C C. pottiil» — Esca ogni giovarti mattina.
Posamazna itavllka 30 Mtot,, stare 50 stot.
»Novi list« izhaja vsak četrtek zjutraj. — Uredništvo in upru» va sta v Gorici via Mameli 5: telefon št. 308. — Poduredni* štvo in podružnica uprave v Trstu via Valdirivo 19/111: te' lefon št. 39<08. — Uradne ure vsak delavnik od 9. do 12. ure
Naročnina za celo leto 15 L, za pol leta 8 L. Za inozemstvo 30 L. — Trgovski oglasi po
1.— L., osmrtnice, poroke, po» slana, oglasi denarnih zavodov itd. po 1.50 L. za 1 mm v stolpcu. — Mali oglasi po 50 stot. za besedo, najmanj 5 lir.
ŠTEV. 18.	V GORICI, ČETRTEK 25. JULIJA 1029.	LETO I.
Tedenski koledar.
26. julija, petek: Ana, mati Marije Device; Valent, mučenec. —- 27., so» bota: Pantaleon, mučenec; Natalija, mučenica. — 28., nedelja: 10. pobin» kostna nedelja. Viktor (Zmagoslav).
—	29., ponedeljek: Marta, devica: Bea» trika, mučenica. —-30., torek: Ab do n in Senen, mučenca; Julita, mučenica.
—	31., sreda: Ignacij (Ognjeslav) Lo» j ola. — 1. avgusta, četrtek; Vezi sv. Petra, apostola; Makabejski bratje.
V ponedeljek 29. julija je zadnji krajec; dež.
Novice.
Prestolonaslednik Humbert obišče Gorico.
Dne 8. avgusta, ko poteče trinajst let, kar so italijanske čete zasedle Gorico, bo prestolonaslednik princ Humbert slovesno odkril spomenik padlim goriškim bojevnikom na sta» vem pokopališču. Za ta dan se vršijo velike priprave. Prestolonaslednik bo obiskal tudi frančiškanski samostan na Kostanjevici in Kalvarijo, kjer je že 1. 1921. stala njegova mati, kraljica Helena. Obisk naših krajev se bo za» vršil s poklonom na vojaškem poko» pališču v Redipulji.
Prefekti pri načelniku vlade.
Načelnik vlade je ukrenil, da mu bodo od 1. avgusta naprej prišli vsi prefekti države poročat o položaju v posameznih pokrajinah. Naj prvo pri» dejo na vrsto prefekti iz južne, potem iz srednje in končno oni iz severne Italije.
Tržaški prefekt
je ob nastopu svoje službe poslal vsem oblastvora in organizacijam v pokra» j ini pismo, v katerem izraža svoje ve» sel j e nad imenovanjem za tržaškega prefekta in poziva k delu v blagor me» sta in dežele.
Duhovniki oproščeni vojaške službe.
Po konkordatu med sv. stolico in državo so duhovniki in redovniki oproščeni vojaške službe. Bogoslov» cera se vojaško službovanje odloži do 26. leta. Za slučaj splošne mobilizacije so pa oproščeni samo duhovniki v dušnem pastirstvu. Vojaški službeni list z dne 19. t. m. prinaša o tem urad» ne določbe.
Smrtna obsodba.
Bivši hrvatski poslanec Pavelič in časnikar Peršec, ki sta imela v Bol» gariji znana protijugoslovanska zbo» rovanja in govore, sta bila radi vele» izdaje obsojena na smrt. Obdolžena sta bila sodelovanja z macedonskimi prekucnili. Sodilo ju je posebno sodi» šče v Beogradu. Oba obsojenca sta v inozemstvu.
Dobro delo.
Goriški odsek Državne zaščite ma» j ter in otrok (Opera nazionale per la Protezione della Maternità e dell’In» fanzia) je imel te dni svojo sejo. Iz poročila je razvidno, da je odbor raz» delil v letošnjem prvem polletju za potrebne otroke razmeščene po zavo» dih ali družinah 44. 365 lir. Podpor je bilo deležnih 51 otrok.
Dvajsetletnica.
Te dni je preteklo 20 let, odkar je naš slavček, skladatelj Vinko Vodo» pivec uglasbil himno »Dvignite orli« ter jo poklonil mirenskemu odseku. Besede je zložil Evgen Lampe. Te» dan ji mirenski kaplan Drašček je pa stopil k Vinkotu po note. V par letih je Vinkotova himna šla po svetu in jo igrajo sedaj pri mednarodnih ka» toliških zletih.
Žrtve Soče.
V	nedeljo 21. julija je Soča zahteva» la tri žrtve. Vtonila sta dva karabi» ni rja Jernej Bernardo, star 20 let iz province Cuneo, in Angel Delli Ve» dovi, tudi 20 leten iz Novente ob Piavi. Kopala sta se blizu železniške» ga mosta v Podgori. Trupli so našli proti večeru. Kmalu nato pa je v od» seku pri »Šintarju« izginil v valovih 14 letni Tit Veneri, sin načelnika go» riške severne postaje.
Žrtev avtomobila.
V	nedeljo je na Senenem trgu v Gorici tovorni avtomobil tvrdke Dre» h er povozil 65 letnega Ivana Nadajo iz Gorice, ki je ostal na mestu mrtev. Nesreča nikdar ne počiva.
Proti zločinskemu splavu.
Civilna oblastva nastopajo zelo ostro proti vsem, ki sodelujejo in so sokrivi umetnih splavov. Tudi cer» kveno pravo ima ostre predpise glede teh ponekod že zelo razširjenih zlo» činov na človeškem življenju. Osebe, ki so sokrive splava, med njimi tudi mati, se s kaznjivim dejanjem izobčijo iz Cerkve in jih more greha odvezati samo škof. Če radi umetnega splava sledi materina smrt, ji cerkveno o» blastvo kakor pri samomorilcih ne sme dovoliti cerkvenega pogreba.
Ponesrečen napad.
Na kader j a (ministrskega pred» sednika) avstrijske republike Steru» witza, ki je šele pred nedolgim bil iz» voljen od državnega zbora za pred» sednika vlade, je bil izvršen napad, ki ni uspel. Ko se je v četrtek 18. t. m. predpoldne odpeljal kancler iz svoje» ga uradnega poslopja, je neki brezpo» selni nemški Korošec pomeril proti avtomobilu revolver, ki se pa ni spro» žil. Napadalca, ki je bil že v umobol» niči, so zaprli.
Vojna ne nese več.
Francoski zunanji minister Briane! je govoril v francoski zbornici o ure» ditvi odnošajev med Francijo in Nem» čijo in o zagotovitvi svetovnega miru. Rekel je med drugim: »Vojna, ki vrže ljudstva na bojne poljane, ni nikaka dobra kupčija več. Zmagovalci in pre» maganti morajo pretrpeti polno mero bolečin.« Zelo resnične besede.
Druga plat.
Ameriški vojni podminister Harlev je pri nekih vojaških vajah imel govor, v katerem je rekel, da mora biti Ame» rika oborožena, dokler vojna za vse čase ne bo obsojena. Mi moramo biti vedno pripravljeni, da branimo in varujemo narodno načelo kot temelj» no ustanovo. Krivično je, da se v času narodnih stisk vali vsa odgovornost na mlade ljudi, ki tvorijo oboroženo silo. Vsi državljani bi morali nositi odgovornost, pa tudi breme, ki ga na» laga vojna.
Nov zoološki vrt
bodo v kratkem otvorili v Trstu. Pred vojno je Trst imel tak vrt, ki je pa po vojni ostal zaprt. Novi vrt bo nastan» jen v gospodarskih poslopjih mira» marskega gradu.
Osebne vesti.
Dr. Engelbert Mazzanti, kabinetni načelnik goriškega prefekta in dr. I. Herunda, prvi tajnik goriške prefek» ture, sta postala prefekturna svetnika.
Iskreno čestitamo!
V nedeljo, na god farne zavetnice sv. Ane, bo veleč. g. župnik batujski Ignacij Leban praznoval štiridesetlet» nico mašniškega posvečenja. Skrom» ni in širom dežele priljubljeni gospod, tudi mož, ki zna z roko po mizi uda» riti, če je treba, bi nam zameril, če bi našteli vse, kar je trajnega in dobre» ga storil za Boga in ljudstvo. Njegova dela pričajo o njem! Želimo le, da bi mogel še dosti takih storiti do svoje zlate maše!
Vročina.
Vremenoslovci pravijo, da je vso zgornjo Italijo zajel takozvani vročin» ski val. Vročine je po zgornjeitalskih mestih od 33 do 37 stopinj. No, pa smo se že tudi mi v Gorici in Trstu precej približali tem številkam.
Tržačani pravijo, da je vsak dan bolj vroče, v resnici pa je do zdaj kazal toplomer najbolj visoko v petek 18. t. m. in sicer 34 stopinj. Hudo je v 'Prstu, ker pade toplota ponoči komaj za kakih 7 stopinj in to šele v jutra» njih urah, ko se je že treba priprav» 1 j ati na delo; drugo zlo je pomanjka» nje vode, ki teče samo, ko ljudje spi» jo. Drugo 'eto bo imel Trst vode do» volj, delo pri vodovodu iz Timava gre zadosti hitro od rok.
NOVI list
1929 CMHlM
a-7raraetn	6)
Naši umetniki.
Popoldanski »Piccolo« od 17. t. m. je napisal prav ljubeznivo kritiko o tržaškem futurističnem slikarju Av« gustu Črnigoju. Kritik se je sam raz« govarjal z mladim umetnikom, ki je odločno in zanosno branil moderno grobo umetnost, češ, da mora biti resničen odsev današnjega politične« ga gibanja; slikar mora biti origina« len, iznajdljiv, kakor je to stoletje polno iznajdb v znanstvenem pod« ročju.
Kako Nemčija plačuje?
Nemčija plačuje vojno odškodnino deloma v gotovini, deloma v naravnih dajatvah. Države, katerim gre vojna odškodnina, naročijo pri nemški vladi predmete, ki jih najbolj potrebujejo, in Nemčija jim zaželjene stvari po« šlje. Belgija jc n. pr. zahtevala 1500 umetniških svetiljk in mnogo otroških čeveljčkov ter damskih plaščev. Ro« munì j a je dobila predvsem železniški materijal, zdravniško orodje in apa« rate za razkuževanje. Jugoslavija je želela in sprejela moderno zvezdarno in mnogo gramofonskih plošč. V Fran« cijo je nemška vlada poslala železniš« ki materijal, gasilno orodje, znanstve« ne knjige, 13.000 parov ženskih svile« ni h nogavic, mnogo telefonskih apa« rato v itd. Poleg tega bodo Nemci zgra« dili precej pristaniških naprav v Bor« deaux«ju, železniški most in moderno telefonsko progo iz Pariza v Bordeaux.
V	Italijo pa prihaja premog, železniški materijal in barve.
Za mir.
Poleg politične »male antante«, ki združuje kakor znano Češkoslovaško, Romunijo in Jugoslavijo, obstoji žen« ska »mala antanta«, organizacija, ka« tero tvorijo zastopnice ženstva iz vseh treh držav. Pred dnevi je imela ta žen« ska »mala antanta« svoje peto vsako« letno skupno zborovanje. Letos so se tega kongresa, ki je zboroval v Var« šavi, udeležile tudi Poljakinje in Gr« kinje. Zborovanje je sklenilo, da se bodo ženske z vso vnemo potegovale za mir med narodi* za zboljšanje go« spodarskih in socialnih odnošajev med njimi in za varstvo javne morale.
V	dosego te zadnje zahteve bi bili po njihovem mnenju najbolj potrebni ženski policaji. Zborovanju je p riso« stvovala tudi žena poljskega maršala Pilsudskega.
Čudovito zborovanje.
V soboto so v francoski zbornici glasovali o zaupnici zunanjemu mini« 'stru Briane'«u. Pri štetju glasov se je pokazalo, da je bilo oddanih 980 gla« sovnic, čeprav ima parlament samo 615 članov. Nekdo si ;e vso zbornico malo privoščil. Ponovno glasovanje je dalo pravo tevilo glasov.
Beg iz gosposkih stanovanj.
Tržaška občina naznanja, da, je v Trstu prostih 20 stanovanj in 22 skla« dišč. Prazna stanovanja so vsa go« sposka, ker sili vse iz večjih stanovanj v manjša, da kaj prihrani. Na stano« vanja z dvema sobama je pravi na« val. Srečen tisti, ki ga najde. — Obči« na opozarja vnovič lastnike hiš, da z listkom, nabitim na vrata, naznanijo ceno in obseg stanovanja.
Vpokojen
je bil na lastno prošnjo sodnik g. Al« bert Komavec v Sterzingu na južnem Tirolskem, ki je prej služboval v Go« rici.
Kaj je s Slavensko banko?
Marsikaterega našega čitatelja naj« brže zanima, kaj je s Slavensko banko, ki je bila za tamošnje gospodarstvo zelo pomembna in ki je danes v kon« kurzu? konkurz se vleče že skoraj dve leti.
V	kolikor smo obveščeni, ponujajo voditelji konkurza upnikom 22% po« ravnavo, to je 22 lir za vsakih 100 vlo« Ženih. Zbor upnikov se bo v kratkem izjavil o tej ponudbi. Dosedanji gla« sovi pravijo, da je ponudba prenizka, ker bi se lahko dobilo iz premoženja banke 25% in če bi bivši upravni od« bor kaj prispeval, bi se lahko doseglo tudi 30%. Vendar bo predlog vodite« Ijev konkurza najbrže sprejet, po kmečkem načelu : Kamor je šla krava, naj "gre še tele.
Zadružna Zveza v Gorici.
V	nedeljo 14. t. m. se je vršil v Go« rici občni zbor Zadružne zveze, na katerem je bilo od 210 včlanjenih za« drug zastopanih 21. Za predloge ko« misarja Petrelle je glasovalo 13 proti 4, ostale zadruge so se glasovanja vzdržale. Novo načelstvo zveze nam je poslalo poročilo, ki ga priobčuje« mo pod naslovom »Poslano«, kar pa ne pomeni, da se z njegovo vsebino strinjamo.
Promocija.
Dne 15. t. m. je bil na beneški viso« ki šoli promoviran za doktorja mo« d er ne filologije g. Rasto Nemec iz Pocgore. Mlademu doktorju iskreno častitamo!
Iz škedenjskih plavžev.
Delavca Andreja Kosmača, od Sv. Magdalene spodnje št. 830, je v ške« denjski livarni povozil električni stroj. Z rešilnim avtomobilom so ga prepe« Ijali v mestno bolnišnico, kjer so mu zdravniki ugotovili več ran na glavi in notranje poškodbe v spodnjem telesu.
Črna sobota.
Tržaške številke o življenju in smrti niso prav razveseljive. Po zimi je zma« govala smrt radi mraza, pa tudi vroči« na je ne more pregnati. Tako je v so« boto 20. t. m. umrlo v Trstu 15 ljudi.
Angora gori.
Angora, glavno mesto Turčije, je v soboto začelo goreti. Pogoreli pa so samo nekateri deli starega mesta. Več ljudi je mrtvih. Škoda je neprecen« ljiva.
Žalosten konec zleta.
V	nedeljo so se iz Trsta odpeljali z avtomobilom na Kras pek Josip Čr« nigoj, Marija Črnigoj in Gombač An« gela. Blizu Sežane se je avtomobil sre« čal z drugim, šofer se je preveč umak« nil in zavozil radi velike brzine v br« zojavni drog. Avto se je prevrnil. Čr« nigoj si je zlomil tri rebra, Črnigoje« va je dobila močno bunko v čelo, Gombačeva se je ranila samo po ro« kah in nogah. Na mesto nesreče so se« žanski karabinerji poklicali tržaški re« silni avtomobil, ki je potem nesrečne zletnike pripeljal v tržaško bolniš« nico.
Cene starih knjig.
V	Londonu so te dni prodali dva iz« voda prve izdaje (1726) knjige, ki po« pišu j e Gulliverova potovanja (Liliput, Brobdingnag). Prvega je nekdo kupil za 165.000 lir, drugega pa so prodali za
83.000	lir, ker je bil nekaj poškodovan.
Boj podganam.
Po mnogih italijanskih mestih so se zelo razpasle podgane. Ta nečedna ži« val je zelo kvarna snagi in zdravju. Zato so po mnogih krajih začeli z od« ločnim bojem proti podganski nad« logi. V Milanu so raztrosili in nasta« vili 5 milijonov zastrupljenih vab. Podgane so jih 2 milijona požrle.
150.000	mrtvih podgan je bilo zdrav« stvenemu uradu prinešenih, sodijo pa, da jih je poginilo nad pol drug milijon, ker je gotovo večina živali po zavžitju strupa zlezla v svoja skrivališča in tam crknila. Boj proti podganom je stal mesto Milan okrog 1 milijon lir, bil je pa, tako upajo, uspešen.
Mliijon angleških delavcev bo proti koncu tega tedna na cesti, ako se s podjetniki ne domenijo gle« de plače. Gre za delavce v industriji bombaža, ki se branijo znižanja plač.
Veliki parniki.
V	Ameriki bodo zgradili dva veli« ka potniška parnika, ki bosta imela vsak 56.000 ton ter bosta stala vsak 400 milijonov lir.
Smrtna kosa v Trstu.
V	Trstu je umrla 86«letna vdova Marija Zornik roj. Klavora; doma je bila iz Čezsoče. — Pretekli teden je umrl lekarnar dr. Viktor Seravallo, znan po zdravilu »vino Seravallo«, ki ga je sam sestavil in se danes prodaja po vsem svetu. Tako se dela reklama za to zdravilo v 40 jezikih. — V Trstu je tudi umrl mnogo obetajoči slikar Nino Poliak v starosti 30 let; samo z umetnostjo se je bavil komaj tretje le« to, prej je bil mornarski strojnik. Tik pred smrtjo je prosil mater, naj moli z njim očenaš in izdihnil je, preden sta domolila to vzvišeno molitev.
Sklep medsindakalnega odbora.
Osrednji medsindikalni odbor, ki je zboroval 19. t. m. v Rimu pod pred« sedstvom načelnika vlade, je zaklju« čil svojo sejo s sledečim dnevnim redom:
»Medsindikalni odbor je obravna« val vprašanje o sklepanju in izvrševa« n ju kolektivnih delovnih pogodb in poudarja, da se morajo tostvarna po« ga jan ja vršiti z največjo hitrico tudi s strani od središča oddaljenih sindi« katov — in priznava potrebo, da se kmalu spremeni v točno postavno do« ločbo dolžnost, ki jo strokovnim udruženjem nalaga Delovna listina, da morajo urediti delovna razmerja s kolektivnimi pogodbami.«
Nesreča uboge starke.
78 letna Ana Vratovič, stanujoča v Trstu v ulici Udine, je hotela ogreti na špiritovki lonček kave. Pri prižiganju špirita ji je po nesreči plamenček za« žgal obleko, ki ji je začela goreti. Na njene obupne klice so prihitele sosede, ki so ji pogasile obleko, toda nesrečna starka je dobila precejšne opekline, katerim je po par dneh v bolnišnici podlegla.
Rako je s politiko.
z
/
Spor med Rusijo in Kitajsko.
Med Zvezo sovjetskih socialističnih republik in kitajsko državo je izbruh» Vlil oster spor, ki gro^i preiti v vojno med obema državama. Ruske čete so pred tednom dni prekoračile kitajsko mejo in zasedle dve važni mesti na ozemlju kitajske republike. Obe dr» žavi z mrzlično naglico prevažati čete in strelivo na mejo. Kakšni so pravi vzroki za ta ostri in nenadni kreg?
