p«-zs Pedagoški Letopis 1901. (T-^ ^ Na svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. I. zvezek. Up© dil a H. SCHREINER in V. BEŽEK. V iiJUfiliJA^Jl. JVatisnila Katoliška Tiskarna 1902. 1901. <2__ff>i_9 G a jSTa svetlo daje Slovenska Šolska Matica v Ljubljani. _ gSOfeg I. zvezek. --SS0®>-- Uredila H. SCHREINER in V. BEŽEK. V Irjubljani. JVatisnila Katoliška Tiskarna. 1902. H//, f PREDGOVOR. //(cd sredstva, 5 katerimi bode i skušala Slov. Šolska Matica doseči svoj namen, spada tudi izdajanje Pedagoškega Letopisa. Le-ta bode nudil sliko pedagoških ved, kakor so se razvijale in se razvijajo; opozarjal bode na pedagoška vprašanja, ki so na dnevnem redu, ter seznanjal čitatelje z dotičnim slovstvom, iz katerega se o onih vprašanjih lahko natančneje pouče. ,,Letopis" bode torej slovenskim učiteljem in vzgojiteljem kažipot in svetovalec pri nadaljnjem izobraževanju ter jim bode na tak način pomagal, da bodo lahko napredovali ter se povzpevali na višino pedagoške vede. Obenem bo Pedagoški Letopis podajal sliko slovenskega šolstva, kažoč njega razvitek in napredek Vsebina bo v Letopisu tako-le razvrščena : I. Pedagoško slovstvo. a) Zgodovina pedagogike, obča pedagogika in po- možne vede; b) verouk; c) slovenski jezikovni pouk; č) nemščina kot drugi deželni jezik ; d) francoščina, angleščina in italijanščina; e) latinščina in grščina; f) spisi za mladino; g) matematika ; h) prirodopis ; i) prirodoslovje; j) zemljepis; k) zgodovina; l) čitanje in pisanje; m) nazorni nauk; n) petje; o) risanje; p) telovadba; r) ženska ročna dela; s) stenografija. II. Ras. prave o važnejših dnevnih pedagoških vprašanjih. III. Statistika in zgodovina slovenskih šol. IV. Teme in teze pedagoških poročil o priliki uradnih in društvenih učiteljskih skupščin. V. Poročilo o delovanju Slov. Šolske Matice. VI. Imenik društvenikov. Žal, da nam ne bo možno, vsaj is početka ne, poročati vsako leto o vsaki zgoraj navedenih točk; za to imamo premalo prostora v Letopisu Skrb pa nas bode, da pridejo v kratkem vse točke na vrsto Važnejše točke pridejo večkrat na vrsto; sploh se bodo poročila nadaljevala, kjer in kadar bo potrebno. Daj Bog, da bi dosegli, kar nameravamo, da bi se nam posrečilo, pridobiti si naklonjenost in podporo celokupnega slovenskega učiteljstva, da bi z združenimi močmi povzdignili pedagoško slovstvo in s pomočjo le-tega tudi naše šolstvo in sploh prosveto našega naroda. o- in trirasrednicah (štiriletni kolobar). Popotnik, 1880. 6. Metodiškega obdelovanja posameznih delov prirodo-slovne tvarine se je marljivo udeleževalo največ nižješolsko učiteljstvo. a) Prirodoslovne črtice in Poučne izglede is prirodo-slovja je podal Tomaž Romih v Popotniku (1880—1881). Žal, da jako spretni strokovnjak ni nadaljeval pričetega dela. b) Najvažnejši poskusi v pojasnjenje prirodoslovnih beril //., III, IV. čitanke. Ernest Slane. Popotnik, 1895. Obdelani so v tem spisu ti-le predmeti: Razširjanje toplote, toplomer, zrak, kislec, dušeč, zračni tlak, pumpa sesaljka, voda, kuhanje, hlapenje, občujoče posode, plavanje, svetloba, mavrica, magnetizem, elektrika torna in tična, elektromagnet. c) O rabi navorja. France Hauptmann. Popotnik, 1886. d) Krajše metodiške razprave je priobčilo več učiteljev v Popotniku, n. pr : O ogljenčevem okisu Miha Kokot (1880), o goreči vodi Jos. Lasbaher (1884), o parnem stroju V. Pulko (1899) itd. To je kratek pregled slovenskega prirodoslovnega slovstva. Trditi, da je popoln, si ne upamo; niso nam bili vsi viri na razpolaganje. Ako pa pomislimo, da je to plod izza zadnjih petindvajset let, nas z zadovoljnostjo navdaja misel, da smo učinili v skromnih svojih razmerah v tej stroki več, nego smo se mogli sami nadejati Razen vladno odobrenih šolskih knjig imamo deloma v poljudno-znanstveni, deloma v metodiški obliki obdelano kemijo in pa vso fiziko razen mehanike. Želeti bi bilo, da se tudi ta nedostatek kmalu popolni. 7. O ličilih. Jako na slabem smo pa glede na učila za prirodoslovni pouk v nižjih šolah. Vse kar smo doslej učinili, je to, da je dr. Tomaž Romih v sporazumljenju s tvrdko dr. Houdek & Hervert v Pragi 1. 1890. poslovenil nje mali cenik pod naslovom: „Prvi slovenski popis fizikalnih aparatov s podobami, cenami ter z navodom, kako jih rabiti", ter da je ta tvrdka dala na razpolaganje manjšo in večjo zbirko fizikalnih aparatov po znižani ceni šolam po Slovenskem. Toda nekaj vendar lahko še dodenemo! Ne smemo namreč prezreti, da nekateri učitelji store v tem predmetu več nego svojo dolžnost, da si n. pr. sami izdelujejo priprave za poskuse v mehaniki, elektriki itd. ali pa si jih celo na svoje stroške naročajo pri domačih obrtnikih.1) Dalje je znano, da je slovensko učiteljstvo domačemu šolstvu v prospeh uprizorilo več razstav za učila. n. pr. troje deželnih v Gorici I. 1875., 1884. in 1894. in enov 1. 1893. na c. kr. učiteljišču v Mariboru za velik del Spodnjega Stajerja pod vodstvom neumorno delavnega ravnatelja H. Schreinerja. Učila za prirodoslovni pouk so bila posebno na razstavi v Mariboru dobro zastopana, večinoma po izdelkih učiteljskih rok. Naposled je omeniti, da je slovensko učiteljstvo storilo znamenit korak v prospeh učilstva sploh, ko je ustanovila 1. 1898. „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" v Ljubljani v proslavo in spomin plodonosnega 501etnega vladanja Njega veličanstva cesarja Francav Jožefa po predlogu ljubljanskega učitelja Jakoba Dimnika „S o I s k i Muzej slovenskega in istrskohrvatskega učiteljstv a". Koliko je „Muzej" doslej napredoval, poročevalcu ni znano; nadejati pa se je, da naše učiteljstvo in šoli prijazni krogi z vztrajnim in vzajemnim naporom častno rešijo prevažno nalogo, in da bo v „Muzeju'' sčasoma dostojno zastopana tudi prirodo-slovna stroka. Doslej so pač naše ljudske šole izvečine slabo preskrbljene z učili za prirodoslovni pouk; jedva glešta vsaka toplomer in tlakomer. Vzrokov tej neveseli prikazni je mnogo. Prvič nam nedo-staje izdelovalca ali vsaj založnika fizikalnih in kemijskih priprav na domačih tleh, dasi bi bilo dela in zaslužka dovolj, ako bi se blizu 800 ljudskih in nekaj srednjih šol združilo na podporo poštenega domačega podjetnika. Toda česar doma ni, se dobi drugod. Drugič je tega krivo učiteljstvo samo, ki se premalo briga za nabavo prirodoslovnih učil, bodisi, da važnost prirodoslov-nega pouka prenizko ceni, ali da sploh nima zanimanja za ta predmet. Trde besede, a potrebne! Kajti čujte! Na Romihov poziv si je naročila do 1. 1895. ena sama šola v Slov. Stajerju aparatov pri dr. Houdku in Hervertu v Pragi. Ali si nekatere šole naročajo drugod kaj, nam ni znano. Omenili smo zgoraj, kako se dejanski trudijo nekateri učitelji; toda teh učiteljev je le malo, a bili bi lahko vsem drugim v zgled. Tretjič pa moramo takoj, da ne bomo delali krivice učiteljem, ožigosati malomarnost krajnih šolskih svetov. Od učitelja se ne more zahtevati, da bi na svoje stroške kupoval potrebna učila. To je dolžnost onih, katerih je šola. Je nekaj častnih ') Nekateri učitelji so razstavili svoje izdelke na deželnih razstavah v Gradcu 1. 1S80. in 1890. ter so jih potem izročili c kr. deželnemu šolskemu svetu v razpolago. Nekaj teh aparatov je dobilo v dar c. kr. učiteljišče v Gradcu. Med izdelovalci je troje slovenskih učiteljev. izjem, a silno malo. Velika večina krajnih šolskih svetov v svoji zanikarnosti nima niti pojma o važnosti učil, da, med njimi so celo očitni nasprotniki šole! Mnogim šolskim občinam pa žalibog res nedostaje gmotnih sredstev; kajti med njimi so tudi take, ki sicer naroče učila, a ostanejo na dolgu. V omenjenih slučajih pripade učitelju težka naloga, pridobivati šoli prijateljev, ude krajnih šolskih svetov izpodbujati, nevedneže poučevati, jim pojasnjevati, da šola brez učil je kakor kmet brez kmetijskega, rokodelec brez rokodelskega orodja. S potrpežljivim, a vztrajnim dreganjem se doseže marsikaj, če ne več, vsaj to, dav se določi majhen vsakoleten znesek v popolnitev učil. Na Štajerskem so okrajni šolski sveti to naravnost za-ukazali podrejenim šolskim občinam.') Kako je s prirocloslovnim poukom po slovenskih pokrajinah ? — Dasi je že Komenskv skoro pred tristo leti zahteval realistiškega pouka, so začeli v Avstriji še le za Marije Terezije sprejemati nekaj prirodoznanskih beril v šolsko čitanko (Felbiger, 1774). — Kranjski, deželni zbor je dne 6. aprila I. 1848. po poročilu in predlogu dr. Bleiweisa sklenil peticijo za primerno razmnožitev narodnih šol, ustanovitev dekliških šol, uvedenje koristnih strok v ljudsko šolo (n. pr. pri-rodopisa, poljedelstva, zdravilstva itd.2) — Tudi Slomšek je v Drobtinicah izrecno naglašal važnost naravoslovnega pouka. Ponašamo se torej z dvema veljavnima narodnjakoma naprednega mišljenja, ki sta oba zahtevala uvedenje realistiškega pouka v nižje šole. Pri vsem tem se sme reči, da prirodoslovnega pouka v šolah po Slovenskem ni bilo pred 1. 1869., ko je državni šolski zakon provzročil velik prevrat. Splošno obvezno šolanje in uvedenje prirodoslovnega pouka sta temeljna kamena v avstrijskem šolstvu, katera je položil omenjeni zakon. A tudi potem, ko je prirodoslovje zavzelo zakonitim potem mesto med učnimi predmeti, je ostalo še dolgo časa le na papirju, in v istini se je prirodoslovni pouk razširjal počasi, silno počasi. Novi šolski zakon je sicer stopil na videz takoj v veljavo, a v bistvu se ni dala kar črez noč stara šola preustrojiti v novo. Starejšim učiteljem je delala preosnova težave; treba je bilo novega učiteljskega zaroda, izobraženega na novo ustanovljenih učiteljiščih, in poskrbeti je bilo notranjo šolsko opravo in potrebna učila. *) Glede učil vsake vrste posreduje „PernianenteLehrmittelausstellung" v Gradcu, Sackstrasse 16. Nje četrtletna izvestja „Lehr- und Lehrmittel-Magazin" stanejo na leto K 2 40. a) Apih, Slovenci, str. 80. Še le tedaj, ko je prebolel neizogibne prehodne bolečine; je polagoma uspeval prirodoslovni pouk, in tako imamo dandanes šole, ki ga skrbno goje. Da prirodoslovna stroka še ni povsod na oni stopnji, ki jo zahtevata zakon in blaginja naroda, tega so vzrok krajevne in druge razmere. Že zgoraj smo omenili, da je nedostajanje učil velika ovira uspešnemu prirodoslovnemu pouku; še bolj žalostno, a resnično je pa to, da so tudi šole, ki imajo sicer nekaj učil, a ta leže neporabljena, lepo spravljena v omari ali pa tudi zaprašena v kakem kotu. Jako neugodno vpliva na razvoj pri-rodoslovnega pouka neredni šolski poset vobče in pa tista poletenska oprostitev učencev zadnjih šolskih let v kronovinah z osemletnim šolanjem; na ta način se odtegujejo pouku učenci baš v oni starosti, ko bi bili sposobnejši, razumevati prirodo-slovne nauke. Takisto v kronovinah s šestletnim šolanjem, kamor žalibog spada večina Slovencev, ni pričakovati onega uspeha, ki e možen pri rednem osemletnem šolanju. Kako pa je s prirodoslovnim poukom po šolah s tujim učnim jezikom, v katere love in tlačijo tudi trdo slovenske otroke, in pa na dvojezičnih šolah, kjer se naši učenci še le prične učiti novega učnega jezika, o tem izreka pedagogika uničujočo sodbo! Zvršujoč te kratke črtice, poživljamo vse poklicane kroge, osobito slovensko učiteljstvo na neumorno, skupno delovanje v prid realistiške izobrazbe, brez katere si dandanes noben narod ne more zagotoviti obstanka. Kjer se je prirodoznanski pouk v nižje šole uvedel že pred sto leti ali še prej, kakor n. pr. na Pruskem, tam se prebivalstvu ni bati za bodočnost. Učiteljstvo pa, kateremu je izročena izobrazba narodovih mas, delaj z zavestjo, da si steka največje zasluge za svoj narod baš s tem, da kar najintenzivnejše goji njega realistiško izobrazbo. Razen zgoraj navedenega slovstva priporočamo še sledeča dela: Dr. E. Netolicska, Die Naturlehre fiir den Unterricht in den hiiheren Classen der Volksschulen. Wien, Pichlers Witwe und Sohn. 24. Aufl. 1897. 80 h. — Experimentierkunde. 2. Aufl.. umgearbeitet von Konrad Kraus 1893. Ibid. K 2'40. — Dr. K. Rosenberg, Experimentierbucli fiir den Elementar-unterricht in der Naturlehre. Mit besonderer Beriicksichtigung der Bediirfnisse der osterreichischen Biirgerschulen und im Anschluss an Swoboda-Mayer's Naturlehre fiir Biirgerschulen. Wien, Holder. 3 Theile. 1898—1900. I. Th. K V40. — II. Th. K 1'80. — IV. Probst, Lehrplanskisse einer Naturkunde nach Lebensgemeinschaften. Auf Grundlage der Naturkunde von Paitheit u. Probst. Dessau, Kahle. 1899. 72 h. Opozarjamo tudi na izvrstno zbirko stenskih slik: Physikalische IVandbilder, 20 Tafeln zur Veranschaulichung der Hauptlehren der Physik u. deren Anwendung im praktischen Leben. Kari Jansky, Tabor. Vsa zbirka velja 24 K, posamezna slika K 1-40. Ocenil je zbirko poročevalec v zborniku „Lehr-u. Lernmittel-Magazin" v 2. štev. 1. 1900. d) Prostoročno risanje. i 'Jožef Schmoranser) Pred več nego sto leti je oče moderne pedagogike Pesta-lozzi izrekel te - le besede: „Narava otroku ne da črt, ampak mu da le reči, in črte se mu morajo dati le zato, da reči prav vidi; toda ne smemo mu vzeti reči, da bi videl le črte." Te besede merijo na pouk v risanju v ljudski šoli. Nenavadno jasno izražajo načelo prirodnosti. Človek bi sodil, da se je na temelju tega obče priznanega in splošno veljavnega načela pouk v risanju tudi razvijal v tem smislu. Ali ravno nasprotno se je zgodilo. Po preteku sto let smo srečno dospeli tja, da smo otrokom vzeli reči in jih počeli pitati s samimi črtami ter jih nesposobne storili za naziranje narave; z drugimi besedami: ne, da bi učencem odpirali pot v naravo, smo jih popolnoma zamrežili v linearni ornament; le-ta je postal alfa in omega vsega našega javnega pouka v risanju. Najbolj čudno pa je to, da je provzročil Pestalozzi sam — sicer pa še bolj njegovi neposredni učenci in nasledniki — ono krivo smer, na katero je krenil ves javni risarski pouk, in sicer s tem, da je risanje zaradi koncentracije zvezal z oblikoslovjem. Ta zveza obstoji še dandanes in je zlasti vzrok, da so se Pestalozzijeve ideje povse napačno umele, in da smo dospeli do ravno nasprotnih uspehov, nego si jih je želel Pestalozzi. Ta resnica nam postane jasna, ako si nekoliko ogledamo razvoj v metodiki risarskega pouka. To je namen naslednjih vrst. Toda da se sporazumimo: ne nameravam napisati zgodovine risanja v javnem pouku — vse to je bolje in obširneje razloženo v špecijalnih metodikah in zgodovinah (prim. Boldt, Lehrbuch des Zeichenunterrichts; Prix, Geschichte des Zeichen-unterrichts i. dr.) — posežem marveč nekoliko globlje in poskusim razmotriti one vzroke, ki so dali povod raznim metodam in razvoju risanja sploh. Pri tem po možnosti ocenim razne metode po njih vrednosti in porabnosti. Na posamezna dela se ne bom mogel ozirati, ampak samo na temeljna. Smoter naš pa bode, ustanoviti si trdno stališče, raz katero nam bo pozneje možno, presojati v našo stroko spadajoča dela. Za Pestalozzija in še dolgo za njim ni bilo ni govora o splošnem pouku v risanju. Risali so pač tudi že pred Pestalozzijem po šolah —• seveda ne po ljudskih — a risali so le tisti učenci, ki so bili za to posebno nadarjeni. Splošno mnenje je bilo tačas, da se morejo le oni, ki so umetniško nadarjeni, naučiti risati. O tem so še dandanes jako mnogi uverjeni, da, večina ljudi sodi tako. In vendar je to mnenje vsaj do neke meje napačno, kakor sta prepričevalno dokazala Flinzer') in Lange'1) in je bil spoznal že tudi Pestalozzi. Vsakdo seveda ne more postati umetnik — zato je treba brez ugovora posebne nadarjenosti — niti ni potrebno, da bi bil vsakdo risarski umetnik; potrebno pa je, da se vsakdo vsestransko, harmonsko razvije, da se izobrazi torej tudi njegov estetiški čut. Podlaga za to izobrazbo pa je zlasti risarski pouk, in zaradi tega je postavil Pestalozzi risanje v zvezi z nazornim naukom v središče vsega pouka. Metoda, po kateri so do Pestalozzija po šolah izključno poučevali risanje, je bilo enostavno posnemanje predlog. Ta metoda se je | ozneje še večkrat vrnila v šole in je še sedaj mnogo v rabi. Zato moramo o njej podrobneje izpregovoriti. Za učitelja je pripravna, ker mu ne nalaga baš preveč dela, vredna pa ni dosti za prosto risanje. Nekaj smisla ima samo tedaj, ako učenci rišejo v povečani ali pomanjšani meri, ker si pri tem kolikor toliko urijo oko; ne zaleže pa dosti, ako prerisujejo v isti velikosti. Tako prerisovanje učence prerado zapelje, da se skrivaj poprimejo nepoštenih sredstev, atto jih učitelj posebno strogo in neprenehoma ne nadzira, a jih niti ne utegne, ako jih je večje število. Dalje je bistvo in smoter risanja, da se telesnost treh razsežnosti prenese na planost dveh razsežnosti. To pa je vse kaj druzega nego s planega prenašati na piano. Kdor se hoče naučiti, risati telesa na planem, se mora najprej navaditi telesa prav videti. Tej spretnosti se pa pri posnemanju predlog nikakor ne priuči, pač pa se navadi shematizovati, in če takega risarja postaviš v naravo češ, da naj po njej riše, ti prav pošteno obsedi, ako ni slučajno rojen umetnik. Vem, da so do zadnjih časov poučevali po tem načinu po vseh višjih umetniških šolah, akademijah itd., in morebiti se še zdaj kje tako postopa, in res se je nebroj umetnikov vzgojil po tej metodi; toda to so bili ravno izredno nadarjeni, pravi, rojeni umetniki, ki so navzlic vsem krivim potom dosegli svoj smoter Ker je kriva metoda bila toliko časa v rabi, to še torej nikakor ni dokaz njene vrednosti. Tudi akademije niso nezmotljive; saj so tudi svoje dni, ') Flinzer, Lehrbueh des Zeichenunterrichts. 