Postnima plačana V gotovini* V Ljubljani, dne 25. avgusta 1920. niTTfilBi Leto XXXHli Glasilo Jugoslovanske Kmetske Zveze Izhaja y» ako sredo ob 5. url zjutraj. — Cenn mu )• 15 K na leto. — Za Inozemstvo 25 K. Posamezne Številke se prodajajo po 1 K. Splii in dopisi «« pošiljajo i Uredništvu „Domol|t ljana, Kopitarjev* ulioa, — Naročnina, reklamacije m ioierati pi Upravniitvu »Domoljuba", Ljnbljana, Kopitarjev* ulls«. in dopisi «« pošiljajo i Uredništvu „Domol|u Velik kmetski tabor. Na Mali Šmaren bo na Homcu ob treb (opoldne velik kmetski tabor vseh poli-. ičnih, izobraževalnih ln gospodarskih organizacij kamniškega okraja. Vse organizacije poživljamo, da se tabora polnošte-.vilno udeleže. Dr. Krek je te tabore pred vojsko na Homcu začel. Naša dolžnost je, da jih zopet oživimo, Kmetska zveza v Belgiji. Ko sem se mudil koncem julija in začetkom avgusta letošnjega leta v Belgiji kot zastopnik Orlovske zveze, da poživimo mednarodno zvezo katoliških telovadcev, sem obiskal tudi mesto Louvain (Lu-včn). To mesto nam je bilo znano doslej le po svojem katoliškem vseučilišču, ki slovi po celi Evropi. Znamenito pa je tudi, ker je tam sedež belgijske kmetske zveze. Kmetska zveza (Boerenbond) je najlepša in najtrdnejša katoliška organizacija v Belgiji. Po pravici so Belgijci ponosni nanjo in zelo radi opozarjajo tujce nanjo. iTudi naše kmete bo gotovo zanimalo, zvedeti kaj o tej organizaciji. Ustanovljena je bila leta 1891. Razširjena je posebno po severni Belgiji, kjer prebivajo Flamci. V vsaki fari imajo tako-zvano »gildo«, t. j. društvo vseh katoliških kmetov dotične fare. To društvo ima različne odseke: odsek za nakup, odsek za prodajo, hranilnico, posojilnico, odsek za zboljšanje zemlje, mlekarno, miin itd. To so krajevne organizacije. Vse pa so združene v Boefenbondu t. j, Kmetski zvezi, Na čelu te zveze stoji conseil general (izg. konsžj ženeral) t. j. najvišji svet. Sestoji iz 30 članov. Ti imajo seje štirikrat na leto, vedno po dva do štiri dni. Zvezo upravlja ravnateljstvo, ki sestoji iz petih oseb, Najvažnejši posel opravlja generalni tajnik, ki mu pomaga več tajnikov. Delo, ki ga vrši belgijska Kmetska zveza, je ogromno. Kako je razvita, se razvidi najbolj iz tega, da ima nad 160 uslužbencev, Izmed ten jih je 30 z visokošolsko izobrazbo: advokatov je šest, dalje ima zveza svojega zdravnika, svojega živino-zdravnika, svoje inženirje, arhitekte itd. Vsi ti so v službi zveze in stoje samo njej na razpolago. Kmetska zveza je razdeljena v več oddelkov; tajništvo, politični oddelek, pravni oddelek, inšpekcijski oddelek itd. Vsak oddelek vrši svoje delo. Tajništvo, v katerem je 10 uradnikov, vodi dopisovanje z krajevnimi organizacijami, oskrbuje pošto, ureja dnevnika, Kmetska zveza sama namreč izdaja dva dnevnika, ki tvorita stik med posameznimi člani organizacije in med zvezo. Drugi oddelki pomagajo tajništvu. Inšpekcijski oddelek je razdelil celo Belgijo v več okrožij. Za vsako okrožje je določil posebnega nadzornika. Ta ima nalogo stati trajno v stiku s svojim okrožjem. Vsak teden mora biti štiri dni v okrožju, da se tako na licu mesta prepriča in pouči o kmetskih željah in potrebah. Dva dni v tednu pa dela v Zvezini pisarni. V pravnem oddelku so advokati. Ti imajo nalogo svetovati kmetom in jim pomagati v pravnih zadevah. Veterinarskemu oddelku na čelu stoji živinozdravnik. Ta oddelek se po vojski posebno lepo razvija. V Kmetski zvezi je tudi centralni urad mlekaren. Ta ima svojo lastno delavnico, kjer analizirajo mleko. Važen je tudi oddelek za zboljšanje zemlje. Tam kjer je slaba zemlja, jo zbolj-šujejo, delajo nasade, drenaže itd. Oddelek zase tvori osrednja kreditna blagajna. V tej je združenih nad 700 posojilnic. Prihranke;, ki jih zbirajo posojilnice po deželi, nalagajo v tej centralni kreditni blagajni. Sedaj razpolaga ta z nad 260 milijonov prihrankov, ki so jih naložile v njej lokalne posojilnice. Poseben oddelek v Kmetski zvezi tvori zavarovalnica. Ta zavaruje kmete zoper točo, ogenj, povodenj, nezgode itd. Velikansko je delo, ki ga vrši belgijska Kmetska zveza. Sedaj ima v Louvainu veliko poslopje, ki pa že tudi postaja premajhno. Zato ima že vse pripravljeno, da si sezida še drugo poslopje. Posebno po vojski je njeno delo silno naraslo. V Flan-driji je vojska vse uničila: hiše, gospodarska poslopja, polje, cerkve. Tem krajem jc ponudila Kmetska zveza takoj svojo po- moč. Tretji dan po premirju so le priHj v poškodovane kraje njeni zastopniki. Prsi* gledali so škodo in ugotovili, česa je pOH škodovanim krajem najbolj potrebno. 4 Kmalu so napravili celo vrsto nači* tov za nove hiše in gospodarska poslopja. Napravili so jih več vrst, tako, da so kmett je lahko izbirali. Za zidanje je bilo trebi denarja. Tega so jim dale posojilnice. Ta-i ko se je kmalu pričelo z zidanjem. Kmet* ska zveza je že po dveh mesecih in pol postavila prvo cerkev. Dolga je 44 m ia pol. Vse načrte in priprave so napravili njeni arhitekti, ki jih ima šest v službL Belgijski kmetje so zaupali Kmetski zvezi in v kratkem času postavili nad 100 hii po teh načrtih. Na to delo je tudi Kmetska zveza naj-! bolj ponosna. Ko se državni organi še zavedli niso, kako bo treba pomagati poškodovanim krajem, je Kmetska zveza že delala s polno paro. In tega se kmetje tudi zavedajo. Ko se pripelje v vas avtomobil Kmetske zveze — Kmetska zveza ima za svoje vožnje tudi 3 lastne avtomobile —< takoj pridejo k avtomobilu kmetje iz vasi, da se porazgovorc z nadzornikom. Ker bi-v a nadzornik vsak teden štiri dni v okrožju, pozna tudi večino kmetov, pozna duhovnika, pozna pa tudi vse druge funkcionarje. Na ta način je delovanje Kmetsksi zveze zelo olajšano. Naše kmete bodo ti podatki gotovo zanimali. Z veseljem bodo lahko ugotovili, da imata Jugoslovanska in Belgijska kmetska zveza iste cilje in da so si tudi pota, po katerih skušata doseči te cilje, zelo podobna. Dr, Kn, F, (Dopis z dežele.) Ob prevratu se je vedno govorilo: militarizem se mora odpraviti in prav bi bilo, da bi se odpravil. Kakor se vidi, je pa še veliko hujši, kakor je bil v bivši Avstro-Ogrski. Nismo zoper vojaštvo, kolikor ga res v današnjih razmerah potrebuje država. Vojaštvo pa veliko stane, zato se mora omejiti na res najpotrebnejše. In kako je pri vojakih? Fant, ki je bil v vojni in je, skozi tri leta prenašal vse najhujše mtt.ie italijanskega ujetništva, je rekel, da jc ne- znosnejše kot v ujetništvu. Tako in podobno se jih izraža veliko. Iz tega se vidi, kako je pri vojakih in kohko morajo trpeli naši fantje po vojašnicah. Red in disciplina gotovo mora biti pri vejakih, ali tisto ne-potrehno mučenje in preganjanje naj se odpravi in naj se vpelje, da te bodo naši fantje učili tudi kaj koristnega m podučne-ga za poznejše življenje. S tem bodo tudi fantje dobili