AÑO XXXVIIÏ (32) Štev. (No.) 16
24. S
V	številki 16 leta 1955 je naš list pod zaglavjem „Slovenci v Argentini“ objavil kratko poročilo o družabni prireditvi na Pristavi. 17. aprila tistega leta je tedanje vodstvo „Društva Slovencev“ s predsednikom raj. inž. Albinom 'Mozetičem povabilo rojake na popoldansko veselico. Program kot tak je bil skromen: sekanje pirhov in šaljiva pošta. Vendar je moral biti le uspeh, ker je datum obstal na slovenskem koledarju v Argentini, pa tudi po drugih krajih sveta so poprijeli za to misel in jo v naslednjih letih izvedli.
Bela nedelja soznači Slovenski dan. In vsako nadaljnje leto je udeležba rasla, raslo je navdušenje in organizacija. Srečanje se je raztegnilo čez dopoldne; poleg družabnosti je bil pripravljen še drugačen program, nekaj let tudi šport.
Vseskozi je prireditelje vodila misel, da bi ta praznik poudaril našo skupno pot. Skupno začeto, skupno prehojeno. Zato so polagoma prevzeli različne naloge še druga društva in združenja, ki naj bi v praksi pokazala to združe-nost. Počasi a nevzdržno je zamisel dobivala iskano sliko. V teh kratkih in dolgih 24. letih smo mogli opaziti razvoj v to smer.
Slovenski dan nam je potreben. Pre-radi se ločujemo po Domovih, društvih, odsekih in prevečkrat pozabimo na skupnost. Skupnost pomeni enoto, ne razlet. Premalo nas je, da bi se lahko tako ločevali. Zato moramo na vse načine opozarjati na to napako. In take prilike moramo izrabiti. Posebno še, ker so velikokrat razlike v gledanju malo pomembne. So le različice istega smotra. To je znak, da še plamti v nas želja — še več — hotenje, da nas svet ne požre, in pripravljenost pomagati matični domovini do svobode.
Slovenski dan moramo gledati tudi v luči bodočnosti. Po teh 24. letih je vse vpeljano. iTsti, ki so to dosegli, morejo biti po pravici zadovoljni. Naslednji dnevi bodo pokazali, če so tukajšnji slovenski rodovi pripravljeni nadaljevati s to četrtstoletno tradicijo. Škoda bi bilo, če bi je ne obdržali. Kot je romanje v Lujan neke vrste znak za stanje, v katerem se nahaja naša vera, tako Slovenski dan pokaže, koliko nam je slovenstvo pri srcu. S skromno gesto, s prisotnostjo, naredimo prvi korak k naši zavednosti. Da bo popolna, se moramo aktivno udeleževati našega skupnega življenja. Preveč je že gledalcev.
V	tem smislu govori geslo letošnjega dneva: „Narod slovenski živi naj, živi!“ Živel bo, da, a le z našimi deli.
S takimi in podobnimi mislimi smo se bližali prijaznemu Slomškovemu domu v Ramos Mejia. Ko je obiskovalec te prireditve prestopil prag Doma, so ga sprejele dekleta v narodnih nošah in mu pripele na prša slovenski trak. Na dvorišču pa ga je prizor prestavil kar v pravljični svet Julijskih Alp. Tam je stal oder in ogromna, veličastna slika slapa Savice, pričakujoč večera.
Neuradno je letošnje slavje začelo že na predvečer, ko je v počastitev Slovenskega dneva bila igrana drama „Krst pri Savici“. Uradni začetek je bil v nedeljo 22. aprila opoldan, še pred napovedano uro se je močna reka Slovencev stekala v Slomškov dom in poplavila veliki prostor na vrtu, pripravljajoč se na pričetek slavnosti.
DVIGANJE ZASTAV IN POZDRAV
PRDDSEDNIKA SLOMŠKOVEGA DOMA
Napovedovalec Marjan Loboda je povabil navzoče, da stoje in s petjem himen prisostvujejo dviganju argentinske in slovenske zastave. Zatem je predsednik Slomškovega doma Matevž Potočnik, ki je s predsednikom „Zedinjene Slovenije“ Božom Stariho dvignil zastavi na drog, pozdravil navzoče, posebej še predstavnike naših političnih, verskih, kulturnih in socialnih ustanov. V svojih besedah je omenil namen teh dni, kot smo zgoraj omenili: utrditev narodne zavesti in povezava vseh dobro-mislečih Slovencev v Argentini.
ESLQVENIA L O V E N S K I DAN
LIBRE
BUENOS AIRES
26.	aprila 1979
El terror huye de aquí
Olvidando que no debe decirse “de esta agua no he de beber”, porque la vida da muchas vueltas y es una constante sorpresa, yanquis y europeos se hacían cruces, años atrás, del terrorismo que asolaba a América Latina. Y, naturalmente, lo atribuían a nuestra supuesta falta de madurez cívica, a inferioridad cultural y hasta a contrastes sociales.
’Con vigas en los ojos, al puntualizar la pajita que asomaba en los nuestros, acogieron, como a pobres víctimas de dictaduras militares, o a inocentes ideólogos de la justicia social, a cuanto tirabombas o cerebro de crímenes huía de aquí para evadir la acción de la justicia. Naturalmente, pronto siguieron la suerte de quienes anidan áspides en sus pechos. La mordedura venenosa no tardó en aparecer. Europa comenzó a saber de secuestros, de crímenes políticos, de asesinatos de jueces y embajadores, de maestros y diputados. La ola sanguinaria no respetó en España a jefes de gobierno, como Carrero Blanco, y en Italia a conductores de partidos mayoritarios, como Aldo Moro, de la democracia cristiana. Con ellos cayeron bajo el plomo homicida de los nuevos anarquistas, diplomáticos y comerciantes, militares y civiles, industriales y jornaleros.
Ahora está allí el epicentro del terror. Lo reconoce la misma CIA, el servicio de Inteligencia de los Estados Unidos, que en su reciente informe señala que de 3043 actos de terorismo registrados en el mundo, en la última década, sólo 808 corresponden a América Latina mientras Europa occidental figura, en el primer puesto de la desgraciada lista, con 1.130 episodios de esta índole.
Las mismas autoridades italianas hubieron de detener días atrás, y casualmente, merced a un accidente callejero, a un dirigente de la guerrilla chilena que, tras obtener asilo político en la península agradeció esa generosidad adhiriendo a las brigadas rojas.	,
Con el irrefutable argumento de los hechos, tanto como el de la estadística, Occidente, allende y aquende el Atlántico, tendrá que rever su injusto juicio de ayer acerca de la inseguridad en América Latina y admitir que si la paz busca refugio en algún lado lo halla inequívocamente entre nosotros.
SV. MAŠA ZA VSE ŽIVE IN UMRLE SLOVENCE V ARGENTINI
Pričela se je nato verska slovesnost. Obdan od deklet in fantov v narodnih nošah ter malih ministrantov, je pristopil na oder, kjer je bil postavljen oltar, celebrant msgr. Anton Orehar. Slika ni mogla biti boljša: z ozadjem slapa, pri katerem je hrabri Črtomir sprejel krščansko vero in odločitev, da bo služil za most med svojim Bogom in svojim narodom, smo po tisoč in tolikih letih v oddaljeni Argentini prisostvovali sveti daritvi, za kar so se mnogi Črtomiri prizadevali vrsto stoletij.
Maša je bila darovana za vse - žive in umrle Slovence v Argentini. Lektor je bil Tone Bidovec, berila sta brala Božo Stariha in voditeljica Slomškove šole ga. Helena Malovrhova, pevske mašne dele in mogočne velikonočne pesmi pa je prepeval ramoški cerkveni zbor z vpdstvom orglarja Gabrijela Ča-mernika. Vse to je pripomoglo, da je množica zbrano in pobožno sodelovala pri sv. maši.
Pri pridigi je msgr. Orehar povzel geslo dneva. Opomnil ;e na dve skrajnosti: da bi skrbeli samo za nas ali pa samo za narod v domovini. Obe sta napačni; resnica je v sredini. Da bo narod živel, moramo imeti pred očmi oba smotra in prošnjo na Boga, naj ga o-hrani.
Zanimanje za življenje slovenskega naroda moramo pokazati v praksi, ne samo abstraktno. V tej praksi moremo naleteti na nekatere nevarnosti. Fizično izginevanje ljudi, ki delajo za narod. Ko se po smrti javnih delavcev sprašujemo, kdo nas bo družil, predstavljal, nam pisal, moramo pomisliti tudi na obnovo, na nove ljudi, ki bodo stopali na prazha mesta. Moralno izginevanje se nanaša na izginevanje smisla za delo za narod. Končno še notranje razhajanje, ki -se pojavi v vseh emigracijah zaradi nenormalnosti, ki jo povzročijo nove življenjske razmere. Vse to je tudi posledica pomanjkaja zunanje zmage. Ne moremo se nanjo opreti, čeprav zase vemo, da smo zmagali nad sovražnikom, brezbožnim komunizmom. Zavedati se moramo, da bo vsak izmed nas dajal odgovor domovini za svoje ravnanje. V ta namen je treba imeti pred očmi potrebo, da bo naša mladina bila versko jasna, da bo vedela, kaj Bog hoče. Moramo biti ponosni na svoje poslanstvo, begunstvo, in ne sramovati se tega, kar smo naredili v pravi veri. O-hranimo našo narodno zavest. Potrudimo se za to dobrino, katero je Kristus upošteval, saj je le Jude učil, učencem pa naročil, naj oznanjajo njegov nauk najprej Judom, potem šele vsem drugim narodom. Ne omahujmo v tem. S slovensko zavestjo ne kratimo pravic in ne uničujemo argentinskega naroda. Potrudimo se, da bomo po družinah ohranjali slovensko govorico.
Naša sila so organizacije. Pazimo, da ne pride do odpora do njih, ki izvira iz lenobe, vpliva kraja, ki ni navajen na tako ureditev življenja in pa iz našega soyražnika — komunizma.
Kar ohranjamo, vero in narodnost, so svete stvari. Storimo vse zanje in Bog nam bo pomagal.
'Po končani sv. maši, med katero je večina vernikov prejela sv. evharistijo, si je zbrana družba brž poiskala prostor, da se okrepča z okusnim kosilom in pričaka popoldanski nastop. Dolga vrsta deklet in fantov je stalno krožila od kuhinje do gostov ter jih zalagala s težko pričakovano jedjo in pijačo. Sicer časovno dolge ure so potekale med kosilom, pogovori ali drugače, kot so si pač gostje kratili čas. Zedinjena Slovenija je imela svojo postojanko, kjer so člani lahko poravnavali članarino, ne da bi jim bilo za to treba hoditi v društvene prostore. Ramoški odsek Zveze slovenskih mater in žena je pripravil lep in bogato obložen štant z ročnimi deli, ki jih naše matere znajo tako lepo narediti. In dokaz tem besedam je dejstvo, da so se obiskovalci Slovenskega dneva ra-
di približevali in kupovali izdelke vestnih rok.