Železnica in zakladi v Mandžuriji.
Prave vzroke moramo iskati daleč nazaj ob koncu 19. stoletja. Rusija je bila zaposedla neizmerne sibirske de* žele in njene čete so na svojem po» hodu na Daljni vzhod prišle do obal Tihega morja. Od tu se je ruski vpliv začel širiti proti jugu, v območje ki» tajskega cesarstva. Posebno je Ruse mikala Mandžurija, velikanska dežela, ki meri 942.000 štirijaških kilometrov, da bi tri dobršne Italije lahko postavil vanjo. Mandžurija je pa zelo redko naseljena, ima komaj 14 milijonov lju» di. Kaj je nagnilo Rusijo, da si je poželela zasesti Mandžurijo? Naj» prej to, da si je hotela zavarovati in utrditi posest novih dežel ob Tihem morju. Kdor ima v rokah Mandžurijo, je ne samo gotov gospodar Vzhodne Sibirije, ampak ima tudi zasedena se» verna vrata v kitajsko državo. Pa kar je Ruse še bolj mikalo, so zemeljski zakladi Mandžurije. Tam so bogati pe» trolejski vrelci in še neizrabljeni skla» di premoga in kovin. V Harbinu, naj» važnejšem središču Mandžurije, se steka trgovina vseh teh pokrajin, po* sebcj še trgovina s tkaninami, kožuhi in dragulji. Mandžurija je ena najro» dovitnejših pokrajin kitajske države, ki se razvija v pravo žitnico. Že danes izvaža znatne množine pšenice in mo» ke; Harbin je veliko središče mlinske industrije. V Mandžuriji uspevajo tu» di turšica, rž in riž, najbolj razširjena pa je soja, bobu podobna rastlina, iz katere sadežev izdelujejo izvrstno olje. Tudi živinoreja je precej , razvi» ta, saj so v Mandžuriji našteli 5 in pol milijonov prešičev in skoro dva mili» j ona konj. Mandžurija hrani v sebi velikanske s Biade črnega premoga; nje premogovna ležišča so tako boga» ta kot vsi drugi kitajski premogovni» ki skupaj. Zato ni čuda, če so Rusi stegnili roke po Madžuriji. Mandžuri» ja je torej politično in gospodarsko zelo važna mejna dežela za vse drža» ve, ki hočejo na Daljnem vzhodu kaj veljati. >
Ko se je torej Rusija leta 1890. od» ločila, da z velikanskimi svotami zgra» di prekosibirsko železnico, ki naj zve» že Moskvo naravnost z mestom Via» divostokom (»vladar iztoka«) ob Ti» hem morju, je že mislila tudi na to, ka» ko bi s to železnico zajela tudi Man» džurijo. Rusija je najprej zgradila že» leznico iz Moskve v Cito in odtod sko» zi deželo amursko v Vladivostok, vse» skozi po ruskem ozemlju. Leta 1897. pa je Rusija sklenila v Berlinu pogod
železnico skozi kitajsko deželo Man» užurijo in da jo sme do leta 1983. sa» ma svobodno upravljati. V tej po» godbi je bilo tudi natančno določeno, da bodo železnico upravljali samo Ru» si, eia bodo železniške in carinske pri» stoj bine pobirali Rusi, držeč se ruskih zakonov. S to pogodbo je začela Ru» sija osvajati Mandžurijo. Rusi so brž zgradili novo železniško žilo, ki teče iz Cite 1500 kilometrov daleč skozi (Mandžurijo ao Barbina in odtod v Vladivostok. Tej železnici so prigra» uili še južno vejo, ki pelje skozi Južno Mandžurijo v Fort Artur. Leta 1900. so ruske čete ob vstaji bokserjev za» sedle Mandžurijo, češ da morajo bra» niti ruske državljane pred divjanjem kitajskih bokserjev, ki so klali tujce ali jih gonili iz dežele. Ko je bila bok» serska vstaja udušena, se seveda Ru» som ni mudilo zapustiti Mandžurije. Nasprotno, nič niso skrivali, da misli» jo tam ostati in da se imajo za gospo» dar j e mandžurske dežele. Poleti 1903. je ruski car imenoval namestnika za Vzhodno Azijo in je v odloku izrecno aoločil, da naj carski namestnik izvr» šuje svojo oblast tudi nad celotnim ozemljem mandžurske želčznice. Ki» tajska vlada je neprestano zahtevala, naj se ta zadeva uredi, naj Rusija od» pokliče svoje čete iz Mandžurije in naj deželo vrne Kitajski, ki je nje pra» vi lastnik. Rusija na to uho ni slišala. Ruski jež je pregnal kitajsko lisico iz toplega mandžurskega zavetja in ga ni maral več zapustiti.
Japonski računi.
Zdelo se je, da je Mandžurija za Ki» tajsko zgubljena za vse čase. Toda Rusija je delala svoje račune brez ozi» ra na novo velevlast, ki je naglo in mogočno vstajala na vzhodu in se kmalu izkazala za najkrepkejšo dr» žavo ob 'Lihem morju. To je bila Ja» ponska. Japonska se je bila razvila v veliko imperijalistično silo, ki je sega» la po kitajskih deželah in Koreji, da tam pridobi zemljo in rudnike za svoje preštevilno ljudstvo. Japoncem ni bilo všeč, da je Rusija zasedla Mandžurijo in se pripravljala od tam na nove osvojitve. Zato so Japonci sklenili, ne» varnega ruskega tekmeca ustaviti na osvojevalni poti v tihomorske dežele in ga pregnati iz Mandžurije. Prišlo je v letih 1904. do 1905. do rusko » ja» ponske vojne, ki se je končala z ru» skim porazom. V mirovni pogodbi je Rusija izročila Japoncem južno vejo mandžurske železnice. Japonci so s tem postali gospodarji Južne Man džurije in nekaki varihi kitajske dr» žavč proti Rusiji. V Severni Mandžu» riji so pa naprej gospodarili Rusi, ki so obranili v svoji lasti in upravi severno vejo važne mandžurske železnice. Pri tem je ostalo, dokler ni izbruhnila ruska revolucija.
Kdo je gospodar železnice?
Kitajska pa nikoli ni pozabila, da ji je Rusija, ko je zgradila mandžur» sko železnico, odnesla tudi mandžur»
bo s Kitajsko, da sme zgraditi lastno^ sko deželo. Zato je pazila na priliko,
da se železnice in dežele lepo polasti. Pravna lastnica železnice je bila Rus» sko»azijska banka, delniška družba. Ko je po revoluciji sovjetska Rusija zaplenila in podržavila vse banke, je seveda hotela zapleniti in podržaviti tudi Rusko=azijsko banko in si pr ila» stiri njene delnice mandžurske želez» niče. Pa ni šlo. Rusko»azijska banka je leta 1919. brž prenesla svoj sedež, blagajne in kovčege z delnicami v Pa» riz. Železnico pa so mej tem že zased» e čete zmagovitih držav; Anglije, Ita» ije, Francije, Združenih držav in Ja» ponske. Tako Rusija ni mogla ničesar storiti: banka ji je ušla iz rok, železni» ce se pa ni mogla dotakniti, ker ni ho» tela vojne z zmagovitimi državami.
Polagoma pa so.se reči obrnile v prid Rusiji. Zavezniške čete so izpraz» ni le severomandžursko železniško čr» to, ki so jo njim za petami zasedli so» vjetski vojaki. Po vsej Vzhodni Sibi» riji je zavihral rdeči sovjetski prapor in Rusija je spet, zdaj pod novo za» stavo, začela prodirati v Mandžurijo in skozi njo celo v Mongolijo, šireč povsod boljševizem, ž njim pa rusko državno misel. Okoli leta 1924. je bil ugled Rusije v Aziji tako velik kot še nikoli preje. Vsi azijski narodi, ki so se želeli oprostiti varuštva raznih tu» jih držav, in posebej Anglije, so gle» dali v sovjetski Rusiji rešilca, ki pri» naša narodno svobodo obenem s so» cialnim osvobojenjem revnih množic. Tudi kitajsko narodno gibanje je so» vjetsko Rusijo prijazno pozdravljalo; ta pa ni štedila ne z denarjem ne z drugačno pomočjo, ko je šlo za to, da okrepi tisto kitajsko gibanje, ki je ho» telo zrušiti predpravice Angležev na Daljnem vzhodu. V tem prijateljskem ozračju je sovjetski poslanik Karahan v majniku 1924. sklenil s kitajsko via» do pogodbo, v kateri je Kitajska pri» znala sovjetski Rusiji lastništvo in upravo severomandžurske železnice. Rusija je torej spet trdno stala v Mandžuriji.
Kitajska zasede železnico.
Toda v resnici so Kitajci le čakali na ugodno priliko, da se okrepijo in nato končnoveljavno rešijo mandžur» sko vprašanje. V Kitajski, ki je bila ošibljena radi notranjih bojev, se je položaj boljšal. Kitajska narodna via» da v Nankingu je združila pod svojo oblastjo večji del kitajskih dežela ter sklenila sporazum z drugo kitajsko vlado v Mukdenu. Obenem je kitaj» ska vlada začela strogo preganjati boljševiške agitatorje. Zmerni, proti» boljševiški živelj je prišel na vrh Tn odpor proti Rusiji in boljševizmu je na Kitajskem rastel iz dneva v dan, posebej še odkar se je vedno jasneje kazalo, da sovjetska Rusija podpira vse revolucijonarne skupine na Kitaj» skem. Ko se je kitajski vladi zdelo, da je dovolj močna, je udarila.
Kitajski orožniki so vdrli v dvorec sovjetskega konzula v Harbinu, izvr» šili hišno preiskavo, odnesli važne li» stine in konzula ter 30 ruskih držav» ljanov zaprli. Ker je s tem Kitajska prelomila od vseh držav priznana mednarodna pravila, ki določajo, da
so konzuli in njih uradi nedotakljivi, je Rusija slovesno ugovarjala. Kitaj* ska se brani, da ne more trpeti, da ruski državni zastopniki v njeni hiši vršijo propagando naperjeno proti kitajski državi. Še ni bil spor o tej za* devi poravnan, ko je kitajska vlada drugič udarila, to pot pa močneje. Ki* tajske čete so zasedle severomandžur* sko železnico, zaprle vse ruske uradnike in delavce, zasedle vse železniške in brzojavne postaje in vpeljale kitaj* sko upravo. Obenem je kitajsko vo* jaštvo zasedlo petrolejske vrelce in čistilnice ter vse rudnike in tovarne v Mandžuriji. Po dolgoletni borbi je za zdaj spet Kitajec gospodar mandžur* ske dežele.
Rusija grozi z vojno.
Sovjetska Rusija je temu početju seve odločno ugovarjala. Kitajska via* da pa ji je 18. t.. m. poslala pismen odgovor, v katerem pravi, da je bila prisiljena zasesti železnico, na napravi konec protikitajskemu rovarjenju m* skih uradnikov. Ko je prišel ta odgo* vor v Moskvo, so se tam izvršile veli* kanske poulične demonstracije proti Kitajski, pri čemur so razgreti zboro* vaici zahtevali vojno. Ruska vlada pa je dne 18. t. m. poslala Kitajski sp o* menico, v kateri zahteva, naj takoj izprazni železnico; celotno vprašanje pa naj razsodi posebna poravnalna konferenca. Obenem je ruska vlada odpoklicala vse svoje diplomatske in konzularne zastopnike na Kitajskem ter izgnala z ozemlja Zveze sovjet* skih republik vse kitajske diplotnat* ske in konzularne zastopnike. Razen tega je ukinila ves železniški promet s Kitajsko.
Obenem je Rusija zbrala ob man* džurski meji 150.000 mož, ki so popol* noma opremljeni, in je dala tihomor* ski vojni mornarici ukaz, naj se odpe* lje proti kitajski obali. Pa tudi Kitaj* ska grmadi svoje čete ob mandžurski meji.
Ali bo izbruhnila na Daljnem vzlio* du nova vojna?
Ni verjetno. V Moskvi res kričijo po vojni; toda ta vojna bi se ne izvo* j evala na moskovskih ulicah, marveč v daljni deželi, kamor bi bilo treba prepeljati ljudi in topove, živež in vo* do. In ko bi Rusi tudi mogli vdreti v notrjno Kitajske, bi našli pred seboj vroč*kita.jski zid nacionalizma, ki dru* ži 400 milijonov ljudi v silno enoto. In še tega ne smemo pozabiti da sovjet* ska Rusija ni tako trdna, da bi se mo* gla brez nevarnosti spuščati v vojne pustolovščine.
Pa tudi Kitajski to ne kaže. Trudna od notranjih bojev, z lakoto v celih pokrajinah, ne bi zlepa odnesla zma* ge. In slednjič to tudi nekaj tehta, da ne Rusija ne Kitajska nista založeni ne z zlatom ne z živežem.
Zato smemo opravičeno upati, da se bo mir na Daljnem vzhodu vzdržal. V tem praven so nastopile tudi Združe* ne države ameriške skupaj s Francijo, Anglijo in Japonsko, in so povabile obe nasprotnici, naj predložita spor Zvezi narodov v razsojo.
Klasje zori.
Po gotskih njivah rumeni pšenica; vi dolinci in kraševci ste jo, kolikor je je Bog dal, že spravili in omlačeno vsuli v skrinje. Pa tudi mi gorjani brusimo srpe za ženjice, zakaj prišel je tudi za nas lepi čas žetve.
To so veseli dnevi, ko ženjice kora* ca jo na njivo in se jim težko klasje lepo reže pod srpi in je gospodinja vesela, ker bo imela domačo moko za peko, ker čez to je ni, in ko gospodar goni z vedrim licem volove na njivo pa računa, koliko mernikov bo' zrna, in prešteva, kaj denarja bo treba driu žini na jesen za obleko in obutalo, hiši za davke in zimsko posetev. Vse je
veselo, da, celo zviti mlinar v grapi se bo namuznil, ko bo potežkal prgišče zrnja, pa presodil, da je kleno in slad--kd in težko ko zlato.
Težko je naše delo, ljubi kmetje, pošteno se je treba truditi in znojiti, če hočeš da zemlja kaj prida rodi. Pa da le letina srednje obnese, smo zado* voljni in se potolažimo za sedem sw hih let, ko si pridno sejal, a borno žel. In če ne leži na hiši in zemlji dolg ko železno breme, se tudi v teh pasjih dneh kmetovo srce zadovoljno na* smeje.
Zdaj končam to pisanje in voščim vsem kmetovalcem lepo žetev, obilno košnjo in bogato trgatev. Bog daj srečo!
Okno v svet.
Stari spori.
Med Poljsko in Litvo najbrž nikdar ne bo vladalo prisrčno prijateljstvo. Diplomatane zveze še niso obnovlje* ne. Zato se ne morejo kregati narav* nost med seboj, temveč prenesejo vsako sporno točko pred Zvezo naro* dov. Takih spornih točk je pa mnogo. V četrtek 18. julija je litavska vlada poslala Zvezi narodov spomenico radi litavskih političnih beguncev, ki se na Poljskem vojaško organizirajo in vež* bajo z namenom, da bi strmoglavili sedanji režim v Litvi. Poljska vlada da to dopušča in celo podpira. Zveza narodov naj Poljake opozori na škod* ljivost takega postopanja nasproti sosedni državi.
Francoski vojni dolgovi.
Francoska poslanska zbornica je po* trdila (ratificirala) pogodbi z Združe* nimi državami in Anglijo glede plače* vanja vojnih dolgov. S tem se je Fran* cija izognila plačilu desetih milijard frankov, ki bi jih prihodnji teden mo* rala odrajtati Združenim državam. Za sprejem pogodb je glasovalo 300 po* slancev, proti pa 292. Večina je torej prav majhna. Pogodbi mora odobriti še senat. Ministrski predsednik Poin* čaru je radi dolgih govorov in burnih debat obolel. Zadnjih sej zbornice se sploh ni vdeležil. Neposredne nevar* nosti za njegovo življenje pa kljub vi* šoki starosti ni.
Sovjeti in Anglija.
Angleška delavska vlada je takoj po svojem nastopu povabila Rusijo na razgovor o obnovitvi diplomatičnih zvez, ki jih je pred par leti pretrgala prejšnja konservativna vlada. Rusi so precej časa odlašali z odgovorom. V torek 23. julija pa je sovjetski zunanji komisar brzojavil Mac Donaldu, da je naročil ruskemu poslaniku v Parizu Dovgalevskemu, naj se gre v London razgovarjat o pogojih za vzpostavijo* nje rednih stikov.
Jugoslovanski minister odstopil.
V ponedeljek 22. julija je jugoslo* vanski minister za trgovino Mažuranič odstopil. Izjavil je, da se ne strinja z vlado glede izpeljave zemljiške refor* me. Vlada bi morala sprejeti in uza* koniti načrt za agrarno reformo, ki so ga sestavili nekateri ministri. Ker via* da tega ni storila, je šel. Kralj je ostav*
ko sprejel. Vodstvo trgovinskega mi* nistrstva je začasno prevzel finančni minister dr. Švrljuga.
Nova španska ustava.
Španski diktator Primo de Rivera je predložil začasni zbornici, ki jo je pred dvema letoma sam imenoval, načrt nove ustave. Načrt je razdeljen v 11 poglavij, v katerih se razpravlja o narodu in državi, o državljanstvu, o pravicah in dolžnostih Špancev, o vlad* ni obliki, o upravi, vodstvu, pravnem jamstvu itd. Mnogo načel je vzetih iz dgnašnje italijanske ustave. Zanimive so določbe o parlamentu. Na vsakih
100.000	prebivalcev pride en poslanec, ki ga ljudstvo neposredno izvoli. Teh poslancev je 206. Poleg teh jih 30 ime* nuje kralj iz vrst visokih cerkvenih dostojanstvenikov, bivših ministrov, visokih častnikov itd. Ti so do* smrtni poslanci. 166 poslancev pa iz* volijo razne trgovske, obrtne in kmetijske zbornice, strokovne zveze, vseučilišča in akademije. Španska javnost je, v kolikor se sme svobodno izražati, z načrtom nezadovoljna, ker ne dolo* čuje odgovornosti vlade nasproti zbor* niči. Pravijo tudi, da bi ustavni načrt morala izdelati zbornica, ki bi jo ljud* stvo svobodno izvolilo.
Književni pomenki.
Kako nastanejo psevdonimi?
