, ki je bil sklican v ta namen, je prepričevalno povdarja! potrebo pro svete našega naroda po meščanski so- li in obljubil izdatno pomoč. Fran Raj- šter je prišel v Šoštanj s kmetov. Tu- kaj pa ni zatajil, kakor toliko drugih, radi svoje sebičnosti svojega rodu in svojega jezika, ampak je ostal stano- vitno Slovenec. V priznanje zaslug, ki. si jih je Fran Rajšter nabral za mesto Šoštanj, ga je mestna občina sogiasno izvolila za svojega častnega meščana. To malo plačilo njegovega truda in njegovih skrbij je bilo še pravočasno. Žal, da se slovesne izročitve diplome častnega meščanstva ni mogel več ve- seliti, kakor bi bilo želeti. Ko mu je prineslo odposlanstvo občine to najvišje odlikovanje, se je že poslavljal od po- svetnega. Fran Rajšter, Tvoje krepko telo pogreznemo v domačo zemljo, katero si tako ljubil, ko je bila še ponižana, za- ničevana in zatirana. Mej nami pa o- stanejo Tvoja dobra dela, daseponjih vzgledujemo in jih posnemamo. V i- menu mestne občine Šoštanj in v i- menu vseh narodnih društev, zlasti pa Tvojega ljubljenca: Šoštanjskega So- kola se Ti zahvalim za Tvoja dobra dela in za Tvoje dobre namene, Ti o- betam, da Te ne pozabimo, da se bo- mo ravnali po Tvoiem zgledu in Ti kličem na poti, ki Te odpelje prehitro od nas, Zdravo! Pogrebci! Obrišimo solze za Franom Rajšterjem in skle- nimo, da pomnik postavimo mu tak, da slednji skuša bitt mu enak I« Izdaja In tiska: Zvezna tiskarna v Celju. Odgovorni urednik: Lie. Edvard Slmnic. Kočtja dvovprežna, še dobro ohranjena, se proda. Hugo Bien, Braslovče. 3—2 PisipnišSa moč l kontoristinja, zmožna slovenskega,. nem- škega in srbohrvatskega jezika vgovoru in pisavi, strojepisja, stenografije in pisarni- ških del, se sprejme. Reflektira se samo na dobro moč. Ponudbe z sliko je vposlati na: Tovarna zlatnine Gate; & Comp. Celje. Lepo posestvo se odda v zakup na dolga leta. Poizve se pri Pirc-u, Ljubečno št. 16, Celje. 10 3-3 Objava. 6 33 Produktivna čevljarska zadruga vojnih invajljdov v Cclju je v likvidaciji. Eventu- elni upniki se naj tekom 8 dni zglasijo. FpostODoIjna javna dražba se vrSi dne 13. jan. 1923 ob 9. uri dop. Prodalo se bo pohištvo, obleka, perilo in razna posoda. Gregorčičeva ulica 3, spodaj levo. 28 1 Klobuke kakor tudi moško, žensko Sn otročjo konfekdjo, razno perilo. pleteno in modno blago, kuplte v velikanski izbiri in po naj- ntžjih cenah. samo v veletrgovinl R. Sfermecki, Celje. Pvosfovoljna javna dražba se vrši vsled razpusta gospodarstva v nedeljo dne 14. tm. v Medlogu St. 14 (Forsthof), občina okolica Celje. Pro- dala se bode 1 polkrvna kobila lipičanka 10 Y2 leta stara, izvrstna za ekvipažo in jahanje, 1 polnokrvni vranec (pastuh), 11/2 leta star, 1 kobila za gospodarstvo poltežka, približno 12 let stara, 1 tež- ki, zelo močari 7 1/2 star konj, 3 izvrst- ne molzne krave (Pinzgauer - Alganer) ena s teletorn ter 7 hi vina iz lastne- 12 ga vinograda Sabljak. 3—2 Splofta organizactja Vojcih ittValidoi) Utf in sirot n SloVcnsKo ozetnlj«, {joferjcnfšfVo V (eljc vabi vse tovariše in tovarišice vojne invalide, vdove in sirote na redni obeni zbor ki se vrši v nedeljo dne 14. tm. 1923 ob 9. uri v prostorih hotela Skobeme na Ljubljanski cesti v Celju, s sledeclm dnevnim redom. 