V	teh urah je prišlo še mnogo novih obiskovalcev, ki so dobesedno zasedli vse prostore, od koder je bilo možno videti na oder.
POPOLDANSKI PROGRAM
Ko je sonce bilo že blizu zatona in je dan prehajal v mrak, je lic. Stanko Jerebič, ki je vodil spored, poudaril, da je praznovanje Slovenskih dni izredna priložnost, da si ob izmenjavi pozdravov zagotovimo, da pri tem delu za skupnost nihče ne bo ostal sam in da računamo na pomoč drug od drugega. V izraz povezanosti je povabil na oder zastavonoše vseh slovenskih Domov v Buenos Airesu, katere so spremljali otroci iz šol, mladina in starešine. Tej dolgi koloni je načeljevala skupina predstavnikov našega osrednjega društva: Franc Vitrih, Janez Dimnik in Emil Cof. Posebno je bil močan aplavz delegaciji mendoškega „Društva Slovencev“ s predsednikom Stanetom Grebencem, ki je še bolj poudarila našo povezanost, o kateri je govoril lic. Jerebič.
S tako skupinsko zaslombo je pričel svoj govor predsednik Zedinjene Slovenije.
GOVOR BOŽA STARIHE
Danes praznujemo 24. Slovenski dan. Lepo pozdravljam vse skupaj in vsakega posebej.
Z veseljem pozdravljamo v naši sredi zstopnika Narodnega odbora dr. Tineta Debeljaka, zastopnika dušnega pastirstva dr. Alojzija Starca, pisatelja drame Krst pri Savici g. Zorka Simčiča in gospo, vse predstavnike slovenskih Domov in organizacij. Vsi, prav vsi toplo pozdravljeni na tem slovenskem dnevu, ki je zunanji izraz naše pripadnosti slovenski zdomski skupnosti.
Povezani smo med seboj, ker smo Slovenci in — slovenstvo —- je naša najvišja narodna vrednota. V tej besedi najdemo vso vsebino današnjega praznika. V njej je bogata in krvava zgodovina, kaljena v ognju in trpljenju. Vsak dan svobode, ki jo je naš narod užival, je bil priborjen s krvjo. Ponoshi smo na naš krvni izvor in na svoje prednike.
V	besedi slovenstvo je zajeta vsa naša kultura od prve pisane besede pa do današnjega dne.
24.	Slovenski dan je posvečen spominu našega največjega pesnika FRANCETA PREŠERNA, pesnika, ki je največ pripomogel, da se je slovenski narod zavedel svoje narodne veličine v enem ftajbolj kritičnih obdobij naše zgodovine. Pesnika, ki nam je v svoji „Zdravljici“ zapel slovenski narodni program, pokazal smer in zaslutil bodočnost. Pesnika, ki je dokazal, da smo Slovenci po svoji kulturi enaki velikim narodom. Ni zastonj o Prešernu zapisal Josip Stritar: „Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti, kako se je vsak po svoje udeležil vesoljne človeške omike, smel bi se mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi narodi z drobno knjigo, kateri se pravi: Prešernove poezije.“
Prešeren je utrdil narodni obstoj našega naroda in mu pokazal najvišje človečanske in umetniške cilje.
S Prešernom na Slovenskem dnevu in našo navzočnostjo tukaj znova potrjujemo, da pripadamo slovenski zdomski skupnosti, ki hoče kot taka tudi ostati. Nismo še in ne bomo pozabili besed škofa dr. Rožmana, ko nas je opominjal: „Držite se skupnosti, za vsako ceno se je držite, da se boste ohranili in si medseboj pomagali. Nekateri so nanjo bolj, drugi manj navezani. Naslonjen na skupnost pa naj bo sleherni, da se ne pretrga tista žila, ki teče iz slovenskega naroda v slehernega posameznika, sleherno slovensko družino, v slovensko udejstvovanje in slovensko
mišljenje. Držite se svojih društev in organizacij, berite slovenske knjige in časopise.“
Danes bolj kot kdajkoli je naša dolžnost, v teh težkih trenutkih podpirati tiskano besedo v materinem jeziku. Dolžnost imamo do skupnosti in domovine, voditi v to smer našo vsestransko dejavnost.
Zavest dolžnosti, da moramo posvetiti vse svoje sile za svobodo našega naroda nam je bila v prvih letih našega zdomstva samoposebi umevna. Imeli smo nezlomljivo voljo. Pogum nam je dajal spomin na tisoče od komunistov pomorjenih očetov, bratov, mater in sestra. Spremljali so nas spomini na dvanajstisoč izdanih in pomorjenih domobrancev. Danes pa se je tudi med nami marsikaj poplitvilo. Naši pogledi na naloge in dolžnosti emigracije postajajo včasih zamegleni. Namesto ponosa na izredno zgodovinsko poslanstvo, ki smo ga zavestno in prostovoljno prevzeli, se ta ponos spreminja v brezbrižnost.
Zavedati se moramo, da je ohranjevanje naših slovenskih domov, šol, organizacij in naše tiskane besede najboljše zagotovilo, da se naša slovenska skupnost zaveda svojega poslanstva.
Ni slučaj, da je Slovenski dan teden po Veliki noči. Vstajenje ni samo simbol zmage. Vstajenje je tudi opomin k dolžnosti, ki , ga imamo vsi Slovenci, mi tukaj v svobodnem svetu in oni na zasužnjeni domači grudi — da pripravljamo vstajenje slovenskega naroda.
Težka je pot v svobodo. In nihče se temu poslanstvu ne more odreči. Tisoči so zaradi ljubezni do svobode žrtvovali svoja življenja. Oni so dosegli svoj cilj. Mrtvi ne morejo več zgrešiti svojega poslanstva. Živi pa smo v nevarnosti, da zaradi uživanja svobode in blagostanja zatajimo svoje poslanstvo.
Združimo se v zavesti te velike naloge. Z zaupanjem v božjo pomoč, prevzeti s kleno voljo, ne bomo ohranili samo našo slovensko skupnost, ampak doprinesli tudi svoj delež pri „Vstajenju slovenskega naroda“.
iPo predsednikovih besedah, ki so jih zbrani gostje podkrepili z navdušenim aplavzom, je lic. Jerebič povabil navzoče, da stoje in s ploskanjem pozdravijo odhod slovenskih zastav in njihova spremstva.
KRST PRI SAVICI
Medtem je noč zagrnila ta konec sveta, na katerem živimo in pripravila razpoloženje za gledališko predstavo „Krsta pri Savici“, dramo v šestih slikah, zasnovano po istoimenskem Prešernovem epu. Kot je leta 1967 Marjan Marolt zapisal o takratni predstavi v dvorani Slovenske hiše, je Prešernovo besedilo Zorko Simčič že doma prede-
lal za scenarij opere, ki io je komponiral Matija Tomc; Katoliški misijoni so potem leta 1953 besedilo natiskali, kasneje ga je avtor izpopolnil in je bilo igrano v Repentabru, Torontu, Mendo-zi in, kot rečeno, v Buenos Airesu v počastitev 1200-letnice pokristjanjenja Slovencev in 1100-letnice obiska sv. Cirila in Metoda.
Če citiramo tiskani program so nastopali: v večjih vlogah: Jernej Tomazin (Staroslav), Mari Makovec (Bogomila), Maks Borštnik (Črtomir), Janez Brula (Gojmir), Maks Nose (Valj-hun), Franci Šturm (Gorazd), Darjan Šifrer (Siegfried), Jure Vombergar (duhovnik), Jure Pintar (stražar), Marija Novak (Bistra), F*rance Hribovšek (Ribič). Poleg njih je nastopala seveda še srenja, borci in napadalci. Že omenjena izvrstna scenografija je delo Staneta Snoja, odgovarjajoči lučni e-fekti so bili na skrbi Staneta Škerlja, zvočni pa Marjana Lobode. Režijo je prevzel Maks Borštnik, ki je ponovno dokazal, da zna iz ljudi, ki nikdar niso nastopili, izvabiti vsaj toliko igre, da se vživijo v potek dogodkev na odru. Ta razgibanost skupin statistov kaže na njegovo mojstrstvo. Na ta način .doseže, da se razlika med izkušenim igralcem in onim nevajenim nastopa ne pozna toliko ter se slednji nauči gledališke umetnosti.
Kot rečeno, so se igralci zelo dobro odrezali. Vendar je za njihov trud bilo precej gledalcev prikrajšanih. Ne zaradi tiTga, ker ne bi videli, ampak ker niso slišali. Kdor ni poznal zadosti Prešerna ali se ni spominjal predstave izpred petnajstih let, velikokrat ni vedel, kaj se dogaja na odru. Pripravljeno ozvočenje je bilo prešibko, delno tudi ničevo. Marsikoga je motila tudi starostna razlika med Bogomilo in čr-tomirom ter Gojmirom, čeprav sta moški maski skušali minimizirati to razliko.
Odveč je napisati, da je burno ploskanje nazdravilo in nagradilo nastopajoče ob koncu predstave, ki se je gladko in brez premora odvila pred očmi prisotnih.
S tem je bil uradni del 24. Slovenskega dneva končan. Ni pa bil to znak za razid, saj so rojaki še dalj, časa ostali v Slomškovem domu, posebno še mladina, ki se je veselo pozabavala pri plesu.
Bil je lep dan. Lep po vremenu in vzdušju. Za prvo se imamo zahvaliti Bogu, za drugo rojakom, ki zahajajo v Slomškov dom. Njih trud je bil poplačan, saj je udeležba prekosila najbolj optimistična predvidevanja.
Ne ostane nam drugega, kakor pozdraviti: Na svidenje na XXV. Slovenskem dnevu na Belo nedeljo 1980!
G. B.
Stran 4
SVOBODNA SLOVEN I J A
OBVESTILA
SOBOTA, 28. aprila:
V	Slovenski hiši koncert Bariloških slavčkov ob 21. uri.
V	Slovenski hiši ob 16 predavanje dr. M. Komarja v priredbi SKAS-a: Filozofske osnove slov. programatike.