Sovjetski ruski pisatelj Nikolaj Ognjev, ki je prodrl v svetovno literaturo posebno radi romanov iz življenja današnje ruske mladine (Dnevnik učenca K ost j e Rjabceva, Kostja na vseučilišču), pripoveduje, kako je prišel do te* ga imena, ki je le psevdonim (izmišljeno ime):
»V teku svojega življenja sem moral nositi mnogo imen; zdi se mi, da bi po teh imenih lahko razdelili moje življenje. V mladosti so me imenovali Antikrist, kratko- Ant. Otroci s ceste so mi rekli »Četverooki«, ker sem imel naočnike. L. 1907. sem ušel iz zapora. Moj pri* j atei j mi je dal svoj potni list. Tako sem po* stal »Aleksander Kuprianov«. Pozneje sem mo* ral potni list zamenjati. V Petrosavodsku so me pri podzemeljskem nezakonitem delu imeno* vali »Konstantin Teplov«. Ko so delavci izve* deli za ime Nikolaj, s katerim so me znanci na* vadno klicali, so dodali pridevek »drugi« (ime* li so namreč že enega agitatorja s tem ime* nom). Bil sem torej »Nikolaj drugi«. Na fin* ski meji me je policija zaprla kot »Petra La*
nipeviča«. Prej sem pa stanoval v Wammclja« rovi pri kiparju Inocencu Šukovu, ki me je klical »Ignacij«, kajti na potnem listu je stalo: Ignacij Jakubaitis. Na otroškem igrišču v Mo« skvi so me otroci poznali kot »Igoriča«. Pri časopisju sem sodeloval pod raznimi imeni. Kot N. Ognjev sem se prvič podpisal 1. 1912. Poleg tega sem imel tudi imena: Konquistador, M. Dorogomilov itd. L. 1917. so me stavci frontnega časopisa imenovali »Grigorij Ivanič« po naslovu podlistka, ki jim je ugajal. Vojaki 55. divizije so me pa krstili: »Eden, ki ni bolj; -cvik, temveč nekaj podobnega«. Med veli« častnimi otroškimi slavnostmi od 1. 1918. do 1921. so mi otroci dali ime »Stric Miša«. Leta 1°22. sem zopet vstal kot pesnik »N. Ognjev«. V resnici pa se imenujem: Mihajl Grigorjevič Rosanov. Star sem 36 let.«
Življenje Nikolaja Ognjeva, pod tem ime« nom je znan, je v resnici jako malo znano. To kar ie sam napisal, je njegov najboljši živ« ljenjepis.
Dr. Ivan Tavčar:
Cvetje v jeseni.
Ko je tako izpel litanije o moji sla« vi, mi je bil položaj precej jasen; v vsakem oziru sta bila dogovorjena in tudi kupnino, pod katero bi se ne ime« lo iti, sta bila že ugotovila. Da se bo zahtevala veliko višja kupnina in da se bo pri tem razvnel najsrditejši boj, ie bilo pričakovati. Oba moža sta se bila brez dvojbe dogovorila, da bosta to, kolikor črezprimerne kupnine iz« tisneta iz mene, pošteno med seboj delila.
»Torej koliko?« ponovim svoje vprašanje.
»Da ne bo krivice ne na levo, ne na desno,« se je odrezal Danijel, »boš dal ravno okroglih ' deset tisoč. Pro« cente in špeže imaš tudi ti. Kar v ro« ko sezita, Mlačan!«
Ugovarjal sem: »Naprave se mi
Dr. Fr. Bradač: Slovar tujk.
Izdala Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani. 1929. Str. (IV) + 174. — (V platno vezan iz« vod stanc 50 Din.)
Taka knjiga jc bila Slovencem resnično po« trebna, prvič ker slovenščina za marsikak pojm res še nima primernega lastnega izraza, šc bolj pa, ker jc današnji slovenski slog tako natrpan (po nepotrebnem) s tujkami, da člo« vek ne razume več najnavadnejšega članka v dnevnem časopisju. Bradač jc zbral nekaj nad 6000 tujih besed in razložil njih pomen. S tem je slovenskemu čitajočemu občinstvu storil veliko uslugo. Pravopisnih težav in nedosled« nosti sc sam zaveda. Težave so res velike, ker še nihče ni postavil trdnih in izčrpnih pravil glede pisave tujih besed v slovenščini. Tudi drugih pomanjkljivosti jc nekaj, n. pr. mika« do (str. 105) je naslov japonskega in ne kitaj« skega cesarja. — Knjiga bo vsakemu razum« niku prav prišla. Založnica ji jc dala tudi pri« ročno obliko in trdno vezavo. Knjigo priporo« čarno.
zde bolj slabe in deset tisoč je dosti preveč.«
Danijel je ko besen skočil pokoncu. »Pri Mlačanu so slabe naprave? Ta pa ni slaba! Gorenja hiša je malana, pa ne smo hiša, tudi kamra je malana! Ti ljubi odrešenik, naprave naj so sla« be!« Pričel, se je smejati.
»Deset tisoč je preveč!«
»In živina?« je rjovel Danijel, »te pa ne vidiš! Drobnice tudi ne! Da ne pozabim, dve jareti nista v prodaji. To se zakolje in posuši! Na ti jareti misli, da ne boš pozneje vpil, da sva te opeharila! No, pa, saj tako nič ne bo. Mlačan, vzemi klobuk, pa pojdi« va! Dokler živim, ne boš svojega proč metal!« In res je pograbil Mlačana za roko ter ga vlekel z največjo silo pro« ti vratom.
»Izpregovorita zadnjo besedo!«
Mlačae je že hotel odgovoriti, ker se je bal, da bi se ne razdrla dobra kupčija. Danijel pa ga je prehitel:
Pretekli teden smo imeli v svoji sredi cirkus »Zavatta«. Obisk je bil precej« šen. Med odmori je svirala postojnska godba.
Narin. — Mi se pa še nismo pred« stavili v Novem listu. Sedaj imamo namreč ravno polne roke dela. Pa tudi spametovali smo sc nekoliko, ker na shod ne bo običajnega plesa.
S Krasa.
Rodik. — (Prva mrtvaška p e« s e m.) — Šele pred dobrim mesecem smo zaslišali nove zvonove, ko so za« peli prvič Bogu v čast. Pretekli teden pa so zapeli prvič mrtvaško pesem 49«letni Ermanovi Mariji p. d. Žjeb« čevi. Pokojna zapušča sedmero otrok. Skoro šest let je bila prikovana na bolniško posteljo. Med časom bo« lezni pa nismo slišali iz njenih ust besedice nevolje ali nepotrpežljivosti. Le eno srčno željo je vedno imela: da ne bi poprej umrla, nego bi dospe« li noyi zvonovi, ki naj bi ji zvonili na njenem zadnjem potu. Ta srčna že« lja se ji je tudi izpolnila. — V nedeljo 28. t. m. bo opasilo. Baje se bo po« trudila k nam herpeljska »banda«. Ni prav nič potrebno.
Sežana. — (Portarturski ki a« n e c. Auf b i k s.) — Na kresno ne« deljo sem zvedel na »Žabjem trgu«, da mislijo portarturski posestniki raz« širiti pot oziroma klanec, ki vodi od občinskega vodnjaka na »Vidmarisču« do hiše »Tiča Pajcovega«. Po tem.klan« cu se vrši namreč ves portarturski pro« met. Ta misel sicer ni nova, ampak že jako stara. Ž njo so se ukvarjali že prejšnji sežanski diplomati, pa ji niso mogli priti okom, ker sc ni dala ugnati v kozji rog Urša Kebrova, gospodinja Kebrovine. Zdaj je stopila ta stvar zo« pet v ospredje, pa ne bo kmalu reše« na, kajti današnji Kebri trdč, da oni ne ovirajo prometa, ker v slučaju potre« be lahko letajo po zraku!
Zvedel sem tudi, da je bil pri nekem »birtu« v Sežani pred kratkim »auf biks«, od katerega je nekdo, ki se vti« ka v vsako stvar, odnesel krvavo bu« tico!
»Za pet Kristusovih ran, molči, Mlačan! Saj se vendar ne daš zaklati, kakor se zakolje mrkač v mesnici! Zadnja beseda! Najina prva beseda je tudi zadnja, ker nisva otroka! De« vet tavžent že Kalar ponuja. Ali ni res, Mlačan?«
In najsi je Danijel legal, je Mlačan vendar diplomatično odgovoril:	»Bo
že res!«
Vzdihoval sem: »Veliko je devet tisoč!«
Danijel je divjal gor in dol: »Saj ne prodajava kake beračije! Samo na .Lotračnik’ poglej: če spomladi vodo na njega napelješ, pa imaš sena, da se od njega gnoj dela! Ta travnik sam je tri tisoč vreden. Če ni res, pa naj i e kuham v vicah do sodnega dne!«
»Torej zadnjo besedo, Danijel!«
Klical je vse svetnike na pomoč in za pričo, da Mlačan drugače v Arne« riko ne more in da mu prav nič ne ostane, če potegne samo devet tisoč.
Kaj nam z dežele pišejo?
Iz Reške doline.
Ostrožno brdo. — G. urednik! Ne bodite hudi, če povemo, da smo tudi mi na svetu, čeprav ni iz naše vasi no« benega dopisa. Pa kako naj pišemo, ko nimamo časa; ob delavnikih hitimo delati, nedelja pa mora biti »naša«. Če veste, kaj se to pravi? To se pravi, da ob nedeljah moramo malo ponoreti. Res, žalostno je postalo v naši vasi; v cerkev nas hodi vedno manj; da je v. nedeljo popoldne tudi večernica, smo sploh pozabili in tako iščemo krat« kega časa po gostilnah in plesih. Če teh ni dosti doma, gremo pa v drugo vas, samo da se vrtimo. Veste kaj, če hi Novi list več pisal o naših krajih, pa bi ga bolj z veseljem brali in bi morda še na ples pozabili.
Nova sušica pri Košani. — (H uda u r a.) — V petek t. j. 19. t. m. je bilo pri nas veliko gromenja, a malo dežja. Vendar nam je tudi ta dežek prav na« redil, samo hudo treskanje nas je vse preplašilo. Strela je udarila v hlev po«
sestnika št. 2 in mu omamila vso ži= vino; hujše nesreče, hvala Bogu, ni bilo. Bolj hudo je strela gospodarila malo naprej od nas v Kotih, kjer je ubila mladega gospodarja Milana Gvetniča, ki se je komaj pred dvema mesecema poročil; omamila gospo« darja, ki je peljal kravo na verigi, kra« vo pa ubila. Res, treska in hudega vre« mena, reši nas, o Gospod! « V nedeljo je v naši fari shod sv. Ane. Upamo, da ga bomo obhajali po krščansko brez plesa.
S Pivke.
Postojna. (Nesreča.) — 17. t. m- se je zgodila težka nesreča na po« staji, ki jo širijo. Velika skala navali na nekega delavca iz Vipavskega, ga podere in pade na njegove noge, ki mu jih popolnoma zdrobi nad koleni. Nesrečneža so spravili takoj v mest« no bolnišnico. Potem so ga poslali v drst. Bil je vzor med ondotnimi de« lavci. Pred jedjo in po jedi je pri njih na glas molil, da so mu drugi sledili. — -
Orlek pri Sežani. — (Poti. — P e v* s k i o b i s k). S popravo občinske po* ti, ki vodi iz Orleka v Sežano, nismo nič kaj zadovoljni, ker je slabša kot poprej. Škoda denarja, ki ga je občina potrosila za popravo. Najbolj so pri tem prizadete nekatere vaške pu? pe, ki so včasih kolesarile za kratek čas od »Konj ika« do »Sužca«. Kaj bo pa takrat, ko bodo imeli Sežanci ples ali pa kako drugo parado. Takrat bos mo morali Orlečani najeti aeroplani, ker drugače ne bomo mogli v Sežano!
---V nedeljo 7. t. m. so nas počastili
s svojim obiskom sežanski cerkveni pevci. Ko so si v gostilni privezali »du? šo«, so zapeli par ljubkih pesmic, za kar smo jim jako hvaležni! Želeli bi, da bi se večkrat pokazali v naši vasi. Nje bi lahko posnemali tudi naši fan? tjc ter nam včasih kako zapeli!
Lokvica pri Opatjem selu. — Tu? kajšnji posestnik Anton Marušič ima sedemletno kravo, ki je bila breja, a še po minulih desetih mesecih ni tele? tila. Končno je prišlo pod zelo težki? mi pogoji z živinozdravniško pomoč? jo mrtvo tele na dan, krava je ostala. Posestnik opozarja živinorejce, naj po 10. mesecu brejosti ne pričakujejo nič dobrega.
Kopriva. — (Sramota!) — V ne? deljo so tu praznovali patrona sv. Eli? jo in nekateri fantje so priredili ples, pri katerem je svirala godba od Sv. Ivana pri Trstu. Popoldne ob treh pa se je vršil pogreb nekega domačega veljaka in vsa vas se ga je vdeležila. Pri tem se je prigodilo nekaj nezasli? šanega. Medtem ko se je žalni sprevod pomikal iz hiše v cerkev in iz cerkve na grobišče, je godba, ki je bila v ne? posredni bližini, neprenehoma svirala plesne komade in to v splošno obža? lovanje in ogorčenje. Ali vas ni sram, fantje, ki ste ples priredili, ali vas ni sram, vodja godbe?
Kazlje. — Pred kratkim je nekdo, menda iz maščevanja, zažgal kopo se? na ter izril nekaj grmov fižola. Kaj ta? kega se menda v naši vasi še ni zgo? dilo in upamo, da se je sedaj prvič in zadnjič. — Dne 29. junija je- umrla v Štorjah po dolgi bolezni v tri in osem?
desetem letu starosti Ana Možetova, mati posestnika in trgovca g. Josipa Možeta iz Kazelj št. 73.
Volčji grad. — (Ogenj. — Tato? vi. — Smrt.) — Pred enim tednom je začelo goreti v hlevu g. Ivana Štrek?
1 ja. Zgorelo je vse seno, žito in en pra? šič. Kravo so rešili. Pri gašenju je vneto pomagal tudi č. g. katehet Pa? hor. — V nedeljo so pa tatovi okradli posestnika Antona Metlikovca. — Pred kratkim je umrl posestnik Ivan Štolfa. Ivana Ščuka je umrla v Gorici
v	bolnišnici. Gospodično Ludoviko Štolfa je pa sušica pobrala. — Žito smo po večini poželi. Zdaj sejemo aj? do in pičnik. Grozdje je prav lepo, le Bog nas obvari toče.
Nabrežina. — (Kamnoseški tečaj.) — V nedeljo se je pri nas otvoril kamnoseški tečaj, ki ga je ustanovil Zavod za pospeševanje in? dustrije. Pri tej priliki sta mlade de? lavce nagovorila občinski načelnik in zastopnik omenjenega Zavoda. Tečaj vodi znani goriški mojster A. Bitež? nik, ki bo v približno 100 vajah raz? ložil gojencem pouk v kamnoseštvu.
Komen. — V bližnjem Jablancu je umrla v četrtek 11. t. m. komaj 24 let stara Ivanka Jablanšček. Pred 14 dne?
vi	je prišla močno prehlajena iz Za? greba, kjer je bila zaposlena kot šivi? Ija. Pogreb, ki se je vršil v soboto, je pokazal, kako so rajnko vsi spošto? vali. Večna luč naj ji sveti! — Iz Južne Amerike so začeli že nekateri prihaja? ti domov. Sedaj sta se vrnila dva, eden od tu, drugi z Gorjanskega. Denarja ne pošilja skoro nobeden. — Dežja imamo dovolj in to je za nas Kraševce dobro. Poljski pridelki še precej do? bro rastejo. O letini bomo pa poročali v jeseni.
Iz tržaške okolice.
Sv. Križ pri Trstu. — (I z s e J j e ? vanje. — Romanje na Bar? b a n o. — Občina.) — Od leta 1925. se je izselilo iz naše vasi v Južno Arne? riko okoli 25 oseb. Med njimi je tudi znani arhitekt Viktor Sulčič, ki je v mednarodni tekmi za zgradbo or ja?
škega nebotičnika v Buenos ? Ayresu med 30 slavnimi arhitekti dobil prvo nagrado. — Prihodnjo soboto odide čez ocean k svojcem zopet pet oseb. Srečno pot! Pred dvema mesecema pa je odšel v Jugoslavijo akademični sli? kar g. A. Sirk. Obilo sreče mu želimo!
? Običajno letno romanje na Barbano z ribiškimi čolni se bo vršilo prihod? njo soboto. Odhod iz svetokriške luke bo v soboto zvečer. — Hiša, ki jo gra? di naša občina za stanovanje za učite?
1 je, bo v kratkem dokončana. Želeli bi, da bi naše županstvo poskrbelo tudi za boljšo snago po občinskih po? teh in za njihovo popravo.
iz Gon ,
Log pod Mangartom. — Iz novega doma pozdravljam in se obenem za? hvaljujem vsem predragim Ukljanom in Ovčanom za vso ljubezen, hvalež? no st in spoštovanje, ki ste mi jih kot božjemu namestniku izkazali za časa mojega šestletnega bivanja med Va? mi. Zlasti zadnja dva meseca. Vaše prošnje, ki ste jih k Bogu zame poši? Ijali, in solze, ki so vam tekle radi mo? x jega odhoda, so govorile bolj ko vsa? kršne besede in Vam jih bo dobri Bog na svoj način po božje poplačal. Kot duhovni oče Vas, svojih duhovnih o? trok, nikdar ne bom pozabil. — No? vega dušnega pastirja pa sprejmite z isto ljubeznijo in spoštovanjem, ki ste ju izkazovali meni! Božji namestnik je!
Anton Češornja, kurat v Logu.
* * *
Dne 4. t. m. smo imeli pri nas sv. bir? mo. Pri sv. birmi je bilo okrog 50 otrok. Zvečer na dan birme smo na čast prevzvišenemu razsvetili ves Log. Dal Bog, da bi preljubega vladiko še kdaj sprejeli v svojo sredo. Pretekli teden je zapustil našo faro dosedanji kurat in šel na svoje mesto v L kve. FararJ so mu srčno hvaležni za vse, kar je dobrega storil. V gospodarskem oziru smo Ložani precej na slabem, d asi še precej zaslužimo v rudniku. Temu je krivo slabo gospodarstvo in zapravljanje. Popije se v naši vasi za
Rotil me je, da naj se mi vendar žena in otroci smilijo, če že nimam nič člo? veškega v sebi. Ko se mu je dozdeva? lo, da njegovo rotenje ne napravlja name posebnega vtiska, je zakričal:
»Pa naj bo devet tisoč in petsto! Mlačan, vem, da boš jezen, pa kar ti? ho! To ie zadnja beseda, in sam hu? dič iz pekla bi me ne mogel prego? voriti, da bi odnehal od nje! Devet tavžent in pet sto — pa Bog daj srečo!«
Ko sem vendarle še premišljeval, je pograbil Danijela paroksizem:
»Premišljaš? Oj, ti krvavi peklcn? šček, ti še vedno premišljaš! Če ho? češ sam sebi dobro, udari z obema ro? kama, saj vendar nisi obseden! Po? glej vendar, koliko je oprave pri hiši! Ne da bi se bahal, lehko pri živem Bogu prisežem, da je samih bufami? kov več ko trideset pri hiši. Tako, zdaj pa še naprej premišljuj! Mlačan, molči!«
Butarnikov! Napenjal sem mozga? ne, kaj so pravzaprav ti »butarniki«.
»Več kot trideset butarnikov,« se ie drl še vedno Danijel. Končno sem le izvohal, kaj so butarniki.
Kadar se praprot spravlja, jo zlože v veliko butaro, katero obvežejo s tan? ko vrvico. Na obeh koncih te vrvi so lesene kljuke, ki drže zavezo, kadar je butara obvezana z butarnikom Take butare se potem vale v dolino, kjer se nalože na vozove.
»Če pa je trideset butarnikov,« sem končal razpravo, »pa naj bo! Devet tisoč in petsto!«
»Ta je pametna!« je kričal Danijel. »Sem žen mislil, da ne poznaš pamet? ne besede! Domačija in špeže, vse je tvoje! Devet tisoč in petsto — na Bog daj srečo!«
Privlekel je Mlačana k meni. Sko raj pet minut je tolkel z Mlačanovo roko ob mojo, potem s svojo lastno ob mojo, in sicer zaradi posojila
Zmenili smo se, da se snidemo dan po Vernih dušah v Loki, da bomo delali pismo pri notarju, in dostavilo se je, da morata o kupčiji molčati med tem. če ne imam pravico, da se ske? sam. Odštel sem takoj are petsto gol? dinarjev, od katerih je Danijel odvzel dvesto goldinarjev kot njemu dano posojilo.