veselje do vojaštva, ker bi prišel cd vojakov bolj izobražen, kakor pa jc šel k vojakom. Zdaj pa pridejo bolj surovi in podivjani kakor živina, zato hi Čuda, da se vsak fant boji vojašnice. In kaj je pa zopet to? Danes pride na župana: popiši vse moške, kje in koliko časa so služili pri vojakih, jutri zopet, koliko mož, lensk, otrok, potem zopet koliko uprežne živine, vozov in materijala je v občini, drugič zopet kaj drugega. Župan kliče enkrat ljudi skupaj, da popisuje, enkrat leta od hiše do hišer zopet drugič da odbornikom, da popisujejo in tako mora župan na kmetih vse kmetsko delo pustiti in pisati in popisovati (kar v poprejšnjih časih ni bilo), tako da jc ves iz sebe. Seveda vse za tistih par sto kronic, ki jih ima od občine. Zraven pa občina kupuj papir, ki je dovolj drag in si nakladaj še te stroške k drugim občinskim, ki so že itak zelo veliki. K žigosanju živine, vozov in materijala sc ukazuje, naj vsak prinese hrane za sebe in za živino za dva dni. Kaj to pomeni, ne razume nihče. Med ljudstvom pa rr.sle nevolja in godrnanje. Že zopet velika zcriuda časa in pa stroški: tako ne more dalje. Naj pomnijo odgovorni činitelji na hrvaški pregovor, ki pravi: »svaka sila do vremena«. Torej kmetje, sprevidite in organiziramo se vsi v kmetskih zvezah, da potem skupno protestiramo proti takemu postopanju, ki škoduje celemu kmetskernu narodu in tudi državi! Razgled po svetu. Junoslavifa. j Mala antanta. Veliko smo pričakovali od zmagovite antante, da nam bo rezala pravico v velikih kosih. Pa smo se bridko varali. Nemci so nas tepli z biči, antanta nas tepe s škorpijoni. Tako se godi vsern malim narodom, ki so stavili svoje upe na antanto. Zato je prišel čehoslova-8ki zunanji minister dr. Beneš na pametno misel, da ustanovi novo antanto, takozva-iTo malo antanto — zvezo med Čehoslo-vaško, Jugoslavijo in Rumunijo. K tej zvezi bodo prej aH slej pristopile tudi Bulga-fija, Grčija in Avstrija. Dr. Beneš se je mudil v ta namen pretekle dni v Belgradu in se sedaj pogaja v Bukareštu, glavnemu rumunskemu mestu. Prve roge je mala antanta veliki antanti že pokazala. Francozi so hoteli, da bi mi in Rumuni šli z vojsko na Rusijo za francoske kapitaliste. Mala antanta pa je rekla: Sami se bojujte za svoje milijone, če vas je volja, mi ostanemo doma. j Narodno predstavništvo se snide v sredo 31. t. m. Naj bo že enkrat konec teh komedij v Belgradu. 21 j Naj verjame, kdor hoče. Iz Belgrada se poroča, da se bodo vršile volitve v konstituanto meseca novembra. j Prost izvoz. Liberalci so pri sestavljanju nove vlade na vse kriplje delali za prost izvoz, ki ga s tem dobe v roke sami kapitalisti in bankirji, ki imajo za to potrebni denar. Celo »Kmetijski list« se je spozabil tako daleč v svoji ljubezni do liberalcev, da je zagovarjal to oderuštvo in verižništvo na debelo. Liberalci so to dosegli, sedaj pa so se zbali stradajočega ljudstva in »Slovenski narod«, ta največja liberalna trobenta, je naenkrat začel si-pati grom in strelo na prost izvoz, Dr. Žerjav se sedaj v »Domovini« krepko zaganja v »Slovenski narod«, češ da s tem celo stranko spravlja v sramoto. »Kmetijski list« bo gotovo v tem sporu držal s svojim očetovskim pokroviteljem dr. Žerjavom. j Vojska na našem jugu. Oboroženi Arnavli so na jugu vdrli pod vodstvom Italijanov na jugoslovansko ozemlje in osvojili nekaj krajev. Naša armada je izvedla protinapad in vrgla Arnavte čez mejo. Tudi Slovenci so udeleženi v teh bojih. RUSIJA. Ruskopoljska vojna divja še naprej. Rusi so prodrli do glavnega poljskega mesta Varšave. Toda Poljaki, ki so se doslej slabo izkazali, so napeli vse svoje moči ter Ruse krepko zadržujejo, na nekaterih mestih pa so jih celo vrgli daleč nazaj. Obenem pa so se sešli v mestu Minsk ruski in poljski odposlanci, da se pogajajo za mir, Toda dosedaj še ni bilo nobenega uspeha.__ Tedenske novice. PoIff!čne, p Odkrita beseda. V Belgradu so izgubili še tisto mrvico smisla za ljudske potrebe, kar je je bilo dosedaj opaziti. Spusti bika v izložbo stekla in porcelana ali pa liberalnega ministra v državne posle, pa doživiš približno isti uspeh. Izvoz žita so si bankirji srečno priborili, obenem pa je menda sprejet v ministrskem svetu zloglasni proračun, kakor ga je sestavil, g. minister liberalec Stojanovič. Namesto da bi država služila pri izvozu milijone, bo pobirala iz naših žepov zadnje krone. Ker se predobro zavedamo, da en sam minister proti 16 nič ne premore, če prav se piše dr. Korošec in če prav ima dr. Ko-rošcevo najboljšo voljo, zato bi bilo morda umestno, da Ljudska stranka ne prevzema več odgovornosti za hudobije drugih. Vemo, da bo potem liberalno nasilje nad našimi ljudmi enako povodnji, da bodo žensk oropali komaj priborjene vollne pravice, da bo pri volitvah liberalno uradništvo in orožništvo divjalo proti našim kmetskim množicam, toda kdo ve, če se ne bo to itak vršilo in izvršilo? Ali naj Ljudska stranka žrtvuje samo sebe in svoje dragocene moči zato, da se brez uspeha z bikom bode? Naj premislijo merodajni krogi! Domače novice. d Seja Jugoslovanske kmetske zveze se ne bo vršila v nedeljo 29. t. m., temveč pozneje. Dan se bo še naznanil. d Žrtve Žerjavove vfade. Ko je nasto pil vlado v Sloveniji znani dr. Žerjav je! seni lanskega leta, je bil eden njegovih" prvih činov, da je odredil preiskavo pr0tj tovarnarju K. Pollaku ml. radi veriženja in navijanja cen. Ko so uvedli preiskavo proti drugim trgovcem, so jih pustili na slobodi. K. Pollaka pa so seveda spravili v preiskovalni zapor; on ne trobi v ros Žerjavove stranke. Nato so preiskavah oblasti skozi dolgo dobo devet mesecev da bi našle kaj povoda in opravičila ta odrejeni preiskovalni zapor. Dasi so pre-iskavale tri oblasti in sicer policijsko ravnateljstvo v Ljubljani, okrajno glavarstvo ljubljanske okolice in državni urad zoper navijalce cen, dasi so preiskavali od no. vembra 1919 do avgusta 1920, niso mogli najti najmanjšega razloga za kako zasledovanje g. K. Pollaka ml. Zato so sedaj vsako daljno postopanje ustavili. d »Jutro« se imenuje nov dnevnik, ki ga izdaja oni del liberalne stranke, kateremu je »Slovenski Narod« premalo svobodomiseln, »protifarški« in protiverski. »Jutro« bo najstrupenejši svobodomiselni časopis, zato naj mu zavedni verni Slovenci povsod pokažejo vrata. d Napad na Orle s kamni zvečer, ko so se vračali Orli fz telovadnice, se je izvršil pretekle dni v Škofji Loki. — Kovan flcnar. Iz Be!