NEDELJA, 29. aprila:
V	kapeli na Pristavi v Castelarju
ob 10 uri sv. maša za pok. predsednika društva Slovenska Pristava Pavla Fajdiga. Po sv. maši komemoracija.
Mladinski izlet v La Plato v priredbi zveznih odborov SDO in SFZ. Odhod iz Constituciona, ali iz Haeda (vlak odpelje ob 8.49). Snidenje v parku muzeja prirodopisnih ved.
V	Našem domu v San Justo sestanek staršev šole Franceta Balantiča po slov. maši. Na sporedu predavanje g. Rudolfa Smersuja o zadnji knjigi raj.
prof. dr. R. Hanželiča „Družinska vzgoja H“.
TOREK, 1. maja:
Študijski dan in občni zbor SKAD-a
v Slovenski hiši. Začetek ob 10. uri. O temi „Naloge slovenskih visokošolcev danes in tukaj“ bo razpravljal dr. Marko Kremžar.
SREDA, 2. maja:
Sestanek Zveze slov. mater in žena
v Slovenski hiši ob 17. uri. Predavala bo ga. Rezika Marinšek o Tolstoju.
SOBOTA, 5. maja:
Ljubljanska večerja v Slovenski hiši v priredbi Zveze slov. mater in žena.
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja ob 15. uri / Slovenski hiši.
NEDELJA, 6. maja:
Mladinska maša in zvezni sestanek SDO in SFZ v Slovenski hiši ob 9.30. Ob 30. letnici SDO in SFZ bo govoril Milan Magister.
Koncert Bariloških slavčkov
Sobota, 28. aprila, točno ob 21	Dvorana Slovenske hiše
Med izvajanjem zbora ne bo dovoljen vstop.
SDO
CARAPACHAY
vabita
na plesni večer
ob izbrani diskoteki
V soboto, 28. aprila ob 21. uri v našem Slovenskem domu.
SFZ
Slovenski Dom v Carapachay-!«
NEDELJA 6. MAJA 1979
19. obletnica
Ob 11,00 dviganje zastav in sprejem gostov.
Ob 11,30 sv. maša za žive in mrtve člane. Daroval jo bo msgr. Anton Orehar.
Ob 13,00 kosilo.
Ob 16,00 kulturni program v izvedbi šolarjev in mladinskih organizacij. Slavnostni govor bo imel g. Božo Stariha, predsednik Zedinjene Slovenije.
Po kulturnem programu bo prosta zabava ob zvokih orkestra.
V	Carapachayu obletnica Doma.
ČETRTEK, 10. maja:
Sestanek Pristavskega ženskega krožka s teoretsko-praktičnem predavanjem ge. Mire Eckerjeve o zdravi prehrani.
SOBOTA, 12. maja:
Redni pouk Slov. srednješolskega tečaja ob 15. uri v Slovenski hiši.
NEDELJA, 13. maja:
Slovensko romanje v Lujan. Ob 10
romarska sv. maša, ob 14 popoldanska pobožnost.
NEDELJA, 20. maja:
V	Slovenskem domu v San Martinu
18-letnica blagoslovitve Doma.
NEDELJA, 27. maja:
Žegnanje pri Mariji Pomagaj v Slovenski hiši.
Prof. dr. JUAN JESUS BLASNIK
specialist za ortopedijo in travmatologijo
Marcelo T. de Alvear 1241, pritličje Capital Federal Tel. 393-2413
Ordinira v torek, četrtek in soboto od 17. do 20. Zahtevati določitev ure na privatni telefon 666-4366.
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE-
Escribano Público
Cangallo 1642	Buenos Alro*
Pta. baja, ofic. 2
T E. 45-8827
■ ¿»»•■»■«■«»»■•■■••■•»■■■■■■■■•■■•■■■■•«■■••••M»
PODRUŽNICE:
OSREDNJA HIŠA:
LOMAS DE ZAMORA
Av. Hipólito Yrigoyen 8854/62 Tel.: 243-2291 (med Boedo ln Sáenz)
EZEIZA
Ruta 205 (nasproti postaje) Tel. 295-1197
C. SPEGAZZINI
Av. 25 de Mayo 136
Vse za dom
Pohištvo
SAN JUSTO
Almafuerte 3230 (eno kvadro od občine)
LOMAS DE ZAMORA
Hipólito Yrigoyen in Laprida
Dekoracije
a n n • m m «sms •«»««•»*«hw v*ai
««»»»■BMsassMaatnisaMsssss^
1943 pa so si na prvenstvu v Limi delili prvo mesto Argentina, Urugvaj in Peru.
ESL0VENIA LIBRE
PO ŠPORTNEM SVETU
V BAHIA BLANCA je argentinska košarkarska reprezentanca premagala vse nasprotnike in osvojila naslov prvaka 28. južnoameriškega košarkarskega prvenstva. V zadnji tekmi je premagala Brazil, ki je osvojil naslov v prejšnjem prvenstvu leta 1977 v Valdiviji v Čilu s 190:85. Na tretje mesto se je uvrstil Urugvaj, nato pa Čile, Venezuela, Paragvaj in Peru. Od leta 1930, ko so prvič igrali za naslov južnoameriškega prvaka, je naslov osvojil Brazil desetkrat, Urugvaj devetkrat, Argentina sedemkrat in Peru enkrat. Leta
V ROSARIO se je 21. aprila pričelo 23. južnoameriško prvenstvo v volejbo-lu. V prvem nastopu je argentinska državna reprezentanca premagala Urugvaj s 3:0 (15:11, 15:6, 15:5), Brazil pa Čile, prav tako s 3:0 (15:6, 15:1, 15:4). Med damami je Argentina premagala Urugvaj s 3:1 (15:13, 12:15, 15:4, 15:8); Peru pa Venezuelo s 3:0 (15:2, 15:1, 15:1).
NA ENI ZADNJIH SMUŠKIH skakalnih tekem te sezone v Tatrah na Češkoslovaškem je nastopilo 64 tekmovalcev iz obeh Nemčij, Avstrije, Italije, Finske, SZ, Poljske, Madžarske, Jugoslavije in ČSSR. Zmagal je Poljak Fi-jas, ki je zasedel v prvi seriji prvo mesto s skokoma 106, 103 m, v drugi pa Švicar Sumi s 105,5, 106. Slovenci se to pot niso kaj prida odrezali. Bogataj je bil 21., Norčič pa 27; Zupan in Velikonja sta bila še bolj pri koncu z 52. in 54. mestom.
Editor y director: Milos Stare Redacción y Administración:
Ramón L. Falcón 4158 1407 Buenos Aires Argentina T. E. 69-9503
Uredniški odbor:
Miloš Stare, dr. Tine debeljak, Slavimir Batagelj in Tone Mizerit
Correo Argentino Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N9 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N9 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual N' 1.419.886	
V FINALNO tekmovanje za evropsko prvenstvo v šahu, ki bo v Londonu, so se uvrstile Jugoslavija, SZ, Bolgarija, ČSSR, Anglija, Madžarska, Izrael in švedska. Jugoslavija se je uvrstila v svoji skupini brez boja, ker sta Alžirija in Španija odstopili.
NA ALJASKI imajo sankaško prvenstvo s pasjo vprego na progi dolgi 1679 km — od mesta Anchorage do Nolneja. Letos je zmagal na tej dolgi tekmi zmagovalec iz leta 1977 Američan Rick Swenson, ki je to pot razdaljo premagal v 15 dneh, 9 urah in 37 minutah. Med 55 udeleženci sta bili tudi dve ženski.
Naročnina Svob. Slovenije za 1. 1979:
za Argentino: $ 25.000.—, pri pošiljanju po pošti $ 28.000.—; ZDA in Kanada pri pošiljanju z avionsko pošto 30 USA dol.; obmejne države Argentine 25 USA dol.; Avstralija 35 USA dol.; Evropa 32 USA dol.; ZDA, Kanada in Evropa za pošiljanje z navadno pošto 24 USA dol.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, lid, Buenos Aires, T. E. 33-7213.
* * *
Pristavska mladina
te vabi
5. maja ob 21. uri
na
JESENSKI VEČER
KREDITNA ZADRUGA
“SLOGA" z o. z.
BME. MITRE 97 RAMOS MEJIA T. E. 658 - 6574
URADNE URE: PONEDELJEK, SREDA IN PETEK OD 15. DO 19. URE.
ob zvokih slovenske melodije. Pridi, ne bo ti žal!
Poravnajte naročnino!
VEZANE DELNICE ZA $ 200.000—
Ob 25-letnici SLOGE se je z aprilom t. 1. pričela CELOLETNA AKCIJA ZA PRODAJO VEZANIH DELNIC PO $ 200.000.— Lastniki teh delnic (katere se že tako obrestujejo precej več kot ostale naložbe), imajo pa še druge ugodnosti, tako npr.: Možnost hitrega, kratkoročnega posojila do $ 1.000.000.—; brezplačno življenjsko zavarovanje za $ 600.000.—, itd. Podrobnejše informacije o ugodnostih teh VEZANIH DELNIC dobite v pravkar izdani številki STIK-a ali pa v zadružni pisarni.
Preberite! Premislite! Odločite se!
V SLOGI JE MOČ!
Združila se je v onostranstvu z možem, starši in bratom v 56. letu starosti moja ljubljena sestra, gospa
Radoslava Adamič por. Zupanc
Gotovo je sedaj, po brezupnem iskanju, našla v Bogu svoj mir.
Globoko užaloščena sestra Nika Iglič in družina.
Trelew, aprila 1979
Letošnja operna sezona v Colónu
Po dvomesečnih počitnicah decembra in januarja je Gledališče Colón pripravilo za februar in marec poletno sezono, ki je bila v Gledališču Alvear. Po nekajletnem premoru je zopet o-živela „komorna opera Colón“ in presenetljivo dognano uprizorila tri dela: Mozartovo „Namišljeno vrtnarico“, šaljivo fantastično opero bratov Ricci „Crispino e la Comare“ in glasbeno burko „II Cappelo di Paglia di Firen-ze“, ki jo je uglasbil Nino Rota, znan zlasti kot skladatelj spremne glasbe skoraj vseh Fellinijevih in drugh po-membnh flmov. Poleg omenjenh del so se vrstile na odru tudi baletne predstave in inštrumentalni koncerti.
Redna operna sezona se bo začela v „Colónu“ 8. maja in končala 1. decembra. V razponu tega časa bo „Colón“ postavil na oder 12 opernih del. Tu objavljamo v skopih obrisih le repertoar, izvajalce in datume letošnje o-perne sezone.