Črez nekaj časa, ko sta že bila od? šla, je pomolil Danijel zopet svojo glavo v sobo:
»Za petsto si naju udaril, naj bo! Ali pozabiti ne smeš, da so izvzeta tri jareta, da jih bomo jedli na poti v Ameriko!«
»Dve jareti sta izvzeti, vsaj tako se I je govorilo!«
j »Tri!« je tulil Danijel. »Ne bodi i gluh! Nikoli nisem drugače govoril! j No, pa mi-daj prisego!«
1 Tako me je opeharil za eno j are, ker nisem hotel delati sitnosti, ko smo delali v Loki pismo. (Dalje.)
200.000	lir (piši in beri: dvestotisoč lir)
v	današnjih časih, pa tudi za 100. 000 lir tobaka pihnemb v zrak. Ne bomo naštevali še drugih potrat. Težko prh služeni denar obrnimo desetkrat, pred# no ga damo ven.
Pretekli četrtek smo sprejeli novega gosp. kurata Ant. Češornja. Bog ga ži?
vi	med nami mnogo let!
Kred. — (Birm a.) — Dne 14. t. m. popoldne je prišel v našo duhovnijo prevzvišeni knezonadškof. Duhovi j ani so ga nadvse slovesno sprejeli. V po* nedeljek je podelil prevzvišeni zakra? ment sv. birme v novi, okusno olep? šani cerkvi 90 birmancem. Streglo je 12 duhovnikov. Prihodnjo nedeljo bo» mo slovesno blagoslovili 2 nova kipa
—	presv. Srca Jezusovega in Brezma? dežnega spočetja M. B. — ki sta do? ločena za oba nova stranska oltarja. Delo samo se že priporoča, posebno še, ker ni drago. —- Omeniti je tudi še, da je v celi naši duhovniji prav na predvečer sv. birme zasvetila prvikrat električna luč.
Ročinj. — (Smrtna nesreča.)
—	Ko se je 5 letni Ivan Malnič naha? j al s starši v strmi senožeti, mu je naj; brže na nekem nevarnem mestu spo? drsnilo, da je padel v prepad. Ostal je na mestu mrtev. Ubogi starši, ki so s takim veseljem zrli v nadobudnega otroka!
Kobarid. — (Nadpastir med nami.) 14. t. m. smo imeli v Kobari? du sv. birmo. Prevzvišeni je prišel k nam že prejšnji večer. Pripravili smo mu prisrčen sprejem. Fantje in dekle? ta so napravili mogočen slavolok ter okrasili cerkev. Pri sprejemu je bil ves Kobarid navzoč. Prevzvišenega je po? zdravil najprej g. dekan kot sina in ljubitelja naših gora in planin, in še posebej kot naslednika apostolov in odločnega prvoboritelja za udejstvo? vanje krščanskih načel v vsem našem javnem in privatnefn življenju. Pre? vzvišenega je pozdravil tudi g. pode? štat in majhna deklica je deklamirala pozdrav birmancev. Po sprejemu smo odšli v župno cerkev, kjer je bil blago? slov. Drugi dan je bil Kobarid praz? nično razpoložen. Prišlo je v Kobarid mnogo ljudi tudi iz drugih duhovni j, tako da je bila sicer precej velika ko? bariška cerkev popolnoma polna. Pe? tje pri sv. maši je bilo prvovrstno. Pa tudi prevzvišeni, upamo, da je bil z nami zadovoljen in da je odnesel od nas najboljše vtise.
Čepovan. — (Lep dan!) — Z zlatimi črkami bo zapisan v kroniko župnije in v srca faranov 21. dan t. m. Ta dan je namreč preč. gosp. dekan solkanski slovesno blagoslovil lepi kip M. B. za župno cerkev in manjši kip brezmadežne M. B. za kapelico na Vratih. Po izbranem govoru preč. g. Alojzija Filipiča in po v srce segajočih Marijinih pesmih, se je razvil po vasi sprevod, da malo podobnih. Ganljiv je bil pogled na dolgo vrsto belo oble? čenih deklic s šopki v roki, deklet z venčki na glavi, na skupino ob kipu. Kolikim je stopila solza v oko, ko se je ozrl proti božji Materi, ki je kakor da plava nad množico blagoslavljala s svojim božjim Detetom v naročju! Ta?
ko j nato se je podala procesija z ma? lim kipom Brezmadežne do 5 km od? daljenega znamenja na Vratih, ki so ga postavili dobri domačini. Med Ma? rijino pesmijo je v večernem hladu prispela procesija na Vrata, kjer je pozdravljal slavolok z napisom: Zdra? va Marija! Preč. g. dekan je blagoslo? vil znamenje, pevski zbor je zapel pre? lepi Ave in s sveto radostjo v srcu smo se razšli.
Tolmin in okolica. — (Prvo sv. obhajilo. — Naši mali so prazno? vali v nedeljo najlepši dan svojega življenja. V precejšnjem številu so prvič pristopili k mizi Gospodovi. Lepa, slovesna je bila sv. maša in pe? srni malih deklic iz Marijinega vrtca, ki so tako lepo zvenele iz čistih otroš? kih grl; zdelo se je. da vsakdo preživ? lja srečni dan svojega prvega sv. ob? hajila.
Naši hribi. — Letos so bili naši hribi še prav malo obiskani. Krn je imel dozdaj še največ obiskovalcev. Njega se večkrat spominjajo tudi tu? risti iz drugih krajev, žal, da se na ob? mejne hribe ne more, dovoljenje za za to se pa le težko dobi.
Smrt. ? V Zadlazu?Čadrgu je umrl v soboto 10 letni France Rutar (po do? mače Modrjanov). Smrt je povzro? čilo vnetje možganske mrene.
Zakojca. — Odkar imamo »Novi list«, se še nismo oglasili. Pa nam bo danes dal urednik malo prostora. Le? tina ne kaže prav slabo. Le jabolk ne bo dosti. S košnjo smo že pričeli. De? lavci se pritožujejo, da jih nosestniki slabo plačujejo: le po 5 do 6 lir na dan. Pravijo, da jim dajo onkraj vo? de Bače po 10 in 11 lir na dan. — Pred kratkim sta se vzela v zakon Andrej Mauri in Cecilija Čufrova. Obilo srečo!
Iz idrijskega kotla
in okolice.
Novi grobovi. —• V bolnišnici je umrl 31 letni rudar Ignacij Breiten? berger. Daši je dolga štiri leta trpel na težki notranji bolezni, je to sam sko? ro Srez vednosti tovarišev volino pre? našal. Slednjič se je odločil in šel v bolnišnico — toda bilo je prepozno. Pokojni je bratranec č. g. dekana vi? oavskega. — Dne 18. t. m. je po dolgi bolezni preminul rud. noduradnik v p. in nos. g. Anton Knap. Dočakal je lepo starost 84 let. Bil je splošno znan kot blag in dosleden mož, kremenit značaj. — Dne 20. t m. je umrl rudar Valentin Kosmač. Dolga, kruta bole? zen je revežu izkopala prezgodnji grob že v 45. letu starosti. Vsem večni po? koi.
Potovalni kino. — V četrtek je bil na starem trgu kino, ki je pred? stavi jal »azne kmetijstvu potrebne stvari Udeležba je bila obilna, vendar sta zaposlenost in oddaljenost odvr? pila thte ljudi, katerim je taka pred? stava v prvi vrsti namenjena.
Mo't — Most pri sv. Križu, ki je bil res »krajno slab. so začeli poprav? listi Naredili bodo le najnujnejše stvari, ker v kratkem se ima zgraditi nov most, za katerega je kredit že dolgo odobren.
Nesreča. — Pri nogometni igri si je v Leop. predmestju težko pokva? ril nogo vojak fin. straže. Prenešen je bil v bolnišnico.
Vrsnik. — (Shod in toč a.) — Pretečeni teden je pri nas naredila to? ča nekaj škode, vendar če ne- bo še kaj hujšega, bo žito zelo lepo. — Na cerkveni shod je prišlo zelo mnogo ljudstva iz naše in okoliških župnij.
Sp. Idrija. — (Most in farni praznik.) — Dela pri novem mostu dobro napredujejo in kot čujemo, bo do zime izročen prometu. Saj ga res že težko pogrešamo, ker je zasilni tako na nerodnem mestu. — Že danes opozarjamo na naš farni praz? nik 15. avgusta. Okoličani, pohitite ta dan na to starodavno božjo pot k Ma? riji »na Skalco«.
Vojsko. — Č. g. župnik Janko Kmet je obolel. Priporoča se čč. gg. sobratom v molitev. Nadomestuje ga preč. g. duh. svet. in katehet Osvald.
Gor. Kanomlja. — 10. 7. 1924. je od? šel v Francijo za kruhom Anton Moč? nik. Te dni pa je prišlo iz Mossele spo? ročilo, da je nenadoma umrl. Smrt ga je ugrabila v daljni tujini komaj 26 let starega. N. v m. p — Slišimo, da se sedaj zopet odpravlja 7 fantov v svet. Fantje, dobro premislite, preden greste na pot in uvažujte dejstvo, da tujina reže trd kruh, če je človek zdrav, če na ni, pa reveža niti poznati noče.
Ledine, Gore, Vojsko. — V orne? njenih župnijah bo v nedeljo 28. t m. vsakoletni cerkveni shod.
Iz Brd.
Števerjan	- Praznik sv. Mohorja
in Fortunata smo obhajali letos izred? no slovesno. Ta dan smo slišali prvič nove orgle, ki so delo tvrdke Jurman ? Valiček in obetajo biti dobre, ter smo dobili dva lena nova stranska oltarja. Zložil nam je za ta dan naš dobri Vinko kar dve kantati na čast sv. Mo? horju in Fortun atu; eno za zbor, drugo za tri vijoline s spremijevanjem orgel. Pri procesi ji so nastopili skupno 3 cer? kveni pevski zbori iz Števerjana, Sp. in Zg. Cerovega in res lepo proizva? j ali blagoslovne pesmi. Priporočamo, da cerkveni zbori tudi drugod skupno nastopajo, kav veliko koristi gojitvi petja in podvigu službe božje.
Gor. Cerovo. — (O shodu in letini.) — Prvič se oglašamo v »No? vem listu« in še sedaj nekam kasno. Običajni cerkveni shod se je vršil dne 7. t.^m. z veliko slovesnostjo v na? vzočnosti petih gospodov. Posebna čast gre preč domačemu g. župniku in domačemu, štever lanskemu in cerov? škemu cerkvenemu pevskemu zboru za prelepo petje pod veščim vod? stvom g. R. Makuca. — Običajni ples ie za letos odpadel. Vsa čast našim fantom! — Letina ne kaže prav sla.? bo. Posebno »bendima« kaže dobro, kjer niso trte pomrznile. Samo ko bi nam Bog dal malo potrebnega in po? hlevnega dežia. Prav ie, da si nekate? ri posestniki skušajo pomagati z umetnimi gnojili. Ko bo prav dobra letina, se bodo nemara tudi kratka krila za eno ped zdaljšala.
Krasno. — V nedeljo smo obhajali pri nas vsakoletni cerkveni shod. Ne* kateri so se zbali solnca, drugi pa, ker ni bilo gostilne. Smo bili znotraj suhi, pa zunaj bolj mokri, ker tako pripeka.
Iz goriške okolice.
Štandrež. — (Pojte v slogi!) V nedeljo 21. julija smo praznovali naš običajni cerkveni shod. Imeli smo prvo sv. mašo ob šestih in drugo ob devetih. Pri prvi sv. maši je pel novi mešani cerkveni zbor, sestavljen iz samih novih moči. Že pri prvem na* stopu se je izkazal hvalevredno, da mu moramo iskreno čestitati. Le žal, da ga bomo slišali le enkrat v mesecu. Upajmo, da je to prvi korak k spravi v.sporu, ki je nastal pred približno poldrugim letom. Le tako naprej, dra* gi fantje in dekleta! Dobro bi bilo, da bi se oba zbora združila v en mogo» čen zbor, kar bi bilo naši župniji le v čast.
Iz Vipavske doline.
Goče. — Srečen in vesel dan smo doživeli na Gočah v sredo 17. julija. Naš priljubljeni dušni pastir č. g. žup* nik Alojzij Kralj je v okrašeni cer* kvici na hribčku »Marije Device snež* niče« daroval svojo srebrno sv. mašo, v veliko veselje vseh faranov. — Med sv. daritvijo so se dvigale k Vsemo* gočnemu vroče prošnje njegovih ov* čic, naj ga ohrani do pozne sta* rosti med njimi. — Jubilantu kličemo iz dna srca: Bog ga živi!
Podkraj. — (Naša zavetnica. — Prav prisrčno smo praznovali v pe* tek 12. t. m god naše zavetnice sv. Marjete. Imeli smoTri sv. maše. Č. g. dekan vipavski je ob desetih tako go* voril o krivih prerokih, da smo še na kosilo pozabili. '
Lokavec pri Ajdovščini. — (H u d o maščevanje.) — Matijče ima ve* liko let pridnega osla. LTbogi sivec — ne zaradi živeža, katerega mu ne štedi Matijče — temveč zaradi batin, ka* tere mu deli njegov gospodar v pre* obilni meri. Končno se je živalica na* veličaia in se uprla svojemu gospodu. Pred dnevi je šel Matijče z Miško* tom po drva v gmajno. — Bog zna ka* ko najbrž pri upregi — je Matijče rabil vnovič svojo metodo in s palico mahal po trdi koži, a to je bilo ubo* gernu dolgoušcu vendar preveč. Osel je zgrabil starega Matijčeta za prsi in ga vrgel na tla, ga brcal in grizel, da je bilo joj. Po obrazu in rokah vsega kr* vavega in hudo ranjenega, v mlaki krvi in v nezavesti so našli mimoidoči lju* dje Matijčeta in ga rešili razjarjenega osla. — Ta je pa prav mirno rigal in s tem hotel povedati, da je le nekoliko povrnil dobrote, katere mu je delil njegov gospodar. — Ne mučite živali!
Šempas.,— Pri nas popravljamo cer* kcv. V ponedeljek zjutraj se je pri delu zgodila težka nezgoda. Ko so premikali in nižali oder, se je ponesre* čil zidar Vinko Brankovič iz Šempasa. Dočim se drugemu zidarju, ki je bil tudi na odru, ni zgodilo nič, se je Bran* kovič občutno poškodoval. »Zeleni
križ« ga je prepeljal v goriško bolniš* nieo, kjer je bil operiran. Upamo in želimo, da bi srečno okreval.
Dornberg. — Naša fara je v nede* ljo slovesno obhajala god. sv. Dani* jela, farnega patrona. Pevski zbor se je dobro postavil. Renški gospod je imel zelo jedrnat nagovor. Potili smo se v cerkvi, da je bilo joj. — Bojimo se, da bo suša pritisnila. No, pa za grozdje je ko nalašč tako vreme; zato kaže tudi vinska letina še precej do* bro. Sladkosnedeži že pridejo lahko pokušat prve zrele grozde.
Gor. Branica. —. (Nesreča.) — Pri nas se pridno popravljajo ceste, kar je bilo res nujno potrebno. Poprej se je večkrat pripetilo, da je kak avto prišel pod cesto. — Pred kratkim je umrl nadobudni deček Alojzij Benko. Padel je nesrečno s črešnje, ko se ji je zlomil vrh. Kljub grozni rani na glavi ni vzdihoval, ampak je junaško prenašal bolečine. Po treh tednih časa pa je podlegel. Bog potolaži žalostne starše!
Batuje. — Smrt kosi.) — Žalost* na vest je pretresla vso faro. Na na* gloma je umrl v ponedeljek ponoči ši* rom znani veleposestnik g. Jos. Pirje* vec. V nedeljo popoldne je tožil o tr* ganju v ušesih, zvečer je že bil komaj pri zavesti. Lepo je še prejel tolažila sv. vere, potem so ga prepeljali v go* riški sanatorij. Bilo je že prepozno. Moral je umreti v najlepši moški do* bi. Pogreb je bil v sredo zjutraj. Bog mu bodi plačnik, preostalim pa daj tolažbe!
Iz Istre.
Kubed. — Potrkati se moramo na prsi in priznati, da smo praznik sv. Mohorja prav nemarno praznovali.
Kaj se sliši po
Zakladi perzijskega šaha.
Perzijski šah je poklical na svoj dvor najboljše francoske poznavalce dragih kamnov, da bi ocenili njegovo zakladnico. Francoski draguljarji so cenili vrednost dragih kamnov na 170 milijonov dolarjev (tri in četrt mili* jarde lir). Poleg tega je pa v zakladnici še izredno lep dijamant, ki ga niso ce* nili, ker ga baje sploh ni mogoče pia* čati.
Značilno.
Znani nemški pesnik Heine je mno* go potoval. Ako je prišel v kako me* sto, kjer do takrat še ni bil, si je dal osnažiti čevlje. Način snažen j à je bi! odločilen za sodbo o tistem mestu.
Vztrajen vlomilec.
V poštni urad v Neunkirchen na Zg. Avstrijskem je bilo od konca ju* nija štirikrat vlomljeno. Poštar je bil seveda vznemirjen in je z revolverjem v roki noč za nočjo stražil svojo bla* gajno. In glej! Drzni in vztrajni vlo* mileč je prišel še petič. Poštar je vstre* lil in zločinec je plačal svoje tatvine z življenjem. Vsega je odnesel okrog 290 šilingov (okrog 900 lir).
Tudi na Petrovo ni bilo boljše. Smo pa v ponedeljek za to praznik naredili. — Letina kaže dobro. Samo, če jo bo* mo zaslužili.
Škofije. — (Vse se vrti.) — Pri nas in v naši okolici plešemo, da se kar kadi. V Štramarju je bil ples kar dve nedelji zaporedoma. V Plavijah smo tudi plesali, enkrat v dvorani, pa še na prostem. Glavna »šagra« bo pa šele v avgustu. Na srednjih Škofijah bodo prihodnjo nedeljo že tretjič pie* sali. V Sp. Škofijah bi tudi, pa ni bilo dovoljenja. Ko bomo tod odplesali, pojuemo še k Elezjim, k sv. Barbari in v Hribe. Nič ne de, če rolnce sije in pajek v žepu prede.
Dolina. — (Polomljena » š a = g r a «). Par dni pred sv. Urhom so plakati po vsej tržaški okolici nazna* njali, da bomo imeli veliko »šagro«. IJa je bilo vse .‘■kupaj le velika zguba. Od 35 dolinskih fantov jih je prišlo plesat le 5. Dekleta so tudi rekla, da ne bo šla na barjarje, ker imajo godce stari fantje. Pa niso držale be= sede. — Z letino pa nismo tako zado* voljni kot drugod. Suša nam grozi.
Boršt. — Dne 2. julija je preminul, Alojzij Mučič, vpokojeni orožniški stražmojster, rojen v Št. Petru pri Go* rici, 62 let star. Služboval je večinoma po Istri. Rajni je bil odločen kristjan tudi takrat, ko se takorekoč ni smela javno kazati vera. Previden s sv. za* kramenti je prenašal popolnoma vda* no hudo in neizprosno bolezen, ki ga je gnala v smrt. Imel je dostojen po* greb Spremljalo ga je na zadnji poti 7 duhovnikov, veliko ljudi, tudi iz so* sednih krajev; med temi tudi dolinski občinski načelnik. Blagemu pokojniku želimo večni pokoj, žalujoči vdovi pa izrekamo iskreno sožalje!
svetu.