3) Lange, Die kiinstlerische Erziehung der deutschen Jugend. tako pripoveduje Schnorr, na dunajski akademiji morali pri risanju moškega akta narisati lepe grške kodre, pa naj je imel original gladke ali kodraste ali ščetinaste lase. No, dandanes so pač vse večje in boljše akademije docela opustile preriso-vanje predlog ter so uvedle zgolj risanje po naravi. In vendar so bile akademijam vse drugačne predloge na razpolaganje nego pa našim srednjim in ljudskim šolam, namreč večinoma izvirne risbe mojstrov-umetnikov, ne pa slabe litografije, po katerih učenci srednjih in ljudskih šol prerisujejo. Koliko uspeha ima tako prerisovanje? Nikakor ne trdim, da bi bile predloge odveč, ne, nego vsaka risalnica naj bi imela zbirko predlog v vseh tehnikah, — seveda le vzornih — a ne za prerisovanje, temveč za to, da učenec na njih vidi, kako mu je delati v tej ali oni tehniki s poljubnim materijalom, ker sam iz sebe tega ne more vedeti, videti pa mora nekje. Učitelj načeloma ne sme risati v učenčevi risbi; da mu le na robu pokaže, ne zadošča; z besedo povedati se tudi ne da. Zato so dobre predloge potrebne. Kako nedostatno je mehansko prerisovanje predlog za izobrazbo estetiškega čuta, je Pestalozzi bistro spoznal, in zategadelj je toliko poudarjal važnost risanja po naravi. Kot glavni namen pouka v risanju je smatral Pestalozzi — in to je najvažnejši del njegovih idej — zbujanje in izobraževanje „proste, samostojno delujoče sile" ali — kakor jo je še nazival — „umetniške sile", katera je po njegovih mislih prirojena vsakemu človeku (umetelni nagon). Da bi ta namen dosegel, je zahteval Pestalozzi, naj učenci iz matematiških oblik samostojno ustvarjajo razne podobe. Da naj bi učenci rišoč tako delali, tega ne moremo odobravati; iz poznejšega razmotrovanja se uverimo, da je le napačno razumevanje Pestalozzijevih misli moglo risanje dovesti na današnjo stopnjo pretežno geometrijske metode; toda kdor prav razume vse Pestalozzijeve zahteve, jih kaj lahko v sklad spravi z risanjem po naravi. Ker Pestalozzi sam ni bil risar, si je priskrbel pomočnika, ki mu naj bi bil pomagal pri sestavljanju metode. Ta pomočnik —- znani sotrudnik Pestalozzijev Bul.5 — pa nikakor ni mogel pojmiti visokih misli svojega mojstra, temuč se je oprijel le nebistvenosti, in to, kar je smatral Pestalozzi za predvajo v risanju, ki je neizogibna, da si učenec pridobi potrebno ročno spretnost in orijentacijo v prostoru, to se je BulJu zdelo bistvo risarskega pouka. Dočim je Pestalozzi menil, da naj se otroci priuče matematiškim oblikam na naravnih tvorih, je Buti te matematiške oblike vzel za podlago risanja. To je bila prva stopinja na zmotno pot. Za Pestalozzijem je njegov učenec Ramsauer zelo vplival na razvoj risarske metode. R. je prvi zahteval, naj učitelj riše na tablo pred učenci- Ta metoda se še sedaj sploh priporoča, tudi v uradnih navodilih, češ, da zbuja učencu zanimanje, ko vidi, kako risba polagoma nastaja, in da nestrpno pričakuje in ugiblje, kaj neki bode iz tega To me vedno spominja ilustracije v nekem šaljivem listu, kažoče, kako potujoč brzorisec riše pred občinstvom, in vse ugiblje, kaj bo. „Aha, pokrajina z vzhajajočim mesecem!" — „Ne, vojska!" — „No, zdaj pa je vse kaj drugega!" A kaj kaže izgotovljena risba? Dva ali tri dečke pod vplivom prve smodke, izza plota pa se prikaže plešasta glava strogo gledajočega učitelja s palico v roki. Tako si menda pr.dstavljajo zagovorniki te metode živo zanimanje učencev. Iz lastne izkušnje smelo trdim, da to zanimanje bolj bistvuje v domišljiji nego v istini. Pa da bi tudi bilo, sezimo stvari do dna in poglejmo, koliko pozitivne koristi ima učenec od omenjenega postopanja. Vsakdo mi prizna, da morem le tedaj pravilno narisati predmet, ako natančno poznam njegovo razmerje in lego posameznih delov med sabo in z ozirom na celoto — ako imam, kakor pravijo, čut za razmerje. Čut za razmerje je torej bistvena podlaga vsemu risanju, in zato je prva zadača dobrega risarskega pouka, ta čut takoj od početka neprestano gojiti. Razmerje pa morem videti le na celoti. Doseže-li torej učenec kdaj čut za razmerje, ako nima nikdar prilike, da bi videl to razmerje, katero nastane še le v hipu, ko je risba završena? To vprašanje moramo odločno zanikati, in s tem je že obsojena tista metoda. Obsoja pa se tudi z druzega stališča. Višnji smoter vsakega pouka je, učenca usposobiti za samostojno delovanje. Jasno pa je, da z omenjenim postopanjem tega smotra ne dosežemo; torej one metode nikakor ne moremo odobravati. Nasprotno, učenec mora vedno znati, kaj ima storiti, si mora biti v s vesti, kako mu je postopati in zakaj ravno tako in ne drugače. Ako že nastane potreba, da učitelj riše na tablo pred učenci, bodisi, ker je risba zapletena, ali ker jim hoče kaj posebnega pokazati, tedaj naj ima na drugi tabli izgotovljeno podobo, na katero naj pri risanju vedno in vedno opozarja. Povsem novo pot je ubral Peter Schmidt, zahtevajoč, naj učenci takoj od kraja rišejo po naravi in sicer po po-samnih modelih, ki se dado razstaviti v manjše dele. Schmidta lahko imenujemo očeta perspektivnega risanja po posamnih modelih ali perspektivne metode, ki se v Nemcih goji še dandanes, če tudi ne s Schmidtovimi modeli — glavni nje zastopnik je Stuhlmann v Hamburgu — in ki prodira že tudi pri nas. Celo nasprotno metodo pa je uvedel Karol Ludovik Franke, namreč skupno risanje po velikem modelu; le-to so pri nas do zadnjega časa skoro izključno gojili, in bila je tudi uradno zapovedana. Priznam, da nisem nikdar mogel pojmiti upravičenosti skupnega risanja. Ako postavim model pred vse učence za skupni pouk, pač ne morem razviti na njem perspektivnih zakonov tako, da bi bilo hkrati za vse učence prav, ker vsak učenec s svojega sedeža model drugače vidi. Veliko primerneje je vsekakor, da ima vsak učenec mali svoj model pred sabo, a vsi učenci imajo isti lik enako postavljen. IVeis-haupt') sicer trdi, da pri malih modelih ne vidimo perspektivnih razmerij tako natančno kakor na velikih, in da postane spričo tega risanje konvencijonalno, prizna pa sam, da je pouk po malih modelih bolj umljiv. Weishauptov ugovor je sicer upravičen, toda omenjeni nepriliki se je lahko izogniti, ako so posamni modeli tako veliki, da se vse perspektivne prikazni dobro vidijo. Ni potreba torej, da bi se učenec pustil le navajati od učitelja, kako naj nazira, in da bi spričo tega le konvencijonalno risal, temuč učenec se lahko sam prepriča o pravilnosti naziranja s tem, da po navodilu učiteljevem sam poišče perspektivne zakone; in tako postopanje je edino pravilno. Nadalje priznava Weishaupt tudi, da je skupni pouk po velikem modelu le navidezno skupen pouk; kajti, ako naj učitelj doseže kaj uspehov, mora vsakemu učencu posebej z njegovega prostora razložiti perspektivne pojave. Tedaj pa skupni pouk v istini ni več skupen in pri velikem številu učencev sploh nemožen. Po pravici se poudarja važnost skupnega pouka, toda istinito skupen pouk je možen le s pomočjo posamnih modelov. Ta trditev se vidi nekako paradoksna, a je resnična. Glavna zastopnika risanja po likih sta bila brata Aleksander in Ferdinand Dupuis v Parizu, ki sta uvedla žičaste geometrijske modele. Dosegla sta tolike uspehe, da je francosko ministrstvo njiju metodo leta 1839. „ex offo" uvedlo v „ecoles normales", t. j. na učiteljiščih, in v „ecoles primaires supe-rieures", ki so podobne našim meščanskim šolam. Vredno je torej, da si njiju metodo ogledamo natančneje. Pouk sta razdelila v dva tečaja. V prvem tečaju je poučeval Ferdinand. Pričel je s perspektivo. Učna sredstva so mu bila: modeli iz žice, lesena geometrijska telesa, arhitektonski deli in ornamentalni relievi iz malca. V drugem tečaju so risali človeške glave iz malca v šestih različnih stopnjah dovršenosti, cele človeške podobe po malcu, ponarejene cvetice, nagačene živali, različne sadeže itd. Predloge so bile docela izključene. S tem smo dospeli torej do risanja po naravi. A ne po živi naravi, temuč, če smem tako reči, po ponarejeni naravi. Vsekakor velik napredek! Osobito perspektivno risanje je bilo ') Weishaupt, Das Zeichnen nach dem wirklichen Gegenstande, str. 20. tako premišljeno, da nam je bilo v glavnih potezah do zadnjih časov za vzor. Po vseh naših meščanskih in srednjih šolah so skoro do pičice enako poučevali. Vendar se ne moremo povse strinjati s tem postopanjem. Žičasti stereometrijski modeli so pripravni za naziranje in teo retiško izvajanje perspektivnih zakonov; za risanje pa so pri-pravnejši polni modeli, ker samo ti podajajo telesnost. Najmanj pa nam ugaja Flinzerjeva misel, naj narišejo učenci kak predmet po žičastem vzorcu, n pr. kocko, in one namišljene ploskve, ki bi pri celem modelu ne bile osvetljene, naj na risbi osen-čijo, da je videti, kakor bi bili risali po polnem modelu. To je popolnoma nesmiselno; učenec mora videti to, kar mu je narisati. Tudi ne odobravamo risanja po stereometrijskih t lesih; predolgočasno je, osobito, če traje dve ali tri leta, in je že marsikateremu učencu zagrenilo veselje do risanja Bolje je, da učenci prej ko prej prično risati različne predmete vsakdanje rabe, kateri jim kažejo iste oblike kakor geometrijska telesa, a so veliko bolj zanimivi. Kako neradi rišejo učenci po geometrijskih modelih, to je pač izkusil vsak risarski učitelj. Z vsemi možnimi sredstvi mora neprenehoma iznova zbujati učencem veselje in zanimanje do predmeta. Risanje v drugem tečaju Dupuisove šole — to je izlahka spoznati — ni nič druzega nego začetek risanja po malcu. Na višjih umetniških šolah in akademijah polagoma risanje po malcu opuščajo; no, na nižjih šolah bodo že še morali po malcu risati, ker le tem ni možno preskrbeti živih modelov za risanje glav. Dupuisove nedovršene glave smo seveda že davno preboleli, in tudi po ponarejenih cveticah nihče več ne sega. Vobče pa moramo priznati, da so predmeti za risanje na tej stopnji dobro izbrani. Toda za tak pouk je treba dobrih, strokovno temeljito izobraženih učiteljev. Risanje je umetnost, in kakor vsaka umetnost je najbolj odvisno od osebnosti učiteljeve. Krepka indi-viduvalnost učiteljeva potegne učence za sabo, jih navduši za predmet, in tak učitelj tudi vselej ubere pravo učno pot. Ta resnica se je pokazala v praktiškem izvajanju Dupuisove metode. Dočim sta dosegla brata Dupuisa sama in nekateri drugi njiju naslednikov, n. pr. Fiirstenberg, najboljše uspehe, ker so bili umetniško in pedagoško nadarjeni učitelji, se je pa docela izjalovil poskus to metodo vobče uvesti v šole. Saj tudi ni moglo biti drugače, ker je nedostajalo pogojev za plodno uspe-vanje, t. j. dobrih učiteljev. Slab učitelj seveda s to metodo ne doseže ničesar, ker predmetu ni kos, med tem ko po drugem načinu, n. pr. s predlogami, vsaj nekaj lahko pokaže, če tudi zgolj dozdevne uspehe. Znano je, da v nobenem drugem predmetu ni tako lahko, da se glede uspehov moti takisto lajik kakor strokovnjak, nego baš v risanju. Zato ni čuda, da je bilo glede vzrokov neuspešnega pouka že toliko krivih sodb; takisto pri neuspešnem uvajanju Dupuisove metode niso prisodili krivde nesposobnim učiteljem, temuč metodi sami, češ, da je risanje po naravi za učence te starosti pretežko. Prodrlo je torej mnenje, da je Dupuisova metoda v praksi neizvedna, in zavrgli so jo. Izvršil se je popoln preobrat: iz skrajnosti v skrajnost! Zopet so zavladale predloge, a risanje po naravi je skoro docela ponehalo. Dolgo je trajala ta neplodna doba: celo šesto in sedmo desetletje prošlega stoletja. Tačas so večinoma nastali tisti slabi kamenotiski, o katerih smo že govorili; prinašali so okraske, cvetice, sadje, posamezne dele človeškega telesa, oči, ušesa, usta, glave na pol in docela izdelane, živali, pokrajine itd. Naposled so se nekateri vendar zopet jeli gibati proti predlogam, najprvo v Francozih. Ko je na naših ljudskih šolah naučno ministrstvo s šolskim in učnim redom I. 1870. uvedlo risanje kot obvezen predmet, tedaj je pri nas za risanje že zmagovala nova struja. Ta nova struja se je imenovala geometrijska metoda; Lange1) pa jo nazivlje znanstveno. Predno kaj izpregovorimo o geometrijski metodi, preiščimo nekoliko vzroke, ki so napotili naše zakonodajske oblasti, da so risanje splošno uvedle v ljudsko šolo. V idealnem smislu so pedagogi že davno poudarjali važnost risanja za vzgojo, n. pr. Locke, Francke, Komenskf, Rousseau. Toda to so bili le posamni glasovi, ki so se po-izgubili skoro brez sledu. Stoprv od Pestalozzijeve dobe počenši je bilo zanimanje za ta predmet vedno večje; znameniti šolniki, filozofi, umetniki so se jeli brigati za risanje v ljudski šoli. Bolj in bolj ko so naglašali potrebo vsestranske harmonske izobrazbe gojenčeve in razvoj vseh njegovih duševnih in telesnih sil, bolj je prišla v veljavo tudi vzgojitev estetiškega čuvstva, katero izvestno ne zavzema zadnjega mesta med človeškimi darovi. Med avstrijskimi šolniki so pomen risanja za estetiško izobrazbo posebno poudarjali Jariscli v Gradcu, Glock v Fiirstenfeldu, Goldhann, IVeiss, Fialkozuski na Dunaju, Roller in Knapek na Moravskem. Toda vse to ne bi bilo dosti izdalo. Motil bi se, kdor bi mislil, da so ti idealni nagibi kaj posebno vplivali na naše zakonodajstvo; najbolj odločilna je bila praktiška potreba. Vedno bolj razvijajoča se umetna obrtnost je zahtevala izurjenih risarjev. Tolmač teh zahtev je bil ravnatelj leta 1863. ustanovljenega ') Lange n. n. m. umetno-obrtnega muzeja dunajskega, dvorni svetnik vitez Eitel-berger, ki je naravnost izjavil: „Kakor je ljudska šola podlaga in pogoj splošne vojaške obvezanosti, takisto je tudi podlaga obrtne odpornosti." Eitelberger je sploh neumorno deloval in v raznih predavanjih, spisih, brošurah itd. vedno in vedno poudarjal potrebo, da se uvede risanje v ljudske šole, dokler se ni njegova zahteva uresničila — s šolskim in učnim redom z dne 20. avgusta 1870. 1. Geometrijska metoda, ki smo jo zgoraj omenili, je bila posledica nepovoljnih izkustev, pridobljenih po splošnem uve-denju Dupuisove metode, in posledica spoznanja, da risanje po predlogah nikakor ne more doseči svojega smotra, namreč samostojnega, smotrivega risanja. Dalje so prezirali učitelji drugih predmetov na srednjih šolah risanje vedno le kot nekak nižji predmet, le kot golo spretnost brez znanstvene upravičenosti. Razumljivo je, da so se učitelji risanja trudili, da bi ovrgli te predsodke, da bi preskrbeli svojemu predmetu znanstveno podlago ter ga tako vzporedili drugim priznanim predmetom. Da bi to dosegli, so mu dali znanstveno podlago — geometrijsko. To pa je bila velika zmota: pozabili so, da risanje ni znanost; kakor so bili nekoč, v dobi risanja po predlogah, pozabili, da risanje ni zgolj spretnost, takisto so sedaj pozabili, da je risanje umetnost, ki zahteva drugačnega postopanja, in da je kot umetnost itak istopravno z znanostjo. Sklicevali so se na Pestalozzija, ki so ga napak umeli, sklicevali na metodo, ki jo je izdelal Buli, in ki je bila prva zmota. Herbart in Diesterzveg, Hentschel in Dittes in toliko drugih — vsi, vsi so sledili to zmotno pot in ji z mogočnim svojim ugledom udarili znak nezmotnosti. Ti pedagoški velikani so bili skoro nepremagljivi zaščitniki začetnikom ali bolje rečeno oživotvo-riteljem geometrijske metode (kajti pravi začetniki le-ti niso bili). Kolikor je znano, je prvi za početni pouk priporočal geometrijsko metodo nizozemski slikar Gerard de Lairesse (1641 do 1711) v svoji veliki slikarski knjigi iz leta 1707. „ Vendar", pravi Lange1) o njem, da »niti on ni bil toliko pedantski, da bi bil svoje učence mučil kar dve leti z matematiškimi oblikami, temuč je kmalu prešel k življenskim slikam." Geometrijska metoda je menda pač najhujši izrodek risarskega pouka. S svojo dolgočasnostjo je zamorjevala v mladini vse veselje do risanja, in otroci, ki s tolikim veseljem, tolikim zanimanjem prično risati, končno komaj čakajo trenotka, ko se morejo oprostiti tega neljubega jim predmeta. To resnico nam potrjuje risarski pouk na onih naših gimnazijah, na katerih je v nižjih razredih pouk v risanju obvezen. Koliko dijakov pa po- l) Lange, n. n. m. str. 123. seča risanje v višjih razredih, kjer je njega pouk neobvezen? Prav malo. Zakaj neki, kje tiči vzrok? Po vsem tem, kar smo doslej povedali o risarski metodi, vzroka ni težko najti. S kolikim veseljem riše otrok že doma, in ko pride v ljudsko šolo, komaj čaka, da bi kaj „namalali". Nazorni pouk je še dosti zanimiv; v tej dobi rišejo različne reči. Toda brž ko se prične sistematiško risanje, je vsega veselja konec in z veseljem seveda tudi uspehov. Zdaj otroci leto za letom ne rišejo druzega nego črte, ki jim nič ne pomenijo in jih čisto nič ne zanimajo, in katerih niti ne razumejo. In ko dovrše ljudsko šolo ter pridejo v meščansko ali srednjo, morajo tu nadaljevati isto dolgočasno risanje Ni čuda, da jih mine vse veselje do take suhoparnosti. Celo naravno je, da učence označene starosti jako malo zanima lepota grške črte, in da jih najbolj zapleteni meandri in najlepši akanti ne morejo ogreti in naudušiti za evritmijo, simetrijo, raport, sorazmerje itd. S temi stvarmi naj bi se završeval elementarni pouk v risanju — in kot elementaren pouk je smatrati vse risanje do umetniških šol —ne pa pričenjal. Kako smemo zahtevati, da imej otrok čut za lepoto, ko mu nismo tega čuta niti zbudili, nikar še vzgojili! Učimo ga spoznavati lepoto v naravi, potem jo bode pojmil tudi na posnetih oblikah, v ornamentaciji, v stilizaciji. v arhitekturi itd. Kar je nezrelemu otroku v muko, mu napravi veselje, ko dozori njegov duh in se mu razvije estetiško čuvstvovanje. Posebno bujno se je razvila geometrijska metoda z uve-denjem stigem, ki so postale nje pravi element Izumil je stigmo-grafsko metodo že leta 1803. Ramis v Monakovem, izpopolnili so jo pa Harnisch (1815), Plats (1818) in HUlardt (1839), ki jo je leta 1846. uvedel pri nas v Avstriji; po le-tem jo nekateri tudi imenujejo Hillardtovo metodo. Ko je bilo risanje po zakonu uvedeno v ljudsko šolo, se je sprejela ob enem sjtigmografska metoda, češ, da je najpripravnejša za začetnike. Čutili so pa pač že takrat, da ta pot vendar ne more biti prava, ker zakon pušča izvolje, da se sme pričeti risanje s stigmami ali brez njih, ter celo zahteva, da se kar najhitreje preide na prosto risanje. V tem smislu so sestavljene tudi razne risarske predloge, katerih imamo že vse preveč. O stigmografski metodi se je v zadnjem času toliko pisalo, da je docela nepotrebno, da bi tukaj vse to ponovili, tem bolj, ker je že večinoma prodrlo prepričanje o njeni malovrednosti, da, celo o njeni kvarljivosti. Sploh je možno s stigmami samo risanje geometrijskih oblik; ako hočeš kaj druzega risati s pomočjo stigem, tedaj se ti naravnost pokaže, da je stigmovanje nesmiselno. To nam bistro svedočijo tudi vsi oni poskusi, ki utesnjujejo v stigme takozvane življenske oblike, najbolj pa Bayerjeva-Lippertova zbirka predlog iz leta 1894. za prvo in drugo šolsko leto; bolje, nego bi jo mogel najhujši nasprotnik, uničuje ta stigmografska zbirka stigmografsko metodo. V tesnem sorodstvu s stigmografsko metodo je risanje v mrežo. Že mnogi so to metodo poskušali uvesti v ljudsko šolo,, toda pokopali so jo zdravstveni oziri še bolj nego pedagoški. Danes jo pač lahko smatramo za odslovljeno na veke. Ozreti se nam je še po nekaterih metodah, ki so bile bolj ali manj do zadnjega časa povsod v rabi. Risanje po stenskih tablah se bliža bolj prostemu risanju nego risanje po predlogah, osobito tedaj, ako je na njih kar najmanj pomožnih črt. Stenske table so pri ornamentalnem risanju metodiški izvestno povse upravičene, če so le opremljene po zdravstvenih in pedagoških zahtevah. Risanje po diktatu je uvedel Schubert na realki v Dunajskem Novem Mestu. Sicer so preje že nekateri drugi, n. pr. Bieserleta 1844., omenjali to risanje kakor tudi risanje na pamet, toda še le Schubert je vprav sistematiški postopal. Eden izmed učencev je po narekovanju risal na tablo, vsi drugi na papir, in menjavali so se, dokler niso vsi prišli na vrsto ter risali na tablo. Ker je ta metoda možna le pri geometrijskih okraskih, je že zaradi tega ne moremo odobravati, tem manj, če se goji sistematiški, ko postane naravnost duhomorna. Tudi risanja na pamet nikakor ne moremo priporočati, če se vrši na doslej običajen način. Tudi nove instrukcije za risanje na srednjih šolah ne priporočajo niti risanja po narekovanju niti risanja na pamet. „Samostojno izumljanje" je uvedel že Pestalozzi. Ime ni baš srečno izbrano ter dovede lahko do nesporazumljenja. V vseh strokah je za izumljanje treba neke prirojene duševne moči, ki ni dana vsakomu, nekega duševnega zanosa, kateremu se ni moči priučiti. Izumljanje je torej plod neke duševne sile — mnogokrat odločuje tudi srečen slučaj — s katero razpolaga le malokdo; nanjo se tedaj pri občnem pouku nikakor ne moremo in ne smemo ozirati. Misel Pestalozzijeva je sama ob sebi dobra, dati ji moramo le drugo obliko in drugo ime. Ako namesto o izumljanju govorimo o uporabljanju, sestavljanju, menjavanju, tedaj smo tisto risarsko samostojnost prav označili. Tako postopamo lahko tudi, kadar rišemo po naravi; o tem priča metoda, o kateri skoro izpregovorim, in katera sloni docela na Pestalozzijevih idejah. O tem nas je osvedočila tudi presenetljiva razstava vseh 86 avstrijskih strokovnih šol, ki je bila lani aprila meseca na Dunaju; koliki uspehi, kolika dovršenost! Dopolnilno risanje posebno priporočata Weishaupt in Roller. Na tablo nariše učitelj del podobe, učenci risbo sami dopolnijo. — Na tem stališču je bilo risanje v avstrijskih šolah koncem. 