„Peter Grimes“ Benjamina Brittena (krstna predstava za „Colón“); dirigent: Stevard Bedford; režiser: Michael Geliot; scenografija in kostumi: John Giinther; glavni pevci: Alberto Remedios, Elisabeth Brainbridge, Dennis Wieks, Terence Sharp, Víctor de Nar-
ké, Ricardo Yost, Ana María González, Martha Millán, Marilú Anselmi, Nicolás Cuttone; datumi: 8., 11„ 13.,
16.	in 20. maja.
„La Bohème“ Giacoma Puccinija; dirigenta: Miguel Angel Veltri in Vicente La Perla; režiser: Contstantino Juri; scenografija in kostumi: Nicola Benois; glavni pevci: Elena Manti Nunziata, Martha Colabillo, Ana María González, Nicola Martinucci, Carlos Pizzini, En-zo Sordello, José Crea, Cristina Carlin, Martha Millán, Mario Rimaudo, Víctor de Narké; 24., 27. in 29. maja,
1.,	3., 5., 10. in 12. junija
„Werther“ Julesa Masseneta; dirigent: Serge Bando; režiserka: Margarita Wallmann; scenografija in kostumi: Hugo De Ana; glavni pevci: Elena O-braztsova, John Brecknock, Enzo Sordello, Cristina Carlin, Víctor de Narké, Jorge Botto, Guido De Kehrig, Oscar Scappapietra; 19., 22., 24., 27. in 30. junija.
„I due Foscari“ Verdija; dirigent: Veltri; režiserka: Wallmann; scena: Roberto Oswald; kostumi: Aníbal Lápiz; pevci: Renato Bruson, Giorgio Casella-to-Lamberti, Martina Arroyo, Mario Rimaudo, Ricardo Cassinelli; 10., 13.,
15.,	18. in 21. julija.
„Deklica z Zlatega zapada“ Puccinija; dirigent: Francesco Molinari-Prade-lli; režiser: Piero Antonio Faggioni; scenografija in kostumi: Izante Ferre-tti: pevci: Oriana Santunione, Giorgio Casellato-Lamberti, Gian Piero Mastro-mei, Luigi Roni, Jorge Algorta, Ricardo Cassinelli, Ricardo Yost in Nicolás Cuttone; 31. julija, 3., 5„ 8. in 11. avgusta.
„La Sonnambula“ Vincenza Belinija; dirigent: Molinari-Pradelli; režiser: Filippo Crivelli; scenografija in kostumi: Hugo de Ana; pevci: Maddalena Bonifacio, Luis Alva, Luigi Roni, Ana María González, Marilú Anselmi; 16., 19.,
22.,	24. in 26. avgusta.
„Cosí fan tutte“ Mozarta; dirigenta: Leopold Hager in Jorge Fontenla; režiser: Michael Geliot; scenografija in kostumi: Rudolf Sierke; pevci: Judith Beckmann, Martha Colalillo, Margarita Zimmermann, Ryland Davies - Ricardo Cassinelli, Norma Burrowes - Martha Millán, Rolando Panerai - Wladimiro Ganzarolli, Ricardo Yost; 31. avgusta,
2.,	4., 7., 9., 19„ 23. septembra in 3. oktobra.
„Lohengrin“ Richarda Wagnerja; dirigent: Peter Maag; režiser in scenograf: Roberto Oswald; kostumi: Aníbal Lápiz; pevci: Manfred Jung - Jess Thomas, Leif Roar, Ute Vinzing - Ruth Hesse, Víctor de Narké, Eva Marton,
Enrique Granados; 18., 22., 25., 28.,. 30. septembra in 4. oktobra.
„Žena brez sence“ Richarda Straussa; dirigent: Marek Janowski; režiser: Georg Reinhardt; scenografija in kostumi: Roberto Oswald; pevci: Ruth Hesse, Birgit Nilsson, Jess Thomas, Eva Marton, Siegmund Nimsgern, Jorge Algorta, Ricardo Cassinelli, Dante Ranie-ri, Levon Goghossian; 2., 6„ 10., 14. in
17.	oktobra.
„Krvava svatba“ argentinskega skladatelja Juana Joséja Castra; dirigent: Antonio Tauriello; režiser: José Tamayo; scenografija in kostumi; Manuel Manpasso; pevci: Nati Mistral, Diana López Esponda, Ana María González, Víctor de Narké, Adriana Cantelli, Aída Calamena, Liborio Simonella, Carlos Pizzini; 19., 21., 23., 25. in 27. oktobra.
„Zlati petelin“ Nikolaja Rimskega-Korsakova; dirigent: Pedro Ignacio Calderón; režiser: Josif Toumanov; scenografija in kostumi: Evgeni Čemadu-rov; pevci: Constanza Cucaro, Renato Uésari, Nicolás Cuttone, Víctor de Narké, Adriana Cantelli, Greta Cicerchia, Guido De Kehrig; 9., 11., 13., 15. in 17. novembra.
„Turek v Italiji“ Gioacchina Rossinija; dirigent: Juan Emilio Martini; režiser: Renato Césari; scenografija in kostumi: Ariel Bianco; pevci: Šesto Bru-
scatini, Ruth Velting, Enzo Dara, Renato Césari, Dante Ranieri, Evelina Ja- ¡ cattuni; 23., 25., 27., 29. novembra in j 1. decembra.
Program je zajet iz „železnega repertoarja“ opernega snovanja ter prinaša vrsto priznanih in priljubljenih del. Viden je tudi napor umetniškega vodje „Colona“ Enza Valentija Perra, da bi zagotovil kvalitetno poustvarjalno raven, saj je pritegnil nekaj najpomembnejših dirigentov (npr. Hager, Baudo, Molinari-Pradelli, Maag), režiserjev in pevcev (Martina Aroyo, Birgit Nilsson). I
Cene. vstopnic so v nezadržnem pro- j cesu inflacije v deželi seveda precej poskočile. Vendar ho ostajal „Colón“ dostopen v višjih balkonih tudi za ljubitelje glasbe s pičlimi dohodki. Blagajna b.o delovala od desetih dopoldne do osmih zvečer. Vse predstave bodo prenašali pa občinskem radiu (Radio municipal). Predstave bodo čez teden ob 9 zvečer, ob nedeljah pa ob petih popoldne.
I
„Colón“ je programiral seveda tudi vrsto instrumentalnih in inštrumen-talno-vokalnih koncertov svojega in Filharmoničnega orkestra, nekaj samostojno, nekaj pa v zvezi z drugimi glasbenimi ustanovami, in seveda baletne predstave. Že sedaj v aprilu bo nastopil z vrsto predstav Balet XX. stoletja Maurica Béjarta iz Bruslja.

VELIK USPEH SLOVENSKEGA GLEDALIŠČA
V SALTI
PRIKAZ ŽIVEGA KRIŽEVEGA POTA
KANAL — V Galeriji Rika ¡Debenjaka so 22. marca brali svojo poezijo in prozo mladi literati: Nevin Birsa iz Branika, Darko Komac iz Nove Gorice in Breda Medvešček, Milojka Žižmond ter Vida 'Mokrin iz Gorice.
LJUBLJANA — Prvi koncert Društva glasbenih umetnikov Slovenije pod naslovom „Ljubljanski umetniki Ljubljani“ je skrbno pripravila pianistka Vlasta Doležal-Rus, ki je bila doslej bolj znana kot odlična koncertna spremljevalka. Doležalova je zaigrala Matiči-čeve Etude, Debussy j eve Estampes, Bachovo Toccato v c-molu in Brahmsove paganinijeve Variacije ter Beethovnovo sonato op. 53.
MURSKA SOBOTA — V Prekmurje je v Puževce na Goričkem priletel 20. marca prvi štrk. štrki prelete kakih
10.000	km dolgo pot iz prezimovališča v Afriki prvi in pripravijo gnezdo samicam štorkljam, ki pridejo vedno kasneje.
LJUBLJANA — V novem Jakopičevem paviljonu, ki se sedaj imenuje „Razstavišče Riharda Jakopiča“, ob Titovi cesti v Gradišču so kot prvo likovno prireditev pripravili veliko razstavo slovenskega urbanizma, arhitekture, lepaka, „dizajna“, industrijskega oblikovanja in fotografije iz zadnjih trideset let. Razstavljenih je 225 eksponatov. — Je zaenkrat kar težko najti ta novi „paviljon“: Treba je iti ob novi stavbi na Ferantovem vrtu mimo podružnice ,yDela“, na vogalu je treba zaviti navzdol po stopnicah. Tam so „katakombe“, v katerih stoji klasični steber; iz starokrščanskega svetišča. Boljkov razdrapano izrazni Jakopičev portret v sredini prostora skoraj simbolizira dosedanji beg Jakopiča, njegovega paviljona in drugega spomenika pred urbanističnimi posegi...
NOVO MESTO — V Novem mestu je Zveza kulturnih organizacij pripravila „Prvi gledališki teden“. Na odru so se zvrstila amaterska gledališča, lutkovne predstave in recitali. Dela je bilo precej, zelo malo pa zanimanja s strani občinstva, zlasti mladih skoraj ni bilo.
pretirana — 900 dinarjev. Razen tega piše krtik, da je to le „ljubljanska in ne slovenska razstava“, konča pa z izjavo, da besede, izrečene ob odprtju razstave glede pluralizma in o ustvarjalni svobodi, niso utemeljene v zadostni meri.
NOVA GORICA — V novogoriški in ajdovski občini pripravljajo načrte za melioracijo kakih 15.000 hektarjev zamočvirjene zemlje v Vipavski dolini.
LJUBLJANA — Komisija za kadrovsko politiko slovenske kompartije je pregledala in dopolnila oceno marksističnega izobraževanja. Ugotovila je, da ponekod — v Ljubljani in še kje •— zanemarjajo izobraževanje, in da je lani polovica kandidatov za člane ZK obiskovala partijske šole, čeprav bi jih morali obiskovati vsi kandidati. Seminarje za kandidate in nove člane ZK je lani obiskovalo 7.455 udeležencev, v občinskih šolah se je „usposabljalo“ 878 slušateljev, trimesečne seminarje teorije in prakse je končalo 375 slušateljev, devetmesečno dopisno šolo marksizma pa 1.132, politično šolo srednje stopnje je absolviralo 141 ljudi, „visoko šolo“ v Kumrovcu je končalo 11 diplomantov iz Slovenije. Kako so se komunisti „sa-moizobraževali“ pa niso mogli dobiti potrebnih podatkov. Pravijo le, da gre pri „samoizobraževanju“ za ozek krog tistih partijcev, ki imajo posebne naloge v družbenopolitičnih organizacijah, kjer brez „dodatnega individualnega znanja“ ne morejo delovati.