še slovensko ljudstvo. Prihitite bratje Orli in sestre Orlice v našo sredo, da se ob tej priliki, ko ustanovimo tu bratski odsek, po-veselimo in navdušimo za nadaljnje naše delovanje! Pri prireditvi sodeluje bratska godba iz Višnje gore. Spored prireditve bo sledeči: Sprejem gostov z godbo, obhod po vasi, nato ob 11 (novi čas) sv. maša, pri kateri svira bratska višnjegorska godba. Popoldne ob 2. litanlie, nato javna telovadba, prosta zabava, srečolov itd. Pridite vsi! P»og živi! d Romarjem božje poti na Dobrovi. Letos na Mr.li Šmaren bo ob treh popoldne na vrtu pri Mežnariu na Dobrovi orlovska javna telovadba. Goaba bo igrala pri telovadbi in veselici. — Za srečolov so pripravljeni lepi in dragi dobitki. Na dražbi se bodo prodajali razni predmeti, kakor: nova konjska oprema, novi čevlji itd. Prijatelji »Orla*, poštene krščanske mladine ste najvljudneje vabljeni, da pomorete tudi dobrovskemu Orlu do krepkega vzleta. Vstopnice se bodo prodajale na pošti, pri Adamiču in pred prireditvijo pri blagajni. d Iz zasedenega ozemlja. Iz Bača pri Knežaku na Notranjskem: Umrl je pretekle dni mladenič Ferdinand Tomšič, star 21 let, po domače Majdnikov. Bil je najboljši fant, kar jih ima naša vas. Imel je krasen pogreb, kot ga jc bil samo on vreden. Vsa vas je žaloval za njim. —ragi Ferdinande, počivaj v miru! — Dne 7. avgusta jc nastal velik požar ob strašni burji se je takoj vnelo pet poslopij in v par urah je peterim gospodarjem uničil vse, kar so imeli. Zgorelo je 19 prešičev in 5 goved. Ljudstvo je bilo silno prestrašeno. Škode ie do pol miljona lir. d Zahvala. Podpisani Janez Balant v Za-borštu. Št. Vid na Dolenjskem, se zahvaljuje g. dr. Andreju Jenko, da mi je ozdravil hudo rano, povzročeno s koso. Zahvaljuje se gosp. zdravniku, katereja vsestransko priporočam. Janez Balant, posestnik v Zaborštu. dJermcn za na gepelj, 14 m dolg, 14 cm širok bil ukraden pred 14 dnevi posestniku Janezu Molj, Voglje, St, Jurij pri Kranju. Kdor ga izsledi, dobi 500 kron nagrade. d Kdo ve kaj o Francu Šmid, topničarju prejšnjega 28. topničarskega polka, ki je prišel za časa prevrata 1. 1918 na Tirolskem v laško ujetništvo. Zadnjo dopisnico je pisal 10. decembra 1918 iz Ospedale dl tappa, Cantonazzo Rovigo. Komur ie kaj znano, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi ženi Neži Šmid, Selca nad Škofjo Loko. d Kdo ve kaj o Ivanu Lahu, doma pri Celju. Zadnjič je pisal iz bolnice v Genovi. Naj se sporoči Rezi Lah, Rožno, p. Rajhen-burg. Gospodarska ©bvesfSla , g Zadružna šola. Zadružna zveza v Ljubljani namerava to jesen zopet pričeti z šestmesečno zadružno šolo, kot je bilo to že pred vojno, seveda, ako se ji posreči dobiti pravočasno dovolj za to primernih prostorov. Radi tega se naprošajo vse p. n. zadruge-članice Zveze, da javijo do 5. septembra t. 1. Zvezi: a) koliko in katere osebe nameravajo poslati v Zadružno šolo in b) koliko bi mogli prispevati k stroškom udeleženci sami in koliko zadruge. Daljni podatki glede eventuelne-ga pričetka šole in druge podrobnosti se bodo udeležencem pravočasno sporočili. g Računi demokratskega finančnega ministra. Kako dela - svoje račune demo-kraski finančni minister dr. Kosta Stoja-novič, nam povedo le-le številke. Po njegovem proračunu za leto 1920-21 bi prišlo na posameznega prebivalca davkov v Srbiji 92.80 K, na Hrvatskem 156.42 K, v Bosni 211.50 K, v S 1 o v e n i j i pa 329.91 K. Takse pa je razdelil tako, da pride na vsako glavo: v Srbiji 11.66 K, na Hrvatskem 16.78 K, v Bosni 10.71 K, v Sloveniji 49.88 K. Lepi dnevi se obetajo Slovencem pod demokratskimi ministri! g Premovanjc konj v Št. Vidu nad Ljubljano. Konjerejski odsek št. 1 je v svoji seji dne 17. avgusta sklenil za ljubljanski okraj prirediti poleg premovanja konj v Škofljici, tudi premovanje konj v Št. Vidu nad Ljubljano. To premovanje, na katerem se bodo premovali konji toplokrvne in mrzlokrvne pasme, se vrši dne 5. septembra ob 3. uri popoldne v Št. Vidu nad Ljubljano. Konjerejski odsek št. 1 kmetijske družbe za Slovenijo. g Valuta. Dolar stane 102 K, francoski frank 6.72 K, nemška marka 2 K, ru-munski lej 2.22 K, lira 4.85 K, čehoslova-ška krona 1.72 K. g Popis in žigosanje vojnih posojiL Občinstvo opozarjamo, da izide v najkrajšem času v Uradnem listu za Slovenijo pravilnik, kako se bodo popisovale, žigosale in iz prometa jemale obveznice vojnih, ter popisovale in žigosale obveznice predvojnih državnih posojil bivše Avstrije in Ogrske. Obveznice je prijaviti pri davčnih uradih. Rok za prijavo je določen za vojna posojila na čas od 6. do vštetega 20. septembra t. 1., za predvojna posojila pa na 6. do vštetega 25. septembra t. 1. Po tem roku se nobena prošnja ali reklamacija ne bo sprejela, na kar se občinstvo posebno opozarja. Podaljšanje roka za prijave je izključeno. g Želod, Letos bo po naših hrastih velika množina želoda. Prejšnje leto so ga trgovci izvažali, kar je bilo vže tedaj nespametno, v sedanjih časih bi pa bilo dvakrat neumno. Ob tej draginji bi morali s hvaležno roko prijeti za vsak dar, ki ga nam ponuja narava. A žal tega pri nas še mnogokrat ne znamo. Leta 1918 je bilo mnogo žira, po nekaterih krajih so ga nabirali, in si iz njega napravili precej olja za svečavo in zabelo, ter obenem dobili mastnih preš za krmo. Večina naših krajev se pa tudi v hudem vojnem času za ta gozdni sadež ni pobrigala, in tisoči vrednosti so obležali nepobrani in neizrabljeni po gozdovih. Ali naj se letos enako godi z želodom? Na sv. Roka dan so pripeljali Hrvatje v Kranj velike vozove debelo pi» tanih hrvaških prašičev. Tega so bili kon-sumentje brez dvoma veseli, ker se kone-čno vendar obeta nekaj konkurence, ki edina bo mogla cene znižati in urediti; aii za kmeta je ta pojav hrvaških prašičev, na gorenjskem trgu nekaj neljubega, saj se sme pričakovati, da bodo poleg cen za govejo živino padale tudi cene za prešiče« Ako se gre za pitane ščctince, se mi Slovenci s Hrvati ne moremo kosati. Hrvati pasejo prešiče po šumah, kjer pobirajo razni živež, žir, želod, črvad, tako da Hrvat opita svojo žival z mnogo manjšim trudom in manjšimi troški. Pri nas ni ko« ruze in toliko žita, primanjkuje ga celo za prehrano ljudem — in sedaj bi želod izvažali in prodajali, da se ž njim bogat« tuji verižniki S koliko skrbjo giešta kaka revna gospodinja svojega prasca — celo poletje — pa nazadnje mora hitro pod nož, ker ga nima s čim odebeliti. Kakršno otrobe smo med letom za visok in drag denar kupovali, tega, kar imamo doma pred nosom pa ne bi izrabljalil Torej pridno nabirajte želod, krmite ga lahko tako) jeseni svežega, za zimo ga posušite na peči ali v sušilnici, da se ne pokvari. V nekem kraju je podjeten mlinar mlel rožifce in cele vagone rožičeve moke je izvažal na Koroško. Ali smo kedaj slišali,, da se kje prodaja želodova moka? V vsakem večjem kraju bi se lahko kak mlinar začel s tem pečati, in sodimo, dA bi se ne kesaL Samo to omenjamo, da se pač nabiralci želoda morajo ozirati na lastninske pravice gospodarjev, da ne bodo tega sadeža klatili, pri čemer bi se delala škoda na hrastju, ampak ga le pobirajo tam, kjer se to dopušča. Mlačev. Pika poka, pika poki Cepec tolče in razbija, snopje se bolestno zvija, prah drži se pridnih rok'. V kotu raste žitni kup. — Kaj je moralo prebiti, predno more izpolniti drobno zrnje kmetu up. Žugal je viharjev gnjev, kvarna rja, strupena slana. — Groza srečno je prestana, zrnje ločeno od plev- Mlačev je življenja dan, tla slovenska — naši podi zrnje nam resnica bodi, a plevel naj bo sežgan. Limbarski. 