Slepa zdravnica.
Na Dunaju živi poljska zdravnica Melanija Pipinska, ki je slepa. Nesreč* na zdravnica, ki je zgubila svoj vid za časa študiranja, se pa ni vdala obu* pu, temveč vrši svojo zdravniško službo. Po vetila se je zdravljenju živčno bolnih. Zdravi jih v prvi vrsti z vzgojo njihove volje.
Kaj bi tisto?
Švicarji so znani kot dobri strelci. Pa tudi ni čudno, saj imajo puško ved* no pri rokah. Vojaška uprava izroči vsakemu 'moškemu, ko doseže neko starost, puško, ki jo isti vrne šele na stara leta, ko se mu roka trese. Vsako leto imajo strelne vaje, ki se jih vde* ležujejo tudi vladarji in zastopniki tu* jih vlad, seveda kot gledavci. L. 1912. se je velikih strelnih vaj vdeležil tudi nemški cesar Viljem. Ta je opazil strelca, ki je mirno pošiljal kroglo za kroglo v tarčo in nikdar zgrešil. Cesar ga je vprašal, koliko vojakov ima Švi* ca. »Stotisoč, veličanstvo,« odgovori strelec. »In če bi vas napadlo dve sto tisoč sovražnikov«, poizveduje cesar dalje. »Bi pa dvakrat ustrelili,« odvr* ne strelec mirno.
267.000	kilometrov
z enim in istim železniškim strojem je prevozil ameriški strojnik Smith, znan pod imenom »striček Bud«, na črti HelenasClarendon v Severni Ameriki. Proga je dolga 80 km. »Striček Bud« je začel služiti na svojem stroju z 21 leti kot kurjač, potem je postal stroj » nik. Po 47 letih službe je sedaj stopil v pokoj. Napravil je 17.250 dnin ved; no na istem stroju in prevozil zgoraj navedeno dolžino kilometrov. Dose; gel je rekord, katerega nihče ne more nadkriliti. Sivolasega strička to naj; bolj veseli.
To je pravi rogač!
Ravnatelj velikega cirkusa v Los Angelus v Ameriki je kupil moža, ki ima na glavi pravi rog. Koža je temu Tibetancu tako zrastla in se otrdila, da mu iz čela moli rog. Tibetanec je bil suženj nekega kitajskega gospoda. Ker je po ameriških postavah prepo; vedano trgovati z ljudmi, je cirkuški ravnatelj plačal Kitajcu za rogatega moža odškodnino v znesku dvajset ti; soč dolarjev.
Mednarodna letalska razstava
je bila te dni otvorjena v Londonu. Izstavljena so civilna in vojaška le; tala vseh vrst in vseh narodov. Naj; večjo pozornost je vzbudilo najnovej; še angleško vojaško letalo, ki se lahko v par minutah dvigne do višine 2000 m in je namenjeno obrambi Londona in drugih velikih angleških mest pred zračnimi napadi. Tudi italijansko le; talo. s katerim sta Ferrarin in Del Prete napravila znani polet iz Italije v Brazilijo, je vzbudil pozornost. Isto; tako veliko nemško letalo z 12 motorji »D orni er Wall«, o katerem smo zad; n j id pisali.
Čudaki in norci.
Diogenov korec.
Častitljiv praded vseh čudakov sve; ta je stari grški modrijan Diogenes. V sodu (pa ne polnem vina) je spal, iz lesenega korca je pil, vodo kajpak. Nekega dne je opazil dečke ob poto; ku, ki so iz prgišča pili. Tedaj je opa; zil, da mu je leseni korec odveč in ga je zalučal v stran. Stari modrijan je šel za naukom, čim manj potrebuješ, tem srečnejši si!
Stari skopuh.
Angleški milijonar Danijel Daucer je podedoval premoženje, ki mu je no; silo letnih 200.000 lir obresti. »Ubogi« Danijel pa je kljub temu skozi 13 let nosil isti klobuk. Končno so ga le so; rodniki pregovorili, da je šel k stari; narju po drugega. Toda že v sosednji ulici je klobuk prodal z eno liro do; bička. Skopi milijonar je obrisačo smatral za razkošje. Čakal je, da je prišlo solnce in ga posušilo. Če mu je kdo ponudil ščepec tobaka, je tobak lepo shranil in ga pri trgovcu zame; n j al za svečo. Ena mu je trajala po ce; lo leto, ker jo je rabil le ko je šel spat. Nekoč je njegov pes »kralj Robert« popadel neko ovco. Skopega milijo; nar j a je to tako preplašilo, da je uka; zal vaškemu pasjedercu, naj psu vse zobe izdere, da se prepreči kak nov strošek. Neka znanka je starcu dala
par rib za večerjo. Ker pa je on tisti ‘an že nekaj fižola pojedel, je ribe shranil za drugi dan. Bilo je pa po zi; mi; kuril ni, ker se je grel le v po; stelji in tako si je ribi segrel v po; stelji med dvema krožnikoma, da mu ni bilo treba ognja zanetiti.
Filip dobri in prečudni.
Burgundski vojvoda Filip dobri je imel prav čudne načine za zabavo vojih gostov. V svojem gradu Hesdi; limi je imel posebne mehanične mo; žiclje. Eden te je poškropil z mrzlim urkom vode, ko si šel mimo; drugi te je spet zagrabil in te namazal po po; oviti obraza s črnilom. Kar naenkrat o sc tla udrla in gostje so se znašli redi črede goved.
Prav podoben temu Filipu je bil grof /on Ross iz Berlina. Ta je imel bole; zen, da je vse mogoče stvari zvlekel v svoje dvorane. Gnila kitajska jajca, rimski denar, perzijske pipe, indijan; ;ke lobanje in jiodobno navlako je spravil v svoje muzeje. Pod vsak pred; met pa je mesto napisa postavil kak rek iz sv. pisma.
Noč je imel za dan.
L. 1850. je živel v Berlinu čudak svo je sorte. Ob sedmih zvečer je vstajal, potem je zajtrkoval in šel h konceptu. Potem je šel za par ur v živalski vrt in okrog polnoči je začel obupno iskati »kosilo«. Od restavracije do restavra; cije je tekal. Ob treh ali štirih je pri; ha j al ves utrujen domov in je začel igrati na klavir, dokler se niso začeli sosedje jeziti. Zjutraj ob šedmih se je ves utrujen spravil v postelj. Mož se je počutil nesrečnega zastran tega na; čina življenja, vendar si ni mogel kaj, da bi svojega življenja ne nadaljeval.
Še celo vrsto čudakov pozna zgodo; vina, toda čemu bi jih naštevali, ko pa imamo vsak svoje čudaške napake. Kar izpreglejmo si jih, pa bo lepo na svetu!
Starokitajska legenda.
Živel je nekoč berač.. Od praga do praga je prosjačil. Stražnik mu je gre; nil življenje ter zahteval vsak dan več odstotkov.
Tedaj je šel berač v svetišče in je molil: »Ce bi bil jaz stražnik, bi Ti olepšal svetišče, o Bog « Bog je dejal: »Bodi!« In berač je postal stražnik, predstojnik svojih sotrpinov od vče; raj. Pobiral je od njih visoke davke, da bi olepšal svetišče. Berači so ga šli zatožit mandarinu.
Berač je šel zopet prosit: »Mandarin je mogočnejši od mene « Bog je dejal: »Postani mandarin.« Pride cesarjev odposlanec nadzorovat novega man; darina. Ta je bil reven in ni mogel odposlanca podkupiti. Odposlanec po; ve cesarju, da je prejšnji mandarin obogatel na svojem mestu, novi pa kar odira prebivalce. Cesar je ukazal od; pustiti oderuškega mandarina.
Vnovič sc vrže v pagodi na kolena: »Cesarjev odposlance je mogočnejši ko jaz. Naj postanem jaz poslanec, pa ti sezidam novo svetišče.« In je po; stal. Svojo pokrajino pa je tako odi; ral, da se je ljudstvo uprlo in je cesar ukazal oblastnika obglaviti.
Četrtič stopi v pagodo: »Bog, daj da sem hitro cesar, sicer ne morem zgra; diti obljubljenega svetišča.« »Bodi!« Zdaj je vladar ljudstva. Berač je za; dovoljen, v rumeni nosilnici in v dol; gem sprevodu se je dal prenašati od palače do palače, od žene do žene. Toda nebo ni milostno. Eno leto, dve, že tri zaporedoma ni nič dežja. Ljud; stvo vpije: »Smrt cesarju!«
On se obrne do Boga: »Daj, da bom nekaj na nebu.« »Bodi solnce!« Ah. saj res, solnce je gospodar ozvezdij, je več ko vsi cesarji. Toda prihuljeno se priplazi oblaček in zakrije solnce. O, ti oblaček, torej si močnejši od solil; ca. In Bog zopet ukaže: »Dobro, bodi oblak « Pa je deževalo in deževalo, da so se zemlja in ljudje utapljali. Oblaka ni to nič brigalo. Toda glej, trčil je ob vrhunec gora in ne more dalje. O, ti kupec zemlje, ti si torej še močnejši!
Iz oblaka postane greben gora, ki krade oblakom vode. Ljudstvo je h va; lezno. Toda že par tisočletij so krti in podobna laznina rili v osrčju gore in jo spodkopali Novi bog je postal nemiren. češ tu je nekaj, kar še več pre more ko jaz. Dobro.: postal je krt. Pa je prišel reven človek, ki je krte mo ril m jih je prodajal, da se je preživ; Ijal.
Krt, oziroma berač je hotel postati lovilec krtov, to se pravi reven človek, ki se z. lovom na nje preživlja. Tako je berač postal zopet berač.
Listnica uredništva.
Idrijske vdove: Verujemo, da ste potrebne, a drugič frankirajte pismo, da ne bomo plače; vali poštne kazni.
To velja tudi za mnoge druge, ki ne naie; pijo na pismo dovolj znamk. Dosedaj smo plačevali kazni, v bodoče pa ne bomo več spre; jemali nezadostno frankiranih pisem.
Za umnega gospodarja.
Gospodarski koledar za avgust.
Davki. V dneh od 10. do 18. avgusta plačaj četrti obrok davkov. Ne zamudi s plačilom ni« ti dneva, ker boš moral drugače plačati vsaj 4=odstotno doklado. Če se nočeš postavljati v vrsto pred izterjevalnico in točno veš, koliko imaš plačati, pošlji denar po poštni položnici.
V hiši: Solnce je zdravje, pusti mu prost do« hod v stanovanje. Pripravi primerno shrambo za krompir, preskrbi si dobro zimsko pšenico, potrebno Tomaževo žlindro in superfosfat za jesensko setev.
V	kleli imaš večinoma prazne sode. Ali jih držiš v redu? Na vsak način pazi, da se ti po; soda preveč ne razsuši in da jc dobro zažvep« lana,
V	hlevu pazi na krmo in na snažnost. Ne krmi živine z ugreto deteljo, da ne boš imel sitnosti in skrbi radi napenjanja. Tudi rosne krme ne dajaj živali! Hlev skidaj vsak dan, gnoj kvari zrak v hlevu. Okna in vrata naj bodo odprta, a zamrežena, da ne bodo imele muhe dohoda k živalim. Če držiš žival črez
dan v hlevu, ženi jo vsaj pod večer malo na zrak; če le mogoče vsaj malo na pašo. — Voda stori tebi prav dobro, zato se rad umivaš in tudi koplješ. Pa tudi. prašičem privošči malo kopeli. Neodpustljivo je, če imaš prašiče uma* zane. Operi jih večkrat; rajše bodo potem žr« li, boljše se razvijali in bolj jih boš vesel.
Vrt zahteva dela. Če nimaš črez dan časa, pozanimaj se za vrt vsaj zvečer in zjutraj. Glavno opravilo na vrtu bodi zalivanje, ples tev in okopavanje zelenjave. Plevel v vrtu je tvoja sramota. Čas je za setev cvetnega kapu« sa (karfijole) in brokol. Ali si že vscjal zimsko solato (endivijo), špinačo in motovilec? Tudi lahko še seješ zelen radič in pa tudi rdečega, katerega boš pod zimo skopal in vložil v klet. Mlade, komaj pognane rastlinice obsenči z ve« jami, da jih ne bo solnce zamorilo. Vsa prazna mesta v vrtu zasadi z zeljem, bodisi s kapusom ali ohrovtom (vrzotami) in s peso. Če ne bo mogla vsega porabiti družina ,boš lahko dal živalim.
Na vrtu morajo biti tudi cvetlice. Najlepše so vrtnice. Sedaj je čas za cepljenje vrtnic v speče oko (okuliranje).
V	sadovnjaku: Ponekod pritiska suša, sad« nemu drevju rumene listi, ker puste kmeto« vaici okoli sadnega drevja plevel, ki srka iz zemlje zadnjo vlago. To ni prav. Veš, prijetno je obirati sadje in ga drago prodajati, a ne za« bi, da je tudi sadno drevje krava, ki se molze pri gobcu. — Ne pozabi v tem mesecu cepiti v speče oko. Sedaj je čas. Cepiče vzemi le s takih dreves, ki jih poznaš in od katerih veš, da dobro rode. Ne nabavljaj si cepičev od daleč. — Pobiraj pod drevjem vse odpadle in piškave plodove, skuhaj jih in daj jih praši« čem. Ne bodi v tem oziru nemaren! Grdo je spomladi tarnati nad mnogimi gosenicami in drugimi škodljivci, sedaj pa puščati piškav sad pod drevjem. Vsak piškav sad skriva novo zalego škodljivcev.
Na njivi kopljemo krompir, ki je letos v splošnem prav lep. Pusti krompirjeve gomolje skozi par ur na solncu, da se dobro posuše. Nikdar ne spravljaj v shrambo vlažnega krom« pirja, ker bo začel gniti. V shrambi ne stavi krompirja v velike kupe, temveč razprostri ga po kakem podu, da se osuši in da odpade zem« lja. Potem pa ga večkrat preglej in odstrani vse nagnite gomolje.
Odstrani z njive vsa snetljiva koruzna ste« bla. Najboljše storiš^ da jih sežgeš. S tem, da taka stebla pokrmiš živini, nisi zatrl bolezni, temveč jo širiš. Snetljivost se širi namreč z malimi trosi, ki ostanejo živi tudi v kravjem želodcu in v gnoju, s katerim pridejo zopet na njivo, samo v večji meri. Ogenj uniči trose.
Pazi na krmske rastline, kot na peso, repo in zelje. Gnojnica bo vsem tem sadežem še obilo koristila. Gnojnica bo pospešila tudi rast čin« kvantina. Ajdi pospešiš rast s čilskim solitrom.
Na senožeti: Kedaj si spravil domov prvo košnjo? Mnogi spravljajo domov malovredno slamo mesto prvovrstnega sena. Potem pa to« žijo, da je žival kriva, če ji tako seno ne tek« ne. Zapomni si enkrat za vedno, da je treba seno in deteljo zgodaj kositi. S prvimi cveti nastopi čas za košnjo. Otavo pokosi čimprej, da se senožet za jesensko pašo dovolj obraste.
V	vinogradu: Stanje vinograda v avgustu kaže na skrbnega ali lenega gospodarja. Če je vinograd čist, lepo oplet, je veselje pogledati pod trte, posebno letos, ko tako kažejo. Groz« di vise, jagode se polnijo in obljubljajo prvo« vrstno in obilno kapljico. So pa tudi nasprotne slike. Vse polno vinogradov je obraščenih s plevelom, slak se je ovil okoli grozdov. V ta« kem vinogradu bodo ostale jagode drobne in
ob trgatvi bomo morali cukati grozde iz obje« ma slaka in mnogo jagod se bo odtrgalo in popadalo. Trgač bo preklinjal slak, v resnici pa bi moral grajati vinogradnikovo lenobo. Očistite vinograde plevela, plevel pa posušite in magari pokrmite, saj nimate polnih senikov.
Tudi avgusta meseca moramo še škropiti le« tošnje cepljenke proti peronospori. Mladice naj bodo lepo privezane. Ali si že precepil v speče oko take trte, ki slabo rode? Še malo časa imaš za to opravilo. Si li odrezal, kot ti je svetoval »Novi list«, suhe dele tistih trt, ki so v zimi zmrznile?
Trg s kmečkimi pridelki.
Breskve: V Gorico pride dnevno 5 do 8 kvintalov, v Trst še manj doma« čih breskev, večinoma vrste triumf. Cena jim je 2.50 do 4 lire kg. V ce« loti jih je občutno premalo in izvoz« niki ne morejo zadovoljiti niti enega popraševalca iz inozemstva. Kmeto« vaici, sadite breskve, a ne samo naj« zgodnejše, temveč tudi take, ki zore od srede julija pa vse do septembra.
Hruške: Dobrih hrušk pride na trg prav malo, več pa malovrednih. Cene se ravnajo po blagu, in sicer v Trstu od 1 do 3 lir za kg, v Gorici se proda« jo figovke in roženke po 2 do 2.50, ostali drobiž od 1 do 2 lir za kg. Blago je v splošnem črvivo in poškodovano od toče.
Jabolk je malo. V Trstu jim je cena od 1.30 do 1.50, v Gorici od 80 cent. do L 1.50 za kg. Tudi zgodnja jabolka gredo v inozemstvo.
Marelic ni več. Zadnje so šle po 3 lire.
Cimberji so zginili, začeli so rem klodi in druge slive. Cena renklodom je od 1.80 do 2.40 za kg. Blaga je od« ločno premalo na trgu in ni mogoče niti od daleč zadovoljiti vseh povpra« ševanj iz inozemstva. Kmetovalci sa« dite renklode, posebno vrsto Kirke. Nemci so tega blaga lačni.
Smokev pride na goriški trg tudi 20 kvintalov na dan, cena jim je 1.80 do 2.40 za kg.
Krompir ima mrtvo kupčijo. Iz Tr« sta gredo majhne količine v Jugosla« vijo. V splošnem je cena 30 do 35 lir kvintah
Zelenjava: V inozemstvo gredo pa« radižniki. katerih je na trgu vse polno. Cena v Trstu 25 do 30 stot. za kg, v Gorici 25 do 35. V inozemstvo gredo še vedno kumarice in fižol v stročju, katerega je na trgu obilo, samo v Go« rici do 20 kvintalov dnevno. Cena mu je 60 do 70.
Tako se dela.
Pred par dnevi smo imeli priliko uživati gostoljubnost nekega kmeto« valca v goriški okolici, ki nam je pri« nesel na mizo noleg drugih dobrot do« mače hiše tudi krožnik debelih in soč« nih breskev vrste triumf.
Pokrepčali smo se in šli gledat po« sestvo. V precej velikem vinogradu ni bilo pod trtami niti najmanjšega ple« vela, vse trte so bile okopane, poganj« ki lepo povezani; umljivo, da je bil pogled na grozdje naravnost prekra« sen.
Pregledali smo nasad breskev, Ne«
katera drevesa so bila že obrana, na drugih pa je še rdečela obilica žlaht« nega sadu. Sad je bil lepo razredčen, zato tudi enakomerno razvit. Posest« nik je rekel, da je dobil letos do sedaj nekaj nad 4000 lir za breskve, na pri« bližno še toliko pa upa. V splošnem je prodal do sedaj breskve po 4.20 lir za kilogram.
Kako pa so tudi gojene te breskve? Četudi so bila nekatera drevesa že obrana, torej popolnoma brez sadu, so jih ravno dotični dan okopavali, tako da tudi pod breskvami ni bilo opaziti najmajšega plevela. Med vrstami breskev tudi ničesar ne raste. Poleg tega so vse breskve pred kratkim lepo obrezane v zeleno, kot pač zahteva prava nega breskve.