-SEŽANA — „Kraški vodovod“ je podražil ceno vodi za 41 odstotkov. Na seji sežanske občine so podražitev brez pripomb sprejeli. Tako bodo sedaj go-spodinjsiva plačevala za kubični meter vode 9.20 dinarja, podjetja pa po 12 dinarjev. K tej ceni je treba dodati še 0,53 dinarja za stalni vodni prispevek. Je pa ta voda najdražja v Sloveniji.
Umrli so od 27. do 30. marca 1979:
LJUBLJANA — Pavel Vambergar, up.; prof. France Uršič, akad. slikar; Fedora Nagode r. Zadravec; Alojz Dšu-ban, mr, ph,; Kristina Majcen r. Frelih; Štefka Černigoj r. Špes; Anton Hutter, telefonist; Alojz Tome; Katarina Staut r. Cerar, fotografski mojster.
Slovensko gledališče v Buenos Airesu predvsem pripravlja predstave v Slovenski hiši za rojake, da v slovenskem jeziku uživajo lepoto Talije. Pred tremi krti pa je na povabilo univerzitetnega profesorja Rev. Carlos Buela prvič nastopilo pred argentinsko javnostjo z uprizoritvijo živega križevega pota po ulicah pred farno cerkvijo v Villa Ballester. Režijo tega deda je že takrat prevzel in tudi izvedel gospod Lojze Rezelj. O uspehu uprizoritve „Živega križevega pota“ so zvedeli tudi drugi cerkveni dostojanstveniki in tako je lansko leto na povabilo škofa iz San Luisa Slovensko gledališče odlično uprizorilo isto delo v San Luis.
Letos pa je režiserja povabil rektor katoliške univerze v Salti, naj bi na veliki petek uprizoritev bila v glavnem mestu province, to je v Salti. Težko in odgovorno nalogo je g. Rezelj sprejel in tudi za to priliko povabil 60 slovenskih igralcev za sodelovanje pri uprizoritev križevega pota. Poleg tega pa je priskočilo na pomoč še 60 statistov iz Salte. Torej 120 nastopajočih. Ko je rektor univerze časnikarjem predstavil člane slovenskega gledališča, je dejal: So predvsem katoličani, Slovenci, in vse to uprizore v čast božjo, ne da bi za to kaj računali.
Uprizoritev se je vršila na veliki petek ob 10 zvečer pred spomenikom generalu Giiemesu, v najlepšem delu mesta Salte. Kljub temu, da je bil hladen večer in je celo rosilo, se je zbrala že pred napovedano uro velika množica gledalcev. Navzoči so bili tudi nadškof Salte msgr. Perez, mestni župan in
SLOVENCI v
Osebne novice:
Rojstvo: V družini advokata Jožeta Dobovška in ge. Marjetke roj. Rožanec se je 19. aprila rodil sin Jože Matjaž. Čestitamo!
Krsta: Krščena sta bila Marko Rafael Bavec, sin Vinka in ge. Slavke roj. Mehle. Botrovala sta ga. Alojzija Mehle in Ivan Mehle st. Krstil je dr. Alojzij Starc.
V slovenski cerkvi Marije Pomagaj pa Sandra Mariel Jerončič, hčerka Renata in ge. Ane Emilije roj. Pergar. Botrovala sta ga. Marjeta L. Brumec in Viktor Hribar. Med sv. mašo jo je krstil msgr. Anton Orehar.
Srečnim staršem iskrene čestitke!
Poroka: V soboto 21. aprila 1979 sta se poročila gdč. Olga Marija Omahna in Franci Urbančič v cerkvi Marije Pomočnice v Don Boscovem zavodu v Ramos Mejía. Priče so bili nevestini starši ga. Olga in Jože Omahna in ženinovi starši ga. Cecilija in Valentin Urbančič. Poročni obred s sv. mašo je opravil p. Ciril Petelin. Pri sv. daritvi je somaševal g. Ignacij škoda, župnik z Bleda, ki se trenutno nahaja na obisku v Argentini, čestitamo!
Novi diplomantki: Na pravni fakulteti buenosaireške univerze je diplomirala gdč. Katica Cukjati. Na Argentinski univerzi za vodstvo podjetij (Universidad Argentina de la Empresa) pa je diplomirala gdč. Marija Čater iz Martin Coronada ter prejela naslov licenciada en Administración de Empresas. Obema iskreno čestitamo!
druge oblasti. Računajo, da je bilo zbranih okrog deset tisoč gledalcev. Razsvetljavo, zvočne naprave in luči je pripravila občina. Obleke pa je tudi to pot posodil Teatro Colón iz Buenos Airesa. Režiserju Rezlju so skrbno pomagali tudi režiserji in igralci slovenskega gledališča, gospodje Beznik Frido, Borštnik Maks in Jerebič Stanko. Prikaz križevega pota je ljudi tako ganil, da so ob koncu predstave kljub resnosti trenutka s so'znimi očmi ploskali slovenskim igralcem. Prevzeti so bili od doživetega igranja in pa zlasti mojstrsko podane besede, katero je posnel na trak gospod Stanko Jerebič s sodelavci. Po predstavi je rektor katoliške univerze v Salti rev. Requena naprosil režiserja Rezlja naj že sedaj začne vaditi isto delo za filmanje, katerega bo slovensko gledališče s sodelovanjem tamkajšnjih igralcev fílmalo v barvah. Rekel je tudi, da je denarna podpora za ta zvočni film že na razpolago. Salta želi ohraniti v filmu te prelepe prizore križevega pota v uprizoritvi slovenskega gledališča, Tudi nadškof Perez je izrazil veliko zadovoljstvo nad predstavitvijo in pohvalil delavnost slovenskega gledališča. O uspehu je lokalno časopisje veliko pisalo, prav tako je tudi tamkaj šna televizijska postaja prenašala scene križevega pota.
Uprizoritev križevega pota v Salti je velik uspeh slovenskega gledališča iz Buenos Airesa, kakor tudi vseh katoliških Slovencev, katere potom te igralske skupine pozna vsa Salta.
ej.
ARGENTINI
BUENOS AIRES
Začetek Ukrajinske katoliške univerze
Ukrajinska katoliška univerza sv. Klementa, ki jo je ustanovil ukrajinski kardinal Slipyj kmalu po rešitvi iz sovjetskega taborišča v Rimu, in ima svojo podružnico filozofsko-humanistič-ne fakultete v Buenos Airesu, h kateri je priključen tudi slovenski oddelek, je začela uradno svoje delo to nedeljo 22. t. m. V dvorani ukrajinske stolnice je odprl inavguralno slovesnost direktor tečajev prof. dr. M. Wasylyk, ki je pred kratkim doktoriral na ukrajinski svobodni univerzi v Miinchenu iz komercialnih znanosti, in pozdravil pokrovitelja fakultete prevzvišenega škofa dr. A. Sapelaka, profesorje, posebej dr. Tineta Debeljaka, kot zastopnika Slovencev, slušatelje in občinstvo ter omenil, da zdaj fakulteta stopa že v 12 poslovno leto. Omenil je tudi smrt lic. Pavla Fajdige, prvega sekretarja fakultete, ki je pred tedni umrl, na kar so vsi počastili njegov spomin. Nato je imela inavguralno predavanje prof. dr. Marta Polanska, dr. medicine in strokovnjakinja za družinsko psihologijo, na temo Pomen študij o človeški psihiki in psihološka moderna znanost z ozirom na preteklost, sedanjost in
■ ■■■■•■■■»•■«•■■■■BaBBBBBBnaMBMaMa*««Ba«BBBBBBBBBBB
LJUBLJANA — Ob ogledu razstave „Slovenska likovna umetnost 1945-78“ v novem Likovnem razstavišču Rihard Jakopič, je tajnik CK Zveze komunistov Jugoslavije Stane Dolanc izjavil, da je razstava „odsev slovenske politike na umetniškem snovanju in ustvarjanju in dokaz, kaj smo v naši družbi razvijali.“ Dolanc je še rekel, da nobena druga „socialistična dežela“ ne more pokazati kaj takega. — Kritično je razstavo obdelal v „Delu“ Lev Menaše. Ni zadovoljen z izborom umetnin, z besedilom v katalogu, katerega cena je
RAZNI KRAJI — Jože Jenko, 89, Praše; dr. Andrej Veble, up. odvetnik, 92, Krško; Jože Forte, Zagorje; Jože Zaplotnik, vrtnar, Kranj; Janez Tomc, Borca; Karel Šušteršič, Pržanj; Pavle Rink, Kranj; Farne Kogovšek, Loka; Ljudmila Ajdovec, kuharica, Šenčur; Jože Dular, Kranj; Janez Japelj, up. čevlj. mojster, Verd; Jože Doles, Grahovo; Ignac Klemenčič, up., Notranje Gorice; Ivanka Pregelj r. Ahlin, Malo polje; Jože Kermelj, up. kroj. mojster, Šentvid; Angela Vavpetič r. Kaplja; Anton Kušter, Podgorje pri Slovenj Gradcu; Marija Dobaja, Zg. Senarsko pri št. Lenartu; Marija Bokal r. Žerov-nik, Zagorje; Franc Cvikl, 56, Brdca pri Celju.
Spet predčasne volitve v Italiji
Položaj pred predčasnimi volitvami V Italiji je za nas Slovence v svetu še posebej zanimiv. Zanimiv zato, ker v mejah Italije biva del slovenskega naroda, ki kot manjšina bije trd boj za obstanek na svoji zemlji. Zato sledimo dogajanjem v Italiji, ki postajajo vedno bolj vznemirjiva zaradi politične nestabilnosti in tudi zaradi vedno preteče protislovenske usmerjenosti večine italijanskih strank. Demokratični Slovenci v deželi Furlani ja-Julijska krajina nimajo lahke poti pri izbiri lastne politike in sedaj v predvolilnem času še prav posebno ne. Samostojen nastop Slovenske skupnosti na parlamentarnih volitvah, ki bodo 3. in 4. junija, bi gotovo imel zaenkrat bolj značaj uveljavljanja narodne zavednosti. Vezava z drugimi, predvsem manjšinskimi strankami bi bila pomembnejša, je pa to seveda odvisno od raznih pogojev.