3l Ts^i T rMSTMSJ Z Svoj čas je v '.Domoljubu« vsakih 14 dni izhajala kot priloga » Slovenska gospodinja«, ki jc prinašala vedno dovolj poučnega za naše žene in mladenke. »Slovenska gospodinja« je bila tako priljubljena, da jo šc danes marsikje hranijo in prebirajo. Vojska je marsikaj odnesia, tudi »Slovensko gospodinjo«. Trdno smo upali, da jo bomo mogli po vojni zopet oživeti, toda vedno bolj rastoča draginja papirja in majhna naročnina je tako skrčila obseg listu, da komaj najdemo prostora za tekoče zadeve in moramo še veliko člankov in dopis odložiti ali odkloniti v ne majhno nevoljo dopisnikov. Obsega listu pa pri sedanji naročnini nikakor nismo v stanu povečati. Pomisliti moramo, da danes samo Eapir za en letnik »Domoljuba« več stane ot znaša naročnina. Kje pa so potem •tavci, tiskarna, uprava itd? Ves ta primanjkljaj nam za enkrat Kat. tiskovno društvo doplačuje. Zato je »Domoljub« tudi najcenejši list. Socialistični »Ljudski glas«, ki je še skoro enkrat manjši po obsegu kot »Domoljub«, stane letno 42 kron, domalega še enkrat večji »Domoljub« pa samo — 15 kron. lz tega je razvidno, da na posebno prilogo: »Slovenska gospodinja« zaenkrat šc nc moremo misliti. Ker pa danes tudi ženska vedno bolj stopa v javnost in je poklicana, da že deloma odločuje v javnosti, je nujno potrebno, da je poučena v vsc.h vprašanjih, v katerih bo odločevala. Zakaj brezvestno in usodepolno bi bilo, da bi kdo odločeval o zadevah, o katerih nima smisla. Nevednost in neizobraženost je vedno pričetek nesreče. Zato smo odločili, da kljub prcpičle-mu prostoru prepustimo vsak teden približno eno stran »Domoljuba« samo našim ženam in mladenkam. Prinašati bomo skušali vsakovrstnega berila — kolikor bo to na eni sami strani mogoče — kar more in mora ženo in dekle v današnjem času zanimati. Tudi dopisov se nc bomo branili, a le v najkrajši obliki in če bo prostor dopuščal. Posebno pa poživljamo izobraženejše i— predvsem ljudskošolske in gospodinjske učiteljice, naj nam pošiljajo kratke poli"-o sestavke o vseh vprašanjih, ki se ti-cc';> ženske. Od vas samih je odvisno, kakšna bo ta vaša stran »Domoljuba«. Kakor hitro pa se razmere kaj zbolj-fcajo — Bogve ali se bodo katerikrat ali nikoli — in bomo v stanu obseg lista vsaj za štiri strani pomnožiti, potem bomo povečali tudi obseg vaše »priloge«, če jo smemo tako imenovati, Hzša srna. vodstva gospodinjstva naj si bodi v manjšem ali večjem obsegu spada mnogo praktičnih vaj, ter značilne in blage last- nosti, ki se jih mora vsako dekle v svoji mladosti naučiti. Takoj po dokončani šolski dobi je začeti z vzgojo za težavni in odgovorni poklic gospodinje. Žena, ki je dobra gospodinja in skrbna mati, je sreča vsake rodbine in steber človeške družbe. Naloga, ki čaka vsako gospodinjo je, da skrbi za red in snago v hiši, v kuhinji, v raznih shrambah, v kleti, na dvorišču in v hlevih (kurniku, svinjaku). Kuhanje, pranje in likanje perila, krpanje istega, vzgoja otrok, oskrba bolnikov, postrežba starim, vse to je delo gospodinje. Vsa ta opravila v pravem času preskrbeti, oziroma jih nadzorovati, ako jih opravljajo posli, shajati z določeno vsoto, ki jo ima gospodinja na razpolago za razne potrebščine, vse to zahteva pouka in vaje. Varčnost je pri gospodinjstvu temelj rastočemu blagostanju pri hiši. Ni pa samo na mestu pri splošnem delu gospodinjstva, ampak treba je, da gospodinja uvažuje to-dobro in potrebno lastnost pri vsakem posameznem delu v gospodinjstvu, bodisi v večjem aH manjšem obsegu. Gospodinja naj varčuje pri brezpotrebni uporabi kurjave in svečave. Ko sadje cvete, naj se po nepotrebnem ne trgajo cveti, posebno pa, da sc ne kvari sadni les. Njeno bistro oko naj čuva nad zasajenimi sadikami na zelenjarnem vrtu. Pa tudi cvetlice in lepotično grmičevje, ki krase vrt, naj se ne trga brez potrebe. Pravilno varčevanje pa se naj ne kaže samo pri nepotrebnih izdatkih, temveč tudi v tem, da se hišna oprema, kuhinjska posoda, perilo, obleka, obutev itd. varuje. Zato je potrebno, da se vsako gospodinjsko delo vrši z prevdarkom in spretnostjo. Vsaka gospodinja mora varčevati v pravi meri, nikdar pa ne sme varčevati na račun zdravja in snage. Zdravju koristno je svetlo, suho in prostorno stanovanje. Večkratno menjavanje perila, oziroma obleke, zlasti po zelo napornem delu v poletnem času, bodisi na polju ali v hlevu, je za trajno zdravje velike važnosti. Glede nogavic moramo reči, da jih nikdar preveč pogosto ne menjavamo, tudi če se nam noge ne pote. Ne samo, da je to zdravju zelo koristno, temveč tudi več nogavic si prihraniš, ker se prepotene nogavice najpreje uničijo. Toliko za danes nekaj splošnih in najpotrebnejših opomb o gospodinjstvu. V prihodnjih sestavkih pa se hočemo podrobneje pečati s posameznimi stvarmi, s katerimi sc mora seznaniti gospodinja. ž Vsako dekle, ki išče v Ljubljani službe kot služkinja, naj se gotovo oglasi naj-prvo v pisarni Krekove prosvete, Poljanska cesta 4, kjer je sedež Zveze služkinj in posredovalnica za službe. Sedaj je 40 služb na razpolago. ž ženski tabor, ki sc je vršil pred nekaj tedni na Trški gori pri Novem mestu, no da miru liberalnemu »Kmetijskemu li-stu«. Surovo, kakor znajo samo liberalci napada žensko zborovanje in ga imenuje »tercijalski shod,« na katerem je govoril »zloglasni general tercijalk«, pater Pavel. Nato poživlja »Kmetijski list« kmete no-vomeške okolice, naj frančiškanom nc (|a. jo nobene bire. Žene in dekleta sedaj vemo, pri čem da smo. Če se me zberemo na cerkvenem shodu in se potem tudi pogovorimo, kaj je naša krščanska dolžnost v. javnosti, tedaj nas liberalni »Kmetijski list« zmerja s tercijalkami, našega govornika pa obklada s priimkom, ki sc sicer daje samo cestnini vlačugam. Žene in dekleta, ali hočemo tak list, ki nas tako grdo sramoti, še trpeti v svojih hišah? Zavedajmo se, kaj zahteva naša čast in naše krščansko prepričanje! ž Veličasten dekliški tabor sc je vršil 8, t. m. na Šmarni gori. Cerkvena slovesnost je bila združena z zunanjo. Zunaj cerkve je imel glavni govor predtednik Kršč, soc. zv. prof. Mazovc. Govorilo je tudi več deklet. Navzočih je bilo kakih 2000 deklet. ž Žene, pozor! Liberalci, ti najhujši nasprotniki pravic kmetskega ženstva vsiljujejo povsod svoj novi dnevnik »Jutro«. Po svoji svobodomiselnosti in sovraštvu do vsega, kar je katoliško, bo presegal vse druge liste. Zato mu ne odpirajte vrat v svojo hišo. Junakinja iz