19. veka. V ljudski šoli so prevladovale stigme in to posebno spričo tega, ker ljudski učitelji sami v pretežni večini niso bili dovolj spretni risarji, da bi bili sploh mogli drugače poučevati; a ta nedostatek je bil zopet posledica jako pomankljivega in slabega risarskega pouka na učiteljiščih. V meščanskih in srednjih šolah so se ščeperili okraski, in gospodovala je geometrijska metoda. Ako bi bil učitelj na srednji šoli tudi hotel pouk postaviti na naravno stališče, ni smel, ker so mu instrukcije in nadzorniki branili. Zdaj pa smo v tem pogledu na boljšem. Zadnji uradni navod za risanje na srednjih šolah, ki je stopil v veljavo s šolskim letom 1900/1901, je razrahljal vezi, ki so dosedaj ovirale učitelja v prostem risanju po naravi, in le to mu je odslej izrecno dovoljeno. Kaj pa risarski pouk na naših ljudskih šolah? Tudi ta se sčasoma gotovo izboljša, toda stoprv tedaj, ko bodo naši učitelji sami zadostno izvežbani Da pa se to zgodi, je treba našim učiteljiščem izbornih risarskih učiteljev in temeljite preosnove risarskega pouka. Kaj in kako naj bi risali na učiteljiščih, to nam je pokazal Durrieu v knjigi: Cours pra!ique de dessin d'apres les objets usuels. Pariš 1891. Ta knjiga obseza temeljne nauke o projekcijskem risanju, ki so jako važni, potem nauk o perspektivi, o orodju in rečeh za vsakdanjo rabo in naposled še o interijerju. Toda to nam povse ne zadošča. Na vsak način bi bilo potrebno, da bi se povspel risarski pouk na učiteljiščih do skiciranja na prostem. Seveda bi bilo treba v ta namen število ur za risanje pomnožiti. Metoda za prvotno risanje, na katero sem že nekatere-krati namignil, in ki jo na kratko lahko označimo kot oživo-tvorjenje Pestalozzijeve misli, je vzniknila v praktiški Ameriki in je ondod že skoro splošno uvedena. Imenujejo jo Prangovo metodo. Prang in njegovi sodelavci John S. Clark, Mary Dana Hicks in IValter S. Perry so izdali več knjig in spisov, v katerih so svojo metodo natančno izdelali. Za nas sta najznamenitejši te knjigi: Shorter course in form studv and drawing in Teachers mannal for Prang s shorter course; prevedeni sta namreč že na slovenski jezik, in sicer je prva zagledala beli dan v slavnostnem Pedagoškem letniku 1. 1898 , in druge menda tudi ne bo treba več dolgo čakati. Američani so nam torej še le pokazali, kako je tolmačiti Pestalozzijeve nesmrtne misli, in kaj se da z njimi doseči; zdaj nam je še le jasno, kako je treba združevati oblikoslovje z risanjem po naravi, kako se v učencu zbudi in vzgoji Pesta-lozzijeva „umetniška sila". Prang je bistro uvidel, kaj je Pestalozzi hotel s tem, ko je zahteval, da naj učenci samostojno sestavljajo razne oblike in podobe. Tej zahtevi je po Prangovi metodi možno ugoditi; toda učenci najprvo ne rišejo, temuč polagajo primerne ploščice, dokler se jim ne posreči kaka prikladna sestava, in potem še le rišejo tisto sestavo. Tako se učenci uče samostojno sestavljati okraske in si polagoma pridobe vse potrebne pojme, ker ne rišejo samo, temuč tudi oblikujejo, izrezujejo, zlagajo itd. Učenci rišejo le to, kar so sami. obličili, izrezali, zložili, torej le po naravi poleg predmetov vsakdanje rabe. Krasneje pač ni bilo možno, razviti Pestalozzijevih idej, nego jih je razvila Prangova metoda, in zato jo učiteljstvu najtopleje priporočamo. To je seveda gotovo, da od učitelja zahteva ta metoda, da je sam dobro podkovan v risanju. Ali pa ne zahtevajo od učitelja temeljite izobrazbe vse novejše metode tudi drugih predmetov, opirajoč se popolnoma na psihološko podlago, n. pr. Schiesslova in Jungejeva? In so-li te strožje zahteve v kvar deci in šoli? Morda mi bo kdo ugovarjal, da so že nekateri poskusili, uvesti v šolo risanje po naravi, a so morali to namero zopet opustiti, in da baje ti neuspehi dokazujejo, da tudi tem potem ne dosežemo zaželjenega smotra. Toda Prangova metoda je sijajno dokazala, da vzrok onih neuspehov ne tiči v načelu samem, temuč drugod. Prvič je treba, kar sem že večkrat poudaril, za uživotvorjenje onega načela dobrih učiteljev; slab učiteli '" a označenem postopanju celo kvarljiv. Drugič pa so bili a >-sedanji poskusi enostranski; vsi učitelji so izkušali doseči pri risanju zgolj ročno spretnost, ne da bi bili vzgajali smotrivo risanje; taka vzgoja pa je možna le tedaj, ako se ob enem goji razum, čuvstvo in spretnost, t. j. tisto, kar Pestalozzi imenuje „umetniško silo". Ta smoter pa je popolnoma dosegla Prangova metoda, in zato se nam vidi prava. K sklepu naj opozorim na najnovejši pojav na metodiškem polju risarskega pouka. To je knjiga: Libertv Tadd, Neue JFege zur kilnstlerischen Erziehung der Jugend. Leipzig. Voigtliinder. 1900. Mk 5. Podrobneje izpregovorim o njej v prihodnjem Letopisu, za sedaj jo učiteljem risanja kar najtopleje priporočam. e) Ženska ročna dela. (Pavla pl. Renzenberg.) Ta predmet se je še le koncem preteklega stoletja v šolah udomačil, ker ljudstvo in odločilni činitelji dolgo časa niso spoznali njegove važnosti. Obseg pojma „ženskih ročnih del" je kaj različen, ne le glede na njih pomen v življenju, marveč tudi glede na njih uporabo v šoli. Razen tega se je sčasoma tudi izpremenil; prej so prištevali ženskim ročnim delom ne le šivanje, pletenje in druga taka dela, marveč tudi tkanje, sadjerejo, vrtnarstvo itd., torej dela, ki jih ne izvršujejo samo ženske, ampak tudi moški. V šoli pa so učili predenje, tkanje, šivanje, pletenje, tu in tam tudi klekljanje in gospodinjstvo.1) Znano je tudi, da so se učile deklice tudi kuhati, prati in z dečki vred vrtnariti, dečki pa živinoreje, čebelarstva, sadjereje in še celo svilarstva. Kvačkanja so sevdolgo časa ogibali, češ, saj ni tako potrebno. Ženskih ročnih del se pa začetkoma niso učile le deklice, ampak tudi dečki, in le-ti se jih baje uče še dandanes na Hrvaškem. Dan današnji prištevamo ženskim ročnim delom le ona dela, ki se izdelujejo s šivanko ali z drugimi iglami. Le malo je med njimi takih del, za katera rabimo le snov, ne pa orodja. tr šoli se pa poučuje kvačkanje, pletenje, šivanje in prikroje-anje perila, zaznamenovanje, zankanje, vezenje in mreženje. Predno govorimo o metodiki v poučevanju ženskih ročnih del, je treba, da rešimo dvojno vprašanje: 1. Kje so najprej uvedli ženska ročna dela kot učni predmet? 2. Izza katerega časa so obvezen učni predmet? Ženska ročna dela so v šolo najprej uvedli na Avstrijskem. Kakor je znano, je leta 1774. sestavil slavni pedagog Ivan Ignacij pl Felbiger ..Splošni šolski redu, v katerem je že priporočal, naj se ženska ročna dela poučujejo v šoli. Tudi znani češki pedagog Ferdinand Kindermann (rojen 1.1740. umrl kot škof L1801 .J je bistro uvidel, da vsa beda nižjega ljudstva izvira odtod, ker se ljudje ne privadijo delu zev mladosti. Ustanovil je že leta 1775. v Kaplitzu na južnem Češkem prvi razred za ženska ročna dela, takozvani „industrijski razred" flndustrieclasse). Ta razred je bil v zvezi z ondotno normalno šolo. Tu so deklice pletle, šivale, predle in gradašile volno, dečki pa so tudi predli ali pa so delali na vrtu. Da je ') Da pa to še ni bilo vse, to se da sklepati iz tega, ker se okon-čavajo dotičnih zakonov paragrafi s kratico „itd.a; pod tem ..itd." je naj-brže razumeti zaznamenovanje in morda tudi zankanje. pa otroke delo bolj veselilo, in da so se tudi roditelji zanimali za šolski pouk, je vsak otrok zaslužil nekaj denarja, n. pr. en krajcar na dan; kajti izdelke je Kindermann prodajal. S tem se je ljudem šola prikupila, in kmalu se je ta pouk razširil tudi drugod; že leta 1780. se je n. pr. v Budejevicah predenje popolnoma udomačilo. Poučevala pa je navedena ročna dela navadno učiteljeva soproga, ne da bi bila izprašana, ker meto-diških izkušenj takrat še ni bilo. Misel, da naj bi se uvedel pouk ženskih ročnih del v šole, se je torej najpreje pojavila za Marije Terezije, a nadaljevala in razširjevala se je za cesarja Jožefa II. in njegovih naslednikov; toda o tem še izpregovonmo pozneje. Avstrijo so posnemale druge države, n. pr. Nemška, posebno pa Švica. V Švici je bilo okolo leta 1800. največ industrijskih šol; toda poučevale so izprašane učiteljice ženskih ročnih del, in nadzorovale so pouk ženske nadzornice — ,.nad-učiteljice" — ki pa niso pazile toliko na metodo kolikor na enakost dela, ker so šolske izdelke prodajali. Dotlej je bil pouk v ročnih delih le p o s a m n i pouk; učiteljica je razkladala in kazala vsaki učenki posebej ročno delo, učenka pa si je delo lahko sama izvolila. Pripetilo se je, da se je poučevalo v enem in istem razredu toliko vrst ročnih del, kolikor je bilo učenk. Da je tolika mnogovrstnost cepila in slabila učiteljičino delovanje, je pač jasno. Dandanes tudi učiteljica ročnih del poučuje skupno; vse učenke se bavijo z enakim delom, in vsem učenkam razklada in kaže učiteljica hkrati isto delo. Kje pase je najpreje jel izvrševati skupni pouk ženskih ročnih del? Kaj pa da v k 1 a s i š k i domovini modernega šolskega napredka — v Švici. Prenapolnjeni razredi švicarskih industrijskih šol so privedli ondotno učiteljstvo do iznajdbe nove metode in sicer v drugi polovici devetnajstega stoletja. Velike zasluge za metodo v pouku ženskih ročnih del si je pridobil vodja učiteljskega seminara (učiteljišča) v Wittingnu v Švici I. Kettiger, ki se je vrlo zanimal za šolstvo sploh, posebno pa za ženska ročna dela. Spoznal je, da se tudi ženska ročna dela morejo uspešno poučevati le tedaj, ako se metodiški poučujejo. Svoje izkušnje na tem poprišču je zbral ter izdal leta 1854. knjigo ^Arbeitsbiichlein^ ; v tej priporoča tudi za ženska ročna dela skupni pouk. ki se je v drugih predmetih ljudske šole tako vrlo izponesel. V tem smislu je poučevala v Švici Elizabeta IVeissenbachova, v Berolinu pa sestri Schal-lenfeldovi, Neža in Rosalija. Rozalija je izdala leta 1861. metodiko za ženska ročna dela — „Methodik des Handarbeits-unterrichtes" —ki je bila dolgo časa edina pomožna knjiga za vse učiteljice ženskih ročnih del. Leta 1868. je izšel drugi na-tisk te knjige z naslovom: ,.Der Handarbeitsunterricht in Schulen ; TVert, Inhalt, Lehrgang und Methodik desselben. Mit einem Vorwort von Kari Bormann " Tudi Elizabeta Weissenbachovaje izdala leta 1875. knjigo „Arbeitskunde V njej je popisala praktiški izbrana dela za domačo rabo kot učni predmet ljudske šole. Se mnogo drugih učiteljic in tudi učiteljev se je trudilo za izboljšanje metodike; spisali so mnogo dobrih, pa tudi manj vrednih metodiških knjig, v katerih so sestavili tudi predloge za vzorce, pole za prikrojevanje itd. Zbirka najvažnejših knjig in učil je pridejana temu sestavku na koncu. A tudi v Avstriji nismo zaostali Kindermannova reforma se je s Češkega razširila za vladanja cesarice Marije Terezije in njenega sina cesarja Jožefa II. kolikor toliko po vsej Avstriji. Vlada je spoznala važnost ženskih ročnih del ter priporočala tudi v p o 1 i t i š k i šolski ustavi iz leta 1805. (Po-litische Schulverfassung) njih uvedenje kot učni predmet v dekliške šole. Ker pa še ni bilo učiteljišč, so se morale pripravljati učne moči privatno pri kaki že izurjeni učiteljici. Politiška šolska ustava je tudi določevala, da se take gojenke izprašajo pri uršulinkah na Dunaju, kjer dobe tudi izpričevalo. Vkljub temu vladnemu priporočevanju pa se ženska ročna dela kot šolski predmet v Avstriji vendar niso Bog ve kako udomačila, ker najbrž ni bilo dovolj sposobnih učiteljic; saj tedaj ni bilo niti zakonitih določil glede njih usposobljenja. Vse te nedostatke je odstranil državni ljudsko-šolski zakon z dne 14. maja 1. 1869 , zahtevajoč ženska ročna dela kot obvezni učni predmet na dekliških šolah in določujoč, da sme poučevati ta predmet le za to usposobljena učiteljica. Na ženskih učiteljiščih se morajo usposobiti vse gojenke tudi za pouk. v ročnih delih; vrhu tega so pa ustanovili še posebne obrtne tečaje (industrijske kurze), na katerih se pripravljajo kandidatinje samo za ta predmet. — Tvarino za posamezne razrede raznovrstnih šol pa določujejo učni načrti. Dandanes se uče ženskih ročnih del dekleta tudi v najmanjši vasi, ako imajo le sposobno učno moč. Na Kranjskem poučuje učiteljica sama ali pa učiteljeva soproga; na Štajerskem pa imajo posebne učiteljice za ženska ročna dela. Kaj pouku bolj prija, lahko vsakdo sam razsodi. Tudi pri nas so iz začetka poučevali ženska ročna dela le posamič; toda tudi pri nas so spoznali nedostatnost takega pouka ter uvedli skupni pouk na podlagi že zgoraj omenjenih nemških knjig. Prvo slovensko knjigo za ženska ročna dela je spisala leta 1877. tržaška učiteljica A. Stumpfi z naslovom: vPoduk o ženskih ročnih delili sa učiteljice, učiteljske pripravnice in gospodinje" Ta knjižica je bila slovenskim učiteljicam dolgo časa edini učni pripomoček; ker pa ni bila dovolj obširna, so bile naše učiteljice primorane, si pomagati z nemškimi pomožnimi knjigami. Leta 1878. je priobčila dunajska mestna učiteljica ženskih ročnih del Lujisa Prokescheva v časopisu Allgemeine Zeit-schrift fiir Lelirerinnen poročilo o skupnem pouku ter sestavila podrobni učni načrt za obrtni pouk na podlagi ministrskega učnega načrta. Leta 1879. je izdala Gabrijela Hillard-tova, učiteljica ženskih ročnih del na ženskem učiteljišču na Dunaju, metodiko za ženska ročna dela (\.Methodik des weib-lichen Handarbeitsunterrichtes"), ki je odobrena za ženska učiteljišča. Pisateljica priporoča kar najtopleje skupni pouk ') Leta 1880. je sklical dunajski okrajni šolski svet odbor, ki naj bi se bavil z vprašanjem, kako in kaj naj se skupno poučuje v ženskih ročnih delih na ljudskih in meščanskih šolah; v tem odboru je bila tudi prej omenjena učiteljica L. Prokescheva. Sklepi te skupščine so se natisnili in razdelili med dunajske učiteljice ženskih ročnih del, češ, naj se po njem ravnajo. Tudi L. Prokescheva sama je spisala metodiko za ženska ročna dela pod naslovom: „Methodik des Unterrichtes in den weiblichen Handarbeiten mil 30 Tafeln." Ta knjiga, kateri je priloženih 30 tablic z nariski, se je leta 1890. drugič natisnila. Razen navedenih pisateljic se je v Avstriji za skupni pouk toplo zanimalo še mnogo drugih učiteljic. Največ knjig je spi-sanih pač v nemškem jeziku. Sestavile so učiteljice ročnih del tudi učila, stenske podobe itd.; njih zbirko najdeš na koncu tega oddelka. V slovanskih jezikih je doslej izšlo le malo učil za ročna dela. Prej omenjena knjiga A. Stumptijeve je že zastarela in je tudi že razprodana. Naš jezik je med tem časom silno napredoval, a učiteljice-pisateljice, posnemajoče nemške knjige, so bile uvedle v terminologijo ročnih del neko spačeno poluslovenščino. Hoteč naš jezik tudi v tem pogledu očistiti, sta izdala leta 1897. H. Schreiner in dr. J. Besjak za pouk v ročnih delih na slovenskih ljudskih šolah nemško-slo-venski slovarček: „Deutsch-slovenisches IVorterbiichlein sum Gebrauche beim Unterrichte in den weiblichen Hand- ') Spisala je v naslednjih letih še več knjig za ženska ročna dela ter sestavila razna učila. Vse to najdeš v prej omejeni zbirki knjig. arbcitcn an Volksschulen mit slovenischer Unterrichts-sp radie." V istem letu in skoro v istem času pa je izšla nova slovenska pomožna knjiga za ženska ročna dela in sicer z naslovom: „Ženska ročna dela aa pouk na ženskih učiteljiščih. Pomožna knjiga sa učiteljice. 1. del: Kvačkanje. Z 58 nariski in 1 dodatkom." Odobrena je z razpisom c. kr. ministrstva za uk in bogočastje z dne 14. aprila 1898, št. 4472. Nadaljevala se bode, dokler ne bode obsegala vseh vrst ženskih ročnih del, in naposled ji bo sledila še metodika tega predmeta. Spisala jo je pisateljica teh vrstic, učiteljica na ljubljanskem učiteljišču. Na koncu tega oddelka so navedene vse knjige, kolikor jih je izšlo doslej v drugih slovanskih jezikih po Avstrijskem; menim, da ni izpuščena nobena. Za uspešen pouk pa ne zadošča, da vemo, k ako, prav tako važno je tudi, da vemo, koliko naj poučujemo. Ministrstvo je sicer sestavilo normalni učni načrt za ženska ročna dela, ki je pa vsekakor nekoliko pre-lakonski ter nikjer ne pove, koliko je n. pr. treba šivati itd. Da bi se načrt tudi na to stran izpopolnil, so sklicali odločilni krogi večkrat skupččine, n. pr. leta 1SS0. na Dunaj. Tudi v Ljubljani je mestni šolski svet leta 1893. sklical skupščino, pri kateri so se sešle voditeljice vseh dekliških šol ljubljanskih in takisto učiteljica ženskih ročnih del na ljubljanskem učiteljišču. Vsaka teh učiteljic je izdelala predlog, koliko naj bi se ročnih del poučevalo v raznih razredih. Iz sklepov tega odbora je nastal leta 1894. podrobni učni načrt za ženska ročna dela na osemrazrednih in petrazrednih dekliških šolah v Ljubljani. Ta podrobni načrt je izšel v tisku, in mestne učiteljice se morajo po njem ravnati. Izkušnja pokaže, kje in v čem je načrt popravila potreben; saj nobeno človeško delo ni brez pomot. „Ni vse dobro, kar je novo, pa tudi ni vse slabo, kar je staro", to naj pomisli vsaka učiteljica. Zbirka najvažnejših knjig in drugih učil za ženska ročna dela. .4. Izven Avstrije. Nanette Hdflich, Die \vohlerfahrene, elegante Strickerin. Neues Arbeitsbuch fiir Damen. Niirnberg. 