Italijanska demokrščanska stranka je 22. aprila' 1979 odklonilo vsakršno delitev oblasti s komunisti po teh volitvah. V posebni izjavi je Narodni svet stranke slovesno sporočil, „da ne bo sklepal nikakršnih zvez s komunisti, ker poleg globokih ideoloških in filozofskih razlik, sta obliki komunistične in krščanske družbe popolnoma različni.“
V zadnjem desetletju se je že trikrat zgodilo, da je bil italijanski parlament razpuščen pred potekom zakonodajne dobe, ki traja štiri leta. Leta 1972 in 1976 je odlok podpisal državni predsednik Leone, to pot pa je bil k
temu prisiljen Pertini. Pravijo, da je ta sklep sprejel zelo s težkim srcem in šele potem, ko se je prepričal, da dejansko ne obstaja nobena možnost več za rešitev zadnje vladne krize.
Ministrski predsednik Andreotti se je s svojo novo — peto — vlado predstavil najprej senatu, da mu izglasuje zaupnico. Dejansko si je ni želel, kajti prejel bi jo le, če bi zanj glasovali senatorji desno usmerjene ,,Democrazia nazionale“, ki v glavnem obsega bivše monarhiste in odpadnike od MSI.
'Zgodilo se je pa tako, da so od DN štirje predstavniki glasovali za zaupnico, eden je bil proti, ostali pa so zapustili dvorano. Prav tako so zapustili dvorano senatorji liberalne stranke, Juž-notirolske stranke in Union Valdotain, stranke francoske manjšine ter vsi dosmrtni senatorji vključno s Saragatom in Leonejem. Kljub temu bi Andreotti dobil en glas (151) večine. Odsotnost dveh demokristjanskih senatorjev mu je dala milostni udarec.
Pertinijev odlok o razpustitvi obeh zbornic je stopil v veljavo 3. aprila, potem ko je bil objavljen v Uradnem listu. Po zakonu morajo biti volitve najkasneje 70 dni po razpustu parlamenta. Če se bo vlada držala te skrajne meje, bodo volitve 10. junija, ko so istočasno volitve v evropski parlament. Edina težava je v tem, da se morajo te volitve opraviti v enem dnevu, tj. v nedeljo 10. junija, medtem ko italijanske državnozbome volitve trajajo
poldrug dan.
Največja neznanka pa je v odgovoru na vprašanje: Ali bodo predčasne volitve rešile krizo v Italiji, ali jo hudo poglobile?
Vsedržavni komunistični kongres v Rimu
Prav v dneh, ko je Andreottijeva vlada prejela v senatu nezaupnico In je Pertini razpustil obe zbornici, je v Rimu zasedal vsedržavni kongres italijanske komunistične partije — PCI. Dejansko se je pokazalo, da se stranka v mnogočem vrača na stalinistična stališča, ki so navadnemu članstvu slej ko prej po volji.
Srednjeročne cilje PCI je razložil glavni tajnik partije Berlinguer. V poročilu, dolgem nad sto strani, je Berlinguer potrdil, da so zgodovinske korenine PCI v oktobrski revoluciji. Priznal je, da je kriza socialističnih držav v nerazrešenem vprašanju večje demokratičnosti navznoter in navzven. Omenil je dogodke v Indokini, pohvalil Sovjetsko zvezo zaradi umerjene reakcije nasproti Kitajski in se postavil na stran arabskih držav v bližnjevzhodni krizi. Glede notranjega položaja se je izrekel za koalicijsko vlado demokratičnih strank, v kateri naj bi bila PCI polno in enakopravno zastopana, kajti zrušenje nadvlade DC bi bilo v splošno korist italijanske družbe.
Ugo Pacchioli je Krščanski demokraciji očital, da je na terorizem odgovorila šibko in nedosledno. Pri tem pa ni hotel razložiti, zakaj ti teroristi pu-
stijo komunistične veljake v blaženem miru, streljajo pa na demokrščanske predstavnike, policijske uslužbence in na podjetnike. Pacchioli dobro ve, da z atentati teroristi utirajo pot PCI na oblast, saj se komunisti kažejo javnosti kot pristaši reda in zagotavljajo, da bi oni terorizem ob prevzemu oblasti takoj zatrli. Ponovila bi se zgodovina: tudi fašizem je prišel na oblast, ker si je ljudstvo želelo reda in bilo sito nasilja.
Z zanimanjem je javnost pričakovala referat Giancarla Pajette, ki je pri stranki izvedenec za zunanja politična vprašanja. Dejal je, da teži PCI k razpustu vojaških blokov, da je vloga evro-komunizma pomembna, da je PCI proti nadvladi nekih držav nad drugimi.
Na kongresu je tudi spregovoril tajnik PCI za Furlanijo-Julijsko krajino. Cuffaro. Omenil je pojav Liste za Trst z nekaterimi narodnimi manjšinami za prihodnje volitve v evropski pailament, kar seveda komunisti obsojajo.
Stališča socialistov in radikalov
Na komunističnem kongresu je nastopil tudi načelnik poslanske skupine italijanske socialistične stranke — PSI Balzano. Njegov govor so delegati in gostje na kongresu precej zadržano sprejeli. Potem ko je omenil, kaj obe ■stranki druži, je povedal, kaj jih loči. Omenil je leninizem, ki ga socialisti odklanjajo, kot odklanjajo tudi zgodovinski kompromis. Komuniste je obdolžil, da so oni krivi za zadnjo vladno krizo.
prihodnost. Predavateljica je v zanimivem pregledu poudarila razvoj psiholoških vednosti najprej v preteklosti, ko so se ponašale s tem, da so obravnavale le psihološke probleme predvsem samo z materialističnega vidika ter negirale dušo kot tako. Pozneje so prevzeli v obravnavanje tudi dušo in jo razlagali kot seksualno problematiko, v zadnji dobi pa je znanost poglobila vedno bolj svoje poznavanje duše kot nekaj transcendentalnega. Ta transcedental-nost duše, ki je bistvena tudi v tem, da se dajo zdraviti nekatere bolezni z dušnimi sredstvi, se vedno bolj uveljavlja. In to moderno priznanje transceden-talnosti duše se strinja s staro religioznostjo ter prihajamo v čas nove verske renesanse tudi v tej psihološki medicinski znanosti. Tako nekako bi strnil zanimivo predavanje prof. dr. M. Polanske, ki je vzbudilo zasluženo priznanje in zdi se mi, da bi bilo zelo koristno, prevesti to inavguralno predavanje, namenjeno tudi slovenskim slušateljem, v slovenščino. Po predavanju je sklepno besedo povzel pokrovitelj fakultete prevzv. škof dr. Sapelak, ki je poudaril posebno to misel, da fakulteta začenja že dvanajsto leto, ter je s tem pokazala svoj razlog za obstoj. Ne po širokosti slušateljev, temveč po notranji vrednosti. Želi ji mnogo uspešnosti.
Tako začenja novo leto ukrajinska katoliški fakulteta upiver^ev kahere reetor magnus je ustanovitelj kardinal Slipyj, veliki mučenik in borec za samobitnost ukrajinske katoliške Cerkve. Njen prvi tajnik v Buenos Airesu je bil pok. Slovenec lic. te fakultete Pavel Fajdiga, za katerega je izjavil prevzvišeni škof, da se bo brala za njegov pokoj v uniatski cerkvi posebna sv. maša.
Vpisovanje v slovenski oddelek univerze bo v soboto dne 5. maja v Slovenski hši ob 16. uri, kjer bo tudi sestanek lanskih slušateljev za dogovor o polaganju izpitov. Začetek predavanj bo v soboto 12. t. m. ob 16. Začela bosta s predavanji prof. dr. Vinko Bru- -men in dr. Tine Debeljak.
SAN MARTIN Liga žena-Mati
18.	t. m. je Liga Žena-Mati imela ponovno svoj sestanek. Iz prijaznosti je govoril g. Rudolf Smersu, kateri je kot poznavalec in pomočnik poudarjal nepozabno delo vzgojnika, našega na žalost umrlega dr. Hanželiča. S svojimi vzgojnimi knjigami, s svojo besedo je skušal pomagati slovenskim staršem vzgajati slovensko mladino.
Prav tako je predavatelj omenil dragocen dar, ki ga je pokojni zapustil vsem Slovencem: njegovo počitniško kolonijo. Spominjal se je veličastnega pogreba in slovenskih pesmi, ki so jih zapeli na njegovi poslednji poti.
Hvala g. Smersuju za tako lepo podajanje.
Čast g. dr. Hanželiču! Naj mu Pravični povrne vse, kar je storil dobrega za svoj narod!
Prihodnji sestanek Lige bo 16. maja ob običajni uri.
Vse prisrčno vabljene!
Komuniste je zelo vznevoljilo, da je glavni tajnik PSI Craxi preprečil, da bi se komunističnega kongresa udeležil voditelj francoskih socialistov Mitte-rand, švedskih Palme in zastopnik za-hodnonemške socialdemokratske stranke. Tudi jim ni bilo všeč, da je na radikalnem kongresu, ki se je istočasno vršil v Rimu, Landolfi v imenu socialistov sprejel ponudbo radikalov o zavezništvu in skupni listi za senat. Luciano Lama vodja komunističnih sindikatov je s tem v zvezi pozval socialiste, naj ne sklepajo sporazumov z radikali, kajti med radikalnim voditeljem Pannello in celotno levico da zeva nepremostljiv prepad.
Pannella se je za nekaj časa pojavil na tribuni za goste, potem pa se vrnil na radikalni kongres. Na tem kongresu je označil komuniste za nove fašiste. Dejal je, da nosijo tudi partizani odgovornost za streljanje 335 talcev v Ardeatinskih jamah v Rimu, saj so dobro vedeli za nemško grožnjo in je bil uboj 33 nemških vojakov z nastavljeno bombo pravi nesmisel. „Padli so mladi ljudje, ki so bili krivi le, da so nosili drugo uniformo,“ je pribil radikalni prvak. Tudi se je izrekel proti dosmrtni kazni, ki jo preživlja nacist Hess v Zah. Berlinu, Raeder pa v Gae-ti. Stališče komunistov da ga spominja na „linčanje Trockega“.
Jasno je, da izražena stališča socialistov in radikalov v komunističnih krogih niso najbolj prijetno odjeknila. Seveda jim bodo skušali dati čim manj pomena in jih bodo označili za rušenje enotnosti levice.
TO BO D NA SLOVBNIJA
- . ^ ---'-
Emigracija in politično delo
MEDNARODNI TEDEN
La situación en ’China
En un reciente artículo, publicado por Manfred Schóenfeld en “La Prensa de Buenos Aires, él autor analiza la situación planteada en China comunista, tras la aparente liberalización del-régimen. En la parte final del escrito dice:
Los disidentes genuinos, claro está, también existen, pero su ,voz se nace oír de manera, mucho más discreta y a través de formulaciones más cuidadosas.