Šfajra. Povesi. Prevaja"' (Dalje.) Kmalu jc vstala, s predpasnikom si je obrisala mokre oči ter je od krstice proč slo-pila k svoji postelji, nad katero so visele razne svete stvari; obstala je za hip in je s skl^ njenimi rokami molila. Ko jc v vroči molitvi dvigala k Bogu svoic srce, je kakor od Boga razsvetljena spoznala, kaj ji jc storiti, da zopet zadobi dušni mir ter prežene vsak skrili dvom, da zopet zadobi dušni mir ter prežene vsak skriti dvom o svojem zvanju. V skrajni sili so dovoljena tudi nenavadna pota. In Štefana je sedaj v skrajni sili in jc v silno težkem položaju. Ali mora Zveličarju postati nezvesta ali pa mora do smrti žalit' človeka, ki mu je dolžna toliko hvale? Sicer pozna svojo pot in prav nič nc omahuje, vendar ne more samo na svojih ramah nositi vse odgovornosti za veliko bel, k,1 jo mora prizadet isvojemu bližnjemu. In fileii Zveličar ji je dal to-lc misel: Sedaj je eas, pojdi in vprašaj svojega izpovednika, in ako U poreče: Ostani zvesta! ir. rekel ti bo tako.) potem ostani zvesta, ničesar se ne boi( M* ravnaš v pokorščini. Ako ti pa poreče: Vzemi zemskega moža! ga tudi ubogaj; toda tega i ne bo naložil, Ako se bo srdil, da si prelomila njegovo zapoved, da se ga moraš ti, potem se spomni, da se ie srdil tudi J ' krat in ti pokazal vrata, ko si svetijaigk ment prinesla v stolp, ln vendar si mu. pozneje dobrodošla in se ti je zahvalil, o) »« ka sreča je bil ubogi mož v uri svoic snu tu Ko je Štefana vse to mislila, je že dozorel sklep v njeni duši. Hitro si je odpasala predpasnik in se je kukor za na pot praznično oblekla. Ob desetih — tako je rekel Luc — pojde voz v Line, torej je Se čas. Li-ni božji prst že to, da danes, in ravno danes Lucov voz pelje v Line? Z lahkim, hitrim korakom je stopila v kuhinjo k materi, ki je klalo drva in ie žalostno sama s seboj govoril. Štefka ie stopila k ftiateteri in ji je lahno položila roko na ramo. »Mamica, neka bi te prosilal Toda, čakaj, tako se trudiš, pomagal ati bom.« Hitro ji je vzela nož in je začela klati treske. »Seveda, ti mi pa res pomagaš,« je zamolklo in pikro odvrnila mati. Pusti me, da delam, kar moram delati. — Zakai si se praznično oblekla?« »Ker se moram peljati v Line, mamica.« Žalostno trudno ie rekla mati: »Zakaj [>a?« Štefana je odgovorila: »Rada bi se ude-ežila odpustkov in bi obenem govorila z gospodom Albertom.« Da pač ne more sama nositi vse odgovornosti, da bi ga rada vprašala, je-li s Henrikom prav ravnala ali ne, da bo potein mirna. Mati je rekla: »Saj tako veš, kaj ti bo rekel menih, odbijal ti ga bo! Žc dolgo vem, da ta menih nima nič srca; vse eno je, se li pelješ ali nc. Nič več ne rečem.« »Mamica,« je rekla Štefka, ki jo jc bolj bolelo, da je mati trudno brezbrižna, kakor če bi jo zmerjala, »ima srce. toda ne kaže ga ljudem .— Mamica, daj, povej, mi li dovoliš, da grem v I.inc, ali ne.« »Ako ti porečem, ne hodi, boš vseeno storila po svoji volji, imaš glavico, kakor jo je imel tvoj rajni oče,« je otožno rekla mati. »Pelji se v božjem imenu, toda vzemi seboj kak prigrizek, v gostilnah tako ne moreš sama posedati.-' »Da, mamica, kaj malega bom vzela s seboj. — Toda popreje moram še poškropiti detel« ji |e na mah prišlo na misel in hitro je stekla po stopnicah, poškropila jc kr-stico in je rekla: »Dete, prosi zame! Vsi nedolžni otročiči, prosite zame!« Ko je zopet prišla po stopnicah doli, je slišala mater, kako se je grenko v kuhinji jokala. Bala se je, da bi jo ne omehčale materine solze, zato je mater prijazno skozi vrata pozdravila, potem je stopila na cesto, da pričaka Lucov voz. Mihaelca ji jc prinesla brašno za na pot, ki ga je poslala mati, štruco in nekaj jabolk. Mala Mihaelca je vprašala žalostno proseč: »Štefka, ne bo nevesie?» Štefka se ie ljubeznivo nagnila k njej in je zašepetala: »Saj sva danes medve obe nevesti, ker sva bili ziutraj pri sv. obhajilu, lako sva postali duhovni nevesti Kristovi.« Toda žal ji je bilo deteta, tako so se otroci že \ vselili, pa zastonj. Glej, že prihaja voz. Štefana je z roko pomigala: Jožef! Jožef! (To je bil Lucov hlapec.) Postoj nekoliko, rada bi prisedla, da se peljem v Line.« Hlapec je ustavil konja in Štefana je spretno stopila na kolo ter je smuknila pod plahto. Hlapec jo ie hotel zaplesti v pogovor, češ da je stotnik Hendel že v mestu, če kaj ve o tem? •— Temnega čela da jc baje jahal čez most. Štefana pa je iz žepa potegnila rožni venec in ž njim nekoliko porožljala, češ, da bi rada molila in ne klepetala. Hlapec jo je razumel in je ni več nadlegoval. Komaj je začel teči voz, se je že moral umakniti: Z veliko naglico je pridirjal tuj jezdec. Štefana se je vsa skrila pod plahto, ker se odslej naprej boji v vsakem jezdecu, ki ga sliši prijahati, zagledali stotnika Henrika. Toda ni bil Henrik, bil je jezdec — sel sodnika Hendelna, ki je ravno prispel z Dunaja s poveljem zoper Štefano Šverlner. X. Henrik Hendel je od Štefane jahal tja v en dan naprej in v svojem srdu niti ni pazil, kam ga nosi konj. Prispel je do vislic zunaj mesta. Tu je še čepel stari vran in je kakor v posmeh inajal z repoi/i. Tukaj so jih obesili ... kje so sedaj,,, srečni. Ko so umirali, je Štefana molila tako prisrčno, tako nežno: Jezus, Jezus bodi moj Zveličarl — Ne pridi več!,,, Tako mu je rekla. To je bil dobro- doŠeL to je bil tisti raj, zato je toliko storil zanjo in vse, vse proč od sebe vrgel. Zopet se je jel vnemati srd v njem, divje mu begajo oči okoli, medtem ga pa nosi konj čez most; mnogo ljudi ga sreča in pozdravlja, toda on ne vidi nikogar, nikomur ne odzdravi. — Vse je dal, nič več ni Hendel. nima doma, ne očeta, in ta angel z ledenim srcem ga bac-ne z noj^o in spodi. In vendar, in vendar, kakor je bila kruta, ne more drugače, vseeno jo mora ljubiti. Močneje, gorkeje kakor kdaj je plamtela in divjala njegova ljubezen. Kako lepa, kako veličastna jc bila v svoji odpovedi, njen pogled je bil kakor soi zvezde na nebu, ki pravi: Nisem od tega sveta, nobena zemslca roka me ne doseže. In Če si polomi vse ude, mora gori, mora k zvezdi, mora. četudi samo za trenutek in umirajoč držati v svojih rokah to angelsko devico, ki mu jc prcbodla srce. Prajahal je vrh griča in konj je hotel dirjati na desno proti Vogelzangu. Henrik ga je divje za uzdo potegnil nazaj. Ne tja, ne tja. Hiša mu je prepovedana, dom mu ie zaprt, ni več Hendel; zanj ni doma, ni hiše, ni- očeta, ni bratov in sester. Pojdi križem sveta, ker si vse zastavil in zaigral za njeno srce. — Pred hišo je pečat in ključavnica, — in če bi ga tudi oče ne bil zavrgel, bi mu vendarle ostal na veke tuj in tuja njegova hiša, nikoli več ne more Hendel podati roke človeku, ki je obrekoval Štefano. Kar je izgubjleno, je izgubljeno. Oče, dom, Štefana, vse je izgubljeno. Ustavil je konja. »Kam?