Veselje je igralo na licu, ko smo če« stitali pridnemu posestniku in celotni družini, kajti opazili smo, da pridno dela vsa družina. K slovesu smo si na« brali še nekoliko breskev za naše laš« ne uredniške želodce in se poslovili.
Vprašam Te, ali bi tudi Ti rad dobil 4000 lir za breskve? Vem, da bi jih rad dobil! Če pa hočeš dobiti lepe dohod« ke od breskev, ne misli, da zadostuje le vsaditi drevesce in potem čakati, kedaj sad dozori. Potrebno je delati in to skozi vse leto. Potem si tudi lahko gotov, da bo tvoj trud poplačan.
Agrarna posojila.
Za zidanje kmečkih poslopij — kmečkih stanovanjskih hiš, kleti, hle« vov, — se lahko dobi posojilo po 4% letnih obresti proti vknjižbi. Posojilo mora biti povrnjeno najpozneje v 15 letih. Prošnja se lahko vloži do 30. no« vembra 1929.
Enako obrestno posojilo je mogoče dobiti za zboljšanje kmetije, pred« vsem za zgradbo gnojnišnih jam, za zgradbo silosev za okisanje krme, na« sadc murv itd. Za ta posojila je treba podpisati menico, katero se plača v pe« tih letnih obrokih. Prošnjo za ta po« sojila je treba vložiti do konca tega meča (31. julija).
Kdor želi eno teh posojil, naj se obrne za pojasnila na Popotni kme« tijski urad (Cattedra ambulante d’a« gricoltura) v Trstu, Sežani, Postojni, Reki, Bistrici, Pazinu, Kopru, Gorici, Ajdovščini, Idriji, Tolminu in Trbižu ali pa na hranilnice (Casse di Rispar« mio) kot je v Gorici Mont, v Trstu Cassa di Risparmio Triestina, ter na davčne izterjevalnice, ki jih vodijo te hranilnice.
Sežanski trg.
Na trg v Sežano je bilo prignanih od 12. ja« nuarja do 22. maja t. 1. 8936 glav živine, in si« cer: krav, volov in telet 4613, konj 1323, pra« šičev 3000. Cena goveji živini boljše pasme je šla od 350—400 lir za stot žive teže. Konji boljše pasme do 4500 lir glava. Prašički 5—8« tedenski od 90—130 lir glava. Kupčija, zlasti z volovi in molznimi kravami, je bila prav do« bra. Razun živine se prodaja na trgu tudi že« lezno kmetijsko orodje, steklena posoda, kot« lovina, usnje, čevlji, manifaktura, obleka, lese« na. V spomladanskem času trte in sadno drev« je itd. Trgovcem se nudi prilika za kupčije, ker imajo železniške m avtomobilne zveze na vse strani. Prihodnji tržni dan bo 12. avg. t. h
Štev. 18.
N O V 1 LIST«
8t r t r- 11
Objave.
Porcijunkula v Logu pri Vipavi dne 1. in 2. avgusta 1929.
Kakor že štiri leta, tako se bo tudi letos vrs šila porcijunkulska pobožnost pri Materi božji v Logu pri Vipavi. Red bo ta«Ie:
Četrtek dne 1. avgusta: Ob 3. popoldne pri« četek spovedovanja. Ob 8. zvečer pete litanije Matere božje in blagoslov. Po blagoslovu sc ne bo več spovedovalo.
Petek dne 2. avgusta: Ob 5. zjutraj pričetek spovedovanja. Ob 6. pridiga, po pridigi sv. maša pred sv. Rešnjim Telesom; med sv. mašo obhajanje po cerkvi. Potem še več sv. maš. Ob 10. pridiga in sv. maša s petjem pred sv. Rešnjim Telesom; po sv. maši litanije vseh svetnikov in blagoslov za sklep pobožnosti. Deset spovednikov bo ves čas na razpolago. — Predstojništvo cerkve Matere božje v Logu pri Vipavi.
Dijaški zavod »Alojzijevišče« v Gorici.
Odbor »Alojzijevišča« v Gorici sporoča, da bo v prihodjnem šolskem letu 1929.«30. sprejel v zavod proti plačilu:
1. učence, ki so z dobrim uspehom dovršili 4. razred ljudske šole in ki se želijo pripraviti za sprejemni izpit v 1. razred katerekoli srednje šole z italijanskim učnim jezikom (gimna* zije, realke, učiteljišča in pripravljalne šole za praktične poklice, ki bo letos otvorjena mesto dosedanje komplementarne šole). V ta namen bomo tudi prihodnje šolsko leto otvorili v za« vodu pripravnico za srednje šole, t. j. 5. raz« red ljudske šole, v katerem se bodo gojili predvsem oni predmeti, ki pridejo v poštev pri sprejemnem izpitu za 1. razred srednjih šol.
Prošnji za sprejem v zavod naj prosilci pri« ložijo sledeče listine:	'	,
1.	krstni list (na kolkovanem papirju za 4 L);
2.	zadnje šolsko spričevalo;
3.	spričevalo o cepljenju koz (na nekolko« vanem papirju;
4.	spričevalo dušnega pastirja o nravnem ve« denju prosilca.
2. Sprejeli bomo tudi gotovo število vzornih lanskoletnih gojencev, ki nameravajo obisko« vati tukajšnje javne srednje šole. Tudi ti bivši
gojenci morajo vložiti prošnjo, kateri na pri« ložijo spričevalo dušnega pastirja o obnašanju med počitnicami.
Prošnje s predpisanimi prilogami je treba poslati do 31. avgusta t. 1. na naslov:	Odbor
Alojzijevišča (Aloisianum), Gorizia, Via Pom te Isonzo 3.
Ustmena pojasnila daje vodstvo zavoda vsak dan od 9. do 11. ure dopoldne, izvzemši nede« lje in praznike.
Za vojne sirote.
Vojne sirote, ki obiskujejo srednje ali vi« šoke šole ter so iste z dobrim uspehom izvrši« le, dobe lahko učno podporo. Prošnje je treba vložiti do 31. t. m. Pojasnila daje anagrafski urad v Gorici.
Za otroke
sirote po uradnikih samoupravnih teles je raz« pisanih 32 učnih podpor za ljudske, 20 za sred« nje in 20 za višje šole. Več se izve na mestnem županstvu (tajništvo) v Gorici.
Shod »Skalnice«
bo v nedeljo dne 28. t. m. ob štirih popoldne v cerkvi sv. Ivana v Gorici.
Predsedništvo.
Sv. leto v Vipavskem Logu.
Župni urad v Vipavi naznanja, da je viso« kočastiti knezonadškofijski ordinarijat v Gori« ci določil, da lahko zadobé verniki odpustke letošnjega svetega leta, ako poleg drugih za« povedanih del še šestkrat obiščejo božjepotno cerkev Matere božje v Logu pri Vipavi. Ako se pa obiski vrše v procesijah zadostujejo tudi samo ■ trikratni obiski. Vsem prijateljem Vi« pavskega Loga z veseljem naznanjamo to du= hovno dobroto.
Plavalna tekma.
V nedeljo 28. jul. se bo vršila v reki Vipavi od kasovskega mosta doli plavalna tekma. Zače« tek po drugi maši. Udeležba prostovoljna.
Nihče več ne bo izbiral in kupčije ne razdiral, saj to ve že vsako dete, da najboljše »Pekatete« so zavite le v pakete.
Nove postave.
Nujni delež. (Porzione legittima.)
Kaj je nujni delež?
Pod nujnim deležem (italij.; porzione legittima) razumemo tisti del premoženja, nad katerim ne sme opo« ročnik svobodno razpolagati, marveč ga mora v celoti zapustiti nekate« rim najbližnjim svojcem:	otrokom,
staršem in zakonskemu drugu. Ose« be, ki imajo pravico do nujnega dele« ža, se imenujejo nujni nasledniki. Kdo ima pravico do nujnega deleža?
Pravico do nujnega deleža imajo tile:
1.	oporečnikovi zakonski otroci;
2.	oporečnikovi zakonski starši;
3.	preživeli zakonski drug;
4.	oporečnikovi nezakonski otroci.
Zakoniti otroci in nujni delež.
Pravico do nujnega deleža imajo najprej oporečnikovi zakonski otroci. Če je umrl oče, pritiče nujni delež naj« prej njegovim sinovom in hčeram. Istotako pritiče nujni delež otrokom
oporečnikovih sinov in hčera, če so ti pred njim umrli. Del nujnega deleža, ki bi ga moral dobiti umrli oporočni« kov sin ali pa umrla oporečnikova hči, cobijo njihovi otroci.
Koliko znaša nujni delež zakonskih otrok?
Člen 805. italijanskega civilnega za« kona določuje, da sme oporočnik pri oporoki svobodno razpolagati samo s polovico svojega premoženja, če ima otroke. Druga polovica pritiče njegovim otrokom kot nujni delež. Med oporečnikove otroke in otroke njegovih otrok (vnuke in vnukinje) se razdeli nujni delež po enakih delih. Razume se, da dobijo vsi vnuki in vnukinje skupaj samo tisti del, ki bi ga drugače dobil njihov oče ali njiho« va mati.
Koliko znaša nujni delež staršev?
Če oporočnik nima otrok, pač pa očeta in mater, pritiče nujni delež oče« tu in materi. Očetu in materi pritiče ena tretjina celotnega oporečnikovega
premoženja. Oče in mati si pa razde« lita med seboj nujni delež (eno tre« tjino) po enakih delih, tako da dobi vsak po eno šestino celotnega premo« ženja. Če pa je eden ali drugi izmed njiju umrl, dobi celoten nujni delež (eno tretjino) preživeli oče ali prežive« la mati. Če pa je umrl oporočnik brez otrok, če so umrli njegovi starši, pri« tiče nujni delež staremu očetu in ma« teri.
Zakonski drug in nujni delež.
Po italijanskem zakonu ima tudi za« konski drug (mož in žena) pravico do nujnega deleža. Poudariti pa je treba, da ima preživeli zakonski drug pravi« co samo do užitka na dotičnem delu premoženja, ki mu pritiče kot nujni delež, nikakor pa ne pravice do last« n ine.
Ali ima zakonski drug pravico do nuj« nega deleža v slučaju ločitve?
Mož in žena nimata eden proti dru« gemu pravice do nujnega deleža, če sta se sodnijsko ločila; če se je pa ločitev sporazumno izvedla, imata pravico do nujnega deleža.
Koliko znaša nujni delež zakonskega druga?
Velikost nujnega deleža zakonske« ga druga je odvisna od tega, če in kak« šne druge nujne naslednike ima še oporočnik.
Razlikujemo tri slučaje:
1.	oporočnik je zapustil zakonske otroke. V tem slučaju pritiče prežive« lemu zakonskemu drugu kot nujni de« lež užitek od tistega dela dedščine, ki bi ga dobil kot nujni delež v last, če bi bil sin ali hči oporečnikova. N. pr. oče (mož) je napravil testament; zapustil je sina in ženo; žena ima v tem slučaju pravico do užitka ene četrtine dedšči« ne, ker bi dobila eno četrtino dedščine v last, če bi bila sin ali hči oporočni« kova.
Ženina pravica do užitka pa ne sme zmanjšati otrokove pravice do nujne« ga deleža. V našem slučaju ima sin pravico do cele polovice dedščine. Za« to dobi žena užitek na drugi polovici dedščine in ne na polovici, ki je pri« padla sinu kot nujni delež.
2.	Oporočnik ni zapustil zakonskih otrok, pač pa očeta, mater, starega očeta ali staro mater. V tem slučaju ima preživeli zakonski drug pravico do užitka ene četrtine dedščine.
3.	Preživeli zakonski drug ima pra« vico do užitka ene tretjine dedščine, če ni oporočnik zapustil ne zakonskih otrok, ne očeta, matere, starega očeta in stare matere.
Kako se lahko uredi užitek zakonskega druga?
Užitek se uredi sporazumno med zakonskim drugom in dediči. Uredi se lahko na ta način, da zagotovijo dedi« či preživelemu zakonskemu drugu do« smrtni dohodek, rento; da prepuste dediči zemljišče ali hišo zakonskemu drugu v užitek ali da mu dovolijo uži« vanje obresti glavnice, ki tvori del dedščine. Če ni mogoče tega spora« zumno urediti med dediči in zakon« skim drugom, uredi zadevo sodnija.
(Dalje.)
Poslovni občinski davek in kmetje.
Nekatere občine so obdačile s no« slovnim davkom (Tassa di esercizio e rivendita) tudi kmete, ki lastnoročno obdelujejo svoje zemljišče. Notranje ministrstvo je zato s posebno okrož« nico opozorilo občine, da ne smejo obdačti z zgoraj omenjenim davkom majhnih in srednjih kmetov, ki lastno« ročno obdelujejo svoje posestvo.
Omejitev pri najemnini.
Na vprašanje mnogih, kako je sedaj urejen odtir>’aj med hišnimi najemniki in najemoda« jaki. odgovarjamo to«lc:
Do 30. junija 1930. sc morajo najemninske cene še vedno ravnati po določbah kr. odloka zakona od 16. junija 1927. št. 948. Do 30. ju« tiija 19.30. ne smejo torej najemninske cene pri stanovanjih s petimi sohami, ki so bila za sta« novanje pripravna pred 1. januarjem 1930., pre« segati štirikratne najemninske cene, kakor jo je plačeval isti ali pa drugi najemnik 1. 1914 A ko so nastala stanovan ja za stanovan je špo« sobna šele po 1. januarju 1919., je moral na« jemodajalec najemnino znižati za 15n/o od 1. julija 1927. dalje, čc je obsegalo stanovanjc sr« mo pet' sob. A ko pa je stanovanjc obsegalo do Osem sob, je moral najemodajalec znižati na« jemnind za 10°/n. Če so pa služili najemninski prostori za. trgovino ali pa za d Kuge n ostano» vanjske namene, je moral najemodajalec od 1. julija 1927. dalje znižati najemnino za 10 do 20,č0.
Te določbe ostanejo v veljavi do 30. juni« ia 1930.
IV' 30. juniju 19.30. ne bodo hišnonajemnin« ske pogodbe podvržene nobenim omejitvam več marveč bodo popolnoma proste.
Le radi izgonov ho imel tudi še po 30. juni« iu 1930. okrajni sodnik pravice, ki mu jih daje kr. odlok zakon od 6. maja 1926. št. 943. Toda izgon ne bo mogel Ititi več ko dvakrat odio« žen in ne za več ko za šest mesecev. Izgoni, ki bi sc morali izvršiti od I. julija 1928. do 30. ju* ni ja 1930., se pa vendar lahko odloži jo za eno leto, toda ne črezi 31. dec. 1930.
Nove trgovske knjige.
1. Dnevnik (Libro giornale).
Dnevnik je knjiga, v katero mora vpisovati vsak trgovec, trgovska družba in zadruga vse, kar prejme in izda, to je vse dohodke in stroš« ke trgovine: kupovanje in prodajanje blaga, iz« stavi jan j c, šifriranje in plačevanje menic itd., in sicer dnevno. Razen tega mora zapisovati mesec za mesecem tudi vse svotc, ki jih je porabil za svoje hišne potrebe (blago, vzeto iz trgovine in denar), in sicer brez ozira na to, čc jih je vpisal v kako drugo knjigo, ki po za« komi ni predpisana.
V dnevnik mora vpisovati trgovec vse pre« j črnke in izdatke v tistem redu, v katerem so sc vršili. Praznih vrst ne sme puščati, enako tudi ni dovoljeno brisati vpisane postavke. Sme jih pa črtati, toda le tako, da ostanejo čitljive.
Kolkovanje dnevnika.
Preden začne trgovce dnevnik vporahljati, ga mora dati kolkovati, bodisi z navadnimi kolki, ali pa s posebnim pečatom (bollo a pun« zone). Čc jc kolkovan z navadnimi kolki, mo« rajo biti ti razveljavljeni edino le s pečatom registrskega urada.
Kolkovati je treba vsako četrto stran dnev« nika z 10 stotinkami.
Gospa ima ud. ZOBKIH, rojena HLAV08A
stara 86 let, iz Črezsoče je po kratki bolezni obdana od svojih dragih in okrepčana s tolažili svete vere dne 16. julija v Trstu mirno v Gospodu zaspala in zapustila v globoki žalosti sinove Josipa, Ivana in Franca, hčeri Marijo por. Rttpena in Frančiško por. Gosnar ter zela Franca in Andreja, nečake in sorodnike, ki javljajo žalostno novico vsem prijateljem in znancem. Zahvaljujemo se vsem, ki so jo spremili na zadnji poti.
Blaga pokojnica je bila pokopana dne 17. julija ob 5. uri pop.
Prvo pogrebno podjetje, Trst, Corso Vitt. Em. III št. 47
V ' . N i
©	.«v. jsa. Jt%. «dv Jk. J*. A. Jtk. -A. A. A. A. 9
i
a	Zdravnik	C
4 dr. JOSSP POTRATA l
J	sprejema	^
4 od 10. - 13. in od 15. - 16. ure ^
4	V GORICI	f
4	Via delle Monache štev. 1	$
4	nad lekarno Pontoni	^
Gostilna «Alle Corriere'1
s Trstu sia Boragns N. (t:à MU Fobris)
Domača kuhinja. Izborno vipavsko m istr« ko vino ter k raški teran. 1’osta lališče potn. avtomobilov in shajališče ljudi z dežele. !'limino se priporočalo
STR ANDAR m PFRTf
Radi konca sezije velikanska razprodaja vseh poletnih predmetov po
smešno nizkih cenah
ALL’ ECONOMIA FfllfllBLlflHE
Trsi-Piazza Ponterosso Si. 4
naprej

Svila fantazija Svileno platno Svila foulard Crepoli črtan Mušlin fantazija Perkal zajamčenih barv Zefir za srajce Popelin za srajce Kopalne obleke Kopalne hlačke Gobaste obrisače Kreton za kopališče Madapolan
Platno Madonna težko Platno za rjuhe Domače platno
Velika izbera otroških otroških, ženskih n lanenega platna, starega platna, žepnih rut, čipk, vezenin itd. itd. po najugodnejših cenah.
od 2-90 „ 4-90 „ 5.99 ,, ,i-90 „ V50 ,, 3-50 V70 ,, 4-50 „ 13-50 „ 3-50 >> P90 ,,	,,
„ 2-90 „
1-90
yy 1	n
„ 2-50 „
,, 4-50 „
,, 2-90 „
in moških majic, moških nogavic,
MH8ÌB8WÌMM	* 1		i	i	
V bridki žalosti, ker smo izgubili našo tako iskreno ljubljeno mamo in sestro
Matildo Saunig-Vollat
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami so« čustvovali v urah hritkosti. Posebej sc zahva« 1 jujemo veleč, gospodu kuratu Zamarju za to, lažhc sv. vere; veleč. g. drju Bcvigiii, ki je z vso skrbljivostjo lajšal bolečine blagi pokoj« niei tekom njene bolezni; vsem sorodnikom in prijateljem ter množici, ki je spremljala tajnico na zadnji poti.
Bilje, 16. julija 1929.	\
Sin Egizio s sestrami in brati.

Zobni zdravnik
dr. Robert Hlaoafy
sprejema
od 9. do 13. in od 16. do 19. ure
v TRSTU
via S Lazzaro št. 23 - H.
Ob sredah in sobotah ordinlra
POSTOJNI
!