5 Iiefte a Mk 1-15. Cliarlotte Leander, Amveisung zur Kunststrickerei. 18. Auflage. Leipzig 1895. 12 Iiefte a Mk 2 40. Daniel u. Marie Georgens, Vorbilder fiir den modernen Ge-brauch. 2. Aufiage. Leipzig 1877. 12 Hefte a Mk 2'50. Emy Heine, Lehrbiicher der Handarbeit. Die gesammten Ar-beiten fiir Schule und Haus. Berlin 1879. 6 Bande Mk 6. Julius Lessing, Muster altdeutscher Leinenstickerei. Berlin 1886. 4 Šammlungen a Mk 3, Prachtausgabe a Mk 6. Gustav Gnant, Monogramm-Album. Stuttgart 1889. 10 Hefte a Mk 1-50. Therese Dillmont, Encyklopaedie der weiblichen Handarbeiten. Dornbach (Elsass). Mk 3. Dr. IVilhelm Springer, Die Ausbildung der Handarbeits-lehrerin. Breslau 1892. Mk —-60. Dr. TFilhelm Springer, Der Handarbeitsunterricht in der Volksschule. Zura Gebrauch fiir Handarbeitslehrerinnen, Lehrer und Schulaufsichtsbeamte. Breslau 1893. Mk. 3. Ii. V Avstriji. 1. V nemškem jeziku: Gabriele Hillardt, Handarbeitskunde fiir Lehrerinnenbildungs-anstalten und zum Selbstunterrichte. 1. Aufiage. Wien 1878/79; 2. Aufiage 1882—86. 1. Abtheilung: Das Hakeln. Geheftet Ki. — 2, Abtheilung: Das Stricken. K 1-20. — 3. Abtheilung: Das Nahen. K 1. — 4. Abtheilung: Das Netzen. Das Ausnahen. Das Sticken. Mit einem Anhange. K 1'60. — 5. Abtheilung: Die Spinn-stofte und Gewebe. K —"96. Gabriele Hillardt, Kurzgefasster Leitfaden der Erziehungs-und Unterrichtslehre fiir Handarbeitslehrerinnen. 2. Aufiage 1896. K I. Gabriele Hillardt, Die Arbeitslehrerin und ihr Pflichtenkreis. Anhang: Darstellung des Handarbeitsunterrichtes nach dem Lehrgange der Uebungsschule an der k. k. Lehre-rinnenbildungsanstalt in Wien. 1888. K 1'60 Gabriele Hillardt - Stensiuger, Die Arbeitslehrerin und ihr Pflichtenkreis. Kurzer Abriss des Wichtigsten aus der Schulpitdagogik und der Unterrichtslehre in besonderer Beziehung auf den Handarbeitsunterricht. Mit einem Anhange. 2. Aufiage 1897. Iv 2. Gabriele Hillardt - Stenzinger, Methodik des Handarbeitsunterrichtes fiir Lehrerinnenbildungsanstalten. 3. Aufiage. Iv 640. Gabriele Hillardt-Stenzinger, Vorlagen fiir das Musterhiikcln. 2 Hcfte a K 1. Ta učiteljica je sestavila še mnogo učnih knjig in drugih za pouk v ženskih ročnih delih potrebnih pripomočkov. Vse to se dobi v zalogi dunajske pedagoške tvrdke Pichler's Witwe & Sohn. Louisc Prokesch, Methodik des Unterrichtes in den weiblichen Handarbeiten mit 30 Tafeln. 2. Auflage. Wien 1890. K 3. Maric Pawelka, 50 Hakclmuster fiir den Handarbeitsunterricht in Volksschulen Bielitz 1896. K 2. E. Drahan, Stickmuster. Wien, Oesterr. Museum. 6 Lieferungen a Blatt K 5-76. E. Bach, Muster stilvoller Handarbeiten fiir Schule und Haus. Wien 1879. In Mappe, 2 Abth. a K 6. Jllener IVandtafeln fiir den Unterricht in weiblichen Handarbeiten. Unter Mitwirkung von Al. Fellner und Dr. Kari Stejskal. 216 Wandtafeln. Form 48-63.Inhalt: LHakeln. 44 Tafeln. - II. Stricken. 80 Tafeln. — III. Das Merken. 14 Tafeln. K 7. — IV. Das Schlingen. 8 Tafeln. K 4. — V. Das Nahen. 26 Tafeln. K 13. — VI. Das Bunt-sticken. 16 Tafeln in Buntdruck. — VII. Das Weifisticken. 8 Tafeln. — VIII. Das Schnittzeichnen. 20 Tafeln. K 10. H. Schreiner und Dr. I. Besjafc, Deutsch-slovenisches Worter-biichlein zum Gebrauche beim Unterrichte in den weib-lichen Handarbeiten an Volksschulen mit slovenischer Unterrichtssprache. Marburg 1897. K —80. 2. V slovenskem jeziku: Matija Kune, Knjiga krojaštva. V Ljubljani. K 6. Matija Kline, Toaleta. Nova učna metoda o prikrojevanji oblačil za dame. 1891. K 3. Matija Kune, Krojni vzorci za perilna oblačila. 1895. K 3. Pavla fl. Rensenberg, Ženska ročna dela za pouk na ženskih učiteljiščih. Pomožna knjiga za učiteljice. 1. del: Kvačkanje. Z 58 nariski in 1 dodatkom. V Ljubljani 1897. K 1-80. 3. V češkem jeziku: Srbovd - Lušickd, Skola ženskveh praci ručruch. Vydavana Spolkem učitelek v Praze I. Pleteni. — II. Hačkovani. 111. Siti. — IV. Uzlovatina. - V. Pletivo. — VI. Pro-takovam. - VII. Vyšivam. — VIII. Methodfka — a K 120. V. Lušickd, Nauka o ženskych pracich ručnich 1. Sffovam a prošf vam v si f o vin e. — 2. Siti, latam a spravovani pradla. — 3. Pristfihovani pradla. — 4. Hačkovani. — 5 Pleteni — a K —'40. Snižena cena všech peti sešitu K 1-40. V. Lušickd, Pracovna pro lontkv. Pilnvm divenkam pro poučeni a zabavu; 105 vvobrazeni. Obsali: Uvod. (Pilnost a pracovitost divčf cnosti. Pofadek v male pracovne. Čistota šlechtf dfvku )v— 1. Pletene prace. — 2. Hač-kovane prace. — 3 Siti'. — 4. Ozdobne stehv a švy. — 5. Propletane prace. — 6. Vvšivani st^hem knžko-vym. — 7. Protahovani v tvlu. — 8. Sifovane prace. — 9- Prace z perliček. — 10. Vyši'vanf v bflem. — 11. Pestre vyšivane prace. — 12. Rozmanite prace. (Drobnustkv z listu a kvetin. Prace z lesmch plodu. Ozdubkv ze skofapek. Otisky listu a ratolfstek. -Prace s papiru.) — Zabavv pri praci. — Snižena cena vytisku v pekne vazbe K 1. 4. V poljskem jeziku: Julia Stahlbergcr, Podr^cznik do nauki robot recznvch ko- biecvch. L\vo\v 1895. K 2. A. Grsywinska, Nauka robcjt recznvch kobiecvch. Lw(3\v 1900. K 2 80. 5. V hrvaškem jeziku: Hajdinjak, Njemačko-hrvatsko nazivije pri poučevanju žen- skoga ručkoga posla v pučkih i s;radjanskih školah. K —-40. Jos. VidnjevičMala vezilja. U Zagrebu. Teme in teze") pedagoških potrošil pm društvenih in uradnih učiteljskih skupščinah 1. 1901. (Sestavil Jakob Dimnik.) A. Društvene skupščine. :i) Nh Kranjskem. I. Zaveza avstrijskih jugoslovanskih učiteljskih društev. Predsednik g. Luka Jelene v Ljubljani. Tema: ..Dosedanje smeri in bodoča naloga slovenskega jezikovnega pouka." (Poročevalec prof. dr. Fran Ilešič.) Teze: 1) Slovenski pouk naj razkriva vsebino našega jezika prej nego obliko, njega prvotno nazornost in poezijo; s tem se goji ustvarjajoča jezikovna sila in zgovornost: ideal Komenskega. 2) Slovenski pouk naj približuje slovenščino drugim slovanskim jezikom po vsebini in po obliki; na višji stopnji ga je treba primerjati glasovno in oblikovno. 3) Slovstveni pouk mora postati pouk o leposlovju; že zato, ker je leposlovja našega še malo, se ta pouk oziraj po drugih slovanskih slovstvih in uvajaj v novo slovstvo. II. Pedagoško društvo v Krškem. Predsednik gosp. Ivan Lapajne v Krškem Tema: „0 narodni vzgoji." (Poročevalec Ivan Lapajne.) III. Okrajno Učiteljsko društvo kranjskega šolskega okraja. (Pred- sednik Fr. L u z n a r v Primskovem.) Tema: „0 ženskih ročnih delili:' (Poročevalka Janja Miklavčičeva.) IV. Slovensko Učiteljsko društvo kočevskega okraja. Predsednik Fr. Gregorač v Dolenji vasi. Tema: ..O pomenu memoriranja." (Poročevalec Fran Gregorač.) V. Učiteljsko društvo za radovljiški okraj. Predsednik Andrej Grčar v Radovljici. Tema: ..O šolski izložbi na svetovni razstavi v Parizu l. 1900. (Poročevalec Ljudevit Stiasny.) IV. Ljubljansko Učiteljsko društvo. Predsednik g. Fran G a b rš e k v Ljubljani. Tema: 1) ..O jednotnih lepopisnih oblikah:' (Poroč. Ivan Kruleč.) 2) ,.O formalnih učnih stopnjah." (Poročevalec Fr. Gabršek.) *) Gg. predsednike učiteljskih društev in gg. c. lcr. okr. nadzornike najuljudneje prosimo, da pošiljajo tudi zanaprej teme in sprejete teze podagogiškili poročil, ki so se izvršila pri društvenih, oziroma uradnih skupščinah, ter pristavijo dan zborovanja in ime in bivališče poročevalčevo, z naslovom: G. J. Dimnik, učitelj in urednik v Ljubljani. (Uredništvo.) b) Nn Štajerskem. I. Učiteljsko društvo za ormoški okraj. Preds. E. SlanepriSv. Bolfenku. Tema: ..Šesta božja zapoved v ljudski šoli z vzgojevalnega stališča." (Poročevalec Anton K o s i.) H. Okrajno Učiteljsko društvo v Slovenjem Gradcu. Predsednik Fr. Vrečko v Št. Ilju. Teme: l) O obravnavi beril in uporabi istih sa spisje." (Poročevalec Fr Vrečko.) 2) ,.U praktični obravnavi računanja na nižji stopnji." (Poročevalec Fr. Vrečko.) III. Kozjansko Učiteljsko društvo. Predsednik F.mer. Moric pri Sv.Petru pod Sv. goro. Tema: .0 zemljepisnem pouku.'' (Poročevalec Ožb. P u s t i š e k.) IV. Gornjegrajsko Učiteljsko društvo. Predsednik Jos. Terčak pri Sv. Frančišku. Teme: 1) ..Domača in šolska vzgoja sploh: nje vrline; kako naj jo učitelj pospešuje." (Poročevalec Ivan Burdian.) 2) ..Učenci naj se vedejo tudi zunaj šole dostojno.'1 (Poročevalec C i m p e r š e k.) 3) ,. O telovadbi." (Poročevalec Š i j a n e c.) V. Učiteljsko društvo za ptujski okraj. Predsednik Franc Šorn pri Sv. Lorencu na Dr. p. Teme: 1) .,0 uspešni uporabi daril in kazni." (Poročevalec Fr. Šorn.) 2) „O čebeloreji(Poročevalec Jos. Bezjak.) 3) „0 važnosti pripravljalnega pouka." VI. Savinjsko Učiteljsko društvo. Predsednik Fran Pe č o vn i k pri Sv. Jurju ob Taboru. Teme: 1) „0 strupih." (Poročevalec Sim. Meglic.) 2) ,,Savina in njeno porečje." (Praktično obravnaval Ivan Z o 11 e r.) 3) ..Šolski red." (Poročevalec Fran Peč ovni k.) 4) ... V koliko se spuščaj učitelj v socijalno in politično življenje, da se ugledu šole in učiteljstva ne škoduje (Poročevalec Ivan Krama r.). VII. Sevniško-brežiško Učiteljsko društvo. Predsednik Janko K nap ič v Vidmu. Teme: 1) „0 ljudskem šolstvu v Nemčiji." (Poročevalec J. K napi č.) 2) „0 jednotnih pisnih oblikahr (Poročevalec A. Aparnik.) VIII. Slovensko-bistriško Učiteljsko društvo. Predsednik Jos. Sabati v Zg. Polskavi. Teme: 1) „0 narodnem petju." (Poročevalec Jos. Kokalj.) 2) ..Pod milim nebom." (Poročevalec M. Šamprl.) 3) ..Kako se meri utrujenost učencev." (Poročevalec Š p a n.) 4) ..Katere ovire motijo razvitek in napredek ljudskega šolstva. sploh in učencev posebej'-" (Poročevalec Polanec.) 5) :.Metamorfoza šolstva." (Poročevalec Oskar Ž o 1 n i r.) c) Na Goriškem. I. Učiteljsko društvo za goriški okraj. Preds. Tomo Jug v Solkanu. Tema: „O umnem vrtnarstvu(Poročevalec Ivan Str nad.) il. Učiteljsko društvo za sežanski okraj. Predsednik Ant. Brginec v Povirju. Tema: „0 koncentraciji zemljepisnega pouka." (Poročevalka Bal-bina E p p i c h o v a.) III. Tolminsko učiteljsko društvo. Predsednik Iv. Ivančič v Kredu. Tema: „ Kraj ni šolski nadzorniki." c) V Istri. I. Učiteljsko društvo ,,Narodna Prosvjeta" v Pazinu. Predsednik Josip B a č i c v Buzetu. Tema: „O računstvu v I. in II. Skol.god.ini." (Poročev. V. Zidarič.) II. Krčko učiteljsko društvo. Predsednik Iv. Mak ulj a v Dobrinju. Tema: 1) „Odnošaj izmedju crkve i škole." (Poročevalec N. Maračič.) 2) „ Vašniji zemljepisni pojmovi(Poročevalec A. B r o z o v i č.) B. Uradne učiteljske skupščine. Okrajne učiteljske konference. a) Na Kranjskem. I. Ljublj ana, slovenske šole; c. kr. okrajni šolski nadzornik ravnatelj Fr. Leveč. Tema: 1) „Kakšne pisne oblike naj bi se uvedle v slovenskih ljudskih šolah v Ljubljani(Poročevalec Ivan Kruleč.) Teze: 1) Na konferenci določene oblike naj se pošljejo vis. c. kr. deželnemu šolskemu svetu v potrditev. 2) C. kr. deželni šolski svet se pozove, da skliče deželno konferenco, v kateri naj bi se določile enotne pisne oblike. Tema: 2) „O reviziji dosedanjih učnih načrtov za petrazredne in več nego petrazredne ljudske šole." ^Poročev. A. Razinger.) Teza: Izdajo naj se minimalni učni načrti, ki bi naznanjali tvarino, katera se mora prebaviti, oziroma, kateri bi kazali smoter, ki ga morajo doseči vse šole iste kategorije. II. Postojinski okraj. C. kr. okr. šolski nadzornik Ivan Thuma. Tema: „Predlogi k preosnovi učnih načrtov iz 1.1886. za razdeljene in nerazdeljene enorazrednice, za štirirazrednice in petrazrednice." III. Logaški okraj. C. kr. okr. šolski nadzornik Ivan Thuma. Tema: „Predlogi k preosnovi učnih načrtov iz l. 1886. za nerazdeljene in razdeljene dvorazrednice. za nerazdeljene trirazred-nice in trirazrednice deloma s celodnevnim, deloma s polu-dnevnim poukom Teza: V prvem šolskem letu naj se obravnavajo pri računstvu le prve tri računske operacije; merjenje in deljenje naj se prične še le v drugem šolskem letu. b) Na Štajerskem I. Vranski in gornjegrajski okraj. C. kr. okr. šolski nadzornik Josip Supanek. Tema: 1) „O ustanovitvi osrednjega društva sa šolarske kuhinje v c. kr. okrajnem glavarstvu celjskem s sedežem v Celju in o napravi krajevnih šolarskih kuhinj kot podružnic v vsakem šolskem kraju. Kako bi mogel učitelj pridobiti ljudstvo sa to nameravano človekoljubno napravo, in kako bi sanjo v narodu sbudil trajno sanimanje?" (Poročevalec Tomaž Kunstič v Polzeli.) Teza: Pripozna se živa potreba ustanovitve osrednjega društva za šolarske kuhinje ter sklene, z vsemi močmi na to delati, da se čim brže osnuje tako društvo. Tema: 2) „Kako koristijo učitelju in učencu preparacijski sveski, ako se spisujejo praktiški s osirom na odlok s dne 7. apr. 1900, št. 300, tičoči se upeljave ter uporabe takih sveskovš" (Poročevalec Karol M a r s c h i t z .) Teze: 1) Pismena priprava nas sili premišljevati, po katerem načrtu poučujmo ta ali ta dan. 2) Pri vestni in marljivi pripravi se lahko učitelj ozira na tolikanj važno vzgojo značaja. 3) Ako se učitelj natančno ravna po svojih premišljenih pripravah, tedaj mu ostane tudi še dovolj časa za prekoristno ponavljanje. 4) Vestno pismeno pripravljanje na pouk zabranjuje prehitro postopanje pri pouku. 5) Po natančni preparaciji je možen zanimiv pouk. 6) Pri vestnem spisovanju pripravljalnih zvezkov je učitelju tudi možno, koncem tedna vso obdelano tvarino izlahka in resnično v tednico vpisati. II. Celjski in šmarski okraj. C. kr. okrajni šolski nadzornik Josip Supanek. Tema: 1) „0 ustanovitvi osrednjega društva sa šolarske kuhinje v c. kr okrajnem glavarstvu celjskem s sedežem v Celju in o napravi krajevnih šolarskih kuhinj kot podružnic v vsakem šolskem kraju. Kako bi mogel učitelj pridobiti ljudstvo sa to nameravano človekoljubno napravo, in kako bi sanjo v narodu sbudil trajno sanimanje?" (Poročevalec: Josip Košutnik v Vojniku.) Teze: 1) Učiteljstvo se izreka odločno zoper napade nasprotnikov šole, češ, da je nova šola kriva, da je ljudstvo dandanes telesno bolj slabotno, kakor je bilo nekdaj. 2) Telesno jakost in slabost imajo presojati le v to poklicani, razumni faktorji. 3) Ako pa je vendar resnica, da je ljudstvo dandanes bolj mehkužno, nego je bilo svoje dni, je treba iskati vzrokov zato: a) v vedno večjem uboštvu in njega posledicah, b) v nezmernem uživanju žganih pijač in kajenju tobaka, posebno v zgodnji mladosti, in c) v nekaterih drugih razmerah današnjega socijalnega življenja. 4) Ker je pa posebno učiteljstvo poklicano, skrbeti za kolikor možno harmonsko vzgojo duševnih in telesnih sil njemu izročenih otrok, zato je popolnoma prepričano, kolike važnosti bi bili zavodi, v katerih bi se mogla mladina, posebno ubožna, tudi telesno razvijati. 5) K takim zavodom spadajo v prvi vrsti takozvane šolarske kuhinje, katerih ustanovitev naj bi učiteljstvo toplo priporočalo. 6) Nameravano ustanovitev osrednjega društva za šolske kuhinje učiteljstvo z veseljem pozdravlja in hoče ljudstvo pridobivati za ta človekoljubni zavod s tem, a) da bo budilo zanimanje za šolo in pouk sploh, b da bo gojilo prijateljstvo med šolo in domom, c) da bo pridobivalo kraj ne šolske svete in občinske odbore za uresničenje teh želj, d) da bo odločno naglašalo versko-nravni pomen krajevnih šolskih kuhinj, e) da bo kolikor možno podpiralo ustanovitev krajnih društev bodi si z delom ali poukom, in f) da bo svoje izkušnje objavljalo tudi v časnikih. 7) Pri ustanovitvi krajevnih šolskih kuhinj je treba posebno paziti: a) Ni-li možno, pridobiti dovoljno število udov že takoj v začetku, bodi si iz teh ali drugih razlogov, ter delati na to, da se vzame v šolski proračun vsaj skromna vsota v pokritje stroškov za šolsko kuhinjo. V) Učiteljstvo pridobivaj za vodstvo in nadzorstvo krajevnih šolskih kuhinj take osebe, ki se radovoljno in z vnemo posvetijo temu delu, a imajo poleg tega tudi nekoliko gospodarske zmožnosti. Toplega priporočila vredne so za take posle gospodinje in njih hčere. c) Učiteljstvo zavzemaj v odborih teh društev odločilna mesta, zagotavljajoč s tem trajen uspeh onih za mladino tako važnih zavodov Tema: 2) „Uporabljenje telurija v ljudski šoli; kako in kaj se naj nasira s pomočjo telurija P11 (Poročevalec France J u r k o vi č v Šmarju pri Jelšah.) Teze: A. I) Podoba zemlje (krogla na navpični osi); sever, jug, vzhod, zahod. 2) Najvažnejše točke in črte: os, tečaja, središče zemlje; ravnik, poldnevniki, vzporedniki, povratnika, tečajnika. 3) Kako stoje prebivalci na zemlji? (Se pokaže z glavičicami) Obzorje, zenit. 4) Zemlja se vrti okoli svoje osi; dan in noč. 5) Tekanje zemlje okoli solnca. Ekliptika se nariše s kredo na mizo ter se razloži. 6) Pokaže s štirimi paličicami, kako stoji v resnici zemeljska os na njei. B. Pritrdi se drugi del telurija na mizo in se mu podloži okrogla plošča, razdeljena v štiri letne čase in v dvanajst mesecev. 7) Solnce in zemlja na tem delu. 8) Zemeljska draga (elipsa) se izmeri. 9) Stalnost zemeljske osi, ki je vedno vzporedna sama sebi. 10) Zemeljsko oblo se natakne na krajšo os v točki enega letnega časa. Prednjo se postavi priprava z navpičnim solnčnim žarkom. Učenci opazujejo, katere točke, oziroma črte na zemlji more še zadeti navpični solnčni žarek. Isto opazujejo tudi pri drugih letnih časih ter tako spoznajo povratnika. 11) Dalje opozori učitelj na tiste črte na zemlji, katere še zadenejo zadnji solnčni žarki (tečajnika). 12) Zemeljski pasovi. 13) Letni časi. 14) Meridijan (poldan - poldnevnik). 15) Dolgost dneva (ura na zemeljskem oblu). 16) Opazovanje posledic, ako bi stala zemeljska os navpično na zemeljsko drago ali pa vzporedno z njo. C. 17. Luna; njena podoba, nje tekanje okoli zemlje in vrtenje okoli svoje osi. 18) Nagnjenost lunine drage proti zemeljski. 19) Lunine mene. 20i Solnčni in lunini mrakovi. 21) Luna mrkne v osemnajstih letih 29krat, solnce pa v istem času 41 krat. 22) Velikost solnca, zemlje in lune. 23) Razmerje velikosti na teluriju. Razmerje raj se z učenci višje stopnje izračuni. Tema: 3) »Kako koristijo učitelju in učencu preparacijski zvezki, ako se spisujejo praktiški z ozirom na odlok z dne 7■ apr. 1900, štev. 300, tičoči se upeljave ter uporabe takih zvezkov'-" (Poročevalec France Zidar pri Novi cerkvi.). Teze: A. Vsakdanja vestna pismena priprava na pouk mnogo koristi učitelju pri vzgoji in pouku kakor tudi v javnem življenju sploh. I. 1) Priprava je brezpogojno potrebna. 2) Z vestnim pripravljanjem ustreza učitelj osnovnim zakonom vzgoje in pouka. 3) Učitelj, ki se na pouk vedno vestno pripravlja, postopa lahko samo-svestno. V šoli vlada mir, opominjati in kaznovati mu ni treba mnogo, in šolsko obiskovanje je redno. Šola njegova je torišče marljivega delovanja, in učenci njegovi se izkušajo med seboj, hoteč drug druzega prekositi — izkratka: v šoli njegovi je veselo življenje. 