« mu kljuje po možganih. Ne ve si sveta, ne pomoči. K prijateljem — ne. Štefana — Štefana — ne smem. Proč v tuji svet — kam? Tedajmu je prišlo na misel, kar je cesar govoril o Turkih. Sicer je mir, toda na meji morajo biti armade, da ga varujejo, če bi ga kršil zviti Ahmet. Ni-li vojak, ga ni li pohvalil sam cesar? — Da, brez slovesa bo šel s 30 fanti, ki šc danes pridc!ncma prezrl. — Kot predsednik krajnega šolskega sveta ie bil preteklo nedeljo z večino glasov izvoljen g. Fran Godec, — načelnik ^samostojne« kmetske stranke. — »Slovenski Narod«, glasilo liberalnih kapitalistov ia zaščitnik ir. podpornik »samo-srtojne.:cv«, piše 13 .avgusta 1920, da so bohinjski kmetje -skrajno malomarni in brezbrižni in da odirajo ietoviščnike«. Zavedni bohinjski kmetje in kmetice bedo na blatenje poštenega bohinjskega imena dale odgovor liberalno-samsstojaemu prijateljstvu pri — občinskih volitvah. VRHNIKA. V nedeljo 15. t. m. se ie vršila druga redna seja po občnem zboru OKZ. za soani okraj Vrhnika^ Udelžba je bila polnoštvilna; debata _ prav živahna. Sklenile so se sledeče resolucije: 1, Deželni vladi _ se naroča, da naj prepove plesae vesfelice, sicer bomo izvajak konsekvcnce. 2. Odpravi naj se izvozna carica za žvino. 3. Železniški tarifi naj se samo primerno zvišajo 1 — Prihodnja seia se vrši v sredini meseca septembra. LJUBNO. Žal, da vam moramo poračati le slabe novice. Ravno za obletnico ie toča tu in v okolici zopet potolkla ajdo in iesenske pridelke. — Danes v jutro dne 21. t. m. ob 7, uri je privihrala nevihta in v par minutah je toča izvršila mrzlo, neusmiljeno svoje delo. Lansko leto je dne 22. avgusta zvečer ob 7. uri potolkla toča, a letos ie 21. t. m. zjutraj ob 7, uri obhajala žalostno svoio obletnico. Lansko leto smo zastonj prosili za brezplačno vožnjo enega tovornega vlaka v Banat po žito za po toči prizadete občine. Letos je potreba tem večja. Revni in premožnejši kmetje so letos morali po 8 do 10 K za kilogram semenske ajde plačevali in sedaj so zopet ob seme in ves pridelek. Vsi bodo zopet morali za drag denar kupovati ce samo ajdo, ampak tudi še več drugega žita, posebno koruze. Neizogibno potrebno je, da priskoči na pomoč vlada, da dobe po toči prizadete občine vsaj en vlak, » S1i na!">P'i° najpotrebnejšega žita v Banatu, Ker le tako nam more biti kai pomagano. Ako se sme tisoče vagonov žita izvoziti, za-knj bi za nas ne bilo nekai vagonov za pomoč ir Bili, ko smo že drugo leto tako hudo prizadeti in ie ljudstvo obupano; kako se bo pri teh cenah preživelo? SV. KATARINA NAD MEDVODAMI, Sv. Jakoba nedeljo, dns 25, juliia smo blagoslavljali novo oltarno sliko sv, Katarine in stensko slikarijo. Blagoslov [e izvršil kanonik dr. Kimovec, slavnost- ni govor ie pa imel trnovski župnik pisatelj Fr. Finžgar. Obširno nam ie razložil ves novi oltar, več kot eno uro le govoril, pa če bi bil še eno, bi se nam ne bilo nič predolgo zdelo. Marsikaj nam ia postalo iasno, česar prej nismo umeli. Že dolgo smo mislili na nov oltar, leta 1917. nam ie pa Bog zlasti sadie obilo blagoslovil ia začeli smo zbirati denar. Naprosili smo arhitekta Ivana V u r n i k a , vse-f.čiliškega profesorja v Ljubljani za uačrtc, njegovo ženo Heleno Vurnikovo pa za ol turško ali k o. Dela ie bilo Šele letos popolnoma dovršeno. Dolgo smo morali čakati, radovedni smo bili, .ia potrebo ali še čez smo tudi pco Lioralo oko še nekoliko privaditi na to čisto novo, nenavadno lepoto, sai še nikjer nismo kai podobnega videli; od mogočnih stopnic pred oltarjem do okvirja krog slike, ki visi prosto na dveh poclnjenih verigah izpod oboka, fe vse na svoj, nov način narejeno. Središče fe zlat tabernakeli, kjer za s-.lato Inižanto mrežico stolufe Kristus, naš nebeški krali, pod ponižno podobo kruha. Okoli trona so nabrani zlati kruhki — znamenje sv. Rešniega Telesa. Ob straneh obdajata tabernakeli dva bela kamena kot dva živo pisana šopka; dno ie zelen« pobarvano, na tem zelenju pa tz posode raste ziatovefnat in zlatocvctoč slovenski nagelj. Na niegovih listih sede rajske ptičice — verne dušice in prepevajo slavo Bogu ter se vesele svoie nebeške blaženosti. Oltarna raiza je kamcaita (rdeči ogrski marmor), v spodnjem delu ima vdelan bel kamen, kar tvori krasno pisano mrežo z vmes nastlanimi pozlačenimi krogi. Slika predstavlja sv. Katarino kot plemeaito, bogato, učeno, prelepo devico v tem trenutku, ko se razgovarja z učenjaki in visokošolskimi profesorji svojega rolstnega mesta Aleksan-drije. Trudijo se, da bi io pridobili ca pog.m-stvo, pa iih ona pridobi za krščanstvo. Eden za njenim hrbtom ie že čisto prepričan o resničnosti Katariaicega nauka. Ta, ki ie pred njo, ie tudi že zelo na jasnem, oa se vendar drži kot da se hoče vsaj nekoliko upirati: ▼ dvomu fe; modrijan v desnem kotu ie pa še čisto divji in se ves razsrien zagacia proti mirni in dostojanstveni postavi mlade krščanske junakinje. — Okvir krog slike nam kaže konec: Mogočne palmove veje znaki mu-čeništva in zmage — se ovijajo slike in ee sklanjajo nad kolesi, prekrižanimi s križem Kristusovim. — Stene so jako živo poslikane na novo omet&n presen zid. Nad zakristijski-mi vrati ie pa najlikana slava sv. Katarine, naše priprošnjice. Nad vrati stoji v treh vrstah cela skladalmca učenih kniig, ki nam kažejo svoje pisane hrbte; nad niimi veliko, z ostrimi nožmi nabito koloj krog njega pa dve palmovi veji; v višavi plava zlata krona z napisom: Katarina Regina = Katarina kraljica. — Tako se fe naša cerkev pomladila. Učeni gospodje, ki so si nova dela ogledali, pravijo, da ie to eno najlepših umetniških del, kar jih premorejo slovenske cerkve. DOBREPOLJE. Fantje in dekleta, ki smo se udeležili orlovskega tabora v Mariboru, smo šele izpre-videli, kai ie dobra organizacija in smotreno delo v društvu. Odnesli smo trden sklep, da pustimo vsakdanjost, da začnemo s predavanji, fantovskimi in dekliškimi večeri. V teku enega leta se mora duh in delo naše širne doline dvigniti na nekdanio višino in preko nje. Kaj vsega ne bi napravili naši fantje in dekleta, ki jih je toliko! Zato kličemo; Sezite po knjigah in dobrih časopisih, otresite se zabavljanja in začnite dobrim delom I — Orlovski odsek pa naj koraka naprej in se razmahne) V delu ie moči POLJANE NAD ŠKOFJO LOKO. Tudi pri nas se je letos obnovilo že pred več leti vstanovljeno izobraževalno društvo. Udov je že lepo Število: In oglašajo se Se vedno. Predavanj smo imeli že precej. Trikrat so predavali že gospodje iz Lfubljane, — Napredna gospoda čč. gg. župnik in kaplan vneto delujeta za srečo m blagor faranov. — Kmetje so večiaoma v »Kmetski zvezi«. Toda žalibog nekaj jih je tudi v »Kmetski stranki«, ki tako cepijo kmetsko organizacijo na dvoje. lila nlc OKOLIŠ OKZ. ZA KAMNIK. Sejo Okrajne KZ. aa Kamnik dne 14 1 ie vodil posl. Streh. NačelnikomVodJ.T me ie bilo naročeno, da naj takoj skliče!