BS
I
Darovi za birmo
izredno nizke cene, velika izbera samo v
ZLATARNI F. BUDA
TRST - Carso Baribaldi 35
Tvornica tehtnic, uteži in mer
Giuseppe Fiorane & C o
TRST, via Vidali 9, tel. 84-03
z veliko izbero uteži, mer in tehtnic oblastveno odobrenih iz domačih in inozemskih tvornic.
Popravljamo najrazličnejše tehtnice po zelo nizkih cenah. Za dobo popravila damo tehtnice in uteži na razpolago brezplačno
„AI buon mercato11
TRST — Via Arcata 16 TRST
Velika zaloga moških in deških oblek. — Izbera najnovejših flanelastih hlač, delavskih oblek in posameznih hlač in jopičev.
Govorimo slovenski. Cene zelo ugodne.
I Tvrdka Teod. Hribar « Serica |
» a ks
KS-
CORSO G. VERDI M. .37
priporoča svojim starim odjemalcem domače in inozemsko blago vseh vrst, posebno veliko izbero črnega sukna za čast. duhovščino in platno znanih tovarn Regenhart & Raymann za cerkvene prte. Perilo za neveste od nainavadnejših do najfinejših vrst in vse potrebno za njihovo popolno opremo
BLAGO SOLIDNO	CENE ZMERNE
sai^BičsaBčsieičsagasaeeeeiašegačssiasagaBaizsaB
Prvo vidiranje.
Kolkovano knjigo nese trgovec na sodnijo (tribunal, ali kjer tega ni, na preturo), kjer kan c eli.st opremi vsak list (štirih strani) z 'zaporedno številko in svojim podpisom.
Na zadnji strani pa potrdi, koliko listov ob« sega knjiga in pod to napiše datum in svoj podpis.
Pristojbina za prvo vidiranje je sledeča:
a)	za dnevnike, ki imajo do 200 strani 10 lir;
b)	od 200 do 400 strani 12 lir;
c)	od 400 strani naprej 35 lir.
Pri knjigah, kjer se piše na dve strani hkra« tu, kot n. pr. pri amerikanskem dnevniku, se računata 2 strani za eno stran.
Pristojbino plača trgovec v kolkih, ki jih na« lepi na knjigo in katere sodnija razveljavi z mastnim pečatom.
Vsakoletno vidiranje.
Vsako leto enkrat mora trgovec nesli d ne v« nik na sodnijo (tribunal ali preturo), kjer mu ga vidirajo pod sodno vknjižbo. Kjer ni pre« ture, napravi vsakoletno vidiranje lahko tudi notar. Pristojbina za vsakoletno vidiranje je:
a)	za knjige do 200 strani 6 lir;
b)	za knjige od 200 do 400 strani 12 lir;
' c) za knjige nad 400 strani 35 lir.
Pri vsakoletnem vidiranju razveljavi zalep« livne kolke mesto sodnije lahko tudi notar s svojim pečatom.
Večja podjetja, ki imajo podružnice, lahko vodijo mesto enega tudi več dnevnikov. V tem slučaju morajo biti seveda vsi pravilno kol«
kovani.
2. Inventarna knjiga (libro inventario).
Na koncu vsakega leta mora narediti vsak trgovec v pravilno kolkovani inventarni knjigi inventar vsega svojega premičnega in nepre« mičnega premoženja in vseh svojih dolgov in terjatev.
Inventar se zaključi z bilanco in računom zgube in dobička in mora biti vsako leto od trgovca podpisan.
Kolkovanje in vidiranje knjige.
Kolkovanje inventarne knjige je enako ka« kor kolkovanje dnevnika:	na vsako četrto
stran pride kolek 10 stotink, ki ga razveljavi registrski urad, ali pa poseben pečat (bollo a punzone).
Glede prvega vidiranja inventarne knjige na sodniji veljajo ista pravila kakor pri vidira« n ju dnevnika. Pristojbina za prvo vidiranje je tudi ista kot pri dnevniku.
Vsakoletnemu vidiranju inventarna knjiga ni podvržena.
(Dalje pride.)
Trgovske knjige
vseh velikosti prodaja
Hatoliška knjigarna v Borici
Via Carducci štev. Z — Montava hiša
Svojim odjemalcem jih na zahtevo tudi kolkuje in jim preskrbi sodnij-ski vizum.
Inženir Gaberščik Oskar, Tolmin,
izvršuje vsa civilna inženirska dela in projekte; načrte in vse potrebno za priznanje vodnih pravic; merjenje in parceliranje zemljišč; zem« ljiške skice za kupnoprodajne pogodbe; razne cenitve, itd. Uraduje vsak dan.
»Ul gran Risparmio"
TRST - VIA S. LAZZARO 9
S. LEVI
Vedno novi dohodi po ugodnih cenah:
Odrezki po 1 /2 metra	po cent. —.75
Kotenina, bela in rujava	po	L	1.90
Platno »Coredo«	po	L	2.20
Domače platno	po	L	290
Platno »Dovlas«, težko	po	L	3.20
Platno za rjuhe, vioko 150 Cm	po	L	4.50
Platno za rjuhe, težko	po	L	5.50
Platno za rjuhe »Dovlas« extra po 1. 6,— Svila za otroške oblekce bela in
modra	po L 2.80
Svila platnena za ženske obleke po L 3. Tarliž za žimnice, težak,
visok 120 cm	po L 4.50
Zefirji za srajce	* po L 2.80
Popolili za srajce od L 3.50 naprej Volnen muslin, v vseh barvah po L 9. VELIKA 1ZBERA »BORGO« ZA HLAČE IN VOLNENEGA BLAGA ZA OBLEKE.
Velika izbera perila za opreme ne= vest; prti, prtiči, brisače, kuhinjske cunje, posteljna pregrinjala, končena in svilena, robci, nogavice itd.
TMRNIG3 HLBVIR3EU
IHTO« PEČAH
prodaja - zamenjuje - popravlja in uglašuje klavirje in druga godala. .Cene zmerne ! 1
TRST, VIA VINCENZO SCUSSA 8
25S
POROČNIH S O
IZBORNE KAKOVOSTI
m
po nezaslišano nizkih mah.
TUPli, THST, Battisti
PAZITE NA ŠTEVILKO ”ipj Pošiljamo na deželo 1
Edina pniika Ì !
Gospodinje!
Predno kupite kakršno koli blago, ubi« ščite mojo trgovino kjer dobite: Madapolan po L 1.95, platno »Famiglia« 80 cm vis. po L 2.90. domače platno 70 cm vis. po L 1.80, zephir za srajce po L 2.50, svila fantazija po L 2.95, bri« sače go L 1.95, satin 120 cm po L 3.90, »ere« ton« rožast po L 2.90, pristno platno 80 cm vi« soko L 5.90. Velika izbera prtov, pregrinjal, maj, nogavic i. t. d. po najugodnejših cenah.
MARIJA ACCERBONI,
TRST — via Genova 21 — TRST
morajo takoj uničili, da ne nastanejo komplikacije.
ČOKOLADNI BONBON AR RIB A PROTI GLISTAM
odpravi vse glisie.
V zelenih zavilkih po L. 1,— Prodaja se v vseh lekarnah.
CÀRRIBÀ
ČOKOLADNI B0N80N PROTI GLISTAM '
Josip Eersevanl, Gorica
Plasma Cavour štev. 9
Zaloga šivalnih strojev, dvokoles, gramofonov, samokresov, pušk in vseh nadomestnih delov imenovanih predmetov.
Mehanična delavnica
Gorica - Piazza Cavour štev 5
WT Bencin ,,Lampo" 'Pl
Telefon čt. 415, —-Brzojavke: KERSEVANi, GORIZIA. CICLI E MACCHINE
Stran 14.
»
N OV1 LIS T
Štev. 18.
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje št. 114: Pred vojno sem plačeval za kuhinjo in sobo v pritličju 264 kron letno. Koliko sme zahtevati gospodar danes za iste prostore?
Odgovor: Največ štirikrat toliko lir, torej letno 1056 lir ali 88 lir mesečno.
Vprašanje št. 115: Ali morajo rokodelci, to je čevljarji, mizarji, kovači, itd. plačati davek in kakšen?
Odgovor: Vsak rokodelec mora imeti ličen« co. Potem pa mora plačati vse davke, katerim je podvržen, na primer: če presegajo njegovi letni dohodki znesek 2000 lir, mora plačevati dohodninski davek (ricchezza mobile). Če ima hišo, mora plačevati hišni davek, od zemljišča zemljiški. Če daje zemljišče več kot 636 lir dohodka, mora plačevati zemljiški dohodnin« ski davek, itd. Poseben davek, oziroma pri« stojbina, je samo licenca.
Vprašanje št. 116: Ali vstavim pri okulaciji oko na oko ali oko’ na gladki les?
Odgovor: Lažje in tudi boljše je oko na gladki les.
Vprašanje št. 117: Katera pšenica bi bila naj« bolj prikladna poleg Ardito in Gentile rosso?
Odgovor: Smo proti temu, da se vpeljujejo vedno nove vrste, posebno če niso pri nas zna« ne in preizkušene. Zato sejte le tako vrsto, ka« tero poznate kot dobro. Paziti pa morate pri žetvi, da dobite popolnoma zrelo in polno se« mensko zrno, ki ne sme biti omlačeno s stroj« no mlatilnico, temveč po naj starejšem načinu, to je s palico. Klase za seme pa je treba od« brati dokler pšenica še stoji.
Za preizkušanje novih vrst morajo skrbeti oblastvena preizkuševališča ali veleposestva in ne mali kmetje.
Vprašanje št. 118: S čim preprečim polega« nje pšenice v mokrem vremenu, namreč da bi bila pšenica trdna?
Odgovor: Če bo imela pšenica močno steb« lo, ne bo polegla. Domači gnoj, gnojnica in dušičnata umetna gnojila vplivajo na dolgost stebel, torej podpirajo poleganjc. Gnojenje s superfosfatom in kalijevo soljo pa pospešuje trdnost stebel. Torej gnojite v izdatnejši meri s fosfornimi in kalijevimi gnojli. V pepelu je mnogo kalija.
Vprašanje št. 119: Imam dve kravi, ki sta se otelili pred pol letom in do sedaj se še nista pojali. Kaj je temu vzrok in kako naj po« magam?
Odgovor: Različni so vzroki premajhne po« jatnosti in neplodnosti. Predvsem je treba vzrok dognati. Če bolehata kravi na belem to« ku, bo dober uspeh dvomljiv. Način zdravlje« nja je opisan v knjigi »Kako zdravimo živino« na straneh 66, 68 in 71. — Mogoče bo v tem slučaju zadostovala španska muha, ki jo pred« piše živinozdravnik.
Vprašanje št. 120: Kje bi lahko dobil nekaj drevesc vrste »Sevka«?
Odgovor: Vam najbližje jih dobite v raz« sadniku v Tolminu. Obrnite se tam na Popot« ni kmetijski urad (Cattedra ambulante di agricoltura).
Vprašanje št. 121: Ali lahko zapodim najem« nika iz hiše, ker noče plačati najemnine?
Odgovor: Seveda, a le sodnim potom. Opo« zar j amo Vas na članek »Omejitve pri najem« nini«.
Vprašanje št. 122: Kje je stopil Noe po ve« soljnem potopu na suho?
Odgovor:	Po svetopisemskem sporočilu na
gori Ararat v Mali Aziji.
*
Poslano.*)
OBČNI ZBOR ZADRUŽNE ZVEZE V GORICI.
V nedeljo dne 14. t. m. se je vršil izvenredni občni zbor Zadružne Zveze v Gorici. Ta obč« ni zbor je imel nalogo likvidirati komisarja in vrniti Zvezi, kolikor je v danih razmerah mo« goče, upravo t. j. načelstvo, nadzorstvo in obč« ni zbor. —
Komisar komendator Licurgo Petrella je točno ob določeni uri otvoril občni zbor in konštatiral sklepčnost.
Zapisnikarjem je imenoval gospoda Julija Savellija, župana v Šempasu, skrutinatorjem za volilni akt pa gospoda Karola Pahor, predsed« nika posojilnice v Opatjemselu in Gabrijela Bevka, predsednika Ljudske posojilnice v Cerknem ^
Nato je prešel k prvi točki dnevnega reda in podal zborovalcem sledeče poročilo:
»Cenjeni zborovalci!
Imel sem čast razložiti Vam dne 22. marca m. 1. z iskrenostjo in natančnostjo — s katero sem bil dolžan — položaj Zadružne Zveze.
Spominjam se, s kakšnimi besedami sem za« ključil takrat svoje poročilo. Rekel sem: Se« dan ji položaj Zveze se da rešiti kljub temu, da je zelo kritičen. Potrebno je le, da vzbudite v Vaših članih tisti čut vzajemnosti, s katerim ste bili prožeti že od vsega začetka za Vaše ustanove. — Drug moj poziv je bil: Oklenite se Zveze, podpirajte jo in zaupajte v njo, ker je to Zvezi neobhodno potrebno!
Svoje poročilo sem zaključil s sledečimi be« sedami: Ponosem sem, da imam ravno jaz čast sporočiti Vam, da se je tudi to težko in pere« če vprašanje rešilo s širokogrudnostjo vlade v korist Vaših interesov.
Danes po preteku enega leta, se lahko skup« no veselimo. Uresničila sta se oba pogoja re« šitve, ki sem ju takrat označil kot potrebna. — Verovali ste tem mojim besedam in s podvo« j eno silo pomagali pri delu v resnici očeto vske narodne vlade. ■—• Po drugi strani so se: Nje« gova ekscelenca načelnik vlade; poslanec Al« fieri in Njegova ekscelenca Turati z Vami ve« lecenjeni predstavniki goriške provincije, prav goreče interesirali za usodo slovenskih zadrug. Hoteli so ugodno rešiti to krizo, katera bi ime« la sicer težke posledice za toliko ubogih de« lavcev.
Izrazimo svojo hvaležnost predvsem:	Nje«
govi ekscelenci načelniku vlade, ekscelenci Turati ju in poslancu Alfieriju.
Ne smemo pozabiti tudi na »Istituto fede« rale delle Casse di Risparmio delle Venezie«, ki je dal Zvezi na razpolago — na povabilo visoke Vlade in oblastev -—■ svoto petih milijo« nov lir , svota. katera po eni strani potrjuje resnost položaja, po drugi strani pa dolžnost, da se današnja skupščina zahvali temu močne« mu denarnemu zavodu in njegovim voditeljem: gospodu gran ufficijalu Maksu Ravà, predsed« niku, in komendatorju Friedrichsenu, glavnemu ravnatelju tega zavoda.
Obrazložiti Vam hočem razloge, ki so me napotili, da sem spremenil Zvezina pravila. Razlogi so sledeči:
1.	Potreba, da dam zavodu »Federale« po« trebno jamstvo;
2.	da spravim Zvezo v sklad z novimi soci« jalnimi odredbami, katere je ustvaril duh fa= šistovske vlade.
Vse garancije, zahtevane od zavoda »Fede«
Za članke pod zgornjim naslovom odgovarja uredništvo samo, v kolikor zahteva zakon.
rale« obsegajo tranzitorične določbe, in jih do« bite priključene zvezinim pravilom. — Ome« n jam, da nekatere spremembe pri sestavi na« čelstva in nadzorstva vsebujejo tudi del garan« cij, zahtevanih od zavoda »Federale«, odnosno so bile zahtevane — glasom členov 24 in 31 pravil —. od zavodov, katerim daje zakon p ra« vico, da so zastopane v načelstvu, kar je raz« vidno iz sporazuma, sklenjenega dne 4. aprila 1928. v Rimu med »Ente Nazionale della Coo« perazione«, »Associazione nazionale delle Ca s« se rurali« in »Confederazione nazionale degli Agricoltori«, zato nimam ničesar več za pri« pomniti pri teh členih, ki uvrščajo Zvezo med organizme fašistovske vlade.
Člen 24. pravi:	Občni zbor izvoli v na«
čelstvo, namesto kot prej 7 članov, samo tri člane, čemur imam pripomniti, da morajo od ostalih članov biti_ 3 izbrani po zgoraj nave« denih bitjih iz včlanjenih zavodov, d očim osta« lega — enega samega -— in to predsednika, imenuje prefekt.
Od 7 članov načelstva mora biti vzetih 6 iz članov priključenih zadrug. — Vprašanje uvr« stitve interesirancev v predstavništvo je bilo torej rešeno z največjo obzirnostjo.
Vrnivši se k točkam prehodnih določb o jamstvu, ne mislim izgubiti mnogo besedi za pojasnjevanje. Iste niso nič drugega nego opis temeljnega načela, da Zveza ne more dovoliti odstopa in izpustiti iz jamstva nobenega včla= njenega zavoda, dokler Zveza ne bo v položaju povrniti svojih dolgov. — Ta misel ni ničesar drugega nego uzakonitev onega čuta pošteno« sti, ki je v Vaših dušah.—■ S tem sem povedal dovolj.
Naravno je, da bodo člani, ko ne bodo več potrebovali pomoči od zavoda »Federale«, pri« dobili avtomatično pravico, izpremeniti zopet pravila in tudi eventuelno razpustiti Zvezo.
Vprašali me boste, kedaj se bo to zgodilo. Na to vprašanje Vam danes ne more dati nihče točnega odgovora. Vendar Vam pa to« zadevno lahko nekaj povem:	Vsem Vam je
znano, da je zašla Zveza v slab položaj edino zato, ker je financirala tri tvrdke, ki so pora« bile nekaj več kot dva milijona lir, in se mora smatrati precejšnji del tega kapitala kot iz« gubljen.
Katoliška tiskarna je uredila svoj dolg, ki ga tudi odplačuje, kar se ji mora šteti le v čast.
To, kar smo dosegli in uredili pri tej tvrdki, ne moremo trditi o Čevljarski zadrugi v Mir« nu in o Zvezi soških mlekarn, dediču falirane tvrdke V. Cominottti & Co. v Trstu. Ti dve tvrdki sta bili in sta nevarni rani za Zvezo.
Toliko ena kot druga nista bili likvidirani radi premišljenih udobnosti. Ena predstavlja zaposlenost precejšnjega dela prebivalstva v a« si Miren, druga pa možnost prejeti najvišjo ceno za mleko in njegove proizvode, torej re« šitev enega najvažnejših problemov Soške do« line. Naloge, katere je treba rešiti, tičočc se toliko ene kot druge tvrdke, niso malenkostne in tudi ne lahke.
Čevljarska zadruga pod vodstvom prezgodaj preminulega cav. Josipa Alinovija, spominu katerega se klanjamo, se je začela tehnično reorganizirati.
Zveza soških mlekarn se je začela šele uve« lj avl j ati na tržaškem trgu, nadomestujoč fali« ranega Cominotti«ja.
Ne morem Vam in tudi nisem v položaju dati Vam natančnih podatkov teh dveh pod« jeti j, kot le toliko, kolikor sem posnel iz ra« čunov pri Zvezi.
Kar se tiče Čevljarske zadruge je ta povi« šala svoj dolg pri Zvezi od Lit. 1,189.550.— na Lit. 1,317.497.—.
Soške mlekarne, dedič našega kredita odo« brenega tvrdki V. Commetti & Co. ki nam je dolgoval Lit. 127.926.—, so danes dolžniki za novih Lit, 196.182.—.