De acuerdo con los despachos que han llegado en las últimas semanas, acerca de protestas publicadas en los tradicionales “diarios murales” o “dazibaos , aun las de tono más violento y de actitud más valiente no dejan de dar a -entender que sus críticas están destinadas a que se realice el verdadero socialismo. Tanto el sistema como el régimen ya han reaccionado con considerable rapidez. La libertad otorgada con un ritmo que quizás sea juzgado ahora como precipitado» todavía no fue estrangulada, pero ya está comenzándose a restringirla. Después de todo, el grupo alrededor de Teng debe sostenerse frente a posibles ataques procedentes del núcleo partidista que, aglutinado en torno a Hua, ha aceptado un tanto a regañadientes que éste pasara a un plano de paridad con aquél, pero está reservándose para lanzar en cualquier momento algún tipo de contraofensiva.
Que nadie se tome, pues, la “libertad” demasiado en serio. Es posible que el mar de fondo que reina en China sea calmado, si necesario, a viva fuerza.
En tal caso, los enceguecidos amantes en Occidente sufrirán una nueva decepción o buscarán algún otro objeto para sus sentimientos.
IZ ŽIVLJENJA IN DOGAJANJA V ARGENTINI
(Nad. iz i. str.)
izročil program Slovenske narodne zveze v ZDA. Predsednik dr. Anton Korošec je program SN’Z v celoti odobril in tudi potrdil. [Pri tem je izrazil željo v iiiienu Jugoslovanske narodne vlade, da naj bi se vsi ameriški Jugoslovani ze-
Istega 'dne je pisal iz Pariza dr. Anton Korošec posebno pismo trgovcu
dinili v tem kritičnem Času za pomoč naroda v starem kraju.
Dr. Korošec je izročil (Rudolfu Troštu poslanico Jugoslovanskim narodom v Ameriki in lastnoročno napisano pismo predsedniku KSKJ in predsedniku SN'Z Pavlu Schnellerju:
Antonu -Grdini iz Clevelanda, ki glasi:
V EKVATORJU sta se pomerila na zadnjih volitvah najbolj voljena kandidata. Ballotage je zmagal mladi populistični kandidat Jaime Roídos, ki je prejel 70 odstotkov glasov. Sredinsko desničarski propadli kandidat je bil Sixto Durán Bailen.
IRAN se nahaja na razpotju. Čedalje bolj je opaziti razkol v revolucionarni vladi, kjer se islamci spopadajo s komunisti. Homeini, duhovni vodja nove republike je napovedal, da bo sklenil „veliko odločitev“. Da jo pripravi, je za en mesec odpovedal vse avdience in se zaprl v samostan Qom.
FRANCIJA IN RUSIJA sta v Moskvi podpisali medsebojno pogodbo ob priliki obiska predsednika Giscarda. Pogodba govori o večjem sodelovanju obeh držav na kulturnem, znanstvenem in ekonomskem polju.
KISSINGER je znova postal prva figura. Sedaj so mu dnevniki posvetili novo pozornošt, ker je potoval v Peking in se tam sestal s kitajskim vodjem Hüa Kuo-féngom. 'Kissinger, ki je „privatni gost“ kitajske vlade, je izjavil, da bo eden najtežjih problemov v bodočnosti, ko bodo morále ZDA reagirati spričo rastočega sovjetskega vpliva in oboroževanja.
(Nad. na 4. str.)
AMNESTY: ZASEDANJE... (Nad. iz 1. str.)
protijudovsko propagando vneto -podpira režimsko časopisje, radio in televizija. Močno so judje diskriminirani pri študiju, predvsem v državnih, vojaških in diplomatskih karierah.
Versko Svdbodo zagotavlja narodom Listina Združenih narodov o človekovih pravicah iz leta 1948, okrepljena po Helsnški listini in nato po Beograjski konferenci. Temu se zoperstavlja dejstvo, da se danes krši ali jemlje pravico do verske svobode v stodesetih državah Sveta. Firenško zasedanje je ob zaključku1 ugotovilo, da velja to za vse vzhodnoevropske države, kjer so brez izjeme, dasi v različni meri praktični verniki vseh verstev diskriminirani v poklicnem in družbenem življenju, cerkve in duhovniki pa premnogokrat najstrožje preganjani.
Pretekli 'petek 27. aprila naj bi v Argentini imeli splošno stavko, prvo odkar je na oblasti sedanja vojaška vlada. Vzrok za ta ukrep naj bi bil zatheva po višjih plačah. Spomin nam ob tem uhaja leta nazaj, ko so bile splošne stavke skoraj vsakdanji kruh, in so jih gremialisti oklicevali najsibodi iz sindikalnih ali pa političnih razlogov.
Marsikomu v Argentini je ob oklicu •stavke spomin poletel v preteklost, in nemalokdo je glasno pomislil: „smo že zopet začeli“. Res je, da ima splošni Argentinec pretežno slab spomin, kar se tiče politike. A to pot je spomin na pretekla leta marsikoga nagnil, da se ni oziral na sindikalne pozive in v petek zjutraj mirno odšel na delo.
Petek je bil skoraj normalen dan. Stavka je prišla do izraza le v nekaterih industrijskih predelih v okolišu Buenos Airesa. V notranjosti zlasti v Cordobi. Kar se transporta tiče, se je problem pojavil na nekaterih železniških progah, dveh podzemskih; medtem ko se je stavka komaj poznala v privatnih transportih. V ministrstvu za delo so bili lahko veseli: če so sindikalisti s to stavko skušali pokazati svojo moč, jim je namen precej spodletel.
Medtem napreduje postopek proti arteiranim sindikalistom. O tem smo že pisali v naši zadnji številki. Nekateri (najbolj popustljivi) so že na svobodi. Na njih mesto so aretirali še nekatere druge. Proti šestim izmed njih bo vlada vpeljala sodnij dci postopek.
Kaj pa plače? Objavljeni procenti povišic so mnoge razočarali. 15 odstotkov maja, 6 junija in 6 julija res ni preveč osrečujoče dejstvo. A vlada razlaga takole: od januarja meseca plače vsak mesec avtomatično poskočijo za 4 odstotke. Tem štirim odstotkom je treba prišteti omenjene - naknadne povi-šice. Tako da je od januarja pa do maja normalna delavska plača doživela 40 odstotkov povišice, do julija bo 70 odstotkov. Tako gledano, je stvar nekoliko bolj užitna.
A v večini privatnih podjetij se to kaj malo pozna. S fleksibilizacijo ali mimo nje, plačujejo mnogo višje plača
In v tem je iskati drug razlog, zakaj stavka preteklega petka ni uspela. Stavka je bila naperjena proti vladi. Delavci pa danes, po sedanjem sistemu plačevanja, več dobijo (in več pričakujejo) od podjetij kot od vlade. Zato radi čuvajo svoje službe, čeprav dane» skoraj ni brezposelnosti v Argentini.
Vendar, ne bomo nehali poudarjati, položaj ni rožnat. Tega se zaveda (kako ne) gospodarski minister Dr. Mar-tinez de Hoz, ki je te dni odpotoval v Evropo (Anglijo in Zahodno Nemčijo), da tam zainteresira domače kapitale za investicije v Argentini, in za razmah medsebojnega trgovanja. Odšel je z veselo novico o argentinskem gospodarskem stanju: v prvem trimestni je notranja bruto proizvodnja narasla za 12 odstotkov v primeri z istim obdobjem lanskega leta. Za državo, ki se nahaja v hudi recesiji, to ni tako negativno.
In končno še omemba iz verskega polja: ves ta teden zaseda v domu duhovnih vaj, v San Miguelu, argentinska škofovska konferenca. Skoraj vsi škofje države preučujejo v glavnem dokumente, ki jih je pripravilo zasedanje latinskoameriških škofov v Puebla, in jih je že potrdil papež Janez Pavel II. Prav po navodilu papeža morajo škofje prirediti evangfelizacijo v svojih deželah po smernicah Puebla.
Poleg tega bodo škofje volili novo vodstvo konference za nadaljna tri leta. Prav tako bodo vsaj delno spremenili vodstva v posameznih komisijah, ki koordinirajo delo konference. Zadnja leta je število škofov precej naraslo, in mnogo je med njimi mlajših. To novo generacijo pastirjev je, po mnenju opazovalcev, treba vpeljati v delo konference in jo pripraviti, da v bližnji bodočnosti prevzema vedno bolj od govorna mesta. Zato je pričakovati novih imen, ne v predsedstvu konference (verjetno bo predsednik še za nadaljno dobo kardinal Primatesta, kordobski nadškof), temveč v posameznih komisijah. Vsekakor je, zlasti ob novih številnih duhovniških poklicih in ob mladinskem navdušenju za verske ideale, nova pomlad zavela v argentinski Cerkvi.
UaaáJ/k.
V)A. Vi
(uiujue je.	v ¿ASÍ, ItNcJal. 'Lriu,	ML+éprf
¿L
'ihjtuJeJtrL. ! rf/ ¿ycaÄ M«(í ßtr)ut\i^rajax
V V
I
-O
*-l*f*. pput- -J----------y______________t -	/V''
■oaáiaVÜu, J OtJUUtJr)L'v^ fw-'tli ck	(ioaaJ<~v
Jg. wat i^oaÍ'uíci vent, /mtu-wust-, Jijuuai'U.x k'pt', Al	ivAifxtjjC
tu f,
tjjjAv	Uj’oji ¿(ylt,’
t ' í/% - ’	b/>
jtUtMUVCLl, jMAVlítvcUM-v •'«i	Utjuu	,	,
fo jfJLtUM I^ZtM	futJtyy	■íü lítu^
,uÁk	f .	¿/ /V
' ' ^	.	p . MoJuVÍa Lty/nw A ffUX-ti.	te* f 0~lf
jMjjlllHAfKlur IwíuHjt Mí!.	L
■>'	Jfy2Grr~tT^'
O	.	''••	—
Ova*. ifcjUw. épt-
RODEZIJA POD ČRNO ALADO
ZA ZDAJ REŠENA RDEČE
Poročali smo že v našem listu, da So imeli v Rhodeziji volitve, ki naj bi dali deželi prvo črnsko vlado. Dosedanji predsednik in vodja Jan Smith je tako izpeljal svojo politiko postopnega prehoda iz belske diktature v republikansko življenje črnske demokracije.