4) I'čenči prav dobro opazijo, se-li učitelj zanje tru ii in žrtvuje ali ne. Ko izprevidijo, da poučuje on z vnemo in ljubeznijo, potem se vžge tudi v njih mladih srcih ljubezen in naklonjenost do njega in njegovega pouka. Ako pa vidijo, da je učitelj mlačen, čemerikav, len, na pouk nepripravljen, tedaj se ga kmalu naveličajo in uče se le toliko, kolikor se boje kazni. Tak učitelj je v istini kazen za otroke. 5) Umevno je pač samo ob sebi, da učitelj, ki se vedno pripravi na vsako učno uro, vestno uporabljajoč preparacije, ustreza vsem zakonitim predpisom in zahtevam. Ako pa učitelj navzlic vestni pripravi ne doseže v šoli zaželjenega smotra, tedaj je pač iskati vzroka nepovoljnemu napredku kje drugje. 6) Vestna, vsestranska in zlasti tudi pismena priprava na pouk usposobi učitelja po večletni praksi tako, da si pozneje pripravo lahko zelo okrajša, posebno s pismenimi preparacijami iz prejšnjih let: prelista jih in pripravljen je. II. 1) Učiteljevo življenje je natančno uravnano, in red je zlata posoda zdravja. 2) Natančen in skrben v svojem poklicu, je učitelj natančen in skrben tudi v svojem gospodarstvu. 3) Priznan izrek veli, da je za mladino najboljše jedva dovolj dobro. Res je pa tuji, da so ljudskošolske učne knjige večinoma nedo-statne. Tedaj si mora učitelj potrebno učno snov večkrat iskati po drugih virih; čitati mora in proučevati večja dela ter iz njih izbirati dobra in za svoje učence pripravna zrna. Tako se on od leta do leta bolj izobražuje in vsestransko olika, ter se naposled lahko v vsaki druščini prosto kreta; potem mu ni treba samo poslušati pogovorov drugih, tiho prikimovati in se smejati, kakor vidi, da kimajo in se smejejo drugi, temuč tudi on lahko vmes poseže ter izreče veljavno besedo. Na ta način pa si učitelj tudi polagoma utrdi svoje nazore ter postane neomahljiv, značajen — postane mož. In le tak učitelj je pravi učitelj in vzgojitelj njemu izročene mladine — pravi voditelj svojega naroda. B. Koristi, ki jih uživajo učenci od takega učitelja, so pač očitne: 1' Duševne zmožnosti otrok, poverjenih takemu učitelju, se razvijajo naravno. 2) Njih spomin se utrjuje, njih razum se bistri, njih volja krepi, srce pa blaži. 3) Otroci pridnega učitelja dobivajo sami veselje do vztrajnega, koristnega dela. 4) Taki otroci izgube polagoma otroško lahkomiselnost ter postanejo resnobni. 5) Ker je takega učitelja pouk jedrnat, otroci ne šepečejo, nego z zanimanjem in pazljivo poslušajo. 6) Zaradi zanimivega pouka pa tudi otroci iz lastnega nagiba z veseljem redno šolo posečajo. 7) Doma radostno pripovedujejo o šolskem pouku in življenju ter vplivajo tako na svoje roditelje, in tako se le-ti tudi sprijaznijo z šolo, ker uvidijo njene koristi. 8) Od takih otrok se je nadejati, da bodo pozneje sposobni delavci ter vredni in koristni članovi človeške družbe. 9) Otroci zaupajo takemu učitelju, ga čislajo in ljubijo, in to spoštovanje in ta ljubezen sta mu gotovo najlepše plačilo za ves njegov obili trud in naporno delo. III. Ptujski okraj. C. kr. okrajni nadzornik J. Ranner. Tema: 1) „Kako je učitelju delovati, da se otroci tudi izven šole lepo in dostojno vedejo Tema: 2) „Kako more učitelj pri učencih doseči enotno, spretno in Učno pisavo? — Katero načelo naj upošteva pri pouku v pisanju P" IV. Mariborski okraj. C. kr. okrajni nadzornik dr. J. Bezjak. Tema: 1) .. I'o katerih pedagoško-didaktiških in zdravstvenih načelih se naj izdelujejo normalni urniki(Poročevalec Iv. Kotnik v Selnici pri Dravi.) Teze: I. Splošne. 1) Normalni urni načrt (urnik) je potreben takisto v varstvo telesnega in duševnega zdravja učencev kakor tudi radi zanesljive utrditve in večjega uspeha našega učnega delovanja. 2) Sestavlja naj se tudi urni načrt na podlagi tizijoloških in duše-slovnih naukov in s pomočjo poskusnega, z natančnimi meritvami potrjenega opazovanja, ki se opiraj na resnične šolske razmere; zato je treba, da izvršujejo opazovanje ljudskošolski učitelji sami med poučevanjem in sicer po neki metodiki, ki jo bo treba še le določiti. Gradivo, ki se bo na ta način nabralo in sicer najmanj v dobi osmih let — kolikor časa namreč traja obvezna šolska doba — bo treba potem primerjati in pregledno razvrstiti. Tedaj še le bo možno, z natančnim pregledom razsoditi, je-li potrebna kaka izprememba v našem šolstvu, in v kateri smeri naj se izvrši. 3) Te zahteve pa terjajo od učitelja po eni strani, da se resno in z veseljem poprimi takega dela, po drugi strani pa, da imej sposobnost in znanje, ki je potrebno za tako opazovanje. Zatorej je treba: a) da je v ugodnem gmotnem položaju, prost morečih skrbi za vsakdanji kruh; V) da se naša učiteljišča pretvorijo v čisto pedagoška vzgajališča, ki bodo nudila našim učiteljem priliko, da si pridobe potrebno fizijološko in psihološko znanje bolje, nego je bilo doslej možno II. a) Higijena: 1) Začetek pouka naj se določi po krajevnih razmerah, a pouk se ne' pričenjaj ne prezgodaj in ne prepozno ter ne trajaj nikoli črez 4 ure. 2) Po prvi učni uri je določiti odmor 5 minut, po drugi uri odmor 15 minut. Isto velja za popoldanski pouk. 3) Med večjimi odmori morajo učenci šolsko sobo zapustiti. Med odmori je nadaljevanje pouka nedopustno. 4) Uredba prostega četrtka se pridrži. 5) Ob vročih poletnih popoldnevih naj se pouk opusti. 6) Zahteve glede domačih nalog naj se kolikor možno znižajo. 7) Čitanje, pisanje in risanje naj se ne vrši ob času prebavljanja, pa tudi ne o mraku. Ure, med katerimi učenci pišejo, ne smejo slediti druga drugi. 8) Telovadne in pevske ure se v mrzlem času ne smejo nastavljati na konec šolskega pouka, ker se učenci lahko, posebno v zimskem času, prehlade. 9) Urnike je treba torej sestaviti posebej z orirom na poletno in na zimsko poluletje. b) Didaktika: 1) Težavnejšim predmetom naj se prepuščajo pri-kladnejše ure. 2) Najprikladnejše ure so prva in tretja dopoldanska in prva ura popoldanska. 3) Težavnejši predmeti so računanje, učni jezik in verstvo. 4) Po dolgotrajni vaji se zmanjša razlika med težjimi in lažjimi predmeti. 5) Pouk v elementarnem razredu se menjavaj po polurah. 6) Oddelkov v urnikih ni treba zaznamenovati. 7) Spi.sju se mora odmeriti več ur nego doslej. (Spisju, slovnici in pravopisju namenjene ure se označijo skupno kot „učni jezik".) — število ur, ki je odmenjeno v normalnih urnikih učnemu jeziku (t. j. spisju, slovnici in pravopisju), porazdeli lahko učitelj na omenjene tri panoge učnega jezika, kakor se mu zdi potrebno; toda pri tej razdelitvi mora vender paziti na to, da odmeri spisju več časa nego slovnici in pravopisju. 8) Pri tihem opravilu učencev, t. j. pri posrednem pouku, se sme manj zahtevati nego pri neposrednem pouku. 9) Učni načrti in učna metoda so glede nekaterih predmetov, n. pr. glede verouka, učnega jezika (slovnice) in risanja potrebni prenaredbe. 10) Prehod z doma v šolo se ne sme izvršiti neposredno. Tema: 2) Praktiika raslošitev učinkov na polju domače in osobito na polju javne vzgoje." (Poročevalec Avg- Požegarv Zatiški vasi.) Tema: 3) „Prva pomoč pri nezgodah in migljaji, kako bodi sestavljena šolska lekarna." (Poročevalec dr. Fr. Terč, zdravnik v Mariboru.) c) Na Goriškem. 1. Goriški okraj. C. kr. okrajni šolski nadzornik prof. Finžgar. Tema: 1) „Kako naj se postopa pri pismenem pouku, da se doseže učni smoter?" (Poročevalka gčna. C e j e v a.) Teza: Na vseh šolah celega okraja naj se rabijo enake oblike pismenih črk; učne knjige naj se temu primerno izpremene Tema: 2) „ Kako naj se postopa s otroki, pri katerih ne sadoščajo sakoniti disciplinarni pripomočki(Poročevalec Fr. Bajt.) Tez se ni nič sprejelo. Sprejeti predlogi: a) C. kr. okrajni šolski svet naj založi sledeče tiskovine za spisovni pouk: dopisnice, poštne nakaznice, poštne spremnice, račune, inventarje itd. b) Naprosijo naj se višja šolska oblastva, da preskrbe primernejše učne knjige za poučevanje slovnice, spisja in pravopisja v ljudski šoli. c) Božične počitnice naj trajajo tudi na ljudskih šolah do Novega leta kakor na državnih in mestnih šolah. POROČIIiO o dosedanjem delovanju ,,Slov. Šolske Matice". (Ppiobeil tainik Frančišek Gabpšek.) Naša pedagoška književnost dosedaj ni napredovala tako, kakor bi bilo želeti. Premalo smo se potrudili, da bi razširili duševno obzorje našemu učiteljstvu, mu ustvarili pomožnih sredstev za uspešnejše poučevanje ter s tem posredno pomagali, da se povzdigne omika celega naroda. Pač se je ustanovilo že 1. I88t>. v Krškem »Pedagoško društvo" z namenom, da bi izdajalo pedagoške in didaktiške knjige. To društvo je res spravilo na dan dokaj vzgojeslovnih in ukoslovnih knjig, n. pr sedem ,,Pedagoških letnikov" z raznovrstno vsebino, posebej pa še: Občno vzgoje-slovje (Fr. Gabršek), Občno ukoslovje [Fr. Gabršek). Izkustveno dušeslovje {Fr. Gabršek), Jezikovni pouk v ljudski šoli. I. del (Fr. Gabršek^. Nazorni pouk v ljudski šoli. I. del (Fr. Gabršekt, Navod k početnemu risanju (Jos. Bezlaj), Pouk o črtesih (Jos. Bezlaj), Stavbni črtezi (Jos. Bezlaj) itd. Prav tako je treba priznati trud nekaterih drugih društev in tudi nekaterih posamnikov za razvoj našega pedagoškega slovstva. Toda če pomislimo, da nam še vedno nedo.staja najpotrebnejših pedagoških knjig in učil za učitelje in učence, in da moramo pri poučevanju še vedno segati po tujih vzorih in sredstvih, ledaj je treba priznati, da je že skrajni čas, da odpomoremo tej bedi. Ne da bi nam nedostajalo spretnih pedagoških pisateljev, toda vse naše pedagoško-knjižno delovanje se je vršilo doslej brez prave organizacije in zlasti brez pravega središča. Zato je bilo najprej treba združiti vse pedagoške pisatelje ter določiti za središče delovanja Ljubljano. In res so se čuli bolj in bolj pogosto klici, da se osnuj pedagoško-knjižno društvo v Ljubljani, Uvažujoč vse te okolnosti, je namerjal poročevalec sam že 1. 1896. kot tedanji predsednik »Pedagoškega društva", da bi premestil to društvo v Ljubljano. Ker se ta namera zaradi zaprek ni dala izvršiti, seje poprijel poseben v ta namen sestavljen osnovalni odbor v velikih počitnicah 1.1899. ustanovitve novega pedagoško-knjižnega društva -„.Šolske Matice", v kateri naj bi bilo osredotočeno vse naše pedagoško-knjižno delovanje. Omenjeni osnovalni odbor je sestavil pravilom načrt, ki ga je priobčil ,,Učiteljski Tovariš" v 23. štev. z dne 1. septembra 1S9S. 1 s posebnim pismom vred (z dne 31. julija 1. 1899 ), s katerim seje obrnil poročevalec do slovenskih pedagoških pisateljev. Na mnogostransko željo je poročevalec nato povabil nekatere šolnike na dan 7. septembra istega leta k seji v zbornico II. mestne deške ljudske šole v Ljubljani, da bi se končno določila pravila novega društva. Te seje so se udeležili p. n. gg.: Josip Ciperle, Jak Dimnik, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad, Luka Lavtar in Henrik Schreiner. Tu se je sklenilo, naj se osnuje novo društvo na najširši podlagi, in naj se torej povabijo na skupno delovanje učitelji vseh stopenj, t. j. učitelji srednjih, meščanskih in občih ljudskih šol, ker bodi vzgoja na vseh učnih stopnjah enotna. Sestavil se je nov osnovalni odbor z nalogo, da skliče o Božiču istega leta osnovalni zbor v Ljubljano. Članovi osnovalnega odbora so bili gg.: Jakob Dimnik, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad, Frančišek Leveč, Blaž Matek, dr. Ant. Medved, Mihael I. Nerat, Henrik Schreiner (predsednik) in Andr. Senekovič- Omenjeni osnovalni zbor se je vršil dne 28. decembra 1. 1899. v zbornični sobi I. c. kr. državne gimnazije v Ljubljani. Udeležilo se ga je veliko število srednješolskih profesorjev in ljudskošolskih učiteljev in učiteljic. Predsedoval mu je g. ravnatelj Andrej S e n e k o v i č. Ko sta gg. H. Schreiner in Fr. Gabršek razložila namen novega društva, je poročal prvi o nekoliko premenjenem načrtu pravil, in le-ta je bil sprejet z nekaterimi izpremembsmi. Zbor je izvolil prejšnji začasni odbor; le-tega predsednik je bil g. H. S c h r e i n e r, tajnika gg. dr. Anton Medved in Fr. Gabršek, blagajnik pa g. Andr. Senekovič. Novemu društvu se je nadelo ime „Slovenska Šolska Matica". Sprejeta pravila je začasni odbor predložil c. kr. deželni vladi za Kranjsko v Ljubljani, da bi jih vzela na znanje. Ker pa c. kr. deželna vlada teh pravil zaradi določbe o razpustu društva ni potrdila, so se ista s privoljenjem odbora „Slovenske Matice" prenaredila toliko, da razpolaga v slučaju uradnega razpusta ^Slovenske Šolske Matice" o društvenem nje premoženju odbor „Slovenske Matice" Nalo je c. kr. deželno predsedništvo za Kranjsko v Ljubljani z razpisom z dne ^0 julija 1900, štev. 3059/pr., odboru naznanilo, da ustanovitve „SIovenske Šolske Matice" na podlagi predloženih društvenih pravil ne zabranjuje, da pa se bode zaprošeno potrdilo o pravnem obstanku društva izdalo še le po izvršeni ustanovitvi društva na njegovo na c. kr. deželno predsedništvo v Ljubljani naslovljeno prošnjo. To potrdilo se je izdalo z razpisom c. kr. deželnega predsedništva v Ljubljani z dne 15. marca 1901, št. 1047/pr. Začasni odbor je imel dne 9. septembra leta 1900. v zbornični sobi I. c. kr. državne gimnazije v Ljubljani svojo sejo, katere so se udeležili gospodje: Jak. Dimnik, Fr. Gabršek, Fr. Hubad, BI. Matek, H. Schreiner in Andr. Senekovič. V tej seji se je sestavil poziv do učiteljstva srednjih in ljudskih šol, do društev, krajnih šolskih svetov, do različnih denarnih zavodov in zasebnikov, sploh do vseh krogov in poedincev, ki jim je pri srcu prospeh slovenskega šolstva kot prve in najvažnejše podlage narodne blaginje in narodne omike, naj pristopjjo ^Slovenski Šolski Matici" kot članovi. Dalje so se nastavili poverjeniki za posamezne okraje. Dol-čil se je načrt društvenega delovanja, ki naj se predloži prvemu občnemu zboru v odobritev. Po tem načrtu se bodo prirejala pedagoška predavanja po različnih središčih slovenskih pokrajin. Glavna naloga društvenega odbora pa bodi pospeševanje pedagoške književnosti. V ta namen naj stopi odbor v zvezo s priznanimi pedagoškimi pisatelji ter naj jih pridobiva za sodelovanje. Izdajajo naj se sledeči spisi: 1) Pedagoški Letopis. 2) Didaktika, obsegajoča občno ukoslovje in specijalno metodiko vseh učnih predmetov. 3) Knjižnica realij, obsegajoča zgodovino, zemljepis, prirodopis in prirodoslovje. - Vsak učitelj ve iz lastne izkušnje, s koliko težavo se pripravlja za realni pouk, ko mora izvečine segati po neslovenskih knjigah, ki se na naše razmere ozirajo le toliko, kolikor se le-te strinjajo s tujimi. 4) Komentar k čitankam Koliko truda in časa mora vsak dan učitelj žrtvovati, ko se pripravlja na berila in mu pri tem nedostaja pripomočkov. Kdor hoče po sedanjem stanu metodike izkoristiti etiške, este-tiške in jezikovne zaklade, ki tiče v dobrih berilih, ne izhaja brez temeljitega komentarja; to ve vsakdo, ki je izdelaval popolne učne slike za obravnavanje beril. Navzlic vestnemu pripravljanju po komentarih si pameten učitelj seveda varuje svojo samostalnost. 5) Občna pedagogika (pedagoško dušeslovje, logika, vzgoje-slovje itd.1. • (i) Zgodovina slovenske pedagogike, ocenjujoča vzgojno delovanje naših Slomškov, Rudmašev, Močnikov, Praprotnikov itd. Dne 28. decembra 1. 1900. je imel začasni odbor iznova sejo, v kateri se je posvetoval o predlogih za prvi občni zbor. Na predvečer tega zbora, dne 28. decembra 1 1900. je priredilo »Ljubljansko Učiteljsko društvo" došlim društvenikom ..Slovenske Šolske Matice" na čast prav zanimiv zabavni večer, pri katerem je predsednik Fr. Gabršek v svojem po-zdravilnem govoru razložil mnogobrojnim udeležnikom veliko važnost novega društva ter jih vnemal zanje. Pri tej priliki je predaval gospod primarij dr. V. Gregorič o zdravem stanovanju. Ostali del večera pa so izpolnile dramatiške predstave in pevske točke. Dne 29. decembra dopoldne je priredil gospod ravnatelj A. Sene-kovic v fizikalni dvorani I. c kr. državne gimnazije elektriške demonstracije ob obili ude!ežbi Matičarjev. Prvi občni zbor ^Slovenske Šolske Matice" se je vršil isti dan ob 2. uri popoldne v Mestnem domu po nastopnem vzporedu: 1. Pozdrav začasnega predsednika. 2. Poročilo tajnikovo o dosedanjem delovanju začasnega odbora. a. Poročilo začasnega blagajnika. 4. Volitve: a) upravnega odbora (predsednika, 8 odbornikov in 3 odborniškili namestnikov); b) treh presojevalcev letnih računov. 5. Določitev nagrad pisateljem in glavnim funkcijonarjem za prvo triletno dobo. 6. Proračun za prihodnja tri leta. 7. Posvetovanje o predloženem poslovniku in njega odobritev. 8. Nasveti posameznih društvenikov. Tega zbora se je udeležilo več nego 140 društvenikov duhovskega in posvetnega stanu, med njimi ravnatelji in profesorji srednjih šol in učiteljišč, okrajni šolski nadzorniki, učitelji in učiteljice meščanskih in ljudskih šol. Začasni predsednik, g. ravnatelj Henrik Schreiner, je otvoril zborovanje ter pozval prisotnike, da zakličejo Njegovemu Veličanstvu presvetlemu cesarju Francu Jožefu I. trikrat „Slava!" Zbor je navdušeno ustregel temu pozivu. Nato je pozdravil ljubljanskega župana, gospoda Ivana Hribarja, kot predsednika mestnega šolskega sveta in zastopnika mesta Ljubljane. Takisto je pozdravil zborovalce ter jim zaklical: ,.Dobro došli!" Prešedši k stvari, je jasno razložil pomen in namen novega društva Govoril je najprej o splošnem razvitku človeških duševnih sil, potem pa o smotru pedagogike ter o sredstvih in potih, ki vodijo do omenjenega smotra. Pedagogika je znanost in umetnost. Pri nas je sicer že izvršenega dokaj dela na pedagoškem polju, vendar vse premalo v primeri s potrebami in silami, ki so na razpolaganje. Vzrok je ta, ker doslej ni bilo prave organizacije med pedagoškimi pisatelji. Da i-c zagotovi uspešno knjižno delovanje, baš zategadelj se ustanavlja „Slovenska Šolska Matica", ki naj združuje vse učitelje vseh učnih stopenj. Prav vesel pojav je torej ta združitev srednješolskih in ljudskošolskih učiteljev v „Slovenski Šolski Matici". Nato je začasni predsednik razvil načrt za pedagoško slovstveno delovanje novega društva. Priznal je sicer, da je ta načrt obširen, toda izrazil je nado, da se pisateljev ne bode manjkalo; saj jih je že nekaj zagotovljenih. Težje bode menda dobiti denarnih sredstev. Da se pospeši zanimanje, bode kazalo, obravnavati izpočetka bolj praktiške stvari. Posebej je še pozdravil začasni predsednik učiteljice, dasiravno po njegovem mnenju beseda »učitelj" znači ves stan brez razlike spola. Naposled je poudarjal, da „Šolska .Matica" ni politiško društvo, temuč da imajo v njej prostora vsi vzgojevalni faktorji, najsi bodo zasebno tega ali onega prepričanja; zato so vsi dobro došli. Gospod župan se je zahvalil za predsednikove pozdravilne besede, a sam pozdravil „Šolsko Matico" v imenu mesta, občinskega in mestnega šolskega sveta ter v svojem imenu. V daljšem, razboritem govoru je izrazil svoje veselje zaradi ustanovitve tega preimenitnega prosvetnega društva. Današnji čas se sme imenovati doba društvenega življenja in delovanja: zato vidimo, da ima tudi Ljubljana obilico društev. A izmed najpotreb- nejših brez ugovora je »Šolska Matica", ki gotovo postane najimenitnejše kulturno društvo, zlasti ker ima na čelu tako spretne pedagoške moči. Veseli ga zlasti tudi to, da se po novem društvu osredotoči v Ljubljani pedagoško slovstveno delovanje, katerega središče je bilo doslej v Krškem in v Mariboru. Začasni tajnik, nadučitelj Fr. Gabršek, je najprej prebral brzojavne pozdrave ter potem poročal o dosedanjem društvenem delovanju. Predvsem je razložil zgodovinski posianek „Šolske Matice", kako se je izprva namerjalo, da bi se premestilo „Pedagoško društvo" iz Krškega v Ljubljano, zakaj se je ta namera opustila, in kako se je izvršila ustanovitev novega pedagoškega knjižnega društva. Očital je delovanje začasnega odbora, oirenjal sklepov osnovalnega zbora ter razložil načrt, po katerem hoče odbor uravnati svoje delovanje itd. Društvu je pristopilo do občnega zbora 582 članov, med njimi 7 usta-novnikov. Večina poverjenikov pa še ni naznanila svojih članov. Tudi je zdaj neugoden čas za nabiranje društvenikov; največ jih pač pristopi o priliki okrajnih učiteljskih skupščin. Upati je, da društvo naraste že v prvem letu na 1Q00 članov. Z gospodom Andr. S e n e k o v i č e m se je poročevalec poklonil gospodu ljubljanskemu županu in ga povabil na zborovanje; gospod župan se je zelo zanimal za društvo, drage volje prepustil dvorano v „Mestnem domu" za zborovanje in pristopil društvu kot ustanovnik. — Z gosp. Fr. Hubadom pa .