Vse to me je napotilo, da sem pozval Čcv« ljarsko zadrugo, kakor tudi Zvezo soških m le« karn, da naj ne smatrajo Zadružne zveze za ncizčrpljiv vir, iz katerega bi vedno na novo in neomejeno prejemali denar. — Zato sem vztrajal pri tem, da sc je sprejelo v pravila Zveze še naslednji dve točki:
Čevljarski zadrugi v Mirnu je dovoljen zad« nji kredit v znesku Lit. 300.000.—, ker je do« sedanji kredit popolnoma izčrpan.
Zvezi soških mlekarn, v kolikor nadomestu« je prejšnjo tvrdko V. Commetti .& Co. iz Tr« sta, je dovoljen zadnji kredit v znesku Lit. 50.000, ker je tudi ta izčrpala dosedanji kredit.
Tako sem določil najvišjo mero dolga za obe tvrdki, ter začrtal mejo, na katero bodete morali paziti, da se nikdar ne prekorači iz kas teregakoli vzroka. V slučaju pa, da bi se ne mogli obdržati ti dve tvrdki s svojo lastno močjo in spretnostjo svojih voditeljev na po« vršju, potem ko smo ž njima tako širokogrud« no ravnali, je najboljše, da se likvidirati.
Tako ravnanje bi zabranilo ali vsaj omejilo škodo, katera bi lahko zadela Zadružno zvezo tudi v drugih sličnih slučajih.
Ne da bi s tem hotel odločiti, ali se lahko aplicira v navedenem slučaju dispozicija zako« na z dne 29. 12. 1927. štev. 2587, sem smatral za potrebno postaviti mejo kreditu, katerega lahko dovoli Zveza poedinim svojim članicam.
Od danes naprej najvišji dovoljeni kredit poedini članici ne bo smel presegati ene dvaj« setine vlog, nahajajočih se ta čas pri Zvezi, če grčj za posojilnico; in ene štiridesetinke, če gre za kako zadrugo.
Pri pregledovanju poslovanja prejšnjih let, sem prišel do zaključka, da je potrebna ta me« ja. Gre predvsem za to, da se spravi riziko v ravnovesje z močjo Zveze in da se prilagodi celo poslovanje temu zakonu ravnovesja, ki je zakon harmonije in življenja, ne samo v naših, marveč v vseh podjetjih. Pogreška, da bi sc dovolila polovica vseh vlog nahajajočih se pri Zvezi, samo dvema podjetjema, se ne sme več ponoviti.
Toda tudi drugi pogreški organizacije so bili v starih pravilih, katere je bilo treba po« praviti. Prvi od teh se nanaša na nezdružnost (nestrpnost) in drugi na nadzorstvo.
Hočem obrazložiti na kratko oba slučaja:
Upravni svet (načelstvo) je regulator vsake« ga podjetja in je v tem kot tudi v drugih pod« jetjih odgovorno za uspeh. Zveza je imela v svojo srečo in ima še vedno v osebi g. Aloj« zija Bajca svojega izvanrednega ravnatelja, k a« terega jaz ne morem dovolj pohvaliti in kate« remu sem dolžan hvalo, da mi je pomagal pri tem, kar sem mogel dobrega storiti za Zvezo.
Ali ravnatelj ne more preprečiti dejanj oseb, ki imajo nasprotne interese z Zvezo, v slučaju, da so iste načelniki Zveze. Ako ne bode se« stavljen upravni svet iz ljudi, zmožnih Vas za« stopati in braniti Vaše zadružne interese, ne bo mogel nikdar noben ravnatelj rešiti Zveze.
Zato boste našli pri členu 25. zadr. pravil sledeče besedilo: »Ne morejo biti člani načel« stva: upravitelji in vsi drugi, ki so uslužbeni pri krajevnih kreditnih zavodih, ali ki se udej« stvujejo v goriški provinci. Upravitelji, ravna« telji, prokuratorji, agenti in vsi drugi, ki na kakšenkoli način izvršujejo posel pri zadrugah ali tvrdkah, ki imajo za predmet nakup in raz« prodajo kmetijskih pridelkov, s katerimi se peča Zveza. — Nadalje vsa tista bitja in ose«
be, katere imajo pri Zvezi zapadle, toda nciz« polnjene obveznosti ali pa so z njo v tožbi.
Nekaj besed glede nadzorstva:
Glasom prejšnjih pravil je bila ena izmed najvažnejših poslov Zadružne zveze perijodič« na revizija, v smislu zakona z dne 10. junija 1903. z. z. štev. 133 ter določbe, izdane od ju« stičnega ministrstva sporazumno z notranjim in trgovskim ministrstvom z dne 29. 6. 1903.
Ako se hoče, da je nadzorstvo uspešno, ne sme obstojati nikako razmerje med nadzoru« ječim in nadzorovanim. To je povsem jasno. In ako ne bi poskrbela fašistična zakonodaja, bi morali poskrbeti mi sami za to, da zadostno jamčimo onemu, ki nam je pomagal s tako ve« likim kreditom.
Govoreč o nadzorstvu ali o nezdružnosti, ne mislim na osebnosti, marveč na organizacije.
Nadzorstvo izvršeno nad Vašimi ustanova« mi potom bitij (ente), tujim Zvezi in njenim članicam, bode po mojem mnenju povečalo kreditno zaupanje vlagateljev in zavoda, ki nam je pomagal, in bo na ta način najbolj za« ščitena tudi Vaša odgovornost.
Kot Vam znano, so podvržene Casse di Ri« sparmio Italiane kontroli od strani ministr« stva narodne ekonomije, katero 'izvršuje isto potom svojih nepristranskih, resnih in sposob« nih nadzornikov.
Ta način je obrodil najboljše sadove, tako da je stanje teh naših posojilnic vredno za« vidanja celega inozemstva.
Nad zadrugami čuva po zakonu narodno udruženje zadrug (Ente Nazionale della Coo« perazione). Generalni direktor nar. udruženja zadrug mi je sporočil, da preide g. Pegic v de« 1 okrog tega udruženja, in bo na ta način usta« novljen nadzorstveni oddelek zadrug za go« riško provinco v popolnoma neodvisnem raz« mer ju do nadzorovanih udruženj.
Gospodje, prav malo Vam imam še pove« dati. Pred kratkim je bila razpuščena tržaška Zveza, pri kateri je bilo včlanjenih 13 poso« jilnic tukajšnje province. Likvidator komen« dator odvetnik Alojz Tamaro je predlagal tem posojilnicam upnicam Lit. 3.879.572.44 porav» navo pod ugodnimi pogoji, katere sprejem pa ne bi bil ugodno vplival na iste ekonomske or« ganizacije, katere mi branimo. Predlagal sem, naj se sprejmejo v našo Zvezo in naj se jim prizna njihov kredit neokrnjen. Pogajanja s Federale so dobro pričeta, nov predsednik Zveze posl. inž. Caccese si bo štel v čast, da jih tudi srečno konča.
Nove posojilnice se bodo morale zbrati okrog Zveze, Vi pa iz tega, kar sem Vam po« vedal, lahko razvidite, kako so zapletena upravna vprašanja, s katerimi bodo imeli opra« vila novi odborniki Zveze.
Vsled tega je potrebno, da so natančno označene v Vaši organizaciji funkcije in odgo« vornosti posameznih administrativnih organov, predvsem pa ponavljanju, da se ne sme za« menjati administrativne funkcije z nadzor« stvenimi odnosno kontrolnimi funkcijami.
Mislim, da ne morem bolje zaključiti svoje« ga poročila kot da Vam prečitam naslednje pozdravno pismo poslanca Alfieri j a, komisar« ja nar. udruženja zadrug (Ente nazionale della Cooperazione) v Rimu.
Rim, 6. julija 7929., A. VII.
Gospodu prof. Likurge Petrella, komisarju Zadružne Zveze v Gorici.
Prosim Vas, da izročite zadrugarjem, kateri sc bodo zbrali na občnem zboru dne 14. t. m. pozdrav Narodnega udruženja Zadrug in cele velike družine italijanske zadružne organiza« cije.
To udruženje se je vedno živo zanimalo, da
brani in reši zadružne organizacije malih po« sestnikov te province.
Vaše blagorodje je naprošeno, da razloži delo, ki ga je izvršilo Narodno udruženje za« drug v korist goriški Zvezi, vsem goriškim za« drugarjem, ki najbrže ne poznajo strukture in organizacije našega udruženja, tudi ne vedo, koliko ljubezni, vere in jasnih idealov je v na« šem vsakdanjem delu za prospeh zadružnega gibanja.
Potrebno je, da Vaše blagorodje razloži vzroke, ki so primorali spremeniti pravila, vzroki, ki so vdahnjeni z željo, da se konso» lidira in utrdi Zveza, čigar vodstvo je spreje« lo Vaše blagorodje naravnost v pogubnem stanju.
Želja narodnega udruženja je, da odposlan« ci zadrug prosto izvolijo njih predstavitelje v novi odbor Zveze, treba pa je, da imajo vedno pred očmi, da je njihova Zveza prišla v naj« večje težave s term_jia je bil imobiliziran nji« hov kapital pri nekaterh v izvanredni meri fa= voriziranih dolžnikih, in to predvsem pri Cev« ljarski zadrugi v Mirnu in Mlekarski Zvezi.
Mislim, da bodo spoznali odposlanci zadrug za potrebno, da se zberejo za člane načelstva osebe, katere so popolnoma neodvisne od naj« večjih dolžnikov.
Pozdravljam in želim vsem zadrugarjem okrepitev in napredek njih zadružnih organi« zacij, za katere se bode zavod (Ente) živo za« nimal.
S fašističnimi pozdravi Dino Alfieri,
izvanredni komisar udruženja narod, zadr.«
Gorica, 14. julija 1929.
Zaključivši svoje poročilo, je rekel: »Izra« žam iskreno željo vsem zadrugarjem goriške province, naj bi se njihove ustanove brzo in solidno razvijale, za kar se bo tudi Vaša Zve« za vedno zanimala.«
Poročilo, kateremu so prisotni sledili z živim zanimanjem, in katero so vzeli z zadovoljstvom na znanje, je nazadnje izzvalo ploskanje zbo« rovalcev.
Nato preide k drugi in tretji točki dnevne« ga reda:
Volitev treh članov načelstva in dveh članov nadzorstva:
Po kratkem premirju je bil stavljen ta«le predlog:
V	načelstvo naj se izvolijo gg.: Julij Savelli, župan v Šempasu, Anton Rejec, bivši župan v Šebreljah in Alojzij Mavrič, predsednik druš« tva kolonov v Fojani.
V	nadzorstvo pa gg.: dekan Venceslav Bele iz Kanala in Janko Vodopivec, vpokojeni šol. voditelj v Kamnjah.
Ker se je izrazila želja, naj bi se volitve vr« šile tajno, po listkih, so se razdelile glasovni« ce. Skrutinatorja sta ugotovila, da so bili s par izjemami oddani vsi glasovi za zgoraj navede« no listo.
Komisar proglasi zgornje gospode za izvo« ljene.
Nato predstavi prisotnim novega predsedni« k a, uglednega našega poslanca gospoda inže« nirja Caccese, kateremu zrazijo prisotni svoj pozdrav.
Potem, ko se je poslalo njegovi ekscelenci Turatiju in uglednemu poslancu Alfieriju za njuno uspešno pomoč Zvezi pozdravne in za« hvalne brzojavke je zaključil komisar .zboro« vanje.
Gospod Julij Savelli, župan v Šempasu, iz« razi v imenu prisotnih na naslov komisarja go« spoda Licurga Petrella zahvalo za njegovo uspešno delovanje v prilog Zveze, nakar so se zborov alcUrazšli.
Vsaka beseda stane 50 stot., debelo tiskana 1 liro. Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo. Ve je navedeno posebno geslo, pošljite ponudbe ali odgovore v zaprtem ovitku, na katerem je navedeno geslo.
■!■■■ nmm iimr mmmmmaamaamammm irimumin—>i
Riali oglasi.
Valuta — tuji denar.
Dne 24. julija si dal ali dobil za:
1 dolar	19—	lir
1 angl. funt	92.74	lir
100 dinarjev	33.60	lir
100 šilingov (avstr.)	269.30	lir
100 čeških kron	56.58	lir
100 nemških mark 455.60 lir 100 švic. frankov	367.82	lir
100 franc, frankov	74.87	lir
100 belg. frankov	265.60	lir
Beneške obveznice 72.40; obveznice »Consolidato« 79.30.
Loterijske številke
dne 20. julija 1929.
Bari	38	72	80	15	20
Florenca	70	4	52	3-	88
Milan	78	44	11	23	53
Neapolj	78	70	57	43	90
Palermo	59	10	37	85	56
Rim	26	3	5	84	1
Turin	36	12	45	7	49
Benetke	37	60	89	53	67
Semnji v prihodnjem tednu.
Ponedeljek 22. julija: Sežana.
Sreda 24. julija: Bol junec.
Četrtek 25. julija: Kanfanar, Gorica, Višnjan.
Petek 26. julija: Divača, Bitinje. Sobota 27. julija: Motovun.
LL0YD LATINO
UN
SOC. GEN. DI TRASPORTI MARITTIMI A VAPORE Agencija Gorizia. Corso Vitt. Em. 5.
Hitre vožnje v Južno Ameriko Odhodi iz Genove:
9. avgusta 1929. s parobrodom
VALDIVIA
v Rio Janeiro in Santos	L 1850
v-Montevideo in Buenos Aires L 1850 19. avgusta 1929. s parobrodom
ALSINA
v Rio Janeiro in Santos	L 1850
v Montevideo in Buenos Aires L 1850 Vožnja traja v Rio Janeiro 15 dni, Santos 16 dni, Montevideo 18 in Bue* nos Aires 19 dni.
Mesarskega pomočnika, vojaščine pro« stoga, vajenega tudi poljskih del, sprejme ta« koj Franc Urbančič, Kobarid.
Ekonom, izvežban v vseh kmet. strokah, išče službe. Naslov pove uprava lista.
Hiša z gospodarskim poslopjem z gostilni« ško koncesijo in opravo ter trafiko je na pro« daj v Gor. Vrtojbi št. 5. Natančni pogoji se izvedo pri Črnetu Ivanu, istotam.
Prodam vse mizarsko orodje. Iv. Birsa, Polje 10, Rihenberk.
Oglase za vse italijanske, jugoslovanske, avstrijske in druge inozemske liste sprejema oglasni zavod G. Čehovin, Trst, Ventisettem« bre 65, Tel. 83—34. Nabira tudi oglase za »No« vi list« in »Istarski list«.
Pohištvo nudi širom naše dežele znana industrija pohištva, Štefan Gomišček, Solkan 280. Tu je velika iz.bera oprave iz trdega lesa po najnižjih cenah. Ne zamudite prilike!
Tropinovec pristni, dobite vedno v vsaki množini pri »Zadružni žganjekuhi« v Dorn« hergu.
Domača vina, namizna in sortirana, od« daja po cenah od L 2.25 naprej Kmetijsko društvo v Vipavi (Vipacco). Podružnica v Idriji.
Krone, srebro in zlato, kakor tudi staro zlato kupujem vedno po najvišjih celiali. Vsa popravila kar najhitreje. Birmska, poročna in krstna darila, -r Moderna zlatarna, Corso Verdi štev. 13 (Gorica, nasproti novemu Ze= lenjadnemu trgu).
Upravo hiš v mestu in okolici sprejme po ugodnih pogojih uprava hiš J. Čehovin, Trst, Ventisettembre 65, Tel. 83—34.
Jakob Šuligoj, urar, zlatar in optik, Go« lica, Gosposka ulica 19, prodaja po najnižjih cenah.
Ljubljanski velesejm.
IV. prireditev »Ljubljana v jeseni« od 31. avgusta do 9. septembra 1929.
Splošni velesejm. — Posebne razstave: Polje« delski stroji, sirarstvo in mlekarstvo, vinarstvo, mizarstvo, radio, zdravstvo, umetnostna doma« ča obrt, razstava plemenskih konj. Razstava društva »Zoo«. Zadružna razstava, — Na ju« gosi. železnicah 50°/o, na italijanskih 30°/o po« pust. Legitimacije za poset dinarjev 30. ali 11 lir se dobijo pri Pubblicità G. Čehovin, Trst, viale XX Settembre 65:1 Telefon N. 83=34. Jugoslov. vizum stanc samo 20 papirnatih din.
Sprejme se večje število tesačev za tesa« nje tramov. Delo zagotovljeno za 6—8 mese« cev. Cena po dogovoru. Zglasite se pri Josi« pu Repiču, parna žaga, Šturje pri Ajdovščini.
Na prodaj je hiša Pri Sv- Luciji 86. Več sc izve pri Petru Fortunata v Modrejcah št. 4. Istotam je na prodaj živina ter poljedelsko orodje, in sicer vse, kar je last zgoraj ime« novanega.
Nova zaloga pohištva v Gorici, via S. Chiara št. 2. Priporoča se Franc Kancler.
Služkinjo, pošteno in marljivo, tudi za« četnico, v starosti 15 do 18 let, sprejme maj« hna, dobra družina v Gorici. Pišite na upravo »Novega lista« pod geslom »služkinja«.
Grozdne mline, Stiskalnice, slamorczni« ce in vse druge kmetijske stroje svetovno zna« ne tvrdke Mayfarth, kakor tudi dvokolesa in šivalne stroje prodaja po zelo nizkih cenah Franc Saunig, Gorica, via Carducci 25.
Patentirane ročne in vrtilne mlatilnice si« sterna »Leitnersohn«, ki se lahko rabijo tudi na pogon s konjem (Gopel), prodaja Virgilio Bombig, Piazza Vittoria, Gorica, trgovina z železnino.
Kmečko delavska gospodarska zadruga v Dobravljah (Ajdovščina) ima na prodaj prvo« vistno vipavsko vino in tropinsko žganje po zmernih cenah.
Dne 29. julija se proda na planini Čaven trava za košnjo. Proda se ali skupno ali po parcelah. Prodaja se ob 1. uri popoldne na li« cu mesta.
Čevljarski pomočnik, dobro izurjen v gorskih kakor tudi finih čevljih, se sprejme takoj na trajno delo proti dobremu plačilu. Le dobro izurjeni in z dobrimi spričevali naj pi« .šejo na Zdravje Matija, Bovec (Plezzo).
Zahvala
| Tem potom se javno zahvaljujem ugl. zavarovalni družbi »LA FONDIA« RIA« in njenemu glavnemu zastop« niku g. Drag. Starcu iz Barkovelj, za točno in hitro mi izplačano odškod« nino za govejo živino, katero je ubila strela. — Ker je družba vestna in so« litina, jo priporočam vsem posest« vtikom.
Zavadlal Franc,
Vel. Dol 68 pri Komnu.
Odl kovani zobozdravniški ambulatorij
R. BREZIGAR
sprejema
v Gorici
na TRAVNIKU 17/1.
Odgovorni urednik: dr. Engelbert Besednjak
Tiskala Katoliška tiskarna v Gorici Riva Piazzetta štev. 18.
Naznanjam
vsem kmetovalcem, da mi je dospelo iz Kranjskega odlično seme za ajdo in repo kakor tudi, da mi je dospela nova velika pošiljatev posnemalnikov znamke „Roth“, kateri so priznano najboljši in kljub temu najcenejši.
JUST UŠAJ v SOBICI
GORICA, Koren (Piazza E. d’Amicis) štev. 1
mm tf in ti p oni ion domačega in tvornišhefla izdelka mjOVIfld ICVlJCV najrazličnejših vrst “'WS "^Pl
Trpežno blago po najnižjih cenah. Prepričajte se sami! GREGORIČ & URŠIČ
NOVI
NOVI lis
1929
070(450.36=163 6)