* občne zbore podružnic ter naj sklepajo o ti kočih zadevah. Dne 4. julija je priredila 0K2 javen shod na Vranji peči, dne 11. julija v T-, njicah, dne 17. julija v Radomljah, dne 25 lija pa v Šmarticu in Zgornjem Tuhinju. vseh shodih rta govorila kmeta Bore in čJJ bulj. Povsodi bo bili sprejeti ostri ugovori m per dohodninski davek ia zoper nameravano povišanje zemljiškega davka. Vemo, da je 5» daleč čas, ko bo kmetu dobre, vendar pa mgV ramo že sedaj na delo. Bodimo požrtvovalni in zavedajmo se: h malega raste veliko! Anton Pevc. Cepljenje prašičev. Cesto me izprašujejo živinorejci, če je cepljenje prašičev proti rdečici dobro, ker si mnogi ne znajo tolmačiti učinek, ki ga napravlja cepivo v živali, Da tudi kmetovalec dobi nekoliko vpogleda v bistvo cc- !)iva, navajam v izvlečku nekatera izva-anja prof. dr. med. C. O. Jensena, pred-, stojnika serologičnega laboratorija (zavoda za izdelovanje cepivov) kr. živinozdravni-ške in kmetijske visoke šole v K6benhav-nu na Danskem. Ce bo vsebina članka rudi mnogih tujih besed težje razumljiva, naj se mi oprosti; brez tujk tukaj ni mogoče razpravljati, malce pojma o vsej stvari pa si vendar more ustvariti. Podnet k moderni serologiji sla dala Japonec Kitasato in pl. B e li r i n g « svojimi raziskavanji o omrtvičneai krču. Če pustimo baciie omrtvičnega krča r,e razvijati v mesni juhi, napravljajo polagoma strupene snovi, ki so v juhi popolnoma raztopljene. S pomočjo preceditve (filtracije) jime skoz aparat iz žgane porcelanaste gline odstranimo iz nje vse bacile, ie strup zaostane v juhi. Če je vbrizgamo nekoliko pod kožo živali, se živali loti omr-tvični krč in pogine; če pa se je vbrizgne v zelo zelo majhni množinici in postopa previdno, žival ne bo poginila, marveč se bo privadila na ta strup in polagoma ji smemo vbrizgavati večje in večje množine, ne da bi ji končno tudi velika količina strupa škodovala. Kri živali se privadi tvoriti protistrup, ki uničuje strup omrtvičnega krča. To moremo preizkusiti s tem, da zmešamo vkup majhno količino krvnega seruma na omenjeni način s strupom cepljene živali in strup omrtvičnega krča; zmes ne učinkuje več strupeno, ka* dar jo vbrizgnemo mišim ali drugim majhnim živalim, ki so sicer napram takim strupom skrajno občutljive. Na enak način moremo privaditi žival na strup bacilov difterije in drugih bolezenskih glivic, kakor tudi na strup kače, škorpijonov, rastlinskih beljakovin itd. Vi vsakem primeru tvori kri živali protistrup. (a n t i t o k s i n), ki more preprečiti škodljivi učinek strupa v lastnem ali v tujem organizmu, kateri na dotični strup še ni bil navajen. Take »antitoksične vrste krvnega seruma« (protistrupe-ne vrste krvne vode) učinkujejo vsaka zase le na svoj strup, torej serum omrtvičnega krča le na strup omrtvičnega krča in ne na strup difterije ali na kak drugi strup; serum difterije le na strup dute-rije oziroma strupene snovi, ki jih tvoril« bacili difterij« itd. Noben izmed teh seru* foav tudi ne učinkuje na bolezenske bacile same, ki dotični strup proizvajajo in ne na druge bacile, marveč vedno le na »trupe ne snovi, ki jih bacili proizvajajo,« Če vbrizgamo previdno v kri ali pod kožo večjih živali (konjev, govedi, koz) žive bolezenske bacile, tvori kri protistru-pe (1 i z i n e), ki učinkujejo uničevalno naravnost na dotične bacile. Tedaj dobavljamo takozvane »bakteriolitične vrste krvnega seruma« (glivice uničevalne vrste krvne vode), ki istotako učinkuje vsaka le na svoje glivice, katere zamorijo ali raztopijo in ne na od teh pro-izvajane strupe in tudi ne na drugovrstne glivice. Izdelava bakteriolitičnih serumov je nevarnejša kakor izdelava antitoksičnih serumov, ker vbrizgane žive glivice često povzročijo nevarno obolenje živali. Bak-terijouničevalns lastnosti takih serumov moremo včasih opaziti že pri zmešanju seruma in dotičnih Sivih bacilov v reagenčni (poizkusni) steklem cevki; navadno oa se jih preizkusi z vcepljenjem bacilov in seruma pod kožo majhnih živali, kjer se bacili pod učinkom seruma zbirajo v kosmiče in nato popolnoma raztopijo. Te vrste se-rulov se izdelujejo proti koleri, tifusu, rdečici, telečji griži, svinjski kugi itd. itd. Izmed antitoksičnih (protistrupenih) serumov se izdeluje n, pr. serum d i f -te rije takole: Iz ust za difterijo obolelega bolnika je dobiti čist', nasad bacilov difterije in vsaditi te bacile v mesno juho (bouillon). Tukai se jih zdržuje primerno dolgo pri telesni toploti, da natvorijo dovolj strupenih snovi, ki ostanejo raztopljene v juhi. Čim .smatramo, da je tvorba strupov zaključena, bacile odfiltrirati skoz porcelanast filter ali pa uničiti s tu-luolom. Na ta način dobimo raztopino strupa difterije brez primesi živih bacilov difterije. V raztopini določimo moč strupa v »tok sin s kili enotah« s pomočjo vbrizgavanja primerjalnih količin pod kožo morskih prašičkov. — Sedaj pričnemo z dobavo seruma: majhna količina strupa se brizgne pod kožo konja; le-ta dobi mrzlico in krajovno vnetje, kar pa premine v par dnevih, če količina nI bila prevelika. Čez 10—14 dni se vbrizganje ponovi z nekoliko večjo količino; nastopi vročica, krajovno vnetje, obojno zopet premine, če postopamo previdno in ne z naglico; prevelika množina strupa naenkrat more povzročiti mrtvico ali celo smrt konja. V rednih presledkih se vbrizgavanje ponavlja in količina vbrizganega strupa vsakokrat zvišuje, dokler po peteku nekoliko mesecev ne vzamemo poizkušnjo krvi od konja in določimo vsebino antitoksina v »i m u n i z a c i j s k i h enota h«, istotako s pomočjo morskih prašičkov; kot primerjalna enota služi gotova količina strupa z znano toksinsko močjo. Če izpade poizkušnja krvi zadovoljivo, se v primernih presledkih spušča konju kri ln loči koagulum (krvna strd) od seruma (krvne vode), Serum odcedimo (odsrka-rno) in da preprečimo škodljivi učinek morebitnih, med pripravljanjem krvi vanj zašlih glivic, filtriramo istega skozi porcelanast filter neposredno pred polnitvijo V steklenice za odpošiljatev, —• Vsa iz- delava sahteva torej mnogo previdnosti in izurjenosti. Marsikateri konj ne d& nikdar porabnega seruma, ravnaj z njim kakor hočeš. Na popisani način se izdeluje večina antitoksinskih serumov proti strupenim snovem glivic, strupu kač itd. (Dalje prih. Konjske opreme, lermeneza pooon p j primerni ceni priporoča Ivan Loqa:,\ sedlar, Ljubljana, Go-posvetska o. 13. M. U, Br. Fran Virant ioecljaii i) za kožne ln spolna bolezni, ordiofra sopei redno od pol 2—3 pop. Ljubljana, Miklošičeva cesta 18/U (na ogla Sortne nllce). ai-LI Ifsi-te-il Odpiov paritlkov ls Testa i 26. avgusta poštni parnik.....Colnmbla. 