•-e je poročevalec poklonil Njega ekscelenci gospodu deželnemu predsedniku V. baronu H e i n u. Ko sta mu odposlanca razložila pomen in namen društva, mu izročila izvod društvenih pravil in ga povabila na zborovanje, je blagovolil Njega ekscelenca, to društvo kot kulturno in nepolitiško z zadovoljstvom vzeti na znanje in ga z veseljem pozdraviti. Naposled je izrekel tajnik zahvalo »Ljubljanskemu Učiteljskemu društvu" za prireditev zabavnega večera na čast društvenikom „Slovenske Šolske Matice"; takisto seje zahvalil gospodu ravnatelju Senekoviču za dopoldansko predavanje. Tajnikovo poročilo se je soglasno odobrilo in vzelo na znanje. Blagajnik, gospod ravnatelj Andrej Senekovič, je sporočil, da je plačalo do sedaj 469 društvenikov 2036 K. Društveniki so duhovskega in posvetnega stanu, učitelji in učiteljice srednjih in ljudskih šol, okrajni šolski sveti, ljudske šole, krajne in okrajne učiteljske knjižnice, okrajna učiteljska društva in neučitelji. V upravni odbor so bili po vzkliku izvoljeni: za predsednika gospod Henrik Schreiner, učiteljiški ravnatelj v Mariboru; za odbornike, in sicer za Kranjsko gospodje: učitelj Jakob Dimnik, nadučitelj Frančišek Gabršek, učiteljiški ravnatelj Franc. Hubad in gimnazijski ravnatelj Andrej Senekovič, vsi v Ljubljani; za Štajersko gospoda: učiteljiški profesor in okr. šolski nadzornik dr. Janko Bezjak v Mariboru in nadučitelj Vekoslav Strmšek na Medvedjem selu; za Primorsko in Koroško gospoda: učiteljiški profesor Viktor Bežek in učiteljiški profesor in okr. šolski nadzornik Frančišek F inž g ar, oba v Gorici. Za namestnike so bili izvoljeni: za Kranjsko gospod Andrej Zumer, nadučitelj in okr. šolski nadzornik v Kranju; za Štajersko gospod Josip Mešiček, nadučitelj v Sevnici; za Primorsko in Koroško gospod Josip Apih, uči-teljiški profesor v Celovcu. Za presojevalce letnih računov so bili izvoljeni gospodje: gimnazijski profesor dr. Ivan Svetina, učiteljiški profesor Ivan M acher in učitelj Ivan Kruleč, vsi v Ljubljani. Tajnik je poročal o odborovem predlogu glede nagrad za knjižna dela ter nasvetoval po 40-48 K od tiskovne pole; predlog je bil sprejet. Takisto je poročal tajnik o nagradah za glavne poslovalce. Ker pa se še ne ve, koliko bode dela, in kaka bodo denarna sredstva, je prepustil zbor po tajnikovem nasvetu določitev o nagradah odboru samemu Blagajnik, gospod A. Senekovič, je napravil proračun za bodoča tri leta, a pripomnil je, da zanesljiv proračun ni možen, ker denarni efekt še ni končno znan. Ako se računa od tiskovne pole 50 - 60 K tiskarskih stroškov in 40 K pisateljske nagrade, tedaj bi stala pola z nagrado vred okolo 100 K. Po tem poročilu se je sklenilo, da sme društvo prihodnje leto za knjige in druge stroške izdati 25u0 K. Gospod predsednik je zaprosil, naj se vzame na znanje, da bo društvo izdajalo kolikor možno gradiva. Gospod Vek. S trm še k je izrazil željo, naj bi „Matica" ne delala konkurence »Popotniku". Nato je gospod predsednik pojasnil, da ima Šolska Matica" ves drug delokrog nego »Popotnik"; zato je tekmovanje izključeno. Gospod ravnatelj Fr. Hubad pa je razložil svoj načrt, kako naj „Matica" deluje zlasti v metodiškem oziru; na ta način bode „Popotnika" le podpirala. O predloženem poslovniku, ki ga je sestavil tajnik na podlagi društvenih pravil, a dodal, kar je bilo treba, da ne nastane kaka dvoumnost, se je sklenilo, da se vzame ta načrt začasno v rabo, a stoprv na podlagi pridobljenih izkušenj ga bode inožno stalno potrditi. Gospod J. M c š i č e k je predlagal, da izdajaj društvo zlasti praktiške knjige. Čitanke je treba preosnovati in prirediti dve izdaji, eno za eno-razredne, drugo pa za trirazredne in štirirazredns ljudske šole. Realistiška snov naj se izloči iz čitank in izda v posebni knjigi. Zato naj se začno izdajati najprej knjige za realije. Treba pa je izpremeniti dotično ministrsko naredbo, ki prepoveduje rabo posebnih knjig za realije na manjrazrednih ljudskih šolah. Matica naj to dovoljenje izposluje pri ministrstvu. Naposled predlaga gospod Mešiček, naj se preosnuje Končnikova Slovenska slovnica. Gospodu Mešičku je predsednik pojasnil, da se je odbor že sam bavil s preosnovami, kakor jih sedaj on predlaga, in da namerava že prvo leto izdati eno knjigo realij, namreč zgodovino. Le glede na izpremembo ministrske naredbe, zadevajoče rabo posebnih knjig za realije na manjrazrednih ljudskih šolah, se ne strinja z gospodom predlagateljem, ker knjige za realije naj služijo le učitelju za pripravljanje na pouk; v njih bodi zbrana vsa tvarina, ki je potrebuje učitelj, hoteč se vestno pripraviti na pouk. - Oba predloga sta bila sprejeta. Naposled je zahvalil gospod predsednik zborovalce in poročevalce za njih sodelovanje na današnjem zboru, izrekel zahvalo za izvolitev na častno mesto predsedniško, obljubil, da bode z drugimi odborniki vred deloval z vsemi močmi na prospeh društva in pedagoškega slovstva, ter zaključil zborovanje ob 4. uri popoldne. Po zborovanju je razkazoval in razjasnjeval gospod A. Sene-k o v i č društvenikom elektriške naprave v elektrarni. V odborovi seji dne 29. decembra leta 1900. se je odbor osnoval tako-le: Podpredsednik gospod Frančišek Hubad, učiteljiški ravnatelj: tajnik gospod Frančišek Gabršek, nadučitelj; blagajnik gospod Andrej Senekovič, gimn. ravnatelj ; knjižničar gospod Jakob Dimnik, učitelj : urednik gospod Frančišek Leveč, c. kr. real. profesor in okrajni šolski nadzornik — vsi v Ljubljani. Dne 10. febr. 1901 je imel odbor v zbornični sobi I. državne gimnazije v Ljubljani sejo, katere so se udeležili: predsednik g. Henrik Schreiner in odborniki gg.: dr. Janko Bezjak, Viktor Bežek, Jakob Dimnik, Frančišek F i n ž g a r, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad in Andrej Senekovič. Blagajnik, gosp. ravnatelj A. Senekovič, je sporočil o denarnem stanju društva. Vplačalo je 540 rednih in 7 ustanovnih članov 2340 K: stroškov je bilo 103'06 K; torej je ostalo v blagajnici še 2236'9+ K Iz poročila tajnika, nadučitelja Franc. Gabrška, je posneti, da je razen prejšnjih oglašenih še 108 društvenikov, ki so z letnino še na dolgu. Mnogo poverjenikov pa še ni vrnilo nabiralnih pol niti naznanilo novih čla.iov. Ker se je pokazalo, da so nekatera poverjeništva preobsežna in torej gospodje poverjeniki ne morejo izvrševati svoje naloge, kakor bi bilo želeti, se je sklenilo, da se osnujejo nova poverjeništva za okraje, kjer bi bilo to potrebno. V ta namen naprosi sedanje poverjenike, da mu nasvetujejo, ali in kako bi bilo deliti njih poverjeniški okrog, in komu naj bi se poveril novi posel. Tudi se je sklenilo, da se izda gg. poverjenikom posebno navodilo za njih poslovanje. To navodilo obsezaj zlasti določila: 3) da naznanjajo odboru tudi premembe posameznih članov; 2) da zbirajo vplačano letnino in jo za vse člane svojega okraja skupno pošiljajo blagajniku; 3) da en izvod nabiralnih pol, katerih se jim dopošlje dvoje, obdrže zase, enega pa vrnejo odboru; 4) da sami razdele med člane svojega poverjeništva društvene knjige, ki jih bode odpošiljal odbor skupno za vse člane le poverjenikom; 5) da pridobivajo za društvo tudi druge rodoljube, zlasti imovitejše, potem šole, krajne in okrajne učiteljske knjižnice (glede teh se odbor sicer še sam s posebno prošnjo obrne do gg. okrajnih šolskih nadzornikov). Ukrenilo se je, kar je treba, da dobe nekateri okraji svoje poverjenike. Sklenilo se je, da poprosi društvo podpore si. deželni zbor kranjski in vse večje posojilnice, oziroma tudi hranilnice in zasebnike. Da se pospeši vnemanje za društvo, se bode o važnejših sklepih odborovih sej poročalo v časnikih. Za leto 1901. izda društvo dve knjigi, ki izideta proti koncu leta, in sicer: 1. »Pedagoški Letopis ', najmanj deset tiskovnih pol obsežen. V njem se priobčijo poročila o posameznih predmetih, statistika slovenskih šol, teme in teze konferenčnih in društvenih referatov, razne razprave ter zlasti pouk o prvi pomoči pri nezgodah s slikami; le-ta publikacija se bode kot po-natisk tudi posebej prodajala. 2. Knjiga za realije, prvi del: Zgodovina. Spisal profesor Josip Apih. Tudi ta knjiga bode obsegala najmanj deset tiskovnih pol. Potem so se določili, oziroma nasvetovali poročevalci za latinščino in grščino, za matematiko, stenografijo, filozofijo, lepopis in ženska ročna dela. Prihodnjič izda društvo: Letopis, knjige za realije drugi del, zemljepis, didaktiko in morda še kaj drugega. G predsednik je razložil svoj načrt za didaktiko. Sklenilo se je, da pregledajo gg. odborniki ta načrt in mu dodajo svoje opazke; potem se isti natisne in razglasi. Spisovanje „vzgojeslovja" prevzame g. V. Bežek. G. dr. J. Bezj a k se je pooblastil, da stavi na prihodnjem občnem zboru primerne predloge glede na izdajo slovenske slovnice za srednje šole. Po nasvetu g. Bežka poskrbi društvo primerne čitanke za učiteljišča. „Šolska Matica" stopi z drugimi enakim literarnimi društvi v knjižno zvezo; dotična okrožnica se jim pošlje z izdanimi knjigami vred. Ljubljanskim odbornikom se naroči, da ukrenejo, kar je potrebno zaradi tiskanja društvenih knjig. Ker ima „Šolska Matica" poleg izdajanja knjig tudi to nalogo, da prireja po različnih krajih javna predavanja in temeljne razgovore o teoretiških in praktiških pedagoških vprašanjih, zato se je sklenilo, da bodo ljubljanski odborniki po možnosti skrbeli za predavanja na Kranjskem, zlasti v Ljubljani, mariborski na Štajerskem in goriški na Primorskem. V Ljubljani in okolici priredi Matica ogledovanje raznih zavodov, n. pr gluhonemnice, tovaren in obrtnih naprav, hospitacije na učiteljišču in na ljudskih šolah. ------ Odborove seje dne 19. maja 1. 1901. so se udeležili g. predsednik Henrik Schreiner in odborniki gg-: dr. Janko Bezj a k, Viktor Bežek, Jakob Dimnik, Frančišek Gabršek, Frančišek Hubad, Frančišek Leveč, Andrej Senekovič in Vekoslav Strmšek Blagajnik, gosp. ravnatelj Andrej Senekovič, je sporočil o denarnem stanju društva. Letnino so plačali 604 člani. Društvo ima do sedaj 9 ustanovnikov. Tajnik, nadučitelj Franč. Gabršek, je poročal, kako so se rešili zadnji odborovi sklepi, zlasti o preuredbi dosedanjih poverjeništev, ter je prebral došle nasvete Na podlagi le-teh se je sklenilo, da se razdele nekatera preobsežna poverjeništva na manjša okrožja, in za le-ta so se nastavili novi poverjeniki. Sklenilo se je, da se napravi prošnja za podporo na deželni zbor kranjski, kadar izidejo knjige. Za letos nameravani spis »Pouk o prvi pomoči pri nezgodah s slikami" se priobči pozneje, ker ga do-tični poročevalec še ni utegnil spisati. V »Letopisu" priobči tajnik tudi poročilo o društvenem delovanju in imenik članov. Vzelo se je na znanje predsednikovo poročilo o sotrudnikih. Oblika društvenim knjigam bode taka, kakršno imajo knjige »Slovenske Matice". Rokopisi morajo biti pripravljeni do začetka septembra, tisk pa dovršen do konca novembra. Schreinerjev načrt za didaktiko, ki so ga pregledali gg. odborniki, se ponatisne v »Popotniku". O najprimernejši terminologiji se bode posvetoval poseben odsek. Društvo namerava izdajati tudi pedagoške šolske knjige za učiteljišča, zlasti o vzgojeslovju in ukoslovju, zgodovino pedagogike, čitanke itd. V ta namen stopi odbor v dogovor z deželnim odborom kranjskim, ki naj bi dal društvu primerno podporo, oziroma sam prevzel založništvo ali pa ga prepustil Matici. Pri tem se je izrekla želja, naj bi bile knjige odobrene že v rokopisu. Matica bode pospeševala tudi knjižnico za srednješolsko mladino in sicer izdajanje šolskih klasikov s posredovanjem do-tičnih založnikov. Zlasti se bode obrnila Matica do »Dramatičnega društva", da ji le-to prepusti rokopise in starejše izdaje, primerne za srednješolsko mladino, da se predelajo. G. B e ž e k prevzame sestavo načrta za tako izdajanje. Končno se je še vršil razgovor o primernih diplomah za ustanovnike in o nasvetu »Pedagoškega društva v Krškem" glede na izdajo slovenske slovnice. Dne 21. julija 1901 je odbor vložil prošnjo na deželni odbor kranjski zaradi podpore za izdajanje slovenskih šolskih knjig za učiteljišča. V odborovi seji dne 8. septembra 1901 je gosp. predsednik srčno pozdravil podpredsednika, g. Frančiška H u b a d a, kot novoimenovanega c. kr. deželnega šolskega nadzornika za ljudske šole na Kranjskem in ga prosil še nadaljnje podpore, katero je g. c. kr. deželni šolski nadzornik drage volje tudi obljubil. Potem se je določila tvarina, ki pride v letošnji »Letopis". Ker urednik, g. ravnatelj Frančišek Leveč, letos ne utegne urejevati društvenih knjig, prevzame korekturo in jezikovno uredbo gosp. profesor V. Bežek, stvarno pa gosp. predsednik H. Schreiner. Letopis se natisne v 1200, Apihova Zgodovina pa v 1500 izvodih. Določili so se pogoji, pod katerimi se odda tiskanje knjig. Tisk bodi dovršen do 10. decembra 1. 1901. Razne tiskarne se povabijo, da naznanijo, po kaki ceni bi prevzele delo. Odbor stopi v dogovor z založnikom in tiskarjem Andr. Gabrščekom v Gorici zaradi nadaljevanja »Knjižnice za mladino". »Slovenska Šolska Matica" bi mu preskrbela rokopise in prevzela uredništvo. Nadalje se je sklenilo, da izda društvo izmed šolskih klasikov najprej Shakespeareovega Julija Cezarja". Rokopis, ki ga Matici prepusti Dramatično društvo", se primerno priredi. Izdado se čitanke za učiteljišča v treh delih (s »Slovstveno čitanko" kot tretjim delom). Delo prevzetno gg. Bežek, Hubad in dr. Ilešič. Društvo priobči tudi „ Analizo otroškega obzorja". V ta namen se letos ali prihodnje leto priobčijo v Letopisu primerna vprašanja; ponatiski pa se pošljejo šolskim vodstvom v izpolnitev. Odbor namerava izdati tudi knjigo za nadaljevalne šole, zlasti glede na kmetijstvo. Slednjič se je sklenilo, da se bodo nadaljevala pedagoška predavanja. V Ljubljani priredi g. ravnatelj Andr. Senekovič vrsto predavanj o elektriški železnici; g. ravnatelj H. Schreiner pa bode predaval o Božiču o rastlinskem potovanju. V odborovi seji dne 28. decembra 1901 so se vzeli na znanje zadržki, ki so bili vzrok, da knjige za 1. 1901. še niso dotiskane. Nato se je vse potrebno ukrenilo, da izidejo knjige do konca januvarja 1902. G. blagajnik je sporočil, da ima društvo doslej 3575 K dohodkov, med temi 439 K ustanovnine. Razpoložnega premoženja je torej 3136 K. Stroški znašajo doslej 529 K, torej je še na razpolaganje 2607 K in pa obresti. Določile so se nagrade pisateljem, uredniku in tajniku. Sklenilo se je, da se knjige razpošljejo le poverjenikom, a ti naj sami plačajo poštnino, potem pa naj jo razdele na posamezne člane ter jo od njih pobero. Ta ukrep se naznani društvenikom v Letopisu na zadnji strani ovitka. Ondukaj se tudi priobči zaznamek knjig, ki jih dobe dru-štveniki za 1. 