Ves načrt — logično — ni bil po volji raznim levičarskim skupinam, katerih namen je vzpostaviti rdečo diktaturo in Rhodezijo priključiti tistemu delu Afrike, ki že trpi pod raznimi ko-
munističnimi ali filokomunističnimi vladami. Zato so tudi v Rhodeziji na dnevnem redu atentati, pomori in oboroženi napadi na vasi in mesta. Prav isti postopek so rdeče skupine uVedle, da bi bojkotirale volitve. Seveda zaman. Narod se je masivno odzval pozivu vlade in volitve so potekle skoraj normalno.
Novi predsednik, ki je bil izvoljen, je metodistični škof Abel Muzorewa.
V novem rhodezijskem parlamentu ima Smithova belska skupina 28 od 100 po-slaniških mest. 72 mest pripada črnski preteče rdeče nevarnosti.
večini. Od teh jih Muzorevvajeva stranka zaseda 51, njegov najbližji tekmec, prav tako metodist rev. Ndabaninghi Sithole pa komaj 12.
Abel Muzorewa je pozval vlade afriških in zahodnih držav, naj priznajo njegovo vlado in naj ukinejo gospodarske sankcije, ki so bile vpeljane proti Smithovemu režimu belske manjšinske vlade, čez pet tednov bo prevzel oblast. Tedaj se bo v Rhodeziji začela nova doba, ki bo pokazala, ali je ta pot prava, da se reši, v črnskih rokah,
Velespoštovani g. Pavel Schneller,
Predsednik S. N. Z. in K. S. K. J., Cleveland, Ohio	_	_
Naš narod je dosegel politično svobodo. Sedajj je treba gledati, da izide Jugoslavija neoskrunjenih granic, zdravo organizirana in gospodarsko neodmsvu. Velika nevarnost je, da ndm sovražne sile to zaprečijo, če ne napnemo vseh moči.
V	tej borbi pripade važna naloga Jugoslovanom v Ameriki, ki so prvi poklica-
ni da ameriško javnost poučijo o preteči nevarnosti, da nam pride en milijon naroda v novo, italijansko suženjstvo. Poklicani so pa tudi, da stopijo z domovino v gospodarske zveže.	. . ,	j j
Vaše blagorodje, znan po vsej stari domovini kot odličen predsednik prevazne S. N. Z. in lielezaslužne. K. S. K. J., prosim, da posvetite svoje izredne sile in moč Vaših organizacij in Vaših prijateljev v tej zadači.	^ >vl ,
G. Rudolf Trošt, ki Vam prinese to pismo, bo Vdnn dal natančnejše informacije o naših željah.	_	r- „ v r •,
V	imenu stare domovine pozdravlja iskreno Vas, b.N.Z. in K. ¿>. K. J. m
vse njih člane z	, .
bratskim pozdravom Dr. Korošec,
Predsednik Narodnega Viječa v Zagrebu

«■■■D■■■■■«■■■■«■■BI
Tine Débeljak	(88)
Med knjigami in revijami
,	KNJIGE GORIŠKE MOHORJEVE DRUŽBE
3. PRIMORSKI SLOVENSKI BIOGRAFSKI LEKSIKON
Goriški znanstveniki so pred petimi leti začeli izdajati *— predvsem po zamisli, vzpodbudi in sodelovanju umrlega zgodovinarja dr. Klinca — svoj posebni biografski leksikon, ki naj bi dokazal slovensko kulturno udeležbo na prostoru Primorske, Gorišjke in Beneške Slovenije v preteklosti in sedanjosti. Drzna zamisel z izdajateljskega pa tudi finančnega stališča. Zdaj je izšel peti snopič tega velikega dela, ki ne bo še končano, kakor je soditi, še v prihodnjih desetih letih. Toda, ko ho končan, bo predstavljal veliko kulturno dejanje; vsem pa še bolj kot prepotrebna zakladnica vse vednosti o teh pokrajinah, urejena po imenih ; oseb, ki so bile udeležene pri njih kulturnem oblikovanju. Leksikon vsebuje dela ljudi, ki so se rodili ali umrli v teh pokrajinah, delovali v njej, ali imeli drugačen stik z njeno preteklostjo in sedanjostjo na katerem koli kulturnem področju.
Ta peti snopič zavzema gesla od „Fogar do Grabi jan“,’ komaj dve črki v splošni abecedni Zasnovi dela. V njem so predstavljeni z življenjem in delom taki kulturni delavci kot naj jih
navedem samo nekatere: škof Fogar-Furlan, Fon, politik, Fonla, znanstvenik v Barzilu, Franko, advokat, Furlan
B., minister v exilni vladi, Fiister, duhovnik in revolucionar 1. 1848, poznejši odpadnik, A. Gabršček, politik in založnik, Gangl, sokolski starosta, Gerbic, zdravnik, Geržinič Alojzij, šolnik in publicist, (1 1/2 str.), Glaser, jezikoslovec, Globočnik,- Sorodolski, politik, Godina-Verdelski, Godina Mirko, minorit, Gollmayer, škof, Golobič, urednik, Golouh, socialist, Gorjup, mecen, Gorše F., kipar, Grabrijan, čebeličar. ..
S smrtjo dr. Klinca je umrl najde-lavnejši član podjetja. Kdaj bomo doživeli končno podobo tega velepomembne-, ga znanstvenega dela, najmogočnejšega potrdila slovenstva v teh zamejskih deželah, tako v preteklosti kakor sedanjosti?
4. PRIMORSA DUHOVŠČINA IN FAŠIZEM
ZClo pomembna je zgodovinska razprava lani umrlega kanclerja goriške škofije dr. Rudolfa Klineca: Primorska cluhvščina pod fašizmom. Na predavanju v Dragi 1. 1975 je pisatelj govoril o tem predmetu predvsem zato, da do-
kaže današnjim trditvam sedanjega režima, da ni vse protifašistično delo na Primorskem in Goriškem delo medvojne narodno osvobodilne borbe; kot da pred letom 1943 sploh ni bilo nobenega odpora proti režimu in Smrtni narodni obsodbi Slovencev. Tedaj je obljubil, da bo to vprašanje temeljiteje obdelal in ga pripravil za knjižno obelodanje-nje. Res se je lotil tega dela, nabiral nOvo gradivo po arhivih in pri udeležencih fašističnih nasilij, toda med pripravo ga je zadela smrt. Sedaj je bilo poverjeno uredniku Mohorjevih knjig dr. J. Markuži,- naj skuša dopolniti za tisk to gradivo, kolikor je mogoče, in ga izdati pri Mohorjevi družbi, kateri je delo tudi bilo namenjeno. Tako je nastala ta knjiga, ki naj pokaže, da so slovenski duhovniki že od 1. 1922 naprej prenašali žrtve za hoj s fašizmom, ki ima že 20 let starejše korenine.
Tako je pokojni dr. Klinec na 140 straneh zbral dokumente o fašistični dobi pri Slovencih, o dobi, o kateri je Mussolini prerokoval, da bo vsa Evropa čez deset let fašistična. Stavil si je nalogo pozakati, kako je to nasilno po-fašiziranje potekalo na cerkvenem področju na Primorskem, Goriškem in v Istri, in kako se mu je upirala duhovščina v „službi naroda“. Tudi nima razprava namena pokazovati fašističnih nasilij na splošno v slovenskih krajih, temveč podajati pozitivno podobo, kako so slovenski duhovniki sodelovali pri „o-
hranjevanju verskih in narodnih svetinj“ V tem času.
V 43 poglavjih riše ta odpor Od priključitve k Italiji do zloma 1943, z viškom v letu 1927, ki je bilo „črno leto“, kajti tedaj je bilo sklenjeno uničenje slovenskega življa v Julijski Benečiji. Fašisti so uničevali vse, kar je uničiti bilo mogoče: poitalijahili so ljudske šole, odpravili srednje, razpustili prosvetna društva, uničili gospodarstvo, slovenski tisk, zažigali slovenske knjige, menjavali slovenska imena itd. itd. 'Prizadevanja nadškofa dr. Sedeja, da bi rešil, kar se rešiti da, so bila brezuspešna; odstranili so tudi njega, nastopali so italijanski škofje; predvsem pod Si-rottijem so uspevali fašistični sklepi. Toda slovenski duhovnik ni bil nikdar po-tujčevavec, ampak vedno le pastir ljudstva, ki je trpel z njim zapore, internacije, mučenja, smrt... Ne moremo navajati niti po' naslovih poglavij vsebine te knjižice, kaj šele da bi mogli dati dostojno podobo vseh duhovnikov, ki so šli po križevi poti teh nasilnih let, in kaj vse so delali, da so vzdrževali slovenskega in verskega duha. Žrtve niso bili samo škofje Mahnič, Karlin, Sedej — tudi Furlan dr. Fogar —, temveč vse njihovo slovensko kulturno delo, vsa slovenska duhovščina. Pred nami se vrte ti preganjani trpeči duhovniki: Valentinčič, Terčelj, Ličan, Gregorec, Stanič, Rojec, Rejec, Novak, Brumat, Cigoj, Pavlica, Ukmar, Rutar,
Toroš, Kramar, Arko, Kufola, Šček. .. pa tudi istrski apostol dr. Mihanovič, o katerega spominih smo že govorili; tudi katoliški laiki, kakor so bili dr. Kralj, dr. Besednjak, F. Bevk, Istran dr. Braj-ša, Jožko Bratuš, Lojze Bratuš itd., itd. Vsi ti so sodelovali v odporu proti fašizmu prej, kot pa je začela svoj odpor osvobodilna borba. Zanikati ves ta odpor, ki ga po arhivalnih virih slika v tej pomembni knjigi dr. Klinec, oz. ga omalovaževati in ne priznavati njegovega deleža pri osvoboditvi, je zgodovinska krivica, in zato smo hvaležni pok. pisatelju za to osvetlitev dobe in dogajanja v njej. škoda, da ni imel časa, da bi ta odpor razširil tudi na celotno politično polje in ni ostal le na cerkvenem pastoralnem in katoliško-kulturnem delu. Pisatelj poudarja svojo poklonitev spominu žrtev na Bazovici, toda pravično nj, da so pozabljene — razen nadškofa dr. Sedeja -— vse druge nižje duhovniške žrtve, mučeništva, ponižanja in tudi smrti. In prav spomin teh je rešil dr. Klinec in ga kot v ogledalu postavil proti skaženi podobi v smislu slovenske KP, kot da je edino ona bila protifašistični borec.
„Primorska duhovščina je že pred tem skoraj poldrugodesetletje stala sama ob svojem ljudstvu v najtežji uri zatiranja in raznarodovanja, v nezlomljivem odporu z nepopisnimi žrtvami,“ potrjuje v koncu ta znanstveni zgodovinar.