20. septembra........President Grant. Odhod iz Ljubljane tri C ni poprej. Vozne listo prodaja In prostore za potnika Iz Slovenije pripravlja sdlnols: SIMON KMETEC, Kolodvorska nllca 26. LlaMlana. Pekovskega vajenca ztz: pek. mojster, Ljabtjann, Pred Skotijo. JnriinlniLi Onvnrl Nedaleč od Med vod se dobi , UlljCilllHI ruilll J stavbeni prostor z vodno močjo za dva mlinska kamna ali pa bi se izrabilo zn razna tovarniška podjetja, ali za rokodelske žolezno-leaeno izdelke. Kje pove uprava Domoljuba pod štev. 3449. sube gobe ln vse druge deželne r, pridelke kupuje vedno po najvišji cent Fianc Pogačnik v Ljubljani, Dunajska cesta it 3'. 3463 it^b lil sc obuarnjete ako uničite nemudoma mlSi (navadne ln polskt,) podgane s „Poginom" Škatlja po & 6 — stenica e „Rapidom" stekl. „ „ 10'— Ščurka z „Morinom" škatlja „ „ 6-— Vsa sredstva so neštetokrat preizkušena ter isborno in hitro učinkujejo. fZSfT Trgovci popusti Po povzetju razpošilja: I. C. KOTAH, drogerija, Ljubljana, Wolfova nL 3, Železniške pfage bukove in hrastove prevzame na vsaki postaji egiptovska Izvozna družba »Blessko«. Plačilo polovico v naprej, ostanek pri prevzetju. Resne ponudbe z navedbo cene pod „BlesskoH na Anončni zavod Drago Beseljak, Ljubljana, Cankarjevo nabr, 5. 8148 Preklici Podpisana prekličem vse žaljive besede, kSS sem govorila zoper Jožefa ln njegovo sestro Frančiško Meglič ln izjavljam, da je vse to ne* resnično._Marija Manl-č, Sv. Katarina. ■■ JMiK mm - Podgane; stenice -ščurki in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkuž. in splošno hvaljena sredstva koti proti poljskim mišim 10 K, za podgane in mili 10 K, za ščurke 10 K, posebne močne vrste 20 K, posebno močna tinktura za stenice 10 K, uničevalec moljev 10 K, praSek proti mrčesom 6 in 12 K, mazilo proti ušem pri ljudeh 5 in 10 K, mazilo za uii pri živini 6 in 10 K, prašek za uši v obleki in perilu 6 in 10 K, nktura proti mrčesu na sadju in na ze» lenjadi (unič. rasti.) 10 K, prašek proti mravljam 10 K, mazilo proti garjam 10 K. Pošilja po povzetju Zavod za eksport: M. JONKER, Petrinjska ul. 3, ZAGREB 1, deske, trame, kostanjev les, gozdove iu oglje i z mehkega in trdega lesa kupi po najvišji ceni vsako množino družba I M* PEX v Ljubljani, Krekov trg lfr Kupujem vedno in v vsaki množini po najvlljlli cenah i Brinievo olje, suhe note, ližol in druge deželne pridelke. Nudim naJnISJet Kavo, olie, riž, svete, moko, vžigalice, pravo slivovko, m ter rasno drugo blago. _N. BANT, Kranf. Najstarejša hranilnice na Slovenska«*. Kranjska hranilnica v Ljubljani — ustanovljena 1.1820 obrestuje hranilne vloge s 3%. Kranjska hranilnica te pupllarno varen zavod ln Jo nadzoruje deželna vlada. Za plačila zavodu se dajo na razpolago poštne položnice. čisti dohodek Kranjske hranilnic« je —, ne glede na to, kar se odkaže rezervnim zakladom — po praviUh določen v pospeševanja občekoristnth naprav ln podjetij na Kranjskem. — Skupna svota doslej v te svrhe odmenjenih zneskov znaša K 8,761.11837. ERJAVEC & TURK trgovina z železnino pri »ZLATI LOPATI** preje Hammersctimldt (Mllhleisen) Ljubljana, Valvasorjev trg St. 7, — nasproti KrIZanske cerkve. — ; Primešaj krmi M V smislu odloka deželne vlad« £a Kranjsko v Ljubljani z dne 18. julija 1899., St. 10.596, k! mt ea je mestni magistrat ljubljanski izporoCil dne 28 julija 1899., St. 25.255 smejo dietetično sredstvo Mastin, rcdilni prašek za prašiče in za vsako živino lekarnarji, trgovci, droglsti in kramarji prosto prodajati. Mastin je kot prosti obrtni predmet ogiašon. VI.jubljani, dne avgusta 1900, Kiog. opr. št. 28.561. Ako Mastina v lekarnah in trgoviiinli ne dobite, ga naroČite po poŠti. — 5 zavojev Mastina stane K 80-50 in so jih pošljo poštnine prosto na dom. Mazilo zoper garje (oattol-mazilo) uniči pri ljudeh garje, llšaj, srbečico, kožne bolezni in izpuščajo; pri živini uniči garjo. Lonček tega mazila velja po pošti K 12 50. Lekarnar Trnkocl v Ljubljani (Slovenija) zraven rotovža. Imate bolečine7 V licu? V celem telesu? Vas moti glavobol? Trganje po u-dlh? Trpite na reumntizmu in glhtn? Sto se prehladi-11T Ne morete spati? N1U delati? 8te nervozni ln preveč občutljiv, za mrzli zrak? Poizkusite vendar Fellerjev pravi Elzafluid! Čudili se bodete 1 Občutili bodoto čuvstvo zadovoljnostil Rešeni ste bolečin in hvalite Fellerjev Elzafluid kot dobrega prijatelja v hudih dneh. 6 dvojnatih ali 2 veliki specijalnl steklenici 36 K. Zagorski sok proti kaši ju in prsnim bolečinam, 1 steklenica 6 K. Vaš želodec nI v redu ? Trpita na počasni prebavi ? Slabem apstltu ? Rabite milo, zanesljivo odvajajoče sredstvo? Oj, kako bodete zadovoljni, ako samo poizkusite Fellerjeve prave Elza-krogljicel Te so res dobre 1 dikatljic 18 K. Želodec okrepču-joča švedska tinktura, 1 velika steklenica 15 K. Pravi balsam, 12 malih steklenic 80 K. Lahko šs naročile l Fellerjev Elza-mrčesnl prašek, 1 vel. škat-lja 5 K. Zobne kapljice, steklenica 4 K—v. Očesne kapljice 4 K — v. Zanesljivo mazilo zoper srbečlno ln srbečico, lonček 10 K. Močna franeovka v steklenicah po 8 K ln 22 K. Omot ln poStnlna posebej, a najceneje I Eugen V. Feller, lekarnar, Stnbica donjs, Elza trg it 16, Hrvatska. i*sl LKIDSKd POSOJILNICA v Ljubljani, v lastnem domu Miklošičeva cesta St. • obrestuje hranilne vloge po čistih 3% Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in je imela koncem marca 1919 nad 40 milijonov kron vlog in nad 1 milijon enstotisoč kron rezervnih zakladov. Ljudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom. _ gSlssBasaasgg!—-"1|J \lM plašče in cevi priporoča 3228 IGN. VOK, Ljubljana, Sodna ul.7. Išče se starejša, dobra, vestna družinska l___f_ ■ z dobrimi večletnimi spri- KlluBriCA iev,aV; katera ,zna tudl »cm««* molstl, za graščino na Gorenjskem. Plača po dogovoru. Naslov pove upravniStvo tega lista pod St. 3240. Prvi in edini slovonski zavarovalni zavod VZAJEMNA ZAVAROVALNICA V UUBUANI, Dunajska cesta 17, je ustanovila oddelek za življenska zavarovanja. Sprojcma: V žlvljenskem oddelka: zavarovanja na dožlvotjo in smrt v vseh sestavah, zavarovanja na otroSko doto, rontna in ljudska zavarovanja pod najugodnej. Simi pogoji. V požarnem oddelka: zavarovanja vseh premakljivih in nepremakljivih predmetov, ki se poškodujejo po ognju, streli ln po eksploziji svetilnega plina po znano nizkih cenah. Podrulnlca: CELJE, Breg, 33. najbolj trpežne vrste se dobi pri tvrdki Ioan Jelačin, Ljubljana 4 Emonska cesta 2. 4792 Prvovrstna plašče, cevi priporoča ION. VOS, LJubljana, Sodna ul 7. Gospodarska banka v Ljubljani. Naznanilo. Usojamo si opozoriti interesente, da je novoosnovana Gospodarska banka v Ljubljani začela poslovati in sicer začasno v prostorih Zadružne zveze, Dunajska cesta 38, I. nadstr. Banka daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. V Ljubljani, dne 3. julija 1920. RaVttatcljstVO. Izdata konzorcij l5 »Domoljuba, Odgovorni urednik Anton Sainlk v Ljubljani, Tiska Jugoslovanska tiskarna-