1901. Letošnjim knjigam se je določila nastopna prodajalna cena: »Letopisu" 1-60 K, »Slovenskemu jeziku" 2-— K in »Zgodovini" 2 — K, skupaj 5'60 K. Vzelo se je hvaležno na znanje, da je deželni odbor kranjski na odborovo prošnjo izrekel, daje pripravljen, podeljevati nagrade pisateljem slovenskih učnih knjig, ki jih izda Šolska Matica. Zlasti izda in založi Matica metodiške knjige za učiteljišča; priredi pa tudi v društveni založbi novo izdajo Woldfichove-Erjavčeve »Somatologije", ki v zalogi »Slovenske Matice" prav v kratkem poide, in katere to društvo ne namerava več založiti. Matica naprosi strokovnjake, da knjigo pregledajo in prirede za novi ponatisk. Izmed »Posebnih metodik" pa izide najprej »Metodika jezikovnega pouka", za katerega poseben odbor določi načrt. Prihodnje leto izda Šolska Matica: »Letopis", »Zgodovino" (II. snopič) in »Učne slike k čitankam". Načrt za te učne slike izdela g. ravnatelj H. Schreiner. Matica tudi začne zbirati tvarino za izdanje etimološkega, sinonimskega in frazeološkega slovarja na podlagi čitank in Pleteršnikovega slovarja. Naposled se je določila oblika diplomam za ustanovnike. V smislu društvenih pravil je odbor skrbel tudi za pedagoška in splošno poučna pre davanj a. Ljubljanski odborniki so se na poziv g. podpredsednika Fr. H u b a d a večkrat sešli ter so ukrepali o prireditvi predavanj, poučnih izletov, ogledovanja obrtnih naprav in hospitacij. Dne 25. marca 1901 je predaval gosp. profesor Ivan Macher v fizikalni dvorani I. c. kr. državne gimnazije v Ljubljani o rdečem snegu, krvavem dežju in drugih nenavadnih prirodnih prikaznih ob navzočnosti njega ekscelence g. deželnega predsednika Viktorja barona Heina, g. dvornega svetnika dr. grofa Schaffgotscha in mnogobrojnega druzega občinstva. G. predavatelj je zanimivo in nazorno razložil pred vsem nekatere že znane izredne prirodne prikazni, potem vulkanski pepe-kozemski prah in nekatere alge; naposled pa je prešel k najnovejšim pri-rodnim pojavom ter tolmačil njih postanek, n. pr. sipin v morju in v Sahari. Razlagal je, kako se je spričo zračne depresije vzdignil pesek in prah in se razširil preko morja po vsej srednji Evropi tja do Hamburga in Galicije, ter je poučil slušatelje o sestavi rdečega snega. A g. ravnatelj Andrej Senekovič je s pomočjo skijoptika nazorno podprl znanstveno, poljudno tolmačenje. — Občinstvo je pazljivo sledilo velezanimivemu predavanju ter izrazilo svojo zahvalo z živahnim priznavanjem. Dne 18. maja 1901 je predaval v „Narodnem domu" g. predsednik H. Schreiner o fantaziji. Tudi tega predavanja se je udeležilo prav lepo število članov in prijateljev društva. G. predavatelj je razpravljal v poldrugo uro trajajočem govoru o bistvu domiselnosti in o njenem delovanju ter vplivu na vse duševno in telesno življenje, pojasnjujoč posamezne podatke z mnogimi zgledi. Za temeljito predavanje je žel občo pohvalo in zahvalo, katero mu je izrazil v imenu navzočnih g. podpredsednik Fr. Hubad, proseč ga, naj priskoči društvu na pomoč tudi prihodnje leto, ko se priredi niz predavanj. V Gorici je predaval dne 13. junija 1901 g. profesor V. Bežek o našem pravopisu in pravorečju, zlasti o izreki trdega /-a v knjižnem jeziku. Predavatelj je razložil mnogobrojnim poslušalcem — iz-večine učiteljem — temeljna načela, na katerih sloni pravopis. Prvo izmed njih je: Piši, kakor se pravilno govori! (Fonetiško načelo.) Ker se to ne da dosledno izvesti, veljaj tudi drugo načelo: Piši besede po njih izpeljavi, to je, po njih zgodovinskem razvoju! (Etimološko načelo.) Tudi to ne more vedno odločevati, kajti sedanje žive govorice ne moremo ukleniti v rjaste spone jezika šestnajstega stoletja, ko je reformacija probudila slovenski knjižni jezik. Zatorej je treba pravico priznati tudi tretjemu načelu, ki veli: Odločuj tudi današnja pravopisna raba (pravopisni usus), ki jo je sprejela in utrdila v zadnjih treh desetletjih preteklega stoletja pišoča masa našega naroda, uvažujoč potrebno edinost in priprostost v pravopisu. Dne 4. julija 1901 je potem prof. Bežek nadaljeval ono predavanje ter navedel vzroke, ki nas nagibljejo, da izrekajmo v šoli trdi l čisto. Konstatiral je, da tako postopa 90% slovenskih učiteljev. Dne 5. decembra 1901 je predaval ravnatelj g. H. Schreiner v Mariboru o analizi duševnega obzorja otroškega, obečajoč, da bode začeto snov nadaljeval meseca januarja in februarja 1. 1902. Upravni odbor »Slovenske Šolske (Tlatiee" za triletno upravno dobo 1901 — 1903. Predsednik: Podpredsednik: Tajnik: Blagajnik: Knjižničar: Odborniki: Otiborniški namestniki : Presojevalci računov: Schreiaer Henrik. Hubad Frančišek. Gabršek Frančišek. Senekovič Andrej. Dimnik Jakob. Dr. Bezjak Janko, Strmšek Vekoslav, Bežek Viktor, Finžgar Frančišek. Žnmer Andrej, Mešiček Jožef, Apih Jožef. Dr. Svetina Janez, Macher Janez, Kruleč Janez. Imenik društvenikov Slovenske Šolske Olatiee" za leto 1901.*) A) Ust a 11 o v 11 i k i. Ciperle Jo\ej, meščanski učitelj, Dunaj. Fin\gar Frančišek, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Gorica. Hribar Ivan, župan dež. poslanec itd., Ljubljana. Krek Gregor, dr., c. kr. dvorni svetnik in vseučiliški prof., Gradec. Kri {man Ignacij, nadučitelj, Dornberg (Goriško). Okrajni šolski svet za goriško okolico. Pedagoško društvo v Krškem. Perne Frančišek, dr., c kr. gimn. profesor, Kranj. Strmšek Vekoslav, nadučitelj, Medvedje selo (Štajersko), Šola ljudska pri Sv. Duhu (Stara gora) blizu Sv. Jurija ob Sčavnici (Štajersko) — vpisal Frančišek Hrašovec, c. kr. okrajni sodnik v p. v Gradcu. Tuma Henrik, dr., odvetnik in dež. poslanec, Gorica. Turner Pavel, dr., zas. učitelj, Jamnica (Moravsko). Vi^intin Rudolf, učitelj, Renče (Goriško). St. i3. B) L e t n i k i. I. Kranjsko. i. Šolski okraj Črnomelj. Poverjenik: Šetina Frančišek, šolski vodja v Črnomlju. Zupančič Vita, učit., Metlika. Št. i. 2. Šolski okraj Kamnik. Poverjenik: Letnar Lovro. Čenčič Jernej, nadučit., Kamnik. Dolinar Jožef, učit., Krašinja. Gerkman Emilija, učit., Mengeš. *) Kdor svojega imena ne najde natisnjenega v svojem sedanjem okraju, naj išče knjige pri svojem prejšnjem poverjeniku. Zanaprej naj blagovolijo gg. poverjeniki sproti naznanjati društvenemu tajniku one društvenike, ki se preselijo v kako drugo poverjeništvo. Gorjanec Matilda, učit., Dob. Konjar Ulrik, učitelj, Motnik. Koželj Gregor, učit., Št. Gothard. Letnar Lovro, nadučit., Mengeš. Malenšek Feliks, učitelj, Gornji Tuhinj. Mesner Jožef, nadučit , Komenda. Pintar Jožef, učitelj, Tunjice. Potrato Janez, učitelj, Št. Vid. Razpotnik Franč., učitelj, Vodice. Reich Jožef, nadučitelj, Dol. Schmeidek Janez, učitelj, Rova. Toman Janko, nadučitelj in župan, Moravče. Tramte Ignacij, učitelj, Kamnik. Zore Frančišek, učit., Šmartno. Zupan Janez, učitelj. Dolsko. Št iS. 3. Šolski okraj Kočevje. a) Kočevje-Ribnica. Poverjenik: Štefančič Frančišek. Bohinc Edvard, učit., Ribnica. Cvar Andrej, učit., Vel. Poljane. Engelman Kristijan, nadučitelj, Dobrepolje. Gregorač Frančišek, nadučitelj, Dolenja vas. Hiti Matija, nadučitelj, Stari trg. Hribar Jožef, učitelj, Ribnica. Jaklič Frančišek, učitelj in dež. poslanec, Dobrepolje. Junowicz Helena, učit., Kočevje. Okrajna učit. knjižnica v Ribnici. Pirnat Janez, učit., Dobrepolje. Potokar Frančišek, učit., Draga. Šola ljudska v Starem trgu. Štefančič Frančišek, učit., Ribnica. Štrukelj Janez, učitelj, Rob. Tomšič Štefan, nadučit., Ribnica. Zupančič Jožef, učit., Dolenja vas. Št. 16. b) S odrazi ca. Poverjenik: Vrbič Mihael. Kerže Anton, učitelj. Gora. Legat Stanko, učit., Sv. Gregor. Mandeljc Janez, nadučitelj, So-dražica. Vrbič Mihael, učitelj, Sodražica. Št. 4- 4. Šolski okraj Kranj. a) Mesto (c. kr. gimnazija). Poverjenik: Hubad Jožef. Bevk Stanislav, dr., c. kr. gimn. profesor. Debevec Jožef, dr., c. kr. gimn. profesor Dokler Anton, c. kr. gimn. prof. Hubad Jožef, c. kr. gimn. ravnatelj. Korun Valentin, dr., c. kr. gimn. profesor. Kropivnik Frančišek, dr., c. kr. gimn. profesor. Levičnik Alfonz, c. kr. gimnazijski profesor. Peterlin Anton, c. kr. gimnazijski profesor. Tominšek Jožef, dr., c. kr. gimn. profesor. Vadnal Anton, c. kr. gimn. prof. Zupan Anton, c. kr. gimn. prof. Žmavc Jakob, dr., c. kr. gimn. profesor. St. 12. b) Okraj. Poverjenik: Žumer Andrej. Grmek Anton, učitelj, Sv. Lenart. Jenko Jelena, učiteljica, Trboje. Kmet Andrej, nadučitelj, Cerklje. Knific Svitoslav, učit., Trstenik. Kragl Jožef, naducitelj, Tržič. Lampret Ana, učiteljica, Trata. Luznar Frančišek, nadučit., Prim-skovo. Miklavčič Janja, učiteljica, Kranj. Okrajna učiteljska knjižnica v Kranju. Patemost Henrik, učit., Šmartno. Pezdič Janez, nadučitelj in član c. kr. dež. šol. sveta, Kranj. Praprotnik Ana, učit., Primskovo. Praprotnik Viktorija, učit., Kranj. Rojina Franč., nadučit., Šmartno. Rooss Marija, učiteljica, Kranj. Rus Vilibald, učitelj, Kranj. Šola vnanja samostanska pri mm. uršulinkah v Škofji Loki. Traven Jožef, učitelj, Naklo. Učit. društvo za kranjski okraj. Žumer Andrej, šolski ravnatelj, c.kr. okr. šol. nadzornik, Kranj. Št. 20. 5. Šolski okraj Krško Poverj*nik: Lapajne Janez, ravn. mešč. šole v Krškem. Cizelj Jožef, učitelj na meščanski šoli, Krško. Gantar Janez, učitelj, Št. Jernej. Magerle Janez, učitelj, Svibno. Rosman Florijan, učitelj. Krško. Šola ljudska v Št. Jerneju. Šola ljudska v Kostanjevici. Zevnik Ana, učiteljica, Škocijan. št 7- 6. Šolski okraj Litija. Poverjenik : Stiasny Ljudevit. Cerne Jernej, nadučit., Šmartno pri Litiji. Dolinar Ivana, učit., Višnja gora. Jankovič Frančiška, učit., Zagorje. Lužar Fortunat, učitelj, Izlake. Stiasny Ljudevit, nadučit., Zagorje. Žen Janez, učitelj, Višnja gora. Št. 6. 7. Šol. okraj Ljnbljana. a) Mesto. Poverjenika: Leveč Frančišek in Gabršek Frančišek. Bahovec Frančišek, učitelj. Ban Frančišek, uprav, tiskarne. Beg Ivana, učiteljica. Bele Janez, učitelj. Brežnik Frančišek, c. kr. gimn. profesor. Cepuder Jožef, učitelj. Črnagoj Frančišek, nadučit.,Barje. Črnivec Anton, c. kr. učit. prof. Dimnik Jakob, učitelj. Funtek Anton, c. kr. učit. prof. Furlan Jakob, učitelj. Gabršek Frančišek, nadučitelj. Gomilšek Jožef, železn uradnik. Gruden Jožef, dr., prefekt v Aloj- zijevišČu. Gusl Emilija, nadučiteljica. Hubad Frančišek, c. kr. dež. šol. nadzornik. Ilešič Frančišek, dr., c. kr. učit. profesor. Jaklič Viktor, učitelj. Janežič Jožef, c. kr. vadn. učitelj. Jelene Luka, učitelj. Jeršinovič Anton, c. kr. gimn. prof. Josin Maks, učitelj. Kecelj Alojzij, učitelj. Kruleč Janez, c. kr. vadn. učitelj. Kummer Valentin, učitelj. Laharner Anton, c. kr. real. prof. Lederhas Ludovik, c. kr. gimn. profesor. Leveč Frančišek, c. kr. učit. ravn. Leveč Vida, učiteljica. Ljubljansko učiteljsko društvo. Macher Janez, c. kr. učit. profesor. Maier Anton, c. kr. vadn. učitelj in okrajni šolski nadzornik. Maier Jožef, nadučitelj. Marolt Frančišek, učitelj. Marout Marija, učiteljica. Mencinger Milan, c. kr. gimn. prof. Mestna višja dekliška šola. Novak Frančišek, c.kr. gimn. prof. Okrajna učit. knjižnica v Ljubljani. Orožen Frančišek, c. kr. učit. prof. Pajk Milan, c. kr. real. profesor. Pečjak Gregor, dr., c. kr. gimn. katehet. Perušek Rajko, c. kr. gimn. prof. Pleteršnik Maks, c. kr. gimn. prof. Požar Lovro, dr., c.kr. gimn. profesor, ravnatelj mestne višje dekliške šole. Primožič Štefan, vodja gluho- nemnice. Reich Anton, načel, plačil, urada. Renzenberg plem. Pavla, c. kr. vadn. učiteljica. Rezek Juraj, učitelj. Roje Emilija, učiteljica. Senekovič Andrej, c. kr. gimn. ravnatelj. Simon Karol, učitelj. Sucher Frančišek, c. kr. učit. prof. Svetina Janez, dr., c. kr. gimn. prof. Sere Marija, učiteljica. Stritof Anton, c. kr. gimn. prof. Suman Jožef, c. kr. dvorni svetnik v p. Trtnik Janez, dr., c kr. gimn. prof. Verbič Jožef, c. kr. vadn. učitelj. Vodeb Jakob, c. kr. učit. profesor. Wessner Marija, nadzorovalna dama na mestni višji dekl. šoli. Zemme Frančiška, učiteljica. Zupan Tomo, monsignor, c. kr. gimn. profesor. Zupančič Jakob, c. kr. gimn. prof. Zupančič Vilibald, c. kr. učit prof. in okrajni šolski nadzornik. Žakelj Friderik, c. kr. gimnazijski profesor. & 66. bj Ljubljanska okolica. Poverjenik: Žirovnik Janko. Jašovc Karol, učitelj, Iška vas. Kavčič Frančišek, nadučit., D. M. v Polju. Klinar Frančišek, učit., Hrušica. Lavtižar F ranč., nadučit.,Šmartno. Lenarčič Anton, učitelj, Št. Vid. Okrajna učiteljska knjižnica ljubljanske okolice. Papler Frančišek, nadučitelj, Borovnica. Petrič Frančišek, učitelj, Rudnik. Pokorn Janez, učitelj, Horjul. Rant Matija, nadučit., Dobrova. Šola ljudska v Št. Vidu. Trošt Frančišek, nadučitelj, Ig. Wolfling Pavlina, učit., Št. Vid. Žebre Friderik, učitelj, Št. Vid. Žibert Anton, nadučitelj, Jezica. Žirovnik Janko, nadučit., Št. Vid. St. 16. 8. Šol. okraj Logatec. a) Sodiška okraja Cerknica in Logatec. Poverjenik: Šega Janez. Jeglič Janez, nadučitelj, Rakek. Likar Hinko, nadučit., Grahovo. Okrajna učiteljska knjižnica za logaški okraj. Repič Peter, nadučit., Unec. Šega Janez, učit., Dol. Logatec. Šola ljudska v Planini. Št. 6. b) Sodiški okraj Lož. Poverjenik: Wigele Ferdo. Korber Mihael, c. kr. notar, Lož. Lah Gregor, c. kr. poštar in župan, Lož. Peče Frančišek, posestnik in gostilničar, Stari trg. Perušek Ivanka, učiteljica, Lož. Šola ljudska v Babinera polju. Šola ljudska v Starem trgu. Wigele Ferdo, učitelj in posestnik, Stari trg. št. 7. c) Sodiški okraj Idrija. Poverjenik: Novak Alojzij. Čitalnica idrijska. Gruden Janez,posest., Jeličnivrh. Herle J., dr., Idrija. Lapajne Pavla, učiteljica, Idrija. Novak Alojzij, c. kr. šolski ravnatelj, Idrija. Novak Jožef, c. kr. učitelj, Idrija. Pirnat Makso, real. prof., Idrija. Podružnica „S!omškove zveze" za idrijski sodiški okraj. Šabec Avguštin, c kr. učit., Idrija. Vogelnik Janez, c. kr. učit., Idrija. Št 10. g. Šol. okraj Novo mesto. a) Novo mesto. Poverjenik: VadnjalFrančišek. Barle Janez, nadučitelj, Šmihel. Clarici Marija, nadučiteljica. Detela Frančišek, dr., c. kr. gimn. ravnatelj in šolski svetnik. Elbert Sebastijan, dr., prošt. Fajdiga Ignacij, c. kr gimnazijski profesor. Germ C, graščak. Golia Ludovik, c. kr. sod. svetnik. Jaklič Jožef, kanonik. Kraje J., nasl., tiskarna. Lapajne Anton, učitelj na kmetijski šoli, Grm. Leveč Anton, c. kr. sodni svetnik. Marinko Jožef, dr., c. kr. gimn, profesor. Okrajna učiteljska knjižnica v Novem mestu. Munda Jakob, c. kr. sodni svetnik. Murgel Rihard, c. kr. naddavkar. Povše Frančišek, kanonik. Scbegula Jakob, dr., odvetnik in mestni župan. Seidl Frančišek, trgovec. Sladovič pl. S., lekarnar. Škerlj Janez, c. kr. sodni svetnik. Šola dekliška v Novem mestu. Šola deška v Novem mestu. Šola ljudska v Šmihelu. Tandler Julija, trgovčeva soproga. Učiteljska knjižnica c. kr. velike gimnazije v Novem mestu. Vadnjal Franč., c. kr. gimn. prof. Vojska I,, dr., c. kr. sodni nad- svetnik v p. Watzl Fr. Sal., vikar. Wester Jožef, c. kr. gimn. prof. Št. 29. b) Sod. okraj Žužemberk. Poverjenik: Koncilija Franc. Koncilija Frančišek, nadučitelj, Žužemberk. Št. 1. 10. Šol. okraj Postojna. Poverjenik: Thuma Janez. Abram Leopold, nadučitelj, Senožeče. Arko Frančišek, deželni poslanec, Postojna. Bisail Alojzija, učit., Trnovo. Bisail Bibijana, učit., Trnovo. Bole Terezija, učiteljica, Vrabče. Borštner Ljudmila, učit., Vipava. Božič Janez, deželni poslanec in župan, Podraga Bukovič Ljudmila, učit.. Postojna. Cornelli Amalija, učit., Hrenovice. Cop Jožef, učitelj, Trnje. Čop Pavla, učiteljica, Senožeče. Debevec Terezija, učit., Slavina. Ditrich Anton, podžupan in trgovec, Postojna. Dovgan Marija, učit., Zagorje. Fettich-Frankheim Ludovik, šol. vodja, Postojna Gorjup Alojzij, učitelj, Postojna. Gros Frančišek, učit., Matenja vas. Horvat Rudolf, nadučit., Zagorje. Ivane Frančišek, nadučitelj, Senožeče. Javoršek Karol, nadučit., Košana. Jug Matej, učitelj, Col. Justin Rajko, nadučitelj, Vreme. Juvančič Viktorija, učiteljica, Postojna. Kambič Janez, učitelj, Ustje. Knjižnica krajna učit. v Postojni. Knjižnica okrajna učiteljska v Postojni. Knjižnica šolska v Trnju. Korbar Avgust, nadučitelj, Prem. Kotlušek Amalija, učit., Vipava. Kuttin F., trgovec, Postojna. Lah Andrej, učitelj, Nadanje selo Levstik Anton, učitelj, Postojna Martinčič Frida, učit., Vrbovo. Mikuž Valentin, učit., Podkraj. Novak Mihaela, učitelj., Senožeče. Pegan Anton, učitelj, Suhorje. Pikel Gregor, trgovec, Postojna. Praprotnik Albina, učiteljica, Postojna. Prijatelj Matija, župnik, Slavina. Punčuh Frančišek, učit., Vipava. Puppis Vinka, učiteljica, Košana. Rebol Franč., katehet, Postojna. Skala Anton, nadučitelj, Vipava. Svet krajni šolski v Nadanjem selu. Svet krajni šolski v Razdrtem. „ „ „ Št. Petru. „ „ „ Trnovem. , „ „ Vremah. Sola ljudska v Slavini. Sola ljudska na Dol. Zemonu. Suligoj Janez, učit., Dol. Zemon. Thuma Janez, c. kr. okrajni šol. nadzornik, Postojna. Tratnik Davorin, učitelj, Postojna. Trkman Gregor, predsedn. krajn. šol. sveta, Podkraj. Valenčič J., posestnik, Trnovo. Verbič Franč., nadučit., Slavina. Zaman Frančišek, nadučit., Hrenovice. Zarnik Martin, nadučit., Trnovo. Št 58. 11. Šol. okraj Radovljica. Poverjenik: Zavrl Valentin. Ausser Frančišek, učitelj, Bohinjska Bela. Ažman Jožef, nadučit., Breznica. Božič Ana, učit., Kamna gorica. Droll Katarina, učiteljica, Bled. Grčar Andrej, nadučitelj, Radovljica. Guštin Emil, učitelj, Jesenice. Hacin Marija, učit., Dobrova. Korošac Jožef, nadučit., Kropa. Markošek Edvard, učit., Ljubno. Okraj. učit. knjižnica v Radovljici. Oman Ernestina, učit., Begunje, Slapšak Jurij, učit., Lese. Šemrl Janez, učitelj, Lesce. Sola ljudska v Begunjah. Šola ljudska r Kranjski gori. Šola ljudska v Lescah. Šola ljudska v Radovljici. Vilfan Janko, dr., odvetnik, Radovljica. Vrezec Janez, nadučitelj, Ribno. Zavrl Valentin, nadučitelj, Be-gunl'e- Zen Jerica, učit., Koprivnik. Žirovnik Jožef, nadučitelj, Gorje. Št. 22. II. Štajersko i. Šolski okraj Brežice. Poverjenik: Knapič Janko. f Aparnik Anton, učit., Videm. Kline Olga, učiteljica, Artiče. Knapič Janko, nadučit., Videm. Laurenčak Ferdinand, učitelj, Brežice. Novak Vincencija, učit.,Sv. Anton. Pečnik Jožef, nadučitelj, Kapele. Romih Terezija, učiteljica, Videm. Tom i nc Blažko, nadučit.,Globoko. Tramšek Mavro, nadučit,,Sromlje. Št. g. 2. Šolski okraj Celje. Mesto in okolica. Poverjenik: Krajnc Frančišek. Gregorin Mirka, učiteljica, Celje-okolica. Krajnc Frančišek, učitelj, Celje-okolica. Krajni šolski svet, Celje-okolica. K veder Karol, učit., Št. Juri j ob j. ž. Orač Marija, nadučit., Št. Jurij ob j. ž. Petriček Anton, učitelj, Žalec. Rupnik Janez, nadučit., Sv. Lov-renec. Schmoranzer Jožef, učit., Celje-okolica. Suhač M., c. kr. gimn. prof., Celje. Šola ljudska v Žalcu. Šolske sestre v Celju. Učiteljsko društvo za celjski in laški okraj. Vrečer Rajko, učitelj, Št. Peter v Sav. dolini. Zupanek Jožef, c. kr.okr.šol nadzornik, Celje. Zupanek Betka, učiteljica; Celje-okolica. Št. i5. 3. Šol. okraj Gornji grad. Poverjenik: Praprotnik Frančišek, nadučitelj v Mozirju. Kocbek Franč.,nadučit.,Gor. grad. Okrajna učiteljska knjižnica v Gornjem gradu. Šola ljudska v Gornjem gradu. Šola ljudska v Novi Štifti. Št. 4. 4. Šol. okraj Gor. Radgona. Poverjenica: Kren Josipina. Adamič Alojzij, šolski vodja, Ščavnica. Bernard Miroslav, učit., Kapela. Kocmut Frančišek, učit., Sv. Jurij ob Sčavnici. Kocmut Marija, učit., Sv. Jurij ob Sčavnici. Kren Josipina, učit., Kapela. Meško Martin, župnik, Kapela. Mihalič Jožef, nadučitelj, Sv. Jurij ob Sčavnici. Petovar Terezija, učit., Kapela. Pire Katarina, učiteljica, Sv. Duh pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Poljanec Ljudmila, učit., Kapela. Rajh Matija, učitelj, Sv. Jurij ob Sčavnici. Sterniša Jožef, učitelj, Sv. Duh pri Sv. Juriju ob Sčavnici. Št. 12. 5. Gradec-mesto. Poverjenik: Hauptmann Frančišek. Glaser Karol, dr., c. kr. gimn. profesor. Hauptmann Frančišek, c. kr. učit. profesor. Kaspret Anton, c. kr. gimn. profesor. Kokalj Anton, učitelj na mešč. šoli, Voitsberg Lavrič Jožef, mestni učitelj. Papež Janez, c. kr. real. profesor. Štrekelj Karol, dr , c. kr. vseuči-liški profesor. Št. 7. 6. Šol. okraj Konjice. Poverjenik: Černej Ludovik. Čeh Jožef, nadučit., Sv. Jernej. Černej Ludovik, učit, Cadramlje. Dolenc Helena, učit., Prihova. Fajgl Otilija, učiteljica, Zreče. Jurko Jakob, nadučit., Tepanje. Koderman Josipina, učit., Tepanje. Kožuh Friderik, učit., Konjice. Mitbans Jožef, učit., Čadramlje. Pukmeister Jakob, učitelj, Kebelj. Serajnik Beno, učitelj. Konjice. Serajnik Lovro. nadučit., Prihova. Valenčič Antonija, učit., Stranice. Zupančič Frančišek, učitelj, Sko-marje Št i3. 