1. Poročilo predsednika, tajnika in blagajnika. 2. Poročilo delegatov Oblastnega o^bora iz Ljubljane. 4. Volitev novega odbora. 4. Raznoterosti. Z ozirom na resne case v katerih se sedaj nahajamo, prosimo polnošte- vilne udeležbe. Podružnica,-pošljite po možnosti svoje delegate! ODBOR. Komercijalni uodja, knjigouodja z večletno prakso v večjih industrijskih obratih želi mesta. v sličnem podjetju. Nastop mogoč s 1. februarjem 1923 23 Ponudbe na upravništvo Nove Dube. 2—1 Kupi se suhe borove deske od 20 mm in 50 mm suhe smrekove deske in to prima. Ponudbe na: Weisbacher, lesna ind. družba, Ljubljana, Dunajska c. 66. 3-3 Hiša 113 pp^onsiji m ohstoječa iz 4 stanovanj, električna razsvet- Ijava, pri glavni cesti, 10 minut od mesta Celja. Zraven je 1 ali tri njive, kakor je kupcu ugodneje ter gospodaisko poslopje. Zelo pripravna za obrtnika. Proda se po ugodni ceni. Več se izve pri Jos. Verbnik, tesarski mojster, Celje-uaberje štev. 134. SALAME prve vrste nova roba povsem zrela se dobivs povsod! 1. hpv. fvopnica salant, suhcfla mesa in mosti M. Bswilovic sinoui, d. d. P--^""m|a. BSESaSESEk,...... ELJN dpužba za BlebtFOfehnično industrijo d. z o. z. ELalBB ocadi eflektrSčne centraie in omrežja; ¦TBSa* prolzvaja in dobavlja vsc efiöktriöne stroje in EbBISb eJektcotehntčne aparate In izdelke; KTSSar« projektira bicezpdačno vse nappave in obrate. BwHBoI ki so v svexi at eKefetriko. 139J 25_i3 TehniCne pisarne in zaloge: Ljubljana, Dunajska cesta, MariS>ort Vetrinjska ul. 11. Falača LJnblJ. kredltne banke. Ay^^urui-ru-jnivAiun-'-'-'Linjcvu*Viriru- "- ¦ =« REUMATIZMA j'S?"-" Bolovi u udovima i zglobovima, otečeni zglobovi, zakržavljene ruke i noge, trzanie i probadanje u raznim dijelovima tijela, pa čak in slabost očiju jesu posljedice reumatičnih i gihtičkih bolesti. Nudim Vam fedno naravno sredstvo za lliečenje! Nije to univerzalna medicina, nego lijek, kakvoga je dobra majka Priroaa darovala Svakomejednabezplatnaproba. bolesnom «ovjecanstvu. Svakome jedna be.platna proba. 21 Pišite mi odmah, pa ču Vam poslati svoje sredstvo i moju poučnu radnju posve bes- platno. I vi čete postati moj zahvalni pristaša. Ekspedicija OPERN APOTHEKE, BUDAPEST VI. Odio tor, 91 'ZSffiSffiMWüW *&fiZtfiä*ttWt&* X8d?m: ZAHVALA. V dnevih neizmerne žalosti vsled nenadomestne izgube našega predobrega so- proga, očeta, starege očeta, brata, svaka, tasta in strica, gospoda «FERDIMANDA GOLOGRANC slavbenlka, posesinlKa, pod žu pa no ltd. došlo nam je od vseh strani toliko globokega sočutja, da se moremo le tem potom najsrČnejSe zahvaliti. Zahvalo izrekamo predvsem cast, duhovščini od blizu in daleč, oo. kapucinom in lazaristom, prost, gasilnim društvom Gabtrje in Vojnik za častno spremstvo ter vsem drugim mnogoštevilnim udeležencem, ki so spremill pokojnega na zadnji poti, končno vsem darovalcem prekrasnih vencev. Posebej se zahvalimo županu občine okol. Celie g- Hrastniku za njegove poslovilne besede ter vsem prijateljem in znancem za tolažbo v času njegove bolezni. GABERJE- CELJE, dne 8. Jan. 1923, ŽalUJOČi OStalt. raw M.G.S ]