7. Šolski okraj Kozje. Poverjenik: Moric Emerih. Berlic Enrika, učit., Podčetrtek. Berthold Kristina, učit., Pilštanj. Boheim Franč., nadučit., Kozje. Bračič Frančišek, nadučit., St. Vid pri Planini. Franz Olga, učiteljica, Prevorje. Gajšek Simon, nadučitelj, Buče pri Kozjem Germovšek Mijo, učit, Pilštanj. Gherbaz Ivana, učit., St. Peter ob Sv. gori. Gradišnik Anton, nadučit., Polje. Hočerar Janez, šolski vodja, Zagorje. „ Hohnjec Anton, učitelj, St. Peter ob Sv. gori. Lovrec Franč , nadučit., Olimje. Medved Jakob, učitelj, St. Peter ob Sv. gori. Moric Emerih, nadučit., St. Peter ob Sv. gori. Pečnik Alojzij,šol.vodja, Virštanj. Potočnik Anton, učitelj,Podsreda. Preskar Roza, učiteljica, Polje. Pulko Valentin, nadučit., Dobje. Šetinc Franč., nadučit., Prevorje. Sket Andrej, nadučitelj, Podsreda. Vavpotič Marija, učit., Olimje. Št. 21. 8. Šolski okraj Laško. a) Desni breg Savinje. Poverjenik: Vodušek Gustav. Baje Maksimilijan, učit., Trbovlje-Vode. Fux Antonija, učit., Zidani most. Gnus Anton, nadučitelj, Dol. Kern Janez, nadučit., Trbovlje-Vode. Končan Fortuna, kapi., Trbovlje. Kuhar Anton, učitelj, Trbovlje. Lajnšič Anton, kaplan, Dol. Logar Janez, učit., Zidani most. Pacher Adolf, šol voditelj, Sveta Katarina. Planšak Robert, učit., Trbovlje. Roš Jožef, učitelj, Dol. Sucher Marta, učit, Trbovlje. Veternik Anton, župnik, Dol. Vodušek Gustav, c. kr. okr. šol. nadzornik, Trbovlje. Vole Emil, učit., Trbovlje-Vode. Wesner Ana, učit.,Trbovlje-Vode. Wisiak Karol, učit., Gor. Rečica. Št. /7. b) Levi breg Savinje. Poverjenik: Kavčič Matej. Četina Janez, učitelj, Laški trg. Kavčič Matej, nadučit. Jurklošter. Knaflič Radoslav, nadučit., Sveti Lenart. Krajni šolski svet v Razboru. Lebar Frančišek, učit.. Laški trg. Lemfellner I., učit., Jurklošter. Krajni šolski svet v Loki pri Zidanem mostu. Št. 7. 9. Šol. okraj Sv. Lenart. Poverjenik: Klemenčič Jožef. Čeh Edvard, učitelj, Sv. Lenart. Čuček Jožef, učitelj, Sv. Lenart. Gomilšek Frančišek Sal., kaplan, Sv. Barbara. Ješovnik Simon, nadučitelj, Sv. Rupert. Klemenčič Jožef, učit., Sv. Anton. Kos Frančišek, učit., Sv. Lenart. Kovačič Jakob, učit.. Sv. Trojica. Kranje Frančišek, nadučitelj, Sv. Barbara. Kristl Vekoslav, učitelj, Sveta Barbara. Lah Avgust, učit., Sv Anton. Majhen Janez, učit., Sv. Rupert. Maurič Jožef, nadučit.,Sv.Trojica, Mocher Jožef, nadučit.. Sv. Lenart. Perger Matej, učit. Sv. Lenart. Rajšp Matej, nadučit., Sv. Jurij. Sijanec Franč., nadučit.,Sv. Anton. Škerjanc Feliks, učit., Sv. Rupert. Trošt Viktorija, učit, Sv. Anton. Vogrinec Anton, učit, Sv. Anton. Wutt Josipina, učit., Sv. Lenart. Št. 20. 10. Šol. okraj Ljutomer. Poverjenik: Zacherl Frančišek. Bernot Janez, učitelj, Sv. Križ. Ciuha Ferd., kaplan, Ljutomer. Cvahte Simon, nadučitelj, Mala Nedelja. Hevne Josipina, učit., Sv. Križ. Ivančič-Deu Nina, učit., Ljutomer. Karba Janez, učitelj, Ljutomer. Lasbacher Albert, učitelj, Vržej. Mavrič Karol, učitelj, Sv. Križ. Mihalič Jožef, kaplan, Sv. Križ. Mihalič-KaučičMatilda, učiteljica, Ljutomer. Mursa-Bračko Marija učit., Cven. Nemetz HublFrančiška, učiteljica, Gezanjevci. Pušenjak Janez, učit., Sv. Križ. Pušenjak Tomo, nadučit , Cven. RazlagErnestina, učit., Ljutomer. Robič Janez, šolski ravnatelj, Ljutomer. Rosina Frančišek, dr., odvetnik in deželni poslanec, Ljutomer. Schneider Frančišek, nadučitelj, Cezanjevci. Skuhala Janez, dekan, Ljutomer. Srabočan Anton, kapi., Ljutomer. Sola ljudska na Cvenu. Učit. društvo za ljutomerski okraj. AVessner Josipina, učit., Ljutomer. Zacherl Franc., učitelj, Ljutomer. Št. 24. 11. Šol. okraj Marenberg. Poverjenik: Korže Leopold, nadučit. v Ribnici. Stibler Janez, učitelj, Sv. Anton na Pohorju. S t. 1. 12. Šolski okraj Maribor. a) Mesto. Poverjenik: Koprivnik Janez. Bahovec Vekoslav, c. kr. poštni olicijal. Belle Janez, potovalni učitelj. Beran Emerih, c. kr. učit. godbe. Bezjak Janko, dr., c. kr. učitelj. prof. in okrajni šol. nadzornik. Breznik Frančišek, začasni vadn. učitelj. Firbas Frančišek, dr., c. kr. notar. Fistravec Jožef, c. kr. vadn. učit. Glančnik Jernej, dr., odvetnik. Jerovšek Anton, dr. Jerovšek Frančišek, c. kr. gimn. profesor. Kavčič Jakob, c. kr, profesor. Koprivnik Janez, c. kr. učit. prof. Koprivšek Leop , c. kr. profesor v pok. Košan Janez, c. kr. gimn. prof. Lavtar Luka, c. kr. učit. prof. Majcen Gabrijel, c. kr. vadn. učit. Marin Stanko, c. kr. vadn. učitelj. Matek Blaž, c. kr. gimnazijski profesor. Medved Anton, dr., c. kr. gimn. profesor. Mlakar Janez, dr., kanonik in ravnatelj. Pokorn Ignacij, c. kr. gimn. prof. Poljanec Leopold, c. kr. gimn. profesor. Schreiner Henrik, c. kr. učitelj, ravnatelj. Schreiner Ljudmila, učiteljica. Segula F. S., urednik. Sola slovenska v Mariboru. Vavroh Alojzij, c. kr. vadn učitelj. Verstovšek Karol, c. kr. gimn. profesor. Vreze Janez, c. kr. učit. profesor. Št. 2g. b) Okolica. Poverjenik: Pučelik Friderik, učit., Leitersberg-Krčevina. Arnuž Jurij, učit., Sv. Jakob. Črnko Jernej, učit., Jarenina. Grosslinger Ognjeslav, nadučitelj, Dev. Marija v Puščavi. Hauptmann Avguštin, nadučitelj, Sv. Kriz. Hauptmann Filip, učit., Svičina. Kotnik Frančišek, učit., Sv. Jakob. Lasbacber Jožef, nadučit., Ruše. Lesjak Martin, učitelj, Ruše. Lichteirvvallner Matija, učit., Ruše. Pestevšek Karol, nadučit., Slivnica. Preindl Jakob, učitelj, Hoče. Robnik Janez, učitelj, Sv. Križ. Skrbinšek Ignacij, šolski vodja, Planica. Serbinek Leopold, učit., Svičina. Sijanec Franč., nadučit., Sv. Jakob. Šola ljudska v Lembahu. Trop Frančišek, katehet, Slivnica. Wutt Ana, učiteljica, Slivnica Zinauer Friderik, učit., Sv. Jakob. Živko Avgust, učitelj, Slivnica. Št. 20. 13. Šolski okraj Ormož. Poverjenik: Rajšp Jožef. Bezjak Simon, učit., Sv. Tomaž. Bregant Kristina, učit., Središče. Cajnko Franc., učit. Sv. Bolfenk. Gabršček Lucija, učiteljica, Velika Nedelja. Kahl Irena, učit., Vel. Nedelja. Kosi Anton, učitelj in posestnik, Središče. Kosi Janez, nadučit., Sv. Lenart. Košar Janez,nadučitelj, Velika Nedelja. Kralj Ivanka, učit., Središče. Kristan Oroslav, dr., zdravnik, Ormož. Loparnik Peter, učit., Sv. Tomaž. Megla Frančišek, učit., Svetinje. Melcher Marija, učiteljica, Velika Nedelja. Močnik Andrej, učit., Sv. Lenart. Najžer Janez, učit,, Sv. Tomaž. Poplatnik Frančišek, učitelj, Svetinje. Porekar Anton, nadučit., Hum. Rajšp Jožef, učitelj, Ormož. Rosina Adolf, učitelj, Ormož. Sera jnikDomicijan, učit., Ormož. Serajnik Franč., učit.. Središče. Sivka Anton, nadučit., Sv.Tomaž, Slane Ernest, nadučit., Sv. Bolfenk, Steinecker Klementina, učiteljica, Sv. Tomaž. Strenkl Simon, učit., Središče. Stuhec Sidonija, učit., Sv.Bolfenk. Šalamun Martin, nadučitelj, Sv. Miklavž. Škrlec Marija, učit., Sv. Miklavž. Tomažič Janez, učit.,Sv. Miklavž. Trstenjak Ana, učit., Sv. Miklavž. Unger Pavel, nadučit., Središče. Vabič Franč., nadučit., Runeč. ValenČak Marija, učiteljica, Sv. Miklavž. Valentinčič Julijana, učit., Hum. Vauhnik Mihael, nadučitelj, Svetinje. Vertot Janez, učitelj, Runeč. Žolnir Janez, učitelj, Velika Nedelja. St 3~j. 14. Šolski okraj Ptuj. Poverjenik: Šorn Frančišek Brumen Anton, učitelj, Sv. Vid. Bučar Alojzij, učit., Sv. Lovrenec. Cvetko Frančišek, učitelj, Sv. Barbara. Dostal Alojzija, učit, Ptujska gora. Fras Janez, učitelj, Sv. Vid. Gorup Jožef, učitelj, Polenšak. Herič Matija, nadučit., Cirkovce. Kajnih Valentin, učitelj, Ptujska okolica. Kaukler Janez, nadučit., Ptujska okolica. Klemenčič Janez, učitelj, Ptujska gora. Kosi Filomena, učit., Polenšak. Krajnc Lina, učiteljica, Sela. Krajni šolski svet ptujske okolice. Kukovič Anton, nadučitelj, Polenšak. Lukežič Avg„ učit., Cirkovce. Majcen Alojzij, učit., Sv. Andraž. Majerič Margareta, učiteljica, Cirkovce. Marinič Friderik, učitelj , Sv. Marko. Možina Janez, nadučit.. Sv. Marko. Muschka Emilija, učiteljica, Sv. Lovrenec. Ogorelec Anton, nadučitelj, Sv. Barbara. Pernat Štefanija učit., Cirkovce. Pesek Anton, učitelj, Sv Duh. Podobnik Frančišek, nadučitelj, Hajdina. Serajnik Domicijan, nadučitelj, Ptujska gora. Strelec Janez,nadučit., Sv Andraž. Stupca Marija, učit., Sv. Marko. Šijanec Ludovik, učit,. Sv. Marjeta. Šorn Frančišek, nadučitelj, Sv. Lovrenec. Trstenjak Marija, učit , Ptujska okolica. Učit. društvo za ptujski okraj. Weinhardt Teodor, nadučitelj, Dornava. Zupančič Karol, učitelj, Ptujska okolica. Št. 33. 15. Šolski okraj Rogatec. Poverjenik: Sekirnik Simon, šolski vodja v Rogatcu. Colnarič Alojzija, učiteljica, Sveti Florijan. Lorber Frančišek, nadučitelj, Sv. Florijan. Št. 2. 16. Šolski okraj Sevnica. Poverjenik: Mešiček Jožef. Arko Helena, učiteljica, Sevnica. Brinar Jožef, učit., Reichenburg. Grahek Karolina, učit., Sevnica. Križman Emil, učitelj, Planina. Mešiček Jožef, nadučit., Sevnica. Piši Janez, učitelj, Sevnica Pivk Amalija, učit., Reichenburg. Rauter Franč., nadučit., Planina. Schubert Angela, učit., Reichenburg. Št. g. 17. Šol okraj Slov. Bistrica. Poverjenik: Polanec Gregor. Negovetič Marija, učiteljica, Gor. Polskava. Pavlič Milena, učit., Crešnjevica. Planker Martin, nadučit., Loparje. Polanec Gregor, nadučit., Crešnjevica. Sabati Jožef, nadučitelj, Gornja Polskava. Tribnik Ernest, nadučitelj, Sp. Polskava. Valenko Eliza, učiteljica, Spodnja Polskava. Št 7. 18. Šol. okraj Slov. Gradec. Poverjenik: Vrečko Franč. Barle Karol, učitelj, Sv. Martin. Dreilak Janez, c. kr. okr. šolski nadzornik, Slovenj Gradec. Duller Emilija, učit, Sv. Martin. Graschitz Marija učit, Št. Ilj. Jankovič Alojzij, učit., Slovenj Gradec Kac Viktor, dr., zdravnik, Slovenj Gradec Pavlič Jernej, učitelj, Sela-Vrhi. Purkart Jožef, učitelj, Št. Vid. Rogina Janez, načelnik okrajnega zastopa, Podgorje. Rozman Frančišek, učit., St. Ilj. Runovc Martin, učitelj, Slovenj Gradec. Srabotnik Simon, nadučitelj, St. Jan ž. Šmid Matija, nadučit., Podgorje. Trobej Janez, šol. vodja, Slovenj Gradec. Verdnik Janez, posestnik in leso- tržec, Otiški vrh. Vrečko Frančišek, nadučit., Št. Ilj. Št 16. ig. Šolski okraj Šmarje. Poverjenik: Strmšek Alojzij, nadučitelj na Medvedjem selu. Auernik Franc., učit., Ponikva. Brinar FranČ., nadučit., Zibika. Debelak Janez, učitelj, Šmarje. Dobnik Jožef, nadučit., Ponikva. Frlinc Frančišek, učit., Šmarje. Grah Tomaž, učitelj, Ponikva. Hotschevar Leopoldina, učiteljica, Šmarje. Kalšek Ana, učit,, Št. Vid. Kotzmuth Vinko, učit., Zibika. Kurbus Tomislav, nadučitelj, Slivnica. Mach Felicita, učiteljica, Šmarje. Rošker Frančišek, šolski vodja, Loka. Schitnik Pavla, učit., Ponikva. Srebrnič Frančišek, šolski vodja, Lemberg. Sumer Hinko, učitelj, Sv. Ema. Zopf Frančišek, nadučit. Pristava. Zupančič Marija, učit, St. Vid. Št. /7. 20. Šolski okraj Šoštanj. Poverjenik Koropec Janez. Kokot Rihard, učitelj, Topolščica. Konečnik Frančiška, učiteljica, Št. Janž. Koropec Janez, učit, Šoštanj. Levstik Miloš, nadučit., Št. Andraž. Lukman Janez, učitelj, Šoštanj. Matekovič Martin, nadučit.,Skale. Mibelič Terezija, učit., Šoštanj. Skaza Frančišek, učit., Velenje. Tajnik Frančiška, učit., Št. Andraž. Trobej Janez, učitelj, Št. Ilj. Vrečko Jakob, učitelj, Šoštanj. Št. 11 2i. Šolski okraj Vransko. Poverjenik: Zotter Janez. Farčnik Anton, nadučit., Polzela. Jakše Janez, učitelj, Vransko. Kramar Janez, učitelj, Vransko. Marschitz Karol, šol. vodja, Letuš. Megli č Simon, nadučit., Vransko. MikJič Minka, učit., Gomilsko. Pečovnik Frančišek, nadučitelj, Št. Jurij. Stritar Jožef, učitelj, Braslovče. Stupan Marija, učit., Št. Jurij Snideršič Ana, učit , Vransko. Sola ljudska v Mariji Reki. Vodenik Si m on, učit., Marija Reka. Zdolšek Martin, učit., Orlja ves. Zecbner Friderika, učit., Vransko. Zmerzlikar Karolina, učit.,Št. Jurij. Zotter Janez, nadučit., Gomilsko. Št. 16. III. Primorsko. A. Trst s predmestji in okolico- a) Trst. i Augustin Leopoldina, učiteljica Poverjenik: Gomilšak Jakob. na c. kr. nemški šoli. Campa Štefan, c. kr. učitelj. Deška ljudska šola »Družbe sv. Cirila in Metoda" pri Sv. Jakobu, -j- Dolinar Janez, c. kr. učitelj. Furlan Andrej, kaplan in katehet, Gomilšak Jakob, c. kr. profesor. Klodič Ant., vitez Sobladoski, c. kr. dvorni svetnik v p. Sila Jakob, c. kr. katehet. Štemberger Ant, kaplan in katehet. Šolske sestre pri Sv. Jakobu. Valentin Janez c. kr. katehet. S t n. b) Tržaška okolica. Poverjenik: Grmek Anton. Čemažar Jakob, kaplan, Opčine. Čok Andrej, učit., Katinara. Daneu Janez, učitelj, Prosek. Ferluga Štefan, učitelj, Opčine. Godina Marija, učit., Bazovica. Gorkič Jožef, učitelj, Opčine. Grmek Anton, učitelj, Sv. Ivan B. G o i. Šol. okr. Gorica (mesto). Poverjenik: Bežek Viktor. Bežek Viktor, c. kr. učit. prof. Dovgan Ana, učiteljica. Fras Anton, c. kr. učit. profesor. Gvaiz Anton, c. kr. učit. prof. Komac Adolf, c. kr. vadn učitelj. Kos Franč., dr., c. kr. učit. prof. f Kragelj Andrej, c. kr. gimn. prof. Križnic Štefan, c. kr.učit. ravnatelj. Ličan Jožef, kaplan. Mercina Janez, c. kr. vadn. učit. Orešec Franč., c. kr. učitelj na pripravijalnici za srednje šole. Plohi Franč., c. kr. real. prof. v p. Seidl Ferdinand, c. kr. real. profesor. Guštin Fr., kapi., Novi Sv. Anton. Karis Fr,, c. kr. poštar, Opčine. Koren Jožef, nadučitelj, Prosek. Kosec Fr., župnik, Katinara. Leban Henrik, učitelj na c. kr. pripravnici, Prosek. Martelanc F., nadučit., Katinara. Nekerman Janez, c. kr. okrajni šolski nadzornik, Prosek. Pakiž Antonija, učit., Trebče. Pellizzon Fr.,nadučitelj, Sv. Ivan. Pertot Marija, učiteljica, Prosek. Peternel Emilija, učit., Sv. Ivan. Pižon Marija, učit., Opčine. Piščanec Josipina, učiteljica, Opčine. Požar Anton, nadučitelj, Trebče. Sedevčič Ljudmila, učit., Katinara. Valentič Anton, nadučit., Opčine. Valentič Emilija, učit., Prosek. Vecchio Angela, učit., Sv. Ivan. Zupančič Janez, kaplan, Sv. Ivan. Št. 26. riško Sivec Franč, c. kr. vadn. učitelj. Šantel Anton, c. kr. gimn. prof. Šolskih bratov predstojništvo v Gorici. Tabaj Andrej, c. kr. vadn. kateh. Toman Ema, c. kr. vadn. učit. Vrščaj Janez, učitelj - voditelj v Šolskem domu. Žnidaršič Fr., c. kr. gimn. prof. Št. 20. 2. Šolska okraja Gorica (okolica) iu Gradišče. Poverjenik: Finžgar Frančišek, c.kr. okr. šol. nadz. v Gorici. Baje Anton, nadučitelj, Renče. Bajt Franč., nadučit., Ajdovščina. s* Čibej Edmund, učitelj, Dol. Čopi Jožef, učitelj, Cerovo. Fajgelj Rafael, učitelj, Kronberg. Furlani Leopold, nadučitelj, Št. Andrež. Golja Frančišek, učitelj, Levpa-Zavrh. Gorjup Rihard, učitelj, Srednje- Kambreško. Gostiša Karola, učit., St. Andrež. Gradnik Rajko, učitelj, Kozana. Kavs Janez, nadučitelj, Šmarje. Kersnik-Rott Leopoldina, učit, Pevma. Komac Anton, učitelj, Vipolže. Komavli Jakob, nadučit., Št Ferjan. Kraševec Janez, m. učit., Gorica. Križman Franč.,učit., Rihemberg. Kumar Adolf. učit., Miren. Kutin Anton, učit.. Št. Maver. Leban Frančišek, učitelj, Trnovo. Lukančič Tomaž, učit., Gabrije pri Sovodnjah. Lukman Ana, učit., Št. Ferjan. Merljak Franč., učitelj, Plave. Mermolja Franč., učit., Podloka. Orel Jožef, nadučit., Prvačina. Orel Rihard, učitelj, Dornberg. Pavlica Urh, učitelj, Bukovica. Pavlin Leopold, nadučit., Ročinj. Pere Anton, učit., Avče. -j- Pere Marija, učiteljica, Skril je. Premrou Ljudmila, učiteljica, St. Andrež. Prinčič Edvard, nadučit., Pevma. Rajer Jernej, naduč., Opatje selo. Reščič Janez, učit., Vrata ^ Strnad Frančišek, nadučit., Črniče. Širok Andrej, nadučit., Kozana. Šola ljudska v Sv. Križu, Šušmelj Jožef, učitelj, Ravnica. Urbančič Alojzij, nadučit., Batuje. Urbančič Jožef, učit., Ozeljan. Vergna Ida, učiteljica, Št. Andrež. Vodopivec Anton Alfred , učitelj. Voglarji. St. 41. 3. Šolski okraj Sežana. Poverjenik: Kante Matko. Bano Janez, učitelj, Divača. Benigar Anton, nadučit., Tomaj. Berginec Anton, nadučit., Povir. Čeh Egidij, učitelj, Barka. Černe Frančišek, učitelj, Tomaj. Fakin Anton, nadučitelj, Repen-tabor. Golli Fr., učitelj, Vatovlje. Jerman Helena, učiteljica, Gor-jansko. Kante Matko, c. kr. okr. šol. nadzornik, Sežana. Katnik Cecilija, učitelj., Štanjel. Kosovel Anton, nadučit., Sežana. Leban Anton, nadučitelj, Komen. Lozej Ivana, učit., Repentabor. Macarol Anton, učitelj, Avber. Pakiž Emil, učitelj, Rodik. Ravbar Janez, učitelj, Skrbina. Sila Svitoslav, učitelj, Štorje. Starec Rado, nadučitelj, Lokev. Šola v Nabrežini. Štrekelj Albin, učitelj, Škocijan. Tomšič Jožef, učitelj, Skopo. Vodopivec Frančišek, učit., Bre-stovica. St. 22. C. Istra. 1. Šolski okraj Koper. Mesto in okraj. Poverjenik: Dominco Henrik. Anžlovar Miroslav, šolski voditelj, Boljunec. Bunc Alojzij, nadučit., Dolina. Dominco Henrik c. kr. okr. šol. nadzornik, Koper. Frankovič Fr., c. kr. učit. prof. Koper. Gregoretič A., učit. kand., Koper. Jereb Frančišek, učitelj, Ospo. Kušar Valentin, dr., c. kr. profesor, Koper. Macarol J., učit. kandidat, Koper. Orel Frančišek, učitelj, Korte. Plesničar Pavel, učitelj, Pred-loka. Pribil Karol, c. kr. vadn. učitelj, Koper. Plaveč Angela, učit., Dolina. Valentič Jožef, učit., Ricmanje. Žilih Jožef, c. kr. real. profesor, Gorica. št. 14. 2. Šolski okraj Pazin. Mesto. Poverjenik: Jošt Anton. Bunc Janez, c. kr. okrajni šolski nadzornik. Dovgan o. Milan, gimn. katehet. Frankold Fr., duhovni pomočnik. Jošt Anton, c. kr. gimn. prof. Kurelič Sime, dr., odvetnik. Marušič Valentin, c. kr. davčni višji nadzornik. Matejčič Fr.. c. kr. d. š. nadz., Trst. Rebek J., živinozdravnik. Sorli Janez, c. kr. okr. glavar. Trinajstič Dinko, dr., odvetnik. Št. 10. IV Koroško. Poverjenik: Apih Jožef. Apih Jožef, c. kr. učit. profesor, Celovec. Artel Anton, c. kr. profesor v p., Celovec. EllerFr., nadučit.. Žila p. Beljaku. Kovačič Anton, učit., Velikovec. Sket Jakob, dr., c. kr. gimn. prof., Celovec. Wang Jakob, c. kr. gimn. prof., Beljak. št. 6. V. Dunaj. Poverjenik: Ciperle Jožef, mešč. učit. na Dunaju. Globočnik pl. Anton, c. kr. vladni svetnik. Globočnik pl. Vladimir, dr., c. kr. ministerijalni tajnik. Mantuani Jožef, dr., amanuensis v c. kr. dvorni knjižnici. Murko M., dr., c. kr. vseuč. docent. Ploj Miroslav, dr., c. kr. dvor. svet. Simončič Franč., dr., skriptor v vseučiliški knjižnici. Stritar Jožef, c. kr. gimn. prof. v p. Suklje Franč., c. kr. dv. svet v p. Vajda Frančišek. Vidic Frančišek, dr., c. kr. urednik drž. zakonika. St. 10. Skupno število društvenikov: 4j Ustanovnih............13 B) Letnih: I. Kranjsko............299 II. Štajersko............347 III. Primorsko : A. Trst.............37 B. Goriško............83 C. Istra.............24 IV. Koroško..........................(i V. Dunaj............................10 Skupaj 819 Naznanilo. v Vsak društvenik Slovenske Šolske Matice dobi sa leto 1901. troje knjig, namreč: 1. „Pedagoški Letopis sa leto 1901." (proda- jalna cena K 1'60); 2. ,,Slovenski jezik" (prodaj. cena K 2'—); 3. ,,Knjižnica realij" (Zgodovina, 1. snopič; prodajalna cena K 2-—J. Te knjige prejmejo društveniki po svojih poverjenikih. Po § 7. društvenih pravil plačajo stroške sa pošiljanje knjig društveniki sami. V Ljubljani, meseca decembra 1901. ODBOR.